Poitnina plač*« ▼ gotovini Leto LXHI T" Ljuhljnnf, v nedeljo IS. avgustu 1955 Slov. 188« Cena 2 Din Naročnina mesečno 25 Diu. ta inozemstvo 40 Din — nedelja ka izdaja celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din Uredniitva je v Kopitarja« »16,111 S£OVEJVEC Telefoni arednlštvai dnevna služba 205» — nočna 299*. 2991 ia 205» Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Ček. račun: Ljub-I |nnn št. I0.M0 it lt).V4<( za uiseratei Snrajevo štv. 7S61. Za preh «tv. 19.011, Praga-Dunaj 24.74» U p ra * a: Kopitarjeva b. telefon 2V9? sa Narod pesnika slavi... Ob 100-letnici Jenkovega rojstva. Danes se je v Mavčičah na Sorskem polju zbral ves slovenski narod, tla proslavi svojega posnika, »pevca Sorskega polja«, Simona Jenka, pesnika naše narodne himne »Naprej zastava slave«. Zbrali so se na rojstnem domu v njegovi fari zastopniki naših najvišjih zavodov, čuvarji slovenskikh kulturnih vrednot, predstavniki občin na prostoru med Šmarno in Šmarjetno goro, med Soro in Savo, do Ljubnika in Kranja, ter ves narod, ki dela in se bori ter ljubi to lepo Sorško poljo, da praznuje rojstvo moža, ki je bil prerok boljše bodčnosti, j>evec pobratiustva narodov, glasnik zvestobo svojemu rodu, pro-povedovalec .voljo in ljubezni do njega, »ogromno kot naše gore«, njega ki je narodu dal vse: »In vendar vam le petje moje, Slovenci, bodi posvečeno!« Malo zbirko svojih navdihov je dal Jenko narodu, toda narod je njegove posmi sprejel za svoje, spoznal v njih sobe in svoj kraj, jih vzljubil in danes: narod pesnika slavi!... Koga bridka žalost ne prešine, ko so (spomni domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane? Nimamo Slovenci »slavne« zgodovine, v zlatih črkah pisane, vojskovodij in nar. kraljev, zgodovinskega sijaja in patosa: naša zgodovina je notranja rast slovanskega človoka, kot se je »likal« iz svoje volje in moči v vseh teh časih, ko je na njegovem tilniku stala tujčeva peta, da se je povzpel do te omike in kulture, ki jo ima sedaj. Zato se Slovenci ne zbirajo ob obletnicah zgodovinskih dogajanj, ki jih slavnega imena ni skoraj nič, žalostnih pa vse preveč, temveč se zbiramo v vsenarodni krog le ob spominu na naše velike kulturne delavce, naše umetnike in pesnike, ki so naša pojoča srca v sredini kličoča »vkup ubogo gmajno!« Ob prelomu stoletja je zbral ves narod ob sebi Prešernov genij in njegova duhovna tragedija, ob njegovi misli in čuv-stvu se je narod navzel globine, čistosti narodnega darovanja, žrtve duhovni službi narodu, ki ni plačana s cekini, komaj s slavo. Prešernov duh je tedaj stopil pred mladino: njegov upor vsemu hinavstvu, neiskrenosti in zavest zvestobo sebi in svojemu etosu je sprejela moderna kot »skrinjo zaveze«, kateri so sledili v novem pohodu kot strelci novi borci njegovega duha. Pred leti smo se strnili ob duhovni veličini Levstikovi, ob njegovi premočrlnosti, nouklonljivosti, pogumu, kljubovalnosti in delu, poklonili so njegovemu duhu, njegovi veliki ljubezni do slovenskega človeka in slovenskega duha, njegovi slovenski samorodnosti. To so geniji naše rase, vtelešena prvotna sila, noč, ki ravna narod v pravo smer, ustalina plodnih tradicij, ki zavirajo narod, da s preveliko hrzino ne zaide v opičje posnemanje, v modo, ki ni umerjena naši duševni samobitnosti. Mi merimo svojo rast po genijih, ki se jih komaj vsako stoletje cn par rodi. Kje so zdaj, da znova urede našo kulturno rast. ki se začuda krivi, da jo zakoreninijo v prava naša samorodna tla? Prav res, in za današnji čas sramotno je, da mi še vedno svoje zdravje in svoje sokove črpamo le iz preteklosti, iz vrednot, ustvarjenih že davno, da pa sedanjost nima enakovrednih kulturnih vrelcev, ki bi posvežili našo žejo. Iz Prešerna in Levstika rastemo, Cankarja že zadnji čas začuda ponižujemo, zdaj se vračamo še k Jenku, da nam on da, česar manjka našemu času. Jenko še ni postal slovenski program kot Prešeren i nLevstik. Tudi ni genij, ki bi imel v sebi moči, da preoblikuje ves narod in ga naravna na nove poti. Je pa pesnik, umetnik, kot jih nimamo mnogo, od Boga poslan v našo književnost in našemu narodu v najbolj pustih dneh. In v čem obstoji to poslanstvo in veličina pesnika, da ga narod slavi kot izbranca? 2e sam artistični posel pesniškega rokodelstva — ritem in rima — nam godita, tako kot lepa črta, plemenita kretnja, poln zvok... in marsikomu zadostuje že samo to. Vsekakor že samo tak posel teši neko osnovno notranjo potrebo po lepoti. Toda pesnik oblikuje še našo besedo, slovensko besedo, do katere imamo še posebne čuvstvene odnose. In ta beseda ni samo zvok in črka, je tudi posoda našega izraza, našega čuvstva, radosti in boli, našega hotenja in teženj, vse naše notranje vsebine. Pesnik je človek, ki ima poseben dar, da to življenje izraža, tako da ga drugi občuti s prav tako močjo. Tako umetnik ustvarja lepoto za vse, posreduje notranje bogatenje med narodom, izraža občestvena čuvstva, ki lahko razgibajo množice in jih ohranja za večnost. Misli namreč, ki so kdaj gibale kako osebnost, čuti, ki jih je doživljal pesnik v svoji duhovni zgradbi, ideje, ki so razburjalo njegov čas: vso to je v pesmi ponazorjeno in shranjeno za bodočnost. In mi, ki se po letih vračamo k davnim pesnikom, se vračamo k njegovi pesniški osebnosti, uživamo lepoto, ki jo je zajel, občudujemo njegovo ustvarjalno silo, njegov izraz, nazornost njegove besede, plastičnost njegovih podob, s katerimi nam posreduje svoja doživljanja. Še bolj pa se ustavljamo ob njegovi duhovni globokosti, njegovi močni osebnosti, ki je izpadla iz povprečnosti njegovega časa, njegovi veličini, ki jo šele bodoči časi razumevajo, sodobnikom pa je navadno v spotiko, ker je sovražno naperjena proti obstoječemu redu, ki tlači njegov genijalni razmah in je vedno borbena. — Taki so geniji, ki pre-ustvarjajo obličje zemlje. Jenko tak genij ni bil. Bil pa jc umetnik prve vrste. Vse mu je bila pesem kot malokomu izmeri Slovencev. In kot nihče meri nami, se je približni ljudskemu čuvstvo-vanju. Občestveni način življenja, realistično romantični, ki je lasten našemu naroriu, kot je razvirino iz naše narodne pesmi, je tudi last pesnika Jenka. V preprostem slogu na- J ugoslavija-Itatija Gospodarska konferenca v Rimu Revizija vseh medsebojnih gospodarskih odnošajev med obema državama O sestanku med Mussolinijem in našim poslanikom v Rimu smo naknadno prejeli še sledeče zanimive informacije. Rim, 17. avg, TG. Tukajšnja politična in diplomatska javnost se še vedno razgovarja o eno-umem sestanku me-d šefom italijanske vlade Mussolinijem in jugoslovanskim poslanikom pri Kvi-rinalu Nušičem. Vaš dopisnik jc na merodajnem mestu dobil še nekaj dopolnilnih informacij o vsebini tega zelo važnega razgovora, informacij, ki dokazujejo, da so bili komentarji nekaterih inozemskih listov, ki so sestanek Mussolini—Dučič spravljali v zvezo s podonavskim paktom, neutemeljeni. Državnika sta se menila o gospodarskih vpraianjih, ki tičejo izključno obe državi in ki so nastala posebno pereča, odkar je Italija izdala poostrene odredbe glede uvoza blaga iz inozemstva. Znano je, da je italijanska vlada takoj stopila v zvezo z nekaterimi inozemskimi vladami m sporazumno ž njimi nekoliko ublažila ostrino teh odredb, toda taksnih stikov z jugoslovansko vlado ie ni navezala in jugoslovanski uvozniki v Italijo so z zmanjšanjem blagovnega prometa otrpeli nekoliko ikode. Konferenca jeseni Da bi se ti nedostatki odstranili in da bi nastopilo med Italijo in Jugoslavijo zopet normalno stanje, je bil namen sestanka med Mussolinijem in poslanikom Dučičem. Pri tej priliK sc je sprožila misel, da se naj bi jeseni sklical« v ta namen posebna jugoslovansko-italijanska konferenca v Rimu, ki bi vzela v pretres sploh vsa gospodarska vprašanja, ki so med obema državama še odprta in bi revidirala vse trgovinske pogodbe, ki so v marsičem že zastarele in potrebujejo pomladitve. Zamisel te skupne gospodarske konierence jeseni je prišla od italijanske vlade, ki je pokazala s tem svojo dobro voljo, da uredi trgovinski promet z Jugoslavijo. Jugoslovanski poslanik Dučič pa je po nalogu svoej vlade obiskal Mussolinija, da mu razloži, da je jugoslovanska vlada zelo zadovoljna z Mussolinijevo idejo skupne konierence v Rimu, le da želi, da bi se sestala prej, kakor pa v pozni jeseni, recimo konec avgusta ali pa vsaj v prvi polovici septembra. Šei italijanske vlade je predlog poslanika Dučiča vzel dobrohotno na ri*anje in izrazil svojo zadovoljnost, da se sestane konierenca čim prej, toda opozoril ga je na to, da pride pred konierenco ogromno število vprašanj in da jc zato potrebno, da se ista prej pripravijo in kolikor toliko že razčistijo, če naj bo konferenca koristna. Iz teh razlogov da je ma-terijelno skoraj nemogoče, da bi se konierenca vršila že v par tednih, saj bodo predpriprave vzele mnogo česa za delo takšnega obsega, ki naj se izvrši na rimski koi'ierenci. Uradna mesta do sedaj še niso ničesar objavila o datumu, kdaj naj se sestane ta konferenca, a gotovo j«, da želita tako jugoslovanska, kakor italijanska vlada, da se to zgodi čim preje, da naj bo konferenca izčrpna in da naj postavi vse gospodarske odnošaje med obema državama na novo podlago. Če sta se pri tej priliki oba državnika razgo-varjala tudi o drugih sp-orednih vprašanjih ni dvoma. Razgovor je bil vso uro zelo prisrčen, tako da je ujpati, da bodo prizadevanja za gospodarsko sodelovanje rodila za obe državi koristne uspehe. Pred konferenco Male zveze V Ljubljani bo 26. avgusla okrog 50 inozemskih časnikarjev Ljubljana, 17. avgusta. V času od 27. do 31. t. m. bo na Bledu, kakor smo že poročali, konfcrenca Male zveze. S to konferenco je združenih tudi dvoje proslav — 15 letnica, odkar Mala zveza obstaja, ter 10 letnica, odkar obstaja časnikarska Mala zveza. Že sedaj sc vrše priprave v Ljubljani in na Bledu za čim dostojnejšo proslavo. Na Bledu so že pripravljena »tanovanja za ministre držav Male zveze v hotelu Toplice. Časnikarji pa bodo stanovali v Park-hotelu. Pričakujemo, da se bodo ob tej priliki blejski hotelirji izkazali, ker bo moral pred tako odličnimi gosti Bled reprezentirati solidno slovensko ime. V Ljubljano pride dne 26. t. m. okoli 45 romunskih in drugih inozemskih časnikarjev, samih uglednih osebnosti, med katerimi so tudi bivši ministri, senatorji in drugi politiki. Med drugimi pridejo v Ljubljano tudi ravnatelji vseh večjih romunskih listov, kakor »Adeverula« in drugih listov. Ljubljanska banska uprava jim priredi d,ne .26. t. m. zvečer v prostorih banske palače svečan banket. Češkoslovaški časnikarji pa pridejo na Bled direktno čez Jesenicc. Pariz, 17. avg. AA. »Petit Parisien« priobčuje obširen članek svojega glavnega urednika g. E. Boisa, ki ga jc o Podonavju napisal na podlagi svojih razgovorov s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. G. Bois piše med drugim: »2e septembra lanskega leta so se pokazala dobra znamei.ja za ureditev razmer v Srednji Evropi. Jaz sem takrat rekel, da jc treba računati s tem, da bosta Mussolini in predstavnik Jugoslavije — mislil sem tedaj na kralja Aleksandra! — nekega dne izmenjala zdravice in da bomo pri isti mizi srečali gg. Beneša, Titulesca in Jevtiča (sedaj bi to bil g. dr. Stojadinovič, ki mu dobro poznam njegovo visoko moralno silo iu širino njegovega političnega obzorja).« Pisec izraža upanje, da se bo to njegovo pričakovanje končno vendarle uresničilo, nato nadaljuje: »Po vajah okrog Brc-nerja podonavski pakt! To stvar bi bil vreden, da poizkusi uresničiti mož, kakršen je Mussolini. To bi pomenilo veliko pridobitev za mir Evrope.« Slobodan Jovanovič v Rim Suiak, 17. avg. b. Včeraj je prispel sem z letalom belgrajski vseučililki profesor Slobodan Jovanovič. Od tu i>adaljuje pol v Benetke, nato pa odpotuje v Rim. Abesinska konferenca v Pariza Italija zahteva protehtorat Anglija ponuja gospodarske ugodnosti Paril, 17. avg. c. Posvetovanja konference v troje se nadaljujejo v največji tajnosti. Pariški časopisi so zelo obzirni v svojih komentarjih in dajejo vse vesti z največjo rezervo. Edino nocojšnji «Paris-Soir» in pa «Intransigeanl» vesta nekoliko več povedati o podrobnostih današnjih razprav. Vsi listi pa ugotavljajo, da tuili na tej konferenci nima baron Aloisi popolnega pooblastila in da mora od časa do časa zahtevati navodil od Mussolinija iz Rima. 3 angleški pogoji «Paris-Soir» piše, da je Anglija že pristala na troje pogojev rešitve spora o Abesiniji. Prvi pogoj bi bil, da se morajo vse (>ogodbe o Abesiniji izvršiti tako, da se Italiji povsod priznajo prednosti. Drugič se naj z Italijo na čelu v abesinskem vprašanju ustvari enotnost Francije, Anglije in Italije, ki bo po svoje razpravljala pod novimi okoliščinami z abesinskim cesarjem. Tretja koncesija Anglije pa bi bila, da Francija in Anglija zaščitita italijansko posest v vzhodni AIriki. pa piše čei celo stran, da Italija od svoje zahteve po protektoratu nad Abesinijo nc odstopa. Sp< iorazum o sporazumu Danes je imel lord Eden daljše telefonske razgovore s svojim zunanjim ministrom Hoarejem in pa z ministrskim predsednikom Baldwinom, ki je na letovišču v Aix-lcs-Bainsti. Dobil jc pooblastila, da lahko sklene obširno sporazumno pogodbo v okviru obstoječih paktov. Popoldne ob 17.30 je Eden ponovno prišel k Lavalu in kmalu nato se je izvedelo, da je dosežen sporazum med Anglijo in Francijo glede Abe sinije. Sporazum obsega v bistvu sledeče: Italiji se priznajo vse koncesije, predvidene v pogodbi iz I. 1 '.HHi. predvsem pa pravica popolne gospodarske ekspanzije v Abesiniji. Pogodbi iz I. IHOtl se bo dostavilo poglavje n tem. kdo ima pravico izrabljati naravna bogastva v Abesiniji. Kakor se izve, prepušča zaenkrat Anglija Italiji vso svobodo v tem oziru. Anglija in Francija izjavljata samo. da pri izrabljanju naravnega boga siva prideta šele neposredno v poštev. Novi incidenti v Afriki Pariz, 17. avg. c. Danes so prispele semkaj vesti, da je prišlo na meji med Abesinijo in francosko Somalijo do hudega incidenta. Spopadli sla se namreč dve plemeni, in sicer pleme, ki živi v abesinski provinci Harar in pa v francoski provinci Haidalal. Mrtvih je nad 100 ljudi, med njimi je tudi Iti Francozov. (Juverner francoske Somalije je takoj odpotoval na mejo, da preišče slučaj. Upori v Atbaniji Mesto Ljusna je zasedlo zopet vojaštvo Atentat na kralja? Tirana, 17. avg. AA. Albanska agencija objavlja tole poročilo o dogodkih v Fieriju: Neki nižji orožniški oficir, ki se mu jc pridružilo 35 orožnikov in nekaj meščanov, jc v Fieriju povzročil upor proti zakoniti državni oblasti. Uporniki so se polastili mesta, nakar so krenili proti Ljusni. Pravočasno obveščene o tem upornem podvigu, so orožniške moči v Ljusni takoj nastopile proti upornikom in jih razpršile. Nato so čete brez prelivanja krvi vzpostavile red in mir. Edina žrtev tega upora je postal general (Ji-lardi, ki je odšel v Pojano, nc da bi vedel za upor v Fieriju. Tam so ga uporniki ubili. V vsej državi vladata popoln red in mir. Večina upornikov je ie v rokah oblastev. Ostale pa pristojne rodne popevke je pel svoje najlepše pesmi, ki so večinoma danes že vse ponarodelo. Njegova rahla otožnost;, čuvstvena ljubezen, vei-sih strastna, včasih razposajeno prešerna, obup in molitev, ki so se menjavali kot so se spreminjala razpoloženja, so tako neposredno ohranjeni v njegovi pesmi, da še danes spadajo mod največje zaklade slovensko lirske pesmi. Njegove domoljubne pesmi so med najmočnejšimi slovenskimi, slovenstvo povelieujočimi budnicami. Njegova ljubezen do slovenskega naroda je bila močna kot gora, goreča, zvesta nepremakljiva. Predvsem potem, ko se je iz »katastrofalnega vseslovanstva«, katerega glasnik je bil v početku, zasidral v domačih tleh. v Sorskem polju, na zemlji svojih očakov. Tedaj je vsa zemlja okrog njega oživela in se živa razgibala. In kdorkoli stopa sedaj čez to Jenkovo polje, čuvstvuje z njim: vsa ta pokrajina živi še danes prav tako v sluveuski književnosti, kot v resnici, in ko bo že spremenila tudi svoje zunanje lice, bo šc vedno živela v .Jenkovi posmi. Tako je Jenko za večnost ohranil v svojih pesmih notranje življenje človeka s Sorškcga polja, vtiske, ki jih je mogočo doživljati samo na tem koščku sveta, in zato je prav, da ga ta pokrajina še posebno in ves slovenski narod z njo slavi. Tudi Jenko je eden od mejnikov slovensko notranje zgodovine. In danes prihajamo v obiske k temu velikemu stoletniku še posebej po to, česar tako manjka našemu času: po pesem, čisto lirsko pesem, ki vre iz srca in v srce, po neposreden izraz, toplo čuvstvo, po pristnost čuta, in predvsem po ljubezen do zemlje, do te lepe slovenske zemlje, do pravilnega jugoslovanstva in našega slovenstva, ki je bilo njemu in unšim očetom vse in mora biti tudi naiu- Ul. oblasti zasledujejo. Pričakujejo, da jih bodo vsak hip prijeli. Poročila o nekem atentatu na Nj. Vel. kralja Zoga so docela izmišljena in brez vsakr podlage. Albanska agencija poroča tudi, da so vesli tujih lislov o tem, da bi upor v Fieriju, ki je bil dejansko slrt v nekaj lirah, trajal dalje, netočne. Prav tako so neresnične in popolnoma neosnova-ne vesti, da je padel general Aranitas s 00 vojaki. Edina žrtev tega upora je general Ghiliardi, ki je odšel v Pojane, ne da bi vedel za ii|M)r in kjer so ga ubili uporniki. Po vsej Albaniji vlada popoln red in mir. Poročilo „Tempsa" Pariz, 17. avg. c. Nocojšnji Temps> prinaša iz Albanijo zelo podrobno sporočilo o položaju v zvezi z izbruhom nemirov v južni Albaniji. I.isl meni, da so ti nemiri znak. da se položaj, ki ga jc uvedel kralj Zogu, zelo maje. List je prepričan, da so bili ti nemiri naperjeni proti kraljevemu osebnemu režimu. Glede umora generala Ghiliardija pa ima list zelo zanimive informacije. Pravi, ila ,io bil tisti atentat naperjen proti kralju, s katerim se je (•hiliardi skupaj vozil. Dejstvo je namreč, ila je bit general ubit v suverenoveni avtomobil«. List pravi, da je bil ubit na ta način, da se jc sklonil pred kralja, ko je neki neznanec naperil revolver na avto. V istem hipu je počil strel in general se je zrušil na kralja, ki je seilet za njegovim hrbtom. Upor vodi glavar južnoalbanskih plemen, k' je zelo bogat in zelo ugleden. Dolgo vrsto lel je bival v pregnanstvu in se je šele nedavno vrnil iz inozemstva. List šc dostavlja, ila je upor izbruhnil tam, kjer jc bil dozdaj italijanski upliv t premoči. 99 Podlaga za vzajemnost Jugo- slovanov se jc našla Piccolo dolin Sera« jo objavil članek o novem režimu v Jugoslaviji ki jc vzbudil v Belgradu veliko pozornost in ga tudi bclgrujski listi doslovno objavljajo. Ir/tiski list so najprej peču z vlado Bogoljuba Jevticu, ki je imel nn svojem progruinu tudi zbli/.unjc s Ii rv utsko-srbsko-slovensko opozicijo, stoječ pri tem na podlagi uuituri/iuu od t>. januarju 1929. pa je doživel popoln pora/. Iu poru/ jc prepriča! kr. iiunicstnišlvo. da jc treba napraviti nadaljnji korak v smeri nuprum Hrvatom iu nuprain voditeljem starih strank, dii sc doseže tisio državno edinslvo. ki ga strogi cenlrnlisiični kur/, ui mogel ustviirili I o tle-likutno in težko nalogo je v/cl uase dr. Milan Stojadinovič. Srečna StopadUnovičeva roka Bilo bi prc/.goduj izreči končno sodbo o delu dr. Stojadinoviča in njegove vlade, ki se jc komaj začela truditi /ii konsolidacijo države iu normalizacijo notranjepolitičnih ru/mer v Jugoslaviji, vendar sc pil mora že sedaj reči. da še nobenemu ministrskemu predsedniku v Jugoslaviji ni uspelo, da bi ustvaril okrog sebe tako ozračje širokega zaupanja, kakor sc je to posrečilo dr. Stojadinoviča. l)r. Slojadinuvjč ni hotel oktroirati s pomočjo opozicije, ki sc je pokuzala pri volitvah, novega volilnega /ukona in /e nn jesen razpisati volitve, ker jc hotel prej pomiriti politične razmere ter dati političnim ljudem prilike, du prej stvorijo potrebne politične stranke, ki bi bjlc dovolj močne, du država nc bi zopet padla v kaos. kakor je vladal pred proglasitvijo diktature. In v resnici se /c zdaj vidijo obrisi treh velikih strank, ki bodo igrale vlogo pri izoblikovanju bodoče smeri državnega življenja: uuitui ističui centralisti okoli Jevtiča. drugič srbsko-lirvutsku kmetsku koalicija tir. Mačka iu Joče Jovunoviču. kateri bi so mogli sčasoma pridružili I)uvidovičcvi demokrati. in končno najvažnejša skupina, ki bo gotovo predstavljala večinsko stranko, jugoslovanska radikalni! /a jed niča. Zakaj neverjetno jc. da bi sc mogla okoli Mačka formirali tako jaka kinetska strunka. da bi mogla postati najmočnejša grupa v Jugoslaviji. „Sloi'enčee" članefe Do sedaj ima enoten političen program šari vladna koalicija jugoslovanske radikalno ijednice. Nato navaja »Piccolo« »SlovenCev« Vlada bo zmanjšala brezposelno«! fno za ti »Piccolo delta Serra" o »Slovencu" članek ml II. julija 10"'' in pravi, du nihče ni mogel tako dobro formulirati' osnovnih točk tega programa, kakor je lo storil .Slovenec-: v imenovanem članku, Nmo navoju sPiccolo« osnovne točke Slovcučcvegus članku, ki je izvajal. du ji' tako zvani integralni miituri/.em doživel neuspeli in da je treba državno življenje odslej postaviti ua bazo slovenskega, srbskega iu hrvatskega naroda, od katerih mora vsak ohranili iu razvijati svoje osebi te narodne, kulturne iu etične vrednote v smislu svoje narodne tradicije. I.e na ta način se bo moglo stvoriti resnično državno in nacionalno-politično edin-stvo Jugoslavije, dragocene energije pn, ki so sc celili lš let izgubljalo v naporih za nemogoči iiitcgrulno - iinitarisličui centralizem, se bodo lahko uporabile za izboljašnje uprave, pobijanje korupcije, ustvarjanje zakonitosti in poštenja ter za iskanje novih virov gospodarskega blugostnnja. Potem nadaljuje Piccolo« svoja .lastna razmišljanju o novi stranki iu izraža mnenje, da nikakor nI pravilna bojazen onih, ki menijo, da j srbski radikali, slovenski katoliki in bosanski muslimani ne bodo mogli dolgo skupaj orati. I Zakaj med njimi obstajajo skupne točke, ki so razvidne iz skupnega programa, tako da nili verske razlike ne bodo mogle motili njihovega soglasja. ,,Piccolo" o dr. Mačku Tudi ilr. Maček po mnenju »Piccolo« gleda z zaupanjem na eksperiment dr. Stojadinoviča. ker bo program jugoslovanske radikalne zajed- j niče gotovo slej ali prej privedel do sporazuma j s Hrvati, zilkaj dr. Stojadinovičevo tlelo teži za j priznanjem hrvatske enakopravnosti in hoče j uresničiti široko upravno avtonomijo. Snj tako j daleč ni šel niti pokojni Pnšič in je Stjepun Radič kljub temu sklenil z njim koalicijo Ako i se je našla podloga za sporazum med Srbi, Slo- I venci in muslimani, se bo rtašla tudi možnost | sporazuma s Hrvati iu zato se jo po mnenju -Piccola' podlaga vzajemnega življenja in delovanja v interesu države v Jugoslaviji naposled našla. Mnogo bo seveda odvisno od načina, kn ko se bo k' temu cilju tožilo. »Ako bodo vsi i imeli široko In tolerantne nazore o interesu države. kakor jih ima dr. Milan Stojadinovič. potem ne bo zgrešil svojega cilja« — tako zaključuje tržaški list svoja zanimiva izvajanja. Cesta iz Ljubljane do Albanije Draga ogromna dela se pripravljajo v ministrstvih se le "VVashington, ir. avgusta. AA. Nesreča letalci U illv Posta sc je pripetila ob 4.40. Letalca sla krenila snoci iz. l-uirhunksa. Zaradi goslc mogle na sta morala v oddaljenosti 50 milj pristali na jezeru llarbin. Nato sta vnovič vzletela. vendar pn sta morala kmalu pristati na neki manjši reki. Iu sta skušala dobiti pojasnilu v taboriščih Kskimov na Poinl Uarrovvu. ko se jc letalo vnovič- dvignilo v zrak. pa so je v višini 20 metrov zaradi poškodbe zrušilo na obalo. Očividci so o nesreči takoj obvestili najbližjo brzojavno vojaško postajo. Vodja postaje, jc il letalec Post takoj odšel na kraj nesreče, našel trupli obeli letalcev in ju prepel jal nn jiostn jo v 1'oint Barrovvu. Vso kaže, du sta bila letalca hipoma mrtva. Ailiefiška vlada je odredila, nuj na Aljasko takoj krene vojna ladja, ki bo prepeljala trupli letalcev v domovino. \ sa Amerika je zaradi te nesreče ovita v žalost. Predsednik Roosevelt jo osebno prizadet, .ker T vsej državi izdelali prometni objekti, a istočasno se bo poživilo gospodarstvo in znižalo število brezjioselnih. Gradbeni minister Miloš Bobič je delo za izvedbo javnih del v svojem resoru še pospešil ter je od prevzema gradbenega resora do danes pustil izvesti objektov v skupni vrednosti 200 milj Din. Ta vsota je v glavnem razdeljena: za zgraditev cest in mostov Ier za hidrotehnična dela. Potrebe povečanja prometa v naši državi rastejo iz dneva v dan ter stavljajo vse večje zahteve glede kvalifikacije kakor tudi goslcte prometne mreže, Sredstva pa, s katerimi razpolaga kr. vlada, daleč zaostajajo za stvarnimi potrebami ter je to vprašanje predstavljalo prej kol sedaj izredno veliko težav glede izbora in določitve reda. po katerem se bodo poedini objekti jemali v delo. Radi, lega se je bilo treba zadovoljiti z izvršitvijo najvažnejših zvez med posameznimi kraji v državi ter skrbeli predvsem z.a mednarodni promet in se ozirati na obveznosti, ki jih ima glede tega naša država. Med najvažnejše ceste, ki bodo služile boljši povezanosti v naši državi, spada predvsem velika turistična cesta, ki bo vezala dravsko in savsko banovino ter bo potekala nadalje preko Kariobaga-Bobrovca-Makarske, Kolora in Budve do albanske meje. Nadalje spadajo sem ceste, o katerih sino že poročali in ki jih bo kr. vlada v najkrajšem času zgradila. Posebne važnosti ie tudi velika mednarodna cesta Belgrad-Novi Sad-Subotica do madjarske meje, ki bo služila za zvezo med zapadno-evropskimi kraji in vzhodnimi državami. Štirje deli te cesle so žc v delu in to cd Zemuna do Novega Sada, a za dva sektorja med Avalo ter TopolO skozi Niš k Niški banji so že odobrene licitacije. Graditev medu. ceste je prav posebne važnosti tudi za našo eem. indilstrijo in preko le tudi za naše obrtništvo, ker se. bb snnio za to mednarodno cesto porabilo 1000 vagonov drobnih granitnih kock. Poleg teh objektov, z delom katerih sc je pričelo ickom zadnjih dveh mcsecov, »o se sedaj razpisale tudi nadaljnje licitacije za konec avgusta in začetek septembra tega leta, in sicer za zgradbo cest in mostov v iznosu za okoli 41 milijonov dinarjev. /, graditvijo teh del sc bo že leios pričelo. Posebno pozornost je kr. vlada posvetila hidrotehničnim objektom, da bi se z neznatnimi denarnimi sredstvi zadovoljile vse nujne potrebe in izkoristila voda kot prirodno blago, kakor tudi da bi se odpravila nevarnos* od strani razdiralne sile vode. V kolikor so ta sredstva manjša, v toliko je težje izvršiti izbor ter (n sredstva napram ogromnim potrebam najracionalnejše izkoristiti. V teku julija in avgusta so se nadaljevala in dokončala regulacijska del« lia 30 raznih mestih na rekah Donave, Save, Drave itd. Odobreni so tndi projektj za nekatera druga regulacijska dela nu 28 raznih mestih v iznosu 15.700.000 dinarjev. Izvršujejo se tudi regulacijska dela na Ljubljanici, na Savinji pri Celju in Muri pri Radgoni ter drugod. Za kraje, kjer ni vode Kr. vlada posveča tudi vso pozornost preskrbi vode krajev, ki vode nihiajo. Kot prvo mero, da bi se obstoječa potreba za vodo zadovoljil«, je vlada iz fonda za javna dela od 60 milijonov dinarjev na seji ministrskega sveta dne 9. avgusta že izvršila razporeditev ter odobrila kredit zu zgradbo vodnjakov, vodovodov in cistern v brezvodnih krajih v posameznih banovinah. Kot nadaljnja mera je prišlo zakonsko pooblastilo z.a gradbenega ministra, da lahko najame pri Hipotekami banki posojilo 50 milijonov dinarjev, istotako za zgradbo cistern in vodnjakov izključno samo v krajih, ki vode nimajo. V nadaljnjem programu je predvidena cela vrsta manjših del za regulacijo manjših rek, zaščito obale, zgraditev nasipov rudi zaščite plodne zemlje. S to nalogo so poverili razne in-ženjerje, ki so jih poslali na teren. Poleg vseli skromnosti razpoložljivih sredstev je gradbenemu ministru uspelo, da iz rednih proračunskih sredstev, državnih, bonskih kakor tudi dotacij iz fonda za javna dela od/lvoji za izvedbo tehničnih dol skupno vsoto v iznosu okoli 54 milijonov dinarjev. Tek na 2110 m (S, tekm.): f. predtek:!. dr. Jam-nicky 22.9, 2. Kovačič 23.3, 3. Rijaveč (Slavija, Va-raždin) 24.0. II. predtek:!. Bauer 22:9, 2. Tauber (Mkb. Zagreb) 23.8, 3. Mazzi 24.4. Tek na 1500 m (II tekm.): I. Goršek (P.) 4:17V.-, 2. Czurda (P.) 4:19-,:,. 3. Deči (PSK) 4;22\-,, 4. Srakar (P.) 4:24>,h 3. Pogačnik (P ) 4:27. 6. Kotnik (Ilirija) 4:20. Met diska, helrnski stil (4 tekin.):.1. Kleut 38.80 (nov jugoslovanski rekord), 2. dr. Narančič 38.37. 3. Kcvačevič 35.23, 4. prot: Ambrozv 34.97 m. Tek na 400 m (finale): 1. Nikhazi 51.7, 2, Banj-ščak 52.1. 3. Stefanovič 52.8, 4. Hofer.50,8, 5. Miihl-eisen 53.2, 6. Karner 53.3. Danes, v nedeljo, se nadaljujejo tekmovanja, in sicer ob 16, ne ob 17. kakor je bilo prvotno določeno. Sodniški zbor se sestane ob 15. Šahovski turnir V A skupini je bil Gabrovšek prost, v B skupini pa Savič Radomir. A skupina Nikolič In Jonke remis, Proinfalk iu Grečnrski še igrala (najbrž reiiiis), Branko Savič in llrou remis, šlškn premagal Oareva. M. Vidmar pa Preka. — B skupina: Marek dobil proli Herbatinii po konliimncu. Berič zgubil proti Licillu, Vidmar C. in Sorti remis. Sikošek in Su-bariS remis. Matvejev in Longer remis. Jutri se prične finalni turnir. Ruski napad na Japonsko Moskva, 17. avg. c. Današnja Krasuaja Ga-zeta-, ki je glasilo sovjetskega vojnega komisa-rijala, objavlja zelo oster članek proti Japonski, Japonska vlada ie namreč pred dnevi sporočila v W;>.shiugton in London pripravljenost, da naj se otvori nova pomorska konferenca. Ta konfcrenca pa bi morala biti neodvisna od vseh dosedanjih pomorskih sporazumov, a bi na njej sodelovale samo tiste države, ki so b''e zastopane že na waahingtonski konferenci. Glasilo vojnega komi-sarijata vidi v tem nov dokaz japonskega inipe-rijalizma. Rusi so prepričani, da bo Japonska Japonska kmalu imela najmočnejše vojno brodovje v Pacifiku. To pa Japonski še ni dovolj, ker jc nedavno izdala nalog za zgradbo 120 novih trgovskih ladij. Vso tc trgovske ladje bodo zgrajene na moderen, čisto poseben način in bodo lahko v najkrajšem času v slučaju vojne perdelanc v vojne ladje. Glasilo vojnega kominarijata opozarja vse evropske države na zmeraj bolj naraščajočo nevarnost japonskega imperijalizma. Razume se, da Krasnaja Gazeta« zaključuje svoj članek z zahtevo, da sc nc sme nobena pomorska konferenca vršili več brez. Rusije, Dunajska vremenska napoved: spremenljiva in poleinaioča oblačnost, pretežno jasno, topleje z nekaterimi nevihtami. Vojni minister na Bteda Bled. 17. avg. Danes dopoldne ob II. je prispel z bclgrujskitn brzini vlakom na. postajo Lesce-Bled vojni minister urmijski general Peter Živ kov ic, ki se je z. avtomobilom odpel jal na Bled. Po prihodu so je preoblekel in se odpeljal z. avtomobilom v Bohinj v avdijcuco k N j. V is. knezu namestniku Pavlu. Poročal je o resornih poslih. Popoldne se je vrnil na Bled in, sc v civilu sprehajal po blejski okolici. V njegovem spremstvu se nahajata upokojeni general Rti d i -a Ni kol i.e in ministrov udjutant pjordjc I I i č. Kako dolgo sc bo Vojni niiiiister mudil na Bledu, še ni znano. Pričakujejo tudi predsednika vlade in zunanjega ministra Stojadinoviča. ki se je z jutranjim vlakom odpeljal iz Belgrada in se jc vmes ustavil v Sloveniji. Davidovič ustanavlja stranko Belgrad. 17 avg. ni. Prvak demokratske stranke I juha Davidovič je radi organiziranja pristašev ti' stranke v krajevne odbore imenoval poseben odbor, ki bo do dne. ko bo ta stranka evenfuclno z bivšo zemljorudniško stranko ustanovila novo stranko, opravljal funkcije začasnega izvršnega odbora. Davidovič je imenoval za člane tegH odbora naslednje prvake demokratske stranke: bivšega ministra Grola, bivšega predsednika Narodne skupščine dr. Ivana Ribarja, bivšega ministra Pero Markoviča, odvetniku Božidaru Vlojiča, bivšega glavnega tajnika tc stranke Snvko Dukanea tor Kisio Jojiča, pomočnika prosvetnega ministra v pokoju. Živojinu Arandjelovlča, narodnega poslanca, Dobrivoja Lnzarcvie«, trgovca ter odvetnika I .jubolni rti Trandafilovlčn in Nikolo Radoviča. /.u tajnika za splošne za/leve te stranke jo Davidovič imenoval odvetnika Carevičfi. Ta izvršni odbor bivše demokratske stranke bo imel isto funkcijo, kakor jo jc imel ožji glavni odbor bivše radikalne stranke, ki so ga, kakor znano, tvorili \1 10 z obhodom, ki se bo končal v cerkvi, kjer bo sveta maša za umrle člane društva. Po maši bo na trgu tabor, na katerem govorita g. dr. Marko Natlačen in g. dr. Jakob Mohorič. Pofioldne se bo slavje nadaljevalo in zaključilo z ljudsko zabavo na vrtu g. Martinčiča. Zaradi navala ljudi, ki ga pričakujemo, in zaradi lažje organizacije prosimo zlasti vsa naša društva, pa tudi posameznike, da javijo število članov za prehrano, ki bo v tem primeru združena z znatnim popustom. Ker naj bi bil pri vsej slavnosti predvsem poudarjen tudi njen sto-vonski značaj, prosimo udeležence, naj jjridejo v čim večjem večjem številu v narodnih nošah. Štirideset let »z Bogom za narod«, v tem znamenju na svidenje v nedeljo v Cerknici 65 Iei človekoljubnega dela Velika slavno si plujske gasilske čete Na izredno slovesen in jirisrčen način se jo v sredo, 14. t. ni. in v četrtek 15. t. m. proslavila 65-letniea obstoja in plodonosnega delovanje gasilske čete v Ptuju. S_ slavnost-jo je bil zvezan tudi zlet gasilske župe. Ptuj se je temeljito pripravil, da sprejme goste, ki so prišli iz bližnjih in daljnjih krajev, na dostojen in svečan način. Le žal, da je slabo vreme oviralo mojstrsko zasnovani lep spored. — Proslavitev 65-letnice se je pričela v sredo zvečer. Mesto jo bilo v zastavah in nešteti lampijončki in sveče so razsvetile okna. Ob pol 21 se je zbrala na Florijanskem trgu ogromna množica ljudi, da prisostvuje bak-ladi, ki s cje vršila z godbo po mestu. Razvil sc je sprevod z baklado jio mestu, z že-lezničarsko godbo »Drava« iz Maribora in godbo iz Sv. Marka niže Ptuja nu čelu. Po bakladi se je vršila v veliki dvorani Dru- voru in jih spodbujal za nadaljnjo človekoljubno in nesebično delovanje. Ix'|ie besede so naslovili na gasilce še gg. podban dr. Pirk-majer, mestni župan .lerše in zastopnik /.veze Azer. — Nato se je vršil mimohod na Florijanskem trgu, ki jo prav dobro uspel. S slavnostnega zborovanja so bilo jioslane udano-stne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kralj. Vis. namestniku knezu Pavlu, Nj. Vis. kraljeviču Tomisluvu, ministru za telesno vzgoio dr. Komnenoviču in starešini Josipu Turku. Popoldne je nastopil oddelek gasilcev na T.vrševem trgu s prostimi vajami s sekiricami jiod vodstvom g. Močnika, in oddelek vojske pod poveljstvom podporočnika gosp. Burtola. Nato jo sledila gasilska vaja na Minoritskem trgu s prav dobrim uspehom. S tem je bil oficijelni del lepe prireditve, ka- K proslavi na Napil niča Komur mar za reč je našo, dvigni se, pa primi čašo! Od navdušenja razvneti to zdravico čemo peti: Zemlja naša, tale čaša je nalita tebi v (asi! Bog te brani, da čestita, ponosita nam boš last! Simon Jenko. Jenkovo polje zori Skoro od sleherne hiše drži pot v polje, ob njej so nanizane njivice kot pomaranče na cvetnonedeljskih butarah, v barvitih pentljah detelj, pšenice in prosenega latja. Peščeno je polje in ko sito prepušča vodo. Sleherni teden prosi dežja in če ga ni. mre, se suši in rjavi. In če ga 14 dni ni, ga ljudstvo izprosi v prošnjih jirocesijah od Marije z Brega, tako milostljivo, da je ves presbi-terij njene kapelice okrašen z zahvalnimi slikami. Božja pot Sorskega polja. Žito ob moči močno obrodi in no poleže. Dnevi žetve so veliki eelotedenski prazniki — zaliti ne z rajnim vincem, amjiak s slanim potom in znojem — vendar resnični prazniki kljub temu. Da, praznično oblečeni se odpravljajo na žetev ženjei in žanjice. Drugod moški ne žanjejo, tukaj je drugače. Kot pri svečanem obedu so med seboj pomešani fantje in dekleta — žanjci in žanjice, ter ubirajo enolično pesem srpov. Kot bi gledal film z vedno se ponavljajočim prizorom. Oslica poje v dekliških rokah, ostri rezilo srpa, se skloni in bilje zaječi, Dest žitnih vlaken se v pro- Slovenski bojevniki na Brezjah Med pridigo bivšega vojnegi Kakor vsako loto so se tudi letos zbrani na praznik Brezmadežne, 15. avg., na Brezjah slovenski možje in fantje iz svetovne vojne, da se poklonijo nebeški Kraljici, da se zahvalijo za srečno vrnitev iz svetovne vojne in da se spomnijo padlih in umrlih tovarišev tor si izprosijo nebeškega blagoslova. Kljub slabemu vremenu prejšnjih dni so je zbralo do 3000 bojevnikov iz vseh krajev naše slovenske zemlje. Nebo je bilo ta dan milostno, da se je mogla vsa slovesnost vršiti na prostem. Pred svečanostjo bojevnikov se je ob 9 dopoldne vršila prisrčna slovesnost rediteljev iz kranjskega okraja za evharistični kongres. Na Brezje so prikorakali s tržiško godbo na čelu reditelji pod kurata Franca Kogeja giral g. Ahačič, cerkveno pesmi, vsa množica jih je j)ela. Po sv. maši so jievci zapeli »Blagor mu«, nakar so duhovniki — bivši kurati — odmolili molitve za mrtve. Godba jo nato zaigrala žalostinko, pevci so zapeli »Oj Doberdob«, h koncu je pa godba zaigrala državno himno. Po cerkveni slovesnosti so je vršila v samostanski dvorani seja širšega odbora za spomenik Francu Bonaču. Sejo je vodil predsednik odbora g. Schiffrer iz Stražišča j)ri Kranju. Dvorana je bila polna zborovalcev. i Po poročilih odborovih funkcionarjev: taj-1 nika g. Hama in blagajnika g. Češnja, se je j razvila živahna debata. Namen razgovora je bil, kako naj so se čim prej uresniči lojni Cerknica, dne 17. avgusta 1035. To bo po.dolgem času prvi praznik, ki ga bo ta osamljeni, od naših ljudi vseh vrst zmeraj pozabljeni svojski kos slovenske zemlje obhajal prihodnjo nedeljo. Nc bo to ukazano slavje tiste vrste, kakor smo jih žal morali jioznati zadnja, dolga leta: jiraznik komandiranega navdušenja, |>raznik praznih gesel in enodnevnih nazorov, marveč bo praznik Notranjske, kakršna je. Praznik skromnih, a delavnih, stremečih, idealnih ljudi iz kamenitih polj in dolin in hribovitih vasi, tistih ljudi, ki so dali Notranjski v zadnjih štiridesetih letih kulturni in narodni obraz, kakršnega kaže danes. Obraz, ki je samo sestavina svetlega, čeprav trpečega obraza vse maitere Slovenije, ki je katoliška, zavedna in zvesta čez vse težave in teme. V nedeljo praznjujc 4 Oletnico |vrosvetno društvo v Cerknici, ena najstarejših katoliških prosvetnih postojank in središče našega izobraževalnega dela na Notranjskem. Z nedeljsko proslavo hočejo njegovi člani in prijatelji manifestirati svojo voljo, da hočejo biti tudi v času nastajajočega sloven- Mcd sveto mašo na prostem pred cerkvijo vodstvom g. Hama iz Kranja, in odšli skuj); i no v Marijino kapelo, da se zahvalijo božji Kraljici za lepo slavje evharističnega kongresa. Frančiškan g. p. Kajetan je imel na navzočne reditelje jired Marijinim oltarjem lep nagovor, jih bodril za dela krščanske Ijti bežni in na koncu v zahvalo za prekrasen izid evh. kongresa zmolil skupno z reditelji neknj molitev. Točno od desetih se jo začelo bojevniško slavje. Na prižnieo je stopil bivši vojni ku-rat, katehet g. Franc Kogej, ki se je v prekrasnem govoru in izbranih besedah spomnil umrlih tovarišev, zlasti pokojnega } ranča Bonaea, katerega lotos prvič ni več med nami, bodril navzočne tovariše za bojevniške ideale svobode, pravičnosti in miru ter poudarjal moč bojevniškega gibanja in medsebojnega zaupanja. Njegove besedo so ganile srca resnih mož in fantov i'o solz in poglobile medsebojno vez tovarištva in prijateljstva. Po cerkvenem govoru je bila sv. niaša na prostem. Preti začetkom sv. maše so pevci-bojevniki pod vodstvom gosji. Wagnorja zapeli »Ti, o Marija«. Med sveto J mašo je igrala tržiška godba, ki ji je diri- I zamisel ovekovečenja spomina pokojnemu Francu Bonaču. Načrti se izdelujejo jiod vodstvom arh. prof. Plečnika in bo uresničenje tega načrta ne-le lep spomenik pokojnemu Bonaču, temveč tudi okras Marijinega svetišča in jionos slovenske zemlje. Odbor je dobil mnogo koristnih jiretllogov od navzočih zborovalcev, ki so se enodušno izrekli, da bodo delali z vsemi silami za uresničenje načrta. Posebno so apelirali na predsednike bivših skupin bojevnikov, tla v svojem jiod-ročju zberejo potrebni denar, ki naj omogoči, tla se bodo leto osorej bojevniki zbrali že preti Bonačevim spomenikom pod okriljem Božje Matere na Brezjah. S tem je bila lepa in prisrčna slovesnost končana in bojevniki so se razšli v trdni veri, rla ostanejo zvesti načelom, za katere so morali trjieti dolga štiri leta na bojnih poljanah l>o raznih bojiščih, ter si obljubili, da se drugo leto zojiet snidejo in stisnejo prijateljsko roko. Da je slovesnost res vzorno izpadla, je posebna zasluga odbora za postavitev spomenika Francu Bonaču, zlasti tajnika odbora g. Hama, ki je vso prireditev res vzorno I organiziral. Blagoslov gasilskega orodja pred jiroštijsko cerkvijo štvenega doma akademija, pri kateri so ptujski gasilci izvajali vaje s sekiricami in tehnične vaje pod vodstvom četnika Močnika. Predsednik ptujske čete g. Vidmar je pozdravil navzoče predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Orisal je pestro in bogato kroniko čete od ustanovitve leta 1870 do danes ter izrekel toplo zahvalo soustanovitelju gasilske čete g. Steudteu. Čestitkam so se pridružili vsi ostali zastopniki edinemu še živemu soustanovitelju čete. Za čestike se je 82-letni starček g. Steudte v ginjenih besedah zahvalil. Pri tej priliki je mariborska župa izročila po svojem zastopniku ptujski gasilski četi krasno izdelano srebrno spomin-sko ploščo kot znak priznanja za 65-letno plodonosno delovanje na polju človekoljub-lja. Ptujska gasilska četa je namreč najstarejša organizacija te vrste v Sloveniji. Na praznik Vnebohodn Dev. Marije, se je oh 5 vršila budnica, ob 8 sprevod po mostu, katerega so se udeležili preda ta vniki ob-lastev in uradov, zastopstvo raznih društev ter 51 gasilskih čet z nad 1000 gasilci. Zastopane so bile razen župe Ptuj, Ljubljana, Celje, Kamnik, Maribor (levi in desni breg), Dolnja Lendava, Murska Sobota, Slovenj-gradec in Varaždin. Poslednji so zbujali s svojo lepo rjavo uniformo splošno pozornost. — Ob 9 je g. prošt Ivan Orcif eelebriral ob številni asistenci duhovnikov pontifikalno sv. mašo. pri kateri je sodeloval celotni cerkveni pevski zbor in pevsko društvo »Cecilija« iz minoritskega samostana. Po sveti maši je imel e. jirošt za gasilce pomembno pridigo. — Po blagoslovitvi gasilnega orodja, se je vršilo na Tyrševem trgu slavnostno zborovanje. Predsednik gasilske župe gosp. Mtizek je pozdravil gasilce v jedrnatem go- žarjeno s pesniškim sijem. Kn.j neki premišlja o žitnem klasu, ki bo kmalu požeto in v kašče dejano, iu vendar vsako leto polje zlati. Dokler bo pšenično klasje zlatiln to polje, bo živelo pesnikovo im«. teri je prisostvovala nu tisoče broječa množica. končan. Prosta zabava se je vršila v Gasilskem domu. Radi slabega vremena jo dospel močan oddelek gasilcev z godbo iz Gornje Radgone šele popoldne. Dvodnevna proslava je odgrnila zaveso, s katero je videti vse tisto ogromno požrtvovalno delo, ki ga v svojem poslanstvu vrši vzorno in nesebično ptujska gasilska četa že 65 let. Hkrati pa je prišla tlo izraza tudi hvaležnost, ki jo kaže ljudstvo tlo svojih hrabrih reševalcev. Proslava je potekla v znamenju gasilske vzajemnosti in medsebojne pripravljenosti za pomoč ter prisrčno zahvalnosti ntujskim gasilcem, katerim želimo tudi mi še veliko uspehov in priznanja za človeko ljubilo ter brezprimerno nesebično udejstvo vanjo. * Odkrito zgodovinsko taborišče Stari trg jiri Ložu, 16. avg. tijne starotrške in loške okolice sc odkrivajo! Vztrajnemu, načrtnemu delu se razodevajo skrivnosti tc čudovito okolice, že znane j)o svoji jiokrajinski lepoti in geoloških posebnostih ler arheoloških najdbah. Nas-jirotj Mlaki (hribu nad Starini trgom), kjer so se utrdili .lajmdi.so utrdili napadalci — rimski vojaki — Nadleški hrib. To je IS. in 14. t, m. nedvomno ugotovil g. univ. prof. arheolog dr. Balduin Snria (Ljubljana) s prerezom okoim, ko je prišel semkaj pripravljat poučni izlet mednarodne družbe arheologov v začetku sept. t. I. Poleg raziskovanj voda, Križne jame iu Golohine, ki naj nam potrebno vodo dajo. škodljivo vodo jm odvajajo, poleg graditve in izboljšanja cest in j>oleg kopališču, ki je potrebno, bodo tudi arheološka raziskavama v bodočnosti preskrbela marsikateri zaslužek in pospešila tujski promet. Upamo tudi. I da dobimo vsaj v u«l«i letih dobro cestno > zvezo na Sušak. Sorskem pol?u Sv. Krištof na cerkvi v Drulovki veslo spremeni, še parkrat zavihti srp v bilje in snop leži že zavezan. Velikim praznikom žetve slede manjši prazniki ajdove setve in mlatve — polni tajne, le občutene lejiote in poezije. To polje prehaja nedeljeno od očeta na sina, ki zbira odkupnino, da izplača sodediče. Ljubi ga bolj od svojih ljudi, od žene in otrok, sleherna njivica, da tudi že krjiica. mu je zaročenka. Da je premalo človeški, naj ne zameri, ne dolžini, le ugotavljam. Starčku, ki je jilodil z znojem to polje, postaja le to svetišče. V nedeljo, ko si k sv. maši ne upa, ti pije s tresočo se pnlieo v travnat plot in se razgleda po grivecem se morju. Ko pozvoni k povzdigovanju, se obrne proti zvoniku in se pridruži mašniku: klas. zrno, kruh, Bog. Večkrat gledam na žitnem polju med pozibavajočim klasjem resno postavo, ob- Ljubljanske vesli: Ljubljanski Irg, sadje in izvoz Ljubljana,,17. avg. Umi iili triu času ji' bil ljubljanski trg /.nliasnn /. lepim štajerskim sadjenij tako '/. .i;ibi)lki iu liniškami. Štajerski sadjarji, ki šii trpeli /.uradi sadne izvozno politike, so riivi/uli tu i*iis nu ljubljanski trg iz duljnjih krajev, laku iz ptujskega okraju, kar v lo-vm-iiili avlnnioliilih najlepšo hruško in jabolku, ki so jih prodajali prav ceno. Letošnje liiizuo sadje jo tudi dobro obrodilo. Izvoz jo l il ugodni. Pojavilo |iu so se druge ovire. Nu glavnih i zvozu i It postajah so bili imonovani s! rokovnjnki-1'itologi, ki izdajajo za izvozno sadje posebne certifikate, s katerimi potrjujejo, da .ie sadje, namenjeno za inozemstvo, zdravo in ni nalezcno od ameriških sadnih uši. Dva strokovnjaku v Mariboru in na Jesenicah pregledujejo to sadje. Velike sitnosti imajo v prvi vrsti izvozničarji sadju, ki so ga izvažali i/, (lor. Radgone kar.čez Muro v Avstrijo. Ta izvoz jc sedaj ukinjen. Ti. iz; vo/.uičar.ii morajo sadje v vagonih pripeljati v Maribor, kjer dobe zadevni certifikat. Baje jo v inozemstvu stavljenih več vagonov sadja ua razpolago, ker niso imeli teli certifikatov. Ugodnejši izvoz sadju vpliva na ljubljanski trg v toliki meri, da ga jc letos ve: liko manj. Posledica slabo letino pa jo tudi povzročila, ila lotos Irg ni lako bogato za- ložen s sadjem kakor lani. Danes je bil trg, lahko rečemo prvič bogatejše založen s sadjem, toda za 7(1/» manj ko lani. Danes jo bilo uvoženega nekaj tisoč kg raznega sadja. Štajerska jabolka boljše kakovosti so bila na debeli) 2—3.50 Din kg, n advobno 3—5 Din, domača 2- 4 Din kg. Štajerske hruške so bile na debelo 4—6 Din, v prvi vrsti maslenke. Na drobno so bile hruške od 3—8 Din kg. —-Italijanske breskve so bilo na debelo ,12— 14 Din, nu drobno za 1 Din višje, Snicdorevsko grozdje se je prodajalo od 6—7 Din, novosad-sko je bilo cenejšo. Bosansko slive f>—6 Din, domače 4—5 Din kg. Današnji sadni trg jc nudil tudi pozne rdečo jagode po 8 Din liter. Tudi nekaj borovnic je bilo po 4 Din liter. Maline so bile po 3 -4 Din kg. V ostalem jo bil trg prav živahen in z vsemi potrebščinami najbolje založen. Mnogo je bilo ta tedon na trgu stročjega fižola, kajti okoličanko so hitele trgat natiški fižol osobito y onih krajih, kjer je zadnjo soboto silen naliv s točo popolnoma uničil natiški fižol in ga povsem oklostil tako, da ni upati, da bi se še opomogel. Primanjkujejo domači paradižniki, ki so do zail njoga časa dobro kazali, a jim je naliv močno Škodoval. V splošnem so drugaeo cene ostalo stalne. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. soe. pol. in nar. 7.lir; S. br. 16.485 od 25. V. 1935. Razstava angorskih huncev Ljubljana, 17. avg. Zanimiva razstava bo jutri odprta v Ljubljani. V prostorih Kmetijske družbe je pripravilo Društvo rejcev angorskih kuncev prav simpatično razstavo, ki nazorno kažo, kako velike prednosti ima za malega rejca angorski kunec in koliko nin lahko koristi. Angorski kunec itna namreč izredno fino volno, ki gre hitro v denar i ti je vsaj osein-kral dražja kakor ovčja. Volna angorskega kunca sc uporablja za najfinejše tkanino in lepa oblačila. Pri nas izvažajo volno angorskega kunca v Francijo. Ako bi bilo te volne več, lako da bi jo mogli pošiljati vsaj v množicah po 1000 kg, bi naši rejci zlahka dosegli ceno 500 Din za kg. Take množine pu seveda ni šc pri nas in zato sc omenjeno društvo trudi, da z raznimi predavanji,, s potovalno razstavo in podobnimi sredstvi vzbudi med malimi rejci zanimanje za tega lepega kunca, ki ima poleg krušne volne tudi zelo okusno meso. Razstava, ki bo jutri oficielno olvor.iena. obsega vse, kar spada v to rejo, tako živali sanic — najlepšo Volno dajejo skopi jeni sanici --, dalje krasne izdelke iz kunčjo volne, malo lekarno, ki jo inora imeti vsak rejec te nekoliko občutljive živali, razne statistične podatke itd. Razstavljena jo tudi hrana, kakršno potrebuje tak kunec. (ig. Inkret in Kuutara, ki se največ trudita za razširjenje reje lega kunca, sta dosedaj dosegla že levic uspehe in pojavljajo se celo posamezniki, ki si žele osnovati kar prave farme za tega kunca. Seveda pa je treba pri reji angorskega kunca mnogo previdnosti in ravno ta razstava je v tem oziru najbolj poučna ter jo interesentom priporočamo. Dr• L. Šavnik zopet redno ordinira © Romanje na Brezje. Zanimivi so podatki, koliko Ljubljančanov iu ožjih okoličanov se je prijavilo za romanje 1111 Brezje. Iz stolne župnije 260, iz frančiškanske 882, sv. Peter 000, Trnovo 355, sv. Jakob 142, Šiška 200, Vič 200. sv. Krištof 140; V celoli lorej 2779. Prišteti pa moramo k temu šlevilu šc okoli 250 režijskih kart, tako da bo danes na Brezjah samo iz Ljubljane nad 3000 romarjev. - Romanje spremlja vladika dr. Rozman. © Mestno poglavarstvo v Ljubljani sporoča. da bo predsednik mestne občine g. dr. Ravnikar Vladimir odsoten nn odmoru od 19. do vključno 28. avgusta. Ta čas ga bo nadomeščal podpredsednik g. prof. jure Kvgcn. ■j Kulturni misek K A - za frančiškansko župnijo Marijinega Oznanjenja priredi dne 25. avgusta celodnevni izlet na Žalostno goro in Vrhniko in sicer z motornim čolnom. Odhod ob 8 dopoldne s Špice v Trnovskem pristanu. Ob 10 je sv. maša na Žalostni gori - nato je na čolnu za-kuska. Preskrbljeno jc za sveže pivo. Ob 1 prihod na Vrhniko, kjer bo skupno kosilo. Nato sprehod k Močilniku in k Sv. Trojici, kjer bodo pete litanije. Približno ob pol 8 bomo v Ljubljani. Cena za vožnjo in skupno kosilo 20 Din. Šolajte $e doma sami! J Dopisovalni pouk Va,m to omogoči na najboljši, najpreprostejši način; povrh tega Vam hrani čas, živce in denar. Dopisna trgovska šola V Ljubljani, Kongresni trg 2./II. Vas izobrazi temeljito ln hitro v vseh predmetih, katere poučuje; pouk vodijo profesorji strokovnjaki. - Predmeti, ki Jih uči DT8.: A. Irgoishi In /adrulnl: knjigovodstvo, slovensko dopisje, srhohrv. dopisje, uomSko dopisje, trg računstvo, reklama, nauk o trgovini, trg. in menično pra.vo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnih zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug zadružno knjigovodstvo. B. /nnnsluenl: SlovenSčina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleSčlna, gosp. zemljepis, zgod. trgovine, narodno gospodarstvo. C. nenlnl: Poznavanje blaga, slovenska steno- grafija, lepopis, strojepisje. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. Šolnina nizka Pišite po podrobna pojasnila Na stotine hvaležnih absolventov! Otroci do 10. lela imajo polovično voznino po 5 Din. Bili mora najmanj 50 oseb. Prijaviti se je na frančiškanski porti do sobote opoldne. © Petje pri 80 letnem jubileju Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Vsi gospodje pevci, ki sc udeležujejo pevskih vaj pod vodstvom g. Lutlo-vlka Puša za nastop pri jubilejnih slavnostih 80-letnice Kal. društva rokodelskih pomočnikov dne 1. septembra t. 1., naj se zanesljivo udeleže pevskih vaj v lorek in četrtek ob 8 zvečer v Rokodelskem domu, Komeii6kega ulica 12. Med. univ. Dr. Srečko Pucher špecijalist za zobne in ustne holeini Ljubljana, Gregorčičeva ulica štev. 32 Telefon štev. 20-70 zopet redno ordinira od '/s ^.—'/a 12. in od 2.—5 © Za 950 Din izlet na semenj v Leipzig, z najmiohnejšim avtobusom Ljubljana-Kxpressc. — Prijave v trgovini »Lustra« poleg Slamiča .. do 22. avgusta. © Na uršiilinski realni gimnaziji se. bo,do vršili popravni izpiti dne .20. avgusta ob 8. Učen-' kc,. ki niso priložile prošnji izprjčevala, naj,, ca golovo prinesejo s seboj. — Ravnateljstvo.' HVnllliC onol''tnl trgovski tečaj Slovnnskeira III.K lI ^ trgovskega društva v MARIBORU, Zrinjskega tre 1. vp iuje dnevno. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte prospekte © Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 26. avgusta dalje po sporedu razglašenem na uradni deski. Prijave za prvi razred sprejema ravnatelj-slvo do 29. avgusta med 9. in 11. uro v pisarni. Vpisovanje za vse letnike bo 2. in 3. septembra od 8 do 12. © Tečaj za mojstrske izpite v Rokodelskem domu v Ljubljani. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov sporoča vsem onim pomočnikom, ki se pripravljajo za mojstrske izpite, da se bo vršil v Rokodelskem domu poseben tečaj za mojstrske izpite pod vodstvom g. Fr. Sinka, tajnika kr. banske uprave. Tečaj se bo pričel v torek, 3. septembra in bo dvakrat na teden. Udeleževali se ga bodo lahko pomočniki izven svojega delovnega časa. Vsi, ki se žele- tečaja udeležiti, naj se prijavijo takoj pismeno ali osebno v Rokodelskem domu. Konien-skega ulica štev. 12. Zadnji čas prijave je 1. september. © Zadružna tiskarna je dobila svoj telefon št. 506?. Priporoča se za vsa v knjigotiskar-sko stroko spadajoča tlela. © Za mestni muzej jc darovala v svoji opo roki vdova po bivšem obč. svetniku in sodnem nadoficialii /dravku Vontini kip akud. slikarja Grilca. Kip ip svoječasno izdelal v lerracotti akud. kipar Pilclireiter. Akad. slikar Grilc je bil brat gospe darovalke. Mestno poglavarstvo je prevzelo predmetni kij) za svoj mestni muzej s prisrčno zahvalo. Mestni muzej se začne skoro urejati in bo po svoji vsebini važna kulturna ustanova našega mesta in zgovorna priča naše preteklosti. Zuto apeliramo ponovno na naše meščanstvo, dn pregleda svoja stanovanja, shrambe in podstrešja in daruje mestnemu muzeju predmete, ki jih sicer ne rabi, so pa po svojem značaju zgodovinski spomini bodisi na mesto, na življenje naših predhodnikov, oblo ko. slike itd. Vsak meščan si lahko pridrži svo jo lastninsko pravico. Prav tako apeliramo na ljubljanski! društva, ki hranijo mnogokatere stvari starih društev itd., ki bi v mestnem muzeju izpopolnile marsikatero vrzel. Mestni muzej bo javim /liirkn in ogledalo Ljubljane in njegovega meščanstva, zato naj sc iegu zaveda ljubljansko meščanstvo in z vsem požrtvova-njem sodelu je pri zavodu. © Pomočniški zbor /druženju trgovcev v Ljubljani sklicuje za v soboto, dne 7. septembra t. I. ob pol 20 v muli dvorani Trgovskega doma, v Simon Gregorčičevi ulici, občni /bor 7 dnevnim redom: I. Poročilo odbora, 2. slučajnosti. Odbor vabi vse člane, du se lega občnega /bora udeležijo. © Sv. ina.ša (obletnica) /.a blagopokojnb Voruško Novakovo bo v cerkvi sv. Cirilu in Metoda ob pol 7 zjutraj. © Odbor Doma vi.sokošolk prosi vse aka-Hcmkinjc, ki bi žclrle bivati v domu, da vloži' svoje prošnje, opremljene s premoženjskim izkazom, najkasneje tlo i o. septembra, ker na-meravamo dom v jeseni razširiti. © Pojasnilo. Pred dnevi so priobčili dnevniki vest. da se je na letni skupščini združenja mesarjev za ljubljansko okolico napadla podelitev dovolila stiski mesni industriji, kakor da pri stvari ni vse v redu. Uprava združenja ugotovlja, da se je izdalo dovolilo za mesno industrijo na predlog okrajnega načelstva in banske uprave, ker So v vseh službenih instancah uvideli znatne koristi, ki jih bo moglo imeti od |xxljctija naše. kmetijstvo in splošno gospodarstvo. © Društvo »Delo in eksistenca« sklicuje v nedeljo dne 25. avgusta ob 9 dopoldne v vrtnem salonu hotela »Lloyd< na Sv. Petru cesti svoj izredni občni zbor. Vstop dovoljen le članom s člurtsko izkaznico. — Odbor. © štirje ponesrečenci. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela štiri ponesrečenec. 48-letni posestnik Janez Mevšck iz Pšate je padel /. domačega poda ter dobil hnde notranje poškodbe. — 70-letni užitkar Anton Resman iz Bohinjske Bistrice sc jc peljal s kolesom. Med vožnjo je trčil z nekim avtomobilom ter ,padel nn tla.' Dobil je nevarne poškodbe na glavi, udih in vsem-telesu. — 22-Ietni posestnikov sin Anton Mcsojedec iz Dobrepolja je. peljal drva s hriba. Med vožnjo je padel pod voz ter dobil pri padcu hude notranje poškodbe. — 41-Ictncga Krovca Ivana Globočnika jc ponoči na šinartinski cesti nekdo napadel ter ga pretepel. Dobil jc hude poškodbe na glavi. © Nočno službo imajo lekarne: Danes; r. Leustek, Resi jeva cesta 1; mr. Bahovcc, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Jutri: dr. Piccoli, Tvrševa cesta b; mr. Hočevar, Celovška cesta 62. in mr. Gartus, Moste. Sklopne fotelle za gledališča, k i nem a t o-grafe, predavalnice, koncertne in društvene dvorane, dobavlja po zelo ugodnih cenah Specialna tovarna pohištva iz upognjenega lesa Remcc - Co„ Duplica pri Kam- lllhU. Telefon: Kamnik 4. Mariborske vesli s 38 milijonov za najemnine Stanovanja cenejša, I oholi dragi - Vsak Mariborčan plača letno 1000 Din najemnine Popis mariborskih zgradb in stanovanj, ki ga je izvedla občina in smo o njegovem rezultatu svoječasno že poročali, je spravil na dan marsi-kako zanimivost, ki bo vzbujala pozornost Mariborčanov. Zlasti jih bo j>a zanimalo, kako je z mariborskimi najemninami in v tem pogledu je prinesel šele omenjeni popis točno razvidnost. Mariborčani plačujejo letno 38 milj. Din za najemnine. Lepa vsota, zlasti če. se preračuna posameznika, na katerega odpade na leto nekaj nad 1000 Din stroškov za streho nad glavo in za poslovni lokal. Večji tlel od tega pa odpade ita najemnine za poslovne lokale, ki je v Mariboru ob- čutno višja od najemnine za stanovanja. Vsak Mariborčan plača za stanovanje letno 323 Din, vse drugo pa gre za poslovne prostore. Ce računamo, tla imamo v Mariboru okrog 2 milj. kvadratnih metrov stanovanjskih in poslovnih prostorov, se plača tedaj po kvadratnem metru ploskve 19 Din najemnine na leto. V tem pogledu je Maribor precej izenačen z drugimi mesti v naši državi, ki so mnogo večja po obsegu in svojem gospodarskem pomenu. Že po najemninah sodeč ni tedaj Maribor nič cenejši za življenje, kakor sc druga naša večja mesta. □ Pomisleki sadnih trgovcev. Včeraj smo objavili v >Slovencu«, da bo izdajal spričevala o pregledu za izvoz določenega sadja filopatolog v Mariboru. Dosedaj so taka spričevala izdajali sreski kmet. referenti. Ker uši San Jose pri nas sploh ni, so bila taka spričevala zgolj formalnost, ki so jo pač Nemčija in nekatere druge države zahtevale. Izdajanje spričeval preko kmetijskih referentov se je povsem obneslo, ker je šlo poslovanje naglo izpod rok. Na novi način pa gledajo sadni trgovci zelo skeptično, ker samo en strokovnjak nikakor ne bo v stanju, da bi v času živahne izvozne sezone zmogel vse delo. V enem j dnevu se bo recimo nakladalo sadje v Št. Uju, Pesnici, Mariboru, Murski Soboti, Prevalju, Mesti-riju,. poleg tega. pa še prevažalo s tovornimi avlo-jjiobili čez mejo recimo v Cmureku in Svečini, kjer je tak: izVOZ zelo običajen. Nemogoče bo fitopatologu. da hi v "enehi dnevu "pregledal vse te postaje, izdal spričevala itd. Sadje pa tudi ne bo moglo čakali več dni naloženo na njegov prihod, saj bi ga to znatno podražilo in spravilo tudi v nevarnost, da se pokvari. Poleg lega pa se bo sploh onemogočil izvoz manjših količin direktno z avtomobili iz obmejnih krajev. Sadni trgovci so mnenja, naj bi ostuio še pri starem ter bi spričevala še naprej izdajali sreski referenti. zobozdravnik Dr. FRANC KARTIN, w«mit»t za zobne in ustne bolezni, Maribor, Slovenska ulica 9 zopet ordinira □ V internat šol. sester v Mariboru, Stross-majerjeva ulica, se sprejemajo deklice, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko ali kako drugo šolo v mestu. Nudi se jim p° potrebi tudi pomoč pri učenju. □ »Mariborski teden« na celjski razstavi. Vodstvo zadruge »Mariborski teden« je v družbi nekaterih gospodarstvenikov in mariborskih novinarjev napravilo v petek izlet v Celje ter 6i ogledalo taniDŠnjo obrtno razstavo. □ Nove uradne ure na sodišču. Na okrožnem in sreskem sodišču in na drž; pravdništvu v Mariboru so sedaj naslednje uradne Ure; od 8 do 12 in od 15 do 18, zu stranke pa popoldne od 15—17. □ Na realni1 gimnaziji v Mariboru se prično pismeni popravni izpiti in izpiti neocenjenili učencev v ponedeljek, 26. avgusta t. L; ustni izpiti v torek, 27.it. m.; tečajni izpiti? v četrtek. 28. t. m. ob 8 zjutraj. Vpisovanje za novo šolsko | leto bo dne 2. septembra od 8 do 10. □ Z Jadrana na Češko v avtobusih. Zadnje čase prihaja v Maribor dnevno več avtobusov, ki vozijo češke letoviščarje z Jadrana v domovino. Večina popotnikov prenočuje v Mariboru ter naslednjega dne nadaljuje potovanje. Naša gospodinja in naša slovenska perica pereta le z dobrim domačim milom, ki je izdelano tu pri nas. — To je HUBERTUS milo, kvalitetni izdelek slovenske industrije. Svoji k svojimi □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je s IG. avgustom potekel skrajni rok za plačilo: lil. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslov, promet in luksuz (pavšallranega), rentnfne, davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojnice; I. polletnega obroka zemljarlne in uslužbenskega davka z izrednim doprinosom za bednostni fond za mesec julij. Dne 14. avgusla pa jo potekel skrajni rok za plačilo I. polletnega obroka rent-nine po čl. 71. zakona o neposrednih davkih. □ Občinska seja se pripravlja. Še tekom tega meseca se bo vršila seja mestnega sveta. Reševalo se bo več važnih vprašanj, ki so predvsem v zvezi z regulacijo mesta. □ Poročili so se zadnje dni v Mariboru: Horvat jp'ratic in Škof Albina, Opeka Anton in Verho-vec Marija, Stanko Stanič in Leopoldina Dugar, Gottlich Alojz in Jančič Štefanija, Grbec Stanislav in Soluk Marija, Muster Roman in Breznik Frančiška, Ferš Alojz in Harce Terezija, Frank Janez in Merčnik Marija, Lešnik Viljem in Neinec Berta. i Novoporočencem obilo sreče. □ Kavarna Rotovi, Rotoviki trg, Maribor, ki , je sedaj moderno preurejen, nudi domačinom in I tujcem prijetno bivanje. □ Kartoteka zgradb in gospodarjev. Na podlagi popisa vseh zgradb v mestu je mestni popi-sovalni urad sedaj izgolovil posebno kartoteko vseh poslopij in hišnih lastnikov. Sličen popis stanovanjskih in drugih zgradb se vrši sedaj v mariborski neposredni okolici. □ Dr. Vari Valentin, specialist za pljučne bolezni, Gregorčičeca 6, telefon 2767, zopet ordinira. O Huda nesreča stavbenika. Z motocikla je padel stavbenik Franjo Špes s Tezna. Pri padcu si je zlomil desno nogo ler so ga prepeljali v bolnišnico. □ Zelo revnega dijaka, prvošolca, priporočamo usmiljenim srcem. Kdor mu more nuditi stanovanje po zelo nizki ceni ali mogoče celo brezplačno, prosimo, naj se oglasi v upravi »Slovenca< □ Domačija v plamenih. V Račali je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Ant. Faleža. Škoda znaša 30.000 Din. Celje & Najvišji predstojnik kapucinskega reda v Celju. Jutri, v ponedeljek, pride v Celje h kapucinom najvišji predstojnik kapucinskega reda, ki ima svoj sedež v Rimu. V torek bo pri sv. maši ob pol 8 zjutraj dal vsem vernikom papežev blagoslov in po-fjubiti podobo Matere božje, katero je posebno častil v duhu svetosti umrli generalni minister P. Erhard, doma iz Radgone. Vs iveroiki, posebno pa tretje-redniki, naj bi se udeležili sprejema jutri, v ponedeljek, ob tričetrt na 3 pred kapucinsko cerkvijo po prihodu brzovlaka iz Ljubljane, v torek ob ]X>1 8 zjutraj pa sv. maše. £r Osebne vesti iz samostana oo. kapucinov. Iz Celja v Ptuj je premeščen g. p. Inocenc Narobe, v Celje je pa prišel g. p. Vilibakl Novak iz Osjeka. .©■ Danes zadnji dan obrtne razstave. Obrtna razstava bo odprla samo še danes. Skozi 14 dni se je nudila Celjanom in drugemu občinstvu prilika, da so lahko občudovali izdelke domačih mojstrov obrtnikov, ki prav nič ne zaostajajo za drugimi domačimi in inozemskemi izdelki. Razstava je dosegla, kolikor se more dosedaj ugotoviti, popolen uspeli. Obisk je bil za celjske razmere na.avnost rekorden, do včeraj je znašal nad 22.000 obiskovalcev, največji naval s; pričakuje dar.es. Ccljako obrt uštvo lahko gleda s ponosom na to svojo, lahko rečemo, dosedaj največjo prireditev. er Še ena razstava v Celju. Znana tvrdka Valentin Hladili, Celje, je na novo nabavila veliko množino ostankov, katere je razstavila na dvorišču trgovine ter jih prodaja po skoro polovičnih cenah. Oglejte si tudi to razstavo in izrabite ugodno priliko nakupa. er Primarij dr. Emil Watzke nc ordinira do 2. septembra. J3 Zopet bomba! Kambrik 5 Din, modrotisk 5 Din, delen 6.50 Din, cetir 8 Din, svila 9 Din, volneno 12 Din, kamgarn 29 Din. Stermecki, Celje. Oprostilna sodba zaradi Sokola. Državno tožilstvo v Celjuje vložilo pri okrožnem sodišču zoper g. Urleba Franca, župnika na Dobrni, obtožbo, da je dne 27. januarja lelos v cerkvi na Dobrni pri prvi in drugi maši, z namero izpostaviti Sokola Jugoslavije preziranju in s tem ustvariti prepričanje ali vsaj povzročiti nerazpoloženje pri drugih zoper državne naprave (er uredbe in naredbe oblastev dejal: »Slišal sem, da se od gotove strani vrši nasilna agitacija za Sokola. Kot domač dušni pastir smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim na pastirski list Jugoslovanskih škofov, ki smo ga čilali lansko leto, v katerem pravijo škofje, da noben dober katoličan nc inore biti član Sokola, dokler bo zagovarjal Tyrševo ideologijo. Ker smo po ustavi vsi svobodni državljani ,vas tudi prosim, da mi naznanite vsakega. ki vas bo silil k tej organizaciji in vam grozil z eveiituelnimi posledicami, če ne pristopite.« S tem, pravi obtožnica, je obtoženec zakrivil dvakratni prestopek po čl. 4 Zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Včeraj se je vršila pred sodnikom poedincem g. Lesjakom v tej zadevi razprava, župnik g. Urleb se je zagovarjal, da ni imel namena govoriti proti Sokolu, temveč samo proti načinu, s katerim so se včasih pridobivaili člani. Po § 2S0 k. p. je bil oproščen vsake krivde in kazni. & Romarska vlaka iz Celja in Ptuja k Mariji Bistrici zagotovljena! Iz Celja bo odhajal vlak dne 31. avgusta ob 8 zjutraj, iz Ptuja pa dne 26. avgusta tudi ob 8 zjutraj, čas za prijave se je podaljšal do 25. avgusta. Celjski romarji naj se prijavijo pri do mačih dušnih pastirjih, oziroma pri oo. kapucinih. Zci močno narodno obmejno občino Gornja Radgona, 17. avgusta. Konrc juliju si' jc v našem obmejnem trgu pokrcnilu akcija /u /družitev trške občine Gornja Radgona / občino Gornja Radgnna-oko-li< h. |>j /dru/cni občini na j bi sc priključila fr vns Mele i/ občine Slatina Radenci. Zahtevo, oziroma predlog /a /družitev, sta pudpisali skoro dve tretjini volilnih upruvičen-ie\ i/ občini' (iornju Radgona, dočim jc občinski odbor občine Gornja Radogona-okolica ta predlog osvojil / večino -M) glasov proti enemu! Pred komasacijo občin je bilo na teritoriju imenovanih dveh občin vsega ') občin, ki so sc vse — / edino i/.jemo občine Gornja Radgona i/javile, da naj se osnuje enotna občina, ki bo obsegala enoten šolski okoliš. Kljub tej zahtevi. ki je temeljila na poznanju krajevnih niicijoualnih in gospodarskih prilik, jc nekaterim osebam pri tedanjem rc/.imu uspelo, da sc i/ političnih razlogov tej splošni zahtevi ni ugodilo. Razumljivo je, da Ia akcija gotovim osebam v Gornji Radgoni ne gre v račun. Pod naslovom \ znamenju političnega poinirjenja« je lulro dne II t. m. prineslo dolg članek, v katerem kar mrgoli nestvarnih trditev in napadov proti akciji /a združitev obeh občin. Zelo značilno za naše trške razmere je, da dopisnik, ki sc je osokolil v Jutru«, niti ne omenja velikega nacijonalnogu pomena združitve obeh obiin. Dejstvo je, da je bila občina Gornja Radgona dn prevratu v izključno nem-ško-šuiferujnskih rokah, da še dandanes v šestoriei občinske uprave dva Nemca, kojih ede nje celo podžupan! Dejstvo jc dalje. da je v Gornji itndgoni vseh posestev v ro- l.-ili naših ali avstrijskih Nemcev, da pri slednjih volitvah odločujejo Nemci, ki dirigirajo svoje podložne slovenski viniearje korporativ-no z godbo nu čelu na volišče! Nepozabno je ludi dejstvo, da jc bivši JNS režim pri zadnjih občinskih volitvah postavil v občini Gornja Radgona-okolica za nosilen lisic Nemca in da so bili takrat angažirani vsi nemški — domači iu avstrijski — vinogradniški posestniki, da vršijo pritisk na uboge viniearje in da sc jc zahvaliti le /uvednoslj naših kmetov, da jc v občini Gornja Radgona-okolica kljub združe- življenjski jubilej Te dni poteka tli let, ko sta sklenila zakonsko vez g. Ivan Dcžman, ravnatelj knjigoveznice KTD, i" njegova skrbna soproga ga. Matilda. Gospod ravnatelj je pa vrli lega praznoval pred dnevi tudi 65-letuieo svojega življenja. Pokojni Krek si je nekje bridko privoščil proslavo raznih jubilejev, a mislil jc pri leni na ono napihnjeno povzdigovanje malih ljudi, katerih vsa zasluga na jubileju je, da niso malo preje umrli. Co pa omenjamo jubilej g. ravn. Dežmana, storimo to v zavesti, da gre za življenje moža, ki mu. jo bilo delo za božjimi prva zapoved in dolžnost. Zalili bi skromnost: g. ravnatelja, čc bi na tem tne-stn opisovali, kako je rastel s knjigoveškimi podjetji IČTD in .iili iz skromnih začetkov razvil v eno prvih ustanov tc stroke. Gospodarska in kulturna pomembnost, ki jo njegovo tlelo predstavlja po svojem razvoju in sedanjem stanju, je pač najlepše zadoščenje, ki ga ima g. ravnatelj ob svojem visokem .jubileju. Kot vzorna slovenska žena ter nad vse skrbna mamica svoji številni družini stoji g. ravnatelju ob strani njegova soproga ga. Matilda. Štirideset let zakonske sreče .ie bilo tudi za njo štirideset let skrbi in truda, mnogokrat tudi žalosti in trpljenja, a na vse to danes gospa Matilda rada pozablja. Saj jc vse božja volja, kdo hi se ji ustavljal! Čestitkam, ki jih jubilantoma tc dni prinašajo njiju otroci, zeta, pa še mali vnuk in vnukinja, se pridružujemo z iskreno željo, da dobri Bog hrani blagega g. ravnatelja in njegovo soprogo šc mnogo let v ponos KTD in v srečo njiju družine. nemu pritisku Nemcev in JNS zmagala lista zavednega Slovenca g. santla. Taki in slični poskusi Nemcev in gospodov okrog JNS morajo enkrat /a vselej nehati in to bo ena prvih zaslug združene občine! Gospodu dopisniku »Jutra« tudi ni prav, da srno pričeli pobirati podpise, ne da bi poprej vprašali njega, ali pn morda nekega gospoda, ki jc bil takrat slučajno na dopustu. Gospod dopisnik pozablja, da so časi. ko jc orožnislvri po nalogu gotove klike, moralo zasledovati vsak naš korak, minili. Za gospoda dopisnika -Jutra« ni umestno, da načenja poglavje o zadnjih občinskih vo litvah in o slavni zmagi JNS. Ali tn gospod morda ne vr, koliko policijskih /opornih in denarnih kazni so je i/reklo proti lakratnim .punk-lašem«, kdo je povzročil nenadno revizijo pri Posojilnici od strani banske uprave tik pred volitvami, ki pa ni imela /a/etjenega uspeha, ali rtiu j r mogoče nernano. da se jc eelo poskušalo od strani upravne oblasti prepovedati, da kandidirajo člani načelstva Posojilnice v Gornji Radgoni itd. itd. Videti jc. da »Jutrov« dopisnik turli ne pozna krajevnih gospodarskih prilik, alj pa jih noče poznati! Od česa pa živi Gornja Radgona, če ne od okolice? Naravno je vsled tega, da se to, kar gravitira skupaj, ludi upravno poveže v eno celoto. lo so dobro spoznali tudi vsi odličnejši obrtniki in trgovci v. Gornji Rad goni, ki so vsi podpisali predlog za združitev, in ti so vendar /. gospodarskega stališča gledali na eelo akcijo in ne s političnega! Glede občinskih podjetij bomo imeli priliko še govorili. Zapomnili smo si tudi. da ima občina Gornja Radgona samo I milijon dolga če ni bila tn tiskovna pomota? Kaj? Gletle zakonite možnosti združitve hodite bre/. skrbi, vse se bo /godilo kot zahteva zakon, to vam jamči /e dejstvo, da ni vče |NS na vladi! V pomirjenje pa lahko povemo, da smo do-znali, da je proti združitvi obeh občin intervenirala neka osebnost, ki ima /veze / vsakim režimom in ki si domišlja, dn ima prijateljske stike tudi / odločilnimi faktorji sedanje vlade! Delovanje Vincencijeve konference na Bledu Bled, 17. avg. Kakor lansko leto jc tudi letos priredila ( Vi licenci,jeva konferenca na Bledu cvetlični dan. Za to priliko so se domača dekleta in fantje oblekli v krasne pisane gorenjske na; rodne noše, ki so vzbujale pozornost zlasti liri leloviščarjih. Ti so prodajali cvetlice po j ulicah in jia pn privatnih vilah, kjer So na; stanjeni ugledni letoviščar.ji. Tnko so bili ; (lgilnj nabiralci sprejeti pri soprogi kralje- i vega namestnika g. dr. Ivana PeroviČH, ki jim je podaril velik dar. Ljubeznivo in z razumevali jem do siromašne dece so bili sprejeti jiri mnogih poslanikih, ki so akreditirani na našem dvoru, in |irav lako tudi pri bivših ministrih in drugih uglednih osebnostih. ki se trenutno nahajajo na odmoru na Bledu. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je s strani letoviščarjev vladalo popolno razumeva njo za nabiralno akcijo. Vino. konf. .ie prejela čez nekaj dni velikodušen dar Nj. Vel. kraljice Marije. Dne 13. t. m. |>a se je vršil na pobudo ge. Molnar v kavarni »Toplice« jugoslovanski večer, katerega čisti dobiček je bil namenjen Vilic. konf. na Bledu. Omeniti jc treha, dn je bil k Icj' prireditvi povabljen ves diplomatski zbor s predsednikom vlado dr. Stojadinovičem na čelu. Večer jc bil lejio obiskan od strani gostov, kot ludi domačinov. ki so prišli na željo prirediteljev oblečeni v narodne nošo. Opaziti je bilo tudi nekaj srbskih in hrvatskih narodnih noš, ki so jih imeli letoviščarji. Večja skupina gorenjskih narodnih noš je iirišla iz vasi Gorje pri Bledu, ki so zapeli nekaj iirislnih gorenjskih pesmi. Vmes je. zapel lepi lirični tenor bel-grajske opere g. Popovič, ki jc žel ta večer leji aplavz. Uspeli lega večera je bil nadvse velik. Tako je Vino. konf. zbrala nekaj denarja za korist blejskih siromašnih otrok, da .iili bo mogla pozimi obdariti z najpotrebnejšimi potrebščinami. Saj .ic gotovo vsem Blejcem znano, koliko živil je razdelila Vinc. konf. o božiču in veliki noči ubogim družinam in koliko revnih otrok jo oblekla od nog do glave. Vsem pa, ki so na katerikoli način pomagali k takemu usjieliu — naj Bog plača! Jubilej ljudskega župana Kde.n izmed mož. ki so v telili 1929 1935 največ pretr-licli zaradi neomajnega vztrajanja in delovanja med katoliškimi Slovenci, jc g. Kržič Ludovik, kmečki pos., trgovec, gostilničar in župan ene največjih občin: Stari trg p. Snežnikom na Notranjskem. Rojen .ic bil 18. avgusta IRSTi v vasi Nadlcsk št. 20. dvakrat v Ameriki na delu, v vojski na fronti pijonir od prvega do zadnjega dne, dvakrat župan lenkr.il odstavljen, večkrat v preiskavi, jiri vsakih volitvah izvoljen, ver krat v rokah orožnikov in drž. prnvdnika, a vedno nazadnje oproščen kot krivično osumljeni, jc dosegel s poštenim delom in življenjem doma in v javnosti velike uspehe, zma govitn dokončal ležko boje in ostal v vseli ližkih položajih in časih zvest katoliški Slo venec, vzor ljudskega župana. Daf>i nesolan, je pokazal s svojimi deli izredno razumnost, modrost, pridnost, pogum, stanovitnost, načelnost, možatost. Občani so mu dolžni velike hvaležnosti, ker je požrtvovalno, nesebično. podjetno in previdno začel in dobro izvršil mnoga važna, splošno koristjia dela. Zalo uživa splošno hvaležnost, spoštovanje in priznanje. Bog daj korenjaku zdravje in mu ohrani njegovo izredno telesno in dušeno moč. v korist družine (ima 8 otrok) in občine in vseh društev in zadrug do pozne starosti! Kakor Jobu, naj mu stotero povrne, kar so mu vzela huda leta! Občani bomo znali ce-niti in podpirati svojega župana Kržiča. ki ,ie naš vzor in ponos, naš vodnik, svetovalec in vzornik. H. Nov slovenski misijonar V petek zjutraj jc odpotoval iz Ljubljane v daljne kilaiske misijone salezijanski duhovnik g. Andrej Majcen. Skupaj ž njim potujeta dva mlada sobrala pomočnika, ki se hočeta istotako posvetiti misijonskemu delu. Naš novi misijonar sc jc rodil 1. 1004 v Mariboru, ktjer jc devetnajst let pozneje dovršil učiteljišče. Za čas svojega službovanja se jc jvodrobnejc seznanil z ustanovami sv. Janeza Boska; vzljubil jih jc, zapiosil za sprejem in postal salezijanec. Napravil jc dopolnilne študije, končal modroslovje in bogoslovje ter 1. 1933 prejel v Ljubljani mašniAko posvečenje. Kot duhovnik je spretno vodil salezi-janske obrtne šole na Rakovniku /cljo ]vo misijonili jc /c dolgo gojil v svojem srcu; a koinaj letos jc mogel sledili svojemu poklicu. Predstojniki so mu določili za delokrog vprav misijon g. Kereca, divjo gorsko provinco Yunnanfu. kjer jc med 13,000.000 prebivalcev komaj 80.000 katoličanov. Delo v tej |>okrajini jc še posebno težko, ker je prebivalstvo skrajno neuko iu zanemarjeno; neznosne socijalne in moralne razmere misljonarjenjo skoro onemogočajo. Povrh pisana riuio/ raznovrstnih narečij in jezikov zahteva zlasti od novinca nadčloveških naporov. Naš novi misijonar in njegova tovariša bodo postavljeni pred neizmerne težave. Z.ato zasluži lo tnalo, pa junaško krdelce toplo priznanje vse slovenske javnosti, tembolj, ker jc dokaz naše resnične verske vneme in prebujenega navdušenja za misijone. Leto za letom odhajajo novi a-jx)Stolski dclavci — dokaz, da se Slovenci čedalje bolj odzivamo Gospodovim besedam: Pojdite ludj vt v moj vinograd! Evh. kongres v Čakovcu Evharistični kongres, ki ga pri rede Medjinuirci in katerega sc Iki gotovo udeležilo tudi veliko Slovencev, obeta biti zelo svečan. 23. avgusta bodo slovesno sprejeli g. nadškofa (»močnika dr. Slc-pinca, zvečer ho njemu na časi ivaklada. 24. avgusta bo svelo obhajilo olrok, zborovanje za nto/c iti drugo za žene. potem predstava za otroke »Mali svetovi« od A. Matasoviča, popoldne fantovsko in dekliško zborovanje, zvečer Ivo predstava misterija ■Izgubljeni sin« od P. Matijeviča. a opolnoči |ionti-likalna maša belgrajskega nadškofa P. Rodita. 23. avgusta bo ob 7 zjulraj sveta maša za slovenske udeležence, na kateri bo govoril P. N. Gracijan Meric, gvardijan iz Maribora. Potem bo slovesni pdntifikal, ki ga bo daroval zagrebški nadškof pomočnik. Nato Ivo glavno obče zborovanje, na katerem bodo govorili N. Janko Šimrak, odvetnik N. Odič in major A. Metzger. Kongres Ivo zaključila velika jvrocesija ob 3 |x>poldnc. RAZLOČEK.' So dobre in slabe. Za Vašo kožo je najboljša komaj zadosti dobra. Elida Ideal-krema Vam pomore kakor nobeno druga, da ste negovani, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej: izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s virginico" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znojnice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi poli medlo in enakomerno lepo. NOVA ELIDA IDEAL Nasznanila Maribor m Pevski zbor Jadrana prične z rednimi pevskimi vajami v sredo, 21. t. m. Vse prijatelje društva, ki imajo dober glas in veselje do petja, vabimo v naše vrste; prijavijo se naj pri pevskih vajah, ki sc vrše vsako 6redo in petek ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu (vhod iz Kopališke ulice). Novi pevci se bodo sprejemali samo do konca tega meseca, zato prosimo vse one, ki nameravajo vstopiti v naš zbor, da to store čimprej. — Odbor. Ob grobu p. Žige Ahčina Prvi tlili jeseni nam je vzel našega palra Žigo, Ni se mnogo obotavljal za dolgo, poslednjo pot. Veliko je nanjo mislil v življenju in bil pripravljen, da sc odzove poslednjemu pozivu. Obziren in skromen, kakor ,jc bil vse življenje, je liho vzel slovo. Ko so mu Brežice priredile veličasten pogreb, kakor dosedaj še nikomur, uli le malo komu, so pri-prosli ljudje v solzah govorili: pater Žiga so umrli, . pu saj oni ilak niso bili za ta svet. 1'. Žiga res ni živci za ta svet. Zato ga svet tudi ni med svoje sprejel, komu iz širše javnosti je bil poznan? Kdo jo kdaj preje slišal njegovo ime? Pri vsej svoji ascezi ni . prikrival neke lahne ironije Za vse, kar je : pred svetom imenitno in bleščeče. Tako je ' ostal tudi ua lestvici cerkvene hierarhije na spodnjem klinu. V 23 letih redovnega življenja je dosegel čast samostanskega vikarja, obenem pa je bil kaplan brežiške duhovni,je. To je vse. Sicer je pa bil tudi vedno bolehen. Strašne bolezni so vile njegovo telo. Dolge mesece je preležal v bolnišnici in na bolniških posteljah. Žilavo sc jc boril za svoje življenje, ker mu jc bilo težko pustili toliko načrtov. Nekateri so to potezo njegovega žitja napak tolmačili in si jo razlagali kot pretiranost. No, p. Žiga je leda.i s svojo smrtjo vse demontiral. Ni bil on tisti, ki .jc pretiraval v skrbi za svoje zdravje, pač pa jc pčctiravala bolezen. In sedaj, ko je izmučeno telo omahnilo, smo vendar vsi čutili, da .ic ugasnilo dragoceno življenje. Težko ga bo nadomestiti -pravijo predstojniki in pravi ljudstvo. V gotovih stvareh res zelo težko. Ako 011 ni mnogo sprejel od življenja, pn mu je mnogo dal. Predvsem zgled lepega, zglednega du-hovskega življenja. Biti duhovnik — je bi' od mladih notf njegov ideal in pozneje ,'e vse sile osredotočil v to. da bi bil vreden duhovnik. Z božjo pomočjo in molitvi,:« sc jc znal ohraniti ncomadeževanega pred svetom. Bil je skozi in skozi onostransko usmerjen. Njegovo najljubše opravilo .ie bilo pogovor z Bogom in o Bogu; tedaj .ic poslal živahen, razgiban. a|iostolski. Bil je kohtemplalivcn in v duhovnih vprašanjih izredno verziran in globok. Ni pisatoljeval in mislim, da nam ni zapustil nobene pisane učene razprave. Toda njegovi cerkveni govori in zlasti spovednica niso razodevali le naobraženega. i/, vere /.i-veččga duhovnika, ampak ludi zelo tenko- čutnega, globokega poznavalca človeških duš. Predvsem pa je bil velik v ljubezni. Kot bral sončnega sv. Frančiška je tudi on osredotočil svojo ljubezen na najbolj nebogljene in najbolj zapuščene. V tem pojjlcdn je znal biti pravi umetnik. Ljubil .je roze, otroke in reveže. Ko brežiški samostan ni imel vrtnarja, jc pater Žiga prevzel njegovo vlogo. Čudovito je znal negovati cvetlice, jih presajal, jim zalival, zasledoval njih rast. in .ie bil očividno najsrečnejši, ako je odkril kako novo vrsto ali ko je dobil kak posebno Icji razcvet v tiar. Tudi sam ni z njimi sledil in pravijo, da ima polovico Brežic rože patra Ziprc. Cerkev, šola, cvetiičiijak, — to so bili najljubši njegovi prostori. P. Žiga jc bil mehka, nežna duša in jc kaj umljiva njegova velika ljubezen do otrok. Prav za prav jc katehetska služba bila zanj pretežka. Toda za nič na svetu bi si je ic dal odvzeti. Tu se .ie izživljal, proučeval vzgojne probleme in otroci so pod dihom njegove učiteljske ljubezni, s katero je vsakega pocdinca individualno ovijal — najlepše napredovali. Bili so vedno okrog njega, srečni, tla so v njegovi neposredni bližini in 011 sam jc bil med njimi srečen. Si morete mislili p. Žigo, ila gre skozi mesto in tla ni otrok okrog njega! Najrevnejšim jc znal biti ludi nialerielni dobrotnik. Kako - to .ie bila njegova skrivnost. Znal .je poiskati, kjer je bilo iu dajati listini, ki so pogrešali naj; nujne,jšega za obleko in živež. Ob njegovi smrti in pogrebu .ic bilo pretočenih največ čistili sol/, olrok in siromakov. Bil je menih, loda sredi vsakdanjega življenja njegovo življenje vendar ni bilo vsakdanje. Po tovrstnem svojem okusu si je izbiral ludi nebeške priprošnjike. Nadvse je častil sv. Antona, zato, ker jc posloval malega Je- zuščka. Takoj nn drugem, če ne kar na prvem meslu je bila sv. Tere/.ika z rožami. Srečen je hil, ko jc brežiški samostan dobil njeno kajielico. Mnogo .je premolil preti njenim oltarjem in ga trosil /. najbolj nežnimi in iz branimi cvetlicami, ki .iili je sam vzgojil. Z veliko ljubeznijo je navajal mladino k ee-ščenju Matere božje: saj je bil sani od deških let kongreganist in vnet njen častilec. Knako jc, imel veliko spoštovanje do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Veselje njegovih dni jo bila vsakodnevna sv. maša. Koi rečeno: p. Žiga nam ni zapustil pisanih del. 'Poda zato bo vseeno še dolgo, dolgo živel zniiisan v živih srcih. Ril jc velik v izvrševanju sv« .iili dolžnosti. Nalagal si je eelo večja brc mena, kol jih .ic mogel nositi. Kol pravi vrtnar ni zanemaril nobeno rože. na svojem duhovnem vrtu. S posebno vnemo je oko jiaval tistim, ki so bilo najbolj med plevelom in trnjem. Zato mislimo, da jc prejo, kol je bilo jio človeško pričukovati, izpolnil svoj čas in ga jc Bog žc jio 14 letih mašništvii vzel k sebi, ker ima tudi On veselje mul rožami. Silno je ljubil Brežice z njihovo romantično, mehko okolico. Sedaj bo pu kar za vedno tamkaj ostal. Njegovo izmučeno truplo bo počivalo na brežiškem |inko|iališču, obrnjeno jiroti gorenjski plani, ki ga je rodila, bližnja Sava pa mu bo šumela večno uspavanko. Njegov grob ,ie ves odet z rožami in nn.i takšen tudi ostane. Spomladi s ciklamanii. v poletju /. nageljni in rožmarinom, jeseni s kriznntemumi. To so bile njegove rože, ki jih je najbolj ljubil. Dragi Žiga. vse življenje si ljubil lepoto i stvarstva, lepoto duš in čistost .src. V tem je bilo veselje Tvojega življenja, temu idealu si ] žrtvoval vse svoje moei. Sedaj se snočij v Bosru. ki .ic Lepota in Čistost sama. Pax. Strela po celi vasi Ribnica, 16, avgusta. Grozno jc preteklo sredo, 14. t. m. udarila strelu nn Bregu pri Ribnici. Počilo jc kot bi orehe stresel, potem pa je strelu šla po hišah. Pri Rusu jc vrglo mlado gospodinjo, ki je ravno sunžiln štedilnik, da jc padla v nezavest in se močno pobila po slavi, ena strun /ivola pa je postala čisto rumena; le hitri pomoči ljudi, ki so jo drgnili, in nagli prisotnosti g. zdravnika dr. Kožuhu se je zahvaliti, da jc prišla polagoma /.opet k sebi. Ka/kopulu pu je strela nu neštetih krajih tudi hišo. posebno tam. k jer je bil kak kovinski kos. vratu v ve/i pa je razklala. — Pri špičku je udurila dekle Za pet tihih minut (Misli za II). nedeljo pn binlciištih.) Nagovori v nedeljskih mlinih molitvah (ko-lektah) rudi omenjajo tisti linije lastnosti, ki v nn-iih srcih prav posebnn zbujajo in utrjujejo zaupanje ha neskončnega linija. Molitev 10. nedelje pn binkoštih ga nagovarja takole: Hng, ki sv njo vsemogočnost razodevaš na j b nI j z od puščanje m i n n s m i l j e n j e m U Č udovita je vsemogočnost Hoga-Stvarnika, še čudmi-vitejša pa vsemogočnost Boga-Odrešenika. Nedeljski evangelij, prilika n dveh različnih molivcih: na svojo pravičnost zaupajočem farizeju in boijega usmiljenja prosečem ceslniiuirju, nam kaie bftijo vsemogočnost, ki se prav posebno razodeva z usmiljenjem. Cestninar je grešnik in se zaveda svoje velike krivde; ud daleč sinji, poveša, oči, skrušenn trka na prsi in moli: Hng, bodi mi-lostljiv meni grešniku!« In glej vsemogočno bnije usmiljenje: »Povem vam: ta je šel upravičen na svoj dttm.«• Luč naravnega spoznanja pripelje človeka dn Stvarnikove vsemogočnosti; usmiljeno vsemogočnost lloga-Odresenika pa razodeva samo luč verskega spoznanja, ki je zopet dar boijega usmiljenja. Vera o bolje usmiljenje pn je podlaga zaupanju, s katerim se grešni človek v molitvi zateče k usmiljeni vsega mogočnosti, da pri njej doseie upravičenje, odpuščanje grehov. Zelo lepo je to pojasnil sv. Avguštin takole: »Ce vera omahne, molitev usahne. Kdo namreč moti za nekaj, česar ne veruješ Z«lo je tudi blaieni apostol, ko jc opominjal k molitvi, dejal: »Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo zveličan* (llimlj 10, 13). In da bi pokazal, da molitev poteka iz vere in da potoček ne more teči, če se izvirek posuši, je do-dejal in rekel: Kako pa naj ga kličejo, v kngar niso verovali?« Da bomo torej molili, varujmo! ln da ne omahne vera. ki iz nje molimo, molimo! Iz vere poteka molitev in trdnost vere je sad molitve. In da bi vera v skušnjavah ne omahnila, je Gospod dejal: »Cujte in molite, da ne padete v skušnjavo!* Kaj pomeni »priti v skušnjavo«, ie ne >zapustiti vero*? Tnliko se skušnjava razmahne, kolikor vera omahne, in toliko skušnjava omahne, kolikor se vera razmahne« (Sv. Avg., govor 1J5. o Gospodovih besedah). po roki in razrahljala vrata. — Pri Zogarju je oplazila deklo po rami. Pri Tekavcu je. udarila deklico po hrbtu, funtu pa je izbila zidarsko kelo iz rok. I'ri Mulnarjti je zadelo staro mater po rokah, ko je držala kovinski držaj otroškega vozička. Pri Pezinu je izhilo krojaču likalnik iz roke. Pri Bohu je razkopalo električne varovalke. Vse hiše so občutile, velik strah, k sreči pa strela ni nikjer vžgala. Kaj ie vzrok tako razsežni razcepljenosti strele; Menda je udarilo v eloktrovod banovinskegn daljnovodu. Ali jc morda napeljava premalo zavarovana? Kočevje pred novo katastrofo? Kočevje, Iti. avg;. Ni še odločena usoda rudnika, že grozi kočevskemu delavstvu še usodnejši udarec. Kakor znano, je dni svoj čas tovarnar Horak družbi »Triglav« svojo tekstilano v najem za dobo 2 let. To doba sedaj poteče, zato je prisilni upravitelj, notar Anton Lovšin, tej tvrdki najemno pogodbo odpovedal s 5. jan. 1936. Tako bo tik prod zimo postavljenih nn cesto 31H) delavcev s kopico družinskih članov; kajti tvrdka »IVielnv« bo morala svoj obrat ustaviti vnaj do 1. novembra, da more o pravem času likvidirati svoje posle. V te namen je vsem 32 nameščencem odpovedala službeno razmerje s 1. febr. 1936, dočim pridejo delavci radi krajšega odpo vodnega roka na vrsto šele oktobra meseca. Prepričani smo, dn g. prisilni upravitelj, kj je predsednik mestne občine, ni izvršil omenjene odpovedi iz lastnega nagiba in trdno upamo, da bo |k> svojih močeh zasi-gural nadaljnje nemoteno obratovanja tovarne pod novim najemnikom odn. lastnikom. S tem bo preprečil usodni udarec kočevskemu mestu in okolici. Stavka v Bonačevi tovarni na Kotičevem Domžale, 17, avgusta. Danes ob 2 popoldne jc po izmenjavi šihta stopilo v tovarni Bonač na Količevcm celokupno delavstvo v stavko. Vzrok je postopanje ravnatelja g. Wultscha, neposredni povod pa je dal pe* opravičeni odpust delavca F. B., ki je bil na poti inozemcu-specialistu. Upamo, da bo spor skoro poravnan in da bo širokogrudnost in uvidevnost lastnika g. vele industrij ca Bonača, na katerega se delavstvo obrača, tudi v tem slučajp našla pravo pot. 1 SNEŽN0BE10 PERILO DA Socialni tečaj za žene in dekleta ki ga priredi KA v Ljubljani, je namenjen članicam Marijinih kongregacij, prosvetnih društev in KA iz Ljubljane in okolice. Priglasi se sprejemajo do 5. septembra pri vodstvu KA Ljubljana. Škofijski dvorec. Prijave naj se izvrše pismeno. V njih mora biti navedeno: ime in priimek, poklic, starost, stalno bivališče ter označba, katerim gori imenovanih društev pripada. Prijave naj se pritoži dopisnica za odgovor. Tečaj bo trajal IS tednov, vsak torek in petek od 7 do 9 zvečer. Za kritje stroškov plača vsaka udeleženka 90 Din in sicer prvo tretjino v začetku tečaja, drugi dve pa pri prvem predavanju vsakega meseca. Oh začetku tečaja dobe tečajnice urnik predavanj. Predmeti, ki se bodo obravnavali na tečaju so sledeči: katoliško pojmovanje zakona, katoliško pojmovanje duhovnega materinstva, življenje-slovje, etika, psihologija, duševna vzgoja otroka, ženska higijena, seksualna pedagogika, žena kot iaktor v kulturnem življenju, sociologija, zakonodaja z ozirom na ženino poslanstvo, nega bolnika, prva pomoč v domu, pereča poglavja ženskega vprašanja. Sodelovali bodo ugledni katoliški strokovnjaki, med temi: knezoškof dr. Rozman, prof. dr. Ujčič, zdrvastveni svetnik dr. Šimec, strokovna učiteljica gdč. Lebar, dr. Ahčin, dr. Krek in dr. Njihova imena jamčijo, da bo tečaj na strokovni višini. Dan in uro otvoritve tečaja kakor tudi predavalnico bomo javili pravočasno. Poroka narodnega delavca Iz Celovca poročajo: V ponedeljek Vi. avg. sc ie pripeljal na Otok minister dr. Korošec v družbi z g. senatorjem dr. St. šverljugom in dvorne dame ge. Eleonorc šverljugove. Odlične goste je gostoljubno sprejel g. dekan Friderik Mulgaj. Oba ministra sta dospela na Koroško, da prisostvujeta kot priči pri poroki g. dr, Engelberta Besednjaka, bivšega poslanca v rimskem parlamentu, svoječasnega glavnega urednika »Slovenca« in odličnega predstavnika narodnih manjšin. Nevesta gdč. Zala Vukova je znana kot agilna delavka v katoliških orga- nizacijah. Ugledni par je poročil g. profesor Filip Terčelj iz Ljubljane, ki ie imel ob tej priliki zelo pomemben nagovor. Po končani po- 15udi v glavni sezoni t. j. julij — avgust Vas stane 70 dinarjev dnevno v (Radencih Vračunano Je stanovanje, hrana (hotelska a.ll dljetna) 4 krat na dan, solnfienje ln prhe z mineralno vodo, vse takse postrežba ln pitje znamenite Radenske na samih vrelcih, kolikor komu Brce poželi • Plačate posebej le kopel)! ln zdravnika • Srce, ledvice, živel, ženBke Bi>-leint skleroza, nervoia, eplofina ln spolna slabost • Pnvfial se v glavni sezoni more vzeti najmanj za 7 dni radi rezerviranja ln dodeljevanla eob) o Cenik ln vsa navodila Vam radevolje polije Oprava kopall»6a SLATINA RADENCI • Po 7 dneh t železnloo brezplačen povratek Sneberje-Zadobrova Pevsko društvo Snebcrje - Zadobrova priredi danes ob 3 popoldne, na vrtu g. Likoviča (zraven evskega doma) pevski in orkestralni koncert. — .o koncertu velika vrtna veselica. Sodelujeta godba iz Domžal in domači orkester. Vstopnina za koncert samo 2 Din. Vabimo vsa pevska društva io oriiaiteHe ooitene zabav«. p: roki so se svatje odpeljali na dom voditelja koroškili Slovencev, g. poslanca župnika Iv. Starca, ki jim jc prisrčno nazdravil in jih go-stoljubno pogostil. Proti večeru se je, g. minister odpeljal čez Ljubelj v Begunje. Obisk visokih gostov je napravil na številne letoviščar-je in zlasti na domačine izredno ugoden vtis. Novoporočencema želimo zdravja in sreče! Koledar Nedelja. 18. avgusta (10. pobinkoštna nedelja): Helena (Jelena), cesarica; Agapit (Ljubo), mu- čenec, Ponedeljek. 19. avgusta: Ludovik Tol., škol; Janez Eudes, spoznavalec. Osebne vesti 25 letnic« maSnišlva sta praznovala 15. avgusta z daritvijo sv. maše na blejskem otoku g. opat in kanonik msgr. Josip Sokol ter g. kanonik Anton .1 u r č e v i č iz Djakova. Kot velika prijatelja Slovenije sta si Izbrala biser raja — otok blejski, da skromno proslavita svoj jubilej. Pri vhodu v svetišče ju je sprejel vseuč. prof. g. prelat dr. Matija siavif, beloohlečeni sestrici Bercijerijevi sta ju pozdravili z deklamacijo In jima izročili krasne šopke. Jubilantoma in prijate-Ijima naših slovenskih krasot iskreno častltamo In želimo še mnogo jubilejev v dušnem pastirstvu. Poročil se ie na praznik 15. avgusta t. 1. nn Rakovniku g. Ign. Vok, veletrgover. s kolesi in šivalnimi stroji v Ljubljani, z gdč. Albino Pu-gelj Iz Ljubljane. Priči sta bila gg. dr. Vilko Špom In profesor Mirko Pugelj. Bilo Rrečno! Spremembe v orofništvu. Določeni so: za vršilca dolžnosti upravnika skladišča dravskega orožniškega polka vojaški pisar IV. razr. Ivan Lesko v šok, doslej vršilec dolžnosti arhivarja intendanture šiaba dravske divizljske oblasti; yji vršilca dolžnosti blagajnika dravskega orožniškega polka nižji vojaški urndnik II. razr. ekonomske stroke Miioš H I s t i v o j e v I č ; za vodnika 2. mariborskega voda dravskega orožniškega polka j orožniški |>od poročni k Berlslav Popovi č, do-»lei vodnik 1. mariborskega voda isteua nolkn. Ostale vesti — Glavna skupščina JUD. Ministrstvo za promet je i. odlokom 15934 odobrilo četrtinsko vožnjo za vse učitelje državne uradnike člane JUU, ki se bodo udeležili glavne skupščine v Sarajevu 21., 22., 23, in 24. t. m. Udeleženci naj kupijo na od-hodni postaji poleg polovičnega voznega listka še predpisani obrazce štev. 14. Vozni listek t obrazcem velja tudi za povratek. Ostali udeleženci ne-uradniki imajo 50% popust. Ti kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in omenjeni obrazec, kar velja oboje tudi za vožnjo nazaj. Skupni odhod iz Ljubljane t večernim brzovIaUom v torek 20. t. m. — JUU-sekcija, Ljubljana. — Državna dvora/,redna trgovska šsla v Ljubljani. Popravni in razredni izpiti se hodo vršili v času od 28. do 30. avg. Natančen razpored je objavljen na ra/,glasni deski. Redni in privatni učenci morajo vložiti prošnje za dovolitev popravnih in razrednih izpitov do 23. avgusta 1935. — Za vršn i izpiti se bodo pričeli dne 2. sopt. ob 7. uri. —■ Z a v r š n i Izpiti se bodo pričeli dne 2. sept. ob 7. uri. Prošnje za pripustitev k opravljanju oz. popravljanju završnega izpita morajo hiti vložene do 1. sept. 1935. — Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. sepl. od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom. Brez teh predštudlj se nihče • sprejme. K vpisovanju za prvi razred je treba prinesti: t. prošnjo, kolko-vano z S Din, 2. Izpričevalo o nižjem teč. izpitu ali o završnem izpitu. 3. rojstni list ali izpisek, 4. davčno potrdilo radi odmere šolnine, 5. v gotovini 150 Din za kolek prijave, zdravstveni fond in drugo. Dne 5. sept. oh li, uri bo na razglasili deski objavljeno, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo v času od lt. do 13. ure ter od 15. do 17. ure Istega dne plačali šolnino. Kdor v tem času ne plača šolnine, se smatra, dn izstopi in se sprejme na njegovo mesto drug pri-glašenec. Nesprejeti bodo ob istem času prejeli nazaj dokumente in denar pri šolskem slugi. Pri sprejemu za prvi razred bodo imeli prednost tisti, ki bodo ostali v domačem trgovskem, industrijskem ali obrtniškem podjetju. — K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti: 1. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 2. prijavo za vpis, kol-kovano z 50 Din. Dobi se pri šolskem slugu. 3. Davčno potrdilo radi odmer« šolnine, 4. 100 Din za zdravstveni fond in drugo. — Pričetek šo-1 e. šola se bo pričela dne 13. sept. s sv. mašo v Križankah ob 9. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. — Vojaško službovanje. Absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Ravnateljstvo. Sveža solata, zabeljeni makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — so osvežujoča led v poletnih 'Inevih. Oospodinje postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo! — Ekskurzija v Nemčijo. Oblastna uprava IIZC Ljubljana priredi v prvi polovici meseca septembru poučno ekskurzijo v Nemčijo. Izletniki si ogledajo poleg železniške razstave >HX> Jahre deutsche Eisenbahnen« v Niirnbergu tudi šo strokovne [»osebnosti v Leipzigu, Berlinu, Hamburgu in Munchanu. Potovanje bo trajalo 11 dni, stroški so preračunani na 1500 do 2000 Din. Ekskurzije se more udeležiti vsak železniški uradnik, ki ima zagotovljen potreben dopust. Najvišje število udeležencev je določeno na 30. Prijave sprejema najkasneje do 20. t. m. in daje pojasnila oblastna uprava pri železniški direkciji v Ljubljani. Prijav-nina za osebo znaša 100 Din, ki v slučaju neudo-leibe zapade. Prijave brez prijavnine, kakor tudi prijave po označenem roku sc ne bodo upoštevale. — Prosvetnim druStvom priporočamo za vpri-zoritev v predstoječi sezoni narodno igro s petjem: •črna žena«. Razjpošilja: Redenšek Ivan, Domžale. Vprizoritev te lepe, domače ige je mogoča na vsakem, tudi najmanjšem odru! — Krempcljčka ter kljun , ,. ... . poštnega goloba je našel prijatelj našega lista na travniku pri Savskem produ blizu Tacna. Na eni no-žici je bil obroček z napisom: Jugoslavija 33—14, na drugi pa trojni temnomodri obroček. Goloba je morala zasačiti kaka ptica roparica ter pustila na mestu samo perje in zgoraj navedene ostanke. Obročka sta v naši upravi. lisah je som sebi sovražnih, če še nima v svoji hiši .Herkule«' obroča za štedilnik, pateu tirani Kolosalen uspeh kurjenja!Ogromen prihranek na kurivu, t. j. 50"/,! Dobi se pri tvrdki D. Rakusch, Celje — Ujela sta se na SavL Orožniki na Ježici so ovadili državnemu tožilstvu dva brata, mladega Jožeta in starejšega Lojzeta iz Moet, ki je že praktik v tatvinah. Ob savski rivijeri pri Tomače-vem se je kopal Tone I. Postavil si je udoben šotor. Pa mu je Jože izmaknil zapestno uro, vredno 250 Din, in jo podaril bratu Lojzetu in ta sc je nekaj dni ž njo bahal po savski rivijeri. Prišel pa je Tonetov brat Emil, ki je spoznal bratovo uro. Tone, opozorjen od brata, je prijel bahavega Lojzeta in to prav trdo. Lojze je bil sprva ogorčen, razburjen in je trdil, da je to njegova poštena ura. Pozneje pa se je udal, priznal je, da je uro ukradel bratec in Tonetu plačal poteg ure celo še 100 Din za molčanje. Orožniki pa so zvedeli za tatvino in ovadili oba tatinska bralca sodišču, — Boštanj ob Savi. Lani ustanovljeno Živinorejsko selekcijsko društvo priredi v sredo, dne 21. avgusta ob 9 dop. premovanje dolenjske sivo-rjave govedi. Premovanje obeta bili zelo zanimivo. Vsi, ki se za premovanje zanimate, vljudno vabljeni. — Motnjo v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, čo popijemo vsak dan čašo »Frani Josefove« grenčice. — Vabimo Vas, da se udeležite današnje pro slave stoletnice rojstva Simona Jenka v nedeljo, 18. t. ni. v Mavčičah pri Medvodah. — Organiza-lorno propagandni oosek S. J. cm. udruženj. — Trgovskim, Imnfnim in industrijskim podjetjem bi mogel priporočiti še nekaj sposobnih absolventov in absolventinj. Interesenti naj sn blagovolijo obrniti na direktorja Drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. — »Vesel večer« v Kranjski gori prirede ne kaleri Plani Narodnega gledališča iz Ljubljane n nedeljo, dne Iti. I. m. v dvorani ^Ljudskega doma«. Zelo zabaven spored. Začetek točno ob 20 in jiol. Predprodajn vstnnntc. v hotelu Balkan nri t»ile. Lnvtižnrievi. Dobrna pri Celju je odlično zdravilišče za srčne živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do 31. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd,, oziroma 1300 Din, 1500 Din, 1650 Din (trije razredi) za vse ostale. — Prospekti na zahtevol Velik fantovski tabor pri Sv. Trojici nad Moravčami Due 8. septembru imajo fantje in možje ljubljanske, kamniške in moravške dekanijc svoj tabor pri Sv. Trojici nad Moravčami. Ta tabor lio mogočna manifestacija slovenskih mož in fantov zu slovenske in katoliške ideale, ho uvod v novo prosvetno, stanovsko iu strokovno delo našega ljudstvu. Spored: Ob 10 dopoldne sv. maša z. govorom. Pri sv. maši ljudsko petje. Po sv. maši na prostem tabor, kjer govore dr. Miha Krek, Smcrsu Rudolf in Loboda Jože. Tabor pozdravijo zastopniki posameznih far. Pozivamo in vabimo žc danes vse Innte in može na ta veliki tabor. Prva, najstarejša zasebna enoletna trgovska šola »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska tcstn 15. vpisuje. Odlični predavatelji. največji obisk. Zahtevajte pojasnila, slikane prospekte. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem Mi. kosu /. dne 17. avgusta navodila /u sestavo predloga proračuna državnih razhodkov iu dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1936/V ter uredbo o spremembi S 77 zukonu o organizaciji gasilstva. — Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu (v poslopju gimnazije). Vpisovanje dnevno na šmilielski cesti 6 od 28. do "SI. avgustu na šoli. — V sončno Dalmacijo gremo] V Split, Tro-gir, Šibenik; romali bomo k Gospej Sinjski v Sin j; prijeten bo Izlet po morju na očarljivi otok Hvar; po grozdje gremo v dalmatinske vinograde: cel vinograd je pripravljen za izletnike! Pojasnila pošljemo zastonj. — List »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpelereka vojašnica. — Tudi letos bo romanje k Mariji Lurški v Rajhenburg in celodnevni izlet v Zagreb. Podrobna pojasnila pošlje brezplačno uprava lista »Pc božjem svetu«, Ljubljana, Sentpeterska vojašnica. CIMEAN Tudi sladka jed zobem ne škoduje, če s C1MEAN kre-mo /.obe si neguje! — Jezikovna dopisna šola na Jesenicah začne s 1. oktobrom I*>3j» zopet s pismenimi tečaji zu nemščino, esperanto in slovenščino. Učnina zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt iu priložite znamko za odgovor. Prijave sprejemamo do 15. septembra 19*55. — Važno opozorilo staršem! Ne dopuščajte, da bi Vaši otroci uporabljali za nego zob manjvredna sredstva! Če želite, da jim bodo zobje zdravi in lepi, jim kupite najpopolnejšo od strokovnjaka izdelano CIMEAN zobno kremo. — Starši in šola! Bodočnost Vaših otrok je dobra in temeljita trgovska izobrazba. Pošiljajte radi tega svoje otroke v Legatovo šolo v Maribor! Lastili dijaški internat. Najboljša prilika za nemško konverzacijo. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. v šolski pisarni. Vrazova ulica 4. šolski program lirezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembru. — Občutljive obleke niso več luksus, ker jih v 15 minutah lahko ojiercte. posušite in /likate, tako da so spet kot nove. Kako se io nu-pravi, liostc zvedeli zastonj v Ruiiion posvetovalnici na Mestnem trgu št. 25 nasproti rolovža. Prinesite s seboj obleko, pa sc Vam bo nazorno pokazalo, kako boste v bodoče take stvari sami doma uredili. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, do redno pijetc Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vnm ohrani zdravje in mladostno svežost. — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani. Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni z.ivod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najbolj ,e uspehe. Zavod raz|x>laga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografskj in drugi sjiecijelmi tečaji Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa jjojasnila brezplačno. — Priporočamo! Jugoslovanska knjigarna v Ltahljsir' S. M. Felieita Kalinšek. Slovenska kuharica. Osma izjiopolnjena in pomnožena izdnja. Strani 728, 34 barvnih tabel, mnogo ilustracij v besedilu, vezava V celo platno. Založila in izdala Jugo* ■>-vanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Centi 160 dinarjev. — Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je S. M. Felieita Kalinšek svojo veliko Kuharico« vnovič spopolnila in predelala. Tn izdnja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmera več, kakor še tako gostobesedna reklama. Odlična in priznana avtorica je strnila vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelala nad vse pregledno, izbira rece|itov in navodil je silno bogata. Lahko rečemo, da je to najpopolnejše delo te vrste, kur jih Slovenci imamo. Več kakor vse drugo pa |iove dejstvo, da se je sedmi natisk te knjige prodal v 12.000 izvodih in da je knjiga šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske gospodinje. Knjiga jc tega uspeli? vredna, zato jo tojilo priporočamo. Vrhnika Fantje in dekleta v Verdu ponovijo danv« zadnjikrat Finžgarjevega »Divjega lovca« v slikoviti dolini Matjaževki. Naj nihče tc prilike ne zamudi. Občni zbor nanovo oživljenega prosvetnega društva se vrši danes ob 3 pop. v rokodelskem domu na Vrhniki. Pred občnim zborom se vrši predavanje. Predava odposlanec Prosvetne zveze iz Ljubljano. Vse člane in prijatelje društva vljudno vabimo. Predsednik. Krog sveta z letalom na izlet Ko je leta 1933 Wiley Post v 7 dneh 18 arah in 49'A minutah obletel zemljo krog m krog, *e je zdeto, da ga glede hitrosti na tej daljni poti pač ne bo mogel nihče prekositi. Zdaj pa hoče ameriški pilot C1 y d e Pangborn za polovico skrajšati rekordni polet Posta! Ze v nekaj tednih bo odletel s Kalifornije in bo prišel z letalom krog zemlje v 4 in pol dneh! Ta proga je dolga 27.0(X) km, ki jo hoče Pangborn preleteti s hitrostjo 250 km na uro. Pangborn je že leta 1931 poskusil ta polet, ko je v družbi s Herndornom v 10 urah in 50 minutah prišel z letalom od Nove Fundlandije do Walesa na Angleškem. Nato sta oba poletela nad Evropo tn Sibirijo in sta pristala v Tokiju. Od Njujorka do Tolcija sta — vštevši odpočitek 3 dni v Sibiriji — potrebovala 9 dni — rekord, ki ga doslej ni še nihče prekosil. Na Japonskem pa se je ta drzni polet klavrno končal, zakaj Pangborn in Herndon sta letela nad »prepovedanim ozemljem« in sta pokrajine tudi fotografirala. Vojaške oblasti sta ju prijele in zaplenile letalo. Obdolžena sta bila vohunstva in dobila »milo« kazen, to je za 210 dni ječe in denarno kazen 2000 dolarjev. Seveda so se am. Združene države pritožile in zahtevale, da so letalca izpustili. Tako je bil načrt rekordnega poleta krog sveta odpravljen. Pangborn in Herndon sta 3. oktobra 1931 odletela iz Tokija in čez 41 ur prispela v Washington. Zdaj pa se pripravlja Pangborn, da postavi najimenitnejši letalski rekord, za kar je tudi usposobljen. Njegov tovariš, pilot O r i f f i n , ki je 1931 neprestano letel od Njujorka do Berlina, je zdaj nadzornik zračnih prog v Washingtonu (»hiftinženir« so časih komu rekli, zdaj so pa taki poklici — resnični). Tretji član teh »zračnih ar-gonavtov* bo N i c h o 1 s , inženjer radia, ki bo med poletom oddajal in sprejemal radijska poročila. Opravljal bo isto delo ko lani pozjimi, ko je spremljal Pantgborna in Turnerja na poletu med Londonom in Melboumom (v Avstraliji). Medtem ko je letalo brzelo nad severno Avstralijo, je bil v radijsko-brzojavni zvezi t. Norveško in s San Frančiškom. Druga Pangbornov poskus nas spet spominja pisane zgodbe rekordov »Krog sveta«. »Zemlja se je zmanjšala«, je pred 63 leti govoril Jules Verne v eni izmed oseb njegovega slavnega romana Pot krog sveta v 80 dneh — »Ker moreš zdaj desetkrat prej priti okoli nje ko pred sto leti«. — Delo, ki ga je izvršil Fileas Foggs, svetovni romar po milosti Jules Vernove bujne domišljije, so dejali, da je »neumno in nemogoče«. Šele leta 1889 se je nekdo odločil, da uresniči namišljeni Foggov rekord in ga še prekosi. Tedaj je bila uslužbena pri časopisu »New York WorW« prijetna novinarka Elizabeta Cothrane, po vsem svetu znana s psevdonimom N e 11 i e B 1 y. Nekega dne jo je izdajatelj lista J. Pulitzer, poklical k sebi m kar naravnost povedal, ali bi bila drugi dan pripravljena potovati krog sveta. Mogoče je bila »Nellie« — s tem imenom je šla po svetu — kaj presenečena, a pokazala tega ni, marveč je koj soglašala z izdajateljem. Nellie Bly je pač mislila, služba je služba, — in je bila prihodnjega dne že na krovu ladje. Odpeljala se je v Southampton, prevozila kanal, se odpravila v Amiens, kjer je živel Jules Verne, in ga obiskala. Čeprav je preteklo že 17 let dotlej, ko je Jules Verne poslal svojeda Fogga v mislih v 80 dneh krog sveta, je pisatelj vendarle zdivja! nad načrtom Nellie. Kazal ji je številke, podatke, dejstva in ji pojasnjeval, da je kaij takega v resnici nemogoče izvesti. A mlada Američanka se je le smehljala m zatrjevala, da bo Foggov rekord brez dvoma potolkla najmanj za 5 dni. Jules Verne se ni več trudil z dokazovanjem — in Nellie je odpotovala. Potovala je čez Brindisi in Suez — in se čez 72 dni 6 nr in 11 minut vrnila v Njujork. Njeno ime je tedaj izgovarjal ves svet, a dandanašnji je že pozabljeno — (ali zato, ker je žensko?). Njen rekord pa ni trajal dolgo. Ze 1. 1890 je Američan O. J. Traine skrajšal pot krog sveta na 67 duri, 12 ur in 3 minute, pa ni bil svet nič kaj začuden radi tega. Cez 11 let je napravil isto pot čikaški policijski predsednik Fitzmorris v 60 dneh, 13 urah in 29 minutah. J. W. Sryre in H. Frederic sta skrajšala pot za 6 dni in Anglež Buren lay-Campbell je I. 1907 postavil nov rekord: pot krog sveta v 40 dneh in 19% urah! Prvi svetovni rekord, ki nas je osupnil in kjer je prvikrat prišlo vpoštev letalo, dobimo leta 1913. Dne 2. julija 1913, opoldne 'in 43 minut, je planil njujorški impresarij J. H. Mcars v uredništvo »New York Sun-a«, še za las je ujel ladjo »Maure-tainijo« in se koj odpeljal v Pariz, prevozil Evropo, Sibirijo, dospel v Vladivostok in na Japonsko. Nato se je odpeljal z ladjo v Britsko Kolumbijo, odkoder se je z letalom odpeljal do Seattla in z vlakom naprej do Njujorka. Le za štiri petine minute kesneje je prišel v uredništvo »New York Sun-a«, kakor se je bil napovedal. Za vso pot krog sveta je potreboval 35 dni, 21 ur, 36 minut in 48 sekund. Nato je bila svetovna vojna in Sele L 1924 so začeli misliti na |>ota krog sveta in pri tem največ Z uporabo letela. Ameriška letala so napravila to pot v 14 dneh m 15 urah; 175 dm pa je preteklo, preden so letalci dospeli na kraje svojih izhodišč. Dve leti kesneje, 16. junija 1926, sta se dva ameriška letalca — Lmton W e 11 s in Edvard Evans — ukrcala za na pot krog sveta, ki sta jo polovico napravila z letalom, pofcmoo pa z vlakom, ladjo in avtomobili. Največji del poti sta letela nad neprodirnimi gozdovi in nevarnimi močvirji. Cez 23 dni, 14 ur in 36 minut sta dospela na kraj, odkoder sta odletela. A Mears, ki je pred vojno dosegel svoj rekord, je še enkrat poskusil to srečo in prišel krog sveta 1. 1928 v 23 dneh, 15 urah in 21 minutah, ne da bi preletel kak ocean. Prihodnjega leta, 1929, je »G r o f Z e p p e 1 i n« napravil pot krog sveta v 21 dneh, 7 urah m 34 minutah. A drugi polet krog sveta, ki so bile spričo njega vse take poti ko polž —, je pa napravil W i 1 e y P o s t iz Oklahoma s tovarišem Gattvjeni — v 8 dneh, 15 urah in 51 minutah! Ta drzni letalec pa še ni bil zadovoljen s tem rekordom in je 15. julija 1933 sam poletel krog sveta in sicer v 7 dneh, 18 urah in 49S minutah! — Zdaj pa hočejo Clyde Pangborn, Bennet G r i f f i n in R. N i c h o 1 s prekositi bajni Postov rekord in ga spraviti na 4 in pol dni. Ali bodo uspeli? Njih letalo, ki ima dva mogočna motorja, je narejeno po najmodernejši letalski tehniki. Ce bo tem trem uspelo, da napravijo pot krog sveta v 4 dneh, ali se ne bodo javili drugi, ki bodo isto dosegli v 3 dneh? In tako bojno delali izlete krog sveta kar za oddih čez nedeljo! Nov francoski balon, ki ima spodaj še propeler, more navpično dvigniti. Abesinke Abesink jemanj ko Abesincev, kar je izredno, saj je povsod več žensk ko moških. Da je manj žensk bo pa odtod, ker na moške otroke veliko bolj pazijo in jih že kot dojenčke bolj negujejo ko ženski zarod. Ker prebiva v 800 tisoč kvadratnih kilometrov velikem cesarstvu več ko 60 raznih plemen, je razumljivo, da je življenje abesinskih žensk zelo različno. A povsod so več ali manj podložne moškim, pa bodi očetu ali najstarejšemu bratu ali možu. Sicer ni Abesinka povsod kot sužnja brez svoje besede, a drugega izhoda pač ni zanjo, ko da dela in molči doma, ali pa je v tuji službi prav tako podložna. To velja tudi za ženske bogatih abesinskih rodov, ki prebivajo še dandanes v bližini vasi na svojih lepih posestvih. Abesinke so razumne ženske in se kmalu prilagodijo okolici. Zato je šlo nekaj Abesink v sosednje kolonije in v Egipt in na Arabsko. Sicer teh ni dosti, vendar jih dobiš v Kairu, Luksorju in Siriji kjer služijo po hotelih, pisarnah in trgovinah in jih gospodarji zelo hvalijo kot pridne delavke. Ko se Abesinka iznebi svoje domače noše (ko je vsa zavita in zastrta), se izkaže, da je prav prijetne , lepe rasti in ji je snaga pri srcu in se tudi zaveda, kako je streči Evropkam. Službuje kot Dvigalo na goro Sžretis. Ima dva vagomčka za 35 oseb in pride v 9 minutah 2160 m daleč. otroška varuhinja, pestunja, hišna, vzgojiteljica in v teh službah je zvesta, pripravna, potrpežljiva in izredno brihtna in preudarna. Abesinci se niso doslej kar nič okoristili s temi lepimi lastnostmi svojih žensk, saj je njih vera in vzgoja sploh taika, da imajo ženske za nižja bitja. Težko bo odpraviti to že v krvi in rodu vko-reninjeno mnenje o ženskah in bržkone ne bi bile Abesnke zoper kako tujo nadvlado v Abesiniji, ki bi jim gotovo dala več prostosti in pravic. Abe-sinec sploh prepoveduje ženski, da bi govorila z njim o stvareh, ki so izven njegove, čeprav šc tako borne in ciganske hiše. Torej Abesinke tudi nimajo besede glede na domovino in državo. Abesinci se torej ne smejo čuditi, če nimajo njih ženske niti malo smisla za domovino, tem bolj, ker pri marsi-kakein plemenu niti svojih lastnih otrok ne smejo same vzgajati. Oče vzame materi dete moškega spola že čez 6 ali 8 mesecev. Dete dajo v skupno taborišče za majhne otroke, kjer je prav malo žensk, tem več je pa moških. V teh taboriščih stremi vsa vzgoja za tem, da se dečki privadijo trdemu, časih naravnost krutemu življeju. Navzlic nadzorstvu so po teh taboriščih strašne razmere. Noben otrok ne Sokolje oko... Sokol zares tako bistro vidi, kakor trdijo ljudje, češ, »ta ima sokolje oči«. Sokol vidi iz daljave 1000 metrov goloba; človek ga iz te daljave niti s šestkratno povečavo ne bi videl. Vabo, ki z njo soko-larji lovijo sokole, zagleda sokol z višine 1500 od 1650 metrov! Misijonarji vodijo avstralsko radijsko postajo. Na otoku Barthurst je avstralska vlada ustanovila metereološfko in radijsko postajo, da imajo letalci, ki plovejo med Angleško in avstralskim mestom Sidneyjem kako zatočišče. Misijonski red presvetega Srca vodi to dTžavno postojanko. P. Gsell, član tega reda, je bil radi dušebrižnih zaslug na tem oHfu odlikovan z redom »Britskega Imperija«. Zlata strast v Vzhodni Aziji Zardi poročil o ogromnih zlatih najdiščih v Mandžuriji, je razburila lovce na zlato, zlasti Kitajce, da se v množicah vtihotapijajo čez mejo. Mandžurska vlada je razglasila, da so vsa najdišča zlata last državne rudarske uprave. Vsi lovci za zlatom so najstrožje kaznovani — če jih dobijo. V mandžurskih zlatih najdiščih je za poldrugi milijon švicarskih frankov zlata. Avstralski apostolski delegat V Sidneyju ima svoj sedež apostolski delegat, ki je predstojnik petih nadškofov in 18 škofov v Avstraliji; te dni je bil v Rimu, da poroča o misijonskem delovanju svoje duhovščine v Avstraliji. sme vprašati po svoji materi; če pa vpraša, ga zavrnejo z rezkimi besedami. Tako neusmiljeno in na videz neznosno nerazumevanje pomena materinske ljubezni in ženskega vzgojnega dela pa ni obstalo v onih krajih, kjer so prodrli tujci čez meje in kjer so se čutili vplivi tuje kulture. V poslednjih 80 letih so se na vzhodu in severovzhodu Abesinije tozadevne razmere močno spremenile. Po teh krajih imajo Abesinke priliko, da vidijo, kakšno je življenje tujih žensk in tedaj se Abesinka prebudi in nič več ne zadremlje, marveč se krepko bori za svoje pravice napram moškim. Tako posečajo Abesinke v Addis Abebi in v Ha-rarju javne svečanosti «n veselice. Tudi za otroke skrbijo ondi in jih ne oddajo v taborišča, dokler nima deček dvanajst let. Tedaj pa mora mladi Abe-sinec — če ne gre v tujino v šole — v mladeniške bojne zveze, kjer se uči uporabe orožja in se izuri za odločnega vojaka. Abesinske deklice pa ostanejo doma pri očetu. Ce je oče že kaj okusil tuje kulture, pošlje hčerke v višje šole v Kairo in Obok. Ondi se izučijo za bolničarke, zdravnice, učiteljice in tudi za kemičaike. Seveda so oni glavarji, ki se tesno držijo pradavnih domačih šeg, na vse kriplje upirajo novota-rijam glede ženske vzgoje. Ta se bo razvila in uveljavila tako, karšna pota si bo Abesinija pridobila v trgovsko-poltičnih zvezah.. Da so nastali ab Nilu velikanski jezovi, da so zgradili železnico in ceste za avtomobile, da so šole in vzgajališča, da so se spremenile družabne iti javne razmere, o vsem tem niso Abesinke iz zahodne in južne Abesinije prav malo »K nič izvedele. Tem manj bi se smele Abesinke za vse to zanimati aH govoriti o tem. A kakor vse kaže in kakor so se Abesinke drugod izkazale, jih moški, ki so prav tako jako trezni in uvidevni, ne bodo mogli več dolgo držati v starodavnih okovih pod-ložništva in suženjstva in skoraj bodo Abesinke vnete sodelavke svojih mož. Po zadnjih vesteh 90 se Abesinke v Addis Abebi že zbrale in pozvale vse ženstvo, naj branijo domovino in žrtvujejo zanjo i vse. — VeKki KJek: Najmodernejša cesta čez visoke gore Veliki Klek! Več ko sto let je bil 9«nater hrepenenja onih, ki doživljajo na vrhuncih snežnih gora sanje o neslutenih lepotah in ki jim srce v pobožnosli izdrhti, ko se po težavnih delovnih dneh osvobode jarma in stopajo navzgor k svobodi. Veliki Klek |-ia je znan in ljirb *udi onim, ki nimajo Cesta na Veliki Klek. ali ne morejo imeti prilike, da stopijo nanj. S pobožnih brd se ozirajo na kraljevsko veHčastje gore, ki ima po pravici ime kralja Vzhodnih Alp. Zdaj so dokončali cesto čez Veliki Klek. Leta m leta so se trudili z njo. Zdaj je odprta za vse one, ki ljubijo prirodo in človek je spričo snežnega veličastva ponižen in majhen ko droben ptiček. — Zdaj bo utegnilo priti semkaj več ljudi ko doslej in občudovali bodo krasoto sončnih odsevov z belih, zasneženih poljan in poslušali žuborenje hudournikov in kristalno čistih studencev iizpoil belih, večnih skal. Kamor je mogel priti prej samo hribolazec-turist in koder so prej vodile le ozke stezice, ondi bodo odslej lagodno liodih ljudje, po široki, udobni cesti. Ta cesta je pač čudo današnje tehnike in jc razdeljena na tri dele: Prvi del je dolg približno 48 .km od Svete Krvi (Heiliigenblut, ki je najvišja vas v Evropi) do F e r 1 e i t n a. Tu sta <}va predora z dolžino 311 in 117 m. Cesta je v višini 2505 metrov. Drugi del ceste od F u s c h e r T o r 1 do Edelvveissspitze v Salzburgu je dolg krog 2 kilometra in prične z višino 2394 m do višine 2571 m. — Tretji del ceste vodi na Koroško in je dolgo 8 km in se konča nad ledenikom Pa-sterco. — Na vsej cesti jc 14 velikih prostorov, kar trgov in več postaj za dobivanje bencina. — Vzdolž ceste je izpeljan telefon in so tudi telefonske govorilnice. Ključe za govorilnice dobiš na poedinih postajališčih (Fusch, Ferleiten in Sv. Kri), ki so označena z velikimi rumenimi tablami, kjer je črka »F«. Na vsej cesti je 22 takih govorilnic, kar je zlasti važno, če so kake nesreče. — Seveda so za prehod te ceste na razpolago avtomobili in je treba plačati tudi posebne cestne pristojbine. — Poročamo več o tej cesti, ker je Veliki Klek tudi naša gora. Njeno ime je tolikrat v zvezi z našimi ljudskimi pravljicami! In čarovnice! Kaj niso I10 dile na Klek? Dinamitni medved V Oleanu (USA) so prebivalci močno prestrašeni. Zakaj ondi živi medved, ki je iz nekega zaboja izmeknil dinamitno patrono in jo požrl. Zalotili so ga baš pri kraji, a se niso upali streljati vanj iz strahu spričo medvedove nevarne vsebine. Odtlej se ondotnim medvedom dobro godi: Ko kak lovec zagleda kakega medveda, sc ne upa streljati vanj, marveč rajši pobegne. Saj bi bil dotični, ki bi streljal na živ dinamitni naboj, pač več ko lahkomiseln. »Gospod doktor, kako da ste mi poslali račun za dva razgovora, ko sem bil le enkrat pri vas?« »Ali ne veste, da ste prišli vprašat, če ste pozabili dežnik tu?« MLADI SLOVENEC M. R. M. K.: Ova pijančka Osebe: Prvi deček Drugi deček Prvi pijanček Dragi pijanček 1. prizor. V ozadju na levi deblo posekanega drevesa. Na njem sedita pijančka, ki ju igrata dva maski-rana dečka. Oba sta že precej »okrogla« in se temu primerno vedeta. Ob njunih nogah na tleh leži steklenica. Oba (ko se zastor dvigne, neubrano zapojeta): Midva sva dva vinska bratca, volje zidane kot škratca. Kar denarcev kdaj imava, vse r.a sladko vince dava. Prvi pijanček (nagne steklenico, pije, zaemo-Ita in si obriše usta): M -m, je to dobra pijačiea! Sam kitajski cesar (jezik se mu zapleta) Cink-čankčoukčunk bi jo pol ure pred smrtjo pil, tako dobra je, m—m! Drugi pijanček (prav tako nagne steklenico); Bi jo pil, bi, hk (se mu kolca). če bi jo imel! Pa je nima. Kitajski cesar (7. največjo težavo izgovori) Cinkčankčonkčunk. hk, pije samo tičje mleko. Ja, prav zares: samo tičje mleko, hk! (Se grdo zareži.) Hoboho! Prvi pijanček (kričavo): Zdaj pa še eno »a-pojva. Tisto (hripavo poje); Prej pa ne gremo dam'... _ Drogi pijanček (ga prekine): Nak, te nel Ta m nič lepa. To samo pijanci pojo. Raje tisto: Bratci veseli vsi... Prvi pijanček: Pa tisto, no. (Vstane in začne mahati * rokami, kakor da dirigira). Oba (strašno neubrano pojeta): Bratci veseli vsi, tralala, tralala, pesem zapojmo Bi, tralalala ... Drogi pajanček( zavihti klobuk in zavriska); Jobnhut Imenitno je šlo. Tako še zopemi pevci ne znaj«, bk! Prvi pijanček (čedalje bolj pijan, objestno poskoči in zakriči): Zdaj pa — en. dva, tri, — godba, začni! Bomo še malo zaplesali t Hipta, bopla! (Divje poskoči in se zavrti.) Drugi pijanček (posnema z rokami kretnje, ki jih dela harmonikar, kadar nateguje meh, glasove harmonike pa posnema brundajoč): Didl, didl, didl-di, didl, didl,didl-di... Prvi pijanček (se prav nerodno vrti, udarja s petami ob tla in od časa do časa zavriska). 2. prizor. Ista. Dva dečka. Oba dečka (priskakljata po taktu, ki ga ilaje dragi pijanček s svojimi kretnjami in brundanjem in se groteskno ozirata na pijančka. Obstaneta v ospredju odra). Prvi deček (se obrne proti občinstvu, pri-»kmi odprto dlan k ustom in zaupno pove): Tako sta že v rožcah, da niti strica medveda ne bi videla in slišala, če bi prilomastii sem! Dragi deček: Še takrat, ko bi ju medved iz kože deval in hrustal, ga ne bi opazila — glavo stavim! . Prvi pijanček (s čedalje bolj zaspanim glasom brunda in vleče »meh«): Didl, didl, didl-di, v uh me piši, zdaj je pa že dovolj! Harmonika je težka, vse roke me že bolijo. Pa kar brez godbe pleši! (Nagne glavo in zasmrči. Samo včasih kakor nehote še dvigne roke in napravi kretnje, kakor da še vedno igra na harmoniko.) Drugi pijanček (noro pleše dalje in vihti klobuk). Prvi deček (pokaže plešočega in slovesno vzklikne): Tako, glejte — didil, didl, didl-di. dedec t krogu se vrti. Dragi deček: dedec pleše kakor norec. Prri deček: poje, blebeta kot škorec. Drugi deček: Kdo pa pleče? Prvi deček: Stari Tinček. Zmešal glavo mu je vinček. Dniffi deček: Kdo pa gode: didl-do? Prvi deček: Gregec na harmoniko. (Pokaže s kretnjami, kako igra.) Dragi deček: Prvi gode. Pivi deček: drugi pleše — fflas sa odrom (nizek, zamolkel): Smrt obema krsto teše. (Slišni so zamolkli udarci sekire ob deblo.) Dečka (se prestrašeno ozreta in umakneta nekaj korakov na stran): Joj, kaj pa je to? (Se počasi vrneta v ospredje odra.) Drugi pijanček (sredi plesa nenadoma obstane in se pijan zavali po tleh k smrčečemu tovarišu.) Dečka (kažeta z eno roko pijančka, drugo imata pomenljivo dvignjeno. Slovesno): Didl, didl, didl-di, to so žalostne reči! Zastor. Sladkorčhl Učitelj je skuSel učencem dopovedati, da bi morali ljudje, ki imajo vsega dovolj, del svojega bogastva podariti drugim, ki nimajo nič. D» bi lažje razumeli, je poklical Nacka in mn rekel: »Nacek, predstavljaj si, da imaš prav velik škrnicelj sladkorčkov. Kaj boš naredil t njimi?« »Pohrustal jih bom!« je odgovoril Nacek. ■Dobro. A misli si, da stoji zraven tebe reven dečko, škrnicelj pa je takole velik ... saj ni mogoče, da bi vseh sladkorčkov pohrustal sam!« »Pa M jih vseenol« je Naeek vztrajal pri svojem. »No, pa recimo, da si pohrustal vse sladkorčke — samo trije so H Se ostali. Kaj bi naredil s temi?« »Potiruatal bi ie tale V kraljestvu abecede Županove ianjice. Županovr žanjice žanjejo žito. Žanjice žejajo žganci. Žnidarjeva Žefa žanjicam: »Ženske, Z11-barjev Zane žvižga!« Žanjice živžavasto: »Živel, živel! Žane žvižgal« Žane žanjicam: »Živele županove žanjice!« Žlebnica Žanetu: »Žejne, žejne I« žnidarjeva Žefa: »Žganci žegajo, Žganci I« Žane: »Žance žulijo želodce žanjicam?« železni kova Žefa žuga Žanetu: »Žlehtnoba žlehtna!« Žlebnica: »Zane, žanjice želijo žgance.« Žane: »Živijo, žgance želite!« Železnikova Žefa: »Zane, ženi žejne žanjice županovimi« Žane žvižgaje žene žejne žanjice županovim. Župan žaga žleb, županja žine žametast žemper. Zane: »Živela županja! Županja: »Živel Žane!« — Žane: »Županja, žganci žulijo želodce žanjicam!« — Županja: »Želite, žejne lanjice?« — Žane: »Žanjice želijo žganja!« — Županja: »Žanjicam žganja, Žanetu žemljo!« — Zane: »Živela županja! Živele županove žanjice I« Slavica Tomaievič, učenka II. razr. mešč. šole v Št. Vidu nad Lj. * Petrčkove piske Petrček pase po polju piške, pa poje prelepe pesmi. Pavla priteče pa pokliče Petrčka: »Petrček, pridi I Papa prihaja.« Petrček priteče, poljubi papana, potem pa papa podari Petrčku pomaranče. Petrček pokaže pomaranče prijatelju Potdku, potem pa pogleda po piškah. Piške pojedo Pavlino pogačo. Pavla pove papanu. Papa pokara Petrčka. Petrček plaka. Draga Šegatin, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljani. * Perica Pepca. Perica pepca pere perilo. Perilo posuši, posušeno perilo polika, polikano perilo ponese Po-kavčevim. Pokavčevi podarijo pridni Pepci pet počenih par. Justina Meglir. učenka I. v. razr. nar. šole v Tržiču. * Pavel pije. Pavel pije pivo. Peter pravi Pavlu: »Pijanček«! Potem pove Pavlovemu papanu. Papa pride pa pijanega Pavla pretepe. Peter pa poje pesem: »Pavel pijanček!« Slavko Žlicar, učenec II. razr. rnešč. šole, Sv. Jurij pri Celju. * Lovčov Ijorči lovi lisjaka. Letošnje leto lovi ljubljanski lovec Lukanov Lojze lepega lisjaka. Lokavi lisjak lahno lazi. Le luna lije luč, log lesketa. Lisjak liže listje. Lovec Lojze: »Lorči, lejga, lejga lisjaka!« Lovčev Lorči ljuto laja, lovi lisjaka. Lovec lopne, lisjak leži. Marjan Praček, učenec III. razr. na Jesenicah. * Pridna perica Perica pere perilo. Potem pelje perilo proti peku. Pri peku povpraša: »Prodajate preste?« - Pek: »Prodajamo!« Perica pravi: s Prinesite pet prest!« Pek prinese, perica plača pa poje preste. Potem pelje perilo proli Petrovi pisarni. Poda Petru perilo. Peter plača pranje pa pravi perici: »Pa prihodnjič pridite! Pozdravljeni!« Leopold Gošnik, učenec L razr. mešč. šole v Celju * Prilika Prodajamo poceni pisarniške potrebščine, patentirane peresnike »Penkala«. Poljske pridelke. paradižnike, papriko, poper. Pecilne praške >Pe-kin«. Pralne pripomočke: »Persil«, »Perica«. Peč-nikove proizvode. Prvovrstne pekatete. »Proja« Pirčeve pražame. Pristne Putnikove pijače. Petrolej, parfum. Priznane Pavlinove piškote. — Pridite, prijatelji! Prihranite pri parah. Pričakujemo pripravljeni. Postrežba prvovrstna. Plačilo po prevzemu. Stana Kušar, učenka III. razr. mešč. šole v Dravljah. Kokoška. Krivcev Karel knni Kotnikovega kokota. Ko-kot kliče kokoško: »Ko, ko, ko!« Krmljena kokoška kokodaka. Kotnikova kuharica kliče Kriv-čevemu Karlu: »Karel, kolji kokoš!« Karel kolje kokoš, kuharica kuha kosilo. Marica Poličnik, učenka UL^mešč. šole v Trbovljah. Naš Nacek. Naš nemarni Nacek noče nositi naramnic. No-sanova Nežika napravi našemu Nacku nove našite naramnice. Nacek noče nositi niti našitih naramnic. Ni naš Nacek neumen? Katica kuha kavu. Katica kuha kavo. Kari kriči Katici: »Kakšno kavo kuhaš?« _ Katica: >Kuhani Katreinerjevo Kneipovo kavo.« Kari: »K kavi kupiš kekse, kaj?« — Katica: »Kart, k kavi kupim kruh.« — Kari kriči: »Kaj kruh, — kekse, kekse!« Stanka Sadravce. učenka III. razr. v Ormožu. * g Izključen. Ivanček in Izidor izdelujeta iz ilovice imenitne igračke. Izdelkom izmislita imena: Ivica, Ivko, Irena in Iztok. Ivanček izbije igračko in Izidor izključi Ivančka iz igre. Ivanček ihti: »I-i-i!« Nada Ca dež, dij. IV. razr. gimn. v Ljubljani. Razen teh so am poslali bolj ali manj posrečene rešitve še ti-le (njihovih spisov zaradi pomanjkanje prostora ne moremo objaviti): Stana Novak, učenka IV. razr., D. M. v Polju; Franc Burja, učenec IV. razr. v št. Vidu nad Ljubljano; Josipina Matjažič, učenka, IV. razr. v Mostah; Marija Makarovič, učenka III. razr. v. nar. šole v Kostanjevici na Krki; Micka Mencinger, učenka III. razr. v Srednji vasi pri Bohinju; Marija Štancer, učenka IV. razr. v Mariboru; Iva Gaber-šček, učenka 1. razr. gimn. v Ljubljani; Vera Župančič, učenka ? razr. v Mostah; Franci Anžur učenec IV. razr., D. M. v Polju; Hilda Matjažič, učenka ? razr. mešč. šole v Mostah. Meri Brajnik, učenka II. razr. mešč. šole v Lichtent. zav. v Ljubljani; Tonko Stanovnik, uč. I. razr. v 11. š., Trška gora; Branko Ceh, dijak v Murski Soboti; Lidija Podbregar, dij. III. razr. gimn. v Belgradu; Franjo Priinc, dij. II. razr. gimn. v Celju; Lidija Zima, dij. L razr. giinn. v Ljubljani; Lojze Rebolj, učenec III. razr. v Preski; Daniel Roth, dijak v Mariboru; Ladislav Volk, učenec IV. razr. v Šiški; Majda Škrinjar, učenka ? razr. v Kranju; Cilka Zupan, učenka ? razr. v Selu pri Bledu; Majda Hvastja, učenka IV. razr. v Šmartnem; Franc Bajt, učenec III. razr. v Atu-denicah pri Poljčanah; Zlata Anžel, učenka mešč. šole v Litiji. Za nagrado sta bili izžrebani: Slavica Tomaievič, učenka II. razr. mešč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano in Marica Potiinih, učenka III. razr. mešč. šole v Trbovljah, Z današnjim dnem dopisovanje »V kraljestvu abecede«, ki se jc vleklo v neskončnost kakor povest o jari kači. zaključujemo. Prihodnjič pa nekaj novega! Zlate ptičke Ptičke zlate jaz imam, ptičke čudovite, prav na dnu srca nekje dobro, dobro skrite. Nihče jib še videl ni, niti moja mama. Z njimi sem vse dni, noči vedno, vedno sama. Ce srce je žaloBtno in ne more spati, sladko ga uspavajo ptičke v kletki zlati. Včasih z njimi daleč proč od ljudi in doma hrepenenje moje — v svet bajk in pravljic roma. Se do zvezd, do samih zvazd in do rajskih duri ptičke zlate poneeo me v samotni uri. Kdo so ptičke zlate te, ki sam Bog je vanje dahnil moč prečudežno? Moje mlade sanje. Mati junak Roparska zgodbica »Pojdi s tem računom h gospodu Milerju. Denarja itak ne boš dobil.« 2. »Bomo videli! Nemara pa denar vendarle dobim I — Ampak kaj je to? Zdi sc mi, da me nekdo zasleduje.« S. »Stoj! Življenje ali denar!« »Žal mi je. gospoda, nmpak denarja še nimam. Ravno sem hotel iti ponj. Izvolita iti z menoj 1« »Bogve, 6e bo hotel poravnati račun?« »Ne boj se, dečko! Nama je še vedno vsak plačal. In tudi ta bo.« 5. Povedal vam bom resnično zgodbo a malem junaku, ki je daroval svoje življenje za bratce m sestrice. Poslušajte! V neki veliki hiši je živel muc, ki je imel miške nadvse rad. Seveda jih ni imel rad zato, da bi jib božal ali se igral z njimi, nego jih je imel rad zato, da si je z njimi sladkal vedno lačni želodček. Ko se je muc postaral in ni mogel več mišk loviti, je začel premišljevati, kaj bi storil. In ae Je, zvit in iznajdljiv, kakor je bil, kmalu domislil. Storil je takole: Poklical je predse vse miške in jih nagovoril tako lepo, da so bile miške ganjene do solz. Takle je bil njegov svečani govor: »Preljube moje miške! Silno mi je žal in močno se kesam, da sem vsa ta leta živel z vami v sovraštvu in neslogi. Sklenil sem, da živim poslej z vami v miru in prijateljstvu. Ne bojte se me torej I Nikomur ne bom žalega storil. Samo eno prošnjo imam do vas, mile mi prijateljice. Pojdite vsak dan v procesiji mimo mene in me pozdravite, da bo naše prijateljstvo postalo še bolj trdno in močno. Živele!« Miške so razigrano zaplesale ob tej veseli novici in se smejale in jokale od velike sreče. Hoplahop! — nič več se jim ne bo treba skrivati pred krvoločnimi mucevimi tacami! Hoplahop! — nič več jim ne bo treba pretakati grenkih solz za umorjenimi bratci in sestricami. Muc se Je spreobrnil. Kakšno čudovito presenečenje! In so miške poslej vsak dan hodile v procesiji mimo muca, ki je čepel v kotu in jih prijazno gledal. Niso vedele revice, kako kruto in zahrbtno jih muc-spokornik vara. Ko je zadnja miška v sprevodu šla mimo njega in se mu lepo priklonila, jo je muc naskrivaj zgrabil s svojimi ostri-i mi kremplji in jo pohrustal za zajtrk. Tako je v dvajsetih dneh pohrustal dvajset mišk in si zadovoljno božal siti trebušček. Med sestricami miškami pa sta bila tudi dva bratca miškolina, ki sta se odlikovala po svoji bistroumnosti. Prvemu je bilo ime Brkomig, drugemu pa Tenkopisk. Ta dva sta prva zapazila, da je število sestric vsak dan manjše. Sklenila sta, da bosta pozorno opazovala muca. Ko so drugo jutro miške spet šle v procesiji mimo muca, je na čelu procesije stopal Mrkomig, na koncu procesije pa Tenkopisk. In je Brkomig od časa do časa zakričal: »Bratec, kje si?« »Tukaj!« mu je odgovoril Tenkopisk — in j muc se je potajil in ostal tri dni brez zajtrka. Četrtega dne pa se muc ni mogel več premagovati, tako mu je že krulil želodec. Ko je Tenkopisk spet šel zadnji mimo njega z lepim poklonom in je na Brkomigovo vprašanje: »Bratec, kje si?« zalilical: »Tukaj!« — je muc planil nanj in ga zgrabil za vrat. Topot so vse miške videle hudobno mucevo dejanje in se zgrozile. »Fej in fuj!« so ogorčeno zacvilile. Potem pa so hitro smuknile nazaj v luknjo in se niso nisoli več vrnile. Malega Brkoiniga so miške slavile kot junaka in rešitelja mišjega rodu vse do današnjega dne, ko je umrl. Kaj pa se je z lačnim mucem zgodilo, ne vem. Le to moram še pristaviti, da miške poslej ue verjamejo nobenemu mucu več. Mlada njiva Večer Tiho, lahno je priplaval mrak večerni na zemljfi, dnevu trudnemu ubrano ptički za odhod pojo. Žarki solnčni, ki podili so se preko cvetnih trat. so od nas se poslovili in drugam šli svatovat. Gozd zeleni Je utihnil, srna, zajček šla sta spat, v mahu je martinček vzdihnil. stresel ga je nočni hlad. V stolpu zvon slovesno poje, glas se zliva čez vasi; k nebu dvigne prošnje svoje še srce nam — in zaspi. Stanko Cemažar, dijak v Ljubljani. »Dober dan, gospod Miler! Gospodar me je poslal k vam po denar.« »Dajte ga zlepa ali zgrda!« je zarenčal eden izmed roparjev in dvignil roko s krepelcem. »Ne trudite se, takoj ga dami« Halo, otroci! Istuhtajt« 7,a peto sliko, ki jo bomo objavili prihodnjo nedeljo, kakšen prav smešen in zabaven konec v verzih ali prozi. Vse posročene rešitve bomo priobčili, tri iimed njih pa nagradili. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 22. i. m. nn naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« r Ljubljani. Nebesa ia radio. Francek: »Mama, povej, kaj pa prav za prav delajo angelčki v nebesih?« Mama; »Vse dni prepevajo, rajajo in igrajo na harfo.« Francek: »Ljubi Bor bi jim lahko že zdavnaj kupil tudi radio'' Moje živali Pri nas imamo psa, ki mu je ime Bari in je prav dober čuvaj. Barve je sivo-rjave. Zna tudi plesati. Ko bi ga videli, kako se spretno vrti po zeleni trati ali pa doma v veži I Rep dene v gobček in pleše. Mi se mu pa sinjemo, da ne moremo nehati. Nihče ga ni naučil te umetnosti. Zelo rad hodi t. nami na sprehod. Imamo tudi dva zajčka. Eden je siv s črnimi barve in par belili lis ima. Miši mu ne dišijo posebno. Malokdaj katero ujame. Niti tedaj, ko se miška ujame v past in mu jo spustimo pred nos, sc največkrat ne zineni za njo in jo pusti lepo zbežati. Imeli smo še dve mucki, ki sta bili zelo pridni, pa sta poginili. Ostal nam je samo leni Pik. Telovadi pa včasih po vratih, da ga je veselje videti. Takih živali ne vidite povsod, kot jih imamo pri nasi Imamo tudi dva zajčka. Eden je siv z belimi lisami, drugi črn z belimi lisami. Prvemu je ime Sok, drugemu pa Pok. Najraje jesta deteljo. Marica Pristave c, BČeuka V. razr. v Novem mestu ŽENA IN POM Prodajo žensk in otrok Se zmeraj se prav r&zikofojo preživlja precej-feapa čreda brezvestnih »trgovcev s človeškim mesom« — s prodajo žensk in otrok. Težavno je zaslediti njih temna pota. Po vseh kulturnih državah bistro pazi policija na dekleta, ki se izselijo. A vabe za dekleta so taiko omamne, da je zlasti v tefti časih breziposebiosti težavno dopovedal ženskam, da jih zavajajo brezvestneži in tirajo v večno pogubo. Vabijo jih s tem, da jim ofoljub-lajo službe po varietefih, kabaretih in plesiščih v inozemstvu in onkraj morja. V resnici pa vsa ta imena služibovanjia zavedenih deklet niso ničesar drugega, ko kalka navadna plesišča ali beznice za pomoričke. Tu je zadeva ista ko s tujsko legijo; nič ne zaležejo domači opomini, šele bridke izkušnje jih prebudijo rz sanj, ko je že prepozno. — V Šanghaju je več ko četrtina javnih žensk — iz nemške države. Druge tri četrtine tvorijo Angležinje in Američanke. Po javnih hišah Indoldne je največ Francozinj, samo v Hongkongu — več ko polovica Druge so Angležinje in Američanke. — Žalostni so tozadevni primeri glede ruskih begunskih žensk, ki se hočejo izseliti v Mandžurijo. A preden pridejo ruski kmetski begunci s svojo borno prtljago preko neskončne pustinje, ki niti potov nima, prav do mandžurskih mest, morajo po gostiščih pustiti za aro ženske in otroke, ker pač j ne morejo plačati, kar so jim dali v gostiščih. Moški odpotujejo dalje, da dobijo službo, se vrnejo, plačaijo in vzamejo šele potem ženske in ofcpoke s seboj. A kdaj dospe moški v Mandžurijo, kdaj dobi sinžbo, kdaj bo zaslužil toliko, da se bo mogel vrniti v gostišče in plačati ondi dolg in vzeti družino s seboj? Morda je moral kak moški celo od lakote umreti, morda ga je zalotila drugačna nezgoda. Ženske in otroci so brez pomoči MODNE NOVOSTI v rokah breervestnežev. Ti fih pojejo v Mandžurijo v Harbin. Od tu v Peking aili Tientiin, Šanghaj in Hangkau. Ker ne znajo jezika, ker jim poberejo tudi vse listine, 90 »zgubljene. Po preiskavah društva narodov je en sam tak »prekupčevalec« v arprilu 1932 prodal 40 Rusinj v javne hiSe v • Tsingtau, njegov tovariš pa še več v Čelu. V dveh barih mesta Harbtna so nabrali 110 ruskih begunk in jih prodali v pristaniška mesta. — Po vzhodnoazijskih mestih pa je tako prodanih največ Kitajk. Znano je, da na Kitajskem ne marajo ženskih ; potomcev. Že iz misijonskih poročil srno zvedela, da novorojeno žensko dete vržejo iz hiše. Ker so ondi cele pokrajine neskončno siromašne, je kar \ v navadi, da hodijo prekupčevalke z dekleti od | hiše do hiše in kupujejo kitajske deklice. Prekup- j čevalke prodajajo »svoje blago« — 13- do 14 letne i deklice — čam najdražje v Malako, nizozemsko Indijo ali v Siam- Tu so potem sužnje, ki jim je tako daleč od domovine nemogoče še kdaj priti nazaj. Mimo tega pa morajo dajati visoke oslu, bo vedel, koliko dela ima. Tu je na primer v kabini dojenček, ki Ima dva meseca življenja za seboj — pa Ima venomer vročino. Trikrat na dan je tre-fea meriti vročino. Ondi je »pel starka, ki jo trga po udih. In kadar je vihar na morjn! Tedaj morajo biti vse tri bolničarke (toliko jih je namreč na ladji) noč in dan na nogah. Na tri mesece dobi bolničarka dopust; tedaj gre na suho za nekaj časa. Njena služba ni lahka, vendar so zmeraj vsa mesta bolničark zasedena. Zakaj, daljni, tuji svet vleče... Poučna statistika Tisti zakonski pari, kjer sta mož in žena v službah (po trgovinah), imajo najmanj otrok. Od sto takih jparov je 28 brez otrok, 51 jih ima po enega ali dva otroka in le 10 od sto jih ima j>o štiri do pet otrok. Uradniški zakonci imajo več otrok. Tako ma 16 zakonskih parov od sto po 4 ali več otrok, 20 od sto nima nič otrok, čez 50 zak. parov od 100 pa ima po anegp ali dva otroka. Strahotno majhno je število otrok samostojnih obrtnih in trgovskih zakonskih parov; izmed 100 takih zakoncev jih je 20 brez otrok, 45 jih ima po enega ali dva otroka in le 20 jih je, ki imajo po štiri in več otrok. — Na deželi, na kmetih je pa približno le 10 izmed 100 zakoncev, ki nimajo nič otrok. — Pri obrtnih in poljskih delavcih je izmeri 100 zakonskih parov 20 takih, ki so brez otrok. Vse to na Nemškem po uradnem štetju iz leta 1933. Tudi pri nas bi morali imeti tako statistiko. Če poznamo rane in bolezni narodov, jih bomo mogli laže celiti. Tudi naš narod ni glede otrok take zdrav, kakor si mislimo. Kurja očesa NajboljSe sredstvo proti kurjim oče som je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjtik. lekarnar, Sisak Varujte M potvorbt Zaščitni znak Gibanje internacionale krščanskih tovarniških in transportnih delavcev Dne 27. julija je bila v Bruslju seja predsedstva Mednarodne strokovne zveze krščanskih tovarniških in transportnih delavcev, ki ima svojo centralo v Haagu. O seji je bil izdan komunike te-le vsebine: »Predsedstvo internacionale je vzelo na znanje poročilo mednarodnega tajnika o dopisovanju z Mednarodnim uradom dela o skrajšanju delovnega časa v kemični industriji ter v podjetjih za umetno svilo, margarine, olje ter milo. Predsedstvo ugotavlja z zadovoljstvom, da jc 19. mednarodna delovna konferenca sprejela sklep o izdelavi konvencije o skrajšanju delovnega časa v omenjeni industriji Je pa obenem mnenja, da skrajšanje delovnega Časa v industriji ne sme imeti za posledico uvedbo dela ob needljah. Predsedstvo je mnenja, da se mora napraviti pri bodoči konvenciji razlika med posameznimi industrijami: 40urni tednik naj se uvede za tiste delojemalce, ki delajo ob delavnikih. V industrijskih podjetjih, v katerih delo ob nedeljah ne more počivati radi tehničnih ovir in v katerih jc običajni delovni tednik povprečno 56 ur, to. je predvsem v kemični industriji, izvzemši podjetja za izdelavo umetne svile, naj se irvede 42 urni delovni tednFk; v podjetjih za olje, margarine in milo pa naj bo delovni čas na teden 36 ur. Skrajšanje delovnega časa ne sme prinesti delojemalcem glede na splošen življenjski standard nikakega poslabšanja.« Internacionala bo skušala uveljaviti svoje stališče predvsem pri Mednarodnem uradu dela. Ameriška denarnica Vsak dan 4000 kg (tolarjev. Pred leti so si tujci v Washi.ngtonu ogledovali kapitol (državno vladno poslopje) iin Belo hišo (kjer je ameriški predsednik). Zdaj pa si ogledujejo poslopje državnega z a klad a (Treasury Building). — Že 133 let je zakladni urad Združenih ameriških držav na sedanjem kraja. Trikrat je poslopje pogorelo, enkrat (1814) so ga napadli sovražniki. Leta 1863 je bilo sezidano to poslopje, ki je še zdaj, le da so ga večkrat prezi-daii in dozidali. Prav laini so dokončali nove zaščitne oboke, ki imajo 270 cm debelo zidovje in so še podloženi z jeklenimi ploščami, ki jih ni modi prevrtati z nikakršnim toovinastim orodjem. Na zunaj ni poslopje državnega zaklada prav nič posebno. Komur je znana sijajna oprema ameriških bank, ga bo skromnost državne zakladnice razočarala. Zaklada opaziš šele, ko te povode kak uradnik v kleti, prave pravcate katakombe za denarl Poglavitno poslopje stoji za tri nadstropja pod cesto. Z dvigalom dospeš do za meter debelih oklepnih vrat in vstopiš v prvo skladišče. Če bi človek ne vedel, da je v ameriški zakladnici, se sploh ne bi zanimal za to vsakdanjo klet. A uradnik ti pove, da stojiš sredi srebrnih kovancev, I ki so milijone in milijone vredni. Vendar — niko-. der ne zapaziš srebra. Skriva se po bombažastih | vrečicah, ki so položene v dveh vrstah oib steni. Tedaj zveš, da je tn in v sosednjih kleteh 1 mili-: jon 500 tn soč k i logramov srebra. Ko pride-! mo v skladišča zlata, ga tudi nič ne vidimo. A ; uradnik je tam, ki baš prešteva zlatnike iz vrečice. Teh zlatnikov je z« 10 milijonov! Ne zveš pa, koliko zlaita ameriških Združenih držav, ki ga ima za 4 milijarde dolarjev, je v teh katakombah. — Bolj razumljiva ti je bogatija ameriške zakladnice, ko stopiš v tiskarno za bankovce (Printing Office). Po visokih policah vidiš velikanske zavoje samih dolarskih bankovcev. Nepregledne so vrsle teh kleti t samimi bankovci. Tu je 1 milijon 200 tisoč kilogramov dolarskih bankovcev v vrednosti 5 milijonov dolarjev. V vem. koliko znaša moja povprečna topliDa in tudi ne maram nič vedeti o njej, doklpr ne pridp nadme kakšna zdravstvena stiska. A. V. - C. Okrogle pleše na glavi sp uspešno zdravijo z lekarniškimi pripomočki, ki jih predpiše zdravnik, in s sredstvi, ki jih u|xitreblia zdravnik. Uspešnih domačih pripomočkov ne poznam. F. P. - G. Domače protimrzlieno zdravilo da i poznate? Kar pošljite vzorček in opis na uredništvo. Kmetijski nasveti Bisernica na trtah. F. M. K. — Poročate, da se je na trtnih listih pojavil škodljivec, ki leže vode.no-svetla jajčeca kakor kapljice na zelene trtne dele. Sosedje jim pravijo »bisernice«. — Bisernice niso nikaki trtni škodljivci, ampak je to le pojav bujno rastočih trt, ki jim pa prav nič ne škoduje. Navedene vodeno svetle, rosne, do 2 mm velike tvorbe se v času bunje rasti, največkrat spomladi, pojavijo na zelenih delih trte, na poganjkih, listih, zarodu itd. Imenujemo jih bisernice. Te sestoje iz več celic, ki imajo malo plazme in so obdane .» tenko kožico. Mislijo, da so lasni izrastki zunanjega staničevja zelenih delov vinske trte, Pri na-daljnem razvoju trsa izginejo. — Večkrat pa zamenjajo vinogradniki bisernice * jajčeci škodljivcev, zlasti grozdnega nukača. Toda od teh se razlikujejo glede velikosti in 7, vodenosvetlo barvo in ker jih vidimo redno vsako leto. Cepljenje sadnih vrst na češpljev divjak. Ali je možno cepiti črešnjo na brezo? 1. Katere vrste sadja morem cepiti na češpljev divjak? 2. Ali je možno cepiti čreštijo na brezo? To sem sicer že večkrat poskušal, a mi ni uspelo dosedaj. Poskušal sem zato, ker mi je pri vojakih pred okroglo 20 leti -pravil neki Ceh, da je tako sadje (vpraš. 2) boljše, kakor najboljše rieinovo olje. —c—lj—iič. — Ad 1. Na češpljev divjk lahko cepite vse vrste češpelj. sliv. breskev in marelic. Način cepljenja lahko uporabljat« katerikoli, le marelice in zlasti breskve so za spooribidnske načine cepljenja zelo nehvaležne, zato se tako cepljenje spomladi le slučajno posreči. Da bo uspeh cepljenja breskev in marelic na češpljev divjak zanesljiv, uporabljamo običajno le jesensko cepljenje na takozvano speče oko (očešlanje ali okirlacija). Podlago lahko okulirate že sedaj, imate pa časa do 15. septembra. Pod lubje češplje vloženo mareKčno ali breskvino oko bo pognalo šele spomladi. Okirlacijo smete izvršiti le na mladem lesu z gladko kožo. Prihodnje leto meseca marca vse dele divje češplje nad vloženimi očesci porežite.. — Ad 2 Oseba, ki vam je priporočila cepljenje črešnje na brezo, je imela popolmna prav, ko je trdila, da bo taka črešnja rodila boljši sad od najfinejšega riemovega olja. Poskusite cepiti črešnje m kaktus — sad bo mnogo boljši! Pokončanvanje srakoperjev. S. K. v L- — Po drevju in plotovih okoli vrtov, na fnžolovkah in drugod posedajo rjavi ptiči, ki so malo večji od vrabca s krepko črno ali rjavo progo preko oči, se spuščajo na tla. kjer love kobilice in druge manjše živalice. Ljudje jih tu imenujejo fižolarje, je pa to rjavi srakoper. Po Erjavčevem opisu ti ptiči uničijo precej škodljivega mrčesa, obenem pa pomorijo tudi koristne ptice-pevke, in sicer toliko, da jih v veliko škodo sadnega drevja popolnoma preženejo. Zato je treba srakoperje pokončavati, če nočemo, da oni zatro koristne ptice. — Želite vedeti, ali je tudi po novejših raziskovanjih dognana njih PltSC za volane v različnih gubah Speclelnl enlel pajčolanov rut,šalov, oblek rini enlel vložkov in čipk Speclelnl atur za žepne robce AZurtranle prtov, volan i. t. d. Predllshanle ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vrzenfe monogramov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. Zepnl robci komad Din 2—, Din 3'—, Din 350, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvalitetno delo. nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Matek A nihes, LJubljana aamo poleg hstela Strnkelj škodljivost in aH naj preganjamo vse vrste srakoperjev. — Tudi novejša naziranja soglašajo s tem, da je srakoper škodljiv pticam-pevkam in da jih prepodi povsod tam, kjer se sam pojavi Zato je tudi upravičeno, če ga pokončujemo. Najbolje je, če ga 5 flobertovko — puško postrelite ali ga lovite na timanice s pomočjo sove. Za to je najbolj pripraven čas spomladi, kmalu ko sc prikaže. Za letos bo to že nekoliko prepozno, ker bo ta ptica kmalu odletela iz naših krajev na jug. Prva odleti kukavica, nato odide kobilar in kmalu za njim srakoper. Nedeljski Slovenec. Kmetijski nasveti. Pravilno žveplanje vinskih sodov. I. C. Z. — Sod, iz katerega ste aprila potečih vino, ste zažvep lali in začepiln. Ko ste ga pa sedaj odprli, ste opažih', da je ves plesniv. Hočete ga popravit, da bo še nadalje uporaben za vino, ne da hi se to navzelo duha po plesnobi. — Sod ste gotovo nepravilno žveplali, da je postal plesniv. Pravilno se sod za-žvepla na sledeči način: Kakor hitro se izprazni, ga je pomiti z mrzlo vodo, ki jo večkrat menjamo, dokler ne teče popolnoma čista iz njega. Potem ga poveznemo z veho navzdol, da se vsa voda izcedi. in ga nato postavimo na zračen prostor z odprto veho in čepom, da se znotraj v nekaj dneh jx>f>olnoma osuši. Šele sedaj ga močno zažveplamo, in sicer za-žgemo po en fenek azbestni žveplen trak na 1 do lin pol hektolitra, oziroma en debel trak na 4 do 6 hektolitrov vsebine. Ko to žveplo v sodu zgori, potegnemo iz njega žico z ogorelim trakom in sod zabijemo. Učinek takega žveplan ja traja dva do tri mesece in |»tem moramo to |x>noviti. — Vi ste najbrž zažveplali še moker sod, zato se jc v njem stvorila plesnoba. V dobro osušeneni sodu, ki je na suhem prostoru, se to nikdar ne zgodi. — Sedaj je dri igo vprašanje, kako popraviti plesniv sod? Tak sod morate odpreti, če ima vratca; če jih pa nima, mu morate izbiti dno. Potem 'skušajte s suho krtačo in sulio cunjo odrgniH plesnobo. Verjetno je, da plesnoba v treh mesecih ni mogla prodreti v les, zato bo to zadostovalo. Ce bi pa plesnoba prodrla v les, tedaj bi jo morali postrgati s strguljo do zdravega lesa. Šele potem sod z ostro krtačo in vodo dobro pomijte, zabijte in izparite z vrelo so-dovo raztopino. Zelo dobra je tudi žvcplena kislina, ki se zagrize v les in uniči vso plesen. Toda z njo morate previdno postopati, ker je zelo jedka. Navadno jo vzamemo 3 litre na 100 litrov vode. Potem izperete sod s toplo, na koncu z mrzlo vodo. Ob trgatvi pa postavite v tako popravljen sod močno kipeči mošt, ki ga bo dodobra ovinil. Na ta način boste ta sod pripravili zopet za vino. Rez zelene krompirjevke je škodljiva. A. O. M. Sosed že reže zeleno krompirievko in jo krmi prašičem. Pravi, da to pridelku gomolja ne bo škodovalo. Drugi kmetje pa trde, da bo imel drobnejši krompir. Katero mnenje je pravo? — Vsekakor drugo. Cc porežete krompirju zelene liste in ste-blovje, je tako, kakor da bi vzeli mladi živali pljuča in želodec. Brez zelenih listov se tudi gomolji ne morejo debeliti, kajti v njih se tvori zračna hrana in skufmo s hrano iz korenin predela v snovi, ki potujejo skozi zeleno sleblo v gomolj in ga debele. Ta ima največ škroba v sebi, ki se pa stvori v listih. Poljedelec. ki poreže še zeleno krompirjevko, prepreči s tem tvorbo škroba in njegovo potovanje v gomolje. To se ne more popolnoma razviti in nc dozoreli. Nepopolno dozoreli gomolji so slabi in neprimerni za seme. Pokladanje sveže krompirjevke pa ni priporočljivo, zlasti nc v večji meri, ker vsebuje neke alkalije, ki utegnejo prašičem škodovati. Ravnanje s trtami po toči. I. R. S. — Bojite se toče, ker je taka vročina in je ta ponekod že tolkla. Radi bi vedeli, kako vam je postopati, če ta ujma zadene trte. — To jc pametno od vas, da skrbite že vnaprej za pouk za slučaj, čc vas ta nesreča za-dtne, kajti -po toči zvoniti je prepozno«. Po toči so trte kol bolniki in jih je zato skrbno negovati. Najprej morale odstraniti ali prirezati polomljene ali močno obtolčene mladike in zdrave privezati, zlasti tiste, ki so obložene z grozdjem. Nato jih je takoj škropiti z modro galico, da razkužite vse ranjene trtne dele, ki so proti peronospori zelo občutljivi. Ce je treba, je treba tudi grozdje žveplati. Pa hidi nadalje morate skrbno ravnati s pofolčenimi trtami, ker ostanejo vedno občutljive. Ta skrb in delo se bo poplačalo žc ob trgatvi 7. zdravim, deb?lim grozdjem, še najbolj pa prihodnje leto, ko boste imeli več zaioda in krepkejše trte. Izdelovanje »jogurta« oziroma »jogure«. S. D. Pr. V vojaški službi se na daljnem vročem jugu zatekate v svoji žeji k raznim hladilnim pijačam. Pa vino je zanič, vode se človek naveliča, mlečni izdelki so predragi, zato tuhtate, kako bi si sami izdelovali »jogurt*. Želite navadila, kako se ta napravi. — iz vašega vprašanj asledi. da mislite pod imenom »jogurt« tisto pijačo, ki jo prodajajo v Sloveniji v obliki |»kalic kot »jogura«. To je pijača ,ki je napravljena iz vode, sladkorja, ogljikove kisline in posebne esence, ki ie Ivorniška tajnost in jo dobivajo iz Nemčije. Tega pac ne morete izde- lovati v vojašnici. — Ne moremo namreč umeti, da bi mislili napravo »jogurta«, ki je prav za prav skisano mleko s čistimi glivicami, ko pravite, da so mlečni izdelki predragi. Kolikor so nam znane razmere v tisti pokrajini, res tam nimate mnogo mleka, zlasti kravjega ne. Cc bi si pa hottji iz mleka izdelovati to vrsto kisle pijače, tedaj dobite gotovo v tistih krajih čiste glivice in navodilo za izdelovanje jogurta. — Za ugašenje žeje jc dobra limonada brez limon. V drogeriji ali v lekarni si nabavite cUronove kisline v kristalih. Prav malo je zadostuje, da vodo okisa; potem jo posladkajte in itnate dobro, zdravo pijačo. Bolhači na repi. S. I. N. Na repi so sc vam letos pojavile bolhe, ki jo groze uničiti. — Bolhe na repi niso prave bolhe, amjiak mali hroščki, ki skačejo kakor bolhe; imenujemo jih bolhače. Nastopajo najrajši ob suši, zalo so letos napravili že mnogo škode. Kot domače sredstvo proti njim priporočajo trošenje repe s pe|ielom ali s cestnim prahom. Najbolj gotovo jih pa uničite, ce jih lovite na desko, ki je namazana s katranom. Desko pritrdile na ročaj ali dva in z njo pred seboj idite po repi tako, da dregnete rastline. Bolliač: se prestrašijo in skočijo nazaj na desko, kjer so ulovijo. Ce to par-Šrat ponovite, boste bolhače polovili in obvarovali repo. llspešno je tudi škropljenje s tobakovo vodo ali s petrolejem, razredčenim z milnico. Najprej jih pa odpravi blagodejni dež, ki je letos repi iako po-trebne. Pravni nasveti Prodana trgovina. S. K. Predali ste trgovino pori pogojem, da vam kupec, nudi trgovino v nakup, če hi jo nameraval kdaj prodati. Dogovorili *tp sp. da sp mora to navesti v pogodbi, a kupec, noče podpisati pogodbe, kljub temu, da je bilo izrecno rečeno, da bo sestavljena pismena pogodba. Vprašate, ali lahko zahtevate trgovino nazaj in vrnete denar, ker se bojite. da bi kupec prodal trgovino drugi ospbi. Kuppc je prpvzel od vas trgovino, vam pa je odštel donar in je bila s tpm kupna pogodba izvršena. Pravico pa imate, da zahtevate od kupca podpis kupne pogodbe, v kateri je naveden pridržek predkupne pravic« v vašo korist. Čp kuper take pogodbe ne bi hotel [»odpisati, ga niorafp pač tožiti in bi pravomočna sodba nadomestovala podpisano pogodbo. Predkupno pravico morate izvršiti v 24 urah, ko vam ponudi kupec; po tem roku predkupna pravica preneha. Prodani, a neprepisani travnik. J. M. K. I»eta 1917 ste kupili travnik in plačali zanj 1000 K. Pri notarju niste mogli napraviti pisma, ker se je ustanovilo, da sta dva prodajalčeva brata v Ameriki solastnika. Travnik ste takoj začeli uživati. Po smrti prodajalca vam njegova žena grozi, da ho vrnila 1000 K, v sedanji valuti 250 Din, in vzela travnik nazaj. Vprašate, kako bi dobili lastninsko pravico do travnika. — Žena pokojnega prodajalca vam lahko dela neprilike samo. če je po smrti njenega moža ta travnik bil prepisan nanjo. Vi morate sedaj tožiti zapuščino pok. prodajalca, oziroma ženo, če je ona podedovala moževo idealno tretjino travnika, in oba brata — Amerikanra, da vam izdajo listino, s katpro lahko zahtevate prepis travnika. Za oba Amerikancj) bo sodišče postavilo skrbnike, ker so neznanega bivališča. V tožbi sami bo6te trdili in s pričami dokazali, da ste res leta 1917 kupili ves travnik od prodajalca, ki je bil tudi poohlaščener svojih odsotnih bratov. Na podlagi take sodbe boste lahko zahtevali zemljeknjižni prepis travnika in s tem boste dobili lastninsko pravico do travnika. Brezplačno zdravljenje. A. K. Če je bila prva prošnja za brezplačno zdravljenje odbita, je bilo pač navedeno, zakaj. Ko ti razlogi prenehajo, vložite novo prošnjo. Mogoče bi vam kazalo, da svoje siromašno posestvice prepišete na ženo, tako da res lahko dokažete, da ste brez vsakih sredstev. Pot čez dvorišče. I. M. V svoji hiši ste dali obrt. v najem. Najemnik stanuje v sosedovi hiši, ki jo loči od vaše hiše dvorišče. Da si prihrani pot, skače najemnik skozi okno svojega stanovanja na vaše dvorišče in po isti poti hodi nazaj. Ker preko dvorišča sosed nima pota, vprašate, kako hi ta prehod prepovedali. — Najemniku morate pač sami prepovedali prehod. Vendar pa mislimo, da je vam vseeno, če najemnik hodi v svoj lokal v vaši hiši preko dvorišča, ali pa okoli po cesti. Najemniku dovolite dosedanji način prehoda do preklica; s tem preprečite priposestvovanje pravice pohoda čez vaše dvorišče v korist sosedove hiše. Pred vojno vloženi denar. 0. P. L. Pred vojno ste vložili v neko hranilnico v Avstriji 1000 K. Vprašate, koliko vam mora sedaj ta hranilnica izplačati. — Nam ni znano, ali je bila v Avstriji izvršena valorizacija predvojnih hranilnih vlog. Pišite na dotično hranilnico naravnost, koliko znaša v sedanji valuti vaša vloga. Prepovedana pot v kopališče. F. Z. S. V občini nimate javnega kopališča, pač pa služi vsem kot kopališče tolmun pri mlinu. Ta tolmun ob zatvor-nicah je že 35. leto v splošni rabi, dočim je bil prej drugi tolmun ob zemljišču istega gospodarja, kjer se jc pa voda v zadnjih letih zasmradila. Še-rtanji gospodar zemljišča je prepovedal prehod po travniku k tolmunu, tako da je s tem kopanje onemogočeno. Vprašate, ali ni že priposestvovana pot k tolmunu, ker so se ljudje vedno tam kopali. — Sedanji lastnik je opravičeno prepovedal prehod preko Iravnika k spodnjemu tolmunu, ker pač nihče izmed kopalcev te poti tekom 25 let ni mogel priposestvovati. Oni čas, v katerem so hodili k gornjemu tolmunu, se ne more prišteti času, v katerem hodijo k spodnjemu tolmunu, ker sta to dve različni stezi. Samo tisti kopalec bi uspel s ložbo. ki bi mogel dokazati, da je skozi 30 let javno in nemoteno hodil po točno označeni smeri k vodi, pa si je s tem za svojo osebo pripose-stvoval služnostno pravico prehoda k vodi. Kopanje v vodi je dovoljeno, če upravna oblast tega ne prepove. Sorodni obrti. F. K. Iz ene rokodelske obrti se more prestopiti v drugo samo tedaj, če je do-tična obrl glede načina in značaja dela sorodna prejšnji. Katera obrt je sorodna, je navedeno v uredbi o sorodnih obrtih. ki je objavljena v 4o. štev. Službenega lista iz lela 1904. Radi obširnosti tam navedenih obrti ne moremo na tem mestu naštevati. Pri prestopu v sorodno obrt se šteje učencu in pomočniku v učni rok ali zaposlitev ves dotlej prebiti čas v prejšnji obrti. Za prestop iz ene obrti v drugo je potrebno, da se prej naredi mojstrski izpit iz obrti, v katero hoče kdo prestopiti. Absolvent srednje tehniške šols. P. F. Srednja tehniška šola z završnim izpitom ima veljavo popolne srednje šole z, višjim tečajnim izpitom. 0 akademskih študijah, tudi na tehniških visokih šolah, najdete dobra navodila v knjigi dr. Lovra Sušnika »Akademski poklici«. Pojasnila o štipendijah, podporah, o vpisu itd. vam bo dalo vsako akademsko dijaško društvo, ali pa jih dobite tudi na univerzi. Preohširni hi bili, če hi vse to pisali, razon lega pa lo ne spada med pravne nasvete. Tudi ni naša naloga, da hi imeli na pogled vse razpise o štipendijah v Iu- in v Inozemstvu. Plačila med našo in tujimi državami sp opravljajo po kli-ringu preko Narodnp banke. Podrobni predpisi so razvidni iz, sporazuma o kliringu. ki ga jp rvaša država sklenila z nekaterimi drugimi. Ti sporazumi so bili objavljeni tudi v Služb, listu. Učna doba za trgovskega vajenca. O. A. M. Za dokaz, izobrazbp v trgovinske obrti jp prodpisano dvoletno učenje kot vajpnpp in dvoleina zaposlitev kol pomočnik v trgovinskem obratu. Dovršeni štirje razredi meščanske, srpdnje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve, tako da v tem slučaju traja zaposlitev samo eno IpIo in to v lastnosti pomočnika. — Glede obiska strokovnih nadaljevalnih šol predpisuje obrtni zakon, da je pohajanje teh šol obvezno za vajence in pomočnike, ki so mlajši od 18 let. Za starejše torej obisk ni obvezen. — Učencem pripada po enem dovršenem letu učenja odškodnina za delo. Vojaška služba in državna služba, A. Z. Eden izmed pogojev za vstop v državno službo je ta, da je prosilec po dovršenem 21. letu starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih rodbinskih članov ali _ kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru; odnosno če je zavezan vojnici in dokaže, da je plačal vojnico. To velja tudi za državno službo pri carini. Vseeno je, v kateri vrsti vojske ste odslužili svoj rok. Ostale pogoje za sprejem si oglejte v zakonu o uradnikih, ki je objavljen v 25. številki »Služb, listac iz leta 1901. Prošnjo bi bilo nasloviti na fin. ministrstvo. Varščina lovskega zakupnika. K. Š. Pred petimi leti ste položili v roke okr. načelnika varščino za lovsko najemnino. Letos se za lovišče niste več zanimali in ste zahtevali vrnitev varščine. Odgovorili so vam, da vam varščine ne morejo vrniti, ker so jo vložili v hranilnico, ki se je pa poslužila zaščite in ne izplačuje vlog. Alt.hi lahko s sodiščem od sreskega načelstva zahtevali vročitev varščine, ki so jo svoječasno vložiti v hranilnico? — Tožite seveda lahko, če pa boste uspeli, ne vemo. Sresko načelstvo je pač ravnalo pravilno in v vašo korist, ko je naložilo varščino, ker bi vam v rednih razmerah nosila obresti, dokler je naložena v hranilnici. Po trdila o plačanem davku. V. R. Po najnovejšem pojasnilu finančnega ministra morajo predložiti potrdila o plačanem davku dobavitelji in podjetniki, ki imajo proti državi terjatve za izvršene dobave ali za storitve državi po pogodbi, sklenjeni 7, državo v smislu zakona o državnem računovodstvu. Potrdila o plačanem davku ni zahtevati od lastnikov zgradb ob plačilu najemnine za zgradbe, ki so jih ti dali v najem državi ali samoupravi, ker se najemodavci ne morejo smatrati za dobavitelje, odnosno podjetnike. Takega potrdila tudi ni zahtevati pri izplačilih za nabave osnovnih pridelkov, ki »o jih izvršila vojaška ob-lastva neposredno pri kmetovalcih, kakor tudi ne v nobenem primeru, ko se plačujejo računi za nabave, ki se niso izvršile 7. javnim razpisom ali s pismeno pogodbo, marveč neposredno komisijski iz roke v roko, ako vrednost takšne nabave ne presega vsote deset tisoč dinarjev. Oporoka. S. Z. Oče štirih otrok, od katerih ima eden že službo, dočim ostali študirajo odnosno se pripravljajo vsak za svoj poklic, bi rad vso svojo imovino zapustil ženi, ki naj bi bila edini dedič. Vpraša, če bi mogli otroci tudi zahtevati dediščiio, ker je zanje že mnogo izdal? — Starši so po postavi dolžni svoje otroke vzgojiti za izbrani poklic. Tega, kar so starši po zakoniti dolžnosti izdali za vzgojo otrok, jim ne morejo zaračunati v nujni (dolžni delež), do katerega imajo otroci pravico. Le tedaj, če bi izdatki za vzgojo prekoračili ono, kar so starši po zakonu dolžni otrokom nuditi, sc smejo zaračunati v nujni delež. Ravno tako se sine uračunafi dota, ki so jo morda starši dali hčeri in zaženilo, ki so ga dali sinu ob ženitvi. Koliko so starši dolžni potrošiti za vzgojo otrok, je odvisno od njihovih imovinskih razmer in od socialnega položaja. Ne more se torej 7, gotovostjo trditi, da v vašem slučaju otroci ne bodo uspeli, ko bodo morda zahtevali od dedinje izplačilo nujnega deleža. Zato na vse to pomislite, preden boste napravili testament, v katerem bi otroke prezrli. Varfujte z denarjem in ne razmetavajte ga Kupujte jajca sedaj, ko so poceni, in jih spravite za zimo, ko so draga. Postopanje enostavno in garantirano. Dobi se v vseh boljših trgovinah ali pri proizvajalcu. A VODENO STEKLO /S\ specOalna kvaliteta za Konzervlranle lalc. Tvornlca BOS. LU4ANI. Skatya konzervira 100 komadov Jajc. Oena Din 10'-. Proizvodi firme Aleksandar GvozdarevM In drag DERVEHTA. ifintm Pridobivajte novih naročnikovi Slov. s$68» Stran 1!« M onstran ca Legenda izpod Stola To je bilo takrat, ko Jej» rebrfh in grebenih Jelovice začelo zmanjkovati železne rude in so bili kovaški gospodje v Kropi in Kamni gorici v skrbeh, da ne bi imeli kaj topiti v plavžih in bi obstala kolesa ob vigencih iit bi nehali sopihati mehovi in ugasnili ognji na ješah in bi kovaška kladiva ob naklib počivala in rjavela. Predobro se je godilo dotlej žebljarjem ob Prepravki in Lipnici in gospodje in njihovi ko-vaSi so se bili prevzeli. Tako so se bili prevzeli, da niso kaj več dosti dali na Boga in pravo vero so zavrgli. Oklenili so se krive vere lutrovske in upali v boljše čase. Boljših časov pa ni bilo. Železne rude je bilo vedno manj, delo in dobiček sta pojemala iu pomanjkanje pri kovaških družinah je dan za dnevom huje trkalo na vrata. »Bog nas tepe!« so bili prepričani vsi, ki so še živeli po stari veri. Lutrovskim to ni šlo v glavo. »Kaj bi nas Bog tepel,« je menil kroparski Sighan. »Kje so že časi, kar so začeli kopati in riti pod Jelovico za rudo, pa jo je moralo zmanjkati! Če je ni več za Bariglo in po Gobelah ali na Jamaho in pod Orlovno pa pod Črnim vrhom in pod Zidano skalo in tudi ne pod Špikom in Raco in ob Črnem potoku, jo poiščemo drugod!< In kovaški gospod Sighan ni ostal samo pri besedi. Na samo cesarsko pisarno se je obrnil, da bi mu dovolili prost rudoeled pod Stolom, zakaj slišal je, kako so ljudje z one strani prerokovali o bogastvu, ki je skrito v njihovih gorah, a ne more nihče do njega, ker ga varujejo škratje... Prošnja j» bila odposlana in Sighan in vsi lu-trovski so čakali in se že veselili, kako bodo trapastim papežnikom pokazali, ko pridejo drugod do rude, da jih Bog ne tepe, pač pa z obema rokama pomaga, ker je njihova vera prava. Ko je lepega dne prišlo od rudarske oblasti v Ljubljani na rudarskega sodnika v Kropi veliko pisanje z rdečim pečatom, so bili Kroparji vsi iz sebe in so trdili, da je na pisanju podpisan sam cesar. Sighan je dobil pravico za prost rudosled pod Stolom. »Sedaj smo pa na konju!« se je ponašal in kazal pisanje. Kroparji in KamniSani so hodili k njemu, da bi jih vzel na delo. »Počakajte, počakajte, vsi pridete na vrsto, še premalo vas bol Za zdaj opravim s svojimi! Čez kak teden pa le bodite pripravljeni!« jim je dajal upanje. Potem pa je izbral najboljše delavce, ki so mu dotlej kopali v rebrili pod Jelovico. Med njimi je bil en sam papežnik, ki bi ga bil najrajši izločil, a ker je vedel, da se posebno razume pri iskanju rude in je spreten ko malokdo, ga je obdržal. V zadregi si je pa le izmislil opravičilo, da ne bi godrnjali njegovi pravi krščeniki. »Še Gašperina vzemite s seboj, da ne bodo papežniki kazali na nas, kako skrbimo zase in jim ne privoščimo zaslužka!« je rekel, ko so odhajali lepega jutra iz Krope. * Pot do Begunj rudosledcev ni utrudila, vendar so počivali in si privezali dušo. Tako je odločil Pehaimb, ki je vodil može in mu je bil Sig-hap dal prepis pravice in zraven Se tolik? v mošnja; da ne bi teden dni stradali. »Kam bi jo mahnili, kje bi začeli?« je vprašal Čačman, ko so se podprli. »Mimo Kamna v Drago jo zavijmo in začnimo pod Begunjščico, kjjer se mi zdi, da bi utegnilo kaj biti,« je menil Gašperin. »Grolovski so tam! Čeprav imamo pravico, bi nas nemara prijeli in nam pokazali, kako hladno je v njihovih kehah,« je ugovarjal Pehaimb. »Pa pojdimo mimo Svetega Petra pod Stol! Tja gori, bi dejal, kjer imajo Zirovničani svojo planino. Pod Rjavimi pečmi bi poskusili,« je svetoval štangel. »Tako, tako, tam gori ne bomo stradali mleka!« se je navdušil Jernač, ki ne bi rad pogrešal kislega mleka in žgancev. Ali je odločala Jernačeva utemeljitev ali strah pred grofovskimi ali nasprotovanje papežniškemu GaŠperinu, kdo ve? Pehaimb je plačal ceho, vstal in krenili so vkreber k Sv. Petru. »Bog in sveti Peter pa še sveti Lenart, ki si patron Krope, nam pomagajte, da bi imeli srečo 1« se je glasno priporočil Gašperin, ko so šli mimo cerkvice. »Ha, s ikaterim ključem naj pa pomaga sveti Peter? S srebrnim ali z zlatim? Saj ne utegne og-pirati zemlje, ko odpira papežnikom nebesa, če mu plačajo za odpustke!« se je ponorčeval Pehaimb. »In stveti Lenart v svoji meniški halji grozi z ukrivljeno palico in z verigo nam vsem, da nas poveže in požene naravnost v peklenski hlev, ker ga ne maramo častiti I« je pritegnil Štangel in se zasmejal. »Bog vama greh odpusti in vama daj pravo pameti« je odvrnil Gašperin. »Zase, zase jo prosil« sta mu vrnila oba obenem in so potem še kar naprej zbadali Gašperina, čeprav je utihnil in jim ni odgovarjal. Polagoma so se usopli in je tudi njim zmanjkalo besed. Drug za drugim so se pomikali po stezi in prišli na Peči, odkoder so se spustili k Završnici, krenili od tam čez Police in po Melju na Planico in se ustavili na Zirovniški planini, kjer so se jim spet razvezah jeziki. Star pastir, ki so ga našli pred stanom, jib je začudono pogledal. »Odkod, možje, s krampi in lopatami in kam?« jih je vprašal. In so mu povedali. Mož je zmajal z glavo. »Predrzni ste,£ jim je rekel. »Kar je Bog skril v zemljo, tega naj Movek ne išče, če si hoče dobro! Niste prvi, ki ste prišli. Jaz sam sem jih že dosti videl, ki so šli tod mimo iskat zlato iu drugo bogastvo, pa se ni nobeden vrnil. Vsakokrat, ko je odšel kdo v Rjave peči, da bi obogatel, je nastala neznanska nevihta. Grmelo in treskalo je, kakor da se bliža sodni dan. Ko se je huda ura polegla in je spet prišla mirna noč, sem videl, kako so se sprehajale čudne luči tam pod Pečmi, in od daleč sem slišal presunljivo klicanje, kakor bi bile verne duše,- ki prosijo pomoči. Nekajkrat sem videl tudi škrata, ki se je lako hudobno smejal, kakor bi bil neznansko zadovoljen, da je izvabil pohlepne duše in jih za večno pahnil v peklensko brezno. Če vam je kaj mar za zveličanje, se kar lepo vrnite, čo pa le hočete kopati in riti v zemljo, se pa priporočite sveti Barbari za srečno zadnjo uro!« »Ne boste nas, oča, nismo otroci, da bi verjeli v Škrate! Sveti Barbari pa naj se priporoči tale, — pokazal je na Gašperina — ki je oblezel že vse cerkve po Kranjskem in božje poti blizu in daleč, ker dA na vse papežniške zmišljotine!« se je postavil Pehaimb. »Niste otroci, tvoje govorjenje pa ni pametno! Če ne prej, ko prideš v moja leta in boš mislil na smrt, boš drugače govoril,« je povedal pastir svoje in še majal z glavo, zakaj takih besed ni svoj živ dan slišal. »Potem pa imamo še dovelj časa in nam ne bo treba tako brž klicati svete Barbare na pomoči« , se je oglasil čačtnan. »Kdo ve? V božjih rokah smo in slišali ste, da ne vemo ne ure ne dneva, kdaj pošlje Bog svojo deklo po nas,« jih je poučil pastir. »Zato imate prav, oča, da se je treba priporočati sveti Barbari,« se je oglasil tudi Gosperin in začel pripovedovati kakor bi bral iz bukev, kako je sveta Barbara prinesla sveto Popotnico ljudem v goreči hiši, kako so jo klicali na morju, ko se je ladja potapljala, in jih je uslišala, kako je obhajala pojiotnega človeka, ki je padel med razbojnike, kako je hodila med umirajočimi kristjani na turškem bojišču, kako je umirajoči, nabo-den na kol, sprejel iz njenih rok sveto Rešnje Teto, in še, kako je prišla tudi k rudarjem, ki jib je zasulo. »Vse to sem videl na podobi svete Bar- . bare v cerkvi svetega Tilna nad Repnjami,« je pristavil, ko je končal. Lutrovci so se smejali in menili, da. niso pri- j Sli v gore, da bi poslušali papežniške lnarhje. I * ...... .. ... t... ! Ko so prišli Kroparji pod Rjave peči, so se ločili. Vsak je poiskal svoje mesto, kjer je začel kopati. Prvi in drugi dan so se vsi utrujeni vra- j čali v stan, ne da bi kaj našli. Tretji dan je imet j Gašperin srečo. Zadel je na prve kose rude in sklical tovariše, da bi skupno kopali. »Ali si se priporočil sveti Barbari?« ga je , zbodel Pehaimb. »Sem se,« je mirno odgovoril Gašperin. In so potem kopali dan za dnevom in čim globlje so prišli, tem prešernejši so postajali, za- j kaj železne rude je bilo vedno več. Proti koncu tedna so bili že globoko v rovu. ' Krampi so votlo odmevali in ruda se je kotalila pod noge, da je nista mogla čačman in Jernač sproti spravljati iz rova in sta jo le premetavala proti izhodu. »Sighan bo lahko vesel, ko mu jutri povemo, 1 kako bogato žilo smo našli,« je dejal Štangel, ko je postal, da bi se nekoliko oddahnil. »Če nam ne bo dela pošteno plačal, naj vzame hudič njega in rudo!« je zaklel Pehaimb. Štangel in čačman in Jernač mu niso utegnili pritrditi, Gašperin pa je še glasno zaklical sveta imena in se še enkrat priporočil sveti Barbari... • Pastir je tedaj sedel pred stanom in gledal po dolini in proti Pečem. Pokrizal se je in pokleknil. Videl je, kako se je tam doli nad radovljiško farno cerkvijo dvignila bela meglica. Čim bolj jo# je gledal, tem bolj se je bližala in bila vedno bolj podobia ženski postavi, obločoni v belo haljo in ogrnjeni v zlat plaSČ. Roko je držala pred sc boj sklenjene in v njih so jo bleščalo, ko da nosi zlato posodo. »Sveta Barbara!« je pomislil pastir in zamaknjeno gledal nebeško prikazen, dokler ni izginila pod Rjavimi pečmi, kjer so Kroparji kopali. Toliko je videl in ko je vstal in še gledal proti Pečeni, je slišal, kako |« zabobnelo, in videl je, kako se je utrgal v gori velik plaz in grmel nlzdol e tako silo, da je pobral in |>ukončal vse, kar niu je prišlo na pot. »Bog jim daj Hrečno zadnjo uro I« je vzdibnil pastir, ki je mislil z grozo na Kroparje, iu je hitel klicat ogliarje, ki so v gozdu pod planino sekali drva in delali kope, du bi šli gledat, kaj se je zgodilo in bi pomagali rešiti podsute, č« bi se Se dalo. Ogljarji so bili brž pripravljeni in so odšli 9 pastirjem proti Pečem, ob katerih se je plaz že usiavil. Gledali so ga in »e čuditi, zakaj kakor velikanska monštranca je bil v pobočju jn se belo svetil... Pehaimb, čačman, Štangel in Gašperin ao bili mrtvi, Jernača pa so še pol živega rešili. Ko je prišel k sebi, so bile njegove prve besede: »Sveta Barbara, sveta Barbara!...« Prenesli so ga v slan in ko se je opomogel, je pripovedoval, kako je bilo v rovu, kako je zabobnelo in jih zasulo, in kako je v temi. ki jih je objela, kar ua lepem poslalo tako svetlo, da je jemalo vid. Neznansko lepa devica je stala sredi med njimi in v rokah je držala kelih kakor tuaš-nik in potem vzela iz njega hostijo in je najprej stopila h Gašperinu in ga obhajala. Ko so drugi to videli, so se trkali na pr6i in pristopila jo tudi k njim ... K njemu pa ni prišla ... Toliko je vedel, toliko povedal: »Bog je neskončno usmiljen, tudi k onim je poslal sveto Barbaro,« je dejal pastir. In pastir in ogljarji in Jernač sam so (»tem pripovedovali ljudem, kaj se je zgodilo v Pečeh BANKA BARUCH 11, RUE A U B E R PARIŠ (9) Telef. Opčra 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in I.uksenbttrgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Laksen-burgu sprejemajo plačila na nate čekovne račune; BELGIJA; No. 3064-64 Bruzcle«, FRANCIJA: No, 1117-94 P«ri5 HOLAND1JA: No. 1458-65 Ncd. Dien«t, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourtf. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. pod Stolom in v potrditev svojih besed so kazali na monštranco. ki je prej ni bilo, in zgodba je šla po vsej Gorenjski in od onih dob častijo Gorenjci še bolj vneto sveto Barbaro in se ji pobožno priporočajo. * Ob Rjavih pečeh pod Stolom se še dane* sveti monštranca, kakor bi bila izpostavljena na veličastnem oltarju, da bi se ljudje ob vsakem pogledu nanjo spomnili Njega, ki v beli hostiji blagoslavlja naš svet in nas kliče k sebi •— naš Go spod in naš Bog. Dr. Joža lx>vrenčič. Bratovščina pravičnih Malokdaj se primeri prijateljstvo med Kitajcem in Evropcem. Radi različnega mišljenja in pojmovanja nastanejo ovire, ki se večinoma ne dajo premostiti. A prijateljstvo med mojim šolskim tovarišem Cenvanom in menoj, je bila izjema, ki o njej navadno pravimo, da potrjuje pravilo. Zatorej se niti za trenutek nisem pomišljal slediti brzojavki, ki mi jo je poslal Cen, katerega že nekaj časa nisem videl, in me je zdaj pozival k sebi v kitajski del mesta San Frančiška. In tako sem sedel pri njem, držeč v ustih pipo, ki je bila že zdavnaj ugasnila. Napeto sem poslušal Cenvanovo pripovest prav do konca. ».. .Tole pa, tjubi prijatelj, je bodalo, s katerim moram na povelje Bratovščine pravičnih umoriti Hvanha,' Hvanha, ki ga niti ne poznam, niti mi ni storil ničesar zalega!« — Cen je potegnil iz miznice bogato okrašeno bodalo, starokitajsko delo in ga položil ua mizo, ki ie stala med nama. Zdelo se je, da ne pričakuje ni-kakih mojih besed in zatopi! sem se v spomine. Nekdo me je v času mojega bivanja na Kitajskem, ker sem bil vešč kitajskega jezika, takole pojasnil bistvo, te brato !r,c: Prjffl 2500 leti, ko je začel Konfucij razširjati svoje nauke po Kitajskem, se je razvila ta ,zveza. Sicer se je v marsičem spremenila, a svoje poglavitno točko, da se morajo vsi člani brezpogojno slepo pokoravati ukazom vodstva, je obdržala do teh dni. Cen mi je še povedal, da najstarejši sin podeduje članstvo Bratovščine po očetu. Tako je postal tudi on, član stare duhovske družine, naslednik svojega očeta. »Dobro, Cen,« sem dejal, saj razumem, da kaj takega na Kitajskem veže. Vem, da bi ti bilo v domačem kraju težko osvoboditi se strahotne oblasti te Bratovščine. A ko si nrišel v Ameriko, bi se moral vendar rešiti teh vezi!« »To ne bi bilo tako lahko, kakor si ti misliš, mi ie odvrnil in se trudno, žalostno nasmehnil s smehljajem sinov svoje dežele. »Ko sem bil prišel v tvojo domovino, sem razumel samo nekaj besed vašega jezika in sem bil brez vsakršnih sredstev. Zato sem bil vesel, ko sem slučajno naše! člane Bra-toiščine pravičnih«, ki so mi pomagali. Ne da bi pomislil, sem si prisvojil dolžnosti, s katerimi so me spoznali za svojega. Mimo tega sem v Ameriki le kot dijak in se bom moral vrniti v svojo domovino.« Glas njegovih besed je več povedal ko besede same. »Cen!« sem vzkliknil, »menda vendar ne boš zagrešil te traparijel Ne glede na to, kakšnega |»mena je tvoje dejanje v očeh tvojih domačinov, si ti v Ameriki, kjer je to umor, nič drugega ko umor, če tole bodalo zasadiš v srce Hvanha! Nikar se ne boj te smešne Bratovščine! Vsak hip moreš poklicati ducat stražnikov, da pošlješ te peklenske potepine k vragu, kamor tudi spadajo! « Cen je počasi odkimal. -To ni mogoče. Cross-wel|. Prav tega ne morem slorili. « • Kdo pa je tisti Hvanhu,« sem ga čez čas vprašal. -In kako, da je zaslužil smrt?« •Hvanhu jc prelomil prisego. Kako, pa nc vem. Obsodili so ga na smrt. Žrebali so, kdo bo tisti, ki naj izvrši obsodbo. No, je dodal s posmehom, -mene pa je doletela čast, da so me izžrebali za maščevalca Bratovščine. • Nekaj minut svao ba molčala. • Zakaj ne greš odtod, Cen?. • Bi bilo brez pomena. Prej ali slej bi me dobili in potlej bi moral živeli z Damoklejevim mečem njih maščevanja nad svojo glavo. Ta kazen bi bila hujša ko smrt.« • In kdaj bi moral...« »Dali so mi teden dni preudarka — da izvršim povelje ali — sprejmem nase kazen svoje nejrokor-ščine. Ta čas bo kmalu j»tekel,« pogledal je na uro — »točno v dvajsetih minutah.« • V dvajsetih minutah!« Planil sem pokoncu, »Zakaj me vendar nisi poklical prej k sebi?- »Saj mi tudi prej nc bi bil mogel pomagati. Nihče, ničesar me ne more rešiti. A ker sem se že odločil, bi ti bil rad pojasnil to zadevo, da bi — jo — kesneje — razumel —« Križ božji, Cen! Saj menda vendar ne misliš ...« , •Seveda. Prav to.. Cen je govoril mrko, kratko in mirno.- »Sklenil sem, da storim edino to, kar mi kaže storiti. Hvanha umoriti ne morem. Prav tako pa se ne morem izpostavljati jezi pravičnih. — Zato...« Ni dokončal stavka, a z desnico se je igral z ročajem bodala. Preden sem se zavedel pomena teh besed, ie potrkalo. Cenov sluga je vstopil in se priklonil svojemu gospodu. »Oprostite, gos|x>d, a nekdo ...« In ko je Cen nejevoljno zamahnil, je nadaljeval: Nisem ga mogel odpraviti. Slednjič sem mu obljubil, da vam izročim tole pisanje. Položil je majhen, zvit listič na mizo. Videl sem. kako jc Cen prebledel, kakor bi ugenil vsebino sporočila. Nalahno so se mu tresle roke, ko je listič razgrnil; nato ga je počasi položil na mizo. »Dobro,- je dejal mirno. Naj vstopi.« Potem se je tiho okrenil k ineni, rekoč: Neki član pravičnih je. Brez dvoma me bo opozoril, da je čas potekel. Skrij se za špansko steno ...« • Ali bi ne bilo bolje, če bi midva ...« »Brž!« je silil. -Uslugo mi napraviš.« V predsobi so zaropotali koraki klobučevina-stega obuvala. Skočil sem za špansko steno. Ondi sem stal in čakal, kaj bo in zdelo se mi jc, ko da se mi sanja ... »Pozdravljen!« je deja! nekdo jx> kitajsko. »Ali sva sama?« 'Kaj te je privedlo k meni? Kaj bi rad?« je vprašal Cen in izpustil vrsto kitajskih p»zdravnih ceremonij. Dobrova pri Ljubljani Kdor je ob evharističnem kongresu videl sprejem Marijo Pomočnice z Brezij v Ljubljani, ali pa gledal njeno slovo od Ljubljane, ntu ta prizor eolovo vse življenje ne bo izginil iz spomina. Marijina pot v Ljubljano in nazaj je očitno jx>ka-zala, kako globoko je vkoreninjena v srcih Slovencev ljubezen do Marije. Živo in jasno nam to pričajo premnoge božje poti, ki so raztresan-a povsod, kjer bivajo in kjer so bivali Slovenci: po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem. Kakor romajo sedaj Slovenci z velikim zaupanjem ua Srezie in kakor še radi gredo na Sv. Višarje ali na Sv. Goro pri Gorici, tako so se zgrinjale v preteklih stoletjih množice Slovencev krog Marijinega oltarja na Dobravi pri Ljubljani. Ta Mariji j»svečini kraj je v nejjosredni bližini Ljubljane, na zapadneni robu barjanske ravnine. Takoj za Dobrovo sc prične nizko gričevje, ki doseže višek v polhograjskih hribih. V tihem zavetju leži župna cerkev, kjer ima v velikem oltarju svoj sedež dobrovska Mali božja. Valvazor imenuje v svoji knjigi: »Slava voj-v,-dine Kranjske« cerkev na Dobrovi, da je »ena ltoisiarejših cerkva v vsej deželi Kranjski«. Jurij pi.Thalničar pra pravi v svoji: »Zgodovina dežele Kranjske«, da deva jo uekaleri zgodovinarji začetek le cerkve v lelo 9701 O začetku božje poli pri|>oveduje legenda: Mlad pastirček je pasel živinico. Nekega [»letnega večera, ko jc zbral svojo živinico, da žene domov, mu manjkata dve ovčici. Gre ju iskat in ju najde, ko klečita pred majhno Marijino podobo v leskovem grmovju. Vzame jxxlobico in žene ovce domov in pripoveduje materi ves dogodek. Mati vzame pcJobo iu jo shrani v skrinji. Drugega večera najde pastirček jxidobo zopet v grmovju in klečeče ovce pred njo. Zojjet vzame podobo, jo nese domov, pa tretjega večera najde jx>dobo zopet v grmovju. Na tem kraju postavijo majhno kapelico v čast Mariji. Romarji prihajajo in kmalu je kraj zaslovel po milostih. Kapelica je postala premajhna, zato so leta 1231 z doneski romarjev sezidali večjo cerkev. Ta cerkev je stala skoraj 500 let do leta 1713, ko so jo podrli in sezidali sedanjo cerkev, ki so jo dovršili teta 1716. Da je bila Marijina božja pot na Dobrovi zelo obiskana, nam jasno priča to, da je imela cerkev, katero so sezidali leta 1231, že j»t oltarjev. Cemu toliko oltarjev, če ne zato, ker so romarji prihajali v procesijah z duhovniki na božjo pol. Valvazor piše, da je tisti čas ta božja pot toliko slovela, da so romarji prihajali dan na aan in da je bilo nekatere dni poleti en sam dan 20 do 20 sv. maš. O tem pričijo ohranjeni zapisniki v župnijskem arhivu. Dobrovslci vikar Jernej Zupane piše v župnijski kroniki, da je bila gorečnost romarjev, potem ko so sezidali novo cerkev, tako velika, da je bilo med šmarni trii mašami nad 10.000 romarjev obhajanih. Sv. maš je bilo v 24 dneh v prošnjo in zahvalo nad 250. Posebno zaupanje in ljubezen dobrovske Matere božje pa so imeli nekdanji prebivalci mesta Ljubljane. V nekem zapisniku iz i. 1756 stoji, da so imeli romarji tako zaupanje v Marijino pomoč na Dobrovi, da je nastal pregovor, kdor roma trikrat na Dobrovo na božjo pot, je opravil tako častno delo, kakor če bi romal enkrat v Rim na grobova apostolov Pelra in Pavla. Leta 1682. je mesto Ljubljana vzidalo v prejšnjo cerkev spominsko ploščo z zahvalo, da je Mati božja na Dobrovi obvarovalo deželo Kranjsko in mesto Ljubljano kuge, ki je že Četrto leto razsajala po Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem. Ko je vladal Jožef II je bila božja pot na Dobrovi zatrta. Mrzel val janzenizma je povzročil, da je ollisk božje poti prenehal. Cesarski odloki so zahtevali, da se mora posekati leska, ki je rastla ze cerkvi-jo.Ko je prenehala ta žalostna doba, je leska zopet ozelenela, božja pot znova oživela m trume romarjev so se zgrinjale ob nedeljah med šmarnimi mašami zapet na Dobrovi. Do svetovne ^ vojske je bil obisk velik. Prihajali so verniki iz ; Okolice Škofje Loke, poljanske in selške doline, od j Moravč, Kamnika in Cerkelj na Gorenjskem. Ro-I mali so prebivalci iz ljubljanske okolice in zelo j veliko tudi iz Ljubljane. Po vojni je obisk manjši, j vendar jih prihaja še veliko ob nedeljah in praznikih od Velikega šmarna do nedelje Marijinega imena, t. j. do nedelje po Malem šmarnu. Nikakor ne sme obisk božje j»ti na Dobrovi še bolj (»nehati, znova naj zaživi med nami češčenje dotarov-ske Matere božje. Ona bo zopet začela sipati v obilni meri svoje milosti na obiskovalce Njej jx>-svečenega svetišča. Paf>eži so romarjem na Dobrovi dovolili razne odpustke. S pismom sv. Očeta Pija IX. z dne b. avgusta 1858., je bil dovoljen poj»len odpustek vsem, ki obiščejo med šmarnimi mašami cerkev na Dobrovi ler prejmejo sv. zakramente in molijo v namen sv. Očeta. Sv. Oče Leon XII. pa so s pismom z dne 26. avgusla 1879 podaljšali to prednost do nedelje Marijinega imena. Vsi odpustki se lahko naklonijo dušam v vicah. Ce se želiš natančneje seznanili z Marijino , božjo potjo na Dobrovi, vzemi v roko knjižico, ki 1 jo je spisal Lesjak Anton, bivši dobrovski kaplan, j sedaj zlatomašnik, duhovni svetnik in župnik v St. Jerneju na Dolenjskem. Isti pisatelj je 1. 1893. spisal tudi »Zgodovino dobrovske župnije«, ki jo je založil tedanji župnik Balnik Jernej, ki ima ve-I like zasluge za razvoj dobrovške božje poli. Po j teh knjižicah so posneti tudi zgodovinski podatki : o božji [»ti na Dobrovi. Obe knjižici se lahko dobita še sedaj pri župnijskem uradu na Dobrovi 1 |>ri Ljubljani. Letos bodo romarski shodi: 15. avg-ust« jc bilo tudi cerkveno žeguauje, potem ua nedelie lo. av- gusta; 25. avgusta; 1. septembra; 8. septembra mali šmaren in zadnji 15. seplembra. Za Ljubljančane je najprimernejša pot ta, da gredo s tramvajem do Viča, odkoder pelje senčnata pol ob Gradašci |xxl gradom Bokalce iu črez travnike na Dobrovo. Gorenjci radi prihajajo po banovinski cesti iz St. Vida, ki vodi |» senčnatem gozdu črez Ceplje na Dobrovo Tudi za telesne [»trebe Dobrovčani radi po skrbijo. 1 Romarji obiščite dobrovsko Mater Božjo! Na katoliški univerzi v Pekingu je letos pro-moviralo 121 dijakov, in sicer 65 na modroslovni. 26 na matematični in prirodopisni in >0 na vzgo-jeslovni fakulteti. Na katoliški univerzi v Pekingu poučuje mnogo nemških profesorjev. SO n?/6o/jSi J** oteobe Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove ia bukove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostaja Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni Ljubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiia »Počasi, Cen. Kmalu boš zvedel vse. Tudi jaz sem član Bratovščine pravičnih.« •Torej povej, čemu si prišel. Brez dvoma me hočeš opozoriti, da moj čas poteka. Zakaj bi me spominjal dejstva, ki ga itak ne morem pozabiti?« Videl sem, kako se je tujec približal Cenu in je rezko, s poudarkom dejal: »Motiš se, sin Cena! Daj mi bodalo Bratovščine — in jaz bom namesto tebe umoril Hvanha!« Dolg, usodni molk je legel v sobo. »Kako,« je slednjič zajecljal Cen, »ti bi umoril Hvanha namesto mene? Zakaj?« ' Skozi ozki prostor španske stene sem mogel slediti nenavadnemu prizoru. Tujec je sedel ondi, kjer sem bil prej jaz. Na pladnju med obema se je blestelo rezilo dolgega bodala. »Hvanhu je onečastil postave Bratovščine. Ti pa veš, Cenov sin, da je e n a postava, ki je ne smemo nikoli prelomiti: ,Nikoli ne pozabi prijatelja; ne odpusti sovražniku!' »Poznam jo,« je dejal Cen. »Torej je Hvanhu tvoj sovražnik.« »Nikaor. A tvoj oče — hil je moj prijatelj...« Cen se je naslonil nazaj. »Začne se mi jasniti: moj oče ti je kdaj izkazal dobroto, ki jo hočeš poplačati s tem, da boš namesto mene umoril Hvanha. Ali ti je pa kdaj storil kaj žalega?« »Nikoli — a kaj zato? Bratovščina pravičnih ga je obsodila na smrt. Prej ali slej ga bo kdo umoril v njenem imenu. Ti si še mlad. Čaka te srečna bodočnost, ki bo pa uničena, če izvršiš to povelje. Jaz sem starec. Storil bom delo zate. Tako bom povrnil svoj dolg in »pravični« bodo mislili, da mu je tvoja roka porinila bodalo v srce.« »Prijatelj!« je odvrnil Cen, »močno me gane tvoja ponudba. Hvaležen sem ti. Seveda je pa nesprejemljiva in pa« — pogledal je spet na uro — »čez pet minut bom moral sam urediti to stvar.« »Ničesar ni, kar bi bilo nesprejemljivo, Cenov sin — le bodalo potrebujem, ki si ga gotovo že dobil, saj mora Hvanha umoriti orožje .pravičnih'«. »Tedaj sem zapazil bodalo na pladnju in bliskoma se ga je polastil. »Tvoj oče je rešil mene in vse moje, da nismo od lakote umrli. Nikoli mu nisem mogel dokazati svoje hvaležnosti. Sele zdaj bom povrnil svoj dolg!«. * Sluga je bil neslišno vstopil v sobo. »Oospod,« je dejal, »nekdo je zunaj, ki trdi, da sta se za to uro zmenila.« Cen je pozorno pogledal na uro. »Res je,« je dejal preprosto. »Povej mu, da ga bom mogel koj sprejeti.« Sluga je neslišno izginil. »Torej moj oče te je rešil. — Zdi se mi, da se spominjam... Čudno... A ne morem se spomniti tvojega imena ...« Videl sem, kako sta oba planila kvišku. Pladeni je zašklopotal na tla. A skozi ropot sem zaslišal hropeče šepetanje Cena: »Ti si Hvanhu!« »Sem,« je za vpil Hvanhu, »in da povrnem dobroto tvoji družini, se bom sam umoril!« »Ne, ne! Nočem, prepovem ti!« Ko je Cen presunljivo zakričal, sem planil k njemu. * »Zares,« je dejal Cen, »ko sva bila čez nekaj tednov skupno pri čaju, je bila to najboljša rešitev. Saj bi bil Hvanhu itak na vsak način izgubljen.« »In pa,« je dejal z nalahnim smehljajem čez nekaj časa, »ta žalostni dogodek ima tudi svojo vedro stran: vse so .pravični' lahko razumeli. Da sem ga zvabil v svojo sobo, da sem ga zabodel... A kako sem tebe, belega človeka, pripravil do tega, da si na sodniji prisegel, da se je Hvanhu sam usmrtil — tega na večne čase ne bodo razumeli...« (De Bri.) Lepo vedenje Pozdrav. Poljubljanje roke. Prej je bilo samo po sebi umevno, da so vsaki poročeni ženi poljubili roko. Zdaj pa se ta običaj izgublja: pri današnjem tova-riškem razmerju spolov tudi ni tako na mestu, prav tako naziv »milostljiva« ne. Poljubljanje roke se spodobi poročeni ženski ali starejši neporočeni, vendar samo v zaprtem prostoru, ne na cesti ali javnem vozilu (železnica, tramvaj), razen, če gospo sprejmemo ob vozu ali na kolodvoru. Samo kraljici poljubijo roko tudi na cesti. Rokoljub se nikdar ne sme slišati! Gospod se samo skloni nad roko in si jo dvigne skoraj do zaprtih ustnic. Starejši dami velja to kot izraz spoštovanja. Starejša ali višja oseba ponudi mlajši ali podrejeni roko v pozdrav. Mlajša oseba počaka, da ji kdo roko ponudi. Gospod počaka, da mu jo ponudi gospa in ne gre z iztegnjeno roko proti njej, razen če je znatno starejši, če je kaka višja osebnost ali bližnji sorodnik. Koliko časa traja obisk? Dolžnostni obisk ne traja delj kakor četrt ure. Tu ni, da bi domače kramljali, ampak je le družabna dolžnost. Ako gospodinja obžaluje: »O, ali že odhajate?« tega ne misli resno. Obiskovanje bolnikov. Ako je bolnik že toliko boljši, da mu zdravnik dovoli obiske, je vesel, ako mu pomagamo krajšati dolgi čas med njegovimi štirimi stenami. Taki obiski naj bodo kratki, potem bodo dobrodejni. Obisk mladi materi naj bo tudi kratek, a prisrčen. Mladi gospodje ne obiskujejo mladih mater! Ce le mogoče, pri obiskih bolnikov ne bomo govorili o bolezni, čeprav ima bolnik to zelo rad, a tudi ne bomo slikali lastnega vedrega življenja v prepestrih barvah. Prav pri takih obiskih moramo biti posebno obzirni in se z rahločutnostjo zamisliti v bolnikov položaj. Ce pridemo v hišo, kjer je kdo umrl, pa bi radi njegovim svojcem izrazili sožalje, večinoma oddamo samo vizitke; če pa smo sprejeti, ostanemo samo malo časa. Žalostni vzrok obiska bomo pač omenili, ne bomo pa ostali dolgo ondi. Ako toplo stisnemo roko, je več vredno kakor vse prazne puhlice. Sprejemanje obiskov. Kdor ima družabne zveze, mora biti ob času za obiske pripravljen nanje. Soba, v kateri hoče gospodinja koga sprejeti, mora biti lepo pospravljena. Obleka gospodinje mora biti dostojna, primerna obisku, kar je že itak umevno. Ako ima gospodinja služkinjo, je zelo važno, da jo dobro pouči, kako naj sprejema obiskovalce. Kakršna gospodinja taki posli. Zelo slabo vpliva na nas, ako služkinja odpre vrata v šlapah, razmršenih las, v umazanem predpasniku. Ob času obiskov naj ima vedno bel čist predpasnik, da si ga hitro opaše čez (morda) umazanega. Ako obiskovalec ne odda vizitke, torej ob prijateljskem obisku, odgovori služkinja na vprašanje: SALDA-KONTE 5TRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. = mmmm < s o S = ' ' = modi po izrbdno ugodnih cbnah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN B prrj K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK3A 0 1L NADSTROPJE »Ali je milostljiva doma?« z: »Da, koga smem javiti?« Ce pa obiskovalec odda vizitko, jo položi na pladenj, ki je za to namenjen in jo nese gospodinji. Med tem pa seveda ne sme obiskovalca pustiti pred vrati, mu pred nosom zaloputniti vrata ali se z njim razgovarjati med napol priprtimi vrati, ampak ga mora prositi, naj vstopi v predsobo. S prijaznim: »Gospa N. prosi,« se vrne, pomaga damam in starim gospodom (nikdar pa ne mladim gospodom) odložiti vrhnjo obleko, gre naprej in odpre vrata v sprejemno sobo. Najbolje je, da vadi gospodinja z novo služkinjo vse te majhne ceremonije tako, da izmenoma igra vlogo obiskovalca ali služkinje. Tudi otroci naj se navadijo, da sprejemajo obiskovalce vljudno, prijazno in so jim postrežljivi. Gospodinja in seveda tudi gospodar sprejmeta obisk stoje. N. pr. kot gospa sedim v sobi z obiskovalcem. Noter pride nov obiskovalec. Tedaj v pozdrav vstanem in mu grem nekaj korakov naproti. Ako je to mlad gospod ali zelo mlado dekle, pa sedim. Gospodje vstanejo, ko dame vstopijo v sobo. Obiskovalce, ki se ne poznajo, seznanim drugega z drugim. Odbojka i Že večkrat smo povdarjali, da pri nas vse premalo važnosti polagamo na igre z žogo. Nogomet zavzema tudi v naših krajih na sjiortnem polju prvo mesto med igrami z žogo, vendar imamo še mnogo drugih iger, ki so s telesnovzgojnega stališča daleko več vredne kakor nogomet. In med take igre spada tudi odbojka, ki je pri nas že precej, a vseeno še premalo razširjena. Žoga se odbija iz enega polja v drugo preko mreže. Pri tem se ne sme nikdar dotakniti tal ter se mora vedno v zraku sem in tja odbijati. Žogo odbijamo z odprtimi dlanmi. Eno in isto moštvo jo sme trikrat zaporedoma odbiti, vendar ne sme pri tem pasti na tla. Noben igralec pa ne sme odbiti žoge dvakrat (ali večkrat) zaporedoma, razen če se je po prvem udarcu dotaknila kakega drugega igralca. Igra postane zelo zanimiva, ako se igra živahno, da ostane žoga čim dalje v zraku. Vsakokrat, ko dobi moštvo podajanje (servis), se izvrši pomilk igralcev v smeri poti kazalcev na uri. Mnogokrat dela precejšnje težave igrišče, posebno pozimi. Igrišče za tekme je dolgo 18,30 m in široko 9.10 m. Te more naj se na prostem na vsak način obdrže. Po zimi pa se enostavno preselimo v notranje prostore (dvorane, telovadnice), in naj nas dolžina ozir. širina prav nič ne moti. Tu vdelamo na nasproti si ležečih podolžnih stenah po dva zakrivljena žeblja v razdalji enega metra ter pripnemo nanje mrežo. Sredina gornjega robu mreže naj bo tudi v tem slučaju oddaljena od tal 2.44 m. Mreže seveda pri tem (če je telovadnica ožja od 9.10 m) ne bomo odrezali, ampak jo bomo pustili, da prosto visi ob steni. Tudi ni jjotrebno, da igra na vsaki strani po šest igralcev, temveč samo jx> štirje ali še manj, kakršen je pač prostor. Žoga naj bo za zaprte prostore manjša in tudi manj trda. Zelo važno je podajanje (servis) in mnogokrat zavisi zmaga ozir. izguba igre od dobrega, odnosno slabega podajanja. Poznamo dvoje vrst podajanj' in sicer spodnje in zgornje. Zgornje podajanje ni priporočljivo, ker moramo tu žogo najprvo zagnati v zrak in jo šele nato odbijemo. Ta način podajanja zahteva dosti vaje. Mnogokrat se konča tako podajanje v mreži ali izven igrišča. Žogi moramo vedno slediti z očmi ter mora biti vsak igralec moštva stalno pripravljen, da jo ubrani. Žogo ubranimo z obema odprtima rokama ter jo podamo svojemu soigralcu. V gotovih slučajih je potrebno, da branimo žogo samo z eno roko. Nikdar naj se ne odbije žoga takoj preko mreže, ko smo jo prejeli (razen v izrednih slučajih), temveč naj se odda svojemu soigralcu in ta Rfiet tretjemu, ki jo po možnosti tako odbije preko mreže, da jo nasprotnik ne more ubraniti. Treba izrabiti vse tri mogoče udarce. Zato moramo polagati posebno pažnjo skupni igri, da se igralci navadijo drug drugega. Le skupnost da igri tisto j živahnost, ki jo tako pogosto pogrešano. Ako ni Kurenekuva Neška ma tud beseda Moj Buh, kuku sa dondons Ide čudil. Jest jh kar zastopt na morm. Pa ne sam pr nas. Pu celme svet sa glih in menda usi mal prlrknen. Kene, .j . naš gespud Pucl et komp. pa na-cjunalne napredna-karje, no, in tiku naprej. Ce b tla use ku-mandante in pa tiste, ke b bli rad koinan- __danti tlela naštet, b mogu mt »Sluvenc« u nedela ta narirtn eneh deset prilog, pa še »Tinčka in Tončka« b mogu vn spestit zavle pomajnkajna prostora.) Kokr usak kulčkej pameten člouk lohka spre-vid, de tu na gre. Kene, Idi je na svet meljone in ineljone. Usak člouk ma spet soja glava in u glau čist soje mežgane. Kuku je fiol mogoče, de b eden naredu iz ush teh Idi same nacjunalne naprednakarje? Tu je iklučen. Sevede, če b tekat, ke je Buh ustvaru Adama in pol še negava bulša puluvica Eva, pršli usi te gespudi kumandanti skp in b eden pugervu ud Adama in Eve, de morta bt gespud Pucl et komp.' pa, da morta bt nacjunatna naprednakarja. Kene, tekat b šhi. Tekat še ni blu tulk strank na svet, (men se zdi, de tekat sploh še ni blu nubene stranke). Tekat b blu Adame in Ev use glih, kua sta. Tekat b tud na blu treba nubeneh pulitičneh shodu sklicvat in s na nh pluč frderbvat. Use b šlu lepu gladku, kar brez golaža in pijače. Gespudi b lohka slanice ulekl in ker b ta nardailša putegnu, tist b pa zmagu in pr-dubu Adama in Eva na soja plat. Lohka b pa tud na druga viža ta reč urihtal. Recima: kdur b mou ta narveč golu pr žogobrce, b biu zmaguvauc. Al pa kdur b ta peru prleku du Aleša pr Sau. Ta nar bi pameten b pa še blu, če b se kumandanti med saba boksal, ke pr boksa j n ni use sam ud sreče udvisn, ampak ud muči. Tu b blu za naše nacjunalne naprednakarje še ta narbl ugoden, ke tku gvišn, ket je amen u učenaš, b gespud Pucl use te kumandante kar za fruštek puhrustal. No, a b na blu tku ta narbl ajnfoh, pa tud ta narcnej in brez žrtu. Kvečetn, če b ta al pa un udnesu ene par bul ud te tekme, ke b s pa brez puaebneh strošku hmal pucajtale. Pa b blu use u rede. Zdej pa puglejte kuku je dondons! Meljone in meljone se j h med saba pufcole, pustrela in na use sorte druge viže ukini prnese. Puvrh pa še sam take, ke jm je use glih, al sa nacjunalni naprednakari. Sej nimaja ne ud tega, ne ud unga nč. Tist, ke jm sploh usak tak bedarizem neki nese, pa tekat hrtr pubereja soja kupita in jo pupihaja kam na uddih an pa de se tulk odpučijeja, de pu usm tem pubi-jajn in klajn lohka z novem mučrni use te bedariz-me ugajnaja, sevede na tuj estroške. Jest na vem, kufcu je dondons svet prštiman, de greja Ide še zmeri tem kumandantem na Hm. Zldej sa že tulk puskusl in skus naredi, de b že žiher pršli enkat du pamet. Kene, jest sm vnder že zdauni pugruntala, de sa usi ti izmi skp en velek budalizem. Clouk naj bo pameten in da Bugu kar je božiga, cesari pa kar je cesarjuga, tiste kuritarje nej pa u nala dregne, če boja kej ud nega pugerval. Kar mu ud usega tega če zustane, nej s raj sam seb prvoš, ke je gvišn usak bi j>utreben, kokr kašn kuritar. Lejte, zdej spet gruntaja dol u Belgrade, kašne stranke b se kaj dale uštimat, ke jh du zdej še ni blu, zatu Ide du nh tud zaupajna še nisa mogl zgebit. Tu je dondons tešku, ke je blu že use tle, kar more čluveška pamet pugruntat. Kene, stranke sa ble tku že use. Zdej jim je sam še ene par front na razpulagajne usfal, če se j h čja poslužet. Ampak jest na verjamem, de b Ide šli frontam na lim, ke tist ta nou »Pof« je tud frontam vs kredit pufr-derbu. Pofari sa ja že preh pulumil, predn sa ja začel lomt. Preveč sa bli ajfrik. Prevelek ajfer pa tud ni dobr. Nekdajn naprednakari sa mel hedu douh kli za norca i« b jh mel lohka še dondons, če b na bli ta mlad tku pužrešen in ta stareh napredna kar ju na rini iz taka sila ud kurita. Nej b mal putrpel, sej člouk tku večn na ževi. Pučas b že tud ta mlad pršli na vrsta. Sej sa bli dost naumen, če sa mislel, de se da eden tku hitr udrinf ud kurita. Putrpet je treba. Putrplejne je božja mast. Zdej maja pa usi skp, ta mlad in ta sfar, ena figa. Z legnatjo se more delat, pa gre. K N. Sah Otimpijada v Varšavi Pretekli teden se je pričela letošnja šahovska olimpijada, katere se udeležuje tudi naša reprezentanca. Zastopani smo dobro in če bodo naši igralci v lormi, bodo resen konkurent za prvo mesto. Kljub temu, da ima ameriško moštvo po splošni sodbi največ izgledov, niso presenečenja izključena. Močni so poleg našega moštva še Cehi, Avstrijci, Švedi, Poljaki in tudi Francozi, ki bodo imeli na prvih dveh deskah Aljehina in Bern-steina. Igra bo zelo naporna, ker se vršita dve koli na dan in v hitrejšem tempu, kot običajno. Izdržljivost bo torej zelo važna lastnost in upamo, da jo bo imelo tudi naše moštvo, ki ga tvorijo znani internacionalni mojstri Vidmar, Pire in Kostič ter Konig in Trifunovič. Eno prvih mest bo gotovo naše. Šahovski turnir v Ljubljani. Šahovski turnir v Ljubljani, ki združuje več dobrih igralcev, gre h koncu. Borba je bila posebno v B skupini ogorčena. V A skupini sigurnemu zmagovalcu M. Vidmarju prvega mesta ni nihče ogražal. V B skupini sta dobro začela Si-košek in Matvejev, dočim si je Šorli z nesigurno igro pokvaril izglede na dober placement. V 8. kolu je bila v B skupini odigrana naslednja partija, katero je belgrajski amater Radmir Savič igral zelo dobro. f Šorli : R. Savič 1. d2—d4, Sg8-f6. 2. cc2-c4, e7—e6. 3. Sbl —c3, Lf8—b4. 4. a2—a3 (dobre poteze so na tem mestu tudi Ddl—c2, Ddl—b3 ali enostavno e2— e3.), Lb4Xc3+. 5. b2Xc3, b7—b6. 6. 12—f3, d7 —d5 (črni mora preprečiti potezo e2—e4.). 7. Lel —g5, h7—h6. 8. Lg5-h4, Lc8—a6. 9. e2—e3, Sb8 —d7. 10. Ddl—a4, La6Xc4. U. LflXc4, d5Xc4. 12. e3—e4, a7—a6. 13. e4 e5? (beli žrtvuje pešca Frank P. Oiffl: za napad, toda žrtev je nekorektna, ker črni zavzame s konji izvrstno pozicijo in beli mu ne more blizu. Da4Xc4 je bilo potrebno in dobro za belega.), g7-g5. 14. Lh4-f2, b6-b5. 15. DS4 —c2, Sf6—d5. 16. Sgl—e2, Sd7—b6. 17. De2^?d2 (beli pripravlja napad na f liniji, proti kateremu najde črni izvrstno obrambo.), Ke8—d7! (Kralj je varen v sredini, ker pozicije konja d5 ni mogoče razbiti.) 18. Lf8-g3, Dd8-g8l 19. f3—14, g5Xf4. 20. Se2Xf4, h6—h5. 21. 0—0, h5—h4. 22. Lg3—el, h4—h3. 23. g2—g3 (svoje slabe strani je imelo tudi Lel—g3, posebno ker črni lahko napade s konjem iz f5 točke.), Th8—h7. 24. Tfl—f3, c7-c6. 25. Sf4Xd5, Sb6Xd5.26. Dd2—f2, Dg8— g6. 27. Lel—d2, a6—a.5.28. Tal—fl, Ta8-f8. 29. Df2—el (na 1 liniji beli ni mogel prodreti, zato poskusi še na damskem krilu.), f7—15. 30. a3—a4, Tf8-b8. 31. a4Xb5, c6Xb5. 32. Del—al, Tb8— a8. 33. Dal—a3, Ta8—a6. 34. Da3—c5, Sd5—c7! (črni se je odlično ubranil napada na damskem krilu in beli mora odnehati. Pritisk pešcev na damskem krilu je presilen.) 35. d4—d5 (zadnqi poskus, vdreti še na f liniji, ki pa ni več nevaren.), e6Xd5. 36. Tf3Xf5, Kd7-c8. 37. Ld2—e3, Th7-d7. 38. Tf5-f8+, Kc8 b7. 39. Tf8-h8, Dg6 —c6 (zadji udarec, ki je pa učinkovit, ker mora beli menjati dame. Na n. pr. Dg6—eG bi zmagal še beli s Tfl—f8. Beli sedaj ne more umakniti dame, ker grozi d5—d4.). 40. Tfl—18, Dc6Xc5. 41. Le3Xc5, b5—b4! (črni pešci sedaj z lahkoto prodrejo.). 42. Tf8-b8+, Kb7-c6.43. c3Xb4, a5 Xb4. 44. Lc5Xb4, d5-d4! 45. Th8Xh3, Kc6-d5. 46. Kgl-f2, Td7—17+47. Kf2-e2, Ta6—a2+. 48. Ke2—el, Kd5-e4. 49. Th3-h4+, Ke4-e3. 50. Lb4—c3 in beli se je obenem vdal, ker je mat v treh fiotezah. Igra belgrajskega prvaka zasluži priznanje. Mehiške piramide V Egiptu pravijo, če v mesečini obiščeš gizej-ske piramide, hodijo s teboj duhovi mrivih in po^ zabljenih faraonov. Enaka fantazija se plete okoli mehiških piramid, sester, v San Juanu Teotihna-canu, 20 milj od mesta Mehike. Izbral sem si mirno mesečno noč, da bi obiskal žrtveniške oltarje ljudstva, ki je s svojo zgodovino dodalo nov odtenek povestim in znanstvu neodkrite Severne Amerike. Nekaj čez uro smo jjotrebavali do tja im ko je avtomobili zavil na pot, ki pelje k »El piramide del sol« (piramida sonca), sem prvikrat videl te ogromne predkrščanske spomenike. V senci mesečine so se mi zdele kakor velikanske grbe zemlje. Njih vznožja in vrhovi so bili večinoma pokriti s travo, z ruševino in zemljo, ki so jo vetrovi skozi tisočletja zanašali nanje. Piramida sonca, ki) je bila ne-zasuta, je bila dobro videti. Stala je tam slovesno, strogo in veličastno. Nekoliko za njo proti vzhodu se je dvigala »El piramide dela luna« (Piramida lune), tudi nezasuta. Med lema dvema piramidama gre kratka steza, »El camiiino de los muertos« (Steza mrtvih). Ogromnosti piramide sonca in umetnosti njene konstrukcije si ne more predstavljati. Šele to noč, ko sem piramide videl od blizu, sem spoznal, kako čudovito spretni so bili Tolteki in Azteki kot arhitekti in inženerji. Nasip, ki je zgrajen na temelju 2500 kvadratnih čevljev (pribl. 850 kv. m), sestoji skupnosti, je žoga več na tleh kakor v zraku. Take igre se pa kmalu naveličajo igralci, še bolj pa gledalci. Opozarjam, da se morajo igralci pri vajah slrogo držati pravil, da morajo vedno, ko dobijo podajanje, izvršiti pomik v smeri poti kazalcev na uri, da se navadijo na vsa mesta v igrišču. -L K-er. iz petih piramiidskih sekcij s padajočimi stranmi in ploskim vrhom, na katerem je prvotno stal tempelj; zdaj je pokrit z ruševino. Kamni in nežgame glinaste plošče, iz katerih ie zgrajena ta piramida, so postavljeni v vrstah, ki se izmenoma vrstijo proti desni in levi v vsaki drugi sekciji. Na eni strani pelje 225 stopnic na vrh piramide, kjer je svoj čas stal tempelj Izcuatla, boga sonca. V svetišču templja je bil žrtvenik, okrogel kamen z orna-menti, približno osem čevljev (2 im pol metra) v premeru. Ta oltar je zdaj shranjen v Narodnem muzeju mesta Mehike. Razgled, ki smo ga uživali z vrha piramide, je bil vreden truda 225 stopnic. Na vse strani in v različnih razdaljah so pa štrlele v mirno toplo noč druge nižje piramide, vse oblite s srebrno mesečino. T. K. Črkovni ca. A A A A A A A 1. moško ime A A A A A A A 2. evropska država C C E E E E E 3. zdravilo E I I I I I I 4. bližnja okolica I I I I J J J 5. žensko ime K K K L L L L 6. društveno znamenje L M M N N N N 7. strankar. pripadnik O O o 0 R R R S. zemeljska celina S S S S T T T 9. znamenita ladja T T v v V V Z 10. žensko ime V prvi in tretji vrsti navzdol dobiš znan dt*. govot. Gospodarstvo Kmetska zaščita in hranilnice Priobčujenio sledeči dopis s potrebno rezervo. Dopisnik jo v bistvu proti zaščiti, in siuer v prvi vrsti radi lega, ker bi zaščita po njegovem mnenju ugonobila prekorislne hranilnice tipa liailf-tusen, ki so našega kmeta dvignile in ki so dejansko tudi njegova last. Iz istega razloga zavrača tudi predlog, naj bi se del posestva, Ivi je kmetu nujno potreben za obstanek, za vselej odtegnil možnosti oksekucije. Mislimo, da je dopisnikov slrah pretiran. Nikjer ni rečeno, da bi se vprašanje kinetskih dolgov ne dalo lako rešiti, da bi no bilo obenem v korist krnela in hranilnic. Zaščito je mogoče in je tudi treba združiti v enoten sistem z amortizacijo dolgov samih. Vsi priznavajo, da je zaščita samo izjemen ukrep, ki so ga zahtevale izredne gospodarske razmere; moralno utemeljenost zgubi, kakor hitro so te izjemne razmere lako izpremeni jo, da bo kmet lahko plačeval svoje obveznosti. Vprašanje razlastitve kmeta in amortizacije njegovih dolgov se pač prav lahko tako uredi, da ne bo v škodo hranilnic, ampak vprav v njihovo korist. Ne mislimo morda na zadnjo uredbo, s katero je bila kmetijskim zadrugam vrnjena pravica izterjevanja. Obstoji namreč predlog, naj bi kateri izmed obstoječih velikih denarnih zavodov ali pa nov zavod prevzel vse kmetske dolgove, in to z državno pomočjo: kmet bi poleni po določeni lest-\ ici počasi vratni dolg. Odpisale naj bi se obre-sli ali morda tudi del glavnice. Takšen zavod bi seveda ludi razbremenil hranilnice in druge denarno zavode, katerim dolguje kmet. V ostalem smo že včeraj v uvodniku ugotovili dejstvo, da tudi ustanove k pov.-eni kapitalistično usmerjenostjo priznavajo potrebo, tla je treba kmetu pomagati z nujnimi in izjemnimi olajšavami. Šele po tej pripombi naj gre beseda našemu dopisniku: Večkrat Silam zadnji čas predloge o zaščiti tijstva. Sani sem kmetovalec in moram priznali. da so mi ravno posojila, kalera sem prejel od več posojilnic, pomagala, da som si nekoliko opomogel. Seveda je bilo to v časih pred krizo, nisem se pa takrat kol marsikdo zadolževal lahkomiselno, marveč sem posojilo obrnil le v tak namen, kjer srni lahko pričakoval v doglednein času povračila investiranega kapitala. Uesen in uvideven kmetovalec ne more nikoli soglašali s predlogom, ki stt ga slavile nekatere občine, da naj st* od izvršbe izvzame gotov znaten tlel lanetske-ga posestva. Misel sama na sebi res ni napačna, toda kak globok poseg v naše gospodarsko življenje bi imelo uresničenje lega predloga, v tem si predlagatelji gotovo niso na jasnem. Premislimo samo tole: Kje se je kmet največ zadolžil? Predvsem pri naših malih kinetskih obrtnikih in trgovcih, katerim dolguje skoraj vsak kmetovalec določen čas manjšo vsote. Posojila je pa dobival predvsem od naših rajtajznovk in mestnih ter okrajnih hranilnic, katere so hranile denar malega človeka. Ali ne bo to tudi v bodoče? Seveda! Jaz kur ne moreni razumeti, da se bo našla država, ki hoče z zakonom ubili vsako varčnost in vsak kredit kmetovalcem, ker bi to ne bila nobena zaščita In hi to rodilo še hujše posledice kot današnja zaščita, ki je spremenila naš gospodarski način v razvaline. Kdo je bolj potreben zaščite, ali kmet, ki ima 1(1 oralov zrnilje in v vsakem primeru lahko preživi vsuj za silo svojo rodbino, ali mali obrtnik in trgovec, ki ima vse naloženo v nekaj potrebnega orodja in v delavnih rokah, oziroma mali varčevalec, ki je svojo prihranke zaupal hranilnici, katera jih je posodila ali jih bo posodila kmetovalcu? Da bi kmet dobil posojilo potoni poroštva, je Itidi čisto prazno upanje, kajli kdo ho pa šel za poroka tistemu, kateremu se nič vzeti ne more! In končno so ludi poroku ne more nič vzeti! Ne veni prav statistike, mislim pa, da do 80% naših kmetij ni veliko večjih od 10 oralov, kjer pa so večje, je to zemljišče navadno gozd ali nerodovitna zemlja, ki v sedanjem času predstav-Ija izredno majhno vrednost in nanjo ne bo posodil nikdo nič. — Ali bi se morda našel kdo, ki bi trdil, da je kmetu kredit nepotreben? Jnz sem prepričan, da takega prismojenca ne bomo našli! Kolikokrat je prisiljen kmet prodali svoje pridelke za vsako ceno takoj, ko je pridelek pripravljen, ker nujno rabi denar. Na la način nastane nadponudba in padec, cen, ki tako grozovito vpliva na celo kmetsko življenje. Da bi začele poslovati zopet posojilnice in hranilnice kot je v predlogu občine Marija (ira-dec zaželeno, na to pač z ovnom na lam zaželeno zaščito ni misliti, narobe položaj pri hranilnicah se bo celo znatno poslabšal in z lučjo pri belem dnevu ne boste več našli človeka, ki bi še hotel varčevati — za druge. Prej ali slej bi pro. patih vse naše rajlajznovke in vse naše zadružništva lahko obesimo na kol. Pomisliti moramo, da j« danes pri kmetih — hvala Kogu — še precej nepoznana bela kuga in da mora večina otrok, poleni ko je izročil oče enemu svoje posestvo, iti za kruhom po svetu. Vsi ti dobijo navadno svoj dol izplačan in ga naložijo v domačo posojilnico. Prevzemnik pa zopet navadno nekaj priženi in si še nekaj izposodi, da izplača brale in sestre. Dosedaj je v vseli teh primerih posredovala domača posojilnica, ki je urejevala denarni obtok. Vse to iii skoraj popolnoma odpadlo, če bi se pri kmetu ne dalo izvršiti vknjižbe in padli bi nazaj kar za celih 100 let. Zaščita je na vsak način dvorezen nož, in dokler bo na svetu sedanji kapitalistični oziroma kreditni sistem, je na vsak način škoda zaradi tega večja kakor korist. Kmetijstvu se da pomagali le na ta način, da se skrbi za ugodno prodajo kmetijskih pridelkov in to je mogoče doseči le z izvozom pri minimalni carini. Treba je pa seveda tudi, da naša država zniža uvozno carino ua predmete, ki jih rabi kmet, če tudi bo šla naša umetno vpostavljena industrija, ki samo izrablja našega delavca in dobiček izvaža v lujino — v franže. Solidna industrija bo kljub temu Sc lahko ostala in delala z manjšimi dividendami. Sprt Lahkoatlelsko prvenstvo Jugoslavije za poedince Lahkoatlctsko prvenstvo Jugoslavije za pocdince Danes popoldne ob 17 sc nadaljuje na igrišču Primorja zanimivo lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije za poedince. Rezultati in borbe prvega iu drugega dne so pokazale, tla bo dosežen višek v letošnji labkoatletski sezoni danes popoldne pri finalnih tekmah, /aiorej naj vsakdo pride ter si ogleda zanimiva ter na]>eia tekmovanja. Spored je naslednji, finale 110 m, zapreke in sitok ob palici (11 tekm ). ob 17.10: met kopja (14 tekni.), ob 17.10: predteki 400 m zapreke (4 tekm.), ob 17.40: linale 20(1 nt, ob 18: met kladiva (II tekni ), ob 18.10: finale 400 m. zapreke, ob 18.20: lek 10.(KX) m (10 tekm.), ob 10: troskok (17 tekm.) in lek 800 m (17 tekm.). ob 10.10 filiale štafeta 4 kral po 100 m. se vrše danes ob 15. uri n,Slov. hmeljarja«). Ugodnosti polovično vožnje oziroma brezplačnega povratkn so lahko delržui tudi listi obiravci, \i pri dopnlovanju niso kupili žel. leg. K 18, če so vstopili nn kckoin postajališču in jim ,ie »prevodnik izdal le vozno listke; pač pa morajo sedaj pri povratlui na vstopni postaji kupiti žel, leg. K 13 ter povdariti, da se vračajo, in navesti razlog, zakaj omenjene legitimacije niso kupili pri dopotovonju. Hmeljarji se opozarjajo, da si potrebne objave za svoje obiravee preskrbe čimprej. Iz Žalca poročajo 14. I. m.: Zaloge lanskega hmelja gredo proii koncu, v zalogi je še nekaj sto centov blaga. V zadnjem času je povpraševanje i» lanskem hmelju nekoliko večje, prodajal se je po cenah meti 1550 16C0 Kč za 50 kg. Čeprav ni bilo dežja dovoli, bo letošnja letina srednja. Sodijo, tla ho po količini nekoliko slabui kakor lanska. Trgovci sami so mnenja, da bo letošnji pridelek znašal približno toliko kakor lansko leto, in sicer okoii 100.0i.i0 centov (po '30 kg). * Stečaj. Ljubljansko okrožno sodišče ,ie razglasilo tečaj o imovini Josipa Huvnikar.ia, trgovca z mešanim blagom v Ljubi,jdni. Pogača rje v trg št. S, Konkurzni sodnik Anton Avsec. Konkurzni upravitelj rlr. Anton fiyi-gelj, ndvel/iiik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 30. avgusta ob 8.30. Prijave terjatev dn 25. septembra. Ugotovitveni narok 27. septembra ob 9. Promet v tržaškem pristanišču jc znašal v pre-leklem mesecu 3,463.468 centov (lansko leto meseca julija pa 3,565.148). V juliju je lorej letos promet v primeri z lanskim letom nazadoval. Kljub temu kaže promet po sedmih mesecih tega leta v primeri z lanskim še vedno napredek. V tem času je znašal 23,809.063, lansko leto v teli mesecih 22,451.268 centov. Nova petrolejska rafinerija v Trstu. Italijanska vlada je podelila družbi Aquinla (gluvnica 20 inilij. lir) v Trstu koncesijo za rafinerijo v Iržn-škem pristanišču, Kapaciteta te rafinerije bi znašala 250.000 ton letno, lahko pa bi se povečala na 350.000 ton. Računajo, da bo nova rafinerija delala tudi za podonavske države. Iz italijanske premogovne industrije. Po zgledu družbe za petrolejsko industrijo je bil te dni osnovan poldržavni zavod za premogovno industrijo. Ta družba se imenuje Azientla Carboni lln-liani (Aeai) in je prevzela tlve premogovni družbi, eno iz Rima z glavnico 2 mili j. lir, druga družba je pa iz Trsta, ki ima premogovnike v Istri. Druga družba je Arsa z glavnico 28 inilij. lir. Ta družba je bila osnovana leta 1020. ter je prevzela od Trboveljsko njene rudnike v Karpami v Istri za ceno 7 mili j- lir. —- Drugače pa italijanska premogovna produkcija ni znatna, saj je znašala leta 1933. komaj 334.000 Ion črnega premoga in 383.000 ton lignita, lani pa 367.000 ton črnega premoga in 388.000 ton lignita. London uvaža zlato. Z Daljnega vzhoda in iz Indije je prispelo v Plymouth v sredo zlata za 2 mM i iona 532.0C0 funtov (okoli 582 milj. Din). Poljska zunanja trgovina aktivna. Poljska je v juliju izvozila 1.088.3% Ion blaga v vrednosti 70 milijonov 317.000 zlolov; uvozila je 102.493 ton blaga v vrednosti 7'3,f98.000 zlolov. Po vsem tem je bila bilanca v tem mesecu aktivna za 3,199.000 zlo-tov. V primeri z junijem je izvez nazadoval za 2,624.000 zlotov, uvoz pa za 3,681.000 zlotov. Svetovna energijska konferenca. Jugoslovanski nacionalni odbor svetovne energijske konference nam sporoča, da bo prihodnja svetovna energijska konferenca v severno-ameriških Zediiijeriih državah I. 1936, prva je bila v Londonu 1924, druga pa v Berlinu leta 1930. V dobi društev. Nedavno se je osnovala v Belgradu zadruga dolžnikov, sedaj pa poročajo belgrajski liisti o ustanovitvi Jugoslov. splošne zadruge za sanacijo in likvidacijo obveznosti ali kratko Jugozveza. Namen nove organizacije je, kot pravi sama. posredovali med svojimi zadružniki dolžniki riv.eutuiii uma Maribora in Celja. črna Prsi jc lahko dostopu« iz Bohinjske Bistrice. Zadostuje izkaznica SPI), (|« se more planinec tukaj prosto gibati. Od Orožnove koče. ki je dobro oskrbovana ter razpolaga z mnogimi udobnimi ležišči, ji- dobro markirana pol |io grebenih do koče n« Voglu. Z izletniškim tlakom je izlet do Orožnove koc-c enodnevna Reprezentanca Velike Britanije v Zagrebu. 21. t. m. pride v Zagreb reprezentanca študentov Velike Britanije, ki ho v Zagrebu nastopila pri tekmah v lahki atletiki z našimi najboljšimi tekmovalci. V reprezentanci britanskih študentov je nekaj najboljših lahkih atletov Velike Britanije. Tekmovanje se bo vršilo 21. I. m. na igrišču »Concordie« ob 21. športna senzacija v laškem. Danes gostuje v Laškem športni kljub Gradjanski iz Zagreta, ki odigra popoldne z tukajšnjim športnim klutx>m nogometno tekmo na Lavi. Res jc. da pridejo Zagrebčani predvsem v Laško, ker je to letoviško in kopališko Ic-p kraj, vendar pa moramo priznali, d« .-e je tukajšnji športni klub, pod novim vodstvom zelo zelo povzdigni! in poli a za I lep napredek. Naklonjeno občinstvo ho to gesto [»zdravilo s tem, da se bo tekine, ki bo zelo zanimiva, polnoštevilno udeležilo. Jubilejni' konjske dirke v Ljutomeru se v četrtek vsled slpbego vremena niso mogle vršiti in sc s temi deloma izpopolni sporetl dirk v nedeljo 18. t. in., ki se vršijo ob vsakem vremenu. lako zlasti tlvovprežna dirka, v kateri vozijo žene in hčere posestnikov konj iu za k« tero vlad« izredno znnimunjc, bo nn nedeljskem sporedu, /u vse dirke je prijavljenih V> konj. kakor jili še ni liilo za ljutomerske dirke Domači konjski materi jul je i/boren, še nikdar niso bili konji nn ( trnu v tej kondiciji. kakor letošnje leto. /« dirki', ki se vrše poti pokro i viteljstvom Nj. Visočanstvu kneza Pavla, jr dn voljenu polovična vožnja. Spoi-tIIi in koles, klub Mislinja v SlovcnJ-gradru je priredil ua praznik, dne 15. avgusta 19*55 kolesarsko dirk" z« prvenstvo klub« v letu 1955 na progi Slovrn jprailer —Gornji Dolič in nazaj (51 km). Sturtulo je vseg« s vozačev, otl teh 5 c l«nov klubu. Rezultat tlirke je sledeči: I. Cajnko Vinko v rtisu 56:16 (povpr. lir/. 55 km u« uro), 2. Justin Pavel v času 57:17 (povpr. lir/. 52 km na uro). 5. Kralj Krvin v .'asu 57:49. 4. Sršnl Ivan v času 59:50. Vsekakor se jr zrlr dobro izkazal jtinior Pokron (llcnnes). ki jc privozil na cilj v času 55:57 in Iu izvrn konkurence. Ob 15.15 jr bila vojaška koles, dirka, na kateri je sturtulo vsega IK dirkačev. Proga jc bila Slovcujgrudcc- Dovžc in'nazaj (18 km). Prvi jr privozil na ril j v času 56 min. s povpr. brz. 50 km na uro. Dirka je izpadla v najlcp-šrm redu, za kar gre zaslug« v prvi vrsii komandantu I. velorjprdskeg« bataljona g. podpolkovniku Josipu Jakliču, ki jr liul u« razpolago vojake, koleri so v/,orno izvrševali kontroli! o službo. Ob 17 uri sr je vršila nii,rouirtna tekma med kombiniranim moštvom sk Mislinja vojaški Hajduk : Sk Šoštanj. Zmugalo jc mu štvo Sk Mislili jc - Ha jduk s 6:0. Borzii D Dne 17. avgusta. (Ml .il»' Curih. Belgrad 7, Pariz 20.25. London 15.175. Newyork 305.37, Bruseii 51.60, .Milan 25.175, A'.a-tlrid 41.975, Amsterdam 207.5, Berilu 123.25, Dunaj 57.85. Stookholm 78.25, Oslo 76.25, Kopeuhagen 67.75. Praga 12.715. Varšava 57.05, Atene 2.92, Carigrad 2.4675, Bukarešta 2.50. Helsinglors 6.685. Bueuos-Aires 0.8175. Vrednostni pn pi rji Tedensko poročilo. 12 avgusta 384.700.28 Din London, 13. avgusla 157.f(>5.71 Din Trs*. 14. avgusta 295 615.56 Din Curih Vien, 16 avg. 701.173.85 London. Sku|iaj 1,539.334.40 Din. Žitni trg Chicago. Pšenica: september 88, december 90.125, maj 91.75. Koruza: september 76.125, december 57.25, maj 76.125. Winnipeg. Pšenica: avgust 86.375, december 85, tnaj 85.75. Živina Na živinski sejem v Mariboru dne Ib. avgusta je bilo pripeljanih 167 svinj. Cene so bile sledeče: mladi |>rašiči 5—6 tednov stari kotnad 45 - 60. 7—9 tednov stari komad 70 - 90, 3—4 mesece stari 120— 160, 5-7 mesecev slari 200 250, 8—10 mesecev stari 300 350, I leio stari 400—460, 1 kg žive teže 4—5, t kg mrtve teže 7.50—10 dinarjev. Prodanih ie bilo 59 svinj. »Stebra« jugoslov. in ital. reprezentance, Wimmcr Zlata in liuzzicr (iraria (od desne proli levi). Razpis državnega prvenstva pordincev v rokoborhi. Prvenstvo prirej« SSk Maraton \ M«r z« kategorije 1» « n i r lil in I a Ii k «. Prijnvr je pusluli ilo t ključno 22. avgustu 1955 n« naslov: ssk Murnton. Maribor. Ucksandrovu o. Z« prva Iri nirst« v vsaki kategoriji ra/pisuje klub Kolajne iu tlobi vsnk prti svoje kategorije nti-slnv Prvak državne kategorije . . z« Irlo 1955,. - V smislu tozadevnega pravilnik« nosijo atleti, ki se prvenstva udeleže, stroške z« potovanje v Maribor in nazaj in stroške bivanja v Mariboru sami. tlorim nosi stroške z« tehnično organizacijo priredbe SSk Maraton. Prireditev se trši \ dvorani Zadružne gosp. banko s prlČetkorn ob 20. uri zvečer. Tehtanje sr vrši rno uro prrrl prirrtk"m tekmovanj. Prijavnimi se ne zahtev«. Tekmuje se po pravilih JTAS-a. SSK Maraton. — Izlet planincev v Dubrovnik in na pla-! nine črne gore, Bosne in Hercegovine bo letos ob priliki kongresa Zveze planinskih društev I. in 2. septembra t. I. Odhod planincev iz Ljubljane v soboto, dne 31. avgusta. Iz Dubrovnika so nameravani ruzni izleti, u. pr. na Orjen. otok Vlljet, l.ovčen itd. Na železnici in parobrodih jc dovoljen 50% popust. Interesentje se morajo prijaviti najdlje do 25. tega meseca v pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova ccstu -i. kjer dobijo tudi nodrobne informacij«. Hazena. Ilirija : Gorenjec 14:2 (9:1). Z. gornjim rezultatom jr odpravila Ilirija jeseniške Gorenjkr. Zmaga Ilirije jr bil« upravičena, samo ne s laku visokim rezultatom. V prvem polčasu gre preložili tlel golov n« račun vrnlarirr. ki jr vslrtl treme popolnoma odpovedala. V drugem polčasu so bile Gorenjkr celo t premori. ki je pu ostala neizrabljena. Sodnik, ki jr bil sicer objektiven, jr storil mnogo pngrršk zlasti na škodo Gorrnjk. Želimo, tla sr z« take važne tekme pošiljajo rutinirnni sodniki! Iz kolesarske nodzveze Ljubljana. / ozirom na kolesarsko dirko Zarja. Jesenice, ki bo t nedeljo 25. t. m., sr opozarjajo tsi dirkači podzveze Ljubljana, tla sr glasom sklepu seje z dur 15. t m. omenjene dirke pod nobenim pogojem j ne smejo udeležiti, ker t« klub ni član kolrsar-1 skr zveze kr. Jugoslavije. Vsnku kršitev tudi ' izven konkurence |)oil/ve/.ne prepovedi sr ho najstrožje obravnaval« in kaznovala O prednjem sr obveščajo vse kolesarske sekrije ir kolesarska društva. SK Kamnik, težkoatlelska sekcija, sr n«j-to|)|eje zahvaljuje vsem tistim, ki so ob priliki nedelje II. I m. na katerikoli način bodisi v denarju ali v darovih pripomogli do tako lepega uspeha, ki g« je imel« vrtna veselica, •šokcijn ima n« programu še ver prireditev, za kalrrih obisk se že v naprnj priporoča. Nnčclstvo nogometne sekcije SK Ilirije. v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 20 v restavraciji hotela »štrukelj« plenarni šrstauek nogometne sekrije. Obvezno za vse aktivni', redne in podporne člane, kakor tudi z« vse starešine. Zaradi izredne važnosti udclrišba strogo obvozna. Mladinski plavalni trenj. V ponedeljek sc prične v kopališču Ilirije Iretji in obenem poslednji plavalni tečaj. Vršil sr bo pod strokovnim vodstvom g. prof. Ulugt: in l>o zaključen šele konec tega meseca. Kljub temu. da jc vreme poslalo malo hladnejše, je vendar treni ranje še mogoče vsled temperiranc vode v bazenu. Stiuši. ptijosvrfc'. sivoie otroke! Obnovitev ceste Ljubljana-Kranj V punedšljskcm Jutru« z dnr 12. avgusta f. I. ji- objavljen članek z napisom K obno-vitvi ceste od I jubljnne do Kranju«, ilanku manjka mnogo stvarne resnosti, pač je poln prozorne tcndencio/nosti. kar mi daje opravičeno povoda, da nanj reagiram, lipam, da mi aikdo. najmanj pa clankar sani ne bo odrekal ie koinpetenec Zadeva šentviške tramvajske proge mi je kol ši-utvičnnu gotovo bolj pri srcu kakor pa je Jutrovrmu. člnnknrju. Primanjkljaj Malo/clc/,niškr družbe skuša clankar v i doti prevaliti na progo šiška-šl. Vid, ki je |,n nio j ili -lin a jnili informacijah gotovo manj pasivna, kot pa jc sektor krožne proge v cc.n-1 rnum I jubljnne od šl. Petra do glav kolo-dvoia . \ Jutrovem« ilanku sc spravlja deficit I j 111 > I janskoga tramvaja v /vezo / moderni/a-riju d r/av.....este l.jubljana-Kranj in se predlaga. cla sp od rc-mizr v Sliki do šl. V ida /r napravi jenu proga enostavno demontira in ponovno inontira na cestah, koder se obeta (!) večja rrekvenca, ilanknr utemeljuje svoj predlog / motivacijo, da bi morala Maloželezniška dru/bn investirali radi modernizacije državne ceste in preložitve sedanje trase okroglo 2,KMl.ttOO dinarjev. Mnložclezniškn družba se jc namreč obvezala nositi v slučaju preložitve tramvajsko proge stroške suma katero obveznost tudi v polni meri priznava, vendar je zanikrni ne more izpolniti tadi pomanjkanja sredstev. Dejstvo, dn Maloželezniška družba nuna sredstev, jo še ne opraščn od njenih obveznosti in jc treba v tem pogledu nekaj ukreniti, da bo ta obveznost izpolnjena. Proga Ljubljn-na-št. Vid jc ugodno in za vedno rešen problem i — vsaj za splošnost in obveznosti Maložclez-niske družbp ni zanietnvati. Z demontiran jem I proge bi ugasnila vsaka obveza družbe. Okol- nost, da družba nima srpdstev, jr podrejenega značaja, ker zahtevajo javni interesi, da se v konkretnem slučaju, ako drugače no gre, pomaga s kreditom. V danem slučaju jc v prvem redu poklicana sama država, da nudi kredit iz one milijarde, ki je namenjena /,a javna dela. ali iz drugih sredstev. Kavno tn je potrebno na merodavnem mestu podrezati s ponovnim zahtev kom, da sc sredstva /a investicije razdrle pravično po vsej državi. V prvem redu jc to potrebno pri nepredvidenih težavah, kot jc lo slučaj v tem primeru. Ponavljamo, da jc problem proge v št. Vid rešen pravilno in ga ni treba podirati. Verjetno, da se proga Ljubljaiin-šl. Vid zaenkrat res ur rentiru, ni pa daleč čas, ko sr bo prav dobro rcntirala. Prav s to progo so dani vsi predpogoji zn razširjenje I jubljnne v najlepšo in najbolj zdravo smer okolice. Nastaja tudi vprašanje, kaj bi rrklo k drmontiranju /r da nes tako važne proge prebivalstvo le okolice, predvsem delavstvo, uradništvo in dijoštvo, zla sli oni, ki so ravno radi ugodnosti tramvajske zveze zgradili v št. Vidu in njegovi neposredni okolici svoje domove. Argumentacija, da bi mogli avtobusni podjetniki rrnrjšr in udobnejšo prevažati pa s.mtc, so /,p|o dvomljiva. (1 trm ima ravno šl. Vid /p svoje skušnje. Radi bi videli avtobusno podjetje, ki bi ob vsakem času prevažalo /a bagatclo 70—10(1 dinarjev mesečno po štirikrat socialno najbolj slabo stoječe prebivalstvo. Ni torej prav nobenega tehtnega vzroka, /a vremati so za predlog Jutrovrga člankarja, ki je poleg tega še tajnik ljubljanske sekcije avtokluba. /c ta okolnost sama govori, da jc treba pretehtati njegov predlog z vpliko rezervo, ker mu jp očividno bolj pri srcu žep avto busnpga podjetnika kakor pa splošni, javen interes. i3- I1 Prosvetni tabor v Si. P etra pri Mariboru V nedeljo, dne 1. sepl. sc vrši v pri;jaz: aem Št. Petru niže Maribora- velik prosvetni tabor, in sicer popoldne po večermeah na prostem pred cerkvijo. Šentpetcrčani kakor sosedje, zlasti mladina iz lepih Slovenskih goric in Dravskega polju, vsi ste vabljeni tli ras pričakujemo. 80 letnica vzornega učitelja (i. Ivan K e r n , ~ bivši nadučitelj v Trbovljah, obhaja v ponedeljek 80-letnico svojega rojstva, Ko mu pišemo k njegovemu jubileju, nam pridejo v spomin vse one srčne dobrine, katere .je izkazoval svojim učencem. Ljubil in ž.ivel . je za svoje učence in ti so ljubili njega. Bil jc res učitelj — vzgojitelj po božji volji in zato ni čudno, da .ie bilo vsem. žal, ko se se je po 47-letnem delovanju v soli^ preselil na,i prvo v Vojnik, nato pa v Celje, kjer sedaj uživa svoj zasluženi pokoj. Jubilant je bil rojen v Žejah v kamniškem okraju 10. avg. 185.') kot sin malega posestnika. Otročja leta niu niso bila postlana 7. rožicami. Žc kot dijak v Ljubljani, kjer je dovršil 7 gimnazijskih razredov, sc je moral boriti za obstanek. Zato je prestopil v 4. letnik učiteljišča, ker je čutil za ta sinil veliko nagnjenja. Po zrelostnem izpitu je moral oditi zn S leta v Trst k vojakom. Po odslovit vj vojaškega službovanja, jc prevzel leta 1877 mesto učitelja kot vojaški učitelj v vojaški sirotišnici v Friselinu pri Dim. Novem mestu, čez nekaj let pa je bil nameščen na takrat privatno rudniško dvorazredno šolo v Trbovljah. In ko je leta 1883 postala ta šola javna, je bil imenovan za nadučitelja, katero funkcijo je vestno vršil do svoje upokojitve leta 1924. tore.i celili 41 let. Kot učitelj je vzgojil vec trboveljskih generacij. Tu ne najdemo človeka, ki bi sc ga ne spominjal s hvaležnostjo in spoštovanjem. Ko so se leto za letom njegovi učenci razgubl jali v življenje, se je vidno razveselil. ako jc čul. da je kateri izmed teb dosegel holjše mesto. In teli je bilo precej, kor znano je, da so bili njegovi učenci vedno izmed najboljših. . . Ko mu za njegovo skoraj ,i0- etno kulturno delo v šoli radi njegovega skromnega življenja ni bilo priznano posebno odlikovanje, naj mu bo r zadoščenje, da se ga njegovi učenci in drugi prijatelji hvaležno spominjamo in srčno želimo, da bi svoja končna leta preživel v zdravju do skrajne meje, katere mn je odločila božja Previdnost. Združeni belokranjski cerkveni pevski zbori Pri Treh farah, slovitem belokranjskem Marijinem svetišču v bližini Metlike, sc vrši letos nn dan glavnega romanja v nedeljo, 2."i. avg. skupni nastop belokranjskih ccrkvc-nili pevskih zborov iz Črnomlja, Dragalušn, Metlike. Radovice. Semiča in Suhorja. — Pri dopoldanski službi božji, katera se vrši ob pol 11 (po prihodu turistovskega vlaka), bodo zapeli združeni zbori priprosto, n veličastno, polno koralnih motivov slovensko mašo od M. Korana. Zbor. ki bo štel 00 -100 pevcev in lievk. bo dirigiral naš belokranjski rojak g. prof. M. Tome. predpisano spremljanje na orgiali pa bo igrul absolvirnni konservato-list Jožko Strbcnc. tudi Belokran.iec. (Tu pn moramo pripomniti, da orgle pri Treh farah so slabe in da je težko iz njih kaj ven dobiti). Ob 3 popoldne se bo vršil pri Treh farnb koncert, nn katerem bodo zgoraj navedeni zbori zapeli, in sicer: I. ženski zbor-.l. Dekle in roža (Kramar): 2. Zvečer (M. Tome). IT. moški zbor: Mi pevci (A. Mav), Srce je žalostno. - III. mešnn zbor: Slovanska pesem (Premrl). Med cvetlicami (M. Tome). Kadar zora (V. Vodopivee). Triglav (Flnjšmani. Poleg tegn bo vsak zbor sam zase zapel po dve pesmi. Vsi ljubitelji cerkvene in svetne glasbe ae vanj "kj» Slovenski gozdarji so zborovali Novo kamniško kopališče Kamnik, Ifi. avg. V svojem letoviščarskem_ napredku je Kamnik zelo pogrešal kopališča s količkaj loplo vodo. Sicer imaiuo krasno kopališče mestne občine ob Nevljici, toda voda sc je v njeni segreje do 21° C sumo v času velike in dolgotrajne vročine, drugačo pn ima povprečno Ic 17 dn 19 stopinj. Za utrjene (lo; renjce to popolnoma zadostuje, letoviščarji pa so sc vedno pritoževali, da jim je Ncvljiea premrzla. Z otvoritvijo renoviranega kopališča v nekdanjem Prašnikarjevem zdravilišču pa jc tudi razvajenim gostom ustreženo. Zaradi dvojne cirkulacije po strehi se vodu segreje na 22 do 2T> stopinj žc takoj naslednji (lan po dežju, ko .jc šc Nevljica kalna in mrzla. Topla voda omogočuje kopalcem, da se lahko brez bojazni vozijo v vodo po drči, ki jc zdaj postala prav zu prav glavna atrakcija novega kopališča. Mladina ima tudi svoje veselje, z gugalnieo in z vrtiljakom, starejši pa sc v hladni senci ob taroku tolažijo s pivom ali pa s Škofovo ša-lieso. Seveda z otvoritvijo novega kopališča ni izumrlo mestno kopališče ob_ Nevljici, vendar pa je na novem kopališču zaradi manjšega prostora bolj živahno: V vesel ži\> živ posega tudi močan radijski zvočnik. Še eno prednost bo imelo za Kamnik novo kopališče: podaljšalo bo kopalno sezono t.ia do oktobra meseca, ker bo voda v bazenu ob količkaj ugodnem vremnu tudi proti koncu septembra presegla 20 stopinj. Krka pri Stični kot letovišče članku, ki smo ga priobčili pod gornjim naslovom nn praznik Vnebovzetja, moramo pristaviti šp sledeče: l uni in letos so obiskali letoviščarji na.jprvo središče Krke. Nastanili so se v znani gostilni Rebolj«, kjer so na razpolago krasne sulic in čiste sobe. Judi hrana in postrežba je prav izvrstna in to penzion za Din 20. dnevno. Nasproti tc gostilne ima g. Javornik tudi lppp sobr na razpolago zn Ir-toviščarje. Vsi lanski letoviščarji kakor večina letošnjih so imeli hrano v gostilni -Rebolj« (pr so bili prav zadovoljni, med njimi turli g. general Rndivojcvič. Skofia Loka Zopet kolesarska nesreča. Na praznik zvečer se jc s kolesom ponesrečila gdč. Paulusova, ki si je pri padcu zlomila nogo. Prvo pomoč ji jc nudil dr. Kocjančič; potem pa so jo prepeljali v ljublj. bolnišnico. Mladinska slovesnost v proslavo 25 lctnicc odloka Pija X. o zgodnjem obhajilu na Vnebovzetje je uspela v župni cerkvi nad vse lepo. Mladina, ki je v sprevodu prišla v cerkev, jc prejela med sv. mašo sv. obhajilo, vsa zbrana v molitvi in petju. Krasno je govoril g. siiplent Eržen Peter. Navdušeno so molili in peli. Naslednji dan pa se ic zbrala mladina štirih župnij Školje Loke, Stare Loke, Rcteč in Žbanice v Crngrobu, kjer je prav tako prejela sv. obhajilo — podobno razvrščena kol na Stadionu. Sv. mašo in govor jc imel g. kaplan Veidcr. petje in molitve mladine pa je vodil g. kaplan Demšar. Mladina je bila vsa vesela in okreplcjna v svoji duši ie šla na svoje domove. Take slovesnosti so zdrav pojav v našem mlad-.-m rodu. ki sc iih opriiemlje z vso dušo. Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki zopet ordinira Poročil se jc zdravnik dr. Homan z gospodično Thalerjevo, g. Deisingcr Zoran z gdč. Guzclj Anico: te dni pa bo stopil pred oltar g. Eržen Jože, poznani avtopodietnik, z gdč. Zakotnikovo. Vsem naj bo sreča mila! Ob priliki svoje poroke sta darovala Vinccn-cijevi konfcfenci« v Škofji I.oki: g. Bajnrihar Stanko 300 Din. g. Deisinger Zoran 100 Din. — Bog povrni! Posnemanja vredno! — Litija Litijski skavti pogasili gozdni požar. V ponedeljek so naši vrli skavti pod vodslvorn strgo-vodje Duška Pleničarja taborili na litijskem polju. Na enkrat pa so opazili na hribu Svibnju, to je onstran Save, gozdni požar, katerega je zanetita iskra železniške lokomotive. Brž odločeni no sc s čolnom prepeljali na ono stran hrega in pogasili ogenj, ki hi se brez dvoma razširil in uniči! mlado gozdno kulturo. Zalo gre našim vrlini skavtom vsa pohvala, dn tako odločno pogumni v svojih delih. ! jubljanska podružnica Jugoslovanskega šiimarskpga udru/ciija jp imela rlnp 4. avg. 1955 \ Rimskih lonlicali svoj letošnji občni zbor, ki sc ga jc udeležilo lepo število članov iz vseli delov dravske banovine. Iz obširnega, preglednega poročila, ki je bilo podano iih /boru. jc razvidno, da je po-družuirn v pretekli poslovni dobi uspešno delovala. Delovala je na to, da sc odpravi 2%-na taksa nn sečnjo gozdov, dn sc ukine zbiranje prispevkov /a pogozdovanje po pravilniku iz leta I92H, da se ohrani banovinski gozdni zaklad in da bi sc vsa.j 50% prispevkov, ki sp po zakouu o gozdih in določilih finančnega zakona stekajo v centralizirani fond za pogozdovanje, stekalo v ta zaklad. Podružnjca je širila gozdarsko prosveto s podporo lista 'Kmetovalec«, ki jc otvoril posebno rubriko /a članke, vprašanja in odgovore i7 gozdarstva. Izdala jc s pomočjo kr. banske uprave brošuro Kmptsko gozdarstvo«, ki jo jp napisal inž. Miklnv/.ič, in jp sodplovala s pre-davanji in v okviru k meti jsko-gospoda rskp propagande, ki jo vrši kmetijski oddelek banske uprave po ljubljanskem Radiu, lako dn je prispevala vsak mespe gospodarska navodila iz gozdarstva. Podružnica jc na poziv oblasti, korporacij in društev sama ali po svoji centrali v Zagrebu oddajala svoje mnenje v važnih zadevah, ki tičejo pospeševanje gozdarstva, n. pr. glede ustanovitve šnmarskegu sveta, glpdr propagiranja gnzdiipga zadružništva, glrrlp petletnega načrta za gozdarstvo vse države. Sodelovala bo pri akciji Dečjrgu dneva za pogozdovanje in bo vedno budno zasledovala razvoj gozdarstva, Irr bo pri vsaki priliki zastopala s posredovanjem in predlogi na inr.roda.jnih mpstili intere-sp, zlasti malih gozdnih posestnikov ter jim drage volje dajala nasvete v gozdno gospodarskih zadevali. Podružnica jc svoj čas v največji meri pripomogla, da sc jc v Mariboru ustanovila nižja gozdarska šola z dveletnim tečajem za nižje gozdarsko osebje in z enoletnim tečajem za sinove kmetskih gozdnih posestnikov (slično kmetijskim tečajem na nižjih kmetijskih šolah). V gozdni drcvpsnici, ki jo vzdržujp podružnica v Racah pri Mariboru, vzgoji vsako leto nn tisoče raznovrstnih gozdnih sadik, Ui jih oddaja ne Ic svojim članom, ampak tudi drugim posestnikom po zmernih cenah: vzgaja tudi večja drevesca za vrtne nasade, četudi za enkrat še v manjšem obsegu. Na občnem zboru si- jc sklenilo, da se v okviru podružnice osnnjpjo v smislu 5 2. na glavni letni skupščini Jugoslovanskega šumar-skega udružpnjn z dnr 7. septembra 1954 v Ljubljani sprejetega pravilnika podružnice J. š. (J. v Ljubljani gozdarski krožki, ki bi zbirali člane v manjših okoliših in delovali v pro-spcli gozdarstva z nasveti v gozduo-gospodar-skili zadevah, z. oddajo sadik po znižani ceni, z. izdajo publikacij, s filmskimi predavanji in drugimi sredstvi: članarina teh krožkov bi bila tako nizka, da bi jo zmogel vsak. tudi siroma- šen gozdni posestnik in delavec. Poziv za pri stop bo podružnica izdala, čim ho sestavljen predmetni pravilnik in čim bodo izvršene vi druge priprave. Po zaključku občnega zbora je inz Mi klavžič predvajal pred člani zbora svoj lilni -iIz zapiskov gozdarju v poduk iu vzpodbudo poglavje: Pogozdovanje. 1'ilm j'- bil sprejet z velikim odobravanjem trr sp bo primerno i/.po polnjen po odobritvi po oblastvili predvojni tudi javno. Na občnem zboru jr bil izvoljen deloma nov odbor, in sicer: dr. Vidic Fran, vladni svetnik v p. v Kamniku, /a predsednika: inz. Ru-dež Anion, veleposestnik v Ribnici, za I. pod predsednika: inž. Božič Cvetko, direktor din k cijc šum v Ljubljani, za II. podpredsednika; inž. Tavčar Kari, šum. vis. svet. v pok. v l.jub Ijaui, za tajniku; Tomšc Valentin, podšumiii • v Ljubljani, za blagajnika: Giidcrer Josip, šum ski nadupravitrlj v Namršl.ju; inž. Lenari i« Milan, vrlrposrsinik v Josipdolu: inz. Mil.lau Olmar, šumski upravitelj v Brežicah; inz. Rili-tar Ciril, okr. šum. referent v Celju: iu/. I' 11 -st.ia Josip, dvorni svetnik v pok. v Ljubljani, inž. Sodnik Anton, poblaščcni šum. in/rnjrr v Ljubljani: Stare Saša. veleposestnik v Mengšu, za odbornikr; inž. šulgn.j I'rane, šum. viš svet. v Ljubljani; inž. Miklavič Pran,jo, šum. svet. v Ljubljani, pa v nadzorni odbor. Dobrova pri Ljubljani Med šmarnimi mašami je na Dobrovi ob :lc-lavnikih ena sv. maša ob 6, druga ob V. Kdor ljubi jutranje izprehodc, bo lahko združil prijetno -s koristnim. Po prijetnem izprehodu obišče našo romarsko cerkev in sc udeleži sv. maše. Danes so sv. mašo ob 5, 6, 7, 8 in 9. Popoldanska 6lužba božja i« ob 3. — Romarji vabljeni. Kamnih Druga Številka Kamničana prinaša na 20 straneh obilo lepih in zanimivih člankov, ki bi zaslužili, da bi se z njimi seznanila tudi širša javnost. Med drugimi so priobčili članke župan Franc Kratnar, notar Anton Zevnik, dr. Konrad Janežič itd. Konservator Franc Stelc je poslal zanimiv prispevek o velikem oltarju v Mekinjah, Josip Van-dot pa nam v kratkih potezah predstavi dela Kam-ničanov v literaturi in umetnosti. Pisano vsebino izpopolnjuje še več člankov o obrtništvu, športu, tiskarstvu itd. Med tekstom je tudi 12 slik. Kamničana je uredil Lojze Pctcrlin-Batog, izdaja ga pa tujskoprometno društvo. Koliko društev imamo v Kamniku? Nič manj kakor 39. K sreči je med njimi tudi cela vrsta strokovnih društev in je lako skoro nemogoče, da bi bil kdo včlanjen pri vseh. Vendar pa računajo, da mora biti kamniški meščan včlanjen povprečno vsaj pri 25 društvih, če hoče nositi naslov vzgled-nega podpornika in velikodušnega dobrotnika. Nova ustanova v Zdravstvenem domu v Mariboru i Poslopje -Zdravstvenega doma« v Mariboru Bolniška solin zu najmanjše bolnike v oddelku za dojenčke v Zdravstvenem domu« Kakor smo poročali žc včeraj, sc otvarjn danes v Zdravstvenem domu v Mariboru nov oddelek za zdnivstv. zaščito mater in otrok, ki gii vodi dr. Valerija Vnljnvcc. Zn Maribor bo to veloviižnn ustanova, sn.i sc ztvo čuti potrelni po posebni otroški bolnišnici, ker ie I iulil Minska ni-eoddaLiciia in tudi ved- no prenapolnjeni!. Nov oddelek, ki lin zaenkrat imel kapaciteto 20 postelj, ne bo siccr mogel nadomestiti bolnišnice zaradi prema-lega obsega, vendar pomenjn velik korak naprej v smeri zaščite otrok in bo lažje sedaj ohraniti marsikatero mlado, smrti zapisano življenja Dva veličastna tabora Tržič, 16. avgusta. Kar dva lepa tabora smo imeli v preteklem lednu pri cerkvi sv. Jurija nad Tržičem. Oba ■>ta bila izrrdno številno obiskana in gotovo ne lire/, uspeha. V nedeljo je imelo svoj dan katoliško delavstvo Tržiča in okolice. Sobotni kres, ubrano pritrkavanje, vitki mlaji in predvsem delavska krščanska zavednost, vse to je privabilo na grič sv. Jurija izredno veliko ljudi. Sv. mašo s primernim govorom je opravil trži-ški g. župnik v kapelici ob cerkvi. Ljudsko petje, ki ga je lepo spremljala tržiška cerkvena godba, jc odmevalo od razvalin starega Lam-nergovega gradu prav do Tržiča in Kovorja. Po službi božji so govorili razni govorniki, ki so vsi navduševali delavstvo, da naj išče za-slombe, pravice in prave ljubezni v načelih Cerkve in v stanovski krščanski organizaciji. Brez nereda, brez veselice in pijače je poteke! tabor prav veličastno in jc glasno pričal, da jc večina našega delavstvu na pravi poti. Drugi tabor je imela na istem prostoru na Dr. Marčič Viktor Jesenice od 19. avgusta ne ordinira, dan vrnitve se oglasi. Lov na divje svinje V samolastnih loviščih veleposestnikov Robi Vlndimirja v gozdnem revirju Medved-nica in dr. Ferd. Attemsa v gozdnem revirju Hartensteina ter v okoliških predelih, posebno na teritoriju bivše občine -Vcternik, so se pojavile v večjem številu divje svinje, ki povzročajo ondotnim posestnikom ogromno škodo. Da se prepreči nadaljnje oškodovanje tamošnjega siromašnega prebivalstva, je odredilo okrajno načelstvo v Šmarju pri Jelšah lov na divje svinje v nedeljo, dne I. septembra t. 1. s sestankom ob 7 zjutraj v Kozjem pred občinskim domom. Za vodjo lova jc določen revirni gozdar in oskrbnik g. Franc Požarnik iz Podčetrtka. Lovi se brez psov po tozadevnem načrtu, ki jc vsakomur na vpogled na uradni občinski deski v Kozjem. Lov se po potrebi ponovi naslednjega dne, t. j. 2. septembra, odnosno sledečo nedeljo, t. j. 8. septembra t. 1. po navodilih vodje lova. Za lov je potrebnih 100 strelcev, ki naj imajo primerno orožje in municijo, to je risanice s kroglami ali navadne puške s kroglami; 8 poklicnih lovcev (lahko tudi več) za nastavljanje strelcev in za vodje gonjačev; 50 gonjačev, ki jih mora staviti brezplačno na razpolago občina Kozje. Vse odredbe izdane od lovovodje za časa lova sc morajo strogo izpolnjevati zaradi osebne varnosti in preprečenja nesreč-. Posebno se pu opozarjajo gg. strelci, da svojih odrejenih mest ne zapuščajo brez znanja lovovodje. Na stojiščih naj se za časa lova ne govori, da ne bo trušča. Hrastnik Kaj jc Jožka Rotarja dovcdlo do tako strašnega čina, bo najbrž ostalo za vedno tajno. Ali vsi, ki so nesrečneža poznali kot dostojnega, mirnega in inteligentnega fanta, ki je posebno bil prijazen z otroci, jim delil bonbončke in sadje ter jim sploh skušal napraviti veselje, bodo potrdili, da je mogel dejanje doprinesti samo v duševni zmedenosti, oziroma v navalu popolne duševne depresije, povzročene gotovo od neizrekljive duševne bolesti, kakor je izjavil tudi sam avtopod-jetnik, pri katerem je bil zaposlen. Iz dna srca po-milujemo obe prizadeti družini, upamo pa, da Večni ne bo sodil po človeških paragrafih, da bo vzel na tehtnico fantovo brezmejno trpljenje, katero je moral prestati, preden mu je vzelo razsodnost, da bo to trpljenje odtehtalo njegov prestopek. Sicer pa ne sodimo, da ne bomo sojeni. Novo mesto Naše Prosvetno društvo je pričelo s svojim delovanjem. V nedeljo, dne 25. avgusta bo napravilo izlet na Tolsti vrh. Odhod ob 1 izpred Prosvetnega doma. Vabljeni so vsi društveni člani in prijatelji Prosvetnega društva. Nagradno streljanje strelske družine. Dne 1. septembra priredi Strelska družina v Novem mestu celodnevno nagradno streljanje. Vsi strelci domače strelske družine, kakor tudi ljubljanskega strelskega okrožja so vljudno vabljeni! praznik, 15. avgusta, naša mladina Prihiteli so številni otroci iz Tržiča, Kovorja, Križev in Lo-ma s svojimi dušnimi pastirji in v lepem sprevodu so sc z zastavami zgrnili zopet okoli znamenja, v katero je bilo preneseno i/, cerkve Najsvetejše. Obhajali so otroci srebrni jubilej dekreta o zgodnjem sv. obhajilu. Zjutraj so sc v domačih župnih cerkvah kar vsi okrepčali s sv. obhajilom, na popoldanskem taboru so pa z obilno udeležbo, z lepo pesmijo in molitvijo javno pokazali, čigava lastnina so in hočejo biti. C. župnik iz Loma je prisrčno in krepko govoril otrokom in staršem, otroci so pa tudi sami izražali svojo čustva s primernimi dckla-macijami. Po končani slovesnosti se jc oziralo oko marsikoga k Mariji na Brezjah in proti Ljubljani, pa so živo oživeli v nas kongresni dnevi in sklepi zvestobe. Lepo je bilo na obeh taborih, ki sta glasno oričala, da je delavstvo in mladina tržiškega kota v taboru Kristusa. Tu naj neustrašeno ostane! Sv, Trojica v Slov. gor, V nedeljo, 25. avgusta se vrši tukaj evharistični mlad eni iki shod za lenarško dekanijo. Ob 9 se zberejo mladeniči pri Penovi hiši v trgu in i godbo odkorakajo v veliki procesiji v cerkev, kjer bo imel pridigo in sv. mašo kanonik dr. Ivan tagar. Po službi božji bo takoj mladeniški tabor na prostoru pri novi cerkvi. Govori akademik Ciril Žebot in po eden fant iz vsake župnije. Ob 2 pop. pridiguje dekan Gomilšck in mladeniči po slovesnih večernicah odidejo v procesijah. Mladeniči lenarške dekanije, ta dan bo vas, na svidenje vsi I Sodrazica Letošnja suša je tudi pri nas napravila škodo, 6ena je bolj malo in tudi ostali pridelki bodo prav pičli. Kmetu, ki itak tarna pod težkim bremenom davkov, bo treba kmalu pomagati, drugače nam bo popolnoma propadel. Letos imamo tu 40. peš-polk, ki ima v naši dolini strelske vaje. Na Travni gori sta bila te dni gosta poslanca dr. Lovren-čiča minister dvora dr. Antič in vseučiliški profesor N. Marinovič iz Belgrada. Oba sta bila začudena nad krasoto šumov;tih dolenjskih gora in zelene ravni, v kateri so se rodili najslavnejši slovenski pripovedniki. Trgovske kupčije sleparja V Brodu na Savi se je klatil trg. potnik, ki se je predstavil pod imenom Breslauer. Obšel jc vse gostilne in krčme ter pvosod ponujal špirit in druge alkoholne pijače v imenu izvozne tvrdke Anton Vujovič. S seboj je imel naročilne liste in druge potrebne listine, tako da gostilničarji niso prav nič sumili. Ponujal je špirit in druge pijače po najnižji ceni ter je tako dobil kaj kmalu mnogo naročil. Na račun kupnine je pobral nad 10.000 Din are. Ko pa gostilničarji le niso dobili naročenih pijač, so se pritožili na policiji, ki jc hitro ugotovila, da trgovina Anton Vujovič sploh nikoli ni imela nobenega potnika z imenom Breelauar ter, da ni niko-li iskala naročil v Brodu. Gre očitno za predrznega sleparja, ki se je izdajal za potnika. Pošljite naročnino! Radio Programi Radio Ljubtjanat Nedelja, t«, avgusta. 7.30 Bolezni prešičev radi nepravilne prebrane (dr. Kocljan Leon) — 8.00 čas, poročila — 8.15 Popevke in pesmi, izvajajo: Mirko Jelačin, tenor, Ziherl Miloš, saxO-fon, Nerat, saxofon, Marjan Lipovšek, klavir — 9,45 Versko predavanje (dr. Roman Tominec) — 10.00 Prenos iz Rajhenburga: Služba božja v baziliki Lurške Matere božje — 11.00 Slovanska glasba, izvaja Rad. orkester — 12.00 Čas, obvestila — 12.15 Rad. orkester po željah — 12.45 Ženska ura: Štcbi-PleJko: Kaj naj storimo, da bo polagoma začelo padati število nezakonsko rojenih slov. otrok — 15.00 Prenos S. Jenkove proslave iz Podreč — 16.40 Recitacije — 17.00 Prenos lahke glasbe z veselice v Podreči; sodelujejo naše podeželske godbe na pihala — 17,45 Prenos iz Katovic drugega polčasa nogometne tekme Poljska : Jugoslavija — 19.30 Nac. ura — 20.00 Čas, poročila, spored, obvestila — 20.15 Mamzcllc Ni-louche (radijska opereta) — 21.30 Plesna godba na ploščah — 22.00 Čas, poročila, spored —22.15 Pisano polje, igra Rad. orkestra, vmes poje Jean Franzl in plošče. Ponedeljek, 19. avgusta: 12.00 Kirno orgle na ploščah — 12.45 Poročila, vreme 13.00 Čas, obvestila — 13.15 Richard Tauber poje na ploščah: — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Va|č-kova ura — 18.40 Zdravniška ura _ 19.00 Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 20.00 O zadnjem ustoličenju koroškega vojvode (France Brenk) — 20.15 Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine — 21.30 Naša pesem (plošče) — 22.00 Čas, poročila, spored — 22.10 Sedaj pa na ples; Radijski jazz in plošče. Drugi programii Belgrad. 12.00 Dela Edvarda Griega, radijski orkester — 13.15 Nar. pesmi poje gdč. Katarina Jovanovič — 17.15 Prenos drugega polčasa tekme Poljska—Jugoslavija iz Katovic, sporočilo rezultata lahkoatletskih tekem v Ljubljani — 19.30 Nac. ura — 23.00 Plesna glasba. Opere in operete: 20.30 Strasbourg: Verdijeva opera Moč usode, 20.40 Milan: Giordano: opera Andre Chenier. 21.00 Toulouse: Odlomki iz opere Benatzkega »Pri belem konjičku«. — Veliki koncerti: 15.10 Dunaj, 12.00 Berlin. 12.20 Varšava, 18.15 Monte Ceneri. 20.00 Bruxcllcs, 20.40 Dunaj. 20.40 Rim. —■ Instrumentalni koncerti: 12.00 Hamburg, 13.00 Budimpešta, 19.15 Bruxelles, 20.05 Dunaj, 20.30 Hamburg, 20.30 Monte Ceneri, 20.45 Bu-karešt, 20.45 Palcrmo, 21.00 Varšava. — Vokalni koncerti: 10.30 Munchen, 11.30 Frankfurl, 15.25 Hamburg, 17.30 Regional Program, 18.00 Berlin, 18.00 Lipsko, 18.00 Mtinchen, 18.40 Konigsberg, 21.40 Hilversum. — Plesna glasba: 21.00 Stuttgart, 22,00 Toulouse, 22.30, Miinchen, >2.30 Oslo, 22.40 Konigsberg, 22.45 Praga I, 23.00 KalundKorg, 23.05 Varšava, 24.00 Deutschlsndsendttr. — Ob 21.20 prenašajo iatlijanske postaje v nemščini predavanje »Meran v septembru«, v ponedeljek ob 19.40 v francoščini »Le Charme du Lac de Garda., Uprava »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova B Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog U|irav-ništva lista. Damske plašče za jesen v veliki izbiri in sicer: razne brizgane iportme od 190 Din naprej, diagonalne tren&kote, moderne od 300 Din naprej, kakor tudi vse velikost' otroških in dekliikih plaščev ima vedno v zalogi po najnižjih cenah F. A I. GORIC AR, LJUBLJANA _SV. PETRA CESTA 29_ V Celja prodam novo vilo, 4 sobe, kabinel, kuhinja s pritiklinami, 600 m" vrta. Naslov v vseh upravah »Slovenca*. Čast mi je izreči Trgovski samopomoči v Mariboru toplo zahvalo, ker mi je po smrti mojega soproga takoj izplačala izdatno podporo. Priporočam vsakomur pristop k tej kulantm in dobrodelni instituciji. ROZA LEVRER. V Petrovčah pri Celju prodam novo vilo s 5 sobami, kuhinjo in shrambo, 2 kleti, lep vrt, 5 minut od železniške postaje. — Poizve se pri g. Vodeniku v Petrovčah. Inserirajte v „Slovencu"! Zahvala Vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izkazali svoje »očuvstvovanje, vsem. ki so nam v težkih dneh požrtvovalno stali ob strani tn ki so pokojnega dragega soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Draga Bernardija hotelirja in prekajevalca v Celju obsuli s cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, se prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo g. dr. Flajsu in ostalim zdravnikom za njihov trud in prizadevanje, preč. duhovščini, občinskemu svetu v Celju, Gostilničarski zvezi in zadrugi, obrtnim društvom, lovskemu društvu, Sokolu, strelcem, kolesarjem, gasilcem iz Gaberja, železničarski godbi ter govornikoma gg. Maicenu in dir. MraVljaku za lepe poslovilne besede in vsem korporacijam ter njegovim ožjim in daljnim prija teljem. Celje, dne 17. avgusta 1935. ŽALUJOČI OSTALI. Naznanilo preselitve! Ker je bila hiša na Tyrševi (Dunajski) cesti št. 21 prodana, se moram prihodnji mesec preseliti na Tvrševo cesto št. 12 in bom med tem časom prodajal različno blago, kakor kolesa, pnevmatike, gumijeve ccri, sedla, svetiljke in tudi pribor za avtomobile po znatno znižanih cenah. Viktor Bohinec, Ljubljana Tyrševa cesta št. 21 ljudska posojilnica v Celju reglstrovano zadruga z neomejeno zavezo ▼ novi lastni palač) sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje. Denar le pri njei naložen popolnoma vnrno ker jamči zoni poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-po-seslnikov z vsem svojim premoženjem. Dolores Vieser M PEVCEK Ljubezenska enodba mlade duše Potem spet molčita dolgo časa. Nenadoma okrene Ivan k prijatelju jasni, shujšani obraz. »Jurko,« veli čisto prostodušno, »menim, da bom le moral umreti. Kaj ne bi hotel postati ti frančiškan namesto mene?« »Bi,« reče Jurko in mu poda roko. Med veselim trobentanjem zapelje pošta skozi vrata. Okna so zaprta, kajti poznojesenski hlad pride starejši dami celo sončne dni dokaj občutno do živega. »Ima gospa mama ogrinjalko? Torbico?« Gospa mama si uredi sivo ogrinjalko, iztika nekaj vzburjeno po kotih voza, se poslovi z nekolikanj zmedenimi pokloni od sopotnikov in pomoli glavo skozi okno. »Ali je prišel? Kaj misliš, Henrika?« Hči jo poljubi in reče: »Gotovo, gospa mama,« ter jo spel poljubi. Voz se ustavi. Cepetaje stopi okroglasta gospa na stopnico ter se stoči na tla in se ozira naokrog. Kje — kje — ? Iz gostilniške veže slopi velik, krepak fantič v črni obleki. Obraz mu je čisto bel. Pristopi h gospe in jo za trenotek vprašaje gleda. Gospa razprostre roke in za-hlipa: »Jurkol Moj ljubi otrok!« In fantič jo poljubi in vedno spet jeclja- »Ljuba mama! — Ljuba mama k Potem se tudi njemu potoče solze iu zateče se v hišo. Drhteč od sreče gredo gori po stopnicah in se v sobah iznova objemljejo. »In zdaj, daj no vendar, da te že ogledam! Ah fant, kako si zrasel!« S ponosom in bolestjo preiskujejo materine oči krepko postavo dečkovo. Da, to je njen otrok, potezo za potezo: isti dečko in vendar tujec. Zlasti kodri, nekdaj njena radost, niso nič manj kodrasti, pač pa so slabo pristriženi. Modre oči se smejejo kakor prejšnje čase, le da se ji zdi, da leže pregloboko. Ah, in vlažni, okrogli, črešnjevi gobček je zrasel v krepka, ostro začrtana, oblastna usta, ki se komaj še podajo k okroglim licem. Ah, Jurko! Kako se ji je znal svoj čas priviti h kolenu in se navihano namuzati! In zdaj stoji tu pred njo, — potegnjen in ponosen, da bi skoraj že na njo zviška gledal. — Devet let je dolga doba! — Pozdaj pa ga noče več pustiti od sebe! On naj bo sonce njeni starosti! Sede poleg njega za mizo in krepko drži njegovo roko v svoji. Ne more se ga nagledati. Ko se tako smeje in kaže zobe, je vsekakor ves njen najmlajši! — In v šoli mu gre dobro — o, kako neverjetno lepo spričevalo! Res se lahko ponaša z njim. — In kako začenja sličiti svojemu očetu! Sreča njene ljubezni ji spet zaživi v veselo odvažnih očeh tega dečka, v tej kodrasti glavi, ki jo sin podjetno stresa kakor kak zavojevalec, v kristalni iskrenosti njegovega govora. — Da, tak je bil oni Tak je bil on, ko sta so spoznala in vzljubila v Devinu, smeli plavolasi poročnik in mlada, obilno preizkušena gospica družabnica baronice Gussowe! Nežno poboža mati sinu roko in reče giujena: »Mi je prav tako, kakor da vidim tvojega pokojnega očeta! — O Jurko, to ti je bil junak! Postani le še ti Uikišeu. kakršen je bil on, pa boš cel mož! — Brž ko pridemo domov, ti pokažem njegova pisma.« Dečko ta hip zardi in povesi oči. Mati ne opazi tega in vsa blažena nadaljuje. »Ti ubogi otrok, pozdaj boš imel vse bolje kakor dozdaj! Tvoj svak — veš, ima Henriko tako rad, da še 3am ne ve, kaj vse bi ji storil, — tvoj svak te je že priglasil v neki berlinski seminar. Tam se bos lahko brez skrbi šolal dalje. Zares so ni spodobilo, da se je moral Strcttnitz ubijati po šolah kot.pevček! — Tako med kmečkimi fantički! — Seveda, bili so težki časi!-- In vsak prost dan kajpada prideš iz mesta ven na kmete, na graščino. Jurko, kar strmel boš! Konji, psi! — Zdaj ti pa ni treba še nadalje tukaj ostajati? Rada bi, da odrinemo že jutri. Zima je blizu in takrat mi vožnja nikdar ne stori dobro. — Sem pač pristarala.« Jurku utriplje srce prav do vrata. Da le precej začenja s to reč.jo! Kako naj mu da srce, da bi ji kar tako naglo skalil veselje! >Saj vendar niste stari, gospa mama,« reče ljubeznivo. Nikakor ne more zaslediti, da bi bila mati stara, le na moč zaskrbljena je in tako majhna je postala. To ga tako silno gane. Mati se malce zasmeje in vpraša, saj je zadeva vendar tako važna: »Lahko odrineš že jutri?« Jurko se vzravna. »Ne še,« reče, ne da bi jo pogledal. »Ampak otrok, kaj ti nisem pisala tako nujno, da se lepo zahvali gospodu patru rektorju in magistru in naznani, da bi 10. novombra izstopil iz šole I Kaj ti morda branijo? Kaj takega vendar ne more biti! Pritožim se knezoškofu!« Jurko vstane in stopi prednjo. Prsti se mu krčevito oprimejo za rob pri miri. »Oprostite mi, manta, — spion nisem hoiei prositi.« V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ženltovanjskl oglasi Din T—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Vabilo na izlet, ki ga priredi poštna godba dne 18. avgusta popoldne do gostilne g. Zaica, po domače pri Bašcu, Soteska, Št. Jakob ob Savi. Vljudno vabljeni prijatelji poštne godbe, Odsek. Službo inkasanta, skladiščnika, vratarja, paznika, hišnika ali kaj slic-nega, najraje v Mariboru, išče vpokojeni drž. uslužbenec, 45 let star, vešč slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. Ponudbe na upravo »Slovenca« poti »Zanesljiv«-9820. Mesto gospodinje v kakšnem podjetju ali k Starejšemu gospodu zeli ženska srednjih let z večletnimi spričevali. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Gospodi-nja«-9814. _00 Za nočnega čuvaja inkasanta in podobno se priporoča brezposeln invalid, oče več otrok. Ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Vreden in potreben«. (a) Službo išče 16 letna absolventka dvo-razredne trgovske šole. Smolinsky Minka, Šiška št. 148. (a) Hlapca poštenih staršev, 16 do 18 let starega, sprejmem takoj v službo na manjše posestvo. Anton Nebec, Orle 24 pri Ljubljani, (b) Boljše dekle zmožno vseh del v gospodinjstvu želi službe k boljši družini. Polonija Šup, Poljčane 00._00 Prodajalka modne stroke išče kakršnokoli nameščenje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna in potrebna« št. 9930. (a) Kmečki Sant 20 let star. vajen mlekarne, išče kakršnokoli zaposlitev, Gre tudi na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9916, Lesni manipulant poslovodja, pošten in vesten, želi menjati mesto; večletna praksa, šolska izobrazba, dober kalku-lant, vešč vseh manipulacij in pisarniških del. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« št. 9854, Krojaški pomočnik z znanjem krojenja, i boljše družine, išče službo poslovodje na deželi v večjem trgu. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Krojač« 9950. 10.000 Din garancije položim tvrdki, ki me nastavi kot trg. ptmiočnika ali poslovodjo v mešani galanterijski ali špecerijski trgovini v Ljubljani, Zagrebu, Mariboru ali Celju. Ponudbe na upravo Slov. pod »Stal'no«-9788. Prodajalka skromna, poštena, izurjena v trgovini z mešanim blagom, vešča nemščine, išče mesto v solidni hiši. Ponudbe na podružnico Slovenca v Celju pod »Do-bra«-9747. (a) Kletar in točaj večletno prakso želi premeniti službo. Ponudbe: Zore, Zelena pot 6. (a) Službo hlapca v Ljubljani ali okolici išče ktnetski fant. — Naslov v upr. Slovenca pod št. 9758. Hlapec vajen vseh kmclskih del in konj, priden in zanesljiv, želi premeniti službo. Naslov v uravi »Slovenca« pod štev. 9343. (a) Izredna prilika) Eksistenca se nudi mladeniču, ki razpolaga s kavcijo, za brezkonkuren-čno obrt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eksi stenca« št. 9892. Mlajšo gospodično najrajši Nemko, iščem »T® LIHI 17 let star iant pošten, priden in zanesljiv se sprejme kot sluga ali hlapec v trgovino. — Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 9664._(b) Služkinja ki zna sobe pospravljati, prati, likati in v kuhinji pomagati, se sprejme trgovini A. Preaz, Rogatec. tbl Igralca klavirja iščem za gostilno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9794. (b) Pomočnika za soboslikarstvo in pleskarstvo takoj sprejmem. Ambrožič, Rožna dolina cesta 10 št. 28._(b) Sedlar, pomočnika vajenega tudi modrecev, sprejmem. — M. Šipic, usnjena galanterija, Kranj. Trgovsk. pomočnika mlajšega sprejmem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Železnimi r prednost«-9795. (b) Mesar, pomočnika mladega, z dežele, sprei-mem. Marolt Franc, Ljubljana VII, Vodnikova cesta 139. (b) (b) svrho nemške konverza-cije. Vse drugo po dogovoru. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9910. Učit. dom v Ljubljani Žibertova ulica 27 — ima v svojem internatu še nekaj praznih mest. Starši, ki študirate svoje sinove v Ljubljani, ne zamudite ugodne prilike in pišite takoj po prospekt, Zmerne cene, dobra postrežba, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. - Uprava, (D) Prvo splošno prevozništvo s tovornimi avtomobili Draga Guštin Ljubljana, Kapiteljska ulica 3, telefon 25-09 prevzame prevoze tudi za Italijo in obratno, zaSušak pa vsak torek ali sredo Za selitve specialni zaprt pohištveni avto Državnim nameščencem nudim ugodnosti Praktikanta ali praktikantinjo za pisarno, zdravo, marljivo, za začetek s skromnejšimi zahtevki, s trgovskim tečajem ali sličnim se išče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Na de-želo«-9687._(b) Služkinjo vaieno nekoliko kuhe, ki toipn '>[0410 op atjasaA buii sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9936 Akviziter za prodajo radio apar;t' v se išče. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Radio« št. 9890. (b) Krojašk. pomočnika za velike kose sprejmem v stalno delo. Ivan Go-stenčnik, krojač, Valjevo. Starejšo služkinjo sprejmem k malemu otroku v bližini Ljubljane. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bližina« št. 9847. (b) Prodajalka izvežbana v krznarski stroki, se sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sposobna« 9957. (b) Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka. Liub-> .na Krekov trg 10 Bančne vloge naku|>, prodaja, posojilo, vnovčenje za gotovino najugodneje. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. G-II, tel. inter. 88-88. Vse informacije brezplačno. (d) Vlogo Kmetske posojilnice Din 1800 prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolžnik« št. 9823. (d) Hranilne knjižice celiske Mestne hranilnice do 50.000 Din kupim. Dopise pod »S. K. 50« 9964 na podružnico »Slovenca« v Celju. (d) Družabnico prvovrstno kuharico, takoj sprejmem 'a večjo, obrt. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »8000 kapitala« 9956. (d) Upniki! Če Vam ne plačajo dolžniki — sporočite upravi »Slovenca« pod »Dobite takoj denar« št. 9924. (d) Tinekove in Tončkove prigode 106. Brzojav odpove »To morava takoj sporočiti njegovemu očetu. Ali se bo začudil in razveselili« je vzkliknil Tinček in stekel k bobnu. Tončka pa je zaskrbelo: »Nemara pa je ladja že tako daleč na morju, da nas ne bodo mogli več slišati?« »Bomo videli!« je Tinček odločno dejal m začel tolči po bobnu. Oddajal je z Morsejevimi znaki tole sporočilo: »Bum, bum, kapitan Mrhar, hitro se vrnite z ladjo nazaj, bum, bum, našli smo vašega sina, bum, bum!« Kmečko dekle 17 let staro, zdravo ,itj močno, išče učno mesto pri šivilji z vso oskrbo v hiši. Erna Janet, Guštanj, 15 letni iant zdrav, močan, s tremi razredi srednje šole, se želi učiti v večji trgovini mešanega blaga. Vprašati na Franc Francekovič, trgov, potnik, Maribor, Metelkova ulica. (v) Modistovska vajenka se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9917. (v) Učenca ki ima veselje za mehanika. bi oddal v učenje. Ponudbe na: Janez Bran-cel, Begunje pri Cerknici. Trgovskega vajenca zdravega, dobrih staršev, sprejme Ed. Suppanz, Pristava via Grobelno. (v) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din. Idi Hranilno knjižico Kmetske posojilnice ljubljanske z vlogo 28.000 D prodam najboljšemu ponudniku za takojšnjo gotovino. Ponudbe upravi »Slov.« pod »28.000 Din« št. 9493. (d) Kupim vlož. knjižice »Občinske hranilnice« v Krškem do višine 60.000 dinarjev proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe do 21. t. m. upravi »Slovenca« pod »Gotovina« 9923. 10.000 Din posojila v gotovini iščem proti vknjižbi in mesečnemu odplačevanju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Adaptacija« št. 9920. (d) Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske za 9000 Din prodam najboljšemu ponudniku. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9934. ,'Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Vlogo ca. 4000 Din Ljubljanske Kreditne banke kupim na obroke ali zamenjam za vlogo Zadružne zveze. Ponudbe na upr. Slovenca jx>d št. 9804. Gospodična dobra gospodinja, želi v svrho ženitve znanja z do 40 let starim gospodom s stalilo službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Slo-venka«-9827. (ž) Vajenca za kleparsko obrt sprejme takoj K. Hrastnik, Ljubljana, Zaloška c. 7. (v) Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Učenec s primerno šolsko izobrazbo, pošten, se sprejme takoj v trgovino. Ponudbe na upravo Slovenca |xk! »Marij iv«-9757. (v) Nad ladjo kapitana Mrharja in njegove jrosadke pa so se. bili prav v tej uri zgrnili črni hudourni oblaki. Vihar je besnel, morje liučalo, strela udarjala čedalje pogosteje. V tem peklenskem hrušču in trušču kapitan Mrhar Tinčkovega bobnanja pač ni mogel slišati. Ves zamišljen in molčeč je stal zraven krmilarja in strmel v razburkano valovje morja. Zdajci se je obrnil h knuilarju in mu dejal: »Ali se še spomniš onega dne, Koki, ko sem izgubil svojega sina? Prav lakle vihar je bil, ko mi je brez sledu izginil v džungli...« gostilničarji, ako hočete biti res zadovoljni — ku> pite trpežne, so lidne in lepe stole tovarne (Remec-Co. 'Duplica ■ Kamnik. Rabim vajenca mizarsko obrt. Drai-kovič Andrej, Vič-Glince XVII/4. (v) Vajcnca graverstvo sprejmem. Pogoji: predpisana šolska izobrazba im dober risar. Lastnoročno pisane ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten in značajen« št. 9846. (v) Knjižico Mestne hranilnice Maribor iščem v znesku od Din 500.000 za polno vrednost proti vknjižbi na prvem mestu in proti obre-stovanju in odplačevanju. Jamstvo prvovrstno, objekt izvanreden. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Rentabilno« št. 9731. (d) Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke, od 20—50.000 Din kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 9792. Učenca ali učenko s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Prednost imajo z Jesenic ali okolice. Harlander, Slov. Javornik. (v) Učenca za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Adolf Zelnik, Ljubljana, Ižanska cesta 106. (v) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Hranilne f •• v« knjtzice vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. Vložnice velebank zlasli Jadransko-Podunav ske banke in Jugoslovanske banke Zagreb kupuje in prodaja. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9828. Hranilne knjižice Zadružne gospodar, bank in Zadružne zveze ugodn prodam. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« Mariboru pod ,Sv. Lenart 9947. (d) 2 dijaka ali dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 2049._(D) Dve dijakinji sprejmem na stanovanje. Maribor, Aleksandrova cesta 45-11, vrata 11. (D) Blizu real. gimnazije, učiteljišča sprejmemo v oskrbo 1—2 dijakinji. Novo opremljena soba v vili z vrtom. Zanesljivo nadzorstvo. Ponudbe upravi Slovenca« pod -.Dobro — poceni« št. 9939. (D) Samsko stanovanje lepo, v sredini mesta, se odda s 1. septembrom. -Poizve se pri g. dr. Luck-mannu, Gradišče 4. (č) Za dijaka sedmošolca iščem stanovanje s hrano; če mogoče nemška kon-verzacija v bližini poljanske gimnazije. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9893._(D) Dijakinjo sprejmem na stanovanje v bližini učiteljišča. Klavir na razpolago. Eiletz, Co: Enosobno stanovanje oddam mirni čisti stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9982. (č) Sončno stanovanje lepo, štirisobno, v novi hiši sredi mesta, z vsem komfcortom, etažna cen* tralna kurjava, se odda mirni, dobri stranki proti nizki najemnini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna ulica« 9984. V najem oddamo takoj prvovrstno štirisobno stanovanje v I. nadstropju Scherbaumovega dvora in trgovski lokal v kiosku Scherbaumovega dvora. Vprašati pri Mariborskem kredit, zavodu, Maribor, Grajski trg 5. (č pova cesta 10. (D) Državni upokojenec in mali posestnik čez 50 let želi poročiti žensko enake starosti z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Vzajemnost«-9815. 50 letni samec nekaj premoženjem pio-roči kmečko dekle ali vdovo, pridno in pošteno, staro okoli 50 let. Naslov v upr. Slov. pod št. 9783. 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje z vso oskrbo. Hrana dobra in obilna — cena 390 Din. — Trafika Hitti, Flori anska 12. (D) Dijakinjo ali 2 dijaka nižješolca sprejmem po zmerni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9844. (D) Mlajšo dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo k gimnazijki-odličnialcinji prav poceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Klav-.r in strogo nadzorstvo« 9958. (D) Mlajšega dijaka sprejmem na stanovanje aH v vso oskrbo k domačemu sinu četrtošolcu (odličnjaku). Velika, svetla soba. A., Stari trg 32'I. (steklena vrata). (D) IŠČEJO: šestošolka išče stanovanje v bližini Jurčičevega trga, Ponud be na naslov: Hočevar, Ljubljana 5, Lipičeva 2. c Enosobno stanovanje tudi s kabinetom išče učiteljica. Ponudbe na upravo Slovenca pod »V Ljub-ljani«-9682. (c) Trisobno stanovanje oddam za oktober. Vil« »Krka«, Šiška, poleg tramvajske postaje Kosovo, (č) Stanovanje dve sobi, kabinet, kuhinja, podstrešje, takoj oddam. Kolodvorska ulica tt Sobo in kuhinjo oddam mirni stranki za 1, september. Mala čolnarska 4. (č) Dvosobno stanovanje v Stožicah takoj oddam Vprašati v traliki Grego-rinčič v Stožicah. (č) Dvoje stanovanj oddamo s 1. septembrom v novi vili pri kolodvoru Št. Vid nad Ljubljano. Eno s petimi sobami in vsem komfortom, drugo z dvema sobama, Poizve se pri: Franc Zaletel, Št. Vid nad Ljubljano. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, v pritličju, oddam s 1. septembrom mirni, pošteni, snažni stranki z odraslimi čla-Prednost drž. usluž- benci. Vprašati: leni jami 11. Ob Ze-(fi) Samostojen obrtnik tremi odraslimi otroci, hišo, želi poročiti primerno družico z nekaj gotovine, - Ponudbe pod Vdovec« 9983 na upravo Slovenca«. (ž) EB Dva do tri dijake na dobro oskrbo sprejme zdrava inženjerjeva rodbina v Ljubljani, gospa, bivša učiteljica. Sedmo-šolec, dober matematik v hiši, francoska, srbohrvat-ska, nemška konverzacija klavir, kopalnica, veliko igrišče, — Ponudbe pod »Skrbno nadzorstvo zmerna cena« upravi »Slovenca« Maribor. (D) Dijakinja nižješolka se sprejme v dobro oskrbo s posebno sobo za 450 dinarjev iz poštene rodbine. Naslov v upravi Slovenca pod št. 9825. (D) Sprejmem več dijakov na stanovanje z vso oskrbo in dobro, zadostno hrano — po zelo ni/ki ceni. Na željo so dijalr ali dijakinje pod strog.m nadzorstvom. Naslov: M. S., Ljubljana VII, 2i'jertova št. 30, I. nadstr. (D) Enosobno stanovanje okolici Ljubljane išče oseba za oktober. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrt«-9789. (c) Enosobno stanovanje kabinetom, ali manjše dvosobno, išče za septem ber drž. uradnik v Šiški. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točni plačnik« št, 9928, (c) Dvosobno stanovanje in vrt se odda na Gorenjskem. Vprašanja na upravo Slovenca |X>d »Gorenjsko I935«-9802. (č) Dvosobno stanovanje išče mirna stranka v središču Ljubljane. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »September« št. 9912. (c) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, soln-čna lega, zdrav in neusahljiv studenec, oddam mirni družini s 1, oktobrom 1935. Najemnina samo 200 Din. Podrobneje pri: Joško Vahčič, trgovec v Vidmu pri Krškem. (č) Stanovanje z 2 event. s 3 sobami oddam takoj. Florjanska ulica 31/1. Istotam oddam opremljeno sobo. (č) Petsobno stanovanje komfortno, v vili na Vrtači, se ugodno odda. Tobačna ulica 14. (č) Stanovanje eno- ali dvosobno, z balkonom in pritiklinami — išče v centru mesta vdova po višjem državnem uradniku. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sama« št. 9903._(c) Enosobno stanovanje se išče v mestu ali v bližini. - Mlekarna, Marijin trg 8 (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam za 1. september. Vrhovčeva ulica 12. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. septembrom. Milčinskega 69, Sp. Šiška. Dvosobno stanovanje s kabinelom takoj oddam. Mariborska ulica 28. (č) Trisobno stanovanje lepo in sončno, oddam za november odraslim osebam na Resljevi cesti 26, II. nadstr., desno. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam. - Cesta na loko 22, Trnovo. (č) Sobo in kuhinjo z elektriko in vodovodom takoj pcceni odda Bučar, Z« Šiška 241 (č) Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma ozir. gospodičnama. — Čopova ulica l (Del. zbornica), L nadstr., vrata 18. Lipski jesenski ue/esejem 1935 25. do 29. avgusta 60°j0 popusta na nemških železnicah. Vsa obvestila, ludi 7,a nakup registermark dajejo : ing. (i. Tonnies, Ljubljana, Tyrieva 33 Tel. št. 27-62. Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33. Potovalne pisarne »Putnik«. m Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Velikovška ulica 4 ob Vodovodni cesti. (s) Prazno sobo oddam septembra. Vič 152 — Cesta na Brdo. (s) V lepo čisto sobo srprejmem stareišo osebo v dobro domačo oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9888, (s) Sobo z 2 posteljama oddam 2 osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9882._(s) Opremljeno sobo veliko, svetlo, solnčno, z 2 posteljama, tudi z eno posteljo s soti]x>rabo kuhinje in eno sobo oddam. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 9781. (s) Prazno sobo oddam odraslim osebam. Ljubljanska ulica 51, Zelena jama. (s) Prazno sobo iddam ženski osebi za 200 Din mesečno. Bežigrad 15, vila »Rozinka«. _M Separirano sobo v bližini univerze ali v vili na Mirju išče akade-mičarka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mir in snaga« št. 9860. (s) Brivski lokal oddam v naicm na zelo prometnem velikem industrijskem kraju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2000/9864. (n) Sobo z vso oskrbo išče starejša gospa pri solidni rodbini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba« 9989. (s) Dve sobi s predsobo primerni za pisarno, takoj oddam. Vprašati: Šelen-burgova 6, pri hišniku, (s) ODDAJO: Špecerijski lokal iščem, — Ponudbe upravi »Slovenca« pod -Kjerkoli« št. 9718 (m) Pekarno v letoviškem kraju, na zelo prometni točki, oddani takoj z vsem inventarjem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9841. (n) Veliki prostori pripravni za tovarno ali skladišče, so naprodaj blizu kolodvora. Sprejme se tudi knjižica Mestne hra nilnice, polovica pa v go tovini. Eventuelno se od da tudi v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepa lega« št. 9927. (n) Mlekarno dam v najem radi pre vzema gostilne. Središka št. 8, Zelena jama. (nj Trgovski lokal z Inventarjem, 2 skladišči, ob glavni cesti, tik postaje, oddam takoj v najem za 500 Din mesečno. Ocepck Karol, Hrušica pri Jesenicah. (n) V zelo prometni ulici v Celju se odda velik in svetel lokal s stranskim prostorom. Naslov v podružnici »Slovenca« v Ce-liu. (n) Pozor! Hiša, vogalna, dvodružin-ska, enonadstropna, vrt, plin, periferija Ljubljane, naprodaj. Hipoteka, drugo knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samo knjižice« št. 9908. (p) Hišica na Galjevici ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9871. (p) Meščanska gostilna sredi Celja, v prometni ulici, se radi smrti odda v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Večletno« 9949. (o) Svetel prostor v sredini mesta, za delavnico ali skladišče, oddam takoj v najem. Pojasnila daje hišnik, Kolodvorska ulica 11. (n) Posestva aruben ogtas r *$ta»mai. posestvo B hitro proda; če te ne t gotovim denarjem nai kupca U s knliiieo dn. Novo hišo 7. vrtom prodam. Cena -. 000 Din. Vanovšek, pri Westnovi tovarni 18, Celje. (p) Hišo v sredini Šoštanja, pripravno za obrtnika ali upokojenca, prodam. Poizve se pri K. M., Krekova cesta 29, Celje. (p) Za 40.000 Din ste lahko lastnik velikega posestva, drugo na obroke. Laurič, Vrh 16, Bo-štanj-Sevnica. (p) Novo hišico v Ljubljani, enostanovanj-sko poceni prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9787. (p) Hišo z gostilno iu vrtom na Gorenjskem pri postaji takoj prodam. Kupili popjo-ji ugodni. Potrebna gotovina 15.000 Din, drugo hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9784. _(P) Stavbno parcelo 500 mJ — prodam. Aljaževa 8, Sp. Šiška. (p) Vila v Rogaški Slatini s 14 tujskimi sobami, pekarno, gospodarskim poslopjem, ntlinom na vodni pogon iz lastnega rezervoarja, žganjarna ter 4 tisoč kvadratnih metrov sadovnjaka z mladim dre-jem, ki bi bil prikladen tudi za prvovrstne stavbne parcele naprodaj. — Dalje sc prodajo v neposredni bližini postaje prvovrstne stavbne parcele. — Cena je zelo ugodna. — Pojasnila daje hotel »Zvezda«, Celje, (p) Nova hiša tik Ljubljane naprodaj. Elektrika, parket, kopalnica, vse moderno izdelano. Mišvelj, Liublianska cesta 37, Moste. (p) Stavbno parcelo večjo ali manišo prodam Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9859. (p) Manjše posestvo kupim ali vzamem v najem. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9874 (p) Bukov gozd Sečnja za izdelavo circa 1400 m™ drv in hlodov za industrijske svrhe naprodaj. Za lokalni ogled se oglasiti pri: g. Marinič Jože, posestnik, Dolena pošta Ptujska gora. Za pismena vprašanja pa pri g. Liubec Ivo, Posojilnica, Ptuj. (p) Oddam hišo veliko, prostorno, v leto viškem mestu, samo proti prevzemu dolga in dosmrtni oskrbi dveh starih ljudi. Pripravno za upokojenca ali duhovnika. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kamnik« 9913. Krasna parcela 700 m3, ob cesti Ljubljana—St. Vid — in 1K ha gozda naprodaj. V plačilo sprejmem knjižice Ljudske posojilnice v Št. Vidu. — Vprašati v trgovini Vodnik, Zapuže. (pl T V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignite sledeča pisma: Mirno življenje 7777 Poštena 8891 Otroška posteljica 9515 Pevovodja 9500 Promet 8963 Samo prvovrstna moč 8403 Solnčno 33 6951 Solidarnost Solidna 9588 Spretna v ročnem delu 7321 Ugoden nakup 8042 Ugodno 7603 Veren 9446 Zmožna 6681 (o) Poizvedbe Maček Nova trgovska hiša stanovanjska — periferija Ljubljane, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9881. (p) Majhno posestvo v Ljubečni pri Celju se proda. Natančne poizvedbe pri Jožefu Kranjcu, Ljubečna 6, Celje. (p) Vila pri Celju zelo poceni naprodaj. Ponudbe na: Simonovič, Zagreb, Pantovčak 74. (p) Ca. 16.000 m zemljišča ugodno naprodaj v Spodnji Šiški, v bližini nove cerkve. Elektrika in vodovod. Dober zemliiščni materija! na mestu. V po-štev pridejo tudi knjižice dobro s-toječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Miškcc Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Ljubljana VII — Medvedova 38 — telefon 35-75. (p) Prodam hišo s tremi sobami, v bližini Ljubljane, za 50.000 Din, tudi na obroke. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9960. (p) Lepa hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, primerna za gostilno, naprodaj za 60.000 Din. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 2064. (p) Vilo ali hišo z dvemi stanovanji kupim za gotov denar v Spodnji Šiški ali ob cestni železnici do remize. —1 Dopise upravi »Slovenca« pod šifro *Do 150.000 Din« št. 9876. (p) .'•C-Vj ".'o/ PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV NA VIČU NAZNANJA, DA JE DNE 16. AVGUSTA UMRL NJEN DOLGOLETNI ČLAN, GOSPOD JAKOB TRAMPUŠ VRLEMU ZADRUŽNIKU OHRANIMO TRAJEN SPOMIN! UUBUANA-VIC, DNE 17. AVGUSTA 1935 NACELSTVO fN NADZORSTVO stvo-črn, tigrast, se pogreša od 6. avgusta 1935 (Šentpetrski okraj); oddati proti nagradi. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 9921 (e) Izgubili sta se dve mali krotki papigici (samček zelen, samica modra). Najditelj sc naproša, da ju vrne proti nagradi. Lekarna, Št. Vid nad Ljubljano. (e) Pes volčje pasme se je zatekel. Dobi se pri posestniku Ažbe Francu, Vič št. 133. (e) II Radio i Mraza Vai Samo dobra in cenena - pri TIVAR OBLEKE za vse otroke! Automotor i Motorno kolo BSA 350 ccm, skoraj novo, zajamčeno brezhibno, radi preselitve prodam. Robič Jožef, Krško. (f) Ce avto stol stari proau/ui aT motorja bi nnebil u rait ■Vi kupcev ti mnogo priient cinumiev naimani? instrai Motor 500 cm" v prav dobrem stanju ceno naprodaj. Ciglerjeva 7, Moste. (f) Železen štedilnik mizni, in tehtnico kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9929. (k) Motorno kolo zn. >Puch« 250 ccm, malo rabljeno, poceni naprodaj. A. Ussar, Maribor, Trubarjeva 9 1. (t) Tricevni radio dobro ohranjen — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9845. iFTfTmi Partija instrumentov na pihala, za 12 ljudi, naprodaj za 2800 Din. — J. Bolčič, Branimirova 23, krčma, Zagreb. (g) CENIK ! EI*HER9LDT (ftASBll.MAPlBOfl*' iA2 Harmonij preprost, rabljen, kupim na obroke. Zavašnik, Javorje nad Litijo. (g) i\mm\ Spalnica Altdeutsch« poceni naprodaj. Kolesa, Florijan-ska ulica 23. (š) Moderna spalnica eno leto rabljena, orehova korenina, dobro blago, po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca" pod št. 9899. (s) Martin Sušnik, mestni krovec in tesar, se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela in izjavljam, da ni nihče upravičen se sklicevati, da bi ga bil jaz izučil, (t) f^odroce posteljne mreže, železne zložljive postelie, otoraa-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnlk, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Širile »Slovenca«! Štirisedcžni avto »Tatra«, s petkratno pnevmatiko, naprodaj pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. - Ussar, Maribor, Trubarjeva 9/1, (f) Kupimo Sena več vagonov rabimo za izvoz. — Informacije daje M. Jevak, Ljubljana, Miklošičeva 13. (k) Knjige: Mentor IV., V., VIL do XVI.: Planinski vestnik 1.—VIL; Mladika I., II., III. z navedbo cene, kupimo. Ponudbe na podružnico >Slov.« v Celju. Staro zlato, zlato zobovfe in srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po naiviijib cenati ČEKNE, mvelir, Liubi ana Wolfova ulica it. 3. lanski, vseh vrst, kupimo za takojšnjo dobavo. FRAN POGAČNIK, d. z o. z., Ljubljana, Tyr-ševa (Dunajska) cesta 33, v Javnih skladiščih. Med vsako množino, kupimo iz prve roke po tržnih cenah — zlasti hojev, cvetlični m gozdni. Ponudbe z najnižjo ceno upravi »Slovenca« pod »Med 1935« 9700. Stružnico (Drehbank) samo prvovrstno kupim. — Dolžina (Spitzenweite) od 05 cm naprej. — Ponudbe na upr. Slovenca pod »Stružnica 100-9782._(k) Več vagonov sliv za žganjekuho kupim. Ponudbe prosi Debelak, Ponikva ob j. žel. (k) Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinlsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun se vza-mcio tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Vato v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorcc in cenike. - Arbeiter, Maribor. tO Trboveljski premog, suha bukova drva, carbo-pakete in oglje prodaja Bartol Anton, Tyrševa 46. Telefon 35-40. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Stara okna in vrata ugodno prodam. — Pavel Perdan, Zaloška cesta 3, Moste pri Ljubljani. (1) Mizarji pozor! Predam tračno žago s cir-kularjem za obrezovanje (fresanje) po zelo nizki ceni tudi na hran. knjižice. Ahlin Anton, Dedni dol 8, p. Višnja gora. (I) Prodam kompleten inventar za delikatesno m špecerijsko trgovino, tehtnice, registrirne blagajne, vozove, mline ter vse v to stroko spadajoče predmete. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 9925._(11 Sobno opremo z dvema posteljama, kompletno, skoraj novo, in več postelj — prodam. Aljaževa 8, Sp. Šiška. (1) Rabljena kolesa ženska in moška, kupite najceneje pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (I) Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preakerju, Sv. Petra c. 14. Prodamo: kompletno pisarno in razno, pisalne mize, pisalne stroje, delavni&ke mize, razne omare m stelaže, novo blagajno, Singer šivalne stroje, bakrene kotle, peč za kuhanje sladkorja. peč r.a peko piškotov itd. Kocbek, Kranj. (1) Kanarčke-harcerje žlahtne vrvivce (Hohl-stam), na več razstavah odlikovani rod, prodam zaradi selitve. Prodam ludi parilnico, preletalnico in male kletke za samce. Cena: samec wi samica 100 Din- Naslov: Franc Trlnik, Zaloška cesta 64a, Moste. (1) Parni stroj 33 KS, železno blagajno, stroj za praženje kave proda tudi na hranilne knjižice Gospodarska zveza v Ljubljani. Nova preproga 3 X 2 m. nova, poceni na-prodai. Trgovina, Glincc, Tržaška cesta 18 (I) Poceni prodam dvodelno omaro, sobno in pisalno mizo, starinsko zofo in fotelj. Trnovo, Ko-lezijska 21/1. (1) Prodam po zelo nizki ceni šivalni stroj znamke »Diirkopp« za izdelavo gumbnic za perilo iu sukno na nožni in električni pogon; Šivalni stroj znamke »Ad-ler« za entlanje; razmnoževalni stroj znamke »Cy-clostyl«; registrirno bla- fajno znamke »National«; elezno blagajno Wieseii Co. Ponudbe lia poštni predal štev. 84. (1) Smrekove hlode bordonale, bukove deske in testone kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eksport« št. 9836. (k) Fižol ribničan, koks in seno — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Produkt« št. 9837. (k) Ročno blagajno železno, kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Blagajna« št. 9840. (k) Kočija (Landauer), koleseli v surovem stanju, ameriški stroj in motor za ličarje, škropljenje — vse naprodaj. — Kolodvorska ulica 25._(1) Otroški voziček modem, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9895. (1) Novo kislo zelje prvovrstno, po brczkon-kurenčni ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81. Tel. 35-39. (I) Premog, drva SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 Otroški vozički najceneje pri S.ReboliSDnig Ljubljana, Gosposvelska št. 13. Čevljar, šivalni stroj -Flachštepar«, nov, prodam za 2500 Din. Ussar, Maribor, Trubarjeva 9 I. I Krojaško delavnico prodam ali dam v najem za 20.000 Din. Delavnica je na prometnem kraju in obratuje s 14 ljudmi. Po nudbe je poslati upravi Slovenca« pod '.Ugodna prilika za začetnika« št. 9855. H) Naprodaj vodna školjka, kloset in dve kompletni meceanovi okni, - Kje, pove uprava »Slovenca« pod 9976. (I) 500 kg vinsk. kamna (Weinstein) prodam. Kupim Petroleum merilni aparat dobro ohranjen. — Gniušek, Ormož. (I) Sveža jajca debela, zaboj 720 komadov 330 Din franko voz-nina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (1) Splotna icl ja vaskt ifotpodiifie i« lirejprakao -lancvanje, kirtjj l.hkoodpravl z • metom »t tm-l o i r rive ti-mt, ki jih ude ijemo pri naa. Šimenc hinko rm0ct& c. 8 pri Zmajskem mostu. Predivo in lan iz češljane konoplje in lanu imam naprodaj. L. Noušak, Bos. Dubie-i. (I) Sodno naprodaj v Cešujici nad Skofjo Loko h. št. 32 razno pohištvo, 3 konji, krava, vol. kočija, stavb. les itd., vse pod roko. rok prevzema 27. avgusta. Informacije ad I 123-33 sodniie Skof]a Loka in pri dr. Benkovi-ču, odvetniku v Ljubljani, Aleksandrova c. b. (I) Otroški voziček globok, poceni naprodaj. Verovškova ulica 16. (I) Majhen pult in omara ceno naprodaj ali se zamenja tudi za drva. — Naslov v upravi Slovenca pod št. 9873. (1) Poceni prodam radi opustitve drevesnice različno sadno drevje, grmičevje, kakor tudi sadike na veliko in malo. Interesenti naj se zglasijo pri Josipu Roscnbergu v Mariboru, Slovenska ul. (11 Fotoaparat 18X24, zelo lep, malo rabljen, naprodaj. - Naslov v upravi .Slovenca« pod št. 9955. (I) Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene hčerke in sestrice, gospodično Ivice Arhar učiteljske abiturijentke sc najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna hvala prof. duhovščini, preč. p. dr. Jeretu, g. dr. Justinu za njegovo požrtvovalno skrb. preč. g. prof. Šimencu, gdč. govornici in sošolkam, mladinskemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Jovana, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Št. Vid nad Ljubljano, dne 17. avgusta 1985. DRUŽINA ARHAR. Ostanke $vile, platna itd. dobite po ceni v Trpinovem bazarju v Mariboru - Vetrinjska 15 FAVORIT CIKORIJA 1. Je najbolj zdrava, zlasti za otroke; 2. rani manj dragega sladkorja; 3. Je naravna, zato najbolj zdravilna; 4. le res člato domač Izdelek! Gospodinje 1 VpoJtevajte to. zahtevajte jo! Prostovoljna javna dražba posestva se bo vršila dne 26. avgusta 1935 ob 11. uri na Vidmu št. 14 (Videm-Krško), nasproti farne cerkve. Posestvo obstoji iz dveh hiš, velike vinske kleti, vse v dobrem stanju. Nadalje še gosjxxiarsko poslopje, velik sadovnjak, zelejijadni vrt, velika njiva in nekaj gozda. Pripravno za vinskega trgovca, kakega u|x>kojenega g. duhovnika ali družinsko letovišče. — Izklicna cena 180.000 Din, kavcija 18.000 Din. Izpod 200.000 Din se ne proda in to le proli gotovini. Zahvala Za obilne dokaze sočutja ob smrti našega sina in brata Jožefa Vengarja se vsem za vse najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala častiti duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Marčiču in dr. Furlanu, vsem fantom in dekletom, gasilski četi z Javornika in Kor. Bele ter vsem drugim. Bog plačaj! Kor. Bela, 16. avgusta 1935. DRUŽINA VENGAIUEVA. Skupna cena za vožnjo in oskrbo od Jesenic II. razred Din 2885 —, III. razred Din 2450'— Prospekte razdeljujejo brezplačno: ..Putnik" Nemažki Saobracajni Biro in vsa njegova zastopstva Beograd, Knežev Spomenik 5 Cenena potovanja po Sredozemskem morja Jesensko potovanje po Sredozemskem morju od Hamburga do Benetk od 27. avgusta do 14. septembra Veliko jesensko potovanje po Orijentu od Benetk do Genove od 16. septembra do 9. oktobra Potovanje skozi zapadno Sredozemsko morje od Genove do Hamburga od 11. do 28. oktobra Cene potovanj od RM. 285*— naprej Udobno se potuje s parniki Hamburg—Amerika Linije Informacije, prospekte in vozovnice: Nemački Saobracajni Biro - Beograd Zastopstvo: Ljubljana. Gafeva ul. 3 Telefon 24-72 (PUtnih) Telefon 24-72 £n >t>u£0&iovaoftuau tiakaruui v Liiubiiaais Eksistenca se nudi zmožni osebi. Strokovno znanje ni potrebno. Osebe v večjih mestih, z manjšim kapitalom, naj pošljejo svoj naslov na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Sigurna zarada 112/B-28". Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Dorao-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Izd&jatelji Ivan Uakovs«, Urednik: Viktor Ceačiš. Veliko družabno potovanje v Miinchen in Nttrnherg od 5. do 15. septembra 1935 Jsbira ni tejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Sadjevec proda graščina Ptuj Konfucij in procesija sv. Rešnjega Telesa. V Jenčoufuju na Kitajskem, kjer so pripadniki Konfucija najbolj številni, je bila letos pod vodstvom katoliških misijonarjev prvikrat procesija sv. Rešnjega Telesa. Važno je to, da so se je udeležili zastopniki kitajskih vojaških oblasti in so tvorili častno stražo vojaške in policijske čete. Evharistija zavzema svet! 2agreb. Točilnica Vurberg odlična graščinska vina do 23. avgusta, naj nam iavi z dopisnico in m; ga bomo takoj poslali. Vsi oni pa. ki še ne vedo, kako poceni in ugodno se kupuje po našem ceniku, naj še danes zahtevajo z dopisnico brezplačni katalog za jesen od trg. in odpr. hiše Z NIi A N E CENE dvokoles, otroških, ieračnih, invalidskih vožičkov, prevoznih tricililjev, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki franko! ..TRIBUNA" F. BATJEL, tovarna dvokoles tn otroških vo/.ičkov. ij.iubl.iana. Karlovšku cesta i. Pričeli smo z razpošiljanjem kataloga svojim odjemalcem izven Zagreba, V nekaj dneh ga bodo imeli vsi naši odjemalci. Njim ni treba, da ga zahtevajo, ker ga dobe automatično. V koliko kateri odjemalec cenika ne bi dobil