ВМ A.19
KamwanW3ok
Verlag und Schriftleltung: Klagenlurt, Blnnarclcrlng 18, Poatfach 115 / Bezugaprela (Im voraus zahlbar) monatUch RM 1.— trel Haua (elnschlleSllch RM 0.20 ZiiatellgebUhr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachlolgenden Monat werden nur achriftUcb und nur bis 25, dee laulendes Monate angenommen
Nr. 86.
Krainbnrg, den SO. Oktober 1943.
Nezmanjšano lindi boji na Izhodu
Izlalovljeni napadi oklopnjakov pri Dnjepru - Posebni delež zračnega orožja
, Oberkommando der Wehrmacht je dne 2§. oktobra objavilo:
Med Azovskim morjem in Dnejprom je bilo težišče srditih obrambnih bojev tudi včeraj v odseku zahodno od Melitopola. Sovražnikove poskuse, da bi razširil mesto vdora, smo prestregli v trdih bojih na nož, ali pa s protisunkom gibljivih rezerv. Boj se nadaljuje z nezmanjšano trdoto.
V	kolenu Dnjepra so spodleteli številni n»padi sovražne pehote in oklopnjakov pri Zaporožju, severno od Krivojroga in jugozahodno od Dnjepropetrovska.
V	srednjem odseku fronte so Sovjeti znova napadli naše položaje severno od Gomla in nadaljevali svoje poskuse, da bi prodrli v prostoru zahodno od Kričeva in zahodno od Smolenska. Napade smo razbili ali že z združenini topniškim ognjem proti nared stoječim četam, ali pa jih krvavo odbili v trdih bojih.
Pri obrambnem uspehu v prostoru zahodno od Kričeva se je posebno udeležilo zračno orožje, ki je poseglo v boje na tleh 2 močnimi silami letal in letal za boj iz bližine.
Od ostale vzhodne fronte poročajo le o krajevnih bojih pri Kijevu in o živahnem izvidniškem delovanju v severnem odseku fronte.
V	Južni Italiji so v teku silni boji na obeh straneh Volturna. Ponovni napadi- britan-
»ko-eevernoameriških sil зо spodleteli. Krajevne vdore smo odpravili ali zajezili s protisunkom. Od ostale fronte je poročati razen nekaj prask prednjih čet le o brezuspešnem sovražnem napadu ob obrežni železnici se-vernozahodno od Termolija.
V vzhodnem Sredozemskem morju so težka nemška vojna letala z dobrim uspehom bombardirala vojaške cilje na otoku Leros.
Cinična anglešlia nesramnost
Stockholm, 29. oktobra. Kakor sporoča britanski radio, je zunanji minister Eden po svojem prihodu v Moskvi, podaril Krem-
lju album, ki prikazuje obseg po angleškem zračnem orožju v Nemčiji napravljenih škod. Redkokdaj je bil britanaki značaj pred vsem svetom razgaljen na tako nesramen način, kakor se godi v tem poročilu. Anglija se s tem sama izključuje iz vrste kulturnih narodov in se zato ne bo smela pritoževati, če bo svoječasno dobila pobotnico o tem v takem jeziku, kakršnega je sama izzvala.
Stotisočna mina položena
Berlin, 29. oktobra. Povsod, kjer se bojuje nemški pešak v svojih postojankah, se nahajajo v sprednjih ozemljih obširna ' minska polja in minske zapore. Samo en pionirski bataljon je pol&žil te dni v svojem odseku ob Rokavskem prelivu stoti-sočno mino in je s tem bistveno okrepil obrambno moč utrdb in bojnih naprav atlantskega branika.
»Talie so sovjetske pogodbe«
Pogodba o nenapadanju 1939.1, sklenjena samo zaradi priprave boja proti Evropi
Stockholm, 29. oktobra. Sovjetski časopis »Vojna in delavski razred« prinaša omembe vredno odkrit« priznanje, da je Šlo pri г Nemčijo sklenjeni pogodbi o nenapadanju iz leta 1939. po boljševiškem mnenju edinole za to, pridobiti čas za posebno temeljito pripravo boja proti Nemčiji. Za nemška ušesa s tem sicer ne pove nič novega. Tu objavljeno spoznanje poznajo vsi Nemci najmanj izza 1941. leta. To priznanje je zanimivo le zategadelj, ker potrjuje prejšnje izjave sovjetske veleposlanice v Stockholmu Kolontajeve, ki je kakor znano v neki pojasnilni pogodbi ugotovila, da se Kremelj drži pogodbenih dogovorov samo dotlej, dokler služijo njegovim namenom.
Sovjetsko priznanje najdemo v neki razpravi o, sovjetski politiki pred vojno. Kot dokaz boljševiških namenov, skleniti že leta 1939. javno zvezo s plutokraoijo ■—taj-
Kalknia je poslala meslo groze
Amerlkanski novinar opisuje strašne razmere - Luksuzni obedi v hotellli
Stockholm, 29. oktobra. Amerikanski novinar Briggs, ki je bil poslan v Kalkuto, objavlja v listu »Afton Tidningen« pretresljivo poročilo očividca o razmerah, kakršne BO tam; to poročilo se docela ujema z opisi bede, ki so doslej že prodrli iz Kalkute v javnost.
Po njegovih opisih je Kalkuta j)OStala mesto groze. Na cestah so nakopičena trupla, ker oblasti pri obilici vsakodnevnih smrtnih primerov ne morejo zbrati mrtvih trupel in jih zažgati. Briggs je videl tudi nage otroke, ki so brskali v ostankih, katere so zavrnile podgane, žene, ki so bile preslabe za beračenje in so brezupno buljile oči predse, nadalje tudi ljudi obeh spolov, ki jim je bil želodec nabrekel zaradi pomanjkanja. Kontrast med to nepopisno bedo in luksuznimi obedi v velikih angleških hotelih se vidi tudi temu amerikanskemu stricu »grozljiv«. Tam namreč prej ko slej ser-virajo obede s 17 različnimi jedrni. Briggs je mnenja, da so vsi pomožni ukrepi izredno komplicirani. Amerikanske in avstralske ladje so sicer že spotoma, toda ta pomoč pač ne bo segla daleč.
Neko poročilo lista »Nya Dagligt Alle-handa« pravi, da mora biti prva naloga lor-da Wavella kot podkralja, da ublaži to Srozho stisko in organizira pomoč za Ben-sale, kajti preden ni tam popolnoma odpravljena lakota, ne morejo misliti na to, da bi porabili Trirtijo za bazo napadov proti Japonski
Matere zagrebeio živeče otroke
Sanghaj, 29. oktobra. Pretresljivo sliko o položaju, ki je nastal zaradi lakote v Ben-galiji, daje poročilo predsednice vseindijske konference žen, ki je nekemu dopisniku Reuterja priobčila svoje vtise s sledečimi beaedanu: »Videla sem, kako je neka mati poskušala, pokopati svoje živeče dete. Dete eo sicer rešili in spravili v nek dom, toda ko sem videla njegove suhe skrčene ude in njegove tope oči, sem se vprašala, dali ne
bila smrt za to bitje boljša od življenja. Glad je napravil iz ljudi zveri. Mali delav-
ci in naselniki so prodali vse, kar so imeli, in beračijo v mestih za kakšno jed. Ta beda je pa še majhna v primeru s tem, kar se godi v oddaljenih vaseh, katerih prazne koče govore zgovoren jezik. V vseh ozemljih so ljudje dobili malarijo in apatično pričakujejo smrti.
Britanska križarka potopljena
Stockholm, 29. oktobra, britansko admi-ralstvo je v ponedeljek objavilo, da je bila v soboto potopljena križarka »Charybdiš* v Rokavskem prelivu. Rušilec »Limbour-ne« je bil poškodovan in ga je moralo potopiti lastno moštvo.
na obstoji kakor znano že izza Edenovega obiska v Moskvi leta 1935. — opozarjamo na to, da je Sovjetska zveza, kot je to znano veemti svetu, tja do zadnjih mesecev pred ižbruhom vojne 1939. leta ponovno poskušala, tvoriti enotno fronto z »demokratskimi« deželami. Pri med tem sklenjeni pogodbi z Nemčijo je š.l o »TI m o za to, ohraniti mir za določeno dobo in poskrbeti Sovjetski zvezi možnost, da pripravlja nemški poraz...
Sedanja objava boljševiškega organa ima poglavitni namen, predočiti Angliji in Ze-dinjenim državam, da brez Sovjetske zveze ne bi mogle ustvariti nobene povojne organizacije in da se nikakor ne smejo zateči k predstavam o kakšnem angleško-ameri-škem svetovnem gospostvu. Pač pa naj dele svetovno gospostvo z boljševiki, da bodo ti pridobili dovolj časa, da pripravijo prihodnjo fazo po njih nameravanega boja za svetovno revolucijo.
Angleška sknišenosi pod prilisbom Moskve
Nova zahteva Moskve po drugI fronti se druži z razočaranlem zaradi Italije
Stockholm, 29. oktobra. Sovjetska zahteva po drugi fronti je v Londonu vsekakor nekaj izvedla, namreč razdraženost zaradi počasnega tempa lastnih čet v Južni Italiji in zaradi izostanka že dolgo pričakovanih uspehov. Nek moskovski časopis toži, da je nedostatnost vojaških operacij zavezancev več ko očitna, zlasti v pogledu na zaželeno skrajšanje vojne. Sodelovanje med Anglijo, Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo se mora brezpogojno razvijati in ojačiti, toda v sedanjih prilikah najprej na vojaškem polju.
Kako zelo bodo Sovjeti najbrž vztrajali pri uveljavljanju teh svojih vidikov, izhaja iz nadaljnjih stavkov: Sovjetska diplomacija je že doslej manj kakor druge trpela pod pogubnim vplivom iluzij in samopre-vare. Ni nobenega povoda za domnevo, da bo sedaj postala manj jasnovidna — moralo bi se glasiti: brezobzirna in realistič na — kakor prej Globok vpogled dopušča tudi četrti stavek: »Zunanjo politiko morajo določiti strategični in ne ideološki oziri.«
V Angliji, kjer so dogodkom in uporab; takih maksim še veliko bliže nego v New Ycrku, jih dozdevno. vzamtjo nekoliko za-
res, tem bolj, ker morajo iz sovjetskih očitkov zaskrbljeno ugotoviti, da lastni napori na jugu v resnici ne pomenijo mnogo in da nakljub vsem prizadevanjem za enakovredne storitve ne morejo veliko imponirati boljše vikom.
Kakor pravijo verojetna švedska poročila iz Londona, angleške javnosti tudi niso prepričala prazna opravičila generala Alexandra v vzrokih preveč razvlečenega tempa v Južni Italiji in o izostanku obljubljenih uspehov. Londonski zastopnik lista »Nya Dagligt Allehanda« brzojavlja: Ale-xandrovi pojasnilni poskusi niso razvedrili razpoloženja v Angliji. Zlasti ne marajo pritegniti na njegovo utemeljitev, da so Nemci tako znatno ojačili svoje vojne sile, da bi to povzročilo vedno počasnejši tempo. Vznemirja tudi še bolj okolnost, da bi vojni pohod po Alexandrovih namigavanjih v bodoče lahko postal še počasnejši.
»Daily Mail« meni, da se splošno pogreša Alexandrov in Montgomery j ev sigurni prijem iz Afrike, — kar je prikrita ost proti Eisenhowerju. Vse operacije Angležev in Amerikancev naredijo znova nesrečen vtis utrudljivega prizadevanja. Konzervativni
(Nadaljevanj« na 2. itroal.).
3. Jahrgang.
„Tovariši, držite most!"
Posadka nekega mostišča je rešena
^f-PK. — Cez neko reko na jugu vzhodne fronte so stvorili oklopnjaški grenadirji Waffen-^^ mostišče. Daleč naprej je potisnjeno v sovražni sistem utrdb in daje grenadirjem-^^ možnost, napadati sovjetske postojanke z boka. Sovjetskemu vodstvu je to mostišče že dolgo neprijeten trn. Dan za dnevom poskuša uničiti v osredotočenem napadu hrabre branilce te izpostavljene nemške postojanke. Zastonj. Dokler napada samo sovražna pehota, lahko branijo grenadirji- ^j mostišče ob visokih sovjetskih zgubah. Toda kmalu pripelje sovražnik svoje oklopnjake, ki naj podpirajo napad pehote.
Sedaj postaja resno
Če' se posreči Sovjetom samo en predor, se ne more mostišče nadalje držati. Kajti preko reke pelje samo ta edini most. Če ga zavzame sovražnik, imajo grenadirji-samo dve možnosti: ali boj do zadnje pa-trone ali umik na zapadni breg, pri čemer bi morali zapustiti vsa težka orožja. Sovražnik pozna most le predobro. Ve, da je velike važnosti za nemško obrambo. Zbral je svoje sile oklopnjakov na enem mestu blizu mosta.
Začne se srdit boj. Sovražnik je v veliki premoči, Toda proti tej premoči stoji odločna volja nemških branilcev, da se puste raje pobiti v svojih strelskih luknjah, kot da se umaknejo le korak. Bitka divja sem in tja. Lovci oklopnjakov ne pridejo do miru. Pomeriti in streljati. Nabasati in zopet meriti! Ali ne bo še konca teh sovražnih oklopnjakov? Oklopnjake je treba uničiti za vsako ceno. Brez podpore oklopnjakov bodo ponehali tudi pehotni valovi Sov-jetov. Zato leži odločitev boja večinoma na ramah lovcev na oklopnjake. Enajst »T 34« že gori, toda vedno novi še prihajajo. Kmalu vpijejo z vseh strani: »muni-cijo naprej!« Seli na motorjih in vlačilni stroji se odpeljejo nazaj, če kmalu ne pripeljejo municije, bodo predrli sovražni oklopnjaki.
Sovražni oklopnjak se bliža
Sedaj je velika nevarnost. Sovražni »T 34« z na njem sedečo pehoto je pregoma-zil nek protioklopnjaški top, ki ni imel več streliva, in je vzel z največjo hitrostjo smer na most. Blazno smelo je podvzetje sovjetskega poveljnika oklopnjaka. Gotovo ne ve, da je njegov oklopnjak edini, ki se mu je posrečil predor. S tem je mostišče v največji nevarnosti. Če se posreči Sovjetom, da dosežejo most, ga odrežejo ali razstrele, ne pride več strelivo naprej.'Tako je samo vprašanje nekaj ur, če se zruši nemška obramba.
Pet sto metrov še loči »T 34« od brega, ko pridrvi sel na motornem kolesu, mlad ^f-Rottenfiihrer, čez most. Tam! Sovražni oklopnjak! Ali se je posrečilo Sovjetom predreti? Hitro v zaklon! mn šine v glavo. Hitro, predno ga odkrijejo Sovjeti. Toda nato se zave, nekaj se mu vroče dviga v njegovemu grlu. Iti v zaklon znači: moral boš opazovati, kako pridejo nasprotniki do mosta. Tovariši so v nevarnosti, treba je hitro delati.
V prikolici je še en sprijemni naboj. Mora zadostovati. Sicer je blazno, da bi se sam vrgel proti sovražnemu oklopnjaku. Toda vsak vojak je prej ali slej v položaju, ki zahteva vse tvegajočega sklepa in vsak pravi vojak ga bo storil.
Srčno dejanje odloči
Sedaj je »T 34« prišel na sto metrov. Sprijemni naboj ven, nanj! tam, oklopnjak z boljševiki. Streli sikajo, sedeči pešaki so opazili grozečo nevarnost. Dve krogli zdrobita levo roko Rottenflihrerja. Toda tem bolj objame desnica sprijemni naboj. Sedaj je prepozno leteti nazaj. Sedaj velja: vi ali jaz. Razburjeno vpitje čuje sel na motornem kolesu. Stolp oklopnjaka se vrti, pe« ' бакј odskočijo, tla s Jaitje, Sedaj, plo^
stran 2. — Ster. 86.
KARAWANK EN BOTE
Sobota, SO. oktobra 1943.
šča nad motorjem stoji ugodno. Nanjo epri-jemni naboj. Odtrgaj! Opotekajoč pade Rot-tenfUhrer v zapuščeno strelsko luknjo bli-zu mosta, medtem ko se oklopnjak raztrga z oglušujočim pokom.
če bi le ne bolelo, bolela leva roka, ki je ena sama zmes krvi in kosti. Samo ne zgubiti zavesti, dokler živi še nekaj boljšcvi-kov. Sedaj že prihajajo. Samo pet mož je, toda lahko škodijo mostu. Rdeči krogi se vrte pred očmi Rottenfiihrerja. Potegne svoj samokres, strelja, čeprav vidi že vse zabrisano. Potem vzame ročno granato izpod jermena. »Tudi vem naj bo usojeno isto ko meni!« Nato se zruši.
Čez nekaj minut prodirajo grenadirji-ff nekega rezervnega voda proti mostu, da uničijo vdrlega sovražnika. Nimajo več prilike, da bi posegli vmes. Petdeset metrov od mosta gori »T 34«. Trideset metrov stran leži zrušen, ves v krvi, mladi Rottenfiihrer, obdan od treh mrtvih in dveh hudo ranjenih boljševikov. Nesli so ga v senco mosta in so ga obvezali. Mladi vojak je bil v globoki nezavesti. Zgubil je mnogo krvi, snež-nobel je bil njegov obraz. Samo enkrat je odprl vprašujoče svoje oči in ustnice so se premikale. Ne, da bi tarnal, tožil. Samo preprosto je šepetal opomin: »Držite most!«
^^-Kriegsber. Walter Kalweit.
Uspešni boji ob reki Vollnrno
Borba med Azovskim morlem in Dnjeprom - Sovleti pri Kremenčugn odbiti
Oberkommando der Wehrmacht je dne 27. oktobra objavilo:
Srdita borba med Asovskim morjem in kolenom Dnjepra traja ie naprej. Z nepre« atanimi п&раТ močnih ail so mogli SovjetI nekoliko razširiti mesto vdora v prostoru pri Melitopolu. Nasprotno pa eo z visokimi sovražnikovimi zgubami spodleteli sUni napadi oklopnjakov južno od Zaporožja. Izmed številnih v teh bojih odstreljenlh oklopnjakov je uničila 35 brez lastnih zgub' neka etotnija oklopnjakov, ki jo vodi Ober-leutnant grof Ledebur. V kolenu Dnjepra so ostali brez uspeha sovražni napadi, s katerimi se je sovražnik v raznih odsekih zaganjal proti našim položajem. Pri tem je bil prisiljen k boju in uničen nek motoriziran oddelek, s katerim je sovražnik sunil naprej.
Severnozahodno od Kremenčuga je lastni nasprotni napad vrgel Sovjete nazaj v njihova izhodišča.
V srednjem odseku, fronte smo z združenim topniškem ognju razbili ali v boju odvrnili napade boljševikov zapadno od Kri-
fVa Vzhodn frajaio še 1еШ boji
Odbiti sovletskl sunki zapadno od Krlčeva - Zopet 188 letal sestrellenlli
čcva in zapadno od Smolenska. Neznatrfe krajevne vdore smo odpravili i takojšnjim protihunkom.
Rheinsko-westfalska 1в. divizija oklop-njaSkih grenadlrjev, ki jih vodi General-leutnant grof Schwerin, zasluži posebno priznanje za svoje zgledno bojevanje med velikimi odmikanji vzhodno od Dnjepra in pri bojih v mostićču pri Zaporožju.
V nekaterih odsekih južno-italijanske fronte, zlasti ob Voltumu severno od Ca-pue, so se vršili včeraj zopet živahni, za nas uspešni boji.
Nemška bojna in strmoglavna letala so v Vzhodnem Sredozemlju učinkovito bombardirala pristaniške in baterijske položaje sovražnega oporišča na otoku Leros. Uničila 90 v teh vodovjih več sovražnikovih manjših vojnih ladij in oskrbovalnih vozil.
Feldmarsdiall pl. Weidis v SofI|!
Sofija, 29. oktobra. Feldmarschall pl. Weichs je vrnil vdrugič obisk bolgarskemu glavnemu mestu. Razgovore z vojnim ministrom, z načelnikom generalnega štaba, s svetom regentov, ministrskim predsednikom in drugimi merodajnimi vojaškimi in političnimi osebnostmi Bolgarije je navdajal duh eoboJevnlStva, ki označuje nemško-bolgareke odnoSaje.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 26. oktobra objavilo:
Na jugu vzhodne fronte so se včeraj posebno silno stopnjevali boji v odseku pri Melitopolu in jugozahodno od Zaporožja. V V srditi borbi smo prestregli ponovno začete sovražne napade in zajezili nekaj vdorov.
Tudi v kolenu Dnjepra se še naprej vrše težki boji. Naše čete so, razdejavšl vojno-važne naprave, zapustile mesto Dnjepro-petrovsk. Za napad proti Krivojrogu so Sovjeti pripeljali nove moči. Severno od mesta so se že več dni trajajoči boji tudi včeraj nadaljevali brez odmora. Od severozahoda proti sovražnikovemu boku izveden nasprotni napad laatnlh odredov oklopnjakov je sunil v boljševiške nared stoječe čete In a tem bistveno razbremenil pri Krivojrogu bojujoče se nemške čete.
Na zajezenih frontah v prostoru vdora so ostali številni sovražnikovi napadi brez uspeha. Na nekem mostišču severozapadno od Kremenčuga so Sovjeti napadli z močnimi silami, z nasprotnim napadom pa smo jih potisnili nazaj. Jugovzhodno in severno od Kijeva ter severozapadno od Černigova je prišlo mestoma do silnih krajevnih bojev, v katerih smo Sovjete povsod zavrnili.
Zapadno od Kt-ičeva so boljševiki prešli z več divizijami strelcev na široki fronti v napad. V zanosnih nasprotnih napadih smo odpravili mesta vdora in vrgli sovražne napadalne skupine nazaj na njihova izhodišča.
Od bojišča zapadno od Smolenska in južno od Vellkljega Lukija poročajo le o majhnem bojnem delovanju.
Zračno orožje, ki je skupaj z odredi romunskih letalcev zlasti na jugu vzhodne fronte občutno razbremenilo v težkih obrambnih bojih stoječe čete, je v času od 22. do 25. oktobra sestrelilo 188 sovjetskih letal. V tem razdobju smo zgubili 14 lastnih letal,
V Južni Italiji je prišlo do bitk med prednjimi četami v nekaterih odsekih.
Zaščitna vozila vojne mornarice so na morju severno od Drontheima poškodovala dva britanska brza čolna, od katerih je kmalu nato enega potopilo neko nemško letalo.
Nemški brzl čolni so v noči na 25. oktober sunili proti angleški vzhodni obali. Prišlo je do bitke nled njimi in veliko močnejšo skupino britanskih rušilcev, topniških brzih čolnov in zaščitnih bojnih vozil. Potopljena je bila ena britanska stražna ladja in poškodovanih je bilo več sovražnih topniških brzih čolnov. Dva lastna brza čolna smo zgubili. Njih posadke smo mogli večinoma rešiti.
Nad zasedenimi zapadniml ozemlji in v prostoru Sredozemlja so odredi zračnega orožja in vojne mornarice sestrelili 20 bri-tansko-sevemoameriških letal.
Nobenih ameriških ZIvlI v Kalilo
Stockholm, 29. oktobra. Predsednik am-gotov, lord Ronnell, je izjavil nekemu dopisniku londonskega lista »News Chronicle«, da se ne more uporabiti zavezniških trgovskih, ladij za preskrbo civilnega prebivalstva na Siciliji in v zasedeni Južni Italiji. Ker 80 zavezniki po večini zasegli italijansko trgovsko mornarico, ni pričakovati, da bi mogli odpraviti stalno naraščajočo lakoto v Južni Italiji z uvozi živil.
V Neaplju so zaposlili nekaj sto mož, da raztovorijo neko ameriško prevozno ladjo. Ameriška zasedbena oblast je sporočila, da je ta paznik natovprjen z žitom za civilno prebivalstvo. Med delom se je ugotovilo, da je obstajal tovor, če se izvzamejo orožje in vojaškooboroževalni predmeti, eamo if gumija zet žvečenje. ■
IVerazpočen izstrelek v telesu
Seclrnl nož ob Izstrelku metalca granat — 30 cm dolgo granato odstrani operaclla
o delovanju zdravnikov v vojnih bolnicah se malo piše. V večnem boju za zdravje vojakov so zaposleni. En sam primer naj govori za vse.
PK. Ob Ladoškem jezeru, v oktobru.
Zjutraj 80 pripeljali ranjenca. Nekaj ur nato leži brez vsakega zanimanja in izčrpan na operacijski feizi vojne bolnice. Skrbne roke odstranijo s krvjo oskorjenl zasilni povoj, ki se končava na hrbtu nad globoko rano. »Poškodba po granatnem raz-strelku« bere štabni zdravnik na spremnem listu.
Z navajenim prijemom otipava narahlo trebuh ranjenca. Je to izkušena roka kirur-ga-&pecialista za trebušne rane, ki izvaja to preiskavo. Število operacij trebuha, ki so bile izvršene v tej vojni bolnici v enem letu, se bliža prvemu tisoču, veliko število, če pomislimo, da so smatrali operativno zdravljenje strelov v trebuh Se v prvi do-
Finska: #^emči|e ni moči uničili«
Finski časopisi piše]o: „Boljševizem bi izprevrgei svet za stoletja nazaj"
Helsinki, 29. oktobra. Finsko časopisje podčrtava te dni odgovornost anglo-ameri-ških sil za sprostitev boljieviškili želj po svetovnem gospostvu. V Angliji poskušajo nalašč pozabiti, je izvajal časopis »Uusi Suomi«, da se je začela sedanja svetovna vojna radi angleškega jamstva Poljski. Zdi se, da je sedaj pokopana pravica malih narodov, za katere je baje šla Anglija v vojno, in atlantska karta se je razblinila. Noben zaveznik noče vpoStevati volje malih narodov, kateri so zapadli boljše-višktmu stremljenj po oblMlL
Tudi Ust »Ajeo 6uunt»4 poudarja, da je
..4. N8 Oaavtrluii und Orueltcr«!
girnttn, OmbH.. Klrtgfiifuft — VtrUgjltitM r. Hmll Heitltn (ira W»hrdlen»t), — Haupt-FfWMt*	— ZwrMit Mt
Veri** oni) P'JK'k
______; j . v n -------------
boljševizem enak najslabšemu imperializmu, ki bi, če bi zmagal, izprevrgei svet za stoletja nazaj. Vsak narod, ki pride pod pritisk Vzhoda, zapade gotovi smrti. Zavezniki nimajo nobene možnosti, da bi zavrli sovjetski tek. Sicer se je ponovno govorilo o uničenju 90 milijonov nemškega naroda, toda nikdar še o tem, kako življenjskovaž-no je, da se brzda Vzhod. V ostalem je pa jasno, da se ne more velikega nemškega naroda uničiti. Če se 90 milijonov ljudi bori za svoj obstanek, je to taka moč, katere ni moči uničitL Tudi Finci go morali doprinesti v stoletjih svoje Zgodovine hude žrtve in celč njih ni bilo mogoče nikdar zasužnjiti. Finska je upravičena, da se bori do zadnjega moža žoper to usodo in bo to etofila, go, дај gode, ]ur bok, ...
bi svetovne vojne za brezuspešno početje. Zdravniška umetnost je bila od tedaj v svojih metodah tako zelo zboljšana, da je vedno več uspehov. Sedaj je odstotek ranjencev s trebušnimi ranami, ki so zopet ozdravili, vedno večji.
Oprezno tipljejo prsti zdravnika ranjenca preko trebuha, ki je na desni strani na lahno vzbočena. Zdi se, da je železo, ki se je zarilo skozi rano v hrbtu v telo, precejšnjega obsega. Tik pod trebušno plastjo je cbtičalo. Neizmerno grob mora biti ta tuji predmet. »Rentgenski posnetek«, zapove zdravnik. Občutek in skušnja mu povesta, da se nahaja celo v tej bolnici pred nenavadno nalogo.
Kar mu čez nekaj časa nato razkrije rentgenova slika, povzroči, da se presenečen zdrzne. Jasno in čisto se vidijo obrisi malo-kaliberske granate, ki je zarita s konico v medenico ranjenca, medtem ko na drugem koncu napravljeno krilo seže do pod rebra.
»Izstrelek, ki se ni razpočil«, Sine zdravniku v glavo. Očividno je izstrelek sovjetskega metalca granat, ki se je zakopal do popolne nevidnosti v telo ranjenca, dokler niso rentgenovi žarki pokazali njegove slike iz globine telesa.
Izstrelek, ki se ni razpočil, v telesu ranjenca, zelo razstreljiv naboj, ki se razpoči že pri najrahlejšem pretresu in lahko ogroža vsa življenja v bližnji okolici. Ali lahko zdravnik zagovarja, da pri taki nevarnosti izvrši operacijo? Ni navajen, da bi vpraševal po tej nevarnosti, kakor sploh ne vprašuje pred nobeno operacijo, temveč dela, čeprav tudi pri vsem zdravniškem znanju in veliko upanja, da reši ranjenca. Zdravnik ni navajen, da bi se podal, razen pred veličino smrti. Dokler še tli v kakem telesu samo iskrica življenja, se bori za to življenje in to z vsem svojim znanjem, svojo učenostjo in svojimi bogatimi skušnjami.
Nevarna operacija bo. To ve jdravnik. Saj je zdravnik, kirurg. Pazume sigurno skalpirati, olajšati bolečine in rane celiti. Ravnanje z razstrelivi in granatami mu je ifiNadaljevaaj« aa & straaiJb
(шшМШК)
Boraua»k| podtajnlk Tltus Tragos j« na nekem inspekcljakem potovanju ugotovil, da je v romunski zunanji trgovini židovetvo popolnoma Izločeno.
Ena Izmed najnovejših enot Švedske vojn# mornarice, minska krlžarka Aelvenabben, je v torek zjutraj ob obali jugovzhodno od Stock-holma trčila z nekim Švedskim pamlkom la bila težko poškodovana.
V	Južni Italiji je prišlo do ostrih protestnih manifestacij proti Anglo-Amertkancem. V Brlndlalju In drugih mestih eo streljale anglo< severnoameriške čete s strojnicami na cestna demonstrante, od katerih je bilo mnogo mrt« vlh in ranjenih.
Vlada italijanske fašistične republike si M izbrala za sede* mesto Benetke. Preselitev je večinoma že Izvršena.
Iz Tirane poroča radijska postaja v Rdmu, da je razveljavljena! osebna unija med kronq Albanije In krono Italije, ki je bila Izrečen^ za Viktorja Emanuela 1л njegove naslednike.
Argentinska vlada stremi za trgovskimi zve« z ami z vsemi narodi sveta In odklanja mkle4 panje ekskluzlvnlh ali regionalnih gospodar« sklh dogovorov; tako Izjavil argentinski gunaf nji minister general Gilbert.
Nek britanski torpednl čoln, ki je bil trčil na mino, je te dni prlplul v težko poškodova* nem stanju v neko južnoatlantsko pristanišče* na krovu je Imel 30 mrtvih In 24 težko ranjei nih.
V	Alžlru je komite de Oaulla odredil areta« cljo generala Bergereta_ enega izmed prvlH sotrudnlkov umorjenega admirala Darlana.
Napovedovalec londonske oddajne postaje
je izjavil v ponedeljek po razgovoru z brigad-nlm generalom Andersonom, Šefom severno« ameriških bombnikov v Veliki Britaniji, da so pretrpeli zelo visoke zgube.
Zahtevo, naj postane Palestina po vojni žl, dovska država, so postavili v nekem sklepu udeleženci konference angleškega oddelka židovskega svetovnega kongresa v Londonu.
Tudi v Karaklju je izbruhnllfi kolera v zvezi z vedno bolj rastočo lakoto. Angleška cen^ zura preprečuje vsa poročila o obsegu epidemije. Iz Delhlja poročajo samo, da se je smrtno končalo nekaj primerov kolere.
Proti angleškim in ameriškim filmom se o-brača Irski tednik »The Leader«. FIlmi niso samo dolgočasni, umazani In tipični proizvodi Hollyvooda, temveč so izpodnesli tudi narodno zavest irskega naroda.
Da se polaste severnoafriških rudnikov, zapirajo Amerik and lastnike rudnikov. Tako je bil zaprt znani lastnik rudnika Gonon v Con-stantlnu, ker nI hotel izpolniti amerikansklh zahtev glede svojega podjetja.
IfcmNko MIgarmka pogftjanja' o naaaijn^ ureditvi Izmenjave blaga in plačil med obema državama so se v torek začela v Sofiji.
V	sovjetski razsta>i v Alžiru, ki je bila urejena za agitacljske svrhe so našli peklenski stroj med obiskom Bogomolova sovjetskega veleposlanika, pri francoskem komiteju; to poročajo iz Alžira.
Nov kontingent francoskih prostovoljcev se je odpeljal iz Pariza, da se poda na vzhodno fronto. Novi enoti poveljuje stotnik Bridoux, sin generala Brldouxa, tajnika državno obrambe.
Britanski vojni minister sir James Grlgg je moral v Spodnji zbornici priznati, da so nemške čete večino britanskih ujetnikov v Italiji spravile v varnost, preden jih je mogel Ba-doglio izročiti.
30.000 Indijcev je po torkovi uradni objavi postalo žrtev kolere samo v distriktu Malalar v provinci Madras. Ta Številka je bilanca mesecev junija, julija In avgusta 1943.
Tudi Iz Irana poročajo sedaj o novih primerih kolere, ki jih razlagajo s tamošnjo lakoto. Egiptovsko ministrstvo zdravja navaja 48.000 primerov legarja v Egiptu. Vsak teden poročajo o prirastku povprečno 3.000 novih bolezenskih primerov.
Angleška skrušenost pod pritiskom Moskve
(Nadaljevanje a 1. strani.)
list opominja javnost, ki se vedno bolj vznemirja, kljub temu k potrpljenju. Ne morejo verjeti, da bi bila v resnici namera angleško-amerikanskega vrhovnega poveljstva, da bi se na dosedanji način bojevala skozi stotine kilometrov čez italijanski polotok.
V Londonu torej že uvidevajo, da je z visokoletečimi upi započeti italijanski vojni pohod vzlic Badoglijevemu izdajstvu postal težko razočaranje.
Sicilila prodana Angio-Amerlkancem
Milan, 29. oktobra. Italijanski radio poroča o tajni klavzuli v pogodbi o premirju, ki ga je Badoglio sklenil 3. septembra z Anglo-Amerikanci. Bivši kralj in njegov general sta v tej klavzuli privolila v to, da bo Sicilija po vojni ločena od italijanske matične države in dobila »avtonomen statut«^ Izvršbo tega določila, pa so hoteli objaviti šele ob »danih prilikah«.
Badoglio in Viktor Emanuel sta torej izvršila izdajstvo na vse strani, kolikor jima je bilo mogoče. Izdala sta tudi Sicilijo, ki Je po njihovem hinavskem počenjanji* ЕгТа, z	<
Samstag. 30. Oktober 1943.
K Д B A W A У K EN BOTE
Selte 8. — Nr- 8в»
Unverminderte Harte der Abwehr im Osten
Heine Erweiterung fler Einbrudisstellen - In Siiditalien heltlge KSmpIe Im flange
Aus dem Fiihrcrhsuplquarticr, 28. Oktober Das Obcrkommando der Wchrmacht gibt bckannt:
Zwischen dcm Asowschen Meer und dera Dnjepr las der Schwcrpunkt der erbitterten Abwchrkampfe jcstcrn wcitcrhin im Abschnitt we.stlich Melitopol. Die Versuche des Fcindes, seine Einbnichsstelle %u trweitern, wurden in harten Nahkampfen oder im GejenstoS bewegiicher Reserven aufgefangcn. Der Kampf geht mit unverminderter HMrte welter.
Im Dnjepr-Knie sdieitcrtcn bei Saporoshje, nord-lich Kriwoi-Rog und sQdwestlich Dncpropetrowsk xahlreldie feindliche Infanterie- und Panzerangriffe.
Im mittlcren Frontabsdinltt ffihrten die Sowjcts иеие Angriffe gegen unsere Stellungen ndrdlidi Gomel und setzten ihre Durciibruchsversudte im Raum westlidi Kritschcw und westlich Smolensk fort. Die Angriffe wurden entwcder schon in der Bereit-steliung durch zusammengefaBtes Artilleriefeuer ter-schlagen oder in harten Kampfen blutig abgewiesen. Ah dcm Abwehrerfolg im Raum westlich Krltschew hat die Luftwaffe, die mit starken Kampf- und Nah-kampffliegerkraften in die Erdkampfe eingriff, be-sonderen Anteil.
Von der Obrigcn Ostfront werden ortliche Kampfe bei Kiew und lebhafte Aufklarungstatigkeit im nord-lichen Frontabschnitt gcmeldet.
In SQditalien sind heftige Kampfe beiderseits des Voltumo Im Gange. Wiederhohe Angriffe britisdi-nordamerikanischer Krafte scheiterten. Ortliche Ein-briiche wurden im GegcnstoB bereinigt oder abgerie-gelt. Von der Cbrigen Front 1st auBer einigen Vor-postengefediten nur ein erfolgloser feindlicher An-
griff an dcr KOslenbahn nordwestlich Termoli zu mcldcn.
Im ostlichen MUtelmcct bombardierten schwere deut5che Kampfflugxcuje mit jiitem Erfolg milila-rischc Ziele auf der Insel Lcros.
Verstgrkter Drutk Moskaiis anl Ghurdilll
Genf, 29. Oktober. Ein Manifest desExekutiv-ausschusscs der kommiinistisclien Parte! Grofi-britanniens wurde unter der Oberschrift ..Be-schleunigt den Kampf fur den Endsieg" ver-Sffentlidit. Es ware Waiinsinn zu glauben, so lieiBt es in dem Manifest, dafi man den Endsleg schon so gut wie in der Tasche habe. Nur eine zweite Front, die mit der machtigen Sowjet-offensive zusammenfaile, konne Ihn bringen. Die kommunistische Parte! warne die britische Re-gierung und sage ilir, sie verliere das Vertrauen weiterer Teile der britischen Offentiidikeit, well sie die grofie Gelegcnheit, die sich ihr biete, ver-passe. Wer einer erfoigreiciien Kriegfiihrung im Wege stande, muKte aus der Regierung verschwln-den, Grigg, Anderson, Amery und Halifax miilUcn geiien und an ihre Stelle wirkliche Antifaschisten aus den Reihen der Labour treten. Die Labour-Bewegung miisse fiir sofortige Eroffnung einer zweiten Front kampfen.
Dieses Manifest, hlnter dem die Regie Moskaus , deutlicb erkcnnbar tst, versuchte. die Regierung Churchills erneut unter Druck zu setzen, um sie zur Eroffnung der zweiten Front zu zwlngen, die Stalin von seinen Verbiindeten fordert.
Lf.	■> Г tfiW Jr, .7 rr. n Т},ЈгЛ " ^
ж
U
m

Si« kiinnen lucheii...
Kommandant und Besatzungeroltirlieder elnee deutM-hen Sclmellboot«« bummcln durch Ve« nedig, das eie selbet durch entschloesence Zupacken tur tJbergabe zwangcn.
(PK.-Aufnahme: Krlegsberlchter Schwabfk, HH., M.)
Austausch von Schwervsrsohrten in Barcelona Sdiathmatt dem Konig /
Herzlidiste Begrlifiung durA deiitsdie Landsleute - Innige spanlsdie Antellnahnte
Madrid, 29. Oktober. (Eigenbcricht.) Bei etrahlen-dem Wetter, das die Kiiste Im vollen Glanz des mildcn Herbstes am Mittelmeer leudnen lieB, land im Hafcn von Barcelona am Mittwochmorjen der Austausch von deutschen und englischcn Schwerver-wundeten statt. Am Vormittag waren die beidcn dcutachen Schlffe, aus Marseille kommend. im West-dock vor Anker gegangen. In den Vormittagsstunden des Mittwoch fand de' Austausch statt In einer mit den Flaggen des Rciches festlich gescbmiiditen Halle iiberbradite der deutsche Botschafter die GriiBe des Fiihrers und hieB die Soldaten willkommen, Heute, «0 sagte dcr Botschafter. eei es der jastliche Boden Spaniens. den die Heimkehrer betreten. morgen werde cs Deutschland scin, das sIch frcue, mit seinen tapfe-ГСП Sohncn wieder vereinigt *u sein und zusammen mit ihn en den Sieg zu erringen. fiir den sie schon so hohe Opfer gebracht haben. Mit einem dreifachen ..Sieg-Heill" und den Lledem der Nation, die weit fiber den Hafen hinhallten. schloB die Anspradie.
Die Spanier hatten in entgegenkommender und vorsorglidier Weise eine grofie Anzahl von Kranken-schwestern, Tragbahren und Rollstiihlen bercitgehal-ten, die den Verwundetcn auf don deutschen Schif-fen halfen. fiir die Scbwerverwundeten traf bereits Dienstag eine Anzahl von Flugzeugen auf dcm flugplati von Barcelona zur Rilckfiihrung nach
Deutschland ein. Ober die auf ihreo Schiffen unter-gebrachten Heimkehrer ergoB sich nach Schlufi de» offizicllen Aktes ein Strom vob .Blumen und Ge-schenken. Die Falange und die epanische Frauen-ecbaft tibergaben Piickchen und von dcr NSDAP und anderen Organisatlonen kamen Pakeie mit Wein, Konserven. Seife, Tabak, Friichten nnri SiiBigkeiten. Die BdM-Miidel und Hitler-Jungen von Barcelona bracfaten Gaben, die zum Teil selbst gebastelt. kunat-voll verpadct und mit lanjen kindlichen BegriiSungs-briefen fiir die Soldaten verjehen waren. an Bord und sangen deutsdie Volksllcder und filhrten Volks-tanze auf. Aus den Augen der Heimgekehrten und der »le begriiSenden Land.ilente in Spanlen strahlte die Freude Uber die Riickkehr. Die apanl^chen Be-harden-Vertreter. die Im Venein mit dem Rolen Kreuz und den Falange-Organisatlonen In wahrhaft menschllcher und freund*diafilidi;r Wels* alle Er-lelch^rungen ffir defl Austausd) geschaffen hatten. begliickwiinschten den deutsdien Botschafter zn der mannhaften und vorblldlichen HaJtonj det Heimgekehrten.
Im Laufe des Nadimlttage liefen die Sdilffe dann, Tom deutschen Botschafter und alien deutschen Ver-tretungen herzHchst verabschiedet. mit Knr» naA Deutschland aus.
Antijtidische Tendenzen in der englischen Armee
Feststellung von „New Statesman and Nation" - Jildlsđie Erkenntnlsse In England
Gcnf, 29. Oktober. Die enjlische Wochcnschrift i.New Statesman and Nation" berichtet voiler Sorge von „entschlossenen Anstrengunjen". die Truppen im Antisemitismiis zu schulen. Man sage den Soldaten, zuweilen so%ar in Druckschriften, die von inoffiziellcn militarischcn Kreiaen verfaSt seien. dafi die Juden iwar nicht kampftBn, dafiir aber Waren und Hanser aufkauften und Schwarzhande! betreiben. Man kdnne die juden gehcn, wie sle Ihre Gcwinne In teueren Restaurants ausgaben. Das gebe den Soldaten zu dcnken. vor allem. da sie eelbst In den Zeltungen Immer wieder judlscbe Namen in Verblndung mit Schwarzhandelsprozessen auftauchen eehen.
Die englische Zeltsdirlft etellt welter fest. daB »chon leut die Soldaten radikale Ansichten entwlckel-ten. die zum Teil durch Propaganda gefordert wurden. Im iibrlgen beschrankt sle slch auf die Bemer-knng, d&B In der Tat ..elnlge Juden" AnlaB zu aoldcn Feststcllungcn gaben.
Angesichte der Verjudung England:, die alle Ge-blete des Lebene amfefit angefangen von der Borse, den Banken. Uber die Zeltungen, die Kunst bis zu Wirtsdiaft, 1st es kein Wunder, wenn slch der eng-
lische Soldat. »eine Gedanken dartiber macht. Er sieht. daB die Juden den Krleg ale ein gutes Ge-»chaft betrachten ond rlel Geld an Ihm verdlenen, wahrend die Regierung Churchill and die hlnter ihr stehenden Phitokraten die den Krleg angezettelt haben. vom Soldaten verlangen, daB er seln Leben einsetzt. Zu Beginn des Krieges hatte eich das Juden turn bekanntllch sogar der Armet zn bemach-tlgen versucht. tndein es den llidlsdien Kriegsmlnlster Wore Bellsha In die Regierung ediickte. Dieser Prototyp eines englisdien Geschaftemadiers hatte (jenn auch nichts Elligeres zu ton. a Is die Heeresllefernngen an seine Kompllcen zu vertellen. die slch die Taschen schnell und reidillch fflllten.
Man darf aus der Feststellung des „New Stateeman and Nation" nIcht entnehmen wollen. daB nun eine antlsemltlsche Welle liber England gehe. Sowelt Ist es Boch nicht Dazu 1st audi die Vormachtstellung der Juden zn stark. Immerhin sel dlese engllsdie Stlmrn* verzeichnet aW symptomatisdi fiir gewisse Erkenntnlsse. die in der englisdien Armee so gut wie Im Voike Plat* grelfen.
Rmnimien wiiidigt Deutschlands Opfei fiir Europa
Verpfliditung zur Dankbarkelt - Griindlidie Antwort aul amerlkanlsđie Auflorderung
Bukarest, 29. Oktober ,,Einc lachcrliche Botsdigft" bczcichnct der Direktor dcr ..Porunka Vrcmii" Dok-•er RadolescB eine us-amerikanische Auffordcrunj *1 die Vsiker des europaischen Ostcns und Sud-nicht mchr mit Getrcidi- zu be-Jiciern. Neben anderen gewichtigcn Griinden sci das unmoglich, Weil dicae Landwirtschaftsstaatcn damit Ihr eigenes Wimchaftsieben ruinicren wiirdcn, dcnn dcr cinzige Markt, dcr die Produkte des europaischcn SudostcDS normal aufnehme, sei Deutschland, nnd es sei unmoglich, auf dlese Wirtschaftsbczichungcn zu vcrzichten, die schon Tradition jeworden seien.
Radolcsca wcist darauf hin, daB von Deutschland In den ietzten Jahren Tanscnde voti Ziigcn mit Ma-schincn und landwirtschaftlichcn Geraten sowie mit Industriewaren alter Art in die Agrarstaatcn gcrollt ecicn, die ihrerseits als Gcgcnleistung I.ebcnsmittcl exportierten. Die Aufforderung Deutschland nicht mchr zu beliefern, sci um so liicherlicher. als es heute Deutschland sei, das nidit nur seine eigenen Bediirfnisse, sondern auch die BcdUrfnisse der mei-eten europaischen Lander selbst befriedigen konne und dank der guten Bcwirtschaftung der Ostgebiete Buch tatsachlich befriedigt.
..Abet jenseits all dicscr Erwagungen materieller Natur", so schlicBt dcr Aufsatz, „gcbe es auch ein Argument moralischer Art. Es handcit sich um die Solidaritat diesca Kontinente und um dl# Vtrpflich-
tung zur Dankbarkeit, die die Europaer gegeniSber dcm deutschen Blut empfanden, das im Osten zur Vcrteidigunj verjossen werde. Wenn nichts inderes. dann diktiere der Selbsterhaltungstrleb eine elemen-tare moralische Solidaritat absein alter durchtrie-benen Rcchnungen einer rein materlellen Budihal-tung. Dcm deutschen Volk, das tn dieser gigantischcn Auselnandersetzung ohnegleichen sein Bint nicht sdione, das Brot zu verweigern, nur aus Angst davor, daB es uns nicht gczshit werden konnte oder um Herrn Roosevelt cin Vergnugen zn bereiten, wiirde nicht nur ein Verbrechtn gegen die Gesetr.e der Solidaritat bcdeuten. sondcm auch eine ungeheiierljche Undankbarkeit jegeniiber der wahren Hiimanitiit."
Alliierte Verluste bei Flntsdihafen
Tokio, 29. Oktober. Die hcftigen Kampfe zwischen den australisch-amerikanischcn und den iapanischen Streitkraften auf Neu-Gulnca neh-men nach einer Melđung des Kaiserlichen Haupt-quartlers ihren Fortgang. Zurzelt finden beson-ders erbitterte ZueammenstoBe In dem Geblet nordllch von Fintschhafen an der Miindung des Flusses Song statt, Der Feind verlor ungefahr 2000 Tote, 24 Geschiitze und etwa 600 Maschi-nengewehre. Еће iapanischen Verluste sind auf 350 Gefallene tnjegeben,	. '
Die militarischen Ereignisee In Siiditalien haben durch die Vcroffentlichung der OKW-Aufzeichnungen iiber den italienischen Verrat elnen Aspckt erhalten, dcr verworren er.icheinende Entwicklungen in eine klare Folgerichtigkeit einordnet. Eine-einzige Feststellung dieser Aufzeichnungen geniigt. den CWrakter der Siiditalien-Operationen hervortreten zu lasscn. Die Riiumunj des Briickenkopfes Catania muBte in der heranreifenden GcwiBheit de!> Vcrrates befohlen werden. obwohl nach einwandfreien Beobachtungen und Berechnungen diese wichtige Stellung hatte ge-halten werden kSnnen. Das It&lienische Vcrhalten beeinfluBte den deutschen EntschluC. j« llefi ihn als tmumginglidi erscheinen. neehdcm tile Verdacht-momente sich verdichtet hatten. Die Kampfe in Italien gewinnen damit ein joppcltes Gcsicht; es sind Aiweinandersetzungen mit einem siditbaren und einem unsichtbaren Gcgnet zugleich, Kampf im direkten Begegnen von Waffe zu Weffe und dahinter, in der Imrigantenetmosphare des eavoyischen Hofes. dee sdilupfrige, schleimige Jonglieren mit den Federbiillen einer grunJsatzlosen Politik. L lige und Betrug warden nicht etwa aus Not angewandt oder in der Aus- , wcglosigkelt einer verfahrenen Situation, sle sind die konkreten Ausdrudumittel einer Gruppe von hSheren Offizieren. von sogenaunten kSniglichen Reprasen- . tanten, von substanzlosen Politikern (ohfzehntealten Feinden dee faschistischen Regimes, die Ihre Chance wltterten. die ihren ersten Erfolg griinden wollten auf die Auelieferung und den Untergang der deut- ' edien Italien-Vcrbande.
Es fochten in Iteiien nicht zwel, eondem drel Parteien; die deutschen Divisionen, die anglo-araeri-kenlschen Armeen und di-. italienischen Verrater. Die Operetionen an den ieweiligen Kampffronten waren bcunruhigt und onterhohlt von der lis tig sich fort-spinnenden Verderbnis der KonJgsamgebung. Die britlsch-anierikanischen VoretoBe wurden von dem feindlichen Obcrkommando in dem BewuBtsein ge-fUhrt daB seine Erfolge jeweile durch doe italienische Verba I ten bereits gesichert eeien. Dee italienische Einverstandnis mit den frliheren Feinden lieB dlese eine Entwicklung erhoffen die In folgerichtigem Ineinandergreifen die Auslieferung Italiene und den Verlust der deutschen Divisionen herbeifiihrcn muBte.
Die Allilerten hofften nur zu gewinnen bel dem Verrat. Das MiBtrauen gegeniiber den eoldatischen Eigenschaften del Badoglio-Verbande war aber immerhin eo nniiberwindbar. daB sie sich nicht zu gewagteren Entschliissen. die slch aus dem Verrat hatten eufdrangen konnen, bereitfanden. Das 1<ап-dungsuntemehmen von Salerno zelchnet sich auf dem Hintergrund der erfolgten Verraierei als recht zeg-heftes Schrittchen der anglo-amerikanischcn Fiihrung ab. Trotzdem sieben italienische Divisionen im Raum von Rom zwei deutschen Einheiten in einem unvcr-hiltni.smSBigen Obergewicht entgegenstanden. erschien den Alliitrtcn die dortlge Situation als zn un-gesidiert. Sie ahnten wohl. daB ein Verhaltnis von 7:2 den deutschen Verbanden jederzeit die Oberhand eichere. So 1st Ihr Verbalten in den kritlschen Sep-tembertagen als riickbaltlose Anerkennung der deutschen Starke zu werten.
.P'5 deutsche Presse. die deutschen amtlicben und militarischen Stellen haben bis zuletzt die Ehre des Bundesgenossen verteidigt und die allilerten Urteile und Hoffnungen als Beleldigunj zuriickgewiesen. Es llegt dem deutschen Charakter fern in kleinlidier Weise leden Schritt and lede Entscheidung eines be-freundeten Staates zu iiberpriifen oder gar zu beargwohnen. doch liiBt sich die deutsche Grlindlich-keit und Logik auch keineswegs von einem raffinier-ten Vabanquespitler iibertolpeln. DaB In dem Augen-blick als die Karten offen lag en, die Oberraschung nicht uns. sondern nnsere Feinde traf. wird die unter Bcwejs gestellte deutsche geistlge Oberlegenheit die I'rheber und die NutznieRer de# Verrats in eine ver-diente Niedergeschlagenheit versetit haben. Die nn-auffiilligen. meisterhaften Gegenziige des OKW in Ober- und Mittelitalien werden nicht nur als vorbild-llche militarische Leistung In die Geschidite ein-gehen, eie werden den Volkern. die mit uns in Вет riihrunj kommen als Beweis gel ten. daB ein alter Irrturo an Jem Deutsche selbst nicht schuldlos waren, tm 20. Jahrhundert als nnhaltbar abgetan werden muB; Die Deutschen sind keine TrSumer, des alt# MSrchen vom dentsAen Midiel ist veraltet.
Die Vorginge. die sich am den Verrat des italienischen Konigehauses ranken zeugen im Gegenteil von einer er&tranglgen politischen Klarsicht Das deutsche Verhalten war detartlg korrekt gewesen, daB es den VerrStem nicht elnen einzigen plausiblen Grand ffir Ihren Verrat, |a nidu einmal den SAem
Genugtuung im italienischen Venot
Њп Ham Schader
einer Berechligung lieferte. Und dennoch war es ge-' lungen. die vorbeugenden MaBnalimen so umfasseni zu treffen daB dei Vertragsbruch als ein Schlag in« Wasser wirkte f« daB er innerhalb einiger Tage dem Ietzten KrontrSger einer iahrhundertealten Dynastl# Und und Macht kostete Audi der bSswilligste Be-urtciler der Vprgangc in Italien muB elngcstehen. daS Deutschland aus dem Anschlag gegen seine Slid-stelluns in der den Umsfanden entsprechendcn bestea Verfassung hervorging. Was angeeichts des Zerfall* der italienischen Staatsraison und angesichts der Uberlegcnheit dcr allilerten Nittelmeerstreitkr&ft# iiberhaupt noch geleistet werden konnte, ist ohne Abstrich in die Wirklidikeit gestellt word en. Fas4 ware ein GroBtes noch geschehen. Greifber droht# einige Tage lang die Niederlage den Allilerten bei Salerno, und nur die unvcrgleichlidie Obermadit, der erdruckcnde Einsata der feindlichen SchiPfsartillerie entwand Jen deutschen Selerno-Kampfem einea Triumph dieses Krieges. Dennoch wird ihre Tat ein Bravourstiick des soldatlschen Einsatzes bleiben, wim sie, allein auf slch gestellt, mit unsicheren Nachschub« straBen im Rficken, den Feind angriffen, ohne Bw sinnen, ohne Zogern, an den Kampf nur denkend und mit keinem Hensdilag in Furdit am sich selbst. SI# verhinderten die Abschneidung der Apulien-Divisioa und entrlssen so den Briten und Amerikanera dim letzte Beutt aus dcm Italienischen ZerfalL
Wie ein baBllcher Spuk aber zerstobcn die ita«' lienischen Hoffnungen in Oberitelien, Kehraus wa* dort im Sdietten der Alpen und durch die groBen Stiiite der Po-Ebene, die Hafen der Adria nnd dee Lignrischen Meeres feuchte der erfrischte Wind del neuen, sauberen Ordnung, Die an den Alpeniibet^ giingen aafmarschierten Alpini-Diviflionen kameni kaum zu einem GewehrsdiuB, Sie, die die deutschen Truppen fangen und obsperren wollten, hatten nicht viel Zeit, die federnde Energie Romraels iiber sich zu spiiren. Bevor sie recht wuBten, wie ihnen ge'^ sdiah, waren ihnen die Waffen und die Faust«* pfander entrissen. Nicht anders verliefcn die deut4 schen Operationen im Balkangebiet. Die zusammen-' faasende OKW-Darstellung gibt elnen oufechlufi^ reichen Einblick in die zulctzt untragberen Zwei-' deutigkeitcn des italienischen Vcrhaltens den Bandeil in Scrbicn Kroatien, Montenegro und Albaniea gegeniiber. Nun herrschen auch don klare Verhalt* nlsse.
Wenn auch die Anforderungen an die dents did Wehrmacht gastlegen sind, eo ist gleichzeitig audi dirt Sidierheit der besetzten Gebiete und die Verteidigunj dcr wichtigsten strategischen Punkte gew&hrleistet# Churchill erklarte in einer seiner Ietzten Reden, di# italienische Wehrkraft mache etwa ein Zehntel dem deutschen Machtpotentials aus, Er wollte damaW da,mlt sagen, man solle sich kednen leeren HIusioneK hingeben iiber die Bedeutung des italienisdien Ztw sammenbruchs. Es kann heute, nach der ereten КШ" rung des Verlaufs und der Ergebnisse des Verrat# bezweifelt werden, ob Churchill nodi immer auf seiner Verhiiltniszahl beharren wiirde. Wahrsdiein«! lich hat auch er eingeschen, daB die vdllige Aus-' schaltung eines derartig dekadenten Faktore wie dial badoglioh8rige, im Grunde fuhrungslose Italienisdi« Wehrmacht, nidit allein als Verringerung der mittel-europaischen Wehrkraft um cin Zehntel, eondem um eine akute Gefahr ru betrachten ist.
Marsđiall Rommel empHng Grazlanl
Berlin, 29, Oktober. Der Oberbefehlsbaber dec Heeresgruppe Norditallen, Generalfeldmarschall Rommel, empflng In seiqem Hauptquartler dent Minister fiir nationale Verteldlgung und Krleg«-* wlrtschaft der faschistischen Republik Italien, Marschall Graziani. Wahrend der Besprediun;« die im Geiste iierzllcher Freundschaft verlief, wurden militarische und organisatorlsche Fragea erdrtert. An der Bcsprechung nahmen anch die Chefs der Gcneralstšlbe der beiden Marschiile teil.
AnschlleSend empfing Generalfeldmarscball Rommel den Iapanischen Botschafter bei der italienischen Regierung, Exzellenz Hidaka. Auch diese Besprechung war wie die vorausgegangene mit dem Milltarattachi der Iapanischen Botsdiaft yon besonderei Herzlidikclt.
Seite 4. — N*. 86.
RARAWANKEN BOTE
Samstag, 80. Oktober 1943.
Verzopfte Demokratie / »Жвк'"- w<mi
Dae Wahrzelchen der britischen Demokratie let — die PeiUcke! dieses mlttelalterllche Requisit wlrd heute noch von zahlreichen >R€-spektsporsonen« — den >edlen Lorda< des Oberhauses, Rlchtern, Anwaltcn, Geletllchen, hohen Verwaltungsbeeunten, Rektoren usw. — mit steifer WUrde zu ihrcn ebenao altvftter-Jlchen >Staateroben« getragen. AIs Kopfbedck-kung des »Speakers«^ des Untorhausvorsitzen-den, reprasentiert die Perlicke das ganse verzopfte, in jahrhundertealten utid Iftngst Uber-lebten Tradltlonen erstarrte parlamentarlsche System EngJands.
Ohne die Perlicke des Speakers let das Uaterhaus nach der Verfasstmg' Uberhaupt nicht arbeitsfahlg. Eine uralte Oberlleferuiig schrelbt dem neugewahlten Speaker vor, daS er slch von elnlgen Unterhausmltglledcrn mlt Gewalt durch den Sltzungssaal zu selnem >Chalr« CHochsltz) zerren lassen muB. Dlese Sltte geht auf eine Zelt zurtlqk, in der Infolge konstitutloneller Wlrren das Amt des Spre-chers nlcht ganz ungefitlirlich war. Im 15. und 16. Jahrhundert fanden fiinf Speaker eln ge-waltsamee Ende; immerliln stehen ihnen 130 Speaker gegenUber, die friedUch in ihren Bet-ten verschieden.
Welter verlangt die Etlkette von dem frlscli-gebackenen Speaker, slch in seiner Antrltts-rede selbst herabzusetzen und slch durch dlese DemUtlgung gewissermaOen dafUr zu entachul-dlgen, dafl elner so unwiirdlgen PersOnllch-kelt die hohe Ehre zutell wird, den Chair be-fiteigen zu diirfen. Mlt dlesen Matzchen er-wlrbt slch der neue Sprecher aber noch nicht das Recht, eein Amt auszuUben. Er darf jetzt zwar schon eine Icurze Perlicke (bobwig) tra-gen, nlcht aber die bis auf die Schultem her-abwallende, lange Perlicke (fuUbottomed wig), die ihm offenbar erst die zur ErfUIlung seiner Obliegenheiten erforderilchen geistigen Ffthig-kclten vermittelt. Dieses Prlvilog erlangt er erst, nachdem er, natUrlich wiederu'm unter Beobachtung mittelalterlicher Formalitaten, von dem »Gentleman Usher of the Black Rod< dem Oberhaus vorgefUhrt worden let, um sic h dort »in aller Demut der gnadlgen Zustimmung Seiner Majestat des Konlgs zu unterwerfen«.
Dlescr altUberlleferte Humbug, der joden Ab-geordneten dor Llnken dem Fluche dor La-cherllchkeit bjsi seiner Wahleiachaft aussetzen wUrde, hat fUr die britischen Piutokraten den uoBchfltzbaren Vorteil, das Amt des Sprechers, der eine geradezu dlktatorlsche Macht liber das Unterhaus ausUbt, sozusagen erblich ihrer StancJesvertretung, der Konservativen Parte!, vorzubehalten. Wle der verstorbcne Speaker Fitzroy, so is t auch aein Nachfoiger, Oberst Clifton Brown, aus den feudalen Kollogs von Eton und Cambridge liervorgegangen und liiCt hinslclitllch seiner stockkonaervativen Ge-sinnung nlchts zu wUnschen Ubrig. Angesichts * dieses Sachverhalts klingt es wle Hohn, wenn em Abgeordneter, der nebenbei bemerkt seit 62 Jahren dem Unterhaus angehOrt, also das Mandat zu einem Lebensberuf gemacht hat, in dor Wahlsitzung groBartlg versicherte, dafl »jeder Mann und jede Prau, ob in einem SchloB Oder In elner Hlitte geboren, zu der hSchsten Stellung im Lande emporstelgea« kijnne. Wle eehr in Wahrhelt die Konservativen den Posten des Speakers als Ihr »Eigentum« betrach-tcn, erhellt ailein aus dor Tatsache, dafl sle die Wahl Clifton Browns bereits eine Woche vorher der Presse als eln en »PartelbeschluBc bekanntgaben. Dfeses ungenlerte Verfahren veranlaSte den UnabhSnglgen Cunningham-Reid zu einem Protest gegen die Vergewaltl-gung des Unterhauses, das »angeblich der Ur-qilell der Demokratie seln soil.«
Neben der Perlicke des Speakers besltzt das Unterhaus noch eln anderes Symbol seiner WUrde, die »Масе«, eln massivgoldenes Zepter das slch anschelnend aus dem mlttelalter-llchen Streltkolben entwlckelt hat. Ohne dlese
Unter Millionen von deutschen Frauen ist Frau Therese WHdner nur eine, aber gleich tqusenden trftgt eie ihr Schicksal in dieser schweren Zeit und geht den stillen unschein-baren. Weg der Pilicht, der manchmal hart und steinig ist, ohne zu klagen. Wenn wir sie eln Stack Weges begleiten, so leuchtet aus dlesem Schicksal eine Kraft, die manch anderes Schicksal versdhnen mag.
Therese Wildner war ailein. Ihr Mann stand schon lange im Felde, die Tochter war als Luftwaifenhellorin im Westen und der Sohn besuchle auswSrti eine Ober-schule. Aber wenn sie auch ailein in dem kletnen Haushalt war, sie hatte ein gerdt-teit Mafl an Arbeit darin, denn es gait )a nlcht ailein die Zlmmer in Ordnung zu hal-ten und itir den Stall mit den Kaninchen be-Borgt zu sein, sondern auch noch die W&sche der Kinder auszubessern, die ihr diese re-gelmaCig schickten. Das alles aber muBte sie In ihrar karg bomessenen Freizeit erledigen, denn nntertags stand sie Im Kriegseinsalz und war an die Stelle ihres Mannes, des Postboten Ambros Wildner, getreien. Unver-drossen machte sie ihre Zustellung, hatte Immer eln freundliches Wort fflr die Leute, denen sie Post brachte, und wuOte auch zu trOsten, wenn sie einmal eine schmerzliche Kachricht tiberbringen muBte.
An einem Vormittag wurde sie in das Впго des Amtsvorstehers gerulen. Sie betrat die-sen Raum In der zaghaften Erwartung von etwas UnheilvoUem, well seit einigen Tagen schon ein* tlef* Unruhe si« eriafit hatte. Der Postamtmann suchte nach Worten, um die Frau schonend auf die Nachricht vorzub? relten, die er Wr sle bsrelt hlslt, absr Tb-r«s* Wildner war pl&tzllch hellhfirig gewot den und wuBte bereits, dafl das Schicksal gesprochen hatte. Mit wankenden Knien nahm sie den Brl^f entgegen, der Ihr den Heldentod ihres Mannes sur Xoontnis bracht*,
Mace kann kelne SItzung stattfinđen; sle wird daher zu Beglnn jeder Tagung von dem. »Serjeant at Arms« (Oberbotemncister) des Hau-ses In felerlicher Prozession in den Saal hln-eingetragen und auf einem Tisch vor dem Stuhl des Speakers nledergelegt. Nach der Sitzung wird die Mace von dem Serjeant ebenso zeremoniell wieder hinauagebracht. Das ist fUr die Saaldiener das Zelchen, die Lichter zu Ittschen und mlt den in die • Wan-delgJingc hlnausstri5menden Abgeordneten in den traditlonellen Ruf einzustimmen: »Who goes home?« — Wer geht heim?
. Die Abgeordneten bringen der Mace unge-f&hr die gleiche abergiaubische Verehrung entgegen wie Neger im schw&rzeaten Afrika einem Gdtzenbild. Bel dem Ausaug bus dem Sltzungssaal genleBt sie den Vorrang vor den Mlnistem. Als unlSngst einmal der informatl-onaminister. Bracken eiligst den Saal veriassen wollte und dabel dem Serjeant mit der Mace in den Weg geriet, erhob slch auf alien Bftn-ken lautes Mil)bllligungsgeschrei; der Serjeant rettete geistesgegenwartig die Situation, indem er den Minister unsanft beiselte stieG und der ehrwUrdigen Mace Platz verschaffte. Ein andermal hielten ilber 600 Abgeordnete entsetzt den Atem an, els der Arbeiterpar-teiler John Beckett, um die BeschluBfassung Uber einen ihm nlcht zusagenden Gesetzent-wurf zu verhlndern, kurzerhand die Mace vom Tisch wegnahm und damit 41e Flucht ergriff. Diese Episode, die sich im Jahre 1&30 ab-spielte, steht in den Annalen des Unterhauses mit Abscheu und Entrllstung als frevlerlsch-verwegene SchKndung dieses Fetischs fUr die Nachwelt aufgezeichnet.
Auch in der Hausordnung der Commons wimmeit ea von mehr oder wenlger kuriosea Zopflgkeltei;, deren slch die Regieruhg nlcht selten im Einvernehmen mit dem konservativen Speaker bedlent, um der Diskusion pein-llcher Themen oder der Beantwortung liiatiger Fragen auszuweichen. Wenn sich im Unter-
Mange Dlnge, die in einem modernen Krieg eine Roile spielen, sind lechnische Errungcn-schaften miseres Jahrhunderts. Andere wiede-rum sind viel filter, als man gemeinhin an-nimmt. Wer mćichte zum Beisplel annehmen, daQ der Fallschirm schon mehr als 450 Jahre ait 1st? Keln Geringerer als der geniaie Leonardo da Vinci, der nlcht nur ein unsterbii-cher Maler, sondern auch ein groBer, seiner Zeit weit voraneiiender Techniker war, kon-struierte 1480 den ersten Fallschirm, dessen sich freilich lange Zelt nur Gaukler bedienten, wenn sie von hohen GebbLuden herab Schau-sprUnge ausfUhrten. Siameslsche Gaukler-truppen, die mlt derartlgen Fallschirmen durch ganz Europa reisten, machten bereits Im 15. Jahrhundert von slch reden. Alierdings wurde dieses Gerat erst mlt der Entwloklimg der Luftwaffe zur heutlgen Vtfvolikommnung ge-fUhrt.
Das SchieBpuiver wurde in Europa bereits um 1300 bekannt. Der Itailener Lorlni kon-etruierte 1597 das erste HinterladegeschUtz. Das Fernrohr, das ais Feldstecher in einem modernen Krieg eine sehr wichtlge Rolle spielt, entstand um 1600 In Holland. Gezogene Ge-schUtze und Gewehre wurden erstmalig im 17. Jahrhundert hergestelit und bereits gegen Ende des 17. Jahrhunderts begegnen wir der ersten Granate. Der Hlnteriader als Gewehr entsteht 1751, die erste eiserne Brllcke, die sehr bald ihre strateglsche Bedeutung erweist, wird Im Jahre 1778 erbaut. Bereits im Jahre 1800 treffen wir das erste Unterseeboot an, das nicht nur auf dem Papier entsteht. Die erste Schiffsschraube, die 1812 das Licht der
Der Postamtmann trOstete sie und er wollte sie beurlauben, damit sie mit Ihrem Schmerz sich ailein zureehtfinden konnte. Aber Frau Wildner schUttelte nur stumm den Kopf. Sie holte sich Ihre Tasche Im TrSger-saal, nahm das Belleid ihrer Kollegen und Kolleginnen entgegen und machte sich auf ihren Weg. Jeder Tritt war heute schwer. Sie hatte keln frohes Wort auf den Lippen, wenn sie an die TUren kam, aber sie war freund-lich wle immer, Als ihr Dienst zu Ende war, glng sie nach Наив. Jetzt erst konnte sie weinen und in der Einsamkeit ihrer kleinen Wohnung dem Schmerz seln Recht lassen. Lange hatte sie Indessen hierfvir nicht Zelt. Gegen Abend brachte ihr Frau BOhl, die unter ihr wohnte und bei der Eisenbahn t&tig war, ihre klelne Hermine, die sie wflhrend des Nachtdienstes der Frau immer bei sich hatte. Als Frau Buhl von dem Leid der Nach-barln erfuhr, wollte sie Ihre Tochter wieder mltnehmen. Sle wollte ihr nlcht zumuten, daB sle zu Ihrem Kummer auch noch die Sorge um das Kind trage, aber Frau Wildner w hrte ab.
Lassen Sle nur Frau BUhl, das Kind stfirt mlch nicht. Es ist auch gut, wenn Ich nicht ganz ailein bin . . .'
Da glng Frau BUhl getrost zu Ihrer Arbeit. Die klelne Hermine wuflte noch nlchts vom Schmerz des Lebens. Sie war munter wle Immer, epielte im Zlmmer und plapperte mlt Ihrem Mftulchen unermfldlich. Sle fand das Blld des Gefallenen und nahm es In Ihr«
■lit Ihr--" ^indsouqen das В1Ч -ili-nr in der feldgrauen Uniform. „Wann kommt Onkel wieder, Tante Theresf Onkel Bros! hat Immer so schen mlt mir gesplelt*.
Dl# Ftau nahm dam Kind in Ihr# Arm« und
haus ein Minister erhebt, um. »Fremde zu erep№en<, dana Iconn man aiclier sein, da& die Regierutfg, wie dle^ beispielsweise jahre-lang bei Auasi>rachen liber die britischen Scliiffsverlustc der Fall war, irgend etwae zu verschv/eigen oder zu beschBnigen hat, was die Pariamentarier todsicher auch In der mit dieser aithergebrachten Formei erzwungenen Gehelmsitzung nlcht erfahren werden, da, wie Churchill geiegentlich belBend beme'rltte, »nlcht einmal die paar hundert Abgeordneten Imstande sind, ein Geheimnis fUr slch zu be-haiten«. Und wie die Regierung gewisse vor-sintflutlich anmutende Brauche auszunutzen vereteht, um allzu hartnickigen »Volksvertre-tern« den Maulkorb umzubinden, dafUr bot vor einigen Monaten eine Unterhaussltzung eln er-baullches Exempel; Elnlge Abgeordnete, die unmittelbar vor elner dem Ministerprasidenten unbequemen Abstlmmung das Wort zur Ta-geaordnung verlangten, wurden von dem Sprecher darauf aufmerksam gemacht, daU sie nur dann »sein Auge einfangen« kSnnten, wenn sie, entsprechend der Hausordnung, Ihre Meldung sltzend und bedeckten Hauptes vorbr&chten. Obwohl siiCh die botreffenden Abgeordneten daraufhln unter allgemelner Heiterkeit Ta-schentUcher oder Aktendeckel auf die Kopfe legten, wurden sie von dem Speaker, der damit offenbar die veralteten Vorschrlften nlcht als erfUllt gelten lassen wollte, geflissentllch welter Ubersehen.
Viele der parlamentarischen AuswUchse lassen slch daraus erklftren, dafl das Unterhaus — In dem tibrlgens die weiblichen Abgeordneten mlt »Sir« (Herr) angeredet werden, well die alten Statuten die Wahl von Frauen nicht vorgeaehen haben — immer mehr zu elner Ver-sammlung von Mummelgreisen wird. Schon in Vorkriegszelten war nahezu die Hdlfte der Volksvertreter Uber filnfzig Jahre alt. Seitdem hat das 3935 gcwahlte Haus seine Lebens-dauer bereits dreimal verlftngert, so dafl seine derzeitigen Mitglledcr seit nicht wenlger als acht Jahren an, Ihren Sitzen kloljen. Infolge-dessen 1st der Prozentsatz der mohr als FUnf-zigjahrigen auf die erschreckende Hohe von rund SO v. H. hinaufgeschnellt.
Welt erbUckte, gibt auch der Marine eine neue Entwloklimg. Der Revolver tritt erstmals im Jahre 1881 in Erschelnung, fUnf Jahre spelter erscheint das Ziindnadelgewehr auf der Bildflftche. Das erste GeschUtzrohr aus Guflstahl stellt 1856 die Firma Krupp her.
1860 begegnen wir dem Repetiergewehr, und fUnf Jahre spater 1st das Mausergewehr er-funden. Daa Dynamit, das zwei Jahre spSter von Nobel erfunden wird, erweist sich gar bald als eine furchtbare Kricgswaffe. Auch der erste Fesselballon, der 1887 aufsteigt, stellt seine n mllitarischen Wert sclttiell unter Beweis. Daa erste Maschinengewehr .treffen wir 1883 an, wenn auch der Gedanke elner solchen Waffe weit alter ist. Als Lllienthal 1891 selnen ersten Gleltflug ausfUhrt, ahnt noch nlemand, welche Bedeutung das dereinst fUr die Krlegs-fllegeret haben wird. Die Funktelegraphle, heute Im See- und Landkrieg gleich unent-bohrlich, wurde 1896 erfunden von dem genialen Marconi, die der Artillerie neue Wege weist. So beginnt daa Jahrhundert der Technik, indem es eine Fillle von bereits vorhandenen technlschen GroBtaten vorfindet, die es freilich In vier Jahrzehnten aufs erfolgrelchsto cntwickelt und vervollkommnet hat.
WuBten Sie schon...
... dafl der mSnnliche Bitterling elnes der farbenprdchtigsten »Hochzeltskleider« unter den Fischen tragt?
... dafl dem alten Grlechen Heraklit der Aua-spi-uch zugescbrleben wird, der »Krieg sel der Vater aller Dlnge«?
drtickte es an ihr Herz. „Onkel Brosl kommt nlcht wieder", schluchzte die Frau lelse Uber den Kopf des Kindes hinweg. Aber die Worte gingen nicht in das Bewufltseln des Kindes. Dann wurde die Kleine mflde, Frau Wildner brachte sie zu Bett. Sie setzte sich an Те Bettlade, bis das Kind friedllch achlief. Beim Anblick des friedllch schafenden Kindes fiihlte die Geprufte einen linden Trost. Eine Ahnung uberkam sie, daB es etwas Hohes und Heiliges 1st, den Schlaf und den Frieden der Kinder zu huten und daB fur dlese Auf-
Neulich traf ich meinen alten Schulfreund Schultze auf der StraBe. Wir hatten uns lange nlcht gesehen.
, „Guten Tag, Schultzel" — „Guten Tag, S6-rensen, wle geht es Dir immer?" — „Danke sch6n, ganz gut, lieber Schultze! Sag mal, blst Du immer noch mit Fr&ulein MUller ver-lobt?"
„Aber nein, wir — —"
„Das ist wlrklich eusgeieichnetl* rief ich erfreut. „Ich habe mir nSmlioh immer ge-wunscht, daB diese Verlobung auseinandar-gehen soli. Weiflt Du — ehrlich gestanden — dieses FrSulein MUller war kelne Braut far Dlchl Ich habe nie verstanden, was Du eigentlich an ihr gesehen hast! Ersten: war ste ausgesprochen langweilig, in Gesell-schaft sagte sie kein Wort und. wenn andere Leute einen Witz machten, da verstand sie ihn Uberhaupt nicht. Keinen Sinn fUr Humeri Und Frauen ohne Humor tind doch etwas 1 wfoinn sM noch wenlgstenr 1 . •. Ab'?: alcbt 9in!r> Ts) Нчт Du Dir denn nIe Ihre Seine ange sehen? Sle hatte doch ausgesprochwe O Beine, Panorama Beine nennt man so etwasi wenn man durchfotografiert, b#kommt man eln ganzes Landsehaftiblld auf di* Platt«l
"TWg, SCHAtZKiiSTi.£IN
lOozte. M tt Cfxiexl^ielt Qlietz&eJic
Dem Lebendlgen glng ich nach, ich ging die groBten und die Itleinsten Wege, daB ich seino Art erkenne.
Aber wo ich nur Lebendiges fand, da hiirte ich auch die KedA vom Gehorsam.
Alles Lebendlge lut ein Gehorchendee.
Und die# let da# Zw^lte: Dem wird befohlen, der sich nicht eelber gehorchen kann. So ist es dee Lcbendigen Art. iDies aber 1st dae Dritt*, wajR ich hiirte; daB Befehlen echwerer l»t als Gehorchen. Und nlcht nur, daB der Befehlende die ^Last aller Gehorchenden tragt, und daB leicht ihn diese Last zerdriickt! — Eln Ver« such und VVagnls erschlen mir In allem Befehlen; und stets, wenn es befiehlt, wagt da* lA'hendige Rich eelber dran. — Was Uberre-det diw Lel>cndlge, daB es gehorcht und befiehlt und befehlend noch Gehorsam iibt 7 ..,
Wo Ich Lebendiges fand, da fand Ich Wlllen zur Macht; und noch Im WlUen dee Diencn-den fand Ich den Wlllen, Herr zu seln.
DaB dem Stiirkeren diene das SchwMchere, daru Uberredet ea seln Wllle, der Uber noch Sehvvflcheres Herr eeln will: dieser Lust eJlein mag es nlcht entrat»?n.
Und wie das Rlelnere slch dcm GrOBerem hingibt, daB es I.uat und Macht am klclnetni habe: also glbt sich auch dae GroBte noch hln und Jetzt um der Macht wlllen — da* Leben dran.
Das ist die Hingebung dew GroBten, daB e# Wagnis 1st und Gefahr, und um den Tod eln WUrfelspielen.
Und dies Gehelmnbt redcte dam Leben sel« her zu mir: xSiehe, sprach es, ich bin da#, was sich immer sclbcr iiberwinden muB.
... und wahrlich, wo es Untergang gibt und Blatterfallen, siehe, da opfert slch Leben — um Macht!«
*
Eure Lieljo zum Leben sel IJcbe zu eurer hbchsten Hof/nung: und eure hochste Holt-nung sel der hSchste Gedanke dee Lebens!
teuren hbchsten Gedanketi aber sollt Ihr euch von mir befehlen lasKen — und er lautet: der
Mensch ist etwas, das iiberwunden werden soil.
*
«
Die Lieix» 1st die Fnicht des Gehorsams und die Freiheit 1st die Fnicht der Llebe: aber oft llegen Geschlechter zwiechen Frucht und Wurzel.
Da* Befehlen und das Gehorchen ist die Grundtatsache: dae setzt cine Rangordnung voraue.
*
DaB die hochbegaMen Naturen gehorchen lernen, let schwer; denn nur hbher begabten und voUkommnpron Nrtturen grchorcben sle; —.
aber wle, wenn es diese nicht ^bf!
*
WelBt du nicht, wer alien am notlgsten tut? Der GroBes befiehlt.
GroBes voUfUhren 1st schwer; aber da#
Schwerere 1st, GroBes befehlen.
*
Jene geeetzgeberlechen und tyranniechen Geister, welthe imstande sind, einen Begriff fostzuBCtzen, fcstzuUalten, Menschen mlt dieser geistigen Willenskraft, welche dae MUsslgete, den Geist, fUr lange Zelt zu veretelnen und beinahe zu verewlgen wiseen, sind befehlende Menec.hen Im hbchsten Slnnc. ^^ш^тшштшвтшшвштшшшттшттшшшттш gabe auch die Manner drauflen sterben. Sie spUrtc plOtzlich, daB alios Laid im Zukdnitl-gen verlciart wird ,und wie eine Wolke dei Trostes empfand sie diese Gewiflhelt. Ef mUssen immer die Opfer gebracht werden fvir das Glilck der Kinder. Der Schmerz der Gegenwart wiirde einmal die Erlnnerung der Zukunft sein.
Ganz leise erhob sie sich von ihrem Stuhl und glng zuriick in die KQche an ihre Arbeit. Wle ein verklSrender Schein lag das Licht der Lampe Uber ihrem Scheitel.
Aber bitte, ich verstehe, man soil tinea Menschen nicht nur nach selnem Au-fleren beurtellen. Fr&ulein Mailer hfttt* I a andere OualitAten haben кбппеп, die sie zur Idealen Braut gemacht hatten. Hduslich. keiti Sie war aber kelne Spur h&uslichi Meine Schwester war einmal bei ihr einge-laden, da gab es angebrannten Kuchen und... Aber das alles interessiert Dich si-cherlich nlcht mehr, die Episode „MUller* ist fvir DIch wahrschelnlich eriedigt, nlcht wahr? ЕггШе mir nur schnell — wle ist eigentlich Eure Verlobung auselnanderge-gangen?"
„Wir haben vor einem halben Jahr g#.
heiratetl"
Диз dem DSnischen von Peter SOrensen
Kuiiositttten aus aller Welt
Ein amerlkanischer Gelehrter hat nacb 'ahrelangar aufreibender TStlgkelt da# Br» tabni# seiner rastlosen Forschungsarbeit der iffentllchkelt Qbergeben. Und *e vrltsm wir nun endlieh, daB die Zwiebeln, welche ven den Arbeitern belm Pyramldenbau In Agyp-ten verzehrt wurden, mlt Inegeiamt 9,216.000 DoUac xu b#w#rt#a lind.
Der Fallschirm isl 450 Jahre alt /
ТЧја mrrTnoTiInDa Tffuloflroif / Frouenschicksal von heufe /Eizfthluns vom Helden-1/lu UUlllulllubu iUyiwijnLuil / turn des Alltags / Von G. H. Zogenreuth
POinllCllBS ErlObUiS / Die wuge Kurzgescbichte
Sobota. 30. oktobra 1943.
RARAWANKEN BOTE
stran 5. — štev, 83.
Arbeilsmaideii \ Hoilelnn so se poslovile
Poslovilna prireditev v taborišču - Nove Arbeitsmaiden bodo pomagale kmetom
v Hoflelnu, kjer не nahaja prvo taborišče Arbeitadiensta ženske mladine na Gorenjskem, Bo povabili preteklo nedeljo popoldne RAD-Maiden k elovesu. Skozi sedem mesecev so pridno pomagale Maiden kmetom HSflelna v gospodinjstvu, na vrtu in polju In so prinesle tudi pri pogosto zelo težkem delu vedno nasmejane v vse hiše živahnost In veselje.
Na svoje veliko veselje so pozdravila dekleta na dan slovesa poleg prebivalstva H6flelna in mnogih gostov Iz Kralnburga tudi kom. Krels-lelterja dr. Pflegerla, kom. Landrata Mlchelsa, KreisbauemfUhrerja Elxelsbergerja in Arbelts-fUhrerja Nftdinga. Tekom vesele popoldanske zabeve je povzel besedo Krelslelter In se je tudi v Imenu prebivalstva Hfiflelna zahvalil dekletom za delo, ki so ga vrSile v preteklih sedmih mesecih. Vesele pesmi so se menjavale z lutkovno predstavo, pri kateri je vedel povedati GaiperCek različne vesele dogodivščine deklet in gostov in predstavo brez priprave »Doktor Vseznal«.
Ob zaključku so bili povabljeni gosti na malo zakusko v taborišču RAD, kjer je vsem zelo teknil jabolčni zavitek, ki so ga same spekle.
Vsi gosti so zapustili HOfleln prepričani, da Arbeitsmaiden ne bodo pozabile svojega eluž-bovemja v H6flelnu in da bodo drugo polovico vojnega službovanja na drugem mestu izvršile z enako vnemo. Prebivalstvo HOfleln pa z veseljem pričakuje »svojec Arbeitsmaiden sledečega polletja, ki bodo gotovo ravno tako pridobila zase srca kot prve, ki se sedaj poslavljajo.
Poslovilna slovesnost KHD-Maiden Krelsa Krainburg
v slavnostnem prostoru Kreisleitunge sta se poslovila Kreisleiter Pg. Dr. Pflegcrl in Mai-denoberilUhrerln Wabnig ob prisotnosti več gostov od v Krelsu Krainburg zaposlenih Krlegs-hilfsdlenstmalden. MaldenoberfUhrerln Wabnig je' podala kratek pregled o preteklem polletju, v katerem so bila različno zaposlena dekleta v zvezi z Relchsarbeitsdienstom v Kriegshilfs-dlcnstu In je poudarila, da so dekleta vršila svojo služlM) v popolno zadovoljstvo In priznanje. S prisrčnimi besedami se je poslovila 'MaldenoberfUhrerln od svojih deklet In je izročila vsaki spominsko Iglo RAD. Nato je povzel besedo Krelslelter Pg. dr. Pflegerl, se "zahvalil Krlegshllfsdlenstmalden za njihovo delo in je posebno poudaril, da je za nje posebno častno, da ao pomagale v ozemlju kot je Gorenjska, katero je pripeljal FUhrer nazaj v veliko usodno skupnost nemškega naroda, in da 80 izpolnila vrzeli delovnih moči, s čimer so vršila zaslužno obnovno delo. Zunanjo oskrbo, zadnjo vzgojo Relcha, so sedaj prestala dekleta in stopajo v življenje. Preprosto, vtisa polno poslovilno slovesnost je zaključila pesem, ki jo je pela ena Izmed Krlegshllfs-dlenstarbeltamalden. Nato so prebila deklet«. ■ svojimi voditeljicami v družbi gostov še nekaj veselih ur v prisrčnem tovarištvu.
Velilci apel NSDAP v Erainburgu
v svečano okraSeni dvorani strankinega doma je govoril v ponedeljek, 25. oktobra, Krelslelter Pg. dr. Pflegerl celokupnemu Kreis In Ortsgruppenstabu z Blocklelterji, Gllede-rungsfUhrerjl in nemškimi zaposlenimi močmi. Najprej je zavzel svoje stališče o splošnem političnem položaju. V svojih nadaljnjih Izvajanjih je z jasnimi besedami podal stališče glede razširjenja napačnih vesti po sovražni propagandi. Apeliral je na zdrav človeški razum vsakega posameznika, da naj ne verjame vsakovrstnim vestem, ki poskušajo zrahljati moralo v zaledju, nasprotno, da se vedno ener-
gično nastopi proti tem vestem. Nato je obravnaval delovni načrt v Krelsu Krainburg za prihodnji čas, ukrepe o protiletalski zaSčlti, katere je treba strogo izpolnjevati in o naporih, da se stanovanjsko vprašanje pravično reši.
Končno je pozval vse navzoče, da so vedno zvesti FUhrerju In njegovi oboroženi sili, da Imajo zaupanje In sodelujejo skupno z nemškim narodom, da bo vse storjeno, da se skupno s fronto zmaga v vojni. Ortsgruppcnlelter Pg, Mg. Jungschafar se je zahvalil Krels-leiterju za njegova Izvajanja in jo zaključil prireditev s starim bojnim klicem trikratnim Sleg-Heil Fiihrerju.
Kazen za ta]ni zakol
Michael Bo.chlnz Iz Oberferniga št. 14, Kreis Krainburg je od spomladi 194.2. leta na svojem v zakup vzetem posestvu v Oberfer-nigu 14. brez dovoljenja zaklal vsega skupaj 6 telet z okrog 300 kg žive teže in dve svinji z okrog 140 kg žive teže in meso naprej prodal osebam brez prejemnega dovoljenja. Nadalje je od decembra 1941. leta pri vseh štetjih živine navajal napačne podatke o staležu svoje živine, da je lahko izvrševal tajne za-kole. Njegova žena Maria Bohinz mu.je pri teh zakolih pomagala. Mihael Bohinz je bil zaradi tega obsojen na pet let ječe In njegova žena na šest mesecev zapora. Zaplenjeno meso in kože so zapadle v korist države.
V današnji vojni je eden Izmed poglavitnih pogojev za vzdržanje In s tem za končno zmago, da je urejena prehrana prebivalstva in da se razpoložljiva živila pravično razdele. Zakonca Bohinz sta se proti temu s svojim ravnanjem najtežje pregrešila, pri čemer je pač bila krivda Mihaela Bohlnza daleko večja od one njegove žene. Njegov pohlep, da v danaS' njem položaju veliko zasluži, ga je zapeljal k dellktom. Da je pri tem dajal napačne podatke od ostale živine pri ponovnih štetjih živi-
ne, samo da bi tem bolje prikril tajne zakole, kaže, kako načrtno in brez pomislekov je pri tem postopal. Razume se samo ob sebi, da je bila tukaj umestna ustrezno ostra kazen, da ве zažčiti prebivalstvo in da se, kakor je potrebno, zastrašijo elementi Eohinčevega kova.
Melt Kialn&urg
Krainburg. (Sprememba v komlsa-ričnem zastopstvu Landrata.) Ko-mlsaričnemu Landratu Kreisa Krainburg, Re-gierungsratu Aibrecntu Micneisu je biia zaupana nova upravna naloga. S svojim neumornim delom, s katerim je obvladal svoje obširno področje, s svojim vedno prijaznim in postrežljlvlm bistvom se je v vsem Krelsu zelo priljubil. Sodelovanje z oddelki stranke, uradi in oblastmi je bilo vzorno. Z Regierungsratom Michelsom zgubi Kreis Krainburg zvestega sodelavca in pospeševalca nemštva. S komisa-ričnlm zastopstvom Landrata je bil poverjen Oberreglerungsrat Dr. Unterkreuter Iz Wolfsbcrga.
Kralnhiirg. (Dva tovorna avtomobila sta trčila.) Na SeelandstraUc v Fal-kendorfu, na ostrem ovinku pri šoli, sta trčila dva tovorna avtomobila. En avto jo bil hudo poškodovan, ena oseba je bila lahko poškodovana. Kraj nezgode je zelo nepregleden.
Krainburg. (Iz prosvetnega življenja.) V novembru 1943. bo prirejena zopet cela vrsta priljubljenih prireditev KdF. Petje in plesi ter vznesena artistlka bodo nudili v okviru oskrbe vojakov in tudi meščanstvu prav gotovo lepe, razveseljive predstave. Pod naslovom »Melodija lepote«, orkester Neroth, »Kar radi vidimo in sllSlmo«, variete, »Nesmrtne melodije«, glasbeni venček znanih opernih In operetnih' melodij se bodo vršile te prireditve, katerih začetek bo pravočasno objavljen.
Sel7,iM!h. (Sprememba na občini.) Dosedanji občinski komisar Meister d. Gend. in PostenfUhrer Max Mayer je odložil svoj urad ra-dl zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto je bil postavljen domači posestnik Matthias Schmled, ki poleg tega opravlja še razne druge častne službe.
(Jm ^rennpunlkt de& TagoA
V žarišču dneva
Aus dem Hreise Ratimannsdoff
ABUng. (Koncert narvlške godbe v tovarni KIG med odmorom.) V soboto popoldne je priredila koncert godba nekega polka gprskih lovcev v AlJlingu. Potem ko so bile BDM vse okrasile z cVetlicaml, so pod vodstvom tovarniške godbe odvedli drage goste v tovarno. Pri vhodu je pozdravil godbo glavni ravnatelj N o o t, ki je nato predvajala delavcem skrbno Izbran spored. Navdušeno so poslušali vse umetniško Izvajane komade. Vedno ponovno so jih prekinjali z burnim pritrjevanjem, kar je veljalo tudi kvintetu Iz vrst godbenikov, ki je prednašal dve pesmi Iz Karn-tna, o. čemer je šla splošna sodba delavcev, »da kaj tako lepega v ABlingu še niso slišali«. Naj bodo ti glasovi iz vrst delavcev godbenikom In njihovemu dirigentu najlepša zahvala. — Nato so povabili goste na zakusko v kazini. Tovarniško ravnateljstvo In Ortsfratien-schaft sta vse storila, da so se gorski lovci prijetno zabavali. Krelslelter dr. Hochsteinor je prosil godbo, da sporoči hrabremu polku in njegovemu gospodu Generaloberstu Dietlu želje ABlingerjev za nadaljnjo vojaško srečo.
ABling. (Otvoritev poslovalnice In učne kuhinje.) Prod kratkim se je v strankinem domu otvorlla posvetovalnica in učna kuhinja NS-Frauenschafte. ZellenXrauen
so pripravile pod votlstvom BeratungsstcUen-leiterin gdčne. Poltlscharjcve lepo čajanko; po ogledu učne kuhinje se je vršila to-varlška zabava.
Dr. F. 3. Luku
AusschneidenI Anfbewahren!
n)e.ntSLali melkediSbeh and pxakfisek
Naši vojaki pozdravljajo domovino
z atlantske obale pošiljajo pra prisrčne pozdrave svojim materam, očetom, bratom, sestram, prijateljem In znancem gorenjski fantje; Kalan Janko, Ober Wesnltz; Mulej Janko, Un-ter Llpnltz; Kern Stanko, Zlrklach; Franko-vlč Ciril, Vlrmaschc; Langerholz Leopold, Alt-laak; Kunstel Andrej, ZwlschenwHssern; Kožuh Pavel, Laak a. Z.; Jurjevlč Anton, Lutschne; Dolenec Janko, Lutschne; Markel Franz, Pozirno; Bencdlk Vinko, Knafze; Jereb Vinko, Lutschne; Je^eb Viktor, Woditz; DoU-nar Franz, Schwarzenberg; FleSar Edvard, Podgrad; Buh Jožef, Schwarzenberg; Anžur Johann, Podgrad; Lublč Stanko, Volavlje; Ostrež Franz, Volavlje; Zaje Franz, Mali Vrh; Marklč Franz, Dolga, Noga; Novak Ciril, Ga-brje.
Pozdravi za fronto ob Ledenem morju
SUO zabojev najlepših lavantlnsklh jabolk je bilo odposlanih na visoki Sever, obenem z najlepšimi pozdravi prebivalk Wolfsberga in o-krožnega referata >Soldatenbetreuung«. Tudi letos je raj KUrntna veselega srca izbral iz pridelkov najlepše in najboljše darilo In drag spomin za oddaljene vojake In vse odpravil z vso previdnostjo in skrbjo. To delo je opravila NS-Frauenschaft,
So sretu
222. Stunde.
Filr den Schuhmacher und Schuhverkiiufer.
Za čevljarja In prodajalca čevljev. Sohlenschoner, der — prevleka za podplate Haferlschuh, der — haferlski čevelj (trden •
• nizki gorski čevelj)
Sandale, die — sandala, opanek Tuchschuh, der — sukneni čevelj Filzschuh, der — čevelj od klobučevine Patschen, der — copata	'
ungefuttert — brez podloge SchnallenverschluB, der — zaklopna zaponka
Hausschuh, der — copata Schafleder, das — ovčina Pantoffel, der — copata, šlapa, papuča Spaltlcder, das — razcepno usnje Spagat, der — motvoz, vrvca (špaga) Riemen, der — Jermen Stockelschuh, der — visoki čevelj Chromleder, das — kromovo usnje Lederimitation, die — posnemanje, posnetek (imitacija) usnja Werkstoff, der — blago za izdelavo Segelleinen, das — jadrovina DruckknopfverschluB, der — zaklep z za-
klopnikl	"
Schneeschuh, der — enežka Obertell, der — zgornji del tJberechuh, der — vrhnji čevelj, galoša Einlage, die — vložek Schuhltrecker, der — čeveljski raztezalnik £n»t«MlOl
Schuhspanner, der — čeveljski natezalnik Ledergamaschen, die — usnjena golenica Pasta, die — pasta Schuhpflcge, die — skrb za čevlje impragnieren — prepojiti, impregnirati Glanz, der — lesk Tube, die — tuba
Trockenputzmittel, das — suho snažilo Schuhloffel, der — nazuvnik Spangenschuh, der — čevelj za zapcnjanje Krokp — kroko niederer Absatz — nizka peta fester Absatz — trdna peta ,
flacher Absatz — ravna peta Einlage, die — vložek Lackauflage, die — lakasta prevleka Schntirschuh, der — čevelj na stogie, ve-zanka
Halbschuh, der — nizki čevelj
Lackbesatz, der — lakasti obšiv
Lackstreifen, der — lakasti kos
Steppverzierung, die — prešivni okrasek
Zierstepperei, die — okrasno p"^"4'anje
nett — ličen. Čeden
bequem — udoben, zložen
8,%iart — poseben, aparten
LaBche, die — jezik (pri čevlju)
weiches Leder — mehko usnje
Tuch, das — sukno
Besatz, der — naSiv
kuhloder, das kravje usnje
Карре, die — kapica
fetten,—
ZaUonca Albert Deietler in žena v Hirech-bergu (Saale) sta dobila sina kot 16. otroka. Deietler je vdruglč poročen; Iz obeh zakonov je vsega skupaj 27 otrok.
V	kopališču Prerovu ob Vzhodnem morju so pogoreli ena stanovanjska hlSa in dva hleva. Samo pogumen nastop mož in žena v vasi je preprečil nadaljnje razširjenje požara. Dognali BO, da so veliki požar povzročili otroci, ki so z vžigalicami prižgali slamo.
Po nekem napadu anglo-ameriSklh zračnih gangsterjev je šel nek 63 let stari delavec mimo prodajalne cigar, ki je bila poškodovana po bombah, pa se ni mogjel upreti skušnjavi, da si ne bi prilastil 50 gramekega zavoja tobaka. Ko si je pa na svojem delovnem mestu hotel natlačlti tobak v pipo, se je izkazalo, da je bil to le z žagovlno napolnjeni, za Izložbeno okno napolnjeni zavoj, čeprav se je tako hudo prevalil, se je moral zagovarjati pred posebnim sodiščem kot narodni škodljivec. Sodišče ga je obsodilo na eno leto ječe. Kazen je sicer ostra, vendar pravična, ker služI varovanju narodnega občestva.
V	Kommernu pri ,Eusklrchnu (Westmark) je nek deček pil iz steklenice tekočino, ki je Imela okus po sladkorju, v resnici pa je bila strupen preparat za zatiranje muh. Deček je, dasl 80 ga takoj prepeljali v bolnico ,kmalu nato umrl v allnlh bolečinah. Nek drug otrok, ki mu je deček ponudil piti od te tekočine, jo na srečo odklonil.
Redka najdba se je te dni pripetila kmetu v neki vasi v Westmarkl. Ko je spravljal krompir, je izkopal prstan, ki ga je bila zgubila njegova prababica pred 150 Itti. Na peročaeni prstanu je bila letnica 1764.
Nrk Iz Frlt/.dorfa pri Eusklrchnu je na sprehodu nenadoma slišal žalostno vreščanje otroka. Ko je nekaj časa iskal, je našel v nekom yrtu otro6W voziček^ ob robu vozička j*
Auch heuer Weiliiiaehtssonderruteilunt;!
Tudi l«-lo» pi)«taua bnžlčiiii dodelitev Auf Grund der Leistungen der dcutschen Land-wirtschaft und der planvolicn Bcwirtschafiung der landwirtsdiaftlidicn Erzeugnissc ist cs moglid), auch in diescm Jahre wicder dem deutsaien Volk zu Weihnadnen neben den laufenden Lebcns-mittclrationen Sonderzuceilungen zu gewahren. Es erhaltcn alio Verbraudier einschlieislidi der Selbstversorger joo g Weizenmchl und	g
Zucker, ferner werden alien Versorgungsbereditig-ten und nichtlandwirtsdiaftlidien Sclbstversorgern 125 g Butter zuseteih. An jlle uber 18 Jahre aken Verbraudier cinsdilicftlidi der Selbstversorger werden auRerdem 125 g Zudierwaren oder 100 g Zudcer, 50 g Bohnenkatfee und eine halbe Flasdie Spirltuosen ausgegeben. Kinder und jugendlidie bis zu 18 Jahren einsdilicfilidi der Selbstversorger dieser Altersstufe erhaltcn 250 g Zit&erwaren oder 200 g Zucker
Die Ausgabe erfolgt auf besondere Lebensmit-telkarten, die mit den Karten der 57. Zuteilungs-periode ausgegeben werden. Bohnenkaftee und Spirltuosen sind von alien Verbrauchern uber iS Jahre aus Grunden der besscren Verteilung hi: zum 3. November Jurdi Abgabe des Absdinittes N 29 beziehungsweise N 30 der Niihrmittelkarte 55 bel den Klemverteiler vorzubestellen. D e Verbraudier hiben die Vorbestellung auf Grund dieser Verlautbarung vorzunehmcn. Der Klemverteiler versieht die Nahrmittelkarte mit.eiiiem entspredienden Vermerk. Die Karte ist spater beim Bezug des Bohnenkaffces und der Spintuosen vorzulegen.
9. Schuljahr nur ausnahmsweise
Lc Izjpmr>nia 9. ftolsko loto Der Reidiserziehungsmlnister teilt in einem Erlifi mit, daG der freiwillige Weiterbesudi ,<^r Volksschule uber dl: Beendigung der Sdiulpllicht hinaus kiinftig nur zugelassen werden kann, wenn das Ztel der Volkssdiule nidit erreidit worden und der Weiterbesudi im Interesse einer geordne-ten Berufsausbildung unerlaGlidi ist. Insbesondere gilt das fiir Falie,-m denen der Jugendlidie kor-perlich den Anforderungen einer Berufsausbildung nodi nidit gewadisen ist. Die vorherige Beteih-gung des Arbeiisamtes ist erforderlidi, lerner ist Voriussetzung, dafi die ortlidicn, personellen und raumlichen Verhaltnisse der Volkssdiule den Weiterbcsudi gcstaiten.
Gewerbliche Ausweise gelten langer
Aeljnvnost obrtnih liU'izov i>odnljS:mi In Nummer 9J des Reidisgesetzblattej vom 26. Oktober 1943 ist einc Verordnung veroftent-lidit worden. durdi die die Gehungsdauer der Legitiniationskarten, Stadthausiersdieine und Le-gitimationssdieine nochmals um ein weiteres Jahr, d. h. bis zum 31. Dczembpr 1944. verlangert wird. Gewerbetreibende, die im Besitz der fur da» Jahr 1943 gcltenden obgenannten Gewerbep«piere sind, braudien daher keine AntrSge auf Erteilung neuer Gewerbeausweise fiir das Jahr 1944 zu stellen.
Nadi der gleidicn Verordnung kann ferner die Gehungsdauer d.er fur das Jahr 1943 geltenden Wa^ dcrgewerbcscheine auf Antrag des Inhabers durcn clnen entsprcchf'ndcn Vermerk auf nem Wander-gewcrbeschcin fur das Jahr 1944 verlangert werden. Das Nahere ergibt sidi aus den Ausfuhrungs-vorschriften, die im Ministcrialblatt des Reichs-wirtsdiiftsministeriums veroffentlidit werden.
sedela velika sraka, ki je s svojim kljunom neprestano kljuvala v glavico dojenčka. Mož je moral skočiti čez plot. da je pregnal rabi-atnega ptiča, preden je ta otroka rosno ranil.
V	mali vasi Horst na Dithmarskem se udej-Btvvjje 14 letni učenec kot organist. 2e kot 13 leten deček je zastopal svojega očeta, ki je odrinil k vojakom. Pri tem piše nadarjeni dečko sam predigre za orgle za zborne napeve.
Na čelu dajalcev krvi bolnišnice Bergmans-hcil nahajajoči se vlSji strežnik Heinrich Brux Iz Dortmunda se sedaj lahko ponaša z 210 dajanji krvi, kar odgovarja okoli 50 litrom krvi. Zdravstveni arhiv v Berlinu mu je sedaj potrdil, da se lahko prišteva med one redke dajalce krvi, ki so dosegli to število dajatev krvi samo v petih letih.
V	Wolmlrstedtu pri Magdeburgu je na nekem železniškem prelazu lokomotiva smrtno povozila dva šestletna dečka. Ko je ravno vozil osebni vlak mimo zaprte zatvornlce, je odrinilo več otrok varovalno mrežo, da zbeže za vlakom preko tira. V Istem trenutku je prlvo-zlla na drugem tiru Iz nasprotne smeri lokomotiva, ki je povozila oba dečka.
Nerazpočen izstrelek v telesu
(Nadaljevanje z 2. strani.)
pa tuje. Nespreten poseg, nesrečen slučaj lahko dovede naboj od eksplozije in ogroža poleg življenja ranjenca obenem tudi življenje zdravnika. Zdravnik ve to. Toda nad nevarnostjo, ki grozi lastnemu telesu, je dolžnost, dolžnost, da pomaga, da reši življenje.
Brez odlašanja prihajajo odredbe štabnega zdravnika, mirno in odločno kot zrni-raj. Mirno in določno delata tudi roki zdravnika. Kmalu je konica ilaboja prosta, v kateri je skrito razstrelivo. Med globokimi dihljaji v narkozi ležečega ranjenca jo premikajo za centimeter sem in tja. Nato lahko zdravnik prime izstrelek, ki se ni razw počil. Počasi in previdno izvleče granato^ kalibra 5,2 cm in ki je dolga skoro 30 cm, Medtem ko topničar odnese naboj ven, da ga napravi neškodljivega, se v sobi ukrene vse potrebno za prenos krvi. Boj za živ-, Ijenje ranjenca ве nadaljuje.
Stpan 6. štev. 88.
KARAWANKEN B O T B
Sobota, SO. oktobra 1943,
he fe ^oneaCa 3*^90biavi)a
Spisal Danilo Gregorić ' 'orr'nrrht 1943 by Wlihelm Goldmann Verlag tn l^lpzlg |f
»Pa dobro*, je naposled menil Stojadlnovlć po kratkem poudarku, »napišite, kako si, to predstavljate in mi to potem pokažite«.
Narekoval sem v sosednji sobi nekaj na volivce naslovljenih besed hvaležnosti in priznanja 8 poudarkom, da se bo sedaj nadaljevala že zavzeta politična Unija.
Dobre pol ure je Stojadinovlć strmel v te maloštevilne stavke. Njegova roka je vlekla za košate dolge obrvi, jih zasukala v majhne rožlčke in jih potem zopet razgladlla. Ne vem, kako so potekale njegove misli. Vendar sem čutil, da ga je v tem trenutku prevzela zavest, da 30 bile te volitve prav za prav njegov poraz in da bi bile lahko signal za njegov padec. Počasi je s svojim rdečim črtnikom prečrtal besedo za besedo v drugem delu govora. Z debelo rdečo črto je prečrtal besede o nadaljevanju svoje politike »s povečano energijo In neomajno odločnostjo«.
>Ne morem prejudicirati odlpčbam regenta«, je menil topogledno. »Ne vem, kaj bo on sklenil«.
Govoril je bolj sam zase in se poglobil zopet v ostale tri stavke. Bržkone nI videl besed, ki so ležale pred njim na malem listu. Bila eva sama v sobi. Opazil sem, da se je v njem pripetila majhna notranja katastrofa, in da al je njegov bister duh hkrati že vročično prizadeval iskati Izhoda iz nastalega položaja. Njegov samozavesten smehljaj je bil izbrisan iz obraza, ko je naposled vstal z listom v roki, da se poda v oddajno postajo. Toda tam je pred tehniki, ki so se prerivali okrog njega, zopet pričaral okrog usten svoj nadmočen Izraz. Njegov glas, s katerim je govoril po etru, pa je bil brezbarven, brez notranje moči in brez prepričanja. Ko je šel pozno ponoči domov, je vzel 8 seboj tehničnega vodjo oddajne postaje.
»Da ml bo Izračunal odstotek glasov«, je rekel smehljaje pri slovesu.
Ostal sem sam s kupi papirja, ki so pome-njall konec ene politične periode In s svojo vsebino povzročili to, kar je kmalu nato nastopilo. Ali je bilo pač res da je Velika Britanija že prej od princa kategorično zahtevala, da mora Stojadlnović odstopiti, ker je s svojimi obiski v glavnih mestih Osi jasno pokazal novo linijo jugoslovanske politike. Tega nisem vedel natančno, čeprav so o tem govorili. Toda bil sem prepričan, da taka zahteva ne bi bila dovedla do Stojadlnovlčevega padca, če 86 ne bi pokazala s ponesrečiniml volitvami notranja slabost njegovega političnega položaja. Truden In Izčrpan sem se ob jutranjem evitu peljal domov. Vedel sem, da sem doživel konec važnega odseka v politični zgodovini Jugoslavije.
V resnici je trajalo le še dva meseca. Tu je nekega večera prejel Stojadinovlč nepričakovano kolektivno pismo petih članov svojega kabineta, od katerih je bil eden Dragiša Cvet-Icovič, dva druga sta bila zastopnika dr. Korošca, ki ga je bil med tem Stojadinovlč izločil iz vlade, In zadnja dva sta bila bosenska moslema. V piBmu je bilo tole;
»V današnji razpravi skupščine je bilo ugotovljeno, da obstojajo v vladi razni nazori o
našem sporazumu s Hrvati. Ml pa smo mnenja, da smo Iz važnih razlogov državne re-zone dolžni, pripravljati pot do sporazuma s Hrvati In v najkrajšem Času pristopiti k de-flnltlvnl rešitvi tega vprašanja. Mnenja smo, da je vlada v svoji sedanji sestavi ovira za rešitev tega važnega vprašanja. Zato nam je čast, sporočiti naš odstop«.
In ko se je Stojadinovlč s tem pismom v roki pripeljal k belem gradiču, da bi zahteval pristanek za preosnovo svoje vlade z nadomestitvijo odstopivšlh pet ministrov po drugih možeh, je naletel na hladno In odločno odklonitev. Princ mu je izjavil, da je mnenja, da zahteva položaj odstop celokupnega kabineta, da bo mogla druga osebnost sestaviti vlado.
Tako je padel MIlan Stojadinovlč, eden izmed najmarkantnejših postav, kar jih je dala Jugoslavija.
Šesto poglavje ■ Srbsko-hrvatski sporazum
V najzapadnejSem kotu Jugoslavije med visokimi vrhovi Alp, leži temnozeleno in mirno mala gladina jezera na Veldesu. Bele vile, obdane po negovanih vrtovih, leže ob njegovih bregovih. V tihih vodovjih se odražajo s terasami obrobljene fasade velikih hotelov. Mali zabavni čolni prebrazdijo ob prlpekajočem soncu vodno površino. Veseli ljudje so tam. Zarjavela telesa premikajo vesla. Odlomki glasbenih akordov leže v zraku In se zgubljajo med visokimi jelkami okoličnih gričev. Pestra brezskrbna množica ljudi Iz vseh krajev sveta
se premika, kramljajoč In mnejoč s« po cestah, po potih, sedi na terasah kavam.
Slika najglobljega miru. Slika človeške brez-skrbnosti, polna sonca in življenja, skoraj še brez vsake skrbi. To je bilo zadnje uživanje jasnega, toplega poletja pred velikimi dogodki, ki so nekaj dni pozneje že pretresli svet In vrgli življenje vseh teh mnogih ljudi na druge tire, v skrb in bol.
In pozoren opazovalec je mogel zapaziti v tem tako veselem počenjEju, v pestrih slikah, v predivjanlh nočeh na terasah nad tihim jezerom med mnogobarvniml lampioni, znake zahajajočega razpoloženja. Bili so to zadnji dlh-Ijaji, zadnje razposajeno divjanje sveta, nad katerim je že težko In svinčeno zastirali sinje nebo preteči oblak evropske usode.
Bilo je kakor pred nevihto, kadar se skozi majhno lino še prikrade majhen sončni žarek med nakopičenimi črnimi oblaki In pričara svetlo zlato mesto na že sivo pokrajino, ki se zVija v strahu pred bodočimi dogodki.
Bilo Je 26. avgusta 1939. leta.
Veldes, vesel. Intimni planinski kraj ob jezeru je bil videl že veliko za življenje jugoslovanske države važnih dogodkov. Iz gelgrada, vročega kakor krušna peč. Je vsako leto vse, kar Je bilo prvakov v glavnem mestu ob steku Save In Donave, zbežalo v Alpe, na Veldes. Kralj Aleksander si Je Izbral ta kraj za svoje poletno bivališče. Grad knezov WlndischgrS.tzov, tik ob bregu jezera, v tihem kotiču zasenčen po visokih starih drevesih je bil njegov sedež. On ga je bil prekrstil. Ime mu Je bilo sedaj Suvobor, v spomin na kraj, v katerem se je v_ svetovni vojni boril In zmagal kot vodja srbskih armad. In ravno tako kakor kralj so si tudi vlada In ž njo vred zastopniki Inozemskih sil Izbrali tiho planinsko Jezero, da so tam prebili oba vroča poletna meseca.
Predzgodoiina pogajanj na Veldesn
Tudi kraljevi namestnik princ Pavel se Je bil po Aleksandrovi smrti ravnal po njegovem zgledu. V bližini Veldesa, na višini, ki jo Je obdajal negovan velik star park. Je stal njegov grad Brdo. Med Brdom in Veldesom so se fKsletl sem In tja podili po gladkih cestah, skozi temne gozdove In zelene loge, po vljugah in čez mostove veliki črni vladni avtomobili. In pestro, veselo počonjanje mednarodnih letovlščar-Jev Je dalo k temu bleščeče obeležje.
Pred onim 26. avgustom so bili predhodno veliki dogodki.- Cvetkovič je bil po padcu Sto-Jadlnoviča dne 5. februarja 1939. sestavil svoj prvi kabinet. Z njim sta bila najvažnejša člana vlade modri stari Slovenec Korošec in Bosanec Spaho, naduSljlv In vedno nagibajoč h kapl_ najvažnejša moža nove vlade, ki je takoj po svoji sestavi stopila pred parlament z Izjavo, da je njen cilj sporazum s Hrvati.
Bil je težak boj med novo vlado In Stojadi-novlčem, ki it korak za korakom branil svoje pozicije, ki jih je Imel tako dolgo In s toliko sijajem. lu od onih, ki so bili še pred nekaj dnevi zvesti Stojadlnovlčevl pristaši, so odpadali drug za drugim. Velika večina, ki Jo je kljub majhni volilni zmagi Imel Stojadinovlč v skupščini na podlagi dobro premišljenega vollvnega sistema, je z razvitimi zastavami In z godbo prešla k novemu oblastniku. Ne mor-
da Iz načelnih nagibov. Zopet enkrat se je po-JV'lla tista zla parlamentarna Igra, pohlep po mestih In časti, ki je celo vrsto profesionalnih narodnih zastopnikov privedla k novemu možu.
Zgodovina se je bila ponovila. Natančno tako, kot je Stojadinovlč kot član vlade strmoglavil svojega vladnega načelnika Jevtiča In prevzel nJega nasledstvo, je sedaj tudi Cvetkovič z Istimi sredstvi postal gospodar omahljive množice poslancev.
In že nekaj tednov po sestavi svoje prve vlade je Cvetkovič letel v Zagreb in tam napravil svoj prvi protokolarlčni obisk vodji Hrvatov, Mačku. Obiski so se nadaljevali. Pogajanja so bila dolga In obširna. Hrvatska naj bi dobita svoj lastni statut, svojo posebno ustavo v okviru kraljevine. To naj bi bil začetek razdelitve države v federativne organizme.
Postavljena je bila komisija, ki naj bi v Imenu Belgrada določila vse podrobnosti velikega dela sporazuma s komisijo, ki jo je postavil Maček. Ih čudno; v obeh komisijah so bili Cla--nI prostozidarji. Najvažnejši mož je btl Kon-stantlnovlč, mlad, do takrat še nepoznan vse-učlllškl docent na mali fakulteti v Suboticl. S Cvetkovičem sta si bila prijatelja Izza dobe.
Otok s cerkvijo na Veldesu
Blld: Ruder (Foto KunzJi
ko je ta v Subotlci z zakasnitvijo dovršil svo< je pravne izpite; temu možu so poverili, naj reši najvažnejša in najzaupnejša vprašanja no-< vlh oblik v katerih bi se zanaprej razvijalo srbsko-hrvatsko razmerje. Dva belgrajska prostozidarja sta mu pomagala.
Zdaj je bilo tako daleč. Po dolgih omahova-« njih, po predlogih In nasprotnih predlogih, pa obiskih in pogajanjih, po konferencah, v katew rih je bilo videti, ko da se ne bo nikoli d(X segel sporazum, so končno našli zadnje formul liranje.
Cvetkovič je bil sklical svoje prijatelje. Vse tiste, ki so mu bili sledili in tako. pomagali^ da je strmoglavil in odstranil svojega pred« nlkai Vse tiste, ki so bili njegovi pristaši ia so neutrudljivo hodili po državi, da bi pridom bili pristaše zanj in njegovo politiko. Kratek govor je bil slovo. Kratka zahvala. Storili sa bili svojo dolžnost, pa so lahko odstopili. Pow trebna je bila nova grupacija sil na širši pod« lagl, da se je lahko ožlvotvorila in izvedla nova politika sporazuma skupno s Hrvati. Le nekaj malo Cvetkovičevih prijateljev se je bilo rešilo v nov položaj.
(Dalje prihodnjič)"
Diplom. ■ Optikei C. Klt0Nf$tSS Klagenfurt, Bahnhofstrafis IS
Bls auf welteres jeder Vormittag i^eschlossen
lin Hcrl)et
vIrJ Jle Hnut im GeelcJit und en jen Mandcn Icickt rauli und ris»ig und »firlngt auf. Wir kon-nen dem vorteugen, InJcra wlr Gesldit und Hande nadi dem V/aeclien ^ut abtrocknen und, Venn mogliJi, die Haut mit Leokrem, dem Feltkrem mit Sonnen-Vitamin, einreiten.
SENF
Fabrik C. Wenger, Klagenfurt
KAFFEEtRSAT2
[''abrtk C. Wenger. Klagenfurt


GuteAnlage
Hirer Eri'parnnfe
vf il jiiodiSlcdrii kofien-(olcii Aiildgc-RdtgcOrr iiUcfltaicrOrpOnlfiBtcs taurpairn und diisVcnnfr gmslparrti bri drremWoi unddltdldi Bdurparkallr indaiDoitau-Alpmqautit
toil
ESSIG
Fabrik C Wengci Klagenfurt
■T^iicA KtwdtlNockvtl ujui/uf/pemmlaqm. ^е/и/ен. b^kmutuichm and btssei.dwuh
WVclisslseitiktP Krankcn Vvrilrberunsi« Anmlmll
SUdmark hietet:
кгнпксп-KunfhuOveriiicheriinu
fUr Pflirhtvprnicherte.
Krankrn Vollventlchrrunu flit Verxlnhpnmifsfrpie
KrankenhauNtBCtfeIri Verxicheruntf fUr |pf|»rm*nn
Auskunft: HauptTerniii I line G raz. Neiilnraa*«^ 5?
Vprw^lliiMifswtplle Mm hur* Ellin Schmi'1t-(?assf N'r. Ч Bliro I'illi. Grqhwn ечиЈ# 2,
SEIT JAHRZEHNTEN


DARMOL-WERK DtULKHMIMiU
Beachten Sle i;
л гг ? I r»
im „KARAWANKEN BOTE'
helix andern nicht ins Auge leuchlen. Der Ruck, sichlsvolle IdQt das blau gedompfte OSRAM-Llcht der Taschenlampe senk-recht naeh unten fallen — Immer nur zwel Schrlfl voraus, nichi welter.
_ OSRAM i
Karnfncrisđie
SP AR WOCHE1943
ifiagenlurf
LandesliypofhekcnansfaU
lat Geidinfiimi de» Rcidnttaor*
»ошбаж 3
fernrat 2416. 2411
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiidierliche Sicherstellung fur Neu-bauten, ^Ithausbesitz and [andwirtschahen Gewahrung von Gemeinde-Darlehen and reichsverburgien [)arlehcn Emgegennahnie-von Spareinlagen and K on t okorr eni einlagen, Verkaui von Ptandbriefen und Kommunalschuld-ccheinen Haftuns dps Reichseaues Karnren
Sobota, 30. oktobra 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — Štev. 86.
ГМ ID/^LJCI "ILIDI IM^ ^шЈ |if\ Filiaien in: Krainburg mif ZaMsfelle Veldes, DURLHhUHI^r^ Ж ■/\ SpiUal a.d. Drau, Wolfskerg unci Villack BANKGESCHAFTE ЛM ID Њ1 T iT Ж / UNDBERATUNG Ж ГШЖМ1К1Ш 1 L W IN ALLEN GELD- ANGELEGENHEITEN Al<),engesel!sd.aft GAUHEIMISCHE Klagenfurt, Flensburger Plat) 5 Femmf, 2386, гзе?	
) 9®^ die Raifteisenkassen Ailing, Stein, Radmannsdorf, Laak a. d. Zaier, Krainburg, Veldes sowie samtliche Raiff- eisenkassen in Oberkrain #	ZUR DEUTSCHEN SPARWOCHE 1943 Die imterzekhnoten Krelssparkassen rufen Euch, Manner tmd Frauen Oberkralns, zur Tellnahme an der Denisdien Sparwodie тот 23. bis 31. Oktober f94S auft Sammelt Euro Eraparnisse, sorgt dadurch fUr Eure Zukunft und apart vor allem schon Jetat fUr die nach dem Krlege notwendigea AnschaWungen, Jeder Sparpfennlg 1st aber auch eln Beltrag znm Sleg und rum wlrt-echaftllchen Aufschwung Eurer Helmat. Wenn Ihr In der Sparwoche vom 23. bis 31. Oktober 1943 Eure Er-epaimlsse zur Sparkausse brlngt, dann legt Ihr zuglelch eln macbtvoUea Bekenntnlg Eures AufbauwiUens ab! Die Verwaltung Surer Spargelder besorgen: KREISSPARKASSE SZ°" nnd deren Hanptzwelgstellen: AGHng, Ncumarktl, Laak a. d. Zaier, St Veil a. d. Sawe, Llttai. K NEMŠKEMU VARČEVALNEMU TEDNU 1943 Podpisane Krelssparkasse (Okrajne hranilnice) poživljajo Vas, može In žene na Gorenjskem, da sodelujete pri nemškem Tarčevalnem iednu od 23. do 3i. oktobra 1943! Zbirajte svoje prihranke, skrbite na ta način za svojo prlhodnjost In varCujte že sedaj za razne nabave, ki bodo po vojni potrebne. Vsak prihranjeni pfenlg je tudi prispevek k zmagi In h gospodarskemu napredku Vafie domovine. Ge vložite v varčevalnem tednu od dne 23. do dne 31. oktobra 1943. svoje prihranke v hranilnico, izrazite s tem svoje znatno priznanje in trdno voljo za sploSnl napredek! VaS prihranjeni denar upravljajo; KREISSPARKASSE HZT" in njihove glavne podružnice: ABllng, Neumarktl, LaaJk a. d. Zaier, St. Velt a. d. Sawe, Llttal.
Schaffende Oberkrains/ Podjetniki Ooreniske!
Benuljt die Sparwodie zur Anlage eines Porabite teden varčevanja, da naložite Sparbudis bei Eurer Genossensdiaftsbank, der hranilno vlogo pri Vaši zadružni banki
VOUiSBANH HRAiNBIJRC
neben Hotel „Alte Post" mit Zweigstellen	poleg hotela „Stara pošta" s podružnicami
ASSUNO • иЛК • NCUMARKTL
DardiftihningsSmtlidierBankgesdi&fte Izvriu|emo vse bančne posle
I_
stran 8. — štev. 8в.
KAJtAWATTKElf BOTE
Sobota, 80. oktobra 1948.
£i€lktspiele
Allgemeine Filmlreuhand G.m.bJ1.-2weigslelle Veldes
Assiing
29.	X. um 19 Uhr
30.	X. um 16 und 19 Шг
31.	X. um 14.30, IT und 19 Uhr
1.	XI. um 19 Uhr
Stimme des Herzens	'
Filr Jugendllche nlcht zugelassen!
2.	XI. um 19 Uhr
3.	XI. um 19 Uhr
4.	XI. um 19 Uhr
Mann fUr Nann
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Domschale
30.	X. um 19.30 Uhr
31.	X um 17 und 19.30 Uhr
Meine Frau Theresa
FUr JugendUche olcht zugelaasen!
3.	XI. um 19.30 Uhr
4.	XI. um 19.30 Uhr
Zwischen den Eltern	■
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Krainburg
29.	X. um 19 Uhr
30.	X um 16 und 10 Uhr
31.	X. um 16.30 und 19 Uhr
1.	XI. um 19 Uhr
Hab mich lieb
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
2.	XI. um 19 Uhr
3.	XI. um 16.30 und 19 Uhr
4.	XI. um 19 Uhr
Flitterwochen
FUr JugendUche nlcht zugelaseeni
Laak
29.	X. um 19,15 Uhr
30.	X. um 19.15 Uhr
31.	X. um 16.30 und 19.15 Uhr
1.	XI. um 19.15 Uhr
Der Seniorchef
FUr JugendUche nlcht zugelasien!
2.	XI. um 19.15 Uhr
3.	XI. um 16.30 und 19.15 Uhr
4.	XI. um 19.15 Uhr
Das Mfidchen vom Moorhof FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Littai
30.	X. um 19 Uhr
31.	X. um 15 und 19 Uhr 1. XI. um Ifl Uhr
Kohlhiesels Tochter FUr JugendUche zugelassen!
3.	XI. um 19 Uhr
4.	XI. um 19 Uhr
Ein Madchcn geht an Land FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Neumarktl
29.	X. um 19 Uhr
30.	X. um 19 Uhr
ai. X. um 14, 1«.30 und 16 Uhr
1.	XI. um 19 Uhr
Der diinkle Tag
FUr JugendUche nlcht rugelassen!
3.	XI. um 19 Uhr
4.	XI. um 19 Uhr
Der Stammbaum des Dr. Pistorius JugendUche unter 14 Jahren nicht zugelassen
Radmannsdorf
29.	X um 19.1« Uhr
30.	X. um 19.15 Uhr
31.	X. um 16 und 19.15 Uhr
Rembrandt
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
2.	XI. um 19.15 Uhr
3.	XI. um 19.15 Uhr
4.	XI. um 19.15 Uhr
Der Kleinstadtpoet FUr JugendUche nlcht zugelassen!
I
Stein
29.	X. um 19.30 Uhr
30.	X. um 17 und 19.30 Uhr
31.	X. um 17 und 19.30 Uhr 1. XI um 19.30 Uhr
Der Seniorchef
FUr JugendUche nlcht sugelaiien!
3.	XI. um 19.30 Uhr
4.	XI. um 19.30 Uhr
Einer zuviel an Bord
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Službo dobi
Žensko 46 do 60 let, zdravo za lahko cospodinj-iko delo,pri dobri hrani in plači in celi oskrbi — takoj sprejmem. Cenj. ponudbe n« K. B. Krainburg pod „Ugodnost" 1268-1
Služkinja, vajena živine — samostojna dobi dobro mesto. Ponudbe na K. B. Krainburg
laSi-t
Mlinar, navajen delati kaio na kamna in hlapec se sprejmeta takoj ▼ mlinu Franz Majdič, Vir, Domschale.
St. Veit
30.	X. um 19 Шг
31.	X. um 16 und 19 Uhr
Meine Freundin Josefine
FUr JugendUche nlcht zugelaisen!
Schwarxenhach
30.	X. um 20 Uhr
31.	X. um 16 und 20 Uhr
Sein Sohn
FUr JugendUche mgelaaeen!
Veldes
29.	X. um 19.15 Uhr
30.	X. um 16.45 und 19.15 Uhr
31.	X. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr
1.	XI. um 19.15 Uhr
Damnls
FUr .liigendltche nlcht zugelaiaen!
2.	XI. um 19.15 Uhr
3.	XI. um 19.15 Uhr
4.	XI. um 19.16 Uhr
Am seidcnen Faden JugendUche unter 14 Jahren nicht zugelaasen!
Wart
30.	X. um 16 und 18.30 Uhr
31.	X. um 14. 16 und 18.30 Uhr
Hochzeit auf Bilrnnhof
FUr JugendUche nlcht zugelaasen!
Wotheinerial
30.	X. um 13.30 und 19 Uhr
31.	X. um 15.30 Uhr
7 Jahre GlUck
FUr JugendUche nlcht zugelassen!
Zu jed An Film die Oeutncbe W'orhenschau
Gegen Einkaufslcheme.
Sperrplattea: Budie, Fichte, PineipUtten • Eidisfelder Spemiiren.
Ohn* Einkaufsldiem.
Furnicre o.S bis 3 mm inlandifdie und auiUndildir Herkunfc Kir aufien und innen.
HANS TRANINOER
i
Klagenfurt, Vdllt«rmarkt«r StraBe« Rm 1S95
V neizmerni žalosti javljamo vsem prijateljem In znancem tužno vest, da nas je zapusti) naS nad vse ljubljeni soprog, očka, brat, svak In stric gospod
Heinridi Sdiinienz
dne 24. t. m. po dolgi težki bolezni v 48. letu starosti.
Dragega pokojnika smo vsled vojnih razmer začasno pokopali dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldan na centralnem pokopališču v Grazu.
G r a z, Unterwalden, Schwarzendorf Lai-bach 27. oktobra.
Maria Schlmenz roj. Kopač, soproga, Heinrich, Martha, otroka, Johiann, Franz, Anton bratje. Maria Schlmenz, Franzleka Merva sestre in ostalo Korodstvo.
ArztlidiQr Sofifltagsdienst
Krainburg: Am 31. Oktobef 1948: Dr. Vln-renz Werbnak, Krainburg, RelterdurchlaQ 2, Ruf 130
IfaeufUsehtika
Mid
Morkit
'azkužilo |e uporabljivo enostavno In suho kot lereman suho razkužilo
Dobi se pri:
ER ME S«'
INC. J. JANŠA Krainburg poleg hotela „Stara pošta"
Radio Schmidt
Klagenhirt, Lidmanskyg. 29 Obernimm) >auteno
Rttparaiuren
Prodam
Večjo količino boljiih okvirjev za potovalne kovčke železničarjev in pismo-no* prodam po ceni od 4.- RM dalje. Franz Jenko Lederhand-lung Zwisdien-wassern, 3.
1175-6
Kupim
Korenje, repo do looo kg — kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg 1280-7.
Dobro ohranjen otroSki športni voziček k
'nudbe n« K. B.
Krainburg pod
______
Kupim kratek klavir ali dober pianino, četudi malo pokvarjen! Ponudoe na K. B. Krainburg pod G. S. 1267-7
liče sc za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz iage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Tramnger, Holz-§ro6handel, Kia-genfur^ Volker-markter Strafie, Bahnubersetzung.
i08j-7
kupim
Kupim itroj za'Zamenjam novo'Mladenič, 26 l«t trošenje umetne- moško ali žen- »tar, vesele naga gnojili. Po- sko kolo za do-^rave, pameten, z nudbe na Alois bro ohranjeni ši- dobro službo, v Perne, Povle i,Ualni stroj, po ljubezni globoko pošta Gallentels.,njo£nosti žcnskLl''*^®^"'*"«
......Ji 5"l7| Ponudbe na
Valvasor die B. Krainburg pod Ehre des Her-:»ko:. ,509-1 1'^'^
* ^ preprosto m do-
Ponudbe Skoro nov dam-,'"^'n*> hrepene-
zogtumj kupim.
z navedbo ccncski zimski plašč,'^?8* srca, in ki na šifro K. B. 165 cm, menjam:'*' znala tolažiti Krainburg pod!za nove moške moje trpeče, H. F, too I nizke čevlje It.!'" hrepeneče sr-'^89"7ј42 ali za pisalni f®'
Razliko
Meniam
stroj.
doplačam. Kari , J , Kokol, Seeboden Globok - dob- Fronwieser, ro ohranien -Karnten. 1283-15 otroški voziček dam
za pianino
Decimalno teht-
Kupim decimal- di prodam za no tehtnico. Er-RM iio.-Naslov ali dam zanj sre-jschen Anton, Doljpri K. B. Krbg. brno uro. Po-|bei Zaier. iigo-yjpod 1287-15
~ razliko dopla- nico 1000 kg ali čam. Ponudbeljkoro novo konj-na K. B. Krain-|sko opremo dam burg pod i282-i5|za Šivalni itroj. Kitaro zamenjam Dam tudi veliko za nizke ženskejkuhinjsko kre-čevlje ali jo tu- denco za manjšo.
AMTLICHE BEK4NKTMACHlJl\Gi:M
DBR RBICHSSTATTHALTER IN KSRNTEN. Der Chef der ZlTilverwaltun« in den beietzten Oehieten KXrnteni _____nnd KralnN
ZahI: I\'d-Pb-S4-*-1943-K. PreisbildunarMtelle
Klajtenfurt. den 1. November 1948.
vem 1.
Beknnnimachnng
November 1*4: Uher Preise fUr Sr?lwkartoffeln im Menat November 1943.
[ ) A"' G%nd der Vcrurdnune Uhei Erzeusrerfostpreise fdr №i»ekartoffeln. H uttorkartoffeln und FnbrikkartofMn im Kar-o	J.043/44 vom 21. AuKust lOU (RGBl. I,
lois •	/'T ^7'"« (Ur Speisekartoffeln fUr November
1843 wte folirt feeteesetzt:
&
i i h si
1
'S š
t-s
■Ji s
lu
11" ■ -."■г
Ш S
]• 100 Kiloeramm In Relchamark Prricgrahiet I II I И I II I II
ErzeueerfMtprpii frel Verlad«-
•tatioii odor Verlađestelle ... 6.20 6.20 8.70 в.70 8.10 8.10 8.70 8.70 Kestpreis eiiiiicblicBI. Veretnđ.'
Tifrteilerspanne fiti ВшоГапка-
station	6 90 6.90 7.50;,50 8.90 8.90 9.50 9.50
Hychmturwiap ah Waeuron oder Laecr r|p» MmpfanzmvertcUcrŠ bil SPlh*tHt)liohins Hurch Ирп KIcinvprtpiler	7.70— 8.S0
HSchstpreise hel Lieferunz frei Laeer dp; Kleinvertpilera qurcn den Hlmpranirsvprtpilpr ■ 7.90
9.70 - lO.M —
HBchVtoreis bei Xie'fprunii frel Keller dpj Verhraiiohpr« durcb opn Binorang»verteilpr . . . .
8.50 — 9.90 — 10.50 —
HOchstprel* bei
je 100 kg je 50 kg (e 5 кк ]e 1 kg
Liefprnnn ab .............
an Hen Verbraiirhpr.
It	r
.	RSf	8.Г)0	7.S0	9.10	7.90
.	RM	4.25	3.65	4.55	3,95
.	UM	0.50	0.42	0л)5	11.45
-	RM	0.10	0.09	0.11	0.10
.50 — 9 90 — 19.30 — 10.90 —, Verkaufsiitelle dea Kleinverteilera
10.50 5.25 0.50 0.12
II
9.30 4.65 0.82 0.11
11.10 5..55 OKI 0.13
moi?	' ?en?nn»P» .HHch^tprewe eelten lllr fohft'inle Ge.
vniT.lt"	Viktrme. Kriiinppn lorf. PKrt*chnch Velden.
nhin.Vhf \i n	"P, .Ргни. S^fpboden. Millstatt. Te-
chonilorf. Mallnitz, Hpilinpnblut l.,ionz, St. Veit hii ,ler Ulan. (vinfn.M,	KlPin-St Piiiil LWlimi, Kprlacli.
Winnisoh. Вјршигк, Rlftihppif-Kfuth. Rndcnthpiu Лсгтвког, Kr.iinnn" '	"	■ .. .
Pil III, 'Icntr ... Kmnil,
Lei'n Litimi.
Prodam tudi vodno sc&alko z dvema cevmi na mot. pogon za 1(0.— RM. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1284-15
2enit«v z dobrim dekletom
sigurna. Prav resne ponudbe s sliko, ki se po
želji vrne, je poslati na K. B. Klagenhirt poj It. 5611-21.
Vdovec 37 let hišni posestnik, mirnega značaja, trezen, visoke postave, zdrav, želi znanja z gospodično v starosti 28 do 35 let, v svrho že-nitve. Pogoj dobra in mirna gospodinja in kuharica, tudi šivilje pride т Zamenjam lah-pošte v. Cenj. po-kega mladega ko-jnudbe s sliko, ki nja za brejo ko-'ostang pri meni bilo. Naslov pri tajno, poslati n» K. B. KrainburgjK. B. Krainburg
pod 1288-1;
pod „Ljubiteljica otrok" 12:1-21
Dopisi
Mlad, duševno osamljen mlade-5, ki mu je u-soda zadala težke in skeleče duševne rane želi dopisovati z glo-
bokomislečim dekletom, ki je rudi trpela — srčno, radi nesrečne usode. Cenj. dopise sliko na K. B. Krainburg pod „Sreči nasproti 1264-20
Katera ločenk« ali vdova (tar« od 2j do 35 let bi šla za gospodinjo k dobre situiranemu ločencu tfrer o-trok? Poznejši ženite? ni izključena. Le resne ponudbe s priloženo sliko poslati na K. B. Krainburg pod „Srečna bodočnost". 1196-21
II
9.90 4.4.1 0.58 Q.12
23 letna gospodična razočarana v ljubezni želi radi pomanjkanja zvez ipo znati mladeniča 20 do 30 let, ki bi ji vedri! jesenske dneve. Slika, ki se vrne zaželena. Cenj. dopise na K. B. Krainburg pod Se enkrat bi želela pomlad".
1276-20
Risonkflpppl AflfinK. Kr.iiiilniri!. KroiiRii, ..........
4	Ratsphaoh. Velip* nnd Schwarr.pnbncli.
K "!L	.HP'l\fi;nltlut. HUfenber«. Bleibpre-
JS.L:1 fM w	R*'IP"Hjp'" lllrfpn ()рп Klcinvertpilprnbcnhp.
SI! n II МрчкРП /on мП ky und mphr liip ruoHtziichPn Kostpn des nmUvMiMlPrw fdr di, ^iifiihr mit LsKtkrnftwmren nb nSobst. ве1ед(;прг Ronn^tiitinn anirphrfnsi wprilpn
Dip mite- II ifpnnnmpn HHphstpreisp irelten am fUchen Lamip und in Gpnipinilpn. .Јргрп VersoreiiiiB unmittplbar durch dip Er. хв11^!г »ipherKPKtPlIt l*t also m iillpn чшрг I nlcht eonanntpn Ortpn.
Hei ISinkBuf durch ijpn Klplnverleller unmlllelbar helm Kr-jenwr. sowpif nach dpn Bpwirfjphsft.inirsvorsfihriften iiiliissiK. ist dem Rrzeuifpr zti »prellipn
I bel Splbstabholunii »nm HoT dp, ErtouKPrs der Krreueerprei*
frel Verlidentafioii 2. bpi IJpfpninii dps Brzfuitprs frpi Hr\u» odpr Lagpi de, KIHn-Tprtpilprs tier BrzeuirerfpjtDrpis, frei Verladeetplle. luziUlich RM - .40 le 10U ku Kflr dip unmittplIiHre Relleferantf des Verliraurhers dnrch den Rrr.euepr elit fnlitpndps'
1	MpI AhholnnB durch drn Verbnnicher bid m Rrzeuiror 1st der I'psturpis frpi Vprladp,tp|lp tiijllclifh RM 40 Im 1ПП ke Zli hpzanipn;
2	hei Btdipfprune frel Keller oder fr^i Wohimntf de* Verbrau.
J " Erzpiitrer soivip im Hrtlichen Marklverkehr darf dpr fUr d IP iPWpillKP Мрпвр im bptrpffpmlpn l'rpi«eeb|p| zulds. eiffp Ahi^ahporpis dp« Kl'-invprtpilpr« mn den Verbrinrhpr nirht Ubprsrhnttpn wprdpn Bel Belipferiine von OroBvrrbrnuchern durch Brzcuiter. sowelt diesp iiHcn den WeisiiiiKpn dps I.MndPK^rnllhriinirsimtPg Kilrntpn. Abtpiluric A. ziiINHsie ist Kili foliri'iidps:
s) bpi Splbsrtnbliolunif bei m ICr/piiKi"' ilurph den <!roBverbraiiphpr ist der KrzpiiirerfH*ti>rpi» abz'lirliph pines Belraifps von RM 0.30 '^8 hpi Enlfprminapii bis ;W km. bzw hKrIislens RM (l..)0 if 100 kg bpi Emfpniunepn llbpr SO km zu bpzahlen. bl bPi 'ywtellunn frei OroBvprbraiirhpr durrh den Eizeuger dnrf der Rrzeugerfpstpr-ii. zuzdslich RM 0.80 jp 1(H( kg r.nr Ah gpitung der Kraclilkoslpn bprpcliiipl wprdpn.
UPr Verteiler. Uber .den dip Vprri-chimng dPi Lieferung geht. d»rf MIL Abgpttung selnpr Rppspn RM 0 20 Je 100 kg herpchnpn "ellefening von GroBverbrauchern durch den Verteiler darf nocneten* der ipwpIIs zulMssige Vprtpllprnbgabenrels bp-rechiiel wenlen.
FOr dip Bclieferung der Wehimachi der Waffen-M der kasen iiierten rolizei, dp* RAD und der Gpmeliischaftslager gpjtcn dii* Bostimrniingen des Ri|ndprlns«ps Ni. 80/42 dp« Reichskommissars fdr die Prpishildong vom 12. September 1012 (II 108 14..1(tT/42) ,,, Oer Kleinhandfd hat Kirtoffelsnrlen. die niohl zum Preise fUr WPIU- und gplbflpischigp vprkaiift sverdpn Iz. B Kfinlgsbprger. Blanblsnke Jiiliniere usw V dpiitlich zu kennzeichnpn.
Im Aiiftrsg: Dr. Kalmann e. h.
NSV-Kindergarten Krainburg
Nach dem Schulbcgtnn slnd im NSV-Klndergarten Krainburg, Friibelgasee 3, Pltttze fUr Klndergartenkinder frei ge-worden. Neuamneldungen werden jederzcU entgegengenom-men.
Der Klndergartenbetrleb l&uft tftgllch von 4 bis 18 Uhr.
NSV otrošlti vrtec Krainburg
Ob začetku dolskega leta je v otroSkem vrtcu, Krainburg. Frdbelgasse 3, fie nekaj praznih mest za otroke. Nove prijave se bodo vsak čas sprejemale.
Otroekl vrtec Je odprt od 8 do le ure.
Mladenič 13 let, srednje postave, prlkupljivcga, veselega
želi spoznati dekle 18 do II let. Prednost imajp tovarniške delavke in dekleta srednjega stanu. Zakon ni izključen. Cenj. dopise s sliko na K. B. Krainburg pod II97-II
I
ПНћПРПО
Dne 8. jept. 43. na poti Tritcnik 'I— Hoflein je bila
Mlado 21 letno gorenjsko dekle,'
v življenju neiz-i kuSeno, v družbi^K"bl|ena zlata zapuSčeno, srčno f P"'"? P"'. WU r«ne« zna-	n»!
želi resnega гпа nja z iskrenim inteligentnim go-spodom. V upanju, da najde ie kje iskren odmev enako razumeva-joćega srca in duše prosi le resne ponudbe po možnosti s sliko, ki se pod strogo diskrccijo vrne, na K. B. Krainburg pod „Idealna ljubezen"
1277-20
jo proti visoki nagradi odda na K. B. Krainburg 1286-22
Razno
Zenitve
MUd, 30 leten fant, z dobro službo, želi dopisovati z mladini zna&ajnim dekletom v svrho poznejše že-nitve. Slika zaželena, ki se na željo vrne. Cenjene dopise na K. B. Krainburg pod „Sreča te čaka". 1232-11
24 letni mladenič išče znanja z resno in pošteno deklico, ki bi mu hotela postati zvesta družica. Slika, ki se diskretno vrne, zaželena. Cenj. dopise na K. B. Krainburg pod „Srečna boš" :266-11
Popravila šivalnih strojev izvršuje. Pride tudi na dom. A. Kro-idiel, St. Georgen 168 bei Krainburg. 1291-23
V Krainburgu zgubljeni predmeti: aktovka z manj vredno vsebino, moška žepna ura, zlat poročni prstan, pokrovček od dam-ske ure in nalivno _ pero naj se dvignejo prt podružnici K. B. Krainburg.
1292-23
Rokodelci! Pustite voditi svoje knjigovodstvo izkušenim in priznanim strokovnjakom. To se splača že-zaradi davkov. Naročniki za e-
nostavno in praktično knjigovodstvo (im# m vzorec sta po takonu zaščiten«) se še sprejemajo. Pišite takoj n« št. 5616-23 na K. B. Klagenfurt,