u- Poštnlna plačana v notoplni-IX. lejtnik. 1930. december 20. 1. numera. Messecsne verszke novine. inteni prikmurszke evang. sinyorije redite! i vodavnlk: FLISZAR JANOS, Murska Soboia. Rokopiszi sže morejo v Puconse posilati. Csek racsuna st. 13,586; ime »Dusevni liszt" Puconci. Cejna na cejlo Deto 20 Din., v zvonsztvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne nuntere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. diihovnik i vucsitel. Mir i lUbizen. Na szvčto nocs ob polnocsi sze zgla-szijo vu cerkvaj zvonovje i donijo vu osz-vetnoj, tihoj zimszkoj nocsi po celoj zemli, gde krsztsansztvo prebiva. Nyi glasz obhodi cslovecsa szrdca ino je na pobo'znoszt pobudjava. Glaszi nam zda 'ze bltizi dve jezerokrat znova i znova vszako leto ono Bozo miloscso, poleg stere je on pogti-blenim, vu greh vtonyenim szinom zemel-szkim Resitela poszlao: llflj USZflhi, lii VI! nyem verje, sze neszhuari, nega uzetne 'ziM veltivecsni. Isztina, ka mf evangelicsanci napre, pred szv. nocsjov, na szv. poszt po-poldnevi szvetimo Krisztusovoga rodjenya szvetek, ali zato dobro znamo, ka sze je na szvžto nocs, to je to, v-nocsi porodo. Nasi zvonovje tak 'ze prvle donijo i v-cer-kev k-Bo'zoj sz!ii'zbi zovejo vernfke. Tak protestanski, kak katholicsanszki zvonovje, te bruncseni jezicke edno gla-szijo. Od ednoga deteta gucsijo. Bethlehe-ma szvetovni zgodotek, Krisztusa rodjenye glaszijo. Jezus Krisztus sze je porodo, ve-szelmo sze! Nyegaz-peszmovpozdravlajmo. Vu vszakoj cerkvi, vu precimbni va-raski veliki, vu vesznicski mali cčrkvaj i vu rasztorjenosztaj bodocsi proszti kapelaj, molitvarnicaj donijo veksi mensi zvonovje, glaszecsi dneva znamenitoszt. Celoga szveta krsztsanye, tak da bi sze ji kaksa szkrovna roka doteknola ino je obajala, sze vszako leto te den vu lii- bezni i mira bliscsecsi gvant oblecsejo, vu szrdcaj vdani na kolina vleknejo pred Beth-lehem varaseka jaszlaj, vu steri ite znova porodjeni Messias, te mali Jezusek le'zi. Oh, kak odicseno je to szkazanye! Celo krsztsansztvo sze notri zgledne vu Bethlehema ono nocs i zagledne ono szvekloszt, siera sze zaszveti obri deteta jaszel. Napamet vzeme, obcsiiti, ka je to dete nyegove lubeznoszti, nyegoyoga mo-lenya ze od dve jezero let mao szveti oltar, pred sterim sze nanizi, poklekne na-rodov vno'zina i osztane do konca szveta. Veliki Napoleon je ne zobszton pravo vu pregnanya szvojega (uznom vremeni erkocsi: ]gzuso dnBszdcn llidjB poj innjo, M pa gda je po zemli hade. Zda vidijo, i ki gleda, more viditi, ka je ono detece szveta prigode szredina, meja. 'Znyin sze doli zaprejo sztaroga szveta dveri i odprejo sze novoga szveta vrata. Szkoz po te vrataj je k-ednoj no-voj civilizacii potiivalo cslovecsansztvo, stera sze imeniije krsztsanszka civilizacia. Tč civilizacie fundameht je lubeZBII. Nyc ci! je mir. Lubozen Boga 1 bli'znyaga. JHip Z-Bogoin, szami z-szebom, z-nasimi bli'znyi, liibžznimedszebnoszt i moralnoga reda vu prestimanyi dr'zanye. ** T6 lubeznimedszebnoszt je stelo Beth-lehema bo'zicsno detece cslovecsansztvi daruvati, gda sze je k-nyemi doli ponfzaio zato, naj je gori pozdigne. T6 je namenilo ono vu cslovecsa szrdca vcepiti, naj nye plemenitese i za bo'ze vcsini. Ar je liibezen ' Sztran 2. DOSEVNI LISZT december 20. od Boga, 'znyegove vekivecsne lubeznoszti vretine tecse i obszede szvet. Blaj'zeni je, ki zarazmi liibčznoszti apostola leperecsi: ,,B6g )z liifen. I fci osztane, vu \Mmm\l v Bogi oszfane i B >g vu nyem." I vu koga szrdcš je Bog, tam je tiidi mir, ar je ono bethlehemszko dčte raira Bog. Ne sze je tak brezi zroka glaszila ober nyegovi jaszel peszem: Djha na visziili Bogi j mir na zemli, vu liidi pa dopadnenyc 1 Nepozabimo, ka je najveksa Boza dika z-milosztjov nyegovov napunyeni diih, na sterom sze tam szveti vu Bo'zoj naturi taljemajocsa csiidna szvekloszt. Z-stere sze zglaszi i zbiidl Boga dicsecsi v-nebo sze glaszčcsi himnus! Nepozabimo, ka je mir z-Boga" vje-dinyanya idocsa mocs, stera vktip glasz-noszt vcsini med Bogom i cslovekom, med cslovekom i cslovekom, stera vozbojuje dobromi ober hiidoga obladnoszt. Lubčzni mir i mira ltibezen naj ob-hodi dnesz vszako szrdce i naj 'zivč tam vszigdar z-Jezusom vu szladkom vjedfnya-nyi 'znyim. T6 bode i osztane najodicsenese szkazanye! •" , F. J. Haj te mali angel mo isztino. Poszlov.: JUVENTUS. Szvekla zvezda sze je pUsztila doli z nčbe Niscse je ne vzeo na pamet, ka gda je do ono-ga brescseka priletžla, po sterom peska pot vo-di prek, je sztžtiola. Doli v doli je edna mocs-vara bila. Z-t^ je pa v tisztoj minoti Jucver bJisz-ketno gori. Vdiljek je leto po poti, stera sze je tam vlekla kre mocsvare. Ne doszta szledi, tam, gde szta sze dvg pžskivi poti szr^c^ale i na nšjmet sztopile, szta sze dve deteti blizale proti eden ovomi. Csi bi nyidvi stoj vido, niOo bi szi miszliti, ka tevi deteti tak keszno hodita tii ? Kak bi sze pa es-cse te csaduvao, csi bi vido ka je tč eden mali angel z bžlimi perotami, tL ov pa mali vragics. Ali niscse nyidva je ne opazo. Jaszszam nyidva, tak sze mi vidi, tfidi szamo v szne vido. Dika bojdi Goszpodnomi Bogi. (Nota: Dicsi dflsa moja dike vekvecsnoga krdla.) Dika bojdi Goszpodoorai Bogi na viszini, Kaj nam je OdkOpitela poszlao v szvojem sziai! Radujmo sze I hvalo džjmo za vsze, Nyemi vu szrca vreloszti. ' ¦';; Ti liidj^ szo vu blodnoszii i kmici 'ziveli, Ar szo vucsitelov vu Bo'zi delaj ne meli; A' porodi Sze Jezus i preszveti , '"-' \ ' •; Ono nčcs dtisne lemnoszti. -¦--¦'¦ Tak kak je diiznoszt szo sze ti lUdjž ne lubili, Nego szo bole endriigoga odurjavali; Jezus je vcsi, r.( ...../"' Vu liibeznoszti krepi, : ' rr; I vnogo sze ji povrnč. »- Nyegovo delo blagoszlov Bo'zi naszlediije, Tim vbogim On povszed trost i dUsni mir dariije; Vu nevoli . , .¦ ^,« Je tu vu placsa doli - ¦¦fii& -\n š\-hii *i>> I On tal meo vsze dni zitka. • :S' ;';"'^ ¦*; Dika bojdi Goszpodnomi B jgi na viszini, Kajnatn je vecsno blajzensztvo daopo SZODJEID SZJDi; Tak lubivsi :;. ;. ; On ndsz szkvarjene ludi, ¦ *"-¦., Kaj nam odkiiplenye vdeli. ' -"*"•/•.-¦''¦ Ali teva dvž csiidniva sztvora szta sze vcsaszi zaglednola. Z velkimi ocsatni szta ser-cavala edendrflgoga. — Sto szi ti? — pilo je te eden. Szamo eden mSli angel szem — btio je odgovor. — Ka delas tii? — Doli szem priso malo sze spilat. Sto szi pa ii? pito je Angel — Jasz szem vržgics i tiidi szem sze spi-lat priso. — Te sze pa spilajva vkiiper! — pravo je mali angel, ar je v szvojoj neduznoszti nžznao, ka sze angeli ne sika z hiidim vragicsom spilati. — Hodi — privolo je vragics — jasz ti poka'zem, gde \& va sla, ve je to tak vsze moj presztor. — Kabi — pravo je angel — to je moj presztor! . , -., december 20. DOSEVNI LISZT Sztran 3. Daj Bog z miloscse, da tii i tam morem hvžliti OdkiJpitela i Nyega z-6csi-vocsi gledati, I zevszemi Blajzenimi seregrai Ime Tvoje zvisavati. f LUTHAR PAVEL. Lubi blf znyega ... (Bo'zicsna pripoveszt.) Vu nebeszaj szo sze 'ze angelov serezje kroto pripravlali na Bo'zicsni vecser na zemlo k-potuvanyi, naj Jezuseka dari, stere on sego ma te vecsčr dobroj deci poszlati pri cajti, prvle kak szvecse zvu'zgdjo gori, doj prineszejo. Ti mali angelje, steri Jszo dobro znali, ka nyi v-etaksem zimszkom, tnrzlom vremeni na tak du-go pot escse nepiisztijo doli, szo na d*a redd sztojecsi, z-veszčlo ndle'znim obrazora glčdali szvoji vdksi tUvarisov vrsenecse pripravlanye. Med timi malimi, vu rždi sztojecsimi angeltni je edna tnala plavkaszti vlaszi angelica jako z-tu'znim poglčdom glčdala ti včksi pripravlanye, tak da je to napamet. vzeo Gdbriel arkangel, ki je t6 celo delo ravnao. Oberkao jo je: — No mala! vendar bi ti tfldi rada doli sla na zemlo?! — Oh, Gabri bacsek, bogme bi tUdi jako, jako rada doli sla I — i jako szi je zdehnola! — Zaka bi pa tak rado doli slo ti malo moje, z-etimi veksimi? — jo pita Gabriel ark-angyal. — Zato bi rada doli sla, — odgovori ona, — viste Gabri bacsek, jasz szetn v-skarlati-ci v-spitali mrla, kama szo me z-szilov odpela-li i ne szem mogla od mame, od ocse i od Palka bratseka szloboda vzeti . . . Mala angelica je niti ne dokoncsala, Ga-bor arkangyal je zarazmo nydno tugo, edno dvakrat je vu szebi namali zmiivo (hm, hm) i za kratki csasz, da sze je pomilavanya obhod-noszti nanikeliko potihsao i ogvusao, ka nevze-mejo napamet nyegovoga szrdca mžhkoszt, je etak erkao: — Po pravici bi ti poleg nasega rčda es-cse szamo kleti szmela na Bo'zics doli idti na zemlo, no, ali zato nemaram — idi tak zda! Ali vi včksi angelje tak, ka te szkrb meli ne ete drobis! Mala angelica je tak doli sla z-tlmi veksi-mi, eden je jo k-szebi vz^o i zdraven k-matere hi'zi obloki jo odneszao. Mala angelica je z-szvojim v^ksim ttivari-som szkosz na oblok v-hi'zi posztala, doli szta szklala na szto Jezuseka dar, potom szta v-kfi-nyo sztopila. V-kfinyi pri sztoli je mati szedela, v-narocsaj je varvala maloga Paleka, poleg nyidva je pa ocsa szedo, steroga je mala ange-lica vu zitki retkogda vidla, ar je keszno vno-csi meo sego pijen domo pridti; csi je rane naisao pridti, je vszigdar bio zeno i deco. Zda szta szi mirovno zgovarjala. Ta mala angelica — Ne isztina! — Da je pa! -t Poszvedocsi — pravo je vragics — ka je zemla tvoj presztor! — Pa ttidi poszvedocsim ! — Kakda? - — Tak, ka je Gabriel angel, ki je ne tak mali, kak jasz, pravo meni, ka gde dobri Iiidjž prebivajo, tam szo angelje domš. I jasz tak znam, ka sžo na zemli vszepovszčdik dobri ludjčl (Taksi nediizen je biio tč raali angel.) — Hahaha 1 - - szmejao sze je vragics, ki je 'ze doszta vecs szkiiszo, kak angel. (V ze-melszki dugovanyaj szo te hiidi modresi, kak te pravicsni) — jasz pa znam, ar szem szam vido, ka szo na zetnli szatni lagvi ludj^ 1 | T6 nemre bidti! — presztraso sze je ie mžli angel. h — No hodi, pogledniva, csi ne vorjes! — Hodival — Za par minot szta dve ronyavivi deteti skržbale na pragi edne hize, stera je na kraji varasa bila. Szeri vlaszi i szivi ocsi je bilo to edno, zucskasztoga obraza i csarni ocsi to drii-go. Dveri je nikak odztičtra csemerno odpro i eden grobianszki mozki glasz sze je csiio ; . — Sto szta, ka scseta! ? — Zablodila szva i trfldniva szva — szta-rao sze je te csaren — csi bi bili tak dobri.... — Vrag vaj je prineszo 1 Tam voni je vecs meszta I — buo je neszmileni odgovor. — Szamo falat kriiha ... — Nega nikaj I Idta v pekeo ! — i dveri je notri treszno pred nyima. Toga szeroga dete-ta ocsi szo sze na velko odprle od vkanyenoszti i cstid(ivanya, escse szo ga szkuze pobile. VrL-gics sze je zadovolno zaszmeho: — No, sto je moo isztino ? Sztrdn 4. DOSEVNI LISZT. december 20. vu szrdci genyena, je vsze tri kiisnola na obra-zi, ki szo jo bar ne vidli, ali tak da bi ccsittili, ka ona kak nebe poszlanik tiidi med nyimi jesz-te. Ar szo sze tned szkuzami mirovno eden na toga ovoga pokrili. Maia angelica sze je jako obeszelila nad tem, ka sze te trije tak radi ma-jo, pa bi jako rada tam prinyi osztala, ali te včksi angel jo je szilo, ar escse: v-doszta meszta moreta idti! Tak szta dale sla. • ¦. Na edne vilice kfikli sze je eden szlari no-szec kaslao i szemta poglejiivao. Kak blize k-nyemi prideta, ga je ravno eden tnladčnec oberkao : — Ka pa vi sztarec, zaka neidefe 'ze do-mo szvetit? ! — Csakarn, — odgovori on med kasla-nyem, — ka pa csi bi mogao escse kaj zaszlfi-'ziti; vis z-praznimi rokami nemretn dorno idti k-mojim vniikom. Mladenec v-'zebko szegne, peneze vzeme napre i prijaznivo ercse: — Vzemte ocsa eto bankol Kak diaki szo tni liidi v'zeli penezi, ali ka mam, szi je z-vami razdelim i ka meni escse osztdne, de mi dnesz zadoszta na razveszeljavanye! Maloj angelici sze je to delo jako dopad-nolo, rned veszeljom pcsepne szvojemi vekisemi tiivarisi: — Oh, kak dobri szo liidje! Moj ocsa szo tiidi, kak dobri gratali; i ete mladi goszpodin je tiidi kak dober! Te veksi angel je nato ni edne recsi ne pregovoro, potuvala szta dale. Vu szvekle pala-cse blšszcsčcsoj dvorani, kama szta zda prinesz-la notri deci po Jezuseki poszlani dar, szi je pa-lacse bogat goszpod z zenov med dari vredje-manyem zgovarjao. Goszpa je erkla: — Znas, ka szeni szi nakanila?! T6, ka szi za one peneze, stere szi mi zda dao, jnekii-pim nove bunde i automobila, pa gyemania, nego je po szvetki razdelim med fabrike sziro-maskimi 'z^nszkami . . . Ta mala angelica je pa blajzeno posepno-la tomi v^ksemi angeli: — Oh, da szo dobri te liidje! Puna szo nyi szrdca z-bli'znyi liibeznosztjov! Te veksi angel je i zda nika ne pravo na to, daie szta sla. Escse szta v~doszta, v-doszta meszta sla i ta raala angelica je vu vszakoj hi-zi tnir, blajzensztvo i bli'znyi liibezen vidla i obcsfltila. Oh, liidje uprav tak. lubijo szvoje bli'znye, kak szamoga szebe i poleg szv^toga piszma i te velike zapovedi 'zive celi szvet. Vu szlednyoj hi'zi, kama szta prisla, je ocsa etak pravo szvojemi odrasenomi szinej! Glej, moj szin, jasz szem proti mojemi bllznyemi jako pregrehso. Krivo to'zbo szem ztniszlo vo proti nyemi !i zato, naj szebe resitn ove kastige, stero zda on nevredno trpi. Zda szem gori djao pri szebi, ka .°ze po szvetki zgla-szim i vsze vadliijem po pravici. Kakste teski ¦ — T6 je szamo eden! — Persze, ka je to szamo eden, ali bode jih vecs, 'ze bos vido ! Sla szta dale. V ednoj driigoj vilici szta 'ze eden grobi 'zakeo neszla, vsze piiklavo szta sla pod nyim. Eden surki plecs, krepek detics je szlao pred ednimi vratemi. Ravno szta pred-nyim liics;la doli zakeo. Vidlo sze je, ka ga dale nernreta neszti. - : — Bacsi — pravlo je pa to csarni 6cs dete te 'zakeo krumpisov csi bi nama po-mogli . . . szamo do ene hi'ze . . . — Ka mi data, csi rao vama pomago ? • . — Ka bi dald ? Nemava nikaj. — No, ie sze pa li vtrgnita pod žaklcm ! Ka me je briga z vama ? — szmehao sze je i tam nyidva je povrgo. T6 szeri vJaszi dete sze je brezi recsi prignolo po 'zakeo, to csarno dete je pa z ocsami vszeklo proti nyemi i dva prszta nyemi je kžzalo, ka szta to dva. Potem szta pred edne lepe gla'zene vrala prisla, velka szveklocsa je szijala szkpz nyi, cifraszti vratar je sztao pred nyimi. Niksi bal je biio tam. Ravno sze je eden velki auto sztavo pred vr&tami i eden eleganten goszpod je szto-po vo z nyega. Ne je so vcsaszi notri, na nika-koga je csako. Deteta szta sze blflzi nyega prisrdjbala. Prvle, kak bi sze oglaszila, nyidva je na pamet vzeo te bogati goszpod i csemerno je pravo cifrasztomi vratari: — Te ronyavi mali tepesje escse tii tiidi ne dajo mera cslovoki, odtirajte nyidva od tec ! Za edrao megnyenye szta 'ze po driigoj vi-lici sla. Te csaren veszžlo, od vešzelja je vsze szkako, te szeri pa zalosztno, rad bi sze za-joko. Odprejta je bila escse edna bota v loj vilici. Notri szta sztopila. decernber 20. DOSEVNI LISZT ' Sztran 5. nam je 'zitek, proti bli'znyirn nara je ne szlo-bodno krvice csiniti! Ta mala angelica je sosnyala tomi vdk- semi: — Ludjč szo z-isztinom jako dobri! Puna szo nyihova szrdca z-bliznyi lubeznosztjov ! Te veksi angyel je zda 'ze du'ze ne mu-csao, szpregovoro je: — Boli me szrdcč, irala tiivariskiny8, ali da je nam ne szlobodno lagati, mi je du'znoszt tebi povedati, ka szo iiidje szamo na bo'zicsni vecser tak dobri. Tžksega hipa szo napunyena szamo nyihova szrdca z bli znyi liibčznosztjov ! Driigoga hipa je ji najvecs okorni, szebicsni, odurni, szkazlivi i poleg Jezusovoga vcsenya bli'znyega liibčzni ravno nega vu szrdcaj nyi-hovi! Po szvčtki te pijžnec pa bio bode szvojo tiivarisico, goszpodics nevzeme na pamet nevol-noga szižroga sziromaka, la zmiiliardmi lžda-jocsa boga"tkinya neda vu szukesini boducsim pomocsi, szamo li nisterni filler i te jalen znova vkani toga nepazlivoga, ogrizavao bode toga pravicsnoga, odavec oda escse i toga nžjbogse-ga dobrocsinitela i pridteia szvojega. Ta maMa angelica je vu szrdci pobita poszliihsala veksega szvojega tuvarisa recsi, po-totn ga je natihoma pitaia : — Ali csi szo Siidjč na Bozicsne szvčtke tak dobri, liibijo szvoje bli'znye, zaka szo tiidi ne taicsi drfige dni ? ! .' " . — No, ka scseta, ronyavca ? — pita nyi-va botos. Proszim jih lepo — zacsnolo je tu csarni ocsi dete — rnama jih dajo pozdraviti i proszijo, da bodejo dobri z tisztimi penezi escse malo pocsakati. Zda nemajo penez, trbelo je na drva i papa szo tč tjeden tudi nikaj ne zaszlu-ziJi . . . Botos je od csemerov vsze repecsi grato : — Hhš, vi szte tiszti! Povejta doma, ka szem 'ze zadoszta dugo csako, du'ze nemo, raj vam szledjen vankis na boben dam. Tak misz-lite, ka jasz z liifta zivem ! ? Vo ! Zapero mo ! V6 nyidva je potiszno. Sla szta dale po varasi. Isztina, ka nyima je k tomi, ka ceii varas gori-zophodita, ne vnogo vremena trbelo, ar szta nyidva pravzaprav ne Bdvč deteti" bilž, nego eden mali angel i vragics. V edno szto meszti szta bilš, ali vszepovszddi szo lagvi ludje pre- — T6 ti zna"s 'ze jasz szam nevčm, — odgovori te vžksi angel z tu'znim glaszom. Po-tom sze je z-nsalov tuvariskinyov naza proti nebi pozdigno, stera je z-kuznatimi ocsamj nesztanoraa na zemlo glždala, gc!e sze ludje Szamo na Bo'zics t.~> je na koledne sz^tke iiibijo. Betlehemszke jaszli. 0 Betleheraszke male jaszli, Kak szte niszike bile i donok Vasz je zviszo, odicso Bog. Ah, sto szi dnesz vaso visz^no premiszli? 'Ze szo vasz proroki proro'iivali, 1 ne szo vorvali, ka bi z vasz • Odkupitel priso za grthsaike nasz, Steri szo v-nevčrvanoszti erkli i pravli: „0 Betlehem Efrata, stera szi nšjmensa Z nase drzele Jude i z-tebe More pridti: steri v-Izraeli K*al de, Steri de zacsetek i vekvecsnoszt nasa?" I donok szo sze szpunile Bo'ze vole, V-vremeni caszara Augusztusa. Te natn je Ma"nja porodila Krisztusa. - - V-vasz o, Betlehemszke jaszli male! ,r- 0, kak szo obri vasz szpevali angeli: ,-VeszeIi d^n vam, nam je ziso, Ar je Jezus dnesz na szvet priso." I odszpodi pasztčrci inilo 'zveglali. ' bivali. Kak szta vsze dale sla, vragics je vsze bole veszeli gracsiivo, angelcsek pa vsze bole 'zaloszten. Na szlednye szta do temlice prisla. Ta je zaisztino puna bila z lagvimi iiidmi. No, esze naj tiidi notri ideva dobre Iudi iszkat ? — noic.-aro sze je vragics. Angelcsek je pa szamo sztao z povisenov glavov, dve rralivi pesznici szi je na ocsi pri-tiszno, ali szkuzd je ne mogo zadr'zati, szkoz prsztov szo nyemi tekle. — Ne, to nemre bidti! T6 nemrem vor-vati — szkricso je. — Ka nemre bidti, ka ne verjes ? . — T6, ka bi ludje tak Jagovi bili, vszi tak hfldi! — Vis ga ne, to je pa itak szmehsno I Escse bi to zatajo, ka je vido szam, naj szamo more praviti, ka je zemla nyegov presztor. — Ne, jasz nigdar nikaj ne zatajim! — zavrno ga je angelcsek — ve csi bi zatajo isz- Sztran 6. DUSEVNI LISZT december 20. Dnesz ti i mi szpevamo pesztni nasa, 0 hodi i nasz neosztavi, oh hodi! Tu sze v-nasa ma!a szrca porodi, Da ti z-diise prineszčm' versusa. Z kolednim pozdravom, ULLEN uARIA. evang. 11 ^Ovo, vddtila je vora, Štera je nds vkuper spravila." Dršga raladina! Nastavili smo društvo, šte-ro de nas vu veri krejrilo, včno nas bole ino bole spoznati našega gospodnrga Boga. Zato vas prosim, draga mladina, nebojte rnlačiioga srca za etakše dcbročneč- drUštvo, štero se vsakši den tak lep.) osnavla i povžkšava. Po-budjavajte i druge, naj hitijo gratati kotrige na-šega društva. Driištvo se je 31. sug 1930. napravilo, šte-ro je Kraievska banska uprava, z 11/2 No 30567. oktobra 4. 1930. po § 6. driištvenoga zakona z dne 15. novembra 1867 , drž. z ;k. št. 134, dovoiiia. Kotrige etoga driištva so: Ustanovne, red-ne pa podporne. Ustanovn«na, štero more vsaki, ci se priglasi I' društvi, plačat1, zanesč 10 Din. Člsnarina za ieto 1931. pa znaša mesečno, za ustanovne člane 3 Din, za redne člene 2 Din, za podporne čl??ne pa 1 Din. Dragi mlad^nci i mladenke! Ce ravno je siroraaštvo pri penez^j, donok ne šparajte te par dinarecov, če pa nemate svoji, proste vaše dobre matere, naj vam dajo telko, ka lejko pos-tanete kotrige etoga dobro naminjavajočega driištva. PrihAjajte tak ^išterne nedele popoldrčvi (navadno ob 2. ori) z vrelov naturov k našemi seštanki i zag.ašno se vam nebode zamerilo. Namesto < durnoga lumpanya, plesanys, kartanya i ešče dostakrat bitja, čiijere eti pri nas dosta lepoga, dos.a znamenitoga se navčiie i tak te veseieši, zdravčži (nej z hiti, ali pa pijani) domo prišli, penez pa vsegaveč vam dosta več ostane, ar ji nezapjjefe i na drfigi dia vas nebode bo-lela glava. Oh kak lepo bode, če de nas dosta. Naši starišje do veseli, ar vidill bodo, ka z nji-hovi sinov ednok pošteni iiidje znajo biti i z njihovi hčeri vorne delavne gospodinje. Miadi-na! Pokažimo tak naširn starišom, ka saio mi tiidi nikaj zmožni! Mejmo vsigdar pred očmi ono vremen, gda so naši očaki vu vremeni verepreganjanja pokazali, ka resan itibijo onoga dobrotivnoga Boga, šteri vsigdar pazko drži nad svojov čredov i nepiisti je na nika spraviti. Viipamo se, ka de etoga drtištva prijate-lov račm vs'gdar »ekši i vekši. Miadina, vremen je prišio. Stante, dokeč je nej kesno, Nišče naj nezaostane! * Tajnik T. Š. tino, nebi biio angel ! Jasz szamo nescsem vor-vati, ka bi liidje tak lagovi bili ! — Ali ti bedak csemerio sze je vragics ve sii je pa csuo i vido z menom vred. Vendar sze pa szporninas, kak lagov je biio vszaki ? ! — Isztina, iszlina, csuo i vido szem je, ali itak nemretn vorvati ! Ne bi je szmela tak hitro tam nihati. Bole i globse bi nyim mogla v szrce poglednoti. — Zadoszta szva notripogiednola ! -- Jasz nž. Jasz zda nazaj idetn k vsza-komi. Hodi z menov, probajva escse ednok ! Probajva tak — szmehao sze je vrž-gics, kakpa, ki je gviisen v szvojem deli, jasz csasz mam. Zda je angel so napre. V temlici szta zacsnola. Ar szta na dveri ne scsela poleg ro-bov, nevidocs, szkoz sztene szta sze posztavila notri. Poiszkala szta toga najvžksega gresnika T€ je Bog zna, kelko Jiidi vmoro, okradno. 'Zmeten lanc je moo na nogaj i rokaj. Na szmrt je bUo obszojen. Oumurno je gledo pred szebe. Vragics ga je zadovolno poglajiivo, angelcsek ga je pa 'zaloszno gledo i od toga sz« je pre-rnislavo, ka bi na| vcsino. Dotekno sze je ocsi nyegvi. Pred robora je naednok tam gratalo nyegovo celo 'ziv]enye. Vido sze je, kak malo dete v krili sz^oje miJoga obraza rnatere. Szrce sze nyemi je zmžcsilo i dve szkuzi szta kvap-nole na nyegvo szmecseno szakalo. Isztina, ka je pa vcsaszi omorno gledo pred szebe, ali an-gelcsek je na pamet vzeo szkuzč i raduvajocs je sepeto vraglcsi: Ma escse nikaj dobrote v szrce ! — Eh to je szamo tak nedovedics! — tnrmrao je brezvole vra^ics — hodiva! Po tiszti vilicaj szta sla, kak prvle. Tiszte meszta szta poiszkala, kak prvle. Med vnogimi drfigimi tudi tisztoga csemernoga botosa. An-gelcsek je veszelo so, vragics pa brezi vole. — Eh, jasz szem 'ze triiden — pravo je csemerno angeli — dosno scsem idti 1 — Csakaj tnalo — pravo je angelcsek — naj dokonca prideva, jasz szem tebe tiidi ne povrgo! ¦ , . (Dale.) . deceraber 20. DOSEVNI LISZT "Sztran 7. Ltibezniuo prosnyo h-cstenydrom Dusevnoga Liszta. Ndvi letmfc szvoj zacsne Diisevni Liszt. Hoso letG je vszigdar: nouo ^tfponye. Esese te tiidi, csi je pruise ieto 'zmetno iiiio, puno z te'zavomi ino boji. DliSEVni LiSZt ednc tfc'zko leto ina za szebom, 'zmetne zgub:cske je mogao pretrpeti, stero de dugo csiito. Ali mi itak bole hvalo damo Bogi za vnoge blagoszlove i za Vaso liibezen, dragi cstenyarje, ino zcelov vupaznosztjov idemo vu prisesztnoszt. Na to vasz proszjmo, verni cstenyarje, obrdr'zte vaso iubezen do Diisevnoga Liszta nadaie tudi. Delajte propngendo ža nyega! l/sza&i naprepiacsnili, naj bantcsl cscse Bdnaga szpraui! Naprepiacsiio je tsk malo, ka nega tisztoga med nami, ki nebi zmogao telko na edno ceio leto. Mi bi sze vecskrat radi zvisavali z-nasov protestantszkov verov. Ali ne je dobra nasa hvala. Gledajte, v Prekmurji sziovensz,d rsm. katholicsanov dvakrat teiko je^zte, kak nasz sziovenszki evangel.csanov. Proti to.mi pa nyihov Marijin liszt vecs kak stirikrat teliko csfenyarov ma, kak nss Diisevni Liszt! ode \z tsii uBkso SBrsžka zavidiioszf? I ppi stopi \z ucHSfl mlacsnoszt? 9li ]L pa nam nszeed-no halisastBcs duiiouna hrana, esssc faksa, stera je bole csemer, W\ hrana? Duhovaicke, vucsiteije, presbi- terje sztipte zato na pot dela! Primte radi nas liszt! Razsirjaviijte ga po vszakoj obcsini pri vsza-koj h.'zi! Hodmo, delajmo szkiipno, roka vu roki proti b]a'zenesoj, csisztesoj prisesztnoszti! Cerkevni Presbiterov pozvanye I difznoszti. Nfavodne recsi. Vu nase evangelicsanszke szv. mater^cerkvi ne szamo vsza zmo'znoszt i jus, nego celi vesz 'zitek i ravaanye z-gmajn szhaja i tecse. Brez vernikov, brez gmajne nega matere c^rkvi i ravno zato je gmajna ne szamo vszega jusa, nego i z-ednim vsze du'znoszt vretina, za stero-ga volo je tiidi potrebno, da sze z Szvetoga diiha darmi verno sifariivajocsi, szaraa vu szebi obsztojno more po szvoji odebrani kotrigaj od-pravlati, ravnati, gmajne dcveteka i napreidenya poszle znasati. Goszpodnov Sion je vu oni hipaj bio naj-zmo'znt;si i krepek, vu steri szo pri nyega mo-csin napadajocsi vih^rov vd^rjanyi ne szatno z-diihovnikov redov, nego i nz-szvetszki kotrig verevreli bojiivniki i branitel/e" — veroszttivali i zocsi sztalj. To je bilo vereszvedčsztva djanya vremen, gda szo od Bo'zega duha ti pozvani za-razmivsi szvoje poszelsztvo, Iiki nigda Nehamia-sa narod z-ednov ramov zidali, z-tov drugov pa branili Siona mocsine. Mlacsnoszti, od cerkevno-ga dela vkraj dr'zanya, pom^nkanya, szo ocsi-veszna znamenya to, gdare sze gde eti, gde tatn szkaziije szvetszki kotrig, ki bi na to pozvani biJi, sze neraaratno na sztran vlecsžcs, ogiblejo vu cerkevni opravicaj sze truditi. — Velike te-'zave jesztejo vu oni gtnajn 'zitki, gde pSleg diihovnika nega vreli delavcov vu ser^gi verni- kov, csi nega med szveiszkimi voditeltni navdii-seni, peldokazajncsi, za szičto mater c^rkev z-diisov i telom verosztiivajocsi szvetszki voditelov. Cvetecsa gmajna li tam jeszte, stera poieg organizerane vkupne delavnoszti pravde tak vu ¦delavnoszt«, kak vu isztine diihi ziv^, gde z-duhovnimi darmi safariivanya dii'znoszt szpoz-nati da z-tirni pozi/animi, ka szmo vu Bo'zem orszagi vszi vkiipdelajocsi szlugi i tak v-t6 for-mo vu cimpranyi matere cerkvi opravicaj szo gmajnszki prezbiterov mo'zje jako hasznovite i potrebne kotrige. I csi sze teda pri poszebni nisterni organumov oprav.caj donok ka'zejo zmenkanya j zaiiiidnoszti, sze za potrebna vcsi-nijo ta. stera Goszpod vu oznanoszti knigaj III-tjem tali 2 gom versusi pravi: nBojdi verosztii-vajocsi i potrdi te druge, steri szo vmerajocsi. Ar szem ne naisao tvoja dela popolna pred Bogom." Vu nase mafere cerkvi i vu nye nasi grnajn intereszi za jako fontosno dr'zimo, gda Bozega diiha pomocs proszimo i potrditi zelemo nase p^ezbitere vu nyegovom diihi, pokazajocsi nyim one podgovornoszti i zednim lepe szliizbe diiz-noszt, stera vu Biblii i na nye fundameuti v-na-soj cčrkevnoj usztavi ma korenye. Szv. materč cerkvi nalog i goridany popol-no szpunyavanye, pozvanya pravicsnoga szpe-lavanya brezi pozvanyaobcsutnoszti sze niti misz-liti neda Dnesz, gda sze je ne szamo zvona nasz, nego i v-narri vsze szpremžnilo ; gda je szvetovne historie vremen povno'zalo nase ma-terč cerkvi pozvanya i dii'znoszti: je jako pot-rebno, da poleg diihovni paszferov oprav i ; Sztran 8. DUSEVNI LISZT december 20. vždni prezbiterov pčldo davajocse delovanye edno bogso prisesztnoszt na to pozvani szvet-szki diihovni mozje cimprajo i siirijo B6'zega kralevsztva orsiag. Te cll 'zelejo szlfiziti ni'ze popiszani, nasz-lediivajocsi artikulusje, steri pred nase. cerkevne prezbitere posztavijo fno nyim p ;t kazejo, ka je nyihova duznoszt i dehi presztor pri szv. mate-re cerkvi i vu evangelioma szlu'zbi i tak Bo'ze-g?. orszaga razsurjavanyi? I fi vu Goszpodna orszaga vjnogradi dela-jocsi diihovni szlugct vzemi te artikuluse vu diisi tvojoj noszčcsim obcsiitenyem z krepkov verov : i nagibom oszvoji nyi zdrzetek :no cil: Tak, da on, ki je zacsno vu nami to dobro delo, naj nye tiids dokoncsa do tprisesztja Krsztusovoga. Teda na nase dobro naminyavanye szvete ma-tere cerkvi Goszpod bode pravo: nAmen'\ gda sze szpuni szvetoga diiha pozav?j'csa rics: , Pozvdnye na stero szi sze porodao — tiidi szpuniti mus!" (Dale.) • ¦¦,.......¦ Ofrokom. :.;: Dva dobriva prijatela. ¦: -i : Pripovest z-poganskoga svšta. ; : (Pisala: Ana Ohler, prest.: Ullen M. d. s.) ,- ¦• Istina, to je bilo preveč iipo od Nfadira, ka je on ne tak pravo, kak pa ovi drugi Hindu-pojbje z-vesi : rDavid se nesmi znami špilati (zmenyati), ar so nyega naši bogecke prekunoli — on je krščenik." ,Pa či ,e on g!i eden kršče-nik," pravo je Nadir, "tak je nam on nikaj bož-noga ne včino, za toga volo ga nesmite bantii-vati. kak dugo sem jas tti." Nadir je bio ednoga veškoga sodca sin, . • pa nyegov oča je bio tii bole bogati, kak pa ovi drugi. I oni so meli bivolske krave, štere je tam štoj šteč ne meo, zato je nyenii nišče ne smeo proti gučati. '*. • • Pojbarje so dobro znali, ka se tekrat nemrejo z-Davidom nyevkati. Zato so se tak pomali raztoriJe te čarne postave. Z-nagnyenou glavov stoji t6 krstšansko dete nasredi poganske vesi. nKak čiidno, si je mislo David Bka sem jas kaj, ka so ovi driigi ne. Mama mi vsigdar pravijo, ka se jas za toga volo nesmim veseliti, jassecilo nikaj neveselim. Ali da me pa ova deca vsigdar vdsrriijejo, pa so me že zatoga volo vsi z-biJi, samo ravnoč Nadir ne, či gii on ž nyimi vred k-bogecom moli. - »Či bi jas ne krstšenik bio" rr.islo si je David, Mte bi Nadir lehko mcj crijateli bio. Ah, on ma li donok bogše, kak pa jas! On Jehko svojega Boga vidi, gda šče, jas sem pa ešče mojega nigdar ne vido " Z-ednim skrivnim gyavkanyem se je napoto pojbec proti domi. Dotra v-hiiti so rnati že ogen naložiii, Lteri je iskreno gorc David se k materi šmajkla I bi nyei rad nikaj pošepet;io, ka ga tak žaicsti, ali nikak netnre. Sunce se nagible, V krščanskoj hiši mali Davfd z-svojov mamov večerdšnyo molifev moli. Kak je mati MAmen" poi/edala i si je sinka k-prsarn stisnola, zda-zd:\ je gorela bistra, vroča krv po nyega teli. Potom je on ?u mogao rna-ter obinoti pa nyej nikaj liib enoga v-vuho po-šlepefati. Prvle kak je nye.Tii sen oči zapro, si je rnislo : MTo je pa ja ni dobro bilo, ka sam si jas prvle pravo. Nej tak, Nadir donok nema bogše kak pa jas, nvegovo mamo bi jas nej ščeo meti, p i tiste iesene bogece bi jas tu ne rnolo." Na dtiigi den ide pred hišov liišno k-coj. Kak je v gojdno David vo z-verande gledao^ zvao ga je nanagli edcn veseli glas: BHej David, jas odpotujem ! Naš bogec ma velki-velki sv^tek tarn odspodi pri svetoj vcdi." Nadir je od ve-selja gori skočo pa je fejst vo z gyuvkao: MHu-ju-ju-ju huhu ! !" David negleda ni čemerno to zapiiščeno zopstojnsko veseli^ poganski pojbov. Tak stoji slegeny pred Davidorn i nyemi pra^i: BHm, po-gledni I bleščččš i redeči je moj kaput, kak naranža i sivi kak nčba, samo sem ga zato dobo, ka je naš svetek." Nahitroma se vtnž pa pravi : Škoda, ka ti nesnreš z-nami, zalo ka si krstšenik. Jas bi ti grozno rad našo cerkev po-kazao i tii zednim našega bogeca Geneza (tak se je nyuv bogec zvao). Naj bo, za to ti ščem vse odločno pripovedavati, gda nazaj pridem," Nadir drži reč. V-časi, kak je domo prišo, je obiskao Davida. — BTi," pravo je, ,,1akše velke svžtke tvoj Bog ja nigdar netna, kak pa te naš Genžza ! Z-misli si samo, tam je bilo grcztio dosta liidi, ka ji je ja nišče ne mogao prečteti, vsi so se fejst-fejst smehjali pa pripo-vedavali, ešče popejvali: meni so mama kiipili pogače pred cerkvenim placom. I mi smo naše-mi bogeci aldiivali: rajs, mleko, zrnve pa ko-rine. Tiidi sem vido sv^te kodiše, ki so se po kolenaj čujskali okoJik cerkvi i so nyuva čela december 20. DUSEVNI LISZT Sztrdn 9. v-zemlo kukli. Hh ! ešče sem vido comprnyake, ogenpožrače pa lepe nakinčene ženske, štere so našemi bogeci sliižiie. Prosto ali donok veličan-sko je bilo ! David, ti nonč nevorješ, kak liišno je bilo, gda so vsi vkiiper trubili! Hh, pa ešče večer! Ti bi ja tisti ogen mogo viditi. Povem ti, ka so se ešče zvezde smehjaie, gda. je pe-rinye v-ltift letelo — škoda ka je tak hitro v-gasnolo." ,,Na kak pa te tvoj bogec vovidi ?" pita ga navdiišeno David. ,,Te ?" ho — famos", navdušeno dale pripovedavle Nadir. BOn jepre-več debeli, zato ka dosta aidovov rnore pojesti, ma štiri človeče roke, pa edno e'efantosko glavo i edno korono z-kač spleteno." - Ali zakaj pa donok ma elefdntosko glavo ?" pa ga pita David. — „0, to ti pa jas nalejci povem," odgo-voro nyegov prijatelj. nPrvle je meo edno člo-večo glavo, tisto njemi je eden drugi bogec doj vdaro. Na to je nyegova mati preveč žalostna bila pa je prinesla velki-velki aldov i se je molila, ka bi prej nyeni sin naj takšo glavo dobo, kak pa tisti, šteroga on v-gojdno najprvJe sreča, pogledni?! — na driigi dčn v-gojdno rano ga je eden elefant srečao. Zato je dobo Geneza edno eletentosko glavo." MZnaš ešče več takši pripovesti od vašega bogeca?" Pita nadale David. »Perse, ešče dosta ! Zmisli si, ednok je pa bio fejst pijen, pa je fejst spadno, gda je domo šo. Na to se je hitro gori pobrao, pa je okolik pogledno, či ga nišče nevidi, ja driigi ga je nej vido, kak puna luna (meszec) pa ga je fejst vosmehjala, ka se je tak zapojo. Zato je ešče dnes na nyo čemeren, pa nam je te tii prepovedao, ka ga k-punomi nesmimo moliti." ' ,,Nadir pa li vsigdar dosta zna pripoveda-vati", mislo si je Divid, gda je domd okolik hute skakao. (Huta je bila nyuva hiša). BAh, či bi donok naš B6g ednok kakši svetek meo, ka bi jas Nadiri tu kaj pripovedavao, ka bi se on samo čudiivao." i Istina, edno gojdno kak je David kukurčne pogače za zaiitrik jo, pravli so nyerni raama: BSe nede dugo, ka boš ti tu iehko z očom po-tuvao na missionski svdtek." .Jas", David je vujškar skočo od satnoga veselja, pa je pravo: »tnama, smem jas ž-nyimi ? Hi, to de fdjn-fžjn." Zdaj je David komaj čakao, da do svoje-ga prijatela pride, ka nyemi pove, ka de on tii šo na nyuvo velko spršvišče. Ja eden večer sta se pa najšla teva dobriva prijatela, Že oz-daleč nyemi je David vse dopovedao, ka do oni tfi naskori eden svdtek meli.' Ja Nadir nyemi je vse vorvao, samo to ne, ka bi bn svojega Boga tak lehko vido, kak pa on. Komaj ednok je te velki den tii. David je' zda rano gorfstano, pa je bežao k-potoki, pa se je fejst mujo, bole kak pa inda. Te si je gori oblekao svoj pojšsnyek i mama so. ny.eini z-vezali eden rddči ropček našinyekj';' - "".''-. Siva iitrLšnya megla se je kadila po poliv gda so se oča, mati i sinek na pot vz^li. V-prišesnoj vesi se je več krstšanov približžvalo k-nyim, ttidi eden erjžvi duhovnik. 'J*,"^,'"x"\ Tak so pottivali nadale. VečkraT so zač-noli popejvati lepe evangeličanske pesmi. Či so je gli v tom jeziki popejvali, kak poganye, te glcis je donok ščista drtigi bio. ^ "t ,, ,^rt L"'- Tak je večdr gržtao, gda šo d6 ednoga velkoga-velkoga loga prišli. Tii so si pa doj seli i so si eden velki-velki ogen naložili. Mama i druge ženske so nyira skiihala ržjs pa malo začimbove župe. Gda so že vsi siti bili z-te dobre župe, te je pravo erjavi diihovnik eden večerašnyi blagoslov. Tak so se vsi posvetaš-nyem spat nagaoli vinej pod slobodnov n^bov. Ali nyuv ogen se je ešče izdak ta v-noč žaruo i ž nyega je sveči ednSki dim gor proti nebi šo. Gda je že se fajn mirovno gratalo, tak so tii hitr-ro Davida male oči v-kupspadnole ino je sladko spao pod šeregami zvezd. (Nadaijžvanye pride.) Agostonszko verevadluvanye. Szveta najv^ksi blagoszlovi szo z-nžjvčksi 'zaloszt zraszli vo. Nasega ednoga diihovnika, Godina Stevana, je zadnje szprotoletje edna ne-szrecsa doszčgnola. Bolelc* je nyim, ka szoprek vecs tjednov ne mogli z-hi'ze idti. Szledi szo sze pomerili, ar szo sze odlocsili na edno velko delo: na szlovencsenye Agostonszkoga verevadlii-vanya. Doszta szo szi trli glavo, doszta szo sze trudili na etom sdeli, stero zda pp szvetiivanyi 400 letnice toga verevadliivanya, kak prilo'zbo nasega liszta damo napreplacsniko.m. Vzemte z-radosztjov ete dragi kincs, liibleni cstenyarje. 'Ze za toga volo, naj szi more szpraviti Agos-tonszko verevadluvanye, bi mdgla z.da napre-placsati na Dusevni Liszt vszaka evangelicsan-szka hiza. Vetn csi je sto kotriga evang. a. v. Sztran 10. DOSEVNI LISZT december 20. cžrkvi, sze t6 szatnd od szčbe razmi, ka szi more szpraviti ete cerkvi griintne vorcane: Agostonszko verevadliivdnye iao nye szpoznavati, zbrodjavati. Eti zamerkamo, kak historicsno znameni-toszt, ka je Agostonszko verevadltivanye na hor-vatski jezik doliobrno Konzul Stefan (Isztrijan-szki), Apologijo (obranbo) Agostonszkoga vere-vadlOvanya je pa presztavo Dalmatin Antal. Ob6je delo je drukano v Tiibingeni 1564. Vsze-gavecs ete, kak poprek druge protestanszke knige szo fundali, ze'zgali protivnici reformdcije. Kelko sztroskov, kelko triidov je moglo tak na nikoj pridti. II. lutheranszko szvetovno szpraviscse je hvšlo dalo vszamogocserai Bogi, ka je eto vere-vadluvanye dariivao lutheranszkoj cerkvi. Mi obri toga hvalo datno vsze dobrotivnoszti Bogi zšto tudi, ka po nasetn materszkom jeziki szmo mogocsi zda v roke dati nasim napreplacsnikom szvetlo vkOpvzetje vcsenya nase cčrkvi. (L.) R&zlocsni m&li gldszi. % Radoszti glasz. nBlazeni szte, gda vžsz pszfivali i preganyali bodo, i gucsali bodo vszo htido ržcs proti vam la'zecsi, za mojo volo." (Mt. 5, 11.) Dfisevnoga Liszta vszčm cstitelom, vkiip-delajocsim ino siritelom blazene bozicsne szvčtke — i od Bogci blagoszlovleno szrecsno n6vo leto 'zelč — Reditelsztvo. Kralevszki bo'zicsni dar nasoj cčrkvi. Z-velikov radosztjov i z-globokov zahvdlnosztjov szmo prijali glasz, ka je usztava nase cčrkvi po Ny. Velicsansztvi nasem milosztivnom kržli Alexandri I. sankcionirana. Predszednik vlade ge-neral Peter Živkovič je oszebno predlozo uszta-vo Ny. Velicsansztvi za volo sankcioniranya. Dokoncsčtek nasega 'zinata. Zadnya szeja nasega zinata je bila v Novom Vrbasi na roj-sztni d^n nasega reformatora. Cela usztava je na toj szeji obzadnyitn precsteta. Po dokoncsanyi szejc je zahvšlna Bo'za szlfi'zba dr'zana vu cerkvi. Pofom szo pa sli szkiipno [vszi ocsevje zinata k-grobi Wagner G. A., prvoga 'zinata najdelav-ntsega predszednika. TQ szo sze Dr. Popppiis-pek-administrator szpominjali z-pokojnoga i eden vžnec polozili na nvegov grob. Cčrkevna podpornica v Sloveniji je okt. 29-ga v Ljubljani mela svoj lštni oszvetek, na stereom szo nazocsi bili Dr. Oeiszler generalni szekreter GusztSv Adolf driistva, Dr. Popp piis-pek i Kettenbach senior tiidi. Vu etoj najmčnsoj sinyoriji je 20,000 D. nabrano i raztalano. Presztop. V Plocici (Banat) je neddvno okoli 40 dus, zreli mozje i 'zene, z-rim. kath. cžrkvi presztopilo v evang. cerkev. Isztina je: BRecs bo'za i Luthera vcsenyč nepreide vecs nigdšr!" Nabčranye milodarov na radgonszko cžrkev zda tecse po nasi gmanaj ino obcsinaj. V Puconszkoj fari je ndjprvo dokoncsano nabč-ranye v Predanovci. Jako lepo sumo szta vkfip ndbrala vreli obcsinszki kurator Vratarics Miklos i Podleszek Franc: vszevktip 4227 Din. Vszžki je z-radosztjov dariivao po szvoji mocsi za te pletne-niti cil. Najvecs szo darUvali Vlaj Franc farni podinspektor i Kmecska hran. i poszojilnica 1000- 1000 Din., nadale Prosztovolno gasz. drus-tvo 500 Din. — Bog plati vszem darovnikom ! Turobni glaszi. Neszmilena szmrt je pali goripoiszkala szirčte pokojnoga Pflconszkoga diihovnika Porkolab Gyulo i nyim je vzda dec. 3 ga vu cvetji verno Sara sžesztro. Ali kak bla-zena je ona zda, ka je znSvics lehko vkiiper z-szvojim dragim ajtom i z-szv©jov milov mamov tam pri vsze modro csin^csemi Bogi. — Vu 82 Ieti sztaroszti sze je odszeJila nov. 7-ga Vratar Terezija v Andrejci. — Nov. 12-ga sze je od-szelo vu c^rkev ne z-rokami napravleno Rituper Sžndor v Markisavci, sztar 79 let. — Nov. 15-ga je premino v Szobotskom spitali za volo za-giftanya krvi Godina Lajos z-Salamenec, sztar 15 let. — Dec. 8-ga je osztavila marni szvet Vlaj Terezia v Brezovci, sztara 81 ]., desz^tero deci je gorizhranila. — Dec. 11-ga sze je za szvo-jim nedavno včpreminocsim szinekom vrnola Pankerova Varga Judit v Puconci, sztara 48 let. Nasega liszta verna cstitelica je bila. — Dec. 14-ga szmo zgfibili Banko Janos sztolara v Bre-zovci, 60 let sztaroga. — Naj majo vszi szlad-tek grobszki szen i bla'zeno gorisztanenye! Ny^ 'zaiavajocsim pa naj da vszega trosta Bog vu nyegovoj szv^toj voli szi pocsinotil Odaja griinta. V Gederovci se oda griint z hižo vred. Hiža je zidana z 6 sobami, leži pri glavnoj cesti in je pripravna za bauto. GrOnta je 25 pliigov njiv, 8 plfigov travnikov in 8 pliigov goušče vse v 6 parcelaj. Oda se vse vktip alipopar-celaj. Zglasiti se je pri KOHAR JOŽEFI, Tešanovci 11., pošta Martjanci. december 20. DOSEVNI LISZT Sztrin 1.1. Evangeliomszke vere ino cerkvi obcsinszki prigodi. NaprSdani po KARDOS jANOSI Hodoskom duhovniki. Etyk je v-1409. leti na pisanszkom, v-1414. na kosztnicszkom i v-1431. na baselszkom szprš-viscsi z-szrdcsnov vrelosztjov gnano i z ednira duhom szkoncsano, ka sze cela cdrkev na gla" vo i kotrige gledocs zb6gsati more; steromi szkon-csanyi gda zadoszta vcsinyeno nebi bilo, za diis-ne veszti dugovanye je dr'zao eden ti najpred-nyesi vucsitelov V. Sžndor papi zocsi vocsi povedati: nka rimszki dvor to zato nescse, ali odJasa, da naj poleg 'zelenya szvojega vsze ]ezi kraluje, i drugi cčrkev pravice tetn szlobodne klacsi.**) Pš on etak pise: »Popravek celoga lela c^rkvi i poszebne cerkvi rimszke, sze glav-ni talov vere doticse* ar nye obcsinszka po-kvarjenoszt, takaj i nye popravek, je nS male znamenitoszti na vero gledocs." I znovics: j,Na takso sztavo je szpravlena cžrkev, da je 'ze ne vredna vecs, nego naj sze od celo zavrzeni lfldi ravna." Bellarmin jesuita i szteber papinsztva, sze pa, vu ednoj szvoji predg ,etak td'zi: BTeda je ne bilo nikse osztroszti vu szodbi cerkevnoj, nikse pazke na hodbo, nikse znanoszti vu szv. piszmi, niksega postiivanya dugovany bo'zi; niti vadlii-vanya je szkoro ne bilo." Priszpodobno Erasmus, viszoko postuvani vucsitel: ,,Celo vadlfivanye je na piiszte ceremonie preobrnyeno, stere szo zaisztino vecs od ndvad zidovszki." Takaj i Bo-ssuet pUspek: BOd zdavnye prosztScse ndvuka vere krsztsanszke je nateliko zablodjeno, da ji je veksi tdl od nika drugoga nepredgao, kak od proscsenya, odpOsztkov, dlmostva na bardte itn. vu kom sze je celi griint prave poboznoszti polozo i Jezus je retko gda na miszli bio." Etak i Richerius: BDčn denesnyi sze vsia, ali donok li najvčksa szkrb na povnozavanye novi redov, na zvonesnye ceremonie, na prčcimbo i kincse cdrkvi, na oltdre i kepe obršcsa; geto medtetn szirmacke od glada m^rajo i ltidsztvo naitne na vesznicaj, za volo neznanoszti evan-geliomszke, preidti more." Ni szamo tridenszko szpraviscse, stero sze je celo od dflha najtrdnesega pdpinsztva vodilo *) Petrus de Alliaco cardinalis. ^_^., i nyega falinge poleg premocsi zakrivalo, je ob-csinszke pokvarjenoszti ete tajiti nžmoglo, csi je szamo szebč zatajiti nesteJo, Ar szi je szatno cil popravka polozilo. I ono sze je pred osztrpv isztinov onov szkriti nemoglo, stero je Kornel, bitontizki piispek, z- etitni recsmi pred nyi vrgao: nZ-kakse ruznoszti sztrasilom, z-kaksim kalisom gnusza, z-kaksim pestisom szo oszipani, nž li pokvarjeni vu szv. cčrkvi bo'zoj, tak ndrodje, kak popevjel" Ali komi vecs szvedokov vu tak ocsivesz-nom dugovanyi, stero vu vszžkdendsnyi p^ldaj odkrito sztoji pred ocsmi vsze, ki szo ne deca vu prigodi narodov i ni od protivnikov isztine sze tajiti nemore! Zadoszta bolezni nasztaj zavsžd-ko pobo'zno szrdce, ka je nasztava zvelicsanya nateliko oszkrunyena, da je nye popravek ne vecs sztao vu m8csi cslovecsoj, — liki sze od toga nikeliko plemeniti mo'zov z-Carupial Ber-nandin piispekotn etak to'zi: »Szvčti mo'zje placsno zdiihavajo i bogi sze molijo, naj szam zvracsi beteg ete, steroga zvracsiti sze oni za celo nemocsne obcsfltijo." I zaisztino, bo'za vszamogocsa rama je pod obranbo vzela dragi orok szvoj i nyega, po celo nacsisoj dobi, kak bi mrtelni miszliti ali zapopadnotl mogli, pod-neszla szlednyoj pogGbell: — liki sze t6 z-naszledOvajčcsi prigodov ocsiveszno previditi da. 12. Poszvet, i setttvanve za szlobod- scsinov. Wald Peter, Wiklef JLnos, Huszitje i huszitka bojna. Boza isztina, zdrava patnet i szlobodscsi-na, z-kakste kmicsnim szparom blodnoszti szi sze od manyi liidi omracsi, vrazi i zaklacsi, naszlednye donok proti stitnanyi, v-'zarjavom plamni vovder^ i protivnikotn na szramoto, ve-kivecsno pravico szvojo z-dikov vozbojfije. Tak szkuszimo vu tekaji vsze vremenov; tak naitne vu sztotinaj kmice i robsztva cerkvi Jezusove. Razumno premisldvanye i vrelo cstenyč sztšro-ga, naime grcskoga i diacskoga, z-znamenitim ta-lom pa szv. piszma, je veliko vno'zino cerkevni i szvetszki modri na csisztese szpoznanye i tak glasz-no protigiicsanye vszem cslovecsim blčdnim zmls-lenyam i med bibliszki navuk krsztsansztva zmi-zanim marnitn tadankom nadignolo. Nyi szto-paje szo i cžle obcsine naszledavale, csiszto recs bo'zo szpoznavse za jedino vretino prdve vere, navuka i zitka krsztsanszkoga i li neszkaz-livo pobo'znoszt za sztezo dtisnoga mlra i zve-licsanya. Sztran 12. DUSEVNI LISZT december 20. • •.« i?:, Pd vsze dr'ze1aj krsztsanszki szo sze nais-Je etakse obcsine, med sterimi sze je Jbole na jezik, kak na diih i cil nahajao nikaksi razlp-csek. Med etimi szo, kak najplemenitesi, za-doszta szpoznani naszlednici Wald Petra, lyon-szkoga tr'zca, okfili 1170. leta, v-francu'zkom prszagi, ki sze po nyem waldenske zovčjo. Pii-god nyi zacsetka je ete. Gda bi na gviisnom gosztsenyi Walda eden gdsztov nyegovi vkiip-szpadno i naglo mro; 16 je Waldi tak k-szrdci slo, da je vgloboke miszli pogro'zeni, (rden ra-csiin dr^zap zjszebom i liki ednok vu Filippi varasi, szarn szebe pitao: »Ka m\ je csiniti, da sze zvelicsam.'1*) Na pitanye eto nyemi je edna biblia, stera je tned knigami nyegovinii bila, gvOsen odgovor daia. 'Z-ny6 je i to szpoznao, nakeliko je zablodila cerkev boza od csiszte vretine evangfcliotnszke isztine. ši On je tak za sz. du'znoszt dr'zao, i drfl-gitn vonazvesLtiti, ka je szam szpoznao. Prede-vszetn je sz. piszmo na francuzki jezik obrno, i tned ltidsztvom razsfiro. Nšsztaj ete je v-6ki pž-pincov szpica, i vu celoj obcsini velikoga giba-nya zrok posztao. Jezere szo k-nyemi hitile, kim je sz. piszmo v-roke dao i razkJadao. Zacsiivsi to papa, tak nyega, kak naszledaike nyego\e je ppd cerkveno preklčfsztvo vrgao; za steroga volo je on domovino szvojo osztaviti i po tiihi-ni sze potepati mogao, dokecs bi v-1197. leti, po dfigom vandranyi i trpl€nyi, v-csehszkom or-szagi dokoncsao be'zaj szvoj. Ali Basz'ednici nyegovi szo sze po fran-cuzkom, talianszkora i nemskom orszagi, i es-cse i po driigi dal^snyi di'zelaj zeml^ nezasz-tavleno povnozdvali, i po szvoji poszelniki ino lisztov piszanyi szo sze vu edne obcsine sztžl-nom z^vezki obdrzati setiivali. Poleg nyi navu- ka je evangeliom jedini vorcan prave vere, vre la pobo'znoszt pa jedino gviisno znamenye pra-vi krsztsenlkov. Vsze, ka od pšpov zhaja i k-riraszke cerkvi navadam szlisi, kakti: prcscse-nye, aldov mese, molenye szv^tcov itv., je pred nyirai odurno. Nyi krotki, nepotvarjeni 'zitek, i pokornoszt k-visnoj oblaszti, escse i protivnike na nyi diiznO postiivanye nadigne. Papinszka cčrkev je, z-nevoscsenoszti i za-dotnesžtsenya, Hitro grozen viher pobudila proti nyim. R6d dominikanusov i franciskanusov je *) Djany. 16, 30. :s"ify.i\'.:<..¦ szkoro li zato goriposztavleni, da bi sze meszto hastje niicao proti nyi povno'zavanyi. Nasz!ednye je III. Ince papa krfz predgao prdti nyirn, i vszd-komi, ki bi ny^ prepržvlao, je odpusztssnye grčhov i miloscso bozo oblflbo. Po mali dnevi je sereg 300,000 vojnikov kri'zni vdaro v Tou-louse drzelo, gde je waldensov najvecs bilo. V-1209. leti je zacseta prSti etirn vere mantrnikom ona grozno opiisztsa^ajocsa bojna, po steroj je nyi popolno fundanye cilano, i dvajszeti celi lčt je trpela, ne szamo v-francuzki, nego i vu drilgi dr'zčlaj. Etak ji je v-Bingen * arasi 18, v-Mainzi 35, v-Straszburgi 50-nedu'zii- dus k-ednorni hipi zezgani. V-iaiianszkom je v-ednoj breznoj !iiknyi stiriszto mater z-otrokmi navkiipe z-dinom za-szapleni! Ni vsza besziocsa preganyanya etoga je nemogla vtreti sztalnoszti waldensov. Niki z-nyi szo szrdcsno protisztanoli, niki pa vsze mantre i szmrtne bolezni mirovno pretrpeli. Ar szo zna-li, za kak dragi zalog sze bojfijejo, i vmarjajo. Zato szo naszlednye previdili protivnici, ka je cajt, tanihati vsze preganyanye, vu sterom je nyi racsun bole gori, kak dolijemao. Naide sze i zda v-dole Piemonta okoii 20 000 waldensov, ki vek-si tai je nfi davno k-popravlenoj c^rkvi prek-sztopo. Oni szo sze dugo vremena z-vnoge sztra-ni te'zili; ali III. Fridrik, burkuski kral, je z-lii-beznivim tatom pod obranbo vzčvsi, edno cer-kev nyim je dariivao i zvontoga nyim je poce-lom dr'zanyi szvojem almostvo dao poberali, nyi Iasdivno všsno oblaszt pa na zbOgsar.ys nyi zv(3nesnye sztave nadigno. Prebiva i vu Wurtem-bergi vecs menye 1600 dus-. Cvet isztine vgaja i med vihermi prega-nyanya Oszlala je ona i szpravlala szi vecs i vecs prijatelov escse i yu ti najdreszelnesi vre-menaj po vszoj zemli. Ar liki nye neprijatelje, tak i szrdcsni prijatelje n:gdar nezmenkajo. Etak je po szmrti Waid Petra znovics sztano kre nyč v-1371. leti Wiklef Janos, prisztar i plemenili vucsitel oxfordszke visne sole v Angliji i glaszno je protigiicsao vszemi nepravdenomi hotenyi pape: tajio je naime preobrazenye ostie (trans-substantiatio), doHobrno celo biblio, osztro scsu-kao falinge c^rkvi v-nye glavi ino kotrigaj i po szvoji modri ino pobo'zni piszmaj doszta dob-ra szejao med donicinyimi i tiihinci. V-nyega dugovanyi je dvakrat cerkevno szpriiviscse dr-. 'zino v-Angliji, ali proti nyemi je v-ni ednom nika neszkoncsano. Naszlednye ga je v-1384. leti 'zlak vdaro; i tak je v-60. !eti sztaroszti szvoje tiho dokoncsao hasznoviti be'zaj szvoj. : (Nadaljavanye pride.) -v_ . ,,; Stampano vj »PREKMURSKI TISKARNI« odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.