Leto XXV. St. 4
Ptuj, 3. februarja 1972
Cena 0,70 din
Kaj po drugi
konferenci ZKJ?
s svojim akcijskim programom,
ki je dejansko seznam nalog za
milijon članov ZKJ, obvezuje
druga konferenca vsa vodstva in
organizacije ZK, da določijo svo-
je naloge in konkretizirajo izdela-
vo stališč, ki jih vsebuje ta do-
kument. Istočasno se nalaga ko-
munistom, da zagotovijo ugotovi-
tev nalog samoupravnih in uprav-
nih teles družbenopolitičnih in
drugih organizacij, razume se, da
v okviru svojih pristojnosti.
To torej pomeni, da mora vsak-
do v naši družbi najti samega
sebe v akcijskem programu ZKJ,
da ugotovi, kaj je treba najprej
napraviti in kaj ukreniti v daljšem
obdobju. Na kratko, vsaka osnov-
na in občinska organizacija ZK
mora sprejeti svoj akcijski pro-
gram
SPOROČILO
Druga konferenca ZK se ni iz-
rekla za kakšne redikalne ukrepe
v političnem, ekonomskem ali
družbenem pogledu. Dala pa je še
enkrat poudarek nalogam, ki smo
jih določili na 9. kongresu in na
prvi konferenci^ pa jih nismo rea-
lizirali. Ali pa nismo tega opravili
do konca. Prav zato je po tem
dogodku in po tem, kar je za-
pisano v njegovem zaključnem
dokumentu, ZK postavljena pred
še en preizkus, ali bo resnično
tisto, kar je dogovorjeno, tudi
uresničeno. S takšnim sporoči-
lom je prišlo na drugo konferen-
co ZK 210 izvoljenih delegatov
in vsak od njih, ki je spregovoril,
je to povedal. Mogoče so prav
zaradi tega mnogi od nad 90
diskutantov na konferenci izhaja-
li iz zaključkov 21. seje predsed-
so prišle do izraza na konferenci,
stva ZKJ ter navajali te kot vzo-
rec, kako bi morala ZK delovati.
Posebna kvaliteta dela druge
konference ZK je v tem, da ni
bilo mnogih pogledov nazaj glede
vzrokov težav in slabosti. Skoraj
vsa razprava fe bila posvečena
bodočnosti in opravilom, kijih je
treba opraviti takoj in drugim, za
katere je treba zagotoviti so-
delovanje vseh drugih sil.
Iz množice poudarjenih tem, ki
(Nadaljevanje na 15. strani)
Popoln odziv
staršev
v osnovni šoli „Toneta Žnidariča"
v Ptuju je problem ogrevanja učilnic v
zimskem času prisoten že nad 10 let,
vendar nikoli ni bilo za to potrebnega
denaija, niti upanja, da bi prišlo kma-
lu do realizacije. Zato je pedagoški
kolektiv te največje osnovne šole v
ptujski občini šel lansko jesen v samo-
stojno akcijo. Na zboru staršev so
izvolili 9-članski odbor za ureditev
centralnega ogrevanja šole. V odmoru
je 5 zunanjih predstavnikov in 4 člani
kolektiva, vodi pa ga Zvonimir Kralj,
predmetni učitelj šole. Zbor staršev je
tudi sklenil, da bo vsaka družina, ki
ima otroka v tej šoli, razen socialno
šibkih, prispevala za centralno ogreva-
nje šole po 100 dinarjev. Glede na to,
da obiskuje šolo 987 učencev, da je
med njimi precej otrok iz socialno
šibkih družin, precej pa tudi t^kih, ki
imajo v šoli po dva ah več učencev, so
realno računah, da bodo starši prispe-
vaH okrog 70 do 80 tisoč dinarjev.
Kako poteka ta kacija, smo se
zanimah pri predsedniku odbora -
Zvonimiru Kralju, kije povedal:
„Razumevanje staršev otrok, ki obi-
skujejo našo šolo, nas je prijetno
presenetilo. Pismeno so se obvezah,
da bodo za do konca aprila letos
prispevah nad 8 in pol milijona starih
dinaijev za ureditev centralnega ogre-
vanja šole. Od tega je 4,7 milijona že
tudi vplačanih. Poleg te materialne
pomoči, nam je še posebno dobro-
došla in spodbudna moralna pomoč
staršev."
Koliko bo veljala celotna ureditev
centralnega ogrevanja šole?
„Najmanj 600.000 dinarjev ah
60 milijonov starih dinaijev. Temeljna
izobraževalna skupnost Ptuj nam je
obljubila, da bo iz združenih sredstev
amortizacije prispevala 140.000 dinar-
jev, od tega so 84 tisoč že nakazah,
okrog 50.000 bo prispevala krajevna
skupnost Ptuj iz samoprispevka; nekaj
pa bodo prispevale tudi ptujske de-
lovne organizacije. Pekarne „Vinko
Reš" in Veterinarska postaja Ptuj sta
že prispevah, vsaka po tisoč dinarjev.
Tako računamo, da bomo do konca
aprila zbrah 300.000 dinarjev, drugo
polovico pa nam je obljubila Kreditna
banka Ptuj v obUki premostitvenega
kredita, za katerega bo dala poroštvo
skupščina občine Ptuj."
Kdaj boste začeli z deli?
„Računamo, da bomo z gradbenimi
deh lahko začeli takoj po prvem
maju, z montažnimi in inštalacijskimi
deli pa med poletnimi počitnicami.
Upamo, da bomo z deh končali do
začetka novega šolskega leta in da se
bodo prihodnjo zimo učenci že lahko
učih v prijetno toplih počitnicah. No,
za konec pa še zapišite, da se učitelj-
ski kolektiv skupno z učenci najtople-
je zahvaljuje staršem za polno razume-
vanje, za njihovo materialno pomoč
in še posebej za njihovo moralno
podporo!"
F. FIDERŠEK
Organizacije ZZB
počasi odmirajo
Pred nedavnim se je v Majšperku
sestala krajevna organizacija ZB NOV
na svojem rednem letnem občnem
zboru. Uvodno poročilo za občni
zbor je imel Anton Kolenko, ki se je
to pot zaradi preselitve poslovil od
svojih tovarišev v tej organizaciji, ki so
ga istočasno izvolili tudi za častnega
člana organizacije.
V svojem poročilu je Anton Kolen-
ko dejal, da organizacije ZZB vse bolj
odmirajo, ker ne morejo računati na
pomlajevanje in se ne morejo zanašati,
da bodo lahko naloge in bremena, s
katerimi se vsakodnevno srečujejo,
naložili na bremena drugih. Prav za-
radi tega pa morajo biti člani tem bolj
aktivni, zlasti pri sodelovanju z mla-
dimi in morajo neprestano širiti ideje
NOV in naše revolucije, skratka boriti
se morajo proti negativnim pojavom v
naši družbi, zlasti še proti takim, ki so
se pojavljali zadnje čase v sosednji
Hrvaški.
Nadalje je Anton Kolenko govoril o
delovnih uspehih krajevne organiza-
cije ZZB Majšperk, zlasti še o sodelo-
vanju njenih članov pri raznih druž-
beno-političnih maniiestacijah, kakor
tudi pri vzgoji revolucionarnega duha
med mladino. Poudaril pa je tudi, da
je tematika iz NOV vse premalo
upoštevana na osnovnih kakor tudi na
srednjih in višjih šolah in prav zaradi
tega prihaja do nepravilnega tolma-
čenja idej naše revolucije med mla-
dimi. Vzrok temu pa so politični
konflikti, katerim priča smo bili zad-
nje čase in ki so zelo negativno
vplivali na našo socialistično in samo-
upravno ureditev Jugoslavije.
Po uvodnem poročilu Antona Ko-
lenka se je pričela razprava, na kateri
so diskutanti načeli nekatera zelo
pereča vprašanja v zvezi z interno
ureditvijo organizacije in v zvezi z
nekaterimi ugodnostmi, ki bi jih mo-
rah imeti „pionirji" naše revolucije in
samoupravne sociahstične ureditve.
Zavzemali so se za sistematske
zdravniške preglede vseh članov, ka-
teri naj bi bili zastonj in za kar bi naj
ustanovili posebno komisijo, ki bi
urejala vsa ta vprašanja.
Udeleženci občnega zbora so izra-
zili veliko ogorčenje nad ureditvijo
stanovanjskih vprašanj za člane ZZB,
predvsem še nad velikimi dajatvami za
stanovanja, ki gredo v republiški
sklad, od katerih pa se v osnovne
organizacije vrača le 41 % vloženih
sredstev.
(Nadaljevanje na 6. strani)
2 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 3. februarja 1972
Obračun dela
HAJDINSKIH GASILCEV
Vabilu hajdinskih gasilcev, ki so v
soboto, 29. jan. pripravili jubilejni
občni zbor, se je odzvalo veliko šte-
vilo povabljenih, ki so zasedli dvorano
gasilskega doma.
Jubilejni - 60. pozdravni govor je
imel predsednik društva, Mirko Saga-
din, ki je pozdravil navzoče predstav-
nike društev in druge goste.
V svojem poročilu je poudaril, daje
društvo prebrodilo že 60 let burnega
dela. V tem času so dosegli veliko
uspehov na vseh področjih. O tek-
movanjih ni potrebno posebej govo-
riti, saj o aktivnosti pričajo številni
pokali in diplome, ki krasijo stene
gasilske dvorane. Pomemben dogodek
za društvo pa je bila nabava motorne
brizgalne, ki so jo izročili namenu 8.
avgusta lani.
Vsi prisotni so z enominutnim mol-
kom počastih spomin na 23 pokojnih
gasilcev, ki jih je društvo pokopalo v
času 60 letnega delovanja.
V začetku so se vaščani navdušeno
javljali v gasilske vrste, pozneje, ko pa
so videli, da je delo zahtevno in terja
celega človeka, so raje odstopili. V
Hajdini skrbno vzgajajo mlad kader,
ki bo nasledil svoje očete in starejše
brate. Pionirji so izredno aktivni in na
tekmovanjih vedno odnesejo kakšno
izmed vidnih nagrad. O tem je govoril
desetar pionirske desetine Ivan Saga-
din, ki vztrajno stopa po očetovih
stopinjah. (Oče je dolgoletni akvitni
član in predsednik društva, Op. p.)
Obširno poročilo je podal še povelj-
nik društva Stanko Sitar, kije potožil,
da je udeležba za tako velik gasilski
okoliš kot je hajdinski, nezadovoljiva
in da si želijo čim več novih, aktivnih
članov v svojih vrstah, ki ne bodo le
gasilci na papirju.
Blagajnik Ivan Auer je v številkah
prikazal finančni uspeh lanskoletnega
dela, Dragica Ogrizek je podala tajni-
ško poročilo, o delu moške desetine
pa je poročal Štefan Mlinarič.
Predsednik delovnega predsedstva
Jože Vratič je povabil na govorniški
oder predstavnika občinske gasilske
zveze Ivana Grahla, ki je čest gost na
gasilskih občnih zborih, saj se zaveda,
da ima med člani gasilskega društva
svoje tovariše, ki mu bodo v vsakem
primeru priskočili na pomoč. Izjavil
je, da pogreša poročila o delu ženske
desetine, ki je prejšnja leta tako dobro
zastopala barve hajdinskih gasilcev.
Ustavil se je tudi ob neljubi pomoti,
ki se je pripetila, ko so hajdinski
gasilci, mladinci 2. desetine, sodelo-
vali na članskem tekmovanju v Ptuju
in so bili po zaslugi neprevidnih sodni-
kov prikrajšani za zasluženo drugo
mesto. Uvrstili naj bi se šele na
.8. mesto. Napa^co sta odkrila Mirko
Sagadin in Stanko Sitar. (Oba sta
izprašana sodnika za republiška tek-
movanja in jima napake ni bilo težko
opaziti.) Kljub dokazani pomoti pa na
tekmovanju niso prejeli pripadajočega
jim pokala. Tega je poveljniku Sitarju
izročil Ivan Grahl šele na sobotnem
občnem zboru, rekoč, da so se tako
eni in drugi rešili neljubega bremena.
ki jih je spremljalo. Čeprav so bili
pokala v soboto vsi veseh, počutje le
ni bilo tako pristno, kot če bi ga kot
drugouvrščena ekipa prejeh ob javni
podelitvi.
Med drugimi gosti je bil tudi povelj-
nik gasilskega centra Ptuj, Heribert
Sorec. Poudaril je, da je lahko GD
Hajdina za vzgled vsem društvom v
občini in ne le v centru. Neprijetni
občutki, ki so jih spremljali zaradi
nenamerno prizadejane krivice, so se
razblinili in spet je obveljal pregovor,
da čas zaceli vse rane. Izrazil je željo,
da bi delo še v naprej plodno nadalje-
vali, in bi s svojo udeležbo prispevali k
fronti miru in utrditvi demokracije v
svetu.
Po poročilih se je razvila živahna
razprava, v kateri so svoj delež prispe-
vali tudi predsedniki drugih gasilskih
društev. Med njimi naj omenimo pred-
sednika najmlajšega, pred 5 meseci
ustanovljenega društva iz Slovenje
vasi.
Jože Šegula, predsednik KO SZDL
Hajdina je pohvalil zavest društva, ki
je vedno in ob vsakem trenutku pri-
pravljeno reševati družbeno in privat-
no imovino.
Ob koncu je spet spregovoril Mirko
Sagadin, ki je prisotne seznanil s
planom dela za leto 1972. Že v naprej
je omenil, da se bo društvo zaradi
pomanjkanja denarnih sredstev spet
zateklo po pomoč k vaščanom. V
njegovem imenu se obračamo na vse
Hajdinčane in bližnje sosede, naj ne
zapirajo vrat pred člani gasilskega
društva, če bi le-ti morda potrkali
nanje in naj vsak po svojih močeh
pomaga društvu, saj bo na ta način
njegovo delo še plodnejše in bo strah
pred kakršnokoh nesrečo manjši, ker
bo v vseh tlela zavest, da nad njihovo
lastnino bdijo ažurni gasilci. Predvide-
ni izdatki bodo znašali okrog
4,150.000 st. din. Ker z nabiralno ak-
cijo, najemninami za dvorano in pri-
spevki delovnih organizacij ne bodo
zbrali dovolj sredstev, bodo prisiljeni
zaprositi za kredit pri banki.
Kot zadnja točka je bila na sporedu
podelitev priznanj, značk in diplom.
(Nadaljevanje na 15. strani)
Ivan Grahl izroča pokal
ZRVS Ormož
o svojem delu
Organizacija Zveze rezervnih vo-
jaških starešin občine Ormož je minu-
lo soboto na svoji II. redni skupščini
razčlenila svoje delo v preteklem letu.
Med gosti so bili: sekretar republi-
škega odbora ZRVS Stane Petelin -
Vojko, komandant garnizije Ptuj ma-
jor Albin Stok sekretarka OK ZKS
ing. Terezija Stefančič, predsednik
QK SZDL Ormož Vladimir Ožbolt, ki
je obenem zastopal tudi Svet za na-
rodno obrambo. Iz komande vojaške-
ga okrožja Maribor je prišel pozdravit
skupščino major Milan Metikuš. Ude-
ležili pa so se tudi predstavniki drugih
družbenopolitičnih organizacij or-
moške občine.
Velika aktivnost na družbenopo-
litičnem in vojaško strokovnem po-
dročju je značilna za delo te organi-
zacije., Edvard Pajek, predsednik ob-
činske organizacije ZRVS Ormož je
uvodoma spregovoril o gospodarskem
in političnem položaju doma in po
svetu, ki tare ljudstva in narode. Pri
tem je izrazil obžalovanje, ker neka-
terim strahote II. svetovne vojne niso
zadoščale, da naš svet še ni toliko
zrel, da bi vse spore reševal z dogovar-
janjem. Vse to pa seveda vpliva na
delo organizacije kot ZRVS, saj imajo
dogodki v svetu vpliv tudi na dogaja-
nje pri nas.
Splošen ljudski odpor je naj-
močnejše orožje našega ljudstva proti
tistim, ki bi se iz kakršnih koli razlo-
gov želeli polastiti naše svobode. V
tem sklopu je tudi ormoška organiza-
cija ZRVS poleg strokovnega usposab-
ljanja delovala kot družbenopohtična
sila, ki mora najaktivneje sodelovati
pri konceptu SLO. Delovali pa so tudi
izven občinskih okvirjev. Bili so po-
budniki in organizatorji širših (regij-
skih) in medrepubliških sodelovanj. S
tem so nedvomno veliko prispevali k
krepitvi bratstva in prijateljstva med
občinami in narodi Jugoslavije. S tem
pa so tudi dosegli večjo družbeno
aktivnost rezervnih vojaških starešin
in večjo strokovnost.
Veliko pozornost so posvečah kra-
jevnim združenjem. Vsak član ZRVS
je v delu občinske organizacije videl
košček svojega dela in v tem je tudi
„skrivnost" njihovega velikega uspe-
ha. V zadnjih dveh letih so pri vrhu
najboljših občinskih organizacij svoje
vrste v Sloveniji, kar je za majhno in
slabo razvito občino ter sorazmerno
majhno število članov zavidljiv uspeh.
Franjo Lorenčič, tajnik občinske
organizacije ZRVS Ormož je v svojem
poročilu med drugim povedal, da je
program dela, ki so si ga rezervni
vojaški starešine postaviU na prvi
skupščini pred enim letom tudi po-
vsem realizirali.
V programu dela za letošnje leto so
sklenili dati še večji poudarek družbe-
nopolitičnemu delu. Na koncu so
izvolili nov upravni odbor ter komi-
sije. Na novo so formirali komisijo za
prenašanje tradicij NOV na mlade. Za
predsednika občinske zveze rezervnih
vojaških starešin občine Ormož so
ponovno izvolili Edvarda Pajeka.
Edvard Pajek je bil ponovno izvoljen
za predsednika občinske organizacije
ZRVS Ormož.
Druga skupščina občinske organizacije ZRVS Ormož.
tednik — četrtek, 3. februarja 1972
STRAN 3
KS Kidričevo o
problemi okrog
asfaltiranja
Kot smo na kratko poročali že
zadnjič, je 19. jan. 1972, predsedstvo
krajevne skupnosti Kidričevo v prisot-
nosti predstavnikov odborov za asfal-
tiranje cest iz Apač, Njiverc ter Ge-
rečje vasi razpravljalo o trenutni situa-
ciji oziroma o poteku akcije. Pred-
sednik odbora za asfaltiranje iz Apač
je poročal, da so zbrali že 40 S milijo-
nov dinarjev ter da za preostalih
5 S milijonov iščejo še razne možno-
sti, kajti nekateri vaščani še niso
prispevah ničesar, kar seveda precej
. ovira in moti normalen potek akcije.
Tovariš VEIT je povedal, da so poslah
vljudnostna pisma s pogodbami tudi
svojim vaščanom, ki trenutno živijo v
tujini ter jim razložih namen akcije in
jih prosiH, da tudi oni prispevajo del
sredstev, saj se bodo prej ali slej vrnih
v svoj domači kraj in bodo veseh, če
bodo namesto dosedanje prašne in
luknjaste ceste našli lep asfalt. Pri teh
ljudeh pričakujejo vso razumevanje.
Nedvomno pa je treba pozdraviti
sklep, ki ga je zavzel odbor za asfalti-
ranje cest v Apačah, ki pravi, da ne
bodo položih asfalta pred hišami ti-
stih, ki zanj niso ničesar prispevah.
Končno je tov. VEIT poudaril še, da
želijo asfalt čimprej, ker se bojijo
podražitev, ki bi jih nedvomno zelo
prizadele.
Predsednik vaške skupnosti ni priza-
deven aktivist pri zbiranju sredstev za
asfaltiranje ceste v Njivercah
t6v. ŠTRUCL je poudaril, da tudi pri
njih prav tako kot v sosednjih Apačah
poteka zbiranje sredstev povsem v
redu in da so zbrah že okrog 10 S mi-
lijonov in da je vprašanje le še za
1 S milijon, ki bi ga morah dobiti pri
vaščanih. Tudi pri njih je nekaj takih,
ki niso za to, da bi dah sredstva, zelo
radi pa bi imeli asfalt, vendar upajo,
da jih bodo le prepričali o koristnosti
te akcije. Vaščani Gerečje vasi imajo
že zbranih nad 62 % sredstev od
skupnih 91 S milijonov, koliko bo stal
asfalt v njihovi vasi. Tov. KISELAI^,
duhovni vodja akcije v Gerečji vasi
pravi, da je treba sedaj skupno najti
vse možnosti, da bi položih asfalt v
vseh treh območjih zaporedoma, saj
bi tako prihranih precejšnja sredstva
na račun prevoza mehanizacije. Skle-
nih so, da se bodo predsedniki pripra-
vljalnih odborov sestah in pretresli vse
možnosti za najboljše rešitve, pri če-
mer jim bd tov. KISELAK prav goto-
vo mnogo pomagal s svojimi izkušnja-
mi iz lanskega leta pri asfaUiranju v
Kungoti. V Apačah bodo vaščani
sami navozih na svoje ceste, ki jih
bodo asfaltirali 7700 m3 gramoza, v
Njivercih 2100 mS, prvi za dolžino
5M0 m cest in drugi za 1550 m cest.
Predračun, ki ga je dostavilo cestno
podjetje Maribor, znaša zaenkrat za
Apače okrog 945.000 din, za Njiverce
pa 260.000 din, vendar je to le pri-
bhžni predračun, ker pač nihče ne ve,
kaj vse še pride vmes in kakšne
podražitve lahko še nastanejo. Vodja
štaba za. civilno zaščito in podpred-
sednik KS IVO TEŽAK je poročal o
nalogah tega štaba, kakor tudi o
nalogKh odbora za splošen ljudski
odpor. Pri tem je poudaril, da ni
važno in nekoristno, če o vsem vedo
le člani odborov, ampak da se morajo
o vsem temeljito seznaniti prav vsi
stanovalci naselja oziroma vsi vaščani,
da bi lahko v primeru eventualne
elementarne nezgode ali v slučaju
vojne bih pripravljeni, kajti v more-
bitni vojni je največ žrtev zaradi
prvotne panike in neznanja prebival-
stva. Na to moramo biti temeljito
pripravljeni, da bi bile žrtve čim
manjše, morebitna pomoč v raznih
elementarnih nesrečah pa čimhitrejša
in čimučinkovitejša. KS je naročila
tudi razne potrebne pripomočke, s
katerimi se bodo seznanili vsi občani
na območju KS Kidričevo, da bodo z
njimi tudi znah ravnatL Prisotni so se
z izvajanjem tov. TEŽAK-a strinjali
ter ga povsem podprli z željo, da vsa
zadeva okrog tega vprašanja zares
pride čimprej na svetlo in, da se
prične resno in odgovorno delati na
"tem področju, ki je v današnjem času'
izredno pomembno.
LANSKO USPEŠNO POSLOVANJE
BISTRIŠKE BANKE
Hranilne vloge občanov bistriške
občine v podružnici Ljubljanske ban-
ke v Slov. Bistrici so v preteklem
(1971) letu porastle za okoh 20
odstotkov. K takšnemu povečanju
hranilnih vlog je v veliki meri prispe-
vala pravilna politika te podružnice
predvsem pri pridobivanju novih vla-
gateljev. Posebno si je prizadevala
zbuditi zanimanje za denarno varčeva-
nje med najmlajšimi. V ta namen je na
osnovnih šolah Slov. Bistrica, Poljča-
ne in Sp. Polskava odprla pionirske
hranilnice.
V želji, da bi se Ljubljanska banka,
podružnica Slov. Bistrica, kar najbolje
pribhžala občanom s svojimi stori-
tvami, je odprla tudi dve novi poslo-
valnici in sicer v Poljčanah in na
Pragerskem. V primeijavi s pretekhmi
leti se je pri tej banki povečalo število
deviznih varčevalcev.
Ljubljanska banka, podružnica
Slov. Bistrica je v (1971) letu zabele-
žila tudi porast izdajanja kreditov za
obratna sredstva v višini štirih odstot-
kov. V največji meri so bila ta
sredstva namenjena proizvodnim orga-
nizacijam za uspešnejši izvoz svojega
blaga. Nad 5 odstotno povečanje pa je
bilo doseženo tudi na področju inve-
sticijskih naložb v občini.
Čeprav so v podružnični banki v
Slov. Bistrici lahko z doseženimi
rezultati iz preteklega leta zadovoljni,
že načrtujejo nove oblike pridobiva-
nja vlagateljev.
Viktor Horvat
BO ^H)GOČE VSE URESNIČITI?
Apačani so na svojih sestankih in
zborih volilcev mnogokrat razpravljali
o nekaterih perečih problemih svoje
vasi oz. o tem, kako bi jih odpravili,
predvsem tiste, na katere sami nimajo
posebnega vpliva. Največ preglavic jim
vsekakor že precej časa dela električ-
na napetost, ki je pod kritiko, potem
problem cestne razsvetljave, ki je
precej pomanjkljiva itd. Posebno se
razburjajo nad lepim novim transfor-
matorjem, ki je bil zgrajen in od
katerega so si mnogo obetah, sedaj pa
stoji le kot spomin na preteklost, ki
jih vznemirja in ki bi menda že služil
svojemu namenu, če bi še zbrah 6000
din, ki jih zahtevajo od njih, kijih pa
niso voljni dati, ker so že mnogo
žrtvovah. Odločili so se, da bodo
svojo pravico iskali še naprej tako
dolgo, da se dokončno ugotovi, kdo
je krivec, da še do danes nimajo
priklopljenega transformatorja. Mne-
nja so namreč, da bi nekdo moral
vprašati odgovorne, zakaj investicija
stoji in ne služi svojemu namenu, za
katerega je bila zgrajena in za katero
so bila, kot pravijo, sredstva zagotov-
ljena že v letu 1970. V svojem
programu imajo veliko dobrih in
naprednih idej za ureditev in rešitfev
mnogih problemov v svoji vasi. Takoj
po asfaltu si želijo tudi telefonsko
zvezo in sodobno cestno razsvetljavo,
prav tako pa si na vse načine prizade-
vajo in ugibajo, kako rešiti problem
pošte. Skratka, v njihovem programu
dela je toliko dobrega in naprednega,
da bodo z aktivnimi ljudmi, kot jih
imajo in ob podpori večine prebival-
cev vasi kos vsem problemom. M. F.
Tekmovanje rezervnih vojaških
starešin Slovenske Bistrice
Minulo soboto so se pomerih re-
zervni vojaški starešine občine Slov.
Bistrica v smuku in streljanju z MK
puško. Snežne razmere so bile tokrat
za razliko od lanskega leta, ko je
tekmovanje zaradi pomanjkanja snega
odpadlo, primerno, tekmovanje pa je
malo oviralo sneženje. Smučarska
proga je potekala iz Tinja do Zg.
Bistrice, kjer so morah tekmovalci
izstreliti še po 8 nabojev z MK puško.
Tekmovanje je bilo ekipno in posa-
mezno. Ob udeležbi predstavnikov
treh krajevnih organizacij je 1. mesto
osvojila organizacija iz Zg. Bistrice
pred Slov. Bistrico in Oplotnico. Posa-
mezno je I. mesto osvojil Kolar iz KO
Zg. Bistrica s 390 kazenskimi točka-
mi, II. mesto Rasteiger iz KO Slov.
Bistrice s 396 kazenskimi točkami,
III. mesto Rudi Smolar iz Zg. Bistrice
s 431 kazenskimi točkami, sledih pa
so Gvido Smolar iz Slov. Bistrice s
458 kazenskimi točkami, Oto Nekrep
iz Zg. Bistrice s 525 kazenskimi to-
čkami itd.
Pokrovitelj tekmovanja, ki bi naj
bilo v bodoče organizirano vsako leto,
je bila Občinska konferenca ZK, v
imenu pokrovitelja pa je nagrade in
pokal predal predsednik občinske or-
ganizacije ZRVS, Ivo Ferk.
tf
Kmetje že drugič dobili dobiček
za prodan les
Pred kratkim je Gozdno gospodar-
stvo Maribor na predlog članov sveta
gozdnih posestnikov, ki so v tej de-
lovni organizaciji dokaj močno zasto-
pani, sprejel sklep, da se kmetom za
odkupljeni les izplača še dodatno za
vsak kubični meter prodanega lesa,
oblovine iglavcev in listavcev še po 10
novih dinarjev.
To izplačilo je izvršil tudi gozdni
obrat v Ptuju, ki je v preteklih dneh
izplačal kfnetom 68.700 N dinarjev,
oziroma skoraj sedem starih milijo-
nov. Razliko je tako dobilo na našem,
to je ptujskem območju nekaj nad
500 gozdnih posestnikov. Nekateri so
prejeli tudi po več desetakov.
Te razhke niso prejeh tisti, ki so
prodali gozdnemu obratu drva, oglje
m tanin. Pri tem gozdno gospodarstvo
ni ustvarilo nikakršnega dobička. Prav
Zato bi kazalo, da bi kmetje v bodoče
jzdelali čimveč tehničnega lesa, to je
hlodovine, ki se lahko bolje proda.
Predvidevamo, da to prav gotovo ni
bil izplačan zadnji dobiček ampak,
lahko na to računamo tudi v bodoče.
Kmetje so dobili sedaj že drugič
izplačan dobiček, ki izvira iz tega, da
je gozdno gospodarstvo gozdne sorti-
mente dobro prodalo. Nekaj lesa so
celo izvozih v tujino.
F. H.
„Kdo je razbil vazo, Pepca? "
„Maček, gospa."
„Kakšen maček, čigav maček, Pep-
ca? "
,,0, oprostite, nisem vedela, da ni-
mate mačka."
,,Kako je mogoče, da je Bobo po-
stal krotilec slonov? "
„Prej je vodil cirkus za bolhe, pa je
postal kratkoviden."
Sodnik: „Bliža se ura, ko bo treba
zadostiti pravici. Zunaj je vaša žena,
ki bi rada še govorila z vami."
Obsojenec: „Prosim, povejte ji, da
sem že obešen."
VREME
do nedelje, 13. februarja 1972
Zadnji krajec bo v ponedeljek,
7. februarja ob 12.11 uri. Napo-
ved: v času od 8. do 15. februar-
ja bo spremenljivo vreme s po-
gostimi, verjetno obilnimi snežni-
mi padavinami. Okrog 14. fe-
bruarja bo nastopilo daljše ob-
dobje lepega vremena. Možni so
jugozahodni vetrovi in bo sneg
prešel v dež.
Nekateri bralci Tednika so se
zanimah, ah je v celoletni vre-
menski napovedi izostala napo-
ved za julij po krivdi uredništva
ali napovedovalca.
Odgovor: po nobeni. Včasih je
dobro, če za določen čas ne ve-
mo vremena v naprej. A. C.
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. februarja 1972
Kdaj v Ptuju pokrita tržnica?
Vprašanje, ki ga v Tedniku ponovno
načenjamo, je bilo že večkrat pred-
met razprave. Bilo je že pred leti
govora, da bodo tudi v Ptuju poskrbe-
li, da bodo naše kmečke žene in
dekleta dobila nekakšno streho nad
glavo. Vse je ostalo samo pri obljubah
in kot pravijo, jalovi tolažbi.
To je veijetno te dni tudi vzrok^ da
na trgu skoraj ni mogoče kaj kupiti,
zlasti ne kmetijskih dobrin, ki jih na
trg prinašajo kmečka dekleta iz oko-
liških vasi. Kdo bo vzdržal več kot
uro v snegu in mrazu? Le najbolj
odporne, dokler jih gripa če ne že kaj
hujšega ne priklene na bolniško poste-
ljo. Drugo je tudi to, kako zelenjavo,
jajca, sadje v tem mrazu zavarovati
pred zmrznitvijo?
Prav zato bi kazalo, da bi odgovorni
vsaj letos poskrbeh, da bi tudi v Ptuju
dobili pokrito tržnico. Tako, kot jo
imajo v Mariboru, Celju in drugod, da
ne Qmenjamo, kako imajo to urejeno
v tujini, kjer je celo prepovedano
prodajati pod milim nebom. Prepri-
čani smo, da izdatek ne bi bil tako
astronomsko visok, da ga ne bi zmo-
gli. Možnost je celo uporabiti sred-
stva, ki jih meščani plačujejo za mest-
no zemljišče.
FH
IZDELATI JE TREBA KONKRETNE
DELOVNE PROGRAME
Na sestanku predstavnikov družbe-
nopohtičnih organizacij na območju
krajevne skupnosti Kidričevo je med
drugim bilo mnogo govora tudi o
programih dela društev in organizacij
za tekoče leto. Zato se je hitro za tem
sestankom sestalo predsedstvo KO
SZDL Kidričevo, da bi se dogovorilo
o pripravi osnutka programa dela in
podobno. Temu sestanku sta pri-
sostvovala tudi predsednik KS Anton
Kosi ter podpredsednik KS in sekretar
KO ZKS »Dravsko polje" Ivo Težak,
ki sta s svojimi predlogi skušala po-
magati pri pripravi programa dela
izvedbe proslav v toke letošnjega leta
itd. Predsednik KO SZDL Kidričevo
Stane Hojak je poudaril važnost in
pomen takšnega programa in dejal, da
si brez dobrega in konkretnega pro-
grama ni moč zamisliti dobrega in
uspešnega dela organizacije ali dru-
štva. V razpravi so tudi ostali pouda-
rili, daje treba konkretno in temeljito
pripraviti programe dela ter jih tudi
dosledno izvajati. Predvsem je to po-
membno sedaj v času, ko se je delo
oz. aktivnost nekaterih organizacij v
Kidričevem spet oživela oziroma sku-
ša na vsak način zaživeti. Nadalje je
bilo tudi poudarjeno, da bi naj orga-
nizacije in društva skušale same orga-
nizirati prireditve v Kidričevem, da bi
tako prišle do prepotrebnih denarnih
sredstev, brez katerih si aktivnejšega
dela ni moč zamisliti. Zato je tudi
predsedstvo KO SZDL skupno s pred-
stavniki KS določilo okvirni program ;
proslav in določilo organizacije in
društva, ki bi jih naj izvedle, seveda s
pomočjo vseh ostalih. Jasno je nam-
reč, da je problem finančnih sredstev ,
pereč in, da prav to vprašanje najbolj.
tare organizacije in društva, kajti še
poleg tako aktivnega prostovoljnega.
dela ni moč nekaj izvesti, če ni na j
razpolago vsaj minimalnih sredstev. I
Zato bo tudi na bhžnji seji odbora i
SZDL in razširjeni seji vseh predstav-
nikov organizacij govora prav o teh,
problemih.	M. F.
Več ljudi v RK
V	januarju je občinska organizacija
RK Slov. Bistrica izvedla svojo skup-
ščino, kjer so v prvi vrsti pregledali
dejavnost od zadnje skupščine, ki je
bila pred štirimi leti, kolikor traja
mandatno obdobje vodstev v teh orga-
nizacijah. Minulo mandatno obdobje
(1967/71) so v sodelovanju občinske
organizacije RK kakor tudi večine
osnovnih organizacij na področju bi-
striške občine ocenili kot zelo uspeš-
no, kar je bilo doseženo tako ? zava-
rovanjem odborov, kakor tudi posa-
meznikov v njih. Posebno so pohvalili
delo strokovnih sodelavcev, ki jih ni
bilo malo, svoj prispevek pa so dali
predvsem s prostovoljnim delom v
organizacijah. Občinski odbor RK si
je skupno z vsemi osnovnimi organiza-
cijami RK na terenu v preteklem man-
datnem obdobju prizadeval, da bi kai
najuspešneje deloval v boju za na-
predek splošne zdravstvene kulture
občanov ter za njihovo zdravo življe-
nje, kar še posebno velja za ostarele in
mladino. Tudi skrb za odstranjevanje
ali vsaj ublaževanje socialnih neenako-
sti, ki so še posebno prisotne tudi v
bistriški občini, in so njeni vzroki .v
velikih primerih alkoholizem in delo-
mrzništvo, so v okviru te organizacije
odigravale pomembno pozornost. Na
teh in še mnogih drugih področjih je
občinski odbor RK tesno sodeloval z
ostalimi družbenopolitičnimi in de-
lovnimi organizacijami na območju
občine kakor tudi sosednjih občin
Maribor, Ptuj, Slov. Konjice in Lenart
v Slov. Goricah. Z njimi so izmenja-
vali izkušnje ter skupno reševali ne-
katere naloge in problematiko.
V	okviru Občinskega odbora RK
deluje trenutno 20 osnovnih organiza-
cij in 17 aktivov mladih članov RK v
osnovnih šolah bistriške občine.
Skupno je tako vključeno nad 500
članov in okoU 4500 mladih članov
RK. Ugotavljajo tudi, da so v prete-
klem obdobju storili nekoliko pre-
malo za pridobivanje podpornih čla-
nov, kar bo v prihodnji mandatni dobi
ena prvih nalog. Skupno s 17 člani,
kolikor je sestavljal občinski odbor
RK, so za uspešnejše delo te organi-
zacije izvolili še osem komisij. V tej
obliki bodo delovali v naslednji štiri-
letni mandatni dobi.
Vsled velike odvisnosti do razpolož-
ljivih finančnih sredstev ni uspelo v
občini poživiti zdravstveno vzgojne
dejavnosti v toliki meri kot bi lahko,
če bi v ta namen imeli več denarja.
Tako pa je opaziti zmanjšano dejav-
nost na področju higiene občanov,
predvsem v oddaljenejših krajih. Zo-
pet pa je Opaziti širjenje alkoholizma,
nehigiena kar odločilno vpliva na živ-
ljenjski standard v družinah in tudi na
medsebojne odnose. Kljub številnim
predavanjem in predvajanjem poucmn
filmov v osnovnih organizacijah RK in
osnovnih šolah je bilo to veliko pre-
malo za uspešno odklanjanje negativ-
nih pojavov pri posameznikih in dru-
žinah, kjer vlada težje socialno stanje.
Zmaniš^o se je tudi število tečajev
prve pomoči za tista dekleta, ki po
šolanju ostanejo doma ali se zaposlijo
v svojem kraju. Tako so v preteklem
mandatnem obdobju bili izvedeni
samo trije takšni tečaji. Ker pa imajo
ti velik pomen za zdravstveno in so-
cialno delo predvsem v težje dostop-
nih krajih, bodo skupno z ureditvijo
že nastavljenih omaric prve pomoči v
oddaljenejših krajih usposobili tudi
večje število deklet, da bodo lahko
skočila ob vsakem času na pomoč do
prihoda zdravnika. Tudi za nego bol-
nikov sta v preteklem obdobju bila
izvedena samo dva tečaja, ker pač ni
dovolj sredstev v te namene.
Boj proti alkoholizmu na območju
občine ni izvojeval pomembnejše
zmage, lahko bi trdili celo nasprotno,
gostinskih lokalov, kjer točijo samo
alkoholne pijače, je vedno več. Ugo-
tovljeno je bilo, da so- pred nekaj
meseci zaprli še edino mlečno zajtrko-
valnico v občini. Težko pridobljeni
prostor so zaprli ne da bi kdo od
odločujočih dejavnikov v občini ka-
kor koli posredoval za rešitev zadeve.
Zdravstveno-vzgojno delo se je od-
vijalo predvsem na osnovnih šolah,
kjer so v tem okviru imeli številna
predavanja in filme. V prihodnje na-
meravajo pripraviti predavanja o negi
dojenčkov, za mlade mamice. Zelo
razgibana in uspešna je bila v prete-
klem obdobju dejavnost za varstvo
pred elementarnimi nesrečami. Prva
pomoč je bila vključena v redne šol-
ske programe vseh osnovnih šol v
občini.
V sodelovanju z oddelkom za na-
rodno. obrambo pri občinski skup-
ščini je občinski odbor RK vključil
tudi svojo dejavnost predvsem na po-
dročju nudenja prve pomoči. Ocoh
220 članov RK je opravilo 80 ali 20
urne tečaje prve pomoči. Tako je
sedaj usposobljeno na področju ob-
čine Slov. Bistrica 17 ekip prve po-
moči v krajevnih skupnostih, 12 v
delovnih organizacijah in ena pri ob-
činskem odboru RK. Ustanavljanje
novih ekip prve pomoči bodo letos
nadaljevali v tistih organizacijah, kjer
jih sedaj še nimajo.
Svojo dejavnost je Občinski odbor
RK pokazal tudi pri usposabljanju
novih voznikov motornih vozil. Izpite
iz prve pomoči je od julija 1970'do
konca 1971 leta opravilo v tem okviru
827 kandidatov.
Pomembni uspehi so bili doseženi
tudi na področju krvodajalstva. Tako
je bilo leta 1971 v devetih zbirnih
centrih na področju bistriške občine
blizu 1500 krvodajalcev, ki so se ude-
ležili odvzema krvi. Mnogi so darovali
že 10,20 ali tudi več krat. Uspehi
krvodajalskih akcij so bili rezultat de-
la posameznih osnovnih organizacij,
zato je bil tudi plan v letošnjem letu
zadovoljivo dosežen. Kljub temu pa si
bo tudi v prihodnje občinski odbor
RK skupno z osnovnimi organizaci-
jami še nadalje prizadeval povečati
število krvodajalcev v občini.
VIKTOR HORVAT
KAKO PREPREČITI IZMENIČNO
RODNOST SADNEGA DREVJA
Izmenično ali alternativno rodnost
sadnega drevja imenujemo pojav, ko
sadno drevje ne rodi redno vsako leto,
temveč izmenoma vsako drugo, tretje
ali vsako peto leto. Izmenična rodno-
st se največkrat pojavlja pri poznih
zimskih sortah jablan in hrušk. Od-
visna je od sorte, lahko je posledica
neugodnih vremenskih razmer, ali re-
zultat nepravilne prehranjenosti oziro-
ma nepravilnih agrotehničnih ukre-
pov. Nekatere sadne vrste so bolj
nagnjene k izmenični rodnosti, med-
tem ko se pri nekaterih sortah ne
pojavlja. Najbolj je pogosta izmenična
rodnost pri pečkarjih. Med jablano-
vimi sortami so najbolj podvržene
izmenični rodnosti boskob, ontario,
rdeči astraham in grafenstajn." Izmed
hruškovih sort se najbolj nagibno k
izmenični rodnosti pastoijevka, avran-
ška in gelertova. Pri slivah se pojavlja
izmenična rodnost le pri bujno rasto-
čih sortah kot je npr. bistrica.
Izmenična rodnost nastane tako, da
sadno drevje ne formira cvetnih br-
stov zaradi pomanjkanja hranilnih
snovi, ali pa se cvetni nastavek nor-
malno formira, vendar se zaradi pre-
majhne količine rezervnih hranilnih
snovi slabo oplodi. Cvetne brste nam
lahko uniči huda zima, toča ali spo-
mladanska pozeba. Sadje potem to
leto ne potrebuje hranilnih snovi, zato
razvije bogat cvetni nastavek prihod-
nje leto, naslednje leto pa zopet osta;
ne drevo brez hranilnih snovi. Zaradi
tega pojava pride do izmenične rod-
nosti.
Izmenično rodnost lahko zmanj
šamo z izbiro primerne sorte, ki n
nagnjena k izmenični rodnosti, v leti
velike rodnosti z redčenjem plodov,
dobrim gnojenjem, z dognojevanjen
dušika med rastjo, kar je osnova z
formiranje cvetnega brstja za prihod
nje leto. Ce bomo upoštevali vs
ukrepe, bomo izmenično rodnost prf
prečili aH vsaj zmanjšali.
M
NESREČA NE POČIVA
Pretekli teden so se zdravili ali se še
zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji
ponesrečenci:
Otilija Jurančič, Krčevina 90, lažja
poškodba; Marija Kosti, Precetinci 75,
lažja poškodba; Rudolf Braučič, Selc
polje 40, lažja poškodba; Dragan Lu-
kic, Robičeva 5/a, Maribor, lažja
poškodba; Anton Golub, Gornja Du-
brava 54, lažja poškodba; Jože Vau-
potič, Stanošina 12, lažja poškodba:
Josip Kovačič, Kidričevo 13, lažja
poškodba; Ivan Ivanuša, Tomaž 248,
lažja poškodba; Jože Cafuta, Boreja
24, lažja poškodba; Rozalija Kosi,
Središče pb Dravi 48, lažja poškodba;
Bri^ita Širec, Medvedce 3/a, lažja
poškodba; Alojz Majer, Bukovci 19,
lažja poškodba; Franc Golob, Dražen-
ci 20, lažja poškodba; Ivan Rozman,
Apače 45, lažja poškodba; Lizika
Trstenjak, Vinski vrh 24, lažja po-
škodba; Ivana Hameršek, Kicar 12,
lažja poškodba; Damjan Pleteršek,
Slovenja vas 38, lažja poškodba; Ivan
Kaučic, Hujbar 9, lažja poškodba;
Jožef Lipovec, Vinski vrh 88, lažja
poškodba; Terezija Prejac, Dornava
89, lažja poškodba; Robert Hameršek,
Apače 15l/a, lažja poškodba; Brigita
Cvetko, Gorenjska cesta 42, Lesce,
lažja poškodba; Stanko Kostanjevec,
Cvetkovci _61/b, lažja poškodba; An-
ton Jus, Žetale 63, lažja poškodba;
Jakob Bratuša, Obrež 130, lažja po-
škodba; Zvonko Plohi, Tomšičeva 30,
Ptuj, lažja poškodba; Anton Zamuda,
Središče ob Dra i 144, lažja poškod-
ba; Janez Mesaric, Zabovci 88, lažja
poškodba.
Vsem ponesrečencem in bolnikom
ptujske bolnišnice želimo skorajšnje
okrevanje.
-FK-
tednik — Četrtek, 3. februarja 1972
STRAN 5
Kako nuditi
sosedsko pomoč
v občini Ormož so pričeli z organi-
zirano sosedsko pomočjo ostarelim in
osamelim osebam že pred dvema le-
toma. V ta namen so pri vseh krajev-
nih skupnostih ustanovih komisije, ki
skupaj s krajevnimi odbori Rdečega
križa pomagajo ostarelim občanom
pri njihovih vsakdanjih opravilih. Ob-
like dela so zelo razhčne. Obiskujejo
jih ter jim prinašajo vodo, opravijo
nakup v trgovini, pomagajo v gospo-
dinjstvu, skrbijo za oblačila ter jih
tudi vsaj enkrat letno obdarijo.
Z namenom, da bi ta pomoč še
boljše zaživela, je republiški odbor
RK Slovenije v sodelovanju z ormo-
škim občinskim odborom RK orga-
niziral seminar za tiste, ki na tem
področju delajo. Beseda je tekla ob
anahzi ankete o sosedski pomoči, ki
jo je republiški odbor RK izvedel pred
kratkim. Vsebovala je vprašanja o
oblikah dela, številu podpiranc?v, ob-
likah organiziranja ter številu in struk-
turi ljudi, ki sosedsko pomoč nudijo.
Seminar je bil v Ormožu prejšnjo
sredo. Udeležili pa so se ga aktivisti
sosedske pomoči s področja občine.
Razgovor med in po seminarju je
pokazal, da je ta organizacija silno
pestra, saj v njej sodelujejo družbeno-
politične organizacije, razna društva
in v nekaj primerih celo lovske dru-
žine. Glede na strukturo so tu otroci,
mladina, kmetje, delavci, učitelji,
uslužbenci itd. skratka vsi, ki kaj
čutijo do starih onemoglih. Vsem, ki
nudijo neposredno sosedsko pomoč je
potrebno dati nekaj znanja o tem,
zato so med drugim sprejeh tudi
sklep, da bodo februarja organizirali
posvet z aktivisti ter se pogovorili o
načinu nudenja pomoči in o nekate-
rih problemih iz prakse. Na terenu se
namreč dogaja, da so se ljudje že malo
razvadih. Mislijo, da so ti ljudje, ki
pomagajo starejšim in onemoglim od
družbe plačani ter da so dolžni oprav-
ljati vsa dela in tudi obdelovati pose-
stvo. Nekaj je tudi ljudi, ki imajo kar
v redu dohodke in v mestu otroke z
lepimi plačami pa poskušajo aktiviste
izkoriščati. Ljudi ne bi smeh razvajati,
ampak jim le pomagati v sili.
Tako so pri tem prostovoljnem
delu, ki ne bo nikoh plačano, nastah
prvi problemi. Posvetih jim bodo po-
sebno pozornost ter v najkrajšem času
po krajevnih skupnostih sklicali po-
svete aktivistov sosedske pomoči in
starejših in onemoglih ter se pogovo-
rih, o konkretnih oblikah dela. Te
sestanke bodo popestrih tudi s kak-
šnim zdravstvenim predavanjem. Go-
vorih pa bodo tudi o problemih stara-
nja.
V Sloveniji nudijo sosedsko pomoč
približno IIOOO-osebam. V ormoški
občini potrebuje takšno pomoč 184
onemoglih oseb, dobiva pa jo 148.
jr
Srečno pot, Tinček!
INVALIDU MARTINU FREŠERJU IZ SP. NOVE VASI PRI
SLOV. BISTRICI SO Z ZBRANIMI PRISPEVKI KUPILI
MOTORNI INVALIDSKI VOZIČEK
Dogodek, ki so mu v preteklem
tednu posvetili Bistričani posebno po-,
zornost se je zgodil v četrtek,"
27. L 72 ko so na posebni slovesnosti,
ki jo je pripravil Občinski odbor RK
Slov. Bistrica v prisotnosti nekaterih
predstavnikov, delovnih in družbeno-
pohtičnih organizacij (od zasebnih
darovalcev ni bil udeležen nobeden),
ki so,s finančnimi sredstvi omogočih
uspešni zaključek akcije zbiranja sred-
stev za nakup invahdskega motornega
vozička, le-tega izročili invalidu Mar-
tinu Frešeru iz Sp. Nove vasi pri Slov.
Bistrici.
50-letnega Martina Frešerja iz
Sp. Nove vasi je v zgodnjih otroških
letih okrutna paraliza odtrgala od
normalnega življenjskega okolja.
Ohromeh sta mu obe nogi. Kljub
temu se ni vdal usodi. Z vsemi mož-
nimi sredstvi si je prizadeval, da bi se
enakovredno z vsemi ostalimi občani
vključil po svojih močeh v normalni
tok življenja, kar mu je z veliko mero
volje in prizadevnosti tudi uspelo.
Taico je danes le malo Bistričanov in
okoličanov, ki ne bi poznah tega
prizadevnega Tinčeka (kakor ga radi
imenujejo vsi znanci in prijatelji) iz
Sp. Nove vasi pri Slov. Bistrici in
njegovih skrbno izdelanih pletenih ko-
šaric, brezovih in sirkovih metel, na-
gobčnikov za živino in še mnogih
drugih manjših izdelkov. Uspešno pa
Tinček sodeluje tudi s Tovarno olja v
Slov. Bistrici.
Sedaj sprejema Tinček Frešer le
skromno družbeno pomoč v znesku
100 ND kar pa je odločno premalo,
saj mu zagotavlja le redno zdravstveno
zavarovanje in oskrbo. Kljub temu da
sedaj svoje življenjske stroške skoraj v
celoti krije z lastnim delom, pa pri
občinskem odboru Rdečega križa in
skupščine občine Slov. Bistrica že
sedaj razmišljajo o povišanju družbene
pomoči, ki bi naj Tinčeku omogočila
normalni življenjski standard v času,
ko njegove delovne sposobnosti ne
bodo tolikšne, kot so sedaj.
Akcija zbiranja finančnih sredstev
za nakup invahdskega motornega vo-
zička se je pričela pred petimi meseci
in je v tem času naletela na vehko
razumevanje številnih delovnih ko-
lektivov, družbenopohtičnih organi-
zacij in posameznikov na območju
občine. Delovne organizacije so v ta
namen zbrale skupno 4476 ND, med-
tem ko so razlike do 6500 ND, koli-
kor je stal voziček, zbrah posamezniki
in zdravstveno zavarovanje.
Organizacije, katere so s svojimi
prispevki omogočile nakup vozička so
IMPOL, EMMI, Ljubljanska banka,
.Stanovanjsko podjetje. Granit, Stano-
vanjsko podjetje. Trgovsko podjetje
Planika, LIO, Gozdni obrat, Kemocid,
Krajevna skupnost, Obč. konferenca
SZDL in Postaja LM - vsi iz Slov.
Bistrice ter Železniška postaja Poljča-
ne, EMI Poljčane, Gozdni obrat
Oplotnica. Med posamezniki pa so:
darovali Alojz Šuntner, ključavničar-
stvo Zg,Polskava, Anton Gros iz Slov.
Bistrice, Vinko Polanec iz Slov. Bistri-
ce in Štefan Vilar. Vsem darovalcem
iskrena hvala. Naj jim velja tudi opra-
vičilo, da so morali na dogodek pre-
daje vozička čakati nekoliko dalje,
kljub temu da so bila potrebna sred-
stva zbrana že mnogo poprej. Zastoj
je nastal v proizvodnji. Delavnica v
Ljubljani, kjer preurejajo takšne vozi-
čke, dela samo v zimskem obdobju,
pa smo morah malo počakati.
DRAGI TINCEK,
dolgo in nestrpno je že bilo tvoje
čakanje, končno pa si le dočakal tvoj
novi — motorni voziček. Tvoj nasme-
jani obraz je bil pravi dokaz, da nam
nisi zameril čakanja, saj smo si vsi
prizadevali, da se kar najbolj hitro
srečaš z darilom, ki ti pomeni prav
gotovo mnogo več.
Ob tej priložnosti ti vsi občani Slov.
Bistrice, še posebno pa tisti, ki so
kakorkoli pripomogli, da boš odslej
lahko potoval po naši in svoji občini
hitreje in udobneje, skupno z uredni-
štvom Tednika želimo srečno in pri-
jetno vožnjo.
Viktor Horvat
Tinček Frešer. je že v novem vozilu. §e lep pozdrav in zahvala vsem, ki ste
kakor koli pripomogh k njegovi sreči. In že je na poti proti Sp. Novi vasi
(čeprav za začetek samo v „prvi").
Učenci
v gospodarstvu
o svojih problemih
Kot smo že poročali, je bila pred
kratkim v organizaciji aktiva ZM Pra-
gersko razširjena problemska konfe-
renca o učencih v gospodarstvu. Kon-
ferenca je osvethla mnoge nepravilno-
sti v odnosu do izobraževanja mladih
v gospodarstvu.
Ce mladi na Pragerskem skoraj
osem let niso odločneje spregovorili o
svojih problemih na področju izobra-
ževanja v delavnih organizacijah in
zasebnih obrtnikih, ne pomeni, da le
teh ni bilo, ampak je med vzroki
neodločnost učencev in ne nazadnje
Judi zaskrbljenost nad posledicami, ki
sledile takšni odločnosti, v največ
primerih prav te ne bi bile v korist
učencem, pa čeprav se vsi zavedajo,
da vsaki akciji sledi odgovor.
Prav ta konferenca na Pragerskem
kot prva na področju občine je po-
klala, da je tudi takšno javno izraža-
nje nepravilnosti do učencev v gospo-
darstvu, lahko zelo jasna in odločb,
v tem so bili enotni tudi vsi udeleženi
predstavniki krajevnih in družbeno-
političnih organizacij Pragerskega.
Potrebo po takšni konferenci je po-
kazala tudi pred nedavnim izvedena
anketa med učenci v gospodarstvu na
1	občine, ki jo je v novembru
i^n izvedla OK ZMS Slov. Bistrica.
^^J>tevilne nepravilnosti v odnosih do
cencev v gospodarstvu v krajevni
^•^upnosti Pragersko so močno prisot-
ne, kar je bil tudi osnovni vzrok, da so
se odločih za takšno konferenco. KS
Pragersko ima na svojem področju tri
delovne organizacije, ki skupno vklju-
čujejo okoh 20 učencev, nad 30 pa se
jih izobražuje v bistriški in mariborski
občini, kjer pa se prav tako srečujejo
s podobnimi problemi. Kolikšno je
število učencev pri zasebnih obrt-
nikih, še niso uspeh dokončno ugoto-
viti, predvidevajo pa, da jih je okoh
30.
Razprava, ki je obravnavala tudi
nekatere primere na področju celotne
občine, je posvetila posebno pozor-
nost vprašanjem izobraževanja v šolah
in na delovnem mestu. Diskutanti so
bih mnenja, da današnji sistem izobra-
ževanja na pokhcnih šolah ni erioten,
prav tako pa je v neenakopravnem
položaju v odnosu do srednjih šol.
Nakazali so ^tudi nekatere probleme
pri vpisovanju kmečke in delavske
mladine na višje ah visoke šole. Bili so
mnenja, da zaradi finančnih razmer
teh staršev tudi dobri učenci ne mo-
rejo nadaljevati šolanje, ampak se mo-
rajo usmeriti predvsem v poklicne
šole. Kritično so mladi ocenili tudi
povezanost pokhcnih šol z delovnimi
organizacijami.
Največji del razprave so člani mla-
dinskega aktiva ZM Pragersko in
učenci v gospodarstvu posvetih pro-
(Konec na 6. strani)
6 stran
tednik — Četrtek, 3. februarja 197*
Končno
čeprav po desetih letih
v soboto, 22. januarja 1972 v
večernih urah so se v Domu kulture
Slovenska Bistrica zbrah številni naj-
uspešnejši športniki z območja občine
Slovenska Bistrica, ki so v obdobju
zadnjih desetih let (1961-1971) do-
segli pomembnejše rezultate na šport-
nem področju v občinskem, republi-
škem, zveznem kakor tudi mednarod-
nem merilu.
Prvič po desetih letih, včasih bolj,
drugič manj uspešnega športnega živ-
ljenja v tej občini so predstavniki OK
ZMS Slovenska Bistrica in Občinske
zveze za telesno kulturo sklenili na-
graditi najuspešnejše športnike in ne-
katere klube v tej občini.
V ta namen so skupno izbrali 5
člansko žirijo za izbor najboljših
športnikov občine Slovenska Bistrica
v obdobju desetih let (1961-1971).
Žirija je na osnovi zbranih, razpo-
ložljivih podatkov o dosežkih športni-
kov bistriške občine v tem obdobju,
odločila, da bo posebna priznanja in
pokale za dosežene uspehe na šport-
nem področju v zadnjih desetih letih
prejelo 15 posameznikov in 4 športni
klubi. Komisija, ki je pri svojem delu
vložila veUko naporov, je odločila za
najuspešnejšega športnika do sedaj na
področju občine Slovenska Bistrica
(enako bi se lahko odločili tudi v
republiškem in zveznem merilu) Stan-
ka Topolčnika, člana Judo kluba
IMPOL iz Slovenske Bistrice.
Med rezultati, ki so tega skromnega
športnika dvignili v enega najuspešnej-
ših jugoslovanskih športnikov, so
osvojitev bronaste kolajne na evrop-
skem prvenstvu leta 1969 v Ostendu,
na mediteranskih igrah 1971 v Izmiru
pa je osvojil srebrno kolajno. Je 5-
kratni zaporedni prvak Jugoslavije v
lahki kategoriji, 3 krat je bil prvi pri
mladincih SFRJ, zmagovalec medna-
rodnih prvenstev Italije in Švice, 4
kratni zmagovalec tekmovanja za po-
kal šampionov Jugoslavije. Stalni član
Jugoslovanske judo reprezentance,
njen kapetan, zraven tega pa še zma-
govalec številnih slovenskih in zveznih
tekmovanjih.
Med posamezniki, ki so na tej sve-
čanosti prejeli priznanje za svoje
uspehe na športnem področju, so bili
še Franc Bukovec (atletika), Stanko
Dobrovnik (orodna telovadba). Vili
Golob (atletika in nogomet), Mirko
Krulc (košarka, strelstvo in nogomet),
Adam Kučinac (strelstvo) . . . Ervin
Kropf (avtomobilizem); Jože Novak
(nogomet, odbojka); Stanko Reber-
nak (judo); Gvido Smolar (odbojka);
Franc Sorčnik (šah); Franc Štern (ju-
do); Marjan Štimec (atletika); Ivan
Šturm (alpinizem); Janez Vidmajer
(judo). Priznanja za najuspešnejša dru-
štva pa so sprejeli: Judo klub IMPOL
iz Slovenske Bistrice, Mladinski odsek
Planinskega društva Poljčane, Odboj-
karski l^lub Partizan, Crešnjevec in
TVD Partizan Slovenska Bistrica.
Med številnimi delovnimi in družbe-
no političnimi organizacijami občine
Slovenska Bistrica, ki so predvsem s
finančnimi sredstvi in praktičnimi da-
rih omogočili uspešnejši potek te pri-
reditve, se uvrščajo: GG Maribor
obrat Slovenska Bistrica, EMI Poljča-
ne, EMMI Slovenska Bistrica, Ljub-
ljanska banka, poslovalnica Slovenska
Bistrica, Kmetijski kombinat Sloven-
ska Bistrica, Trgovsko podjetje Plani-
ka, Slovenska Bistrica; Komunalno
podjetje; Stanovanjsko podjetje; ,Ke-
mocid; Krajevna skupnost; Sklad za
telesno kulturo OS Slovenska Bistrica;
Občinska konferenca ZK, Občinski
sindikalni svet; Občinska konferenca
SZDL; Skupščina občine Slovenska
Bistrica, Občinski odbor ZZB NOB;
Občinski odbor RK in Občinska zve-
za za telesno kulturo Slovenska Bistri-
ca.
Prireditev, s katero je bilo nad 200
obiskovalcev zelo zadovoljnih, je
uspešno vodil Miroslav Lešnik.
. Z namenom, da bi .tudi v nadalje
spodbujali športnike na področju ob-
čine Slovenska Bistrica k novim uspe-
hom, istočasno pa povečaU vključeva-
nje novih članov v telovadna in šport-
na društva, sta organizatorja OK ZMS
Slovenska Bistrica in Občinska zveza
za telesno kulturo Slovenska Bistrica
sklenila, da bodo organizirali podobna
podeljevanja občinskih priznanj naj-
uspešnejšim športnikom, klubom in
društvom odslej vsako leto.
VIKTOR HORVAT
Stanko Topolčnik
ZLATOPOROČENCA JOŽEF TN MARIJA
HORVAT IZ ZABOVC
V soboto, 29.1.1972 je bila v po-
ročni dvorani matičnega urada Ptuj
zlatoporočna slovesnost za 50 let
poročeni par, Jožefa Horvat roj.
10.3.1895 v Zabovcih in Marijo Hor-
vat roj. Plajnšek 26.8.1900 v Pristavi.
Jubilanta sta prvič stopila pred ma-
tičarja 29.1.1922 v Ptuju. Sedaj živita
sama na posestvu v Zabovcih. Imela
sta 5 otrok, živijo 4.
V polni dvorani sorodnikov in znan-
cev sta izročila jubilantoma odbornik
SO Ptuj Franc Tomanič in matičarka
Breda Sever šopek in poročno darilo,
obenem pa sta jima želela tudi v
bodoče zdravje in zadovoljstvo, kakor
tudi vsi ostali.
Tekst in posnetek:
Petra Langerholc
UČENCI V GOSPODARSTVU O SVOJIH PROBLEMIH
(Nadaljevanje s 5. strani)
blemom učencev iz svoje KS v delov-
nih organizacijah kakor tudi pri zaseb-
nih obrtnikih. Poudarjali so, da v ve-
liko primerih dela, ki jih morajo učen-
ci opravljati v času praktičnega pouka
v delovnih organizacijah, še posebno
pa je to razvidno pri zasebnikih, ni-
majo nič skupnega z delom, kakršne-
ga bodo opravljali po šoli na delov-
nem mestu. Niso redki primeri, da
morajo učenci pri zasebnih obrtnikih
v času praktičnega pouka opravljati
tudi razna gospodinjska dela, stroji,
na katerih se učijo, pa so velikokrat
že zastareli. Tudi strokovni kader v
precej primerih ni dorastel potrebam
sodobnega pouka.
Prisotnost učencev v samoupravnih
organih delovnih organizacij ali v času
šolanja tudi v šolskih svetih je zelo
majhna aH pa je sploh ni. Pa še tisti, ki
so v teh svetih, ne morejo v dovoljni
meri zastopati svojih interesov. Ob
tem so učenci tudi samokritično iz-
rekH, da je pri njih aktivnost na tem
področju zelo slaba in da bodo morali
v tej smeri storiti odločnejši korak k
izboljšanju. Opozorili so tudi na pri-
mere slabih odnosov predpostavljenih
do učencev. Ni malo primerov, ko se
pri zasebnih obrtnikih učenci nauče
samo posameznih delovnih faz in tako
postanejo njihova poceni celovna sila.
Opozorili so tudi na razlike v vi-
šinah mesečnih nagrad med organiza-
cijami, kakor tudi na primere kršitve v
koriščenju dopustov učencev, kar še
posebno velja za gostinsko stroko.
Vprašanje za se pa je prosti čas učen-
cev pri zasebnih obrtnikih. Ugotov-
ljeno je bilo, da mnogi učenci v po-
sameznem učnem letu ne uspejo v
celoti izkoristiti 30 dni poletnega in
teden zimskega dopusta.
Medtem ko učenci trgovske stroke
v trgovini Pragersko nimajo večjih te-
žav, v Opekarni Pragersko niso za-
dovoljni z višinami mesečnih nagrad
učencev. V prvem letniku dobi uče-
nec 120 ND v drugem 160 in v tret-
jem 200 ND. V tej delovni organiza-
ciji vsled postopka v proizvodnji ne
morejo učenci koristiti dopusta v po-
letnih mesecih, ampak izven delovne
sezone, kar je v tej DO zimski čas.
Zimskih počitnic nimajo, ker niso
navedene v učnih pogodbah. Delo, ki
opravljajo učenci v opekarni ne ustre-
za v popolnosti učnim programom in
tudi ne stopnji letnikov.
O delu učencev v Kolodvorski re-
stavraciji Pragersko je bilo izrečeno
mnogo kritičnih besed, sicer pa je bilo
mogoče o delu učencev v tej organi-
zaciji dobiti le malo podatkov. Težko
je določiti njihov delovni teden aH
mesec. Ugotovljeno je bilo celo, da
niso bili redki meseci, ko so učenci
opravili tudi po 240 delovnih ur. Zelo
različno prejemajo učenci tudi me-
sečne nagrade v vseh treh letnikih. Z
težavami se srečujejo tudi ob kori-
ščenju rednih letnih dopustov. Skup-
no s poklicnim delom opravljajo tudi
razna opravila, ki niso v okviru stro-
kovnega usposabljanja.
Na osnovi sklepov te konference, ki
jih bo sestavila posebna tričlanska
komisija, bo aktiv ZM Pragersko skH-
cal predstavnike delovnih organizacij
in družbenopolitičnih organizacij te
KS, da bi jih seznaniH s sklepi in
poiskušaH najti skupni jezik v izboljša-
nju na tem področju. Konferenca na
Pragerskem je ocenjena kot zelo
uspešna.	VH
ORGANIZACIJE ZZB POČASI
ODMIRAJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naj omenim še udeležbo na nekda-
njem občnem zboru. Bila je nad
petdcsetprocentna, vabilom pa so se
odzvaH tudi ostaH vabljeni gosti, razen
predstavnikov Tovarne volnenih izdel-
kov Majšperk, za kar pa so nekateri
navzoči izrazili veliko nezadovoljstvo.
Za novega predsednika krajevne
organizacije ZB NOV Majšperk je bil
izvoljen Ivan Smolej.	MN
— ČETRTEK, 3. februarja 1972
stran 11
Izleti v ptujsko
okolico in preteklost
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
Od Gradiške je zanimiv izlet naprej
po vrhu grebena Vrtiče do Stare gore
nad Šentiljem, ki se markantno dviga
prav na meji 509 m visoko: tu so
kamnolomi litavskega apnenca. Iz iste
kamenine in iz plasti brečije in pe-
ščenjaka je sosednji 426 m visoki vrh
Brloga, ki ima na vzhodni strani celo
manjše' prepadne stene in lisičje brlo-
ge: ljudje pravijo, da so se v teh
brlogih nekdaj skrivah Turki in ropali
po okolici (morda pa so bih tihotapci,
vojni beguni in martolozi? ).
Srednjeveška cesta je od Sp. Kun-
gote peljala ob Pesnici navzgor v
Zg. Kungoto, mimo gradu Dolgi dol
(VVissiakhof), ki je imel pred dvema
stoletjema gospoščinsko sodišče z naj-
večjimi zapori daleč naokrog, na pet-
stoletni lipi, ki je stala poleg gradu do
leta 1934, so nekoč obešah obsojen-
ce. Kmalu se peljemo mimo gradu
Kozjaka (Pachta), ki je od nekdaj
slovel po sijajni opremi, danes pa raz-
pada. V Zg. Kungoti je v zunanjo
steno cerkve vzidan vrh rimskega na-
grobnika, ki prikazuje med ležečima
levoma glavo Bakha, rimskega boga
veselja in vina, s frigijsko tiaro na
glavi. Angelski oltar v cerkvi je izdelal
mariborski kipar Straub v 18. stol.
Kužno spominja na leto 1532, ko so
tod okoh morili in požigali Turki,
vračajoči se izpred Kiseka. Srednje-
veška cesta je vodila naprej proti seve-
ru mimo ^adiča Bubna (Frauenhof,
še 1. 1873 je tu bila še poštna postaja;
tudi ta grad je še do zadnje vojne imel
imenitne zbirke in pohištvo) in se
dvignila čez sedlo Plač (439 ril, do-
mačini izgovarjajo Plavč) ter se nato
spustila do Ernovža (Ehrenhausen),
■ kjer je prekoračila Muro. Domnevno
je tod potekala že rimska cesta iz
Pultovie v Flavio Solvo. 25. 9. 1944 je
Lackov odred obvladal 8 orožnikov v
postojanki v Zg. Kungoti in jo zažgal.
Skrajni severozahodni del Sloven-
skih goric sije najlepše možno ogleda-
ti z nove „vinske ceste," ki so jo
zgradili Avstrijci tik ob meji od Špifja
do Svečine: sicer pelje ponekod tik
ob meji in celo delno po naši strani,
ampak pristop je možen le prek Av-
strije iz Spilja.
Svečina leži v zadnjem delu Sloven-
skih goric; grad, ki so ga Turki leta
1532 uničili, je bil leta 1629 obnov-
ljen, v njem je sedaj kmetijska šola.
Stara župna cerkev je bila v letih
1652-1657 na novo pozidana, ima
zaniiniv oltar mariborskega kiparja
Holzingerja iz let okoh 1780. Svečina
je že staro naselje iz 12. stoletja. V
zadnjih desetletjih stare Avstrije so se
tu bili hudi narodnostni boji Za ohra-
nitev slovenskega značaja kraja. Na
Špičniku stoji blizu meje med vino-
gradi zanimiv baročni kip sv, Jurija na
konju, v Špičniku 35 raste v gozdu
pod Hladejevo hišo hrast z obsegom
debla 560 cm, kar je že lepa starost za
te kraje, cenimo jo lahko na 300-400
let. Od tod pridemo v pol ure čez
vinogradniško sleme k Terčelu v Gru-
šeni 16, kjer rastejo pred hišo murve
in dva velika jesena z obsegom debla
370-390 cm. mIRKO ŠOŠTARIC
Apače na Dravskem
polju
(Nadaljevanje s prejšnje številka)
Leta 1542 so bih na kmetijah v
Apačah naseljeni naslednji kmetje s
svojimi družinami: Andrej Osenek,
Jurij Zupec, (Žuoec), Tomaž Turk,
Anton Gorinč, Anton Stolz, Gregor
Kostelšek, Jakob Satler (sedlar), Gre-
gor Krabat (Hrvat), Luka Zimerman,
Luka Pauknecht, Luka Kostelšek, Ja-
kobec, Mihael Reis, Jurij Zupec, Mat-
jaž Remperšek. Bogatejši kmetje so
imeli po par volov, dve do tri krave,
po dva do tri teleta in po 4 do 8 svinj.
Konje je imel samo en kmet (Jurij
Zupec),. Skupno je imelo vseh 15
kmetij 18 volov, 25 krav, 10 bikcev, 8
telet, 2 kobili in 53 svinj. Na splošno
gospodarsko stanje vasi, ki je bila še
pred sedmimi leti nenaseljena, ni bilo
posebno rožnato. Od 15 kmetij jih 7
ni imelo volov, ena kmetija je bila
brez krave, telet ni imelo 11 kmetij,
konje (kobile) je imela ena sama
kmetija, 4 kmetije so bile brez svinj.
Najimovitejši kmetje (sicer še vždno
podložniki) Osenik, Župec, Stolz,
Gregor Kostelšek in Remperšek.
Šele čez približno dvesto let naleti-
mo zopet na obširnejše podatke o vasi
Apače (sedaj nemško Ambtmanns-
dorf) in njegovih prebivalcih. V tem
času spada vas pod zemljiško posest -
gospostvo TURNIŠCE. v urbarju go-
spostva Turnišče iz leta 1753 naleti-
mo na naslednje podatke. Vas ima 10
kmetij. Imena kmetov so: Martin
Mitermayer. Freser Primož, Marina,
vdova po Franku, Gregor Tomanič,
Peter Kuhar, Luka Kostajšek, Valen-
tin Košar, Wrezko Luka (ima dve
kmetiji) in-Filip Košar. Po dajatvah v
denarju in žitu, ki so jih kmetje -
podložniki dajah gradu Turnišču, so
bili najimovitejši kmetje: Kuhar, Ko-
stajšek, oba Kosaija in Wrezko Luka.
Ti so plačevah višji denarni davek in
dajah v naravi po en mernik pšenice in
rži ter po 2 do 3 škafe ovsa. - Vsi
kmetje so morah hoditi vsak teden po
dva dni - lahko tudi po tri dni - na
ročno tlako v korist gradu; po potrebi
so morah pomagati pri lovu. Pet
kmetov je tudi moralo dajati žensko
delovno silo za prejo lanu - za
potrebe in korist gradu.
Sedemdeset let pozneje, leta 1822,
imamo za vas naslednje podatke: v
vasi je 48 hiš in v njih prebiva 53
družin; število prebivalcev je 223. V
tem času predstavljajo Apače veliko
ravninsko vas, ki ima 630 oralov njiv,
210 oralov travnikov, 44 oralov pašni-
kov in 172 oralov gozdov. Gospodar-
sko pa vas ni bila prav nič posebno
razvita, saj nam podatki pravijo, daje
v tem letu imela skupno samo 18
konj, 32 volov in 33 krav. Verjetno je
bilo v vasi okrog 25 celih in polovič-
nih kmetij ter precejšnje število ko-
čarjev, kmečkega proletariata, kakor
bi rekh danes.
Leta 1878 je imela vas Apače 80 hiš
in 399 prebivalcev.
Krajevni leksikon Dravske banovine
iz leta 1937 pa nam - okrog sto let
pozneje - posreduje o vasi Apače
naslednje podatke: vas je imela (pred
drugo svetovno vojno) 105 hiš in 540
prebivalcev. Posestnikov (kmetov) je
bilo 24, kočaqev 73 in osem najemni-
kov. V dobrih sto letih se je torej
število hiš podvojilo in prav tako tudi
število prebivalcev. Število posestni-
kov je padlo in število kočarjev se je
povečalo. Podatek iz leksikona nam
tudi to dejstvo razloži: Leta 1830 je
lastnik gradu in zemljiškega gospostva
Turnišče prodal pašnike v okolici
Apač mahm ljudem, ki so si tam
postavih svoje koče. Pred vojno (prvo
svetovno) so si tu postavili svoje
domove tudi priseljenci iz Hrvatske
(sedanji zaselek Ograja). Prvotni gra-
dič je bil okoli leta 1830 že razvalina
in se je imenoval Gornji Monsberg
(Ober Monsberg). Leta 1885 so graj-
sko poslopje znižali '..je poslej služilo
kot marof,' ki pa je začel kmalu
razpadati. I ^ta 1926 so podrh zadnji
del obzidja. Kužno znamenje v vasi
stoji na mestu, kjer so leta 1682
pokopavali za kugo umrle.
ZGODOVINSKI ARHIV
V PTUJU
PROSLAVA SLOVENSKEGA
KULTURNEGA PRAZNIKA V PTUJU
V soboto, 5. februarja bo v ptujskem Gledališču ob 20. uri
svečana proslava slovenskega kulturnega dne.
Uvodno besedo bo imel predsednik slovenske Akademije zna-
nosti in umetnosti, akademik JOSIP VIDMAR. Prvakinja ljubljanske
opere NADA VIDMARJEVA bo zapela dve pesmi (Nezakonska mati
in Strunam), na Prešernovo besedilo. Pianistka Božena IVANČlC bo
zaigrala skladbi Mozarta in Prokofjeva. Igralci našega gledališča
(A. BAJGOTOVA, O. FRIČEVA, S. ALICEVA, L. MATJAŠiC,
M. ŠNEBERGER in M. DAMIŠ) pa bodo izvedh odlomek iz Šenoine
novele „NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA".
Vezna beseda: Olga FRIČEVA.
Vstop prost!
Vljudno vabljeni!
Pred letošnjim
kurentovanjem
Le še nekaj dni nas loči od sicer že
tradicionalnega ptujskega kurento-
^anja, ki bo letos sicer nekoliko „de-
valvirano". Pripravljalni odbor nima
aovolj sredstev, da bi lahko pripravil
'"ai letos ptujski karneval v takšnih
razsežnostih kot prejšnja leta.
"^ot je napovedano, letos odpade
Karnevalski del. Nastopile bodo le
n ♦ skupine in po vsej verjet-
tn V- sto, če ne še več kuren-
jov, ki so pač vedno osrednji lik na
Pjujskem kurentovanju. Da pa ne bi
' 1. gledalci preveč razočarani, se v
''"J" .zavzemajo, da bi naj bila v
^Kakšno nadomestilo za izgubljeni
Karneval otroška masTcerada. To je
mn 1	^^'^ba pozdraviti in upa-
vod t ' ^^	starši kot šolska
^stva na to nalogo dobro pripravili.
V(l„	da je pust dan norcev.
Clov ,	se tiste dni poveseh.
'«vek se rad sprosti po skrbeh, ki ga
tarejo in zato tudi v drugih državah
prirejajo v pustnih dnevih velikanske
parade mask. Po tem še posebej izsto-
pajo v Muenchnu, Niči in drugje.
Maske ponazarjajo in smešijo vse, kar
je vredno posmeha pa tudi zaniče-
vanja. V vsem tem pa je po navadi
skrita tudi prava parada neokusnosti
in kiča.	'
Prav zato bi naj letos organizatorji
pravočasno izločih iz maškarade tiste
skupine, ki ne bodo dovolj izvirne po
duhovitosti, estetičnosti in tudi hu-
manosti. Ce se že nekdo želi na pusta
obleči v masko, da ga ljudje ne bi
prepoznali, naj bo to njegova maska.
Pri tem imam v mislih tudi njegova
oblačila, res izvirna, privlačna. To bi
naj veljalo tudi za tiste pustne maske,
ki nastopajo na podeželju, ki sicer ne
bodo nastopile kot kakšna posebna
„folklorna" skupina na letošnjem
ptujskem kurentovanju.
FH
IVAN CIMERMAN:
SONJA
Objokujem
njene ustnice
skaljene prvič.
Večerje v drmež
violino zvabil.
Mehki žametni koraki
vse bolj sloki
.v zamiranju.
Tisoč Polifemov
v senci brez
trga
njene halje ognjene.
Ni me več
v njeni dlani.
Noč se zgošča
brusi brusi
kremplje dnevu.
A ona spi
in oblak golobic
ju koplje grob
z belimi kljuni.
Zmedena od rose
se izpoveduje krtom.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 3. februarja 1972
TRIM značka -
šport za vsakogar
Mnogi strokovnjaki v svetu in pri
nas doma ugotavljajo, da so pogoji
življenja in dela človeka v sodobni
civilizirani, tehnizirani in avtomatizi-
rani družbi izpostavljeni raznovrstnim
negativnim posledicam, ki vplivajo na
njihovo naravo in na njihovo psiho-
fizično sposobnost. Ob mehanizaciji
in avtomatizaciji proizvodnega proce-
sa v sodobnem prometu itd. spremlja-
jo človekovo življenje tudi najrazlič-
nejši škodljivi vplivi kot npr: hrup,
zastrupljanje in onesnaženje vode, zra-
ka, hrane, okolja, v katerem deluje, ki
mu povzroča mnogo telesne in du-
ševne okvare, bolezni in celo smrt.
Negativne posledice pospešuje tudi
dejstvo, da se spodobni človek vedno
manj giblje zlasti v prostem času, ki se
iz desetletja v desetletje povečuje. V
industrijskih razvitih deželah pa tudi v
SRS in SFRJ zaradi navedenega stro-
kovnjaki ugotavljajo Upadanje zmo-
gljivosti človekovega organizma, mi-
šičja, porabe energije ip. Pomanjkanje
gibanja povzroča verižno reakcijo na
psihosomatski status, zdravje, pro-
duktivnost, delovne in obrambne spo-
sobnosti človeka.
V svetu in pri nas že spoznavamo,
da lahko sistematična rekreacijska
aktivnost neposredno prispeva k člo-
vekovi sprostitvi, k zdravju, k pove-
čanju njegovih delovnih ter obramb-
nih sposobnosti itd. Rekreacija je
sestavni del njegovega ustvarjalnega
dela in si z njo nabira novih moči za
lepši in srečnejši današnji in jutrišnji
dan sedanje in prihodnjih generacij. V
ta namen so v svetu začeli razvijati
tkz. fitness gibanja i.s. zato, da bi bili
ljudje bolj gibčni, zdravi v dobri
telesni pripravljenosti, vzdržljivi,
močni itd.
Eno izmed takšnih gibanj, ki se je
uveljavilo v številnih evropskih deže-
lah je TRIM tj. oblika športa za
vsakogar. Beseda TRIM izhaja iz an-
gleščine in pomeni ravnovesje pri na-
tovarjanju ladje. Tako nekako naj tudi
izvajanje vaj in gibanje pri tej rekrea-
cijski znački TRIM uravnovesi in po-
ravna iz dneva v dan večje razlike, ki
se pojavljajo v našem načinu življenja
in naravo. TRIM oziroma šport za
vsakogar je prilagojen posameznim
starostnim skupinam ljudi ter njiho-
vim psihofizičnim sposobnostim. Na
ta način ljudi navajajo k vse večjemu
gibanju v naravi. Aktivirajo jih ob
prostem času, ob koncu tedna, na
letnem oddihu, na počitnicah, v pro-
stem času v starosti, v delovnih odmo-
rih, ter ob drugih prilikah. TRIM želi
človeka prepričati, da za rekreacijske
športne aktivnosti ni potrebno nič
več kot to, da se odloči za več
gibanja. Poudarja preprostost in eno-
stavnost telesnih aktivnosti: tj. vadbo
ob televizorju, radijskem sprejemniku,
v stanovanju, na vrtu, v parku, na
plaži, na poti, v gozdu in drugod.
Vključevanje vanjo ni zvezano z veli-
kimi odpovedmi niti izdatki oz. stro-
ški. Tu smo navedli le nekaj osnovnih
misli in značilnosti udejstvovanja v
akciji TRIM ŠPORTNA ZNAČKA
ALI ŠPORT ZA VSAKOGAR. Pa
poglejmo sedaj konkretno, kako bo-
mo tekmovaU za to značko. Vsak
tisti, ki želi izvajati akcijo TRIM-a,
mora opraviti v koledarskem letu vsaj
150 vaj oz. aktivnosti, ki sijih izbira
sam po lastni presoji in po lastni
izbiri. Tudi kontrola na tem je prepu-
ščena vsakemu posamezniku. Kajti
nobenega smisla nima vpisovati aktiv-
nosti, ki jih ne bomo izvajali. Izbira je
zelo široka in pestra. Od gimnastičnih
vaj na domu ali v telovadnici prek
športnih iger do sprehodov in izletov
v naravo. To se lahko izvaja v krogu
družine, prijateljev in znancev. Skrat-
ka po volji in izbiri samih udeležen-
cev. Kartone za to akcijo dobite pri
Občinski zvezi za telesno kulturo Ptuj
Vošnjakova ul. (Narodni dom) pri
najbljižji telesnovzgojni organizaciji
Partizan, ali pa vaši sindikalni podruž-
nici. Ob koncu leta vsak, ki ima vsaj
150 aktivnosti, ah pa tudi več, odda
karton tam, kjer gaje prejel in prejme
ustrezno rekreacijsko značko.
Ker je akcija in dejavnost namenje-
na nam, našemu zdravju in našemu
razvedrilu, se je udeležujemo v čim
večjem številu in ne bo nam žal.
JOŽE ŠTRAFELA,
podpreds. ObZTK PTUJ
PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ
KMETIJSKA PREDAVANJA:
Ponedeljek 7. februar 1972
CI R KOVCE:
Kako krmimo plemenske svinje
in vzrejamo pujske;
predavanje bo v osnovni šoli
Cirkovce ob 18. uri;
GERECJA VAS:
Kako si uredimo sodoben hlev
za govedo in prašiče;
Predavanje bo v gasilskem domu
Gerečja vas ob 18. uri;
SELA:
Vzrejne bolezni pri teletih in
pujskih; notranji zajedalci pri do-
mačih živalih;
predavanje bo v osnovni šoh
Sela ob 18. uri;
Torek 8. februar 1972
LOVRENC:
Pridelovanje koruze za zrnje in
siliranje;
predavanje bo v klubu Zadruž-
nega doma Lovrenc ob 18. uri;
N J I vV E R C E :
Kako pridelamo več cenejše in
boljše krme za živino;
predavanje bo pri Alojzu Pod-
goršku, Njiverce št. 10 ob 18. uri;
BUKOVCI :
Krmljenje krav molznic, vzreja
mlade živine in pitanje govedi;
predavanje bo v Gasilskem do-
mu Bukovci ob 18. uri;
CIRKULANE:
Kako si uredimo sodoben Hev
za govedo in prašiče;
predavanje bo v osnovni šoli
Cirkulane ob 18. uri;
Sreda 9. februarja 1972
MOŠKAJNCI :
Krmljenje krav molznic, vzreja
mlade živine in pitanje govedi;
predavanje bo v gasislki dvorani
Moškajnci ob 18. uri;
MEDVEDCE:
Kako si uredimo sodoben hlev
za govedo in prašiče;
predavanje bo v gasilskem domu
Medvedce ob 18. uri;
VITOMARCI :
Kako pridelamo več cenejše in
boljše krme za živino;
predavanje bo v osnovni šoli
Vitomarce ob 18. uri;
Četrtek 10. februar 1972
MAJŠPERK:
Pridelovanje koruze za zrnje in
siliranje;
predavanje bo v osnovni šoli
Majšperk ob 18. uri;
STOPERCE:
Kako pridelamo več cenejše in
boljše krme za živino;
predavanjfe bo v osnovni šoli
Stoperce ob 18. uri;
TRNOVSKA VAS :
Krmljenje krav molznic, vzreja
mlade živine in pitanje govedi;
Predavanje bo v osnovni šoli
Trnovska vas ob 18. uri;
Petek 11. februar 1972
LEVAJNCI :
Kako krmimo plemenske svinje
in vzrejamo pujske;
predavanje bo pri Janezu Žam-
pi, Levajnci št. 10 ob 18. uri; ^
JURŠINCI :
Kako si uredimo sodoben hlev
za govedo in prašiče;
predavanje bo v osnovni šoli
Juršince ob 18. uri;
POD VI NCI :
Vzrejne bolezni pri teletih in
pujskih; notranji zajedalci pri do-
mačih živalih;
predavanje bo v gasilskem domu
Podvinci ob 18. uri.
ZIMA
Zima vdira skozi duri,
v hišo sili psiček Muri;
stric Tone za pečjo sedi,
se veselim otrokom smeji.
Teta Marička kuha kosilo,
da bi nasitila polno število
lačnih, ki zdaj se po snegu podijo
in se zime veselijo.
Veselo je moje srce,
vesele so misli moje,
veseli otroci smo vsi,
ker zima nam radost deli.
Irena Podgoršek, 7. b raz.
osn. šole Podlehnik
MOJA PRIJATELJICA
Ko sem nekoč premišljevala o svo-
jih sošolcih, nisem pozabila svoje naj-
boljše prijateljice Nadice.
Začela bom kar pri šoli. V klopi
skupaj^ sediva. Včasih malo poklepe-
tava, čeprav je to zadnje čase težko,
ker so učitelji tako strogi. Rada po-
maga svojim sošolcem. Pri kontrolnih
nal^ogah, ki so se letos kar hitro
začele, ima polno ponudb na klopi:
napiši tretjo nalogo, kako se glasi
zaključek, načrtaj skico trikotnika in
tako naprej. Kadar je kdo vprašan,
hitro poskrbi, da pove več, kot zna.
Seveda to lahko dela le, če sama zna.
Za to pa ni skrbi. Pridno sodeluje pri
pouku, v redovajnici pa se vrstijo v
glavnem petice. Če je treba, tudi meni
pomaga, zlasti če gre za oceno. Tudi
za krožke najde čas, vključena pa je
tudi v pionirsko organizacijo.
V šolo si večkrat prinese sadje.
Vendar ga nikoli ne poje sama. Če le
more, ga razdeli.
Med počitnicami je prišla za nekaj
dni k meni. To so bili zame najlepši
dnevi.
Vedno, ko se z njo pogovarjam,
čutim nekaj posebnega. Veliko ji lah-
ko zaupam in tudi kaj potožim.
Želim si, da bi za vedno ostali
skupaj in da bi bili vedno tako dobri
prijateljici. Tudi takrat, ko ne bova
vec tako brezskrbni in veseli.
Ivica Pušnik,
6.razr., Slovenska Bistrica
PRIPRAVE NA KULTURNI
PRAZNIK
8. februarja 1848 je v Kranju umrl
največji slov. pesnik dr. France PRE-
ŠEREN. Ta dan ima slovenska mla-
dina svoj kulturni praznik. Učenci
osn. š. POH. ODRED bomo na ta dan
priredili literarni večer v Domu kultu-
re.
Na literarnem večeru bodo recitirali
člarii literarnega in recitatorskega
krožka svoje najboljše pesmi in pro-
zne sestavke, ki so najboljši prispevki
za šolsko glasilo Naša misel. Prva
številka glasila bo izšla prav tako na ta
kulturni praznik.
Na literarnem večeru bodo sodelo-
vali učenci od petega do osmega
razreda. Tako bomo počastili na
osnn. š. POH. ODREDA spominski
dan našega največjega pesnika - PRE-
ŠERNA.
VESNA VREŠ,
uč. 8. e raz.
osn. š. POH. ODRED
v Slovenski Bistrici
NA SNEGU
V soboto sem se sankala. Bila sta
tudi Saša in Dušan. Sankali smo se pri
Ivičini hiši. Vse je bilo ledeno. Skupaj
smo sedeli na sankah, ki so bile
kratke. Jaz sem padla v sneg, Saša in
Dušan pa sta se peljala dalje. Ko sta se
prisankala v ravnino, sta se mi sme-
jala. Peljali smo se še enkrat, ko je bila
zadaj Saška. Tokrat pa sva njo izgu-
bila. Midva sva se ji še bolj smejala.
Nato sva bili midve že mokrij zato sva
šli domov. Dušan pa se je se naprej
sankal.
Nataša Vuk, 3.r.šole
v Majšperku
PTICE POZIMI
v jeseni je bilo vse pisano. Toda
hitro nas je presenetil sneg. Otroci
smo se ga zelo razveselili. Živali pa so
bile žalostne.
Za živali skrbimo pozimi mi, otroci.
Branko je prinesel ptičjo krmilnico.
Vsi^ smo bili zelo veseli. Hrano za
ptičice prinašamo vsi učenci. Ko pti-
cice dobijo hrano, so zelo vesele.
Tudi doma skrbimo za ptice. Hrano
jim nasujemo v krmilnico in na okno.
Tonček Mlakar, 3. r. šole
v Majšperku
Za novo restavracijo GA-
BROVEC NAD ČRNIM KA-
LOM potrebujemo 4 UČEN-
CE z dokončano osemletko.
Pismene ponudbe spreje-
mamo do 10. februarja. Hra-
na in stanovanje zagotovlje-
no.
tednik — četrtek, 3. februarja 1972
stran 13
Vrag brez zlobe ali cigareta
brez nikotina
o cigaretah „LD", ki so namesto s
tobakom napolnjene z mešanico po-
sušenih trav in zelišč, smo lahko brali
v našem tisku. Prodajalci vedo po-
vedati, da imajo te cigarete kar precej
odjemalcev. „LD" je seveda izjema v
programu naše tobačne industrije (ki
živi od tobaka), nikakor pa ni izjema
v svetu. Tobak je škodljiv in našla se
je vrsta ljudi, ki bi ga radi izrinili in
tako prispevali vsaj skromen delež v
boju za človekovo zdravje. Seznam
nadomestil za „hudičeve pleve" za-
jema na primer paradižnik, špinačo,
ločiko, ohrovt in divjo hortenzijo.
Franz Kreft, že nekoliko prileten
nemški poljedelec (80 let) pa že nekaj
časa ponuja križanca med tobakom,
paradižnikom in sladkorno peso, ki
vsebuje izredno m.alo nikotina. Žal se
za njegov ..tobak" nihče ne zmeni.
Resnica je taka, da lahko denikoti-
niziranega tobaka pridelamo kolikor
hočemo. Prve raziskave v tej smeri
segajo štiri desetletja nazaj. Lotil se
jih je Institut za gojitev in preučeva-
nje tobaka v Forheimu, Nemčija. Leta
1930 so tam izdelah cigareto z mini-
malno količino nikotina, bila pa je
tako neokusna, da kadilci sploh niso
hoteh slišati zanjo. Trpkega in gren-
kega okusa forcheimskega tobaka pa
še do danes niso mogh izboljšati.
Japonci so krenili v drugo smer. Ker
se 90 % nikotina tvori v koreninah, so
vzgojili tobačno rasthno brez korenin.
V laboratorijskih pogojih jim je uspe-
lo gojiti tobačne hste v hranilni raz-
topini sladkorja, fosforja in dušika.
Liste so potem predelah v penasto
pulpo, ki so jo posušili, zmleli in
predelah v folije, v katerih lahko naj-
demo - po izjavi raziskovalca Taka-
hiko Nakahate - komaj še kakšno
sled nikotina in katrana. Predvsem pa
so cigarete, narejene iz umetno goje-
nih tobačnih listov, okusne in aroma-
tične. Žal moramo takoj omeniti še
drugo, vsekakor nerazveseljivo plat.
Te cigarete so namreč 4-krat dražje
od navadnih. Nikotin v tobaku pa je
samo eden problemov, saj nastaja v
cigareti pri kajenju več kot 1200 raz-
ličnih, večinoma še neidentificiranih
spojin in med njimi je lahko karceno-
gen. Pierre Vesperini, direktor franco-
skega tobačnega laboratorija se ubada
z odstranjevanjem teh snovi iz tobaka
že od leta 1954 dalje. Čeprav niti tega
ne vemo, katere snovi so najbolj ne-
varne, je Vesperiniju s posebnimi filtri
in postopki uspelo izdelati cigareto, ki
bojda za 60 do 70 % zmanjšuje mož-
nost, da bo kadilec obolel na raku.
Tako vsaj dokazujejo poskusi na živa-
Uh. Koncem lanskega leta je francoski
tobačni monopol založil trg z novo
cigareto (Galija), ki je rezultat Vespe-
rinijevih prizadevanj.
V boju proti škodljivim posledicam
kajenja so končno mnogi raziskovalci
ubrah še neko težjo in dražjo pot, ki ji
ponekod skuša slediti tudi tobačna
industrija: najti hočejo „nove kadihie
materiale", s katerimi bi nadomestih
tobak, obenem obdržah (to velja za
industrijo), proizvodnjo cigaret na isti
višini. Nadomestilo za tobak iščejo v
celulozi.
Zamisel o „tobaku", narejenem iz
celuloze, niti ni tako neumna, kot se
nam morda zdi. Celuloza je konec
koncev glavna sestavina naravnega to-
baka, ki pa je seveda v njem pomešana
še z drugimi spojinami - ogljikovimi
hidrati, beljakovinami, fenoh in ma-
ščobnimi kishnami. Pri gorenju vseh
teh snovi nastaja katran in ta je zelo
strupen, celo bolj nevaren od niko-
tina. Angleži si torej prizadevajo, da
bi za izdelavo cigaret uporabljali pre-
čiščeno celulozo. Podobni poskusi
potekajo tudi v ZDA, čeprav tamkaj
prevladuje mnenje, da nadomestila za
tobak ne bodo našli. Američani ho-
čejo zato predvsem izboljšati in spre-
meniti karakteristike gorenja. V to-
baku, ki bi izgoreval popolneje in pri
nižji temperaturi, bi morda nastajalo
manj karcenogenih snovi.
Obstaja več možnosti, s katerimi
lahko spremenimo izgorevanje tobaka'
v cigareti. To lahko dosežemo z raz-
ličnimi dodatki, s poroznostjo cigaret-
nega papirja, ah pa s posebno ob-
delavo tobaka. Problem pa je vse prej
kot enostaven. Po izjavi nekega ame-
riškega raziskovalca bi morali imeti na
voljo milijon dolarjev, če bi hoteh
raziskati vse možnosti na tem področ-
ju. Ljudje imajo pač različne okuse in
navade. To kar ustreza enemu, drugi
odločno odklanja. Položaj nas zato
spominja na partijo šaha, ki jo igramo
z 10.000 kmeti in petimi kralji.. .
Kljub vsem težavam potekajo raz-
iskave naprej. Francoski izumitelj An-
dre Berthiot je npr. pred kratkim
izdelal ,,cigareto", za katero pravi, da
je popolnoma nenevarna. Cigarete
„Berthiot" so na prodaj v francoskih
lekarnah. Izumitelj zatrjuje, da tisti,
ki jih enkrat poskusi, nikoh več ne bo
segel po kakšni drugi cigareti.
V spletu vseh teh prizadevanj pa se
nam dzi še najbolj revolucionaren
predlog, ki ga zagovarja gospa Maud
Moncoifsin, predstavnica francoske
lige za boj proti kajenju. Takole pravi:
„Kaditi se navadimo predvsem zaradi
nujnosti dihanja, ker moramo na tak-
šen ah drugačen način napolniti in
razširiti pljuča. Brž ko naučimo kadil-
ca zares globoko dihati, se bo pre-
nekateri med njimi odvadil kajenja."
Ce ima Maud Moncousinova prav, po-
tem imamo edino in zares učinkovito
nadomestilo za tobak pri roki: to je
svež, čist in opojen zrak.
Fmate podbradek?
Kadarkoh utegnete, držite glavo vi-
soko dvignjeno.
Nikar si pri spanju ne dajajte pod
glavo dve blazini. Najprimernejša je iz
peneče gume.
Preden ugriznete jabolko ah hruško,
potegnite ramena nazaj. In ko žvečite,
nikar ne povešajte glave. (To je učin-
kovita in najenostavnejša gimnasti-
ka!).
Vrat in podbradek morate negovati
kot obraz.
Vsak dan si umivajte podbradek s
toplo in hladno vodo. •
Zvečer si namažite vrat s kremo in
jo razmažite z dlanjo od spodaj na-
vzgor, pri odbradku pa v smeri od
brade proti ušesom.
Ce je podbradek večji, nikar ne
obupajte! Vsak dan masirajte vrat in
podbradek z mehko ščetko.
Vsako jutro si opljuskajte vrat in
podbradek z mrzlo vodo.
S pestjo pritisnite podbradek, glavo
nagnite vznak in desetkrat odprite in
zaprite usta.
GORIŠNICA
6. februarja francoski film ŽAN-
DAR SE ŽENI;
LJUTOMER
5. in 6. februarja ameriški film
DIVJA HORDA; 9. februarja ameriški
film 4NTIBABY TABLETE;
SLOVENSKA BISTRICA
3. februarja ital. franc. film SERA-
FINO; 5 in 6. februarja film STEZE
SLAVE; 9. februarja ameriški film
SIN REVOLVERAŠA;
IN ŠE KUHARSKI NASVETI
SATARAŠ
Poraba: 1/2 kg manj mastne svinji-
ne, 6 dkg maščobe, 20 dkg paradižni-
ka, 30 dkg sveže paprike, 6 dkg čebu-
V®! strok česna, zeleni peteršilj, nekaj
zlic juhe, sol, poper in 3 jajca.
^	meso razrežemo na drob-
re koscke, lističe ali rezance. Na ma-
ščobi pražimo drobne ali na listKe
"F^zano čebulo in še preden zarume-
dodamo meso, solimo, popopramo
'" KO se nekoliko prepraži dodamo na
Krhlje narezano papriko, nekaj pozne-
D f^K^ paradižnik. Med dušenjem po
potrebi prilivamo juho, vendar mora
"Stati jed gosta. Osvežimo jo z zele-
um peteršiljem, dodamo tri stepena
Jdjca m pustimo, da zakrknejo. Če ste
srepenim jajcem dodali žlico kisle
smetane, bo jed še boljša. K satarašu
serviramo kuhan krompir, kuhane te-
^'enme aH dušen riž.
Ali že veste...?
-	Blizu Heidenschanze, kakih 2500
let stare utrdbe v okolici Dresdena, so
arheologi izkopah ostanke naselja iz
zadnje bronaste dobe. Najdbe uvr-
ščajo med najbolj dragocene iz te
dobe v vzhodni Evropi.
-	Zvezna uprava ZDA je objavila
statistično preglednico o prebivalstvu,
uporabila pa je podatke, ki jih je dal
popis leta 1970. ZDA so imele pred-
lani 203 milijone prebivalcev, katerih
rasna sestava je bila naslednja: nad
štiri petine (88 odstotkov) je belcev,
od tega 4,5 odstotka španskega rodu,
črncev pa je 11 odstotkov. Kot poseb-
ne rasne skupine so v preglednici
navedeni prebivalci japonskega, kitaj-
skega in filipinskega rodu in pri-
padniki drugih azijskih narodov, vsi
skupaj pa sestavljajo približno en od-
stotek vsega prebivalstva v ZDA.
-	Sodelavci zavoda za anorgansko
in fizikalno kemijo na kirgiški aka-
demiji znanosti (SZ) so odkrih doslej
neznane lastnosti vode. Na 370 sto-
pinj Celzija segreta voda naglo topi
rude, litine, les in premog, steklo pa
luži in ga spreminja v prah. Med
nadaljnjo obdelavo lesnih raztopin,
ijavega premoga in šote z „lahko
vodo" so pridobili glukozo in organ-
ske kisline. Postopek baje omogoča
pridobivanje sladkorja in alkohola iz
premoga in lesnih odpadkov v zelo
kratkem času.
-	„Prepričan sem, da se bo prvi
otrok rodil na Luni še preden bo
minilo dvajseto stoletje, oziroma pre-
den bomo zapisali letnico 2000", je
izjavil v nemški televiziji pomočnik
direktorja NASA Wernher von Braun,
ki pravi, da bo lahko že čez nekaj let
krožil po vesoljskem tiru okoh Zemlje
vsakdo, kdor je dovolj zdrav, da se
sme peljati z letalom. Posebna stro-
kovna usposobljenost baje sploh ne
bo potrebna. Po programu ,,Apollo"
bo na vrsti nebesni laboratorij. Takrat
bodo začeh voziti tudi posebni vesolj-
ski taksiji, uporabni do stokrat. Leta
1978 bodo vozih vsaj dvakrat me-
sečno, v njih bo prostora za dvanajst
ljudi s prtljago in vsem potrebnim.
„Proti koncu stoletja bodo vesoljci
delali na Luni več mesecev," pravi
von Braun. „Cez čas bodo prišle tudi
žene k njim in . . . lepega dne se bo
rodil prvi otrok na Luni."
-	Vesoljca John Young in Charles
Duke iz „Apolla" 16 - izstrehtev je
preložena na 16. april 1972 - se
bosta zadrževala na površju Lune
73 ur. Pristala bosta na visoki planoti
blizu kraterja Descartes. Področje
ocenjujejo kot geološko še posebej
zanimivo, ker utegnejo tam najti pra-
kamenine. Sodelavci NASA upajo, da
bosta Young in Duke našla na Luni
sledove nekdanje ognjeniške aktiv-
nosti. V matični ladji bo krožil okoli
Lune astronavt Thomas Mattingly.
-	Mars je imel dolgo življenje. Po
mnenju nekaterih znanstvenikov se v
njegovi notranjosti še vedno nekaj
premika, geološki razvoj planeta mor-
da še ni končan. „Na Marsovem po-
vršju se očitno vrstijo aktivni procesi.
medtem ko smo do nedavnega mishh,
da imamo pred seboj fosil, podoben
Luni," je dejal dr. Marray s tehno-
loškega inštituta v Pasadeni v Kahfor-
niji. Povzemamo nekaj ugotovitev:
nekoč so po vsem planetu bruhah
ognjeniki, ki so spreminjah podobo
površja in po vsej verjetnosti še vedno
nekaj tli v njegovi notranjosti. Zaradi
erozije so mnogi deli na Marsu po-
dobni Zemlji. Znanstveniki dopuščajo
možnost nekoč močnega delovanja
vetrov in vode, vendar so vpričo
nezadostnih podatkov zelo zadržani v
izjavah. Ponekod se vrstijo peščeni
viharji, vendar je po vsej verjetnosti na
planetu več prahu, kot je mogoče
soditi po dosedanjih raziskavah.
Astronom Sagan pravi na podlagi po-
snetkov, da s6 na rdečem planetu
morda pojavi, ki jih doslej nismo niti
slutili. Pri tem misli na nenavadne
kotline, široke po njegovih ocenah
nad tri kilometre in na „packe črni-
la", ki so jih opazili na nekaterih
posnetkih, ki jih je poslal na Zemljo
satelit „Mariner 9".
- Tam, kjer je v davnini stala
prestolnica babilonskega kraljestva, je
zdaj kup razvalin. Izročilo opisuje eno
izmed sedmerih svetovnih čudes, slo-
vite viseče vrtove, ki jih je dal zgraditi
vladar Nabukadnezar. Kasnejši umet-
niki so slikali te vrtove kot zakladnice
razkošnega rastlinstva. Mnogi sodobni
arheologi želijo te vrtove in razvaline
obnoviti, kar bi seveda požrlo precej
denaija, vendar pa so k sreči ugoto-
vili, da so ti vrtovi pravzaprav samo
bajka.
FK
14 stran
tednik — Četrtek, 3. februarja 197*
tednik — četrtek, s. februarja 1972
stran 15
No ja vidite, zaj pa mamo tejko
snega da ga lehko z noson rivlemo, —
Lveda, če se malo doj pripognemo ali
na če nacehani v koksnen jorki leži-
mo Saj sen jas veda, ke de sneg še
svojo vun nareda te pa magari marca,
kak se je to včosik neka leta že
zgodilo. Ježeš na, zaj pa de po tak
mrzlo, ke do^ vsi ftici v lukjah trdi
grotali. Saj rečen bogi ftičeki, da bi že
skoro pomlod grotala, da bi meli malo
več kaj za po „zob" djoti. Saj vena
vete, kere ftičeke mislin: vroble, si-
ničke no druge, ki z „gnezda" na
gnezdo lečejo ...
No tejko te po naj bo za uvod.
Vete, Mihalek od Vejke Nedle nan je
po napisa pismo no ga moremo te
objaviti no obdelati:
Liibi no spoštovoni Lujzek!
Dugo se ti že nesen nic zglosa — pa
mo ti te zaj malo več napisa. Veš,
čista sen ba zmešani od totih cen, ki
tak skočejo kak toplometer, te pa se
srna z Uršikoj inventuro mela no
zračunala kak sma v lensken leti
virtila.	^
Štora bi si rada kupila ene pumpar-
ce, saj vete to so toksne spodje hlače,
ki se malo prek krez kolena gledajo,
rada pa bi si poJeg toga kilpila še
nekšne lula hopke — to pa je tokšna
stvorca, ke so hlače no stumfe fkiip
narete no se jin najbrž te zato provi
„lula hopke".
Na storega leta den sma mislila iti
malo na veselico na nama je inventura
tak slabo pokozala, da sma rajši doma
ostala no djala flaškon šmarnice na
pipo, saj veš, tiste, ki nama je še od
lanske toče ostola.
Lujzek, zaj pa ti moren še povedati,
kak je bilo pri Vejki Nedli pri eni hiši
gdo so prašička klali. Meli so domo-
cega mesora, ki je pujceka poča, potli
pa mu je še nož med rebra porina.
Nož je tak globoko zahitija, da ga je
prašiček v smrtnen strohi požrja, pre^
reza čreva no želodec, te pa lehko veš
kak so potli klobose no druge mesne
dobrote dišale.
Lujzek, kak pa je .te kaj z našin
kmeckin penzjunon, mo že skoro kaj
dobili? Meni se zdi, če de se to tak
pomalen vleklo no če de naš dinar še
eno „polorniacijo" doživeja, de te niti
tejko mesečne penzije nemo doba, ke
bi si lehko paklc taboka in škotlo
sibic kupa.
Zaj pa te moren hejati, saj me je
glih zaj krč v prste prijeja tak, ke niti
vec svinčnika nemren držati pa tudi
Uršika me zove, ke bi^ ji ša nekšno
dobro delo nareda. Drugič pa po kaj
vec.
Lepo pozdrovlan Tebe, Miciko no
vse brolce Tednika. Če glih malo
pozno van žeiin eno srečno, zdravo
no zadovoljno novo leto 1972.
Mihalek od Vejke Nedle.
Serbus, Mihalek!
Saj sen veda, da ti na mene neboš
pozoba no se mi je že tri dni, pret kak
sen doba tvojo pismo, fejst kolcalo,
samo ne ven si^ si ti na mene misla ali
pa me gdo drugi tak po tihen prekli-
na.
Pisa si mi, da sta delala z Uršiko
inventuro, kokšni pa je bija kunčni
rezultat pa mi nesi boj podrobno
razloža. Napisa si samo^ da blo je boj
švoh. Veš, to provijo tiidi vsi tisti, ki
so lensko leto lepe milijune zaslužil
no so mogli dati do 31. januarja
dofčno napoved vložili. Jas sen pre-
štima^ da najbolj jomrajo tisti, ki so
največ zaslužili. Tisti, ki sploh neso
meli tejko dohodkof, da bi mogli
dovek napovedati pa so tak tiho, kak
da bi se jin najbojše na sveti godilo. Pa
saj vete, kak provi tisti pregovor:
,,Več penez moš, vejkši revež si . . ."
Pje Mihalek, kaj pa jeito za eno
oblačilo ,,lula hopke". Veš moja Mica
še toga nema pa bi bija rad, če bi mi ti
toto zadevščino drugič malo boj stro-
kovno razložaa.
Lepo te pozdrovla Lujzek no poleg
tebe tudi vse druge brolce Tednika.
RODILE SO:
Marta Braček, Vitomarci 31 - Mar-
to; Marija Vorih, Kicar 126 - Roma-
na; Dragica Zoreč, Rabelčja vas 24 —
Ksenyo; Beranič Vida, Stražgojnca 14
—	Jožico; Marica Stupar, Jurovci 5 —
Nedeljko; Ivana Kramberger, Mestni
vrh 50 — Andreja; Marija Janežič,
Ljutomerska 48 — Antona; Anica
Karba^ Šafarsko 41/a - Melito; Majda
Voršic, Rakovci 43 — Alberta; Marija
Kolbl, Gomila pri Ormožu 27 - Meli-
to; Marija Petek, Zagorje 8 - Jožeta;
Terezija Rajh, Markovci 14 — deklico;
Danica Kosajnč, Vinski vrh 56 — Ma-
rijo; Marija Krajnc, Ul. K. Meška 1,
Ormož - Dunjo; Hilda Levstik, Zg.
Korena 33 - Igorja; Silva Najžar,
■ Loperšice 25 — Boštjana;" Marija Me-
glic, Spuhlja 61 — Marjano; Ana Ko-
lednik, Brezovec 24 - Ivana; Marija
Štrman, Gomila 29 - dečka; Terezija
Bubnjar, Grajenščak 74 — Albina; Ma-
rija Frangež, Ptujska. 2/a — dečka;
Matilda Topolovec, Germožiše 31 —
deklico; Nada Oernezel, Sp. Hajdina 1
—	Darka; Marija Čerpnjak, Gregorči-
čev drevored 7 — deklico; Angela
Mlakar, Slovenja vas 38 — Bojano;
Elizabeta Vučina, Juršinci 46 — Jane-
za; Ana Nedeljko, Andrenci 41 -
deklico; Rozalija Turin, Partizanska 8,
G. Radgona — Jano; Nežka Potočnik,
Rogoznica 56 - deklico; Angela Ču-
ričj Sedlašek 34 — Srečka; Katarina
Gajšt, Pleterje 67 - Bojana; Marija
Simonič, Strezetina 23 — Alenko; Ma-
rija Geč, Prešernova 32 - Igorja; Da-
nica Zlatnik, Frankovci 42 — Frače-
ka^ Cecilija Krajnc, Grajenščak 77 —
dečka; Kristina Zorko^ Podlehnik 25
-	Igorja; Ljuba Ivančic, Pobrežje 163
—	Karmeno; Terezija Mohorič, Slove-
nja vas 49 - dečka.
POROKE:
Franc Muhič, Rajčeva 4 in Elizabe-
ta Petek, Podvinci 68; Vladimir Plajn-
šek, Volkmerjeva 5 in Jožica Gašpa-
rič. Ormoška 19; Matevž Zajšek, Do-
brina 69 in Ivana Zakelšek, Dobrina
5 3; Viktor Svenšek, Sedlašek 104 in
Terezija Krajnčič, Pacinje 36; Srečko
Bezjak, Zimica 95 in Lidija Šegula,
Sp. Hajdina 86/a; Silvester Kaučevič,
Prešernova 4 in Radmila Širec, Volk-
merjeva 4; Anton Horvat, Placar 25 in
Marijana Pulko, Hajdoše 49; Franc
Kozel, Zg. Leskovec 13 in Cecilija
Kozel, Berinjak 15; Stanislav Arnuš,
Orešje 12 in Štefka Ciglar, Kicar 47;
Matevž Šoba, Panonska ul. 7, Maribor
in Štefanija Kmetec, Strmec pri Le-
skovcu 5.
UMRLI SO:
Franc Strelec, Prvenci 9, roj. 1894,
umrl 23. 1. 1972.; Branko Mohorič,
Placar 46, roj. 21.8.1971., umrl
24. 1. 1972.; Konrad Holc, Podvinci
49, roj. 1894, umrl 25. 1. 1972.; Jo-
žefa Vidovič, Turški vrh 19, roj.
1894, umrla 25. 1. 1972.
Kaj po drugi konferenci ZKJ?
(Nadaljevanje s 1. strani;^
bi težko rekli, katera izmed njih
je posebnega pomena. Vsaka ob-
čina ali delovna organizacija in
druga struktura ima lastne pro-
bleme. Vendar so delegati dali
nedvomno prioriteto nujnosti, da
postane delavski razred odloču-
joč dejavnik v družbi, posebej pa
še v ZK. Ni slučaj, da so podatki
o tem, da je danes v ZK malo
delavcev, na konferenci največ-
krat navajani.
NALOGA
V akcijskem programu je po-
vedano, kaj je treba napraviti, da
se izboljša struktura ZK s pri-
livom članstva iz vrst neposred-
nih proizvajalcev. To je samo del
naloge. Drugi, težji in neposred-
nejši je na organizacijah in ko-
munisth v podjetjih in občinah.
Ker če bi sedaj to zadevo izpeljali
kamSanjsko, bi bil rezultat sicer
navidez zadovoljiv. Toda, če bi
preučili vzroke, zaradi katerih so
delavci zapuščali ZK - takšne
analize pa so napravili v vseh
občinskih vodstvih - potem bi
ugotovili, da bo to delikaten in
nikakor lahek posel Delavec je
zapustil organizacijo potem, ko
je ugotovil, da je okolje, v kate-
rem se jenahajal, njemu tuje, da
ga dušijo tehnokrati in „poklicni
diskutanti". Tega ni bilo ravno
tako malo.
Zavzemajoč se za drugačno
organizacijo osnovnih organizacij
in opustitev velikih organizacij je
ZK omogočila delavcem, da bo-
do prišli do besede.
Ko je bil na konferenci govor o
drugi fazi ustavnih sprememb, so
imeli delegati pred očmi delavca,
ki mora biti v vseh strukturah
družbe, kjer se odloča. Takšen
poudarek ho moral biti prisoten
v vseh razpravah o nadaljnjih
ustavnih spremembah.
Iz takšne orientacije pa je mo-
goče že tudi slutiti bodočo sliko
občine kot temeljne samouprav-
ne enote. To je zelo precizno
zapisano v akcijskem programu.
SM
OBRAČUN DELA
HAJDINSKIH GASILCEV
(Nadaljevanje z 2. strani)
Najprej je Ivan Grahl podelil Stanku
Sitarju pokal za osvojeno 2. mesto,
potem pa je Mirko Sagadin izročil še
spominske diplome trem bratom, ki
so botrovah nabavi nove brizgalne
8. avg. lani.'Diplome so prcjeU: Jožef
Pišek, Janez Lipavšek in Franc Zupa-
nič. Predsednik Sagadin je izrazil tudi
željo vseh, da bi botri nove brizgalne
ostaU zdravi in zadovoljni med nami
vsaj tako dolgo, dokler bo delala nova
brizgalna. Ko je namreč lani začela
usihati prva brizgalna, je usahnilo tudi
življenje prvemu predsedniku gasilske-
ga društva Francu Školibru in botru
Francu Cartlu.
Spominsko plaketo je prejel tudi
dolgoletni aktivni član društva, Jurij
Cestnik.
V naslednjem, neuradnem delu zbo-.
ra so imeH glavno besedo „Dravski
potepuhi".
Tekst in foto: S. Spolenak
16 stran
tednik — Četrtek, 3. februarja 197*
ODMEVI NA SESTAVEK
OČE ME NE MARA
Nimam miru, odkar sem prebrala v
vašem listu sestavek pod naslovom
Oče me ne mara. Vsiljuje se mi vrsta
vprašanj, npr. kdo je kriv otroku, da
je prišel na svet, če ne starši, kdo
mora, če ne starši, ljubiti svojega
otroka in ga vzgajati v pravega člana
družine in domovine?
Ali sploh ima srce človek, ki enega
svojih družinskih članov sovraži, dru-
ge pa ima rad? Kaj je otrok kriv, daje
nekdo drug njegov oče, ali ga je treba
zato sovražiti in pretepati in prisiliti,
da si že v rosni mladosti mora sam
služiti svoj kruh, ki bi mu ga morali
pravzaprav priskrbeti starši?
Dobro, da so še ljudje na svetu, ki
imajo toplejše srce za takšne nepre-
skrbljene malčke in brezdomce. Ven-
dar tudi najtoplejša ljubezen takšnih
ljudi ne more nadomestiti pravih star-
šev. In ko se pozneje takšen človek, ki
je bil oropan vsega tistega toplega
družinskega okolja, ki edino vzgaja
prave, uravnovešene ljudi, nekega dne
znajde v zaporu, ker ni prišel na
konec s svojim življenjem, njegova
krivda ~prav gotovo ni takšna kot
tistega, ki je zakrivil, da je otrok ostal
brez nujno potrebne družinske topli-
ne. Prav takšni so tisti očetje, ki
zanemarijo svoje zakonske ali neza-
konske otroke in jih hladnokrvno
prepustijo v izključno breme mate-
ram. Tak človek ni človek, temveč
vse kaj drugega, kakor ni mati tista, ki
zavrže svojega otroka, svojo kri, ki ga
je nosila pod srcem in ga brez vsakega
čuta prepusti negotovi usodi.
Konradovo mater je najbrž poleg
drugega prehitro spravil v zemljo tudi
odnos njenega moža do enega izmed
njenih otrok, saj je gotovo marsika-
tero noč prejokala za svojim nesreč-
nim otrokom.
Srečni smo drugi ljudje, ki smo
imeh dobre očete in matere, ki so nas
imeh radi in nas imajo še sedaj, ko se
vračamo na njihove domove, ki so še
vedno tudi naši domovi, čeprav že
zdavnaj'ne stanujemo več tam.
Vedno se spominjam svojega odho-
da z doma, ki ga ne bom nikdar
pozabila. Kot najstarejša sem šla prva
od otrok v svet in še danes vidim solze
na očetovem obrazu, ki so pritekle iz
njegovih oči ob mojem odhodu.
Nesrečnemu Konradu Strelcu že-
lim, čeprav ga sploh ne poznam, niti
ga nisem nikdar videla, da bi si uredil
dom in družino in da bi bil svojim
otrokom dober oče, da ne bi posne-
mal jeze, ki jo je bil deležen v svojem
otroštvu in da ne bi kazal sovraštva do
očeta, ki bo pred svojo smrtjo gotovo
uvidel svoje napačno ravnanje.
M. K. P.
VOJAK ZDRAVKO SE ZAHVALJUJE
Zgodba, oziroma življenjska trage-
dija vojaka Zdravka vam je verjetno že
znana. Pred nedavnim sva se srečala v
ptujski Evropi. Toda to pot ni bil v
vojaški suknji, ampak v civilu.
Zdravko Varbul si je želel, da bi po
odsluženem vojaškem roku ostal v
Ptuju in si tu uredil svoje življenje. To
mu je tudi uspelo. S pomočjo raznih
družbeno-političnih organizacij mu je
uspelo dobiti službo, stanovanje in
urejeno življenje.
V najinem, sicer kratkem razgovo-
ru, mi je povedal precej, ni pa mogel
mimo zadovoljstva in zahvale vsem, ki
so mu pri tem pomagali, predvsem še
predsedniku občine, zavodu za za-
poslovanje, železnici, kjer je dobil
službo in drugim.
Pri uresničevanju njegovih življenj-
skih ciljev mu je v precejšnji meri
pomagal njegov vojaški komandir -
poročnik Varda, ki je kljub svojemu
odgovornemu poklicu našel toliko
časa, da mu je pomagal na vsakem
koraku. Pomagal pa mu je tudi frizer
Valenko iz Ptuja, ki mu je nudil hrano
in stanovanje po zelo nizki ceni.
Zdravkov največji cilj trenutno je,
da bi končal šolo na železnici v
Mariboru, kamor bo kmalu odšel. {
pa, da bo to uspešno končal in-
tako dokazal vsem, ki so mu pof
gali, da njihova pomoč ni bila zastc
Dokazati hoče, da bo njihov trud
skrb poplačan s tisočerimi sadovi,
M. NOVl;
KNJIGE
PREŠERNOV
DRUŽBE!
MOŽGANI ALI MIŠICE
Statistični podatki o poteku življe-
nja diplomiranih študentov harvard-
sice univerze v ZDA in univerze v
Kambridgeju v Britaniji potujejo
teorijo, po kateri živijo visoko izobra-
ženi ljudje dalje časa kakor ljudje z
dobro razvitimi mišicami.
Danski raziskovalec Peter Schnorr
iz Kopenhagena je raziskoval življenje
atletskih prvakov in je tudi prišel do
podobnih zaključkov. Ugotovil je, da
imajo-bivši atleti do svojega petdesete-
ga leta življenja,znatno nižjo stopnjo
smrtnosti kot drugi ljudje, po tem
letu starosti pa ta prednost vse bolj'
izginja in se stopnja smortnosti izena-
čuje pri bivših atletih s stopnjo
smrtnosti drugih ljudi.
Znanstveniki se posebej zanimajo za
poprečno življenjsko dobo atletov,
ker bi ti podatki lahko podkrepili ali
zavrgh zelo razširjeno mnenje, da gi-
mnastika zelo dobro vpUvjf na srce in
na krvne žile in da preprečuje degene-
racijo krvnih žil in zavira okvaro
srčnih žil. Ta teorija se vzdržuje kljub
ugotovitvam, da je poprečna življenj-
ska doba znanih veslačev - tekmoval-
cev omenjenih obeh univerz le za dve
leti daljša od življenjske dobe drugih
ljudi. Vendar še to najbrž ni v zvezi z
njihovimi telesnimi vajami, ker tabele
angleških zavarovalnic kažejo, da živi-
jo ljudje, ki so končah univerzo, dalje
časa kakor drugi, ne glede na to, če se
ukvarjajo z gimnastiko ah ne.
ENOSOBNO STANOVANJE v Raj-
čevi 4, menjam za dvo ali trisobno.
Naslov v upravi lista.
67-LETNI upokojenec z^lepo hišico
na deželi, nealkoholik, išče sebi pri-
merno upokojenko, dobro gospodi-
njo. Javi se, da ne boš samevala kot
jaz, ne bo ti žal, pri meni ti bo dobro,
že danes te pričakujem, da bova delila
starostne in mladostne^ spomine na
stare dni. Tajnost zajamčena.
Ponudbe oddajte pod „lepa bodoč-
nost" upravi lista.
KUPIM poljsko kovačnico (feld-
šmidna). Naslov v upravi.
KUPIM dobro ohranjeno sobno oma-
ro ali kredenco. Franc Fridauer, Hr-
vatski trg 4, Ptuj.
PRODAM traktor „steyer" z vst
priključki. Anton Cvilak, Slovenja
STAVBENI PARCELI po 10 r
Crodam ob glavni cesti, blizu m
usne postaje. Maks Skrbinšek, Tt:J
5 p. Videm pri Ptuju.'	j
Ura zemljepisa. Učitelj razlaga,
ko se lahko človek orientira na j
stem:
„Cez dan se ravnamo po soi
tudi z uro si lahko pomagamo. Ponj
pa poiščemo zvezdo severnico, k:
najdemo s pomočjo velikega meč
da ..."
„Ah pa se poslužimo kompas:
zavpije Janžek.
„Pravilno" ga pohvah učitelj, „i;
kj^ storiti, če kompasa ne prem
mo? "
„Neumno vprašanje", si misli I
žek pri sebi. „Potem ga pač kupi
pove na glas.
KOKOT IN PUTKE
Petehn si putke pase,
pri tem pozabi čisto nase.
Skrbno čuva svojo jato,
ki hodi rada tja na trato.
Tam za putke črve išče,
čim ga najde, že jih kliče.
Vse so diyje in lakomne na te črve,
vse bile bi rade vedno prve.
Ce kokot jih dobro streže,
vse bi rade šle v njegove mreže.
Še sosedna jata pride na oglede,
če ima sijajne šanse in izglede.
Tak kokot lahko ošabno hodi
in putke svoje varno vodi.
Vse na njega so ponosne,
vse slave ga zmagonosne.
Ce domač kokot jih malo khče,
majhne putke tja k sosedu miče,
Ce tam dobijo več dobrote,
vse so željne te krasote.
Huda pa postane zdaj zadrega,
če se sosedna jata skrega.
Potem odloči hujši klun
in kokote slabše napodi močnejši zdaj grdun.
Ce kokot sosedov druge vse premaga,
potem dobrota več nobena ne pomaga.
Tedaj vse putke občudujejo junaka
in njegova bi hotela biti vsaka.
Potem zaman so mili kikiriki,
zdaj ne pomagajo nobeni triki.
Domačije kokot okusil to sramoto,
da zbežati moral je v samoto.
A kmalu dogodi se tam tragedija, strahota,
da soseda zdaj zakolje jim kokota.
Potem bi rade vse se povrnile
in starega kokota spet dobile.
Ce kokot jih več ne mara,
potem pa to velika je prevara.
Putka zdaj zažene besen kokodajk
in pravi, daje to nesramen štrajk.
Potem kokot je nepošten,
ker ni čakal v kotu zapuščen
in da drugo putko je izbral
in ponižno za rezervo ni ostal.
Na dvorišcju pa nastane kurja burja,
ki samsko jato vso razburja.
Zapuščena putka pa nedolžnost simulira
in s svetniškim vencem po dvorišču parodira.
Putka za kokoti milo se ozira
in za njimi le ostanke slabe si pobira.
Zdaj bila bi zadovoljna in vesela,
če bi drobnega črvička sama vsaj ujela.
Tako zdaj žalostna in besno tam koraka
in po-gnojišču sama glasno kokodaka.
Kurji svet bi rada s krikom preslepila,
ker nobenega kokota ni še k sebi privabila.
Megla
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. - Izhaja vsak četr
Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.