291. Številki. I HakllHi, i pNriiljik, ZI. danim 1915. KLVIII. leio. .Slovenski Narod" velja w LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • . 12*— četrt leta m . • • • . 6-— na mesec m • • • • 9 2*— v upravništvu prejemam celo leto naprej • t • • K 22*-» pol leta „ • • • • , 11%— četrt leta „ • • • • # 5*50 na mesec - • • ■ 9 - 1*90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulica si. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. lnserati veljajo: petero*toe*m po 14 vin., a trikrat ali v " Poslano vrsta 30 Upiivništvu naj se pošilja toje fHgrlllre velja 10 vinarjev. ■•dolfo ta tit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin, ri večjih insercijah po dogovoru, naročnine, reklamacije, inseratt L t d, inistrativne stvari Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jfiroine tukarna" telefon it 89. .Slovenski Narod' velja 90 po iti: za Avstro-Ogrsko: • za JietnCjjrr: celo leto skupaj naprej • K 25*— I celo teto naprej ! - J* ♦ 3C^3B**— fe*rtICw* " " ! • ! • ^so I M Ameriko in vse duge deželen \ )ol leta fetrt leta m na mesec m 230 - celo leto naprej Vpra5ar;jem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Kpravaisfvo (spodaj, dvorišče levo), Snafiova ulica it. 5, telefon *L85- Uspešni boli s Crnojord. BOJI S CRNOGORCI. Dunaj, 19. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Zasledovalni boji v Črni gori potekajo ugodno. Včeraj smo vjeli kakih S00 Črnogorcev in Srbov. V boHh s Črnogorci se je zgodilo, da nam je pritekel sovražnik s povzdig-njenimi rokami in mahajoč z robci nasproti, da bi mislili, da se hoče udati, nakar smo ustavili ogenj, potem pa je ;z neposredne bližine obmetaval naše strelske jarke z ročnimi granatami. Samo ob sebi je umevno, da smo se za tako podle vojne zvijače primerno maščevali in se bomo tudi v naprej maščevali, če se to ponovi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. M 6 f e r, f mL PRI BJELEM POLJU SO VJELE NAŠE ČETE 1950, V SEVERNI ČRNI GORI PA 13.500 SOVRAŽNIKOV. Dunaj, IS. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Prostor južnovzhodno Bjelega polja je očiščen sovražnika. Število pri zavzetju tega mesta v naše roke padlih vjetnikov je na-rastlo na 1950. Ena naših divizij je privedla v severnovzhodni Črni gori v zadnjih štirih bojnih dneh skupno 13.500 vjetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. decembra. (Kor. ur.) WoIf?ov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Pri Mojkovcu in Bjelem polju je bilo znova vjetih približno 700 oseb In Črnogorcev. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. decembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. decembra: Balkansko bojišče. V boju za Bjeolspolje !e bilo vjetih vsega skupa; 1950 mož, med temi neznatno število Črnogorcev. Ozemlje severnovzhodno Tare nizdol Mojkovca je očiščeno sovražnika. Avstro - ogrske čete so vjele po uspešnih bojih zadnjih 5 dni v tem okolišu 13.500 mož. Vrhovno armadno vodstvo. * * * ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. 14. decembra. Ob zori so izvršile avstro-ogrske čete splošni napad na vse pozicije naše armade v Sandžaku. Ko se je stemnilo, so se morale naše predstraže pri Čabro-vn (?) in Bjelem polju umakniti. V okolici Peć-Rožaj se je sovražniku po večdnevnih bojih posrečilo zasesti Rožaj. Na ostali fronti pokanje pušk. Francoski umik Iz Srbije. London, 18. decembra. Poročevalec Reuterjevega biroja javlja dne 15. t. m. o zadnji fazi francoskega umika iz Srbije: Umik se je začel 2. decembra in je bil končan 12. decembra. Pri Gradcu je bil ljut boj. Fran- cozi so tu izgubili kakih 300 m strelskih jarkov, a so ubranili mostišče. Naprej potisnjena francoska linija je začela omagovati, nakar so se čete vnovič zbrale v drugi bolj zadaj ležeči poziciji. Ta boj je veljal Francoze kakih 200 mož. Vsi težki topovi so bili spravljena na varno. Nato je dobila divizija Bailloud naročilo, da se umakne na tostranski breg Bojimi-ce, dočim so se pri Gradcu stoječe čete umaknile na Mirovce. Kakor v Krivclaku, so bili Francozi tudi* v Gevgeliju prisiljeni, napraviti iz mesta operacijsko bazo. Pripravili so živil za osem dni in priredili bolnice ter skladišča za vojne potrebščine. S tem je bil umik Francozov iz Gev-gelija zadržan za 24 ur. Vse zaloge in bolniške priprave so spravili na varno. Med umikom na Bojimico so Bolgari napravili deset napadov zapored a so bili vselej odbiti. Nadaljnji umik na grško mejo je sicer ovirala megla, a izvršil se je vendar normalno. Pri vseh bojih zadnjih straž so bile francoske izgube v primeri s številom čet neznatne. Ubitih in ranjenih je bilo približno 2000 mož. Nove priprave četverozveze. Italijanski listi javljajo, da se nahaja fronta četverozvezne armade sedaj kakih 8 km južno grške meje. Francozi trdijo, da so zgubile njihove čete pri 12dnevnem umikanju le 2000 mož, angleške pa dve bateriji. Bolgarska poročila pa pravijo, da so pokopali Bolgari na makedonskih bojiščih okrog 27.000 Francozov in Angležev. Utrjevalna dela v Solunu se mrzlično nadaljujejo. Zavezniki gradijo nove ceste in železnice ter spravljajo težko ladjevsko artiljerijo na okope, na katerih dela dan in noč kakih 5000 delavcev. Iz Marše Ha prihajajo baje nove čete, v zadnjih dneh pa se je izkrcalo v Solunu 28.000 mož. Tudi na otoku Miti-lene delajo zavezniki taborišč a za 40.000 vojakov. Grške oblasti so zapustile Solun ter se umaknile v Kozane. Tja so se preselili tudi tuji konzulati. Vojaški krogi smatrajo, da situ-vacija četverozveze nikakor ni ugodna. Splošno se sodi, da bodo v malo tednih stale centralne armade že pred Solunom Ob grški meji. »Daily Telegraph« javlja, da se zbira ob grški meji 200.000 mož bro-ječa avstrijsko-nemška armada, ki bo v danem trenotku udarila na Četverozvezne čete. Centralne armade prekoračijo grško mejo ta teden? Ženeva, 18. decembra. Pariški listi javljajo: Na podlagi poročil, ki jih je poslal general Sarrail računa vojni minister Gallieni, da bodo sovražne čete prihodnji teden prekoračile grško mejo. Novi bolgarski vpoklici. Iz Curiha poročajo: Bolgarski generalni konzulat razglaša nove vpoklice. V domovino se morajo vrniti tudi do sedaj oproščeni dijaki-medicina". Angleško brodovje pri Krtu. Atene, 13. decembra. »Embros« javlja: V Jonskem morju pri Krfu se je pojavilo angleško brodovje, sesto-ječe iz petih križark. Italijani in Angleži v Albaniji. Curih, 18. decembra. Iz zanesljivega vira se poroča, da sedaj se odpravljajo čete v Albanijo tudi iz Jakina (Ancona). Razven italijanskih bojnih ladij spremljajo transporte tudi angleške. Zdi se, da Italija in Anglija hočeta porabljati Albanijo za izhodišče svojih operacifi dočim se Francija drži svoje baze v Solunu. Lugcno, 18. decembra. „Tribuna" poroča iz Rima: Albanijo se smatra lahko torišče glede preskrbovanja in reorganizacije Srbov. Tje je pribežalo 150.000 srbskih, vojakov. Akcije Italije v Albaniji pomenijo pričetek vojne na novem bojtlču. Lugano, 118. decembra. Italijansko Časopisje oznafca poročilo o italijanskem izkrcavanju v Albaniji za pričetek italijanske balkanske akcije, ne more pa glede te akcije povedati ničesar novega. .Giornale d'Italiau priznava, da razven opočenja pozicije Italije v Valoni, preskrbovanja srbskih beguncev, varstva integritete albanske samostojnosti se ne namerava za sedaj ni-kakih drugih akcij, izvzemši slučaj, ako bi Avstrijci in Bolgari napadli albansko ozemlje. Grška in cefuerozuezu. Protest grške vlade proti utrjevanju Soluna. Atene, 16. decembra. (Kor. ur.) Zakasnelo. Grška vlada je energično protestirajo proti utrjevalnim delom, ki jih izvršujejo angleške in francoske čete v Solunu. London, 17. decembra. ,Kor. ur.) Morningpost javlja iz Aten: Poslaniki četverozveze se pogajajo z ministrskim predsednikom Skuludi-som o težkočah, ki so nastale med grškimi in ententnimi vojaškimi oblastmi radi utrjevanja Soluna. Zadeva je baje zadovoljivo rešena. Amsterdam, 17. decembra. Reu-ter javlja iz Aten: Nemški poslanik je včeraj konferiral z grškim min. predsednikom. Na to se je sestal ministrski svet. Uradni krogi trde, da ni nikakega povoda, da bi se Grška sprla z eno ali drugo skupino velesil. Grška vlada je protestirala, da ie četverozveza prekoračila določbe dogovora glede Soluna, toda ta zadeva je že poravnana. Grška je nameravala tudi izgnati korespon-dente četverozveznih listov, pa je to namero vsled intervencije en-tentnih poslanikov opustila. Bolgari se nahajajo še vedno onkraj grške meje. Francozi in Angleži so se umaknili nemoteno na Solun. Haag, 19. decembra. »Dailv Nels« javlja iz Aten: Poslaniki četverozveze so napravili ministrskemu predsedniku Skuludisu skupaj obisk, ki se ga spravlja v zvezo z grškim protestom proti utrjenju Soluna. Četverozveza zahteva tudi Kavalo? Milanski listi javljajo: Četverozveza zahteva, da ji prepusti Grška rudi Kavalo. Iz Soluna se je izselilo zadnje dni okrog 450.000 prebivalcev. Volitve na Grškem. Včeraj, 19. decembra, so se vršile na Grškem volitve. Poročila o volilnem gibanju si nasprotujejo. Med tem, ko javljajo »Times«, da je postavljenih !e 450 kandidatov in da so kandidati po ogromni večini ne-vtralisti in pristaši vlade, sodi grški politik Nikolaides v »N. fr. Pr.«, da so razmere zelo zamotane. Venize-listi so sicer javno proklamirali abstinenco, toda navzlic temu so postavili v mnogih okrajih »samostojne« kandidature; v vladi sami ne vlada soglasje; vlada je postavila oficijelno kandidatno listo, ministra Rhalis in Gunaris pa sta poleg tega proklamirala še svoje lastne liste. Tako se v mnogih okrajih bojujejo nevtralci kot nasprotniki med seboj. Kot nova stranka so šli v boj pristaši bivšega ministra Dimitrago-pulosa, ki je oster nasprotnik Veni-zelosa. — Udeležba pri volitvah bo seveda precej pičla ker so volilci večinoma mobilizirani. Romunski parlament. Bukarešt, 18. decembra. V včerajšnji seji senata je Filipescu rekel, da lahko dokaže, da je romunski parlament edini, v katerem niso bila podana nikaka pojasnila glede zunanjega položaja. Razpravljajoč o sedanjem položaju, je zastopal Filipescu nazor, da bi bila morala Romunska provocirati vojno tedaj, ko je bila Avstrija od vseh strani napadena. Za Časa ruskega vpada v Galicijo in na Ogrsko bi bila romunska armada lahko prekoračila meje. Vlada je s tem, da tega ni storila, zamudila ne samo priložnost, povečati državo, nego tudi isto moralično povečati pred Evropo. Filipescu je rekel: Ne dolžim vlade izdajstva, samo drugega mnenja sem. Pred 20 leti so bili liberalci ogorčeni, ker je bil ustavljen neki romunski list. Danes se vrši uničevanje ideala romunskega prebivalstva. Seja je bila nato zaključena. — V današnji seji senata je Atanasin opozarjal, da se leta 1913. opozicija, v kateri je bila takrat liberalna stranka, ni udeležila razprav o zunanji politiki vlade v parlamentu, dočim skuša zdaj vzeti vladi z vsemi mogočimi interpelacijami pogum. V takih težkih razmerah je vlada prisiljena varovati veliko rezervo in ne sme slediti izgledu nekega ministra iz leta 1913.. ki je porabil reporterja, da je obveščal časopisje vsega sveta. Teh nedi-skretnosti ni storil Majorescu (me-njen je Take Jonescu). Liberalna stranka in vlada sta mnenja, da ni prišel še trenotek za izjave o zunanji politiki. Govornik je izrekel svoje začudenje, da želi Filipescu, naj pri- dejo ruske čete na Romunsko in omenil, da je Filipescu pred leti kot župan dal ugasniti ulične svetilke stolnega mesta, da bi preprečil dijaško manifestacijo. Danes pa zahteva, naj vlada pove, s kom hoče iti. Tajni načrti romunske vlade? V petkovi seji romunskega senata je napadal senator Dobrescu romunsko vlado, češ, da je zamudila pravi trenutek za intervencijo. Govori se, da se je to zgodilo po volji pokojnega kralja Karola. Ako je to res, potem je seveda postopanje ministrskega predsednika opravičljivo. — Bratianu je povdarjal, da prevzema za vse svoje korake popolno odgovornost. — Na to je repliciral Dobrescu: Baje ima vlada glede svoje zunanje politike trdne in dobro premišljene načrte. Ako je to res, potem naj informira zbornico v tajni seji in nikdo ji ne bo delal opozicije. Hutskarije v Romuniji. Romunski opozicijonalni »listi poročajo, da se je javilo pri Filipescu več oseb, ki so priznale, da jih je poslala budimpeštanska policija v Bukarešto, da bi tamkaj izvršila di-namitne atentate proti Bratianu, Filipescu. Take Jonescu in Costinescu. Pri teh osebah so baje res našli precejšnje množine ekrazita. To razkritje da vzbuja največjo senzacijo. (Evidentno je, da gre le za navadno prebedasto hujskarijo, ki bi še boli razburila romunsko javnost. Op. ur.) Romunski ribiči aretirani od Rusov. »Universul« poroča iz Tulce, da so ruske oblasti pri Kiliji aretirale več romunskih ribičev, češ, da so vohuni. Prizadevanju romunskega zunanjega ministrstva se je posrečilo del aretirancev zopet oprostiti. Vojna z Italijo. DVA ITALIJANSKA SUNKA PRI SV. MIHAELU ODBITA. Dunaj, 19. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Na severnem pobočju hriba Sv. Mihaela smo v večernih urah zavrnili dva posamezna sunka italijanske pehote. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, 18. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na Tirolskem so zavrnile naše čete severno Suganske doline več sovražnih napadov na Collo. V bovški kotlini so bili Italijani v jedni svojih najsprednejših pozicij zopet napadeni. Gorica je bila mimogrede pod težkim ognjeni. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 fer, tal. Nevtralna sodba o položaju ob Soči. Stockholnj, 18. decembra. Šef švedske težke artiljerije polkovnik Bergmann, ki se je vrnil z avstrijske fronte proti Italiji, poroča: Kdor vidi fronto, dobi vtisk, da Italijani svojo municijo zapravljajo brez vsakega rezultata. Avstrijska artiljerija pa zasleduje svoje določene cilje, največja moč Avstrijcev pa je ozemlje samo, grebeni vrhov in doline, ki jih flankira artiljerija in v flankiranju so Avstrijci mojstri. Ako še n> stavinm da so avstrijski vojaki dobro izvežbani in stvari udam, potem moremo mirno trditi, da Italijani kljub svoji veliki premoči si ne bodo mogli napraviti poti skozi to fronto. Švedski pisatelj o avstrijski fronti. Znani švedski pisatelj Lago Leng-wist se je vrnil v Stockholm iz avstro-ogrskega poročevalskega stana. Pravi: Ako se govori o zaslugah in vspehih Nemcev, se pozablja pogostoma, kako velik delež teh vspehov pripada Avstrijcem. Oni imajo večjo in težav-nejšo fronto kakor Nemci. Ali čudovito je, kako je avstroogrska monarhija, ta združitev liki mozaika, v tre-notkih nesreče, nerazrušljiva, železno-trdna jednota. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. decembra. V Tonalskem odseku pri prelazu D' Obreta, Corde-vole, in na Logaziju severnozapadno prelaza Falzarego so se vršili mali boji. Sovražnik je bil povsodi odbit. Vzdolž cele fronte traja artiljerijski •dvoboj, v katerem sovražnik neprestano strelja na bivališča. Naša artiljerija je razdejala sovražna opa-zovališča, obstreljevala trenske kolone in razpršila delavske oddelke. Na kraški planoti smo opazili na strani sovražnika živahno delavnost v obrambnih delih. Včeraj popoldne so poskušali sovražni oddelki po živahnem ognju iz pušk in metanju bomb približati se srednjemu odseku naše črte, bili pa so zavrnjeni od našega sigurnega ognja pušk in topov. Sovražen letalec je vrgel tri bombe na Storo v Judikariji, ne d* bi bil napravil škodo. Stran 2. 29"!. štev. Stanje italijanske armade. Budimpešta, 18. decembra. Iz vojnoporočevalskega stana: Od 8. decembra dalje je popustila Italijane volja, napadati v tolminskem odseku. Popustila je tudi artiljerijska delavnost na fronti in na vtrdbe. Kakor poročajo vjetniki, je zmrznilo mnogo italijanskih vojakov. Od 18. novembra do 18. decembra, torej v jednem mesecu, je zmrznilo pri nekem napuljskem polku 470 vojakov. — V poslednjih dveh mesecih se nadomeščajo težke izgube italijanskih zborov največ z Italijani, ki se vračajo iz Amerike. Več vojnih vjetnikov je pripovedovalo, da jih pre-peljavajo na velikih angleških prevoznih brodovih, spremljajo jih angleške bojne ladje; ko izstopijo v Genovi, jih izvežbajo hitro in odpošljejo na fronto. Vračanje Italijanov iz Amerike se marljivo nadaljuje. Vsak mesec pridejo trije transporti. Italijanski poslanik v Washingtonu izplača pri odhodu vsakemu jednomesečni predujem na plačo. Zopet dva italijanska generala odstavljena. Odstavljena sta generalmajorja Pprrnentini in de Rajmondo in vpo-kojena ob jednem. Število odstavljenih italijanskih generalov znaša seda) že 53. Vojvoda Abružki, pove! nik italijanskih čet v Alban ji. Chiasso, 19. decembra. Kakor vse kaže, se Italija na Balkanu v resnici vdeleži vojne. Cadorna temu pu- stolovskemu podjetju noče dati svojega ' imena, zato pa bo nastopil v Albaniji kot samostojen vojskovodja vojvoda Abružki. On sam se je ponudil sa to mesto in pridobil je kralja za nevarno albansko podjetje. Treba odbiti si mal odpor v generalnem štabu, na kar bo blestel kot balkanski vojskovodja vojvoda Abružki. Francija in Anglija sta obljubili Italiji paralelno akcijo na morju. Vojvoda Abružki zahteva za svojo ekspedicijo 100.000 mož. Iz seje italijanskega senate. Rim, 18. decembra. V včerajšnji seji italijanskega senata so imeli senatorji Moratori, Veronese, Morra in Ricci patriotične in monarhistične govore Foa je kritiziral pomanjkanje materijala in personala v sanitetni službi, na kar je vojni minister Zup-pelli izjavil, da on ne štedi, marveč kliče v armado tudi civilne zdravnike. Salandra se je na to zahvalil vsem senatorjem, ki so izrekli svojo naklonjenost vladi, potem je skušal ovreči izvajanja senatorja Barzelottija, pri čemer je rekel, da se je Italija za časa nevtralnost držala lojalno. Kabinet ne more sprejeti predloga, da bi se postavila posebna komisija v svrho kontrole nad vojevanjem po francoskem vzorcu. Nadalje je povedal Salandra, da so Benetke vsled vojne akcije posebno mnogo škode trpele. Končno je predlagal, naj se sprejme Moratorijev dnevni red, ki odobrava izjave vlade. Pri glasovanju je bil sprejet ta dnevni red od vseh navzočih 221 senatorjev. Voina z POLOŽAJ NA RUSKI FRONTI. Dunaj, 19. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Rusko bojišče. Mestoma topovski bo}. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. SOBOTNO URADNO POROČILO. Dunaj, IS. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nespremenjeno — mirno. Rusi trdijo v svojem dnevnem poročilu 15. t. m., da je njihova konjenica pri Usječkem ob Dnjestru zadela na avstro-ogrgske poizvedoval-ce v ruskih uniformah.To poročilo ni resnično. Mi ne vporabljamo takih zavrženih sredstev. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 19. decembra. (Kor. ur.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Zavrnili smo manjše ruske oddelke, ki so se na raznih točkah pri-tipale do naših črt. Vrhovne* rs' 'r-čio vodstva SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroHn, 18. decembra. (Kor. u.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. decembra: Vzhodno bojišče. Število med Naroškim In Mjad-sjofskim jezerom prijetih vjetnikov se Je zvišalo na dva oficirja in 235 mož. Položaj je na vsej fronti neiz-premenjen. Vršile so se samo male praske med patruljami. Vrhovno armadno vodstvo. General Pau ostane v Rusiji. Iz Rotterdaina poročajo: General Pau bo ostal trajno v Rusiji. Zatrjuje se, da bo prideljen ruskemu generalnemu štabu. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Iz Finske poročajo, da ie tam napetost od dne dne hujša. Ponekod se je prebivalstvo spozabilo nad sovražnim ruskim orožriištvom. Zgodilo se je, da so prijeli orožnike in jih porinili pod led. V Jakohštatu so napadli ječo, osvobodili vietnike in zaprli paznike. Storilci so zbežali na Švedsko. Proti bivši mestni upravi v Lvovu se je pričela preiskava zaradi pone ver jenja roškega državnega denarja, Preko Kodanja: Rusko vojno ministrstvo objavlja naredbo, glasom katere bodo že te dni vpoklicani vsi ruski državni uradniki do 7. či-novnega razreda. Baje bodo vpoklicani v Rusiji tudi vsi nižji kleriki pod 30. letom, torej tudi 45.000 psalmoćistov. Iz Bukarešte: V inundacijskem ozemlju donavskega rokava Kilije in v kanalu Ogeanov izvršujejo pod osebnim vodstvom generala Makla-kova utrjevalna dela. Dan In noč delajo, da poglobijo strugo Kilije in jo razširijo ter tako dobe novo not za ladje v Črno morje. V Rusiji manjka že vsega. Zlasti ni rTohiti eo]i. sla^lforr** r tr^e^a in masla. »Rječ« pravi, da r ^nranj-kanje živil orovzroča v Rusiji več nevolje, kakor vojna sama. V Petro-gradu zmanjkuje tudi kruha in pogosto se dogaja, da skuša ljudstvo vdreti v prodajalne z živili. Pri takih prilikah se je zgodilo, da je bilo več otrok pohojenih in več ali manj ranjenih. ZAPADNO B0JISCE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. Berlin, 19. decembra. (Kor. ur.) Wofffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. S fronte ni poročati ničesar pomembnega. Sovražni letalci so ponoči zopet napadli Metz. Povzročili so škodo le na materijalu. Vrhov;m ar sadno vodstvo. SOBOTNO URADNO POROČILO. Beroiin, 18. decembra. (Kor. u.) VVclffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. decembra: Zapadno bojišče. Nikaklh bistvenih dogodkov. Na Metz Je bil Izvršen sovražni letalski napad, pri katerem je bil mestni muzej močno poškodovan; sicer pa ni nikake Škode* Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 16. decembra popoldne. Delovanje sovražne artiljerije je čez noč popuščalo. Naše baterije so povsod uspešno odgovarjale, zlasti med Oiso in Aisno, kjer so naši topovi iz strelskih jarkov razstrelili neko nemško municijsko skladišče. 16. decembra zvečer. Na obeh straneh topovski ogenj v nekaterih odsekih v Belgiji, v Artoisu in med Sommo in Oiso. V dolini Aisne smo izvršili včeraj posrečen napad južnovzhodno od Vaillvja proti neki skupini hiš, ki Jo je imel sovražnik zasedeno ter v jeli 15 sovražnikov ne da bi bili imeli sami kako izgubo. Na levem bregu Aisne je razdejala naša težka artiljerija več zidov pri Ville-aucoisu, kjer so se skrivali sovražni metalci bomb in strelci. V Argonih boji z minami v okolici Vauquoisa, kjer smo zažgali dve mini ter razdejali nemške strelske jarke. Ob gornji Mosli je napravil dobro namerjeni ogenj naših baterij v Bois - des-Chevaliers veliko škodo v sovražnih 17. decembra popoldne. V Belgiji boji z bombami ob nasipih. Nekaj spopadov patrulj južno od male utrdbe Oivenchy In med Sommo in Oiso. V ChampagnI vzhodno od holma Le Mesnil so nase baterije z odgovarjanjem zadržale obstreljevanje naših strelskih Jarkov. Na Lo-tarinškem precej silni boji med obema artiljerijama na fronti Nomenv in ChaulnesSt 17. decembrazvečer. Cez dan precej živahen topovski boi na celi belgijski fronti in v Artoisu. Naša artiljerija je pri tem dobro zadela sovražne jarke. V Champagni so storili naši topovi, da je ogenj več baterij utihnil. V Argonih severno od Melancourta so naši topovi obstreljevali neko sovražno kolono. V bližini Pretrskeca gozda je provzročil nas opreni veliko škodo na sovražnih napravah. Dve naši letali sta bombardirali v noči na 17. t. m. kolodvor Metz - Sahlon. na katerega sta vrgli 20 velikanskih bomb. Belgijska uradna poročila. 16. decembra. Dan je potekel mirno. Južno od Dixmuidna je obstreljevala naša artiHeria usoešno sovražne baterije pri Steenstratu. Naša težka artiljerija je storila, da so morali metalci min, ki so obstreljeval' francoske nozic^e. utihniti. 17. decembra. 2'vahna artiljerijska delavnost na belgijski fronti. Naša baterija je uničila obrambne naprave neke nemške straže ter razdejala napravo novih obrambnih sredstev severno od Dismuidna. ANGTF?KO URADNO POROČILO. 19. decembra. Tiskovni urad je do"nil tole poročilo iz glavnega stana: Vreme ie bilo danes večidel megleno, zato neugodno za artilerijske boie. Zato je bil dan v splošnem miren. K*iub temu ie naša aniPerifa krenko podnjrala francosko ter storila, da so sovražni topovi severno od Vnresa utihnili. O^stoo fe'dn^ršaia Frencha. FeMmarsal Frer,ch je odstonil kot vrhovni ppve%rfk atnrleškffi čet na kontinentu zaradi Sporov s francoskim vrhovnim povellLoka1anzeiger« poroča iz Rot-terdama: Neprestani napadi Arabcev na zapadno mejo Egipta so Angležem, ki so obračali svojo pozornost do sedaj samo na Sueški prekop, močno prekrižali račune. Zlasti presenetljivo je. da so Arabci oboroženi s topovi in strojnimi puškami. Zapadna meja Egipta je odprta črta, samo v Fajumu so Angleži pomnožili obrežne straže. V celoti pa vsa dolrra dolina Nila nima obrambe proti vpadom organiziranih Bedui-nov in se sploh ne da braniti. Iz Tripolitanije. Preko Bazla poročajo iz Rima: Italijanske civilne oblasti v Tripoli-taniji so bile z 10. t. m. odpravljene ter vsa kolonija podrejena vojaškemu poveljništvu. Kakor poroča, „Giornale d'Italia" iz Tripolisa, se ie posrečilo generalu Amecrlio pomiriti kolonijo, ki so jo izgubljali Italiiani vsled stanje Senusov na iedni strani, na drugi pa vsled turško-nemških intrig. Pridobil je za Italijo celo vrsto arabskih poglavarjev. Opravičen pa ni pretirani optimizem. Podobnosti pa pismo iz Tripolisa ne navaja. Amerika in Avstrija. Nova ameriška nota.' Reuter javlja iz Washingtona: Ameriška vlada bo izročila dunajskemu kabinetu novo noto. ki pa bo vsebovala le tekst prve note ter zahtevala, da jo Avstrija takoj v polnem obsegu akceptira. Avstrijski odgovor smatra ameriška vlada za popolnoma nezadosten. Beroiin, 18. decembra. Zastopnik Wolffovega biroja v Nevem Yorku javlja po brezžičnem brzojavu: »Associated Press« poroča iz VVashingtona: Wilson se je z ministrstvom posvetoval o avstro - ogrskem odgovoru na ameriško noto. Od merodajne strani se «čuje, da še ni odločeno, kaka bo nova nota, ki jo pošljejo Združene države Avstro-Ogrski. Gotovo je le, da bo nova nota hitro odposlana. Sodi se, da bo nova nota še odločnejše poudarjala vse zahteve, kakor prva, ne bo pa naredila nemogočo nadalnjo korespondenco med obema vladama, če ostane Avstro - Ogrska na potu, za katerim se je očividno odločila. Dalje se pravi, da žele Združene države dati Avstro - Ogrski vse prilike, da ohrani diplomatično zveze Z Združenimi državami. Kolonija, 19. decembra. »Kolni-sche Zeitung« javlja iz Washingtona 18. t m.: Amerikanska vlada namerava poslati avstro - ogrski vladi drugo noto. Obče se sodi, da je šla VVashi^gtonska vida predaleč in ne ve. kako bi se umaknila. Končna odločitev se ne zgodi, dokler se prezi-dent Wilson začetkom januarja ne vrne z ženitovanjskesa potovanja. 1 V poslanski zbornici Je bil podan za- konski načrt, ki zahteva bojno ladjo, da bo spremljala prevoz mleka v Nemčijo. Nevolja občinstva zoper angleško surovost, ki hoče preprečiti dovoz mleka za otroke v Nemčijo, postaja vidno hujša. Ameriška vlada hoče pretrgati diplomatično zveze? Reuter poroča po ameriških listih: VVashingtonski kabinet soglasno odobrava politiko predsednika VVilsona proti Avstriji. Ako Avstrija ne sprejme ameriških zahtev, potem bodo Zedinjene države pretrgale diplomatične zveze. »Kolnische Ztg.* poroča s ho-landske meje: Reuter poroča 15. t. m.: Avstro - ogrski veleposlanik v Washingtonu se je delj časa razgo-varjal z državnim tajnikom Lansin-gom o slučam »Anccne«. Položaj je zelo napet. Zatrjuje se, da namerava veleposlanik- zahtevati svoie listine. Haag, 19. decembra. Reuterjev biro javlja iz VVashingtona, da ni verjetno, da bi bili stiki z Avstro-Ogrsko pretrgani, dokler se ne zgodi nova izmenjava not. Oolnf strnfkf Awtri?e. Avstrijska državnozborska kontrolna komisija za državni dolg objavlja izkaz o stanju državnih dolgov koncem 1914, ki obsega samo prvih 5 vojnih mesecev do konca decembra 1914 ter vpošteva samo izdatke Avstrije. Če vpoštevamo. da je Avstrija nosila kaki */3 vseh vojnih stroškov monarhije od 28. julija do 31. decembra 1914, smemo reči, da je izdala monarhija v tem času 6*7 milijard kron, pri čemer pa je vpoštevati posebno velike stroške mobilizacije. Glasom poročila komisije se Je 5 milijard, ki odpadejo na Avstrijo, pokrilo z 2*2 miliiarde prvega posojila, dočim ie prišlo 2*8 miliiarde od drugod in sicer 235 miliionov kron od n^kepra nemškega bančnega kon-sorciia (valutno posoiilo). 826*8 miliionov kron proti lastnim menicam ori A^srro - Ogrski banki in okroglo 1*7 miliiarde Z lombardnimi predujmi Dri Avstro - Ocrrski banki. Za to 7adnio vsoto ie bita banka pooblaščena, na podlaori po cesarski nared-bi z dne 4. avgusta 1914 izpremenie-nih statutov, izdajati bankovce. Kakor se pa z gotovosflo zatrfnie. pa banka prav velik del te vsote ni snravila v n**omet. marveč je te vsot** z ofiVoT* zaračunala. V aricrteŠki zbornici se ie nedavno s*opro5ifo, da zn^**o vom? Izdatki Anglife ^o *eda.i 3t'5 mflifarrte. Vofni sfrr£!d Francoske so unašali do 31. oktobra 1915 vsoto 21 nvH-iard frankov. teea sledi, da so bili' volni fzddatld Avstro - Oorrske v orim eri 7 rlmcrlrrri državami manjši, rn da so Mfl kriti sVorai do polovice r. nofrani'mi nosoiiH. Iz tee*a na na dnfgi strani sipdi. 6^ se dobavllanie rfenaHa za vomo nikakor «!, kakor to trde v inozemstvu, izvršbo z izdajo kanfc^veev v višini, k" bi odgovarjala vi«in1 volmb izdatkov. Ker sf^ dali leta 1915, k^kor znano, dve sjT*Kckr*ocnt zopet veliko vsoto 6*4 mih*;nrde kron. Je pričakovati pri-memo podobnega uspeha tudi za leto 1916. i i !Z Adolf Mlekuš, absolviran tehnik, praporščak v rezervi, je padel v ljutih bojih pri Oslavju na Goriškem, kakor je sporočila osmrtnica v sobotno številki »Slov. Naroda-. Pokojni junak je iz široko znane Mlekuševe rodbine iz Bovca. Nadebudni mladenič je imel komaj 23 let, ko je dal svoje življenje za domovino. Razžaloščeni družini naše so-žalje! V Celju ie umrl g. dr. Anton Tu-šar, dvorni svetnik in vpokojeni predsednik okrožnega sodišča v Ro-vinjanu v Istri, lastnik komturnega križa Franc Jožefovega reda. Bolan je bil dva meseca. Truplo prepeljejo na Volosko. Pokojni Tušar je goriški Slovenec, doma iz Dol. Trebuše. Direktna železniška zveza med Benetkami in Gradežem. »Pol. Kor-respondenz« prinaša od italijanske meje poročilo, da italijanska vlada namerava uvesti direktno železniško zvezo med Benetkami in Gradežem in železnico okoli Gardskega jezera. Glede zveze med Benetkam in Gradežem je rečeno, da jo vlada šele proučava, nakar stori svoje sklepe. *Pol. Korrespondenz* meni, da to italijansko napovedovanje novih železniških zvez ni drugega nego prazno obečanje, ki ima samo ta namen, pokazati napram prebivalstvu in nevtralnemu Inozemstvu, da se Italija čuti povsem varno in more misliti tudi že na izvedbo takih načrtov. Kar se tiče zveze med Benetkam in Gradežem, pa vendar italijanska vlada ve, da taka zveza že obstoji, odkar teče železnica iz Cto- 291. štev. ,aLOV£NSKi NAROD*,' one 20 decembra 1915. Stran 3. vinjana v Belvedere, ki je železniška postaja za Gradež! Kar Italija napoveduje, to so »fločiš«, kakor pravi Furlan. Tretji vojaški dan v Trstu se je končal z izrednim uspehom. Nabralo se je 74.000 kron, pač gotovo velika vsota, ki priča sijajno o patriotizmu Tržačanov. Ženska, hujša od psa. V Trstu se je sprla 351etna Ana Ambroževa z neko žensko. Najprvo sta se lepo ozmerjali, takole po žensko, nato pa se je ona ženska zakadila v Ambroževo in jo zagrabila s svojimi zobmi v levo roko in jih zasadila v njo do krvi. Na zdravniški postaji so Ambroževi desinficirali in obvezali roko. Božično drevesce za italijanske begunce v Gradcu. Dne 23. t. m. popoldne bo v Elizabetni šoli božična prireditev za primorske begunce, na kateri nastopi orkester in zbor, se-stoječ iz beguncev. Italijanski učenci ljudskih in meščanskih šol bodo izvajali gledališke komade. Po prizadevanju ravnatelja don Valerija je nabranih za učence že mnogo milih darov. Italijanski podanik Luigi Bon-fadini, ki je imel opekarno v Zagra-ju ob Seči. je bil odveden v neki koncentracijski tabor, tam je bil spoznan za vojaško službo za sposobnega, radi tega ni mogel oditi S. avgusta z drugimi nesposobnimi regni-koli preko Švice domov. Pregovoril pa je nekega podčastnika s stokron-skim bankovcem, da ga je spustil v vlak. Tam pa ga je ustavil graški namestniški koncipist dr. Zohrer in Bonfadini je prišel v Gradcu pred sodišče, ki ga je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Promocija. Odvetniški kandidat Ivo K r a j c e r iz Pulja, sedaj c. in kr. poročnik, je promoviral na zagrebškem vseučilišču doktorjem prava. Valentin Vendramin iz Kojskega na Štegrču št. 78, bivši sluga slovenskega Alojzijevišča v Gorici, prosi svoje sorodnike in prijatelje, da bi se mu oglasili in kaj pisali, ker nima nobenega glasu o njih. Naslov je: Valentin Vendramin, c. kr. vojaški delavski oddelek št. 17, mornariška poljska pošta. Pulj. Preselitev tvrdke. Znana goriška tvrdka Al. Drufovka je prenesla svojo trgovino z usnjem iz Raštela v Gorici v Dornberg št. 182. Dnevne vesti. — Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: kadeta Stanko V e k-1 a r in Josip G r i s a j: nadlovca Ivan Blažko in Rudolf Gostič; četovodje Ivan R o g 1 i č, Fran S 1 e-kovič in Pavel Svetlin; podlo-vec Ivan D r o 1 c in vodje patrulj Makso O g e r č n i k ter Ivan P e č-nik, vsi pri 7. lovskem bataljonu; naredniki: Anton T o p 1 i k a r, Alojzij Z a r n i k in Josip B 1 a ž i č ter četovodje Franc B a č i Č, Franc M a r i n i č, Albert B a č a r, Josip F o n in korporal Peter D a v s, vsi Dri 97. pešpolku; nadlovec Ignacij Hvala in vodji patrulj Fran M e d-v e d in Josip Hribar, 7. lovskega bataljona; dragonec 5. dragonskega polka Oton Kladenšek; podlo-vec Karel Mesec in vodja patrulje Marko V o 1 a n č n i k 8. lovskega bataljona; praporščak Mirko Vrba n č i č m narednik Ivan L u l e J L pešpolka. * Trpljenie avstrijsk-h voinih vjetnikov v Srbiji. C. kr. korespon-denčni urad poroča iz vojnočasnikar-skega stana: Vesti, ki prihajajo o postopanju z avstro-ogrskimi vojnimi vjet-niki v Srbiji, so grozne. Protokolarič-ne izpovedi posameznih vojnih vjetnikov soglasno zatrjujejo, da so Srbi ž njimi kar najbolj surovo in brutalno postopali. Skoro vsi pripovedujejo, da so bili redno klofutam in tepeni. Če se da pomanjkanje, kateremu so bili izpostavljeni naši vjeti vojaki deloma opravičiti z bedo, v kateri se je nahajala srbska armada, kaže vendar način postopanja do bestijalnosti razvito neusmiljenost Srbov, Par posebno grdih slučajev je razvideti iz naslednjih izpovedi. Eden izmed vojnih vjetnikov pripoveduje: Dne 15. januarja 1915 sem našel na negotinskem pokopališču 3 popolnoma nage ljudi. Bili so to ogrski vojaki, ki so ležali v bližnji bolnišnici na legariu in o katerih so Srbi mislili, da so že mrtvi. Prepeljali so jih zvečer v mrtvašnico, ker pa je bilo že temno, jih niso pokopali. Po-nočni mraz jih je vzbudil in jaz sem poskrbel, da so se vrnili v bolnišnico. V zahvalo za to sem dobil 25 udarcev. V Prokuplju sem videl, kako se je zgrudil neki poročnik nezavesten na tla. Ravnatelj zavarovalne družbe „Rosi ja* v Belgradu, ki je spremljal transport vjetih častnikov, je poročnika zagrabil ter ga vrgel v jarek. — Neki pešec izpoveduje: Pri odhodu iz Pro-kuplja je dal stotnik Vojnovič nekega bolnega poljskega vojaka prebosu. Vietniki. ki so se oritožili, da ne dobe kruha, so bili tepeni. — Neki drugi vojak je izpovedal: Pri Kruševcu sem videl transport vjetnikov, katere so deloma bosonoge gnali po železniški progi. Transport se je nahajal baš na železniškem mostu, ko se je približal vlak. Ko so vjetniki zagledali vlak, so mnogi poskakali v vodo ter vtonili. Ali je vlak koga povozil, tega ne vem, — Neki narednik je dal na zapisnik: Pri odhodu iz Niša, sem ostal kot bolnik v mestu. Kot nadzorstveni podčastnik je ostal pri nas narednik Aran-djel Zivković. Ta je nekega avstro-ogrskega vojnega vjetnika, ki se je hotel skriti, ustrelil ter vrgel truplo v Nišavo. Umorjeni je bil inženir. Drugi dan je imenovani narednik ubil na isti način nekega drugega vjetnika ter se je potem še bahal, da vedno stori tako, ako se mu kdo noče vkloniti. — Iz laškega vjetništva se je oglasil enoletni prostovoljec, tehnik Jernej V e r h u n c, doma s Praš na Gorenjskem. Nahaja se v Ostuni di Lecce v južni Italijk Od tam pošilja pozdrave svojcem, prijateljem in znancem. — Kdo kaj ve? Karel Maraš, k. u. k. Fest. - Art. - Baon. 8, Feld-kompagnie 5, Feldpost 608, prosi za blagohotno obvestilo, kje je njegova družina Josipina MaraŠ iz Vojškega Snežatno št. 54 z dvema otročičema. — Prva mestna šola je zabijala dne 17. t. m. žreblje v mestni ^Brainbni ščit«. Zabijanja se je udeležilo pod nadzorstvom svojih učiteljev vseh 528 učencev, ki so zložili za sklad v podporo vdov in sirot v vojni padlih ali ohromelih vojakov 100 K 10 v. Za božićnico vojakom na bojnem polju so pa darovali učenci prve mestne deške ljudske šole 445 zavitkov razne vsebine. Iz daril učencev je podpisalo šolsko vodstvo 300 K 3. vojnega posojila; uči-teljstvo te šole je podpisalo 400 K in starši učencev pa nad 12.000 kron. Bakra in mesinga je nabrala mladina prve mestne šole sedem velikih zabojev, med tem 49 kuhinjskih mož-narjev. — Za slepe vojake. Deželnemu odboru so poslali za nameravani deželni zavod za slepe nadaljnie darove naslednji: Upravništvo „Ilustrovanega Glasnika* 100 kron čistega dobička od prodaje vojnih razglednic; šolsko vodstvo v Zalogu pri Komendi zbirko šolske mladine 32 K; učiteljski zbor c. ki. višje realke v Idriji 1% prispevek mesečnih plač 25 K 46 vin.; Marica Premrov in Vinko de Toni v Begunjah pri Cerknici 4 K; vodstvo mestne trirazrednice na Barju, darilo šolske mladine, 26 K 10 vin. in obresti Matevžetove ustanove 24 K; Jos. Hafner v Ljubljani 20 K, Marija Za-krajšek, učiteljica v Metliki, zbirko pri metliških meščanih 55 K 50 vin.; Juraj Šterk, trgovec na Vinici, 40 kron. Dalje so poslali v isti namen mesto venca na krsto v bojib_ ob Soči padlega poročrika Ivo Šusteršiča, sina deželnega glavarja: župni urad v Strugah 60 K; hranilnica v Strugah 20 K; živinorejska zadruga v Strugah 20 K. — Bog plačaj! — Rdeči križ. Gospod Josip Zidar, posestnik in trgovec v Ljubljani, je podaril Rdečemu križu vnovič 17 K 10 v, za kar se mu izreče pre-srčna zahvala. — Darilo. Gospod Aleksander Gruber, c. kr. tobačni glavni založnik v Ljubljani, je izročil Nj. eks-celenci gospej baronici Karli Schwarz svoto 200 K, darilo za naše junaške vojake. — Darilo. Gospodična Baibina Smole v Ljubljani, je darova-a v prid Rdečega križa 50 kron. — Darilo. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je izročila gospa Konstanca pl. \VaItzel 20 kron v dar za okrečevalno postajo. — Prijazna obetanja. »N. fr. P*.« poroča, da se vrše na kompetentnih mestih posvetovanja glede premem-be predpisov za mletje žita. Dalje pravi, da bo po Novem letu koruza že zmleta in da bo neizogibno prime-šavati drugi moki koruzno moko. Sodi, da se bo povprek primešavalo 50 odstotkov koruzne moke. Tudi se uvažuje, če naj velja še dalje sedanja določba, da se sme na dan za osebo porabiti 280 gramov kruha ali 200 gramov moke. ali naj se ta množina kruha in moke za osebo zmanjša. — Moka pride! Te dni bo mestni aprovizaciji vsled primernega dovoza mogoče odkazati pekom, mo-karjem in drugim trgovcem z moko toliko blaga, da bo pokrita hipna potreba vsega prebivalstva in da se čez praznike ni bati pomanjkanja. — Vzlic temu pa Je neobhodno potrebna največja štedljivost in zlasti se opozarja občinstvo, da bi bila peka potic in drugega prazničnega peciva v teh kritičnih časih neodgovorna lahkomišljenost. — Tudi za pravočasno preskrbo prebivalstva s krompirjem in fižolom so storjeni vsi potrebni koraki. — Težave z dovozom moke. Ljubljana je navezana večinoma na dovos ogrgske moka. Zadnji £*# ie ta skoraj docela izostal C. kr. vlada pomaga mestni orapvizaciji za silo na ta riačin, da ji nakazuje po nekaj vagonov moke iz domačih mlinov, in iz takozvane »železne zaloge«. Upanje je malo, da bi skoraj prišlo kaj več moke iz Ogrskega. Večina mest je slabo preskrbljenih, le Gradec ima menda moke do konca januarja. Nekaj mest si tudi že pomaga z romunsko moko. Žitni prometni zavod pa naročil na moko iz zadnjega časa sploh več ne sprejema. — Moka iz mestne zaloge se bode prodajala ljubljanskim mokarjem in trgovcem v torek, dne 21. t. m., okoliškim pekom in trgovcem pa v sredo, dne 22. t. m., obakrat ob osmih zjutraj. Povdarja se, da je na razpolago za cel teden Ie 600 vreč moke, zato je bil primoran aprovi-začni odsek izdelali razdelitveni načrt, ki je po vestnem preudarku tako narejen, da bo dobil vsaki pek in vsaki prodajalec nekaj moke. Priporoča se torej največja štedljivost z moko. — Krušne karte. »Zeit« poroča, da bodo najbrž uvedene obligatorič-ne krušne karte za celo monarhijo. Dosedai so uvedene krušne karte le V večjih krajih. Tudi razmišljajo me-rodajn: krogi o tem, ali bi ne kazalo deliti karte ter uvesti posebne nakaznice za kruh in posebne za moko. — Mestna aprovizacijia in refe-ra+ o moki. Dosedaj je imel pri mestni aprovizaciji referat za naročanje moke in nakazovanje denaria zanio, ravnatelj knjigovodstva Trdina. Sedaj je prevzel knjigovodstveni rav-nateli mesto mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja tudi referat o razdeljevanju moke. Stranke se na-prošnio, da se v bodoče radi moke ne obračajo več na mestni tržni urad. — Izprememba najvišjih cen za nadrdobno nrodato svinlskegatj mesa v dfi7e'*iem stoHem mestu Liublia- na. Deželna vlada je določila z veljavnostjo za ozemlje deželnega stolnega mesta Lbibljane do nreklica za nadrobno prodajo svinjskega mesa za kilogram naslednje najvišje cene: sprednje, sveže 3 K 12 v. sprednje, nrekaierjo 3 K 44 v, zadnie. sveže 3 krone 44 vin., zadnje, prekajeno 3 K 76 v, svinjska glava, sveži 1 K 20 v, svinjska glava, nrekajena 1 K 68 v, sviniski parkeljcl, sve£t 76 vin., sviniski parkelici, prekajeni 92 vin., svinjska nlinča 1 K 84 v. — Preskrba s premogom. Tovarne za vojaške potrebe, voiaška povelmišrva in zavodi, dalje tovarne 7a apT-ovizacno in za enake namene, ki si las*e pravico do prednostnega tmoštevania pri donavi premoga od premodokonov v Trbovliah. Hrastniku in Zagorjuu. se prosijo, da se obrneio na poveh'st^o črrovoini^ke-ga deTavskeea oddelka v Trbovliah. v slučajih, ako bi se njih pravica do nrednostne dobave premoga ne vpo-števala. — »z sele deželnega odbora. Pred prehodom na dnevni red se izreče g. deželnemu glavarju in rodbini iskreno sožalje cele dežele nad junaško smrtjo sina g. poročnika Ivo Šusteršiča. — Dovolijo se sledeče podpore, oziroma darila: domačemu 27. domobranskemu pešpolku 2000 kron, za božičnico ranjencem v vseh deželnih bolnišnicah 3000 kron, v isti namen garnizijski bolnišnici 500 kron, za cigarete prostovoljnim strelcem, odhajajočim na fronto 200 kron. Posredovalnici za goriške begunce 1000 K. — Dovoli se izdajo posebnega vojnega znaka z deželnim grbom, čigar čisti dohodek je namenjen vojni oskrbi, društvu „Rdečega križa" in zakladu za preskrbo kranjskih vojnih vdov in sirot. — Potrebnim gasilskim društvom se zagotove primerne podpore, katere za slučaj takojšnje potrebe lahko eskon-tirajo pri domačih denarnih zavodih. — Deželni vinarski zadrugi se dovoli potreben kredit za nakup vina. — Pomanjkanje plina in elektrike v Gradcu. V Gradcu je nastalo še večje pomanjkanje plina in elektrike kakor v Ljubljani. Graški magistrat je zato odredil: 1. V gostilnah, trgovinah in kavarnah se sme rabiti le polovica svetilk; 2. razsvetljava izložbenih okenj itd. je prepovedana; 3. stopnišča in hodniki v hišah ne smejo bito razsvetljeni s plinom ali elektriko. Poleg tega je mestna občina znatno reducirala javno razsvetljavo. — Božične pošiljatve. Glasom odloka trgovinskega ministrstva se o božičnem času do 31. decembra brez zadržka sprejemajo za vojno pošto namenjeni zavitki z jestvina-mi, ki se ne pokvarijo takoj, kakor čokolada, suho pecivo, kruh iz posušenega sadja, konserve in podobno. — Poštne spremnica. Glasom odloka trgovinskega ministrstva se ima do nadaljnega v vsem tuzem-skem poštnem prometu pridati vsakemu zavitku po ena poštna sprem- — Imenovanje v deželni službi. Deželni tajniki postanejo s 1. januarjem 1916 deželni komisarji gg.: dr. Ignacij Rutar, dr. Bronislav Fischer in dr. Ferdo T o m a ž i č. Deželnim komisarjem se imenuje koncipist dr. Fran Logar. Na višjo plačilno stopinjo se pomakne pisarniški oficijal gosp. Iv. So tel še k. — Za deželnokulturne-ga tehničnega pristava se imenuje g. Rudolf Rusjan. — Gg. dr. Doljša-ku in dr. Mina f u se prizna za izredno požrtvovalno delo častna nagrada. — Pevski koncert v prid sirotin-skega in vdovskega zaklada priredi tukajšnji kvartet prof. Kozina (gg. Kozina, Dermelj, Završan in Kragelj) s sodelovanjem pija-nistinje gdčne. Danice K o b 1 e r -j e v e, na Štefanovo, t. j. v nedeljo, 26. t. m., zvečer ob pol 8. uri v dvorani Mestnega doma. Obljubjeni spored te dobrodelne prireditve prijavimo prihodnjič. Z ozirom na blagi namen te prireditve opozarjamo cenjeno občinstvo, zlasti prijatelje petja, že danes na njo. — Cepljenje proti kozam pričelo se je z današnjim dnevom na mestnem fizikatu v Mestnem domu ter se vrši ob delavnikih vsak dan ob 2. uri popoldne do 5. januarja. Za predmestje Šiško določena sta 27. in 28. december ob 2. popoldne in sicer se bo cepilo v občinski hiši. Za predmestje Udmat cepilo se bo v mestni jubilejski ubožnici ob 2. popoldne 30. in 31. decembra. Cepljenje je javno in brezplačno in poživlja mestni magistrat vse, ki morebiti še niso cepljeni ali pri katerih je že poteklo več kot dve leti po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti. Predvsem prinesti je tudi še necepljene otroke v prvem letu, k tem cepljenju, in posebno opozarjajo se na to cepljenje osebe, ki so vsled vojnih dogodkov nanovo se naselile v Ljubljani. — Koze. Od 5. do 11. decembra je zbolelo v Galiciji 152 oseb v 55 okrajih (229 občinah) in v Bukovini 108 oseb v petih okrajih (14 občinah) za kozami. Vsi slučaji razen enega so se pripetili pri domačinih. V istem času je zbolelo za kozami drugod še 89 oseb, med njimi pet v Gradcu, 2 v okolici Gradca, 1 v Ptuju, 1 v Ljubljani in 1 v Mošnjah, vsi domačini. — Umrl je v Ljubljani v 72. letu Leo grof Auersperg, veleposestnik in fidejkomisni gospodar na Turjaku ter bivši kranjski deželni poslanec. Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobila Katarina Č e h o v i n, dekla pri vpokojenemu naducitelju Matiji Rantu na Dobrovi. Prazniki se bližajo. Janezu Skodlarju, orožniškemu okrajnemu stražmojstru, je bil v Bičevju iz drvarnice ukraden velik petelin, Heleni Suhadobnik na Glincah en zajec in ena zajkla, Rozaliji Aušič, posest-nici v Društveni ulici, 2 zajca in Mariji Bitenc v Kolizeju 3 kure in dva zajca. Iz vode potegnili so te dni v ljubljanski okolici nekega 25- do 301et-nega neznanega moža, kateri je kake 3 do 4 tedne v vodi ležal. Neznanec ima črne lase in male črne brke, je precej velike rasti in močnega života, na sebi je imel erarično srajco in spodnje hlače ter bolniško haljo. Truplo se je prepeljalo v mrtvašnico D. M. v Polje. Skrivajte vžigalice pred otroci. Pred okoli osmimi dnevi je v Črni vasi Francetu Jankoviču med tem, ko se je mudil s svojo ženo v Ljubljani, pogorel skedenj s senom in nekaj žita. Kakor se je dognalo, povzročil je požar njegov 41etni sinček pri igranju z vžigalicami. Iz Celja. Avstrijska družba za razpečavanje petroleja, ki ima na Ringu v Celju svojo podružnico, je sklenila do preklica oddajati revnim ljudem iz mesta Celja petrolej liter po 48 v. Z ozirom na to, da so cene petroleja po prodajalnah še vedno precej visoke, je treba to dobrodelno akcijo gori imenovane družbe toplo pohvaliti. Iz Slov. Bistrice. Nadvojvoda Franc Salvator je podelil bronasto častno kolajno Rdečega križa z vojno dekoracijo Leopoldini Ilovšek. Zaradi navijanja cen je bil obsojen v Marnbergu trgovec Jožef Wid-moser iz Vuhreda na 400 kron globe, ozir. 40 dni zapora. Prodajal je predrago razna živila, nekaterim strankam pa sploh ni hotel dati moke, dasi jo je imel v zalogi. Iz Maribora. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik v rezervi 97. pešpolka Jože Stepec. Ljutomer. Tukaj je umrl v sredo 15. decembra v 74. letu svoje starosti mnogozaslužni, obče priljubljen m spoštovan učitelj realke gospod Ivan Kryl. Služboval je na tej šoli polnih 45 let ter bil ustanovnik in vesten delavec vseh naših narodnih društev še v svoji visoki starosti. — Časten nui snotninl Prodaja kosti za juho. Vojaška aprovizačna uprava v Mariboru prodaja vsak dan sveže goveje kosti za juho in sicer kilogram po 60 v. Za ravnatelja salin v Kreku v Bosni je imenovan inženir Vladimir Lipold iz znane ugledne štajerske rodbine. Hrvatski list na bojišču. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, izdaja zagrebški domobranski polk na bojišču svoj poseben list »Sodrug«, ki ga urejuje nadporočnik Ivo Klučka. List vsebuje tudi zabavni del. Kino »Ideal«. Danes se predvaja zadnjič štiridejanska drama: »Besna grofica.« Čeprav je film 1600 m dolg, je vendar napeto zanimiv do konca, tako da ga lahko štejemo med učinkovitejše kino-drame. Dalje veseloigra: »Zlata dijaška doba« s Karol Alstrupomv glavni vlogi, in vojno poročilo »Sascha-teden. — Pozor! Jutri in v sredo, samo dva dni, »Usoda grofice Leonore«. Družabna drama v štirih dejanjih; v glavnih vlogi Rita Sacchetto. Zgubljena je bila v soboto proti večeru najbrž na Mestnem trgu rjava svetla denarnica s približno 110 kronami v bankovcih. V denarnici se je nahajala tudi mala svetinjica. Pošteni najditelj naj odda denarnico proti posebno debri nagradi pri policijskem ravnateljstvu ali pa v našem uredništvu. Dežnik je bil zamenjan včeraj zvečer v Narodni kavarni. Dotični gospod, ki je znan, naj ga pošlje na magistrat v popisovalni urad, kjer dobi svojega. * Švedska kraljica v Berlinu. Iz Berlina poročajo dne 18. decembra: Švedska kraljica je dospela danes dopoldne sem. * Obsojen bankir. Gustav Scho-ber, lastnik bančne tvrdke Plewa na Dunaju je bil obsojen zaradi pone-verjenja in kride na pet in pol leta ječe. * Novi indiski podkralj. „Mor- ningpost" izve baje iz zanesljivega vira, da je finančni minister Mac Ken-na določen za naslednika lorda Har-dingesa kot podkralj v Indiji. * Zemunski most popravljen. Iz Budimpešte javljajo: Zemunski most čez Savo, ki so ga razstrelili Srbi ob izbruhu voine, je zopet popravljen. Kmalu bodo po njem vozili vlaki v Belgrad. * Prikrajšani francoski vojaki. Podpolkovnik Rousset se pritožuje v neki razpravi o vojaškem položaju, da se odtrgava moštvu od dnev-nine 25 centimov 2 in pol centima za nakup živil. * Beda srbskih beguncev. »Dai-ly Telegraph« poroča: V Albaniji se nahaja okrog 100.000 srbskih beguncev, večinoma žen in otrok. Med njimi vlada nepopisna beda. Vse-povsodi primanjkuje živeža. * Angleško zrakoplovstvo. Iz Londona poročajo: Sir Percv Scott. poveljnik angleških zračnih f lotil j, je ' bil odstavljen, kar je provzročilo * veliko senzacijo v Londonu. Kontrolo v obrambi zraku prevzame vojni urad. * Samomori v Nemčiji. Nasproti trditvam francoskih listov, da se je število samomorov v Nemčiji zek> pomnožilo, konstatira »Berliner Ta-geblatt« na podlagi poizvedb na me-rodajnem mestu, da se je Število samomorov napram mirnim časom skrčilo na tretiino ter znaša sedaj 1 od 100.000. * Stroški za angleško armado. Angleški finančni krogi trde, da bodo znašali, kadar bo Anglija postavila 4 milijone čet, dnevni stroški Anglije za vojno 130 do 140 milijonov mark. — nCentral Nevvs" poročajo, da bo Anglija meseca februarja razpoložila dve novi posojili v znesku 12 in 7 milijard mark. * Tatinska družba v Budimpešti. Budimpeštanska policija je aretirala strojevodje Gabrijela Bauerja. Emerika Lazarja. Antona Kalten-eckerja, Josipa Bozokvja, Josipa Tamasa in Simona Karolvja, ki so v družbi z Ivanom Klimko zadnjih letih pokradli vse polno zlrezniških pošiljatev. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Primerna Tošična darila v veliki izberi priporoča tvrdka 3«4 Stran 4 •SLOVENSKI NAROD*, dne 20. decembra 1915. 291. štev. Zahvala. Vsem ki so nam povodom prerane smrti nagega iskrenoljubljenega soproga, sina, zeta, strica in svaka izkazali toliko sočustvovanje, vsem ki so ga spremili na zadnji poti, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev, izrekamo tem potom svojo najiskrenejfio zahvalo. 3451 lodbine Pongratz, Klinar, Bartunann. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam dosti povodom bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, gospoda Jakoba Bevca gostilničarja, izrekamo tem potom vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi čč. sestram-usmiljenkam reda sv. Jožefa za vso priskrb med boleznijo in za častno spremstvo pri pogrebu, si. gostilni-čarski zadrugi, vsem darovateljem krasnih vencev in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 19. decembra 1915. 3453 Žalujoči ostali. llm službo pri Šiviljah s 15. januarjem, najrajŠe v bližini ljubljanske okolice. 344$ Kaslov pore upravništvo »Slov. Varoda«. 9 na — se da v najem ===== izurjeni gostilniški kuharici. Plača po dogovoru. Kje, pove upr »Slov. Nar.« 3372 z večletno prakso, z zmožnostjo slovenske n nems"ke stenografije, ter manjših pisar-aiških de!, želi službe. Cer jene ponudbe na upr. »S!. Nar.« pod stencaralinla 3444. I dijaka ali dijakinji Se sprefmeta ori boljši rodbini na hrano in stanovanjo. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3445 Samostojna gosfslca išče z vso sresti Če mogoče s rodbinskim stikorr. Ponudbe pod „čednost 3 v47" a a upravn. Naroda«. Star baker, bakreno posodo, med, svinec, cink, cln 3443 samo za volne namene določeno kupi po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu Teodor Gzechak, Kutinova nI. 23. Na pismena vprašanja takoj odgovor. ^^^^^^^^ 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, ektiocanel v 3 dneh brez bolečin ne izginep s korenino vred z Bi a bal-as ni ona. Lonček z garancijskim pismom 1 I, 3 lončki S 2-90, 6 lončkov K 4.50. Semenj, Konice (Kana) I Posttnch 12 22. Ogrsko. ,842 60.000 kron aaaia glaval dobitek srečk Avstrijskega rdečega križa k.Jlh prihoda]. ir«baa|« mm vri! dne 2. Januarja 1916! atonjta ptBHkt! Zaktmjti punkt! Sračkovno zaaftopatvo 1, Ljubljana. »2» Kontoristinla z 3 letno prakso teli mesto preme- nltl. Vstop lahko takoj 1 3449 Ponudbe pod „Spretna 3449" na upravn. * Slo v. Naroda«. Sprejme se takoj verziran, vojaščine prost trsov, pomočnik špecerijske stroke — Ponudbe pod „Špecerist 344!" na upr. »SI. Nar« .3441 Pozor gospodinje! Za Božič postni paket 41,2 kg OGspoainisKe te K 25'— iz Dunaja proti povzetju, če se pošlje denar naprej, franko. 3433 JBief Pongratz. Dunaj IT.. Motrmfiane 5. in prodajalka z večletnim >Iužbov.miem se tA&Oj ali pozneje Sprejmeta v večjo manufakturno trgovino pod relo ugodnimi pogoji in visokim plačilom. — Kje, pove iz prijaznosti uDr. »Slov. Naroda«. 3442 SANATORIUM-EMONA ZA MCm^ANJE^ngjF^^gO«: -BOLEZNL ' LJUBLJANA • KOMENBKEGA ULICA 4 pRrwaj43R> FR. DERGANC •Trg* mladi mornariški podčastnici žele v svrho korespondence se seznaniti z mladimi inteligentnimi gospodičnami. Ponudbe z natančnimi naslovi v slovenskem ali nemškem jeziku, Če mogoče s sliko pod pogojem, da se na zahtevo takoj vrue. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovi: Miroslav Dolenz, Vladko Plečnik, Janko Mlinar. S. M. S. t>Erzh> Stefanie", Pola J., Istrien, 35 •H (^OEZMATO VINO 3KINO> kkamtjaPICCOLhja t Ljubljani množino ielezo. ksrjtprf ofičnik mih mefokdoj, 1 steklenica 2 kroni. StenoSrafinja zmožna slovenske in nemške stenografije in strotepisia kakor tudi Kontoristinla zmožna vseh pisarniških del, MT se sprejmeta takoj. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 149. 3435 Vabilo »in na rog. z. z o. z. Narodni dom v Kranju, ki se vrši dno 29. decembra t1. v bralni sofel Narodno čitalnico ▼ Kra-= njn ob 8. uri zvečer = s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenie letnega računa in raz- delitev čistega dobička. 4. Čitanje revi z. poročila in ukrepi vsled istega. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Opomba: Po § 28. odst. b zadružnih pravil se morejo dati zadružniki na občnem zboru zastopati po pooblaščenem zadružniku na podlagi pismenega obvestila. Eden zadružnik ne more zastopati več nego 5 članov. Računski zaključek za leto 1914. je na razpolago v društveni pisarni. Trgovoi In proknpovaloi Volni krone - zredi I nepokvarljivo fino pecivo, nudi lep zaslužek. 1 karton SS kosov K 4*—. Razpošilja najmanj 3 kartone po pošti. 3397 Irandt v LJubljani, poita 7. Prodajo se dobro ohranjena okna« vrata, tablo za firme iz trdega lesa, mize, atoli, peči, poatelje, svetilke, pnltl, stelaie, pisalno mize. 3225 Poizve se ▼ Kolizejn Trata štev 0. ksport žepnih električnih svetnik in baterij H. B. HHEBBH, Ljubljana, Sv. Petra cesta sten. Zjjai Avstr. dražba za razpečavanje petroleja, d. z o. z. podružnica v Celju [Ring] „Austrija" petrolej, naznanja, da oddaja do preklica izkazano revnim ljudem v mesta Celju petrolej po 48 vinarjev liter. Radi pozne sezije prodajam po globoko znižanih cenah damske in otroške klobuke, prazne oblike, kakor tudi različen nakit za klobuke. MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg štev. 21. 1 Ustanovljeno 1866. Pleteno in tkano volneno blago vsake vrste, Izdelano od najzntožnejšlh fabrlkan-tOY, katerih zastopstvo Imam laz na tukajsnem trgu sam priporočani kar najtopleje. 8 spoštovanjem C. J. Ljubljana, Mestni trg št, 8. ^ee=e===== išPriplPavna Tožična darila. ^===== Priporoča se za cenjene dame in deklice: klobuke^ kinčane in prazne oblike* športne čepice ter klobukov in čepic iz najfinejše kožuhovine^ ^fitf* zaradi pozne sezije po zelo znižani ceni modni salon ^^^^= cR. Sttuhlt)~ fflasehke ======= Židovska ulica 3 Ljubljana Dvorski trg t Popravila vestno in točno. Zunanja naročita 3 obratno pošto. Velika izbira žalnih klobukov. Čevlji, odlični v kvaliteti in obliki. specialna trgovina čevljev nafti ~ Manah — £jabtjana. tipko VINO prvovrstne kakovosti, več 100 hekto se takoj po ceni proda iz kolodvora Ljubljana. Tozadevna vprašanja na Ljubljana, poštni predal 149. 3436_ Kupim ročni štirikolesni voziček In ročne 3406 1 - L saemR. Sp- Slika fl. 220. Jezice >sn> 3377 s kupuje : po najviSji ceni trgovina K. A. KREGAR IfrMJaaa, Iv. Patra Msta M—13. 18153179 3677