VLOGA LEKSIKOLOGIJE PRI OHRANJANJU IN AKTUALIZIRANJU SLOVENSKE NARODOPISNE LEKSIKE
ANDREJA ŽELE
Prispevek z vidika današnje jezikovne rabe predstavlja in komentira leksiko (besede in zlasti besedne zveze), ki ubese-duje pojavnost in predmetnost narodopisnega izročila. Poudarek. na govorjenem jeziku omogoča aktualnopomensko oživljeno rabo že ustaljene narodopisne leksike. Pri predstavljanju, razvojnem sledenju in ohranjanju tovrstnega be-sedja ima pomembno vlogo leksikologija. Ključne besede: narodopisna leksika, leksikologija.
The paper focuses and comments on lexical categories (words and primarily syntagmas) that translate ethnographic subject matter and notions into words. The emphasis on the spoken language makes it possible to translate the established ethnographic vocabulary into modern terms and expressions. Lexicology plays an important role in the presentation, development, and preservation of such vocabulary. Keywords: folk vocabulary, lexicology.
Z jezikovnega vidika se ravno na področju narodopisja oz. etnologije izraža zelo intenzivni kontinuirani preplet socialno-funkcijskih zvrsti - navadno in najpogosteje preplet na-rečnega/nadnarečnega (s pogostnostno in časovno oznako) in terminološkega oz. narodopisnega/etnološkega vidika obsega najširše področje človekovega delovanja.1 V teh povezavah se znova aktualizira fenomen govorjenega ljudskega jezika. Govorjeni ljudski jezik se kot vez med jezikoslovjem in etnologijo oz. navezanost na izročilo in kot prvina ljudske kulture/duhovnosti govorno uresničuje navadno narečno ali nadnarečno.2 Beseda ljudski ob jeziku se nanaša na spoznanje, da je potrebno upoštevati naravne zakone jezikovnega razvoja v ljudstvu in s tem zaobjeti nekakšno organsko popolnost. Poleg običajne narečne pa ljudski jezik upošteva tudi družbenostanovsko členitev (govorico kmetov, delavcev, obrtnikov, lovcev, pastirjev ...) in tudi vse prevzeto besedje predknjižnega in knjižnega obdobja. Z narodopisnega vidika pa ljudski jezik posreduje predvsem vsebino oz. odnos do predmetnosti/pojavnosti, predstavlja leksiko iz žive ljudske govorice - z govorjenim jezikom in posledično z njegovim zapisom je najbolj prvinsko in neposredno izražen in poudarjen človekov odnos do predmetnosti/pojavnosti s spremstveno podzavestno/čustveno odzivnostjo.3
S socialnozvrstnega vidika tako na narečnost kot na nadnarečnost narodopisne leksike vsaj posredno opozarja tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ I-V), ko z opredelitvijo kvalifikatorja nar(ečno) opozori, da « /.../ Kvalifikator nar. sam pomeni rabo v več narečjih ali narečnih skupinah /.../« [SSKJ I: XXI].
O govorjenem ljudskem jeziku predvsem kot o najobsežnejšem naboru leksike žive ljudske govorice so pri nas pisali tako npr. Karel Štrekelj, Vilko Novak, Milko Matičetov kot Anton Breznik, Božo Vodušek, Martina Orožen [prim. Stanonik 1994: 281-304].
V prispevku je v skladu s sodobnim jezikoslovjem za besedje uporabljan izraz leksika, ki nasproti
2
3
TRADITIONES, 33/2, 2004, 207-215
1
OZNAČEVANJE NARODOPISNE LEKSIKE V SPLOŠNEM RAZLAGALNEM
SLOVARJU
S slovarskega vidika opredelitev za etnološki/etnografski kvalifikator lahko primerjalno izpeljemo iz splošne SSKJ-jevske definicije za terminološke kvalifikatorje:
S kvalifikatorjem etn(ološko) oz. nar(o)d(o)p(isno) je označena beseda, ki se uporablja samo, zlasti v etnoloških oz. narodopisnih besedilih in označuje, izraža določen(e) pomen(e) predmetnosti/pojavnosti, ki je/(so) tipič(e)n(i) v ljudskem izročilu. /SSKJ I: XX]4
Z oznakama etn. (etnografsko, etnološko) oz. nardp. (narodopisno) so opredeljene določene narodove tipičnosti, ki so vezane na vsa področja človekovega obstajanja in delovanja.
Slovarsko so lahko etn. (etnografsko, etnološko) oz. nardp. (narodopisno) označeni tako posamični izrazi oz. leksemi kot določene zveze ali povedi, ki so pomenskoskladenj-sko reklo, rečenica, pregovor ali zgolj opisna oznaka za šego, obred ipd. Vsekakor je z izrazito prevlado besednozveznih leksemov v okviru narodopisne leksike smiselno govoriti o prevladi narečne frazeologije v narodopisju.
1.1	Nujnost besednozveznih opisov določene ljudskoizročilne predmetnosti / pojavnosti / dejavnosti tudi slovarsko potrjujejo v okviru določenih gesel z etn. označene samo določene leksemske zveze (in ne že geselski (enobesedni) leksemi) - tovrstne so predvsem glagolske zveze tipa žeti ječmen, viti kačo, biti kozo, vleči ploh, sekati pirhe ali samostalniške zveze tipa lončeni bas, črni/divji mož, črna/dimna kuhinja ipd.
1.1.1 To, da v SSKJ kvalifikator etn. (etnografsko, etnološko) ne vključuje avtomatično tudi narečne zaznamovanosti [Benedik 1994: 264], potrjujejo tudi etnološko označene besedne zveze, ki so širše in splošno znane in zato v nekem smislu nadnarečne, npr. sekati pirhe, vleči ploh, pokopavati pusta, igrati se za skrivati, loviti se slepe miši, šrangati, peči tičke, vedeževati, iti se ravbarje in žandarje, postavljati šrango, brusiti škarjice, zbijati kozo, žeti ječmen, imeti blago; debeli četrtek, pustni torek, tepežni dan, črna kuhinja; vešča, jaga baba ipd.
1.2	Kvalifikator etn. (etnografsko, etnološko) v SSKJ tudi nima in ne more imeti avtomatičnega predznaka star(inskosti) ali zastar(elosti). S tem v zvezi se posledično lahko vprašamo, zakaj v splošnorazlagalnih oz. normativno usmerjenih priročnikih, kakršna sta SSKJ in SP [2001], ni slovarske oznake etn. oz. nardp. tudi pri leksemih oz. leksemskih zvezah kot: priča oz. biti za pričo, šema, fantovščina, dekliščina, kamenčkati se ipd.
besedi združuje tako pomen kot zgradbo obravnavanega izraza, tako da lahko z zgradbeno-pomenskega vidika govorimo o eno- ali večbesednih leksemih, ki označujejo enega ali več pomenov, tj. so hkrati lahko tudi eno- ali večpomenski leksemi, izraženi z eno ali več besedami.
4 Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ I: LX) uporablja kvalifikator etn. (= etnografija, etnologija), novi Slovenski pravopis (SP 2001: XIII) pa kvalifikator nardp. (= narodopisje).
1.3 V ljudski govorici in izročilu že, v leksiki pa še niso uveljavljeni in tudi (še) ne slovarsko obravnavani sodobnejšimi pojavi, ki oživljajo ali na novo uveljavljajo različne navade in šege, npr. salamijade, furmanski praznik, krompirjeva noč, razstave pirhov ipd., določeni pa seveda iginevajo, npr. kamenčkati se, fižolčkati se, ali pa se spreminjajo, tako npr. sedmina ni več sedmi dan po pogrebu ipd.
2
NARODOPISNA LEKSIKA KOT IZRAZ NARODOVE MIŠLJENJSKE IN IZRAZNE ŽIVOSTI IN RAZGIBANOSTI
Temeljno vprašanje je vprašanje izhodiščnih meril, ki bi določala, katera leksika s področja narodopisja mora biti vključena v splošnorazlagalni slovar slovenskega jezika s kvalifika-torjem etn(ološko) ali nar(o)d(o)pisno. Za zglede pri obravnavah sem izbrala gradivo iz svojega pivškega govora in zapis črkovno priredila pisni slovenščini (v oklepajih pa sem zapis narečnega govora poenostavila do te mere, da je dodana samo črka za polglasnik), nujne pomenske razlage pa so pripisane v enojnih narekovajih.
Izhodiščno merilo za vsa druga merila, ki sledijo, je zagotovo teza, da so ustavljene in stalno ponavljajoče življenjske in bivanjske navade ubesedene oz. upovedene z že ustaljenimi ali stalnimi besednimi zvezami, ki so pogosto tudi leksikalizirane.
-	Merilo osnovnih tematskih področij - vsako področje vključuje tudi nekaj narodopisne leksi-ke oz. izrazov za narodovo tipično predmetnost/pojavnost.
-	Merilo tipičnosti v smislu opisa in predstavitve tipičnejših šeg oz. običajev, navad, obredja ipd. z besednimi ali besednozveznimi leksemi ali daljšimi leksemskimi enotami (rekla, rečenice, pregovore ipd.).
-	Merilo zadostne stopnje razpoznavne specifičnosti v pomenju izbranega besedja oz. v enem izmed pomenov izbranega leksema.
-	Merilo zmožnosti poknjiženega/standardiziranega zapisa narečne leksike, ki narodopisno tipizira določeno predmetnost/pojavnost.
2.1 Merilo osnovnih tematskih področij - vsako področje vključuje tudi nekaj narodopisne leksike oz. izrazov za narodovo tipično predmetnost/pojavnost. In prav nič presenetljivega ni, da pri opisu oz. označevanju prevladujejo besednozvezni leksemi (označeni v poševnem tisku). (OP. a se sistemsko zamenja s črko za polglasnik)
2.1.1 Družabno življenje: So znali balinati / So se balincali (Sua znali balinati / Sua se balincali), So se šli kamenčkat. (Sua so šli kamenčat [DG 1954]), Fantje šli na vestirengo (Fantje sua šli na vestirango), Smo imeli shod. (Smua imejli shuod [Pleteršnik 1895]), Smo imeli opasilo. (Smua imejli opasilu, v tem pomenu Pleteršnik [1894], Takrat je bil ta pravi mašon (Takrat
ja biu ta prau mašuon. - 'To je velika maša, pri kateri hkrati mašujejo trije duhovniki'), Za ta večje praznike se je pritrkavalo. (Za ta vjače praznike se ja partarkavalu.) Sta se cenjala/ prerivala. (Sta se canjala [DG 1954]), So lepe špičili/uganjali. (Sua lepe špičli.), Včasih so rekli, da gremo fantavat. (Učasi sua rekli, da grijamo, fantavat [DG 1954]), iti v oglede (jat u ogledi) ipd.
2.1.2	Storitve/Dejavnosti: koga povečati (kuoga puvječat. - 'Včasih so povečevali in celo obarvali določene spominske fotografije, npr. poročne'), Ogelnico bokajo (Uogelnico bokajo.), Je nabucal dva koša sena iz lonce. Ja nabucou dva kuoša sena ses luonce.), Kruh so pekli pod čepno. (Krah sua pjekli put čjapno.), Otroku je žela ječmen. (Uotroki ja žjala ječman.), So noč in dan furali s konji. (Sua nouč in dan furali sas kuonjami.) ipd.
2.1.3	Hrana, tesneje povezana z načinom življenja oz. prehranjevanja: kulba 'neolup-ljena pečena polovica krompirja' - Zvečer so ob ognjišču jedli kulbe, (Zvečir sua uob uognišči jejli kulbe), morča (muarče) 'drobtine pri topljenem surovem maslu' - Najboljše pri stopljenem surovem maslu je bila morča (Narbulše par stupljenmi putri ja bla muarče.), kupljena moka (kupouna muoka) 'kupljena moka' - Kupljena moka ni bila tako dobra (Ku-pouna muoka nej bla taku duobra), oblat (ublat) 'oblat' - Oblate so pekli samo za cerkvene praznike (Ublate sua pjekli samu za cerkvene praznike), mentrga - V mentrgi je shajalo nekaj hlebcev kruha (U mendargi je snidavalu par hlebcu kruha.), So jih imeli na hrani. (Sua jah imejli na hrani.) ipd.
2.1.4	Obleka in druge pritikline, ki je/so tipični del/i/ ustaljene noše ali pa je (bil) tipični del vsakdanje nošnje: fanela 'suknjič' - Oblekel je fanelo in šel (Ublejku ja fanelo in šou), feču (faču) 'naglavna ruta' - Na glavi je imela pisano ruto (Na glavi ja umejla pisan faču), tavijou 'robec' - Je imela robec za mahati (Ja imejla tavijou za mahat), kacjeta (kacjata) 'nogavica' - imel je razstrgane nogavice (jamu ja rastrgane kacjate), kamižola (kamižuola) 'kratek moški suknjič' - Nosili so debele kamižole (Nusili sua debjale kamižuole), onuče (unuče) 'blago za ovijanje stopala', onuča po Pleteršniku 1894 - Niso imeli nogavic, pa so nosili onuče (Nejsua imejli kacjat, pa sua nusili unuče), farketa (farkjata) 'lasnica, tudi ple-teršnik 1894 v smislu 'vrteti, sukati lase' - Kito si je spela z lasnicami (Kito si ja spjala s farkjato), koralda (kuraude) 'ogrlica' - Je kupila lepo ogrlico (Ja kupla lepe kuraude) ipd.
2.1.5	Predmeti in bitja, tako ali drugače povezani s šegami ali obredjem, npr. balar 'plesišče' (Jat na balar), parton (partuan) 'glavna vhodna vrata', borjač (barjača) 'dvorišče' (Paršli sua skuzi partuan na barjačo.), kolona (kaluona) 'obokan vhod v dvorišče' (U barjačo se pride skuzi kaluono), jegno (jagnu) 'ilovnata tla' (U hiši jamajo kar jagnu), kalalo (kakalu, kalaunak) 'vedro, predvsem za dvigovanje vode iz vodnjaka' (Uodo sua parnašali s kalali), plavnik (plaunik) 'velika kad' (Plaunik sua par nas imejli za žjahto), škrabca 'pušica' [v tem pomenu tudi Pleteršnik 1895] (Nej teu varč dnarja u škrapco), blago 'goveja živina in
drobnica' [Pleteršnik 1894] (Use blagu sas štale ja prodou), ogelnica (uoganca), apnenica (japnenca) ipd.
2.1.6	Glasbila: gosti na harmoniko (guadat na ramonko), gosti na škant (guadat na škant, gosti na cimbale (guadat na cimbale), gosti na orglice (guadat na uorgalce), raglja (ropotula, ropotače, Na vjalki pjatek sua vrtejli ropotulo/ropotače), piščal (piska) - (Kuostanj se rad suoči in iz njega se nardi piska [DG 1954], nareditipohahoj 'narediti razburjenje' - narjest pohahoj ipd.
2.1.7	Statusne oznake (vezane na starost in spol) kot npr. mula, mulec, guncvet (gunc-vat) 'deklice in dečki' (Na barjači sua se lovili mule in mulci, sami taki guncvatje, vandrovec (vandrouc) Svejt se ja žja zgudej začnu mejšat in žja uod nekdej puznajo vandrouce), juglar (juglar) 'kdor čaka na zastonjsko pijačo in hrano', tudi Pleteršnik [1894] ima v tem pomenu, želatar (želatar) 'prodajalec in lahko tudi izdelovalec sladoleda' (Duosti nazaj ja blu po ulcah pounu potujočah želatarju), krošnarji, brusači, kosci (Učasah sua hudili pu vasejh kroš-narji, brusači, ob kuošnjah pa kuosci), črednik 'najeti pastir' (Ja biu za vaškega čejdnika, Ja karčala ku čejdnik) ipd.
2.1.8	Značajsko in lastnostno označevanje: Ona se zazdi 'biti domišljav-a' (Uona se zazdi), korači se (kurači se) 'postavljati se' (Se brez putrebe kurači), razvecjan, furbast (razvec-jan, furbast) 'razigran, nepredvidljiv' Mulc je razvecjan, furbast, maste, bezle (maste, bazal) Le un ja maste, ta ja pa bazal, priti vase 'ovedeti se' (Bua žja paršu vase), brbrati, brbre (Ta skuzi brbra, je tak brbre), čenčuriti, čenčura, čeljustariti, čeljustiti se 'govoričiti' [DG 1954] (Kaj skuzi čelestariš, Sta čelestarla), biti ofrčen 'biti spreten' [DG 1954] (bat ofarčen), fijakati se 'hecati se' (Smua se fijakale.), biti po streli 'zelo zvit' (Ja pu streli), lesko 'tuje' (Pasti tu, nej naše, je lasku, Uona je laska 'radodarna'), razmalan 'razvajen' (Kaku ja razmalan), ne imeti moštva 'figa mož' (Uon nejma muoštva), nagmašen 'nagajiv' (Ja nagmašen uotrok), pestoba 'domišljavec, puhloglavec' (Ja taka pestuoba, da pestuabi), biti vreden svojega denarja (Tu ja vrednu svojga dnara), uškurlov 'izbirčen pri jedi' (Ja uškurlou), biti kot olje - zmeraj na vrhu (Ja ku uole - zmirej na varhi), peraščiti se 'šopiriti se' (Sa perašči), ničast 'ničvreden' (Ja taku ničast), brička 'klepetalka, opravljivka' (Ja taka brička), biti kapac 'biti zmožen' (Nej tami kapac), karjanca 'olika' (Ja brez karjance), kumarno 'slabotno' (Kumarnu se drži), kontent 'zadovoljen' (Ja kontjant), maste 'neokretnež' (Ja maste), pehtra (Ja ku ena pjahta), uržoh 'vzrok' (Ja taka, da šja tiči u lufti najde uržah.) ipd.
2.1.9	Ljudske razlage za bolezni in zdravstveno stanje: božje metati [DG 1954] (Jama tisto bolezen, da ga luomi ali buožje mjače), zadeti božji žlak 'zadeti kap' (Ga ja zjedu buožji žlak), prejesti (koga) 'rak' [DG 1956] (Ga ja prejelu), žeti ječmen 'zdraviti oteklo veko' (Uotroki ja žjala ječman), voučec (voučac) 'bolezen, pri kateri krava izgubi mleko' (Krava jama voučac) ipd.
2.2 Merilo tipičnosti v smislu opisa in predstavitve tipičnejših šeg, navad, obredja ipd. z besednimi ali besednozveznimi leksemi ali daljšimi leksemskimi enotami (rekla, rečenice, pregovori ipd.). Narodopisno tipični besedno zvezni leksemi so v poševnem tisku.
2.2.1	Rekla
Ljudska igrivost in nagajivost je ubesedena tudi v reklih: Živi jo, če si jo vzel.
Ta potrebuje cam 'usnjen trak na uzdi'. (Ta nuca cam.)
Bo že prišel vase in naredil, da bo prav. (Bua žja paršu vase in bua narjadu, da bua prou.) Noče narediti od manj. (Neče narjest uod man.) Je moral dati dol 'odnehati'. (Ja mougu dat duol.)
So bili tako revni, da so belili s kopačem (Sua bli taku revni, da sua hrano bejli s kupačem.) Spije, spije, mu ni potreba žvižgati. (Spije, spije, mu nej treba žvižgat. - 'Živini so, ko so jo peljali napojit, po navadi žvižgali, da je raje in več pila') Je star kot Nanos. (Ja star ku Nanos.)
Je taka, da še tiču v lufti najde uržoh. (Ja taka, da šje tiči u lufti najde uržah.) Toliko govori, da si bo olupila jezik. (Tulku govori, da si bua jezak olupla.) Lanene hlače kar stoje počakajo. (Lanjane hlače kar stuje pučakajo.) Ej ne hodite še - kaj hočete tukaj. (Ej ne hudte šje - kaj čte tle?) No, bo šlo tja do Razdrtega. (Nu, bua šlu, kje du Razdartga.)
Na debel četrtek še tič tiča klofne, samo da je meso. (Na debeu četrtek šje tač tiča klafne, samu da jej mesu.)
Cel dan nič ne je - je ob svojem. (Ceu dan nač ne jej - ja uob svojem.) Če te noter boli, pa beži ven. (Če te nuatar boli, pa bejži uan.)
Še primer ljudske etimologije, ki je bila aktualna še v naši polpretekli zgodovini: Zadruga je to, da se dela za druge. (Zadruga ja tu, da se dejla za druge.)
2.2.2	Pregovori [Kruh 1939: 91-92]: Kdor seno prodaja, revščino kupuje. Norci kažejo denar, otroci pa rit.
Voda še v čevlju ni dobra.
Jezik je majhna prata, pa dobro ušlata.
Majhna žaba daleč skoči.
Toliko vrst /.../ ko čičkih grehov.
Se drži ko uš na ketni.
2.2.3 Prenesena raba
Pogosto je narodopisno zaznamovana šele prenesena raba poimenovanj - npr. lora (luora), plevenca (plevanca), surca, pouza, drikelc, aks, šržat v Je široka in debela kot ena lora ali
pa plevenca. (Ja šruoka in debjala ku ena luora al pa plevanca.), So luštne te sosedove surce, ampak kaj, ko je potem prišla ponje ta stara pouza. (Sua lušne te susejdove surce, ma kaj, ku ja puotli paršla punje ta stara pouza.), Je suh kot en drikelc. (Ja suh ku en drikalc.), Je trd kot aks. (Ja trd ku aks.), Ta suha čelestava baba je kot en škržat. (Ta suha čelestava baba ja ku en škržat.) ipd.
2.2.4 Izražanje dogodkov poudarja določene glagolske zveze
Tudi v vseh zgornjih razdelkih prevladujejo opisi dogodkov, ki zahtevajo glagolske zveze, tako da soodnosno velja, da je z glagolskimi zvezami povezana večina opisov in označevanj dogodkov, npr. balinatilbalincati se, ogelnico bokajo, cenjati se 'ruvati se' [DG 1954] (Sta se canjala, iti v oglede (jat v ogledi), podkuriti koga 'razjeziti koga' (Sua ga malu putkur-li), lepe špičiti 'uganjati neumnosti' (Sua lepe špičli), cikati tobak (Kadej sua čikali tubak) iti fantovat (Učasi sua rekli, da grijo, fantavat, imeti (koga) v gosteh (Jamat kuoga u gusteh), iti se kamenčkat (Pejmo se kamenčkat), prikopati eno komu 'udariti koga' (Ti buom ano prkuopou za kumat), kompliti 'končati' (Sua komplili), nabucati 'nacufati' (Ja nabucou dva kuoša sena ses luonce), biti ob svojem 'nič jesti' (bat uob suojam), iti se za kuso 'loviti se' [Pleteršnik 1894] (jat se za kuso), žeti ječmen 'zdraviti oteklo veko' žjat ječman, držati se doma 'ostajati vedno doma' (se daržat doma), dati čast bugci 'skleniti roke k molitvi' (dat čast buhci), ne trpeti koga (Ga nej tribou, sta se kar naprej ujejdala), vagati življenje 'tvegati' (Ja šou vagat žiulenje) ipd.; iti na oglede (Jat na oglede) [Žele 1996: 77] je lahko opisano takole: Najprej je krousou ta stari, ki ja jamu čižme poune cvjeku, za nam je plečkou Štjefan, ki ja jamu ano nuogo krajšo, za nam ja šaplala Ivana, taku da ja drsala z obejma nugama, in zat je kvejčla šja ta stara, ki ja imejla kriš žje uod ruojstva pukvarjen ipd.
Ponavljajoča opravila in navade jasno izražajo ponavljajoči glagoli, ki so še zlasti
značilni za govore na Pivki, npr. zgubljevati, kupljevati, dosegavati, hodevati, lakomnevati, poizve-davati, prepasavati (Žjanske suo se prepasavale) ipd.
3
VLOGA LEKSIKOLOGIJE. MERILO ZADOSTNE STOPNJE RAZPOZNAVNE SPECIFIČNOSTI V POMENJU IZBRANEGA BESEDJA IN MERILO ZMOŽNOSTI POKNJIŽENEGAl STANDARDIZIRANEGA ZAPISA NAREČNE LEKSIKE
Ena od nalog leksikologije oz. slovaropisja je, da stalno beleži spreminjanje (naraščanje l upadanje) rabe besedja, nastajanje novega besedja in skladno s stalnim spreminjanjem predmetnosti l pojavnosti išče ustrezne pomenske razlage in hkrati ažurira že uveljavljene pomene in vsebine. Splošnorazlagalni slovar slovenskega jezika v vsakem primeru neposredno in posredno posega v slovenski vsakdanjik in se poleg drugega srečuje tudi z vso specifiko našega slovenskega prostora.
Narodopisni pomen se izrazi šele v določenih okoliščinah oz. besedilu - v vsakem primeru mora priti do upovedenja nekega stanja ali dogodka, ki označuje neko tipično in po svoje specifično vsebino. Navadno je tako, da so šele besedne zveze do te mere pomen-sko-sporočilno osamosvojene, da lahko izražajo tipično narodopisno rabo določenega predmeta ali pa tipično pojavljanje nekoga / nečesa - gre za vključevanje narečne in nadnareč-ne leksike, med katero prevladujejo besedne zveze ali kar že pravi narečni/nadnarečni frazemi, vključeni v vsebino slovarskih sestavkov.
Kljub temu, da danes nastajajo specializirani leksikoni in slovarji tudi za narodopisje, bi si v prihodnje tovrstna leksika (s kvalifikatorjem etn(ološko) ali nar(o)d(o)pisno) zaslužila jasnejših opredelitev in relevantnejšega izbora besedja (s kvalifikatorjem etn(ološko) ali nar(o)d(o)pisno) tudi v splošnejših priročnikih vsesplošnonarodnega pomena.
VIRI IN LITERATURA
Benedik, Francka
1994 Slovar slovenskega knjižnega jezika in narečne besede. Slavistična revija 42 (2-3): 261266.
Dialektično gradivo [DG]
[1954, 1956] Dialektično gradivo Pivka na Krasu iz 1.1954, 1956. Kartotečna zbirka 5.164 izpisov. Zbrali Jela Jenčič, Joža Meze, Anton Požar. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana.
Fatur, Lea
2001 Dom dedov. Povedke, pravljice in drugi spisi. Koper, Forum piranense. Hajnšek - Holz, Milena
1989 Narečne prvine v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V: Jakopin, Franc (ur.) Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja. Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU: 79-100.
Matičetov, Milko
1939 Kako je na Pivki. V: Kajč, Milan, Petrov sin in drugi spisi. Nekaj pregovorov s Pivke. Gorizia, Unione editoriale goriziana: 69-72, 90-93. (Objavljeno pod psevdonimom Jape Kruh)
Pleteršnik, Maks
1894-95 Slovensko-nemški slovar I, II. Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Slovar slovenskega knjižnega jezika [SSKJ]
1970-1991 Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V. Ljubljana, DZS.
Slovenski pravopis [SP]
2001 Slovenski pravopis. I Pravila. II. Slovar. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Stanonik, Marija
1994 Govorjena beseda na križišču jezikoslovja in etnologije. Slavistična revija 42 (2-3): 281304.
Žele, Andreja
1996 Kaku so živejli in si dejlali kratek cejt. Kratke štorije s Pivškega. Ljubljana, Kmečki glas (Zbirka Glasovi; 12).
THE ROLE OF LEXICOLOGY IN THE PRESERVATION AND ACTUALIZATION OF SLOVENIAN ETHNOGRAPHIC VOCABULARY
The paper focuses and comments on lexical categories (words and primarily syntagmas) that translate ethnographic subject matter and notions into words. The emphasis is on the spoken language. In a dictionary, the terms etn. (ethnographic, ethnological) or nardp. (ethnographic) may denote individual expressions, or lexemes, as well as particular combinations of words, phrases or sentences that may form a semantic and syntactic phrase, saying, proverb, or merely denotes a description of a custom, ritual, etc. Since syntagmic lexemes are distinctly prevalent in ethnographic vocabulary it is only logical to speak about the predominance of dialectal phraseology in ethnography.
Of essential importance is the question of basic standards that could determine which vocabulary from the field of ethnography has to be included in the standard dictionary of Slovenian language under the heading (qualifier) etn(olosko) /Engl. ethn(ological)/ or nar(o)d(o)pisno /Engl. Ethnographic/. The paper defines and discusses the basic criteria for the definition of ethnographic vocabulary:
•	the basic criterion for all the following criteria is certainly the presumption that fixed and continually repeated customs and situations in life have been put into words with permanent and established syntagmas that have often been lexicalized;
•	the criterion of basic thematic areas - each of these also includes terms and expressions for typical ethnographic themes, objects, and notions;
•	the criterion of typicality: description of more typical customs, mores, rituals, ceremonies, etc. by way of syntagmic lexemes or longer lexical units (sayings, adages, proverbs, etc.);
•	the criterion of an adequate level of recognizable specific features in one of the meanings of the chosen lexeme;
•	the criterion of the ability to translate dialectal lexical terms referring to ethnographic subject matter, themes, and notions into literary (standardized) language.
doc. dr. Andreja Žele
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Andreja.Zele@zrc-sazu.si
Zmaga Kumer na poti na kongres k Mrtvanjskim stanarom, Bjelašnica (BiH), julija 1955. Foto: Valens Vodušek