primorske novice Koper, 2. aprita 1991 Občina Koper - SKLEP o povišanju najemnin za poslovne prostore v občini Koper Občina Piran - ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran (za čas od 1. januarja do 31. marca 1991) Občina Sežana - ODLOK o spremembi deia zazidalnega načrta *KARE 11* -Lerhte , . - ODLOK o davkih občine Sežana - ODLOK o ustanovitvi Doma upokojencev Dutovije v ustanavljanju Krajevna skupnost Slivje - POROČILO o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v denarju in delu OBČtNA KOPER '4-. : Na podlagi 23. člena pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 17/90) in 273. člena statuta občine Koper je Izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 27. marca 1991 sprejel naslednji SKLEP ( ! " L Najemnine za poslovne prostore v občini Koper se povišajo za 21,16 %. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1991 dalje. Št.: 363-4/90 Predsednik Koper, 27. marca 1991 BORIS GORUP, l.r. 0BČ!NA PtRAN URADNE OBJAVE OBČIN !HRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, !N SEŽANA 2 člena Odlok začne veljati od dneva objave v Uradmh objavah in se uporablja od 1. aprila 1991 dalje. št^7f Št.: 403-164/90-91 Piran, 28. marca 1991 Predsednik Skupščine občine Piran FRANKO F1ČUR, l.r. OBČ!NA SEŽANA Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/89) ter 5 člena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 23/90), je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 19. marca 1991 sprejela ODLOK O SPREMEMBI DELA ZAZIDALNEGA NAČRPA "KARE 11" - LEHTE, SEŽANA ! 1. Člen Sprejme se zazidalni načrt za del območja ZN Kare 11, Lehte v Sežani, ki ga je pod število 200-21-135/90 izdelal KARS Projektiranje j inženiring Sežana. 2. člen Zazidalni načrt sestavljajo: - Urbanistično-arhitektonski del, KARS Sežana, št proj.: 200-21-125, september 90, - ceste - idejni projekt ..., - kanalizacijski sistem - idejni projekt ..., - vodovodno omrežje - idejni projekt, - elektro omrežje - idejni projekt, - telefonsko omrežje - idejni projekt. t. 3. člen Meja obravnavanega omrežja, predhodno opredeljenega v programskih zasnovah obravnavanega območja je detaljno predstavljena v grafičnih prilogah (list 2). Območje je locirano ob sedanji in delno novo trasirani Lipiški cesti, to je, cestni povezavi med Sežano ter Lipico. 4. člen Na podlagi 220. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št 12/78, 6/82, 4/86 in 21/86), 2. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine in izvršnega sveta (Uradne objave, št. 14/90) in 17. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) je Skupščina občine Piran na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z ločenim glasovanjem dne 28. marca 1991 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN (ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1991) 1. člen Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran ČM od !. januarja do 31. marca 1991 se podaljša do sprejema otačuna občine Piran za leto 1991 oz. nadalje do 30. aprila 1991. < y 1 : Območje meri v celoti 12.058 ha in je razdeljeno na sledeče dele : - območje zazidalnih parcel in območja ostalih javnih površin 8.6806 ha - območje javnih cest 3.3774 ha Velikost posameznih zazidalnih parcel, kot zemljišč, ki so predvidena za ostale ureditve so razvidne iz prilog, ki obravnavajo novo razmejitev (parcelacijo) na obravnavanem območju. Posamezne zazidalne parcele so označene s številkami, ki določajo poleg lege tudi namembnost. Parcela št. 1 je namenjena dograjevanju in širitvi obstoječih otroških jasli, z možnostjo organizacije kompletnega VVZ. Parcela št. 2, 3 je namenjena ureditvi javne, nezazidane, delno ozelenjene površine, delu polkrožnega trga. . " Parcela št. 4 je namenjena izgradnji večnamenske javne, trgovsko, servisno, gostinske strukture - paviljona ^ ^ A Parcele št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15, I6,$o namenjene ^ enodružinskim stanovanjskim objektom- Stavbni volumen znaša največ 650 m\ 34 Koper, 2. apri!a 1991 - št. 8 Parcela št. 17 je obstoječa enodružinska stanovanjska hiša, katen je možno povečati stavbni volumen v horizontalnih in vertikalnih smereh do največ 1050 m\ Parcele št. 18,19,20,21,22,23 so namenjene večjim enodružinskim stanovanjskim objektom z možnostjo ureditve storitvenih dejavnosti v celotnem pritličju. Stavbni volumen teh stavb znaša največ 1050 m\ Parcele št. 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 so namenjene izgradnji enodružinskih stanovanjskih hiš v nizu. Stavbni volumen teh stavb znaša največ 650 m\ Parcela št. 46 je namenjena izgradnji enodružinske stanovanjske hiše. Stavbni volumen objekta znaša največ 650 m\ Parcela št.: 47 je namenjena izgradnji trgovskega objekta. Parcele št. 48,49,50 so namenjene večjim enodružinskim stanovanjskim objektom z možnostjo ureditve storitvenih dejavnosti v celotnem pritličju. Stavbni volumen objekta znaša največ 1050 m\ Parcele št. 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84 , 85 , 86 , 87, 88 , 89, 90, 91, 92, 93 , 94 , 95 , 96, so namenjene enodružinskim stanovanjskim objektom. Stavbni volumen teh znaša največ 650 m^. Parceli št. 91 in 94 sta zazidljivi šele po zasutju obstoječe vrtače. Parcela Št. 97 je namenjena javni zeleni površini, z možnostjo postavitve prodajno - servisnih kioskov oz. paviljonov. Parceli št. 98, 99 sta namenjeni povečavi in regulaciji sosednjih obstoječih stavbnih zemljišč (z.p. 558 in z.p. 559, oboje k o. Sežana). 5. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje objektov, oziroma posegov v prostor: a) Parcela ! - območje širitve jasli Prizidek jasli naj se postavi v podaljšku obstoječega objekta vzdolž Benčičeve ulice. Dimenzije prizidka so 14,0 m x (70,0 m + 12,00 m) tlorisne oblike kot je vidno iz grafične priloge št. 5 in vertikalnega gabarita P, enake vertikalne siluete kot je obstoječi objekt. Odmiki od sosednjih objektov in javnih odprtih površin so razvidni in podani v grafičnih prilogah, njihove eventuelne spremembe se določajo na osnovi strokovne presoje. Vhod v novi objekt je iz ulice ob kateri je urejeni glavni dovoz na parcelne površine za potrebe vrtca in jasli. Oblikovanje objekta naj upošteva kompozicijske in tipološke značilnosti obstoječega objekta jasli. Ureditev zelenih površin in okolice naj sledi značilnosti lokalne narave iz podnebja, naj se zasadijo nova drevesa in novo grmovje. Ob realizaciji ograj okoli kompleksa bodočega WZ se priporoča uporaba živih mej, značilnih kamnitih zidov, nebodeče žične ograje pa morajo biti montirane na kamnite podstavke. Ograja je lahko locirana ob parcelni meji kompleksa VVZ. b) Parcela 2. Javna nezazidana delno ozelenjena površina naj se uredi in oblikuje kot javna parkovna površina z drevjem in rastlinami lokalnega značaja. c) Parcela 3 Polkrožni trg naj se uredi na primeren in sodoben način. Tlakovanje naj se izvede s kamnitimi ploščami, granitnimi kockami, delno ozelenitvijo. Javna razsvetljava za b) in c) naj se oblikuje skupno, izvede lahko po fazah. d) Parcela 4 Objekt večnamenske javne, trgovske, gostinske in servisne dejavnosti je po tipu paviljon, poligonale tlorisne oblike proti trgu delno polkrožen, dim. 31,00 x 75,00 m razvidnih iz graf. priloge št. 5. Objekt je postavljen v trikotnik med Lipiško cesto, novo povezovalno cesto med Lipiško c. in Benčičevo ulico ter obstoj, peš poti vertikalnega pritličnega gabarita. Vhod v objekt je iz vseh strani Prometni dostop je možen s servisne ceste severno-vzhodne strani. Objekt je možno oblikovati v skladu s funkcionalnimi in oblikovalskimi izhodišči (glej gr. priloge). Streha je vama, zunanje stene objekta v čim večji meri zastekliti v skladu z funkcionalno zasnovo poslopja. Eventuelne spremembe v oblikovanju objekta se določijo na osnovi strokovne presoje. Okolico objekta na primeren način urediti s tlakovanjem in ozemljitvijo ter javno razsvetljavo. c) parcele 5-16 in 61-96 enodružinski stanovanjski objekti. V pritličju so kombinirani in vključujejo tudi garažne površine. V nadstropju je namembnost stanovanjska. Vertikalni gabarit je max. P + 1 in odstopanja navzgor ni. Največji tlorisni gabarit objektov je 8,00 x 12,00 = 96,00 m2 ob upoštevanju toleranc, ki so del vsebine člena 9 tega odloka. Odmiki od sosednjih objektov in javnih površin so določeni v geodetski zazidalni situaciji (list št. 5). Dostopi in glavnt dovoz do posameznega objekta so direktno iz ulice. Nove objekte je oblikovati na način da s svojim videzom dajejo vtis hiš v mestu. Strehe hiš so lahko dvo ali enokapnice z različnim naklonom glede na izbiro kritine. Venci objektov so tudi tako oblikovani da dajejo vtis hiš z ravno streho. Površine fasad naj bodo izvedene v ometih. Ograje na balkonih naj bodo izdelane iz jeklenih profilov. Niso dovoljene lesene fasadne obloge v obliki opaža in lesena ograja na balkonih. Ob realizaciji ograj okoli posameznih se priporoča uporaba živih mej, značilnih kamnitih zidov, nebodeča žična ograja pa mora biti montirana na kamnite podstavke. Ograje so locirane ob mejah posameznih parcel. f) parcele 18-23 in 48-50 Stanovanjsko uslužnostni objekti so v pritličju kombinirani in vključujejo garažo, vhod v stanovanje in prostor trgovine. V nadstropju je namembnost samo stanovanjska. Klet služi stanovanju kot trgovini za skladiščni prostor. Vertikalni gabarit je max. P + 1 odstopanja navzgor ni. Največji tlorisni gabarit objektov je 10,00 x 15,00 = 150,00 m2 ob upoštevanju toleranc, ki so de! vsebine člena tega odloka. Odmiki od sosednjih objektov in javnih površin so določeni v geodetski zazidalni situaciji (list št. 5). Dostopi so iz ulic glavni dovoz je možen samo iz ceste severo zahodno ob objektov. Objekte oblikovati na način da svojim videzom poudarjajo vtis mesta. Strehe so lahko dvo ali eno kapnice z različnin naklonom glede na izbiro kritine. Vence objektov je možno tako oblikovati, da dajejo vtis hiš z ravno streho. Površine fasad naj bodo izvedene v ometih. Niso dovoljene lesene fasadne obloge v obliki opaža in lesene ograje na balkonih. Ob realizaciji ograj okoli posameznih objektov se priporoča uporaba živih mej, značilnih kamnitih zidov. Žična ograja ne pride v upoštev v nobenem primeru ! Ograje so locirane ob mejah posameznih parcel. Na strani objekta proti Lipiški cesti je možno urediti pokrito arkado - pritličje, balkon - nadstropje ali pa postaviti montažno pergolo, ali klasični senčnik. Napis firme se lahko obesi na objekt, velikost in položaj reklamnih panojev se določi na licu mesta, po strokovni presoji. Okolico objektov na primeren način urediti s tlakovanjem, ozelenitvijo in javno razsvetljavo. g) Parcele št. 24-25 Enodružinske stanovanjske hiše v nizu v pritličju so kombinirane in vključujejo tudi garažne površine. V nadstropju je namembnost samo stanovanjska. Vertikalni gabarit je max. P + 1 in odstopanja navzgor ni. Tlorisni gabarit objektov je "L" oblike ožje stranice 6,0 m in vzdolžne 15,0 m, tlorisne površine 144,0 m^ ob upoštevanju toleranc, ki so de! vsebine Člena 9 tega odloka. Odmiki od sosednjih objektov in javnih površin so določeni v geodetski zazidalni situaciji (list št. 6). Dostopi in glavni dovoz do posameznih objektov je iz ulice. Objekti morajo biti oblikovani na enoten način s strani določene projektne organizacije. Strehe hiš so lahko dvo ali eno kapnice z enojnim naklonom strehe od 18° do 25°. Površine fasad naj bodo izvedene v ometih. Lesene fasadne obloge v obliki opaža niso dovoljene. Ograje so locirane ob mejah posameznih parcel in se priporoča uporaba živih mej in kamnitih zidov. Žične ograje ne pridejo v upoštev v nobenem primeru. h) Parcela št. 46 Enodružinska stanovanjska hiša je obdelana z lokacijsko dokumentacijo št. 128-25/89-2. Vsi ostali pogoji veljajo kot za prej navedene objekte. i) Parcela št. 47 Trgovski objekt je obdelan z lok. dok. LD 172-25/89-2. Vsi ostali pogoji veljajo kot za prej navedene objekte. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA 6. člen Območje se bo izgrajevalo v treh fazah v smeri od severa proti jugu. Prva faza je omejena z Regentovo ulico, Benčičevo, Brkinčevo in Lipiško cesto. Druga faza je omejena z Benčičevo ulico, Lipiško cesto, Lokavsko cesto ter tretja faza, ki je omejena z Benčičevo ulico, Lipiško cesto in Ulico na Ograde. L faza bo obsegala gradnjo kareja z javnim programom (etapa A), kareja s parcelami St. 17-23 (etapa B), rkareja z enodružinskimi ' Koper, 2. apnìa 1991 - Št. 8 35 stanovanjskimi hišami v nizu na parcetah št 24-4$ ter kareja z enodružinskimi stanovanjskimi hišami na parceh št. 5 16 H. faza bo obsegata gradnjo po karejih (etapah), ki so omejeni z uticami, od severa proti jugu M!, faza se bo gradita kot ena etapa Oddajati se mora samo komunatno opremtjena stavbna zemtjišča 7. čten Do pričetka gradnje pričakovanih objektov in naprav je stavbno zemtjišče možno uporabtjati v sedanje namene. Niso dovotjeni posegi, ki bi mobitno vptivati na pogoje bivanja ati na načrtovano rabo 8. čten Zazidatni načrt je obvezen za investitorja, projektante in izvajatce vseh objektov in naprav, vktjučno s komunainimi in ostatimi posegi v zazidatncm območju. Dotočita zazidatnega načrta morajo biti smisetno uporabtjena v tok. dovotjenjih. Pri izvajanju zazidatnega načrta morajo biti gtede na njihova dotočita upoštevani vse vetjavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitamo-higienski, varnostni in drugi predpisi. 9. čten - Pri individuatili stanovanjskih objektivh (5-16, 51-96) in stano vanjsko ustužnostnih objektih (18-23, 48-50), je upoštevati stavbne tinije. Tlorisni gabariti tahko dimenzijsko odstopajo + 10 % po dotžini in ± 15 % po širini. Gtede višine objektov (vertikatni gabariti) je maksimatno + 1 in odstopanj navzgor ni. ' - Kteti so dopustne. Kota vrha stropne ptošče kteti je tahko max. 50 cm nad obstoječim (naravnim) terenom, kar je tudi obenem kota prittičja. Definitivne kote pritličja so podane z zahtevami komunalne infrastrukture. Gtavno in edino vodilo je gradbena prostornina posameznega stanov, objekta, ki znaša max. 650 m^ za objekte na parcetah 5-16, 51-96 in za stanovanjsko ustužnostne objekte na parcetah 18-23, 48-50, ki znaša max. 1050 m^ (gradb. prostornina je ttorisna površina objekta višina objekta, merjen od kota okotiškega terena do kote venca). V individualnih stan. objektih in v stanovanjsko - ustužnost. objektih, morajo biti garaže v objektih. Prizidki so dopustni samo pri stanovanjsko ustužnostnih objektih, če ne ruši celovitosti objekta, ne spreminja njegove funkcionalne namembnosti ter ne izstopa in ne mori ambienta. Max. gradbena prostornina te-teh znaša 180 nv*. Toterance spreminjanja mej med posameznimi parcelami so dovoljene na način, da se vetikosti stavbnih zemtjišč bistveno ne povečajo. - Pri enodružinskih stanovanjskih hišah v nizu na parcetah 24-45 je upoštevati stavbne tinije. Ttorisni-horizontatni gabariti so fiksni kot je že omenjeno v členu 5g. Vertikatni gabariti so max P + 1 in odstopanja navzgor ni. Kteti so dopustne, kota vrha stropne ptošče je v povprečju max. 50 cm nad naravnim terenom in bo dotočena za cetoten niz objektov. S tem bodo dotočene tudi kote prittičja, katere bodo usklajene z zahtevami infrastrukture. Gradbena prostornina za en objekt v nizu je max. 650 m^. Garaže morajo biti v objektu. Prizidki niso dopustni. Velikost posameznih parcet ni možno spreminjati, vetikost je dotočena in razvidna v geodetski zazidatni situaciji (tist št. 6). - Pri objektu večnamenske, javne, trgovske, gostinske in servisne dejavnosti na parcetah št. 4 in prizidka objektu jasti na parceti št. 1 so možna odstopanja v horizontalnem gabaritu, kar bo določeno z tokac. dokumentacijo, v vertikatnem gabaritu odstopanja ni oz. max je prittičje. Ni dopustno graditi zaprtih prizidkov. - Gradnja je tahko ktasična, montažna ati kombinirana. - Gtede komunatnega opremljanja - kanatizacijski sistem, je dovoljena stedeča toteranca: dokter ni zgrajen kotektor fekatnih odpadnih vod, je možno ob posameznih objektih zgraditi greznice. Po zgraditvi kanatiz. omrežja bo treba objekte priključiti na omrežje največ v šestih mesecih, greznice pa zasut. Greznice morajo biti troprekatne, pretočne! Pri izgradnji in uporabi greznic je potrebno upoštevati strokovna navodita o urejanju gnojišč in greznic (Ur. t. 10/85). - Gtede namembnosti objektov in naprav, so spremembe dopustne do stopnje, ko ne kršijo, zmanjšujejo ali spreminjajo osnovnih dejavnosti posameznega območja opredeljenega s tem načrtom. - Ob Lipiški cesti razen hiš na pare. 18-23, 48-50 v prittičju stanovanjskih hiš se tudi lahko organizira trgovsko - uslužnostna dejavnost. V usiužnostno stanovanjskih objekhh se ne sme opravljati dejavnost, katera je ekotoško nevarna in moteča v trgovinah, ne sme se prodajat! roba na debeto in kmetijski stroji, gradbeni materia!. 10 čten Projekt! komunalnih ureditev in način zunanjih urejanj predstav-tjajo obvezne elemente za njihovo nadatjnje projektiranje in izvajanje. Vse objekte v območju zazid. načrta je potrebno priključiti na komunatne naprave, ki jih predvideva ta načrt Investitorji so dotžni ptačati sorazmerni detež stroškov urejanja. Gospodinjske odpadke je potrebno zbirati v zato namenjenih kontejnerjih ati kovinskih posodah. Ogrevanje v vseh objektih je tokatno ati centratno. Uporablja se trda, tekoča in ptinasta goriva. Cisterne tekočih goriv morajo biti dvoptaščne. Možna je uporaba attemativnih virov energije Za zagotovitev požarne varnosti, mora biti do vsakega objekta zagotovtjen dostop za gasilska in intervencijska vozita. Za javne objekte mora biti dostop najmanj z dveh strani. Oddatjenost notranjega roba transportne ati gasitske poti od objekta ne sme biti večja od 12 m. Zunanje hidrantno omrežje mora biti izvedeno po predpisih (nadtatna izvedba, dostopnost in odmik od objektov). V javnih objektih mora biti zagotovtjeno tudi notranje hidrantno omrežje. Energetski sistemi in sistemi za centratno ogrevanje javnih objektov morajo biti izvedeni kot svoj požarni sektor - gtede na moč sistema - tudi kot samostojni objekt z direktnim izhodom na prosto. V javnih objektih morajo biti gtede na namen prostorov izvedeni priključki na rezervni dimnik. ^ . h Ukrepi za obrambo in zaščito se Izvajajo po Odtoku o spremembah in dopotnitvah Odtoka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Sežana, ki je začet vetjati 1. aprita 1990 datje. 11. čten Lokacijsko dovotjenje izdaja Komite za urbanizem, gradbene, komunalne, stanovanjske in premoženjsko-pravne zadeve SO Sežana. V zahtevi za tok. dovotjenje mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogtjivosti nameravanega objekta, naprave ati drugega posega v prostor, pritožiti izris iz grafičnega deta zazidalnega načrta in strokovno presojo nameravanega posega v prostor z zazidalnim načrtom, ter dokazilo, da je upravičen razpotagati z zemljiščem. Strokovno presojo opravi upravna organizacija za urejanje nasetij in drugih posegov v prostor. , 12. člen Zazidatni načrt je na vpogted občanom, detovnim organizacijam pri Komiteju za urbanizem, gradbene, komunatne, stanovanjske in premoženjsko-pravne zadeve SO Sežana. 13. čten Nadzorstvo nad izvajanjem sprejetega načrta opravtja urbanistična inšpekcija SO Sežana. 14. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 24/89-2 Predsednik Sežana, 19 marca 1991 IVAN VODOPIVEC, l.r. Na podlagi 45. čtena Zakona o financiranju javne porabe (Uradm list RS, št. 48/90) in 5. čtena Odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine in sestavi Izvršnega sveta (Uradne objave, št. 25/90) je Skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. marca 1991 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV OBČINE SEŽANA < I- ^ * : : . ^ žV Občini Sežana se predpišejo davki določeni z Zakonom o (hvhh občanov (Uradni list SRS, ŠL 36/88, 8/89 in Uradni hst RS. št 48/90) in tem odlokom. .T". - & . - - -t-h r . i & 36 Koper, 2. apri!a 1991 - 3t 8 2. člen Občani plačujejo po lem odloku: - davek na dediščine in darila - davek od premoženja - davek na dobitke, od iger na srečo I. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA 3. člen Stopnje davka na dediščine in darila so progresivne in različne glede na vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ter glede na sorodstveno razmerje. Davek na dediščine in darila se plačuje po naslednjih stopnjah: 3. Prostori za počitek oziroma rekreacijo 3? Od vrednosti dinarjev nad do V 3 cr E g 2^ y E C-o s t 2 3 ^ ^ -3 .c e g A 3? ^ 2jE a S-6.S ^3' 3? 'Sb E 13 133.360,00 5 8 11 133.360,00 600.120,00 6 9 13 600.120,00 1.066,880,00 7 10 15 1.066.880,00 1.533,640,00 8 11 17 1.533.640,00 2.000.400,00 9 12 19 2.000.400,00 2.467.160,00 10 13 21 2.467.160,00 2.933.920,00 11 14 23 2.933.920,00 3.400.680,00 12 15 25 3.400.680,00 3.867.440,00 13 16 27 3.867.440,00 14 17 30 Zavezanec za davek na dediščine in darila, ki prejme darilo od katerega se plača davek po tem odloku, mora prejem darila napovedati pri Upravi za družbene prihodke občine Sežana v roku 15 dni po prejemu darila. II. DAVEK OD PREMOŽENJA 4. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže; 2. Prostore za počitek oziroma rekreacijo; 3. Poslovne prostore; 4. Plovne objekte. 5. člen Za podedovane stanovanjske stavbe ali prostore, ki so bili pridobljeni v okviru prvega dednega reda, ki bi se sicer obdavčevali kot prostori za počitek bziroma rekreacijo, se plačuje davek kot za stanovanjske stavbe, brez znižanja davčne osnove za 160 m2 stanovanjske površine. 6. člen Osnova za odmero davka od premoženja po 1., 2. in 3. točki 4 Člena je vrednost ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve. 7. člen Davek od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. Stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže: davčna osnova v din nad 70.000,00 600.000,00 1.200.000,00 2.000.000,00 do 70.000,00 600.000,00 1.200.000,00 2.000.000,00 Stopnja %- 0,75 0,90 1,10 ^l,3(f 1,50 Za poslovne prostore, ki jih lastnik ne uporablja za opravljanje dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka poveča za 100 %. 8. člen Zavezancem za davek od premoženja na posest stanovanjskih stavb in stanovanj, ki so z več kot tremi družinskimi člani stalno prebivali v lastni stanovanjskih stavbi ali stanovanju v letu 1990, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana. * 9 člen Zavezanec za davek na posest stavb je dolžan občinski upravi za družbene prihodke dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Nastanek davčne obveznosti in spremembe lastništva oz. vrednosti stavbe, je zavezanec dolžan prijaviti občinski upravi za družbene prihodke v 15. dneh. 10. člen Lastniki plovnih objektov nad 8 do 9 metrov dolžine plačujejo davek v letnem znesku v višini 1.300,00 din. Za vsak nadaljnji meter dolžine pa po 500,00 din. Letni znesek davka se za,.vsako leto starosti zniža za 5 %. Za plovne objekte stare nad 15 let se davek ne plača. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni vložiti davčno napoved za plovne objekte do 31. marca 1991. . : ' ' III. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 11. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 % v primerih, kadar vrednost posameznega dobitka presega 2.000,00 din. IV. KONČNE DOLOČBE t - 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o davkih občanov občine Sežana (Uradne objave, št. 39/88 in 2/90). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1991 dalje, razen določb 12. člena, ki se uporabljajo z veljavnostjo odloka. \ Št.: 411-2/91-5 Sežana, 26. marca 1991 Krajevna skupnost Slivje Predsednik IVAN VODOPIVEC, l.r. davčna osnova v din Stopnja nad do % 70.000,00 0,10 70.000,00 201.000,00 0,20 201.000,00 441.000,00 0,30 441.000,00 827.000,00 0,45 827.000,00 1.340.000,00 0,65 1.340.000,00 2.000.000,00 0,85 2.000.000,00 1,00 2. Poslovni prostori davčna osnova v din Stopnja nad do % 70.000,00 0,15 70.000,00 212.000,00 0,35 212.000,00 475.000,00 0,55 475.000,00, 950.000,00 0,75 / 950.000,00 1.500.000,00 1,002 , 1.500.000,00 * 1,25 * 7 ' I;:'.*, POROČILO O IZIDU GLASOVANJA NA REFERENDUMU ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU IN DELU Za KS Slivje, v Slivju, 17. marca 1991 1. Na glasovnem mestu v KS Slivje ZA je glasovalo 269 PROTI je glasovalo 124 Neveljavnih glasovnic 9 Opravičenih glasovnic 12 Po navedenem izidu glasovanja je volilni odbor ugotovil, da je glasovalo od 414 upravičencev 402 upravičencev oz. 97,10 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 269 oz. 66,92 % glasovalcev. PROTI je glasovalo 124 oz. 30,85 glasovalcev, ?' ; : -r-- '