Gospodarstvo. PO TRGATVI NA ŠTAJERSKEM. Trgatev je minila in njen končni tispeh je zaostal ceIo za pesimističnim pričakovanjem. Povprečno se lahko s_čuna z 25—30% dohodkom lan&kega leta. jMnogi vinogradniki pa so dobili komaj deseti del lanske trgatve. Grozdje, čefudi lepo, ni bilo sočno. Kakovost mošta je zelo različna. Pred 15. oktobrom brani mošti so kazali 14— 16% sladkorja, oni ki so čakali do 20. ali do 25. oktobra, pa celo 17—20%. Sortirana, žlahtna vina 22—24%. Kako ee ibo razvilo vino po kipenju, se danes še ne da ugotoviti. Kupčija je ibila ob trgatvi zelo živahna. Prekupci so hiteli iz vrha v vrh ter pobirali posamezne manjše količine. Cene so se dvigale stalno. Zadnji mošti so se plačevali po 6, 7 in celo 8 Din. Večji posestniki niso hoteli dati moš4a po teh cenah, čakaje na prillke po pretoku. Ali so pač imeli prav, bo pokazala bodočnost. Visokoodstotona, kvalitetna vina imajo sigurno bodočnost, ker jih primanjkuje. Tudi za manj vredna, lanska vina se je vsled slabe letošnje trgatve tzaeelo živahno povpraševanje in cene se dvigajo. Pred trgatvo se je ponujalo za taka vina 4—5 Din, _očim se danes plačujejo že po 6—7 Din. Zaloge niso ve_ke, ker ije bila lani srednja letina. Kakor vsa znamenja kažejo, bo imela Jugoslavija premalo pristniih vin do nove trgatve. Jugoslovanski vinski trg. V svrho informacije prinašamo pod istim naslovom pcročilo znanega dunajskega strokovnega lista »Neue Wein-Zeitu_g« z dne 24. X. 1926, štev. 102, ki je povzeto Iz lista »Alkohol«: Novf, G r a d i š k a : Trgatev je za četrtino slabša, kakor lani, kvaliteta boljša. Beli rizling stane 8—10 Din, siler 5—6 Din. D a r _ v a r : Trgatev v teku, računa se 15—43 hl na oral. Srednja kvaliteta Cena navadnih vin 6—7 Din, boljših 7—8 Din, starih sortiranih vin 9—10 Din, brez ikup•cev. Direktno rodeče trte so pretrgale kupčjo. Razen tega se ta vina tako »pančajo« s špiritom itd., da se nikdo ne «pa kriti evojih ipotreb iz tega nekoč daleko znanega vinslkega okoliša. Oblasti se zato ne 'brigajo. Leži še okrog 5000 hl vina direktno rodecih trt in 2000 M ikmetskega blaga. 11 o k : Vino se je prodajalo v precejšnji množini v Bačko, Osijek, Vukovar in okolico. Navadni Ilokčan stane B—6 Din za liter. Povpraševanje od strani .kupcev je precej živahno. Letnika 1925 je še precej, zaloga starih Vin Je neznatna. P o ž e g a : Rezultat trgatve znaša 5—10 hl na oral. Ponudba je radi pomanjkanja denarja precejšnja. Letnik 1925 se dobi za 5—7 Din. Stara vina po 10 Din brez povpraševanja. Na prodajo čaka 2000 hl novega in 30 hl staTega vina. HrvatskoPrimorje: Trgatev v Primorju se je končala že prejšnji mesec, dočim se je vršila v severnih brdih v prvi polovici oktobra. Donos slab, 5—8 hl na oral. Vsled neugodnih vremenskih razmer je 50—70% trgatve ¦uničenih. E)obljeTie množine se bodo porabile v lokalnem konzumu. Vino stane 7—10 Din liter. V i s : Že proti koncu preteklega moseca so se trgale •najboljše sorte, takozvani Pribor in Vugava, s povprečno gradacijo 20—24%. Nasprotno ležeče grozdja pobočja Kut ee visi na trsju, ker je bilo letos popolnoma ohranjeno od vremenskih nezgod in obcuvana bolezni. Ako bi izredno ugodno vreme še nekoliko vzdržalo, se bo trgatev začela «ele čez nekaj dni. Dobrota tegk vina bo radi tega daleko visja nego ona iz Visa. K o m i ž a, ki spravlja na trg znana Vugava-vina, ima _e danes za prodajo sposobna 12—13% vina. Do danes se je prodaio 2—3 vagone za 5.25 Din liter. Na razpolago še je okrog 10 vagonov prve vrste. K o m o 1 a c p r i Dubrovniku: Trgatev je deloma že minila in se bliža koncu. Čeravno je grozdje vsled trajnega poletnepa deževja trpelo, se vendar lahko reče, da bo trgatev v južni Dalmaciji precej dobra. Glede množine bo izkupiček sicer za 30—40% manjši, ikakor lansko leto, dočim bo kvaliteta z deloma 24% sladkorja še zelo dobra. Otok Korčula: bo menda najbolj odrezal, ker bo pridelal, mirno računano, 50—60.000 hl, kojega kvaliteta stoii izven vprašanja. ' Polotok Pelješac: ima slabo trgatev, največ 40% lanske trgatve. Kupcija v ffrozdju je 'bila napram drugim letam maletikostna, četudi unoštevamo nakupe za Crnogoro. Tukaisn.ji trgovci kupujejo grozdje s 16—17% sladkorja po 175—200 Din za 100 kg v malih množmah. NemSkoavstrijske železnice so dovolile 7A hitrejše prevažanje vinskega mošta celo to utrodnost, da se smeio z moštom natovorjeni vagoni priklopiti osobmim vlakom. Tudi železniški tarifi za moštne in vinske transporte so se zdatno znižali. VINSKA TRGATEV V DRUCJIH DRŽAVAH. V Nemški Avstriji znaša trgatev 20—30% lanske trgatve in vinske cene so radi iega poskočile. Najslabši mošti stanejo 1 siling (8 dinarjev), bol<jše blago pa 1.50 do 2 žilinga (12 do 16 dinarjev). Povpraševanje po moštu an lanskem vinu je živahno. Na Ogrskem je trgatev tudi že minila in ne zadovoljuje glede množine, ki znasa komaj 1,200.000 do 1,500.000 hl, torej komaj četrtino lanske letiue. Poljake veletrgovine iščcjo množine letnika 1925. Če- hoslovaška ima kvalitativno in kvantitativno slabo trgatev. Radi slabe kakovosti so cene razmeroma nizke. V Italiji je ka_ovost sicer izbama in mošti so imeli od 20 do 24 odstotkov sladkorja, vendar pa je kvantiteta majhna posebno v goriški okolici. Na južnem Tirolskem je bila trgatev nekoliko boljša, pa tudi v Lombardiji, Siciliji, Sardiniji ¦in Apuliji je zaostala za 40 do 50% normalne letine. Na sološno se sodi, da je Italija letos pridelala komaj toliko, da krije lastni konzum. Stare zaloge so picle. Na Franooskem nadomešča dobra ikvaliteta majhni pridelek. Za Španijo velja isto in cene so povsod stalne in kažejo navzgor. V sološnem se bo beležla vinska letina 1926 kot ena najslabših našega kontinenta glede množine. Kmetijski tečaji na deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2—3dnevne kmetijske tečaje pri svojih podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti sledeče pogoje: 1. Zadostno število kmetskih mladenicev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali. 2. Zripraven ucni prostor. 3. Potrebna prosta prenočišča za dve uoni osebi. 4. Prost dovoz in odvoz predavafeljev _a bližnjo železniško postajo. Podružnice, ki želijo pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimptrej naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. Živinska &t>I. Na stalna posredovanja kmetijskih korporacij in živinorejskih strokovnjakov se je končno gospodu ministru za kmetijstvo posrečilo izposlovati od monopolske uprave oddajo živinske soli po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 Din na 150 Din za 100 kg loco solarna. Kmetijska družba za Slovenijo sedaj organizira skupno vagonsko naročilo t€ga za živinorejo tako važnega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki >Kmetovalca«. Sadna drcvesa vseh priznanih sort, zamore se po ceni že od 5 Dip naprej za komad dobitl pri drevesnici Dolinšek v Št. Pavlu Savinjska dolina, železniška postaja Sv. Peter v Sav. dolini via Celje. Iz nasadov v St. Ilju pri Velenju bo letes prišlo, kot vsako leto, drevje tudi na sejme v bližini. Maribor9ko scjmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. okt. 1926 se je pripeljalo 222 svinj; tene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari koniad 62 do 100 Din, 7—9 tednov stari 125 do do 150, 3—4 mesece stari 250 do 300, 5—7 mesecev stari 420 do 450, 8—10 mesecev stari 525 do 550, 1 leto stari 900 do 1100; 1 kg žive teže 9.50 do 10, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 149 svinj. Mariborski trg dne 30. oktobra 1926. Viharna noč od 29. do 30. oktobra, ki je napravila po mestu, kakor tudi po okolici veliko škode, je vplivala precej tudi na poslednji dan vršeči se trg. Slaninarjev, ki so prišli že v petek v Maribor, je bilo 59 in so pripeljali 146 zaklanih svinj seboj. Cene pri teh, kakor tudi pri domačih mesarjih so bile neizpremenjene. Z zeljem in zelenjavo naloženih voz je bilo pa samo 26, s sadjem pa le 10 vozv. Tudi tu so bile cene bistveno tiste, kakor pretečeni teden. Pcrutnine je bilo zjutraj prav malo, še le po deseti uri so kmetice prinesle več komadov perutnine na trg in so se prodajali piščanci, kokoši, race, gosi in purani po 15 do 120 Din komad. Domači zajci so se prodajali po 5 do 25, srebrnjaki po 30 do 50, angora zajci pa po 50 do 100 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, vcbcI. Krompir se je prodajal po 5 do 6.50 Din mernik (7 in pol kg) ali pa po 1 do 2 Din kg, paradižniki 5 do 6, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2 do 3 Din, čebula 2.25 do 4 Din, česen 8 do 16 Din kg, ohrovt 1 do 2, sveže zelje 0.50 do 1 Din, endivija 1 do 2 Din komad, mleko 2 do 2.50, oljčno olje 36 do 45, bueno olje 18 do 25 Din liter, maslo, surovo 38 do 40, kuhano 40 do 50, čajno 50 do 60 Din kg, med 25 do 30 Din kg, fižol 2 do 2.50 Din liter, jajca 1.50 do 2 Din komad Sadje: jabolka in hruške 2.50 do 8 Din kg, breskve 8 do 12, grozdje 6 do 14 Din kg. — Cvetlic in nagrobnih vencev, katerih je bilo od 10. ure naprej v veliki množini na trgu, so se prodajale po 1 do 200 Din komad. Venci so bili iz naravnih cvetlic miiogo cenejši kakor iz umetnih.