CINKARN AR
Q6osito Ciukatue Cefte
Letol. Celje 24. marec 1954 Štev. 2
Kandidatna lista
Dne 26. III. 1954 se vršijo volitve v Delavski svet za katere je sindikalna podružnica na predlog članstva predložila naslednjo kandidatno listino:
1.	Ing. Pipuš Iskren, topilnica
2.	Jančič Jože, topilnica
3.	Lužar Ivan, mehanična delavnica
4.	Stojan Štefan, kemični obrat
5.	Skale Viktor, pražama
6.	Pilih Ivan, valjarna
7.	Tratnik Viktor, stavbni oddelek
8.	Kramar Avgust, transport, pom.
9.	Leban Viktor, keramika
10.	Vilhar Viktor, plinarna
11.	Lešek Franc, topilnica
12.	Valenčak Jože, topilnica
13.	Žele Pavel, kemični obrat
14.	Goršek Stanko, mehanična delavnica
15.	Urbančič Adolf, valjarna
16.	Gomzej Jože, pražarna
17.	Omerzel Anton, transport, pom.
18.	Turnšek Anton, stavbni oddelek
19.	Bratina Ernest, keramika
20.	Macuh Karel, topilnica
21.	Štajner Valter, mehanična delavnica
22.	Košir Slavko, kemični obrat
23.	Murovič Drago, pražarna
24.	Lončar Ivan, valjarna
25.	Gabron Boris, transport, pom.
26.	Pokelšek Franc, keramika
27.	Mirnik Franc I., stavbni oddelek
28.	Veranič Ivan, topilnica
29.	Jus Franc, topilnica
30.	Dobrotinšek Franc, kemični obrat
31.	Potočnik Alojz, mehanična delavnica
32.	Podrgajs Franc, valjarna
33.	Grabar Viktor, stavbni oddelek
34.	Gutenberger Franc, pražarna
35.	Marinček Matija, transport, pom.
36.	Feguš Karel, keramika
37.	Cirkovski Dimitrij, plinarna
38.	Teržan Jože, topilnica
39.	Jezernik Stane, kemični obrat
40.	Dečman Rudi, pražarna
41.	Grabar Franc, valjarna
42.	Vervega Slavko, mehanična delavnica
43.	Špat Vili, transport, pom.
44.	Špeglič Gretica, stavbni oddelek
45.	Šolinc Anton I., topilnica
46.	Skočaj Rudi, pražarna
47.	Poznič Ivan, kemični obrat
48.	Kunej Franjo, mehanična delavnica
49.	Zupanc Marija, kemični obrat
50.	Kovačič Martin, valjarna
51.	Vrečar Ivan, transport, pom.
52.	Košenina Mihael, stavbni oddelek
53.	Marciuš Zvonko, topilnica
54.	Verdnik Jože, mehanična delavnica
55.	Horvat Bojan, pražarna
56.	Rebevšek Viktor, topilnica
57.	Vipotnik Franc, topilnica
58.	Haas Hinko, kemični obrat
59.	Kotnik Vili, mehanična delavnica
60.	Lampret Rudi, pražarna
61.	Lončar Franjo, topilnica
62.	Frišek Franc, kemični obrat
63.	Ramšak Ivan, mehanična delavnica
64.	Grum Ivan, topilnica
65.	Botušič Marino, topilnica
66.	Jamšek Anton, topilnica
Glasovalo se bo na dveh voliščih. Volišče I. se nahaja v sindikalni dvorani, volišče II pa v sejni dvorani v upravnem poslopju. — Na volišču II. glasujejo vsi uslužbenci, nadalje delavci zaposleni v obratih bivše Kemične, ter obratih pražarne in žvep leno kisline.
Izvoliti moramo 50 članov bodočega Delavskega sveta. Naj ne bo nikogar, ki ne bi sodeloval pri izbiri najboljših.
Nekaj misli ob volitvah =====
v delavske svete
le dni potekajo po vseh podjetjih priprave /a volitve v nove delavske svete. Tudi mi v črnkami se pripravljamo na ta važen dogodek.
Ob tej priliki bi hoteli iznesli nekaj misli.
Najprej nekaj o predpripravi pri nas.
Sindikalna podružnica je pravočasno skli-c‘?!a Predvolilne sestanke po obratih, ki so bili letos znatno boljši od onih v lanskem letu. Člani kolektiva so kazali živo zanimanje za naše gospodarske probleme in probleme, ki tarejo komunalno gospodarstvo. Vendar pa uioramo grajati dejstvo, da nihče ni klical dosedanjih članov delavskega sveta na od-govornost ali vsaj na poročanje o njihovem
delu. Smatram, da ni dovolj razobesiti zapisnik, temveč je treba kolektivu z živo besedo prenašati probleme in pa sklepe, ki so se obravnavali odnosno sprejemali na sejah delavskega sveta.
Predvsem bi hotel tu opozoriti na nekaj napak nekaterih članov lanskoletnega delavskega sveta. Nekateri se sploh niso priglnšali k diskusiji, ter so hodili na seje le poslušati. Na opozorila s strani članstva so se izgovarjali. češ »kaj se bom oglašal, saj me itak pobijejo«. Ta odgovor je ravno znak neznanja posameznikov, ki sc izgovarjajo na ta način. 7aradi takih izgovorov pričenja marsikdo verjeti, da delavski svet res nima pravic, ki so
mu zajamčene z uredbami. To nam je resno opozorilo kakšnih ljudi naj letos ne izbiramo v delavski svet. Volimo ljudi, za katere vemo, da sledijo gospodarskemu razvoju, in da so v stanju zagovarjati težnje kolektiva. Ljudje, ki gledajo samo na osebne koristi in vidijo samo ozek prostor okrog sebe v katerem živijo, ne spadajo v organe delavskega samoupravljanja.
Naloga sindikalne podružnice je, da skrbno pazi pri izbiri na gornje in pa na demokratičnost volitev samih. Pretrese naj delo dosedanjih članov delavskega sveta in jih kliče na odgovornost.
Če bomo te volitve uspešno opravili in se držali svojih načel, bomo izvolili delaven delavski svet, s čimer nam bo zagotovljen uspešen razvoj delavskega upravljanja ter pravilno reševanje naših problemov, kakor problemov, ki zadevajo skupnost kot celoto.
Štajner Valter
Cmicamac |
Nekaj važnejših sklepov, sprejetih na sejah delavskega sveta in upravnega odbora Cinkarne v letu 1954
1.	Po novem tarifnem pravilniku se bodo izdajale med zaščitnimi sredstvi tudi zaščitne obleke.
2.	Letni dopusti so predvideni, v kolikor jih bo potrdil delavski svet, nekoliko večji kot v preteklem letu.
3.	Postavil se bo nov kemični laboratorij po paviljonskem sistemu na prostoru ob upravnem poslopju. Prostori v starem laboratoriju se rezervirajo za sind. podružnico.
4.	Komisija za sestavo tarifnega pravilnika je dobila nalogo, da določi delovna mesta, kjer se lahko zaposle ženske.
5.	Potrdila se je suspenzija Robič Marjana, ker je bilo iz Robičevih besed na plenumu razbrati namerno razdvajanje kolektiva s ponovnim iznašanjem neresnice.
6.	Iskati je kredite za ca. 300,000.000 din, in to za gradnjo keramike, žveplene kisline in naprave superfosfata. Ponuditi je 5% obresti z desetletnimi odplačili. Tozadevna licitacija za kredite pri Narodni banki v Beogradu je ostala brezuspešna.
7.	V podjetju naj se organizira tečaj o gospodarskem sistemu. Tečaj so obvezno dolžni obiskovati vsi člani delavskega sveta. Zaželjeno je, da bi tečaj obiskovali tudi ostali člani delovnega kolektiva.
8.	Tov. Vrečarju se podeli nagrada v iznosu 10.000 din kot priznanje za osposo-bitev ranžirne lokomotive ter tov. Goršek Stanku 10.000 din kot priznanje za izdelavo trpežnejših ventilov pri vodni črpalki pri stiskalnici za retorte v oddelku keramike.
9.	Pričeti je s pripravljalnimi deli za ustanovitev zobne ambulante.
10.	Lanskoletni dopusti, v kolikor niso bili izkoriščeni, se lahko izkoriščajo do 31. marca 1954. Nadomestila za neizrabljeni dopust se ne bodo dajala.
11.	Nabaviti je motor in šasijo za avtobus.
12.	Dela na našem počitniškem domu v Logarski dolini bo izvrševal pododbor Planinskega društva Cinkarne. Stremeti je za
tem, da bo počitniški dom izgotovljen do
1.	maja t. L
13.	Upravni odbor je postavil strokovno komisijo, za potrditev tehničnih izvidov za zamenjavo strojnih delov, ki se mora formirati v zvezi z novo uredbo o črpanju amortizacijskega fonda. Člani komisije so: inženir Mikuš, Lenarčič Stane in Kunej Franjo.
14.	Vsi na novo sprejeti delavci bodo morali biti najprej zaposleni pri tako imenovani dvoriščni partiji. Dvoriščno partijo vodi tov. Jagodič.
15.	Za oskrbnika stanovanjskih zgradb se postavlja tov. Jagodič.
16.	Pristopiti je k ureditvi omaric v kopalnici. Za to delo se zadolže tov. pomočnik direktorja, pers. referent in Žerjal Ernest. Omarice v veliki kopalnici naj dobe prvenstveno delavci iz topilnice in pražarne. Omarice je označiti z imeni.
17.	Pri razpravljanju o investi&ijskih kreditih se je ugotovilo, da Cinkarna iz lastnih sredstev ne more graditi, ter da bo potrebna razen remonta valjarne ustaviti vsa druga investicijska in remontna dela.
18.	Volitve v delavski svet se bodo vršile 26. III. 1954. V volilno komisijo so imenovani Stifter Franc. Stadler Janko, Arzenšek Martin, Ramšak Ivan ter Haas Hinko. V komisijo za sestavo volilnih imenikov so imenovani Robič Anton Jezernik Stane, Bauman Mira in Lubej Mira.
19.	Pooblastijo se tov. direktor, glav. knjigovodja. glavni inženir in komercialni direktor, da v soglasju stavijo ponudbo za najem obratnih kreditov.
20.	Ker za bivše obrate bivše Kemične tovarne ni uveden dodatek za pogoje dela za ključavničarje in stavb, delavce, se bodo tudi za te obrate postavili dodatki.
21.	Sindikalni dvorani je dograditi oder (gledališki). Zaradi pomanjkanja prostora smo v tej številki objavili le nekaj sklepov, v bodoče pa bomo skušali sproti objavljati čim več sklepov.
Žeja v vročem obratu
Ljudje, ki so izpostavljeni veliki vročini, ob istočasnem večjem ali manjšem fizičnem delu, tožijo o žeji. Pijejo in pijejo ogromne količine vode ali kake druge tekočine, žeja pa ostane. In še nekaj vedo ti ljudje iz lastne izkušnje, ko jedo, jim nobena hrana ni dovolj slana. Kako to?
Za pravilno razumevanje moramo povedati nekaj več o tekočini in njeni vlogi v našem organizmu. Naša normalna telesna temperatura je 36,5 do 37,0" C. Da ostane ta temperatura stalna, imamo več regulatorjev. Proti mrazu je naša obleka in pa večje izgorevanje hranljivih snovi v telesu, kar nam ustvarja toploto, proti preveliki vročini pa se telo bori zlasti s potenjem in izhlapevanjem. Človek se navadno stalno poti. To potenje je včasih minimalno, včasih pa doseže količina znoja tudi 7 do 8 litrov znoja na dan. Znoj iz telesa izhlapeva. S tem, ko izhlapeva, jemlje telesu toploto in čimvečja je toplota, tembolj se človek poti in na ta način regulira svojo telesno temperaturo, da ostane na normalni višini, kljub temu, da na človeka vpliva, recimo izžarevajoča toplota iz peči preko 60° Celzija, in da si človek temperaturo še sam v sebi ustvarja, ko težko fizično dela. Da tekočina, ki izhlapeva oh drugače povedano, da tekočina, ki se izpreminja iz tekočena stanja v plinasto, dejansko jemlje telesu toploto, ve vsakdo iz svoje izkušnje, če ti je poleti še tako vroče in se potiš, da v znoju kar plavaš, pa se potiplješ pod srajco po polnili prsih, opaziš, da koža ni topla, ampak hladna. Vendar znoj vsebuje v sebi 0,1 do 0,5% soh ah drugače: na en liter znoja se izgubi istočasno 1 do 5 g navadne kuhinjske soh. Sedaj pa si zamislimo, da se nekdo, ki dela v vročini spoti za 5 do 8 litrov na dan, se pravi, da izgubi istočasno 5 do 40 g soh. Kuhinjska sol ima z drugimi mineralnimi snovmi med ostalimi nalogami tudi to, da v organizmu veže vodo. Cim več soh izgubi
telo, tem manj je snovi, ki bi popito vodo oz. tekočino v telesu obdržale in tako se zgodi, da postane telo nekako rešeto, skozi katero se voda samo vliva, nato izteče, ostane pa nič.
Iz povedanega bi mogli povleči te-le zaključke. Če človek dela zlasti v vročini, se mora potiti zato, da regulira telesno temperaturo. Ker pa z znojem izgublja tudi precejšnje količine kuhinjske soh, jo mora čirfi-prej nadoknaditi, sicer pride do tega, da se skozi telo filtrirajo ogromne količine vode, več kot je potrebno za regulacijo toplote, žeja pa le ni ugašena. In še nekaj je važnol Tekočina, ki jo pijemo, ne sme biti preveč mrzla, ker prevelika razlika med mrzlo vodo in razgreto želodčno — črevesno sluznico, v pregretem telesu nujno vodi do različnih katarjev.
S čim si danes hladimo žejo in na kakšen način naj bi to delali, da bi bilo prav?
Voda ima to dobro lastnost, da je poceni, praktično zastonj in da jo je dovolj Sicer ima pa slabe lastnosti, če jo moramo uživati v večjih količinah. Pijemo jo navadno hladno, nujno povzroča vnetje sluznice. Ker nima v sebi običajno v večjih količinah nobenih soh, gre kar skozi telo, če ni dovolj soh v telesu, ki bi jo vezale.
Alkohol. V vsaki obliki celo jabolčnik in pivo, daje v začetku varljivi občutek moči in svežine, kasneje, zlasti če ga uživamo več, nam postane delo težko, pazljivost in spretnost se zmanjšata, človek postane razdražljiv ah len, sega ponovno po alkoholni pijači s čimer se stanje še poslabša.
Mineralne vode vsebujejo v sebi večje ah manjše količine različnih soh, ki skrbe za ozmotski tlak v organizmu, in so v tem oziru boljše kot navadna voda. Ima pa velika večina teh mineralnih voda odvajalno svoj-stvo m pa hladne ie treba uživati.
2
(iu.ka.tuac
Sindikalna podružnica
pred novimi nalogami
(Konec.)
Naša naloga je dalje, da skrbimo za vsestranski dvig strokovnega nivoja našega delavstva, saj edino na ta način nam bo omogočeno dvigniti proizvodnost, izboljšati metode dela in tako dvigniti življenjski standard. Danes mnogi naši delovni ljudje nekako z občudovanjem gledajo na druge narode oz. na njihovo visoko razvito tehniko, na njihove metode dela in s tem v zvezi na njihov standard, pri tem pa pozabljajo, da so morah ti narodi skozi isto razvojno fazo v kateri se nahajamo trenutno mi. Takrat niso držah rok križem in občudovali drugih, temveč so krepko pljunili v roke in se marsičemu odrekli, da so dosegli to, kar imajo sedaj. ]u je naša velika naloga, da te stvari svojim članom pravilno tolmačimo in istočasno odkrivamo napake ter se borimo proti njim.
V bodoče bomo nujno morah korigirati svoje delo. Dosedanji način sodelovanja sindikalnih funkcionarjev v raznih komisijah, kjer so soodločali in sodelovali, je negativno vplival na članstvo. Do sedaj smo sodelovali v tarifni komisiji, tovariškem sodišču tov. kontroli itd. Naše bodoče delo naj bi se omejilo samo na posvetovanje in prepričevanje pri raznih načelnih gospodarskih vprašanjih, ki se pojavljajo v podjelju. Sodelovanju oz. soodločanju v posameznih komisijah pa naj bi se izognili.
Več pozornosti bomo morali posvetih vzgoji naše mladine. Do sedaj smo postavljali skrb za našo mladino na drugo mesto, kar je popolnoma nepravilno, kajti naša mladina je bodoči upravljalec podjetja. Govorih smo že o prevzgoji naših delavcev, predvsem starejših, malo pa smo do sedaj govorili o metodah dela med našimi mladinci, katerih imamo v podjetju okrog 380. Z mladinsko organizacijo nimamo pravega kontakta. Mladina pa se s svoje strani prav tako ne zanima dovolj za pereče gospodarske probleme, ter vidi svoj delokrog samo v prirejanju plesnih vaj itd.
Ne smemo pozabiti dejstva, da mladina
raje posnema starejše, kakor pa, da bi poslušala nasvete, zato je od našega vzgleda odvisno, kako se bo obnesla naša mladina kot bodoči upravljalec podjetja.
O metodah dela med našo mladino pa bomo spregovorili v eni prihodnjih številk, številk.	Štajner
Čaj in navadna kava. To sta dve tekočini, ki sta mogoče najbolj razširjeni v naših obratih. Okusen čaj, ki vsebuje v sebi primerne sestavine, je dobra pijača, lahko se pije tudi topel, ni ga potrebno sladkati, edino ie mogoče včasih preveč prazen. Prav tako je priljubljena tudi kava, zanjo veljajo iste ugotovitve kot za čaj, le da jo je treba nekoliko sladkati in pa vitaminskih vrednosti nima v toliki meri kot različni čaji.
Gazirana voda predstavlja v fiziološkem smislu idealno tekočino, ker vsebuje v sebi 0,5% soh kot nadomestilo za izgubljeno sol pri potenju in pa ogljikov dvokis, ki osvežuje organizem. Na splošno pa zaradi slanega okusa (praktično ie to slani sifon) med delavstvom ni mnogo priljubljena.
Sadni sokovi so v zadnjem času vedno bolj popularni zlasti v zahodnih državah. Sicer v nji m kuhinjske soh, so pa druge mineralne substance, razen tega pa razmeroma veliko vitaminov in nekaj lahko prebavljivega sadnega sladkorja, če jim je dodana še ogljikova kislina, predstavljajo lahko taki sadni sokovi eno najbolj prijetnih, okusnih, osvežujočih in zaželjcnih tekočin.
Pri določanju tekočine za delavstvo v vročih obratih, navadno naletimo na precejšnje nerazumevanje od hudi, ki v glavnem temelji na primitivizmu in prevelikem »spoštovanju« alkoholnih pijač in tradicije ter trdovratnem odklanjanju vseh novotarij. Mislim pa, da bomo v prihodnosti vodo popolnoma zavrgli in du bomo segli izključno bodisi po kavi in čaju ali po sadnih sokovih, zlasti še, če bodo poceni, okusni in osvežujoči.	Dr. Gubrijel Hrušovar
VPRAŠANJA IN ODGOVORI:
1.	Ali lahko doseže polkvalificiran delavec večjo pokojnino od 6.800 din mesečno? M. P.
Redom je upravičen dobili polkvalificiran delavec v smislu določil uredbe o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin za 30 lej in več dela pokojnino po XIV. razredu, ki znaša 6.800 din. — Le če povprečni mesečni zaslužek, ki ga je delavec dosegel v zadnjih 3 letih pred upokojitvijo, presega pokojninsko osnovo več kot 20%, se zavarovanec razvrsti v prvi višji pokojninski razred.
Praktičen primer: Če je polkvalificiran delavec v zadnjih 3 letih pred upokojiivijo (upoštevaje polni staž) mesečno zaslužil po 8.300 dinarjev se mu prizna pokojnina po XIII. pokojninskem razredu v iznosu 7.300 din.
2.	Ali je upoštevana pri določanju pokojnine višja plača brez kvalifikacije za dosego višje pokojnine? I. K.
Vrhovno sodišče LRS je v sodbi U 27/52/52 odločilo, da sta uvrstitev v pokojninski razred prvenstveno odločilni kvalifikacija in pa delovna doba, ne pa višina plače. Višina plače se upošteva v mejah, ki smo jih obrazložili
ŠAH
Šahovska sekcija Cinkarne je bila ustanovljena leta 1949 in je ena izmed najagil-nejših in najstarejših sekcij v našem kolektivu.
Vodstvo je posebno stremelo za tem, da v svoje vrste privabi čim več delavcev kolektiva, posebno naše topilničarje in mladino. V tem stremljenju smo v zadnjih dveh letih uspeli, saj je skoraj polovica članov prav iz topilnice. Ti so pravilno razumeli lepoto in druge pozitivne lastnosti šahovske igre. Pri naših tekmovanjih in drugih prireditvah ni nobene razlike med našim delavcem, inženirjem in nameščencem. Prav tukaj je imela naša sekcija popoln uspeh!
V minulih letih svojega obstoja je imela naša sekcija lepe uspe. Na sindikalnem tekmovanju je bila vedno resen tekmec za najvišje mesto. Viden napredek ie sekcija pokazala v letu 1953, potem, ko si je na svojem občnem zboru izdelala obširen delovni načrt in ga takorekoč 100% izvedla. Za ilustracijo navajam pomembne uspehe in prireditve v zadnjem letu. Tako je naša sekcija v minulem letu odigrala 82 lekem z raznimi sekcijami v celjskem okrožju, priredili smo 2 simultanki, izvedli smo melalur-ško moštveno prvenstvo LRS, organizirali individualno sindikalno prvenstvo Celja itd. Odigranih je bilo 17 internih turnirjev s skupno udeležbo nad 240 igralcev. Udeležili smo se moštvenega prvenstva v Rogaški Slatini ob priljki odkritja spominske plošče Borisu Kidriču, kjer je naše mošlvo med 10 sodelujočimi zavzelo 3. meslo za Rog. Slatino in Celjskim šahovskim klubom, in na moštvenem tekmovanju v Mozirju ob priliki odkritja spomenika padlim borcem. Naše moštvo je na tem tekmovanju delilo 1. in II. meslo. Zelo množično smo se udeležili moštvenega tekmovanja v Trbovljah, kjer smo nastopili kar s tremi moštvi.
pod prvim vprašanjem. — Po veljavni praksi se sedaj tudi ne more upoštevati za dosego višje pokojnine dejstvo, da nekdo dela na delovnem mestu, za katero je potrebna visoka kvalifikacija, pa dotični, ki dela na tem delovnem mestu nima potrebne kvalifikacije. V teh primerih je možna le pokojnina v mejah opisanih pod prvim vprašanjem. — Svetujemo Vam torej, če delate na delovnem mestu za katero se zahteva višja kvalifikacija, in Vi te kvalifikacije nimate, da čimprej položile izpit in si tako pridobite kvalifikacijo.
3.	Koliko znašajo najvišje pokojninske osnove za posamezne kvalifikacije? S. T.
a)	za nekvalificirane po XVII. pokojninskem razredu mesečno 5.600 din;
b)	za polkvalificirane po XIV. pokojninskem razredu mesečno 6.800 din;
c)	za kvalificirane po XI. pokojninskem razredu mesečno 8.800 din;
d)	za visokokvalificirane po Vlil. pokojninskem razredu mesečno 11.500 din.
Naša sekcija je med redkimi v celjskem okrožju, ki je igrala prijateljske tekme s sekcijami in klubi v Celju. Posebej smo stremeli za tem, da se povežemo s sindikalnimi šahovskimi sekcijami v celjskih kolektivih. Naša sekcija je navezala tudi prijateljske stike z mladino celjskih gimnazij in smo do sedaj edina sekcija v Celju, ki je igrala prijateljske tekme s celjsko srednje-šolsko mladino.
Svoj največji uspeh je imela naša sekcija v letošnjem sindikalnem tekmovanju za prvenstvo Celja. Na vseh dosedanjih tekmovanjih je naša sekcija vedno zasedla drugo meslo, in sicer štirikrat kar po vrsti. Letos smo končno zavzeli prvo mesto. Dne 6. marca je bila svečana predaja prehodnega pokala. Istočasno je bila tudi razdelitev nagrad in diplom igralcem, ki so si to priborili na raznih sekcijskih tekmovanjih.
Istega dne je novi član Cinkarne I. kate-gornik Andrej Mišura odigral prvo simultanko na kateri je sodelovalo 24 igralcev.
Za uspehe, ki jih je imela naša sekcija, gre posebna zahvala sindikalni podružnici, ki je vsestransko pokazala razumevanje za našo sekcijo in nam omogočila ustvariti naš cilj: »Šah med delovno ljudstvo«!
Važnejše interne prireditve, ki jih je organizirala naša sekcija so: kvalifikacijski turnir, na katerem je sodelovalo 12 igralcev. Izid je naslednji: 1. mesto Levar Jože, sledijo Bračko, Brečko L., Brečko F., Marcivš, jonke, Žerjal M., Šmon, Koklič, Kodrnia Slavko, Štraus in Žerjal Nada.
Na turnirju IV. kategornikov je igralo 11 igrajcev. Zmagal je inž. Marjanovič, sledijo: Počivalšek, Trojak, Mraz, Persolja, Jančič )., Barlek, Kolar V., Skale, Kisovec, Pečnik.
V letošnjem letu so bili odigrani trije mesečni brzoturnirji. V januarju 14 udeležencev, zmagal je Snajder. Sledijo: inž. Pipuš, Kmetec, inž Stegenšek, Dečko itd. V februarju 16 udeležencev, zmagala inž. Stegenšek in
Zapiski s I. mednarodnih metalurških tekem v Ravnah na Koroškem
Po iniciativi naše sindikalne podružnice, so se v letu 1953 vršile smučarske tekme metalurgov na Golteh in letne igre metalurgov v Celju.
Ostajajoč zvesti lepi tradiciji v zbližanju metalurških kolektivov Jugoslavije na področju športnih tekmovanj, je letos Železarna Ravne organizirala L mednarodne smučarske tekme metalurgov. Na tem tekmovanju smo zasledili smučarske ekipe skoraj vseh slovenskih metalurških podjetij, vključno tudi goste — metalurge iz sosedne Avstrije. Manjkala pa je ekipa metalurških podjetij naših bratskih republik.
Tekmovalni program 1. metalurških smučarskih tekem metalurgov je obsegal 5 naslednjih disciplin: 1. samostojni tek na 12 km,
2.	smuk, 3. slalom, 4. štafetni tek 3 X 8 km in 5. skoki.
Na tekmovanju je bila huda konkurenca za prva mesta, saj so sodelovali znani gorenjski smučarji kakor Knific, Pogačnik, Smolej ter znani avstrijski smučarji Zeilhofer in Enthamer. Zato na kakšna boljša mesta naša ekipa ni mogla računati.
Našo ekipo so sestavljali: tov. Vidmar Viktor, Čater Bernard, Štajner Valter, Krajnc Rudi I in Spat Vili 1, Veber Tine in Skale Viktor.
Kljub temu pa lahko smatramo razvrstitev Bernarda Čatra v smuku na 30. mesto med 63 iekmovalci, in pa uvrstitev tov. Vidmarja v teku na 12 km na 13 mesto med 40 tekmovalci za lep uspeh. Pozabiti ne smemo, da je bila naša ekipa pomanjkljivo opremljena ter brez odgovarjajočega treninga. Na račun slabe opreme sta izpadla sicer izvrstna dolgoprogaša — Štajner in Krainc, ki sta morala odstopiti zaradi pomanjkanja maziv. Naše tekmovalce pa je tudi' spremljala smola, in to v padcih.
Našim tekmovalcem gre vse priznanje za njihovo požrtvovalnost, saj so doprinesli k popularizaciji belega športa med metalurgi, posebej pa še, da se je nekdaj nepoznana in zastarela Cinkarna odtrgala svojemu nazad-njašlvu, da se vzporedno s podjetjem širi tudi kulturna in športna dejavnost naših Cin-karnarjev. Raznesla se je vest, da se v srcu Slovenije — Celju, poraja nov do sedaj malo znani kader metalurgov, graditeljev bodočnosti.
inž Pipuš. Sledijo: Šnajder, Kmeiec, Počival-
šek, Trojak, inž. Marjanovič, Mihelič itd. V marcu 11 udeležencev, zmagal Šnajder. Sledijo: inž. Pipuš, Počivalšek, Kmetec, Persolja, Jančič, Koren, Brečko F., Kisovec, Mihelič in Koklič.
Na simultanki, ki jo je igral Mišura so
zmagali: Kisovec, in Kmetec, remizirali pa: Zerjalova, Dečko, inž. Stegenšek in Trojak.
V prijateljski lekmi proti I. gimnaziji je zmagalo naše moštvo z rezultatom 6 in pol proti 1 in pol. Zmagali so: Mišura, Dečko, inž. Marjanovič, Kmetec in Trojak; remizirali pa: Šnajder, inž. Pipuš in inž. Stegenšek.
Šnajder Jože
„ Pravila Gospodarskega podjetja Cinkarne44, metalurško
kemične industrije Celje
I. Gospodarsko podjetje »CINKARNA« -metalurško kemična industrija je industrijsko Podietie, ustanovlieno z. odločbo MLO Celje rinili?'P, z dne 22. 10. 1953 Podjetje ima ime C u;,NA ~ m.e, ?Luj;^0 kemična industrija,
dež ^ r,a,1k0i CI,NKARNA CkLJE, ter ima se-° ?* * * * Vd e ,u’ Leskoskova 18.
1 n 'dme* Poslovanja podjetja je-(rude) Predelovan>e einkovega koncentrata
b)	Pridobivanje surovega cinka in žveplene kisline iz cinkovega koncentrata (rude).
c)	Pridobivanje finega, redestiliranega in miniranega cinka, cinkovega prahu, cinkove-
ga belila, cinkove pločevine in cinkografskih plošč.
d)	Proizvodnja kemičnih izdelkov, kromo-vega galuna, natrijevega sulfida čistega in surovega, litopona, minija, svinčene glajenke, natrijevega hidrosulfita in motalita, barijevega sulfida, cinksulfata, superfosfata in natrijevega silikofluorida, ultramarina, modre galice in železne galice.
3.	Vprašanja in posli se dajo obvezno na referendum ali zboru vseh delavcev, in to:
a)	Kadar to predpisi predvidevajo;
b)	po sklepu delavskega sveta ter
c)	na zahtevo dveh tretjin skupnega števila zaposlenih v podjetju.
d)	Če delavski svel razveljavi sklep upravnega odbora, lahko upravni odbor zahteva, da se predloži vprašanje veljavnosti sklepa na referendumu ali zboru vseh delavcev. Ta sklep upravnega odbora je obvezen. Zahtevo je predati predsedniku delavskega sveta. Referendum se izvede s tajnim glasovanjem in se glasuje o tem ali se določeno vprašanje sprejme ali ne sprejme v celoti, odnosno po katerih od predloženih vprašanj reševanja posameznih zadev, če bi jih bilo predloženih več. Na zboru vseh delavcev se glasuje jav-
no ali tajno ter odloča večina oddanih glasov v kolikor je navzočih dve tretjini zaposlenih. V kolikor se to sklene je možno izvesti zbore vseh delavcev tudi po obratih, vendar pa mora v teh primerih delavski svet odločiti tajen ali javen način glasovanja, ter odloča seštevek vseh oddanih glasov na posameznih obratih pod pogojem, če da seštevek vseh navzočih na posameznih zborih delavcev v obratih skupno 2/s zaposlenih. Zbor vseh delavcev skliče predsednik delavskega sveta najkasneje v roku 3 dni po prejemu zahteve tako, da je obvestilo o dnevu sklicanja zbora razglašeno najmanj 3 dni pred zborom na oglasnih deskah v obratih. Zbor vodi predsednik delavskega sveta. Predsednik delavskega sveta lahko pooblasti za vodstvo kakega drugega člana delavskega sveta. Sklepi referenduma ali zbora vseh delavcev so obvezni v kolikor niso nasprotni predpisom.
4.	Delavski svet šteje 50 članov ter se sestaja redno mesečno enkrat, sicer pa po potrebi ali pa na zahtevo upravnega odbora ali direktorja podjetja, odnosno na zahtevo dve tretjine zaposlenih. Slednji zahtevi za sklicanje mora biti predloženo utemeljeno vprašanje ali posel o katerem bi se naj razpravljalo na delavskem svetu. Sklicevanje sej se vrši na ta način, da se vse člane vsaj tri dni pred sejo obvesti s pismenim obvestilom, ki obsega kratko označbo predvidenega dnevnega reda, o seji. Vsi člani lahko zahtevajo pri predsedniku delavskega sveta, da se jim da na vpogled material o katerem se bo razpravljalo na seji.
Seje delavskega sveta skliče in vodi predsednik delavskega sveta. Odločbe in sklepi se sprejemajo z javnim glasovanjem, ako se ne sklene tajno, ter je za veljaven sklep potrebna večina glasov. Seja je sklepčna ako je navzočih najmanj 26 članov delavskega sveta. Odločbe in sklepe izvršuje upravni odbor v kolikor se nanašajo na njega, sicer pa direktor podjetja. Objavljajo pa se z razgrnitvijo prepisa zapisnika na razglasnih deskah ob vhodih v tovarno. Vse prednje velja tudi za izredne sestanke delavskega sveta.
5. V izključno pristojnost delavskega sveta
spadajo:
potrjevanje temeljnih planov in zaključnega računa podjetja, sklepanje o gospodarjenju s podjetjem in v izpolnjevanju gospodarske-
ga plana;
sklepanje o skladih (minimalnih plač, sklad zaslužkov, rezervnega sklada, sklada za samostojno ra?polaganje in dr.);
volitve, razrešavanje in mnenje upravnega odbora podjetja ali posameznih članov istega;
sklepanje o nakupu, izdelavi ali graditvi osnovnih sredstev, kakor tudi o njih prodaji;
sklepanje o načinu kako se naj sklene pogodba o prodaji osnovnih sredstev;
sklepanje o najemanju dolgoročnih kreditov.
Določanje potrebne specifikacije del investicijskega vzdrževanja za posamezne vrste osnovnih sredstev po tetin, normativih. Sklepanje o odpisu osnovnih sredstev. Imenovanje članov disciplinskega sodišča ter sklepanje o pritožbah v disciplinskih zadevah v kolikor spada to v pristojnost delavskega sveta po pravilih o delu. Sklepanje v primerih upravičenih vzrokov o oprostitvi delavca od plačila odškodnine v polnem znesku ali samo delno. Sklepanje o pristanku glede razveze delovnega razmerja člana upravnega odbora in predsednika delavskega sveta v primerih, ko bi se naj delovno razmerje razvezalo po sporazumu;
sklepanje o hkratni odpovedi več kot 5 delavcev;
izdaja pravil o delu in tarifnega pravilnika;
imenovanje članov režijskega odbora;
odločanje o pritožbah delavcev, če so kršene pravice delavcev glede uporabe tarifne postavke, premestitev v obratih in drugo, če tako odločanje spada po pravilih o delu v pristojnost delavskega sveta.
Delavski svet sme po predhodnem sklepu obravnavati kakršnokoli vprašanje, ki sicer spada v pristojnost upravnega odbora, ter tudi o tem dokončno sklepati.
V pristojnost delavskega sveta spadajo razen tega še sklepanja o drugih vprašanjih, kadar je to s predpisi predvideno.
6.	Na vsakem sestanku (seji) delavskega sveta se mora podati poročilo o delu upravnega odbora ter poročilo o tekočem poslovanju podjetja. Sejam delavskega sveta obvezno prisostvujejo tisti umski delavci, ki jih 3 dni pred sestankom pozove predsednik delavskega sveta. Predsednik delavskega sveta je dolžan umskega delavca obvestiti o vprašanju zaradi katerega ga kliče. Sejam delavskega sveta obvezno prisostvuje direktor ali njegov namestnik.
Na seje je obvezno povabiti sindikalno in partijsko organizacijo. Člani delavskega sveta so dolžni vsaj enkrat mesečno sklicati obra-tovne sestanke delavcev ter na njih poročati o delu delavskega sveta, upravnega odbora ter o tekočem poslovanju podjetja. Te sestanke skliče in vodi najstarejši član delavskega sveta iz posameznih obratov. Sklepi se sprejemajo na teh sestankih z večino glasov in se morajo obvezno obravnavati na prvi prihodnji seji delavskega sveta.
7.	Upravni odbor šteje 10 članov. Razen lega je direktor član upravnega odbora. V kolikor je direktor zadržan ga '•astopa na sejah pomočnik direktorja. Upravni odbor voli iz svoje sredine predsednika in namestnika. V kolikor so člani upravnega odbora zadržani, prisostvujejo sejam namestniki. Sklepa se z večino glasov, sklepčnost pa je podana ako je navzočih vsaj 6 članov. Zaključke u-pravnega odbora kadar niso vezani na soglasje delavskega sveta izvaja direktor v kolikor upravni odbor ne sklene drugače.
Sejo sklicuje in vodi predsednik. Seje se vrše po potrebi. Sklicati pa se morajo na zahtevo kateregakoli člana upravnega odbora ob istočasni predložitvi utemeljenega predloga o katerem se naj na seji razpravlja. Slično zahtevo ob enakih pogojih lahko stavita tudi sindikalna podružnica in partijska organizacija. Zastopnika spredaj navedenih organizacij ie redoma vabiti na seje upravnega odbora, vendar pa imajo zastopniki le posvetovalen glas.
8.	V pristojnost upravnega odbora spadajo:
sestava temeljnih planov in zaključnega računa podjetja;
sprejemanje mesečnih operativnih planov, sklepanje o najemu kratkoročnih kreditov ter nadzorstvo nad izkoriščanjem dolgoročnih in kratkoročnih kreditov;
odločanje o včlanjenju v zbornice;
delavski svet pooblašča upravni odbor, da sklepa o nakupu, izdelavi ali graditvi o-snovnih sredstev kakor tudi o njih prodaji glede predmetov v vrednosti 2,500.000.— do 10,000.000,— dinarjev, dočim se direktor e-nako pooblašča do vrednosti 2,500.000.— din;
sestavljanje osnutka podrobne specifikacije del investicijskega vzdrževanja za posamezne vrste osnovnih sredstev po tehničnih normativih;
sestava osnutka tarifnega pravilnika in pravil o delu;
imenovanje zapisnikarja pri disciplinskem sodišču, odločanje o povračilu škode do dinarjev 5.000. — ;
izdajanje odločb o skrajšanju letnega dopusta;
odločanje o pritožbah proti razporedu na delovna mesta ter namestitvam znotraj podjetja;
sestavlja predloge za notranjo organizacijo podjetja in za sistemizacijo delovnih mest;
izdaja ukrepe za pospeševanje proizvodnje v podjetju, zlasti za racionalizacijo proizvodnje, povečanje storilnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, zboljšanje izdelkov, za varčevanje in za zmanjšanje odpadkov in iz-vržkov;
izvaja ukrepe za strokovni napredek delavcev kakor tudi za njihovo po načrtu pravilno razporejanje na posamezna delovna mesta;
skrbi za popolno uporabo predpisov o delovnih odnosih v podjetju, o plačah in napredovanju delavcev, o delavskem varstvu in socialnem zavarovanju, kakor tudi o izboljšanju življenjskih pogojev delavcev in umskih delavcev v podjetju;
razporeja po načrtu dopuste delavcev v podjetju;
ukrepa o varstvu in pravilnem upravlianiu splošnega ljudskega premoženja s katerim
podjetje gospodari, ukrepa o razkrivanju, preprečevanju in odpravljanju škodovanja, potrate in drugih oblik, brezvestnosti do splošnega ljudskega premoženja.
V pristojnost upravnega odbora spada razen tega še sklepanje o drugih vprašanjih, kadar je to s predpisi predvideno.
9.	Na sejah upravnega odbora poroča direktor ali od njega določeni umski delavec o važnejših tekočih poslih podjetja. Vsak član upravnega odbora je dolžan nadzorovati delo direktorja ter je upravičen od njega zahtevati pojasnila na sejah o katerem koli poslu podjetja. Na njegovo zahtevo se mu mora dati možnost vpogleda v vse posle, vendar pa s takimi vpogledi ne sme trpeti redno delo. Skladno s sklepom upravnega odbora je možno izvršiti regled tudi o komisiji, ki jo določi upravni odbor. Tozadevne zahteve je naslovljati neposredno na vseh pritožbah, ki jih vlagajo delavci zoper odločbe direktorja poroča na sejah odbora poročevalec, ki ga v to svrho vnaprej za dobo enega leta izvoli upravni odbor iz svoje srede. Material za seje upravnega odbora zbirata direktor in predsednik upravnega odbora ter slednja tudi sporazumno določata dnevni red. Za pripravo materiala za zasedanje delavskega sveta poskrbi skladno s sklepom upravnega odbora direktor podjetja.
10.	Direktor zastopa podjetje, lahko pa pooblasti kako drugo osebo, da zastopa podjetje v določenih zadevah. Direktor sklepa pogodbe in razporeja obratna sredstva v okviru gospodarskega plana in po sklepih upravnega odbora. V odsotnosti direktorja je upravičen sklepati pogodbe njegov namestnik. Pogodba je veljavna, ko jo direktor odnosno njegov namestnik sklene. V izjemnih primerih sme direktor s posebnim pooblastilom pooblastiti tudi kako drugo osebo za sklepanje pogodb (n. pr. sklepanje pogodb na velesejmu in sl.).
Direktor organizira delovni proces podjetja in neposredno vodi izvajanje plana na podlpagi zakonov in drugih predpisov, sklepov upravnega odbora in delavskega sveta, nalogov in navodil pristojnih državnih organov.	,	.
Direktorja zastopa v njegovi odsotnosti pomočnik direktorja. Ako sta oba odsotna zastopa direktorja glavni inženir. Ako so vsi trije odsotni zastopa direktorja obratovodja metalurških obratov. V istem redosledu so navedeni upravičeni tudi podpisovati firmo. Vse listine navedene v 47. čl. SZDGR so-podpisujeta glavni računovodja ali njegov namestnik.
11.	Direktor podjetja odnosno po njem pooblaščena oseba sprejema delavce na delo razen vodilnih umskih delavcev. Vodilne umske delavce postavlja upravni odbor._ Direktor odnosno upravni odbor je upravičen odpovedati delovno razmerje. Skladno s tem, razporejujejo upravni odbor odnosno direKtor delavce na delovna mesta, medtem ko so upravičeni v mejah določenih v pravilih o delu, izvrševati premestitve znotraj posameznih obratov, obratovodje posameznih obratov.
12.	Redoma je možna pritožba zoper odločbo direktorja o delovnem razmenu na u-pravni odbor, ter zoper odločbo upravnega odbora na del. svet. Pritožbo je vložiti v roku 5 dni po prejemu odločbe. Upravni odbor in delavski svet morata rešiti pritožbe na prvi prihodnji seji računaioc od dneva vložitve pritožbe, a najkasneie v 30 dneh. Rešitev pritožbe je dokončna.
Pritožbe rešuje upravni odbor po poročilu in predlogu poročevalca, delavski svet pa po poročilu tročlanske poročevalske komisije, ki si jo izbere iz svoje srede.
13.	a) Osnutek gospodarskega plana pripravi upravni odbor podjetja, in ga da v odobritev delavskemu svetu;
b)	Predlog tarifnega pravilnika sestavlja upravni odbor. Ta predlog se mora dali na vpogled delovnem kolektivu naimanj 14 dni pred sestankom delavskega sveta, sklicanega zaradi izdaje tarifnega pravilnika, in se ga mora dati v razpravljanje na zboru celotnega kolektiva. Upravni odbor mora pretehtati pripombe, ki bi bile dane na predlog tarifnega pravilnika. Pripombe, ki jih ne sprejme in ne vnese v predlog tarifnega pravilnika, mora upravni odbor predložiti delavskemu svetu s
predloženim tarifnim pravilnikom.
Na zahtevo tretjine skupnega števila delavcev gospodarske organizacije ali po sklepu delavskega sveta se tarifni pravilnik, ki ga sprejme delavski svet, da na referendum glasuje se o tem, ali se tarifni pravilnik sprejme ali ne sprejme v celoti in po katerih od predloženih načinov reševanja posameznih vprašanj, če jih je predloženih več.
Odločitev delovnega kolektiva z referendumom je obvezna za delavski svet gospodarske organizacije v kolikor je sklep skladen z zakonitimi predpisi;
c)	Predlog pravil o delu izdela upravni odbor in ga da v odobritev delavskemu svetu.
Upravni odbor je dolžan objaviti osnutek pravil o delu 15 dni prej, preden jih predloži delavskemu svetu, da se lahko vsi delavci z njim seznanijo in dajo svoje pripombe. Upravni odbor je dolžan, da vse prejete pripombe k osnutku pravil o delu prouči, in da na podlagi sprejetih pripomb izvrši potrebne spremembe v osnutku pravil, nesprejete pripombe pa skupaj z osnutkom pravil predloži delavskemu svetu z obrazložitvijo;
d)	Predlog za potrditev zaključnega računa izdela upravni odbor ter ga predloži delavskemu svetu v potrditev.
Za potrditev gospodarskega plana, tarifnega pravilnika, pravil o delu in zaključnega računa je potrebna dvetretjinska večina skupnega števila članov delavskega sveta. Upravičen za podpis je predsednik delavskega sveta.
14.	Notranja organizacija podjetja;
Neposredno so podrejeni direktorju:
1.	Pomočnik direktorja;
2.	Glavni inženir;
3.	Šef komerciale;
4.	Glavni računovodja;
5.	Vojaška evidenca.
Posvetovalni organ direktorja je kolegium, ki ga sestavljajo vsi vodilni umski delavci podjetja
A)	Administrativno upravni sektor vodi pomočnik direktorja.
a)	Slednjemu so neposredno podrejeni: personalni referent, pravni referept, referent za socialno zavarovanje, evidentičar, arhivar, referent za HTZ, administracija, telefonska služba in kurirji.
b)	Pomožno osebje je neposredno podrejeno referentu za socialno zavarovanje.
B)	Tehnični sektor vodi glavni inženir.
Slednjemu so podrejeni:	šef laboratorija,
obratovodja gradb. odd., šef invesficij, obra-tovodja metalurških obratov, vodja transportnega oddelka, obratovodja kem. obratov in šef elektrostrojne službe.
a)	Šefu laboratorija je dodeljen asistent;
b)	Pod obratovodjo gradbenega oddelka spada mizarska delavnica in kalkulant;
c)	Obratovodju metalurških obratov je dodeljen asistent in tehnični evidentičar.
Obratovodju metalurških obratov so podrejeni vsi vodje metalurških obratov ter je njemu tudi neposredno podrejeno vodstvo obratov žveplene kisline in cinkovega belila.
Pod njegovim neposrednim vodstvom je tudi obratovodja valjarne. Prav tako je pod njegovim neposrednim vodstvom tehnična kontrola v topilnici;
d)	Obratovodji kemičnih obratov je dodeljen asistent in tehnični evidentičar;
e)	Šefu elektrostrojne službe so podrejeni: obratovodja mehanične delavnice, obratovodja električne delavnice in konstruktivni biro.
C)	Šefu komerciale so neposredno podrejeni: vodja nabavnega in prodajnega oddelka, referent za devize ter vodje skladišč panog 115 in 120 ter skladišče reprodukcijskega materiala.
D)	Glavnemu knjigovodji so neposredno podrejeni; obolista po panogah 115 in 120, blagajna, referent za saldakonii, referent za investicije, finančna korespondenca, finančni •knjigovodja, mezdna pisarna ter materialno knjigovodstvo.
a)	Mezdna pisarna neposredno vodi mezdna obračunska mesta metalurških obratov, valjarne, kemičnih obratov, mehanične delavnice ter stgvbnptransportnega oddelka.
Za koordinacijo dela so odgovorni vodje administrativno upravnega, tehničnega in komercialnega (šef komerciale in gl. knjigovodja) sektorja.
15.	Skladi se formirajo po obstoječih predpisih. Z njimi razpolaga v mejah zak. predpisov delavski svet.
Odpise osnov, sredstev odobrava upravni odbor po predlogu v nalašč zato postavljene komisije, ki jo istotako določi upravni odbor.
Zaključna določila
16.	Pravila podjetja izdaja delavski svet na predlog upravnega odbora.
17.	Upravni odbor je dolžan objaviti osnutek pravil najmanj 15 dni prej, preden jih predloži delavskemu svetu, da se lahko vsi delavci podjetja z njimi seznanijo in dajo svoje pripombe. Upravni odbor je dolžan, da vse prejete pripombe k osnutku pravil prouči in da na podlagi sprejetih pripomb izvrši potrebne spremembe v osnutku pravil, nesprejete pripombe pa skupaj z osnutkom pravil predloži delavskemu svetu z obrazložitvijo.
18.	Za sprejem pravil je potreben pristanek dvefretjinske večine skupnega števila članov delavskega sveta.
Pravila podjetja podpiše v imenu delavskega sveta predsednik delavskega sveta.
19.	Pravila imajo veljavo, dokler se ne spremene. Postopek za spremembo pravil lahko sklene del. svet, zahteva pa lahko tudi sindikalna organizacija in svet proizvajalcev ljudskega odbora. Za spremembo pravil velja isti postopek, ki je podpisan za njih izdajo.
20.	Pravila podjetja potrjuje MLO Celje. En izvod potrjenih pravil je predložiti organu za registracijo.
21.	Ta pravila so bila sprejeta na seji delavskega sveta z dne
Celje, dne	195
Predsednik del. sveta:
Osnutek pravit o delu podjetja »Cinkarne« metalurško. kemične industrije v Celju
1.	Predpisi teh pravil se nanašajo na delavce in umske delavce (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki so zaposleni v Cinkarni.
2.	Vodilni delavci so:
1.	direktor podjetja,
2.	pomočnik direktorja,
3.	glavni inženir,
4.	šef komerciale,
5.	glavni knjigovodja,
6.	šef elektrostrojne službe,
7.	obratovodja metalurških obratov in
8.	obratovodja kemičnih obratov.
NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA
3.	Delovno razmerje se lahko sklene z o-sebo, ki je dopolnila 18 let starosti. Sklene se pa tudi lahko z osebo z nedopolnjenimi 18 leti za delovna mesta, ki so v tarifnem pravilniku označena kot lahka. Vajenci se lahko sprejemajo z dopolnjenim 15. letom starosti.
Delovno razmerje se ne more skleniti z osebo, ki ji je s sodbo sodišča odvzeta pravica opravljanja poslov določenega poklica, niti ne z osebo, ki je že v delovnem razmerju ali z osebo, ki ni fizično ali duševno sposobna 7.a delo.
Pred vstopom v službo mora ugotoviti zdravnik socialnega zavarovanja zdravstveno stanje fizično fer duševno sposobnost posameznika.
4.	Delovno razmerje se sklene s pismeno izjavo delavca, s katero isti priznava pravila o delu in tarifni pravilnik ter s sklepom organa, ki je po teh pravilih določen, da sprejema delavce na delo.. Sklep o sprejemu mora biti izdan vedno pismeno.
Delovno razmerje se lahko sklene tudi v obliki pogodbe, če se delovno razmerje sklene za določen čas ali za izvršitve določenega opravila ali pa če se določijo posebne pravice in dolžnosti, ki niso v pravilih o delu ali v tarifnem pravilniku.
5.	Pravice in dolžnosti delovnega razmerja nastanejo, ko je delavec pričel z delom.
Delavec mora pričeti z delom v roku 3 dni od dneva, ko mu je bil -vročen sklep o sprejemu oz., ko mu je bila vročena delovna pogodba, če s pogodbo ni določeno drugače. Ce delavec ne prične z delom v določenem roku, se smatra, kot da bi delovno razmerje sploh ne nastalo.
6.	Za vse delavce se izvrši sprejem na delo s poizkusno dobo največ 30 dni. Tako delovno razmerje se lahko razdere tudi pred iztekom poizkusne dobe, vendar z obvestilom, ki je bilo izdano 24 ur poprej.
Ce delavec po preteku poizkusne dobe nadaljuje z delom, se šteje, da je bilo sklenjeno delovno razmerje od prvega dne zaposlitve.
7.	Delavce sprejme na delo direktor podjetja, odn. po njem pooblaščena oseba.
Delavce razporeja na ustrezajoča delovna mesta po pooblastilu direktorja referent za personalno evidenco dogovorno z obratovodji. Proti razporedu na delovno mesto, (delo) ima delavec pravico pritožbe na upravni odbor podjetja.
Vodilne delavce nastavlja odn. razporeja upravni odbor podjetja ter imajo vodilni delavci pravico pritožbe proti razporedu na delavski svet podjetja.
8.	Osebe, ki po končani srednji ali visoki šoli prvič stopijo v delovno razmerje pri podjetju na delo, ki uslreza njihovi izobrazbi, se razporejajo kot pripravniki. Pripravniški staž traja 3 leta.
Podjetje je dolžno, da z ustrezajočim razporedom na delo v dobi pripravniškega staža omogoči pripravniku, da se osposobi za samostojno opravljanje svojega poklica.
Strokovni izpit se polaga po veljavnih predpisih.
V	obratnem oddelku samem lahko razporeja delavce obratovodja. Pri premestitvah delavca iz. obrata v obrat mora odstopajoči obrat staviti delavca na razpolago referentu za personalno evidenco ter slednji razporedi delavca v soglasju z novim obratovodjem.
Pri premestitvah znotraj obrata, kakor iz obrata v obrat je upoštevati, da se ne more dodeliti delavcu brez njegovega pristanka delovno mesto ali delo, ki ne ustreza njegovi strokovni in fizični usposobljenosti, in za katero je predvidena nižja tarifna postavka od tiste, ki mu je do tedaj osnova za obračun zaslužka.
Delavec ima pravico pritožbe proti odločbi o premestitvi.
9.	Podjetje lahko delavca med začasno prekinilvijo dela na njegovem delovnem mestu ali delu začasno razporedi na drugo delovno mesto (delo), ki pa mora po možnosti ustrezati ali čimbolj ustrezati delavčevi strokovni usposobljenosti.
Taka premestitev traja lahko največ za dobo 14 dni, za daljšo dobo je potreben pristanek dčl. sveta (remonti in sl.).
V	kolikor so delovna mesta sezonskega značaja se določbe o omejitvi začasne premestitve ne upoštevajo.
REDNI DELOVNI CAS
10.	Redni delovni čas traja 8 ur dnevno oziroma 48 ur tedensko.
Za umske delavce v pisarnah se lahko sporazumno s sind. podružnico podaljša dva dni tedensko delovni čas za 1 uro ter se v nadomestek v soboto skrajša za dve uri.
Za delo v izmenah se lahko določi tudi daljši delovni čas, kot je 8 ur oziroma 48 ur tedensko, toda pod pogojem, da povprečno število delovnih ur, izračunano na 3 tedne, ne presega 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko.
(ittkacMc 5
11.	Redni delovni čas pričenja ob 6. uri ier konča ob 14. uri. V izmenah delajo delavci od 6 do 14, od 14 do 22 in od 22 do
6.	ure.
Za lopilnico surovega cinka se lahko v poldnem času uvede poseben delovni čas, vendar pa je za tak posebni delovni čas potreben predhodni sklep delavskega sveta.
SKRAJŠANI DELOVNI CAS
12.	Skrajšani delovni čas — 6 ur — imajo delavci v topilnici, pri sejanju cink. prahu v obratu minija ter pri mletju metalita.
13.	V primerih, kadar se dogodi nesreča, ali kadar neposredno grozi požar, povodenj, prom. nesreča in drugi primeri višje sile se lahko redni delovni čas, ki je neogibno potreben za rešitev človeških življenj, ali pa da se podjetje zavaruje pred škodo, podaljša nad 8 ur dnevno.
NADURNO DELO
14.	Nadurno delo je dovoljeno le pri tistih delih, ki se morajo po svoji naravi končati brez prekinitve, ne more pa se vnaprej predvideti njihovo trajanje; nadalje kadar zaradi nepredvidenega obsega poslovanja ni mogoče opraviti vseh del v rednem delovnem času, splošen interes pa nujno zahteva, da se ta delo dokončajo.
Nadurno delo odobrava in odreja upravni odbor.
V nujnih primerih pa lahko pismeno odredi nadurno delo direktor podjetja, po predlogu obratovodje, vendar pa se sme na ta način odrejeno nadurno delo izvrševati le do prve seje upravnega odbora po odreditvi dela. Upravni odbor v tem primeru odredi, ali pa ne odredi nadaljnje nadurno delo.
Nadurno delo lahko traja največ dve uri dnevno, 8 ur tedensko ali 16 ur mesečno.
O	odobritvi nadurnega dela je takoj obvestiti pristojno inšpekcijo dela.
Pri delu s skrajšanim rednim delovnim časom in pri delu v izmenah s podaljšanim rednim delovnim časom nad 8 ur dnevno se ne sme uvesti nadurno delo razen v primerih višje sile.
15.	Prepovedano je nadurno delo za noseče žene, matere z majhnimi otroki do starosti 7 let, za osebe pod 18. letom starosti, kakor tudi za vojne invalide in invalide dela, katerih delovna sposobnost je zmanjšana za najmanj eno tretjino.
Nočno delo se opravlja v izmenah, sicer se pa lahko odredi po potrebi. Za nočno delo se šteje delo opravljeno od 22 ponoči do 6. ure zjutraj.
16.	Prepovedano je nočno delo za noseče žene in matere z otroki do 7 let, kakor tudi ze osebe pod 18 let starosti. Samo v primerih višje sile je izjemoma dovoljeno nočno delo za spredaj navedene.
Delavci, katerim je po zdravniški ugoto-vilvi in mnenju nočno delo škodljivo, imajo pravico zahtevati oprostitev nočnega dela.
a) Počitki:
17.	Med delom imajo delavci pravico na dnevni in nedeljski počitek med rednim delovnim časom.
18.	Delavci, ki delajo brez prekinitve, imajo med delom pravico na počitek, ki traja 15 minut. Ta počitek se obračuna v redni delovni čas.
19.	V obdobju 7 dni se mora delavcem zagotoviti počitek, ki traja najmanj 32 neprekinjenih ur. Ta počitek je treba dati po možnosti sočasno vsem delavcem, in sicer praviloma v nedeljo, lahko pa se z ozirom na delo določi kot dan počitka tudi kak drug dan v tedna V tem primeru se nedeljsko delo ne šteje kot nadurno delo.
20.	Delo na dan tedenskega počitka ie izenačeno z nadurnim delom. V sporazumu z delavcem lahko delavec, ki je izjemoma delal na dan tedenskega počitka, izrabi počitek kak drug dan v naslednjih 7 dnevih. V tem primeru se mu dan tedenskega počitka ne šteje kot nadurno delo.
Delo na dan tedenskega počitka se lahko zaporedoma ponovi največ dvakrat.
b)	Letni dopusti:
21.	Delavci imajo pravico na letni redni dopust, ki traja najmanj 15 koledarskih dni v vsakem letu dela.
22.	Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po II mesecih neprekinjenega delovnega staža.
Izjemoma lahko na prošnjo delavca upravni odbor dovoli tudi pred pridobitvijo pravice do dopusta dopust.
23.	V letni dopust se ne računa čas, če je bil delavec odsoien z dela zaradi bolezni, bolezenskega dopusta in okrevanja, vojaških vaj, nosečnosti in poroda, udeležba na prostovoljnih in javnih delih in plačanega dopusta zaradi važnih rodbinskih razlogov, kakor tudi neplačanega izostanka z.aradi opravljanja družbenih in javnih dolžnosti, vendar se mu ta čas računa v staž za pridobitev pravic za izrabo letnega dopusta.
V	staž za pridobitev pravic do letnega dopusta se ne vračuna čas nezaposlenosti, kolikor je trajala več kot 15 dni.
24.	Glede na skupni čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju znaša letni dopust , delavca najmanj: do 5 let delovnega staža 15 koledarskih dni, več kot 5 do 15 let del. staža 20 kol. dni, več kot 15 do 25 let del. staža 25. kol. dni, več kot 25 let delovnega staža 28 koled. dni.
25.	Daljši dopust od navedenega imajo v podjetju delavci, zaposleni na delovnih mestih, ki jih določi posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov podjetja in sindikalne podružnice.
26.	Med letnim dopustom ima delavec pravico do povračila zaslužka najmanj v višini tarifne postavke, ki mu je določena v tar. pravilniku, in sicer za tisto število dni, ki mu gredo po določbah tega pravilnika o delu.
Izplačilo povračila bremeni podjetje.
Podjetje je dolžno izplačati to povračilo delavcu na njegovo zahtevo pri njegovem odhodu na letni dopust.
27.	Podjetje ne sme delavcu kratiti pravice, izrabili letni dopust kolikor mu je odobrenega.
Izjemoma se lahko delavcu, čigar daljša odsotnost izven podjetja bi zaradi njegove posebne strokovne sposobnosti mogla škodljivo vplivati na normalni potek dela, odreče izraba letnega dopusta, daljšega od 15 dni, do katerega bi imel pravico po letih delovnega staža. V tem primeru pripada delavcu za dneve letnega dopusta, ki jih ni izrabil, povračilo enako kakor za dopust.
V	nobenem primeru pa se ne sme delavcu odreči izraba leinega dopusta do 15 koledarskih dni.
Letni dopust se ne sme krajšati.za presežek nad 15 koledarskih dni dve leti zaporedoma.
Odločbo o skrajšanju letnega dopusta izda upravni odbor, proti temu delavec lahko ugovarja pri delavskem svelu.
28.	Delavcu se mora zagotovili neprekinjena izraba leinega dopusta. Le na zahtevo delavca lahko podjetje dovoli, da se letni dopust izrabi v približno dveh enakih delih.
Delavcu se mora sporočiti najmanj 15 dni pred začelkom dopusta dan, ko lahko nastopi dopust.
Delavcu, ki mu je odpovedana služba, pridobil pa si ie pravico letnega dopusta, pa ga ni izrabil, jedolžno podjetje omogočiti, da izkoristi letni dopust v odpovednem roku, podjetje pa mu izplača povračilo za neizrabljeni letni dopust, če delavec v lo privoli.
c)	Drugi dopusti
30.	Delavec ima pravico do dopusta v primeru bolezni in bolehanja za ves čas nesposobnosti za delo, in sicer toliko, kolikor določi pristojni organ zdravstvene službe.
31.	Delavec ima pravico na plačan dopust v težjih primerih v družini, zaradi katerih ne more delati (smrt, bolezen, nesrečen slučaj in sl.) in zaradi opravljanja strokovnega izpita, toda največ skupno 7 dni v enem koledarskem letu.
32.	V upravičenih primerih se lahko delavcu odobri neplačan dopust za opravljanje njegovih zasebnih zadev.
33.	Cas, ki ga delavec prebije na plačanem dopustu po točki 31. teh pravil, kakor tudi za čas prebil na neplačanem dopustu po ločki 32 teh pravil, do 3 mesecev, se računa delavcu v redni slaž.
ODGOVORNOST DELAVCA
a) Disciplinska odgovornost
34.	Delavec odgovarja podjetju disciplin • sko za kršitev delovnih dolžnosti in obveznosti, ki jih je sprejel ob sklenitvi delovnega razmerja s podjetjem.
Delavec odgovarja disciplinsko ne glede na to, ali je prekršil delovno dolžnost namenoma ali iz malomarnosti.
35.	Dolžnosti delavcev so obvezne in je prekršiiev teh dolžnosti šteti kol disciplinski prekršek.
1/1 opravljali delo osebno in delovne obveznosti izvrševali v miru in v redu;
2/1 z dela ne izostajati brez upravičenega vzroka, in na delo ne zamujali.
3/1 na primeren način in v 24 urah sporočiti, kadar ne more priti na delo in koliko časa predvidoma ne bo mogel priti na delo in vsak nepredvideni in v naprej neodobreni izostanek opravičiti osebno pri referentu za pers. službo oz. evidenco, in to najkasneje v treh dneh, računajoč od dneva, ko pride delavec na delo po izostanku. Opravičilo se lahko izda samo tedaj, kadar se podkrepi z verjetnimi dokazili ah okolnostmi;
4/1 z dela ne predčasno odhajali in ne zapuščati med delom delovnega mesta brez dovoljenja delovodje;
5/1 po preteku leinega dopusta se javiti v določenem roku na delo, podjetja pa ne zapustiti samovoljno (t. j. brez poprejšnje odpovedi, ali pred potekom odpovednega roka);
6 1 izpolnjevali odredbe pristojnih starešin;
7/1 dajati predpisano kakovost dela;
8/1 skrbno čuvati stroje, orodje, surovine in podobno, ki so mu zaupani, in skrbeti, da so vedno v redu, vsako okvaro ali popravila potrebno stvar je treba brez odlašanja javiti delovodji; po končanem delu je orodje oddajati na mesto, ki je za shranjevanje določeno;
9/1 ravnati se po predpisih o tehničnem in zdravstveno tehničnem varstvu pri delu in uporabljati predpisana zaščitna sredstva;
10/1 ravnati se po predpisih o prepreče-\anju in odvračanju požarov; pred odhodom iz delavnic je luči ugasnili in ogenj na kovaških ognjiščih pogasiti;
11/1 podatke, ki so jih izvedeli pri delu, čuvati kot poslovno tajnost;
12/1 ne oškodovati skupne imovine s tatvino niti z utajo, poneverbo ali kakor koli drugače, m je tudi ne dati komu drugemu v uporabo; prepovedano je odpirati tuje omare za shrambo obleke;
13/1 skrbeti za pravilen pouk in delo gospodarskih učencev, ki so jim dodeljeni;
14/1 na delo ne prihajati pijani in ne prinašati s seboj alkoholnih pijač; pijanim delavcem je prepovedan vstop v tovarniške prostore ter morajo opiti delavci te prostore takoj zapustiti;
15/1 obnašati se med seboj vljudno, tovariško in moralno v podjetju;
16/1 po končanem delu se delavec ne sme zadrževati v oddelkih več kot pol ure, razen z odobrenjem vodje obrata;
17/1 ob prihodu na delo osebno dvigniti pri vratarju kontrolno številko, io pred pričetkom dela oddati pri pristojnem delovodju, jo po končanem delu dvignili pri delovodju, in io pri odhodu zopet oddali na določeno mesto pri vratarju;
18/1 delovni čas polno izkoristili z od-kazanim delom; spanje med delovnim časom ni dovoljeno; prepovedano ie obiskovati druge prostore 'in delovišča, v katerih posameznik ni zaposlen ter se med delovnim časom zbirati, imeli sestanke in posvetovanja, razen tistih, 'ki jih odobri direktor;
19/1 Obleko hraniti v določenih prostorih; umivali se je dovoljeno le v kopalnici, in v za to določenih prostorih;
20/1 vodne pipe je po uporabi trdno zapirati;
21/1 vsako onesnaženje delovnih prostorov, kopalnice, obednice, stranišč, dvorišča in podobno je prepovedano;
22/1 brez prepustnice ni dovoljeno odnašati skupne imovine iz tovarniških prostorov, pa četudi bi bila ta imovina navidezno brez vrednosti;
23/1 izven delovnega časa je vstop delavcem v tovarniške prostore prepovedan; vstop ie dovoljen samo v dneh izplačila ter izven tega
0 CmtcacMic
dostop v premogovna skladišča, ko se izdaja premog; v ambulantne prostore v času zdravniških ordinacij ter k referentu za socialno zavarovanje za dvig bolniških listov; Vhod in izhod je dovoljen za zaposlene v metalurških obratih skozi vrata pri vratarju metalurških obratov (vrata I.) za zaposlene v kemičnih obratih in upravi pa skozi vrata pri vratarju kemičnih obratov (vrata II.) zlasti ie prepovedano, skakanje čez tovarniško ograjo in lomljenje tovarniškega plota.
24/1 med delovnim časom hoditi v pisarno v zasebne namene je prepovedano; prav tako tudi v prostore sindikalne podružnice;
25/1 izvrševanje zasebnih opravil v delavnicah podjetja je brezpogojno prepovedano;
26/1 kaditi je prepovedano v skladišču cinkovega prahu, mizarski delavnici, keramiki, garaži, v skladiščih, v obratu minija in v nastavkih v litoponu;
27/1 prepovedano je trganje razglasov z oglasnih desk;
28/1 na vseh strojih in napravah, kjer se dela v izmenah, se mora vršiti primopredaja strojev in naprav, in to na ta način, da delavec — delavka, ki konča z delom, preda stroj ali napravo v izpravnem stanju delavcu — delavki, ki nadaljuje z delom v naslednji izmeni, odnosno da ga opozori na evenlualne napake, ki jih je ugotovil med delom na stroju ali napravi; ako delavec, ki nadaljuje z delom na stroju ali napravi, takoj ne javi delovodju nikakih napak na stroju ali na napravi, se to smatra, da je stroj ali napravo v redu prevzel in zanjev teku dela svoje izmene v celoti odgovarja; ako delavec, ki nastopi delo, zamudi na delo, mora delavec, ki je delal na tem stroju ali napravi v predhodni izmeni nadaljevati z delom; za to delo se mu plača kot prekourno delo s :>0% dodatka na račun zamudnika, ako je zamuda neopravičena.
29/1 pri samem delu morajo člani delovnega kolektiva, zlasti zaposleni v proizvodnji, kontroli, skladiščni in transportni službi paziti na pravilno in čim racionalnejše izkoriščanje surovin in medfaznih izdelkov, da se odstotek odpadkov in škarta zmanjša na minimum, a kvaliteta proizvodov dvigne na čim višjo raven; za škart preko določenih normativov, kvare surovin in proizvodov po krivdi delavca, se bo povzročitelja obremenilo za vso v lem podjetju povzročeno škodo v smislu predpisov in pravil;
30/1 delavci, delovodje, izmenski mojstri, poslovodje, vodje obratov sprejemajo samo kvalitetno odgovarjajoči material, neodgovar-jajoči material morajo vrniti, in to javiti nadrejenemu operativnemu voditelju. Za škartni malerial odgovarja tisti, ki je škart zakrivil; vsakokratna takojšnja ugotovitev povzročitelja škarta, je dolžnost kontrole in tehničnega vodstva;
31/1 razen navedenih so vsi zaposleni dolžni izpolnjevati vse s posebnimi predpisi naložene dolžnosti.
36.	Vrste disciplinskih kazni za kršitev dolžnosti so; t. opomin, 2. ukor, 3. strogi javni ukor, 4. denarna kazen, 5. premestitev na delovno mesto z nižjo tarifno postavko, 6 odpust.
Denarna kazen se lahko prisodi v višini do 10% mesečnega zaslužka za dobo največ 6 mesecev.
Premestitev na delovno mesto z nižjo tar. postovko lahko traja največ 6 mesecev.
Odpust ima učinek samo za Cinkarno.
37.	Disciplinske kazni izreka disciplinsko sodišče;
38.	Podjetje zagotovi prostore, material, in vse kar ie potrebno za nemoteno poslovanje disciplinskega sodišča;
39.	Disciplinsko sodišče sestoji iz predsednika, iz dveh članov ter njih namestnikov.
Predsednika, člana in njihove namestnike imenuje delavski svet.
Predsednik, člana in njihovi namestniki se imenujejo za dobo enega leta.
Administrativne posle disciplinskega sodi šča opravlja zapisnikar, ki ga določi za eni leto upravni odbor;
40. Delavec ne more bili kaznovan dokle m bil zaslišan, razen v primerih, če se m odzove na pravilno dostavljeni poziv;
41.	V primerih, kadar delavec zagreši hujše kršitve delovne dolžnosti, odstopi refe-
rent za pers. evidenco predmet v postopek disciplinskemu sodišču z obrazloženim predlogom.
Predsednik disciplinskega sodišča je dolžan poskrbeti, da sta delavec in delovni kolektiv obveščena o razpravi najmanj 3 dni pred dnevom razprave.
Če je potrebno, lahko predsednik discipl. sodišča odredi, da se preiskava o krivdi delavca dopolni in določi osebo, ki bo izvršila preiskavo, kakor tudi rok v katerem se naj to izvrši;
42.	Delavec ima pravico najeti zagovornika;
43.	Razprava pred disciplinskim sodiščem je ustna in javna. Na razpravi lahko člani delovnega kolektiva razpravljajo glede predmeta razprave.
Praviloma se vrši razprava izven delovnega časa. O poteku razprave pred disciplinskim sodiščem se vodi zapisnik, v katerega se vpisujejo osnovni in najvažnejši momenli med razpravo, kakor tudi vsi sprejeti sklepi;
44.	Če se med razpravo ugotovi, da je delavec zakrivil tudi druge kršilve del. dolžnosti, ki niso zajele v predlogu na razpravi, bo disciplinsko sodišče najprej odločilo, ali so zreli za razpravo, oz. ali je treba razpravo odložili, da se te kršilve raziščejo.
Če se ugotovi, da se na isti razpravi lahko razpravlja tudi o. teh, disciplinsko sodišče o njih razpravlja in jih zajame s sklepom.
Kadar disciplinsko sodišče ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, obvesti pristojni drž. organ zaradi uvedbe postopka;
45.	Z odločbo disciplinskega sodišča se obtoženi delavec ali proglasi za krivega, in kaznuje za kršitev delovne dolžnosti, ali pa se oprosti odgovornosti, je nedolžen.
Posvetovanje disciplinskega sodišča na katerem se sprejme odločba je lajno. Odloča večina glasov;
Zapisnik disciplinskega sodišča o razpravi in odločbo podpišeta predsednik in zapisnikar.
Odločba disciplinskega sodišča se dostavi obtoženemu delavcu, podjetju in sind. podružnici;
Zoper odločbo o kazni ima pravico pritožbe delavec in referent za pers. evidenco ko vloži tudi sindikalna podružnica.
Odločba po pritožbi je dokončna;
46.	Delavski svet izbere za rešitev pritožb zoper odločbo disciplinskega sodišča tričlansko komisijo. Komisija pripravlja poročilo o predmetu in da svoj predlog, na podlagi katerega izda delavski svet svojo odločbo o pritožbi;
47.	Pregon za kršitev delovnih dožnosti zastara 39 dni po zagrešeni kršitvi. Kazen se ne sme izreči, če je minulo več kot tri mesece od zagrešene kršilve delovne dolžnosti.
Kazen za kršitev delovne dolžnosti se ne more izvršiti, če se ni pričela izvajati pred rokom 30 dni po pravomočnosti odločbe;
48.	Disciplinski postopek je nujen.
Z odločbo disciplinskega sodišča se določi, da delavec plača stroške disciplinskega postopka, če pa je odgovornosti oproščen, trpi stroške podjetje;
49.	Če se proti delavcu uvede kazenski ali disciplinski postopek, lahko podjetje med kazenskim oz. disciplinskim postopkom določi delavcu drugo delovno mesto ne glede na strokovno sposobnost, lahko pa ga za ta čas tudi odstrani od dela.
Odločbo d začasni premestitvi na drugo delovno mesto in o odstranitvi z dela izda v imenu podjetja direktor.
Zoper odločbo o premestitvi na drugo delovno mestooz. o odstranitvi z dela med kazenskim oz. disciplinskim postopkom ima delavec pravico pritožbe na upravni odbor.
Pritožba se vloži v treh dneh po prejemu odločbe.
Pritožba ne zadrži izvršilve odločbe.
Če je bil delavec pred disciplinskim sodiščem spoznan kot nedolžen, pa je bil vsled uvedbe disciplinskega prestopka prestavljen ali kako drugače materialno kaznovan oz. oškodovali, ima pravico do odškodnine do višine tarifne postavke njegovega rednega delovnega mesta.
MATERIALNA ODGOVORNOST
50.	Delavec, ki pri delu po svoji krivdi povzroči škodo, odgovarja po načelih premoženjskega prava.
Če je napravil delavec podjetju s kršitvijo delovnih dolžnosti materialno škodo, izda disciplinsko sodišče poleg odločbe o kazni za kršitev delovne dolžnosti tudi odločbo o povračilu storjene škode.
51.	Če je škodo povzročilo več delavcev, določi višino odškodnine vsakemu delavcu posebej, sorazmerno stopnji njihove krivde.
Če se stopnja krivde posameznega delavca ne more ugotoviti, odgovarjajo vsi v e-nakili delih.
52.	Za škodo, ki ne presega 5.000 dinarjev, izda odločbo o povračilu upravni odbor, oz. disciplinsko sodišče.
53.	Zoper odločbo o povrnitvi škode ima delavec pravico pritožbe na delavski svet v 8 dneh.
Zoper pravomočne odločbe o povrnitvi ima delavec pravico tožbe na redno sodišče. Tožba odloži izvršitev odločbe do pravo-močnosii sodne odločitve.
Za škodo nad 5.000 dinarjev lahko podjetje vloži le tožbo na sodišče.
54.	Če je delovno razmerje delavca v podjetju prenehalo predno je po odločbi izvršena izterjava v smislu predhodnega člena, lahko zahteva podjetje izterjavo samo po rednem sodišču.
55.	Delavec se lahko iz upravičenih vzrokov oprosti plačila odškodnine v polnem znesku ali samo delno.
Sklep o tem izda delavski svet.
Če znaša škoda več kot din 50.000.— izda sklep o oprostitvi na predlog »delavskega sveta VILO Celje.
ZAŠČITA PRAVIC IZ DELOVNEGA
RAZMERJA IN P05TOPEK ZA NJIHOVO UVELJAVLJANJE
A.	Uveljavljanje pravic v podjetju;
56.	Zahtevek za dosego pravic iz delovnega razmerja lahko delavci vložijo pismeno ali ustmeno.
Postopek uveden na delavčevo zahtevo, se nadaljuje po uradni dolžnosti ter mora biti hiter.
Delavci imajo pravico ugovora zaradi zavlačevanja postopka. Pritožba zoper prvostopne odločbe, predvidene s temi pravili se vloži v 8 dneh od dneva prejema odločbe, če ni določen drugačen rok.
Organi, ki odločajo o pritožbi, morajo izdati odločbo v 15 dneh od dneva prejema pritožbe, delavski svet pa najpozneje na svojem prvem prihodnjem zasedanju, a najkasneje v 30 dneh
Pritožba zadrži izvršitev odločbe, če v posameznih določbah ni drugače določerto.
B.	Postopek pred sodiščem:
57.	Zoper pravomočne odločbe lahko delavci vložijo tožbo pri rednem sodišču (delovni spor).
Tožba se vloži pri pristojnemu okrajnemu sodišču v 30 dneh od dneva prejema drugostopne odločbe.
Tožba se lahko vloži v primeru, če v določenem roku ni izdana nobena odločba na zahtevo ali po pritožbi. V tem primeru začne teči 30 dnevni rok po preteku roka 15 dni od dneva vložitve zahtevka ali pritožbe.
58.	Postopek v delovnih sporih pred sodiščem je nujen.
C.	Arbitraža za delovno razmerje:
59.	Arbitraža za delovna razmerja, ki je pri MLO Celje, je pristojna odločati o zahtevah delavcev zoper odpovedi, ki jih je dalo podjetje.
Zahtevek proti odpovedi dostavljajo delavci neposredno mestni arbitraži za delovna razmerja.
Obrazloženi zahtevek se vloži v 8 dneh od dneva prejema odpovedi.
Zahtevku se priloži vzrok odpovedi, proti kateri se vlaga zahtevek.
60.	Odločba arbitraže je dokončna.
Če je z odločbo arbitraže kršen zakon, imajo stranke pravico vložiti zahtevek za varstvo zakonitosti pri Okrožnem sodišču.
Zoper odločbo tega sodišča ni več pravnega sredstva.
61.	Do izdaje arbitražne odločbe delovno razmerje ne more prenehati.
Prenehanje delovnega razmerja
62.	Delovno razmerje preneha:
1.	s sporazumno razvezo delovnega razmerja,
2.	z odpovedjo,
3.	s disciplinskim odpustom z dela,
4.	s potekom pogodbenega roka, oz. /. izvršitvijo določenega dela in
5.	z nastopom dejstva, ki niso odvisna od volje delavca in podjetja.
63.	S pismenim sporazumom med delavcem in podjetjem se lahko kadarkoli razveže delovno razmerje.
V	imenu podjetja odobrava sporazum tisti organ, ki je v njegovem imenu izdal odločbo
0	sklenitvi delovnega razmerja.
Ce gre za člana upravnega odbora in predsednika delavskega sveta, je potreben za razvezo delovnega razmerja pristanek delavskega sveta.
Dan razrešitve dolžnosti določa delavec sporazumno z. referentom za personalno evidenco. S tem preneha delovno razmerje delavca v podjetju.
64.	Odpove lahko delavec ali podjetje.
V	imenu podjetja odpoveduje organ, ki je pristojen za sklenitev delovnega razmerja. Odpove se lahko le 1. v mesecu. Če je prvi dan odpovedi nedelja, oz. državni ali narodni praznik, teče odpoved od prvega naslednjega dneva. Če je odpovedano po prvem se šteje kot da je odpovedano 1. naslednjega meseca.
65.	Delovno razmerje se delavcu ne more
odpovedati:	1. med boleznijo in bolezen-
skim dopustom, oz. zdravljenjem ter okrevanjem, ki traja več ko 7 dni, ali pa se predvideva da bo trajala več kol 7 dni; 2. noseči ženi in materi, ki doji do dopolnjenih 8 mesecih dojenja; 3. dokler je na orožnih vajah; 4 članu upravnega odbora in predsedniku delavskega sveta, dokler traja njegov mandat;
5.	člana skupščine za socialno zavarovanje dokler traja njegov mandat; 6. odborniku oz. poslancu v svetu proizvajalcev dokler traja njegov mandat.
66.	Odpovedni rok znaša:
t. Za nekvalificirane in polkvalificirane delavce, pomožne nižje strokovne, umske delavce z delovnim stažem do 15 let in za kvalificirane delavce z delovnim stažem 5 let —
1	mesec.
2.	Za nekvalificirane in polkvalificirane delavce z delovnim stažem več kot 15 let in za kvalificirane in visokokvalificirane delavce z delovnim stažem več od 5 do 15 let —
2	meseca.
3.	Za kvalificirane in visokokvalificirane delavce ter za srednje strokovne in višje strokovne umske delavce z delovnim stažem več kol 15 let — 3 mesece.
S pogodbo o delu se lahko dogovori krajši odpovedni rok, vendar pa isti ne sme biti krajši od 15 dni.
V	primeru likvidacije podjetja je lahko odpovedni rok krajši, nikakor pa ne krajši od predpisanega minimalnega oziroma odpovednega roka.
V	delovni staž po tem členu se računa ludi čas, ko je bil kdo: na stalnih dolžnostih in s stalno plačo v predstavniških telesih in njihovih organih, kakor tudi v določenih družbenih organizacijah v FLR).
V	sestavi Nar. osvob. vojske ali zavezniških vojsk ter v organiziranem delu v narodnoosvobodilni borbi, kakor tudi čas, ki ga ie po 6. aprilu 1941 prebil delavec kot žrtev fašizma v zaporih, internaciji, konfinaciji, deportaciji, na prisilni izselitvi, prisilnih delih, oziroma v uietniš’vu, no profesionalnem revolucionarnem političnem delu, v revolucionarnem gibanju ali na drugih dolžnostih v inter.esu rev. gibanja, v zaporih in taboriščih zaradi revolucionarnega dela = pred 6. aprilom 1941.
V	vojaški službi ali v ujetništvu v vojnah od 1912 do 1920, kar je priznano po dosedanjih predpisih.
Izven službe, če je bil od okupacijskih organov odpuščen iz službe, zaradi svojega antifašističnega in patriotičnega zadržanja, ali zaradi svoje narodne, rasne in verske pripadnosti ali podobnih razlogov (zaradi tega,
ker je imel katerega od članov družine v narodnoosvobodilni vojni, žena, ki je bila odpuščena iz službe zato, ker je bil zaposlen mož), ali če je sam zapustil službo ali je bil iz teh razlogov upokojen s pogojem, da je ponovno stopil v službo do konca leta 1945.
V delovni staž se računa tudi čas začasne nezaposlenosti ne glede na to ali delavcu pripada ali ne pripada med tem časom materialna oskrba, če se med tem časom redno prijavlja pristojnemu biroju za posredovanje dela in še sprejme zaposlitev, ki mu jo je ponudil biro kolikor pri tem sam ne najde zaposlitve.
67.	V primeru odpovedi preneha delovno razmerje z dnevom, ko poteče odpovedni rok.
Podjetje lahko razreši delavca tudi pred potekom odpovednega roka, vendar mu mora v tem primeru izplačati zaslužek do konca odpovednega roka.
Če je delavec med odpovednim rokom vpoklican na vojaške vaje, se prekine odpovedni rok in se nadaljuje po vrnitvi delavca z vojaških vaj.
68.	Če je delavcu odpovedalo podjetje, mu mora omogočiti med odpovednim rokom, da v rednem delovnem času najmanj 6 ur tedensko išče novo zaposlitev.
Če delavec po določbi prejšnjega odstavka izostane od dela, mu pripada redni zaslužek po tarifni postavki.
69.	Vsaka odpoved, ki jo daje delavcu podjelje mora biti pismeno obrazložena.
70.	Če namerava podjetje zaradi pomanjkanja surovin, prenasičenosti tržišča ali drugih okoliščin odpovedati hkrati večjemu številu delavcev, odloči o tem delavski svet. Delavski svet lahko da to vprašanje z referendumom v rešitev delovnemu kolektivu.
Delovno razmerje delavcu staremu nad 45 let, delavcu, ki ima več od 10 let delovnega staža, vojaškemu vojnemu invalidu invalidu dela, lahko odpove le delavski svet.
71.	Vsak delavec lahko vloži zahtevek zoper odpoved pri mestni arbitraži za delovno razmerje.
72.	Arbitraža lahko odpoved razveljavi, če je odpovedni osebi, ki ji je prepovedano odpovedati, Če se je pri odpovedi ravnalo v nasprotju s predpisanim postopkom, če ne držijo razlogi, navedeni v obrazložitvi odpovedi in če ie odpovedal organ, ki za to ni pristojen.
73.	Ce je podjetje sklenilo z delavcem posebno pogodbo o delu za določen čas, preneha delovno razmerje, ko poteče rok za katerega je sklenjena pogodba.
Če je pogodba sklenjena za izvršitev določenega dela, preneha delovno razmerje z izvršitvijo tega dela.
74.	Delovno razmerje preneha neodvisno od volje delavca in podjetja v naslednjih primerih:
a)	Če ie delavec od pristojnega organa soc. zav. spoznan za trajno ali popolnoma nesposobnega za delo.
b)	Ce delavcu, ki je na bolezenskem dopustu več kot 1 leto preneha pravica do materialne oskrbe iz soc. zav.
c)	Če je delavec poklican na odslužitev ali doslužitev obveznega vojaškega roka v kadru.
d)	Če je delavcu s sodbo sodišča vzeta pravica opravljati poklic, ki ga opravlja v podjetju.
e)	Če je delavec s pravomočno obsodbo obsojen na kazen strogega zapora, ali zapora nad 6 mesecev, ozir. če ie proti njemu na podlagi odločbe pristojnega organa uporabljen zaščitni ukrep bivanja na določenem mestu, in sicer več kot 6 mesecev.
Prenehanje službe iz prejšnjega odstavka nastopi v primeru iz točke: a) z dnevom izdaje odločbe o nesposobnosti za delo; v primeru iz. točke b) z. dnevom, ko prenehajo pravice do materialne oskrbe; v primeru iz točke c) z dnevom razrešitve službe; v primeru iz ločke d) z dnevom pravnomočnosti sodbe; v primeru iz točke e) z dnevom ko prejme sporočilo o pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe.
75.	Če je delavcu s sodbo sodišča vzeta pravica opravljati poklic, ki ga opravlja v podjetju, preneha njegovo delovno razmerje z. dnevom, ko prejme sporočilo o pravnomočnosti sodbe, če se mu ne more dali drugo delo.
ZAKLJUČNA DOLOČILA
76.	Vsi sklepi delavskega sveta, upravnega odbora ali ukrepi direktorja, ki bi zmanjševali pravice delavcev, kot so predvidene v teh pravilih so nični.
77.	Pravila o delu izdaja delavski svet na predlog upravnega odbora.
78.	Upravni odbor je dolžan objaviti osnutek pravil o delu 15 dni prej preden jih predloži delavskemu svetu, da se lahko vsi delavci podjetja z njimi seznanijo in dajo svoje pripombe.
Upravni odbor je dolžan, da sprejete pripombe k osnutku pravil o delu prouči in da na podlagi sprejetih pripomb izvrši potrebne spremembe v osnutku pravil, nesprejete pripombe pa skupaj z osnutkom pravil predloži delavskemu svetu z obrazložitvijo.
79.	Za sprejem pravil o delu je potreben pristanek 2/3 večine skupnega števila članov delavskega sveta.
Pravila o delu podpiše v imenu delavskega sveta predsednik delavskega sveta.
80.	Ta pravila morajo biti na vidnih in dostopnih mestih v vseh obratih, tako da se omogoči vsem delavcem, da se z njimi seznanijo.
81.	Pravila se izdajajo za dobo enega leta.
Pred potekom veljavnosti pravil se mora
pokreniti postopek za njihovo podaljšanje ali izdajo novih pravil.
Če delavski svet do dneva, ko poteče veljavnost pravil ne sproži postopka, da se pravila podaljšajo, ali nadomeste z novimi, se njihova veljavnost podaljša za dobo enega leta.
82.	Spremembo pravil o delu imajo pravico zahtevati:
1.	Sindikalna organizacija.
2.	Svet proizvajalcev ljudskega odbora.
Delavski svel sme tudi po svojem preudarku sprožiti postopek za spremembo o delu.
Za spremembo pravil o delu velja isti postopek, ki je predpisan za njih izdajo.
83.	Na zahtevo inšpektorja dela mora v stavljenem roku delavski svet ugoditi zahtevi inšpektorja glede izpremembe pravil.
Inšpektor dela ima ludi pravico da zadrži uporabo pravil v celoti, oziroma tiste njihove določbe, ki so v nasprotju z delovnimi predpisi. Zoper odločbo inšpektorja dela, ima podjetje pravico pritožbe.
Ta pravila so bila sprejeta na ..........
seji delavskega sveta z dne .................
............ 1954.
Celje, dne ..................... 1954.
Predsednik del. sveta:
Ob tvoje m dnevu, mema . , ,
O, mama, srebrijo se Tvoji lasje in Tvoj obraz blagi utrujen je že.
Za Tabo se dolga pot viie življenja, ki polna ie sreče, skrbi in trpljenja.
V trpljenju si dala življenja mi moč, a Tebe je skoro zagrnila noč.
Mladost si vso svojo zame se borila, neskončna ljubezen Ti moč je delila.
Drhtela si zame v prečutih nočeh in moja bolezen pregnala je smeti.
Vodila me Tvojo ljubezen je varno, pripravljala si na življenje me stvarno.
Kar danes imam, vse kar znam — Tvoj je dar, vrnili Ti v. ega ne morem nikdar.
Utrujene roke, obraz Ti poljubljam, ostali otrok Tvoj hvaležni obljubljam.
Anica Kaipcr
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor- odgovoren Stadler Janko — Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna