^ 04/201 42 47 vsak petek izide A WOKNO DOGOVOR, KI DRZI! Gorenjska y Banka Banka j po,dubom NOMINALNE OBRESTNE MERE Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 77 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 30. septembra 2003 Sosedje postajajo prijatelji Na prelazu Ljubelj so se srečali prebivalci avstrijskih Borovelj in slovenskega Tržiča. Meje na Ljubelju ni več, sta po rezanju štruce menila župana Appe in Rupar. Foto: Stojan Saje Ljubelj - Sobotno srečanje sosedov z obeh strani Karavank je bilo v vseh pogledih na visoki ravni. Najprej zato, ker so se morali vzpeti peš na 1370 metrov visoki prelaz Ljubelj. Po slabi uri hoda so se zbrali ob piramidah na slemenu, kjer je bila ta dan meja na široko odprta. Skupaj so se udeležili gorske maše, ki je bila prvič na tem mestu. Darovala sta jo stalni diakon iz Borovelj Herman Kelih in tržiški župnik Roman Stare. Prvi je ugotovil, da so zbrani kot velika družina, kjer si znajo drug drugemu prisluhniti kljub različni govorici. Drugi je spomnil, kako pomembno je, da se ljudje združujejo in povezujejo ne glede na razlike. Njuno besedo so s pesmijo oplemenitili pevci boro-veljskega mestnega zbora in bratje Smrtnik, njinovo petje pa so pospremili tudi verniki. Visoko raven srečanja sta potrdila župana Ingo Appe iz Borovelj in Pavel Rupar iz Tržiča. Družno sta prerezala dolgo štruco kruha, ovito s trakovoma avstrijske in slovenske zastave, ki je simbolizirala pregrado na meji. Ob tem je avstrijski župan izrazil zadovoljstvo, da so bile bojazni glede slabega vremena in majhnega obiska odveč. Tržiški župan je pohvalil že sedaj dobre odnose in napovedal še bolj množično srečanje na Ljubelju 30. aprila prihodnje leto. Po izmenjavi daril sta župana zabila pipi v soda s pivom na obeh straneh meje, kar je bil znak za začetek zabave. EU-ples brez meja je stekel najprej na odru, potem pa Še naokrog. Za glasbo sta skrbela Carinthia kvintet in Vaška godba. Na prvem ljubeljskem druženju so se izkazali tudi gostinci, ki so ponujali značilne dobrote iz obeh dežel. Stojan Saje Upanje za cesto do Jezerskega Preddvor - Ministrstvo za promet in Direkcija RS za ceste sta župane Kranja, Šenčurja, Preddvora in Jezerskega seznanila z načrti države na problematičnem cestnem odseku. Plan republiškega proračuna obeta, da bodo leta 2005 za cesto pridobljeni projektni dokumenti, leta 2006 bodo pridobivali zemljišča, leta 2007 pa začeli graditi. V pogovoru pri ministru Jakobu Presečniku pa so izvedeli tudi, kako se namerava država lotiti ceste skozi dolino Kokre. Predvidena je obnova petih mostov, med katerimi bodo najprej obnovili most čez Čemšeniški potok, Cundrov most, mostova Luknja 1. in II. ter Derniški most pa do leta 2007. Predvidene so tudi sanacije opornih zidov, za kar bodo prihodnje leto namenili 64 milijonov, do leta 2007 pa skupaj še 260 milijonov. D.Ž. V Cerkljah zaključili s praznovanjem Obnova vaškega jedra na Šenturški Gori je bila letošnja največja investicija po vaških skupnostih v občini Cerklje. Senturška Gora - Osrednja slovesnost ob prazniku občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga sicer praznujejo 23. septembra, na dan smrti njihovega velikega rojaka Ignacija Borštnika, igralca, režiserja in Pesnika, je bila v soboto, 27. septembra, na Šenturški Gori. Letos so namreč temeljito obnovili njeno središče, razširili pokopališče in zgradili mrliško vežico. Slednjo je ob prisotnosti župnika Pavla Juhanta blagoslovil upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko, ki je v družbi z županom Francem Čebu^jem tudi prerezal otvoritveni trak poslovilnega prostora. Pred osrednjo slovesnostjo so simbolično predali svojemu namenu tudi vodovod v sosednjem Sidražu. Na Šenturški Gori so obnovili in razširili pokopališče ob cerkvi sv. Urha, v dozidanem prostoru ob krajevnem domu, ki je bil prvotno namenjen za zbiralnico mleka, so uredili mrliško vežico. V okolici cerkve, pokopališča in krajevnega doma so zgradili skupno 570 kvadratnih metrov kamnitega opornega zidu, asfaltirali pa so še občinsko cesto skozi vas (do krajevnega doma), vaško cesto do cerkve in parkirišče ter uredili odvodnjavanje. Celotna investicija je stala 120 milijonov tolarjev, je povedal župan Franc Čebulj in dodal, da mlade občine šele po svojem nastanku pred devetimi leti pospešeno lovijo zaostanek. v Ob tej priložnosti so nagradili tudi letošnje občinske nagrajence. Iz zUpanovih rok je v imenu Športnega društva Adergas veliko plaketo prevzel Stanko Maček, malo plaketo je prejel Boris Mušič iz Elektra Gorenjske, enota Cerklje, občinski priznanji pa Cilka Rozman iz Rdečega križa Cerklje in Franc Koprivnik iz Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Brnik. Zupan je spominski nagradi Podelil še direktorju Elektra Gorenjske mag. Dragu Štefetu in Predsedniku VS Milanu Zamljenu. Simon Subic Korak do narave, dva do mesta Drulovka - S tako pomenljivim naslovom so v družbah Primorje, hčerinskem podjetju Gradbinec G1P, ki sta investitor in gradbeni izvajalec, ter podjetju IC Dom, ki v projektu so- deluje kot prodajalec, poimenovali novo stanovanjsko naselje, ki se že gradi ob robu našel- Za pokrajino Zgornja Gorenjska Jesenice - Cilj povezave občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Bled in Bohinj v pokrajino Zgornja Gorenjska je hitrejši ekonomski, socialni, gospodarski, ekološki in kulturni razvoj, preberemo v utemeljitvi predloga. Navedene občine imajo sorodne interese, ki izvirajo iz naravnih in gospodarskih danosti - geografsko zaokrožena celota, občutljivost za ekološka vprašanja, turizem kot najhitreje razvijajoča se panoga, želja, da ohranjajo in razvijajo delovna mesta in doma zadržijo čim več mladih. Prav tako prednosti vidijo v združevanju občinskih uprav ali projektov pri izvajanju nekaterih funkcij za območje, ki je manjše od pokrajine, saj je lažje uskladiti potrebe. Tudi od države bi lahko prevzeli nekaj pristojnosti. Zgornji del Gorenjske že sedaj znotraj regije težko uveljavlja svoje interese, kajti zdi se, da imata Kranj in Škofja Loka zaradi bližine Ljubljane drugačne poglede, kaj regija potrebuje. Da je težko sedemnajst občin združiti v skupnih projektih, se je pokazalo pri potrjevanju prednostnih regionalnih razvojnih programov in ob poskusih reševanja problemov z odpadki, je še navedeno v obrazložitvi predloga. Jeseniški svetniki so opozorili na odtekanje kapitala in kadrov v večje centre, če bi se občine Zgornje Gorenjske ne povezale, kar nakazujejo tudi načrtovani prenosi več javnih služb v Kranj. Hkrati so menili, da je bolje, če zainteresirane občine z lastnim predlogom nekoliko prehitijo državo. Slaba plat združevanja pa je množenje birokracije in morebitna nesložnost med občinami. M.K. ja na Drulovki. Stanovanjsko naselje bo nudilo nadstandardno kakovost bivalnega okolja, saj soseska novih stanovanj leži ob robu gozda, nad kanjonom Kokre, torej le korak od narave. Direktor Gradbinec GlP-a Zmago Geršak je ob postavitvi temeljnega kamna zagotovil, da bodo gradnjo 66 stanovanj končali do prihodnjega poletja, kupcem pa jih bodo predali konec avgusta ali v začetku septembra. Simbolni temeljni kamen so na Drulovki položili kranjski župan Mohor Bogataj, direktor IC Doma Ivan Marjek in Zmago GerŠak, direktor Gradbinca. Gorazd vŠinik ■.....co ,0999 11! ini 770352 o K CO 0> *r *r «* d n * * * 0 TEL: 201 201 201 Ko MALI OGLASI Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj 1 9770352666018 Milijarde štejejo v tisočih Vlada je sprejela predlog spremenjenega državnega proračuna za prihodnje leto in predlog proračuna za leto 2005. Iz Bruslja bomo dobili 34 milijard. Ljubljana - Zaradi manj obetavnih napovedi gospodarskih in finančnih gibanj v prihodnjih dveh letih in članstvu v Evropski uniji je morala vlada spremeniti izhodišča proračunov za leto 2004 in 2005. Za prihodnje leto je planiranih za 41,3 milijarde več odhodkov, ki bodo tako skupno znašali 1646,7 milijarde tolarjev, za leto 2005 pa bodo proračunski odhodki znašali 1749 milijard tolarjev. Ker bodo višji tudi prihodki, se načrtovani proračunski primanjkljaj ne bo povečal. Prihodnje leto bo znašal 1,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, leta 2005 pa 1,7 odstotka. Inflacija naj bi prihodnje leto znašala 5,5 odstotka, leta 2005 pa okrog 4,5 odstotka. Predsednik vlade Anton Rop in minister za finance dr. Dušan Mramor sta poudarjala, da je proračun za prihodnje leto prvi evropski proračun, saj upošteva tudi naše prispevke in prihodke iz bruseljske blagajne. V evropski proračun bomo plačali za 45 milijard tolarjev, iz njega pa dobili 79,4 milijarde tolarjev ali 34,4 milijarde več od vplačila. Leta 2005 pa bomo v blagajno Evropske unije prispevali 76,3 milijarde tolarjev, dobili pa 101,5 milijarde tolarjev. Prihodnje leto se bo v proračunu marsikaj spremenilo. Spremenilo se bo pri prihodkih od carin, kjer bo precejšen izpad. Upoštevati bo treba odhodke, ki jih zahteva Evropska unija za skupne naloge. Struktura proračuna je Voung s prijatelji v Škofji Loki Škofja Loka - V soboto so svetovni dan turizma s prireditvami obeležili tudi v Škofji Loki. "Dogajanje smo skušali popestriti s pestrim dogajanjem na Mestnem trgu in mislim, da nam je uspelo," je povedala Saša Jereb, direktorica Zavoda za turizem Blegoš. drugačna kot pretekla leta. Predsednik in minister poudarjata, daje proračun izrazito razvojno naravnan. Denarja za podporo gospodarstvu bo za dobrih 30 odstotkov več. Zdravstvo bo dobilo za 29 odstotkov več, znanost in tehnološki razvoj pa za 24,5 odstotka več. Varnost, zunanja predvsem glede šengenske meje, in notranja, ter obramba bodo dobili za dobrih 21 odstotkov več denarja, lokalna samouprava za 10 odstotkov več, izobraževanje, kultura, šport in nevladne organizacije za 8 odstotkov več in trg delovne sile za 20 odstotkov več. Za plače v javnem sektorju in državno upravo bo prihodnji dve leti manj denarja, manj pa bo tudi zaposlovanja. Opozicija je s pohvalami skopa. V Socialdemokratski stranki so ocenili, daje nizka gospodarska rast posledica domačih in ne le tujih razmer ter neustrezne vladne politike. Gospodarsko okolje je še posebej nenaklonjeno malim in srednjim podjetjem, ki so v državah Evropske unije glavni dejavniki razvoja. Vlada je potratna, premalo je tujih naložb. Na novo zaposluje država, ne pa gospodarstvo, kar bi bilo normalno, je dejal Janez Janša. Jože Košnjek Vladi so postavili ogledalo Nevladne okoljske organizacije so kritično ocenile delo vlade na področju varstva okolja. Ljubljana - "Rezultati so vse prej kot spodbudni, saj so predstavniki nevladnih oko I jskih organizacij delo vlade na osmih od petnajstih področij ocenili kot slabo, na sedmih pa zadovoljivo," so ob predstavitvi poročila Ogledalo vladi 2000-2002 poudarili pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki je koordinirala projekt V poročilu so strnili rezultate ocenjevanja učinkovitosti dela vlade na področju varstva okolja in narave ter trajnostnega razvoja. Med obiskovalci smo lahko srečali Johnnvja Younga, ameriškega veleposlanika, ki sije z zanimanjem ogledoval dogajanje. Povedal nam je, da večkrat obišče Škofjo Loko, vedno pa v starodavno lepotico, kakor nekateri imenujejo Škofjo Loko, pripelje svoje ameriške prijatelje. Tudi tokrat je bilo tako. Young je bil nad dogajanjem na Mestnem trgu prijetno presenečen. S prijatelji se je ustavil ob stojnici Mojce Debeljak, ki je pripravila delavnice za otroke, njih pa je najbolj zanimala skodelica z lepo sliko Škofje Loke. V soboto so bile na ogled tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov, razstava likovnih umetnikov ter predstavitev sosednjih turističnih območij. Tuje bil tudi nastop Glasbene šole Škofja Loka in ansambla Suha špaga (društvo Rovtarji). Boštjan Bogataj Vladi v poročilu med drugim očitajo, da na veliko področjih primanjkuje reprezentativnih in ažurnih podatkov, opozorili so tudi na zamude pri sprejemanju strateških dokumentov, kot je recimo javni energetski program. Ob tem so se še vprašali, ali je bolj problematično dejstvo, da na nekaterih področjih strateških dokumentov nimamo, ali da tistih, kijih imamo, ne izvajamo. Kritični so bili do tega, da v državi nimamo prometne politike, kar naj bi bil možni razlog za to, da ima izgradnja cestne infrastrukture prednost pred železniško, ki je z okolj-skega vidika bolj sprejemljiva. "Politika naše države na področju okolja nima vizije. Strategija trajnostnega razvoja še ni sprejeta, prav tako pristojni v jedro davčne politike niso vključili zelene davčne reforme," je poudarila urednica končnega poročila Marjana Dermelj. Vendar vse le ni tako črno. Kot pozitivno ocenjujejo sistemsko izvajanje monitoringa pesticidov in dejstvo, da se povečuje delež ekoloških kmetij. Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač je pri- znal, da marsikje zamujajo. "Marsikatera kritika v poročilu je zato utemeljena, ne drži pa, da ne izvajamo zakonodaje," je poudaril. Z zelo natančnimi podatki je zavrnil tudi očitek, da sploh ne vemo, koliko odpadkov nastane v naši državi. "Lani smo proizvedli 411 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca in 66 779 ton nevarnih odpadkov." Na nekatere pomanjkljivosti, ki jih navajajo v poročilu Ogledalo vladi, pa so, pravi Kopač, opozorili že tudi sami v Poročilu o stanju okolja, ki so ga pripravili na ministrstvu. "Doslej je proces prilaganja evropskemu pravnemu redu potekal predvsem na zakonodajnem področju, zdaj pa bomo začeli pri* pravljati konkretne programe,' je še dodal. Vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere je poročilo Umanotere označil za zelo pomembno, saj meni, da uresničevanje ciljev na področju varstva okolja zahteva aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih, tako vlade kot nevladnih organizacij in gospodarstva. Mateja Rant Zadnji rok za študente štipendiste Kranj - Petek, 3. oktobra, je zadnji rok za oddajo vlog za republiške štipendije za študente. Dijaki so svoje vložili že pred mesecem dni, zadnji teden pred rokom pa so na uradih za delo Zavoda za zaposlovanje tudi za študente podaljšali uradne ure. Od 29. septembra do 3. oktobra bodo te vsako popoldne do 17. ure, razen petka, ko bo moč vloge oddati do 15. ure. Republiško štipendijo lahko pridobijo tisti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2002 ne presega 756.367 tolarjev, za študente, ki štipendijo že prejemajo, pa velja cenzus 832.004 tolarjev. Tudi dosedanji štipendisti morajo ponovno vložiti vlogo za štipendijo, za vse pa velja, da morajo predložiti obrazec, ki ga dobijo v knjigarni ali si ga natisnejo z interneta, dokazila o bruto dohodkih družine (kopije dohodninskih odločb), potrdilo o vpisu za študijsko leto 2003/04 (original za kandidata in kopije za brate ali sestre s statusom dijaka ali študenta), potrdilo o opravljenih izpitih in kopijo bančne kartice s številko osebnega računa, kamor naj država nakazuje štipendijo. D.Ž. Odlično znanje angleščine Kranj - "V Sloveniji toliko uporabljate angleški jezik, da se meni sploh ni treba učiti slovenščine," je na slovesni podelitvi diplom Univerze Cambridge za otroke učencem jezikovne šole Jan poudaril namestnik veleposlanika Velike Britanije Julian Bedingfield. Cambriške preizkuse za otroke je uspešno opravilo 23 učencev te jezikovne šole. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Mesečna naročnina V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino, časi postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje. Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece julij, avgust in september znaša 5.032 tolarjev. Mesečna naročnina torej znaša 1.677,60 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot dobrih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Ljubljana - Državni zbor bo obravnaval predlog za dopolnitev za-Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, kona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ki gaje lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate sprejela vlada. Dopolnjen zakon bo omogočil udeležbo zasebnega seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu kapitala pri gradnji avtocest in omogočil Darsu, da bo postala bolj na prvi strani. tržno usmerjena gospodarska družba. Po zgledu Evropske unije bo Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo urejeno pogodbeno razmerje med državo in Darsom. iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite p0 sprejemu novega zakona Dars ne bo več javno podjetje, ampak nam jo na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. delniška družba, ki bo še naprej organizirala in vodila gradnjo avto- cest ter upravljala in vzdrževala avtoceste, vendar ne več na osnovi ... zakona, ampak po pogodbi z državo, ki bo lahko sklenjena največ ime in pnimek za 3Q let m možnostj0 podaljšanja za naslednjih 15 let. Edini us- tanovitelj in lastnik Darsa bo še naprej Republika Slovenija. Konec Naslov leta bo Darsu pripojeno še Javno podjetje za vzdrževanje avtocest (PVAC), tako da bo ena gospodarska družba skrbela za gradnjo, Podpis vzdrževanje in upravljanje avtocest. Avtoceste bodo javno dobro, Dars pa bo lahko tržil le obcestni prostor. Delež države tudi pO j 5]FT!'CyLAS vstoPu zasebnega kapitala ne bo smel pasti pod 51 odstotkov. O deležu zasebnega kapitala bo odločal državni zbor. J.K. Za ceste tudi zasebni kapital Za vas beležimo čas! Z omenjenimi preizkusi je mogoče dobiti mednarodno primerljive rezultate in na podlagi tega je direktor jezikovne šole Jan Boštjan Gasser poudaril, da po znanju angleščine odstopamo od marsikatere države, v kateri angleščina ni uradni jezik. Slovesne podelitve se je udeležil tudi župan Mohor Bogataj. M.R« Svetnika med volivci Kranj - Jutri, 1. oktobra, se bosta z volivci srečala dva državna svetnika. Svetnik Marko Juvančič bo v svoji pisarni v stavbi občine Kamnik med 14. in 17. uro. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik pa bo v svetniški pisarni jutri med 14. in 16. uro v sobi 20 v stavbi občine Kranj. J.K- Slovesno v Evropsko unijo Ljubljana - Slovenija bo slovesno obeležila vstop v Evropsko unijo maja prihodnje leto. Ustanovljen je bil poseben odbor, ki ga bo vodil Gregor Kraje, državni sekretar v uradu predsednika vlade in tiskovni predstavnik vlade. Prireditve se bodo konec aprila in v začetku maja in bodo slovesnega, zabavnega, informativnega in izobraževalnega značaja. Na širitev Evropske unije se pripravljajo tako v članicah kot v državah pristopnicah. J.K« Cvetovi gorenjskega turizma Na 33. srečanju Gorenjske turistične zveze so podelili priznanja za zmagovite kraje, uspešno društvo in posameznike. Za dobro narave in ljudi Predstavniki občin Preddvor, Jezersko, Kranj in Solčava so oživeli tri desetletja staro zamisel o regijskem krajinskem parku na območju Kamniško - Savinjskih Alp. Tržič - Gostitelji iz TD Tržič in Podljubelj ter Občina Tržič so izbrali najbolj primeren dan za letošnje srečanje. Gorenjski turistični delavci so se zbrali v Tržiču 27. septembra, na svetovni dan turizma. Popoldan so si ogledali staro mestno jedro in tamkajšnje znamenitosti, zvečer pa so se udeležili svečanosti v Dvorani tržiških olimpijcev. Tam je bilo dovolj prostora za dvesto gostov in številne nastopajoče. Tudi s programom, ki so ga oblikovali Tržiški trio, Kvintet bratov Zupan, folklorna skupina Karavanke, plesni klub M Tržič, ansambel Svežina in povezoval-ka Mateja Meglic, so domačini dokazali, daje moč pri njih videti in doživeti veliko lepega. Kot je v pozdravu udeležencem ugotovil župan Pavel Rupar, je za vsakogar najlepši domači kraj. To lepoto ustvarjajo tudi turistični delavci, žal pa so njihova prizadevanja premalo cenjena. Dosežke v preteklem letu je predstavil predsednik GTZ Lado Srečnik. Pohvalil je organiziranost v 48 turističnih društvih, ki se jim bosta kmalu pridružili še društvi v Podbrezjah in Stražišču. Že sedaj imajo društva več kot 23.000 članov, ki se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi. Vsako leto pripravijo več kot 600 raznih prireditev, ki privabijo številne obiskovalce. Žal pri tem društvom že pohaja sapa, saj Dobitniki priznanj s predsednikom in sekretarjem Gorenjske turistične zveze. nimajo podpore turističnega gospodarstva in okolice. Upanje jim dajejo priprava nove zakonodaje, dobra letošnja sezona, uspešno vključevanje mladih v projekt Turizmu pomaga lastna glava in vse več sodelavcev akcije Gorenjski nagelj na gorenjske balkone ter projekta Moja dežela lepa in gostoljubna. Na srečanju so podelili priznanja za zmagovalne kraje v regijskem ocenjevanju. Pri večjih me- stih ga je dobil Kranj, pri srednjih Škofja Loka, pri manjših pa Cerklje in Šenčur. Izrazito turistični kraj je Bohinj, turistični Gozd Martuljek, izletniški Begunje, hribovski kraj Apno in Sorica, drug kraj pa Dvorska vas. Priznanja so si prislužili še OŠ Tržič in OŠ Cerklje, Visoka turistična šola Bled in Kamp Šobec. Za preteklo dejavnost so s priznanji nagradili Turistično društvo Naklo, Rajka Bernika iz TD Bled in Miha Sušnika iz TD Besnica. Vsem nagrajencem je čestital predsednik TŽS dr. Marijan Rožič. Kot je dejal, društva v vseh krajih pomembno prispevajo k razvoju slovenskega turizma. Za to si je vrsto let v Gorenjski turistični zvezi prizadeval tudi Andrej Babic, ki so mu na srečanju podarili torto za 80. rojstni dan. Stojan Saje Preddvor - Misel o ustanovitvi krajinskega parka je znova aktualna, ker bi s tem poleg ohranjanja naravne in kulturne dediščine lahko pospešili prilagajanje tradicionalnih dejavnosti novim tržnim pogojem v Evropski uniji, omogočili trajnostni turistični razvoj in z njim povečali tržno vrednost tega prostora in se pre-komejno povezali z regijskim parkom Karavanke v sosednji Avstriji. S sodobnim načinom upravljanja parka bi morali poskrbeti za to, da bi bila zaščitena hkrati narava (kot rezervat pitnih voda) in bi ta zaščita ne omejevala gospodarskih in drugih interesov prebivalcev parka. O sedanjih izkušnjah dveh zavarovanih območjih v Kamniško - Savinjskih Alpah (Logarske doline in Robanovega kota) je na srečanju predstavnikov občin in regionalnih razvojnih agencij v Preddvoru govoril Avgust Lenar iz Logarske doline. Janez Čerček iz občine Solčava, ki ima del svojega območja že zaščitenega, je povedal, da je njihov občinski svet že pritrdil možnosti širjenja krajinskega parka, vendar s soglasjem ljudi, ki tu živijo. Pri domačinih je treba nastopiti z odprtimi kartami in jim povedati, kaj s parkom pridobijo in kaj izgubijo, kar naj bo predmet posebne študije. V Preddvoru smo slišali, da bo ta narejena do februarja prihodnjega leta. Občine Preddvor, Jezersko, Kranj, Luče, Sol- Vračajo mu stari blišč VTuštanjskem gradu so pred kratkim uredili poročno dvorano, lastnik razmišlja tudi o gostinski ponudbi. Pogajanja da, podpis (še) ne Bled - "Vlada je pripravila osnutek pogodbe o primopredaji, vendar sem se po premisleku odločil, da ga ne podpišem. Ne bom grobar Blejskega gradu, je na sredini seji občinskega sveta dejal blejski župan Jože Antonič. Moravče - V gradu Tuštanj, ki so ga pred časom razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, so uredili tudi poročno dvorano. Preteklo soboto je tako zakonsko zvezo v njej že sklenil prvi par iz Moravč. V obnovo gradu je občina doslej vložila približno 15 milijonov tolarjev, prav toliko pa preko razpisov še ministrstvo za kulturo. Grad so začeli prenavljati v začetku devetdesetih let, ko so najprej opravili statično sanacijo dveh zunanjih zidov ter obnovili arkade in ostrešje. Leta 1995 je občina podpisala najemno pogodbo z lastnikoma Ano in Petrom Pirnatom, s katero so se obvezali, da bodo v zameno za plačevanje najemnine prenovili severni trakt. Obnova se je začela dve leti kasneje. "Stropi so bili povsem strohnje-ni, tako da je bilo treba zame- njati celotno betonsko ploščo, zamenjali smo tlake, električno napeljavo in vgradili nova okna, popolnoma smo obnovili tudi stara vrata med posameznimi prostori," je razložila vodja oddelka za finance Marjanca Ur-banija V sedanji poročni dvorani so letos obnovili tudi stenske posli kave, stare 300 do 400 let, ki so jih našli pod ometi. Zdaj naj bi prišla na vrsto še sprejemnica, ki jo bodo uredili pred poročno dvorano. Peter Pirnat je pojasnil, daje Tuštanj-ski grad eden redkih, ki ni bil nikoli podržavljen, kar je po njegovem mnenju tudi razlog, da se je ohranilo toliko avtentične opreme. Ta je na ogled v grajskem muzeju, zbirko pa naj bi sčasoma še dopolnjevali z re-stavriranimi predmeti. V atriju gradu, ki je grajen zelo akustično, organizirajo koncerte in druge kulturne dogodke. "Razmišljamo tudi o tem, da bi dejavnosti dopolnili še z gostinsko ponudbo in bi sčasoma gradu znova vrnili stari blišč." Grad so zgradili konec 15. stoletja, v sedanjo obliko pa je bil pozidan leta 1670. Mateja Rant Blejski občinski svetniki že dolgo niso bili tako enotni, kot pri tokratni odločitvi, da občina tudi v prihodnje upravlja z Blejskim gradom. Slišati je bilo celo predloge, naj sproži postopek za vrnitev gradu v občinsko last, vendar je po dolgi razpravi prevladalo mnenje, naj se župan najprej pogaja za upravljanje z gradom, kar je občina doslej uspešno opravljala. Pred dvema letoma je Blejski grad postal državna last, ministrstvo za kulturo pa je za upravljavca izbrala Narodni muzej Slovenije. Odločitev po mnenju svetnikov ni bila modra, saj na gradu ni le muzej, ampak je treba tržiti še ostalo turistično ponudbo gradu. Zanimiv ni le kulturni spomenik kot tak, ampak tudi prihodek gradu, saj je svetnik Vinko Gole ob tem dejal, da ima Blejski grad večji obisk kot vsi ljubljanski muzeji skupaj, število obiskovalcev pa se zadnja leta še povečuje. Odvetnik Mitja Ulčar je menil, da ima blejska občina dovolj argumentov za spremembo vladne odločitve o novem upravljavcu, ki je sicer zakonita, vendar je bila sprejeta brez vsakršnega sodelovanja občine. V razpravi je bilo slišati predloge o pravnem sporu, Ulčar pa je svetoval zmernost in pogajanje predvsem o upravljanju, ne pa tudi o lastništvu. Svetniki so župana pooblastili za pogajanje z državo - lastnikom gradu. Renata Škrjane Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXX. del) Trdno namreč verujem, da bo moja pritožba uspešna in da bo s tem ustavljena protiakcija tako Proti meni, kot proti akciji v celoti. Tudi na misel mi več ne hodi, da bi se odpovedal poslanskemu mandatu, kajti prepričan sem, da občinska skupščina, s katero sem vsa poslanska leta izjemno tesno in kreativno sodeloval, ne bo sprejela kakršnegakoli meni sovražnega stališča. Ob vedenju, da nas široka javnost sploh ne obsoja, in da s simpatijami ocenjuje našo akcijo, sem trdno upal, da bodo tudi najbolj "šturo" usmerjeni nosilci Protiakcije morali popustiti in me rehabilitirati. Prepričan, daje Protiakcija že presegla vse meje. o njej se je razpravljalo in sklepalo v vseh krajih po vsej Sloveniji in daleč preko njenih meja, ter da se s tem nerazumno, neodgovorno in celo "trapasto" zavirajo mnogo pomembnejši in celo usodno pomembni problemi gospodarstva in ekonomije, sem menil, da se moramo kar najhitreje vrniti k razreševanju teh slednjih, ne pa v nedogled pogrevati, razpihovati, "poglabljati" in iskati za lase privlečene "temne subjektivne sile". Kako hudo sem se motil.... Trdno verujoč v prakso že dosežene in v parlamentu kar čes-tokrat prakticirane stopnje demokratičnosti, kjer so racionalna ekonomska stališča večkrat pre- vladala nad političnimi, mi je bilo več kot evidentno, da meni izrečene politične obsodbe v oblastni strukturi (torej v občini in republiki) ne bodo niti sprejete, niti kakorkoli drugače potrjene... Res, huda, huda zmota... V Domžalah me poišče Jože Pogačnik, o katerem je Skok uradno izjavljal, da se je pokesal in distanciral od akcije. "To je popolna laž...," ogorčeno izjavlja in nato: ... "...in pravkar sem napisal izjavo, da se od akcije nisem, niti ne bom distanciral..." 6. VIII. 1971 (petek) Današnji KOMUNIST prinaša dva pomembna zapisa, ki ju je verjetno pripravil novinar Krivo-kapič. Pod naslovom "Odgovornost poslancev" prinaša najprej stališča sekretariata CK ZKS, ki jih je izrekel Kučan, omenjam pa jih v tekstu z dne 1. avgusta 1971, v nadaljevanju pa še povzetek širše informacije, ki jo je na posvetu predstavil Martin Košir. Oba sta neprijazna ne le do nas treh, pač pa tudi do vseh sopodpisnikov. V drugem, ki se začenja z velikim naslovom "Cene Matičič izključen iz Zveze komunistov", je priobčen zapis o seji v Domžalah. Kljub temu da je neprimerno ostrejši od onega v Delu, je do določene mere še vedno primerno "fair". Bo vendarle prevagala treznost in pomirljivost? Ob 13. uri se Tone Remc, jaz in dr. Vojan Rus, ki je pogovor organiziral, sestanemo s članom ožjega vodstva SZDL Tonetom Fajfarjem. Tudi on je mnenja, da je gonja proti nam trem popolnoma nepotrebna, vendar pa tudi, da smo hudo kršili ustaljene in običajne norme obnašanja. Kljub še vedno ostrim obtožbam je pomirljiv; imam celo občutek, da bodo v SZDL poizkušali ustaviti gonjo, kajti kar nekaj članov vodstva je mnenja, da je nepotrebna in tudi že škodljiva. Seznanjeni, da med poslanci "podpisniki" že zbirajo gradivo, mu izročimo naše prispevke k zbiranju dokumentacije o poteku akcije 25 poslancev. Remc me seznani, daje o domžalski seji 4. avgusta poročal mariborski VEČER, naslednjega dne pa pod naslovom "Poslanik Matičič izključen iz SK" tudi zagrebška BORBA. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 čava in tudi Kamnik se zanimajo za sodelovanje v tem parku, kasneje bi se lahko pridružile tudi ostale zainteresirane občine. Ivan Hočevar iz mestne občine Kranj predlaga, naj omenjene občine podpišejo pismo o nameri, sicer pa podpira postopnost vključevanja v krajinski park in opozarja na nujen nadzor. Gre za območja, ki bi jih prej ali slej morala zavarovati država, saj so naravni rezervati pitne vode, zato je nujno o namerah lokalnih skupnosti obvestiti tudi ministrstvo za okolje in prostor, ne pričakujejo pa, da bi to vleklo voz. Od države tudi ne pričakujejo, da bi v krajinskem parku vzpostavila tako neživljenjsko regulativo, kot jo poznamo v nekaterih drugih parkih. Slavka Zupan s podjetniškega centra BSC Kranj je dejala, naj bodo zaščite "mehke", to pa podpirajo tudi župani. Milan Kocjan z Jezerskega se v nasprotnem primeru namreč boji, da bodo ljudje možnost krajinskega parka odklonili, iz njihove občine zlasti tisti, ki so lastniki na obeh straneh državne meje in jih omejuje že režim v sosednji Avstriji. O zaščiti narave in obenem materialnem interesu lokalne skupnosti pa je govoril tudi župan občine Preddvor Franc Ekar, ko je omenjal problem reke Kokre. Iz njene struge namreč zajemajo za potrebe za-sneževanja smučišč na Krvavcu, tako da je njen vodotok usiha in se je zaradi tega že začela spreminjati narava v dolini reke Kokre. Obenem lokalna skupnost nima zaradi gospodarskega izkoriščanja reke nobenih materialnih koristi. Za skupni projekt regijskega parka bodo kandidirali za evropska sredstva Phare in In-terreg. Danica Zavrl Žlebir @©IMimJ©IMGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjane, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET. d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 5.032 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanie letna naročnina znaša 18.060 tolarjev V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). RAGOR v rdečih številkah Jesenice - Po treh letih od ustanovitve Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR-ja) letos pri poslovanju v prvem polletju izkazujejo 4,75 milijona izgube. Jeseniški občinski svet je direktorju Stevu Ščavničarju naložil, da do jutri izdela sanacijski načrt. Kot je Ščavničar svetnikom pojasnil na seji prejšnji četrtek, poglavitne razloge za rdeče številke vidi v izpadu dveh večjih projektov (pri enem postopek izbire po državnem razpisu še ni zaključen), kar predstavlja okoli 50 milijonov tolarjev, kasnitve izvajanja prednostnih projektov regionalnega razvojnega programa in izpada predvidenih državnih razpisov, pa tudi sprememb v kadrovski sestavi agencije. Jeseniški svetniki so si bili v razpravi edini, da je razvojno agencijo v tem delu Gorenjske potrebno ohraniti, vendar bodo poleg Občine Jesenice svoje stališče morale povedati tudi ostale ustanoviteljice, občine Radovljica, Bohinj, Žirovnica in Kranjska Gora. Po navedbah direktorja RAGOR-ja je po obsegu opravljenega dela videti, da jeseniška občina z naročili sledi letnemu programu, druge občine pa čakajo s pogodbami, saj kljub sprejetemu letnemu načrtu večkrat nimajo zagotov- ljenih sredstev za razvojne namene. To povzroča zamik v začetku izvajanja nalog in plačilu za opravljeno delo. Trenutno stanje z likvidnostnimi težavami agenciji onemogoča normalno delovanje, zato bodo morali temeljito spremeniti strategijo dela in verjetno predlagati tudi spremembi pri financiranju iz občinskih proračunov ustanoviteljic. Na Jesenicah verjamejo, da so izgubo sposobni pokriti, vendar niti z nepovratnimi sredstvi niti s kreditom. Možnosti pokrivanja izgube se do konca leta morda kažejo v tem, da RAGOR nekatere občinske projekte začne prej, kot je bilo predvideno, in več dela na evropskih razpisih, vendar bodo načrt sanacije podrobneje proučili na za jutri napovedanem sestanku s predstavniki ustanoviteljic. Bo pa najbrž kar držalo mnenje jeseniškega svetnika Tomaža Mencingerja, "da bi razvojna agencija morala občine zasipati z idejami, ne pa obratno." Mendi Kokot Veselje v Mošnjah S prenovo šole so pridobili dve učilnici in igralnico, v naslednjih dneh bodo obnovili še kuhinjo. Mošnje - "Zdaj bo tudi v Mošnjah program devetletne osnovne šole stekel tako, kot je bilo načrtovano, kar nam je uspelo s skupnimi močmi," je na prireditvi ob odprtju prenovljenih prostorov poudaril ravnatelj osnovne šole Antona Tomaža Linharta Srečko Toman. Da bi pouk lahko izvajali v eni izmeni, so namreč potrebovali še dodatno učilnico. "O preureditvi podstrehe, ki je zelo velika, smo razmišljali že prej, odločitev pa je padla letos poleti. Obnova je nato stekla zelo hitro, dela smo končali v dobrem mesecu in pol." Na podstrehi so uredili dve učilnici in igralnico, pripravili pa so tudi prostor, v katerem bodo kasneje uredili sanitarije. Po besedah župana občine Radovljice Janka S. Stuška je del denarja za obnovo, in sicer 4,5 milijona tolarjev, prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Srečko Toman je pojasnil, da so šolo, ki je bila zgrajena pred več kot sto leti, prvič obnavljali konec sedemdesetih let, koje iz takratne dvorazrednice nastala štirirazred-nica, zgradili pa so tudi prizidek za garderobe, sanitarije in knjižnico. V devetdesetih letih so na šoli izmerili premočno sevanje radona, kar so rešili z dodatnim prezračevanjem. V naslednjih dveh tednih pa bodo obnovili še kuhinjo in jo povezali z jedilnico. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Stari običaji v Mengšu Na tradicionalnem Mihaelovem sejmu več kot 25 tisoč obiskovalcev. Mengeš - Konec tedna je bila v Mengšu tradicionalna prireditev Mihaelov sejem, ki ga je že enajstič zapored pripravilo Kulturno društvo Mihaelov sejem skupaj s Turističnim društvom, Mengeško godbo in gasilci. Prireditev je bila letos namenjena predstavitvam starih običajev in opreme. To je bila tudi osrednja vsebinska nit nedeljske povorke po Mengšu, ki si jo je ogledalo v lepem sončnem popoldnevu več tisoč obiskovalcev. Prireditelji so tokrat povabili konjenike, prišli so vozniki s konjskimi vpregami iz Naklega, Smlednika in iz Tuhinjske doline. Iz Tunjic so na sejmu predstavili žganjekuho, v povorki pa so sodelovali tudi kolesarji s starimi kolesi in motoristi ter več kot 20 voznikov traktorjev različnih starosti, od najstarejših do najnovejših. V tradicijo Mihaelovega sejma pa vsako leto sodijo dva dneva tudi različne prireditve. Tudi letos je prireditveni odbor s predsednikom Štefanom Borinom poskrbel za pester program. Potem ko je sejem odprl predsednik Zveze kulturnih društev občine Mengeš Jože Vahtar, so se najprej predstavili mengeški godbeniki, ki bodo prihodnje leto proslavljali 120-letnico. Za naj- Oba dneva je bilo veselo tudi v prireditvenem šotoru. mlajše so prireditelji tudi letos pripravili otroški živžav, veliko zanimanje pa je najprej vzbudila predstavitev učencev iz har-monikarske šole Robija Stopar-ja, po tradicionalnem vlečenju vrvi pa tudi letos program Gorenjskega glasa z glasbenimi skupinami. Sobotni večer pa so sklenili Slovenski muzikantje. Nedeljski dopoldan je ob številnih obiskih in prodaji na stojnicah, ki jih je bilo letos 87, minil v promenadnem koncertu godb iz Mengša, Lesc, Lenarta in Kapele, ki so potem popoldan sodelovale tudi v sprevodu in predstavitvi stare opreme in običajev. Nedeljsko popoldne pa sta potem sklenila nastop Ivana Hudnika in ansambla Dori. Razglasili so tudi najlepšo stojnico, ki je bila tokrat stojnica podjetja Pictor iz Ljubljane s predstavitvami unikatnih poslikav. Prireditelji s predsednikom Štefanom Borinom so tako letos še enkrat uspeli pripraviti zelo uspelo prireditev, ki je postala poznana po vsej Sloveniji. Prav ta popularnost pa je tudi velika obveza za naprej, o kateri bodo morali predvsem finančno razmisliti tudi občinarji z županom, saj bodo zgolj z donatorji in sponzorji in s prostovoljnim delom prireditelji vse večji zalogaj težko zmogli. Andrej Zalar Kdor škodi ugledu, bo ob denar Železniki - Občinski svet občine Železniki je na zadnji seji sprejel dva sklepa glede medijsko zelo odmevnih dogodkov v zvezi z utišanjem zvonov v koprski stolnici na praznik Marijinega vnebovzetja, kjer je sodelovalo Kulturno društvo Rov iz Železnikov. Predlog sklepa, ki sta ga pripravila svetnik Janez Ferlan in predsednik Komisije za kulturo Matej Šubic, skrajšano govori o globokem nestrinjanju z dejanjem Kulturnega društva Rov. V občini, kjer je sodelovanje lokalne oblasti z vsemi župnijami na zgledni ravni, je tako početje naletelo na vsesplošno obsodbo. Svetniki so še navedli, da so posamezniki tega društva teptali simbol slovenske kulture in svobode, občini in mestu Železniki pa krnili ugled. Na dan seje je župan Mihael Prevc prejel tudi peticijo 196 občanov in občank. V njej so zapisali, da se vedno pogosteje tudi v njihovem okolju srečujejo z vandalizmi, neslanostmi in drugimi pojavi nestrpnega in nasilnega vedenja do ljudi, vrednot in dobrin. K peticiji nas je dokončno spodbudilo, so zapisali, sode- lovanje Kulturnega društva Rov Železniki pri kaznivem dejanju posega v tujo lastnino ter kaznivem dejanju javnega izražanja verske nestrpnosti v Kopru. Podpisniki peticije, s prvopodpisa- nim Jožefom Tuškom, menijo, da so se dolžni odzvati z ogorčenjem na vse pojave nestrpnosti in nasilja. Zahtevajo še, da se prepove financiranje organizacij in posameznikov iz občinskega proračuna, ki dopuščajo, zagovarjajo ali celo izvajajo aktivnosti, ki jih zakonodaja prepoveduje ali so celo v nasprotju z ustavo. Glede zahteve je svetnik Rudi Beri lik predlagal, da društ- vom, ki s svojim delovanjem škodijo ugledu občine, odtegnejo sredstva iz občinskega proračuna. To bi povzročilo proceduralne zaplete in objavo sklepov v uradnem listu za vsako dejavnost posebej (kultura, šport in druge), zato so sprejeli splošni sklep. Ta govori, da bodo svetniki o vsakem konkretnem primeru odločali na sejah občinskega sveta. Boštjan Bogataj Da hotelu v Stari Fužini Sprejetje odloka o ureditvenem načrtu Ribčev Laz je prižgalo zeleno luč gradnji hotela v Stari Fužini. Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svetniki so na zadnji seji z večino glasov, trije svetniki so glasovali proti, sprejeli programske zasnove in ureditveni načrt z amandmajem za območje RibČevega Laza v Stari Fužini. Nekateri svetniki so namreč menili, da hotel v Staro Fužino ne sodi, med domačini pa je slišati tudi pomisleke, da bodo zaradi hotela kratko potegnili predvsem lastniki zasebnih sob in apartmajev. Novi učilnici v Kovorju Ob 110-letnici šole v Kovorju so svečano odprli novi učilnici, česar so se najbolj razveselili učenci prvih razredov. Kovor - Pihalni orkester Tržič in množica ljudi pred podružnico OŠ Bistrica v Kovorju sta v petek popoldne napovedala, da se tam dogaja nekaj pomembnega. Vsi niso niti mogli vstopiti v novo učilnico na nekdanjem podstrešju, kjer je domačine in goste pozdravila ravnateljica Marija Klofutar. Dejala je, da je obnova šole najlepše darilo za njeno 110-letnico. Učenci, učitelji in starši so hvaležni, da lahko imajo pouk v eni izmeni tudi ob prehodu v devetletko. To je omogočila izdelava dveh novih učilnic. Skupno jih imajo pet, kjer obiskuje pouk 87 učencev razredne stopnje, imajo pa tudi dva oddelka podaljšanega bivanja. Dobro delo učiteljev in ravnateljev v tržiških šolah je pohvalil župan Pavel Rupar, ki je simbolično odprl novi učilnici. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri obnovi šole, zlasti izvajalcem del. Ob tem je izrekel kritiko državi, ki na občine prelaga vsa finančna bremena pri zagotavljanju pogojev za devetletko v podružničnih šolah. Obnova šole v Kovorju jih bo stala približno 50 milijonov tolarjev. Da ta denar ni porabljen zaman, so z izvirnim kulturnim programom dokazali učenci ob pomoči svojih učiteljic. Povedali so marsikaj o zgodovini svoje šole, kar so zvedeli ob pogovori s starejšimi krajani. Besede so prepletli s pesmijo in glasbo, nastop pa so zaokrožili z igro o odnosih med učiteljem in učenci pred stoletjem in več. S tem so izrazili svoje veselje, da je sedaj marsikaj drugače. Stojan Saje Pri pripravi ureditvenega načrta so upoštevali skoraj vse pripombe javne obravnave, Zora Završnik Črnologar z blejskega Projektivnega biroja Kontura je ob tem povedala, daje bil podoben projekt v Stari Fužini predviden že pred desetimi leti. Od tedaj seje spremenila vsebina pozidave, saj je od načrtovanega hotela s 500 ležišči in kampa za 500 gostov ostal le hotel najvišje kategorije z največ 300 ležišči. Pri njegovem načrtovanju so upoštevali zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, svetniki pa so sprejeli tudi amandma, ki ga je predlagal svetnik Dušan Jovič in predvideva ureditev nove vlake in obračališča za tamkajšnje kmete in gozdarje, stroške pa mora prevzeti investitor. Branko Tramšek, direktor podjetja Alpinum, d.d., ki bo gradilo hotel v Stari Fužini, je podrobno predstavil načrte podjet- ja in svetnikom odgovoril tudi na vprašanja o poslovanju omenjenega podjetja, kije bilo v zadnjem času deležno precejšnjega nezaupanja domačinov. Tramšek je povedal, da bo hotel namenjen zahtevnejšim gostom, saj bo imel pet ali več zvezdic, v sedmih bohinjskih hotelih, ki so v lasti podjetja, pa bo skupaj okoli 1000 ležišč. "Uredili bomo depandanso ob hotelu Zlatorog, na Voglu planšarsko vas, Ski hotel na Voglu bomo odprli še pred koncem leta, hotel Pod Voglom ostaja športni hotel visoke kakovosti, hotel Bellevue bomo preuredili v tako imenovani "romantični hotel", prenovili bomo kraljevo vilo ob hotelu Bohinj, potrebujemo pa še hotel z vvellness programom, kar naj bi bil hotel v Stati Fužini. V njem bo zaposlenih okoli 80 ljudi, prednost bodo imeli domačini. Njegove kapacitete smo zmanjšali za 70 odstotkov in ne vidim razlogov za negotovost in nenaklonjenost domačinov, ki jih bomo povabili, da bodo sodelovali tudi pri načrtovanju njegove zunanje fjodobe," je pojasnil Tramšek. Županja Evgenija Kegl Korošec je ob tem dodala, da so z izglasovanim odlokom dali zeleno luč gradnji hotela, o njegovih kapacitetah pa bodo zadnjo besedo v presoji vplivov na okolje in prostor rekli neodvisni strokovnjaki. Svetnik Jože Žvan je dejal, da si želi, da v Bohinj pride denar, ki ni umazan in ni povezan z Zbiljskim gajem, povezanost Alpinuma z omenjeno afero je Tramšek zanikal, svetnica Darja Sorč je izrazila dvom o koristnosti naštetih projektov za Bohinj in dejala, da se boji, da bo oaza miru postala Las Vegas in da bo gostov več kot domačinov, svoje nezaupanje do novih lastnikov pa je javno predstavil tudi svetnik Franc Kramar. Slednji je omenil tudi proteste krajanov Stare Fužine proti gradnji hotela. "Podjetje Alpinum me preseneča. Zgodil se je čudež, nemogoče je verjeti, da v Bohinj prihajajo tolikšne milijarde," je še dodal Kramar. Renata Škrjane Sola namesto kulturnega doma K°nčan pni dei plinovoda ^""^ Žirovnica - Prejšnji petek so i/ merilno reducirne post nji- \ V denacionalizacijskem postopku je Rimskokatoliško župnijstvo v Predosljah pristalo, da namesto prosvetnega doma, zdaj doma kulture, dobi nazaj staro šolsko stavbo ob cerkvi. Predoslje - Po prvi odločbi, izdani leta 1996, je kranjska upravna enota Rimskokatoliškemu župnijstvu v Predosljah vrnila prosvetni dom. Ta je bil pred denacionalizacijo v občinski lasti, v preteklosti pa so tako krajevna skupnost Predoslje kot krajani v njegovo širitev in obnovo vložili veliko denarja in prostovoljnega dela. Krajevna skupnost ima v domu svoje prostore, oder v dvorani pa vsako zimo zaživi z novo gledališko uprizoritvijo domačih igralcev. V denacionalizacijskem postopku krajevna skupnost Predoslje ni sodelovala kot stranska udeleženka, zato je mestna občina Kranj zahtevala obnovo postopka. Upravna enota Kranj ga je dovolila, župnijski urad Predoslje se je na tak sklep pritožil, na ministrstvu za okolje pa so pritožbo zavrnili. V obnovljenem postopku sta občina in krajevna skupnost župnijskemu uradu predlagali poravnavo, o kateri bo jutri odločal tudi mestni svet. Mestna občina Kranj v zameno za dom kulture ponuja staro šolsko stavbo z zemljiščem ob cerkvi, v kateri je zdaj še arhiv in stanovanje v prvem nadstropju. Občina se obvezuje, da bo v primeru poravnave stavbo izpraznila najkasneje v treh letih od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Zemljiškoknjižna lastnica stare šole je sicer osnovna šola Predoslje, ki od nje nima ničesar, dejanska lastnica pa je mestna občina Kranj. Obe nepremičnini je avgusta letos ocenil tudi sodni cenilec Roman Logar. Gre za enakovredno premoženje, po njegovi cenitvi je nacionaliziran dom kulture z zemljiščem vreden 75,8 milijona tolarjev, stara šola z zemljiščem pa 75 milijonov tolarjev. V rimskokatoliškem župnijstvu Predoslje se s poravnavo strinjajo. Helena Jelovčan Ubranost v dvoje in v zboru Na to prisega dupljanski pevec Lucijan Snedic, ki je z ženo Silvo praznoval zlato poroko. Žirovnica - Prejšnji petek so iz merilno reducirne postaje v bližini obvozne ceste za Breg pri Žirovnici v novo zgrajeni prvi del plinovodnega omrežja žirovniške občine spustili plin in potrdili, da je vse pripravljeno za priključek gospodinjstev. Od 5. junija, ko so na Bregu zakopali v plinovodno traso, do 26. septembra je koncesionar Plinstal z Jesenic s podizvajalci (Kovinarjem Gradnje z Jesenic in njegovim kooperantom za zemeljska dela Eurotim ter Dominvestom Jesenice za nadzor) zgradil 7128 metrov plinovoda, hkrati pa še obnovil 2595 metrov vodovodnega omrežja in položil 2480 metrov zaščitnih cevi za javno razsvetljavo. S tem, ko je plinovod v Žirovnici, so najzahtevnejši deli z reducirno merilno postajo, večjimi premeri cevi, križanja z železnico že zgrajeni. Zaenkrat imajo za hišne priključke podpisane 104 pogodbe, letos in prihodnje leto bodo priključili 98 uporabnikov, v načrtu pa je izvedba še 72 priključkov. Iztok Šimnic, direktor Plinstala, projekt ocenjuje za pomembno energetsko naložbo tudi za njihovo podjetje. To je prva koncesija, ki sojo sklenili, čeprav seje že bivše podjetje Vodovod, iz katerega so svojo dejavnost zaradi lastninjena izločili, ukvarjalo z distribucijo plina. "To območje smo skušali zaokrožiti tudi zaradi gospodarnosti. Dežurno službo imamo organizirano že več let in pokrivanje Žirovnice ne pomeni nobenega dodatnega stroška." Zgornje Duplje - Cerkev sv. Mihaela je bila minulo nedeljo dopoldan pretesna za vse, ki so se tam zbrali na praznik njenega zavetnika za posebno svečanost. Pred oltar sta namreč po 50 letih ponovno stopila Lucijan in Silva Snedic. Kot je povedal domači župnik Franc Grahek, je z veseljem privolil njuni želji za sveto mašo v podružnici. Luči, kot ga kličejo domačini, je zvest cerkveni ključar in pevec. Harmonijo glasov neguje tako v zboru kot doma. Pred zlato poroko je zaupal, da v njihovi hiši ne poznajo prerekanja. Svojo družico je spoznal med vajami za igro na vaškem odru. Dupljanci so od nekdaj delovali skupaj. Silva je bila ena od treh deklet, ki so se rodile Mariji in Ignacu na kmetiji pri Čevku v Zgornjih Dupljah. Tudi pri Va/nikarju v Spodnjih Dupljah, kjer je bil doma Lucijan, so imeli tri otroke. Drugi od fantov se je ogrel za najmlajšo Čevko-vo hči. Poročila sta se 3. oktobra 1953. Zanimivo je, da sta imela cerkveno poroko prav na sejemski dan v Zgornjih Dupljah, civilni obred pa v tedanji občini Naklo. Zato je bolj razumljivo, da sta prišla na zlato poroko poleg drugih gostov tudi župan in podžupan sedanje občine s soprogama. Mladoporočenca sta sprva živela pri Snedičevih, a sta že gradila lastno hišo. Ko sta se leta 1955 vselila vanjo, je imel sin Rado eno leto. Njemu sta se pozneje pridružili še hčerki Erika in Majda. Silva je le nekaj let delala v kranjski Iskri. Zaradi bolezni je pustila delo in se posvetila družini. Lucijan je služil kruh kot elektroinštalater v Iskri, ETP in Porodnišnici Kranj. Sedaj je že šestnajst let v pokoju. Do nedavnega je skrbel za vzdrževanje hiše in vrta, a je to delo prepustil mlajšim. Doma je Erika z družino, Majda živi v Goricah, Rado pa v Šenčurju. Pogosto se obiskujejo. Največ se jih zbere ob skupnih praznovanjih, ko se pridružijo vnukinja Justi in vnuki Boštjan in Luka ter Andrej in Matej. Na svečano kosilo ob zlatem jubileju so prišli razen svojcev še prijatelji. Slavljenca sta bila posebej ponosna, da sta prvi par po več letih, ki je v Dupljah slavil zlato poroko. Žal tega ni dočakal noben drug Član njunih družin. Stojan Saje Nastavitve v merilno reducirni postaji pred izpustom plina v omrežje. Po besedah župana Franca Pfajfarja je z zaključkom prve faze izgradnje plinovodnega omrežja dana možnost, da se bodo tisti, ki so se odločili za priključek, letošnjo zimo že greli na plin. Upa, da bodo dobre izkušnje uporabnikov pregnale dvom in strah pred plinom in bo število uporabnikov doseglo interes pred šestimi leti, ko seje za uporabo tega energenta zanimalo 400 do 500 gospodinjstev. S koncesionarjem se bodo morali tudi dokončno dogovoriti za pogoje oblikovanja cene, drži pa, da večje število uporabnikov pomeni ugodnejšo ceno. Po izračunih Plinstala konec julija znaša cena zemeljskega plina z ekološko takso, trošarino in davkom na dodano vrednost 82,40 tolarjev na kubični meter inje ugodnejša od cene propana, pa tudi od kurilnega olja. Mendi Kokot Nova šolska kuhinja in učilnica Podružnica Osnovne šole Tržič v Podljubelju je dobila sodobnejšo kuhinjo z jedilnico, kjer otroci od letos prvič tudi kosijo. Mihaelov semenj na Dovjem Na Dovjem so že četrtič pripravili Mihaelov semenj, ki postaja znan po domačih dobrotah. Pod Ljubelj - Podružnična šola je ena od starejših stavb v Podljubelju, ki je zadnja leta doživela kar nekaj posodobitev. Leta 1999 so v zgradbi napeljali centralno ogrevanje. Leto zatem so predelali dve manjši učilnici v prvem nadstropju v eno večjo. Med letošnjim poletjem so se lotili večje adaptacije prostorov v pritličju. Iz manjše kuhinje in zbornice je nastala večja kuhinja z jedilnico. Kuhinja je dobila sodobno opremo. Kot ugotavlja kuharica in čistilka Alenka Lindav. so pogoji za delo veliko bolšji kot prej. Sama je najbolj vesela garderobe, učenci Pa jedilnice z osmimi sedeži. Večina od 27 učencev prihaja na kosilo, ki ga letos prvič vozijo v fodljubelj iz centralne šole v Tržiču. Malico pripravljajo sami, zato je bila preureditev kuhinje nujna. Uporabljajo jo od začetka meseca, minuli četrtek pa so povabili na ogled novih pridobitev domačine in goste. Vodja šole Helena Ahačič je povedala, da so letos preuredili tudi prostor na podstrešju, ki je bil prej namenjen za malo šolo. Sedaj ima tam pouk 6 otrok 1. razreda devetletke, ki so dobili nove mize, stole in peskovnik. V zgornjo etažo so napeljali vodovod in v nekdanjem kabinetu uredili zbornico. Kot je opisala Maja Ahačič, so imeli precej dela s selitvami. Pri tem so učiteljicam priskočili na pomoč poleg hišnika tudi starši. Vsem, ki so karkoli prispevali za obnovo, so se učenci zahvalili z nastopom. Gostom so poklonili ploščo "Zmajska" z zgodbo o nas- tanku Tržiča. Ravnatelj OŠ Tržič Janez Godnov je izročil lončnico kuharici Alenki v zahvalo za vztrajno delo med počitnicami. , Prizadevnost šolskega kolektiva je pohvalil tudi tržiški župan Pavel Rupar. Za investicijo, bo občina odštela 7,8 milijona tolarjev. Zavedajo pa se, da bo potrebna tudi širitev šolske zgradbe, radi pa bi tudi boljše igrišče. Stojan Saje Dovje - Razvojna zadruga Dovje in Turistično društvo Dovje - Mojstrana ob pomoči domačih gasilcev, žena in deklet z Dovjega vsako leto pripravita Mihaelov semenj. Semenj so letos organizirali že četrtič, tokrat so kot ponavadi na stojnicah prodajali domače dobrote, obiskovalci pa so si izdelke domače obrti lahko ogledali ali jih kupili v trgovinici pr'Katr sredi vasi, kjer je tudi bila prireditev. Popoldan so nastopili otroci v pravljicah, ki jih na Dovjem Učenci so izročili darila županu, izvajalcem del in ravnatelju Godnovu. Cene Avguštin častni občan Radovljica - Radovljiški občinski svetniki so na zadnji seji soglasno sprejeli sklep o podelitvi naziva častnega občana občine Radovljica dr. Cenetu Avguštinu, umetnostnemu zgodovinarju, za izjemne dosežke pri ohranjanju kulturne dediščine. Avguštin je strokovnjak in izjemen poznavalec naravne in kulturne dediščine, ki je desetletja proučeval kmečko in meščansko arhitekturo. Je znanstveni skrbnik in utemeljitelj radovljiške mestne arhitekture, skoraj dve desetletji je bil ravnatelj Gorenjskega muzeja, s svojim delom pa je pomembno prispeval k popularizaciji znanosti in umetnosti. Med njegove pomembne raziskovalne posege spada radovljiško staro mestno jedro s svojo meščansko arhitekturo. S posebno pozornostjo se je dr. Avguštin lotil zgodovine delovanja kamnoseške delavnice Kocijančičev s Črnivca, ki je v svojem tristoletnem obstoju vtisnila pečat gorenjski kmečki, fužinarski, fevdalni in cerkveni arhitekturi. Med najbolj vidne spomeniško-varstvene posege spadajo tudi konzervatorska dela na gradu Kamen v Begunjah, zelo pomembne pa so njegove raziskave gorenjskih mest s poudarkom na umetnostno-zgodovinski problematiki. Konec leta bodo v Radovljici pripravili pregledno razstavo Avguštinovih znanstvenih del in ostalih publikacij. Dr. Cene Avguštin je peti častni občan radovljiške občine, pomemben in časten naziv so doslej prejeli arhitekt Ivan Vurnik, politik Josip Rus in glasbenika Slavko Avsenik in Uroš Krek. Renata Škrjane predstavljajo že nekaj let in ki so jih začeli v okviru celostnega razvoja podeželja. Domači otroci ob pomoči starejših animator-jev zelo prijetno predstavljajo domače pravljice, ki jih je v treh knjigah napisal pisatelj Mirko Kunčič. Po teh pravljicah na Dovjem, v Mojstrani in v okolici gradijo tudi pravljične poti in jih opremljajo s primernimi kažipoti. Na šestih krajih zunaj vasi Dovje potekajo posamezne predstavitve 's pravljičnimi junaki. Zanimivo je, da so jih doslej zelo dobro ocenili otroci, ki so sijih ogledali, a tudi strokovnjaki so polni pohval. Dovške in mojstranške pravljične poti in pravljični junaki bodo objavljeni v reviji National Geografic na petih straneh, vključili pa so jih tudi v knjigo Slovenske pravljične poti. Na Dovjem in v Mojstrani torej znajo ohranjati ljudsko izročilo, še posebej med mladimi. Pri tem jim pomagajo prav vsi, ki jih zaprosijo za pomoč, saj na pravljičnih poteh potrebujejo tudi primerne "kulise", da so igre bolj avtentične. Razen tega za pravljice izdelujejo posamezne izdelke m jedi, ki so značilne za pravljične junake. Mihaelov semenj je poleg domačinov obiskalo precej obiskovalcev od drugod. Poleg stojnic si je večina, ki so bili na semenju prvič, ogledala zanimivo etnografsko hišo pr'Katr sredi vasi, ki postaja zbirališče vseh, ki uživajo v stari slovenski izbi ob izključno le domačih jedeh. Darinka Sedej IMATE IZDELKE - KAPITAL. NE PA POTI DO TRGA EU? PRILOŽNOST Smo slovensko podjetje s podružnico v Augsburgu, Nemčija. V letošnjem letu smo že prodali za več kot 1 milijon EUR lastnih izdelkov skozi TV prodajo, kataloško prodajo in preko drugih prodajnih poti v Nemčiji. Da bi podprli naš plan širitve, potrebujemo resne investitorje in nove izdelke. Če ste zainteresirani za sodelovanje z dinamičnim slovenskim prodjetjem na evropskem trgu, vas prosimo, da se nam oglasite. Iščemo resne ljudi, ki lahko investirajo minimalno 25.000 EUR; če ste zainteresirani, pokličite: GSM: 041 678 654. ARCUS INTERNATIONAL, d o o . Kajakaška 29. Ljubljana V Kranju relikvije oglejskih svetnikov Spomin na svetega Kancijana, ki mu je posvečena kranjska farna cerkev, je v soboto povezal Kranj, Skocjan ob Soči v Italiji in Skocjan ob Klopinjskem jezeru na Koroškem. Kranj - Slovesnost je bila na visoki ravni, saj so seje udeležil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode in župana Kranja in Škocjana ob Soči Mohor Bogataj in Paolo Pizzoni, koroški Skocjan pa je zastopal podžupan. Srečanje, posvečeno 1700-letnici smrti oglejskih mu-čencev Kancija, Kancianelle, Kancijana in njihovega vzgojitelja Prota, se je začelo s sveča- nim sprejemom relikvij mučen-cev, ki so jih posebej za to priložnost pripeljali iz Ogleja ob Soči v Kranj. Kranjski župnik, dekan in prelat Stanislav Zidar je v pozdravnem nagovoru dejal, da je to za Kranj posebna čast. Posebnega pozdrava so bili deležni tudi župniki in verniki iz župnij, v katerih imajo cerkve, posvečene svetemu Kanci-janu. Povorka z župnijskim ban- Relikvije svetnikov iz Ogleja so pripeljali v Kranj v posebnih posodah. derom, kranjskim pihalnim orkestrom, skavti, duhovščino in verniki je krenila proti kranjski cerkvi, kjer je bilo slovesno ma-ševanje, ki ga je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Pevci in glasbeniki so pod vodstvom Angele Toma-nič izvajali izbran kulturni in glasbeni program. Po majskem srečanju v Italiji je bila tokratna slovesnost v Kranju že druga po vrsti. Odmevi so bili ugodni in vse kaže, da bo Kancijan še naprej združeval ljudi in mesta iz treh sosednjih držav, ki bodo maja prihodnje leto vse članice Evropske unije. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič Država in religija v Evropski uniji Kranj - Statistično gledano (za leto 1995) je v Evropski uniji največ katoličanov (58,40 odstotka), nato pridejo na vrsto protestanti (18,40 odstotka), anglikanci (11 odstotkov), grški pravoslavni (2,70 odstotka), muslimani (2 odstotka), judje (0,04 odstotka) in znaten del pripadnikov vzhodnih religij ali pa tudi ateistov (7,50 odstotka). Lahko rečemo, da je jug Evropske unije bolj katoliški, bolj ko gremo proti severu, bolj okolje postaja protestantsko. Glede na to, da je odstotek katolikov največji, mora vsaka država nekako urediti odnose z lokalno škofovsko konferenco in preko tega tudi z Vatikanom. Vendar pa so z nastopom verske tolerance in ločitvijo cerkve od države tudi druge verske skupnosti zahtevale podobne rešitve. V Evropski uniji tako obstajajo trije različni modeli urejanja odnosov med državo in verskimi skupnostmi. Prvi je sistem državne cerkve. Zanj je značilna tesna povezanost med politiko in cerkvijo. Ta sistem poznajo v Angliji, na Švedskem, v Grčiji, na Danskem in Finskem. Drugi sistem temelji na popolni ločenosti religije od države. Tega najdemo v Franciji in na Nizozemskem. Tretji model pa predpostavlja ločitev religi- je od države, hkrati pa priznava veliko skupnih nalog. Ta sistem pa obstaja v Avstriji, na Irskem, v Nemčiji, Belgiji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Luxemburgu. Na katoliškem Irskem ima cerkev veliko večji vpliv, kot pa to piše v ustavi. Tako lahko rečemo, da obstaja večja podobnost med Grčijo, Španijo in Italijo kot pa med Grčijo, Anglijo in Dansko. Vendar pa kljub temu med temi sistemi obstajajo neke skupne točke. Protiverski naboj se je tekom stoletij zmanjšal in verskim skupnostim je bil dan večji prostor za delovanje ter dopuščena večja svoboda. Vera je bila priznana kot pomemben družbeni dejavnik in država je začela ustvarjati primerne pogoje za izpolnjevanje verskih potreb. V državah, kjer obstaja državna cerkev, pa so vedno glasnejša gibanja, ki želijo, da se cerkvam ta status odvzame. V Angliji gre mnogim v nos, da ima anglikanska cerkev (Splošni zbor anglikanske cerkve) vedno večjo moč političnega odločanja. Verskim skupnostim pa je bila priznana tudi pravica do samoodločanja. To pomeni, da ni nikjer več zapisano, kaj kdo mora verovati in prakticirati. Vsaka verska skupnost to določi za lastne Člane in država nima besede pri tem. Seveda le dokler s kakim svojim ritualom ali pravilom ne krši človekovih pravic ali direktno kazenskega zakonika države. Zaradi neurejenih odnosov pride lahko zelo hitro do žaljenja verskih čustev, kar je kršitev človekovih pravic. Do tega prihaja predvsem nezavedno, zaradi pomanjkljive informiranosti, kot kaže sledeči primer, ki se zdi na prvi pogled povsem brez veze, če pa se poglobimo v verska čustva posameznika, pa opazimo, da je velikega pomena. Leta 1976 je bila ga. Prais povabljena na pisni preizkus za delovno mesto v Evropskem svetu. Preizkus za vse prijavljene je potekal v petek (verjetno pozno popoldne). Ga. Prais pa je bila judovske vere (v petek s sončnim zatonom se začne judovski dan počitka) in soji verske navade preprečile udeležbo. Primer je bil podan Evropskemu sodišču za človekove pravice, ki je ugotovilo, da ustanova sicer ni kršila zakonov, priporočilo pa, naj se ustanove skušajo izogniti sporom verske narave. Primer je bil v Evropski uniji sprejet kot precedenčen in sodba je postala zgled za vse ostale sodbe v zadevi verske svobode. Dominik Frelih Prazniki in godovi Frančišek in njegovi frančiškani Sveti Frančišek Asiški je zavetnik številnim Slovenkam in Slovencem, ki jim je ime Franc, France, Francelj, Franci, Frančiška, Francka, Franka ali Fanči. Danes, 30. septembra, se katoliška cerkev spominja duhovnika Hieronima, škofa Gregorja Armenskega in spokornice Zofije. Hieronim je še posebej čaš-čen zaradi prevoda celotnega svetega pisma v latinščino. Zapustil je Rim in je živel v Betlehemu. Jutri bo prvi dan oktobra in bodo praznovali cerkvena učiteljica Terezija Deteta Jezusa in škofa Emanuel in Remigij. Jutri bo mednarodni dan ostarelih in svetovni dan glasbe. Terezija Deteta Jezusa, tako je bilo njeno samostansko ime, je bila karmeličanka. Bila je deveti otrok v družini in so jo vedno klicali "mala Terezija". Izjemoma, že s petnajstimi leti, je bila sprejeta h karmeličankam in jim je bila s svojim delom vzor. Zbolela je in po 18 mesecih trpljenja leta 1897, stara 24 let, umrla. V četrtek, 2. oktobra, so bo cerkev spomnila praznika Angelov varuhov, spokornika Teo-fila (Bogomila, Bogoljuba) in mučenca Modesta Sardinij-skega. Angele, ki varujejo ljudi v nevarnostih, je poznala že stara zaveza. Njihovo čaščenje se je uveljavljalo postopoma. Angel je osnova za imeni Angel in Angela. V petek, 3. oktobra, bo praznični dan mučencev Evalda in Kandida (Žarka) ter redovnika in duhovnika Frančiška Borgia. V soboto, 4. oktobra, bosta praznovala škof Petronij in redovni ustanovitelj Frančišek Asiški. Frančišek Asiški je med Slovenci zelo spoštovan, saj je ustanovitelj frančiškanskega reda. Rodil se je 26. septembra leta 1182 v Assisiju v italijanski pokrajini Umbriji. V družini so ga določili za naslednika, ki bo nadaljeval tradicijo trgovskega poklica v družini. Ko je bil star 20 let, je hudo zbolel. Bolezen je spremenila njegovo življenje. Začel je oznanjati uboštvo in zbirati darove. Kmalu so mu sledili prijatelji. Leta 1210 je takratni papež Inocencij III. potrdil pravila reda, ki se je imenoval frančiškani. Za ženske pa je Klara Asiška, prijateljica in spremljevalka Frančiška, ustanovila red klaris ali "drugi red". Porciunkula pri Assisiju je postal matični samostan frančiškanov. Zaradi velikega zanimanja so ustanovili še tretji red, v katerem so lahko delovali laiki. Frančišek je ostal vse življenje diakon in ni hotel prevzeti mašniškega posvečenja. Prvi je leta 1223 postavil žive jaslice. Od takrat naprej so začeli po cerkvah in domovih postavljati jaslice. V nedeljo, 5. oktobra, se bo cerkev spomnila škofov Marce-lina in Apolinarija, device Flore in mučenke Flavije, v ponedeljek, 6. oktobra, pa bo praznik svetega Bruna, ustanovitelja kartizijanov. Njihov samostan v Slovenyi so Pleterje. Kartuzi-jani se posvečajo molitvi, premišljevanju in delu. Grande Chartreuse v Dofinejskih Alpah v Franciji je še danes matična hiša kartuzijanskega reda. Jože Košnjek Nedelja svetniških kandidatov Breznica - Nedeljo svetniških kandidatov so 28. septembra letos praznovali v brezniški župniji. Na slovesnost z molitvijo svetega dela rožnega venca, mašo (daroval jo je slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode) in akademijo ter druženjem ob cerkvi so bili povabljeni vsi slovenski škotje, duhovniki in verniki. Pred tem so v četrtek pripravili srečanje mladih, v petek pogovor s Francijem Vrhuncem, tajnikom svetniškega kandidata škofa Antona Vovka, v soboto pa predstavitev knjige V spomin in opomin z zapisi svetniškega kandidata, ki seje sto let za našim največjim pesnikom Francetom Prešernom rodil v isti hiši v Vrbi (njegova babica Mina je bila pesnikova sestra). Urednik Blaž Otrin v predstavitvi knjige o nadškofu Antonu Vov-ku (umrl 7. julija 1963) pravi, daje bil v osemnajstih letih vodenja priča neverjetnemu preganjanju Cerkve (tudi osebnemu šikaniranju in zapiranju njegovih sodelavcev s strani takratne oblasti). Dokler mu je zdravje omogočalo, je "sebi v spomin, drugim morda v opomin" zapustil pisni spomenik o teh dogodkih. M.K. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska XXIII. del Lovro je prišel v domovino 24. 7. 1851. Najprej se je napotil domov v Kamno Gorico. Josipina se je medtem vrnila iz Ljubljane in 28. julija je Lovni sporočila, da so si med drugim ogledali tudi fresko sv. Lucije, ki jo je upodobil Matevž Langus. Za navdih mu je bila Josipina. "Kosili smo, in po kosilu smo šli - kam Lovre? Sv. Lucijo gledat! Zgorni del obraza podoben, kakor se meni zdi -spodaj prcokrogel. " Pred tem je ponovno razmišljala o Lovru: "Lovre, ah če pomislim, da pred letom še nisim poznala Lovreta - še nisim uživala njegove ljubezni - ah kako srečna sim zdaj - ko me ta povzdiguje v nebo, ko me spremlja in vodi na zemlji, me pelje tje, kjer je nje vir!" Ker naj bi Lovre v nekaj dneh končno le prišel na Turn, je Josipinino srce kipelo od veselja in sreče. Hitela je s pisanjem... "Preljubi Lovre! Nima ludi mili materni jezik besedice tak sladke, da bi mogle izreči občut, kteri se zdaj pretaka u sercu vaše Josipine! Ah Lovre občutje neskončne sreče - nebeške radosti ustvarjene od ljubezni mo- 4 jiga Lovreta! Občut, ki ne zgine iz mojega serca, ki ga krepi, ki ga vodi, ah ga tak srečnoga stori! Ah Lovre kako srečna sim, da smem imeti preslad-ko zavest, da "biljebo " moj Lovre! Ah ta besedica hranuje vse - hranuje moje življenje - mojo neskončno srečo! Večno - ah večno "biljebo" (moja op. bil, je in bo njen) - kaj ne ljubi Lovre? Ljubite me moj ljubi Lovre, ali nisim neskončno srečna -ah bolj srečna kot vse druge hčerke zemlje? O sim, sim! Ah bodite vi tako srečni, bodite - ah in nebesa so mi na zemlji! Lovre - ja prav imate -"ljubezen je želja, bitje, ki ga ljubimo srečnoga storiti!" Dva dni pred Lovrovim prihodom je Josipina obiskala na Brdu prijateljico Serafino in ob vrnitvi mu je pisala, da je bila zelo "visoka". 3. avgusta je Lovro le prišel in je ostal na Turnu Štirinajst dni, in sicer do 17. avgusta, nato se je vrnil v Kamno Gorico. Po njegovem odhodu je Josipina zapisala: "Preljubi moj Lovre! Dolgo - dolgo je počivala zdaj mizica - ah obišem jo zopet danas -ona je danas moja prijatlica, ko mi je usoda za- tegnuta zagrinjalce čez čisto nebo radosti - ah ko je vas odpeljala od mene, ki ste moje življenje -serce mojega serca! O kako ljubo mi je zdaj pe-resce, ko mije to jedina pomoč, si polakšati od ločitve tak britko preuzeto serce - se pogovarjati saj s čerkami s bitjem, ktero je moje!" Kasneje se je v pismu spraševala: "Kaj je sreča? Gotovo nič dru-giga, kakor da smo zadovoljni s svojo usodo!" Obenem se je veselila, da bosta čez en teden praznovala dan, ko sta se spoznala (24. avgust 1850). "Danas teden - bode drugače! Ah danas teden čeva praznovati danak, ki je bil nasrečnejši za naji - ak da mili Bogek!" Lovro je prišel na Turn ponovno 23. avgusta in je odšel šele 13. septembra. Vendar se takrat ni vrnil v Gradec, ampak v Kamno Gorico. Njegovo zdravstveno stanje seje zelo poslabšalo in Josipina ga je prosila, naj pokliče zdravnika Pirca. Pi-natar in Josipinina mama sta hotela, da bi prišel na Turn, kjer bi se lahko dobro pozdravil in bi imel vso potrebno oskrbo pri sebi. Josipina mu je naročala: "Če pridete k nam - ah zavijte se prav dobro - sivo debelo suknjo - veste Lovre - morate obleči - zavarujte si terbušček prav dobro, da se ne prehladite. Z Bogom! Serčno pozdravljanje vam pošlje vaš pobratim! Prinesel je danas od "Valjav-ca" obljubljene igre od "Shakespeare "ja. Upam Lovre - da jih čeva prav kmalo vkupaj brati!" V tem času se je njuna zveza zelo poglobila, a Lovrovo zdravje se ni hotelo izboljšati. Josipina ga je tako kot vedno opogumljala: "Zakaj tak hitro obupati nad zdravjem, nad srečno prihodnostjo? Lovre - vaša bolezen ni taka, da bi se bati morali, da ne bode zopet dobro - vaša nautra - ter-dan močna, kaj se je po tem bati? Pomislite, da tako rekoč še niste nič storili za ozdravljenje - prepustili ste naturi vse. Vi veste, kaj je vaša bolez.en, veste, kaj nam pomagati more, tak primite se toga - skerhite u djanji za svoje zdravje in Lovričko vi-dili bodete, da bode zopet vse dobro. " Medtem sta jo obiskala tudi bratranca Lojze in Edvard iz Preddvora. Lojzeta je od vseh Urbanči-čev imela še najrajši. 23. septembra jima je pela "miširu in druge ilirske in češke pesme ". V Preddvor še vedno ni hotela hoditi: "Matka misli menda u Predvor iti! - Ah kako raji bi "tičica " kam drugam zletela, kakor šla tje, kjer povsod šviga sovražtvo na njo iz oči!" Naslednji dan, 27. septembra, sta z mamo res odšli v Preddvor, vendar so se Josipini ponovno začele pojavljati zdravstvene težave. Pogosto jo je bolel želodec in ona je te bolečine imenovala "krempelček ". "Danas dopoldne smo bili u Predvoru. Govorila sim zopet Z "doktorjem " o krempelčku, ki me je včeraj zvečer zopet prijeti hotel - ali "enmalo je derž.al"! Menda mije repa, ki sim jo opoldne jedla škodovala." Isti dan je prejela Lovrovo sporočilo, da bo prišel na Turn najkasneje v treh dneh, torej do 30. septembra. (se nadaljnji') Galerija Prešernovih nagrajencev nadaljuje svojo pot Ljudem približati likovno umetnost V Gorenjskem glasu nadaljujemo serijo objav predstavitve Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za likovno umetnost. Kranj - Po pomladni seriji, ko smo ob torkih na kulturni strani Gorenjskega glasa objavljali kratke predstavitve slovenskih slikarjev in kiparjev ter njihovih del, ki se nahajajo v zbirki Galerije Prešernovih nagrajencev, bomo z oktobrom spodnji levi kot spet namenili tovrstnemu, lahko bi rekli promoviranju likovne umetnosti. O "podlistku" sem se pogovarjal z avtorjema, akademskim slikarjem Markom Tuškom in umetnostno zgodovinarko in filozofinjo Polono Hafner Ferlan. Od skoraj štirideset del likovnih umetnikov, prejemnikov Prešernove nagrade oziroma nagrade Prešernovega sklada, ki se trenutno nahajajo v zbirki Galerije Prešernovih nagrajencev, ki je v lasti Mestne občine Kranj, je bilo na straneh Gorenjskega glasa spomladi predstavljenih trinajst del, slik, grafik, plastik ... Z današnjo številko bomo serijo objav nadaljevali. O konceptu, o oblikovni zasnovi in pisnem delu predstavitev sem se pogovarjal z avtorjema prispevkov. Naloga akademskega slikarja Marka luška je na danem prostoru v časopisu, na od siceršnje vsebine nekoliko izoliran način predstaviti likovno delo, ki mu je priložen tudi kratek tekst o avtorju in nekaj podatkov o delu. V spodnjem delu rubrike je še nekaj prostora namenjeno napovedniku tekočih in bodočih dogodkov. "Kot rečeno sem rubriko vizualno poskušal ločiti od druge vsebine te strani, seveda z namenom, da likovno delo pride še bolj do izraza. Pri tem je seveda nekoliko problem majhna velikost reprodukcije, saj se pri določenih delih detajli kaj lahko izgubijo," razmišlja Tu-šek, ki si želi, da bi občasno ča- sopisi, tudi Gorenjski glas predstavitvi posameznega umetniškega dela posvetili večji prostor in bi bila kot nekakšna galerija v časopisu. "Temelj objav je predvsem med ljudmi popularizirati Prešernove nagrajence jim razložiti, čemu so prejeli Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ter hkrati poudariti, kaj naša zbirka dejansko pomeni za slovensko kulturo," je mnenja umetnostna zgodovinarka in filozofinja Polona Hafner Ferlan. Kot dodaja, koncept objavljanja likovnih del temelji na bazi podatkov, kje je avtor rojen, kako in koliko se je izobraževal, ob osnovnih merah likovnega dela pa je tu še provenienca dela, je bilo to podarjeno ali odkupljeno ... "Pri razlagi del me kot umetnostno zgodovinarko zanima predvsem likovni problem, kaj je avtorja gnalo, da je ustvaril to delo, v katerem Marko Tušek, akademski slikar obdobju je ustvarjal... Vse to v štirih, petih stavkih. Mogoče so trenutno teksti zelo skeletni, a nič zato, pomembno je ljudem predstaviti umetnika in delo, če bralce zanima več, bodo naprej iskali sami." Razgibane barve zvokov V Galeriji Krvina razstavljata Ivanka Kraševec - Prešern in Ivan Prešern - Žan, člana nekdanje sestave Alpskega kvinteta. Na svečani otvoritvi, ki so jo pospremili kar trije župani, sta znana glasbenika in življenjska sopotnika predstavila svoja opusa slik. Gorenja vas - Prva otvoritev v novi sezoni v Galeriji Krvina je bila svečan dogodek, poln zlivanja umetniških smeri, ki so obiskovalce v tem znanem Poljanskem hramu umetnosti Zdravka Krvine napolnili s prijetnimi občutki in doživljanji. V četrtek, 25. septembra, sta svoje slike na ogled postavila Ivanka Kraševec - Prešern, priljubljena pevka nekdanje sestave Alpskega kvinteta in njen življenjski sopotnik Ivan Prešern - Žan, prav tako član omenjene skupine. Oba znana glasbenika, ki sta slovenski zgodovini glasbe prispevala več kot štirideset ustvarjalnih let, sta na- mreč tudi člana Likovne sekcije VIR - KUD iz Radovljice, v kateri sodelujeta že nekaj časa. Plod njune ljubezni do umetnosti so tako tudi slike, ki presenečajo s svojo radoživostjo, barvitostjo, mehkobo, dinamiko in tankočutnostjo. Njuno slikanje je predstavil starosta slovenske likovne zgodovine in likovni kritik dr. Cene Avguštin. Slike Ivanke Kraševec - Prešern so posvečene različnim motivom Bele krajine in Gorenjske, priljubljenima pokrajinama, v katere se je Ivanka vživela z vso dušo. Še posebej soji pri srcu šopki rož, ki jih je z vso ljubeznijo opevala že v svojih Jože Antonič, Ivanka Kraševec Prešern, Ivan Prešern Žan, Janko S. Stušek in Jože Bogataj na otovoritvi razstave. Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost ADRIANA MARAZ (mi) Rodila se je v Ilirski Bistrici, Na ALI/je študirala slikarstvo v letih 1949-/957 pri profesorju Maksimu Sedeju. Nagrado Prešernovega sklada je prejela leta 1983 za izvirne in tehnično izhrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju. Stol, preoblečen v modro črtasto žensko krilo, v stanju globoke premiš-Ijenosti in ekspresivne čutnosti. Podoba stola kot tradicionalnega subjekta oltarnih podob predstavlja prostor, na katerem so osebe, ki jih obožujemo. S pre-finjeno uporabo jedkanice in akvatinte je Maraieva ustvarila na sliki magični trenutek ugodja in udobja, smrtnosti in življenja po smrti. Na ta način je s pomočjo ne oda -daizma naredila korak od modnega pop arta v osebno mitologijo. P. H. F. pesmih Bele rože iz Aten, Kri-zantema, Prodajalka vijolic. Ivanov likovni svet pa se večinoma vrti okrog glasbe, saj so številni motivi posvečeni posameznim glasbilom, glasbenikom in glasbi sami. Ta pred gledalcem oživi v polni radoživosti, dinamiki, veselju in zvočnosti, kajti njegove slike v likovnem stilu kubizma in futurizma ter izjemni barvitosti dobesedno vibrirajo zvoke, ki so v imenitnem glasbeniku, predvsem trobentaču, spodbudili slikarsko žilico. Podobno je tudi s prese- netljivo in nenavadno pokrajino na otoku Lanzerote na Kanarskih otokih, ki je na slikah stilsko zasnovana drugače, a tudi polna vtisov. Svečani dogodek so pospremili tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je odprl razstavo, blejski župan Jože Antonič, ki je še danes vodja Alpskega kvinteta in Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Poljane. Kulturni program je pripravil Trio Žana Prešerna, v katerem je igral tudi Ivan Žan na trobenti. Katja Dolenc Pri zbiranju podatkov o posameznih avtorjih seje Hafner Fer-lanova opirala predvsem na bazo podatkov v Moderni galeriji, pogosto pa se je o njihovih podatkih pozanimala kar pri avtorjih samih. "Pri projektu rada sodelujem, včasih čutim kar neko potrebo po tem, saj je to eden od načinov, da lahko sledim sodobnim tokovom," pravi avtorica tekstov za našo rubriko, ki je sicer profesorica Umetnostne vzgoje na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju. Marko Tušek, svobodni umetnik, ki se poleg slikarstva ukvarja še z oblikovanjem, je tudi avtor celotne oblikovne zasnove Galerije Prešernovih nagrajencev, od priprave tiskovin do plakatov za razstave. "Projekt se razvija evolucijsko že več let. K sodelovanju me je tako v nekem trenutku pozval njegov vodja Marko Arnež. Eno od izhodišč projekta je, da ob vsaki razstavi v galeriji Pavšlarjeve hiše izide mapa, lahko bi ji rekli kar "grafična mapa", sicer pa odvisno od tega, koliko so posamezni avtorji pri tem pripravljeni sodelovati. Gre namreč za avto-rizirane (podpisane) grafike, odtisnjene v tehniki sitotisk." Tudi tu oblikovalec v prvi plan Polona Hafner Ferlan, umetnostna zgodovinarka in filozofinja. postavlja predstavitev posameznega avtorja in je pri oblikovanju zato dokaj nevtralen. Ob petih posameznih grafičnih listih, ki jih Tušek pripravlja skupaj z avtorji, je tu še kratka biografija, tekst o avtorju in županov pozdrav. "Vse skupaj je dano v mapo, ki zaenkrat še nima neke končne oblike, a jo bo v prihodnje nedvomno dobila. Kljub temu da občina ima posluh za to edinstveno zbirko, smo s sredstvi, ki jih vsako leto dobimo za to, seveda omejeni." Igor Kavčič Največ nagrad za Rezervne dele Cetfe - V soboto se je s podelitvijo nagrad končal 6. festival slovenskega filma v Celju. Ob najpomembnejših nagradah Vesna za filmske dosežke in Babičevih nagradah za televizijska dela so podelili še nagrade revije Stop za najboljše igralce in še številne druge nagrade, skupaj več kot dvajset. Med osemintridesetimi filmi, kolikor se jih je potegovalo za nagrade Vesna, jih je največ pripadlo filmu Rezervni deli, režiserja Damjana Kozoieta. Poleg najboljšega celovečernega filma v celoti je Vesno za najboljšega igralca dobil Peter Musevski, Rezervni deli pa imajo tudi najboljšo glasbo (Igor Leonardi) in fotografijo (Radislav Jo-vanov Gonzo). Vesno za najboljšo igralsko vlogo je prejela Polona Juh za vlogo Duše v filmu Pod njenim oknom, najboljši kratki film Ko bom jaz umrl, bo en majhen pogreb je posnel Florijan Skubic (tudi Vesna za najboljši študentski film), najboljši dokumentarec pa je Ami-go. Dimiti a Anakieva in Simona Obleščaka. Najboljši scenarij je Pod njenim oknom Metoda Pevca, posebno nagrado žirije je za vlogo v istem fil- mu prejela Marjana Brecelj. Babičevo nagrado za režijo je prejela Jasna Hribernik in sicer za kratki igrano dokumentarni film Tango 5, dokumentarni film Mati pa je bil nagrajen za scenarij (Elke Gagi Stojan) in režijo (Alma Lapajne), Jurij Gruden je prejel študentsko nagrado za režijo kratke televizijske igre Na čakanju. Žirija revije Stop je za igralca in igralko leta ter stransko igralko izbrala enako kot žirija za Vesno, Stopov obetavni igralec leta pa je Saša Tabakovič za vlogi v filmih Na planincah in Pod njenim oknom. Naj ob še nekaterih drugih nagradah izpostavim še nagrado publike, ki je z glasovalnimi lističi ocenjevala med 9 filmi. Najbolj všečen jim je bil Kajmak in marmelada režiserja Brana Đjuriča. I.K. Krilo, 1976, jedkanica, akvatinta, 63 x 45 cm. Provenienca: darilo avtorice leta 20(X) za Zbirko Prešernovih nagrajencev. Galerija Prešernovih nagrajencev Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kr Razstave: DUŠAN TRŠAR, 16. oktober - 28. november, Pavšlarjeva hiša, Kranj; IVE SUBIC, otvoritev ob občinskem prazniku 3, decembra v Pavšlarjevi hiši. Piše Eva Senčar S knjigo o Dediči, odličen prevod romana o dveh človeških vrstah ob koncu ledene dobe, (naslov izvirnika The Inheritors, 1955), William Golding, prevedel, spremno besedo in opombe napisal Branko Gradišnik, Mladinska knjiga, Knjižnica Kondor, Ljubljana 2002, 287 str., 6.600 sit. Pol stoletja po izidu Goldingovega romana Dediči, to je drugega romana Nobelovega nagrajenca, ki je zaslovel že s svojim prvim objavljenim, Gospodar muh, smo tudi Slovenci dobili svoj prevod. Prevajalec sam se sprašuje, zakaj tako pozno; je kriva izjemna jezikovna zahtevnost, kot pravi, ki bi odvračala bralce, ali mogoče strah celo dobrih prevajalcev lotiti se besedila - to ponuja redko potovanje, namreč preseli nas v svet pra- ljudi. Da gre za neandertalce sklepamo bolj po Goldingovem začetnem citatu, ki ga je povzel po Wellsovem Orisu zgodovine. Imamo dva junaka, Loka, nečloveško kosmatega, rahlo sključenega, spretnega gibalca, poleg tega zmožnega čustev in abstraktnega mišljenja, ter Tuamija iz vrste homo sapiens, ki pa nastopi šele v zadnjem delu romana, in ki zaradi razvitejšega načina mišljenja živi že povsem načrtno življenje. Dogajanje, ki ga najprej spremljamo skozi neandertalsko zavest, bralca zaposluje predvsem z nadrobnim opisom narave, s katero so človeška bitja usodno povezana, in razvozlavanjem medosebnih povezav in odnosov znotraj širše družinske skupnosti: med starešino in vodjem Malom in družico 'starko', paroma Ha in Nil z otrokom in Lokom ter Fa z otrokom. Že osebna imena ustrezajo njihovi slabši lingvistični razvitosti; miselno komunikacijo, kot jo pojmujemo danes, nadomestijo z izmenjavo 'podob', kar je ponavadi enostavno ubesedenje ali pa telepatija: "Lok je začel oponašati svoje podobe. 'Z vonjem drugega sem tudi jaz drugi. Plazim se kot mačka. Prestrašen sem in pohle- pen. Močen sem. ", ali pa "Podobe so mu za nekaj časa zapustile glavo. Toliko je bilo tega, kar bi moral povedati. Želel si je, da bi lahko vprašal Mala, kaj je tisto, kar poveže eno podobo z drugo, tako da zadnja od mnogih pride iz prve." Tema je danes nadvse aktualna, verjetno še bolj kot v času nastanka knjige. Nova odkritja evolucijskega dogajanja v paleolitiku priznavajo ostrovidnost Goldingovega tenkočutnega razmišljanja. Celo zvoki paleolitske piščali, vodnice skozi Predjamski grad na slavnostnem začetku Svetovnih glasbenih dnevov pred dnevi, so se obiskovalcev dotaknili na mističen način. In kot vsa velika literarna imena je tudi Golding s poznavanjem človekovih strasti in nagonov svež za vse čase. Svoj pesimizem je položil v usta poražencu človeške vrste, Loku, ki povsem nepristransko razmišlja o njemu neznanih, 'novih' ljudeh: "Ljudje so kakor sestradan volk v drevesni duplini. Ljudje so kakor med, ki curlja od razpoke v skali. So kakor reka in slap, slapova ljudstvo so; ni je reči, ki bi jih ustavila." Svarunov turnir domačinom V spomin na nekdanjega predsednika kluba škofjeloški odbojkarji vsako leto pripravijo mednarodni turnir, letos pa je bil še posebej slovesen, saj so pred začetkom uradno odprli tudi novo igrišče za odbojko na mivki. Škofja Loka - S podelitvijo največjega pokala domačim od-bojkarjem, ki so ga prejeli iz rok žene prezgodaj umrlega predsednika odbojkarskega kluba Svaruna Trpinca, Bože Trpine, se je v soboto zvečer v dvorani Poden v Škofji Loki končal 14. Svarunov mednarodni odbojkarski turnir. Domači odbojkarji so se razveselili tudi čeka Svarunovega očeta, ki jim bo finančno pomagal prebroditi novo sezono, ki se začenja ta konec tedna. Gledalci v dvorani Poden so si ves popoldan lahko ogledovali zanimive tekme, katerih vrhunec je bil zagotovo veliki finale med moškima ekipama domačega Termo Lubnika in ekipo OK Prvačina, ki so ga po zanimivi in do konca neodločeni igri v svojo korist z rezultatom 2:1 vendarle dobili gostitelji. Tako so odbojkarji Prvačine na turnirju osvojili drugo mesto, tretji so bili odbojkarji ekipe SIP iz Šempetra, četrti pa tradicionalni odbojkarski prija- Župan Igor Draksler je prerezal trak novega igrišča za odbojko na mivki. Domača dekleta so bila boljša od gostij iz Trsta. telji Škofjeločanov, ekipa Bora iz Trsta. V ženskem delu turnirja sta nastopili le ekipi Bora in odbojkarice ŽOK Partizana, domačinke pa so z rezultatom 3:0 premagale Tržačanke. Tako je pokal za zmago prejela domača kapetanka Kaja Verčič, ki je bila razglašena tudi za najboljšo igralko turnirja, najboljši med igralci pa je bil Jernej Potočnik. Prav tako slovesen pa je bil letos uvod v turnir, saj so člani Odbojkarskega kluba Termo Lubnik in Zavoda za šport Škofja Loka pripravili priložnostno slovesnost, s katero so ob športni dvorani Poden uradno odprli odbojkarsko igrišče na mivki. "Novo igrišče za odbojko na mivki je izjemno kakovostno, zgrajeno je po normativih za organizacijo mednarodnih tekem in je namenjeno tako tekmovalnemu športu kot rekreaciji," je ob odprtju igrišča poudaril predsednik kluba dr. Roman Sturm. V zadnjih dveh mesecih, odkar je igrišče zgra- jeno, so na njem že pripravili odbojkarsko šolo za osnovnošolce, na njem so potekali treningi članov in članic odbojkarskega kluba ter treningi mlajših selekcij. Gradnja odbojkarskega igrišča je bila večina na ramenih članov odbojkarskega kluba, stroške pa so zmogli s pomočjo domače občine in sponzorjev. "Občina rada pomaga klubom, ki si tudi sami prizadevajo za razvoj in so pri delu pripravljeni pomagati. Odbojka na mivki pa je tudi šport, ki je vse bolj popularen in primeren tako za tekmovalce kot rekreativce," je - preden je simbolično prerezal trak na igrišču - poudaril loški župan Igor Draksler. Kot je tudi povedal predsednik OK Termo Lubnika dr. Roman Šturm, v kratkem načrtujejo izgradnjo še enega igrišča, tako da bo v Škofji Loki moč organizirati tudi odbojkarske turnirje na mivki. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič ATLETIKA__ Kampičeva zmagala na troboju Kranj - V soboto je bil na Madžarskem trobbj pionirskih reprezentanc Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Za slovensko ekipo sta nastopila tudi mlada atleta kranjskega Triglava. Saša Kampič je v metu kopja zmagala z novim osebnim rekordom 38,66 metra, Igor Makarič pa je bil peti v metu krogle (14,2) in šesti v metu diska (38,92). C.Z. ALPSKO SMUČANJE_ _ Nataša in Špela ne bosta več tekmovali Ljubljana - Ob letošnjem slovenskem sejmu športa "Športexpo" v Ljubljani sta minuli četrtek dokončno slovo od smučarskih tekmovanj napovedali dolgoletni škofjeloški reprezentantki Nataša Bokal in Špela Bračun. Članici smučarskega kluba Alpetour sta na priložnostni slovesnosti poudarili, da soju v slovo prisile predvsem poškodbe, ki so jima bile ovira v upanju na nove odlične uvrstitve, ki sta jih bile v svojih karierah vajeni. Tako je Nataša Bokal vrhunec svoje tekmovalne kariere dosegla leta 1991, ko je zmagala na domači tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori in bila svetovna slalomska podprvakinja v Saalbacu, še leta 2000 pa je stala na drugi stopnički zmagovalnega odra na tekmi svetovnega pokala v Lien-zu. Nekaj manj uvrstitev med deseterico najboljših na svetu ima deset let mlajša Spela Bračun, kije nastopala v hitrih disciplinah, največji uspeh pa je dosegla leta 2000, ko je osvojila 3. mesto na smuku v St. Moritzu. Nataši in Špeli so se ob koncu kariere za uspehe zahvalili in jima v nadaljnjem življenju zaželeli veliko sreče predsednik SK Alpetour Janez Dekleva, direktor SZS in njun nekdanji trener Jaro Kalan, nekdanji direktor SZS in sedanji direktor alpskega smučarskega sklada Tone Vogrinec ter direktor alpskih reprezentanc Klemen Bergant, kije obema smučarkama izročil simbolični majoliki. Več o obeh gorenjskih reprezentantkah in njunih potekmovalnih načrtih pa bomo zapisali v prihodnji številki našega časopisa. Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič HOKEJ ROKOMET Mladinska reprezentanca na Češko Kranj - V pripravah na decembrsko svetovno mladinsko hokejsko prvenstvo divizije I. v Berlinu bo naša mladinska hokejska reprezentanca od jutri do nedelje nastopila na turneji po Češki. Odigrala bo štiri srečanja s češkimi prvo in drugoligaškimi ekipami: moštvom Trebiča, Tabora, Česky Krumlova in Kobro Praha. V.S. SMUČARSKI SKOKI Termo poražen v gosteh, Chio Kranj pa doma Kranj - Najboljše ženske rokometne ekipe so imele prvenstven odmor, saj je reprezentanca igrala tri tekme z Dankami. Zato pa so s prvenstvom začeli prvo in prvo B ligaši. Gorenjska predstavnika sta oba izgubila. Ločani v Slovenj Gradcu, Kranjčani doma. Rezultati: SIOL liga: Prule 67 - Trimo Trebnje 36-22; Adria Krka - Gorenje 23-30; Celje P.L. - Jeruzalem Ormož 36-31; Rudar - Cimos Koper 34-32; Prevent - Termo 28-26; Velika Nedelja - In-les Riko 22-21; 1. B liga: CHIO Kranj - Gold club 23-27; Slovan - Pekarna Grosuplje 33-29; Sviš - Mokerc 31-26; Sevnica - Gorišnica 22-28; Dol TKI Hrastnik - Črnomelj 29-20; Nova Gorica - Mitol Sežana 32-22. M.D. Konec turneje Alpe Adria Glenca - SSK Stol iz Žirovnice je prejšnji konec tedna organiziral finalno tekmovanje turneje Alpe Adria za mlade skakalce do 11 leta. Med 98 nastopajoči so najbolje skakali naši mladi upi, tekmovali pa so v skokih in krosu za nordijsko kombinacijo. Po osmih tekmah je med cicibani do 7 let tako v skokih kot nordijski kombinaciji slavila Sonja Schoitz (Avstrija), drugi pa je bil Mitja Drinovec (Trifix Tržič). Med cicibani do 8 let je zmagal Urh Albreht (Trifix Tržič). Pri naraščajnikih do 9 let je v skokih zmagal Avstrijec Thomas Orter, v nordijski kombinaciji pa Peti Pischler, naša najboljša v skokih pa je bila na 3. mestu Barbara Klinec (Alpina Ziri). Med dečki do 10 let je v skokih in nordijski kombinaciji slavil Rok Justin (Stol Žirovnica), pri dečkih do 11 let pa je bil v skokih najboljši Aleš Oblak (Žirovnica), v nordijski kombinaciji pa Nace Šinkovec (Alpina Žiri). J.B. Dobimo se na Joštu ali na Lubniku. Elan je v naši naravi. iportn* trgovin* Večina kolajn Gorenjcem Mislinja - V skakalnem centru v Mislinji je SK Mislinja organiziral absolutno državno prvenstvo mladincev do 18 let in 16 let v nordijski kombinaciji in državno prvenstvo mladincev do 16 let v solo skokih. Na 85-metrski skakalnici je nastopilo 52 skakalcev in 30 nordijskih kom-binatorcev. Rezultati: skoki -mladinci do 16 let: 1.) Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 2.) Žiga Pelko (Triglav), 3.) Primož Roglič (Zagorje). Nordijska kombinacija - absolutno: 1.) Dejan Plevnik (Triglav), 2.) Anže Obreza (Velenje), 3.) Mitja Oranič (Trifix Tržič), mladinci do 18 let: 1.) Anže Obreza (Velenje), 2.) Mitja Oranič (Tri-fix Tržič), 3.) Primož Zupan (Triglav), mladinci do 16 let. 1.) Rok Mandl (Šmartno na Pohorju), 2.) Robert Hrgota (Velenje), 3.) Jurij Tepeš (Dolomiti). "ina Šafran se je uspešno upirala nizozemski Kitajki Li Jiao. Nizozemke premočne za Merkurjevke Na prvi tekmi osmine finala Evropskega klubskega pokala namiznoteniških prvakinj so igralke NTK Merkur Kranj izgubile proti močni nizozemski ekipi Dov Klaver Lelie, za katero je nastopila tudi Ni Xia Lian, dvakratna evropska prvakinja. nejŠi tekmici le uspela osvojiti nekaj točk. Zadnja je za Merkur nastopila letošnja okrepitev iz Mengša, Špela Burgar. Špela zaradi poškodbe kolena zadnja dva tedna ni trenirala, a se je proti Rusinji Jani Timini vseeno dobro odrezala. Osvojila je en set, dva tesno izgubila, zadnjega pa je z 11:6 dobila Rusinja in ekipi Dov Klaver Lelie priborila še tretjo zmago. "S tekmo sem zelo zadovoljna, čeprav bi bil rezultat na koncu lahko tudi drugačen. Špelina in moja partija sta bili odprti, čeprav se Špeli pozna, da dalj časa ni trenirala," je po končanem tekmovanju povedala Tina Šafran, ki kljub odlični igri ni skrivala razočaranja. "Raje slabo igram in zmagam, kot pa da igram dobro in izgubim. Na koncu še vedno šteje samo zmaga. Čez 10 dni Merkurjevke čaka povratna tekma v Heerhugowa-ardu na Nizozemskem, kjer bodo imele priložnost doseči kakšno točko. "Njih je težko premagati, čeprav Li Jiao in Jano Timino bi se dalo, ne vem pa, kje bi dobili tretjo zmago, saj je Ni Xio Lian nemogoče premagati," pravi Špela Burgar. Rezultati: NTK Merkur Kranj : Dov Klaver Lelie 0:3 - Šafran : Jiao 2:3 (11:7, 8:11, 11:9, 3:1L 7:11), Ludvik : Lian 0:3 (2:1 L 3:11. 3:11), Burgar : Timina 1:3 (9:11, 11:8, 9:11, 6:11). Barbara Todorovič, foto: Gorazd Kavčič Kranj - V prvem dvoboju sta se pomerili najboljša Merkur-jevka Tina Šafran in Kitajka Li Jiao, Številka dve ženskega namiznega tenisa na Nizozemskem. Začeli sta dokaj izenačeno, po nekaj napakah Kitajke pa je prvi set osvojila Tina. V drugem je bilo ravno obratno, Li Jiao je izkoristila Tinine napake SMUČARSKI SKOKI in izenačila na 1:1. V nadaljevanju je Tina zelo tesno dobila tretji set, preostala dva pa je dobila Kitajka in svoji ekipi priborila prvo zmago. V drugem dvoboju je 40-letna Ni Xia Lian, Kitajka z luksemburškim državljanstvom, pričakovano s 3:0 premagala 19-letno Jano Ludvik, ki pa je proti precej moč- Mla'di v Sebenjah Sebenje - V skakalnem centru v Sebenjah je SK Tržič skakalna sekcija Trifix organiziral državno prvenstvo dečkov do 12 in 13 let in deklic do 14 let. Vse tri naslove so osvojili gorenjski skakalci. Rezultati dečki do 12 let: 1.) Urban Sušnik (Trifix Tržič), 2.) Leon Grobljar (Zagorje), 3.) Aleš Oblak (Stol Žirovnica), dečki do 13 let: 1.) Peter KUrbus (Mengeš), 2.) Andraž Pograjc (Zagorje), 3.) Vid Ojstršek (Mengeš), deklice do 14 let: 1.) Petra Benedik (Triglav), 2.) Anja Tepeš (Dolomiti), 3.) Nika Kepic (Triglav). Janez Bešter V Žireh so ponosni na hitrega Petra Gorski tekač iz Jarčje doline Peter Lamovec je na svetovnem prvenstvu v gorskem teku na Aljaski osvojil srebrno kolajno med mladinci, bil pa je tudi član naše zlate ekipe - Zanj in druge mladinske reprezentante so v petek v Žireh pripravili slovesen sprejem. NOGOMET Peter Lamovec je poleg srebrne kolajne osvojil tudi zlato v ekipnem nastopu, kjer so tekli še: Mitja Kosovelj, Uroš Tomec in Andrej Cimperšek. Žiri - "Čeprav sem na svetovnem prvenstvu nastopil že četrtič, pa je bila moja želja, da izboljšam svojo doslej najboljšo uvrstitev, 11. mesto. To je pomenilo, da sem se želel prebiti med prvih deset. Uspelo mi je priti na drugo mesto, presrečen pa sem tudi zaradi prvega mesta v ekipni uvrstitvi, saj smo fantje dokazali, da smo najbolj- ši na svetu," je ob začetku sprejema povedal Peter Lamovec, ki je - kot se je izkazalo na tekmi - prav v slovenski ekipi imel najhujšega konkurenta. "Tek sem izpeljal tako, kot sem si ga začrtal. Začel nisem v ospredju, že na prvem vzponu pa sva bila s prijateljem iz reprezentance Mitjem Kosove-ljem že med prvimi petimi. Tempo sva stopnjevala do vrha, kjer sem bil prvi, pri spustu pa je bil Mitja boljši za dvajset sekund," je povedal 19-letni maturant škofjeloške gimnazije Peter Lamovec, ki bo te dni postal študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Kljub temu da naši gorski tekači pred svetovnim prvenstvom niso bili favoriti, saj leta boljše rezultate beležijo sosedje, Italijani, pa so tudi ekipno zasluženo slavili, saj sta se poleg Mitja in Petra dobro izkazala tudi Uroš Tomec in Andrej Cimperšek, kar je pripomoglo tudi k ekipni zmagi. Prav tako odlično so nastopile tudi naše mladinke (Mateja Kosovelj, Lucija Krkoč, Suzana Mladenovič), ki so na mrzli in zasneženi Aljaski osvojile ekipno prvo mesto, Mateja Kosovelj pa je slovensko bero medalj dopolnila s tretjim mestom v posamični uvrstitvi. Vsi mladi slovenski gorski tekači so tako drug za drugim v Žireh dobivali čestitke tajnika Sašo boljši od Martina Na začetku nedolžna stava je v četrtek napolnila tivolski bazen. Poleg težko pričakovanega dvoboja plavali še nekateri znani Slovenci. Ljubljana - Prostor ob tivolskem bazenu je bil v četrtek nabito poln. Množica radovednih ljudi je prišla bodrit radijca Saša Hribarja v dvoboju z našim maratoncem Martinom Strelom v 50-metrski razdalji, vredni eno radijsko plačo. V prvem dvoboju sta se pomerila gledališčnika, kranjski Borut Veselko pa je premagal celjskega Boruta Alujeviča. Naslednji bi se morali pomeriti naši bivši uradno najlepši Slovenki, Rebeka Dremelj in Nataša Kranjc, vendar je Rebeka svoj plavalni nastop raje zamenjala za pevskega. Tako je bil naslednji spopad namesto dvoboja kar troboj. Natašo sta medse vzela nekdanji šef slovenskih smučarjev Tone Vogrinec ter košarkarska legenda Ivo Daneu. Zmago ji je za las speljal Vogrinec, a se ji je oddolžil in ji kot pravi kavalir pomagal priti iz vode. V tretjem dvoboju sta si nasproti stala dr. Ciril Ribičič in Pavle Polanec. V izredno tesni tekmi je zmagal slednji. Pred zadnjim dvobojem so sledile resne priprave, napotki trenerjev, masaže, celo kapljica rujne- KOŠARKA ga za Strela, ki mu ga je postregla letošnja miss fotogeničnosti Jasna Vukašin, in tekmovalca sta bila pripravljena. Sašo je ob bučni podpori občinstva celo zamudil na startu, a je vseeno ujel maratonca in ga v finišu celo prehitel za pičli dve desetinki in si priplaval še eno plačo. Zmagovalec je po tekmi priznal, da je moral kar pošteno trenirati in da je tudi močno shujšal, da pa bi mogoče potreboval malo več psihološke priprave. Martin pa je športno priznal poraz in povedal, daje dal Začenja se ŠKL Kranj - Z jutrišnjima prvima tekmama v Rogaški Slatini in Velenju se začenja letošnja, 9. sezona Šolske košarkarske lige. V primerjavi s prejšnjimi letni večjih sprememb. V SKL bo nastopilo tudi nekaj gorenjskih ekip. Tako se bodo v gorenjski osnovnošolski ligi najprej pomerile ekipe OS Josipa Van-dota in OŠ Mojstrana, OŠ Bistrica Tržič, OŠ Jakoba Aljaža Kranj in OŠ Prežihovega Voranca Jesenice. V centralni ligi bodo tekmovale OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Davorina Jenka Cerklje, OŠ Cvetka Go-larja Škofja Loka in OŠ Domžale, v severno primorski ligi pa bo sodelovala OŠ Žiri. V srednješolskih gorenjskih ligah bodo nastopile dijakinje Srednje ekonomske šole Kranj, Gimnazije Kranj in Gimnazije Škofja Loka ter dijaki Srednje trgovske šole Kranj, Srednje ekonomsko - turistične šole Radovljica, Srednje elektro in strojne šole Kranj, Srednje gostinske šole Radovljica, Srednje ekonomske šole Kranj, Šole za strojništvo Škofja Loka in Gimnazije Kranj. Sezona ŠKL naj bi se končala s finalnimi tekmami 21. aprila, več o njej pa si lahko ogledate na spletni strani www.skl.si. V.S. vse od sebe, a daje bil Sašo pač boljši in mu čestital. Navzoči so se zabavali ob zvokih ansambla Zverina, pevske mišice Rebeke Dremelj, temperaturo pa so pošteno dvignile ljubljanske Zmajčice. Program je s pravo mero humorja povezoval Aleš Smrekar. Ob bazenu je bilo slišati že o naslednji stavi med Petrom Mankočem in Martinom Strelom, kdaj se bosta pomerila, pa se zaenkrat še ne ve. Tina Tosič, foto: Gorazd Kavčič Kranjčani startali z zmago Kranj - Minulo soboto so košarkarji začeli z igranjem v 1. slovenski košarkarski ligi. Ekipa kranjskega Triglava, ki je doma gostila moštvo Rogle, je pred domačimi navijači igrala dobro in zabeležila prvenstveno zmago. Rezultat tekme je bil 89:77 (67:61, 45:43, 33:17). Ekipa domžalskega Heliosa je gostovala pri Kopru in izgubila z 68:67 (59:54,42:34, 22:19). V.S. radio Gama mm lajbofj športna frekvenca občine Žiri Andreja Poljanska, ravnatelja domače šole Marjana Žaklja, predsednika ŠD Tabora Žiri Bogdana Erznožnika, komercialnega direktorja Alpine Aleša Dolenca ter slovenskega predsednika odbora za gorski tek pri Atletski zvezi Slovenije Toma Šarfa. Tako Peter Lamovec kot njegov trener Borut Malavašič sta se še posebej zahvalila sponzorjem, ki so omogočili njun odhod na daljno Aljasko, saj je bila pot draga in bi bilo brez pomoči domače občine, ŠD Tabor, M Sore, Etikete, Alpine in še drugih manjših sponzorjev težko zbrati potreben denar. "Res sem bil vesel Petrovega nastopa in na koncu rezultata, saj je upošteval moja navodila in dokazal, da sodi v vrh svetovnega mladinskega gorskega teka. Kljub snežni ujmi na dan tekme je tekel zelo zrelo in še enkrat več dokazal, daje vzoren atlet in je v klubu vzor mlajšim tekmovalcem," je povedal trener Borut Malavšič, Peter Lamovec, ki bo prihodnje leto prvič nastopal v članski konkurenci, pa je dodal: "Seveda je med člani konkurenca bistveno močnejša, zato sedaj še težko načrtujem bodoče uvrstitve na največjih tekmovanjih. Želim pa si, da bi bil s svojim tekom in nastopi zadovoljen. To pa bo pomenilo, da bom kakšno tekmo končal tudi pri vrhu." Vilma Stanovnik Triglavani s točko iz Ivančne Gorice Kranj - V ligi Si.mobil je ekipa Domžal gostovala pri Muri in izgubila s 3:1 (1:0). Na lestvici vodi ekipa Maribora Pivovarne Laško, Domžalčani so deveti. V 2.SNL je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Livarju in igrala neodločeno 1:1 (0:0). Kranjčani so z 12 točkami na šestem mestu, vodi pa ekipa Rudarja s 23 točkami. Rezultati v 3.SNL - center: Avtodebevc Dob - Alpina Žiri 0:4 (0:2), Factor - Velesovo 7:0 (6:0), Jesenice - Britof 1:1 (0:0), Jezero Medvode - Kalcer Radomlje 1:0 (1:0), Slovan - Kamnik 1:0 (1:0), Zari-ca Rondo Nautilus - Bled Slaščičarna Šmon 2:1 (0:0), Radio Krka -Šenčur Protect GL 1:2 (0:2). Na letvici vodi ekipa Factorja s 24 točkami. Tekme 7. kroga so odigrali tudi nogometaši v L gorenjski ligi. Rezultati: Bitnje - Preddvor 2:1 (1:0), Visoko - Železniki 1:1 (0:1), Ločan - Lesce 2:2 (1:2), Naklo - Hrastje 2:4 (0:3), Bohinj - Polet 5:0 (2:0). Na lestvici vodi ekipa Bohinja s 16 točkami. Rezultati v 2. gorenjski ligi: Podbrezje - Trboje 7:0 (2:0), Podgorje - Kondor 2:5 (0:4), Sava - Kranjska Gora 3:3 (1:1). Na lestvici vodi ekipa Save s 13 točkami. Sredi tedna je bil odigran tudi 1. krog za pokal Gorenjske. Rezultati: Polet - Podbrezje 2:6, Trboje - Bohinj 1:5, Kranjska Gora - Sava 0:1, Preddvor - Ločan 1:6, Hrastje - Naklo 2:5, Železniki - Kondor 8:1, Lesce - Visoko 3:1, Podgorje - Bitnje 5:6. V.S. Zgodovinski uspeh Jeseničanov Jesenice - V več kot 85 letih je nogomet v železarskem mestu imel številne vzpone in padce. Po skromnih uspehih v zadnjem desetletju, v letošnji sezoni doživlja pravi preporod. Najprej se je začelo z uvrstitvijo članskega moštva iz prve gorenjske lige v tretjo slovensko ligo. Moštvo skoraj ne pozna poraza in je trenutno na 2. mestu prvenstvene lestvice. Zgodovinski uspeh pa igralci beležijo v pokalu Nogometne zveze Slovenije. Po zmagah na Gorenjskem so se uvrstili naprej, kjer so v gosteh premagali tretjeligaša Palomo in se uvrstili med osem najboljših moštev v Sloveniji. V osmini finala je žreb Jeseničanom namenil drugoligaša, moštvo Rudarja iz Velenja. V nadaljevanju pokala sedaj moštva igrajo po dve tekmi, doma in v gosteh. Pod vodstvom trenerja Nedima Omanoviča se igralci te dni z vso vnemo pripravljajo na prvo tekmo, ki bo 1. oktobra v Velenju. "Za nas je fantastičen uspeh že dosedanja uvrstitev," pravi pred tekmo. "To še posebej ob dejstvu, da dve sezoni nazaj nismo imeli niti članskega moštva. Z novim ambicioznim upravnim odborom kluba so se hitro pokazali dobri rezultati. V dveh letih smo preskočili kar dve ligi in dobro nam sedaj kaže tudi v tretji slovenski ligi. Moštvo je letos okrepljeno s petimi igralci, ki so se domov vrnili iz drugih klubov. Tekma v osmini finala je zato za nas velik izziv. Čeprav zvesti navijači veliko pričakujejo od tekme v Velenju, moramo biti realni. Rudar je boljše moštvo. Potrudili se bomo po svojih močeh iztržiti čimugodnejši rezultat. Z nami bo odpotovalo tudi okoli 100 navijačev, ki nam bodo zagotovo v veliko pomoč na tribunah. Zagotovo pa bo povratna tekma 15. oktobra na Jesenicah pravi nogometni pra/nik in takrat si želimo zmago pred domačim občinstvom." Janko Rabit ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA SNAŽILKA; do 22.10.03; OŠ MATIJA ČOP, UL. TUGA VIDMARJA 1, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POM. DELA V GRADBENIŠTVU; do 03.10.03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ SNAŽILKA SNAŽILKA; do 30.09.03; OŠ JAKOBA ALJAŽA, UL. TONČKA DEŽMANA 1, KRANJ IZDELOVALEC USNJA IN KRZNA UPRAVUALEC STROJEV; do 07.10.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90,.ŠK. LOKA SLAŠČIČAR SLAŠČIČAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA KLJUČAVNIČAR OBLIKOVALEC KOVIN; do 04.10.03; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR OBLIKOVALEC KOVIN REZKALEC; do 07.10.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA BRUSILEC DELO V PROIZVODNJI; do 03.10.03; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17, BLED ORODJAR KOVINAR - VZDRŽEVALEC; do 30.09.03; BESCO D.O.O., ZG. BESNICA 132, Zg! BESNICA STROJNI MEHANIK UPRAVUALEC STROJEV; do 07.10.03; ŠIBO D.O.O. KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA; št. del.'mest: 2 AVT0MEHANIK VULKANIZER, AVTOMEHANIK; do 15.10.03; KRISTANC D.O.O., BRITOF 45, KRANJ ELEKTROMONTER ELEKTRIKAR; do 07.10.03; AOUASAVA D.O.O., GORENJESAVSKA C. 12, KRANJ ŠIVILJA ŠIVILJA; do 25.10.03; TRGODOM N01. D.O.O., DELAVSKA C. 26, KRANJ TESAR TESAR; do 07.10.03; STOJAN DAVIDOVIĆ S.P., C. STANETA ŽAGARJA 25, KRANJ ZIDAR ZIDAR; do 07.10.03; STOJAN DAVIDOVIĆ S.P., C. STANETA ŽAGARJA 25, KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC PODOV; do 07.10.03; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ REŠEVALEC IZ VODE KOPALIŠKI MOJSTER - REŠEVALEC; do 03.10.03; KOMPAS HOTELI D.D., BOROVŠKA C. 100, KR. GORA DIMNIKAR DIMNIKAR; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTELD.O.O., KOROŠKA 45, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA V MEDN. PORTU; do 03.10.03; VRBA STRUŽEVO 4, KRANJ TRANS- D.O.O., VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA; do 03.10.03; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., DELOVNA ENOTA ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 8, ŠK. LOKA SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK SERVISERdo 30.09.03; ABENA TRADE D.O.O., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA PRODAJALEC PRODAJALKA IN ARANŽERKA; do 30.09.03; ČAL-IČ MARJAN S.P., CANKARJEVA UL. 4, KRANJ PRODAJALEC; do 30.09.03; ARVAJ ANTON S.P., BRITOF 25, KRANJ PRODAJALKA; do 13.10.03; BLAŽIČ ZDRAV-KA S.P., MOSTE 49, ŽIROVNICA PRODAJALEC V DOMŽALAH; do 30.09.03; PROMONTANA D.O.O., KOROŠKA 5, KRANJ PRODAJALEC POHIŠTVA; do 25.10.03; UIZ KARANTANIA-AMBIENTI D.O.O. PE KRANJ, OPREMA CENTER, VODOPIVČEVA UL. 16, KRANJ KUHAR KUHAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D D., BOROVŠKA C 99, KR. GORA; št. del. mest: 3 KUHAR; do 18.10.03; BEGIČ D.O.O., DELAVSKA C. 37, KRANJ KUHAR - MESAR; do 07.10.03; ARVAJ ANTON S.P., BRITOF 25, KRANJ NATAKAR NATAKAR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 7 NATAKAR; do 18.10.03; BEGIČ D.O.O., DELAVSKA C. 37, KRANJ NATAKAR; do 14.10.03; MEPLAS-TNT D.O.O., BEZJE 13, KR. GORA ŽIVILSKI TEHNIK ŽIVILSKI DELAVEC; do 07.10.03: ARVAJ ANTON S.P., BRITOF 25, KRANJ STROJNI TEHNIK MERILEC EMISIJE DIMNIH PLINOV; do 01.10.03; DIMNIKARSTVO DOVRTELD.O.O., KOROŠKA 45, KRANJ; št. del. mest: 2 STROJNI TEHNIK; do 04.10.03; LOGAR TRADE D.O.O, ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR STROJNI TEHNIK; do 03.10.03; ZORNIK MIKLAVŽ S.P., POT NA LISICE 17. BLED GRADBENI TEHNIK; do 11.10.03; SONJA D.O.O., JAMOVA UL. 14, BLED PROMETNI TEHNIK DISPONENT V MEDN. TRANSPORTU; do 03.10.03; VRBA D.O.O., STRUŽEVO 4, KRANJ TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA; št. del. mest: 3 NOČNI RECEPTOR; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA TEHNIK STREŽBE ŠEF STREŽBE; do 30.09.03; HTP GORENJKA D.D., BOROVŠKA C. 99, KR. GORA EKONOMSKI TEHNIK POMOČNIK VODJE SKLADIŠČA IN LOGISTIKE; do 18.10.03; EUROCOM D.O.O., SAVSKA C. 22, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODAJALEC MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV; do 07.10.03; SINKOPA D.O.O. ŽIROVNICA 87, ŽIROVNICA Mladi gasilci tokrat v Šmartnem Letošnje 23. srečanje društev Mladi gasilec je potekalo pod naslovom Okolje in mladi. Šmartno v Tuhinju - Osnovna šola Šmartno z Gasilsko zvezo Kamnik je bila minuli konec tedna organizator 23. srečanja slovenskih društev Mladi gasilec, ki ga vsako leto v drugem kraju organizira Gasilska zveza Slovenije. Letošnjega srečanja, ki so ga prireditelji poimenovali z naslovom Okolje in mladi, seje udeležilo v Šmartnem v Tuhinju 90 učencev in 42 mentorjev in sicer 15 mlajših in 15 starejših ekip. Srečanju so že ob odprtju v petek namenili veliko pozornost najvišji predstavniki iz gasilske organizacije in občine. Mlade je nagovoril predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eoery, iz občine Kamnik župan Tone Smolnikar in predsednik Gasilske zveze Kamnik Janez Kune, prisrčen sprejem so udeležencem 23. srečanja pripravili učenci in vodstvo osnovne šole Šmartno z ravnateljico Jožico Hribar. Letošnje 23. srečanje je bilo pestro tako po različnih aktivnostih kot po spoznavanju Tuhinja oziroma Šmartnega v Tuhinju. Mladi so sodelovali v likovni, glasbeni, raziskovalno-preven-tivni, novinarski in prometni delavnici. V praktičnem delu so se Tekmovanje blejskih in bohinjskih gasilcev Rečica pri Bledu - Minulo soboto so se v gasilsko tekmovalnih disciplinah pomerili gasilci prostovoljnih gasilskih društev, združenih v Gasilsko zvezo Bled-Bohinj. Pri pionirjih in mladincih je sodelovalo 16 ekip, pri članih se je pomerilo 27 ekip, eno pa so sestavili starejši gasilci. Za pionirje sta bili tekmovalni vaja z vedrovko in štafeta, pri mladincih vaja z ovirami in štafeta, člani so poleg štafetne tekme pokazali, kako hitro in s čim manj napakami za gašenje usposobijo motorno brizgalno, medtem ko so starejši gasilci prikazali vajo s hidrantom in spretnost pri gasilskih večinah, pri čemer vsak tekmovalec opravi drugačno nalogo. Predsednik gasilske zveze Jože Smole in poveljnik ter vodja tekmovanja Drago Stoje sta ugotavljala, da so letos svoje ekipe poslala vsa prostovoljna gasilska društva z območja blejske občine, zelo skromna udeležba pa je bila z območja Bohinja. Prostor za izvedbo tekmovanj jim je na parkirišču pred tovarno zagotovilo podjetje LIP, ki gasilcem tudi sicer večkrat priskoči na pomoč, je še dodal Jože Smolej. Kdo so bili najboljši? Pri pionirkah in mladinkah ekipi iz Zasipa, pri pionirjih Bohinjska Bela in mladincih Ribno. Pri članih do 30 let je povedla ekipa Bleda II, pri članicah do 30 let dekleta iz Ribnega, pri Članih nad 30 let pa Bohinjska Bela ter članicah te kategorije ekipa Gorje. Mendi Kokot Med tekmovanjem smo v "akciji" pri pripravljanju motorne brizgalne za gašenje ujeli starejše člane PGD Gorje. Več kot 150 vrst gob Škofja Loka - Minuli konec tedna, od četrtka do sobote, je Gobarsko društvo Škofja Loka pripravilo tradicionalno letno razstavo gob. Tokrat so več kot 150 vrst gob prvič predstavili v Avto-moto društvu Škofja Loka, to pa seje žal poznalo tudi pri obisku. "V naravi je tokrat manjša bera gob, kar se pozna tudi na letošnji razstavi. Kriva je seveda suša," nam je povedala Ivanka Milanez iz društva. Ta je obiskovalce tudi vodila po razstavi, skupaj pa je pri pripravi razstave sodelovalo več kot 20 članov društva. Ponudili so tudi vložene jurčke in gobovo pašteto. Obiskovalcev letos ni bilo veliko, Še posebej se je tokrat poznal upad osnovnošolcev. "Z razstavo želimo razširiti vedenje o gobah, katere so užitne in katere ne. Z izobraževanjem pripomoremo, da ne bi prišlo do zastrupitev, zato nas preseneča nezanimanje šol za našo razstavo," je še povedala Mi-lanezova. Boštjan Bogataj Svečani prevzem vozila Cerklje na Gorenjskem - Člani PGD Cerklje, ki so lani proslavili l I0-letnico društva, letos spet slavijo. Uresničili so načrt za nakup novega kombija. Za avto in prikolico so odšteli 6,3 milijona tolarjev. Kot je na petkovi svečanosti povedal predsednik Evgen Žižek, je 4 milijone zagotovila občina, ostalo pa je prispevalo društvo s krajani. Zupan Franc Cebulj je poudaril pomen skupne skrbi za razvoj gasilstva, saj edino v njihovi občini zagotavljajo varnost pred požari brez pomoči poklicne enote. Iz njegovih rok je ključ novega avta prejel poveljnik Blaž Kaplenik, ki gaje nato izročil vozniku Sandiju Lakatošu. Kombije blagoslovil župnik Stane Gradišek, člani društva pa so pripravili kulturni program. Pred slavjem so izvedli vajo v gašenju stavbe in reševanju ponesrečenca z višine, v kateri so se domačim gasilcem pridružili še člani PGD Zgornji Brnik, Lahovče, Velesovo in Senturška Gora. Z njo so počastili letošnji občinski praznik. Stojan Saje pomerili v vaji z vedrovko, metanju vrvi v krog, vezanju vozlov, prvi pomoči in sestavljanki z gasilsko opremo. Teoretični in praktični del srečanja so mladi iz vse Slovenije sklenili prvi dan z ogledom Šmartnega in Kamnika, v soboto pa testiranja in praktična tekmovanja z zabavno prireditvi- jo pod naslovom Z veseljem ustvarjamo. Na koncu srečanja so vse sodelujoče šole in gostitelji srečanja prejeli priznanja za sodelovanje, vsak učenec zlato medaljo, ekipe pa za prva tri mesta pokale in praktične nagrade. Andrej Zalar Mnogoboj in regijsko tekmovanje VVodicah občinsko, v Domžalah regijsko tekmovanje gasilcev. operativne pripravljenosti in učinkovitosti v pripravi na akcijo in v njej. Zanimivo je bilo tudi za gledalce. Med članicami je bila najboljša Maja Potrč, druga Petra Potrč (obe PGD Polje), tretja pa Simona Aljaž (PGD Zapoge), pri članih pa je bil najboljši Damjan Repnik, drugi Matija Jenko (oba PGD Sinkov Turn), tretji pa Rok Gregorc (PGD Bukovica-Utik). Pokale je podelil predsednik GZ Vodice Janez Jenko, poveljnik in avtor vaje Lojze Kosec pa je bil po vaji zadovoljen z znanjem in udeležbo. Domžale - V Domžalah pa je bilo regijsko tekmovanje članic in članov regije Ljubljana III za uvrstitev na državno tekmovanje prihodnje leto. Pomerilo seje 53 ekip, najboljši pa so bili: člani A - Dob II, Dob IV in Rova; članice A - Žeje Trojica, Sava (Litija) in Sela; člani B - Dob II, Domžale in Topole I; članice B - Topole, Kamnik I in Dob. Andrej Žalar V mnogoboju v Vodicah je tekmovalo 18 članov in štiri članice. Zmagali najboljši Vodice - V soboto je bila v Vodicah na Kopitarjevem trgu ena zadnjih letošnjih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Tokrat so se že drugič zapored v gasilskem mnogoboju, ki ga je zasnoval lani poveljnik Gasilske zveze Vodice Lojze Kosec, pomerili posamezni gasilci, člani iz šestih društev in članice iz dveh društev Gasilske zveze Vodice. Tekmovalo je 18 članov in štiri članice, tekmovanje je bilo tudi letos prikaz usposobljenosti, Zmaga je šla v Ljubljano Škofja Loka -Tukajšnji taborniki Rodu svobodnega Kamnitni-ka so minuli konec tedna skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije organizirali največje taborniško orientacijsko tekmovanje na državnem nivoju - Republiško orientacijsko tekmovanje (ROT). Ekipe tabornikov iz vse Slovenije so se pomerile v različnih taborniških disciplinah. Tekmovalci so bili glede na starost in spol razdeljeni v štiri kategorije. Hkrati je ROT tudi tekmovanje rodov. "Sodelovalo je 42 ekip s po petimi taborniki. Start je bil na Križni gori, pot pa je peljala prek Planice, Cepulj do Besnice. Prespali smo v bivakih pod Joštom, danes pa smo se prek Gorajt vrnili v Škofjo Loko," nam je po tekmovanju povedal vodja Klemen Čadež. Tabornikom uspešna udeležba na tem tekmovanju pomeni nekaj posebnega, saj je sodelovanje velik izziv tako na fizičnem področju kot na področju znanja orientacije in ostalih taborniških veščin. ROT je sinteza vsega taborniškega znanja. Prav zato ima tako velik pomen za vse, ki jim je taborništvo način življenja. Tu se pokažeta skupinski duh in skupinsko delo, nenazadnje, tu se udejanji tudi taborniško geslo: Z naravo k boljšemu človeku! Letošnji zmagovalci med popotniki so Rod jezerskega zmaja iz Velenja, med popotnicami in grčami Rod močvirskih tulipanov iz Ljubljane, med grČicami Rašiški rod iz Ljubljane. Slednji je zmagal tudi v skupnem seštevku rodov. Med zmagovalci žal ni Gorenjcev, ki jih tudi sicer med tekmovalci ni bilo veliko. Boštjan Bogataj Redki obiskovalci so si z zanimanjem ogledali več kot 150 vrst razstavljenih gob. INTEGRAL JESENICE, d.d., objavlja prosto delovno mesto REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Pogoji: V. stopnja izobrazbe, prednost imajo kandidati z opravljenim preizkusom znanja iz upravnega postopka Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas 12 mesecev z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Cesta maršala Tita 67, v 8 dneh po objavi. Župan Jože Bogataj je izročil pokal za prvo mesto PGD Trebija. Škofja Loka - Gasilska zveza Škofja Loka je skupaj z občinskimi gasilskimi poveljstvi Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri organizirala tekmovanje v vseh kategorijah. To je med drugim štelo tudi za prestižni "Županov pokal". Skupno seje tekmovanja udeležilo več kot 1500 gasilcev, ki so se porazdelili v več kot 150 ekip. "Tekmovanje je pomembno iz dveh razlogov. Prvi je promocija gasilstva med mladimi, saj podmladka praktično ni, člani pa preverjajo operativno pripravljenost," nam je povedala Helena Jelovčan, predsednica Gasilske zveze Škofja Loka. Cez teden dni se bodo članske ekipe zmagovalke pomerile še na regijskem tekmovanju v Radovljici. "Upam, da bo takšnih tekmovanj še veliko, pravih akcij pa veliko manj. Zmagal je seveda najboljši," je v imenu vseh županov povedal Igor Draksler. Županov pokal so osvojili PGD Trebija, pred PGD Poljane in PGD Dražgoše. Boštjan Bogataj Premoč begunjskih gasilcev Radovljica - Gasilska zveza občine Radovljica je pripravila 20. septembra tekmovanje v Radovljici, kjer je v devetih kategorijah nastopilo 31 enot. Tekmovalci so se pomerili v izvedbi predpisanih vaj za posamezne starostne skupine. Pokale za najuspešnejše ekipe je podelil župan Janko S. Stušek. Pri pionirjih so jih prejeli PGD Begunje, Kamna Gorica in Hlebce, pri pionirkah Begunje in Kamna Gorica, pri mladincih Hlebce, Begunje in Ljubno, pri mladinkah Lancovo, pri članih A Begunje, Hlebce in Brezje, pri članicah A Hlebce, pri članih B Begunje, Hlebce in Brezje, pri članicah B Begunje in Kamna Gorica, pri starejših gasilcih pa Lesce in Kamna Gorica. Kot je sporočil poveljnik Metod Gaber, bo GZ občine Radovljica organizirala tudi letošnje tekmovanje gasilcev z vse Gorenjske. Le-to bo 4. oktobra na športnem igrišču OŠ A. T. Linharta v Radovljici. S.S> Miran Oštir, komandir kranjske policijske postaje Striptiz brez dovoljenja Po treh letih vodenja radovljiške postaje se je Miran Oštir marca letos vrnil na kranjsko, kjer je bil poprej dobrih sedem let eden od pomočnikov. Radovljica je seveda drugačna od Kranja, pravi; vsaka občina ima svoje posebnosti, na kranjski postaji, ki obravnava kar polovico vse gorenjske problematike, pa je seveda tudi več dela. Kranj - Zadnja leta se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in s tem povezanih socialnih stisk spreminja tudi varnostna problematika. Razen tega pa ob nespremenjeni organizaciji policija dobiva nekatera nova pooblastila in naloge, ki jih prinašajo zlasti novi zakon o javnih zbiranjih, o policiji, stvarno pravni zakonik, ki policiji nalaga skrb za najdene premičnine, in nekateri drugi. Kljub temu pa so varnostne razmere letos - tako vsaj kažejo številke za prvo polletje - ugodnejše od lanskega primerjalnega obdobja. Manj je kaznivih dejanj, raziskanost je boljša, manj kršitev, tudi v prometu je slika nekoliko manj črna. Eno od časovno zahtevnejših področij, ki kranjskim policistom v preteklosti ni delalo posebnih preglavic, so mejne zadeve in tujci. Razen tega, da promet prek prehoda Jezersko narašča, imajo policisti veliko dela zlasti s preverjanjem dovoljenj tujcem za prebivanje z namenom. "V Sloveniji manjka predvsem domačih delavcev v gradbeništvu. Upravna enota na podlagi delovnega dovoljenja izda dovoljenje za prebivanje. Tujci vstopajo v državo praviloma na brniškem letališču. Kasneje pa ugotavljamo, da niso prijavljeni na območjih, za katera imajo izdana dovoljenja. Upravne enote obvestimo, da dovoljenja prekličejo. Takih primerov smo imeli letos že okrog 200." Miran Oštir pravi, da na področju kriminala opazno narašča gospodarski kriminal. V ospredju so poneverbe, ponarejanja listin, davčne zatajitve. Raziskanost je 97-odstotna, policisti pa pri raziskovanju tesno sodelujejo z uradom kriminalistične policije policijske uprave, kjer imajo poseben oddelek za gospodarsko kriminaliteto. Na kranjski postaji se ukvarjajo največ s t.i. splošno kriminaliteto. Prevladujejo kazniva dejanja s področja premoženjskih deliktov. "Ljudi bi rad opozoril na samozaščitno ravnanje. Nekateri so še vedno preveč zaupljivi, že kar neodgovorni. Puščajo odprte avtomobile, v njih ključe in druge vrednejše stvari. Letos na našem območju opažamo precejšen porast tatvin vozil. Prijeli smo organizirano skupino, ki je kradla vozila višjega cenovnega razreda. Tatovi kradejo tudi v garažah, po novem tudi samo avtomobilske ključe." Med vlomilci in tatovi prevladujejo povratniki. V Kranju jih dobesedno mrgoli. Še posebej, odkar so na Jesenicah zaprli metadonsko ambulanto za odvisnike. Da pridejo do droge, ne izbirajo načina. Število drznih tatvin narašča, kot pravi Miran Oštir, pa so nekatere pogojene tudi s socialno stisko tatov; vsak dan iz katere od trgovin poročajo o kraji hrane. "Vse drzne tatvine smo doslej uspeli raziskati, storilci gredo praviloma v sodni pripor, za "navadne" vlome in tatvine pa ne. Pred mesecem, denimo, smo prijeli storilca, ki je ob jutrih prihajal v hiše na območju Naklega. Priprli smo ga, sodni pripor pa zanj ni bil odrejen. Čez pet dni smo ga spet zalotili pri enakem početju, tokrat je le moral v sodni pripor." Miran Oštir omenja tudi naraščajoče tatvine denarnic in mobitelov iz športnih garderob ter opozarja na večjo pazljivost tako starše otrok kot upravljavce objektov. Policisti pač niso vsemogočni in čeprav se kranjski tako v slovenskem kot gorenjskem merilu ponašajo z visokim odstotkom raziskanosti ter resno vzamejo tudi manjše tatvine, je dokazovanje kaznivega dejanja praviloma zelo zahtevno. Pritožbe zaradi hrupa Prekrškov po zakonu o javnem redu in miru, ki so običajno povezani tudi z zahtevami za policijsko intervencijo, je letos nekoliko manj kot lani. Zato pa naraščajo nekateri drugi prekrški oziroma ukrepi, denimo, zaradi povečanega hrupa, ukrepi po zakonu o javnih zbiranjih, ukrepi o požarih v naravnem in bivalnem okolju in vrsti drugih Miran Oštir predpisov, ki urejajo splošno varnost ljudi. Novi zakon o javnih zbiranjih je izdajo glavnine dovoljenj za prireditve prenesel z upravne enote na policijo. Zanjo so glede varnosti najbolj problematične kolesarske dirke z zaporami cest pa tudi nekatere tradicionalne prireditve v Kranju, kot Kranfest in festival Carniola. "Na teh prireditvah smo ugotovili nekatere kršitve, ukrepali, poročilo smo posredovali tudi upravni enoti. Med drugim smo prireditelja striptiza na Kranfestu prijavili sodniku za prekrške, ker ta prireditev v dovoljenju ni bila zajeta. Pritožbe sicer nekoliko upadajo, vendar jih je še vedno precej. Pred koncertom Laibacha v gradu Khislstein smo zahtevali ponovno ustno obravnavo in upravni enoti predlagali, da nanjo povabi vse, ki so zadolženi za varnost; tržno inšpekcijo zaradi prekoračitev obratovalnih časov, okoljsko zaradi hrupa, zdravstveno zaradi točenja alkoholnih pijač pijanim in mladoletnim, mestno občino in krajevno skupnost Center, ki naj bi bila prizadeta stranka. Na obravnavi smo predlagali, naj mestna občina zaradi pričakovane prekoračitve hrupa ne da soglasja za koncert na njenem prostoru. Samo prireditev smo spremljali s povečanim številom policistov, kršitev nismo zaznali. Stanovalci opozarjajo tudi na razgrajanje po prireditvah. Pove- dati moram, da vsa ravnanja ne sodijo v pristojnost ukrepanja policije. Pozni obratovalni časi niso naša domena, prav tako ne hrup, ki je posledica legalne dejavnosti." Policijska postaja Kranj pokriva območja šestih občin. Približno 80 odstotkov dogodkov odpade na mestno občino Kranj, ki je največja in najštevilčnejša. Miran Oštir pravi, da v vseh občinah želijo večjo prisotnost policistov. "Mi smo za to, na žalost pa kadrovsko nismo polni. Od 66 zaposlenih na postaji imamo 45 ljudi na terenu, po sistemizaciji bi nas moralo biti 89. Res pa je tudi, da se ljudje obračajo na nas tudi v primerih, ko so za ukrepanje pristojne druge službe. Vsako leto posredujemo od 200 do 300 poročil inšpekciji za okolje in prostor, zdravstvu, tržni inšpekciji, centru za socialno delo." Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Lani hiša, letos delavnica Zirovski Vrh - Sredi minulega tedna, v sredo okrog desetih zvečer je zagorelo v delavnici, ki jo je lastnik uporabljal kot zasilno bivališče, potem ko mu je lani zgorela stanovanjska hiša. Požar so omejili in pogasili prostovoljni gasilci z Dobračeve in Račeve, kljub temu pa je škode za približno poldrugi milijon tolarjev. Vzroka za požar komisija urada kriminalistične policije ob ogledu ni uspela ugotoviti. V zasilnem stanovanju ni bilo elektrike, za ogrevanje prostorov, ki so bili pregrajeni z ivernimi ploščami, pa je lastnik uporabljal peč na trda goriva. Dele osmojenih in ožganih stvari so zavarovali in jih bodo poslali v analizo. Bohinjska Bistrica - Zaradi pregretja dimniške cevi pa je v soboto dopoldne zagorelo ostrešje večstanovanjske hiše na Jelovški cesti v Bohinjski Bistrici. Škodo cenijo na pol milijona tolarjev, ogenj pa so ukrotili domači gasilci. H.J. Resolucija o drogah Ljubljana - Vlada je prejšnji teden določila besedilo predloga resolucije o nacionalnem programu na področju drog ter ga pošilja v parlamentarno obravnavo in sprejem po rednem postopku. Predlog resolucije celovito in sistematično ureja področje prepovedanih drog v Sloveniji, sestavljen je iz dveh dokumentov, in sicer strategije ter akcijskega načrta. Prvi nacionalni program za preprečevanje zlorabe drog je bil v Sloveniji sprejet leta 1992, v letih 1999 in 2000 pa so bili sprejeti še trije pomembni zakoni na področju preprečevanja proizvodnje in prometa prepovedanih drog, proizvodnje in preprodaje prekurzorjev in na področju preprečevanja, zdravljenja in socialne obravnave odvisnih od prepovedanih drog. Po ocenah strokovnjakov je bilo v Sloveniji leta 1991 70 odvisnikov od heroina. Danes naj bi jih bilo med 6000 in 10.000. Droge so svetovni pojav, ki se mu Slovenija ne more izogniti, lahko pa ga omeji in omili škodo. Za to potrebuje celostne, uravnotežene in koordinirane ukrepe na nacionalni in lokalni ravni, temu v prid je zasnovana tudi nova strategija na področju drog. H.J. Voznik umrl, sopotnici hudo ranjeni Kranj - Neprilagojena hitrost 23-letnega voznika S.P. iz Ruš je v soboto, 27. septembra, ob 0.10 zjutraj botrovala eni najhujših prometnih nesreč v tem letu v Kranju. S.P. je z osebnim avtom opel astra peljal skozi Stražišče. V levem preglednem ovinku ga je zaradi neprilagojene hitrosti začelo zanašati, izgubil je oblast nad vozilom ter z levim bokom trčil v betonsko ograjo ob levi strani ceste. Trčenje je bilo tako silovito, da je mladi voznik umrl že v avtu, njegovi hudo ranjeni sopotnici - 20-letni T.S. in TO. iz okolice Kranja - pa so reševalci odpeljali v klinični center. S.P. je štirinajsta letošnja žrtev prometa na gorenjskih cestah. H.J., foto: Gorazd Kavčič KRIMINAL Namesto cipres le luknje Kranj - Tatovom očitno nič več ni sveto, tudi Pokopališče ne. V noči s četrtka na petek je neznanec "obiskal" kranjsko pokopališče na Planini ter ukradel 27 cipres, ki so tod rasle od pomladi. Za seboj je pustil precej klavrno sliko. Plače delavcem "na roke" Kranj - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so kaznivega dejanja davčne Zatajitve ovadili 41-letnega VR. in 39-letnega LZ., direktorja podjetja iz okolice Kranja, ki se nkvarja s posekom in spravilom lesa. Podjetje naj bi dalj časa izplačevalo plače zaposlenim v gotovini in se tako izognilo plačilu prispevkov in davkov v skupnem znesku okrog enajst milijonov tolarjev. Direktorja naj bi zagrešila tudi kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ker pri poslovanju nista vodila poslovnih knjig v skladu z zakonskimi predpisi. • Uspeh policistov Radovljica - Zaradi suma storitve šestih kaznivih dejanj velike tatvine so radovljiški policisti obravnavali K.E. in A.S. iz okolice Radovljice. Osumljenca naj bi vlomila v tri radovljiške gostinske lokale, že lani pa tudi v eno od stanovanjskih hiš. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju za K.E. odredil sodni pripor. Policisti obravnavajo tudi kaznivo dejanje zatajitve, ki sta ga osumljena mlajši in starejši mladoletnik iz Radovljice. Fanta naj bi z bančno kartico, ki jo je lastnik pozabil v bančnem avtomatu, na veliko zapravljala po okoliških trgovinah z živili. S tem naj bi storila tudi 29 kaznivih dejanj goljufije. Na hodniku oropal žensko Kranj - Neznani nepridiprav je v petek, 26. septembra, ob štirih popoldne prišel na hodnik stanovanjskega bloka v Kranju, kjer je bila 74-let-na P. S. Košaro z denarnico ji je hotel izpuliti iz rok, ker seje ženska uprla, pa jo je porinil na tla in z nogo brcnil v glavo. S plenom je zbežal, med begom pa gaje ujel moški ter mu vzel košaro. Kljub temu je roparju uspelo ukrasti 5.000 tolarjev. Skuter odpeljan z dvorišča Tatinec - Sredi minulega tedna ponoči je nekdo prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Tatincu ter z njega odpeljal nezavarovan in neregistriran skuter italjet formula 50 modre barve. Skuter je vreden okrog 120.000 tolarjev. Mobiteli v žepih Kranj - V petek zvečer se je tat pojavil v garderobi športne dvorane na Planini. Iz žepov hlač in vetrovk je pobral več mobilnih telefonov znamk siemens MT50, erieson, siemens C45, siemens M35 in acer, poročne prstane ter denar. Lastnike je olajšal skupaj za 170.000 tolarjev. Po petih mesecih so ga dobili Škofja Loka - V uradu kriminalistične policije policijske uprave Kranj so dopolnili kazensko ovadbo proti 26-letnemu Z.M. iz Kamnika. Sumijo ga tatvine VW golfa, serija IV, z registrsko oznako KR H4-590, ki naj bi ga med 20. in 21. aprilom letos odpeljal z dvorišča stanovanjske hiše. Avto je bil odprt, v njem pa kontaktni ključi, kar pa tatu seveda ne odreši. Vreden je bil 2,7 milijona tolarjev. Z avtom naj bi Z.M. odpeljal tudi vsebino: sto neizpolnjenih zavarovalnih polic zavarovalnice Triglav, dve sto neizpolnjenih zelenih kart, prenosni računalnik toshiba. približno 150.000 tolarjev gotovine, osebne dokumente in dokumente vozila. Kdo hodi po pivo Visoko, Jesenice - V noči s četrtka na petek je nekdo spet vlomil v Mercatorjevo trgovino na Visokem pri Kranju. Očitno je bila žeja huda, saj je ukradel 23 zabojev piva, vrednega 79.000 tolarjev. Za 20.000 tolarjev piva pa je bogatejši neznanec, kije med 25. in 27. septembrom vlomil v prostore nogometnega kluba Jesenice. Britof - V soboto je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Britofu in odnesel za milijon tolarjev zlatnine in denarja. Odstranila uradni pečat Kranj - 24-letni S.C. in 62-letni S.C. iz Kranja naj bi v soboto, 27. septembra, z delovnega stroja odstranila uradni pečat, ki ga je zaradi nezakonitega odkopavanja gramoza namestil delovni inšpektor. Oba bosta kazensko ovadena. Tat v bolnišnici Jesenice - Policisti poizvedujejo za neznancem, ki je v nedeljo zgodaj popoldne prišel v pisarno nadzorne sestre kirurškega oddelka bolnišnice. Iz predala pisalne mize je vzel mobilni telefon siemens, denar in osebne dokumente, vse skupaj v vrednosti okrog 70.000 tolarjev. H.J. V službi na Kitajskem "Za Kitajsko so v Lonely Planetu zapisali, da, če že ni najbolj varna država na svetu, pa je zagotovo v Aziji. In sicer tudi zaradi strogih kazni," ugotavlja Anzej Lemut, ki skupaj z ženo Uršo živi in dela v okolici Šanghaja. Anzej Lemut je sin Draga Le-muta, lastnika podjetja Le-Tehnika v Kranju, ki je skupaj z Iskro Mehanizmi in Iskro Zaščito maja lani na Kitajskem ustanovilo podjetje Sinoslo Techno-logy. Mladi Anzej je v tem podjetju glavni direktor, njegova žena Urša pa njegova namestnica. Te dni sta za nekaj dni obiskala Slovenijo, ob tej priložnosti pa smo Anzeja povabili na pogovor. Kakšno je podjetje Sinoslo? "Podjetje Sinoslo Technologv smo ustanovili maja 2002 v mestu Suzhou 100 km zahodno od Šanghaja, s proizvodnjo pa smo začeli decembra lani. Trenutno je v njem zaposlenih trideset ljudi, večina v proizvodnji. Je proizvodno podjetje, registrirano za proizvodnjo elektrome-hanskih komponent, kakršne imajo v proizvodnji tudi matična podjetja. Tako trenutno proizvajamo telefonske priključke ter telekomunikacijske adapter-je in podaljške za program Le-Tehnike, medtem ko za Iskri še nismo vzpostavili proizvodnje, načrtujemo pa jo naslednje leto za Mehanizme. Trenutno za obe Iskri izvajamo prodajno nabavne aktivnosti." Je bila izbira lokacije naključna? "Kitajska se razvija z enormno hitrostjo, rast BDP-ja je več kot sedem odstotkov že zadnjih osem let. V okolici Šanghaja in Suzhouja rastejo nove tovarne kot gobe po dežju. Gradijo jih kar na zalogo, tako da investitor pride in kupi že zgrajeno poslopje, v katerega samo postavi proizvodno linijo in začne proizvajati. Gospodarsko najbolj pomemben je vzhodni obalni as. Odločili smo se za okolico anghaja, ker smo prejeli informacije od kupcev, da se to območje najbolj hitro razvija. Suz- Anzej Lemut hou se tako razvija v industrijsko predmestje Šanghaja, le-ta pa vedno bolj postaja finančni center Azije in tako prevzema vlogo Hong Konga." Kako to, da ste z Iskrama ustanovili skupno podjetje? "V obdobju, ko seje Le-Tehni-ka že odločila, da vstopi na kitajski trg, je v okviru Gospodarske zbornice Gorenjske potekal posvet o Kitajski, saj se je kar nekaj podjetij zanimalo za ta trg. In tedaj je s strani Gospodarske zbornice Kranj prišla ideja, da bi podjetja šla na Kitajsko pod isto streho, s čimer bi si znižali fiksne stroške pri začetnem poslovanju. Trem podjetjem je bila ta ideja všeč, tako smo se združili v skupno podjetje, jaz in Urša pa sva v njem nekakšen nadzorni organ. Razlike med Slovenijo in Kitajsko v miselnosti, kulturi, če hočete tudi v varovanju intelektualne lastnine, so namreč velike. Le- Tehnika ima tako že izkušnje s kopijami naših izdelkov, ki so jih proizvajali na Kitajskem in ki so se pojavile na nemškem trgu. Zaradi vsega tega je pomembno, da proizvodnjo na Kitajskem nadzira Slovenec." Urša Lemut Sedaj ste že toliko časa tam, da že lahko ocenite, kakšne delovne navade imajo Kitajci... "Kitajci imajo tri praznike -kitajsko novo leto, 1. maj kot praznik dela in 1. oktober kot državni praznik. Za vsak praznik imajo po teden dni prosto, sicer pa ves čas delajo. Potrebujejo pa kar dovolj vzpodbude za delo, rfimajo prave žilice, da bi ves čas delali. Potreben je nadzor, moraš jih znati motivirati na različne načine. Po drugi strani pa imajo žilico za preživetje. Ko si le-to zagotovijo, se takoj počutijo bolj lagodno in popustijo pri delu. Kitajci so sicer lačni znanja, v službi jih zanima le, kaj se bodo novega naučili. Tako se pogosto zgodi, da ko ima Kitajec občutek, da se na nekem delovnem mestu ne more nič novega naučiti, enostavno poišče novo službo. Tako je fluktuacija precej večja kot v Evropi." In kakšen je povprečen zaslužek zaposlenega v vašem podjetju? "Pri nas delavec zasluži okoli sto dolarjev na mesec. S tem da v naši proizvodnji delajo le ljudje s srednjo izobrazbo." Kakšno mesto je Suzhou, kjer tudi živita? "Suzhou je sicer na Kitajskem znano kot turistično mesto, pravijo jim celo azijske Benetke. Skozi mesto poteka veliki kanal od Pekinga do Guangzhouja, ki so ga zgradili pred 500, 600 leti, sicer pa je celotno mesto prepleteno z umetnimi in naravnimi kanali. Na vzhodni in zahodni strani ležita jezeri. Ni sicer tako kot v Benetkah, ko hiše stojijo na vodi, so pa hiše tik ob kanalu, v katerem domačini še danes perejo obleke, okoli Suzhouja pa poteka tudi vodni promet. Mesto ima sicer šest milijonov prebivalcev, kar pa za Kitajsko ni nič posebnega." Kako pa komunicirate z domačini? V angleščini? "V poslovnem svetu v angleščini, v vsakdanjem življenju pa v kitajščini, ki je sicer ne obvladava, se jo pa postopoma učiva. Zanimivo je, da imajo Kitajci skupen jezik, mandarinščino, obenem pa ogromno dialektov, ki so si med seboj tako različni, da se celo med seboj ne razumejo. Na srečo pa imajo enotno pisavo, tako da si pri sporazumevanju pomagajo z njo. Ge se dve osebi na ulici ne razumeta, eno- stavno začneta pisati na papir. Tako so na začetku ravnali tudi z nama, saj so mislili, da ne poznava dialekta ... Angleško govorijo zelo slabo, njihov drugi jezik je bila dolgo japonščina, angleščina pa se uveljavlja v zadnjih letih. Angleško pa ne znajo, ker so imeli v preteklosti zelo slabe učitelje angleščine, tako da so se jo lahko učili deset let, nazadnje pa znajo povedati dva preprosta stavka. Zgodilo se mi je, da sem govoril z učiteljico angleščine, pa je sploh nisem mogel razumeti ..." Kitajska se je lani in letos borila s sarsom. Se je ta smrtonosna bolezen pojavila tudi v Suzhouju? "V Šanghaju in Suzhouju so sars odkrili le pri ljudeh, ki so prišli iz okuženih predelov, npr. iz Pekinga. Sicer pa se je vpliv sarsa čutil po celi Kitajski. Bo- lezen so najprej odkrili v Hong Kongu, svetovna zdravstvena organizacija je kmalu odkrila, da se je podobna bolezen pojavila tudi v njegovi bližini v Gu-angzhouju, in tako pritisnila na kitajsko vlado, naj prizna, da je primerov te bolezni v provinci Guangdong več, kot sama trdi. Kitajska vlada pa tega ni hotela, tako da se je v tem času bolezen razširila še v Peking. Šele tedaj in pod velikimi pritiski je kitajska vlada le priznala, da ima problem s sarsom. Toda koje bil obstoj bolezni enkrat priznan, so jo začeli "obdelovati" na vseh nivojih. Posegali so po tako rigoroznih posegih, da bi v Sloveniji zagotovo protestirali zaradi posega v človekove pravice. Midva na primer dva meseca nisva odšla iz mesta, ker je bilo na cestah postavljenih več kontrol za merjenje telesne temperature, in če si imel povišano, so te takoj poslali v karanteno. Tudi če si prispel z območja, kjer se je sars pojavil, so te preventivno poslali v karanteno. Gibanje je bilo v tistem času zelo omejeno, nošnja obraznih mask je bila obvezna, posebej v skupnih prostorih. Mask je kmalu tudi zmanjkalo in je morala država poseči vmes ter začeti nadzirati prodajo mask." Še vedno izvajajo take ukrepe? "Na letališčih ti še vedno izmerijo telesno temperaturo, v notranjosti Kitajske pa kontrolnih točk ni več." Je tamkajšnje življenje drago? "Njihova hrana je poceni, medtem ko je kakšen sir, ki ga oni ne poznajo, precej drag, pa še težko gaje dobiti. Na mlečne izdelke Kitajci niso navajeni, šele z odpiranjem mej je postalo mleko popularno. Ima pa življenje na Kitajskem drugo prednost. Tam vidiš hollywoodski film že dva meseca po njegovem izidu, na piratskem DVD-ju seveda. DVD je na Kitajskem že tako razširjen kot v Sloveniji videorekorder, je v vsakem domu." Kako se seznanjata z dogodki v Sloveniji in po svetu? CenzU' re verjetno še niso povsem ukinili? "Cenzura še obstaja, vsi časopisi so cenzurirani, tuje časopise je možno kupiti le na letališčih. Mi se informiramo preko interneta, čeprav tudi tega cenzurirajo. Šele zadnje pol leta si tako lahko ogledamo BBC-jeve ali CNN-ove strani, prej to ni bilo mogoče. Slišali smo celo za šest ljudi, ki so jih zaprli, ker so si preko elektronske pošte pošiljali protidržavne vsebine, torej nadzirajo celo vsebino elektronske pošte. Slovenci imamo srečo, ker so naše strani normalno dostopne, očitno slovenskih strani še ne prevajajo oziroma ne preverjajo, ali so primerne za kitajske državljane." Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič mm Lemutova z zaposlenimi v podjetju Sinoslo Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih mAmm Tri vrste duhovnikov Josip Lavtižar je kolege duhovnike, ki jih spoznaval med svojo prvo službo v Gorjah pri Bledu, razdelil na tri vrste. "Polagoma sem spoznal vso radovljiško dekanijo, kije imela takrat sedež v Begunjah pri Lescah. Vodil jo je dekan Silvester Keše. Duhovščina je bila organizirana le toliko, da je dobivala 'Laibacher Diocesenblatt', v katerem je čitala škofijske naredbe. Druge vezi ni imela med sabo. Duhovniki so prišli le takrat skupaj, kadar so obhajali svoje godove. Ob ti priliki so imeli poleg razvedrila tudi stanovske pogovore, ne pa urejenega posvetovanja. Prav tako niso poznali tistega demokratičnega duha, ki vlada danes v duhovniškem stanu. Razdeljeni so bili v tri vrste. " Te tri vrste so po njegovem predstavljali župniki v starih župnijah, lokalisti - duhovniki v novih župnijah ali lokalijah in kaplani. "Glavno besedo so imeli župniki, ki so oskrbovali vsaj 1500 duš. Med temi župniki so se odlikovali posebno trije, katerim smo rekli 'die drei Gevvaltigen in Ober-krain' /trije mogočniki na zgornjem Kranjskem/. Ti so bili: Silvester Keše v Begunjah, Karel Te-desehi v Gorjah in Simon Pehare na Bledu. Sloves so si pridobili v vnetem delovanju v dušnem pa-stirstvu. Ko je Pehare leta 1872. umrl, sta bila še Keše in Tedeschi merodajna za vso dekanijsko duhovščino. " Ti so bili torej "prva liga ". "Drugi vrsti so pripadale lokalije, ki jih je bil ustanovil cesar Josip II. (1780 -1790) na ta način, da je odvzel večjim župnijam nekaj vasi in jih pri-klopil novim lokalijam. Za dušne pastirje so namestili v nekaterih lokalijah redovnike iz odpravljenih samostanov. Ljudje so z veseljem delali pri razširjevanju cerkve in pri zidavi nove duhovske hiše, ker so znali ceniti dobroto, ki jo je prejela soseska s prihodom novega duhovnega očeta. Ustanovitev malih župnij je bila za narodno izobrazbo velepomembna in svetla točka v sicer te-motni dobi cesarja Josipa II. Nove duhovske službe, dasi samostojne, niso imele naslova župnij, temveč so jim rekli lokalije, dotičnim duhovnikom pa lokalisti ali lokalni kaplani. Šele knez.oškof dr. Krizostom Pogačar je odpravil razliko. Vsem lokalijam je podelil naslov pravih župnij, saj so Papež Janez Pavel II., najmogočnejši med duhovniki. imeli lokalisti isti izpit za upravljanje samostojnega dušnega pastirstva kot veliki župniki." Kaplani so bili torej šele tretja liga. "Tretji vrsti v razdelitvi duhovščine so prištevali kaplane ali župnikove pomočnike. Takrat je bil stanovski razloček še tako velik, da so smatrali kaplane za duhovnike nižje vrste. Odtod izrek: 'Čemu ima kovač klešče?' Mladi kaplan doživi v svojem delovanju veliko razočaranj. V srcu ima vzor, kakšni bi morali biti ljudje, v življenju pa spoznava, da večina ni taka. Predstavlja si, da bodo pridige obrodile stoteren sad, uvideva pa vedno bolj, da je govorjenje večkrat brez učinka. Kadarkoli sem pravi' župniku o malih uspehih v dušnem pastirstvu, mi je vselej rekel, da ljudi še nič ne poznam, da bom človeka spoznal le iz človeka samega, ne pa iz knjige. Potem je še dostavil: 'Življenje je najboljši vzgojitelj, toda trda je njegova šola. S časom boste uvideli, da je življenje boj za pravico in boj zoper pravico.' Verjel sem mu, ker je imel v dolgoletni duhovski službi opraviti že z vsakovrstnimi ljudmi." Lavtižarjeva služba v Gorjah je kmalu potekla-"Nenadoma je potegnila sapa in me odpihala it prve kaplanske službe v drug kraj. S škofijskim odlokom sem bil meseca oktobra 1877 prestavljen iz Gorij v Tržič. Večkrat sem mislil, da hodim sam, pa so me le okoliščine rinile naprej. Nekateri ŽMP" Ijani so morebiti obžalovali moj odhod, večini pa je bilo vseeno, ali imajo Petra ali Pavla za kaplana. Nekaj mož je šlo prositi v Ljubljano, naj bi me škofijstvo še pustilo v Gorjah, toda niso prinesli s sabo nobenega zagotovila, da še ostanem. Čaka' sem končne odločbe, pa je ni bilo. Župnik me je priganjal, naj spravim svojo robo skup ter prl' pomnil: 'Keine Antvvort ist auch eine Antwort. /Če odgovora ni, je že to odgovor./" In tako je moral naš kaplan na pot proti Tržiču. LTH bo slovenski ponos 3* GOSPODARSKI KOMENTAR Ob 70-letnici hladilstva so v LTH poudarili, da so z lastnimi silami ponovno uspešni potrojili, v osmih letih pa pošesterili. Škofja Loka - V preteklih nekaj dneh so v organizaciji LTH -Loških tovarn hladilnikov proslavili 70. obletnico hladilstva, ki ji je poseben pomen dal ponovni vzpon te tovarne. V dobrih dveh letih so z investicijami nad štiri milijarde posodobili proizvodnjo, ki naj bi že letos omogočila trikrat večjo prodajo. Lastnik poudarja, da se ni zmotil, ko je kupil znanje, blagovno znamko in tradicijo. Kar sedem desetletij je minilo od tedaj, ko so v Schneiterjevi tovarni v Škofji Loki izdelali prvi hladilni kompresor, ki je srce vsake hladilne naprave, je uvodoma poudaril dr. Jože Hafner, predsednik uprave in goslaviji. Imeli so svoj razvojni inštitut, ki pa se je odcepil, in konec razvoja je pomenil tudi začetek krize. Pretežna usmeritev na trg Jugoslavije in Vzhodne Nemčije je po razpadu teh držav pomenila hud udarec 70 let razvoja: prva hladilna naprava (za izdelavo sladoleda) in nova zamrzovalna skrinja, ki jo v LTH uvajajo v proizvodnjo. direktor LTH Škofja Loka. Ta začetek je v prvi Jugoslaviji nadaljevala tovarna Juhlad, po drugi svetovni vojni pa tovarna Motor, ki se je leta 1960 preimenovala v LTH. V 60. in 70. letih se je postopoma selila iz Vincarij na Trato in razvojni vrhunec dosegla v 80. letih, ko so imeli zaposlenih že več kot 1.500 delavcev in bili vodilno podjetje na področju profesionalnega hladilstva v drugi Ju- LTH, ki je s tem izgubil več kot polovico trga, zastareli izdelki pa so oteževal i preusmeritev na druge trge. V treh letih, od 1998 do 2001, si je podjetje LTH nabralo za milijardo dolgov in je bilo tik pred zlomom. Novi lastnik pomeni prelomnico Leta 2001 je večinski delež LTH kupilo invalidsko podjetje Blues, katerega lastnik je Jože Angeli, ki je z veliko angažiranostjo začel urejevati nastali položaj. Urejevati in konsolidirati je začel finančna razmerja, spodbudil razvoj novih izdelkov in tehnologije. Začela se je rast proizvodnje in prodaje izdelkov profesionalnega hladilstva na Zahod, zastarele, energetsko neustrezne hladilne skrinje pa se še vedno prodajajo na trgih jugovzhodne Evrope. Kljub recesiji na Zahodu so lani uspeli povečati prodajo za 15 odstotkov, velik ugled blagovne znamke pa še vedno omogoča prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije. Na Zahodu so ustvarili distribucijsko mrežo, na Jugovzhodu in Vzhodu pa ustanavljajo hčerinska podjetja, s katerimi omogočajo zanesljiv servis, v Rusiji pa tudi z namenom proizvodnje na osnovi dolgoročnega partnerstva. Povečana prodaja je že lani omogočila poslovanje LTH z dobičkom, kako velik premik so dosegli, pa pove podatek o tem, da letos pričakujejo skoraj trikrat večji promet, kot je bil v LTH leta 2001. Za tehnološko prenovo in prestrukturiranje financ sta zaslužni dve finančni instituciji: Hypo Leasing in NLB, PE Kranj, pospešena proizvodnja pa omogoča tudi odpiranje novih delovnih mest, v dveh letih 150, tudi v prihodnjem letu jih načrtujejo okoli 70. Sava se zna prilagajati Na tradicionalnem Dnevu Save so poudarili, da so zaposleni ključni dejavnik uspeha. Kranj - V petek je bila v Prešernovem gledališču tradicionalna slovesnost, imenovana Dan Save, ob spominu na 22. september 1920, ko je bila v Kranju ustanovljena gumarska delavnica. Na slovesnosti so podelili nagrade in priznanja za prislužene naslove Delavec Save 2003. Predsednik uprave delniške družbe Sava je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je Sava v svojem več kot 80-let-nem razvoju znala z izrazito sposobnostjo prilagajanja spremembe v okolju obračati v svo- jo korist. Po štirikratni spremembi lastništva je večkrat spremenila tudi strukturo proizvodnje in danes se poleg gumar-stva v Poslovni skupini Sava ukvarjajo tudi z dejavnostmi s področij kemije, trgovine, turizma, prometa nepremičnin in finančnimi naložbami. Zaposleni so pri tem ključni dejavnik uspeha, njihovo znanje in sposobnosti pa dragoceno premoženje. Naslove Delavec Save 2003 so prejeli varnostnik Milovan Samardžija, zaposlen v Savi nad 30 let, tehnolog Boštjan Rus, priznan strokovnjak in mentor, proizvodni delavec Aleksander Biševac, konfekci-oner valjev, ki se je izkazal s prilagajanjem pri prenosu tehnologij, komercialist Stane Šer-cer, uspešen vodja projekta prodajnega centra v Postojni, in vodja vzdrževanja v družbi Golf, agronom Boštjan Luz-nar. V kulturnem programu so nastopili člani amaterske gledališke skupine iz Bohinjske Bele s Molierjevo komedijo George Dandin ali kaznovani soprog. S. Ž. Elektro Gorenjski 40 let Bled - Delniška družba Elektro Gorenjska v teh dneh praznuje štiri desetletja svoje dejavnosti. Prav letos pa praznujemo tudi 110-letnico prve luči v Kranju in 90-letnico ustanovitve Kranjskih deželnih elektrarn, predhodnice elektrogospodarskega sistema Slovenije. Mineva šest desetletij od organiziranosti elektrodistribucijskih obratov in 50 let od nastanka samostojnih distribucijskih podjetij ter 40 let združene gorenjske distribucije, katere naslednica je prav Elektro Gorenjska, d.d., ki je bila ustanovljena 19. julija 1963. Na Bledu v Grand hotelu Toplice je zbrane goste, sodelavce "i prijatelje podjetja nagovoril dosedanji direktor družbe mag. frrago Štefe in v nagovoru poudaril željo, da bi dobila distribucija bolj uravnotežen položaj v slovenski energetiki, ter bil ninenja, da se družinska srebr-nina, kar je distribucija za državo zagotovo, prodaja samo v Direktor Drago Štefe z nagrajenci in jubilanti družbe Elektro Gorenjska. največji stiski. Drago Štefe je v podjetju preživel skoraj 47 let in se s 1. oktobrom odpravlja v pokoj. Dodal je, da so v štiridesetih letih njihovo nezadržno rast spremljale poštenost, iznajdljivost, marljivost in skromnost. Direktorju Dragu Štefetu so se ob tej priložnosti zahvalili za dolgoletno sodelovanje, predstavnika Iskraemeca, dolgolet- nega partnerja Elektro Gorenjske ter Elektro Ljubljana, sta se družbi zahvalila za zgledno sodelovanje. Predstavniki družbe so predstavili tudi knjigo z naslovom "40 let Elektro Gorenjska", ki v sedmih sklopih predstavlja zgodovino gorenjske elektroenergetike. Gorazd Šinik Promet bodo v treh letih Uporabili so lastno znanje Da je bilo vredno praznovati visok jubilej, dokazuje poudarek lastnika, da je bilo opisano doseženo z lastnim znanjem. Ni ustregel nekaterim dolžnikom in svetovalcem, ki so predlagali razprodajo preostalega premoženja in poplačilo dolgov, pač pa so skupaj z 49 visoko usposobljenimi strokovnjaki dokazali, da so sposobni oblikovati program, ki ga trg ceni. Še več: njihov cilj, v katerega je pred dvema letoma le malokdo verjel, je, da niso le prvi na področju profesionalnega hladilstva v jugovzhodni Evropi, pač pa tudi med prvimi tremi v Evropi. Uvajajo nove energetsko varčne in sodobno oblikovane zamrzovalne skrinje z najmodernejšo tehnologijo, kako zelo so se oprli na znanje mladih, pa pove podatek, da imata konstruktorja skupaj le 50 let. V petih letih naj bi dosegli promet 20 milijard tolarjev, ali za šestkrat več, kot v letu 2001, ko so prevzeli LTH. Lastnik in predsednik nadzornega sveta Jože Angeli je prepričan, da bo LTH postal slovenski ponos. Proslave pokazale zvestobo Za sedemdeseto obletnico hladilstva v Škofji Loki so v LTH pripravili tri odmevne dogodke: srečanje zaposlenih in nekdaj zaposlenih ter upokojencev s podelitvijo priznanj, ki se ga je udeležilo nad 900 ljudi in s tem zgovorno pokazalo svojo privrženost LTH; proslavo jubileja za poslovne partnerje v Loškem gledališču, za petek, 24. oktobra, pa pripravljajo dan odprtih vrat LTH, ko si bo mogoče ogledati tovarno. Zanimiva je trditev, ki smo jo slišali, da je nove delavce, zlasti strokovnjake v Škofji Loki težko dobiti, zato upajo, da bo dan odprtih vrat morda vzbudil zanimanje tudi mladih. Štefan Žargi Povsem običajen teden Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Po rezultatih francoske ankete, ki jo je objavila revija L'Expansi-on, povzel pa Financial Times se je v začudenje mnogih izkazalo, da hočejo francoski delavci delati več. Francija je pod taktirko prejšnje socialistične vlade premiera Jospina pred petimi leti uvedla 35-urni delovni teden. Dobra polovica vprašanih se je izrekla za trajno ali začasno vrnitev na stari 39-urni delovni teden. Razlog je preprost: če manj delaš, manj zaslužiš in v današnjem negotovem svetu naraščajoče nezaposlenosti in bolj malo rastočih plač, si želijo ljudje tudi s svojim delom popraviti standard. Kaj si ob tem mislijo slovenski trgovski sindikalisti, katerih eden od argumentov za zapiranje trgovin ob nedeljah je bil, da trgovci delajo preveč, je seveda čisto vseeno. Važno je, da se bodo zdaj ljudje ob nedeljah namesto v pregrešnih trgovskih centri masovno zgrinjali v božje hrame in doma za za-pečkom živeli idilično družinsko življenje. Družinsko življenje pa poznajo tudi v ZDA, kjer so trgovine ob nedeljah sicer odprte, a vseeno od tam prihajajo precej mešani podatki o stanju njihovega gospodarstva. Kot je v sredini tedna objavilo ameriško gospodarsko ministrstvo, so se v mesecu avgustu spet zmanjšala naročila za industrijske proizvode, medtem ko je brezposelnost nekoliko upadla. Ameriški ekonomisti so pričakovali porast naročil, zato so zdaj presenečeno ugotovili, da lahko ta padec vrže senco dvoma o vzdržnem okrevanju ameriškega gospodarsrva. Dvomijo pa tudi na stari celini, natančneje v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu. Nemški raziskovalni inštitut Ifo je opozoril, da se utegne okrevanje nemškega gospodarstva izkazati za občutno šibkejše, kot je to kazalo doslej in to močni rasti kazalca poslovne klime navkljub. Inštitut opozarja, da je porast v podjetniškem poslovnem zaupanju prej posledica velikih pričakovanj in upanj nemških podjetij, da se bo stanje v neki bolj ali manj bližnji prihodnosti obrnilo na bolje, kakor pa kakšnih trdnih ekonomskih podatkov. V končni fazi bo torej letošnja rast nemškega gospodarstva, ki predstavlja okrog tretjino gospodarstva evro območja, po pričakovanjh ostala piškava do konus leta. Prav nič piškava pa ni napoved Organizacije držav izvoznic nafte OPEC, da bo znižala količine dnevno načrpane nafte in s tem zmanjšala zaloge največjih porabnic nafte z namenom obdržati cene te strateške surovine nad 25 dolarji za sodček. Gospodarski analitiki so mnenja, da lahko ta odločitev kvarno vpliva na okrevanje celotnega svetovnega gospodarstva. Medtem pa se pri nas, kot so izračunali na državnem statističnem uradu, poleg vremena kvari tudi gospodarska rast, ki je v prvem letošnjem polletju znašala "samo" 2,2 odstotka. Povsem do odstotne točke enako gospodarsko rast nam je, čisto mimogrede povedano, pred kratkim za celo letošnje leto napovedal Mednarodni denarni sklad. Kakšna bo dejanska, bomo videli čez približno pol leta, vsekakor pa vlada o svoji napovedi rasti treh odstotkov in več lahko samo še sanja. Skratka ali kot bi rekli nekateri vrli ekonomisti, suma sumarum, dogodke na svetovnem gospodarskem prizorišču v preteklem tednu lahko označimo kot malo (z)mešano. Dobimo se na Joštu ali na Lubniku. Elan je v naši naravi. (nh»m V li iiovinu 2 W-popustom »porine trgovin« KURILNO OLJE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI QgQ £2 66 VELIKA NAGRADNA IGRTfi OD 15. 9. DO 31.12. 2003 Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. bpfci hi nt« i .Kitki fcMM|i ■ tartd M.«m PETROL Do posojila v ekspoziturah Gorenjska banka širi mrežo ekspozitur, v katerih je možno najeti potrošniško in stanovanjsko posojilo. Kranj - Medtem ko so že junija začeli odobravati posojila občanom v ekspoziturah Bled, Kranjska Gora, Žiri in Železniki, bo od 1. oktobra dalje možno urediti vse potrebno za najem posojila tudi v ekspoziturah Cerklje, Šenčur, Lesce, Bohinjska Bistrica in Gorenja vas. Strankam iz bolj oddaljenih krajev, ki želijo najeti posojilo, tako ne bo več treba hoditi v osrednjo enoto, ampak bodo lahko vse uredile v "svoji" ekspozituri. Kot so ob tem sporočili iz Gorenjske banke, komitenti lahko najamejo potrošniško posojilo za največ sedem let in stanovanjsko posojilo z največ 20-let-no odplačilno dobo, pri tem pa je s plačilom zavarovalne premije možno zavarovati le potrošniško posojilo z odplačilno dobo do pet let in stanovanjsko z odplačilno dobo do deset let. Poleg komitentov lahko najamejo posojilo tudi tisti, ki z banko poslovno ne sodelujejo, vendar imajo za 0,6 odstotne točke višjo obrestno mero in nekaj večje stroške zavarovanja. Višina po- sojila je odvisna od odplačilne sposobnosti posojilojemalca in načina zavarovanja posojila, najvišji možni znesek pa od prostega dela plače ali pokojnine. Ob sklenitvi posojilne pogodbe lahko obrok dosega do 55 odstotkov mesečne plače ali pokojnine, kar pa je odvisno od višine mesečnih prejemkov. Če občan potrebuje za nakup kurilnega olja, plačilo letovanja ali za druge potrebe manjše posojilo za krajši čas, lahko dobi posojilo brez dodatnih stroškov zavarovanja, dovolj je le, da ima v banki odprt račun in da z njim Novi stečajni postopki Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 5. septembra začelo stečajni postopek za Alpinum, Invalidsko podjetje, družbo za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, s sedežem v Ukancu in ga takoj zaključilo, ker premoženje, ki bi ga prenesli v stečajno maso, ni zadoščalo niti za kritje stroškov postopka. Isto sodišče je 8. septembra sklenilo stečajni postopek za družbo z omejeno odgovornostjo GTG, gostinstvo, trgovina in grafična dejavnost, z Jesenic ter za družbo Osterman, trgovina na debelo in drobno - v stečaju, iz Britofa. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. septembra začelo stečajni postopek za družbo Vidok, d.o.o., Brodišče 36, IOC Trzin, iz Mengša in za stečajnega upravitelja imenovalo odvetnika Štefana Verena iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od objave oklica o začetku stečaja prijavijo svoje terjatve. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 3. decembra. C.Z. posluje v skladu s pravili. V takem primeru lahko dobi do dva milijona tolarjev posojila z odplačilno dobo do enega leta in z 9,3-odstotno letno nominalno obrestno mero. Če občan najame 500.000 tolarjev posojila z odplačilno dobo enega leta, znaša mesečni obrok 43.796 tolarjev, stroški odobritve 5.000 tolarjev, letna efektivna obrestna mera pa 11,83 odstotka. V banki tudi že pripravljajo ponudbo, po kateri bodo komitenti z najboljšo boniteto v drugi polovici oktobra lahko najeli posojilo z odplačilno dobo do dveh let brez dodatnih stroškov zavarovanja. C.Z. Prva pokojninska družba se širi Ljubljana - Potem ko je Prva pokojninska družba (PPD) letos spomladi prevzela sedem tisoč zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja Druge penzije, bo pod njeno okrilje prešlo še 4.456 zavarovancev Slovenice, s tem pa bo skupno število zavarovancev naraslo skoraj na 40 tisoč. Upravi Slovenice in PPD sta v sredo o tem že podpisali pogodbo, za prenos zavarovalnih pogodb in kritnih skladov pa bo morala dati dovoljenje še agencija za zavarovalni nadzor. Slovenica bo svoje zavarovance prenesla na PPD v zameno za 7-odstotni lastninski delež v družbi. Dobri poznavalci razmer napovedujejo, da se bo v prihodnje združevanje na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja še nadaljevalo. C.Z. Pomoč pri investiranju Zgodovinski rekordi na borzi Ljubljana - Najpomembnejši indeksi Ljubljanske borze, to so delniški indeks SBI 20, indeks prostega trga IPT, indeks (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX in indeks obveznic BIO, so minuli teden dosegli najvišje vrednosti od začetkov trgovanja na borzi. Ko je delniški indeks SBI 20 po lanskem 8. novembru, ko je dosegel rekordno vrednost 3.547 točk, začel padati in seje v letošnjem juniju in juliju spustil celo pod 3.100 točk, je le malokdo pričakoval, da se bo krivulja tako hitro obrnila navzgor. 22. avgusta je že presegel 3.300 točk, 3. septembra se je njegova vrednost približala 3.439 točkam, v sredo je s 3.578 točkami že presegel rekordno vrednost iz lanskega novembra, v četrtek pa seje povzpel še viš- je, na skoraj 3.587 točk. Podobno seje dogajalo tudi z ostalimi borznimi indeksi. Indeks (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX je v sredo dosegel vrednost 3.060 točk in v četrtek 3.070 točk. Indeks prostega trga IPT seje v sredo približal 3.078 točkam. Najvišjo vrednost od začetka izračunavanja je v sredo dosegel tudi indeks obveznic BIO - 115,53 točke, v petek pa je bila njegova vrednost še malo višja. C.Z Vsi, ki ste se že srečali z investiranjem v vrednostne papirje, poznate pomen pravih informacij pri sprejemanju investicijskih odločitev. Z nastopom informacijske dobe in razvojem Interneta se je na tem področju marsikaj spremenilo. Informacije v tiskanih medijih se nam zdijo (in tako tudi je) prekmalu zastarele, radio in televizija nam nista na voljo v vsakem trenutku. Na drugi strani internet s svojo širino ponuja obsežno paleto informacij, včasih se nam zdi, da že kar preveč. V tem članku bom predstavil nekaj koristnih virov informacij. Osrednje spletno mesto vsakega kapitalskega trga je prav gotovo borza, na kateri se trguje z vrednostnimi papirji. V Sloveniji je to Ljubljanska borza (www.ljse.si). Podatki, kijih investitor najde na teh straneh, so podatki o trgovanju z vrednostnimi papirji, analize podjetij, zakonodaja, o članih borze, nekaj je splošnih informacij glede delovanja kapitalskega trga v Sloveniji, idr. Ljubljanska borza je razvila tudi tako imenovan sistem javnega obveščanja SEOnet (http://seonetdjse.si), ki vsakomur omogoča dostop do poslovnih informacij o družbah, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na borzi. Sprejeta zakonodaja se nahaja na strani Državnega zbora RS (www.dz-rs.si). Koristne informacije o nadzoru nad delovanjem slovenskega kapitalskega trga in nekatere pomembne podzakonske akte boste našli na spletnih straneh ATVP - Agencije za trg vrednostnih papirjev (www.a-tvp.si). V primeru, da boste potrebovali izpisek stanja vrednostnih papirjev in ob spremembi osebnih podatkov, se boste morali obrniti na KDD - Centralno klirinško depotno družbo (www.kdd.si). Pomembni instituciji slovenskega kapitalskega trga sta še Kapitalska družba (www.kapitalska-druz-ba.si) in Slovenska odškodninska družba (www.so-druzba.si). Določene informacije oz. predpisi v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji v tujini se nahajajo tudi na straneh Banke Slovenije (www .bsi.si). Najbolj znani slovenski finančni časopis Finance je na voljo tudi v elektronski izdaji na naslovu (www.finance-on.net). Priporočljiva za ogled je tudi elektronska revija Kapital (www. revijakapital.com), v elektronski obliki vam je na voljo tudi večina člankov iz. rubrike gospodarstvo iz dnevnika Delo (http: lldpp-delo.si). Če ste bolj konzervativen vlagatelj in vas zanimajo naložbe v obveznice in bi radi pregledali njihove prospekte ali sledili novim izdajam, potem vam priporočam ogled strani Ministrstva za finance (www.gov. si/mf/slov lobveznlpredst.htm). Če vas zanimajo naložbe v vzajemne sklade, potem si oglejte stran Vz.a-jemci (www.vzajemci.com), kjer boste med drugim lahko preverili vrednosti točk in strukturo naložb skladov. Kje imajo sredstva naložene "posebne " investicijske družbe (PID-i), pa boste ugotovili ob pregledu strani Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (www.zdu-giz.si). Povezave do naštetih virov in druge koristne informacije so vam na voljo tudi na spletnih straneh GBD Gorenjske borzno posredniške družbe (www.gbd.si). Goran Dolenc, GBD d.d. O) CA o o CD > "S ctf S ^ 1 d) o o TJ o "5 tj J5 32 to a> 'ž? sž — c .o ca ° S cd CZ to ca co o5 c sz 5 £ 0 £ cz o B to a, ca c 1 c to .£ o. E ca E 6 cd ^ ca _q z o B o > a ca" o E. ® iS c « ° 5, c d) >0 ® 2 = > ca cz c ca c § 3 CO B "® ca o cd ca a. "=n ® n cd P > tJ c R 'S? 2 o ca tj "o '5 2 || "6 ca ; o ® ® Q> tO -5T P cd -y ^ c o to a. tj 1 o o cm 6 n "o "Tj .£ čd i s > "C o >n o cd Š B >o jo cd u >o~ S to :=■ •> ca ■p to o. .2. rt cd .li. o c ca cd 00 č to i g CD TJ Č? CD z > C/) C/D C/3 C/5 C/5 cm o) Ifl co co o r; co tj- Tt co O) in co o) (D W N in N (O JZ~, — *o CM ca ca co co o o o m o co lo cm .s m E •N zj 'tj CO 1 s 2 5 '8 C C C C $ cO cO cO cO •o >o >o >o .E t- cm co tj- m co a .E o >o a t± ca B « cd f0 o 1 i * 3 ca $ il ca vi/ Si 81 cd ^ c o ca tj _ca xi o. cd ca to I -S 55 'E CO rt co n ca o co o i 2 o o g CŠ:E ;n d) o 2 ^ i ca ca >o =■ O) c Ž cd ca $ S£ tj tj o § c, .cd * e s w ■% o ^ en c= ca > c ■j* o ■5 5® E 0) č? c > .S, C j- vi> 5 c5 >(J o to ® co £ ,0 d) ca ca d) o cs B o B 2 o I cz 1 to ll° "S. S 1 co :a "o « rt 2 ._ ca sz ci %% ■8 o o > to c a . > z) S .o co > cd 'o J3 cd a o ■i- 2 E ca lO o TJ a c o >N O- cd ■+= cm ja cm to «t o . a cm cd tj o -q o oj o ;s 5 'N n ca N o to rr E c — co co _ 8» « co č co z o. o ^ 2, co z < B oo cd tO i ° % c I« 0 -fo S ° -o cd ® ^ c E C0 0 «! rt B ca = en >o cd 3 C o 1 k ca X2 3 co" o .E .-s s R° cd .®, C 3 03 E »n cd % i o o tj o 2 15 ca o f o) E o o > * .E 5 >o o o 1 cd £ >n X. 5 i ^ 2 ._- tj c B ®. S cd CO •to ® ^ tj ca cz B o o !® iS f i ® — rt "a o « o to E w L r r> cO cO x: E cd 3 .«2 c o. ca E -2 'sz cO 'v (0 > o CD TJ o V) o aT t- o E CD C fD CD D i o -N a> c iS O O o O m o ir.) •N ■E B 'cz o cd o. I I a cz — c o =2. .E ? I CD o iS tj C _ « o 5 o. x: o Cl 0) C -8 g g 8 •S I B 'S o ® 03 2. > ^ cd tj -§ o o g-.®. l.fll B ž B 3 cd ca S! E o > I O "co co 2, 00 I — cz 1 ® Bi 0 ca c tj o _ca to to Jt ^ i 1 f — ca ca >n t* cz -B :5 cd w co :2 Ifl C to .-5 o- c £ o co co u > o cd tj o ._: "° I cd 3 >n o, co n o .® ca co n > co o o) E cd iS co w rt •=< ca E 'O ca >co 0 'S c Q ca to ^ g. cd o -p 1 W C0 2, o i3 g 2 č o rt 5 to cd »- v CO co c cn c° co c = cz cn .L 111 o •* cz CZ cd .E -Q —1 >n 2 2 ._- tj "tO o DC -N < — c C O « ca m %o O-N oa c •N n TJ a> *— ca co cd c i N i o (d 2 •d s. -o o m g ^ č a Is i cO lo C 'O a) B 0 w tj cm ^ x: ^ C/3 cO > DC to .® to 3 •c — - cd ,j C0 1 2 -Ž čj ^, co ca cd i- tj ca o o cz cd ®- > % cO "P >i>J C đ J c 2 cd cd 2 tj CZ -j ^ iS iS to -o co <- 3 cd 5 *J tO c cd o *= čd -q o ■to tj o. cD p cd cO C 3 5 o rt 2 Ž ^ li z* 2 ® ^ > O- tj c0 Na planine po mlečne dobrote Turistična sirarska pot po Bohinjskih planinah vključuje devet planin in deset kmetij, na katerih ponujajo mlečne izdelke iz lastne predelave. Podjelje - Turistična sirarska pot, ki so jo prejšnji teden simbolično odprli na turistično ekološki kmetiji Pr'Gorjup v Pod-jelju, pomeni za bohinjsko, blejsko in kranjskogorsko občino obogatitev turistične ponudbe, za kmetije in planine, ki predelujejo mleko v mlečne izdelke, možnost dodatnega zaslužka in za turiste priložnost, da uživajo v naravi, si ogledajo nekatere zanimivosti in poskusijo mlečne dobrote, kot so kislo mleko, skuta, sirarska skuta, poltrdi sir, mohant in surovo maslo. Pot, ki je rezultat Pharovega projekta, poteka po bohinjskih planinah in kmetijah, se nadaljuje po dolini Radovne in se konča v Zgornjesavski dolini. Vključuje planine Pečana, Laz, Krštenica, Velo polje, Konjščica, Uskovni-ca, Praprotnica, Zajamniki in Goreljek in kmetije Jožefa Rozmana na Nemškem Rovtu, Urške Odar na Lepencah, Monike Ravnik na Brodu, Andreja Sokliča na Poljah, Gregorja Gaitnerja v Studom, Rudolfa Cvetka v Srednji vasi, Antona Sokliča in Iztoka Smukavca v Podjelju, Zdravka Zupana v Radovni in Izidorja Hlebanja v Srednjem Vrhu, na poti pa si je možno ogledati tudi več znamenitosti. Kot je na predstavitvi turistične sirarske poti dejal vodja projekta mag. Jurij Kumer, sicer tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je zavod s projektom uspel na Pharovem razpisu za male projekte čez-mejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, pri izvedbi pa sta ob podpori številnih ustanov kot partnerja sodelovala Občina Bohinj in Kmetijsko gozdarska zbornica Celovec. Projekt je nadaljevanje prejšnjih Pharovih Pot se začenja na planini Laz in končuje na Hlebanjevi kmetiji v Srednjem Vrhu, odkoder je tudi posnetek. Lidija Snut projektov na obmejnem območju Gorenjske in avstrijske Koroške, še zlasti projekta Organiziranje, predelava in trženje kmetijskih pridelkov na alpskem območju. Pot za zdaj poteka po treh občinah, v zavodu pa si želijo, da bi se nadaljevala po Karavankah in se končala na planinah pod Krvavcem ali morda še bolj proti vzhodu. V okviru projekta so pripravili različne delavnice, srečanja, ekskurzijo in tečaje, med drugim prvič po šti- ridesetih letih na planini Praprotnica tečaj širjenja na klasični način, v bakrenem kotlu. Povpraševanje večje od ponudbe Specialistka Lidija Šnut, ki je v zavodu usklajevala projekt, je povedala, da jih je stal 53.310 evrov, od tega je 61 odstotkov prispevala Evropska unija, ostalo pa zavod, Občina Bohinj in Kmetijsko gozdarska zbornica Celovec. Za glavne cilje projekta so si postavili vključitev kmetij in planin od Bohinja do Kranjske Gore v turistično sirar-sko pot, povečanje prireje mleka in izboljšanje ponudbe mleka in mlečnih izdelkov, usposobitev kmetov za predelavo in trženje kmečkih izdelkov in krepitev obmejnega sodelovanja z Avstrijo. Še pred začetkom "trasiranja" poti so analizirali obstoječe stanje, pri tem pa so ugotovili, da se na Gorenjskem govedo pase na 37 od skupno 58 planin, vse planine z mlečno predelavo pa so nad tisoč metrov nadmorske višine. Na večini teh planin delajo kislo mleko in skuto, povpraševanje po mlečnih izdelkih pa je večje od ponudbe. Na kmetijah vidijo v predelavi mleka možnosti za nadaljnji razvoj skupaj z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, ponekod je ponudba že pestra (delajo tudi po pet vrst izdelkov), ob nenehnem spreminjanju predpisov in razmer pa potrebujejo predvsem znanje o zakonodaji in trženju. V okviru projekta so določili traso poti, izdelali Prednost trgovanju v regiji Po predlogu govedorejskih organizacij naj bi z mlečnimi kvotami trgovali predvsem znotraj statističnih regij. Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je marca letos pripravilo izhodišča za uvedbo mlečnih kvot v Sloveniji, na katera je Govedorejska zadruga (s sedežem v Jablah) kot krovna organizacija rejcev govedi julya pripravila stališča, na nedavnem sestanku na Rodici pa je skupaj z vodstvi lokalnih govedorejskih društev in pasemskih zvez uskladila še zadnja odprta vprašanja. Kot je ob tem povedal predsednik zadruge Janez Slevec, sicer kmet iz Preserij, rejci predlagajo, da bi v Sloveniji poskusno uvedli kvote 1. aprila prihodnje leto, čisto zares in tudi s kaznimi za preveč oddane količine mleka pa leto kasneje. Čeprav je letos suša zmanjšala pridelek krme in s tem na marsikateri kmetijo tudi prirejo mleka, so kot referenčno leto za delitev kvote predlagali količine mleka v mlečnem letu od letošnjega 1. aprila do 31. marca prihodnje leto, ne pa mlečno leto 2004/2005, kot predlaga delovna skupina ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za pripravo sistema delitve kvot. Pri prenašanju kvot med rejci je bilo osrednjo vprašanje, ali to urediti na administrativni ali tržni način. Rejci so zavrnili Več denarja za naložbe Kranj - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je dopolnila in spremenila tretji razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa Sapard, hkrati pa je objavila nov, četrti razpis. S spremembami in dopolnitvami tretjega razpisa, ki je bil sicer objavljen v začetku avgusta, je agencija skupni znesek za ukrepe Sapard zvišala z 1,96 na 4,05 milijarde tolarjev. Znesek za naložbe na kmetijah je povišala z 1,22 na 2,04 milijarde tolarjev, za naložbe v predelavo mleka, mesa in rib s 452 milijonov na 1,39 milijarde tolarjev, za naložbe v turistično dejavnost in domačo obrt na kmetijah pa z 296 na 624 milijonov tolarjev. Agencija je hkrati dopolnila seznam območij regionalnih razvojnih programov, na katerih so kmetije upravičene do sofinanciranja naložb v turistično dejavnost in domačo obrt. Po prvotnem razpisu so na Gorenjskem vključena območja Škofjeloškega razvojnega programa podeželja in Gorenjske košarice, z dopolnitvami razpisa je na seznamu tudi območje regionalnega programa Po poteh dediščine Savske ravni in Posavskega hribovja, kamor spadajo tudi podeželska naselja v občinah Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzin. Agencija je objavila tudi nov, četrti razpis za dodelitev nevračljivega denarja iz programa Sapard, po katerem bo namenila nekaj manj kot 130 milijonov tolarjev za izboljšanje turistične infrastrukture z ureditvijo pohodnih, učnih, gozdnih, jahalnih, kolesarskih in drugih tematskih poti ter za naložbe v izboljšanje oskrbe s pitno vodo na podeželju. Za denar se lahko potegujejo občine z območja izvajanja regionalnih razvojnih programov. CZ. Janez Slevec možnost, da bi prenos "vezali" na zemljo, podprli pa so trgovanje znotraj statističnih regij. (V Sloveniji je dvanajst regij, gorenjsko sestavlja območje upravnih enot Škofja Loka, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice, občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Mengeš, Medvode, Moravče in Vodice pa sodijo v osrednjeslo-vensko.) Pri trgovanju na gorsko višinskih območjih ne bi bilo nobenih omejitev, rejci z ostalih območij z omejenimi možnostmi za kmetovanje bi pri vsakem nakupu kvote morali prispevati v nacionalno rezervo pet odstotkov kupljene kvote, nižinski rejci pa deset odstotkov. Da bi spodbujali trgovanje znotraj regij in zavrli prenašanje kvot iz ene pokrajine v drugo, bi rejec pri nakupu kvote zunaj svoje regije moral prenesti v nacionalno rezervo kar 40 odstotkov kvote. S kvotami naj bi trgovali le rejci, pridelovalci mleka, ne pa tudi tisti, ki se s to dejavnostjo ne ukvarjajo, kot, na primer, v sosednji Italiji, kjer je večina kvot v lasti velikih gospodarskih družb. Vsak prenos kvote naj bi prijavili agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rejci naj bi kot lastniki kvote tudi sami določili odkupovalca mleka. Ob prvi delitvi naj bi oblikovali nacionalno rezervo v višini treh odstotkov kvote za oddajo mlekarnam in za prodajo na domu, pri tem pa naj bi za tolikšen delež zmanjšali kvoto vsakemu rejcu. V prvem letu naj bi rezervo porabili za odpravljanje morebitnih napak, dodelili pa naj bi jo tudi kmetijskim gospodarstvom, ki dokončujejo naložbe v prirejo mleka. Potem naj bi jo delili enkrat na leto po merilih, ki bi jih določili za vsako leto posebej. Kvoto za oddajo mleka v mlekarno naj bi rejcem dodelili po uradni dolžnosti, za kvoto za prodajo na domu pa naj bi rejci naslovili vlogo na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so jim pri tem zagotovili, da bo kvoto za prodajo mleka na domu možno na podlagi vsakoletne prošnje začasno prenesti v "mlekarniško kvoto". Za preveč oddane količine mleka naj bi bila kazen v višini 115 odstotkov ciljne cene mleka (trenutno okrog 83 tolarjev za liter), pri tem pa so rejci podprli predlog, da naj bi najprej sešteli "pluse" in "minuse" na državni ravni in uveljavili plačilo kazni šele v primeru, če bi kot država presegla dogovorjeno kvoto. In kaj se bo zgodilo, če rejec ne bo izkoristil mlečne kvote? V primeru, da bo izkoristil manj kot 70 odstotkov dodeljene kvote, naj bi mu razliko začasno, za eno leto, odvzeli, ob povečanju prireje pa jo bo lahko dobil nazaj. Cveto Zaplotnik pravilnik s pogoji za vključevanje kmetij in planin v sirarsko pot, izdali zgibanko (vodič) v štirih jezikih, postavili informativne, usmerjevalne in označevalne table in pripravili izobraževanje in usposabljanje o predelavi mleka, trženju izdelkov in registraciji dejavnosti. Vsi sirarji so usposobljeni Odprtje turistične sirarske poti, ki povezuje kmetijstvo in turizem kot najpomembnejši dejavnosti v Bohinju, je za občino pomemben dogodek, je dejala županja Evgenija Kegl Korošec in poudarila, da bo pot z vključitvijo še novih kmetij in planin dobila še večji pomen. Po podatkih kmetijskega svetovalca Dušana Joviča je bilo v Bohinju nekdaj 46 planin, zdaj jih še nekaj več kot 20. Sir izdelujejo na sedmih planinah, z dveh vozijo mleko v dolino, v turistično sirarsko pot pa bodo vključili še dve ali tri. Vsi sirarji so končali osnovni in nadaljevalni tečaj predelave mleka in pridobili še znanje o klasičnem sirarstvu. Sirarska pot bo po Jo-vičevem mnenju koristna za kmete, ker bodo lahko na planini ali na kmetiji prodali mlečne izdelke, za turizem pa zaradi dodatne ponudbe. Kmetijska svetovalka Majda Loncnar je Dušan Jovič opozorila, da je za zdaj uradno registrirana za mlečno predelavo samo kmetija v Srednjem Vrhu, več pa jih končuje postopek registracije, ki je še vedno zahteven in tudi ne poceni. Povpraševanje po mlečnih izdelkih na planinah je tako veliko, da obiskovalci kupujejo tudi premalo zrel sir. Janez Korošec, predsednik agrarne skupnosti Cešnjica, Jereka, Podjelje, Ko-privnik, je povedal, da so v Bohinju v zadnjem Času veliko naredili za ureditev planin in obnovo sirarn. Na nekaterih planinah jim zmanjkuje pašnih površin, zato se prizadevajo, da bi jih povečali. Cveto Zaplotnik Sejem in tekmovanje oračev Komenda - Konjeniški klub Komenda bo ta konec tedna na hipodromu v Komendi pripravil tradicionalni jesenski kmetijsko podjetniški sejem. Zveza za tehnično kulturo Slovenijo v Lahovčah 47. državno tekmovanje oračev, kmetijska svetovalna služba pa posvet o krompirju. Pokroviteljici sejma in tekmovanja oračev sta občini Komenda in Cerklje. Na sejmu, ki ga bo v petek dopoldan odprl Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, bo sodelovalo več kot tristo razstavljavcev kmetijskih strojev, opreme in orodja ter podjetnikov iz komendske in okoliških občin. Sejem bo trajal tri dni, tudi letos ne bo vstopnine in parkirnine. Državno tekmovanje oračev se bo začelo že v četrtek s tekmovanjem srednjih kmetijskih šol, v petek bo tekmovanje v oranju na strnišču, v soboto pa še v oranju na ledini ter uradna razglasitev rezultatov in podelitev plaket in priznanj. Že v petek ob 11. uri bo v dvorani Občine Komenda posvet na temo Krompir in stresne razmere, na katerem bodo predstavili nove sorte krompirja na letošnji sortni listi ter sodobne načine priprave in obdelave krompirja, razpravljali pa bodo tudi o odzivu sort na stresne razmere in o črni listni pegavosti. C.Z. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA KRANJSKA C. 4, 4240 RADOVLJICA www.lu-r.si info@lu-r.si ZNANJE JE PREDNOST JEZIKOVNI TEČAJI Od osnov do aktivnega znanja ANG - NEM - ITAL - FRA - ŠPA Stopenjski tečaji 90 ur Obnovitveni in poslovni tečaji 30 ali 60 ur ANG - NEM RAČUNALNIŠKI TEČAJI Začetni in nadaljevalni VVORD, EXCEL, POVVER POINT INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA 400-URNI PROGRAMI USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA - KNJIGOVODSKA IN RAČUNOVODSKA DELA VODENJE RAČUNOVODSKIH SERVISOV - VODENJE MALIH PODJETIJ - TEČAJ KITARE IN ELEKTRIČNE KLAVIATURE - TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV - TEČAJ DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA - TEČAJ MASAŽE UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OBROČNO PLAČEVANJE ŠOLNINE STROKOVNOST, PRILAGODLJIVOST, DOSTOPNOST, PRIJAZNOST INFORMACIJE IN VPIS: Kranjska c. 4 (poslovna stavba IBM ITS) pon-četod 8. -18. ure, pet od 8. -14. ure 537 - 24 - 00, info@lu-r.si Oaza za otroke z astmo V mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna letno letuje okoli 1000 otrok. Vključeni so v šolo astme. Premalo staršev ve za pravico do brezplačnega okrevanja. Rakitna - V zdravilišču Rakitna, ki je namenjeno otrokom z obolenji respiratornega sistema, je trenutno 32 otrok starih od 2 do 5 let", in 21 staršev. Omenjeno zdravilišče je zaradi blage klime, mešata se morski in gorski zrak, zelo ugodno za otroke s pogostimi anginami, vnetji srednjega ušesa, pljučnicami in za vse, ki imajo astmo, bronhitis, kronično pljučno bolezen in dermatitis. Kako blagodejno je okrevanje v klimatskem zdravilišču Rakitna, najbolj zgovorno pojasni izjava ene od mamic, ki je ob odhodu dejala, da dvotedensko bivanje njenega otroka v omenjenem zdravilišču vsaj za pol leta prežene zdravstvene težave, ki jih ima zaradi astme. Zdravilišče Rakitna, prva šolska kolonija je bila v njem že leta 1930, s sedanjo vsebino pa deluje dobro desetletje in pol, je namenjeno otrokom od prvih tednov življenja do srednješolcev, letno jih v njem letuje od 800 do 1000, hkrati pa lahko sprejme do 120 otrok. Po besedah v. d. direktorja Petra Koščaka je najboljši obisk poleti, največ otrok prihaja iz Ljubljane, z Gorenjskega jih je zelo malo. "Dejstvo je, da se starši premalo zavedajo pravice, ki jo imajo njihovi otroci, saj zdravljenje financira Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), starši pa se lahko odločijo tudi za sa-moplačništvo." Za otroke z obolenji dihalnega sistema pediater napiše predlog za napotitev otroka na zdravljenje, ki ga odobri ZZZS in s tem omogoči tritedensko bivanje otroka na Rakitni. Pomembno je, da so otroci upravičeni do tritedenskega zdravljenja, z možnostjo enotedenskega podaljšanja. V zdravilišču za otroke poleg zdravnice skrbijo tudi višji medicinski tehnik, medicinske sestre, športni pedagog in vzgojiteljice, ki otroke in starše seznanijo z boleznijo, ukrepi ob poslabšanju, naučijo jih pravilnega vdihovanja zdravil, v šoli astme pa tudi dihalnih vaj in osnov respiratorne fizioterapije. Otroci se zabavajo v ustvarjalnih delavnicah, s športnimi aktivnostmi pa jih spodbujajo k Čim večji telesni dejavnosti, jih naučijo živeti z boleznijo in jo znati obvladovati. Spremembe vremena otroci z astmo še posebej občutijo, saj se tedaj njihovo zdravstveno stanje pogosto poslabša. "Zadnja leta so se zelo izboljšala kortikosteroidna zdravila, ki so učinkovita in varna. Napade lahko spodbudijo tudi Zdravniki otrokom z astmo priporočajo gibanje. V zdravilišču Rakitna jim je za večanje telesne kondicije na voljo tudi umetna plezalna stena. okužbe dihal, nekatere dražijo mrzel zrak, megla, izpušni plini, najslabše pa nanje vpliva cigaretni dim, kar ljudje in celo starši še premalo upoštevajo. Otroci z astmo naj bivajo v svetlih in suhih prostorih, priporočamo veliko gibanja na svežem zraku in izogibanje zaprtih prostorov v času prehladnih obolenj," je povedala specialistka šolske medicine Barbara Weibl, dr. med.. Ob astmatičnem napadu je otroku treba pomagati s tehniko sproščanja, opraviti test PEF (izmeri pretok zraka v izdihu), uporabiti zdravilo in spremljati njegov učinek, navodila in nasvete pa starši in otroci dobijo tudi v šoli astme. Renata Škrjane Prva presaditev pljuč v KC Ljubljana - V ljubljanskem Kliničnem centru je skupina zdravnikov 46-letni bolnici uspešno presadila desno pljučno krilo, kar je velik uspeh slovenske kirurgije, saj gre za prvo presaditev pljuč pri nas. Zahtevno presaditev so opravili na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo ljubljanskega Kliničnega centra, v ekipi pa je sodelovalo več kot deset ljudi; poleg doc. dr. Miha Soka, predstojnika omenjenega oddelka, še kirurga dr. Jože Jerman in dr. Tomaž Štupnik, anesteziolozi dr. Lucija Oberavner, dr. Vesna Jankovič, dr. Ludvik Strahu, zdravniki dr. Matjaž Turel, dr. Tomi Mirkovič in dr. Andreja Aleš, usklajevalno delo transplantacijske skupine pa je opravil dr. Stanko Vidmar. Omenjena bolnica je imela primarni pljučni emfizem, glede na njeno diagnozo pa so se zdravniki odločili za presaditev enega pljučnega krila, v njenem primeru desnega. Na zahtevno presaditev pljuč so se pripravljali več let, strokovno znanje pa so slovenski zdravniki pridobivali tudi na Dunaju. Presaditev pljuč se po zahtevnosti in tveganosti razlikuje od ostalih organov tudi zaradi dejstva, da sterilnosti organa ni mogoče zagotoviti, kar pomeni, da so možnosti za okužbo velike. Pljuča za 46-letno bolnico so dobili iz Budimpešte, zdravstveno stanje bolnice pa je stabilno. R.Š. DRUŽINSKI NASVETI Možje v rumenem in šolska scena (3) Damjana Šmid Kar nekaj let je preteklo od takrat, ko sem se vozila v Šolo z avtobusom. V srednješolskih letih je avtobusno prevozno sredstvo mnogokrat zamenjalo kakšno hitrejše in bolj zanimivo vozilo, ki smo ga s sošolkami ustavile z dvignjenim palcem. Doživele smo takšne in drugačne izkušnje, k sreči ni nobena izmed njih zaznamovala našega življenja. V zadnjem času sem imela spet nekaj priložnosti, da na lastni koži občutim vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi. Mogoče bi katera izmed teh izkušenj lahko zaznamovala življenje katerega izmed otrok, ki sem jih ob tem srečala. Kot pri vseh ostalih poklicih se tudi pri poklicnem vozniku izpostavi človeški faktor, ki je poleg strokovnosti merilo za dobro opravljanje dela. Pa poglejmo. Prvi primer: tretješolci se odpravijo na bližnji izlet in se peljejo z lokalnim avtobusom. Vožnja je še toliko bolj zanimiva, ker se vrata ne zapirajo do konca in ostajajo delno odprta. Seveda ob njih stoji učiteljica. Kdo stoji ob njih, ko ni učiteljice? Ko se razigrani otroci vračajo in jih učiteljice ob točni uri pripeljejo na avtobusno postajo, lahko samo še pomahajo avtobusu, ki odpelje mimo njih. Voznik pomaha in se nasmeji. Seveda, najbrž mu je smešno pomisliti na gručo razigranih otrok, ki bo pol ure čakala na naslednji avtobus, namesto, da bi se že peljali proti domu. Zato, ker je on odpeljal pet minut prej? Mogoče se mu je mudilo na kosilo. Dober tek vsaj njemu ... Drugi primer: v Šoli čakajo učence, ki zamujajo. Zamudili so zato, ker avtobus ni prišel. Učenci so prišli peš, tudi prvošolci. Kdo prevzema odgovornost za to? Kdo za božjo voljo bi prižigal svečke ob glavni cesti, kjer so korakali mali šolarji? Pa saj otroci niso krompir. Tretji primer: otroci se odpravijo na daljši izlet. Ne zmenijo se za opozorila, da v avtobusu ni dovoljeno jesti in piti. Zaradi "tečnih" učiteljic ne smejo prej zapustiti avtobusa, dokler ne pospravijo smeti za sabo. Voznik avtobusa jim posodi smetišnico in _ metlo. Otroci se pritožujejo, se sklicujejo na pravice in na starše, preklinjajo, tudi jokajo. Pa vendarle naredijo, kar je potrebno in pospravijo za seboj. Čiščenje ne traja več kot deset minut. Mogoče bo naslednjič trajalo manj časa ali pa sploh ne bo potrebno? Kdo se od koga uči v teh primerih? Ob tednu otroka slišimo veliko besed. Trenutno nas skrbi trgovina z otroki v Albaniji, s čimer ni prav nič narobe, če le lahko kaj spremenimo. Rajši imam dejanja kot besede. Rajši pred svojim pragom kot v tuji deželi. Ljudje ne postanemo bolj človeški zaradi velikih besed, ampak zaradi množice majhnih dejanj. Nič velikega vas ne prosim, vozniki avtobusov ... Številni začenjajo življenje spet od začetka Brezskrben mladostnik se z vespo podi naokrog. Zgodi se nesreča. Po poškodbi glave sledita dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacija, a velikokrat človek ni več enak kot prej. Kranj - "Mnogi svoje življenje po poškodbi glave začenjajo zopet od začetka. Vsakdanja opravila, komunikacija z okoljem in v družini, skrb za samega sebe, socialni stiki, vse, kar je nekdo pred poškodbo zmogel mimogrede in vsi jemljemo kot nekaj samoumevnega, postane zapleten sistem, ki jih zmore v zmanjšanem obsegu ali sploh ne. Zraven pa je še vedno grenak priokus ob zavedanju, daje to nekoč zmogel samostojno," o stiski ljudi, ki doživijo poškodbo glave, in njihovih svojcev pravi Mateja Korošec. Mateja vodi zavod Korak, ki je od junija odprt v Kranju v nekdanjem Ibijevem vrtcu in po koncesiji O usodi albanskih otrok Cerkve - V Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah deluje eden najuspešnejših Unicefovih krožkov v Sloveniji. Svoje letošnje delo je prejšnji teden začel s prireditvijo, ki sta seji pridružila slovenska ambasadorka Unicefa Vita Mavric in predstavnik te mednarodne organizacije v Albaniji Pierre Ferry. Stekla je namreč nova Unice-fova akcija pod naslovom Iztrgajte otroke iz rok preprodajalcev, v okviru te akcije pa je bila šansonjerka Vita Mavric nedavno v Albaniji, kjer se je srečala s stisko tamkajšnjih otrok in je otrokom v cerkljanski šoli predstavila njihovo pretresljivo usodo, Pierre Ferry pa jim je govoril o akciji za vrnitev albanskih otrok na njihove domove. V novem televizijskem spotu za akcijo Iztrgajte otroke iz rok preprodajalcev nastopa tudi učenka iz Cerkelj, Eva Vižintin. Z varovanci pri vsakodnevni telovadbi. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič ministrstva za delo, družino in socialne zadeve skrbi za enajst mladih ljudi po poškodbi glave. Za ljudi, ki jim nesreča ali obolenje prekine normalen tok razvoja, je doslej delal edini zavod Zarja v Ljubljani, od koder izvira tudi Mateja Korošec, ki se je že pred časom lotila zahtevnega projekta ustanavljanja enakega zavoda v Kranju. Slovenija pa bi potrebovala še več takšnih ustanov, saj veliko ljudi, potem ko jih odpustijo iz bolnišnice in pozneje iz državnega zavoda za rehabilitacijo (ta zajame le okoli pet odstotkov ljudi), ostane prepuščenih izključno družinski negi. Ti ljudje pa potrebujejo programe usposabljanja za čim večjo kvaliteto življenja. Zavod Korak je dobil koncesijo za varstvo in storitve pod posebnimi pogoji za enajst ljudi, več jim ministrstvo ne prizna, čeprav je prošenj za sprejem v zavod več, dejavnost pa dopolnjujejo tudi z usposabljanjem za življenje. Kaj to pomeni? "Izvajamo trening socialnih veščin, pri katerem se naši varovanci učijo vedenja v različnih okoliščinah in komunikacije med seboj in v okolju, skrbi za sebe, funkcionalnih znanj, k temu pa dodajamo tudi trening delovne terapije. Seveda to poteka zelo individualno, saj je problematika po poškodbi glave pri vsakomer drugačna. Žal nam s koncesijo usposabljanja ne priznajo in tako smo v zavodu zaposleni le trije ljudje, pomagajo pa nam še sodelavci, ki jih iz javnih del plačuje Mestna občina Kranj. Pričakujemo, da bomo v prihodnje pridobili še zdravstveno koncesijo, s čimer bomo lahko pokrili še kakšno zaposlitev, ta čas pa iščemo stalnega donatorja, ki bi nam pomagal pri zaposlitvi strokovnega delavca," pravi Mateja Korošec in dodaja, da so se že v fazi nastajanja zavoda Korak zelo angažirali svojci njihovih potencialnih varovancev in iskali donatorje, ki so pomagali opremiti hišo na Primskovem. To priložnost bi rada izkoristila za zahvalo vsem, ki so pomagali Koraku, daje lahko sploh začel. Po štirih mesecih so v okolju že znani in lepo sprejeti. Vajeni so, da se na njih mudijo začudeni { \ / ' ' ' - Mateja Korošec pred donatorji pogledi ljudi, ko odhajajo ven po vsakdanjih opravkih, ki za ljudi po poškodbi glave predstavljajo del rehabilitacije. Vendar Korakovi fantje slednje potrebujejo, pa ljudi ljudem v okolju je v korist, da jih vidijo in sprejmejo. Kadar obiščejo kako šolo ali ko pridejo v stik z mladimi, so slednji sprva šokirani. Vidijo namreč, kako se lahko spremeni življenje po nesreči in s tem Korakovi fantje v okolici delujejo tudi preventivno. V Koraku s svojimi fanti delajo ves čas, od jutra do 15. ure, ko jih svojci odpeljejo domov. Program je brezplačen, kar pa je nadstandardnega, skušajo pokriti z donacijami. Slednjih so ravno zaradi tega zelo veseli, saj lahko varovancem omogočijo večjo kvaliteto življenja. Zadnja donacija prihaja z nogometne tekme, ki sta jo v nedeljo v Stražišču odigrala ženska reprezentanca NK Krka in Old-stars (znani Slovenci). Danica Zavrl Žlebir Dobrodelni koncert v korist otrok Tržič - Območno združenje Rdečega križa Tržič bo ob letošnjem mednarodnem dnevu otroka priredilo humanitarni koncert glasbenih skupin Rok'n'band in Mambo kings, ki sta se v korist otrok velikodušno odpovedali honorarju. Prireditev, ki bo 5. oktobra v Dvorani tržiŠkih olimpijcev, bosta povezovala Franc Dobre - Lari in Uroš Bi-tenc - Pu, generalni pokrovitelj pa bo občina Tržič. Izkupiček prireditve bo Rdeči križ namenil družinam, ki živijo na socialnem dnu, podatke o njih pa bo humanitarna organizacija zbrala v sodelovanju s tržiškimi osnovnimi šolami in drugimi institucijami. Prireditelj' srečanja iščejo donatorje, ki bi želeli podpreti njihov plemeniti namen. Denarne prispevke zbirajo pod geslom Otroci na računu 05100- 8010063548 pri Abanki, lahko pa se jim oglasite tudi na telefonski številki 04/59-63-147, na elektronskem naslovu trzic.OZRK@rks.si ali na njihovem sedežu na Cankarjevi 1 v Tržiču. D-^" OdfoSlitn vslop pvvpBr&do.® Pred nekaj dnevi sem srečala Majo -povedala mi je, da hodi v četrti razred in se pozanimala, ali sam jaz tista, na slikici iz Odraslim Ana Cergolj vst0P prepovedan. No, ni počakala, da bi jo vprašala, ali ji je všeč ... "Kul, ampak mal preveč težiš s to šolo!" me je postavila na trda tla. Ok - bo današnji v y Cukrček v redu, v t * Q ^ Maja? Ah, ta puberteta ali kaj storiti, ko se svet začne vrteti narobe AHA OffolfcG p£f£<§G Se ti zdi, da je za take pogovore še prezgodaj? Morda prepozno, ker si stvar že prerasel/prerasla? Se ti zdi, daje ves ta cirkus okoli pubertete brezzvezen? No, kakorkoli že - že dolgo časa razmišljam, da, če pišem tole stran za otroke ... kaj? Pravite, da niste več otroci in naj vas neham imenovati O, da bi šola šala postala Nekega večera je mamica svojemu Nikcu dala poljub za lahko noč. Ko je zaspal, se mu je sanjalo, da je šola šala postala. Ko je učitelj prišel v razred, je bil oblečen v kurenta. Namesto pouka so imeli šolsko zabavo. Pouk se jim je začel ob 10. uri in je trajal do 12. ure. Med malico je s sošolci šel v jedilnico, kjer so vzeli kremne rezine in se z njimi začeli obmetavati. Potem je prišel učitelj in se je začuda tudi on začel obmetavati skupaj z njimi. Nato seje Nikec prebudil in si sam pri sebi rekel: "Če bi šola res postala šala na tak način, bi bilo enkratno." Anže Ozmec, 5.d, OŠ Škofja Loka - Mesto Hi" pe mislimo ia^o. Otroški nasveti za starše - zadnjič NE skrbite, če preživimo malo Časa skupaj. Važno je, kako ga preživimo. NIKAR naj moje bojazni ne postanejo vaše tesnobe. Se bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da ste hrabri. NE pozabite, da ne morem odrasti brez veliko razumevanja in podpore; graja mi nikoli ne uide, zaslužena pohvala pa. BODITE moji prijatelji, pa bom tudi jaz vaš. Učite me z vzgledom in ne kritiko. IN poleg vsega, zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene ... tako? Ok, ampak potem je tale "strokovna razprava" prav za vas - (pred)pubertetnike, pubertetnike, še vedno pubertetnike in za vedno pubertetnike. Le razvajeni evropski&ameriški otročaji? Puberteta zna biti na trenutke pravi pekel, se bodo strinjali tisti, ki so stvar že prerasli. No, kljub temu pa - razvajeni evropski otroci - je puberteta privilegij, ki ga nimajo vsi. V nekaterih afriških plemenih namreč izraza za to, čemur mi pravimo puberteta, sploh nimajo. Zakaj? Ker te vmesne faze med otroštvom in odraslostjo sploh ne poznajo. Otroci pri kakšnih 12 letih že postanejo odgovorni zase, se sami preživljajo, po možnosti še poročijo ... in tako ni časa za mladostniške izpade, upiranje in podobno. Me prav zanima, če to pomeni, da tudi mozoljev nimajo. Sedaj pa resno in strokovno -kaj pravijo knjige Puberteta je ena izmed tistih čudnih stvari, za katere točno veš, kakšne so, kako jih občutiš ... pa ne veš, kako bi občutke ubesedil. Najbolje, da se stvari lotim strokovno, sem si rekla, in se v knjižnici oborožila s kupom knjig za fante/punce/fante in punce/fante s puncami/ punce s fanti/ fante brez punc ... in tako naprej. Priporočam v branje - za vas so napisane! Ampak ne preresno, prosim. Ko listate med nazornimi slikicami mozoljev, fantkov, punč in ostalih stvari, ki vas strašno zanimajo, morate vedeti, da ni vse nujno res samo zato, ker piše v knjigi. No, pa začnimo Torej, za tiste knjigoljubce, ki ste pripravljeni na to, da brskate sami (pa, da ne bi kdo slučajno rekel, da mu je nerodno sposoditi si v knjižnici "tiste" knjige!), najprej kratek seznamček knjig, ki jih lahko iščete (na srečo pa obstaja še gora drugih): Za fante: Popolni Fantje (Svlvia Schneider) Drugačna knjiga za fante (Brigitte Beil, Cornelia von Schelling) Za punce: Čas deklištva Skrivnosti odraščanja za dekleta (Gaby Schuster) Za vse: SOS za mularijo (Gerit Kopietz) Blazno resno o seksu (Desa Muck) Blazno resno zadeti (Desa Muck) Pa še ena skrivnost: Ker nam je vsem puncam jasno, da nam ni jasno, kako (čudno, seveda) razmišljajo fantje in kaj se dogaja z njimi in ker je (preverjeno) tudi vsem fantom jasno, da jim nikakor ni jasno, kako (čudno, seveda) razmišljamo punce in kaj se dogaja z nami, se vsekakor splača prebrati tudi kakšno knjigo, ki je namenjena nasprotnemu spolu. Zagotovo odkrijete kaj novega. Naslednjič: na-pomoč-pubertetnik-sem vprašanja Premalo postelj za študente V naslednjih sedmih letih naj bi zgradili približno 3700 novih študentskih ležišč. Šolski odmor drugače Kranj - Ob začetku študijskega leta se vedno znova zastavlja vprašanje zagotavljanja študentskih ležišč. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ocenjujejo, da bo letos spet primanjkovalo najmanj dva tisoč postelj samo v Ljubljani. Skupaj z vlado so zdaj pripravili nov projekt izgradnje študentskih bivalnih kapacitet, ki naj bi zagotovil približno 2260 dodatnih ležišč, hkrati pa pušča odprto možnost za gradnjo zasebnih študentskih domov s koncesijo. V visokošolskem središču v Ljubljani je letos na voljo 8835 ležišč, od tega 1885 pri zasebnikih, v Mariboru 2921, pri za- sebnikih 300, v Kranju 314 in v Kopru 661, od tega 220 pri zasebnikih. Za novince je v Ljubljani razpisanih 2816 po- Srečanje mladih raziskovalcev Ljubljana - Na 37. srečanju mladih raziskovalcev v Cankarjevem domu je 197 tekmovalcev iz 58 srednjih šol predstavilo 110 nalog s 15 področij. Omenjene naloge so bile izbrane na predhodnih občinskih ali regijskih srečanjih, ki so se zvrstila od marca do maja v enajstih slovenskih krajih. Na srečanju je svoje raziskovalne naloge Predstavilo tudi 24 srednješolcev iz gorenjskih srednjih šol. Najbolje je bila zastopana Ekonomska šola Kranj s petimi raziskovalnimi nalogami, tri raziskovalne naloge so predstavili dijaki Srednje biotehniške šole Kranj, dve Gimnazija Kranj ter po eno Gimnazija Škofja Loka in Srednja elektro in strojna šola Kranj. Vsi udeleženci so prejeli priznanja in knjižne nagrade, najboljše naloge s Posameznih področij pa so nagradili tudi z ekskurzijo. M.R. stelj, v Mariboru 1068, v Kranju 70 in v Kopru 137. Za subvencionirano bivanje v enem od študentskih ali dijaških domov ter pri zasebnikih so po podatkih Študentskih domov v Ljubljani letos prejeli skupaj 12700 vlog, od tega 3180 za bivanje pri zasebnikih. Brez subvencije za bivanje v Ljubljani bo predvidoma ostalo 2500 študentov. Vodja študentske pisarne v Dijaškem in študentskem domu Kranj Breda Jurančič pa je pojasnila, da je bilo letos 360 prosilcev za posteljo v študentskem domu. "Sprejeli bomo 139 novincev, 206 študentom pa podaljšali subvencionirano bivanje. Petim prosilcem, ki so presegli cenzus, bomo ponudili bivanje po ekonomski ceni." Od prvega projekta, po katerem so predvideli gradnjo skoraj pet tisoč novih postelj, so minila tri leta, zdaj pa so pri ministrstvu za šolstvo, znanost in Šport skupaj s ŠOS projekt zastavili na novo. Sedanji projekt predvideva 3700 novih postelj, rok za izgradnjo pa je leto 2009. Kot je zatrdil državni sekretar pri šolskem ministrstvu Herman Tomažič, so tokrat zagotovili tudi sredstva, in sicer 7,3 milijarde tolarjev iz državnega proračuna do leta 2009 in tri milijarde iz dodatne dvoodstotne koncesijske dajatve za študentsko delo, ki jih bodo zbirali v posebnem proračunskem skladu. Razen tega bo ŠOS najela tudi kredit v višini tri milijarde tolarjev. Ob 2260 ležiščih v študentskih domovih, ki jih bo gradila država, naj bi zrasli še zasebni domovi s koncesijo, v katerih bo predvidoma 1500 postelj. Z deli pri Fakulteti za družbene vede naj bi začeli že letos, prav tako verjetno v Kranju na Zlatem polju. V Mariboru dela že potekajo, gradnja na območju Litostroja in v Potočnikovi ulici v Ljubljani pa naj bi se začela spomladi prihodnje leto. Ob tem je predsednik ŠOS Darko Krajne poudaril, da bi potrebovali več postelj, kot jih bodo gradili, a so popustili, ker za to ni dovolj sredstev. "Vendar če pogledamo samo zadnji referendum o obratovalnem času trgovin - za ta denar bi lahko zgradili 100 študentskih postelj," je še dodal. Mateja Rant, foto: Tina Doki Naklo - Osnovna šola Naklo je znana po uvajanju novosti. Med slednjo sodi tudi drugačno, aktivnejše preživljanje odmorov. Prej so imeli učenci možnost le za druženje na hodnikih. Letos odhajajo ob lepem vremenu v novi šolski atrij in na igrišče, kjer se med glavnim odmorom razgibajo ob igrah z žogo. Posebnost teh iger je, da se vanje vključuje tudi ravnatelj, ki vsak mesec prevzema en teden dežurstva. Kot je povedal Boris Černilec (na sliki z učenci med nogometom), je dobil zamisel med obiskom šole na Irskem. V dežurstva je vključil pomočnico, delavce svetovalne službe in učitelje s prosto uro pred odmorom ali po njem. Večino od 494 učencev je sprememba navdušila, ugotavljajo v Šoli. Stojan Saje Najboljše šolsko glasilo €itfmrni *V1 Kranj - Člani novinarskega krožka na osnovni šoli Stražišče se lahko pohvalijo z zmago na natečaju, na katerem ocenjujejo glasila slovenskih osnovnih šol. Njihovo glasilo Zgaga je osvojilo naziv Naj šolar - najboljše šolsko glasilo. Tudi sicer so bili za dve lanski številki, ki so ju poslali na natečaj, deležni samih pohvalnih besed. "Naš novinarski krožek je nadvse dejaven, lani smo izdali kar tri številke," je pojasnila njihova mentorica Vlasta Bolka Cegnar. Ob uspehu, ki so ga bili deležni, pa je opozorila tudi na velik finančni zalogaj, ki ga za šolo predstavlja tiskanje glasila. Za posamezno številko je namreč treba odšteti približno 300 tisoč tolarjev, sponzorje pa je vse težje najti. M.R., foto: Gorazd Kavčič Test: Škoda Octavia Combi 1.9 TDI Elegance Tudi jesen življenja je lahko prijetna V sedanjem hitrem ritmu, v katerem se vrti avtomobilska industrija, je staranje štirikolesnikov sorazmerno hitro, nekaterim se leta poznajo bolj, drugi pa so kot starano vino, ki z leti pridobiva zrelost in polnost okusa. V to skupino sodi Škodin paradni model octavia, ki je kljub vstopu v svojo življenjsko jesen še vedno v dokaj dobri kondiciji in bo dostojno pričakal naslednika. ****-&• Zunanjost: Octavia, ki je bil prvi Škodin model, v celoti izdelan pod Volkswagno-vo taktirko, sicer ni več v skladu z zadnjimi modnimi zapovedmi, še zdaleč pa tudi ni videti utrujen. V podobi kombija je še celo bolj privlačen kot limuzina, kako dobro pa je bilo delo opravljeno že ob rojstvu, pa dokazuje zgolj ena sama in še ta dokaj malenkostna ovsežitev zunanjosti. ****-& Notranjost: Octavia combi je v primerjavi s svojo li-muzinsko sestro prostornejša in bolj praktična predvsem v zadnjem delu, kjer je prtljažnik s svojinu' 548 litri dolgo veljal za rekorderja. Poleg prostornosti gre pohvaliti tudi temeljito obdelavo ter dodatne predelčke ob obeh straneh, ki služita kot prikladno odlagališče za drobnarije ali obvezno opremo. Vrata se odpirajo dovolj visoko, manjšo zamero pa si zasluži dokaj visok Vabljivost evropskega okusa Prenovljeni Suzuki Ignis kmalu na slovenskih cestah. Med prvimi avtomobilskimi novostmi letošnje jeseni na slovenski trg prihaja prenovljeni Suzukijev ignis, za katerega v tovarni pravijo, da gre za povsem nov štiri kolesni k. Tako skuša potrjevati tudi temeljito spremenjena karoserija z bolj zaobljenimi potezami, modernejšimi žarometi in nekoliko večjimi zadnjimi lučmi. Osvežitev se nadaljuje tudi v potniški kabini, kjer je povsem nova armaturna plošča, opaziti pa je tudi bolj kakovostne materiale. Vse to je bilo narejeno pretežno zato, da bi v večji meri kot do sedaj ugajalo evropskim kupcem, ki jih je Suzuki v zadnjih letih nekoliko zanemarjal, če ne celo podcenjeval. Prenovljenega ignisa poganjata dva bencinska motorja z 1,5 oziroma 1,3 )4 litra gibne prostornine i oziroma 99 konjskimi močmi, večja novost pa je 1,3 - litrski tur-bodizelski štirivaljnik s 70 konjskimi močmi, ki ga bo Suzukiju NOVA MAZDA6 Dobava takoj! n masa Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, tel.: 04 20 42 277 in sorodnemu Subaruju (za oblikovno in tehnično sorodni model justy G3X) dobavljalo mešano podjetje Fiat GM Powetrain. Podjetje Suzuki Odar, ki letos obeležuje deseto obletnico zastopanja Suzukija pri nas, napoveduje začetek prodaje v prvih dneh oktobra, vsi ignisi pa naj bi bili opremljeni s klimatsko napravo in protiblokirnim zavornim sistemom. Posebej bo mogoče na-ročiti tudi cenejšo izvedbo brez teh dodatkov, cene pa se bodo gibale od 2,29 do 3,49 milijona tolarjev. M.G., foto: Suzuki Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Izborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit Laguna GT privilege 1,8 16v 2002 met.modra 4.610.000,00 Laguna GT l,9dci dynamic 2002 srebrna 4.350.000,00 Laguna l,9dci expression 2002 zlata 4.010.000,00 Megane Scerric l,9dci air 2002srebrna 3.450.000,00 Fiat Marea vveekend 1,9 2000srebrna 2.140.000,00 Kia Rio 1,5 2001 rdeča 1.690.000,00 BMW523i 1998 rdeča 3.290.000,00 VW Golf 1.9tdi kar. 2000 bela 2.490.000,00 Mercedes benz A160 avant. 1999 črna 2.490.000,00 Opel Astra kar.2,0 di 2000 rdeča 2.190.000,00 Mercedes benz 160 avant. sv,cz,es 1999 črna 2.490.000,00 RENAULT www.alpetour-rtimont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ DO 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA; - (i VOZILU Z. OARANCIIO K K UMA - SV: SKRVO VOLAN ■ CZ: CENTRALNO ZAKLKMANJIi R rau10 K«;- ri i.'k'TB uvir: unn_ .D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault »Zavarovanja in registracija v ♦ Vzdrževanje vozil »Odkup in prodaja rabljenih vi ♦ Najem vozil »Tehnični pregledi osebnih, ♦ Prepis vo7.il tovornih in priklopnih vozil nakladalni rob, ki je takšen zaradi zagotavljanja karoserijske trdnosti. Morda se octavii leta še najbolj poznajo na armaturni plošči, ki je bila ob zadnji prenovi neusmiljeno zavita v črnino. Morda je merilnikom z ne preveč posrečenimi številčnicami in germansko strogo razporejenim stikalom mogoče očitati tudi nekaj puščobnosti, a menda je temu tako zaradi racionalnosti in dobre preglednosti, čemur zagotovo ni mogoče oporekati. Dober vtis zapušča kakovost izbranih, vendar barvno spet preveč monotonih materialov in kakovost izdelave, saj octavia ne sodi med avtomobile, v katerih se slišijo "črički" ali kakšno drugačno šklepetanje. Glede prostornosti je ta avtomobil neprimerno boljši spredaj kot zadaj, kjer je potniško udobje podrejeno dokaj kratki med-osni razdalji. Ob zadnji prenovi so potniki zadaj sicer pridobili dva dodatna vzdolžna centime- TEHNIČNI PODATKI vozilo:..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere: .......................d. 4,510, š. 1,731, v. 1,457 medosna razdalja:...............................2,512 prostornina prtljažnika: ........................ 548/1512 teža praznega vozila: .............................1310 dovoljena skupna teža:............................1900 motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina:..............................I896m moč: ........................96VV/130 KM pri 4000min navor:...........................310 Nm pri 1900 v/min najvišja hitrost: .............................. 207 km/h pospešek od 0 do 100 km/h:.......................9,8s poraba EU norm.: .................7,0/4,3/5,2 1/100 km maloprodajna cena: ...................... 4.826.390 SIT zastopnik: ..........................Avtoimpex, Ljubljana tra, a to ne pomaga kaj dosti, če so njihove mere nad povprečjem. ***** Motor: Končno so pri pokroviteljskem Volksvvag-nu tudi češki sestrični svojih modelov namenili enaga od močnejših in sodobnejših turbo-dizelskih strojev. S 130 konjskimi močmi in sofisticiranim vbrizgavanjem goriva je octavia postala športno poskočna, zlahka dosega visoka hitrostna povprečja in motor se pri tem še vedno obnaša precej ekonomično. Dizelsko godrnjanje se že ob lahnem pristisku na plin spremeni v renčanje, razpoložljivost navora pa je tolikšna, da voznik lahko na trenutke tudi pozabi na prestavno ročico. Natančen in z motorjem dobro uglašen šest-stopenjski menjalnik voznika kar sam vabi k izkoriščanju motorne energije, poraba plinskega olja pa se ob nihanjih glede na vozni režim v povprečju giblje okoli 7,5 litra na 100 kilometrov. ŠKODA OCTAVIA COMBI 1.9 TDI ELEGANCE in bližnji tekmeci model maloprodajna cena RENAULT LAGUNA 1.9 dCi DYNAMIQUE 5.869.000 SIT VOLKSVVAGEN PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE 6.156.857 SIT FORD MONDEO VVAGON 2.0 TDCI GHIA 6.006.292 SIT ****/* Vozne lastnosti: Glede na dejstvo, da si octavia večino mehanskih delov deli s koncernskimi sorodniki, se voznik lahko zanese na zanesljivost podvozja in zavor, saj se avtomobil tudi pri dinamični vožnji obnaša povsem suvereno. Pri naglem speljevanju je zaradi motorne moči potrebno samodejno posredovanje elektronike proti zdrsu gnanih koles, to pa je tudi edina posebnost, ki jo zazna povprečno nadarjeni voznik. ****-& Končna ocena: Nedvomno si je češka avtomobilska tovarna z octavio pripravila lepo pot za vrnitev med najbolj zveneče avtomobilske znamke, a hkrati jim je uspeh tudi že nekoliko stopil v glavo. Škodini štirikolesniki zato niso več med najcenejšimi, toda tudi skoraj nobenega razloga, da bi bilo tako, skoraj ni več. Matjaž GregoriČ Legenda: *****odlično ****-w-dobro *** ti ti povprečno **-&■& ti zadovoljivo *■&■&•&-frslabo / vmesna ocena Z novimi atributi odločno naprej Prenovljeni Fiat Punto z osveženim obrazom in posodobljeno tehniko. Zadnjo generacijo punta, ki so jo pri zdaj finančno trenutno bolnem itlaijanskem Fiatu postavili na ceste natanko ob svoji stoletnici, je zaznamovala uspešna prodaja tudi na slovenskem trgu. Kljub, temu pa je neusmiljeni tok avtomobilskega časa narekoval letošnjo prenovo, s katero si punto pridobiva nove atribute. Najbolje prodajani Fia-tov model je dobil nov nos z bolj konzervativno masko hladilnika in rahlo spremenjen zadek, na katerem je pri tri vratni različici mogoče opaziti tudi spremenjene luči. Osvežitveni poseg se je nadaljeval tudi v notranjosti, kjer je po novem dvobarvna armaturna plošča in več serijske, predvsem pa doplačil-ne dodatne opreme, med drugim tudi dvopodročna klimatska naprava, radio s satelistko navigacijo, zadrževalnik pri speljavanju v klancu in podobno. Poleg že ustaljene motorne palete so med zdaj skupaj šestimi pogonskimi stroji, tri novosti: sodobni 1,3-litrski turbodi-zel multijet 16V (70 KM), močnejši 1,9-litrski turbodizel JTD (100 KM) in bencinski 1,4-litrs-ki štirivaljnik s 16 ventili (95 KM). Motorna moč se na kolesa prenaša s pomočjo ročnega ali polsamodejnega menjalnika dualogic. Prodaja osveženega Fiatovega paradnega konja se je že začela tudi na slovenskem trgu, cene se gibljejo od 2,06 NA KRATKO milijona tolerjev navzgor, pri zastopniku Avto Triglavu računajo na letošnjo prodajo 900 primerkov in prihodnje leto 3200. " M.G. * Mitsubishi je na slovenskem trgu pod taktirko novega zastopnika AC Konima že zabeležil prve uspehe. V slabih treh mesecih delovanja jim je uspelo prodati 51 vozil, pred dnevi so odprli nov prodajni salon v Ljubljani, napovedane pa so tudi novosti za prihajajoče leto. Najprej se bo paleti pridružil novi lancer v limuzinski in kombijsveki izvedbi, sledil bo večji enoprostorec grandis in jeseni še novi pet- in trivratni colt. Precej dela imajo pri AC Konimu tudi z razreševanjem težav kupcev, ki so Mitsubishije kupili pred nastopom novega zastopnika. M.G. NamestO Z dvigalom, pO Stopnicah Turnir mešanih dvojic Prosti čas spreminjamo v čas sedenja pred televizorji in računalniki. Znanost poudarja, da samo pol ure zmernega gibanja dnevno lahko izboljša zdravje in nas ohranja aktivne. Ljubljana - V ljubljanskem Centru Evropa so predstavili nacionalno strategijo "Gibanje za zdravje - HEPA" in spregovorili o nacionalnem projektu "Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja" ter testu hoje na dva kilometra. Raziskave so pokazale, da se več kot 30 odstotkov odraslih Evropejcev dnevno ne giblje dovolj, odstotek pa je žal vsako leto večji. Neaktiven življenjski slog povzroča vse več bolezni, ki bi se jih z rednim gibanjem dalo odpraviti. Antropologi pa zaskrbljeni opozarjajo na pojav "sedečega Homo sapiensa". Boljše počutje in zdravje Da bi neaktivne in premalo telesno aktivne posameznike spodbudila k bolj zdravemu načinu življenja, so države Evropske unije oblikovale program HEPA (Health-Enhancing Phvsical Activitv). S projektom, ki ga v Sloveniji ob pomoči zunanjih sodelavcev oblikujejo na ministrstvu za zdravje, se naša država vključuje v eno od sedmih ev- ropskih mrež, ki delujejo na področju promocije zdravja, tako da promovira gibanje in športno rekreacijo med prebivalci evropskih držav. V okviru programa je nastal tudi nacionalni projekt "Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja", ki se izvaja pod vodstvom CINDI Slovenija in Športne unije Slovenija. Namen projekta je zmanjšati delež telesno nedejavnih Slovencev, glavne akcije v okviru projekta pa so meritve telesne zmogljivosti posameznikov s testom hoje na dva kilometra. Test je enostaven, natančen, varen in ponovljiv. Deluje tako, da na osnovi hitre hoje, ki jo posameznik zmore, ne da bi ogrožal svoje zdravje, določijo njegovo telesno zmogljivost in potem mu svetujejo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki bo iz- Eni hodijo, ker jim zdravnik tako svetuje, drugi v hoji preprosto uživajo. "Gibanje za zdravje - HEPA" je predstavila dr. Agata Zupančič, svetovalka na ministrstvu za zdravje. boljšala njegovo zdravje in dobro počutje. Test se lahko ponavlja večkrat letno, namenjen pa je odraslim ljudem med 20. in 65. letom starosti, ki so telesno nedejavni ali zmerno dejavni, pa tudi tistim, ki imajo manjše ali večje probleme s telesno težo. Aktiven življenjski slog namreč pomaga pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zmanjševanju tveganja za možgansko kap, obvladovanju krvnega tlaka, izboljševanju sladkorne bolezni, obvladovanju prekomerne telesne teže in debelosti, preprečevanju krhkosti kosti (osteoporoza) in možnosti zlomov, povečevanju telesne pripravljenosti, vzdrževanju mišične moči in gibljivosti sklepov, zmanjševanju stresa in depresije, izboljševanju kvalitete življenja, zmanjševanju Števila od tuje pomoči odvisnih starostnikov. Najbolj zanimive so dnevne aktivnosti, ki izboljšujejo aktiven življenjski slog. Preproste aktivnosti so sestavni del življenja posameznikov in so dosegljive prav vsakomur: sprehod, vrtnarjenje, kolesarjenje, ples, hoja do službe in nazaj, pranje avtomobila, že omenjena uporaba stopnic namesto dvigala, hoja do trgovine in nazaj, sprehod s psom, parkiranje avtomobila daleč od cilja, tako da je potrebno razdaljo prehoditi, če se vozite z avtobusom, stopite iz avtobusa dve postaji pred ciljem in preostanek poti prehodite. Računalnik, televizor in čips Ko boste izbirali med aktivnostmi in športi, se odločite za tiste, ki vam nudijo največ zadovoljstva in užitka. V prostem času pa se izogibajte dolgega posedanja pred televizorjem in računalniki. Danes marsikdo, če tako rečemo, "prinese delo domov", presedi še tiste proste trenutke, ki bi jih lahko imel zase, pred računalnikom in da je dan popolnejši, se zraven "pocrklja" s skledo piškotov, čipsa, da mu delo hitreje mine. Podobno je s sedenjem pred televizorjem. Vsakič znova pa potem rečemo: "Samo še danes, v ponedeljek bom pa res spremenil svoj slog življenja. Pa aktiven bom postal." Leto pa ima veliko ponedeljkov in da se resnično za enega odločimo, se mora v našem življenju nekaj drastično spremeniti. Če drugega ne, ugotovimo, da je vsa garderoba v omari kar naenkrat pretesna, premajhna za kako številko. Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič Križe - Tokratni teniški turnir je bil drugačen od običajnih, saj sta bila na dveh igriščih dvoboja mešanih dvojic, ki so bile sestavljene iz gorenjskega predstavnika paraplegikov Slovenije in zaposlenega v Zdravilišču Laško. Tenisači na vozičkih so spretno vrteli teniške loparje in nabirali točke. Uživali so v soncu, dobri igri in še boljši družbi. Prijateljski teniški turnir v Križah je bil letos že devetič, nam je povedala Cvetka Jurak, vodja hotelov Zdravilišča Laško, medtem ko je direktor Zdravilišča, mag. Roman Matek, ravno uporabljal svoje teniško znanje v igri. Slavko Bračič, predsednik društva paraplegikov Gorenjske, je dodal, da jim v Zdravilišču Laško nudijo obnovitvene rehabilitacije ter da z zdraviliščem gojijo zelo tople odnose. Prijateljujejo praktično z vsemi: od zdravnikov do čistilk. "Tovrstni turnirji so naravnani tako, da se druženje nadaljuje tudi po končanem turnirju. Seveda dobijo prvi trije medalje in podelimo tudi nekaj praktičnih nagrad, vendar v prvi vrsti nam gre za druženje," je še povedal Slavko Bračič, ki igra tenis že dvanajst let. Pohvalil je še oskrbnika igrišč v Krizah. Če lahko verjamemo njegovim besedam, je podlaga na igrišču za tenis najboljša na Gorenjskem. A.B. KAM V NASLEDNJIH DNEH ? Rolanje tudi čez zimo Rolerski klub Kranj se je odločil za pripravo rekreacijskega programa, ki bo vsako sredo od 18. do 19.30 ure na stezi pred ekonomsko šolo Kranj. Začel se je v sredo, 17. septembra, ob 18. uri, od prvega v decembru pa bo v dvorani Protenex Šenčur. Program obsega fitnes, rolanje, izlete, udeležbe na rekreativnih tekmovanjih, vadbo v zimskem času, svetovanje, popuste, plačate pa članarino in vadnino. Dodatne informacije na ales.gros@siol.net, 031 733 826 (Katja) in 041 608 807 (Simon). Na omenjeni elektronski naslov lahko pošljete tudi prijavo ali pa na faks 04/ 20 23 516. NeoDance - S plesom do ekstaze Ples je osnovno gibalo človeka. V današnjem času se pogosto obravnava le kot zabava, rekreacija ali umetnost in predstavlja zdravo telesno aktivnost. V zgodovini pa ni bilo tako. Obstajale so civilizacije, v katerih je ples predstavljal komunikacijo med ljudmi, komunikacijo z naravo in komunikacijo z božanskim. Z njim so ljudje sporočali, da so živi, pripovedovali so zgodbe, zdravili duše, izražali svoje občutke. Dokler plešemo, nam je lepo, ritmični gibi lahko zato vodijo tudi do ekstaze. Ples je v starejših kulturah dejansko predstavljal duhovnost. Ko se je kasneje le-ta podredila asketskemu življenju, je bil ples zaradi užitka, ki ga je nudil, prepovedan. Eden izmed plesov starih kultur, ki pomaga uravnotežati božanska načela v nas in služi tudi za doseganje ekstaze, je tudi NeoDance, ki predstavlja izraz duše in duha neolitske kulture. Ta prefinjena kultura je obstajala na območju stare Evrope, bližnjega vzhoda in Indije. O njej je danes znanega bolj malo, tisto pa, kar vemo, kaže na neverjetno harmonijo, kijo je dosegla. Že samo dejstvo, da več kot 1.000 let ni bilo niti ene vojne ali spopada, je dovolj zgovorno. Če pridamo temu še, da so živeli v miru in enakosti, da ni bilo statusnih razlik, razlik med moškimi in ženskami, ni bilo kast niti hierarhije, niso imeli vojske ali vladarjev, nam postane jasno, da so dosegli harmonijo, ki bi si jo želeli tudi danes. Okoli leta 5.000 pr.n.š. so začela v Evropi s severa vdirati nasilna in primitivna nomadska plemena, ki so staro kulturo sčasoma popolnoma izkoreninila. Harmonija je morala umreti. Človek je naredil velik korak nazaj. Beseda NeoDance je sestavljena iz besede neo, ki pomeni neolitski in hkrati nov, ter dance, ki pomeni ples. Gre torej za ples, ki predstavlja stanje duše in duha neolitske kulture in poseduje značilnosti plesa, ki seje plesal v tej kulturi. Če bi ga skušali zaradi orientacije zelo okvirno opisati, bi lahko rekli, da je zmes joge, tai-chija in sodo- bnega spontanega plesa. Zanimivo zanj je, da ga lahko pleše vsak, ne glede na starost, telesno pripravljenost, talent za ples ali glasbo, celo invalidne osebe lahko Neo plešejo. Obstajajo tri stopnje NeoDencea: ples narave, ples zavesti in ples Boginje. Ples narave Ta ples nas usklajuje z osnovnimi elementi, iz katerih je ustvarjeno celotno vesolje: zemlja, voda, ogenj, zrak in prostor, ki je sestavljen iz kaosa in tišine. Samo peti element daje moč vsem ostalim in je transformira-joč. Tudi človek je, kot del vesolja, sestavljen iz teh elementov. Če so med seboj uravnoteženi, je človek harmoničen, če so razmerja porušena, čuti tudi človek disharmonijo. Vsakemu načelu oz. elementu pripadajo določene lastnosti, vibracije. Npr. ljudje, pri katerih prevladuje zemeljsko načelo, so zanesljivi. potrpežljivi in vztrajni, vendar pogosto tudi leni in neposredni. Ognjeni ljudje so bojevniki in vodje, so zelo odločni, energični, običajno imajo jasno izraženo vizijo, ki jo tudi hitro uresničijo, vendar so večkrat nervozni, napeti in eksplozivni. Ljudje, pri kateri prevladuje zračno načelo, so polni idej, ki pa jih redko uresničijo, so zelo odprti, kreativni, komunikativni, pa tudi nestvarni, površni in nestabilni. Ljudje vode so emotivni, instinktivni, intuitivni, odprti, radi dajejo in prejemajo, so zelo zaščitniški, pa tudi preveč občutljivi, hitro so prizadeti in emocije igrajo v njihovih življenjih bistveno vlogo. Ples zavesti Druga stopnja NeoDancea se imenuje ples zavesti in predstavlja nadgradnjo plesa narave. Ritualnim gibom, ki se jih naučimo na prvi stopnji, doda- jamo nove in skozi ples izražamo sebe. To izražanje je lahko individualno ali skupinsko. Posebna zanimivost delavnice je iskanje "plesnih imen" ter skupinske vizije. Osnovnim elementom plesa narave na tej stopnji dodamo tudi zvoke in ritme. Plesalci s pomočjo rok, bobnov, ropotuljic, paličic ali kakšnih drugih elementov igrajo in plešejo, pri tem pa raziskujejo svoje občutke, energija se stopnjuje in stanje ekstaze se doseže hitreje in lažje kot na prvi stopnji. Poseben čar delavnice predstavlja tudi večerni ritual, ki ga udeleženci uprizorijo ob velikem ognju, zakurjenem zvečer v naravi. Ob njem plešemo, se veselimo in igramo, dokler sonce ne zaide in se popolnoma ne stemni. Ples boginje Tretja stopnja NeoDancea se imenuje ples Boginje, je nadgradnja prvih dveh stopenj in predstavlja vrhunec uporabe ritualnega gibanja v ustvarjanju ekstaze in izkušanju višjih stanj zavesti. Zaradi dejstev, da lahko poseže tudi na področje intimnih energij, je mogoče k njej pristopiti le v parih. Delavnica se izvaja po dogovoru, če NeoDance plesalci, ki so osvojili prvi dve stopnji, izrazijo potrebo in željo. Z NeoDance tehnikami se doseže plesno zadovoljstvo in ekstazo brez kakšnih poživil, saj zagovarjajo zdravo življenje, zdravo prehrano in zdrave pijače, brez alkohola, cigaret in brez drog! Trenutno se na območju Slovenije in Hrvaške odvijajo NeoDance plesne vikend delavnice, na katerih lahko pridobite znanje, ki ga kasneje uporabite v vsakdanjem življenju, lahko celo postanete NeoDance trenerji. V bližnji prihodnosti bodo verjetno v večjih mestih organizirana tudi tedenska NeoDance srečanja, pogoj znanja pa bodo opravljeni vikend seminarji, na katerih si boste pridobili osnovna znanja o plesu, kulturi, ženski energiji in Boginji. Vsi, ki vas zanima več, lahko pokličete na 031 20 30 12 ali obiščete in-ternetno stran www.neodan-ce.com, ki bo kmalu tudi v slovenščini. Vesna J u van Branje sadhane Big rigdzin Slovensko budistično društvo sporoča vsem, ki ste bili 27. avgusta v Vrtnariji Tivoli na Tsoku z Urgven Lamo Rinpochejem in bi radi brali sadhano Big rigdzin, ki ste jo brali skupaj z Rinpochejem, da pošljete svoj naslov za obvestila o nadaljnjih srečanjih v Vrtnariji Tivoli. Pišite na e-mailmoly5@siol.net ali Društvu za podporo Tibetu, Pražakova 20, Ljubljana, tel: 031 868 039 in 031 380 466. Katja Dolenc HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Trst 8.10., Lenti 4.10, 11.10,; Madžarske toplice od 25. do 28. 10., 27.11. - 30.11.; Banovci: od 21. 10. do 24.10.; Medjugorje: od 10. do 12. 10. Šenčur: 251-18-87 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, IT, ŠP, FR, RU Za odrasle, dijake, učence.upokojence. Tel.: 04/51-50-590 GLASOV KAŽIPOT Prireditve + Brezjanski pogovori Brezje - V Frančiškanskem samostanu na Brezjah se bodo v petek, 3. oktobra, ob 9.30 uri začeli Brezjanski pogovori 2003 s podnaslovom Mir - zmaga nad nasiljem. Ure pravljic Tržič - Na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 17. uri začela ura pravljic. Gorenja vas - V četrtek, 2. oktobra, se bo ob 18. uri v knjižnici začela pravljica za otroke - ljudska pravljica Zgodbice o jeseni, ki jo bo vodila Stanka Perne. Sovodenj - V Knjižnici Sovodenj lahko otroci prisluhnejo ljudski pravljici Melje, melje mlinček, ki jo bo pripravila Tatjana Šifrar, v petek, 3. oktobra, ob 18. uri. Krajevni praznik Gozd - Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v sodelovanju s Planinskim in Gasilskim društvom, KZZ - BNOB Križe in šoli praznujejo v nedeljo, 5. oktobra, ob 11. uri pri Planinskem zavetišču v Gozdu krajevni praznik, ob 29-letnici požiga vasi. Kuhanje naših babic Tržič - Danes, v torek, se bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela predstavitev publikacije Tako so kuhale naše babice. Literarna večera Ljubljana - V dvorani Škofijske gimnazije se bo jutri, v sredo, ob 19. uri začel literarni večer ob predstavitvi knjižnega prvenca Eve Primožič Gladina. Ljubljana - V Knjigarni Rimljanka se do danes, v torek, ob 19. uri začel literarni večer in pogovor s pesnikom Alešem Štergom. Loka kolo 2003 Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Škofja Loka organizirata v soboto, 11. oktobra, kolesarsko tekmovanje za učence osnovnih šol Upravne enote Škofja Loka pod imenom Loka kolo 2003. Tekmovanje se bo pred zgradbo AMD Škofja Loka začelo ob 9. uri. Šahovski turnir Kranj - Šahovska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi šahiste, člane DU Kranj, na 1. šahovski turnir sezone 2003/2004. Turnir bo v četrtek, 2. oktobra, z začetkom ob 16. uri. Razstavi gob Kranj - Člani Gobarskega društva Kranj vabijo vse ljubitelje go-barjenja na veliko razstavo gob v avli Osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju - poleg Športne dvorane na Planini. Razstava bo odprta v sredo in četrtek, 1. in 2. oktobra, od 8. do 19. ure, v petek, 3. oktobra, pa od 8. do 18. ure. S seboj lahko prinesete gobe, ki bi jih želeli bolje spoznati. Sejem in tekmovanje oračev Komenda - V Komendi bo od 3. do 5. oktobra potekal Jesenski kmetijsko podjetniški sejem in 47. državno tekmovanje oračev Slovenije s spremljajočimi prireditvami. Na Pold(n)ašnjo špico Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi v soboto, 4. oktobra, na izlet na Pold(n)ašnjo špico (2087 m) v Italiji. Lahke hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave sprejema Dušan Rajgelj, tel.: 031 322 249 (Zvečer) do 2. oktobra. ZELO UGODNA PONUDBA jesenskih in zimskih modelov iz preteklih sezon v prodajalni Gorenjskih oblačil, na BJeivveisovi c. 30 v Kranju, odprti vsak dan od 8. do 19.30 ure, v soboto od 8. do 12. ure. Kolesarski izlet Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet s ciljem Pri LD Sorsko polje. Izlet bo 7. oktobra, vozilo pa se bo 7 do 8 ur. Koren - Kompotela - Košutna Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na zanimivo planinsko turo po obrobju Grintov-cev in sicer v soboto, 11. oktobra. Hoje bo za 6 do 7 ur. Prijavite se lahko v društveni pisarni ali po telefonu 23 67 850 do srede, 8. oktobra. Po Dolenjskem Kranjska Gora - Društvo invalidov občine Kranjska Gora vabi člane 7. oktobra na izlet po Dolenjskem. Prijave in vplačila sprejemajo poverjeniki do zasedbe sedežev v avtobusu. Martinovanje in izlet v Palmanovo Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v kraju Praproče pri Temenici. Hkrati obveščajo, da že vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet v Italijo - v Palmanovo, ki bo 13. novembra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33. Na Mojstrovko Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 4. oktobra, na planinski izlet po Hanzovi poti na Mojstrovko. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. Po Badjurovi poti - Ostrež Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na izlet po Badjurovi poti - Ostrež (857 m). Hoje bo za 4 do 5 ur. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 1. oktobra, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. Na Notranjsko Kranj - Planinska sekcija Sava vabi v soboto, 11. oktobra, na izlet na Notranjsko in sicer na planoto Nanos. Hoje bo za približno 5 ur in pol. Prijave sprejemajo po tel.: 206-5439 (Silva Štern) ali 041 807-599 (Marjan Šafran). V Terme Olimie Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v sredo, 8. oktobra, na kopalni izlet v Terme Olimie. Prijavite se v društveni pisarni. Štatemberg - Ptujska gora - Ruj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet v torek, 14. oktobra, in sicer na relaciji Kranj - Trojane (postanek) - Štatemberg (grad - postanek) - Ptujska gora (postanek) -Ptuj (postanek) - sledi povratek preko Slovenske Bistrice. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu. Po Samoborskem gorju Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra, dvodnevni potep po Samoborskem gorju v sosednji Hrvaški. Prijave in dodatne informacije do vključno srede, 1. oktobra, ali do zasedbe mest v avtobusu po tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, Kranj. Vrtaška planina, Slepe, slap Peričnik Kranj - PD Iskra Kranj organizira v nedeljo, 5. oktobra, M-planins-ki izlet na Vrtaško planino, Sleme in pod slap Peričnik. Prijave sprejemajo do vključno petka, 3. oktobra, po tel.: 070 485 882 (Breda Pire) ali po elektronski pošti prelovsek@iskratel.si, kjer boste dobili tudi dodatne informacije. V Lenti Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor organizira nakupovalni izlet na Madžarsko, v Lenti. Izlet bo v soboto, 25. oktobra. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 14. oktobra, ob 9. uri. Prijavijo se lahko tudi druge, ne samo upokojenci. Informacije po tel.: 25 51 069. Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi 2. oktobra člane društva in ostale na nakupovalni izlet v Lenti. Prijave zbirajo vsako sredo in petek od 8. do 12. ure do zasedbe avtobusa. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Na Lipanco Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na pohod, ki bo v soboto, 4. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred društvene pisarne. S svojimi avtomobili se boste peljali na Pokljuko, nato pa peš odšli do Blejske koče na Lipanci. Na Ciprnik Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi v sredo, 15. oktobra, na izlet na Ciprnik (1746 m). Prijave z obveznimi plačili sprejemajo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu. V neznano Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na izlet v neznano, in sicer v torek, 7. oktobra. Prijave z vplačili sprejema Mara Pečnik od 16. do 18. in od 25. do 30. septembra, oziroma do zasedbe avtobusa, od 13. do 15. ure. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na lep jesenski izlet v neznano. Izlet bo v sredo, 15. oktobra. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa v torek, 7. oktobra, ob 9. uri. Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice vabi svoje člane in simpatizerje, da se namesto načrtovanega izleta v Atomske toplice udeležijo izleta v neznano in sicer v petek, 10. oktobra. Prijave z vplačili sprejemajo poverjeniki in v pisarni društva v času uradnih ur, do zasedbe prostih mest v avtobusu. Dodatne informacije dobite po tel.: 580 18 90 ali 040 767 886. Letovanje v Izoli Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča, da ima še nekaj prostih mest za letovanje v hotelu Delfin v Izoli in sicer v času od 25. novembra do 1. decembra. Dodatne informacije dobite po telefonu 031/813 106. Samopomoč Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo v petek, 3. oktobra, ob 20. uri začelo srečanje skupine za samopomoč. Izobraževanje invalidov Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Jesenice vabi člane na svetovalni kotiček "Svetovanje in informiranje invalidnim osebam na področju splošnega izobraževanja", ki bo 16. oktobra v prostorih Ljudske univerze Jesenice; Cesta Cirila Tavčarja 3/a (nasproti vrtca Plavž). Prijavite se lahko pri poverjenikih, dodatne informacije pa dobite po tel.: 040 767 886. Športne urice za otroke Gorenja vas, Škofja Loka - V Gorenji vasi in v Škofji Loki se bodo začele športne urice za otroke, stare vsaj 2 do 2 leta skupaj s starši. V Gorenji vasi se bodo odvijale ob petkih med 17.30 in 18.30 uro v telovadnici OŠ Ivana Tavčarja (prvič 3. oktobra), v Škofji Loki pa ob ponedeljkih med 16.30 in 17.30 uro v telovadnici Centra slepih in slabovidnih (prvič 6. oktobra). Za dodatne informacije pokličite po tel.: 041 375 447 (Katjuša). Prvi koraki plezanja Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 11. oktobra, usposabljanje na tekmo Prvi koraki plezanja. Prijave in dodatne informacije do vključno srede, 9. oktobra, po tel.: 041 734 049 (Niko Ugrica) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Plavalni tečaji Radovljica - Plavalni klub Radovljica organizira vadbo v vodi za dojenčke, za malčke (od 1. do 5. leta starosti), za nosečnice in za seniorje. Informacije in prijave po tel.: 041 873-341. Košarkarska šola in športne delavnice Društvo KIVA vabi otroke od 7. do 14. leta starosti v košarkarsko šolo v telovadnico OŠ Križe ter v telovadnico OŠ Naklo, otroke od 6. do 10. leta pa v športne delavnice v telovadnico OŠ Orehek (informacije: 041 849 846). Vadba za starejše Društvo RITEM vabi vse odrasle od 30. do 60. leta starosti na skupinsko vadbo, ki bo potekala v OŠ Škofja Lok - Mesto. Informacije: 041 962 247. Sahaja Joga Kranj - V četrtek, 2. oktobra, bo v prostorih OŠ Staneta Žagarja potekala uvodna delavnica Sahaja Joge, in sicer se bo začela ob 18.30 uri. Več o tem najdete na: www.jogaslovenija.org. Brezplačna pomoč učencem Škofja Loka - Vsako sredo, med 15. in 17. uro, bo v prostorih Krajevne skupnosti Podlubnik - Stara Loka (Podlubnik 139) nudena brezplačna strokovna pomoč učencem rednih šol, ki imajo težave pri opismenjevanju, branju, osvajanju osnovnih matematičnih pojmov itd. Telovadba žensk Žabnica - Bitnje - Sekcija za žensko telovadbo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje bo z vadbo začelo v ponedeljek, 6. oktobra, in sicer za Bitnje ob 17. uri v Gasilskem domu Bitnje, za Žabnico pa ob 18. uri v Osnovni šoli Žabnica. Vozlanje za vsakogar Kranj - Planinsko društvo iskra Kranj prireja v sredo, 8. oktobra, ob 18. uri v svoji društveni pisarni v poslovnem centru Planina 3 v Kranju usposabljanje Vozlanje za vsakogar. Dodatne informacije in prijave po tel.: 041 /734 049 - g. Niko Ugrica. Test hoje Križe - Vsi, ki želite ugotoviti svojo fizično pripravljenost, vabljeni na test hoje na 2 km, ki bo v sredo, 1. oktobra, od 15.30 do 18.30 ure pri Osnovni šoli Križe. Merili bodo krvni pritisk, sladkor v krvi, svetovali o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja. Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane in druge občane, da se udeležijo preizkusa hoje na 2 kilometra dolgi progi, ki ga organizira društvo v sodelova- nju z Zdravstvenim domom Jesenice. Preizkus hoje bo potekal v sredo, 1. oktobra, ob 17. uri po stari cesarski cesti pri Vrbi. Merjenje tlaka in sladkorja Škofja Loka - V prostorih Društva upokojencev Škofja Loka vsako drugo sredo v mesecu poteka merjenje krvnega tlaka in sladkorja, in sicer od 9. ure dalje. Srečanje sekcije ročnih del Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor sporoča, da se bodo v torek, 7. oktobra, začela srečanja ob ročnih delih. Srečanja bodo vsak delovni torek od 18. do 20. ure. Predavanja Otok Susak Šenčur - KD Šenčur v okviru četrtkovih predavanj vabi na predavanje z naslovom Otok Susak -edini peščeni otok na Hrvaškem, ki se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri začelo v Domu krajanov v Šenčurju. Predavala bo Petra Vencelj. Ureditev grobov Mošnje - V Vrtnariji Reš iz Podvi-na pri Radovljici vabijo na 5. predavanje iz niza jesenskih srečanj. V petek, 3. oktobra, bo ob 17. uri Ruth Podgornik Reš predavala o jesenskih zasaditvah in urejanju grobov. Osupljive najdbe Kranj - V okviru predavanj Osupljive najdbe svetovnega popotnika Davida Curieja, ki potekajo v banketni dvorani hotela Creina, se bo v petek, 3. oktobra, ob 19.30 uri začelo predavanje s koncertom z naslovom Križ in današnji svet, v soboto, 4. oktobra, ob 10. uri pa prav tako predavanje s koncertom z naslovom Pomen vstajenja v današnjem času. Leskovica 2002 Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo v četrtek, 2. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo mednarodne študentske likovne kolonije - Leskovica 2002. Ogledate si jo lahko do 31. oktobra. Kulturna dediščina Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj, vabi jutri, v sredo, ob 12. uri v razstavišče Sava - Kokra na Tomšičevi 7 na otvoritev razstave Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine občin na območju ZVKDS OE Kranj. Ogledate si jo lahko do 13. oktobra. Stoli Janeza Suhadolca Jesenice - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 2. oktobra, ob 18. ufi odprli razstavo stolov arhitekta in oblikovalca prof. Janeza Suhadolca iz Ljubljane. V kulturnem programu bo nastopil Lado Jakša. Lepa pušča Jesenice - V 1. nadstropju galerije v Kosovi graščini bodo danes, v torek, ob 18. uri odprli razstavo Lepa pušča. Razstava dokumentira trilateralni umetniški projekt Schone Ode/Lepa pušča/Bella brulla - prostori lepote, ki ga je izvedel Kulturni center UNIKUM na Univerzi v Celovcu v sodelovanju z Gorenjsavskim muzejem Jesenice in Rudarskim muzejem v furlanskem Rablju od junija 2003 do maja 2003. Arheološka razstava Mengeš - V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine bodo v Galeriji Klet na Slovenski cesti 30 ponovno odprli razstavo de-poja z gradišča Gobavica nad Mengšem in drugi depoji starejše železne dobe. MALI OGLASI «201-42-47 »201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure. APARTMA -PRIKOLICE Na Krku prodam več NOVEJŠIH APARTMAJEV, apartma-krkžhotmail.com, 041/ 390-422_11729 ODDAM APARTMA v termah Čatež za pet oseb s kartami za kopanje, ugodno, g 041/633-195 11792 Prodam APARTMA 48 m2, zidan objekt v termah Čatež, ugodno. g 041/633-195 APARATI STROJI IZKOPALNIK krompirja Ana, pripravljen za delo, rabljeni PLUGI Lemken in Kverne-land, vrtavkaste BRANE ter ostala kmetijska mehanizacija. g 041/208-568 n738 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Over-looc na 5 sukancev in verige za avto 13. g 2028-536 12043 Prodam nerabljeno PEČ za centralno kurjavo Ferotherm 40 KW z bojlerjem in OBRAČALNIK za seno 220. g 041/427-168 12067 Prodam PEČ, BOJLER za etažno centralno na drva. g 041 /845-599 12076 PRALNI STROJ Gorenje ter 130 I HLADILNIK Gorenje, prodam, g 041/878-494 Prodam dve SATELITSKI ANTENI, zelo ugodno. g 531-23-74 12116 GR. MATERIAL Prodam LESENI ODER za fasado. it 518-27-45 12083 Ugodno prodam OKNO 104X117 in BALKONSKA VRATA 90x200 s policami in žalu-zijami. g 041/735-886 12098 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOME NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, s.p., Koroška c. 16, Kranj 11935 ŠENČUR: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko, tudi v okolici. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198 V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 HIŠE NAJAMEMO V najem vzamem HIŠO. g 041/671-916, 041/593-492 12045 HIŠE PRODAMO TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo, Pritlično hišo (35 I.), 86 m2 stan.površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za posovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 60 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kra-utberger.s.p., Koroška c. 16, Kranj 11932 BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, Stražišče Prodamo etažo hiše (25 l.)z manjšim vrtom, (4 ss; 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT, Bohinjska Bistrica prodamo starejšo hišo potrebno obnove, na parceli 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj 11934 Podreča - prodam pol stanovanjske HIŠE s pripadajočim delom vrta, urejeno kot 6-sobno stanovanje - 170 m2. Interda, d.o.o., 070/600-500 TRŽIČ: prodam MANJŠO SAMOSTOJNO HlSO, 86 m2 bivalne površine, parcela 500m2, starost 35 let, cena 22,9 mio. FRAST, d.o.o. PE Wva 27 Kranj 041/ 734 198_ KOKRICA: atrijska hiša, 247m2, IV.gr. ,aza, parcela 541 m2, cena 43 mio. FRAST, jjgvO. PE Šuceva 27, Kranj 031/308 563 ORULOVKA: prodamo atrijsko hišo, podkle-,eno,l4 let, 140 m2 v pritličju, 90 m2 mansar-da, parcela 400 m2, cena 52 mio. FRAST, ^o_o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 CERKLJE: prodamo hišo 15 x 12 m, 20 let, parcela 1200 m2, MOŽNA ODDAJA SOB, cena 58 mio. FRAST, d.o.o. PE Šu-ceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/23 44 BLED: prodamo hišo, 190 m2, 30 let, parcela 600 m2 na deželi, 33 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo,195 m2 stan površine, atrij 60m2, starost 15 let, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 031 / 308 563 KRANJ - STRAŽIŠČE, na lepi lokaciji prodamo enodružinsko hišo staro 45 let, 93 m2 bivalne površine v etaži, 599 m2 zemljišča, hiša je delno prenovljena, v celoti podkletena, pritličje, 1.nadstropje, ter nedokončana mansarda. CENA: 32. 000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, na 1000 m2 zemljišča, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA- Trata, 180 m2, Starejša hiša, 780 m2 zemljišča, plinski priključek, vsi komunalni priključki, KTV, možnost gradnje. Informativna cena: 118.000,00 EUR BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. CERKLJE - OKOLICA - stanov, hišica, P+M, potrebna obnove oz. primerna za nadomestno gradnjo, parcela 564m2, l.izgr. 1936, cca 12,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6 Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno, poslovno stanovanjsko hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; tel. 04/28 11 000 MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; tel. 04/28 11 000 KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2, možna menjava za stanovanje. CENA: 43,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; tel. 04/28 11 000 KRANJ - Drulovka; 250 m2, 1,90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela cca 200 m2. CENA: 40,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 Šenčur; 260 m2. stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 n|domplan | družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem ggggjl I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 RADOVLJICA-center; 250 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 622 m2,1.1930, lokacija ob glavni cesti. CENA: 35,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 33.3 MIO sit. PRIMSKOVO, bližina letnega kopališča, na robu naselja, samostojna enodružinska hiša, 40 let, 130 m2 površin + K, na 600 m2 parcele, cena 30 MIO sit. NAKLO, dvostan. hiša, 180 m2 +k+m, stara 20 let na parceli 700m2, ravna in sončna lega, urejena soseska, 37,5 MIO sit, možna menjava za vikend ali stanovanje! BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit.NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke! ŠENČUR, osrednji del, ravna parcela 980 m2, stanovanjski objekt v III gr. fazi. Cena 27,8 MIO sit! DUPLJE, stan. hiša - dvojček 18 let, 160 m2 bivalnih površin + K+M, garaža, 600 m2 urejene parcele, terasa, J lega, samostojen dostop.Cena 34,5 MIO. DRULOVKA, končna vrstna hiša, 15let, J stran, 170 m2 + K+ izdelana mansarda, terasa, garaža v kleti, lepo vzdrževana, cena 33 MIO sit, možnost dokupa zemljišča! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 RADOVUICA-LANCOVO: Prodamo cca. 60 let staro hišo, del hiše je novejši. Hiša je dobro vzdrževana, stoji na parceli v izmeri cca, 580 m2 (možen dokup). Poleg hiše sta dve zidani garaži I. 1985. Možna menjava za 2s.s. v Radovljici. CENA: 22.000.000 SIT KR. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ BLED: Na mirni lokaciji prodamo atrijsko hišo s 150 m2 uporabne površine, starost 20 let. Parcela je končna in je na lepi lokaciji, meri pa približno 650 m2 CENA: 60.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_ RADOVLJICA: V meščanski hiši prodamo prostorno 100 m2 veliko štirisobno stanovanje. Pred petimi leti povsem prenovljeno, lastna CK. CENA: 22.500.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 BLED-OKOLICA: Na mirni lokaciji, 5 min od centra Bleda prodamo povsem prenovljeno hišo s pribl. 150 m2 uporabne površine. Parcela je sončna in meri cca. 400 m2. Vredno ogleda! CENA: 40.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 PREDDVOR, bližina - 3 leta stara stan.hiša vel. 10x12 m, parcela 665 m2, zelo lepo urejen vrt in notranjost hiše, cena = 77,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Stražišče - dvostanovanjska hiša stara 20 let, parcela 616 m2, sončna lega, cena - 47,00 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Orehek - 1/2 stan.hiše (l.nad. in neizdelana podstreha), 76 m2 v etaži, stara 30 let, del zemljišča, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Vodovodni stolp - poslovno stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena = 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena - 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 V bližini TRŽIČA: kmečko hišo iz 1.1870, tloris 6 x 10m, gosp.poslopje 17 x 9 m in svinjak 5 x 6 m, parcela okoli hiše 642 m2, v bližini 8.300 m2 njiv, sadovnjak 3.300 m2, travnik 28.400 m2 in gozda 24.400 m2, cena - 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Žiganja vas: 21 let staro dvostanovanjsko hišo, v celoti podkleteno, tloris hiše 9x12 m, parcela 574 m2, cena = 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 95, stan. površina 150 m2, cena = 21,0 mio SIT, s kmetijskim zemljiščem 4000 m2 je cena skupaj 24,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 BLED - KORITNO, odlična ponudba - dvostanovanjska hiša z 290 m2 stan. pov. , zemljišča 964 m2, odlična sončna lega z lepim razgledom, L.: 1986, ugodna znižana CENA: 64.240.000,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si ZGORNJE GORJE, stanovanjska hiša, starost 30 let, v dobrem stanju, vseljiva, skupaj 150 m2 stanovanjske površine, zemljišče v izmeri 760 m2, sončna lega, razgled, cena 24 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si KROPA, stanovanjska hiša, večji del dvojčka, starost 100 let, obnovljena, 140 m2 stanov, površine, na zemljišču 236 m2 ( z stavbiščem), vseljiva, cena 9,5 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si LJUBNO, novejša stanovanjska hiša, stara 15 let, 225 m2 stanovanjske površine, kvalitetna gradnja, zemljišče v izmeri 700 m2, odlična lega na vrhu naselja, sončna, lepi razgledi, cena 35 mio SIT, Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si JESENICE - prodamo v urejenem naselju na Čopovi, cca. 110 m2, 625m2 parcele z garažo in balkonom, cena: 18 mio SIT. POSAVEC - prodamo 1 /2 starejše hiše na sončni lokaciji, potrebna obnove, 65m2, 380m2 zemljišča, vrt, tel., balkon, garaža, cena: 13 mio SIT. Tržič - zgornja etaža, 2 garaži, vrt, 100m2, 250m2 zemljišče, vsi priključki, na mirni, sončni lokaciji, parkirno mesto, cena: 15,2 mio SIT. V Tržiču, Na Logu prodamo novejšo hišo s 1400 m2 zemljišča, sončna mirna, cca. 220 m2 stanov, površine, v pritličju možnost poslovne dejavnosti, cena: 50 mio SIT. ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661, 041-900-009 Zali Rovt, 2ss, čudovita hiša, 200 m2 bivalne površine, lepo vzdrževana, mirna lokacija z ragledom, 800 m2 zemlje, cena je še prilagodljiva 55 mio SIT . KRANJ, Drulovka - vrstna enodružinska hiša, 13 let, 160 m2 stan. površine, atrij, mirna lokacija, cena: 30 mio SIT Log nad Šk. Loko, prodamo samostojno hišo, 160 m2, 1300 m2 parcele, čudovita razgledna, mirna lokacija, vsi priključki, urejen dostop, cena: 29,5 mio SIT. ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661, 041-900-009 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - priprava na mednarodne izpite 40 h/45.000 SIT, ostali tečji 50 h/38000 SIT, individualne ure. KAKOVOSTNO, UGODNO! ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, g 04/23 12 520 NEMŠČINA, ŠPANŠČINA, FRANCOŠČINA, ANGLEŠČINA - tečaji za osnovnošolce, odrasle, individualne ure. KAKOVOSTNO, UGODNO! Švicarska šola, Anna Hlad-nik.s.p., Pot v Bitnje 16, Kranj, g 04/23 12 520 12008 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, les prevzamemo tudi na panju. g 041/721-637, 53 06 555_n679 OVERLOCK, kupim, g 041/503-476 Kupim 8 m3 suhih, razžaganih, bukovih DRV (Kranj). g 23 32 334, 041/895-075 12069 Kupim 3 tone SENA za govedo, po možnosti z dostavo. IT 041 /461-907 12078 ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke, odkupim tudi les goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju, g 51-80-220, 041/639-348_12035 Kupim SMREKOVO HLODOVINO. Plačilo ob prevzemu. g 051 /202-229 12113 LOKAL ODDAM ODDAM DELAVNICO 040/694-193 160 m2. g 12110 KRANJ - bivši lntex: ODDAMO poslovne prostore od 100 - 5.000 m' PISARNE: 800 -1.100 sit/m-SKLADIŠČA in DELAVNICE: 450 - 600 sit/rrr. FRAST, d.o.o.. 041/628 581 P.E. Šuma 27, Kranj LOKAL PRODAM KRANJ - CENTER ob glavni cesti, v pritličju, 260 m2, 140 m2 klet, vsi priključki, 500 m2 parkirišč, prodam. g 040/847-391 OTR. OPREMA Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. g 2342-480 12071 Prodam otroški STOL - lesen za hranjenje za 8000 SIT (rjae barve). g 040/382-675, 25 11 057 12073 OSTALO LESTVE vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, g 01/3611-078___11516 Prodam GAJBICE. g 232 63 57 i2053 BRIKETE bukove za kurjavo, prodam, g 510-29-50,041/534-798 12111 PRIDELKI JESENSKA JABOLKA IN JABOLKA za ozimnico ter SLADKI MOŠT, prodam. Mar-kuta, Čadovlje 3 pri Trsteniku, g 256-0048 11910 Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, SLADKI MOŠT, JABOLČNI KIS, SUHO SADJE IN ZELJE, katetrega tudi naribamo. Matijovc-Jeglič. Podbrezje 192, g 533-11-44 11952 Prodam cele OREHE v lupini, g 031/553-357 12035 KVALITETNE SADIKE IGLAVCEV - tis in thuja, smaragd (cipresa) - domače pridelave (ni uvoz), dobite v drevesnici Tušek, Vodice nad Ljubljano, g 01/832-41-86, odprto ponedeljek, sreda, petek VES DAN! Prodam DOMAČE ŽGANJE - slivovko in DOMAČI OREHOVEC. g 02/720-81-90, 031/203-762 12054 Prodam PŠENICO avstrijsko resnico, visoke slame, za seme. g 25 51 457 12058 Prodam JEDILNI KROMPIR in JABOLKA za ozimnico, g 5146-390 _'2062 Ugodno prodam lepa JAGOLKA več sort, za ozimnico, g 533 65 78 12063 Prodam neškropljena JABOLKA VOŠ-ČENKE. Hlebce 26, Lesce_12068 Prodam krmnilni KROMPIR. Voklo 16, 25 91 529_____12074 ' Prodam KRMILNI KROMPIR, g 574-33-60 PODARIM Dobrim ljudem podarim SIVO BELE MUCKE, vajene čistoče in nekaj konzerv mačje hrane, g 257-18-05_ns4a Crno-bel MUCEK, prijazen in lep, vajen čistoče, išče topel dom, g 2331-609 Podarim PAPIGO agapornis. g 041/825-819___ nase ODDAM 3 PSE srednje rasti, mešanci g 041/325-147_ 1,959 ODDAMO MAČKO in dva MUCKA (pomla-danca). g 5720-150 119e6 ODDAM 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE, g 531-4237 m70 PODARIMO dva MUCKA enega črnobele-ga in tigrasto belega. Pripeljemo na dom g 59 55 061 19n,, POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, 967 m2, izredna lokacija, cena ugodna, g 041/404-960, 25-72-092 BREG OB SAVI prodamo več sončnih, zazidljivih PARCEL po cca 400 m2 z gradbenim dovoljenjem, cena po dogovoru, BESNICA v mirnem naselju prodamo SONČNO PARCELO 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT. PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c. 16, Kranj Kranj - center prodam nadomestno gradnjo z dokumentacijo za 5 stanovanj Tel.: 070/600-500, Interda d.o o U KRANJ, ŠENČUR KUPIM zazidljivo parcelo. Takojšnje plačilo, g 040/413-281 PRIMSKOVO, starejšo hišo ali zazidljivo parcelo KUPIM. Takojšnje plačilo g 040/413-281_ „94e JESENICE. PARCELA, sončna, rob vasi, 1000 m2, prodam. Cena 4,5 mio SIT g 040/728-404_,2036 LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vasi Hlebce prodamo lastno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka. CENA: 10,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 op Programi za pridobitev izobrazbe: Fakulteta za management I (visoka strokovna izobrazba, dipl. oec.) ; Vzgojitelj/ica predšolskih otrok Ljudska Univerza Škofja Loka Ekonomski tehnik (4 leta ali 2 leti - PTI) Prodajalec Podlubnik la 4220 Škofja Loka Bolničar - negovalec Osnovna šola za odrasle tel.: 04/ 506 13 00 (vpis v 7. in 8. razred; šolanje je brezplačno) fax: 04 / 512 08 88 www.lu-skofjaloka.si Programi strokovnega izobraževanja: Tečaj za voznike viličarjev Obnovitveni tečaj higienskega minimuma Tečaj za voditelje čolnov Tečaj dvostavnega knjigovodstva Program usposabljanja za računovodska in knjigovodska dela Program usposabljanja - priprava na pridobitev poklicne kvalifikacije: Socialni oskrbovalec na domu Jezikovno izobraževanje: Tečaji angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine in ruščine vseh stopenj tel.: 506 13 60, 506 13 70, 506 13 80. 506 13 13 www.lu-skofjaloka.si Radovljica, 190 m2, nadomestna gradnja 8 x 7 m, ob cesti, sončna lega. CENA: 3,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda m brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Škofja Loka, Virmaše - 885 m2 zazidljiva parcela, urejen dostop, cena = 23.030,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Breg ob Savi prodam PARCELO z dokumentacijo za stanovanjsko hišo. Tel.: 041/647-257, Interda, d.o.o., U Hrastje: zazidljivo parcelo 744 m2, na robu naselja, cena * 24.675,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 42 m2 v pritličju objekta, različne dejavnosti, letnik 90, cena - 12,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Na Drulovki prodam PARCELO z dokumentacijo za hišo Tel.: 070/600-500, Interda, d.o.o , U Kranj, Planina: poslovni prostor 35 m2, letnik 85, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, cena = 30.550,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 TRŽIČ: 7 pisarn 250 m2 v l.nad. objekta, moderno opremljeno, obnova leta 99, cena - 152.750,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Lahovče - prodam nadomestno gradnjo s papirji za gradnjo hiše in dvojčka. Tel.: 070/600-500, Interda, d.o.o., U Lesce, prodamo proizvodno halo, okrog 700 m2, samostojni dovoz tudi za vlečna vozila, s celotno infrastrukturo, višina 6,50 m, primerno za vse vrste dejavnosti. Starost 23 let. Cena - 81.900,00 SIT / m2 prostora. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si Lesce, prodamo delavnico v izmeri 150 m2, pripadajočega zemljišča 300 m2, možnost priklopa na vse kom priključke, samostojni dovoz, višina 6,50 m. Starost 20 let. Cena 26,8 mio SIT. Inf.. MAKLER BLED d.o.o,, 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si Radovljica, poslovna zgradba ALMIRA RADOVLJICA, prodamo še okrog 5.000 m2 poslovnih površin - 450 m2 pisarniških prostorov, 1830 m2 pritličnih proizvodnih prostorov (h 3,5 m), 2115 m2 kletnih proizvodnih prostorov dostopnih z dovozno rampo, ter 2150 m2 proizvodnih prostorov v nadstropju Zbiramo ponudbe za nakup posameznih enot. Inf: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele 2400 m2. prevzem možen takoj, CENA: 56.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR. KRANJ - ŠK LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj nepremicnine.net KUPIMO več zazidljivih parcel velikosti cca. 500 m2, na relaciji BITNJE. ŽABNICA. STRAŽIŠČE. DRULOVKA, OREHEK. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, okvirna cena 45,00 EUR/m2. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22. V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700, Tržič, Senično, zazidljiva parcela 700m2, skupaj preko 3.800 m2, izven naselja ob potoku. CENA: 17.520.000,00 SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si V Zabreznici - prodamo zazidljivo gradbeno parcelo s projektno dokumentacijo (677m2), dovoz je urejen, čudovita lokacija s pogledom na Triglav, cena. 14.100.000 SIT Ambrož pod Krvavcem, PRODAMO parcelo 710 m2, urejen dostop, dovoljena gradnja vikenda, izdelana dokumentacije, cena: 7,6 mio SIT Na Blejski Dobravi prodamo zazidljivo parcelo, 2162 m2, s čudovitim pogledom na Stol, dovoz urejen, cena: 30 EUR/m2 možen še dogovor. V Radovljici prodamo ravno zazidljivo parcelo, 1400 m2, cena: 23.510.000 SIT Prodamo dve ravni parceli po 700 m2 v Lescah, na čudoviti, sončni legi, bližina prometne povezave, cena 18.000 sit /M2.m ITD + d.o.o , nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661, 041-900-009 PRIREDITVE NARODNO-ZABAVNI DUO išče delo na ohceti, obletnicah, ugodno g 533-10-15 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, g 531-48-39, 070/30 20 14 Za najem kredita iščem poroka -samostojnega podjetnika ali druga oblika firme. Če tudi Vi rabite poroka za najem kredita, pokličite za dogovor. Telefon: 041/744-348 POZNANSTVA Upokojenec, voznik,planinec želi spoznati močno poraščeno, srčno gospo za trajno vezo. g 041/602-395 12108 RAZNO PRODAM Prodam suha MEŠANA DRVA g 5185- 325 12037 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, TAL N d.o.o DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! Prodam JAGENJČKE za zakol ali za rejo in prodam enosobno doma narejeno TRAKTORSKO PRIKOLICO, ter jelenove roge. Tt 5862-484, 040/886-208 12042 Prodam lesene ODREŽE za kurjavo (kički) ter lesene zaboje primerne za krompir, zelje ipd., velikost cck 1 m3. Tt 041/851-703 12061 Prodam stare hrastove KOZOLCOVE STEBRE, tramove za ostrešje, raznih dimenzij. Tt 518-14-15 12064 Prodam MOTOR BMW 650 GS ter večjo POROČNO ŽENSKO OBLEKO. Tt 041/315-609 12079 f Prodam prikolico za os.avto in MOPED s prikolico, LŽ cevi fi 150, LŽ mrežo 401 in 4 okna 180/200, zastekljena. Tt 596-19- 02,031/724-542 12109 Prodam PUHALNIK SIP plohe, colarice, zelo ugodno grušt, zidno opeko. Tt 259- 59-00 12114 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center ugodno oddamo tri nova, 2 ss neopremljena stanovanja, 57 m2, 72 m2 in 75 m2, cena 1.100 SIT/m2. KRANJ Planina II, oddamo delno opremljeno GARSONJERO, 33 m2, balkon, 47000 SIT/mesečno + varščina. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj 11931 V Tržiču ODDAM 2 ss, cena ugodna, polletno predplačilo. Tt 051/245 279 12059 ODDAM enosobno STANOVANJE v starejši hiši v Kamni Gorici pri Radovljici. Tt 051/20 88 44 12060 PRIMSKOVO- oddamo 3ss, 75 m2, neopremljeno, 71.000 SIT, 20 let, TRŽIČ: GARSONJERO, 23 M2, adaptirano 2003, 40.000 sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/23 44 080 PLANINA I - 1ss, 49m2, opremljeno, l.izgr.1979, najemnina 59.000 SIT mes., Mike & Co.d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si Kranj, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2 v 2.nad., vsa oprema, letnik 63, cena « 68.150,00 SIT/mes, takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Lesce, alpski blok, oddamo dvosobno stanovanje 60 m2, opremljeno, večja terasa, vsi priključki, parkirno mesto z nadstreškom, mesečna najemnina 75.000,00 SIT, Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si Bled, alpski blok, oddamo v najem 3,5 ss v I. nadstropju, izmera 75,07 m2, popolnoma opremljeno, vsi priključki, parkirno mesto z nadstreškom. Mesečna najemnina 128.480,00 SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si Kranj, 3ss, 74 m2, delno opremljeno, adaptirano, cena 85.000 SIT/mesec, s trimesečnim predplačilom. Radovljica, 4 ss, delno opremljeno, cena 71.000 SIT/mesec, s polletnim predplačilom, Radovljica, 1 ss, 39 m2, opremljeno, z vsemi priključki, cena 54.100 SIT/mesec, s polletnim predplačilom in 108.200 SIT varščine, Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo hiše, stanovanja in parcele različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času.ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/ 204-661, 041-900-009 STANOVANJA NAJAMEMO Drulovka, Orehek, Mavčiče. NAJAMEMO stanovanje ali hišo za družino. Frast, d.o.o., Kranj PE Šuceva 27, Kranj 04/23 44 080 031/308 563 KRANJ - Najamemo 1,5 do 2ss stanovanje, opremljeno, za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 041/721-572 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ več eno-sobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj 11930 KRANJ:takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198 KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198 ZLATO POLJE: kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 734 198 KRANJ -OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - Planina I ali II; atrijsko enosobno stanovanje iščemo za našo stranko. CENA do 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 Škofja Loka - Frankovo naselje, za znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje z dvema balkonoma v nižjih blokih. Nudimo gotovino. Rok vselitve lahko 3-6 mesecev, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi građen d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stano-vanje.net, www.novogradnje.com STAN. OPREMA Ugodno prodam lepo ohranjeno SPALNICO. Cena po dogovoru. Tt 041/703-315 Prodam dobro ohranjeno 5 delno SPLA-NICO mahagoni. Tt 031/579-830 12051 Zelo ugodno prodam POMIVALNO KORITO in PODARIM elek. in plinski štedilnik. Tt 201-26-31 12070 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Polaganje in dobava LAMINATOV in VSEH VRST OBLOG. Obnavljanje pohištva, zamenjava kuhinjskih pultov in izdelava podstrešnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Preba-čevo 34, Kranj Tt 031 /50-46-42 7698 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 b, Naklo 10592 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. Tt 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic&Comp., Jelov-ška 10, Kamnik 10689 SLO-DOM ZAKLJUČNA DELA: montaža sten in spuščenih stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. Tt 04/513 40 83, 041/806-751, Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka 10969 Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montaža laminata ter ostalih oblog. Tt 040/839-113, M.I.T., Golniška 25, Kranj 11241 Priprava terena za asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp. Tt 202-57-69, 041/711-842, Tlakovanje, Milutin Bijelič s.p., Struževo 28, Kranj 11251 ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo VSE VRSTE ELEKTROINŠTALA-CIJSKIH DEL. Tt 041 /760-616 11471 Skupina dela zidarsko - fasaderska dela hitro in poceni. Tt 041/288-473, Gradbeništvo Gashi, d.n.o. , Struževo 3 A, Kranj 11508 Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ, OBNOVE KOPALNIC, SLIKOPLESKAR-SKE STORITVE. Tt 2381-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 c, Kranj 11561 ŽALUZIJE, lamelne in plise zavese, rolete, izdelamo in montiramo. Rono senčila, Mav-sarjeva 46, Notranje Gorice, Tt 01/365-12-47,041/334-247 115e5 ŠKORC - VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - ADAPTACIJE KOPALNIC, vodovodne instalacije, centralno ogrevanje in manjša gradbena dela. Hitra in kvalitetna izvedba. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, Tt 041/941-067, 04/59 58 360 11778 Zidarstvo in fasaderstvo od temelja do strehe, notranji ometi, adaptacije, omet fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje, Bytyqi -Bene in ostali, Struževo 3/a, Kranj, 041/561-838 _11847 PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o., Ce-gelnica 48 b, Naklo 12044 STANOVANJA PRODAMO Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom na Kovorski cesti v Bistrici pri Tržiču, 39 m2. Tt 040/831-251_11443 Prodamo KRANJ-Planina II, 79,3 m2, 2,5 ss, 1982, II./7 nadstr., vsi priključki, vseljivo dogovor, 18 mio SIT. Tt 031/478-862_ Prodam STANOVANJE, 72 m2, v Kranju, popolnoma obnovljeno. Tt 20-26-154 KRANJ Planina II sončno 1 ss, 30.08 m2/ll, vsi priključki., 10 mio SIT, KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss, 52,8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, KRANJ Planina li 1,5 ss, 52,90 m2/ll, nizek blok, 14,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83,80 m2/V., 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT, TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT. KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj 11929 KRANJ-PLANINA II, prodam 2,5 sobno STANOVANJE, 65,6 m2, obnovljeno, opremljeno, prvo nadstropje, ugodno, 15.500.000 SIT. Tt 070/670-605, 041/570-605 11954 GOLNIK - prodam GARSONJERO 31,5 m2. Tt 041/385-913 11955 ŽIRI enosobno stanovanje, 42 m2, blok 50 let, obnovljeno, prazno, cena 5 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p.,Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 12080 PLANINA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 79 m2, 2.nad, sončno, I.izgradnje 1952, cena 17 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 PODLUBNIK: prodam ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 30 let, 10,9 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198_ ŠKOFJA LOKA - Partizanska: prodamo TAKOJ VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 3.nad, 12,2 mio, adaptirano 1.2000. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 KRANJ - prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 87 m2, lep razpored, 40 let, 18 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 PLANINA 2: prodam ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 22 let, l.nad., 19,5 mio., FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 PLANINA 2: prodam DVOSOBNO STANOVANJE, 64m2, 22let, adaptirano pred 5 leti, 15,3 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 PLANINA 3: prodam ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, nizek blok, 53 m2, 17 let, 15 mio. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/ 234 40 80 ZLATO POLJE: prodam TRISOBNO STANOVANJE, 5 let, 74 M2, klima, 19 mio, garažni box. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 04/ 234 40 80 PLANINA 2: prodam 2ss + kabinet, 82 m2, 22 let, 17,5 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE/ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO PET STANOVANJ, IN SICER: 2S.S. S KABINETOM (72 m2) V PRITLIČJU Z LASTNIM VHODOM, 2S.S. S KABINETOM ( 81 m2) PRAV TAKO V PRITLIČJU IN LASTNIM VHODOM, 3S.S. (77,50 m2) V 1.NADSTROPJU, 2S.S. (62m2) V 1. NADSTROPJU TER 3S.S. ( 75 m2) V MANSAR-Dl, VSA STANOVANJA IMAJO TERASO OZ. BALKON. 271.400,00 SIT/M2, KMALU VSELJIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360,agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA I, prodamo delno opremljeno enosobno stanovanje, 53,40 m2, 8.nadstropje/8, staro 28.let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje velikosti 50,50 m2, 1.nadstropje/3, staro 21 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremičnine, net KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 53 m2, balkon, vsi priključki, 3. nadstropje/4, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.500. 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZOISOVA, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, kopalnica potrebna delne adaptacije, 50,60 m2, visoko pritličje, staro 39 let, balon, NOVA CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,1 m2, staro 41 let, CK-plin, balkon, vsi priključki, 4. nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2, 2. nadstropje, staro 45 let, balkon, CK-plin, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net ŠKOFJA LOKA - Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom, 57 m2, lepo urejeno, bližina centra mesta, delno obnovljena kopalnica, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA- Sorska cesta, 95 m2, trisobno v prvem nadstropju, ločen vhod, centralno ogrevanje ,velik balkon, garaža,dvorišče 1100 m2, 40 m2 vrta. Prodajna cena. 113.000,00 EUR. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. PLANINA I - 1 sobno, 42,50m2, predelano v 1,5, IV/VII, I. izgr. cca 1978, cca 11,9 mio. Mike & Co. d. o. o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 -114, www. mike-co.si PLANINA III - 1,5 sobno, 53m2, »l/HI, I.izgr. cca 1986, cca 15mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ZLATO POLJE - 2 sobno, 46,30m2, It/4, I.izgr. cca 1973, cca 12,6 mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2,5 sobno, atrijsko, 76,79m2, I.izgr. cca 1978, cca 17,7 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2+2 sobno, 88,6 m2, IV/7, delno obnovljeno, I.izgr. cca 1978, cca 18 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj 20-26-172, 031 605 - 114, www. mike-co.si KRANJ- Bleiweisova, 4ss, 87,40m2, XIV/17, I.izgr. cca 1964, cca 18,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže. Cena: 22,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - DRULOVKA; 39 m2, enosobno, 2. nadstropje, staro 13 let, balkon, vzhodna lega, CK na trda goriva, zelo dobra lokacija. Vseljivo po dogovoru. CENA: 10,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000. KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 KRANJ - Zlato polje; 84 m2, trisobno, 1. nadstropje, 45 let star blok, CK na olje, adaptirana kopalnica, velik balkon, dobra lokacija. CENA: 17,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru. Cena: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 Lesce; 72 m2, trisobno stanovanje v prvem nadstropju bloka, letnik 1979, vzdrževano, obnovljeno. CENA: 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 GOLNIK; 86 m2, prodamo trisobno, obnovljeno stanovanje v pritličju 50 let starega bloka. CENA: 16 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 KRANJ - Kolodvorska c; 62 m2, prodamo obnovljeno 3 sobno stanovanje v pritličju I. 1872 zgrajene hiše. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 JESENICE; 89 m2, trisobno, 2. nadstropje, 50 let star objekt, CK na olje, adaptirana kopalnica, velik balkon, dobra lokacija, takoj vseljivo. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 14,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; tel. 04/28 11 000 Planina II; 68 m2, 7. nad., letnik 1982, vseljivo poleti 2004, ugodno. CENA: 14,5 mio SIT. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana ; tel. 04/28 11 000 PLANINA II - 2 s.s. s kabinetom (garderobo), 66,50 m2, 8. nad., balkon, lep razgled, l.izg. 1980, prodamo za 14,1 mio sit, Mike & Čo. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031-605.-114 V PREDDVORU na voljo še 4 nove stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Velikosti od 56 m2 do 92 m2!Možna takojšnja vselitev ter odloga dela plačila!! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 260.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1.nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 JESENICE - Javornik, novogradnja stanovanj! Kvadrature od 31 m2 - 56 m2.Cena:od 196.000 sit/m2. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7.nad/7, cena 13,7 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ, Planina III., trisobno, 15 let, 75 m2, 4.nad/7, južna lega, nova kopalnica, odlično urejeno! Cena 18 MIO sit, možnost tudi oddaje, cena 80.000 sit/mes.! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ, Planina I -1 SS 39,3 m2 v 3nad., letnik 82, cena =11,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, blizu avtobusne postaje - 3 SS 81 m2 v 2.nad./nizek blok, letnik 64, ob-nov.kop. in tlaki, cena = 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., obn. 1989, cena = 14,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina III - 1 SS +K 53 m2 v 2. nad./3.nad., letnik 87, cena = 14,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina II - 2 SS 66 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 1.82, cena = 15,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 79 m2 v priti., I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, blizu avtobusne postaje - 4 SS 87 m2 v 13.nad., WC ločen, Obn. okna, dvigalo, letnik 65, cena - 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 051 320 700 KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3. nad., I. 74, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 TRŽIČ, Deteljica - 1 SS 40,67 m2 v 5. nad., obnova 2000, cena = 9,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena =■ 8,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 Kranj, Zlato polje, 37 m2 + atrij, 1 S, staro 14 let, lepo vzdrževano, prostorno, vseljivo v dveh mesecih, prodamo za 10.500.000 SIT. tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.sta-novanje.net, www.novogradnje.com Kranj, Orehek, 38 m2, 1S, novogradnja, izdelano na ključ cena: 12.370.000 SIT + garaž. box, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo September 2003, prodamo, tel. 01/510 74 30 , 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Šenčur, 76 m2, 2S mansarda, novogradnja, izdelano na ključ, cena: 23.645.000 SIT, možnost garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, prodamo. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www. novog rad nje. com LESCE - enosobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše, 38 m2 stanovanjske površine in 17 m2 kletnih prostorov, takoj vseljivo, starost 40 let, cena ZELO UGODNA 7,3 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si KROPA - enosobno stanovanje v izmeri 30 m2,1, nadstropje, CK, opremljeno stanovanje, TAKOJ vseljivo, starost 18 let, cena 6 mio SIT. Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si Kranjska Gora, Rateče ( Planica), NOVOGRADNJA, še 6 enoinpolsobnih stanovanj v izmerah okrog 46,70 m2, podzemni garažni prostor, dvigalo, balkon z odličnimi pogledi, več informacij na www.makler-bled.si ( novogradnje) L.: 2003, CENA: okrog 18 mio SIT Inf.: MAKLER BLED d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, www.makler-bled.si -1- KRANJ, garsonjere in enosobna stanovanja: Planina 11 - 1 ss s kabinetom, 52 m2, I. nadstr., terasa, brezplačna KATV, CK, telet., s kuhnjsko opremo, cena: 15,5 mio SIT mesto - 68 m2, II. nadstr., balkon, CK, SATV, telef., cena: 16,5 mio SIT, Planina I -54 m2, IX. nadstropje, z balkonom, CK, telf.. KATV, cena: 13,9 mio SIT ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661, 041-900-009 Planina I - v stolpnici, 100 m2, VIII. nadstropje, 2 balkona, CK, telf., KATV, cena: 20 mio SIT, Planina II - 54 m2, V. nadstr., z balkonom, KATV, CK, telef., cena: 14,9 mio SIT , Mestno jedro - v meščanski hiši, 46 m2, I. nadst., lasten vhod, obnovljeno, cena: 10,7 mio SIT, JESENICE 2 ss v pritličju, 49 m2, na Tomšičevi, v celoti obnovljeno, sončna lokacija, vsi priključki, balkon, cena: 9,7 mio SIT, BLED Na Bledu -Zasip, prodamo adaptirana 4 stanovanja v več stanovanjski hiši, z balkoni, park. mesti in vsemi priključki, cena: 300.000 SIT/m2. ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661, 041-900-009____ TRŽIČ Garsonjere in enosobna stanovanja: garsonjero, 20 m2, I.nadstr v stanovanjski hiši, ele. ogrevanje, cena: 4 mio SIT, garsonjero v mestnem jedru, 47 m2, I.nadstr v stanovanjski hiši, svoj priključek voda in ele., pripadajoča drvarnica, cena: 7,5 mio SIT Dvosobna stanovanja: Loka, v stanovanjski hiši, I. nadstr., 47 m2, balkon, CK, KATV, telf., cena: 8 mio SIT, ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661, 041-900-009___ NOVOGRADNJE: Na Orehku prodamo dve obnovljeni dvosobni stanovanji s kabinetom, 55 m2 in 52 m2 veliki stanovanji, funkcionalno razporeditev prostorov. Cena za prvo je 14,5 mio SIT za drugo 15,7 mio SIT, možnost koriščenja stanovanjske varč. sheme. Na začetku mestnega jedra Tržiča, v Mallvjevi hiši, prodamo več stanovanjskih enot od 33 m2 do 95 m2. ITD + d.o.o., nepremičnine, tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661,041-900-009 _ KRANJ Klovodvorska, 2 ss, 72 m2, hiša 60 let, 3. nadstr., obnovljeno, cena 13 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic, s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101_i208i_ ŠORLIJEVO NAS. 2 ss, 55 m2, I. nadstropje/4, blok 30 let, balkon, delno obnovljeno, prazno, cena 15,8 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600, 041/774 101 1208Z TOVORNA VOZILA Prodam ZASTAVO 640 kiper 4,5, I. 79, modre barve, ohranjen, cena po dogovoru. Tt 3125-255 12029 VARSTVO V letu 2004 v mesecu avgustu, vzamem v varstvo vašega dojenčka. Tt 041 /532-826 12099 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. Tt 50-50- 500 11905 Prodam ZIMSKE GUME Michelin 155-65 R 14 zaTwingo, skoraj nov. Tt 2311-673 GOOD YEAR EAGLE F 1 205/60 2 15 prevoženih 200 km 4 kose prodam in 2 gume Michelin Alpin X M+S 145/70 R 13, prodam. Tt 041/33 55 39 mo/ VIKENDI Na območju Jošta nad Kranjem je naprodaj POČITNIŠKI OBJEKT in 2100 m2 zazidljivega zemljišča. Tt 041/638-850 12052 VOZILO KUPIM ODKUP VOZIL od I. 96 dalje, takojšnje plačilo. Tt 041/942-912, Rondo trade 11079 Kupim POŠKODOVANO VOZILO. Prepis in odvoz na moje stroške. Tt 031 /629-504 11333 Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plčailo, prepis, odvoz. 031/770-833 121" VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992 Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577__Z* ODKUP-PRODAJA-PREPISI rabljenih vozil. MEPAX, d.o.o., Tt 2323-298, 041/773-772__l]fli Prodam ŠKODO FORMAN I. 94 s prtljažnikom in vlečno kljuko, ugodno. " 041/229-246, 530-00-40_12039 Prodam PASSAT KARAVAN 1.9 TDI, [■ 2000, z vso opremo in servisno knjižico. Cena 2.900.000 SIT. Tt 031/377-001 12097 Komenda 2003, Jesenski kmetijski podjetniški sejem in 47. državno tekmovanje oračev Slovenije od 3. do 5. oktobra Občina Radovljica ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, telefon (04) 537-23-00, fax (04) 531-46-84, e-pošta:obcina.radovljica@radovljica.si Občina Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica na podlagi 7. člena Statuta Občine Radovljica (UVG, št. 23/99 in 19/00) in sklepa nadaljevanja 8. seje Občinskega sveta Občine Radovljica z dne 25.9.2003 ter v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in 77/03) objavlja javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin 1. Naziv in sedež prodajalca: Občina Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica, tel. 04/537-23-00, faks 04/53124-684 2. Predmet prodaje: a) nezazidano stavbno zemljišče v Kamni Gorici, pare. št. 67/20, travnik v izmeri 823 m2, pripisano pri vlož. št. 728 k.o. Kamna Gorica b) trosobno stanovanje št. 12 v Radovljici, Cankarjeva 29 v izmeri 82,20 m 2 (stanovanje je zasedeno) c) dvosobno stanovanje št. 9 v Radovljici, Gradnikova 107 v izmeri 49,79 m2 (stanovanje je zasedeno) d) funkcionalno zemljišče, del pare. št. 189/9 v izmeri 152 m2 in del pare. št. 189/38, travnik v izmeri k. o. Radovljica v izmeri cca 574 m2 (zemljišče je oddano v najem) e) funkcionalno zemljišče, pare. št. 189/11 v izmeri 170 m2, pare. št. 189/13, njiva v izmeri 306 m2, del pare. št 189/14 travnik v izmeri 368 m2, del pare. št. 189/12 dvorišče v izmeri 372 m2 k. o. Radovljica v skupni izmeri cca 615 m2 (zemljišče je oddano v najem) f) funkcionalno zemljišče, del pare. št. 189/16, njiva v izmeri 325 m2, travnik v izmeri 1027 m2 in del pare. št. 189/1 dvorišče v izmeri 397 m2 k.o. Radovljica v izmeri cca 205 m2 (zemljišče je oddano v najem) g) funkcionalno zemljišče, del pare. št. 189/16, njiva v izmeri 325 m2, travnik v izmeri 1027 m2, pare. št. 189/18 njiva v izmeri 248 m2 k.o. Radovljica v skupni izmeri cca 500 m2 (zemljišče je oddano v najem) 3. Izklicna cena za nepremičnine znaša: pod a) 5.708.327,00 SIT pod b) 15.800.000,00 SIT pod c) 8.048.517,00 SIT pod d) 8.318.982,00 SIT pod e) 8.913.195,00 SIT pod f) 2.971.065,00 SIT pod g) 7.246.500,00 SIT 4. Način in rok plačila kupnine: Kupnina se mora plačati v 8 dneh od podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Radovljica: 01302-0100007805 sklic: pod a) 1230-72210000-1 pod b) 1230-72210000-2 pod c) 1230-72210000-3 pod d) 1230-72210000-4 pod e) 1230-72210000-5 pod f) 1230-72210000-6 pod g) 1230-72210000-7 Plačilo celotne kupnine v določenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe. 5. Ponudniki morajo ponudbe predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska c. št. 19, Radovljica, z oznako: ponudba za nakup nepremičnine pod J, NE ODPIRAJ. Rok: 14. 10. 2003 do 9.00 ure. Upoštevane bodo samo ponudbe, ki bodo do navedenega datuma prispele na naslov prodajalca. 6. Ponudniki morajo najkasneje en dan pred dnevom odpiranja ponudb plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine. Kavcijo je potrebno nakazati na transakcijski račun Občine Radovljica, št. 01302-0100007805 sklic: pod a) 1230-72210000-1 pod b) 1230-72210000-2 pod c) 1230-72210000-3 pod d) 1230-72210000-4 ' pod e) 1230-72210000-5 podf) 1230-72210000-6 pod g) 1230-72210000-7 Plačana kavcija bo uspelemu ponudniku vračunana v ceno, neuspelim pa bo vrnjena brez obresti v roku 15 dni od dneva dražbe. 7. V pisni ponudbi morajo ponudniki navesti svoje točne osebne podatke (ime, priimek, naslov, davčno, matično in telefonsko številko), priložiti potrdijo o državljanstvu oz. izpisek iz registra, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, potrdilo o plačani kavciji s točno številko računa za primer vračila, ponudbeno ceno v SIT ter natančno navedbo nepremičnine. 8. Sklenitev pogodbe Z izbranim ponudnikom se bo sklenila pogodba najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani ponudnika, Občina Radovljica zadrži njegovo kavcijo. 9. Drugi pogoji Nepremičnine se prodajajo v celoti po načelu videno-kupljeno. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (davek, stroške overitve, takse za vpis v zemljiško knjigo) nosi kupec. Najemniki nepremičnin imajo pod enakimi pogoji predkupno pravico. Prodaja na obstoječa najemna razmerja ne vpliva. 10. Kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika je ponudbena cena. O najugodnejšem ponudniku bo odločal župan Občine Radovljica. Odpiranje ponudb opravi posebna komisija in po zaključku postopka predlagan županu izbor najugodnejšega ponudnika. 11. Javno odpiranje ponudb bo 14. 10. 2003 ob 13.00 uri. 12. Upoštevane bodo samo pravilne ponudbe in ponudbene cene, ki bodo enake ali višje od izklicne cene. 13. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 8 dneh od odpiranja ponudb. 14. Informacije Vsa dodatna pojasnila o nepremičninah in ostalih informacijah interesenti dobijo na Občini Radovljica, kontaktna oseba ga. Marija Habjan, tel. 04/537-23-46 v delovnih dneh od 1. 10. do 13. 10. 2003 od 10.00 do 12.00 ure. 15. Župan ali Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem s soglasjem župana lahko postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se povrnejo stroški ponudnikom v višini izkazanih stroškov za prevzem dokumentacije. 16. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo z najugodnejšim ponudnikom, je izključena. Občina Radovljica JANKO S. STUŠEK ŽUPAN ■K C1 Biatov Praprutn.k 10. 4202 Naklo ' Tel./Fax: 04/257 6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH **** BLAŽILCEV¥MOHROE= RENAULT LAGUNA, 1.8 RT family-cara-van, 1.5/96 rdeča, 7 sedežev, 182.000 km servisna knjiga, 1.180.000 SIT. Tel.: 041/799-393 ALFA 164 2.0 TWIN SPARK I. 91,karam-boliran in ALFA 164 3.0 z vso opremo, pokvarjen motor, prodam. Tt 04/533-66-86, 031/450-915 12104 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Tt 041/614-722, Vrba d.o.o., Struževo 4, Kranj H44s Zaradi širitve že obstoječe dejavnosti zaposlimo več urejenih komunikativnih in ambicioznih sodelavcev. Pokličite in se dogovorite za razgovor. K sodelovanju vabimo tudi študente. Tt 041/710-667, Nova revi-ja.d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 11559 Zaposlimo komercialista - nepremičninskega posrednika, pogoj VI. stopnja, starost do 30 let. Inf.: MAKLER BLED, d.o.o., 04 576 76 00 ali 041 647 974, info@makler-bled.si Ljubljanska c. 3 Zaposlimo SERVISERJA/MONTAŽERJA za industrijske naprave za označevanje in pakiranje. Pogoji: V.stopnja izobrazbe, elektrotehnik-elektronik, znanje angleškega jezika. Tt 01 /43 24 144, Vaše prijave z dokazili pošljite v 8 dneh: EMB d.o.o, PP 1, 1217 Vodice 11573 Ste VODJA SKUPINE TERENSKIH PRODAJALCEV, pa si želite boljše plačilo in napredovanje? Pokličite Tt 041/617-132, 041/513-664, Jancomm.d.o.o., Retnje 54, Križe 11765 KOMUNIKATIVNIM OSEBAM nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite Tt 041/604-413, 04/5957-995 MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 11830 V Kranju iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih. Tt 031/764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, KUHARJA. Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul.18, Žiri usob Pekarstvo Orehek.d.o.o., Kutinova ul. 3,Kranj zaposli PEKA ali PEKA POMOČNIKA. Tt 04/233-20-09 11975 Zaposlimo STROJNIMEHANIK - OBLIKOVALEC KOVIN ali STROJNI TEHNIK, vozniški izpit B kategorije, del. izkušnje, za določen čas 6 mesecev z 2- mesečnim poizkus-nim delom. Možnost stalne zaposlitve. Pisne prijave: Gogala Matija s.p., Žabnica 12, 4209 Žabnica ugei Za delo v strežbi išče lokal v Kranju VEČ DEKLET. Tt 070/643-694, M&J d.n.o., Slovenski trg 8, Kranj 11991 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami, v dnevnem lokalu, okolica Kranja. Kama-zi.d.o.o., Retnje 49, Križe, 041/652-653 12001 Iščem vestno žensko za pomoč na domu za nego starejše osebe in gospodinjska dela. Zaželjeno, da je iz okolice Posavca. TT 53 30 157 12040 Zaposlimo AVTOMEHANIKA z delovnimi izkušnjami. Tt 041/725-814, Kunčič Andrej, s.p,,Smokuč 17 e, Žirovnica 12046 PEKA z izkušnjami v pekarni, zaposlimo. Pekarna Zevnik, d.o.o., Ljubljanska c. 36 a, Kranj, 041/735-930 od 8-14. ure 12072 V redno delovno razmerje vzamemo več NATAKARJEV-ic z znanjem strežbe hrane, SAMOSTOJNEGA KUHARJA ali FANTA za priučitev, PICOPEKA ali fanta za priučitev in KUHINJSKE POMOČNICE. Erzar Mat-jaž.s.p., Jezerska c. 41, Kranj, 041/618- 922___12075 Zaposlimo AVTOMEHANIKA, z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. AVTO MOČNIK.d.o.o., Kranj, Britof 162, Tt 281 77 04 _12086 Pogodbeno zaposlimo dekle za delo v strežbi za določen čas. Delo je v popoldanskem času, od 15. - 23 . ure. Bar kamela, Marjana Markič, s.p., Žiganja vas 31, Križe, 031/322-290 _^oas ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA. Z NAJMANJ DVEMA LETOMA DELOVNIH IZKUŠENJ. AVTO MOČNIK, D.O.O., KRANJ, BRITOF 162, TEL: 281 77 04 Iščemo 2 PRIPRAVNIKA orodjarja - kleparja za delo v aviaciji. Pošljite prošnje na naslov Hribar - Blesk, Kranj,d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj 12102 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije s prakso v mednarodnem prometu. Eržen Marjan,s.p., Ješetova 73, Kranj, Tt 041/628-285 12118 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem kakršnokoli delo, zaključeno imam Srednjo komercialno šolo (akviziterstvo od-pade). Tt 031 /739-358_ii594_ Iščem honorarno zaposlitev, potrebujete zanesljivo osebo? Resne ponudbe Tt 040/716-285_mog V dopoldanskem času iščem zaposlitev -za vas pospravim stanovanje in opravim nakupe. Šifra: ŠKOFJA LOKA «880 ZAHVALE ZAHVALA: 19. septembra 2003 sem se izgubila v gozdu v Podbrezjah (Borovje). V obširni akciji iskanja so sodelovali: vaščani, kriminalisti s psi in policaji Policijske postaje Kranj ter podbreški gasilci. Vsem naštetim iskrena zahvala! Še posebna zahvala pa g. Janezu Finžgarju za hitro organizacijo iskanja! Hvaležna Skodlar Marija z družino ŽIVALI ' PRAŠIČE različno težke prodam in pripe-Ijem na dom. Tt 041/724-144_uesa Prodam ŽREBETA, star 6 mesecev. Tt 041/260-442_12030 Prodam KRAVO s teletom. Tt 5945-454 12031 Prodam BIKA težkega 400 kg ali polovico mesa. Tt 031/425-496 12038 Prodam 3 tedne staro TELIČKO simental-ko. Tt 2522-756 12041 Prodam več telet starih do 14 dni. Žabnica 57, 2310-268, 041 /595-355 12048 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, odličnih staršev, stare 2 meseca. Tt 587-40-60 12050 Prodam KOZLA, star je 2 leti, brez rogov. Tt 572-56-23, zvečer 12065 BIKCA in TELIČKO simentalca, stara 10 dni, prodam in zbiram naročila za meso krave in telice. Tt 5744-618, 040/88 75 27 Prodam BIKCA simentalca, starega teden dni in rdečo peso. Eržen, Žabnica 59, tjt 231-1763 12077 RJAVE JARKICE in BELE PIŠČANCE za dopitanje prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, Tt 5185-546 12097 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simental-ko in neškropljena JABOLKA za ozimnico. Tt 5141-216 12103 Prodam BIKCE simentalce, in TELIČKO sim. Tt 5725-042 12105 Red Buli zaposli POTNIKA - POSPEŠEVALCA PRODAJE V TRGOVINI za Gorenjsko in severno Primorsko Od kandidatov pričakujemo, da: - so primerno izobraženi, - imajo opravljen vozniški izpit, - so usposobljeni za delo z računalnikom in spletom, - so se pripravljeni redno zaposliti, - so stari med 18 in 28 let. Lastnoročno napisan CV z dokazili in fotografijo pošljite v 14 dneh na naslov: Roiss Dva, d.o.o., Letališka 14, 1000 Ljubljana (s pripisom PPP) Polovico mesa od 2,5 leta stare govedi, prodamo po 800 SIT/kg. Tt 041/350-231 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado, pitano govedo krave, teleta. Mesarstvo Oblak, Tt 041/650-975 Kupim bikca simentalca, starega do 14 dni. Tt 041/839-973 12084 Gama mm najbolj športna frekvenca (R) NOE 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 Mhz UKV, STEREO, RDS ZAHVALA DRAGI NAS VINKO nisi odšel, samo preselil si se. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, organizacijam, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gre sosedom, Občini Šenčur in občinskemu svetu. Iskrena hvala g. županu Koželju in g. Grimsu iz SDS za lepe poslovilne besede, g. župniku Cirilu Isteniču in somašnikoma Tonetu in Klemenu Svetelj za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem Obrtniškega pevskega zbora in Kranjskemu kvintetu za lepo zapete pesmi, trobentaču, Pogrebni službi Komunale Kranj in Janezu Kaduncu za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ani, hčerka Irena, sinova Iztok in Dare z družinami Šenčur, Visoko, 24. septembra 2003 ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama FRANČIŠKA KRAJNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Potovalne agencije Alpetour za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala domu starejših občanov Preddvor, g. župniku, pogrebni službi Akris in trobentaču. Žalujoči sin Janez z družino ZAHVALA Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin nate ne bo zbledel. V 59. letu nam je huda bolezen vzela ljubega moža, očeta, starega očeta, bratranca, svaka in tasta MARIJANA KATRAŠNIKA iz Sp. Besnice Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in vsestransko pomoč. Posebna zahvala gre splošni bolnišnici Jesenice - dr. Remsu. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, še posebej članom PGD Besnica, GZ MO Kranj, GRS Kranj, štabu CZ MO Kranj, poveljniku GZ Slovenije Matjažu Klariču in govorniku poslovilnih besed Jožetu Derlinku. Zahvaljujemo se županu Mestne občine Kranj Mohorju Bogataju, g. župniku Vinku Malovrhu, AH Vrtač Kranj, Le - Tehniki Kranj, pogrebni službi Navček, pevcem iz Predoselj, trobentaču za odigrano Tišino in bivšim sodelavcem. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sinova Damjan in Milan z družino ter ostalo sorodstvo ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo TAK66A Ki r& TOREK SREDA ČETRTEK od 7 "C od 6 "C od 9 "C do 17 °C do 19 °C do 21 °C Prevladovalo bo dokaj jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Navijali za punce, zmagali fantje Dobrodelna teKma med ekipo Old Starš in žensko reprezentanco NK Krka je uspela, ducat golov za gledalce, izkupiček od več kot tristo prodanih vstopnic za zavod Korak. Stražišče - Zgodilo se je tako, kot je pri znanem glasbeniku Andreju Sifrerju v navadi. Najprej pade ideja, ki ji sledi tisti znameniti stavek: "A bomo naredi'?" Andrej je s prijatelji v dobrem tednu uspel organizirati dobrodelno nogometno tekmo med znanimi medijskimi osebnostmi (glasbeniki, športniki ...) in žensko nogometno ekipo Krke, sicer slovenskimi državnimi prvakinjami. Izkupiček prireditve bodo namenili Zavodu za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Korak iz Kranja. Že prihod nogometnih ekip na stadion NK Sava v Stražišču (nekdanja Mladost) je napove- doval pravi boj, ekipa Old starš, v podnaslovu načetih, pa se je očitno ustrašila državnih prva- Napotki selektorja med odmorom - pa naj še kdo reče, da ni šlo zares. Direktorica zavoda Korak Mateja Andreju Šifrerju zahvalila za njegov kinj v ženskem nogometu, saj so se na teren poskusili "vtihotapiti" v skorajda identičnih ze-leno-belih dresih. Ni uspelo -preoblekli so jih v rumene. Tudi Tof je nekaj hodil okrog sodnikov, navsezadnje pa je bilo tudi "načetih" vsaj še enkrat več kot Korošec se je Mlada vratarka se ni ustrašila za igro zelo razpolože-trud. nega Bojana Križaja. Legenda z veliko pare in dima Od Jesenic do Mosta na Soči s parno lokomotivo. Od 7000 izdelanih imamo v Sloveniji ohranjene tri. Jesenice - 25. septembra je tako imenovana "Hitlerjeva lokomotiva" iz leta 1943, ki je zdaj last Slovenskih železnic, od letos pa z njo trži ABC Rent-a-car (Europcar), zadnjič v tem letu pognala vagone, katerih starost dosega tudi do 109 let, od Jesenic do Mosta na Soči, skozi najdaljši predor bohinjske proge (6327m). Vzdušje, okolje, zvok, stare uniforme delavcev vlaka in celo vonj dajo občutek, da gre za časovni stroj, ki te popelje za kako stoletje v preteklost. Na tej progi muzejski vlak vozi vsak četrtek od junija do septembra. Vzdrževanje vlaka je drago, to leto pa so imeli še to smolo, da na vrhuncu sezone zaradi požarne ogroženosti ni smel voziti. Četrtkova vožnja pa je bila prvič namenjena srečanju s poslovnimi partnerji, ki so se, navdušeni nad starodobnikom, ob koncu sezone pogovarjali o načrtih za prihodnje leto. Priza- devajo si tudi, da bi čimveč ljudi vedelo za to znamenitost, ki z dopolnilnim programom ponuja doživetij poln dan. Obiskovalci si lahko ogledajo Tolminska korita, muzej iz prve svetovne vojne v Kobaridu, se z barko, podobno parniku, popeljejo po Soškem jezeru, časa pa je dovolj tudi za obilno kosilo in klepet, celo za sklepanje poslov. Četr- tkova vožnja z muzejskim vlakom pa kljub sklenjeni sezoni letos po vsej verjetnosti še ni bila zadnja. Pri Slovenskih železnicah in ABC Rent-a-car razmišljajo, da bi uvedli božični vlak, na osnovi letošnje analize pa nameravajo naslednje leto ponudbo muzejskega vlaka še obogatili. Jure Jelovčan * 97,3 mu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta. radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM ipolo i — igmimhštnm Izžrebane številke 29.09.2003 12:00 [0 9'2 5 I]i 26.09.2003 12:00 tl9>.I^I0I0. li] 25.09.2003 12:00 ffiSJgJS lili 1.000.000 deklet, katerih ekipa je štela natančno enajst nogometašic. Fantje bodo zmagali, je bilo prepričano občinstvo, ki je bržkone ravno zato svoj glas skozi celotno tekmo namenjalo "šibkejšim" dekletom. Da, kljub rezultatu, po treh dvajsetminutnih tretjinah čiste igre je bilo 7:5 za Old Starše, ni bilo tako lahko, je potrdil tudi strelec treh golov, bivši nogometaš Sašo Udovič: "Seveda smo tekmo vzeli zares, saj punce igrajo zelo dobro. Padlo je veliko golov in mislim, da smo prikazali zanimiv nogomet." Podobnega mnenja je bil tudi selektor "na- Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 40 novih prebivalcev, med njimi 24 dečkov in 16 deklic. V Kranju je tokrat na svet pri-jokalo kar 33 otrok. Več je bilo dečkov, 21, pridružilo pa se jim je 12 deklic. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal kar 4.820 gramov, najlažjemu pa je tehtnica pokazala 2.680 gramov. Na Jesenicah se je minuli teden rodilo 7 otrok, med njimi 4 deklice In 3 dečki. Najtežji deček je tehtal 3.900 gramov, najlažja deklica pa 2.260 gramov. LOTO Rezultati žrebanja 39. kroga igre na srečo Izžrebane številke: 3, 8, 11, 15, 34, 37, 39 in dodatna 35 Izžrebana Lotko številka pa je: 963986 V 40. krogu za sedmico 20.000.000 SIT dobitek Lotko predvidoma 96.000.000 SIT četih", pred leti pa tudi nekaj časa slovenske državne reprezentance in kasneje številnih mlajših selekcij, Bogdan An-drejašič: "Nekatere je kar skrbelo, kakšen bo rezultat, tisti, ki se malo bolj razumemo na nogomet, pa smo vedeli, da je med moškim in žen- One so se doseženih golov veselile po žensko. skim nogometom velika razlika. Drži pa, da bi kaj lahko izgubili, če ne bi imeli nekaj bivših nogometašev kot Udovica, Taneskega, Marušič je Še aktiven..." Trener "krkašic" Slavko Juri-šič, ki je igral z zdesetkano ekipo (saj pet deklet trenutno igra za državno reprezentanco na turnirju na Poljskem), je bil vesel zahtevnejših nasprotnikov, saj med sedmimi ekipami državne lige nimajo prave konkurence (v štirih kolih štiri zmage in razlika v golih 47:1). "Ni pomembno, kdo je zmagal, pomemben je predvsem namen, za katerega smo igrali," je povedal kondicijsko odlično pripravljeni Bojan Križaj, ki je na terenu izpeljal nekaj pravih slalomov... "Sam sem igral le eno tretjino, saj je bila moja vloga tokrat predvsem organizacija vsega skupaj. Prijatelji so se z veseUem odzvali vabilu in me že sprašujejo, kdaj bo spet kakšna tekma," je povedal Andrej Šifrer: "Mislim, da smo vsi mi skupaj prispevali za pravo stvar, če pa bo Zavod Korak imel kaj od tega, je današnja zmaga, pa s tem ne mislim na nogometni rezultat, vredna še več." Tako gledalce kot tiste na terenu je z duhovitimi komentarji v smeh spravljal tudi v siceršnjem življenju odličen nogometni komentator Ivo Milovanovič, tako da se zbranim v nadaljevanju ni bilo težko zabavati ob glasbi skupine Victorv, Andreja Šif-rerja in obeh Čukov, Jožeta in Marka. Gojenci zavoda Korak so vsem nogometašem podelili medalje, ki so jih sami izdelali. Igor Kavčič foto: Gorazd Kavčič Danes izšli Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa L 0 C A N K A Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane