LETO L ŠTEV." 38 Hoper, petek 19. septembra 1052 Poštnina plačana v gotovim POSflto. A ŠTEVILKA 10 DIB krat so člani Partije manj disciplinirani na dolu in manj točni kot so nečlani,« je dejala tovarišica na seji celice radijskega kolektiva in smatra »da morajo člani Partije dajati vzgled vsem in v vsemu«. «Kaj je naša partijska organizacija storila, da lid se povečala slednja v materialu in času,« je rekel star izkušen delavec v piranski ladjedelnici. »Vse vprek sc meče slabo in uporabno na kup, namesto, da bi odvojili dobro, ki bi g?r lahko s pridom uporabili. Blago je denar, in blagostanje se ustvari s šte.dnjo in predvsem s 51 erbij o pri malih stvareh!« »Sedaj, ko vemo, kdo so člani Partije vprašamo, kaj je celica po-kreTuiln, da bi dvienili tudi našo kulturno raven, razširili naše obzorje z raznimi izleti, itd.«, je v istem podjetju tožil mladi mehanik. Takih in podobnih kritičnih pripomb smo srečevali mnogo na teh sestankih. »Bolje je šlo kol smo si mislili«, so zaključili člani Partije, ob zaključku sestanka v Novi vasi, kjer je inalome vsa vas prišla na odprti partijski sestanek poslušati poročilo sekretarja najihove osnovne partijske organizacije. Značilno za to organizacijo je, da je že dim prej kolebala ali naj bi povabila ali ne vaščane na sestanek. Do takega zaključka mislim, ni prišla samo Nova vas. Marsikje so mislili tako in prav to je velika napaka naših partijskih organizacij. To jc podcenjevanje. zavesti in politične zrelosti ruaših delovnih ijaidi^ ki poznajo našo Partijo in jo priznavajo za svo-(Nadaljevanje na 2. strani J Te dni se bodo zaključile volitve sekretarjev osnovnih partijskih organizacij v našem okraju in volitve delegatov za okrajno partijsko konferenco. Pomen letošnjih volitev je dvojen: običajne vsakoletne volitve sekretarjev celic in za tem volitev okrajnega komitela ter volitve delegatov — gostov za VI. Kongres KPJ, ki slučajno soupada s vsakoletnimi volitvami. Osnovne partijske organizacijo imajo že več časa navodilo, da načelno sklicujejo odprte partijske sestanke, kjer morejo prisostvovati vsi vašcani razen sovražnih elementov. Vendar še do nedavnega nismo imeli mnogo primerov odprtih partijskih sestankov. Še-lc zadnje volitve sekretarjev in delegatov se vršijo izključno na odprtih partijskih sestankih. In danes povsem upravičeno zaključujemo, d:i so se povsod pokazali pozitivni rezultati in da je naša Partija pridobila dragocene izkušnje 7n nadal.nje delovanje. Po vseh vaseh in gospodarskih podjetjih so se sestankov udeležili mnogi nečlani Partije, ki so ponekod presegli desetkratno število članov. Taka udeležba dokazuje velik interes nečlanov za delovanje osnovne partijske organizacije na področju svoje vasi. Zlasti jo pomembna diskusija, v katero so posegali tudi nečlani in večkrat zelo tehtno kritizirali delovanje celice. »Mi zamerimo naši celici, da nas ne obvešča o važnejših političnih dogodkih po svetu«, so dejali pri Sv. Antonu. »Ne vidim posebne razlike med člani in nečlani Partije. Več- ■i ;: r- "„-i- ■ ■ ■ ■ - > ■ C? A A^f. mmmmmm» mimmmmimmm ' ' - ^ ■■' ' li^-ii: •■'■V; i - : Ml mmm^ mmm iiišli lilll x X\ v, N «Stil mmm mms Bal ■ vmk um mjmsi mm. Z veličasine proslave deseileinlce usianoviive prvih slovenskih brigad Seveda, tudi mi smo šli! Kako bi mogli stati ob strani in biti dama. ko je proslavljala vsa Slovenija veliki praznik slovenskih brigad . . . Toda oil morja tl mladinskih do Zveze borcev in Ljudske fronte, imela, bo lažje delo, bremena bodo porazdeljena na širši krog ljudi, izbor kadra bo večji in za našo Partijo bomo dobili vedno več mladih, požrtvovalnih kadrov. Še eno slabost smo opazili na tel» sestankih. Imeli smo občutek, da se komunisti čutijo krivi za vse, kar se v vasi dogodi, celo če pada toča, so krivi komunisti (to je stara pesem klera in klerikalcev!), če je suša najbrže so tudi krivi komunisti, če nekdo ni prodal paradižnikov je kriva vaška celica, če je treba plačati davek jc to delo Partije v vasi! Pravim, da gre za naš občutek, s tem ni rečeno, da tako jc ali mislijo tudi drugi. Sklepamo le na osnovi nekaterih primerov, ko člani Partije niso reagirali ali niso dovolj odločno in jasno reagirali na posamezna zlonamerna ali hujskaška vprašanja poedinih elementov,' ki jih sovtržanik organizira in pošilja na sestanke, *da bi organizirali nered. Naša Partija nima kaj skrivati pred nikomur, nima skritih namenov in nima 111 ni nikdar imela v svojem programu ničesar, kar bi bilo v škodo delovnih ljudi. Naloga naše Partije jc- da brani in Čuva interese delovnega ljudstva, da vzgaja delovne ljudi, jim dviga zavest in jih usposablja za upravljanje države in gospodarstva. V naši Partiji ni mesta za nepoštene 111 pokvarjene ljudi. Zato tudi čisti slabo in nabira dobro v svoje vrste. Potemtakem nimamo nobenega razloga dobrohotno dopuščati, da bi kdorkoli in kjerkoli zaviral delovanje naše Partije pri izvajanju nje-neea visokega cilja. In ker je metoda našega dela prepričevanje so naloge toliko težav-nejše. Ne smemo se strašiti dolgotrajnega individualnega dela, kajti borimo se za človeka. Dosedanji uspehi nas ne smejo uspavati. Nadaljevati moramo še odločnejšo z večjim požrlvovanjem. učeč se tudi nn izkušnjah zadnjih odprtih partijskih sestankov. J. Beltram Ob veliki nesreči na Donavi, kjer je neurje preobrnilo ladjo in je izgubilo življenje nad 100 oseb, je poslal maršal Tito mestnemu ljudskemu odboru Beograd sožal-no brzojavko. Brzojavke z izrazi sožalja so poslale tudi številne množična organizacije in delovni kolektivi, prav tako pa tudi ugledne osebnosti in ustanove iz inozemstva. Mestni ljudski odbor v Beogradu je nakazal kot prvo pomoč žrtvam 1 milijon dinarjev, zvezna vlada pa 10 milijonov di-narjev. * Pavla Pirečnik, mati ugrabljenega Ivana Pirečnika, je pisala ameriškemu sodišču v Frankfurtu pismo,. v katerem je obrazložila svojo zahtevo o obnovitvi procesa. Pavla Pirečnik in njen zastopnik dr. Goričar sta v četrtek odpotovala v Nemčijo. Ameriško a-pelacijsko sodišče v Frankfurtu je sporočilo, da ne bodo začeli razprave v njeni odsotnosti. Zaradi zanimanja za primer skrbništva mladoletnega Ivana Pirečnika je Letošnja sezona je zelo naklonjena gobarjem, vendar obilne zaloge marsikje propadajo, ker nima prebivalstvo potrebnih naprav za sušenje, oziroma konzerviranje. Na sliki tndimo brkinske kmete pri sušenju gob. (Glej članek na 5. strani!) znana ameriška revija »Life« poslala svojega posebnega dopisnika v Jugoslavijo. * Na mednarodnem velesejmu v Gradcu, ki se bo začel 27. septembra, bo sodelovala tudi Slovenija. Naša in nekatera podjetja, ki bodo sodelovala na tej pomembni gospodarski manifestaciji, se zlasti zanimajo za zamenjavo blaga z Avstrijo. * v Na predlog vrhovnega komandanta oboroženih sil je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval z redom narodnega heroja Franca Avblja, Albino Hočevarjevo, Bojana Polaka, Franca Rojška, Jožeta Kadunca, Martina Kotarja in Alojza Popka. * Konec preteklega ledna je divjalo nad kvarnerskim zalivom silno neurje. Velika količina dežja je povzročila naglo naraščanje voda. Potok Riječina je na splošno presenečenje prebivalstva prestopil bregove in preplavil del Suša-ka. Na nekaterih mestih je dosegla voda na ulicah višino do pol metra. Skoda v 1mestu je precejšna, prav tako pa so bile poškodovane številne manjše ladje in čolni ter obmorski objekti. Morje v kvar-nerskem zalivu je bilo popolnoma rumene barve od vode, ki so jo nanesli razni gorski potoki in hudourniki. * Okrožno sodišče v Novem mestu je po štiridnevnem procesu obsodilo 20 organizatorjev in pristašev bele garde, med katerimi so tudi trije duhovniki, zaradi sodelovanja z okupatorjem Jmted narodnoosvobodilno borbo. Kari in Franc Gnidovec, Ignac Trunkelj in Mirko Supica so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo, trije na 15 let strogega zapora, 12 pa na razne kazni od enega do 13 let, medtem ko je bil 1 obtoženec oproščen. * Pretekli mesec je obiskalo Dubrovnik nad 2400 tujcev. To je največje število tujcev, ki so obiskali Dubrovnik po osvoboditvi. Najštevilneje so bili zastopani Francozi (648), Nemci (505) in Avstrijci (404). BRIGAD V DOLENJSKIH TOPLICAH i!C strnjene kakor nekoč, ko so bile močna udarna pest našega ljudstva v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem. V prvih vrstah so stali naši narodni heroji in prvi borci. Medtem je prispel v Toplice maršal Tito s svojim spremstvom. Sprejeli so ga predsednik vlade LRS M. Marinko, član Polilbiroja CP KPJ in predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič, podpredsednika vlade LRS dr. Marijan Rre-eelj in Ivan Maček ter član Politbi-roja CK KPJ Franc Leskošck — Luka. Prav tako ga je pričakala častna četa, za katero jc raportiral generalni major Ljubičič. Malo pred deseto, ko je bil napovedan začetek slavmosti, je pred tribuno na slavnostnem prositoru zava-lovilo. Prišli so maršal Tito in ostali predstavniki naše ljudske oblasti. Zbrcrno ljudstvo je prekipevalo od veselja, ploskanju in vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja. V svoji sredini so, izražajoč svojo ljubezen in vdanost, toplo pozdravljali ljubljenega voditelja in vrhovnega komandanta. Da jo bilo vzdušje še bolj veličastno. so pod jasnim sončnim nebom krožila letala. Iz enega je skočil padalec z veliko rdečo zvezdo na padalu. Tovariša maršala je sprejel in mu v imenu borcev brigad raportiral narodni heroj polkovnik Franc Hočevar — Ciril, nekdanji komandant XV. divizije, nato pa je maršal Tito obšel čelo brigad. Borci so mu na pozdrav odgovorili z glasnim spontanim »Hura!« Nato je maršal Tito od^el na tribuno. Slavnost ie začel podpredsednik Glavnega odbora Zveze borcev NOV in narodni heroj Jože Boršhnar, ki je v uvodnih besedah porclravil (Ira"p-ftt maršala, člana Polilbiroja CK KP.T Borisa Kidriča in Franca Le-skoška, sekretarja CK KPS M. Ma, rinka, predsednika Zveze borcev NOV Slovenije Ivana Mačka — Matijo, predsednika Prezidija Ljudske skupščine LRS Josipa Vidmarja, predstavnika JLA generalnega polkovnika Kosto Nagyja, predstavnike Koroške in Trsta, narodne heroje, zbrane borce in vse ostale udeleženec. Zatem je nadaljeval: Tovariš maršal, tovariši in tovariši cc! ■ Zbrali smo se sredi te dolenjske pokrajine, da proslavimo 10. obletnico ustanovitve prvih slovenskih udarnih brigad, ki so ravno po teh gorah in gozdovih nastopale in kot nove borbene enote prvič, udarjale po okupatorjih in njihovih hlapcih. To je bil čas, ko je partizanstvo v Sloveniji, preživljalo težke preizkušnje in je okupator že slavil navidezne uspehe svoje ofenzive. Bil je. to čas. ko je domača reakcija sprejemala iz fašističnih rok orožje, da dokonča, kar sovražniku našega rodu in krvi ni uspelo. Fašisti in domači izdajalci so skupaj hoteli pokončati narodno osvobodilno gibanje in za vedno ustvariti iz našega ljudstva brezpravno rajo tujih imperialistov. Bili so to težki čflsi, ki pa so nas še bolj zbližali, nas ojeklenili in utrdili naše vrste. Utrdili so naše prepričanje o neuničljivosti partizanstva in trdno neomajno vero v našo končno zmago. Zahtevali pa so listi časi. višjih organizacijskih oblik partizanske vojske, zahtevali so močnejše borbene enote, ki so sposobne za samostojno gibanje po vsem okupiranem področju. Tako so nastale prve. slovenske brigade, iz katerih so zrasle naše divizije in korpusi, ki so se skupaj z divizijami in korpusi bratskih narodov Jugoslavije zlile, v močno Jugoslovansko ljudsko armado. Ta naša ljudska armada je pod vrhovnim poveljstvom našega junaškega maršala Tita potolkla okupatorje in. vse njegove domače hlapce. Borbeni duh. junaštvo, tovarištvo, iskrenost, poštenost, pravičnost, ljubezen do domovine, stalna pr-ipravljenosl. tudi umreti, za njo, bratstvo in enakost med jugoslovanskimi narodi, ljubezen do vsega poštenega delovnega ljudstva sveta — to so bile visoke partizanske, moralne vrline, v katerih je vzgajala Partija borce naših brigad in. ostalih partizanskih enot. Armada, sestavljena iz borcev, prekaljenih v krvavih borbah in VELIČASTNA PROSLMñ 10. OB vzgojenih v takšnem duhu, je resnično neuničljiva. Zato je taka ar-711 ada zmagala in morala zmagati. Danes, po desetih letih od ustanovitve, stoje brigade Toneta Tomšiča, Matije Gubca, Ivana Cankarja in Ljuba Šercerja postrojene pred svojim vrhovnim komandantom. Kakor v času najtežjih borb, tako tudi danes stoji ob teh brigadah naše ljudstvo. Tovariš maršal. Tito! Kakor smo šli zmagovito skozi najhujše burje in viharje za časa vojne, tako vlagamo tudi danes pod vodstvom Partije in Tvojim vodstvom, tovariš Tito. vse sile in napore za izgraditev naše socialistične domovine Jugoslavije. Neustrašeno gledamo v bodočnosti pa naj vihar prihrumi z Vzhoda ali Zahoda. Mi s tvoje poti krenili ne bomo nikdar! Kakor grom je odjeknilo po vsej dolini zanosno ploskanje in vzklika-nje nepregledne množice, ki je vedno znova in znova naraščala in kar ni hotelo pojenjati, v pravi vihar pa se je spremenilo, ko se je pojavil na govorniškem odru maršal Tito. »Tito! — Partija! — Heroj Tito! Mi smo Titovi! — Tito je naš! — S teboj vedno v boj!« je odmevalo kakor grom in se prelivalo po širni jasi in ostro odjeknilo z bližnjih bregov. V teh vzklikih, v tem vzhičenju sta se resnično zrcalila duša in srce slovenskega ljudstva ter neizmerna 1 iubezen in vdanost do maršala Tita, državnika, voditelja in učitelja. Dolgo, zelo d alg o maršal Tito ni mogel priti do besede. Ko je naposled spregovoril, je nastala tišina in njegovo besede, ki so jih prenašali številni zvočniki, so se slišale do skrajnega konca m\ slavnostnega prostora. Ljudje so napeto spremljali njegove besede in ga prekinjali z navdušenim pritrjevanjem, kadarkoli je poudaril naše jasno stališče. Čeprav je pritisnila vročina, je množica vztrajala in nikogar ni bilo, ki bi zamudil le eno samo besedo. V največje zadoščenje jim jc bilo, da so ljubljenega maršala ne le slišali, marveč tudi videli. POSEBNA PRILOGA OB PROSLAVI 10-LETNICE PRVIH SLOVENSKIH BRIGAD LETNICE PRVIH SLOVENSKIH Vso noč so prijahale skoraj nepregledne množicc avtomobilov in dolge kače pešcev 90 bile razvlečene po vseli cestah, ki vodijo v Dolenjske Toplice. Tudi vlaki so vozili vso noč do Novega mesta in v Stražo prav do silosa po novem podaljšanem tiru, prav tako pa tudi z belokranjske strani. Po starem parku v Toplicah je bilo pravcato partizansko taborišče na prostem, saj je tu penocetvalo na tisoče ljudi, ki niso našli več prostora v penapolnjcnih Toplicah in okoliških vaseh. Promet ni ponehal vse do jutra. Topliška dolina je bila zavita v gosto meglo, ki je oznanjevala lep sončen dan. To je našlo izraza tudi v razpoloženju ljudi. Nasmejani obrazi, žareče oči in srečni vzkliki starih borcev in bork, ki so se po dolgih lcrh spet srečavali in videli. Kmalu po osmi uri so se na določenih mestih začeli zbirati borci prvih brigad — Cankarjevci, Gubei in bereerjevci ob Sušiei, Tomšičevci pa malo dalje na jasi v notranjosti rozda. Medtem so se ostali udeleženci proslave že začeli zgrinjati na jasi pred tribuno, kamor so kasneje druga za drugo prikorakale tudi vse štiri brigade pod poveljstvom svojih komandantov. Na obeh tribunah za pevske zbore so se zvrstili pevci, odrasli in pionirji. Množica je naraščala in valovila, kmalu je na gosto zasedla vso prostrano jasno. Tudi nevajeno oko je moglo presoditi, tla jc danes tu daleč nad 200.000 ljudi. Mejno črto med tribuno so tvorile brigade, tes- Tovariši in tovarišice! Predvsem bi vam rad najprisrčneje čestital k praznikp desetletnice ustanovitve slovenskih brigad. To veličastno zborovanje, na katerem je navzočih 250.000 ljudi iz vseli krajev Slovenije, je jasen dokaz, kako globoko ima ljudstvo Slovenije v svojem srcu težke in slavne dni iz zgodovine našega naroda. Pred desetimi leti smo imeli hude čase. Gotovo vsi do zadnjega nosile v svojih srcih mučne spomine ni tiste čase, na drugi strani pa prav gotovo z največjim ponosom gledale prav na te najstrašnejše ure zgodovine ne le slovenskega naroda, marveč tudi vseh ostalih narodov Jugoslavije, na dneve, v katerih ste našli v sebi dovolj moči, da ste se dvignili k orožju in branili svoj obstoj in svojo neodvisnost. Pred desetimi leti so bile ustanovljene iz partizanskih odredov enote višjega tipa — brigade. Pokazalo se je, da je sovražnik mnogo bolj v premoči, če se borimo v manjših partizanskih odredih. Poleg tega sta nam število in orožje, ki smo ga vzeli sovražniku, omogočila, da smo začeli ustanavljati brigade in se uspešno borili proti močnejšemu sovražniku. Prav tako, kot sinlo iz partizanskili odredov pred desetimi leti ustanovili brigade, smo zelo hitro začeli ustanavljali divizije, korpuse itd. Narodi Jugoslavije, ki so v prvih dneh svoje revolucionarne ljudske vstaje doživljali pogoste in težke neuspehe, niso klonili, niso izgubili vere v svojo pravično stvar, temveč so se še bolj vztrajno s še večjim prezirom do okupatorjev združevali v vrste oboroženih formacij in je bilo posebno tudi tukaj v Sloveniji, kjer smo danes, odločeno, da branimo do poslednjega diha svojo, skozi stoletja s krvjo napo-jeno in izmučeno domovino. Tovariši in tovarišice! Ko proslavljamo danes tukaj in po vsej domovini te težke dni, ne pomeni to, da sejcm,o s tem v srca naših ljudi do bivših sovražnikov sovraštvo. Ne, te dneve proslavljamo in se jih tako združeni spominjamo zato, da ne bi današnji in bodoči rodovi nikoli pozabili, koliko nadčloveških naporov .nas je stalo to, kar imamo danes. Z druge strani dokazujemo s tem tudi pred zunanjim svetom in pred vsakomer, ki bi imel do naše domovine kakšne slabe namene, svojo odločno voljo, svojo strnjenost, da se upremo in da pripravimo vsakomur, ki bi poizkusil vmešavati se v naše srečno življenje, grob v naši domovini. (Enodušno krepko odobravanje.) Današnja veličastna manifestacija ne predstavlja nikake mobilizacije ali vznemirjanja duhov zoper katero koli-deželo. Mi želimo kar najbolj tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki nam hočejo dobro, vendar zahtevamo, da cenijo, kar je naše, da razumejo, tla je ta*velika ljudska revolucija, ki nas je stala v vojni toliko žrtev in ki nas slane danes pri ustvarjanju lepše in srečnejše socialistične prihodnosti potoke znoja naših delovnih ljudi, nekaj, kar je treba spoštovati. Mi zahtevamo, da spoštujejo, kar tukaj pri nas gradimo. Že tisočkrat smo rekli, da ne bo naša država nikoli ogražala svobode nikogar. da ne bomo nikoli osvajali niti centimetra tuje zemlje, pa naj govore onstran meja o nekih naših bojda drugačnih namerah, kar hočejo. Tu naj jim povem, da taka propaganda ne more najti plodnih tal v srcih poštenih ljudi v svetu, kajti svet nas pozna, pozna pa tudi tiste, ki so nas zasužnievali in izmed katerih bi ta ali oni spel hotel uresničiti svoje slare načrte. Velikokrat smo rekli, da nismo nikoli osvajali tujega ozemlja, da je vsa naša zgodovina strasna zgodovina borbe zoper uničenje našega naroda in našega obstoja in da je končno prišel čas, — to smo si priborili s svojimi lastnimi silami, — da nam ta nevarnost ne more več grozili, kajti nič več nismo razcepljeni, nismo Balkanci, ki bi se med seboj pre-, pirali in služili vsem in vsakomur. Ne, mi smo danes sestav več narodov, ki gospodarijo sami in ki so vsi skupaj vzeto gospodarji te države. Nikoli ne bomo dovolili, da bi tej državi gospodaril kdo drug. (Viharno ploskanje in pritrjevanje.) Uspelo nam je, da smo zedinili narode, ki so bili razkosani skozi stoletja. Uspelo nam je ustvariti krepko narodno skupnost, ustvarili pogoje za popolno uresničenje nove družbe za uresničenje socializma. Vendar mi nimamo samo novega sistema, mi imamo tudi uove ljudi, ljudi z novimi pojmi o notranjem življenju in z novimi pojmi o-mednarodnih odnosih. Od vsakogar zahtevamo, da spoštuje našo enakopravnost. Nikoli več ne bomo sužnji ali sateliti, temveč hočemo, da smo enakopravni člen svetovne skupnosti zato, ker naš narod zasluži spričo svojih velikih dejanj, ki jih je izvršil med vojno v interesu osvoboditve sveta od srednjeveške more in zla — fašizma. Do tega imamo pravico tudi zato, ker si ustvarjamo danes z lastnimi silami lepše in srečnejše življenje. (Burno vzklikanje socialistični Jugoslaviji, Partiji in Titu.) Uspešno smo si priborili svobodo s svojimi lastnima silami prav zaradi tega, ker smo bili enotni. Povsod v Sloveniji in na Hrvatskem, v Srbiji iti Črni gori, Makedoniji, Bosni in Hercegovini smo stopaii paralelno, ustvarjali smo oborožene partizanske odrede, ustanavljali brigade, divizije, močno ljudsko vojsko. To pomeni, da so ustvarili naši narodi z borbo na bojnem polju, v največjih bitkah, v krvavih mukah to složno skupnost, ki jo imamo danes. Odpravili smo nacionalno vprašanje kot problem, ki je moril naše narode, in danes so naši narodi vsi svobodni, vsak se upravlja sam. zaradi česar je ta celota, la skupnost, ki se imenuje Federativna ljudska republika Jugoslavija, toliko močnejša. Po končani vojni smo se lotili ustvarjanja materialne podlage za na-daljno graditev in za dosego lepšega in srečnejšega življenja današnjih in bodočih rodov. Na tej poti imamo velike težave. Ne le, da nismo imeli za materialno podlago nič drugega kot roke, visoko zavednost in voljo do dela, da bi ustvarili nekaj lepšega, kot je bilo, ustvariti socializem, —smo poleg gmotnih težav zadeli tudi na velikanske ovite, ki so nam jih delali od zunaj. Tako slabe, ekonomsko slabe, brez sredstev in tako rekoč brez tistega, kar je najglavnejše ljudem, ki hočejo doseči svoj življenski standard, so nas boleli takoj v začetku podvreči drugemu suženjstvu, da bi bili suženj dozdevnemu velikemu bratu, da bi bili »bratsko« zasužnjeni Sovjetski zvezi. Seveda nismo bili pripravljeni na čigarkoli suženjstvo. četudi bi bilo bratsko, saj najtežje je »bratsko« suženjstvo. (Ploskanje in dolgotrajno odobravanje.) Dejali smo: »Ne, tam vas je dosti, imate dosti zemlje pri sebi, tu pa hočemo biti mi gospodarji. Če nam boste potrebni, vas bomo poiskali, dokler pa vas ne bomo iskali, nam] niste potrebni.« (Močno vzklikanje in ploskanje.) Toda to njim ni ugajalo. JNiso mogli razumeti, kako da ta veliki starejši brat nima pravice ukazovati svojemu mlajšemu, če smo brat je. Ne, že stoletja in stoletja smo razdeljeni, deli nas velikansko prostranstvo, oni so se razvijali v drugih okoliščinah, mi pa zopet v drugačnih, oni so zaostali. mi pa smo napredovali. Če si velik, lahko uporabiš svojo pamet samo zase,,ne pa tudi za nas; tvoja pamet naj služi lebi, mi pa bomo že našli zase pameti in znanja, da se bomo sami upravljali. Tvoja veličina ne pomeni kako genialnost. Rekli smo jim, če hočejo zares, da bi bili bratje in enakopravni, tedaj morajo drugače ravnali z nami, ne pa komandirati. Tega niso hoteli in mi smo se razšli. In dobro je, tovariši in tovarišice, da smo se razšli. (Vzkliki: Tako je, tako je!) Kakšna sreča, če bi se bili že prej razšli. Za nas bi bilo lo še bolje. (Močno odobravanje.) Toda tudi to je dobro, ker smo se obdržali in bodimo samo po svoji lastni poti, kakor verno in znamo, delamo, kakor najbolje moremo, da bi zgradili svojo državo in uresničili socializem, pri lem pa se nikomur ne prodali in ne bili nikogar satelit. V tem smo doslej uspeli, uspeli bomo pa Ludi v prihodnje, bodite prepričani, pa naj pride kar koli. Taka je stvar s tem našim velikim bratom. Poleg tega tovariši in tovarišice, v vseh teh lotili po vojni nismo imeli dosti sreče niti glede letine. Stalno nas spremljajo elementarne nezgode, suša, toča 111 drugo, kakor da se je sam vrag spravil nad srečno družbo, v kateri bodo vsi državljani enakopravni, srečni in bodo imeli človeka dostojno življenje. Naša stvar je, kako to delamo, kajti mi najbolj vemo, kako je treba pri nas delati. Kadar mi govore o zahodni demokraciji, sem odgovarjal, da je morda dobra zanje, ni pa tudi za nas. Naši demokraciji smo začeli graditi trdne temelje s tem, da smo ji dali ekonomsko podlago. Delavce smo postavili na njihova mesta, dali smo jim tovarne v roke, da jih vodijo, in mar to ni demokracija. kakršne ni na svetu? Mar ni demokracija, če ljudje upravljajo sami sebe s svojimi odbori, ee so odpravljeni osrednji organi in se njihove dolžnosti prenašajo navzdol? Mar I o ni najboljša demokracija, ki si jo je mogoče zamislili, socialistična demokracija? Še naprej bomo hodili po tej poti, toda ne v anarhijo, marveč zavestno, in taka demokracija bo ponos naše socialistične dompvine in nas Jugoslovanov. Večkrat nam pravijo, da imamo UDV. jaz pa jim odgovarjam, da "imajo oni policijo. Pravijo nam, da zapiramo ljudi, jaz na jim pravim, da oni prav tako zapirajo in poleg tega še pretepajo z gumijevkami, česar mi nikoli nismo delali. Odgovarjam jim, da oni hranijo svoj režim, da imajo policijo in drugo, kar se jim zdi potrebno, mi pa gradimo novo družbo, ki jo branimo pred vsemi ostanki, ki ji groze. Velikanska večina našega ljudstva, 98 in več odstotkov je za socialistično Jugoslavijo, samo okrog 2 odstotka pa za staro. Temu malemu odstotku, ki bi hotel staro, seveda ne bomo dovolili, da bi zastrupljal naše de- nas. Nobeno leto nismo imeli prav dobre letine. Tudi letos, ko smo mislili, da bomo končno splavali iz •težav in ko smo računali, da bo vse dobro poteklo, je bila strahovita suša v najrodovitnejših krajih države, v naših žilnicah — Vojvodini, Slavoniji in drugod. Seveda nas lo ne bo oviralo, da ne bi nadaljevali svoje poli graditve, čeprav bo morda nekoliko omejena. S tega mesta lahko povem vsem našim državljanom, da se ni treba bati. da bi pri nas ljudje umirali od lakote in da bi nastala lakota. Danes smo že v drugih možnostih, danes smo v možnosti, da zagotovimo vsaj najosnovnejšo prehrano. Nekaj imamo rezerve, nekaj bomo zunaj kupili, pa bomo preprečili lakoto. Toda, tovariši in tovarišice, opozorili moram, da je letošnja suša po svojem obsegu še hujša kakor v lelu 1950. Prizadela nam je škode za okroglo 140 milijard dinarjev, kar pomeni, da je za lo vsoto oškodovan nacionalni dohodek. To je velikanska številka, ki zadene našo skupnost kot celoto. To pa seveda ima posledice in poraja razne probleme. V našem izvozu smo črtali eno izmed najvaž-mejŠili postavk, izvoz koruze, ki je zavzemal glavno mesto med našimi kmetijskimi pridelki. To nam ho otežkočilo uravnovešen je plačilne bilance v inozemstvu. Ne bo nam otežkočalo nakupa tega, kar potrebujemo za izpolnitev petletnega plana, kajti lo je zagotovljeno, pač pa razvoj naslednjih planov, v katerih smo zamislili graditev podjetij za izdelovanje in ploskanje.) Odločili smo se iti po svoji poti. Ničesar ne delamo umazano, ničesar ne delamo skrivaj, sa j vidite, da puščamo slehernega v našo državo, da vidi vse, kar hoče, Delamo pošteno in nas vodi zares časten namen, velika ideja, da bi zgradili skupnost, lovne ljudi. Takim ljudem dopuščamo, da delajo svoje pripombe, in to lahko delajo tako dolgo, dokler ne preidejo h konkretnemu delu, škodljivemu za skupnost, kajti mi preganjamo samo tiste, ki dejansko delajo za to, da bi izpodkopali temelje tega, kar smo tako težko dosegli. Glejte, tovariši in tovarišice, taka in podobna vprašanja nam stalno postavljajo. Človek se seveda utrudi od govarjanja nanje in nekega dne bom kratko dejal ■— pojdite v tovarne, v zadruge, v ustanove, in sami poglejte — zakaj bi vam jaz predaval. Ta predavanja bi lahko razumeli kot propagando, zalo je najbolje, da greste sami in se prepričate. Pojdite pa ludi v zapore in prepričali se boste, kdo sedi tam. NaŠli bosle kakega reakcionarja, kakega in-formibirojca ali duhovnika, ki se je pregrešil proti zakonu. (Odobravanje.) Tovariši in tovarišice! Sedaj bi rad govoril o nekem problemu, ki je pereč že od končane vojne. To je vprašanje Trsta, tržaški problem. Ko sem prihajal sem, mi je tovariš, ki smo ga srečali po poti, zaklical: »Tovariš Tito, Trst!« Vedel sem, kaj lo pomeni in kaj hoče, da na j govorim o Trstu. (Ploskanje.) Že nekajkrat smo se izjavili o tem, kako mislimo o vprašanju Trsta. Toda kakor vse kaže, je vse to bob ob steno, ker naše izjave odklanjajo odgovorni italijanski ljudje.' pa eelo nekateri na Zahodu, klitujejo se na iriparlitno deklaracijo, toda mi te deklaracije ne priznavamo. (Vzklikanje: Tako je!) Mi smo rekli, da je najboljša rešitev v kondominiju, in ne moremo reči drugače. To je najboljša rešitev, če nam že ne dajo tega, do česar imamo pravzaprav Za Trst ne bcBimcD nikdar barantali •vso pravico. Zakaj jc to najboljša rešitev? Zato. ker bi iincla kakršna koli razdelitev več ali manj siabe posledice, ne l)i imela novega učinka v nadaljnjih odnosih med nami in Italijo v prihodnosti. Gledati pa moramo, da bi bili ti odnosi v prihodnje čim boljši. In dosegli bi jih lahko prav s takim kondominijein. V Italiji postavljajo De Gasperi in drugi vprašanje narodnostnega načela, jaz pa vam bom povedal. kak., razumejo oni to narodnostno načelo. Glejte. tako ga razumejo: Če jc večina v Trstu italijanska. je to glavni dokaz, čeprav žive med Trstom in Koprom sami Slovenci in so v Kopru spet Italijani v ■večini."Torej Slovenci nič ne pomenijo, kontinuiteta mora liiti itd. To je tako imenovano podaljšano narodnostno načelo. Oprostile, mi tako ne gledamo. Ce gledamo na-rodnoslno, tedaj je ozemlje do Soče slovensko, znotraj pa imamo narodnostne skupine. (Navdušeno pri-' Irjcvanje.) Tržaško predmestje je slovensko, tam so Zavije in Skedenj ob sami mestni meji. Vse to so slovenske vasi. \ Trstu samen živi mnogo Slovencev in članov drugih naših narodnosti. Po vsem tem njihovo že omenjeno pojmovanje narodnostnega načela ne more vzdržali kritike. Ce bi šli po tem narodnostnem načelu, tedaj bi vzeli tudi Netv \ork. poleni vzamejo lahko tudi Chicago, tako da bi moralo priti vse do Chicaga pod Italijo. (Smeh.) Pri vsem tem se opirajo na cinično majhne skupinice, vendar ni tu noben razlog za lo. da vztrajajo na takem načelu. (Ploskanje.) Fovariši in lovari-ice! Njim ne gre za to. da se reši to vprašanje z nekakšno razdelitvijo, ki bi bila za nas več ali manj škodljiva, ka jti nam bi žc Škodovalo. če bi sc odrekli le Trslu. Že lo je velika krivica, ki nam je bila storjena nr. mirovni konfeVenei in z mirovno pogodijo. Toda njim je vse to bolj potrebno kot propaganda za reševanje njihovih lastnih notranjih zadev. Kondominija se bojijo. Bojijo se ga zato. ker bi se čez 1(1 ali 15 lel kondominija po skupni upravi z menjanjem guvernerja vsaka tri leta lahko popravila tista dejanja, oziroma bolje zla dejanja. ki so jih prizadevali fašisti našemu prebivalstvu dan na dan skozi desetletja. Dvajset lel so na tem ozemlju raznarodovali naše ljudi in 1111 imamo vso pravico, da zahtevamo 20 let za popravo de dcnacio-• nalizaci je. (Navdušeno pritrjevanje in vzkliki: »Tako je!«) Ne zahtevamo, da bi bila tam naša jugoslovanska uprava oziroma vsa oblast, prav tako pa ne dovolimo. da bi bila njihova. Naj ima Trst svojo oblast tistega naroda na svobodnem ozemlju Trsta, ki živi tam. ta-ko v Trstu kakor v vaseh, oblast, ki bo ustrezala njemu, pod nadzorstvom enega ali drugega guvernerja ob sodelovanju namestnika guvernerja. Nočejo .-dišali o tem. Oni vedo, kaj bi iz tega nastalo. Zato danes vztrajajo na tem in pritiskajo na zaveznike na zahodu, da lii se tržaško vprašanje rešilo na podlagi tristranske deklaracije. Pravim in povedal sem že njim in zahodnim zaveznikom, da ne priznavamo tristranske deklaracije, da lako dolgo, dokler Italijani nosijo lo deklaracijo v žepu kol pilulo proti glavobolu, ne more biti govora o tem, da se reši vi šanje Trsta. (Odobrovanje.) M< irain vam povedati, da so nam zahodne sile — ne vem, kaj so povedale Italiji — povedale precej odločno, da bi sc to vprašanje moralo rešiti, jaz pa «cm videl, da je njihovo mnenje vendarle bolj na oni strani kakor na naši. Tako ne moremo ili naprej. Za Italijo je vprašanje Trsta gospodarsko sploh nepomembno. kajli Trst bo umrl pod njo. ne bo imel ,pra- lat»«» življenja Italija ima najmanj 10 takih pristanišč, za nas pa je Trst velikanskega gospodarskega pomena, — nacionalnega, zemljepisnega in gospodarskega. Potemtakem nam nc gre za kako kljubovanje Italijanom. ki so bili še včeraj naši okupatorji. To ni zaradi tega. Naša sveta pravica je, da se borimo za naše pravice okrog Trsta. (Viharno pritrjevanje.) Do tega imamo zgodovinsko pravico. Njim pa je Trst potreben samo zaradi njihovega tekmovanja v večstrankarskem sistemu, zaradi prikrivanja njihove ekonomske šibkosti ild.. zaradi volitev, zato, da posamezne stranke lahko licitirajo in nadlicitirajo s Trstom. Najglasnejši so sedaj komunisti, sc pravi, nc komunisti, pač pa informbirojci, ker jih jaz ne priznavam več za komuniste. Oni sn tam najglasnejši in so celo nekatere pametne stvari, ki jih jc povedala italijanska vlada v zvezi s Trstom, takoj napadali kol nekaj, kar izdaja italijanske interese. Ko pa smo z njimi govorili o Trstu in ko smo menili, da jc treba iti na roko italijanski komparliji, ker je ena izmed najmočnejših partij, in zato, ker živimo drug poleg drugega, smo sklenili, — lako jaz kakor To-gliati. — da Gorica in vse ozemlje razen mesta Trsta pripadata nam, mesto Trst pa njim. Težko sem privolil tudi na to, pa sem vendar privolil. Danes pa drugače gleda na to. ker mu iz Moskve pravijo: »Ne smeš biti v Trstu izven licitacije ti, marveč De Gasperi.« To je njihova notranja zadeva, za nas pa je lo življenjsko vprašanje, vprašanje življenja na tem področju. Zakaj je to življenjsko vprašanje za nas? Zato, ker 1 >i boleli dokončno rešiti danes, da ne bi morali jutri spet krvaveti za naše ozemlje. (Odobravanje.) Z I tali jo hočemo najboljše in najlepše odnose. Italija sedaj načenja vprašanje, da bi se rešil problem Trsta, in se izgovarja, da je v Atlantskem paktu, da je dala velikanske žrtve, ker je stopila v Atlantski pakt. Zakaj pa je vstopila? Zalo. da ima pravico zahtevati odškodnino? Zalo je stopila v Atlantski pakt — in zalo naj bi ji bilo treba dati Trst? Sporočamo jim, da mi ne bomo plačali, zalo ker so oni stopili v Atlantski pakt. naj drugi plačajo, ne pa da bi šlo na naš račun. Skratka.oni hočejo izkoristili Allantski pakt kot zasedo, ker danes ni Hitlerja, na katerega bi se opirali za dosego svojih ciljev, in zato hočejo izkoristili Atlantski pakt (Ploskanje in vzkliki: Živel Tito!) Odkrito pravimo, tu je naša roka, pustimo za sedaj na strani vprašanje Trsta, če se to ne da zaradi predmetov širokepotrošnje. Poleg tega jc verjetno, da bo imela ta suša tudi zelo težak učinek na živinski sklad, ker ni niti dovolj krme za živino prav v krajih. kjer gojc največ živine. Vse to skupaj se torej odraža na naši ekonomiki. Vendar pa bomo v glavnem obvarovali naše ljudi lakote. Nabavljamo in nabavili bomo sredstva, ki so potrebna za življenje naših ljudi. Toda upoštevajoč velikansko škodo, ki nam jo je povzročila suša, ne smemo pozabiti, da nas mora prav to spodbuditi, da bomo do skrajnih meja storili vse, kar je potrebno, da rešimo, kar se da rešili, da se posledice ne bi odražale na naši ekonomiki. zlasti kmetijstvu, več let. Potrebno bo skrajno varčevanje v vsakem pogledu, potrebna disciplina, zavest o tem. kakšne posledice ima ta škoda. To moramo stalno pred očmi, ta zavest mora biti pri naših ljudeh. In če bi kdo rekel, da je vlada kupila nad 30.000 vagonov pšenice, da imamo nekaj rezerve in da bomo izhajali ter da gre lahko zalo vse po starem, mu je treba odgovoriti, da bi nas to utegnilo vreči nazaj in da bi utegnilo imeti težke posledice za vso našo državo. Ne smemo se demoralizirati, pač pa moramo ne glede na potrebe preskrbe napeti vse sile, da bomo škodo, povzročeno po elementarnih nezgodah in suši. čimprej premagali. Imamo ljudi, ki zelo radi pretiravajo naše možnosti. kar jc škodljivo. Nam ni treba pretiravati naših možnosti; včasih je prav, če smo bolj skromni pri ocenjevanju naših velikih uspehov, saj zavise od marsičesa. Imamo ljudi, ki megalomansko mislijo, da naredimo lahko danes že vse. Ne, tega ne moremo in povedal vam bom. zakaj ne. Zadnja leta smo dobili pomoč od nekaterih držav predvsem od Amerike in potem od Anglije, Francije in drugih. Ta ekonomska pomoč nam je izredno olajšala naš razvoj in zgraditev; omogočila nam jc, da premagujejo naši ljudje lažje težave, s katerimi se borimo, da jim ni treba stradati. Ta sredstva niso bila majhna. Za naše razmere so bila kar velika. Vendar nikar ne mislite, da nam bodo ljudje iz tujine stalno pomagali. Ti ljudje gledajo tudi na to, kako si sami pomagamo, ali delamo vse, kar je v naši moči. da nam nc bi bilo treba sprejemati pomoči. To je osnovna stvar pri vsej tej zadevi. Že nekajkrat sem povedal, da bomo veseli, ko nam več ne bo treba prejemati pomoči iz tujine, kajti nikar ne mislite, da na Zahodu vsi ljudje to pomoč odobravajo. Posebno v zadnjem času ugotavljamo težnje, da se ta pomoč izkoristi za uresničenje določenih želja in popuščanja z naše strani, ki jih mi ne moremo sprejeti. Za tem gredo na Zahodu nekateri posamezniki in če bi se lo dlje nadaljevalo, bi se lahko zgodilo, da bi celo odgovorni ljudje na Zahodu postavili pogoje. Tu gre za milijone in milijone dolarjev in če jih že dajejo, si lahko tudi prizadevajo, da za to kaj dobijo. Zaenkrat jim vračamo v ogromni meri že s tem, da smo tu na tem ozemlju na Balkanu, geografsko in duhovno enotni, da imamo močno oboroženo armado in da stojimo kakor stena, ki brani tako sebe kakor Zahod, s čimer brani obenem tudi sebe. Tako je Zahod s te strani v veliki meri zavarovan. Znašli smo se na tem ozemlju, sprli smo se z Rusi, ki ogrožajo neprestano s svojimi sateliti naše meje, in že samo s tem, da branimo svojo svobodo in neodvisnost, branimo objektivno tudi Zahod. Ne smemo namreč pozabiti, da straši v svetu še vedno nevarnost vojne, da imamo še vedno ljudi, ki si prizadevajo, da bi se reševala povojna zunanjepolitična vprašanja z orožjem. Med temi so danes ti na Vzhoda prvi in vidite, naša zasluga, da smo tu, da smo ogromno žrtvovali, da si pritrgujemo od ust, da bi se oborožili in vzdrževali našo armado. Ta naša odločna volja, da branimo tla, ki so bila skozi stoletja prepojena s krvjo, nam omogoča, da prejemamo pomoč. To se tudi njim izplača, če pa bi oni nekega dne videli, da ne delamo vsega, kar je za nas same potrebno, nam te pomoči ne bodo več dajali. Mi pa ne bomo sprejeli nobenih pogojev. Zato je treba, da se čimprej izvlečemo iz teh težav, da ustvarimo čimprej sredstva za ozdravitev naše plačilne bilance, ker nam potem ne bo več treba prositi za pomoč in prejemati jo in ker bomo lahko odkrito gledali drug drugemu v oči. Nastopali bomo lahko tako, kakor to ustreza interesom naše države in interesom miru, kajti tudi naprej bomo kakor doslej stremeli, in nihče nam ne bo mogel očitati, zakaj smo storili to tako in ono drugače. (Pritrjevanje.) Takih očtikov pa je danes, tovariši, kar precej. Tisoči in tisoči ljudi, ki prihajajo v našo državo, zastavljajo najrazličnejša vprašanja: »Kje imate večstrankarski sistem, zakaj stopate v socializem, zakaj si ne vzamete vzor zahodne demokracije?« itd. Upira se mi že imeti predavanja in razlagati te stvari in rad bi, da bi jim smel reči: »Pustite nas pri miru, glejte svoje stvari, mi bomo pa svoje. (Odobravanje vaših notranjih razlogov rešiti kolikor toliko moglo ustrezati. Pojdimo k sodelovanju v drugih vprašanjih, ki so svetovnega pomena, kakor so vprašanje gospodarske zamenjave, vprašanje ohranitve miru na svetu, odstranitve vseh elementov med državami Evrope, ki bi jih lahko izkoristila Sovjetska zveza, da bi to skupnost oslabila in laže dosegla svoje smotre. Ne, oni hočejo slišati o tem, Enkrat sem že povedal in sedaj ponavljam: Lahko sodelujemo z Italijo in treba je sodelovati, ker je to koristno za Italijo kakor za nas. Hočemo, da se ta stvar poleže in da bi delali za druge stvari, to se bo že pozneje rešilo. Morda se bodo na njihovi strani pozneje razumneje lotili te zadeve, ker se ta stvar pri njih napihuje vsak dan čedalje bolj, da bi nekega dne lahko pri njih zaradi tega prišlo do eksplozije. To pa je škodljivo. Ne smemo podžigati sovraštva ene države proti drugi. Mi cenimo italijanski narod, ker vemo, s kakšnimi težavami se bori. Želimo z njim živeti v miru, ker je vedno laže živeti v miru, kakor pa se vojskovati. Tega nočemo. Nočemo proti nikomur dvigniti puške razen proti tistemu, ki bi hotel vkorakati v našo državo. Ponovno pravim: Tu je naša roka. Če ne moremo takoj rešiti tega vprašanja, želimo sodelovati v drugih vprašanjih, o njem pa bomo govorili pozneje. Končno smo mi dali že dva predloga, sedaj pa predlagajte kaj še vi. Tripartitna deklaracija ni noben predlog, sprejeta je bila v času volitev, ko je bilo treba pridobiti glasove, takrat, ko smo se mi spoprijeli z Rusi. Sploh je naša nesreča v tem, da obstoja ta deklaracija, ki ovira pravilno rešitev tega vprašanja. Mi Jugoslovani ne napihujemo vprašanja Trsta, temveč odgovarjamo samo na propagando in klevete, ki si jih tam izmišljajo. Glejte tovariši in tovarišice, kaj pišejo njihovi časopisi. V teh je vse polno raznih žalitev in klevet. Danes je prišlo na primer že do tega, da pišejo da bi bilo treba spraviLi pomoč, ki nam obljublja Zahod, v vezo z vprašanje Trsta. »Ali hočete pomoč, ali ali je nočete? Če vam je do pomoči, odpovejte se Trstu, če pa tega nočete, ne boste prejeli pomoči.« Tako piše italijanski tisk. Neki pisun je napisal v »Mo-mento Sera« celo tole: »Sedaj morajo vzeli zahodne sile v eno roko palico, v drugo pa kruh, hočeš kruh ali palico?« Tu lahko povem, da niso prejemali jugoslovanski narodi nikoli od nikogar hrane pod grožnjo palice in da je pod takimi pogoji tudi nikoli ne bodo od nikogar prejemali. (Dolgotrajno pritrjevanje in vzklikanje: Tito — Partija!) Naše ljudstvo je preveč ponosno, da bi to sprejelo. Predsednik italijanske vlade gospod De Gasperi se čuti strašno užaljenega, ker sem v Splitu rekel, da imajo nekateri ljudje onstran morja na drugi obali stara mišljenja; s to izjavo — ko sem govoril pred našo vojno mornarico — sem baje razžalil Italijo. Rekel sem »Za nekatere ljudi na drugi obali« in sedaj ti naenkrat pride De Gasperi kot prvi izmed teli »nekih ljudi«. Kaj morem za to, če ga je to zadelo? Hotel sem samo opozoriti na take pisune, kakršni so pri skoraj vsakem listu v Italiji. S tem nisem imel namena razžaliti italijanskega naroda in ga dejansko tudi z ničimer nisem razžalil, kakor tudi Italije ne. Toda pravico imam govoriti na osnovi izkušenj in kar koli sem rekel, sem povedal na tej osnovi. V naši domovini so zidovi še črni, nad hišami še ni streh, grobovi so še sveži, naše matere so še vedno oblečene v črno, —- mar nimam pravicc govorili? Ali lahko verjamem temu, kar pišete in govorite? V Splitu je Tito govoril o mejah, da jih bo branil vsako ped, toda to meje so zajamčene z mirovno pogodbo. V redu, vse to je lepo, toda mi smo imeli že več mirovnih pogodb, vendar ni papir nikoli odbrani! naših meja, temveč je vedno morala spregovoriti puška. (Dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Tako je!) Po vsem sodeč gospod De Gasperi ne bere nobenega italijanskega časopisa, kakor da se vse to njega ne tiče. Nič ne ve, strašno je sentimentalen in fin v svojih izrazih, govori baje z nami v zelo vljudnem jeziku, mi pa tako nervozno in surovo. Pri tem pa ne more niti ne sme biti surov. On in vsi bi morali biti še posebno vljudni, da bi poravnali vse tiste grobosti, ki so jih zagrešili v letih okupacije. . Gospod De Gasperi govori o tem, kako so naše meje zajamčene z mirovno pogodbo. »Corriere della Sera« pa piše naslednje: »Če smo sedaj odkriti pri-vrženci Atlantskega >akta, obljubljamo, da bomo še bolj odkriti in temu paktu privrženi tistega dne, ko bo na obalah Istre spet zaplapolala italijanska zastava.« Lepa reč! Gospod De Gasperi tega ni prebral, jaz pa sem to prebral in zato sem tam tudi tako govoril in tako govorim tudi tulcaj. (Dolgotrajno ploskanje.) Tovariši in tovarišice! Mi smo šli skozi presu-rovo solo, da bi nas nekdo lahko vlekel za nos. To ni vec mogoče. Prav dobro vemo, kdo govori v Italiji resnico- in kakšni so njihovi nameni. Vsi od inform-birojcev, ki se še vedno imenujejo komuniste, pa do skrajnih reakcionarnih elementov in fašistov imajo stare pojme o Jugoslaviji: prodiranje na Balkan, ponovna priključitev naših obal. To spoznate lahko dan za dnem iz njihovega tiska ob raznih prilikah in iz govorov. Ali ima tedaj De Gasperi pravico govoriti o tem, da sem bil surov, ko sem dejal, da ne bomo nikomur dovolili vtikati se v naš socialistični vrt? Tako je s temi stvarmi in nič drugače. Mi želimo Na čast maršala Tita in ostalih gostov jc bilo v hotelu »Toplice« prirejeno slavnostno kosilo. Udeležili so se ga bivši borci slovenskih brigad in ostali zastopniki množičnih organizacij ter javni in kulturni delavci. Ob icj priliki je delegacija starih partizanov in aktivistov Dolenjske izročila maršalu Titu kip partizankc in album slik Novega mesta. Med kosilom sta maršalu Titu nazdravila predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko in narodna heroja Albina Hočevar in polkovnik Jaka Rojšek. Maršal Tito se je zahvalil za darila in zdravicc ter dejal: »Danes sem bil zares pod močnim vtisom vsega, kar sem videl. Ljudstvo t' Sloveniji zelo ceni in ne pozabi tako lahko svoje preteklosti, to pa izraža v raznih manifestacijah. Toda tako veličastnega prizora, tako velikanske množice ljudi v Sloveniji, ki ¡e majhna po številu prebivalcev, nisem pričakoval. Ko seni gledal današnjo proslavo, mi je prihajalo mnogo raznih misli in bil sem ganjen, od radosti, ko sem videl, da kolektivna zavest, socialistična zavest vseh naših ljudi prežema čedalje širše in širše množice, kar se. izraža v tem, da prehodijo ljudje deset iri sto kilometrov, da bi dali izraza svojemu, navdušenju, da hi povedali svoje misli in se spomnili preteklosti, ki so jo preživeli. Vem. da jc pri nas mnogo težav. Ljudje, ki delajo in grade, ne. morejo vedno s pesmijo delati. Pridejo tudi znoj, napori iti težave. Vse to pn delamo zaradi enega veličastnega smotra, zaradi zgraditve lepše pri-hednosti. Lahko vam povem, da sem redkokdaj. morda celo nikoli, videl takšno zborovanje, kot je bilo današnje. Povsod, kjerkoli potujem, srečujem iste izraze navdušenja in to ustvarja pri nas odločnost in voljo, da hočemo imeti z Italijo dobro sosedne odnose, vendar dobre; odnose na pošteni osnovi, odnose, ki bodo temeljili1 na načelih enakopravnosti in ne v škodo interesov' niti naše niti njihove države. Takih odnosov si že*-limo. To sem vam hotel, tovariši in tovarišice, povedati o vprašanju Trsta, kajti Trst danes ni samo vprašanje Slovenije, tvemveč vse naše socialistične skupnosti, vseh naših narodov. Naši narodi so preveč žrtvovali in dali, da hi mogli še kaj žrtvovati in dati. Če ima kdo pravico govoriti o žrtvah, tedaj imamo1 to pravico mi. Nikoli ne bodo nadomestili tega, kar so nam prizadejali v treh letih divjanja v naši drža* vi, ne morejo nam tudi povrniti mrtvih, obešenih in postreljenih, ne morejo nam niti ne želijo popraviti materialne škode, ki so nam jo tukaj prizadejali. Tešem vam bolel povedati danes na tem zboru. (Plo-skanje.) Tovariši in tovarišice! Povedal sem vam nekaj' malega o naših težavah. Nam, ki se s tem pečamo,-se ni lahko bosti z vsem tem. Ko vas takole gledam, vas vse," ki ste lukaj. 250.000 ljudi, ki ste ena misel in ena volja, tedaj so vse te stvari za nas malen-kostne. Mi lahko vztrajamo in zmagujemo tudi na diplomatskem polju, ker imamo v rokah pravične stvar. Za nami je 16 milijonski narod kakor stena in lo nam daje moralno moč, da povemo vsakomur, kar mislimo. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Tovarišice in tovariši! Svet danes že pozna našo državo, spoznal je duha, ki preveva naše ljudi, pozna misel naših ljudi, ve, da je to ponosen narod, da je ta narod strašno trpel, da je prenesel nadčloveške napore. Danes imamo mnogo prijateljev v svetu. Prizadevali si bomo. da teh prijateljev nikoli ne izgubimo. Sodelovali bomo z vsakomer, ki misli poštenoT in to. da bi ohranili mir in mirno sodelovanje. Na strani tistih smo, ki so proti novim vojnam, proti napadu in napadalcem. Mi smo na strani naprednega človeštva in nc glede na težave vam povem: Dokler bo preveval naše narode duh, kakor jih preveva danes, — in jaz verjamem, da temu ne bo konca, —-ga ne bo zlomila nobena sila. Tovariši in tovarišice! S\ega mesta vas toplo pozdravljam in želim iz srca delovnim ljudem Slovenije, ki so premagali velike napore in dosegli odlične rezultate, da bi vztrajali pri graditvi socializma v svoji domovini in prispevali tako svoj delež skupnosti, da bi zaplapolala zastava socializma nekega dne v vsem svojem sijaju na tej veličastni zgradbi, ki se imenuje nova federativna ljudska republika Jugoslavija. (Navdušeno vzklikanje in pritrjevanje.) Naj živi ljudska republika Slovenija! Naj živi Federativna ljudska republika Jugo^ slavija! nadaljevat! po naši poti, pa naj bi karkoli. V našem dnevnem delu je seveda dosti velikih muk in težav. Pri tem delu najbolj čutimo tisto, kar je nepravilno, kar nas ovira, da bi napredovali, pa malo pozitivnega. Ko pridem na take proslave, sem frečen in zadovoljen, ker vidim tudi tisto, kar e pozitivno. To pozitivno je izraz na obrazih ljudi, izraz navdušenja. Naši ljudje se zavedajo svojih težav in uspehov. Se ena stvar mi ugaja, ker vidim, da naši ljudje v velikanski večini niso mcgalomani, ne pretiravajo. Ce to govorimo, delamo zato, da bi. te pojave izkoreninili. Skromnost in zavest o svojih uspehih in težavah ter halogah morajo hiti vrline državljana socialistične države,«. Nato je maršal Tito poudaril, tla je napra-vila Slovenija velikanski korak naprej zaradi naporov svojih delovnih ljudi in da mora pomagati zao«talejšim republikam, na primer Bosni in Hercegovini in Makedoniji, d,i bodo organizirale in tehnično vodile industrializacijo. Dejal ie. da' priznavajo ta napredek tudi vsi ino<" ženici, ki prihajajo v našo državo in da je.vzrok za to v preteklosti,-v kadrih, ki jih ima ta republika, in v delavnem razredu, ki je tu relativno najštevilnejši. »Če zahtevamo.« je dejal dalje maršal Tito, ixla gredo ljudje iz Slovenije v druge, republike, ne del a nt rf tega zato, da bi tam ljudje omedliv vali od dela, pač pa zalo, da bi bih učitelji in pomagali pri vzgoji k a* d rov in delavcev. Slovenija nam mnogo pomaga, da laže obvladujemo teh-nično zaostalost.« »Dvigam čašo za razvoj in srečo' slovenskega naroda, za razvoj in srečo vseh naših republik, za delovne ljudi Slovenije, ki dajejo velike napore za izpolnitev nalog, ki smo j'.ni jih naložili. Naj živi Ljudska republika Slove-m'ja!« je končal svojo zdravico mar' šal Tito. 33 U a sí D,e Gaspari misli rešiti tržaško vprašanje na dva načina: priključitev STO .na osnovi tripartitne de-klaraxrije ali pa plebiscit. O plabi- ■ scitu v sedanjih političnih pc-gojih je nemogoče govori tli, k-eir ne obstajajo realni in zgodovinski pogoji za .to. Plebiscit bi bil mogoč le takrat, ko bi se vzpostavilo' v Trstu znova takšno stanje, kakršno je bilo pred italijansko zasedbo. Italija je s 25 leitnim raiznarodovanjem odvzela ozemlju njegovo stvarno lice z množičnimi naseljevanjem Italijanov in bi bil potemtakem plebiscit le navadna farsa. Kaj zanimiv pa je De Gasparijev predlog o priključitvi STO na osnovi tripartitne deklaracije z dne 20. marca 1948. leta. V tem predlogu se sicer predvideva, da bi bilo treba ta pa. tam spremeniti bodočo mejo (tripartitna deklaracije zahteva vrnitev celotnega STO Italiji), toda le .pod pogojem, da se ohrani wkomtinuitet.no etnično linijo«. Ne za podaljšanje dobe mešane uprave Port Antihurja od -samega kitajskega zunanjega ministra Cu En Laja, ki naj bi bil namreč poslal Višinskemu noto, v kateri naj bi ga bil naprosil, da zaradi dozdevne nevarnosti .ameriške agresije na Daljnem vahodu podaljša rok za umik sovjetskih čet iz Port Air-tburja. V londoskin im vvašinigtons.kih krogih poudarjajo glade tega, da način, s katerim ;So izdali poročilo o moskovstkih razgovorih povzroča dvom o uspehih teh razgovorov, V. krogih delegacije Združenega poveljstva, ki sodelujejo, pri razgovorih za premirje na Koreji pa pričakujejo, da bo nastopilo po sklepih moskovske konference novo obdobje razvoja dogodkov na Koreji, Sedaj, ko je izzid znan, pravijo ti krogi, bo prišlo verjetno do preobrata pri razgovorih, ker Sovjetska sveža ne bo mogla več opravičevati prisotnosti svojih čet na Daljnem vzhodu z nejv.avrno.stjo, ki naj bi pretila s korejiskega polotoka. * KAIRO — Bivši tuniški pravosodni minister Šalah Bcn Jmsef jc včeraj poslal političnemu odboru Arabske zveze noto, v kateri izjavlja, da Tunizija zahteva od arabskih držav materialno in ne samo duhovno pomoč. TRZ.AŠKO £OSÍ>0PAR<>TN/0 Danes se bomo najprej -ustavili v naši domovini. V Jugoslavijo jc prispel v sredo angleški zunanji minister Anthony Eden, ki se bo v Beogradu sestal z maršalom Titom in zunanjim ministrom Edvardom Kardeljem, s katerima sc bo razgovarjal o vseh vprašam jih. ki zanimajo obe državi, in o vprašanjih, katerih rešitev bi prispevala k utrditvi miru v jugovzhodnem delu Evrope. To jc prvi obisk angleškega zunanjega ministra v Jugoslaviji, kar je znak velikega medsebojnega spoštovanja prijateljskih narodov Velike Britanije in Jugoslavije. Edenov obisk v Jugoslaviji jc toliko pomembnejši, ker sovpada prav v čas povečanega italijanskega pritiska na Jugoslavijo in povečanja vojno hujskaške propagande italijanske iredente, ki je pripravljena z vsemi sredstvi, čeprav na škodo miru in dobrih sosednih odnosov, zadovoljiti svojim pohlepom po tujem -ozemlju. Žc ves čas pred prihodom Edcna v Jugoslavijo so italijanski šovinisti trobili, da prihaja Eden v Jugoslavijo. da bi .izvajal pritisk na jugoslovansko vlado, da bi popustila neupravičenim italijanskim zahtevani glede Trsta. Takega namena — poudarjajo v Beogradu — nima -niti Eden, niti ni jugoslovanska vlada pripravljena dopustiti kaj takega. Edemov obisk ima popolnoma drugačen pomen, kot to želijo gospodje onstran Jadrana. Njegov prihod je izraz spoštovanja Velike Britanije do jugoslovanskega zaveznika iz dveh vojn. do države, ki se skupno z Veliko Britanijo bori za okrepitev in ohranitev miru, do države, ki je trdno odločena postaviti se v bran morebitnemu napadalcu, do države, ki je vedno pripravljena s svojim sosedom sporazumno rešiti vsa vprašanja na način, ki bi prispeval k utrditvi miru. Ko se sprehajamo po naši domovini, so nam še vedno žive pred očmi svečane proslave ob desetletnici ustanovitve jugoslovanske vojne mornarice, Vsem je dobro znano, kako se je jiueo-slovanska voij.na mornarica razvila skoraj iz nič. Danes pa ima moderno opremljene bojne ladje, ki so v vsakem trenutku -pripravljene braniti neodvisnost naše domovine in naš Jadran. Na zaključni slovesni proslavi v Splitu, ki se je je udeležil tudi maršal Tito. je admiral Jerko-vič poudaril, da nekateri vojaški strokovnjaki na zapadu menijo, da jugoslovanska mornarica ni potrebna. Kdo se skriva za takimi izjava- V Strassburgu potekajo ,že drugi teden seje najprej ministrskega sveta in skupščine zapadnoevropske premogovne-jeklarske unije, sedaj pa skupščine evropskega sveta. Čeprav so bili ti organizmi ustvarjeni ločeno in s precej različnimi cilji, je zadnje čase pri njih glavna misel: ustvariti neko zapadnoevropsko nad-aiaeiomc&o in me.ddnžavno oblast, ki bi pomagala usmeriti tako samovoljne vlade zahodnoevropskih držav, Od -take skupnosti si obetajo marsičesa. Prvi korak k poenotenju in s tem izboljšanju evropskega gospodarstva je bila ustanovitev Evropske jekli arske-ipromogovne skupnosti, kat*ri pripada šest držav in ki jo sestavlja več organizmov. Razsodišče, visoka oblast, in Skupščina. Zadnja dva organizma sta začela z delom šele pretekli teden in sta kot glavno točko obravnavala vprašanje možnosti spojitve jek.larsko-ipTemo-govne unije z Evropskim svetom v neki novi skupnosti. Skupščina jc celo odobrila dopolnjeni italijansko francoski predlog, da bo posebna komisija do marca prihodnjega leta pripravila osnutek, načrta za naddr-žavno oblast v zapadni Evropi, ki pa bi bila predvsem posvetovalnega značaja. Misel Združenih držav Evrope ni nova. Že po prvi svetovni vojni je bilo več državnikov, predvsem ameriških, ki so predlagali, oziroma bolje nakazali možnost za ustanovitev evropske federacije po ameriškem zgledu. Seveda je bil nacionalizem v Evropi takrat na taki razvojni stopnji, da so bile to ideje zavrnjene kot popolnoma neizvedljive. Po drugi svetovni vojni so bili spet v prvi vrsti Američani, ki so vplivali med evropskimi državniki na razvoj deje Evroske skupnosti. Američani so to stvar jemali s političiuo-strate-škega vidika, ker se zavedajo, da bo le gospodarsko in politično enotna in mouna Evropa lalrko kljubovala morebitnemu napadu -z Vzhoda. Zato so bolj ali manj jasno postavljali pri vseh svojih pogojih za ameriško gospodarsko in vojaško pomoč Evropi tudi ta pogoj, da se evropske države povežejo v to ali ono .medsebojno skupnost. Tako so bili ustanovljeni Atlantski pakt, Zapadnoev-ropska obrambna skupnost, Evropski svet in Stiiuman-ov načrt — Evropska jeklarsko-premogovna skupnost, govorilo pa se jc tudi že o Plcve-novem .načrtu in o raznih drugih načrtih za kmetijsko, trgovinsko, valutno in druge evropske povezave. Tako jo med zapad-noevropskimi državniki dozorel tudi čas za tako imenovani »Edenov načrt«, ki ga je Eden 15. tega meseca predlagal na seji Posvetovalne ikatpščine Evropskega sveta, ki je začela (tega dne zasedati v Strassburgu. Eden je med tvojim otvoritvenim govorom poudaril, da bi ožje ev.roipske skupnosti, kakor sta premogovno-jeklarska ter obrambna, lahko izkoristile parlamentarne in ministrske ustanove, ki že obstajajo v Evropskem svetu. Na la način bi bil Evropski svet po Edenovem mnenju lahko koncentričen: v okviru posvetovalne 'kiLpine 15 držav bi bilo mocoče ustvariti še naddrža $e> ^asímí;fa¡a V jate se lastovke, zbirajo, Zdravi bodite vse do pomladi, v Afriko telefonirajo. ko znova bo cvetje na sončni livadi 1 Zbrane na žicah, ki glasno brnijo, Takrat bomo prišle — Oftalc pri vas, o Afriki sončni zdaj govorijo. da sonca in petja bo polna vsa vas. Zadnjo točko svojo tekmovalnega načrta so izpolnili v sredo, ko so v koprskem pristanišču odprli moderen kiosk, kjer 'bodo lahko ljudje od jutra do večera kupovali razne časopise, revije, knjige, znamke, pisma, razglednice i,n razne drobne potrebščine, Te dni je podjetje nabavilo novo zalogo knjig. Posebna skrb velja tudi italijanskemu delu prebivalstva. Za razne 'Strokovne, leposlovne in šolske knjige v italijanščini je podjetje potrošilo 4 milijone lir. Sožalna brzojavka VUJLA ob nesreči v Beogradu Huda nesreča v Beogradu, ko se je na Donavi potopila potniška ladja »Niš« s številnimi potniki, je močno odjeknila tudi med našim ljudstvom. VUJLA in okrajni ter mestni odbor v Kopru so poslaVi so-žalne brzojavke 'mestnemu ljudskemu odboru v Beogradu in svojcem žrtev nesreče. Predpreteklo nedeljo nas je obiskalo kulltiumno umetniško dirušiVvvo iz Tomaja »Sreioko Kosovel« in nam s pevskim nastopom ter s Finagar-jevo dramo »Veriga« pripravilo nekaj zelo prijetnih trenutkov. K temu je že takoj v začetku priporno-gel pevski zbor, ki je Ven', ur nuj avl pesmi «Slovenska zemlja« in »Sfri-čtilc polž« ier Aljaževo »Zaostali p.ič« zapel ubrano in doživelo. Ce-prsv je zbor številčno šibak, so polni in sočni glasovi pritegnili prcui-šaiice. Zlasti so ugajali ženski glasovi in basi. Pevevodj-i Režsiiiu gre vsekakor pohvala, da 'je s vziraj-nim delom dvignil svoj zbor na prvo me s'.o v okraju. Fin/žgarjevo »Verigo« so podali na prostem, brez cdra In z naravnim ozadjem. Glede na samo dogajanje- j.e bila ta izbira vsekakor posrečena. Glavna igralca seseda Marko i a Mejač sia se v svoji vlogi popolnoma vživela, saj je ae njih izzvenela pristna domača beseda, v kateri je Finžgar pravi mojster. Nič manjše zasluge za uspeh i|ma-'.a tudi njuni ženi Mina Hi Liza, s svojim aepreminjainj-em temperamenta glede na potek igre. •Najbolje je. odigrala svojo vlogo Markova hči Micka. Bclesien izraz nad nemiilo usodo je znala prika-zalli ¡neprisiljeno in preprosto ter znala ustvarili pri gledal.ih razpoloženje napetega pričakovanja do konca igre. Ded Primož je bil pravi lik slovenskega očanca, ki mu je življenjski cilj mir med sosedi; skrajno (pcilirt zaradi svojih neu-speCih prizadevanj je dosegel spravo z žnivovainfreim samega s/ebe. Mejačev Janez je -bil v igri do-bei", sama izgovorjava bi morala biti izrazitejša. Vso pohvalo zasluži dekla Alena, pravi .tip nekdanjih vaških ideikel-klepetulj. I-Iuji-kač Dmolc je biil v besedah in kretnjah prepričljiv, idasii ni bila vselbina njegovih prizadevanj preveč simpatična. Podobna ugotovitev velja Igralska skupina IX. korpusa v Sežani Novica, da pride v petek 13. septembra v Sežano igralska skupina IX. Korpusa, se je bliskovito raznesla po okolici. Zvečer so igralce, ki so prišli iz gostovanja iz Kcanna, prebivalci pričakali v nabito polni dvorani. Igralci Joco, Irma, Janko in drugi so nastlopilii v [partizanskih uniformah, Posebno so se jih razveselili bivši bomci in aktivisti, katere so med NOB mnogokrat 'razveseljevali sirom Primorske ob veseUh in žalostnih urah, na mitingih po vaseh, ob iproslavadi in celo v neposredni bližini sovražnika. Igralska skupina je nastopila najprej s sporedom borbenih partizanskih pesmi, recitacijami in saimo-epevi. Pcsebno veliko aplavzov in navdušenja so želi tov. Irma s Ka-juhevo pesmijo piMaiteri padlega partizana«, tov. Janko s pesmijo »Bosa pojdiva dekle obsorej« lin tov, iNedeljka z recila/cijo »Soči«. ■V dnugem delu pa So nuiožici pripravili obilo' smeha z buiko • »Muasolini in Hitler ob polomu Italije im Nemčije«. Joco je is svojo hudomušnostjo žel navdušeno odobravanje. Ob koncu je nastopil te/ricet lova-•ris-ic Ncideljke, (Lrme in Miiice z venčlcom narodnih pesmi v spremstvu tenorista in baritona v narodnih nošah. Aplavzov ni hotelo biitii ne konic a ne kraja tako, da so morali igralci točko ponoviti. Predstavnica občinskega odbora Zveze borcev Sežana, je izročila igtralcem pozdrave vsega prebivalstva Sežane z naročilom, naj te pozdrave ipoineso na veliko proslavo slovenskih brigad v Toplic«. (C tudi za njegovega partnerja Tcnia-zina. Zelo posrečen je bil Bo-lteza.r, ženin, Ni čuda, d'a se ga je Miška otepala na vse načine. S svojim nastopom je spravil gledalce v dobro voljo. Dobro sla podala- svoji vlogi tudi otroka Janče in Cene. V izbiri vlog je inue.l režiser Rav-bar srečno -rokb in je upati, da se bo s tem materialom lahko lotil tudi zahtevnejših odrskih -del. Čeprav se Komcm po osvoboditvi še ni sprijaznil z mislijo, da je po-¡tjreono ¡.'iistno kufjliuin-o-ttirosvetno ustvairijanjie, je vendar malo čudno, da se ni spoprijaznil niti z mislijo, da -bi šel ustrežljivim gostem ina roko. Težko je razumeti, zakaj so člani LMS in drugih množičnih organizacij Komna s.tali prekrižanih rok in gledali kako so pevci in igralci iz Tctaaja sami prenašali težke klopi iz Zadružnega doma na odaljeni prosor prireditve in nazaj. Hkraiti jfe treba pripomniti, da bi bilo mnogo več užitka ob nastopu gostov, če bi -bilo manj otroškega kričanja in jokanja in če bi matere imele otroke pri sebi, namesto da so se ti skoraj zapletali igralcem pod noge. Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da so Komenci zelo zadovoljni s takimi gostovanji in nedvomno žele, da bi se večkrat ponovila. Z. F. Na -sindikalni skupščini so uslužbenci iparoiplovnilh družb Tržaškega Ltoyda, Itaffije in Aclrijat-ike sprejeli zanimivo -resolucijo, v kateri v prvi virslii pozivajo -tržaški občinski svet, naj se zanilma za usodo iržaiškega pomorstva, ki mu preti popolno uničenje. Uslužbenci teh paro,plovnih družb so zelo za-sk-rb-Ijeni zaradi zavlačevanja sedanjega težkega položaja v tržaškem pomorstvu in nameno-v, ki jih i,ma Rim. ki hoče na vsak način spremeniti tržaške sedeže .teh treli •družb v navadne agencije. V resoluciji zahtevajo -naj Italija vendar nakaže Trstu dovoljno število ladij. Kakor -je znano, je prav Italija odpeljala iz Trsta vse največje ladje, Prav tako zahtevajo, da se Trstu vrnejo vse stare tradicionalne pomorske proge. Resolucija je cfdtarilbai cfdtožba ninuslke sabotaže tržaškega gospodarstva, ki hoče popolnoma onemogočiti tržaško pristanišče. Izvršni odbcir Enotnih razrednih sindikatov industrijskih delavcev je izdal poziv na delavce miljske ladjedelnice Fel'szegy—Martinu-zzi, naj sprejmejo ponudbo ravnateljstva ladjedelnice o soudeležbi delavccv pri dobičku podjetja v višini 30% čistega dobička. Enotni razredni sindikati poudarja v pozivu, da se predlog delodajalcev ne sme -tolmačiti kot (miloščino, ampak kot plod delavske borbe za svoje pravice, pred katero so kapitalistična podjetja prisiljena popuščali. Stališče kominformisltičnih sindikatov, ki so hoteli prisiliti delavce, da bi zavrnili ponudbo delcdajaloev je škodljivo za vso delavsko gibanije, ker hočejo preprečiti delavcem, da bi si z foonbo pridobili določene pravice in dosegli določene uspehe brez blagoslova kominformistov. Sedaj, ko so delavci ladjedelnice sprejeli delodajalisko ponudbo, morajo -zahtevati nadzorstvo nad dobičkom podjetja, da jih delodajalci ne bodo isllietpairili. Zato je dolžnost vseh delavcev, pravi poziv, da po--magajjo in sodelujejo pri izdelavi pravične pogodbe o soudeležbi pri čistem dobičku podjetja, kar naj postane v teh razmerah delavske borbe, prvi cilj vseh tržaških delavcev. Življenjski -stroški v Trst-u stalno rastejo. Predvsem rastejo -cene živilom, kar natjtoolS obremenjuj,e delavske množice, -ki se že itak borijo z velikimi težavami za preživljanje zaradi prenizkih plač. Po podatkih Urada za delo, so se splošni življenjski stroški povprečne družine v Trstiu v mesecu juliju povišali -za 0,54 v primeru z mesecem junijem, ali 2,4% v primeru z mesecem julijem preteklega lata. Poudariti pa je treba, da so se v mesecu julij-u podražila predvsem živila, medtem ko je cena tekstilnim izdelkom in obutvi padla. Po podatkih istega -urada je bilo v mesecu juliju v Trstm 17.686 vpisanih brezposelnih delavcev. Pred kratkim se je izvedelo» da se je tržaški fašistični škof Santin vsilil za vodiča tržaških slovenskih romarjev v Padovo. Sitvar je sicer že zastarela. Objavljamo pa jo zaradi zanimivosti, ki dokazuje, kako hoče Santin pokaizaili javnosti, da je -priljubljen med Slovenci v Trstu. Pred tiremli nedelijami je slovenska duhovščina v angloameriške-m področju cniganizirala -romanje v Padovo -za slovenske vennik-e. Za romanje so sestavili neki odbor slovenskih d-uhovnikov, ki je imel nalogo, da vodijo romarje. Nekaj dni pred odhodom v Padovo, pa je škof Santin na -ne preveč krščanski način prisilil slovenske duhovnike, da so ga povabili na romanje in ga imenovali .za vodiča. Znano je, -da Santin največji sovražnik Slciivenicev v Trstu in duhovni vadi le.-'.j italijanskega šo-vi- SLUŽBEV aiizma, kakor tudi eden od -voditeljev protislovenske organizacije Lega Nazionale. Ker je Sanitin postal zaisovraižen pri vseh -težakih Slovencih, tudi pri -tistih, ki so najbolj klerikalno usmerjeni, je sku-ša-l z mašo, ki jo je na hitro prebral v, Pado-vi za slovenske romarje, dokazati, da je med Slovenci priljubljen pastir božji in da je vse -laž, kar o njemu pišejo slovenski listi v Trstu in v Jugoslaviji, Toda pri vsej svoji »prebrisanosti« Santin ne more prepričati nobenega tržaškega Slovenca, da ne sovraži Slovcncev. Vsi tržaški Slovenci ga poznajo kot enega največjih sovražnikov slovenskega naroda in ga zato ne potrebujejo nikjer. MB^iMM: -........•;... Oreheb pri Cerknem Pred d-vemi leti so v O-re-hku odkrili lep spomenik .padlim v borbi za svcibado. Takrat je bila navzoča velika množica ljudi in .t-udi zastopstvo italijanskih partizanov Gariibaldimcev. Po odkritju spomenika je spregovoril v italijanščini tudi eden od Garibaldincev, ki je živo prikazal bratstvo, ki so ga ustvarili med narodnoosvobodilno borbo slovenski in italijanski partizani. Po iclveh letiih, ko sem znova prišel v to vas, sem seveda izkoristil priložnost in obiskal tudi spomenik. Se danes visijo na siteni spomenika lepi venci, ki so jih takrat prinesle razne organizacije. Okoli spomenika je polno cvetja, kar dokazuje, da ljudje niso pozabili padlih partizanov. A'ot> zadružni dom, v Olalcžu pri Cerknem Od spomenika sem sie povspel na lepo razgledno točko »Na Kovku.« Tam se ugledal dober -meter visok .cementni steber. Radoveden sem stopil bližje in zelo presenečen u-gotoivil, da je postavljen v spomin c:bi'ska — italijanskega princa Um-berta Savojskega. Se bolj presenečen sem na plošči bral tale napis: »Su questo po-ggio l'augusto principe U-mbento di Savoia vidie l'az-zur.ro 23 Reggjt-o Fanteria »Co-mo« preparate pe-r ogni cimento. 20 luglio 1939. XVII. E. F.« Res ne vem, .zakaj se to spominsko znamenje še nahaja v 'bližini spomenika padli|m partizanom, ki so se borili proti' falš ¡samemu osvajalne-rau imperializmu, katerega zves-ti zaveznik je bila tudi kraljeva družina. Dolžnost krajevne Zveze borcev in dnugih odgovornih ljudi bi bila, da bi odstranili s kraja, kjer je padlo toiiko borcev —: to sramotno znamenje. Ni treba, da bi taka znamenja še nadalje spominjala naše ljudi na idolga leta suženjstva in zatiramda. Edino plošča z napišem bi se -lahko ohranila — toda ne na tem igričikiu, ipač pa v kakem muzeju, Naj končno že izginejo vsi taki in podobni spomini z naše eenillje -prav po (besedah pesnika Gire.gieirčiča: »in tujce zemlje lačne utopi, na dnu razpenjenih valov!« O-garev ................................................................................................................................................in.....i......m........... liro izkazalo, zalo so bili jarki lako dolgo odprti. Sežanski okraj, pod katerega zclaj spadamo, so je bolj pozanimal za stvar in zadeva je v glavnem žc urejena. Manjkajo še stranske napeljave, Obrovci, posebno pa Brkinei, so se zdaj potolažili in so zadovoljni, ker jim je olajšan prevoz in promet do glavne cesle. Trst Reka. Kraška polja v Brkinih Zi|padn.i Brkini imajo v nasprotju z drugimi BcrJdini nekatere geološke posebnosti. Tam, kje peščenec preide v aipnenasli krašikii svet, je nastala v davni geološki preteklosti vršila enakih ovalnih udcirnin ali vdolbin, ki jih pravzaprav imenujemo »kraška polja«. Geologi menijo. da je vse brkinsko hribovje iz apnenčaste podlage, na tej podlagi pa so nastale usedline peščen-ca. Potoki, ki so v vsaki udarnini, so dokaz, da so njihove vode povzročile to razdejanje. Udornine se imenujejo po vrstnem redu: Bree zovica, Odoli'na, Količina, Mile Loče in- udarnina pod Obrovem pri VeilLkih Ločah. Potoki, ki rtečejo navadno od vzhoda proti czapadu po dnu ;'eh udarnin', imaijo enega ali več požiralni-kov. Nekaleri požiralniki katerih voda ponikne, so popolnoma odprti in delujoči (v Brezovici in Odciini), dnugi pa so napol odprti ali pa jih je več (vdolbina pod Obrovem). Maiie Loče- .imajo podzemne požiralnike. Zato je ta vdolbina podvržena periodičnim poplavam v jesenskem in ■ zimir.k-em času, To do-katzuje, da je bilo nekoč tam jezerce. Se bioJj zanimivo je to, da vsi potoki v teh udoa-ninah poniknejo in se znova pokažejo ob izviru Ri-žane. To poletje so tudi ta polja občutila veliko sušo1. 2. M. Partizanski tabor v Me&h V nedeljo je bil v vasi Podbeže občinski praznik partizanski tabor. Na iniciativo občinskega odbora Zveze (borcev iz Podgirada in vaških organizacij v Podbežah so izdelali lepo spominsko ploščo v spomin 7 padlim borcem v NOV in 24 žrtvam fašizma, ki so jih sežgali dne 18. maja 1944, ko so nemški or kupatorji požgali tuidi vso vas. Za to malo zavedno vasico je bil ta dan pred osmimi leti dan groze in uničenja. Pobeseneli nemški krvniki so izlili ves svoj .bes din sadizem na nezaščiteno vas, ker niso-mogli ničesar .ukreniti proti narodno osvobodim vojski, ki jim je takrat z:dajala že smrtne udarce. Usodnega dne so v to vas prihrumeli podivjani Nemci, spodili vse ljudi na is/redo valsi, 24 moških pa so odbrali in jih zaprli v hiši štev. 9 in 13. Kmalu na to so zažgali vso vas. Zaprti tovariši v dveh hišah so živi izgoreli v grozovitih mukah; ubežati pa je iispelo le enemu, ki pa so ga Nemci med b'egcim smrtno ranili. Se danes se 1'j'Uidje niso otresli groze omaga dne, Vas ima danes obnovljena vsa stanovanjska poslopja, .medtem ko čaka obove še mnogo gospodarskih poslopij. Spor.oisnko ploščo z imeni vseh žrtev in padlih borcev so vzidali na ij'.'i slavbo, kjer so ti podlegli mu-čeniški smrti. Partizanskega tabora se je udeležilo veliko šlevilo ljudi iz vseh sosednjih brkinskih vasi. Ob odkritju spominske plošče je spregovoril ts,v. Hreščak Jernej, sekretar okrajnega odbora Zveze borcev iz Sežane, ki je v živili besedah opisal junaško smnt 7 borcev padlih v NOV iin 24 žntev v vasi, ki so dali življenje za našo osvoboditev. Okrog spominske plošče so stale-v pivih vrsiah v črno oblečene številne vdove in vojne sirote iz vasi, saj so bile žrtve po večini gospodarji domačij, ki so zapustili številne male sirote. Pevski zbor iz Podgirada je pri odkritju zapel žalositinko in več partizanskih pesmi. Sodelovala je tudi dc|.Tnača godba iz Podgrada, Mali pionirji so izvedli tiri lepe recitacije. Vaške in • občinske organizacije so pred ploščo položile številne vence. Po končanem svečanom delu je tov. Hreščak — sekretar okrajnega odlbora Zveze borcev —■ Sežana', v, spremstvu predsednika občinskega odbora Zveze borcev Pcdgrad tov. Duša.n-a Deklevva obiskal diruži.ne žrtev. Janko VaVentinčič KOVČICE ' Kmetijska zadruga Slavje si je pred časom preskrbela 2 ha zemljišča. Sedaj pričakuje, da bo okraj na zveza kmetijskih zadrug v Sežani pripeljala plug za rigolanje, V Sežani sicer že imajo plug, pa mu še nekaj manjka. Zadružniki nestrpno pričakujejo, ker vedo, če bodo v Sežani zavlačevali, bo prepozno, ker se bo začelo slabo vreme in mraz. Prav Itako je tudi s šolo. Kamenje za stavbo je že priprav'je na, kredit je odobren, pa ni nikogar bliziu. da bi se delo začelo. Naj se v Sežani malo zganejo tudi za našo vas. PREGARJE Kaže, da bo le dni t udi v naši vasi zasvetila električna luč, Pravzaprav bi morala že laini, če bi se oodjetje bolj zavzelo in .poslalo bolj vestne delavce. Po priključitvi naše vasi k sežanskemu okraju, je prevzelo delo sežansko električno podjetje, kjer so delavci bolj vestni in marljivi kot prejšnji. Domačini so slabe volje, ker morajo zamenjati skoraj vso notranjo napeljavo, ki jim jo je postavio že lani električno podjetje Kranj. Pravijo, da je bilo slabo napravljeno in da so pcisltavili prejšnji delavci neodgo-varjajoči material. ZaradL tega je več dela in več Sitiroškov, Prav bi bilo, če bi poseibna komisija strokovnjakov pregledala vso stvar in ugotovila odgovornost. Vsekakor pa so Pregaroi zadovoljni, da se bodo -rešili smrdljivih perolejk. OBROV Končno so te dni delno uredili naš vaški vodovod. Zadeva se je vlekla na dolgo in nerodno jc bilo, ker je bila cesta po zgornjem delu vasi razpokana, lako da nismo mogli z vozovi po njej. Velike težave so imele zlasti brkinske vasi, kamor vodi pot z glavne ccslc prav po naši vasi. Gradbeno podjetje iz Ilirske Bistrice, ki je začelo tlela, se ni do« Alpinistični tabor v Trenti Te dni so zaključili alpinistični tabor v Trenti, ki ga je organizirala Planinska zveza Slovenije. Taborjenja se jie udeležilo 90 m'adih alpinistov .iz Trbovelj, Hrastnika, Maribora, Ljubljane, Tržiča in Beograda. Taborniki so izvedli nad 70 vzponov liz katerih se da sklepati, da je planinska vzgoja napredovala. KOBARID V kobairiški -tovarni igel so začeli graditi -nov oddelek, v ka'e.em bodo proizvajal'.! ročne igle. Dose-daj so izdelovali samo igle za šivalne srojei Nove sirloje bedo uvozili iz Avstrije. — o-n BO RJA,NA Prihodnji .teden bodo Bo/rjanci začeli pogozdovati pobočje, kjer se je lansko zimo- udri snežni plaz na Borjano. Pogozd'iM ibodo vso grapo, kcider je drvel plaz. S tem bodo počasi onemogočili!, da bs plazovi še kdaj ogrožali Borjano-, — o-r¡- CERKNICA V Cerknici in okolici so se volkovi tako udomačili, da jih lahko vidiš na naših gričih pri belem dnevu. Pastirji morajo biti zelo oprezni, da očuvajo svojo goved in drobnico pred nenasitnimi požeruhi. V letošnjem poletju so uničili 26 glav drobni - čudno je, da se z lovci nikdar srečajo. Spor. k padlim borcem NOV je dograjen in bo odkritje 5. oktobra. V teku > velike priprave za slavnostni d i. Spomenik bo eden najlepših na Notranjskem. V zvezi z odkritjem bo isti dan popoldne velika tombola s krasnimi dobitki kakor na primer: šivalni stroj, radio aparat, kuhinjska oprema, kavč, goj-zerice in še mnogo drugih. Dolina Trente Proslava ob začetku pouka v Postojni Novo šolsko leto se je. pričelo; vrvež okoli šol je zopet oživel. Veliko razpoloženje, ki ga spremlja tudi lahka razburjenost, se odraža na obrazih naših malih in tudi učiteljev, ki ze neko slovesno resnostjo pozdravljajo že »stare znance« prej-11 jih šolskih let, kakor tucli naše najmainrjšc-prvošolčke. V to prijaznost vzgojiteljev pa je vlita neka posebna resnost, skoraj strogosl, ki pa vzbuja že na prvi pogled vtis zdrave, prirodinc avtoritete. Na otvoritveni proslavi, na katero so bili vabljeni tudi starši, je tovn-rišica upravi tcil.jica osnovne šole pozdravila vso šolsko mladino, posebno .pa prisotnega šolskega inšpektorja, zastopnike prosvele in OLO ter prav posebno prvošolčke. V lepih uvodnih besedah je obrazložila pomen prosila,ve ter v nadaljnjem govoru povdarjala potrebo po oim tesnejšem sodelovanju med šolo in domom. Ni uspeha tamkaj, je opozorila, kjer starši doma rušijo ono, kar šola s težkim trudom gradi v srcih in duši mladine ler obratno, da tudi ni ueipeha, če šola ruši pozitivne vzgojne uspehe staršev. Da- našnja socialistična šola in vzgoja pač ni .taka, kot je bila svojčas in to morajo starši brezpogojno rnzu-meli. Pouk in vzgoja temeljita na znanstveni podlagi, sta stvarni ter nikakor nedopuščajo mistike in take vzgoje, ki hi našo mladino odtujila od današnje stvarnosti. Česar pa šola v tem ne bo sama zmogla, bodo naši otroci-pionirčki našli še -pri pionirskem delu, od katerega naj starši me odtegujejo svojih otrok. Po teli uvodnih besedah je spregovoril še šolski inšpektor, ki je posebno opozoril na nezdrave in škodljive pojave pretirane in zaslepljene zaljubljenosti nekaterih staršev do svojih otrok. Nekateri namreč mislijo, tla je vsemu kriva vselej le šola, odnosno učiteljstvo, ne vidijo pa ali celo nočejo priznavati napak svojih lastnih otrok. Razumeti je treba, da imamo in delamo v«i napake ter tla je socialistično in demokratiSmio napake spoznavati. ■Nato je -sledil še kratek in zabaven spored z tleklamaeijama, pevskimi in glasbenimi točkami, ki so jih izvajali šolski otroci. S. A. Te dni smo spat obiskali nekaj najbolj oddaljenih balkanskih vasi, da na mesitiu vidimo in se prepričamo. kako žive Brkinei in kakšni ■so njihovi -problemi. Predvsem morajmo 'Ugotoviti, da zadnja leta posvečajo vse premalo skrbi tem revnim in zelo prizadetim krajc-m. ki so za časa NOB največ žrtvovali in bili najbolj prizadeti. Ne bomo analizirali čiga-va krivda je to, navedli bomo le nekaj dejstev in ugotovitev. Kdor je pa postavjen na- odgovorna mesta, maj resno o tem razmišlja in ukrene vse porebno, da bodo Bitkini napredoval'i v vseh ozirih. Upravno spadajo Brkini zdaj pod sežanski in postojnski okraj. Severni cin boilj rodovitni kraji spadajo pod Postojno, revnejši kraji pa pod Sežano. V tem članku je govoira le o sežanskem delu Bukinov, ki so prej spadali .pod okraj Ilirsko Bistrico. Glavni pridtelek teh krajev sta krompir in sadje. Letos pa. ni ne krompirja ne sadja zaradi velike-suše in raznih škodljivcev. Koloradski hirošč se je razpa.se 1 .tiudi po Brkinih, 'Hjiudje so ikrolmpir-išča marljivo pregledoval'! in ga zatirali, tako da ni predstavo ril re.vnle nevarnosti. Pojavili pa se je dirugi še bolj nevalnni škodljivec, majski hrošč, oziroma- njegova ličinka, tki je prizadela latols brkinskim kmetom o-gromno .škodo-. Ta golazen, ki se je nevlerjetno razširila, ne razjeda in ne žire samo krompirja, ampak tudi korenine trave. Na najlepših travnikih vidiš že cd daleč prave plese. Tam ni bilo- leitcs trave in je tudi nte bo, če je ne ibcdo posejali. Krompirja bo zelo zelo malo zaradi te ličinke in zsraidi suše: Po nekaterih njivah krompir zaradi suše komaj zdaj cvete. Na teh njivah seveda bo nič pridelka, T,udi sena je letos zaradi -suše skoraj polovico manj. Travniki in pašniki so ozeleneli po prejšnjem dežeiv.ju, tako da se živina lahko na-pase in je ni -treba krmili doma. Živinorejci si seveda pomagajo na vse načine, sekajo in pripravljajo »fro-del« da boldo laže prebili zimo. Potrebujejo pa otrobov ¡tako za govejo živino ko za prašiče, ker diuge krme je zelo malo. ■Sadja ni. Spomladi je drevje lepo cvetelo, toda pritisnil je mraz, ponekod itudi itoča in drevje je prazno. Pu tudi če ne bi bilo toče in mraza, ne bi biio sadja, ker se je razširil cvetožer, ki se je vBikinih zelo razširil in del.a ogromno škodo. Nihče se pa ne zmeni, da bi ga zatiral. Sadjarstvo, ki je pred leti prinašalo tepe uspehe in dobičke našim vasem, .je zdaj .zanemarjeno in gre rakovo pot. Kmetje poltirebujejo nasvetov, strokovne izobrazbe, tečajev. Toda strokovnjaka agronoma ni od nikoder in pri tem ne sme ostati. O brkinskem kmetijstvu bomo še podrobneje pisali v našem listu. Brkini pa imajo še dciuigi vir dohodkov, ki ga daje narava sama, kadar pač -hoče. To so gobe. Marsikatera bikinska hiša ni šla na boben prav po zaslugi gcib. Letos je izredna letina, .že dolgo jih ni bilo toliko. Vsi so jih nabirali in nosili polne koše. Pričakovali so, da jih bodo lahko prodali kot pred leti, toda bili so .razočarani. Le v Slivju so odkupoval! s-.veže gcbe. drugje pa ne. Zakaj? Za sušenje gob vreme ni bilo prav ugodno in zaradi tega jih jie mnoigo segn.iilo po dvoriščih in h ost ah. Lahko 'rečemo, da so segniii milijoni deviz :in denarja, s kai erim hi si v letošnji slabi letini marsikdo opomogeik Zakaj niso odkupovali svežih gob za izvoz? Zakaj ni v Brkinih nobene sušilnice? Zakaj se nihče ni spomnil, da bi majhne gobe lahko vtkuhavali za izvoz? Za- deva bi bila zelo enostavna in zelo donosna. Le lotili se je treba in biti pripravljeni, da gobe zrastejo kar čez noč. Na Štajerskem ni tega problema, ker imajo povsod lepe sušilnice. Drugi pereč problem Brkinov so poti, ki so v obupnem stanju. Zaradi tega trpi splošno gospodarstvo .teh krajev, obnova vasi, trgovina itd. Po poti iz Harij na Preg-arje giredo lahko le o-sla, tako je slaba. Glavna prometna žila. ki veže ta del Brkinov na glavno cesto Trst -"Reka, to je pet iz Oibrova -na Pre-garje, toda uporabna je le do Javorja, naprej pa .gorje vsakemu va-zilu. Nov del poti izpad klancev pri Bujah do Pregarja, ki so ga domačini s prostovoljnim delom začeli že leta 1945 še ni dokončan. Manjka le nekaj sito metrov do Pregaa-ja, -pa se je ustavilo, kakor da bi bilo zakleto. Kupi kamenja čakajo in kmalu Elektrifikacija v Brkinih jih bo prerasla trava in robida. Enaka zadeva je s cesto Materija— Tatre. Ze leta 1946 -so navozi i kamenje, ki je še vedno na kupih, po poti pa je jama pri jami. To bi .morali vendar urediti in pooitavit! cestarja in mnogo ,bi prihranili na vo- zilih, na stroških za prevoz, olajšali promet m obnovo, -ker v seda-jih .razmerah s težavo prevažajo gradbeni .material z vozovi. Zdaj pa še nekaj o .vodi in stu-deiririih. Ze ištiin ali pet ,!et se redno pojavlja v teh krajih pa-vatifus zaradi slabe [pitne- vode. Bili so zaradi tega itudi smrtmi primeri, na pr. na Rregarlju. Ob zadnjem pojavu bolezni v Velikih Lečah so .uredili gnojišča po vasi in popravili studence. A drugod? Na Preganjal so •napravili rezervoar in porabili precej cementa. Rezervoar pa je prazen. nedokončan in domačini mu pravijo »cementna grobnica«. Kadar pritiske suša in zmanjka vode v domačih vodnjakih mor ajo še vedno po vodo k nehigienskim studencem. Ljudje postajajo nezadovoljni in! se pritožujejo včasih upravičeno, včasih pa tudi ne. Razsoden človek lahko razume, da se vsega v enem dnevu ne da napraviti, da se čez noč ne more spremeniti lice krajem, ki so bili v preteklosti vedno zapostavljeni! in zanemarjeni in so bili med zadnjo vo.jno zelo priza-deLi, Toda nekaterih stvari in težav .ne bi bilo, če bi se odgovorni krogi bolj pozanimali, t'e kraje pogosteje obiskovali in na larit.ne oči videli razmere in potrebe. Brkinei priznavajo, da se je za te kraje že .nekaj napravilo: obnova požganih vasi bo kmalu končana, večje vasi imaijo svoje .zadružne domove, vsak dela zmožen lahko dobi -zaposlitev, mnogo domačih ian-Ictv lin deklet obiskuje- srednje šole, stari delavci ima,jo urejeno socialno oskrbo in prejemajo pokojnino. o kateri ne bi v nekdanjih razmerah niti sanjali; v kratkem bo dokončana elektrifikacija vseh brkinisfcih vasi itd. Za vse to so hvaležni državi' in znajo ceniti, ker se zavedajo objek.ivn.h težav iri ovir, toda mnogo problemov, ki smo jih navedli, ne bi bilo- več, če bi bilo malo več dobre volje pri oblasteh in samih domačinih, A. Bubnič »Od Ce.lja do 2a-lca je ravno polje«, poje narodna pesem. Toda ne samo tod. širna polja se razprostirajo še dalj, po dolgem in počez, prav do vznožja- Savinjskih planin, od Celja do Brsislovč -se raztezajo bogati nasadi zelene in grenke rože, hmelja. Tod že dolga leta žive trdni in prejmožni kmečki rodovi, tu žive naši hmeljarji. Po dolini leto za ,letom zaiovati zelena rožo, ki dolina zelenega zlata - hmelja _______^ •• —......i ■ • bb i —wb8h mw m ■ mnsxPTWBSSKnm —HB^^EBmggaaH—BBffiamBBw i a Branamama 25EE35ES3 fc ^ Ii SfiflfeÉÉ OBIRALKA HMELJA jo naši ljudje s -toliko ljubeznijo negujejo ter ji žrtvujejo glavni del svojih življenjskih skrbi, pa tudi veselja. Spet je minilo leto. Se pred nekaj dnevi so po dolini odmevale pesmi hmelja. Kmetje so spet vpregli svoje dolge »lojtnske« vozove teir praznično opravljeni odšli proti postajam po svoje obirav.ce, ki so prišli cd Krškega ih Brežic, Hrvatskega Zagorja, Ptuja in Rr.lekije in še od-dii-ugod. Tako prihajajo vsako jesen že dolga leta, vsak k svojemu gospodarju. Kamor je nek-cč prihajala mati, prihaja danes hči in bodo čez leta prišli njeni otroci. Skrcmne, a vesele, v pisanih rutah dn s- širokimi košarami na rokah pridejo, da si z obiranjem nekaj prislužijo. 2e po pesmih jih spoznaš, saj se le po njih razlikujejo in spoznajo, a s svojim vedrim nasmehom in značilno, skoraj romarsko pesmijo prinesejo vsako jesen v dolino nekaj -novega in veselega. Tudi fantje so med njimi, toda ne le za družbo; eni obiralksm dvigajo in podirajo hmeljevke, himeljarji jim zato pravijo »štangarji«, ob večerih pa pomagajo kmetom v sušilnicah, ali pa prisedejo h gručam deklet ter z vriski pritegnejo k njihovi pssmi. Hmelj, zeleno zlato, kot ga t^nc-Ijarj-i radi imenujejo, bo v naši dolini kmalu imel svojo stoletnico. Oez dobri dve leli bo minulo 100 let, odkar je -upravitelj graščine v No-vem Celi ju J. Biltgsr, priseljenec iz Wnreintennberškega, skrivaj nasadil prvi hmelj ter ga razdelil še med muge kmete. Sprva s sadiko niso imeli sreče, pozneje pa so začeli s sajenjem nove sorte, imenovane »goldiiiig«, ki so jo prinesli -iz Anglije savinjski gospodarji, kot je Paiteir iz Braslovč, 2uža iz Žalca in še nekateri drugi. Tako se je hmelj v dolini udomačili ter se naglo- začel šiir,M, postal je življenjsko važen pridelek, s katerim se je začela ukvarjati vsa dolina itar je z njim zaslovela po naši in litiji zemlji. Hmelj je večleilina rastlina, ki- živi od 10 do 30 let, kar je seveda odvisno od viste in pogojev, v ka-tetliih živi. Rastlina spada med ovi-jalke. Iz močnih korenin, ki so posajene v ravnih vrstah v razdalji 1,5 metra in ki jih jeseni po obiranju parežejo teir pokrijejo z zemljo poženejo ¡spomladi niove trte. Te je treba pcm:iV.no obrezali, ob nje pa postaviti še cipoiro, to je po več meí'.ircv v.ie-cke hnirfjcvke. Po njih se pdlern vzpenja rastlina, ki jo je sprva treba privezovati, pozneje pa se 'dviga is ama teir se z malimi ovl-ja.lkami oprijemlje hmeljevke. Kmalu požene tiudi veliko, temino sele-no listje, podobno listom vinske tute, vmes pa se po idru-gem mesecu pokažejo tudi cveltovi, ciko-li 3 cm dolgi rumenkasto zeleni storžki. Cveitini liis'íki so v natiramjem delu pokriti s citironaato rumenimi žlezami, imenovanim lupuil¡inc¡m in po cbitaoislti ter kakovosti iupulina ter -njegovem ostrem vonju ocenjujejo vrednost rastline. Hmelj pa ne gojijo samo pri nas v Sloveniji in nekaj tudi v Vojvodini, temveč tudi v Ameriki, Angliji, Franciji, Belgi.j-i, Nemčiji- in na Češkem. Letino pridelajo po svetu nad 1 milijon metalcih sto tov hmelja, od tega pa je le dobra četrtina žlahtnega hmelja, med katerega spada tudi savinjski »goid.img«. Rasitlina je v svojelm- razvoju solno zahl-evaia. Dobno luspeva le na starih 'in dobro gnojenih njivah, nikakor pa ne v mokroti, čeprav rabi za svojo tromesečno raisit dosti vo-d'e in toplote. Zelo je občutljiva za večje toplotne -spremembe, predvsem pa rabi ljubeče in skrbne roke hmeljarja, ki jo neguje in spremlja od njenih prvih poganjkov, tja do konca, ko njen -cvet oberejo ter osušene-ga stlačijo v vreče. Savinjski hmeljar žrtvuje hmelju skoraj vse svoje življenje, To je njegov glavni pridelek in ničesar dnugaga mu čez leto ne daje toliko skiubi, pa tuidi veselja in lepih nad. 2e v zgodnji pcml-adi, ko-maj ,:kcpni sneg, gre hmeljar v hmelj i-fča, kjsir v stežčasitih piramidah čakajo hmeljevke. Treba jih je pregledati, atare' zamenjati z novimi ter jih okonioiti. da bodo dobro stale v zemljii in da se ob neurjih .ne bodo podirale. Potem o.dorje in odkopi je koreniike, ki so jih jeseni zasuli, da bi jih tako obv-a.rovali pred snegom in mrazom. Ko korenike obrežejo in poignojijo ter stare od-mrzle in preživele zamenjajo z novimi, postavijo ob nje hmeljevke in s tem je prvo delo v hmeljiščih končano. Zdaj iliahik-o začne rastlina nemoteno rasti. Seveda pa je treba rastlino redno opazoval in negovali ter ji pomagati, če jo napade kakšna škodljiva žuželka, plevel ali kaj podobnega. Pozneje rastlino še dvakrat obsujejo, jo šrapiijo, vežejo in obrezujejo poganjke, ki so odveč, ih tako se lahko rastlina naglo in . nemoteno ¡razvija. Res je, da savinjski hmeljar upo- rablja za obdelavo hmeljišč več ali manj stroje in veliko umetnih gnojil, vendar kljub mehanizaciji preživi del leta v hmeljišču, Koliko gorja so hmeljarjem že prizadejala razna neurja s točo, ki -so jim v nekaj sekundah zmala uničiti ves pridelek in njiih .trud je bil zastonj. Pa (tu-cli suše hmeljarnam niso pri srcu, zato nič čudnega, če so' zamisel o umetnem namakanju hmii\jiš5, . navdušeno pozdravili. Letos je suša i-n pozneje toča, uničila piecej pridelka, pa tudi rdeči pajek in pozimi voluhar Inmelju nista prizanašala. Le nekaj dni je minilo, k-o .so po poljih še stale hmeljevke. Danes so nasadi pusti, hlmelj je obrati in posušen. S strahom so tiste dni hmeljarji pričakovali obiranja, pa UPRAVNO POSLOPJE »HMEZAD« V 2ALCU ne zastonj. Obiralcev je bilo letos veliko in hitro so končati aveje delo. Vozniki so s svojimi širokimi koši hmelj naglo odvažali v sušilnice, kjer so peči, polne premoga, žarele dan in noč. Za sušenje hmelja imajo posebne sušilnice. V obzidani odprtini imajo drugo nad drugo tri velike želeene -mreže, lese imenovane. S pomočjo posebnega mehanizma stresajo hmelj z lese na leso, fojer se suši s toploto, nadi /fesami pa i|majo iza menjavanje ■zraka še poseben Ventilator. Tako se hmelj v -določenem času in ob primerni temperaturi osuši, nato ga nasujej-o na nekom odprtem in suhem prostoru, ttejer čaka, da ga čez nekaj tednov stlačijo v vreče ter oddajo v prede-iovalni.ee in skladišča. . 2e pri obiranju je treba- paziti, da -je odltirgan s cvetom itiudi pae'elj, . simer se cvet pri sušenju razsuje, kan- .kvari njegovo vrednost. Tudi listja ne sme biti med cveti; čim lepše je hmelj obran ih osušen, tem več je vreden. Hmeljar dobro v-e, kolik-o truda in stroškov ima s pridelovanjem hmelja, zato dela smotrno in natančno, da bedo vsi stroški poravnani. Koliko je izdal za nove hmeljevke, gnojila, a posebno za obiralce, saj je letos dobil obiralec 25 din .s hrano i-n 30 din brez hrane od škafa, kar je lepo plačilo. Srednje dober -obiralec pa lahko na dan nabare od 1"0 do 15 škafov in še več. Letošnja letina je bila nekoliko slabša od lanske.. Po aromi in vsebini ilupulina je pridelek še dober, slaba pa je barva in rast cvetov, .tcirej b.o kvaliteta le srednja. To pa je izredno važno 'za svetovna tržišča, saj je tam dosti konkurence. Naš hmelj pa je priznan v svetu, saj ga upotrabljajo v-se večje svetovne pivovarne, ima pa tudi snovi, ki -jih danes v Ameriki uporabljajo v .najrazličnejše namene, kot za izdelovanje neke vrst barvil, v zadnjem čas.u pa so znanstveniki ugotovili v nijiem t-udi važne sestavine za zdravljenje jetike. nnnd IPDB ■■MannuiBEiraB»g3gnggBeg3EKn»pgiawBB«T3ggaBBCgunarragF.gBiTrncTl 'DE EOHBBClBREEIinHOtlltlflC nHQQ ENII^SBDDQEBhDI.2CS1. tn ini.HUl.P^ jH2^aoH»HtiiB«Qcnant:tnlunori«B0n >.»0»,unBBBBBBB33,.aBasan,ï«Bi,esJ IVAN REN KO V trnovskem gcizdu smo, nekje v bližini Krnice, naleteli na enega o.d ineposlušntih voznikov, ki je kljub naši prepovedi izvažal les v dolino. Doslej nismo z nobenim postopali osiliro'. Vsakemu, kogar smo našli na delu, smo poskušali na lep način pojasniti, da kar dela, koristi fašizmu lin podaljšuje vojno. Večina -so sami prenehali, nekaj pa jih je nadaljevalo is sekanjem. Da foo služilo za primer ostalim, smo temu odvzeli par .volov, nekaterim drvarjem pa, ki so tsirn v bližini delali, .vse njihovo orodje. Nekdo oid njih je italkoj pohitel, da. obvestil -Italijanie io .tem dogodku. Ti so nemudoma pcslali za na- OBIRANJE HMELJAJ mi svojo .vojsko in 'fašistično gozdno milico, ki je imela svojo posadko na Krnici, Uiabotrili siiio se začsno na lepi ravnini in postavili svoje šoto-a-e med mladimi smrekami, ki so raisttle cb a-obu jase. Bilo je že pozno popoldne, zato tega dne ntemo pričakovali, da bi Italijani še lahko prišli. Vendar smo bili za vsak primer ukrenili vse potrebno. Postavili smo straže i/n razposlali patrulje. Naši kuharji so pripravljali večerjo. Billi iso s svojimi kotli kak-nih sto meitrov oddaljeni od šotorov. Ker so bili z večerjo že gotovi, smo se vsi zbrali okoli njih in taborišče j.e ostalo prazno-. Tam smo pustili postavljene šotore, nahrbtnike in ostalo otpreimo. Ko smo ist-ali tako -lepo v vrsti in je kiuhar še enkrat pomešal po kotlu, je Eairopoitalo'. Fašisti so n-eopa-ženi prišli točno med dvema stražama in bliM so že pri šotorih. Hipoma smo Eie eaivedli, kaj to p;ini3-ni. Ce jih talkoj ne' preženemo, nam bodo pobrali opremo' in potem bo brez idde-j -in šotorov »veselo«, po-sfebno ponoči. ¡Nekaj mlajših tovarišev, ¡predvsem otailh ihr.ez orožja, je pričelo bežati in po.vzi-očili so zmedo. Toda le 'Za hip. 2e je Ruidi poveljeval protinapad. Kar pa nas je bilo i iz tretje čete, srno se zbrali okoli Vojka. Udarili smo na Italijane z dveh strani lin jih po teralikem beju prisilili k lurniku. Podili smo jih še nekaj časa, dokler nismo izgubili vsako sled za njimi. Nekaj nahiibt-nilteav, katere so na hitni-co pobrali, ■so na bag.u oidVngili, ostalega pa se niiso uimeli časa rJiitii dotakniti. Odnesli pa so inam dve najdragocenejši stvari; popolnoma nov daljnogled in strojnico, kli jo je' to.vralš, kateremu isem jo prav .tistega dne začasno prepustil, k-ar mi je velik čir-oviral ig.lbanje rake, pusitiil brezskrbno ob šcitaru, ko je odšel k večerji. To je bilo težak udarec za našo enoto, zlasti še, ker je bila to edina preostala strojnica. Ostale so bile s Tolminci in Kraševci na terenu. Trg Cerknica se pripravlja na po-membrio proslavo, na odkritje spomenik;! padlim borcem. Velika jo bila krvna žrtev teh junakov, ki so prispevali za naše boljše dni — za lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Prav bi bile, da se ob tej priložnosti seznanimo tudi z zgodovino Cerknice, ki je pomembna in zanimiva. Na severozahodnem robu Cerkniškega polja na vzvišeni obli kopi, vršaju Cerknišče ob vznožju 1.114 m visoke Slivnice leži današnji trg Cer-kuica. Tukajšnja okolica je bila že davno naseljena. Že 2.000 let pred novim štetjem so tukaj prebivali ljudje, katerih imena ne poznamo. Prebivali so po votlinah, ki jih je v kraškem svetu mnogo. Posebno zanimive prastare naselbine na Cerkniškem jezeru so bile stavbe na koleh. Tudi tu so -prebivali mostiščarji. V dokaz so na Gorenjem jezeru našli mnogo hrastovih bran iz tistega časa. .Nekaj stoletij pozneje se pokaže čisto drugačna slika. Prebivalci Jezera so se preselili na zahodni vrh Slivnicc, ki se imenuje Gradišče in je visok 856 m. Po ljudskem izročilu je tu nekdaj stal velik in mogočen grad. Utrjen je bil z visokim obzidjem in nasipom, da je bilo to gradišče dobro zavarovano pred sovražnimi napadi. Verjetno je bilo to še keltska utrdba. Drugi del jezerskih prebivalcev se je naselil na Tržišou, nižjem griču nad Dolenjo vasjo. Tu so izkopali mnogo predmetov pa tudi več grobov iz halstatske dobe. V tej dobi so pri nas prebivali Iliri. Mednje so se naselili Kelti, katerih gospostvo ni trajalo dolgo, ker so prišli Rimljani in jih zavojevali. Rimsko vojsko je vodil Oktavijan okrog leta 41 pred našim štetjem. Prebivalstvo se je močno branilo na utrjenem Gradišču in je mnogo Rimljanov obležalo pod obzidjem. Na n-aši strani ni bilo nobenih žrtev; nekaj tovarišev je bilo laže opraskanih, ali resne rane ni nihče, dobil. Izgube na sovražni strani pa mi niso znane; računali smo tedaj, da morajo imeti tri ali štiri ranjene,- kar smo sklepali iz krikov, ki so prihajali od spodaj, točno pa tega nismo zvodeli. •Nastalo je deževje; megla se je vlekla med smrekami. Drobne kaplje so pronicale skozi obleko, skozi odeje in šotore. Zemlja so je n-apila kakor goba. Pomagali smo si, kakor smo si znali ¡n vedeli, a komaj si se nekje pri ognju vsaj za silo ogrel in osušil, ž« je bilo treba iti na stražo, v zasedo ali v patruljo. In po nekoliko urah smo se spet premočeni do kože vračali v taborišče. (Nadaljevanje sledi) V drugi polovici šestega stoletja pa so se začeli naseljevati Slovani, ki so prišli po dolenjsko kraškem toku. Notranjska in Kras sla dobila večji del slovenskega prebivalstva iz prostora Velikih Lašč in Ribnice, prihajali so čez Bloško planoto, to z gozdovi le slabo pokrito in že od davnih časov nasoljeno ter kultivirano ozemlje. Ob živi prometni cesti, ohranjeni še iz rimske dobe, se je zelo zgodaj razvila večja naselbina, iz katere se je razvil trg s trškimi pravicami. Kdaj je točno nastal, ni mogoče določiti, prav gotovo pa že v 12. stoletju. Prebivalci so si izbrali svoj gib, to je bila eer-kov v štirioglatem polju. Ko je Cerknica postala trg, je bilo tudi pokristjanjevanje že končano, izvršili so ga pri nas duhovniki oglejske patriarhije. V začetku se je tudi imenovala naselbina Cerkvica po cerkvi, ki je bila edina v teb krajih, zgrajena že v 9. stoletju. Pozneje pa se jc trg preimenoval v Cerknico. Cerkev je stala že takrat na sedanjem mestu, dočim je stal prvotni trg, tako pravi ustno izročilo, v pol ure oddaljenem Uševku. Prvotno oblast so si prilastili oglejski patriarhi. V neposredni bližini Cerknice je stala graščina Loško, ki so jo imeli v posesti karluzijanski menihi, iz Bistre .pri Vrhniki. Ti so razširili na Loškem obrambni stolp, poprej last in Stajeivko. Cvetela je tudi lesna trgovina z Italijo. Cerkničanje so bili podložniki oglejskih patriarhov, od 10. stoletja dalje pa graščine Hasberg pri Planini, kamor so hodili ria llako in oddajali desetino. Večkrat so se uprli, osvobodili pa so se dajatev 1. 1848. Ccrkničani so se borili -tudi proti Francozom, ker niso bili zadovoljni zaradi prevelikih dajatev, ki so jih LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE V CERKNICI plemičev Palmburg, tako da je nastal gradič z večjimi gospodarskimi poslopji. Ta samostan je zatrl Jožef II., -tlačani pa so bili oproščeni že takrat tlake in desetine. Prebivalstvo v Cerknici so zadevale tudi razne nesreče, tako kobilice, ki so prišle leta 1338 v veliki množini. L. 1338 jc porušil potres mnogo hiš, isto tudi leta 1511.' Leta 1348 scije pojavila kuga, najhuje je morila leta 1476 in 1578. Takrat so sezidali kapelico sv. Roka, ki je pozneje poslala cerkev in so okrog nje pokopavali mrliče. Kuga se je ponovno pojavila leta 1630, 1644 in 1616. V našem trgu je izumrlo mnogo -prebivalstva, mnoge hiše so ostale poipolno-ma prazne. Zelo huda nadloga za -naše prebivalstvo pa so bili Turki, ki so za-ic.li -prihajati v naše kraje in dežele. Najhuje je bilo leta 1472, ker so jih takrat prvič videli naši predniki. Požgali so cerkev, ki je bila verjetno lesena. Novo cerkev so zgradili na istem mestu in je zgrajena v pozno-gotnkem slogu. Ob istem času so 2J0" stavili v obrambo proti Turkom tudi tabor okoli cerkve. Tabor je imel 5 stolpov, dva stojita še danes in pričala ljudem o težkih nadlogah, ki so obiskovale naše prednike. Turški napadi na naš trg so bili še v letih 1476, 1484, 1490, 1507, 1522, 1528, 1559, 1560. Po tem letu pa jih ni bilo več v tukajšnje kraje. Protestantizcm je razširjal tukajšnji župnik Vincenc Perger. Pomagal, mu je Iv-a-n Lužnik, dalje Krištof Lužnik. Leta 1603 pa je bilo prote-stantovstvo že odpravljeno. V 16. in 17. 9toletju pa sc je vdajalo -tukajšnje prebivalstvo čarovništvu. Na bivšem Kranjskem je bila Cerknica, kakor omenja Val.vazor, zaradi velikega števila čarovnic zelo na slabem glasu. Te so sc zbirale na vrhu Slivnice, ki je bila znana čarov-tniška gora. Valvazo-r piše: V splošno je vsa okolica s čarovnicami na gosto poseljena. Kolika je, bila zaslepljenost takratnih ljudi, ker so mnogo žensk, na tudi moških sežgali na grmadi. Tako je bila vas Bočkovo pri Cerkniškem jezeru razdejana, prebi-vastvo pa zaradi čarovništva sežgano. Zelo huda nadloga za cerkniško prebivalstvo so bili v preteklih stoletjih tudi roparji. V Cerknico so prihajali iz Istre in Čičarije. Napadali so ljudi, zlasti na sedanji stari cesti v bližini kapelice, ki je pa že precej porušena. V preteklosti so se ukvarjali Ccrkničani z obrtjo in trgovino. Pri nas je prav posebno cvetela trgovina s soljo, tovorili so jo tod mimo iz Pri-morja in so bila v Cerknici velika skladišča soli. Od tu so jo prenašali, oziroma tovorili na Kranjsko morali dajati Napoleonovi Iliriji. Med tri sto kmeti, ki so v noči od 11. na 12. oktobra 1805 napadli has-berško graščino, je bilo tudi precej Cerkničanov. Zahtevali so, da jim Francozi vrnejo devet tisoč goldinarjev kontribueije, ki so jo bili že plačali. Posrečilo se jim je, da so to izsilili. Po končanih francoskih vojnah je pričela obratovati steklarna na Ja-vorniku. Izdelovali so navadno steklo in pa plošče za šipe. Prodajali so ga v Trst in na Reko. V bližini te steklarne je peljala stara rimska cesta, ki je držala na Trpo med Starim trgom in na Metuklum v bloški fari. V začetku prcteklsga stoletja so sc širile koze, začelo se je obvezno cep- | Ijcnjc in se je pojavila v Ccrknici = tudi nova bolezen škrlaiinka. Cerk- = ničani pomnijo tudi mnoge hude zi- S me. zlasti pa govorijo o hudi lakoti, š ki jc bila leta 1817, o kateri so jim g pripovedovali, predniki, da so stra- g dali tako, da so sc ko-maj vlačili h okrog. Otrobi z zdrobljenim lubjem g ali s storževino zmešana moka je bil j| priboljšck. H Da so bili Ccrkničani vedno narod- - no zavedni in borbeni, nam priča ta- g bor. ki je bil v trgu 1870. Tabor v g Cerknici je bil Za vso okolico velik g dogodek, bil jc. skrbno pripravljen, s Ccrkničani so prav razumeli tabor- = sko dobo, ljudstvo se je prebujalo, | saj so ga pa tudi čakale v bodočnosti = velike naloge. = Cerkniška šola je bila ustanovljena 1 že pred kakimi tri sto leti. Najprej | je bila v privatnih zgradbah, pozne- i pa je lastnik loške graščine Gale š odstopil svojo hišo v Cerknici za g šolo. Leta 1863 pa so sezidali sedanje § šolsko poslopje, ki jc bila pritlična = stavba, dvignili pa so jo 1887. leta. g Trg Cerknica se širi, vidi se vse- g stranski napredek zlasti v današnji ¡j dobi. Zavedno?! delovnega ljudstva | sc jc večala že pred prvo svetovno = vojno, zlasti pa po tej vojni. Zalite- | vali so vedno bolj svoje pravice. V j§ Cerknici so živeli ljudje, ki so ve- g rovali v bodočnost, se zato borili, ker = so dobro vedeli, da morajo zasijali g ljuidikim množicam v bodočnosti lep- g ši in svobodnejši dnevi. g V narodn-o-osvobodilni vojni je so- g delovala večina Iržanov, se borili za g koristi delovnega ljudstva, zalo danes g uživa koristi te borbe, pomella jc z g izkoriščevalci delovnega ljudstva, g Svojim padlim borcem — svojim ju- g nakani bo prihodnji mesec odkrila j spomenik, ki bo pričal zanamcem o g junaštvu borcev in jih opominjal v g bodočnosti k posnemanju. M Nov trg raste ob glavni cesti, pa s tudi nov rod, rod zmagoslavnega g ■ljudstva. Lop .kraj je Cerknica, pa še g lepša bo v bližnji bodočnosti, V njej g sc razvija velika industrija, nastaja g prometni kraj z lepo okolico, z lepi- g mi sprehodi, krasnimi izleti, katere g si danes privošči ob dnevih odmora g delovni človek. Lepa je cerkniška g govorica, kjer se vedno sliši še kaka g nova, nepoznana beseda, ki daje glu- g him pojmom podobo in jih oživlja, g To je prastari in nespremenljivi go- g vor zemlje ob jezeru, je njena sra- g mežljiva, pa iz dua in iz srca pri- g liajajoča jecljajoča- in pristna pesem, g Bolha Roza g 1 Gabriel Chevallier slovenska beseda 38 V zadjem desetletju smo doživeli toliko novega kakor .prej kdo ve koliko časa ne: sovražne čete razkosajo slovensko zemljo, tujci nas začno preseljevati in preganjati; potem se rodi vseljudski upor, napetost raste, zob za zob in glavo za glavo, končno svoboda, veselje. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, tovarne dclavc.em; težave, ki jih neuklonljiva volja zmaga, iskanje -novih poti v prihodnost... Kdo bi mogel z nekaj besedami objeti velike spremembe, ki nas spremljajo vsa leta, kdo bi mogel že danes vedeti, kako globoke sledove bo v delu, življenju in mišljenju ljudi pustilo to obdobje naše zgodovine? In jezik? Kaj se tudi slovenskemu jeziku pozna spremenil)a, kaj tudi ta čuti utrip vsakdanjosti, kaj je čas tudi .vanj vtisnil svojo podobo? Da. Če vzamete v roke knjigo, ki je bila naipisana pred kakimi ¡desetimi'^ dvajsetini! ali več loti in jo primerjate z današnjo, boste živo začutili, kako tudi jezik iz dneva v dan raste, kako živi svoje posebno življenje in se pri tem sipreminja. Res je, da v. njem premikov ni čutiti čez.noč, da njemu ni mogoče z odlokom predpisati, kdaj in kako naj se -predrugači, vendar ga ini vsi, ki ga govorimo in .pišemo, venomer -spreminjamo, ker se sami spreminjamo. In čim več je gospodarskih, političnih pretresov, čim hitreje teče življenje, tem večje so spremembe v jeziku. Vsaka doba mu vtisne svoj pečat, včasih popolnoma v nasprotju s težnjami i, ki jih jezik sam. v sebi -nosi že od otroških let. Zato so slovnicarji dolžni, da kažejo ljudem spremembe, predvsem pa, da jih nanje opozarjajo, če gre še, če dejajo jeziku silo, če. ga kvarijo, če ga potiskajo s tisočletne razvojne smeri, ki je jezik ne more in nc sme zapustiti. Potem je odvisno od posameznika, koliko nasvete in opozorila posluša, koliko se trudi, da jih prenese v življenje, to je v svoj govor in pisavo. Troje značilnosti opredeljuje sodobni slovenski jezik: 1. marsikdo še vedno premalo pozna slovenski pravopis i-n naše pravorečje, 2. naš jezik je prenatrpan s tujkami vseli vrst, ki bi jih prav lahko nadomestili s sočnimi domačinkami, 3. naše besedišče je še vedno pod mio.onim vplivom izposojenk, besed, ki smo jih zaradi malomarnosti ali mode sprejeli od različ-nil slovanskih narodov. Naše sodobne besede ne oblikuje več samo kmet na deželi, oblikuje jo tudi delavce v tovarni, z njim še meščan in izobraženec. Slovenski jezik jo dosegel tisto razvojno sto.o-mjo, kot jo imajo jeziki največjih evropskih narodov, stoipnjo, da lahko po domače razpravljajo ne le o pridelkih, vsakdanjih dogodkih in o ljubezni, temveč t.u-li o najrazličnejših tehničnih, nmot-miostnih in poliličnihgospcidarskrh vprašanjih. Prav zaradi tc-ga mogočnega razvoja, k-i ga je doživela slovenščina ¡po osvoboditvi, izgubljamo nad njo oblast in jo prevečkrat -popuščamo •dobri volji in okusu posameznika. In to ni prav. če iq vsak po svojo oblikuje. Vsakdo bi se moral zavedati, da je naša beseda — izraz vseh Slovencev in da mora najmočnejši dokaz naše samostojnosti spoštovati, to pomeni: učiti se lepega in pravilnega govora oziroma pisanjn. O O O je eden najduhovitejših pisateljev moderne francoske literature. Znan je njegov satirični roman »Clochc-merle«, v katerem smeši tako ma* ■ lomeščansko pokvarjenost kot podkupljivost najvišjih cerkvenih in političnih krogov Francije. Film, posnet po romanu, so predvajali tudi pri nas. Tudi naslednji odlomek jc vzet iz istega romana. Zeg.nanje so imeli v Clochem&rlu vsako leto na dan sv. Roka, vaškega ¡patrona, Ker je sv. Rclk 16, avgusta, dan po Vnebovzetju, ,to je v takem času, ko ni treba drugega kolt pustiti grozdje, da lepo v -miru zori, ga navadno slavijo k-ar po nekaj dni. Ker znajo Glochettnerlovci dobro prenašati (težave pri mizi in pijači, se je zgodilo, da ¡je praznik trajal kar po ves teden, če je bilo vreme pravšno. -Lahko bi se vam zdelo čudno, kako da so Gloche-merlovci izbrali za palircma sv. Reka, ko je toliko vseh mogočih svetnikov, ki bi to bolj zaslužili. Očitno je, da is-v. Rok ni prav posebno pr-imeiren za zaščitnika vinogradnikov. Ker pa brez -vzroka ni bil izbran, je bilo tire-ba pobrskati po virih. Ta poizvedovanja so nam omogočila dognati 'resnične vz-reke, zakaj so izbrali prav njega. Pred XVI. stoletjem na clochem&rlovski zemlji ni bilo vinogradov, ampak polja in pašniki, ki ,so jih obdajali ¡gosti gozdovi. Na pašnikih so imeli živino, predvsem koze. Tudi veliko prašičev so imeli. Živeli so od suhega mesa in sira. Večina je bilo kmetov, tlačanov in spcslo-vinarjev; ■dlelali so za samostan, v .teateren je bilo približno tristo ¡menihov -roda sv. Benedikta. Priorja je postavljala knezoškofija v Lyonu. Ljudje so bili taki kot zdaj, ne boljši ne slabši. Izbruhnila pa je slovita- kuga 1. 1431 in širila se je tako bliskovito, da je ¡spravila v grozo mesto in deželo. Od povsod so se stekali nesrečniki iskat izaščiite v trg. Clochemerle, ki je imel .tliste čase (tisoč tristo prebivalcev. Spremljali so jih, ampak .bili so v silnem sitrahu, ¡da ibi kdo cd teh piribežniikov ne prinašal is seboj kali te strašne bolezni. Tedaj je prior ¡zbral vse prebivalstvo. Glochemer.lovcl so se, zaobljubili, da ise bodo posvetili .sv, Rolcu, ki .je bil .zaščitnik pred epidemijami, če bo trgu Cloohe-meirlu pr.izaneseno. Zaobljubo so sestavili silno sikrbno, v cerkveni latinščini in jo napisali še istega dne na dober, s pečaiii zapečaten pangament. Ta idari bo zaključili s svečano procesijo, naslednjega dne pa ,je v Clooliemerle prišla /kuga. V nekaj mesecih je bilo devetsto šesitinesedemdeset žnlev (nekateri zgodovinarji pravijo, da več ko tisoč) in med njimi je bil liuidi pnior, kar je prebivalstvo' skrčilo na šeststo ibrideisat ¡prebivalcev s tistimi vred, ki so pribežali. Tedaj je novi pricir zhral teh šestisto trideset preživelih, da bi odločili, ali je sv. Rek .nsipravil čudež. Novo imenovani prior se je nagibal k mnenju, da je čudež bil ,in ist.aga mnenja je bilo tudi nekaj menihov, ki so po smrti 'drugih dclbili valine položaje v saftnostaniu. Vsi preživeli so tse hilrio zcidinili, da se .je resnično zgodil čudež, i-n velik čudež, .ko jih je ostalo še šeslrato Sride-set, da o tem sklepajo, in samo šeiststo trideset, da si razdelijo zemljo, ki je -preživljala več ko tisoč ¡tristo duš. Rade volje ,so odločili, da so-pokojni umiril v pokoro za svoje grehe, ki .jiih .je nebo samo lahko videlo v svoji vsevedni -milcisiti. Vsi preživeli so navdušeno pritrdili ¡temu «ncTaccBQBm; ?n---------------- ■Učili so nas zmeraj, da laskanje Ije zelo nagn-usno; a zaman, ilaska-ču je še zmerom s srečo pot postlan. Dobila neki dan je vrana košček sira; na smreko sedla je itiakoj. da ¡použila bi ta ¡tečni zajtrk svoj; zamislila se je in v kljunu sir držala. A joj, prav tja je pot lisico pripeljala; zavoha sir, korale ji obstoji — in že zagleda sir, že sline po-cedi. Po pršilih k smreki brž priplazi se lisica; maha je z repem v vrano upre coi in isladke ji bosede govori: »O, draga moja lepotica, kako je Ie.p dvoj sta s. Ta nosek tvoj in perje! Lepoti tvoji iti primere! In stavim: angelski, božanski je tvoj glas. Zapoij, eapoj ml kaj, predraga ti sestrica! Ce pevka taka si kot kra-sotica, lahko si pticam vsem kraljica!« Sircili vrani hvala ta zmešala je glavo, cd radosti ji sapo je zaprlo —- sladki slavospev prevzel jo je tako, da je zakrakala, kar zmore vranje grlo; sir pade ji na tla — lisici v dačni golt! Srečala se dva osla, pogledata se in sii pokininta. Prvi je starejši in mo-drejši, kajti .tudi nekateri osli so modri, drugi je mlajši in zalo ošaben. Mlajši takoj nabruli svojega brata: »T.i rogovila okorna! Kako si grd! Tvoja siva obleka je take barve, kakor blato na ccstii, tvoja ušesa so dolga in smešna, a re.p, ta tvoj rep je tak, da ga no vem s čim primerjati! Na hrbtu pa imaš črn križ. Kdo ti ga je prilepil nanj? Poglej ljudi, ki jih srečujeva! Vsi se ti posrne-hujejo!« Starce je Čakal, da se je mladec izrigal, potem pa mu je odgovoril: »Prav žal mi je, da si lak kakor opisuješ mene! Pa kaj hočeva, saj sva si brala, oba sva pač osla!« »Kaj, jaz da sem tvoj brat? Nikoli nc!« se je razhudil mlajši. Starejši mu ni nič več odgovoril. Mirno je šel dalje s ponižno sklonjeno glavo. Mlajši pa je premišljeval besede starega. Naposled ga je kar nekaj stisnilo za srec. Spomnil se je, kako se je včasih pasel ob vodi in videl v njenem zrcalu grdega osla, a nikoli si ni mislil, da je to njegova lastna podoba. Urno je šel k potoku in spet je videl v valovih oslovsko podobo. Sklonil je glavo in .pomigal z ušesi, oni v vodi jc storil isto in osel ni več dvomil, da je tudi on sam pravi pravcati dolgoušec. Kaj je hotel? Vdal se je v usodo. Nekaj časa ga je pač grizlo, potem si je pa mislil: »Osel sem in moram ostati do smrti!« Iz drugih oslov se pa ni nikoli več norčeval, saj je vedel, da je sam prav tak, kakor so vsi osli na svetu. Zgornjo risbico nam je poslal v objavo naš mali znanec iz Seme dele Zvone Ljubičič. OTON ZUPANČIČ: iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliniiiii Ciciban poslusa očetovo uro (Pesmico nam je poslail v objavo naš mali dopisnik Albin Segel iz Zaloga pri Postojni). LOVEC Nekoč je lovec šel na lov in s plenom vrnil se domov. Doma ga ženka čakala je, s kopico vprašanj ga plahlala je. »Ljubi možek, kje si bil? si mar za zajci se podil?« »O, ne,v. možek reče, in ker zlagal a.e je hudo, za kazen na štedilniku v prsi se sjreče. Zenka, ki rada imela je moža, brž teče po zdravnika dva. Zdravnika delo sta opravila in moška v posteljo spravila. V postelji možek zdaj leži in bridko joče in ihti, tako godi se dan na dan, če laže kdo in ni ga sram. Očka, pa kaj je v tej zlati igrački? Kaj to nabija nalahno ves čas? — Ciciban, veš, to so drobni kovačjii, božji kovački, da kujejo čas. Kujejo dneve in tedne in leta, s kladevci naglimi kujejo čas, vsemu, karkoli pod soncem se kreta, k rojstvu in k smrti zvonkljajo ves čas. Tik — tak! Na delo v skrbi nas budijo, pota nam merijo, spremljajo nas, vsakemu svojo po jo melodijo, srcem človeškim skrivnosten ukaz. — Očka, povej mi: ti božji kovački... ali bi slišal njih pesem i jaz? — Sinko, le skloni uho k tej igrački, čul boš, kako se ti kuje tvoj čas. — Čudo prečudno! Res pojejo meni! »Ciciban, tebi zlat kujemo čas!« drobno kot ptičke na veji zeleni: »Caciban, tebi zlat kujemo čas!« ŠALE ZA MALE Mihec; »Mamica, kaj je huje; če si raztrgam hlače, ali če me povozi avto?« Mamica; »Mihec, kako moraš kaj takega vprašati? Seveda je mnogo huje, če te povozi avto!« ■Mihec; »Nu, mapiica, potem pa bodi vesela —- samo hlače sem si »•aztuigal!« * Oče in 6iniko sedita pri kosilu. Mirko skremži obraiz, ko mu nalije oče juhe na krožnik: »Oh, ko bi vsaj juhe ne bilo na svetu!« vzdJhne Mirko. »Ko sem bil jaz tako majhen kot si ti', sem bLl vesel, če sem imel za kclsilo .košček črnega kinuha.« reče oče. »Nu, a/tek, potem se ti pa mnogo bolje tgcldi, odkar stanuješ pri nas, ali ne?« se namuzne Mirko. REŠITEV KRIŽANKE IZ 36. ŠTEVILKE »SLOVENSKEGA JADRANA« Vodoravno: 1) sekt, 2) ban, 7) čete, 10) are, 11) oporeka, 14) Ig, 15) aparatura, 17) mak, 19) terem, 20) raj, 22) rak, 24) car. 25) kap, 26) padar, 28) pogan, 30) obenem, 31) pokora:, 32) Times, 34) Banat, 35) Jim, 36) -ne,s, 38) nit, 39) Gaj, 40) demon, 44) Abesinija, 47) ro, 49) ovenala, 50) cs, 51) Amor, 52) mat, 53) doba, iN a v [p i eno : 1) Sr-ern, 7) čar, 8) ti, 9) Eg-ej, 12) pa':, 13) Kum, 15) akademija, 16) Ar a,goni j a, 18) Arabija, 21) epsircd, 23) kanem. 25) kokain, 26) pod, 27) res, 33) domina, 36) ineceim, 39) gora, 40 De v, 41) Nil, 43) masa, 45) Bor, 46') jeid, 48) clm, 50) Ob. Mislili! sem že, da s.i pozabila na mene, zdaj pa, ko vidim, da to ni res, sem Tvojega pisma še dvakrat bolj vesel! Praviš, da se veseliš, keir je že ipričela šola? Vidiš, tako je prav! Naši pionirji morajo ljubiti šoto. prav tako kot ljubijo svoj dom! Saj se v njej učijo za življenje, saj iavajo v njej toliko lepih iin zanimivih stvari, ki jim celo živij-etnje koristijo. Tebe pa moram pohvaliti, Ana, kaj.fi res si pridna! No, upajmo, da se Ti bo .tudi lotos .izpolnila želja ter boš tudi iretji razred izdelala z odličnim uspehom! Seveda pa je to največ odvisno od Tebe, Ce se boš pridno učila in ne boš zamujala šole, tudi uspeh ne bo izostal! Prisrčno pozdravljena, mala Ana, pa še kaj s.e sponmii na strica Miho! Ljuba Jožica! Vidiš, Jožica, precej časa si morala čakati na odgovor, kajne? No, pa upam, da .zavoljo, tega nisi huda na svojega starega strica? Bom videl: če mi iboš še kaj pisala., bom veldel. da nisi huda, če pa mi ne boš več, potem bom videl, da se je strašno jeziš name. In tedaj, bo stric Miha zelo žalosten . . . No, pa iuipajl.no., da se kaj takega ne bo izgedilo! Ve.š, Jožilca, prav rad bi se kidaj znašal s tabo na paši, pa bi obujal spomine na mlada leta, ko sem še siam boisonogi k.ratko-hlačnik tekal za kravami in ovcami! Jožica, praviš, .da .boš še plezala po češnjah in hruškah! Sicer bi ti moral kcit izkušeni in strogi stric reči, da tega ne smeš več storiti, toda sam prav .dobro vem, kako prijetno je plezanje po drevju, pos.e.bno če te vabijo med vejami Er-elS zAaiteirumeni sadovi! Toda, če iboš še kdaj plezala, Jožica, pa le ipaizi, debro tpa.zi, da ne padeš! Ce si boš potolkla nesek, potem bo tuie.i stric Miha kriv, ker Ti je dajal pot,uho! 'Prisrčno pozdravljena, Jožica, pa bodi itiudi ileitos tako pridna v šali, kot .si bila .preteklo leto! Da-aiga Marinka! Soj ¡pravim, Marinka je pa res pridna in dobra deklica! Tako lepo pisemce mi je napisala, da sem ga bi' ras iz-eiio. zelo vesel! Torej M> r.infca, praviš, da Ti je bila knjižica, ki si jo prejela v nagrado, všrč? Praviš ti ud i. da si že pričela hoditi v šolo? Ali ti je všeč v šoli? O, •to pa verjamem, da ise rada spominjaš preteklih počitnic, ko si pa io-1-iko lepega in zanimivega videia in doživela! No potolažena bodi, Marinka, šolsko leto bo hitiro minilo in če boš pridna in boš prinesla domov lepo s.pričeva'o, Ti bosia prav gotovo' očka' in mamica tudi Pionirji in mladinci, pišite stricu Mihi! prihodnje leto pripravili prav tako lepie in prijetne počitnice kcit so bile' letošnje,- Zdaj pa. ko se je pričala šola, mora biti Tvoja največja isktrib, kakor tudi vseh ostalih pionirjev in pionirk, .pridno se učiti in ubogati učitelje in starše. — Zdaj, pa nekaj zavoljo ugank, Marinka! Povedati Ti moram, da si da.našinijo križanko samo Ti pravilno rešila. P-a tudi Lešnike si v redu potrla! Prisrčne pozdrave ini oglasi se še kaj! Vise uiganike iz 36. številke »Slovenskega Jadrana« je pravično- rešila Le pionirka Marinka Plcvalj iz LJubljane, ki prejme -v nagrado lepo knjižico. Meid ostalimi reševalci maramo omeniti še mašo malo znanko Mihaelo Blažek iz Hruševja. ki pa je pravilno rešila le Lešnike-, križanke pa ne. Tcrej, danles nismo žrebali, temveč smo dodelili nagrado edini reševalki, ki je vse uganke pravilno rešila. Kaj pa ostali mali ugankarji? Se ne boste nič več oglasili? Kar ne marom verjeti, da s-e vam .zde uiganke tako dečke, da se jih ne upate lotiti! .No, današnje so nekoliko ilažje, zato pričakujem za p-jiholdnjič vse polno pravilnih rešitev! iMaiti .ugankarji na delo! Slinic Miha že nestiiprio čaka na vaša pisma lin cel kup lepih knjižic ima ¡pripraljenih za vas! Zato še e-nkira.t: veselo na deto! Prisinene» vas vse skupaj pozdravlja vaš stric Miha. Dragi stric Miha! Zopet se oglašam s par vrsticami, ker si objavil mojo pesmico. Sedaj se je pričelo novo šolsko leto, katerega se prav veselim. Stopila sem v tretji razred. Želim si, da bi tudi naprej končala šolo z odličnim uspehe)n, kakor sem prvi in drugi razred. Trudila se bom tudi, da bom potrla tudi letos precej vaših Lešnikov. Prav lepe pozdrave Ana Puc, uč. III. razreda osn. šole Malo Ubelsko^=^=' ' Dragi stric Miha! Vsakikrat, ko je v Slovenskem Jadranu stran za pionirje, jo preberem. Zelo mi je všeč, kar Ti in Tvoji pionirji pišejo, zato sem ;se odločila, da ti tudi jaz napišem ne-kaj vrstic in Ti pošljem rešitev ugank. Sedaj pa Te bom nekoliko seznanita z mojim življenjem. Sedaj je še poletje in gotovo veš, da na Krasu gonimo otroci živino na pašo in tako tudi jaz pasem dve kravi, ki me prav radi ubogata, zato imam veselje do paše. Zelo so mi všeč češnje in najbolj tiste, ki jih sama na drevesu naberem. Enkrat sem imela pa smolo. Ko sem nabirala češnje, se mi je ulo-mila veja in sem padla na tla. Obljubila sem, da ne bom nikoli več šla na to češnjo, na druge pa še in tudi na hruške! Veš, dragi stric Miha, jaz sem učenka II. razreda osnovne šole ly Skopem in sem edina izdelala razred z odličnim uspehom. Lepo Te pozdravlja Jožica Lavrenčič, uč. II, razr, osn. šole v Skopem Dragi striček Miha! Zelo sem bila začudena, ko sem zadrtjič v Tvojem kotičku brala svoje pismo in tudi Tvoj odgovor. Se bolj pa sem se začudita, ko sem videla, da sem uganke pravilno rešila in sem celo med srečnimi izžrebanci, Včeraj sem prejela tudi knjigo, ki si \mi jo poslal za nagrado. Najlepša Ti hvala zanjo. Pri nas se je šola že začela. Vseeno pa se rada spominjam, preteklih počitnic, posebno pa potovanja, ki sem ga napravila s starši. Ogledali smo si Sarajevo, Dubrovnik in. Split. Videla dem veliko zanimivega. V Sarajevu sem videla most, na katerem je bil izvršen atentat na avstrijskega prestolonaslednika. v Dubrovniku staro mestno obzidje, v Splitu pa Dioklecianovo palačo. Tu smo šli tudi na Marjan, kjer sem šla v živaski vrl. Ogledali smo si tudi pomorsko razstavo. Najlepša pa je bila vožnja z ladjo, ker je morje bilo čisto mirno. — Tudi danes Ti pošiljali rešitev ugank, toda ne vem, če so pravilne. Posebno lešniki so mi delali preglavice. Najbolj trd je bil zadnji. Mislim, da pomeni fašiste, saj so nekateri nosili na glavi petelinje perje, bežali so pa tudi zelo dobro. Očka je rekel, da se jim pravi ber-saljeri. Lispe pozdrave Ti pošilja Marinka Plevelj, Ljubljana. 23. NADALJEVANJE toliko municijc zopet niso imeli. In sedaj sc prične prava pravcata bitka, ki se mora končati, kakor sc obe stranki dob.ro zavedata, samo s popolnim uničenjem nasprotnika ali zaradi pomanjkanja munkijc. Oblegane! nimajo kaj izgubiti, ustreljeni bodo tako ali tako. Obramba je edina možnost, ki jo imajo, da se rešijo. Častnik najprej zaukaže, povesti vse konje tako daleč, da niso mogli bili ustreljeni. Razbojniki niso niti ene krogle izstrelili, proti konjem, Vojaki niso ravno v ugodnem položaju, Hazicuda leži v odprti pokrajini sredi njiv in pašnikov. Razbojnike izstradati r.i mogoče, da bi pa čakali na topništvo, bi imeli častnik in tudi njegovi ljudje za sramoto. Treba je bilo torej napasti. * vrv z znnko, s katero love. Indijanci konje. 1 lazi en d a je četverokotna in z vsake strani io je napadel en oddelek. Bilo je kakor v vojni. Vojaki sc ji skokoma bližajo, se zopet vržejo na tla, otvorijo ogc.nj, da sc ji med tem drugi oddelek za skok približa. Obzidja ne morejo zavzeti; zalo napadejo oboje vrat, ki so spredaj in zadaj. Po triurni bitki privabi častnik oblegancc k prednjim, vratom, medtem pa preplezajo in vlomijo vojaki zadnja vrata, ki jzih branijo samo trije, možje. Toda tako hitro se razbojniki zopet ne vdajo. Na dvorišču in pred stanovanjsko hišo sc razvije kratek boj. Ob poznem popoldnevu so vojaki ie ne- oporečni posestniki hazicnde. Štirje njihovi tovariši so mrtvi, dva hudo, devet pa lahko ranjenih. V hiši in na dvorišču ne najdejo samo osmcrice, ki so jih videli jezditi, marveč še nekaj roparjev, ki so napadli vlak. Sedem jih jc mrtvih, pet ranjenih. Slednje takoj «strele. Med mrtveci je tudi posestnik hazicnde, ki sc o njem nc ve, ali je sa mtudi razbojnik, ali pa so ga razbojniki s tem, da so mu zagrozili s smrtjo, prsi lili, da jc zanikal njihovo prisotnost. Prebivalci liaziendc so se poskrili, sedaj pa so zopet prišli na plan. Pri roparjih najdejo vojaki celo množico reči, ki so si jih naropali pri napadu na vlak. Tako polove polagoma vse bandite. Posamič in v skupinah. Da bi pa v kratkem času polovili vse, je težko. In čim več časa preteče, preden jih polove vse, tem teže zgrabijo poslednje. Tisti, ki jih nc polove, pa gotovo ne prcživc ostanka življenja v udobnem miru. »In vi.« jc končal Lacaud svoje poročilo, »vi povsem resno mislite, da sem v z-vezn s tem roparji, ki so napravili nekaj tako strašnega kakor tisti napad na vlak?« : 1 'I »Potem sc nam pa ni prav nič smejati, če pridejo sem,a je rekel Howard. »Pojcnnil si nam dovolj, sedaj te več ne sumimo.« »Potem so pa tile tiči spodaj najbrž oni poslednji, o katerih praviš,« jc rekel Dobhs. < • -»■ ^ ' ' V — - 11 ¡¡¡¡®i|p k* * S illPiiil: >...... »Mislim da. V poročilu jc bilo omenjeno, da je bi Inekdo pokrit a zlato-broneirani mslamnikom, in njega imajo za voditelja in se je tudi n&jholj surovo obnašal.« »Potem se nam ni prav nič smejali, če pridejo sem,« se je oglasil Curtin. »Toda sedaj jih nc vidim več.« »Sedaj jih tudi ne moreš videti, kajti sedaj so na ovinku,« je rekel Dobhs. »Ko pridejo izza ovinka, prispejo na kraj, kjer bomo videli, ali pridejo sem ali pa pojdejo po dolini dalje.« 13. Sedeli so na skali in strmeli v dolino, da bi zagledali jezdcce, ko bi prispeli izza ovinka. »Koliko si jih pa naštel?« je viprašal Howard. ' »Deset ali dvanajst,« jc Tekel Curtin. »Toliko baroditov po tvojem pripovedovanju niti ne more več biti,« je rekel Howard Lacaudu. »Seveda nc. Večino so že polovili. Toda lista čelvorica ali pelorica, ki je ostala, je najbrž dobila druge in sc združila z njimi v novo tolpo, ki snuje nekaj novega.« »Menim, da ima Bob prav. In če jc tako in če prispejo semkaj, nam bo slaba predla. Tile potrebujejo revolverje in muuicijo.« »Ti poznaš vas in ljudi tam spodaj.« jc rekel Howard Curtinu. »Mogoče so iskali spodaj v vasi revolverje in so jim Indijanci v strahu povedali, da si ti tu zgoraj in da iinaš puško, ko si vendar na lovu.« »Prekleto, prav imaš, stari. Teko bo. Potem pridejo na vsak način sem po puško.« »Potem je pa najbolje, da se ne mudimo in sc začnemo pripravljati.« jc rekel Dobhs. »Curtin, ti ostani kar tu, ker imaš ostre oči, in opazuj, ali ne prihajajo. Mi bomo pa vse pospravili.« Takoj so polovili osle, jih nagnali v goščo onstran skale in jih privezali. Nato so znosili orožje, dvoje veder vode in zavoje s prepcčencem v globoko strugo, ki se jc raztekala tik oh skalnati steni. Ta struga je bila prav sposobna za obrambo, kajti tu jih ni mogel nihče napasti od zadaj, niti ne zajeti, razen tega pa so imeli pred seboj odprl laz, kjer so lahko opazovali vsak gib napadalcev in so mogli vsakega moža dodobra vzeti na muho. »Sicer bi pa utegnili splezati na skalo,« je rekel Curtin, medtem ko so pripravljali vse potrebno, »se zaleati v kako duplino in počakati, dokler zopet ne odidejo.« »O, ti govedo,« je rekel Dobb?, »potem najdejo vendar mino, mi pa nc mogli več do nje, da hi vzeli svoj delež, ki smo ga tam skrili.« »Jaz nisem videl tu nikake mine,« jc. rekel Lacaud. mino. danes ali jutri. Da hi sedaj pospravili, kar smo nakopali, ne utegnemo več, pa tudi ne moremo od tod oditi, čc jc kdo pri mini. Zmeraj moram:> namreč tu prek laza in se jim nc moremo izorniii. Tako že moramo ugriznili v kost, Pa četudi hi oni nc vedeli, da imamo tu nekaj posebnega, pravo težo, razumeš, lii nas docela slekli in bi nam ne pustili niti škornjev. Potem pa nam ne preostane drugega, kakor da tu poginemo.« »Tako je,« je pritrdil Hovard. »Zavili so som. Prihajajo,« je zaklical Curtin in skočil s skale. »Sedaj pa hitro in vse je treba pospraviti.« »Kaj meniš, koliko časa pa potrebujejo, da pridejo sem?« je vprašal Iloward. »Saj poznaš najbolje pot.« »Natančno petdeset minut. Potem bodo tu. (ie bi ne imeli kanj ¡n bi vedeli za bližnjice, bi prispeli deset minut prej.« »Ko so zavili, ne morejo drugam. Morajo sem. Nobena pol ne drži drugam.« »Mogoče pa se bodo spet obrnili.« »Mogoče, Toda bolje je, da sc na to ne zanašamo.« »Veš natanko, popolnoma natanko, da gredo sem?« je vprašal Dobbs. »Treba bo tudi šotor pospraviti,« jc svetoval Dobhs. »Potem ne bodo takoj spoznali, da je tu več kakor ena oseba. Razen tega bi sc jim zdelo, kakor da smo kdovc kako bogati.« Podrli so šotor in ga spravili v strugo. Nato so izdolbli strelne linice, da bi jim ne bilo treba dvigati glav in bi imeli vzlic temu 'dober razgled. Posvetovali so sc. še o vojnem načrtu, naposled pa je začelo vsem bili srce, kajti, zaslišali so že glasove, ko so bili možje pri zadnjem ovinku. Nekaj minut nato so stopili moški iz gošče in prispeli na rob laza. Konje so očitno pustili ua ovinku, kajti prav zadnji del pota je, bil za konje naporen. Najbrž pa so še zaradi nekega drugega vzroka pustili konje zadaj. Vsega skupaj je bilo sedem mož, drugi trije pa so bili gotovo pri konjih ali pa so na primernih mestih stražili. Vsi so bili oboroženi. Vsak jc imel revolver, nekateri so razen tega imeli šc puške. Vri so bili pokriti z velikimi klobuki, okrog ramen so bili oviti s pisanimi rutami, sicer pa so bili zelo razcapani. Dva sta bila obuta samo v sandale, dva sta bila bosonoga, eden pa je imel na eni nogi dokolenko, medlem ko je bila druga hosn brez nje; in medtem ko je bila noga z dokolenko obuta v rumen čevelj, jc nosil mož na drugi nogi črno galošo. Nihče ni imel cele srajce: zato pa so imeli nekateri usnja te jopiče, trije pa so bili oblečeni v dolge, do gležnjev segajoče, tesno sc prilegajoče rjave usnjate hlače. Vsi pa so imeli po on" ali celo več pasov z naboji. Nekaj jih je nosilo preko ramen odeje. Dru«i so najbrž pustili odeje kakor tudi zavoje z živili pri konjih. ' Ko so prispeli na laz, ki je bil omejen na eni strani s strmo skalo, drugod pa z gostim, skoro neprehodnim grmičevjem in trnjem, pomešanim z drevjem, so se radovedno ogledali. Zdolo se je, kakor hi se nadejali neccimu povsem drugemu kakor temu, kar so sedaj zagledali. Vsekakor morali spoznati, da je bilo tu ševtorišče, ki je služilo za bivanje. Povsod je lcs' kurišča so bila sveža, okrog njih pa so bile razmetane prazne kon- fcjr&AJ J JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA SOBOTA 20. sept.: 13.15 Od včeraj do danes —> 13,50 Domači zvoki — 11.20 Od Triglava do Jadrana — 18.30 Morja široka cesta — 18.50 Moderne ritme izvajajo ameriški zabavni orkestri 21.00 Odlomki iz klasičnih godalnih kvartetov — 21.30 Od sobote do sobote — 21.45 Spored plesne glasbe, NEDELJA 21, sept.: 8.15 Jutranja gla ba — 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Iz basni Krilova ter pogovori s pionirji — 13.00 Promenadni koncert — 13,45 Glasba po željah — 1-1.30 »Juhe poj dam u Skufeče« — spored koroških narodnih pesmi — 17.00 Z mikrofonom med našim ljudstvom: Med Brice —- 18.30 Slušna igra — Ivan Cankar: »Šimen Sirotnik«. PONEDELJEK 22. sept.: Od včeraj do dame? — 13.50 Domači zvoki — 11.20 Ob Soči in Žili — 18.15 Narodne pesmi — 18.30 Filmska in rcvij.-ka glasba po svetu —- 21.00 Ali ste ob sprejemniku? Sledi pester večerni spored — 22.00 Nočni koncert: na sporedu . so dela Bacha. Beethovna in Schumnna. TOREK 23. sept.: 33,15 Od večnaj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Kulturni razgledi — 18.15 Igra orkester JLA iz Portoroža p. v. Josipa Jankoviča — 18.30 Literarna oddaja: Iz del Frana Levstika — 20.00 P. Mascagni — »Ca-valleria mstikana« — R. Leoncavallo »Glumači« — 22.50 Plesna glasba. SREDA 24. sept.: 13.45 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zrvoki — 14.20 Od Triglava do Jadrana — 21.00 Pojeta komorna zbora RJCT p. v. Mirana Hasla in komorni zbor Radia Ljubljana -p. v. M. Škober-neta — 21.30 Glasbeni portreti skoz svet in čas. ČETRTEK 25. sept.: 13.10 Od včeraj do danes — 13.50 Domači zvoki — 14.20 Po svetu okrog — 18.15 Narodne pesmi — 18.30 Iz naše ■ljudske revolucije. »Seveda ne.« je odvrnil Dobhs. »Sedaj" ti moramo vendar pokazati karte. Seveda imamo tu mitio. Dokler ohranimo mesto, ne morejo do nje. Čc se pa skrijemo, bodo iskali Curtina i-i njegovo puško, potom bi seveda našli Z ozirom na to, da ebstajajo večje razlike med stanjem zemljiške pojesti, ki ga pokazuje kataster zemljišč, in mod stvarnim stanjem r.a terenu, jc okrajni ljudski odbor Koper sklenil izvesti novo izmero zemljišč za izdelavo novih katastrskih map in nove zemljiške knjige. Na podlagi 1. člena odloka izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora Koper z dne 12. 4. 1952 o ureditvi katastra (Uradni list štev. 6-29 50 j in uredbe z dne 10. 5. 1050 o reviziji katastra in vzpostavitvi soglasja katastra s stanjem v naravi (Uradni list 8-36 50( se vrši letos nova izmera v katastrskih občinah Lazaret, Ankaran, Oltra, del Sv. Jernej in del Hribov. V to svrho odrejamo : 1. Vsi lastniki in posestniki, ki imajo svoja posestva v zgoraj omenjenih katastrskih občinah, ki zajemajo v glavnem kraje: Valdoltra, Ankaran, Debeli rtič. Ko-lombini, del. Sv. Jerneja, del Hribi, Bonifika, Sermin, Bertoki, Prade, Pobegi, Čežarji, Roseti, Škocijan. Sv. Tomaž, Sv. Ubald, Cerej, Bonini, Kalisburg t« v Koprskih so-linah, morajo zame-jičiti svoje parcele, kakor jih dejansko posedujejo in uživajo. Pod pojmom lastniki in posestniki je treba razumeti: lastnike zasebnih gospodarstev, upravitelje zasebnih gospodarstev, lastnike zemljišč prejetih od agrarne reforme, upravitelje tor lastnike državnih in zadružnih gospodarstev (zadružni domovi), upravitelje gospodarstev splošnega ljudskega premoženja (ceste, pota, potoki, kanali, vodovod, šole. bolnice. tovarne, podjetja, vojni objekti, solarne, športna društva in tako dalje). Zadružniki kmetijskih obdelovalnih zadrugih prvih treh stopenj, ki so dali svoje parcele v obdelovanje kmetijskim obdelovalnim zadrugam, morajo svoje posesti zame jičiti in označiti kot svojo zasebno lastnino. Uživalci parcel, katc.ri-h lastnik je nepoznan, zamejili jo parcele, kot da ie njihova lastnina, a na tablici označijo, da so samo uživalci in ne lastniki,. 2. Meje parcel morajo biti obeleže- žene s trajnimi betonskimi mejniki dimenzij 0.60x0.12x0.12 ali s primernimi naravnimi kamni, v pomanjkanju istih na vsaj s količki premera 5 em in dolžine 60 do 80 cm. 3. Mejniki se morajo postavljati tako, da njihova sredina oziroma najvišji vrh predstavlja mejno točko in se postavljajo na vseh točkah, kjere se meja lomi, najmanj pa na vsakih 50—70 m, Pe se meja ne lomi. Mejniki se morajo med seboj dogledati. •i. Na vsaki parceli morajo biti na metrskih količkih postavljene lesene tablice s podatki o lastniku parcele, in sicer: priimek, ime, očetovo ime, mesto stanovanja (ulica) in hišna številka. Lastninski podatki za žene kot lastnice parcel morajo obsegati: sedanji priimek po možu, ime, očetovo ime, rojstni priimek (pri drugič poročenih tudi priimek prvega prvega moža), mesto stanovanja (ulica) in hišna številka. 5. Mejnike postavljajo posestniki sami sporazumno s svojimi sosedi po iitanj.u meja, kot jih uživajo v naravi. 6. Ako je meja zarasla, se mora ista očistiti, tako da se z enega mejnika dogleda drugi. 7. Ako ie meja sporna, obeleži vsak lastnik mejo po svojem prepričanju. za sporno mejo pa morajo pokreuiti takoj sodni postopek za rešitev spora. Posestniki morajo v spornih primerih prisostvovati izmeri spornih meja. 8/ Zamejičenje meja sc mora izvršiti lakaj, ker.jc izmera že v teku. 9. Ako se pri izmeri ugotovi, da neka parcela ali meja ni zamejiče-na, bodo katastrski organi, kjer ho to mogoče, sami izvršili zame-jičonje, kjer pa tega ne bo mogoče storiti, z.imejičenja ne bodo cilor.il i niti parcel izmerili. V takih primerih bodo stroške z.imejičenja odnosno naknadne izmere plačali lastniki parcel sami. 10. Parcele, ki ne bodo imcile tablice s podatki o lastnikih parcel, bodo vpisane v seznam nepoznanih lastnikov parcel, naknadni prepis pa se bo izvršil na račun ■lastnika parcele. 11. Poleg stroškov zamejičenja, nak- nadne izmere in naknadnih prepisov, kot to omenja 9. in 10. točka tega razglasa, bodo lastniki takih parcel plačali po 4 .členu uredijo o reviziji katastra tudi denarno kazen v višini 10.000 din. Z isto kaznijo bo kaznovan, kdor bo uničeval ali odstranjeval merske znake kot kamne, keramične cevi, signale in piramide. Za vse te označbe so odgovorni lastaiki parcel, na katerih se nahajajo. 12. Neobdelane, nezamejičone in neoznačene parcele o l«»Uiištyu .bodo izročene državnemu sektorju v upavo. Stroške uprave in prevzema plača lastnik. Vsa navodila po tem razglasu dobijo zainteresirani v katastrskem ura-du v Kopru._ Smrt fašizmu — svobodo narodu! KopeT. dne 12. 9. 1952. Predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper: Franc Kralj l. r. PRIBAC - JOSIP, rojen 4. dec. 1931 •v Šergaši, stanujoč v Izoli, Lupani-jeva 45. je izgubil svojo osebno izkaznico, izdano od KLO Korte, in jo razveljavlja. * DELLA SAVLA. JOSIP, rojen 18. februarja v Sv. Antonu, stanujoč v Sv. Antonu št. 85, je izgubil oseb-nxo izkaznico, izdano od KLO Čežarji, in jo razglaša za neveljavno. VATTOVANI ANGELA roj. Ra-mani leta 1875 v Kopru, -stanuje v Semedeli št. 111, 'je izgubila svojo osebno izk nzna ico, izdano od MLO Koper, in jo razveljavlja. KOCIJANČIČ MATIJA, rojen 21. februarja 1892 v Šmarjah, stanujoč v Šmarjah št. 120 je izgubil osebno izkaznico napoti iz Šmarij do Pod-kaštela ter prosim najditelja naj jo vrne na gornji naslov, sicer jo razveljavljam. * GRIŽON ANTON, sin Ivana in pok. Marije Glarvina, rojen v vasi Krkavče, dne 3. aprila 1922. bivajoč istotam št. 49, razglaša za neveljavno osebno izkaznivo, izdano 4. februarja od KLO Šv. Peter št. 50504-254. Zadnje oase naše trgovine večkrat prodajajo limone. Marsikdo pa misli, da jo uporaba limone več alli manj razvada in razkošje, ker ine pozna koristnega in vsestranskega blagodejnega učinka tega dragocenega sadu. Največja odlika limone je, da vsebuje ivatied vsega sadja in zelenjave največ vitamina C. Veliko pomanjkanje tega vitamina v našem organizmu povzroča znano težko obolenje skorbul. manjše pomanjkanje pa utrujenost, glavobole, zaspanost, manjšo sposobnost za delo, razne krvavitve itd. Zlasti občutno je to pomanjkanje v zimskih in zgodnjih spomladanskih mesecih, ko uživamo malo presne zelenjave in sadja. Že mala količina presnega limonovega soka nam hitro nadomesti manjkajoči vitamin. Vitamin C je zelo občutljiv za vročino. zato ga pri nepravilnem kuhanju hitro uničimo. Uničuje ga tudi zrak, ker se spaja z zračnim kisikom in razpada. Limona pa ima to prednost, da je vitamin C v njej bolj obstojen, ker ga ohranjajo njene sestavine. Oglejmo si zdaj, kje lahko limono s pridom uporabljamo. •Nekateri uživajo limono kot pomarančo, drugim pa je prekisla in si jo posladkajo. Z vodo razredčen in oslajen limonov sok — limonada — prija vsakomur, tudi težkim bolnikom. Ta pijača zelo osvežuje organizem in pomirja živce. S toplo limonado zdravimo prehlad, z vodo razredčen sok razkužu-jc usta in grlo. Grgranje z njim ugodno vpliva pri vnetju mandeljnov, dalje pospešuje potenje in preganja katarje. Sok vpliva blagodejno •tudi na bolnike z žolčnimi im ledvičnimi kamni ter pri revmatičnih bolečinah v sklepih. Krepi meso dlc-sen, če jih redno masiramo in s tem utrjujemo hkrati tudi zobovje. To naj poskusijo predvsem rtisti, ki jim dlesni rade krvave in imajo slabo aobojjc. Kozarec dobro osladkane in močne limonade pred spanjem je zelo dobro sredstvo proti nespečnosti. Kuhanemu sadju, kompotu ali če-žani dodamo malo limonovega soka in tako nadomestimo vitamine, ki smo jih s kuho uničili. Prav tako obogatimo z vitaminom C sadne in zelenjavne kašice, ki jih pripravimo za otroke. Nekateri otroci zelo neTadi in težko uživajo ribje olje. Žličica limonovega soka «pravi iz ust zoprno maščobo in duh, želodčku pa pomaga pri prebavi. Črna kava s precejšnjo količino limonovega soka je pri pijanosti izvrstno sredstvo za iztrezmijenje. Limona ni koristna samo za naše notranje organe, ampak tudi za zunanje ter jo iz velikim uspehom ■uporabljamo v kosmetika. Zvečer bi šle rade ven, pa se nam «na obrazu bere utrujenost od dnevnega dela; vzamemo svežo krpico, jo namočimo v razredčeni sok in napol ožeto rahlo polagamo na obraz, kot bi ga masirale. Gube se zgladijo. Ikoža se napne in utrujenosti ni videti. Poznamo tudi preprosto domačo kremo, ki bo rodila lope uspehe. V žličko svežega mleka kanemo nekaj kapljic limonovega soka, da se mleko zasiri. S tem namažemo, preden gremo spat obraz, vrat in roke. Od te »kreme« postane koža voljna in brez gub, toda namazati amemo le kožo, ki smo jo prej temeljito izčistile vse nesnage, ki se je na ntej nabrala čez dan. Zadnji vodi pri umivaniu las primešamo sok, kar napravi lase svetle in vol ine. Če pustimo na plave lase vplivati nerazredčen limonov sok. po^vrtle še bolj, ker kislina lase nekoliko raizbarva. Na kožo vplivajo ugodno tudi li-monovi olupki, ki vsebujejo prijetno dišeče olje. Olupke sesekljamo, zavežemo v vrečico in jo potopimo v vodo. v kateri se nameravamo umivati nli kopati, da se olje izluži. Pri gospodinjskem delu, zlasti pri pomivanju, zelo trpi koža na rokah. Po delu jih umijmo s toplo vodo in milom, obrišimo in dobro zdrgnimo z limono. Tako odstranimo neprijeten vonj po jedeh in pomijah, odstranimo vso nesnago z kožnih por in jim pomagamo, da se spet skrčijo, kajti pri pomivanju v vroči vodi so se čezanerno razširile. Sok in lupino limone uporabljamo tudi pri kuhanju. S sokom oki-samo solato, kar je važno zlasti za bolnike, ki jim je kis prepovedan, dodajamo ga raznim juham in mesnim omakam. Vlečeno testo (za zavitke) se lepše vleče, če mu prlde-nt-nio žlico soka, kvašeno bolj vzhaja biskovito in rahlejše. S sokom izboljšamo okus raznim čajem in jih obenem obogatimo z vitamini. Lupinico ipridenemo 'kol začimbo mnogim slaščicam, juham, mesnim omakam in pečenkam. Z limono tudi okrasimo razna jedila; v ta namen jo razrežemo na obročke ali kakšne druge oblike. Toda poleg lega da limona jed krasi. opravlja še drugo važno nalogo: pomaga s svojo kislino želodcu pri prebavi, Ostanke ožetih, obribanih ali olupljenih limon uporabimo v kuhinji kot čistilno sredstvo. Vržemo jih v vodo za pomivanje in porcelan sc nam bo lepše svetil, s črne posodo bomo lažje odstranili saje in maščobo, pregnali pa bomo tudi neprijeten duh, ki se razširja pri pomivanju. Z ostanki limone lepo očistimo vodovodne školjke in pomivalne sklede. Aluminijasta posoda bo kot nova, če jo odrgnemo z limono; izginile bodo vse lise. ki so se napravile pri kuhanju nekaterih jedil. Rjaste madeže odstranimo iz tkanin z vročim limonovim sokom, madeže od črnega vina, borovnic in črnila pa z mrzlim. Nalupljena ja- bolka in drugo sadje, ki ga pripravljamo za konserviranjc, ne potemni, če ga pokapamo z limono. Pri lupljenju sadja in krompirja nam roke polcmne; ubelimo jih, če jih drgpc-mo z ostanki limone. Meso in manj trpežne salame lahko očuvamo od bakterij in mrčesa, če jih namažemo z limono. Toda limon ni vedno dobiti in v nekaterih mescoih so tudi dosti dražje, zato jih želimo ohraniti Čim dalj sveže. Predelali pa jih moramo lako, da ne izgube na svoji vrednosti. Prerezana limona, poveznjena v kozarec, v katerem je nekoliko kisa, ali zavita v celofan, se dolgo ohrani, ker nemore do nje zrak. Celo limone potopimo v mrzlo vodo, ki jo vsak dan menjamo. Tako se nam ohranijo precej časa zdrave in sočne. Kadar pa hranimo limone na suhem, morajo bili posamezni plodovi zaviti v papir, da omejimo izhlapevanje. Če se nam pa le zgodi, da se lupina nagubane!, jih za nekaj ure položimo v toplo vodo, kjer naj ostanejo v neizpremcui jeni temperaturi. Uporabljati jih smemo šele ohlajene. Preden limono iztisnemo, jo krepko povaljamo z roko po mizi, da se bo izločilo iz nje čim več soka. V prihodnji številki našega lista pa vam bomo povedali, kako si pripravite in ohranile limonov sok in lupinico za daljšo dobo. iiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiuniiiiiiinniiiiriiMiiiiiitniiiiiiiiiMiiuiiiiiiititiiiiiiniMiiiiiiMiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiMraiiiitiiiMiMtEEiiiiiftiiiiiiiitiiiiiintiTiiiiiiiiiiini ČIŠČENJE STEKLENIC Za čiščenje steklenic nam dobro služi časopisni papir ali jajčne lupine. V steklenico nalijemo slano vodo, dodamo pest jajčnih lupin ali časopisni papir, dobro pretresemo in splalinemo s čisto vodo. Steklenico, v kateri je bilo olje, najlaže operemo z vrelo raztopino sode. To ponovimo večkrat, nato nalijemo v steklenico vročo vodo in nekaj kavine usedline, dobro stresemo in umijemo s čisto vodo. Steklenico, v kateri je bil petrolej, najbolje operemo z gašenim apnom in peskom. V steklenico nalijemo vode, dodamo gašerno apno in pesek ter dobro stresemo. Tako napolnjeno pustimo čez noč. Drugi dan jo izpraznimo, nalijemo ponovno vode, dodamo nekaj gašenega apna in za dve noževi konici klorovega apna. Vsebino dobro pretresemo in pustimo, da nekaj časa stoji. Nato steklenico spraznimo in splalinemo a čisto vodo. Če steklenica ni izgubila duha po petroleju, postopek ponovimo. Posoda, v kateri smo mešali oljnato barvo, izgubi neprijetni duh, če v njo nalijemo vodo in damo malo sena. PRAKTIČNI OBEŠALNIK ZA KRILA Obešalnik za krila, ki ga vidite na naši sliki, ima to prednost, da ga lahko uporabljate za več kril hkrati in da vas nič ne stane, ker ga naredite sami. Poglejmo, kako lahko uresničite to zamisel: naijprej na navadnem obešalniku napravite 2 cm široki, globoki zarezi, nekoliko oddaljeni od obeh koncev obešalnika. Nato vzamete navadno kotenino in narežetc 8 trakov dolgih 35 cm (ta dolžina je odvisna od širine vaših kril). Zdaj sešijete iz tega 4 trakove (lahko jih napravite tudi več), v katere, daste ozko deščico ali kako trdo blago (slika št. I.). Potem odrežete še dve dolžini koteninc po 15 cm in dve po 52 cm. Tudi te trakove sestavite, in sicer manjšega z večjim .ter vanj uši-jetc v enakomerni razdalji prve trakove (slika št. II.). Daljši konec pokončnega traku (52 cm) ima gumb in gumbnico, da ga lahko ovijemo okoli zareze, ki smo jo najprej naredili na obešalniku, in zapnemo. Tako je obešalnik golov in v našem primeru uporaben za 4 krila. Jesen trka na igrata in misliti moramo na jesensko garderobo. Najbolj praktično in še vedno moderno jesensko oblačilo je kostum. Francoski kostum bolj sledi modnim muham in se vsako sezono spreminja, angleški kostum pa že leta in leta dominira na tem področju in njegov enostavni kroj učinkuje vedno znova elegantno in. mladostno. — Prvi model na naši sliki je kostum iz črtastega blaga. primeren za vitke in bolj visoke postave. Drugi je iz enobarvnega blaga, primeren za vsako postavo. ss) swetowra© isihtD^süs© prvenstvo V ponedeljek se je začel v Stoc-kolniu medeonski turnir za svetovno šahovsko prvenstvo. Našo državo zastopata velemojster Gligorič in mednarodni mojster Matanovič, dočim je Trifumovič, ki je bil prvotno določen za rezervo, zaradi zadostnega števila prijavLjencev izpadel. Na turnirju sodeluje 22 igralcev, ki jih je žreb razvrstil v turnirsko tabelo po naslednjem redu: 1. Averbach (SZ), 2. Wade (Nova Zelandija), 3. Pach- li ji Averbach-Barcza in Pachman-Golonibek sta se končali neodločeno-druge partije pa so bile prekinjene. Pet prvoplasirainih igralcev s .turnirja v Stockolmu si Jbo priborilo pravico sodelovanja na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka, ki bo leta 1953 Zmagovalec turnirja dvanajstih kandidatov za svetovnega prvaka bo igral leta 1954 dvoboj z Bolvinikom za naslov svetovnega prvaka. NASA SAHOVSKA REPREZENTANCA NA OLIMPIADI v HELSINKIH: P IRC, GiLIGORIC, RABAR, MILIČ, FUDERER, TR1FUN0VIČ man (ČSR), 4. Matanovič (Jugoslavija), 5. Sanohes (Kolumbija), 6. Stahlberg (Švedska), 7. Pet ros jam (SZ), 8.Gelcer (SZ), 9. Szabo (Madžarska), 10 Kotov (SZ), 11. Taijma-nov (SZ), 12. Steiner (ZDA), 13. Eli-skasess (Argentina), 14. Stoltz (Švedska), 15. Bolboehan (Argentina), 16. Wegonis (Kanada), 17. Gligorič (Jugoslavija), 18. Prince (Ilolandska), 19, Un7»iokcr (Zap. iNoniičiija). 20. Golombek (V. Britanija), 21. Pilnik (Argentina) in 22. Bareza (Madžarska). Igrali bodo vsak dan od 17. do 23. ure, nadaljevanje prekinjenih partij pa bo drugi dan od 10. do 14. ure. V prvem kol/u je naš predstavnik Matanovič remiziral s prvakom Za-padne Nemčije Uniziickerjem, Gligorič pa je svojo partijo s Stalilber-gom prekinil. V drugih partijah prvega kola ni bilo presenečenj. Petro-sjan jo premagal Wcgonisa, Szaho Stolza, Tajmanov pa Steinerja. Par- Na uspeli naših predstavnikov Gli-goriča in Mailanoviča na turnirju v Stockolmu seveda ne moremo gledati s prevelikm optimizmom. Gligorič je vsekakor uit ru j en od naporne turneje po ZDA in od olimpiade. Matanovič pa je precej šibkega zdravja. Kljub vsenrni smo prepričani, da bosta vložila vse sile, da čimbolj dostojno zastopata jugoslovanski šah na t^m pomembnem ¡mednarodnem turnirju. xxx Po pisanju tujih športnih listov je športna slava precej nevarna stvar, slasti za starše slavnih športnikov. Na olimpiadi v Helsinkih je oče najboljšega japonskega plavalca Fura-hašija dobil živčni pretres, ko je zvedel, da njegov sin ni zmagal. Šc huje se je dogodilo materi svetovne i prvakinje v namiznem tenisu Ha-rnihare. Ko je slišala, da je njena hčerka zmagala na turnirju, je v ekstazi napravila samomor. Revija »Športna panorama« je začela objavljati kvalifikacijo petih najboljših igralcev vsakega kola nogometnega prvenstva Jugoslavije. V prvem kolu je dobil največ točk Bo-bek (Partizan). Sierj^Cokič (BSK), Zlatko Č ajkovski^TffffTTža n), Čonč (Lokomotiva) in Vidinič (Vardar). XXX Jeanette Altweg, angleška drsalka, ki je na olimpiadi v Oslu osvojila zlato medaljo in pred tem svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, je pred kratkim nastopila službo vzgojiteljice v Švici. Kakor poročajo, je odklonila vse fantastične ponudbe za nastopanje v filmih in na reklamnih revijah umetnega drsanja. Če so te vesti »Športa« (Ziirich) resnične, je treba mladi angleški drsalki za njen plemeniti odnos do športa vsekakor čestitati, XXX Po pisanju organa KP ČSR »Rude praivo« je minister narodne obrambe general čepička v svojem govoru ostro napadel »čaščenje primadon« v športu in buržuazni individualizem. Čeprav ni direktno omenil svetovnega prvaka v teku na 10.000 m Emila Zatopka, je vendar bilo vsakomur jasno, da so šle te besede na njegov rae.un. Zatopka so »z vrha« opozorili, naj se preneha vesti kot »pri-madona« in naj posveti več pozornosti »obrambi ljudskih demokracij«. Da bi mogel to svojo »nalogo« bolje opravljati, so ga povišali v majorja. XXX Igralec milanskega nogometnega kluba »Internazionale« Šved Nyers je zahteval od svojega kluba 15 milijonov lir, 130.000 lir mesečne plače in še posebne nremije za dosežene šole. Ako bi mu te želje ne ugodili, je sklenil odpotovati z ženo v Jugoslavijo. Kakor pa vse kaže, so bile te njegove zahteve le bolj reklamnega značaja, kajti Nyors se je pozneje zadovoljil z nižjo vsoto. Njegovo visoko mnenje o samem sebi pa mu je vendarle prineslo dohodek, kajti neka italijanska filmska družba mu je za njegov nastop v filmu odštela lepo vsotico denarja. .........................................................imimiiiuint Urejd uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna s Jadranu v Kopru. Naslov uredništva in uprave.: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Stev. tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-90^-171. Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 13u din. r .:.-. . -.. 1 . - - ■- -.11 I In od tistega dne je pazila na vsak njegov pogled, ki je begal po njenih ruojškrah. Poklicala je plemiča Feliksa, ki ga ji je bil' dal Friderik za varuha, in ga vprašala: »Ali se ti ue zdi, da je moja mojškra Anica čudno otožna in da ima pegasta lica in vdrle oči?« — »Resnica je, vaša milost,« je odgovoril Feliks. — »Ali se ti ne zdi, da bo moja mojškra Anica prej mati kot jaz?« In plemič je odgovoril: »Tega ni mogoče tajili. Tako bo, vaša milost.« Grofica Hcrmina je iz ljubosumnosti pobledela: »Poizvej, kdo jc oče njenega otroka!« Hlapec, ki je imel lokav pogled in mu je manjkalo pol nosa, je vzel svetilko in odgrnil truplo, ki je ležalo pod belino prestrala. V Toniša je pogledal bled ženski obraz, izmučen od poroda, umirjen od smrti. Bila je Anica. Na pol ga je gledala izpod vek, kakor da ga kliče, na pol se je nasmihala z ustnicami, kakor da ve, da je prišel in ga pozdravlja. Le preko lic in mimo ust ji je bila urezana trda črta, ki je očitala: »Čemu si pustil, da so me odvedli, ko sem te tako ljubila? Glej, kaj so naredili z menoj! Oskrunili so me, nato so me ubili, ko sem rodila. Samo enkrat sem smela imeti svoje dete v naročju.« »Ubili!« je zaječal Toniš, kakor da mu je šele tedaj to jasno. »Ubili!« In oči so mu gledale na njen vrat, ki je bil' omadeževan z liso krvi do brade. Prsa so ji bila predrta; le na eni strani je bilo še videti vabečo belino grudi, ki so ponujale mleka. Vse drugo je bilo strašno okrvavljeno. Toniš jo jc zagrnil. Še enkrat je bral v njenih očeh očitanje in ljubezen, nato je pokleknil, sklenil roke in jih dvignil k njenemu obrazu. V samoti svojega gozda je redko molil. Boga se je spominjal le v skopih besedah. Zdaj, ko mu je bilo srce prepolno bolečine, mu je bilo težko, da ni našel izrazov, s katerimi bi razodel vso ljubezen, prevaro, hrepenenje, bojazen, žolč, gnus in bolečino. »O Bog, o Bog!« je jecljal, »ali še ne zaslužim tvoje pravičnosti? Ali nisem romal po kolenih, da bi našel to ljubo bitje, a sem prišel prepozno? Črvi te bodo jedli, draga, mene pa bosta grizla črvička — tvoj in moj. A kje je tvoj otrok, kje je tvoje dete?« Toniša so morali potegniti od trupla, izvlekli so ga na stopnice. Ko se je zavedel, jim je od strahotne izmučenosti hotel zaspati, da so ga m.Mi2aS§|Saiditi. Peljali so ga v sobano, kjer je stala grajska gospa v svitu medle"Muči. Bila je prebujena iz nezavesti, bolj izmučena ko poprej; izraz bolestnega ljubosumja ji je ležal na ustnicah. Toniš ni prosil ničesar več, ker ni imel ničesar več prositi. Trudno, izmučeno je gledal gospo in čakal. Plemič Feliks je omahoval, kaj na^j stori, a je odšel in ko se je vrnil, je gledal v tla. »Ali je res?« je zavpila grofica, ki je vse brala v njegovih očeh. Plemič je samo prikimal . . . Tiste dni Friderika Villalta vse dni in noči ni bilo doma. Grofica Hermina je stiskala ustnice in čakala dne, da se vrne. Ko jc prišel, je bil mrzel. Gospa pa je zaslišala vekanje novorojenega deteta in ukazala Feliksu, naj gre gledat, kaj se je zgodilo. In je šel; ko se je vrnil, je dejal: »Vaša mojškra Auica je porodila sina!« Gospa je pogledala moža, ki ni dvignil oči. »Pojdi!« je zavpila plemiču Feliksu, »in stori, kar sem ti ukazala!« Ko se je plemič Feliks znova prikazal, je imel madež krvi na roki in je našel grofa in grofico vsakega v svojem kotu kot v dramatičnem prizoru, mojškre in paži pa so nemi stali ob stenah. Obrnjen proti gospe se je opravičil: »Otroka se nisem mogel dotakniti.« »Kaj si storil?« je vprašal Friderik. »Kar je ukazala milostna gospa.« Tedaj je Friderik zajahal konja in oddirjal, srečal na križpotju Toniša in gnal belca proti Čedadu, da umiri besnost, ki je gorela v njem. Plemič si je umil roko, grajska gospa pa je stopila na balkon, da se zdrami iz strahotne omotice, ki jo je obšla, in je zagledala ToniŠa, ki je dvigal dete k nji. • . Zdaj je stala pred njim bleda, lepa, mrzla, a vendar topla v svoji notranjosti. V tistem hipu, ko je poznala zgodbo do konca, je vzkliknila: »O, kaj sem storila!« Nato se je onesvestila. Toniš ni vedel, kaj se godi. Peljali so ga iz sobane, po ozkih stopnicah na tesno dvorišče; od ondot je stopil pet stopnic navzdol v grajsko kapelico. Ta je bila nizka iu obokana, podobna kleti. Omet je odletaval od kamenja; poznali je bilo, da grajski prebivalci niso bili pobožni in niso skrbeli za dostojno bivališče Gospodovo. Pred svetnikom, čigar obraza ni bilo mogoče več prepoznati, je v srebrni svetilki gorelo olje; plapolajoči plamen je delal velikanske, premikajoče se sence. Sredi kapele sta bila postavljeni dve črni klopi, na njih je ležalo z belo rjuho pogrje-no truplo. »Se to noč odidi iz gradu! Otroka vzemi s seboj,« je dejala. »Še to noč!« Premagovala se je, da ni zaihtela zaradi prevare, ki jo je doživela. Preden so te besede Tonišu raztolmačili, je zaprosil: »Imejte usmiljenje, gospa! Dajti mi tudi njenega otroka! Noč me je dala, noč me bo vzela!« »Deset beneških cekinov mu odštejte, brašnjc mu dajte na pot in spustite most!« Tonišu eo odšteli deset beneških zlatov, v malho pa so mu naložili otrok, ki jih je nosil na rokah, da so mu pod težo drevenele. »Pomagaj mi, Bog,« je ječal, ko je eden otrok začel jokati, »da ne omagam na cesti in bosta ta dva črviča lazila po meni in umirala v svoji lakoti in zapuščenosti! Če sem storil kaj hudega, prizanesi mi zaradi teh dveh . . .« Cez nekaj časa je zagledal svetel ogenj med drevjem nad potjo. Ni vedel, ali so razbojniki, ki kurijo, ali so trgovci in trudni potniki, kt so poiskali zavetja pod drevjem in čakajo dne in vedrega vremena. Plamenov se je razveselil. Noga mu je nehole krenila s ceste in poiskala stezo med grmovjem, ki mu je s svojimi mokrimi vejami bičala obraz. Prišel je do skalnate stene, ki se je bočila nad ognjem kot strešica in ga varovala, da ni ugasnit. Prasketajoči plameni so razsvetljevali petero obrazov. Bili so to shujšani in bledi obrazi, zanemarjeni in po-rastli z brado, obsijani od rdečkastega svita. Petero redovnih bratov asiškega ubožca je sedelo v krogu in strmelo v plapolanje ognja. Ko so zagledali Toniša, ki je sključen obstal pred njimi, se je le eden izmed njih prestrašil, drugi so bili mirni, dasi so bile vseh oči uprte vanj. Toniš je zaujčkal oba otroka, da nista jokala in je bil podoben blaznežu, ki se v polnočnem plesu ziblje pred brati. Ta, ki je imel najdaljšo brado, najbolj shujšan obraz in najostrejše oko, je vprašal: »Povej, človek, kdo si? Če si dober, prisedi; če si hudoben, tudi prisedi, da se ti odprejo oči in se spokoriš in izveličaš!« Jezik je bil tuj in ga Toniš ni razumel, a zvok besed je bil topel in človeški. »Glejte,« je zajecljal, »s kakšnim bremenom sem na ccsti. Usmilite-se me!« Njegovo dete je zajokalo. Bratje so planili kvišku, posedli Toniša: k ognju in mu vzeli otroka iz naročja; dva brata sta ujčkala dojenčka in ta, ki je imel najdaljšo brado, je dejal enemu izmed njih: »Pojdi po mleko!« Toniš pa je vzel iz brašnje posodo, v kateri je bilo še do-polovice mleka, pol se ga je bilo izlilo, in so ga dali otrokoma piti. Nato je prvi zaspal v bratovi kuti, drugi pa jc odprtih oči gledal v plamen ognja, kakor da še nikoli ni videl svetlobe, in ni več cmevknil. »Ta bo živel,« si je dejal Toniš, gledal obrazek in iskal Aničinih. potez na njem; zdelo se mu je, da jih je našel. - ' -■• ' - v-' •. •■•• •:-:■'-i hrane in mu izročiti dete, ki se je cmerilo; Aničinega olroka pa je vzela v naročje dekla, ki je imela lep obraz, a je križem gledala, nesla ga je za njim do mostiča. Ko je Toniš z eno nogo stal na inostu, se je obrnil', vzel otroka od dekle na drugo roko in vprašal: »Ali je krščeno?« »S krvjo svoje matere,« je dejala dekla. Tonišu pa se je skoraj zavrtelo pred očmi. Ko je stal z dvema otrokoma v naročju, ni vedel, kaj naj počne s seboj in z njima. Kakor iz obupa je zaprosil križemgledo žensko: »Pojdi z menoj!« Ta ga je čudno pogledala in dejala: »Ali se ti blede?« Toniš pa je obrnil s solzo v očeh, stopal čez most, ki se je za njegovim hbrtom hrešče dvignil', se nameril po poti v gozd in temo, ki sta ga zagrnila. 12. Medlem je iz oblakov, ki so se raztegnili čez vse nebo, pričel padati mrzel, redek dež; tema pa se je še zgostila. Toniš je naglo, z opoteka-jočimi se. trudnimi koraki hodil po cesti; iz dveh sladkih bremen, ki ju je nosil na rokah, so mu prehajale v do smrti izmučene ude nove moči. Kaplje, ki so padale, ga niso žgale zaradi njega, temveč zaradi nedolžnih