GLASILO SZDL O3ČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK, 18. NOVEMBRA 1985 V deklaraciji II. zasedanja AVNOJ je zapisano, da so narodi Jugoslavije s svojim vztrajnim osvobodilnim bojem izpri-čali voljo in pripravljenost, da skupno domovino zgradijo sami, na novih temeljih resnične demokracije in enakopravnosti narodov. V tem stavku so vsebovana tista bistvena načela, na katerih smo gradili našo domovino: neodvis-nost, demokratičnost družbene ureditve in nacionalno enakopravnost. Lahko bi rekli, da gre za primer, ki mu ni enakega, namreč. da je bil že sredi oboroženih bojev za osvoboditev spre-jet tak strateški dokument, katerega pomemb-nost v povojnem razvoju naše dežele, v zelo spremenjenih notranjih in zunanjcpolitičnih okolišćinah, ne le nikoli ni bila sporna, ampak je iz dneva v dan vse večja. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so dobivali pravo vsebino z našim družbenoekonomskem razvojem v minulem obdobju, z velikanskimi uspehi v gospodarski, kulturni, politični in si-ceršnji preobrazbi naše države. Kolikor bolj smo napredovali in gradili našo družbo, toliko bolj se je čutila potreba po doslednem uresniče-vanju avnojskih načet o samostojnem in neod-visnem razvoju, enakopravnosti naših narodov in narodnosti in o uresničevanju prave demokracije, zasnovane na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Tuđi danes lahko z vso pravico rečemo, da živijo sklepi II. zasedanja AVNOJ v naši zavesti bolj kot kdajkoli. Prav tako bo pri hod nj i ko izboljšujemo in odpravljamo le postopno in dolgoročno, pri spopadanju s subjektivnimi sla-bostmi, ki nacionalizem krepijo in zagovarjajo, omogočajo, dopuščajo ali spodbujajo, pa bi morali biti tuđi na krajši rok veliko bolj udarni in učinkoviti. Obstajale so težnje, da bi moral biti delavski razred popolnoma zajet v nacionalne okvire. Toda v Jugoslaviji je samo en delavski razred celotne Jugoslavije, pa ne samo zato, ker je pomešan, ker v Srbiji, Sloveniji, Hrvatski in drugih republikah skupaj delajo ljudje raznih narodnosti. Delavski razred je samo eden iz već razlogov, zlasti idejnih. Zato v nobenern primeru ne smemo dovoliti preštevanja, ko gre recimo za zaposlovanje. Treba je vztrajati, da priđe v našem gospodarstvu in v javnem življenju sposobnost na prvo mesto, seveda pa je treba pri tem misliti tuđi na nacionalni moment, da ne bi bilo negativnih pojavov. Vse nas skrbi sedanji gospodarski in politični položaj naše domovine. Izdelali smo in najširše potrdili nacrte za družbeno in gospodarsko obnovo. Po vseh na-porih, ki so bili vloženi na političnem in gospo-darskem področju še ni pomembnejših pozitivnih premikov; nekateri cclo ocenjujejo, da še vedno drsimo navzdol. Kazalci uspešnosti so pri tako visoki inflaciji dokaj nezanesljivi, saj preprosto nišo več objektivni. Celoten nadzorni in metodološki aparat je bil zgrajen za drugač- Zvesti načelom in sklepom Avnoja razvoj naše socialistične samoupravne družbe potrjeval pomen teh temeljnih sklepov in načel, na katerih je zrasla naša skupnost enakoprav-nih narodov in narodnosti. Zakaj so bili sklepi II. zasedanja AVNOJ tolikanj močni, da so postali trajen temelj v razvoju naše družbe? Ta moč izhaja od tod, ker so bili ti sklepi predvsem resničen dogovor naših narodov in narodnosti o njihovem skupnem življenju v prihodnosti. Res, že na začetku na-rodnoosvobodilne vojne so naši narodi pod vodstvom Komunistične partije, jasno izpričali svojo voljo in se zavedali, zakaj se borijo. Na II. zasedanju AVNOJ so to svojo voljo izrazili tuđi politično in pravno, s tem, ko so ustanovili najvišje zakonodajne in izvršilne organe, nove oblasti, ko so postavili temelje nove Jugoslavije kot federativne, demokratične skupnosti ena-kopravnih narodov in narodnosti. Ti sklepi so bili torej sklepi narodov, ki so svojo usodo vzeli v svoje roke. Moč sklepov AVNOJA izhaja iz načina nastajanja naše nove ljudske oblasti. Nove državne skupnosti nismo gradili od zgo-raj, ampak od temeljev. Proces njene graditve je šel od spodaj navzgor; in tekel je naravno. Seveda je še veliko dela, da bi do kraja zgra-dili našo svobodno socialistično samoupravno Jugoslavijo, skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Pri tem velikem delu ne moremo nikomur dovoliti, da bi nas motil, da bi kalil odnose med narodi in republikami. Proti vsem takšnim, pa naj bo to kdorkoli, moramo biti brezkompromisni in budni. Nacionalizem, uni-tarizem, šovinizem in drugi podobni pojavi v naši državi so »dežurni« že 40 let, in šc posebej v težkih, izjemnih trenutkih Jugoslavije, so ne-mudoma pripravljeni na svoj nastop. In prav tako je, žal, tuđi danes. Ko govorimo o nacionalizmu, je pomembno upoštevati objektivne družbenoekonomske in druge razmere, v katerih se krepijo nacionalistične težnje in pojavi. Gre za zastoj v razvoju samoupravnih družbe-noekonomskih odnosov, povezanih z deforma-cijami uresničevanja ustavnega koncepta poli-tičnega sistema in posebej odnosov v federaciji, gre za velike razlike v stopnji ckonomskega razvoja, ter druge, tuđi zgodovinsko pogojene razlike med narodi in narodnostmi, njihovimi republika/ni in pokrajinama, gre za zaostrova-nje vseh družbenih problemov v času ekonomske krize, ki se morajo nujno odraziti tuđi v mednacionalnih in medrepubliško-pokrajinskih zaostritvah. Navedene objektivne razmere lah- ne razmere in sedaj ne sledi z ustrezno zaneslji- , vostjo dejanskim gibanjem. Tu pa je še časovni zaostanek, kar še dodatno zapleta sprejemanje in uveljavljanje politično ekonomskih ukrepov. Osrednje vprašanje, ki si ga zastavlja tako proprost državljan kot najvišji državnik pa je, zakaj nam stvari ne gredo tako, kakor je bilo v začetku zamišljeno. Na to temo je bilo prelite-ga mnogo crnila in izgovorjenih nešteto besed. Ali lahko še kaj dodamo? Menim, da ne le, da lahko, temveč ćelo, da moramo ncutrudno iskati in vrtati naprej, vse doklcr ne najdemo izhoda iz krize. Za kamniško gospodarstvo lahko tuđi letos ugotovimo, da dobro uresničuje zastavljene ci-Ije, opredeljene v svojih planskih dokumentih in ne nazadnje v resoluciji za leto 1985. Dokaz za to so tuđi rezultati gospodarjenja v letoš-njem devetmesečju, saj nobena organizacija združenega dela v naši obćini ni zaključila v tem obdobju poslovanja z nekrito izgubo. Glede na to, da se ne ukvarjamo s tekočimi problemi, menim, da je potrebno še toliko več sil angažirati v to, da jasno in smelo opredelimo strategijo razvoja naše družbenopolititne skupnosti tako za srednjeročno obdobje kot tuđi od leta 2000. Nadalje menim, da je pomembna naloga, da se tvorno vključimo v razpravo o dograjevanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, saj le-ta ne srne biti v okras, ampak v oporo nadaljnjemu razvoju družbeno-ekonomskih odnosov. Čeprav smo že večkrat omenili, da so pred nami volitve, pa ni odveč ponovno poudariti, da je potrebno napeti vse sile, da bi v novem mundatnem obdobju resnič-no opravljali najodgovornejše funkcije najbolj sposobni kandidati in taki, ki imajo zaupanje v svojih sredinah in tuđi širšem okolju. Ko slavimo naš največji praznik, rojstni dan republike, rojstni dan naše Jugoslavije, ko ta veliki datum naše zgodovine praznujemo v času raznih gospodarskih, političnih in drugih težav, je prav, da se vrnemo k izvirom naše revolucije in njenim ustvarjalcem, med katerimi najmoč-neje sijejo dela Tita in Kardelja. V nobenem obdobju našega družbenega razvoja Tito in Kardelj ništa zapostavljala bratstva in enotnosti, razmerja med razrednim in nacionalnim, odnosov v naši federaciji. Zato poišči-mo zdaj, ko se kdaj pa kdaj o čem tuđi spremo, elemente za aktualne rešitve tuđi v njunih delih. ANTON IPAVIC AKTUALNO Nesklepčnost ovira delo in povečuje stroške V zadnjem času se pri sklke-vanja skupščin SIS spet pogosto srećujemo s premajhno udelež-bo delegatov, se posebej v zbo-rih uporabnikov. Tako so bile seje skupščin SIS družbenih dejavnosti, sklicane v juniju letos, kar po vrsti nes-klepčne. Tuđi na področju SIS materi-alne proizvodnje in komunalno-stanovanjskem področju so podobne težave. Zadnji primer je odpovedana seja zbora uporabnikov samoupravne stanovanj-ske skupnosti konec oktobra, čeprav so bile na dnevnem redu tako pomembne zadeve, kot so sprememba meril za dajanje po-sojil in dodelitev družbenih sta-novanj, zgrajenih iz solidarnost-nih sredstev, in še posebej aktualno vprašanje cene stanovanj v novem stanovanjskem bloku na Perovem. Delegati, ki se ne udeležujejo sej, ne zavirajo samo normalne-ga poteka dela samoupravnih te-les, uresničevanja sprejetih pro-gramov in sprotnega reševanja perečih vprašanj, ki jih na področju svobodne menjave dela ni malo, pač pa povzročajo tuđi precejšnje nepotrebne stroške zaradi ponovnega, včasih tuđi dvakratnega ali trikratnega skli-ca skupščine z istim dnevnim redom. V zborih uporabnikov skupščin SIS družbenh dejavnosti je 33 delegatov, v zborih izvajalcev pa 8 do 16 delegatov. Torej lahko priđe 16 deiegatov zbora uporabnikov na sejo samo iato, da jim sklicatelji povedo, da je seja prestavljena zaradi nes-klepčnosti. Ker so seje skupščin SIS sklicane med delovnim časom (pobuda, da bi bile seje zunaj delov-nega časa, kot jih imajo zbori občinske skupščine, namreč ni bila sprejeta!) to pomeni samo pri eni nesklepčni seji v vseh skupščinah SIS družbenih dejavnosti skupaj najmanj 130.000 din stroškov za pokritje osebnih do-hodkov delegatov, ki so prišli na sejo brez haška. Da ne omenjamo izpada proizvodnje in drugih stroškov, ki so povezani z odsotnostjo delav-cev z dela. To počenjamo v času, ko imamo polna usta stabilizacijskih programov in ukrepov, v času, ko bi morali gledati na vsak dinar, kako ga borno bolje obrnili. Tuđi v tem se kažejo po-sledicc neodgovornosti delegatov in seveda tuđi tistih, ki so V prilogi Kamnijkega ob-čana objavljamo predlog od-loka o razgksitvi .starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Javna razprava o dokumentu bo trajala do 15. decembra, o njem bodo raz-pravljali tuđi na obenih zborih kamniških KS. odgovorni za organiziranje in dobro delo delegacij. Seveda se ne moremo in ne smemo zadovoljiti samo z ugo-tavljanjem posledic takega odnosa delegatov do opravljanja svojih dolžnosti? Prav v tem predvo-lilnem času bi morali temeljito dati pod lupo vse vzroke za tako obnašanje in jih z odločnejšo ak-tivnostjo, tuđi družbenopolitič-nih organizacij v delovnih orga-nizacijah in krajevnih skupnostih odpraviti. Če gre ponekod res za odraz premajhnega vpliva delegatov na odločitve, za odraz ne-' moči pri spreminjanju stanja, potem se ne moremo zadovoljiti s sedanjo prakso zapostavljanja pomena odloćanja v skupščinah, pač pa se je treba z vso resnostjo lotiti vprašanja, kako zagotoviti, da se bodo v skupščinah SIS de-jansko soočali interesi izvajalcev in uporabnikov. FRANC SVETELJ Socialistična zveza delovnega ljudstva OBČINSKA KONFERENCA KAMNIK VABILO Vse delovne ljudi in občane Kamnika vabimo rta PROSLAVO V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE IN 40-LETNICE OSVOBODITVE. PROSLAVA BO V SREDO, 27. NOVEMBRA 1985 V SREDNJI EKONOMSKO-NARAVOSLOVNI SOLI RUDOLFA MAISTRA, S PRIČETKOM OB19. URI. V PROGRAMU BODO SODELOVALI: - MEŠANI STUDENTSKI PEVSKI ZBOR KAMNIK - PIHALNA GODBA »SOLIDARNOST« KAMNIK SLAVNOSTNI GOVORNIK BO PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE tov. Anton IPAVIC. V PRVEM PROSTORU OB VHODU SI LAHKO NA DAN PROSLAVE OGLEDATE LIKOVNO RAZ-STAVO, KI JO BODO PRIPRAVILI ČLANI MLA-DINSKEGA LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK. VABLJENI! Novi zdravstveni dom odpira vrata Novi zdravstveni dom je konč-no skoraj pripravljen za redno delo; 7. novembra je bil oprav-Ijen tehnični pregled, 8. novembra je delovna organizacija Graditelj zaključila zadnja večja dela, ključe pa so zdravstveni de-lavci prevzeli šeie 13. novembra, saj je nekaj minimalnih del Graditelj opravil sele do tega dne. -Ker tuđi ogrevanje ni več ovira. se bo v ponedeljek - 18. t.m. začela selitev, ki naj bi bila končana do1 konca tedna. V tem ted-nu bodo tuđi dezinficirali ves objekt in ko bodo znani rezultati bakteriološke preiskave, se bodo vrata odprla za vse zdrave, malo manj zdrave in bolne ljudi. 25. novembra se bo torej začelo redno delo v 1A fazi zdrav-stvenega doma. Še enkrat naj poudarim, da se bodo iz stare zgradbe preselili le predšolski in šolski dispanzer ter celotno zo-bozdravstvo, ostalo zdravstvo pa ostane na starem mestu do do-graditve 1B faze. Poslovanje na obeh lokacijah bo sicer prinašalo dodatne stroške, ki pa se jim na žalost ni moč izogniti. Ordinacijski čas bo v novem domu od 7. ure do 19. ure in to od ponedeljka do petka, ob so-botah pa lahko k dežurnemu zo-bozdravniku, v predšolski ali šolski dispanzer priđete v stari zdravstveni dom, kjer bodo dežurali preko celega dne. Razlog za to »sobotno selitev« je le eden - ogrevanje na predpisano temperaturo (24°C) je zelo drago (kar 5,2 stara milijona na dan) in le za dve dežurni ekipi se ne izplača ogrevati ćele stavbe. V domu bo čez soboto in nede-Ijo vzdrževana le temperatura, ki je potrebna, da se stroji ne okvarijo. Kljub težavam, ki jih je pov-zročala gradnja, in dvomom, s katerimi so jo spremljali številni občani, je mesto Kamnik ven-darle dobilo nov zdravstveni objekt, zaradi katerega bo zdravstveno varstvo otrok intenzivnej-še in bodo morda skrajšani tuđi čakalni roki za zobozdravstvene usluge. MATIC ROMŠAK Občinska konferenca SZDL poziva vse delovne kolektive, hišne svete in lastnike zasebnih hiš, da ob prazniku republike razobesijo zastave. Ob 29. novembru, prazniku republike, vsem delovnim ljudem in občanom čestitaio občinske družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana ŠT. 18 KAMNIŠKI OBČAN /18. NOVEMBRA 1985 •S seje komiteja občinske konference ZKS O dohodkovnem povezovanju in nagrajevanju Čeprav je komite občinske konference ZKS obravnaval probleme dohodkovnega pove-zovanja OZD v kamniški občini in stanje na področju delitve osebnih dohodkov po delovnih rezultatih v dveh različnih toč-kah dnevnega reda in sta gradivo pripravili dve delovni skupini, pa so na seji komiteja ugoto-vili, da sta obe temi med seboj tesno povezani. Dobrih osebnih dohodkov namreč ni mogoče pričakovati v primerih zapiranja DO za lastne plotove, ali pa so le-ti lahko le rezultat trenutne konjukture na trgu. Delovna skupina komiteja, ki jo je vodil Boris Zakrajšek, je ugotovila, da v zadnjih dveh le-tih v naši občini nismo zabeležili bistvenih premikov na področju dohodkovnega povezovanja kamniškega gospodarstva. Zato je v precejšnjem delu svojega poročila lahko kar ponovila ugo-tovitve, do katerih je prišla podobna komisija pred dvema leto-ma. Naše delovne organizacije se še vedno nišo odmaknile od kratkoročnih poslovnih stikov, zlasti z dobavitelji surovin, v trajnejše povezave na dohodkov-nih osnovah. Kolikor gre za združevanje sredstev oziroma za skupna vlaganja, je to primer predvsem pri polovici sredstev, ki jih delovne organizacije mora-jo izdvojiti za razvoj manj razvi-tih območij. Med vzroki za tako stanje je po mnenju skupine še vedno premalo zaupanja v uresničeva-nje skupnih samoupravnih spo-razumov in pojavi izsiljevanja višjih cen prek takih sporazu-mov, o čemer pričaio posamezni primeri v preteklosti. V razpravi so člani komiteja podprli ugotovitve delovne skupine in poudarili, da delavci še vedno ne spoznavajo dovolj prednosti, ki jih ima lahko združevanje ustvarjenega dohodka za uresničitev perspektivnih razvojnih programov tako znotraj ob-čine kot širše. Zato so zadolžili komuniste v tozdih in DO, še zlasti tište na vodilnih delih in nalogah, da prek strokovnih služb poskrbijo za kakovostne predloge za čvrstejše dohodkov-no povezovanje. Tuđi v okviru poslovnih bank bi morali močneje vplivati na pravilno usmerjanje akumulacije. Z rezultati pri uveljavljanju nagrajevanja po delu v naših delovnih organizacijah še daleč ne moremo biti zadovoljni, je bila ugotovitev delovne skupine, ki jo je vodil Bogo VViegele. Osebne dohodke v naših OZD smo začeli prilagajati le inflacijskim gibanjem, ne pa de-janskim delovnim rezultatom. Posledica tega je veliko zoženje razponov pri osebnih dohodkih za najbolj enostavna in bolj odgovorna dela - uveljavlja se uravnilovka. To pa seveda ni spodbudno za boljše in kvalitet-nejše delo. Z uveljavljanjem pa-nožnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki jih je većina OZD v naši občini podpisala, manj pa je njihova določila izpeljala v svojih samoupravnih splošnih aktih, bi morali v OZD postopno uresničiti načelo: za približno enako delo in rezultate, približno enak osebni odhodek. V razpravi so člani komiteja opozorili, da bi morali poenosta-viti sistem ugotavljanja deleža osebnih dohodkov na osnovi mi-nulega dela, ki je dokaj zapleten in ga delavci ne razumejo. Večjo skrb bi morali v OZD nameniti kadrom, ki delajo na področju nagrajevanja, saj je marsikje ta naloga prepuščena neustrezno usposobljenim delavcem, ki to delo opravljajo ob drugih nalogah. . Bolj bo treba spodbujati tuđi inovativno delo. Komite je zato pozval vse komuniste v OZD, da temeljito ocenijo položaj na področju nagrajevanja po delu v lastnem okolju in da z večjo ak-tivnostjo pripomorejo k dosled-nejšemu uresničevanju delitve osebnih dohodkov na podlagi delovnih uspehov. Občinski komite ZKS je od-ločno obsodil pojav napisov z nacionalistično vsebino, ki so se pojavili v noči od 1. na 2. no-vember 1985 na različnih javnih poslopjih v Kamniku. Komite meni, da je treba temu in vsem drugim pojavom nacionalizma v našem okolju nameniti vso pozornost in bolj razvijati samozaš-čitno zavest občanov. F. S. S seje predsedstva OK SZDL O skrbi za ostarele občane Stevilo upokojencev tako kot v republiki tuđi v občini Kamnik narasta. Konec decembra lani je bilo v obćini 3528 upokojencev ali 12,84% vseh prebivalcev. Skrb za ostarele občane mora torej ostati še naprej pomembna naloga socialistične zveze. Pri tem pa moramo svojo dejavnost in angažiranost razširiti tuđi na ostala področja pomoći obča-nom in se ne osredotočiti le na posamična srečanja z ostareliini v okviru praznovanj praznika krajevne skupnosti, ob Dnevu žena ali ob Nov em letu. Sedanje zaoštrene družbene in gospodarske razmere zahtevajo od vseh subjektivnih sil in drugih dejavnikov, ki ali po profesionalni ali po humanitarni strani skrbijo za vse, ki so potrebni ka-kršnekoli nege na domu. Zato je predsedstvo dalo vsesplošno podporo občinskemu odboru Rdečega križa pri organiziranju pomoči pri negi bolnih na domu kot tuđi soseske pomoči vsem, tuđi tištim, ki živijo v najbolj od-daljenih vaseh in zaselkih v občini. Precejšnjo vlogo bi pri tem lahko odigrale socialno-varstve-ne komisije, ki naj bi bile organizirane v,- okviru svetov KS. »Naj bi bile« zato, ker obstajajo samo na papirju ali pa jih sploh ni. Slednje je dejstvo za večino KS. Zaradi tega se nemalokrat dogaja, da ostajajo krajevni odbori Rdečega križa sami sebi na-men in delajo na podlagi lastne intuicije in po svojih najboljših močeh, pri tem pa se počutijo odrinjene od ostalih organiziranih dejavnikov, ki delujejo v posamezni krajevni skupnosti. Zato mora biti pomembna naloga socialistične zveze spodbujanje in oživljanje dela komisij, pri tem pa kadre v teh komisijah ustrezno usposobiti, da bi kasne-je lahko zadovoljivo in z veliko mero požrtovalnosti opravljali svoje pomembno delo. Celotna problematika zago-tavljanja dostojne socialne var-nosti pa ni navezana samo na ta del vprašanj, temveč tuđi na vrsto drugih dejavnikov, ki tako ali drugače, posredno ali neposredno, vplivajo na socialni položaj posameznega občana. Zato je predsedstvo dalo pobudo za organiziranje problemske konference, na kateri bi opredelili naloge za posamezne dejavnike, ki so odgovorni za to področje in bo zato potrebnega tuđi precej koordiniranja aktivnosti, predvsem na dveh ravneh: na politič-nem in na strokovno-operativ-nem, pri tem pa opredeliti tuđi ustreznega nosilca nalog, saj leta za celotno področje dela ni dogovorjen. Precej odprtih vprašanj ostaja tuđi na področju mladinskega prostovoljnega dela. Predsedstvo je med drugim menilo, da je samoupravni sporazum, ki je trenutno poslan vsem OZD, SIS družbenih dejavnosti, krajevnim skupnostim, izvršnemu svetu skupščine občine in občinskim družbenopolitičnim organizaci-jam v razpravo in podpis, sicer dobra osnova za spodbujanje in razvijanje prostovoljnega dela, vendar pa bi bilo potrebno pri sami zasnovi upoštevati nekaj sprememb vsebinske narave, ki so rezultat trenutnega odnosa družbe do MDA. Predvsem gre za opuščanje klasične oblike prostovoljnega dela v smislu krampa in lopate in razvijanje novih načinov v obliki raziskovalnih taborov, ki so konec koncev tuđi zanimivej-ši, tako za mladino kot za OZD. Te zadnje čaše v poletnih mese-cih, ko akcije potekajo, vedno teže pogrešajo slehernega delav-ca (v tem primeru mladinca) in zato ne ali pa z veliko težavami in slabe volje zagotavljajo ustrezno ali minimalno število brigadirjev. Kot je bilo poudar-jeno, so za posamezne sredine veliko bolj privlačne in koristne ali enodnevne ali večdnevne delovne akcije v krajevnih skupno-stih in delovnih organizacijah, kjer zato ne trpi niti delovni proces, pa še moralni učinki v smislu odnosa do prostovoljnega dela so večji. Bilo je izpostavljenih tuđi vrsto drugih in zato nič manj po-membnih odprtih vprašanj, kate-re bomo lahko le s skupnimi močmi razrešili, zato mora mla-dinsko prostovoljno delo dobiti ustrezno mesto in vlogo v planskih dokumentih tako v OZD, v krajevnih skupnostih kot tuđi v občinskem družbenem planu za obdobje 1986-1990. Nadalje se je predsedstvo sez-nanilo z vzroki, zaradi katerih tovariš Horst Hafner ni mogel sprejeti kandidature za predsed-nika Izvršnega sveta občinske skupščine, za kar je bil evidentiran v več sredinah. Ugotovljeno je namreč bilo, da se DO »UTOK« nahaja pred novim srednjeročnim obdobjem,« v.katerem imajo opredeljenih vrsto ambicioznih in zahtevnih nalog in projektov (selitev na novo lokacijo ipd., o čemer so bili ob-čani informiram prek dnevnega časopisja in tuđi prek glasila »Kamniški občan«). Vsi ti projekti in naloge pa zahtevajo kon-tinuiteto in kvalitetno timsko delo, zato je bil med delovno organizacijo, odgovornimi za kadrovsko politiko v občini kot tuđi samim evidentiranim kandidatom tov. Hafnerjem oblikovan dogovor, da tov. Hafner zaradi vseh teh objektivnih razlogov v delovni organizaciji ostane ter nadalje razvija pred desetletjem oblikovano poslovno politiko na še kvalitetnejši nivo. Predsedstvo zaradi tega poziva vse delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, predvsem pa delavce v združenem delu, da na zborih delavcev ali krajanov evidentirajo nove možne kandidate za predsednika izvršnega svela in s svojimi pobudami omogočijo izbiro najboljšega, ki bi v sedanjih zaoštrenih gospodarskih težavah lahko v sodelo-vanju z ostalimi dejavniki realizi-ral s srednjeročnimi plani zacrtano gospodarsko politiko. V evidentiranje pa naj se vključijo tuđi drugi organi s področja gospodarstva, v prvi vrsti je tu mišljen občinski odbor gospodarske zbornice. Na koncu se je predsedstvo seznanilo z izpadi nacionalizma in šovinizma, ki so se v obliki napisov na raznih mestih v me-stu odrazili tuđi v naši občini. Ker je o tem izredno resnem pojavu v dnevnem Žasopisju in na TV (o tem je spregovoril tuđi CK ZKS) veliko govora, je predsedstvo smatralo, da bi morali v boju proti slovenskemu nacionalizmu več pozornosti posvetili vzgojno-pedagoškim in preventivnim smotrom in krepi-tvi družbeno samozaščitne osveščenosti delovnih ljudi in občanov. Ne smemo si namreč dovoliti, da bi peščica skrajnih nestrpnežev metala slabo luč na vse pošteno misleče občane, ki sicer spremljajo in kritično oce-njujejo trenutno družbeno in gospodarsko krizo, vendar pa ne iščejo rešitev iz tega v nacionalno čisti Sloveniji ali drugih škodljivih oblikah izmov. Zato je treba vsakršno sejanje nacionalne nestrpnosti in vmešavanja v vzpostavljeno sožitje med obča-ni, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost, najostreje obso-diti, v vsakodnevni praksi pa ga ■ argumentirano zavračati, pri čemer imajo nosilno vlogo subjektivne sile ob podpori vseh občanov s skupnim ciljem: nadaljnja izgradnja z ustavo opredeljene družbene ureditve na podlagi samoupravljanja in sožitja med narodi in narodnostmi. M. J. SOZD Slovenija papir Rudnik kaolina in kalcita Kamnik, n. sol. o., Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD Kalcit Stahovica objavlja prosta dela in naloge: 1. nadzornika 2. strojnika gradbene menanizacije Pogoji: pod 1. - rudarski nadzornik ali strojni delovodja - 2 leti delovnih izkušenj - strokovni izpit pod 2. - strojnik gradbene mehanizacije - 6 mesecev del. izkušenj pri nakladanju materiala Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja dva oz. en mesec. OD določa pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo in pravilnik o delitvi OD po delovni učinkovitosti. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošlje-jo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. VABILO ZA ZBOR DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV KS MESTA KAMNIK KS KAMNIK CENTER Zbor bo v torek, 19. novembra 1985 ob 18. uri v sejni sobi SO Kamnik - II. nadstropje. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu KK SZDL 2. Volitve novega vodstva KK SZDL 3. Programske usmeritve KK SZDL za leto 1986 4. Obravnava in potrditev evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in organe KS 5. Analiza delovanja KS Kamnik Center v razdobju 1981-1985 6. Obravnava priprav plana razvoja KS za razdobje 1986-1990 in osnutka družbenega plana obćine Kamnik za isto razdobje 7. Obravnava osnutka odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnik za kulturni in zgodovinski spomenik 8. Vprašanja občanov Predsednik skupščine Predsednik KK SZDL Ferdo Cvetko, 1. r. Janez Papler, I. r. KS KAMNIK ZAPRICE Zbor bo v sredo, 20. novembra 1985 ob 18. uri v prostorih SKG. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu KK SZDL "■ ■ 2. Izvolitev vodstva KK SZDL 3. Programske usmeritve KK SZDL za leto 1986 4. Obravnava in potrditev evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in organe KS 5. Analiza delovanja KS v razdobju 1981-1985 6. Obravnava priprav plana razvoja KS in družbenega plana občine za razdobje 1986- 1990 7. Vprašanja občanov Predsednik skupščine: Predsednik KK SZDL Matevž Kosir, 1. r. Vladimir Gjurin, 1. r. KS KAMNIK MEKINJE Zbor bo v četrtek, 21. novembra 1985 ob 18. uri v osnovni soli Mekinje DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu KK SZDL 2. Izvolitev vodstva KK SZDL 3. Programske usmeritve KK SZDL za leto 1986 4. Obravnava in potrditev evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in organe KS 5. Analiza delovanja KS v razdobju 1981-1985 6. Obravnava priprav plana razvoja KS in družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 7. Vprašanja občanov Predsednik skupščine Predsednik KK SZDL Svetozar dr. Franter, 1. r. Vladimir Špur, 1. r. KS DUPLICA Zbor bo v torek, 19. novembra 1985 ob 18. uri v Kulturnem domu na Duplici. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu KK SZDL 2. Izvolitev vodstva KK SZDL 3. Programske usmeritve KK SZDL za leto 1986 4. Obravnava in potrditev evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij in organe KS • 5. Analiza delovanja KS v razdobju 1981-1985 6. Obravnava priprav plana razvoja KS in družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 7. Vprašanja občanov Predsednik skupščine Predsednik KK SZDL Albert Rejc, 1. r. Franc Prezelj, 1. r. Industrija platnenih izdelkov induptati Induplati r. o., Jarše p. Domžale vabi k sodelovanju za delo v proizvodnih obratih v Jaršah večje število kvalificiranih oz. nekvalificiranih delavcev za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. mojster vzdrževalec v tkalnici - 2 delavca 2. tkanje tkanin - 5 delavk 3. delavec v oplemenitilnici - 3 delavci 4. čišćenje strojev v tkalnici - 3 delavci Pogoji: pod 1.: usmerjeno izobraževanje (IV. stopnja), poklič ključavničar ali av- tomehanik, vbjaščine prost, 3 leta delovnih izkušenj pod 2. do 4.: poklicna oz. osnovna šola (I., II., Ml. oz. IV. stopnja) in veselje do dela v tekstilni stroki. Delo je v dveh oziroma v treh izmenah. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delovnim časom, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Poskusno delo za zgoraj objavljena dela in naloge traja 3 mesece. Nudimo vam: - organizirano uvajanje v delo - možnost za dodatno izpopolnjevanje - solidne osebne dohodke - solidno raven družbenega standarda (povračilo stroškov pre-voza na delo in Iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu ali na Mali planini ter zdravstvene storitve v obratni ambulanti). Kandidati naj pošljejo pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:lndustrija platnenih izdelkov Induplati r. o., Jarše p. Domžale, z oznako za kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb oz. prijav. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 • Uresničevanje družbenega plana občine 1981-1985 Precej ciljev ni doseženih Ob pripravi in sprejemanju planskih dokumentov za sred-njeroćno obdobje 1986-1990 je prav, da pogledamo, kako nam je uspelo uresničiti osnovne ma-terialne okvire razvoja v izteka-joćem se planskem obdobju 1981-1985. Uresničevanje ciljev in nalog srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik je potekalo v zapletenih pogojih gospodarje-nja, za katero so bile značilne neskladnosti v gospodarskem in družbenem razvoju, nihanja v gospodarskih tokovih, visoka inflacija in nestabilne svetovne gospodarske razmere. Že v drugem letu izvajanja petletnega plana je prišlo do bi-stvenih zaoštrenih sprememb v pogojih razvoja in gospodarje-nja, ki jih v začetku srednjeročnega obdobja ni bilo mogoče predvideti. To je narekovalo rebalans srednjeročnih planskih aktov. Tako je bil leta 1982 sprejet rebalans dogovora o temeljiti družbenega plana, leta 1983 pa rebalans družbenega plana, kjer so bili v glavnem zoženi materialni okviri razvoja. Družbeni proizvod Zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja smo prvotna planska predvidevanja o 5% letni rasti družbenega proizvoda (v na-daljevanju DP) v rebalancu plana ocenili na letno največ 1,2% realno rast DP. V obravnavanem obdobju se je v DP občutneje pove-čal delež industrije in kmetijsiva, zmanjšai pa se je delež gradbeni-štva, trgovine in gostinstva. Na lestvici razvitosti slovenskih občin po DP na prebivalca je občina Kamnik padla s 30. mesta leta 1980 na 47. mesto leta 1983 od skupno 65 občin. Vzrok za takšen padec je v ze-lo počasnem gospodarskem razvoju in manjšem investiranju, saj ocenjujemo, da smo v obdobju 1981-1985 dosegli letno le 0,7% realno rast DP, kar je skoraj za polovico manj, kot smo predvi-deli v rebalansu družbenega plana občine. Investicije Eden izmed razlogov za počas-nejšo dinamiko razvoja v občini je bila nižja investicijska aktivnost. V občini Kamnik smo v prete-klih letih ustvarili investicije (kot delež v DP) le v visini 50% do 60% republiškega povprečja; medtem ko je še leta 1980 znašal delež investicij v DP 20%, je v letu 1981 ta delež predstavljal le 13%, dve leti zatem pa 10%, oz. 11%. Vletih 1984in 1985beleži-mo zopet rahel vzpon, vendar ni-' kakor ne bo dosežen cilj iz srednjeročnega družbenega plana, naj bi delež investicij v DP predstavljal kar 25%. Za iztekajoče se petletno plansko obdobje je značilno, da so se zniževale investicije na novih lo-kacijah, povečevala pa so se vla-ganja za rekonstrukcije in modernizacije in zamenjave obstoje-čih zmoglivosti.. Zniževal se je tuđi delež v gradbena dela, pove-čevale pa so se investicije v opremo. Zunanjetrgovinska menjava Realni izvoz je v petletnem planskem obdobju naraščal po stopnji 1,1%, medtem koje bilo v planu sprejeto, da se bo izvoz realno povečeval 10% letno. Struktura izvoza se je v tekočih petih letih spremenila v prid izvozu na konvertibilno tržišče, za približno 7%. V listo izvoznikov pa so se na novo vpisali Alprem, Eksperimentalna tkalnica in Lončarsko podjetje Komenda. Uvoz je v obravnavanem obdobju naraščal mnogo hitreje od izvoza in sicer po stopnji 8,2% letno. Delež opreme v celotni vrednosti uvoza je bil v povpreč-ju 6%, delež surovin in reproma-terialov pa 94%. Pokritost uvoza z izvozom je v petletnem obdobju v povprečju znašala 159%. Dobra pokritost ne izhaja iz dobrega izvoza, saj z njim ustvarimo le dobrih 10% ce-lotnega prihodka, pač pa iz relativno nizkega uvoza glede na do-sežene izvozne rezultate. Zaposlovanje V rebalansu družbenega plana smo predvideli, da bo zaposlenost naraščala letno za 1 %, ki pa ne bo zadostovala za zaposlovanje naravnega prirastka domaćega prebivalstva. V petletnem obdobju se je šte-vilo delovnih mest povećalo za 434, kar predstavlja letno stopnjo 0,8%. V gospodarstvu se je stop-nja zaposlovanja povečevala letno za 0,5%, v negospodarstvu za 1,9%, v drobnem gospodarstvu pa letno za 3,9%. Da se kljub skromnejši rasti zaposlenosti v občini nismo sre-čavali z večjim problemom brez-poselnosti, so »krive« možnosti zaposlovanja v Ljubljani. Relativna brezposelnost je bila v naši občini precej nizka, saj se je gibala od 0,9 do 1,2%, kar pomeni, da je iskalo delo v povprečju le HOoseb. S sestanka aktiva komunistov kulturnih delavcev O razvojnih možnostih kulture Konec oktobra smo se zbrali na drugem sestanku aktiva komunistov kulturnih delavcev v naši občini. Na dnevnem redu so bile neposredne naloge in usme-ritve kulturnih delavcev po seji CK ZKS o kulturi - o teti in o stališčih ter usmeritvah CK ZKS o kulturi je podala informacijo sekretarka aktiva, tovarišica Poznanovičeva. Većina neposrednih nalog in usmeritev je že sestavni del delovanja kulturnih delavcev v Kamniku, zato se je razprava razvila ob analizi možnosti razvoja kulturne dejavnosti v občini Kamnik do leta 2000 ter ob konkretni problematiki tega razvoja. Analiza razvojnih možnosti kulturne dejavnosti v naši občini posebej izpostavlja prostorsko problematiko matične knjižnice, kakovosten in kvantiteten razvoj-ljubiteljske dejavnosti ter skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Posamezne dejavnosti in njihovo trenutno stanje je predstavila tovarisica Podobni- kova, predsednica SIS za kulturo. Aktiv komunistov kulturnih delavcev je sprejel naslednja sta-lišča do aktualne kulturne problematike v občini: - v družbenem planu občine Kamnik za obdobje 1986/90 je potrebno na-tančno opredeliti lokacijo za na-domestne prostore matične knjižnice, ki je že nekaj časa v izredno slabih prostorskih raz-merah - o prostorski problematiki občinske matične knjižnice naj se posreduje celovita informacija na zborih skupščine občine Kamnik in v sredstvih javne-ga obveščanja. - predlog osnutka o razgiasitvi starega mestnega jedra za kulturni in zgodovinski spomenik je potrebno dodelati in strokovno izpopolniti ter nujno izdelati tuđi revitalizacijski nacrt starega mestnega jedra, brez česar akt o razgiasitvi ne bo imel prave vrednosti. - založniška dejavnost ne sme zamreti, zato aktiv daje pobudo za nadaljnje delo v smislu izdaja-nja pubHkacij o Kamniku, objav- Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik OBVEŠČA vse lastnike zemljišč v območju zazidalnega otoka BP.-5 v Kamniku, da so zbori Skupščine občine Kamnik na oktobr-ski seji obravnavali osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku. S tem osnutkom odloka se predlaga, da preneha lastnin-ska pravica na zemljišnih v k.o. Volčji potok, ki ležijo v območju zazidalnega otoka BP-5 v Kamniku in so z družbe-nim planom občine Kamnik 1981-1985 opredeljena za industrijsko gradnjo (Utok, Stol). Katastrski nacrt območja, na katerem preneha lastninska pravica, je na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, kjer lahko zainteresirani lastniki dobijo tuđi ostale informacije glede postopka prenosa zemljišč v dmžbeno lastnino. ljanju del literatov-samorastni-kov, urejanja in izdaje Zikove zapuščine, itd. - sistem informiranja o kulturnih dejavnostih in njihovo med-sebojno usklajevanje še vedno ne deluje: manjka redno in sprotno obveščanje o kulturnih prireditvah in dogodkih v obliki stenskega časopisa ali panoja oziroma oglasne deske na Tito-vem trgu, o čemer je bila akcija pri ZKO že speljana, vendar uresničitve ni videti - v Kamni-škem občanu kot osrednjem ob-činskem glasilu bi morali za ob-vestila o kulturnih dejavnostih najti ustrezno stran ali kulturni kotiček (na športno stran smo se že navadili) -godba na pihala že dlje časa išče poti iz težavnih razmer, v katerih se je znašla (kadrovske, prostorske, materialne), zato mora biti prednostna naloga zve-ze kulturnih organizacij, katere članica je godba, prav razreševa-nje omenjene problematike - pri tem pa se moramo zavedati, da je vir sredstev preko ZKO preni-zek za učinkovito pomoč godbi na pihala, ki smo jo predolgo zanemarjali; nacrt nakupa in-štrumentov in ureditev ustrezne-ga prostora za godbenike tena vsestransko materialno angažiranje in sodelovanje celotnega kamniškega združenega dela - dvorana kina Dom, ki služi v glavnem za filmske predstave (izvajalec Kino podjetje Kranj), je vse premalo izkoriščena kot kulturna dvorana - razlog je na-jemniški odnos med lastnikom kina Dom, DO KIK Kamnik, Kinopodjetjem Kranj kot uprav-Ijalcem dvorane in KS Kamnik kot občasnim uporabnikom te dvorane (gledališki abonmaji); položaj je toliko bolj zapleten, ker so stroški vzdrževanja stavbe kina Dom čedalje višji, to pa z najemninami bremeni tuđi kul- turno skupnost Kamnik; rešitev je možna v okviru financiranja filmskega programa znotraj kulturne skupnosti, nikakor pa ne Kinopodjetja Kranj kot DO. Nenazadnje je bilo na aktivu komunistov delavcev v kulturi rečeno, da je treba seznam teh delavcev dopolniti z dejanskimi kulturnimi delavci in animatorji v OZD. Člani aktiva smo meni-li, da je treba na naslednjem sestanku poleg aktualnih proble-mov nameniti posebno pozornost mladim v kamniški kulturi. Informacija o poteku priprav za zagotovitev novih prostorov za matično knjižnico Kamnik Kulturna skupnost Kamnik si je že lani in letos močno prizade-vala za razrešitev prostorske stiske kamniške knjižnice, ki trenutno dela v nczavidljivih razme-rah. Iz priloženega gradiva je moč razbrati, da se dejavnost občinske matične knjižnice odvija na borih 220% površine, kar je komaj 22,5% prostora, ki ga predvidevajo standardi za prostore in opremo vzgojnoizobra-ževalnih knjižnic. Glede na nevz-držen položaj, v kateem se je znašla kamniška knjižnica, si je KS Kamnik v svojih planskih do-kumentih za obdobje 1986-90 zadala kot prednostno nalogo pre-selitev knjižnice v ustreznejše prostore. Ker je nova gradnja v zaoštrenih gospodarskih razme-rah nestvarna, smo se odločili za prenovo prostorov prizidka DD, ki po ocenah strokovnih sveto-valcev za knjižnice povsem ustre-za tej dejavnosti. Izdelan je bil idejni osnutek adaptacije prizidka in ocena investicije, ki po ce-nah iz I. 1984 znaša Osebni dohodki Povprečni osebni dohodki zaposlenih delavcev v občini Kamnik so leta 1980 znašali 8.366, din, letos pa 48.100, din, kar predstavlja skora šestkratno povećanje. Življenjski stroški so se v tem obdobju povećali približno za sedemkrat. Realni osebni do- hodki so v petih letih padli za 18,4% oz. 3,7% letno. V gospodarstvu so realni osebni dohodki padali letno za 3,6%, medtem ko so realni osebni dohodki delavcev v negospodarstvu padali še hitreje in sicer letno za 4,2%. N. KANDUČ • S seje zbora združenega dela Gmotni položaj Kamniškega občana je treba urediti Delegati zbora združenega dela so bili med drugim preko Delegatskega glasila seznanjeni s finančnim poslovanjem Kamniškega občana in s sklepom OK SZDL o širjenju pod-pisnikov samoupravnoga sporazuma o financiranju Kamniškega občana. Delegati na zadnji seji tega zbora nišo zahtevali dodatnih pojasnil in so brez razprave sprejeli priporoćilo, da samoupravni organi v temeljnih oziroma delovnih organizaci-jah pristopijo k samoupravnemu sporazumu. Kamniški občan je prvič izšel pred skoraj 25 leti. V zadnjih letih, ko je razpolaganje z denarjem na vseh ravneh omejeno, se naše glasilo stalno sooća s pomanjkanjem denarja za normalno delo. Ker stroški tiskanja skokovito naraščajo - samo lani se je rotacijski papir podražil za sto odstotkov - se je zlasti v zadnjem letu že zgodilo, da je bilo potrebno izid številke prestaviti, ker ni bilo denarja za tiskanje in razpošilja-nje glasila. Prav to je vzrok, da bo glasilo novembra izšlo le enkrat. Izdajanje Kamniškega občana je že desetletje urejenc s samoupravnim sporazumom, na osnovi katerega zagotavljajo denar za njegovo izdajanje podpisniki sporazuma, to so skupščine vseh interesnih skupnosti, vse občinske družbenopoli-tične organizacije, vse krajevne skupnosti v občini in obćinska skupščina oziroma njen izvršni svet, ki prispeva sorazmerno največji delež. Kamniški občan pa se financira tuđi iz lastne dejavnosti oziroma iz dohodkov od objavljenih oglasov, razpi-sov, reklamnih sporočil, zahval. Podpisniki sporazuma te objave plačujejo po dogovorjeni nižji ceni, ostali naročniki pa po ekonomski. Ob zelo omejenih finančnih zmožnostih ni bilo mogoče pričakovati, da se bo naše glasilo celovito razvijalo, saj niti delovnih pripomočkov (fotoaparat, fleš itd.) ni bilo mogoče nadomestiti, kaj sele, da bi razmišljali o kadrovskih okrepitvah, ki bi prispevale k večji kakovosti glasila, celovitej-šemu delegatskemu obveščanju in boljšemu medsebojnemu spoznavanju delovnih ljudi in občanov v naši občini. Proračunska poraba bo zagotovo še nekaj let omejena, poleg tega pa je treba spoštovati tuđi usmeritve o razbreme-njevanju proračunske porabe. Seveda to ne pomeni, da občin-sici proračun tuđi v prihodnje ne bi prispeval svojega deleža. Vendar pa ostaja edina možna rešitev za urejanje gmotnega položaja Kamniškega občana pridobivanje novih podpisnikov samoupravnega sporazuma v gospodarstvu občine. Končno gre za glasilo najmnožičnejše družbenopolitične organiazcije, ki v sebi posredno združuje tuđi združeno delo občine. Tako sta sklenila predsedstvo OK SZDL in občinska konferenca SZDL, ki je tuđi zadolžila frontne dele, zlasti sindikat, za učinkovito izpeljavo sprejetega predloga. R. GRČAR 40.934.100,00din.Medpriprava-mi in iskanjem ustreznih rešitev so se za omenjeni objekt na Can-karjevi našli še drugi interesenti in trenutno zaseda te prostore DO Utok, ki se je pogodbeno obvezala, da bo prostore zapustila 1. 1988 in takrat bi bili prostori namensko določeni za knjižnično dejavnost. V ta namen so se pre-ureditveni posegi v tem piizidku za potrebe DO Utok izvajali s sodelovnjem strokovnega sode-lavca KS Kamnik - pripravljalca idejnega nacrta prenove tega prostora za potrebe knjižnice. Obdobje, v katerem smo, nas veže na pripravo in sprejetje planskih dokumentov, zato je nujno treba odgovoriti na na-slednje: - ali bo lokacija za Matično knjižnico tuđi prišla v družbeni plan občine Kamnik ali bo ostala zabeležena zgolj v srednjeroč-nem planu KS Kamnik, kajti za prizidek DD se pojavlja kot interesent tuđi kamniško združeno delo; Stališče KS Kamnik in pred-sedstva KS je razvidno iz spreje-tih sklepov in začetih akcij za pridobitev teh prostorov - o združevanju sredstev za to investicijo še ni dokončnega dogovo- ra, česar seje zavedalo tuđi predsedstvo KSK in predlagalo skupščini KS, da glede na finanč-no zmogljivost samoupravne interesne skupnosti to preselitev iz-peljamo sele sredi novega plan-skega obdobja; iz Poročevalca SIS, ki prinaša osnutke SS o te-meljih plana posameznih družbe-nih dejavnosti, je razvidno, da nobena od načrtovanih investicij v družbenih dejavnostih nima opredeljivega vira financiranja, kar se nam zdi velika pomanjklji-vost, ki bi jo bilo potrebno nemu-doma odpraviti; Samoupravna interesna skupnost za kulturo želi z informacijo spodbuditi vse tri zbore skupščine občine Kamnik za ustvarjalen in konkreten pristop k razreševa-nju omenjene problematike; v novih prostorih za Matično knjižnico ponovno vidimo priložnost, da občanom Kamnika zagotovi-mo osrednje mesto kulturnega utripa. Većini Kamničanov je na-mreč znano, da je bila v preteklo-sti že zastavljena akcija za izgradnjo kulturnega doma v Kamniku, vendar je bila namembnost zgradbe nato spremenjena. PREDSEDNICA SKUPŠĆINE: Marija PODOBNIK I. r. BIRO KAMNIK ZAVOD ZA UREJANJE PROSTORA po. 6(240 KAMNK, Sttfrtova 6, W. 832-211 KAMNIK 2000 OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KAMNIK ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Obveščamo ćelavce, delovne ljudi in občane, da bodo gnfićni prikazi prostorskih šestu vin osnutka dolgoročnega plana občine Kamnik rkfjučno z urbanističnimi zasnovani! Kamnika. Kometi-de-Most, Tubinja in Stranj ter krajinsko zasnovo Velike planine javno razgmjeni v časa od 15. novembra do 15. decembra 1985. Gradivo, ki se nanaša na posamezno krajevno skupnost, bo nzgmjeno v prostorih, kijih krajevna skupnost običajno uporabna za javne razgrnitve urbanistiinib dokumentov, celotno gradivo pa bo razgmjeno v prostorih Skupštine občine Kamnik. Obravnave dolgoročnega plana bodo po posasneznih krajevnib skupnostih, v organizacfjjah združenega dela in drugih samoupravnih organizacfjah in skupnostih v issu med 5. in 15. decembrom, ko bodo isto tam razgrnjene tuđi že prostorske sestavine osnutka družbenega plana občine Kamnik za obdobje od 1986-1990. SPREMEMB A VOZNEGA REDA NA RELACIJI KAMNIK-KOMENDA Zaradi pripomb krajevnih skupnosti Križ, Komenda in Podgorje na vozni red Kamnik-Kranj so se predstavniki Integrala in Alpeto-ura uskladili za naslednje spremembe voznega reda, ki veljajo od 4. 11. 1985 dalje: — uvede se linija Kamnik—Komenda z odhodom iz Kamnika ob 17.45 inpovratekob 18.i0. — preneha obratovati linija Komenda-Kamnik z odhodom iz Komende ob 14.55 in odhodom iz Kamnika ob 15.10. Predloga o spremembi povezave Kamnik-Kranj (skozi naselje Podgorje) prevoznika ništa upoštevala, saj smatrala, da je sedanja zveza primernejša, ker poteka mimo delovnih organizacij in stano-vanjskega naselja. STANE ZARNIK _3 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 • Pred problemsko konferenco ZKS o informiranju Obveščanje je sestavni del samouprave Obveščanje v organizacijah združenega dela in delovanje lokalnih sredstev obvešćanja so bila osrednja tema razprave, ki jo je konce oktobra pripravila komisija za informiranje in propagando pri OK ZKS. Razgovor sodi v okvir priprav na problemsko konferenco ZKS o leh vprašanjih, ki bo konec tega leta. Udeležili pa so se je člani vseh komisij za informiranje pri DPO, uredniškega odbora Kamniškega občana in neka-teri uredniki glasii delovnih or-ganizacij. V razpravi so poudarili, da je treba vsebino glasii DO bolj prilagoditi potrebam samoupravne-ga odločanja. Pri obveščanju de-lavcev v delovnih organizacijah bo treba dati prednost aktualne-mu sprotnemu obveščanju, ki naj bo tuđi podlaga za samoupravne odlocitve, pred izdaja- njem dragih glasii, ki so se pone-kod že spremenila v statusni simbol delovne organizacije, po vsebini pa v kroniko dogajanj v kolektivih. Zato so podprli usmeritev v tistih kolektivih, ki sicer skromneje s ciklostiranimi informatorji, skrbijo za aktualno vnaprejšnje odločanje delavcev o vseh pomembnih predstojećih odločitvah pri gospodarjenju in upravljanju. Po mnenju udeležencev bi se morala gospodarska vprašanja v delovnih organizacijah bolj odra-žati v občinskem glasilu Kamni-ški občan. Temu glasilu bo treba zagotoviti tuđi stalnejši vir financiranja kot doslej. Morda bi bilo treba resneje razmisliti o piedlo-gu, da bi namesto dosedanjih, včasih pecej dolgih in zamotanih poti do potrebnih sredstev, o financiranju s posebnim samoupravnim sporazumom odločili delavci v združenem delu. S sedanjim obravnavanjem dogajanj v občini Kamnik v osrednjih republiških sredstvih obveščanja po mnenju udeležencev ne moremo biti zadovojni. S stalnimi dopisniki je treba zagotoviti tekoče in kvalitetno informiranje iz kamniske občine v teh glasilih. V pripravah srednjeročnega plana občine bi bilo treba upo-števati razvoj družbenega sistema informiranja v naši občini. Gre predvsem za to, kako borno v prihodnje usklajeno razvijali zajemanje, obdelavo in posredovanje podatkov, pomembnih za odločanje in pri tem bolj gospo-darno ravnali z denarjem za ta namen kot v preteklosti. FRANC SVETELJ Višji prispevek Duplici Skupna strokovna služba samoupravnih inte-resnh skupnost občine Kamnik je že konec septembra pripravila informacija o revalorizaciji programov SIS driižbetiih dejavnosti. Letos naj bi sredstva za SIS družbenih dejavnosti naraš-čala za deset odstotkov manj kot dohodek. Ob Ugotovljenih prilivih sredstev v prvih osinih mesecih in predvidenem naraščanju osebnih dohodkov do konca leta - v primerjavi z lan-skim letom naj bi bili 72 odstotkov višji, je bil pripravljen tuđi predlog popravkov prispevnih stopenj za november in december. Prispevna stopnja iz osebnega dohodka se bo skupno povisala za 0,34 odstotka in sicer zaradi primanjkljaja sredstev za gradnjo osnovne sole na Duplici, saj je po podatkih gredbenega odbora treba zbrati še 5,6 milijard dinarjev. Ker so sredstva za realizacijo programa raziskoval-ne skupnosti že zbrana, so v skupni strokovni službi sisov predlagali ukinitev prispevne stopje za raziskovalno skupnost in povijanje stopnje za zaposlovanje, in sicer od 0,18 na 0,33, ker je za solo na bilo do konca avgusta za to skupnost združenih sele 54 odstotkov potrebnih sredstev. Prispevna stopnja socialnega skrbstva, kjer so prilivi do-kaj visoki, naj bi se znižala od 0,67 na 0,35. Za telesno kulturo, kjer je viđen primanjkljaj - v osmih mesecih je realiziranih sele 51 odstotkov porebnih sredstev - pa se bo prispevna stopnja zvišala od 0,30 na 0,38. Prispevne stopnje za otroško varstvo in kulturo bodo ostale nespre-menjene. »V občinski izobraževalni skupnosti so spre-jeli predlog, da se za dograditev sole na Duplici združijo sredstva preko izobraževalne skupnosti, in sicer po prispevni stopnji 0,60 ki bo veljala do združitve potrebnih sredstev. To pomni zvišanje prispevne stopnje za izobraže-valno skupnost s 5,68 na 6,28. Letos naj bi v ta namen zbrali 14 milijonov dinarjev,« nam je pojasnil Jože Zagore vodja delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS Kamnik. R. GRČAR Goslilna z večletuo tradicijo, sedaj preurejena v r^tavra-djo rustikalnega stila, vam nudi: - individualne većerje - većerje ob raznih prilož-nostih za zaključene družbe - poročna in druga slav-nostna kosila - manjše ohceti Odprto od 17. do 24. ure; nedelja, ponedeljek in praznik zaprto. Ob večerih živa glasba s citrami. Ob prazniku republike čestitamo vsem občanom in se pripo-ročamo za obisk. Joža skrbi za strehe na planini Predstavimo vam Jožeta DOBOVŠKA, Jožo, starega 66 let iz Zgornjih Stranj 14, upokojenea, kateri že več let skrbi za obnovo streh iz skodel na Veliki in Mali planini. Jože je že 15 let v zasluženem pokoju, kar 30 let je delal v K1K v Kamniku. Zaradi kratkočasja je Joža preko leta na planini. Kot strokovnjak ima polne roke dela pri obnovah streh na kočah. Na pobudo svojega prijatelja je pred 12 leti začel kot samouk. Le nekaj časa sta delala skupaj, natoje nadaljeval sam. Dela za preobleko koč nikolipe zmanjka. Lastniki počitniških koč Jožo dobro poznajo, zato mu tuđi zaupajo in cenijo njegovo delo. Joža sem dobil pri obnovi strehe na počitniški koči »RESA«. V pogovoru mi je Joža marsikaj povedal. Les za streho mora biti smrekov - svezi plohi, katere razžaga na metre, v zimskom času pa ročno obdela doma, skodle zloži drugo prek druge, da se bolje sušijo. Tako suhe potem uporablja za preobleko koč. Poleg lesa-skodel rabi tuđi orodje: ročno in motorno žago, sekiro, kladivo, žeblje, klešče in lestev. Skoble za streho ima zvezane skupaj (v butare) po 50 koma-dov, za srednje veliko streho porabi okrog 1.700 skodel. Streha na koči se prekriva na vsakih 15 let, odvisno od kvalitete lesa in same izdelave. Žebljev za pribijanje skodel pa porabi največ 25 kilogra-mov, delo konca v 8 do 14 dneh, če dela sam. Les, prevoz in delo računa največ 30 starih milijonov. Tekst in foto: JOŽE NOVAK KONIM Ljubljana, Jugoslavija INOZEMSKA INDUSTRIJSKA ZASTOPSTVA, p. o. 61001 Ijubljana, titova 38/VIII telefon: (061) 322-644 in 320-072 telegram: konim Ijubljana ZAJEC - LENGERSDORF, DIPL. OPTIK 61000 LJUBLJANA • PUHARJEVA 3 TEL: (061) 217-448 - TELEX 31777 YU ZAJEC Česa vsega ne bi naredili za naš vid? Vendar pa nošnja očal ni vedno prijetna in pripravna. Zato se Ijudje, ki želijo ohraniti svoj normalni izgled, športniki, delavci v prenekaterem pokliču in sploh Ijudje, katerih ocem bi ustrezala očala le z eno dioptrijo, vse bolj odločajo za kontaktne lece. In katere kontaktne leće bi bile najprimernejše za Vas? Seveda le najboljše, torej kontaktne lece svetovno znane firme W6hlk. Lahko trdimo, da so njene - mehke kontaktne lece HYDROFLEX/mini, - poltrde kontaktne lece »z mehkim značajem« HARTFLEX in - lece za daljše obdobje nošenja GEAFLEX 70 vrhunec modeme znanosti in tehnike. Pri izbiri teh dragocenih pripomočkov in njihovem uvajanju v Vaše boljše in popolnješe življenje, Vam bodo radi svetovali in pomagali naši, nalašč za ta namen izšolani strokovnjaki. S kuponom na tem oglasu zahtevajte od nas ali našega poslovnega partnerja Optika Zajec naše brezplačne barvne prospekte kontaktnih leč v slovenščlnl! Priimek in ime:...... Poštna številka in kraj: 4 POD SKALCO ^MIKAELRESNIICI (oiiinrfllK 2cL/ec- KUPON (kontaktne lece) KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 Visoko priznanje turističnemu društvu Kamnik Turistična zveza Slovenije je v mali dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 18. oktobra proslavila osemdesetletnico svojega obstoja. Slavnostni govornik Marjan Rožič je na kratko orisal razvoj turistične dejavnosti na Sloven-skem in pri tem posebej poudarili dejavnost amaterskih turističnih društev. Ta društva so bila in bodo nosilci turistične dejavnosti širom po Sloveniji, je dejal Marjan Rožič in predlagat, da se taka društva še naprej ustanavljajo, predvsem v krajevnih skupnostih. Od 235 društev, kolikor jih danes deluje v okrilju Turistične zveze Slovenije, jih je na slovesnosti devet-najst prejelo zlato plaketo. Med njimi je bilo tuđi Turistično društvo Kamnik. »Člani društva smo se razveselili tega visoke-ga priznanja, ki je priznanje za dolgoletno delo entuziastov TD Kamnik, za njihova prizadeva-nja olepšanje mesta in za dvig turizma v Kam-niku,« je povedal dr. Niko Sadnikar, predsed-nik propagandne komisije TD Kamnik. Člani turističnega društva so bili letos še posebno delavni. Pozimi je društvo pripravilo šti-rinajstdnevni- tečaj za turistične vodiče po naši občini. Tečaj je bil brezplačen, prijavilo se je osemindvajset kandidatov, izpit pa jih je opravilo le sedemnajst. Stroške tečaja (rekviziti, plačilo predavateljev) je moralo kriti društvo samo, čeprav so taki tečaji drugod po Sloveniji plačani z denarjem, zbranim iz turistične takse. Naša občina je tako obliko financiranja zavr-nila. Clani društva so organizirali akcijo čišćenja na razvalinah Starega gradu, skupaj s krajevno skupnostjo Kamnik-C'enter, ki je zbrala potrebna sredstva, pa so postavili klopi na po-membnejših razglednih točkah, kot so Stari grad, Zaprice, Kalvarija, Novi trg, na avtobus-ni in na železniški postaj v Kamniku. Največja in najzanimivejša turistična prireditev v Kamniku je vsekakor Teden narodnih nos\ folklore in obrti. Pri organizaciji in izvedbi prireditev ima velik delež Turistično društvo Kamnik. Poleg že naštetega člani društva organizirajo in usmerjajo nastope narodnih noš v domovini in zamejstvu, pripravljajo izlete za člane, (trenutno je 380 članov TD Kamnik) bodrijo prebival-ce, da krasijo hiše, okna in vrtove s cvetjem in jih nagrajujejo. Sodelujejo tuđi pri obnovi spo-minskih obeležij, letos so organizirali obnovitev plošče Juriju Japlju, v nacrtu pa imajo še od-kritje spominske plošče slikarju Maksu Kgže-lju. Dejavnost društva torej ni majhna, posebne omembe vredna je predvsem zato, ker sloni na prostovoljnem delu. Vendar pa se člani (in ver-jetno še kdo) sprašujejo, komu se zdi njihovo delo tako nepomembno, kadar se deli t.i. turi-stični dinar. V Kamniku je bil oktobra razde-Ijen, vendar je TD Kamnik izpadlo iz seznama. Vsekakor tak odnos širše družbene skupnosti do te dejavnosti entuziazem amaterskih društev sčasoma uniči. R. GRĆAR Slovesno ob Titanovem prazniku Obisk v pobratenem mestu V dragi polovici pocitnic sva s prijateljem stopila na vlak, ki naju je popeljal v veliko zakladnico doživetij, razlresenih po vsej Evropi. Na enem od tolka-čev na vratih zakladnice piše ULFT. Pogledam v notranjost in najdem list papirja, popisan z naslednjo zgodbo. V lepem sončnem dnevu sva prispela v pobrateno holandsko mesto, čisto blizu nemške meje, kjer sva si hotela odpočiti in si nabrati moči za nadaljevanje po-tovanja. Po dvajsetminutnem iskanju sva le našla Fazantstraat 2, kjer naju je prijazno sprejela družina van Halovih. Po odlični večerji sva se z dru-žinskim poglavarjem odpravila na vajo pevskega zbora. Ko naju je zborovodja zagledal, so se mu oči zasvetile: dva nova mlada pevca! Ko pa mu je najin sprern-ljevalec Jan razložit, da sva iz Kamnika, so se vsem moškim razlezla usta v prijazen nasmeh, saj vsi dobro poznajo naše mesto in ljudi. Vsi so hoteli pokramlja-ti z nama: »Poznaš tega in tega? Pri njem sem prespal ob prvem gostovanju leta 1966, in ob dru-gem tuđi. Povej, da mu pošiljam lepe pozdrave; pozdravi tuđi zborovodjo Lire,.....»Imela sva sicer nekaj težav z jezikom, ker znava le angleško, lju-dje pa tu večinoma poleg svojega jezika govorijo le nemško. Med odmorom je zborovodja imel mini govor, v katerem se je zahvalil pevcem Lire za dolgoletno sodelovanje.se posebno dirigentu prof. Samu Vremšaku, in izrazil željo, da bi se taki odnosi razvijali še naprej. Odmor je bil kratek, ker se zbor pripravlja na snemanje nove plošče. Za konec so za naju zapeli V boj in Žabe, vse v slo-venščini. Zelo sva bila presenećena, saj sva po sedemnajstih dneh prvič stišala slovensko be-sedo. Nato smo ob čaši piva na-daljevali pogovor. Vsi so hoteli čimveč zvedeti o Kamniku, o Ijudeh, ki jih poznajo, o delova-nju Lire in o kulturnem življenju Kamnika nasploh. Počutila sva se, kot bi sedela pri Bundru in ob vrčku piva klepetala s prijatelji. Ker mnoge nizozemske družine obiskujeju Jadran in Slove-nijo, so naju za slovo pospremili s pravim »lahko noč«, še prej pa smo zapeli Plovi, plovi, Žabe..... Doživela sva lep večer s pevci in ugotovila, da drži pregovor »Kdor poje, slabo ne misli«. Naslednji dan sva si ogledala mesto, jezero in žensko nogometno tekmo in še marsikaj za-nimivega v maleni podeželskem mestecu na zahodni strani Ho-landije. (Začuda pa tulipana ni-sva videla niti enega.) ANDREJ ZABRET Dvajseti oktober, ko smo praznovali 89-letnico Titonovega obstoja, je že zdavnaj mimo. Vtisi so v glavnem pozitivni, res pa je, da smo bili zaradi nagrade letos nasploh bolj veseli. Upaj-fflo, da bo tašno nagrajevanje postalo tradicionalno! Letos je bilo malo drugače. Loška godba iz Kovinoplastike je popestrila naš kulturni spored in »štimung« nasploh. Tako smo potrdili že spomladi začeto sode-lovanje med našim pevskim zborom in njihovo godbo, pa naj bo to tuđi prispevek k povezovanju v SIKOP. Ostale stvari so ostale ncspre-menjene: Poljanškovi godci so že kot naš ansambel, v baru so uspešno dirkali kolesarji, čez ve-čerjo in pijaco nismo slišali več-jih pripomb, le program borno skušali v piihodnje skrajšati. Letos smo bili tuđi večji prijatelji -miličnikov nismo potrebovati, dva manjša pretepa pa so lokalizirali kar kolesarji in gostje v baru. Kaj naj še rečem? Drugo leto nasvidenje ,ob praznovanju 90-letnice! D. V. Dobitniki Titanovega znaka in priznanja Komisija za odlikovanja in priznanja je na podlagi sklepa DS DO razpisala zbiranje pred-logov za podelitev priznanj in znakov Titana. Na razpis je pri-spelo 34 predlogov. Komisija je delala po novih merilih, saj je prišlo do spremembe pravilnika in imeli smo nov poslovnik delo-vanja. Komisija izbrala 27 kandidatov za prejem javnega priznanja oz. Titanovega znaka. Predloge smo nato obravnavali na razšir-jeni seji DPO in predsednikov DS TOZD in DO. Na skupni seji smo razčistili vse pomisleke in dokončno izoblikovali predlog posredovali v potrditev DS DO TITAN, ki je soglašal s podeli-tvijo znakov - enega zlatega, petih srebrnih in šestnajstih brona-stih, ter petih javnih priznanj. Znake in priznanja je podelil direktor Zvonimir Lemič, v Dom-žalah, 12. oktbra na našem dru-žabnem srečanju ob Dnevu kovi-narjev, ki so jih prijeli: Zlati znak Bogdan POTNIK - TOZD-2 - za skoraj 40-letno zelo uspešno delo na področju projektiranja in konstruiranja strojev, organiziranja in uspešnega dela na področju kontrole kvalitete ter pri-zadevno aktivno delo na področju kulturnega življenja. Srebrni znak Slavka BENDA - TOZD-1 - za 30-letno vest-no in vzorno delo v DO in delo na področju samoupravljanja. Pavla JERIČ - TOZD-2 - za 30-letno vest-no in vzorno delo v niklariji in obratu cilindričnih ključavnic in delo na področju samoupravn-ljanja. Anton SINK - DS - za 32-letno uspešno in prizadevno delo v TOZD-1 in Nova dela v kufturnem domu v Šmarci V poslednjih štirinajstih dne-vih se zopet razlegajo veseli glasovi delovnih prostovoljcev v Kulturnem domu v Šmarci in se mešajo s truscem strojev, žag, cepinov. Smarčani so ugotovili, da ne mo-rejo ostati na pol pota; po uspeli dograditvi gasilskega doma in sprednjega dela zgradbe je treba dograditi še preostalo krilo raz-padajoče dvorane. To krilo ne kazi samo celotnega izgleda, marveč grozi ljudem z nesrećo, s svojim dotrajanim ostrešjem in gnilim stropom. Tako so se od-ločili, da še v tem letu poderejo majavo streho, odstranijo razpa-dajoči strop in pripravijo izkop za klet prislonjenega prizidka. S tem bi dvorano razširili za 5 m, pridobili stranske prostore, pod zvišanim novim podstrešjem pa tri stanovanja. Seveda na be-toniranem stropu. Ker priganja zima so vsa grad-bena dela, izkope, zidavo, betoniranje in tesarska dela zaupali kamniškemu podjetju GRADITELJI. Podjetje bo pohitelo in dalo vse razpoložljive sile da obljubo izpolni do roka. Temelji kleti in oporniki so že zabetonirani. Seveda bodo prostovoljci, če bo potrebno, še priskočili na pomoč. Vso gradnjo cenijo na 800 mi-lijonov starih dinarjev. Odkod finančna sredstva sicer zagnanim in spretnim Šmarčanom? Tako so se dogovorili: del sredstev zbere kamniški otroški vrtec za eno stanovanje, za drugo KIK, in Stanovanjska skupnost Kam- nik, pa tuđi Kulturna skupnost, bo za svoje potrebe in zmožnosti prispevala svoje. Še druga razveseljiva vest. V novo pozidani zgradbi bodo še to jesen pričeli z dclom otroški vrtec, knjižnica in urad krajevne skupnosti. Vrtec bo zasedal vse pritličje z veliko igralnico katere del je lahko spremeniti v spalnico, sodob-no kuhinjo in jedilnico ter sani-tarijami. K vrtcu sodi še peskov-nik in trata za igre na pro-stem . . . Kamniški vrtec kot matična ustanova je šmarskega povsem na novo opremil in nudil bo zatočišče s strokovnim var-stvom šmarčanskim otrokom in malčkom delavcev podjetja Me-nina. Krajevna knjižnica bo dobila prek 80 m* površine, z dvema lepima prostoroma v prvem nad-stropju. Knjižnica bo mogla sprejeti veliko večji sklad ter ponuditi večjo izbiro in druge kulturne storitve n. pr. predavanja, večere, bralne ure. Tako vzgojno varstvena organizacija Anton Medved kot Kulturna skupnost Kamnik sta pre-cej prispevali k dograditvi teh prostorov. Krajevni urad si je pridržal za svoje uradovanje in seje večjo sobo, prav tako v prvem nad-stropju in jo že opremlja. Loče-no od teh prostorov je stanovanje za hišnika celotnega doma. Tako bo še to jesen odprt nov hram v Šmarci, krajanom v ponos in razvedrilo. Z. S. v delovni skupnosti, odgovoren odnos do delovnih strojev, sode-lavcev in strank in delo na področju samoupravljanja. Franc ZORE - TOZD-4 - za 35-letno vest-no, uspešno in samoinciativno delo ter aktivno delo na samou-pravnem, družbenopolitičnem in strelskem področju. Terezija ŽUGELJ - DS - za skoraj 35-letno vestno, vztrajno in odgovorno delo v delovni organizaciji. Bronasti znak Ančka BRECELJ - TOZD-2 - za več kot 20-letno vestno delo pri pakiranju ključavnic in sodelovanje v samoupravnih organih DO in TOZD. Marija HR1BAR - TOZD-2 - za 30-teno vestno delo v jedrarni in montaži klasičnih ključavnic Anton JERAS - TOZD-1 - za 24-letno vestno in marljivo delo pri izdelavi form in vlivanju. Fanika KOLEŠA - TOZD-1 - za 21-letno vestno delo v cinkariji na delih nabi-ralke in kontrolorke. Anton KOVŠAK - TOZD-2 - za 20-letno ustvarjalno delo na področju montaže klasičnih ključavnic in smučarskih vezi. Vid KOŽLAKAR - TOZD-1 - za 25-letno delo v livarni pri izdelavi form in vlivanju. Stane KRANIEC - DS - za 35-letno uspešno investno delo v notranjem transportu, brusilnici in v delovni skupnosti. Jože KRMAVNAR - TOZD-4 - za 19-letno uspešno delo v orodjarni pri izdelavi zahtevnejših orodij in delo na področju samoupravljanja. Alojz LISEC - TOZD-1 - za 26-letno marljivo in prizadevno delo v naši DO. Frančiska MARČEC - TOZD-1 - za 23-letno vestno izpolnjevanje delovnih nalog in delo v samoupravnih organih. Zdenko REPN1K - TOZD-4 - za 23-letno vestno in natančno delo strugarja v modelni orodjarni in večkratno udejstvovanje v samoupravnih organih TOZD 4. AnaROJC - TOZD-1 - za 30-letno ustvarjalno in inovativno delo v laboratoriju, predvsem na področju laboratorijskih analiz. Dragica SITAR - DS - za 35-letno vestno in odgovorno delo v finančnoraču- novodskem sektorju in delo v samoupravnih organih. Franc SLOKAN - TOZD-2 - za 28-letno vestno in odgovorno delo na delih skladiščnika in planerja materi-ala v pripravi dela. MUan SPRUK - TOZD-2 - za več kot 15-letno aktivno in zavzeto sodelovanje v samoupravnih organih TOZD »DVE«, DO in aktivno delo v DPO. Vladimir TOMAŽIČ - TOZD-1 - za 24-letno vestno delo na delih čišćenja ulitkov in manipulant temper peći. Javno priznanje: AKTIV RDEČEGA KRIŽA TITAN Za 30-letno aktivno humano in množično delo v delovni organizaciji. Dinko BAČIČ - DS - za 19-letno vestno delo pri prodaji naših izdelkov na področju Slovenije. Aton NOVAK - TOZD-3 - za 17-letno vestno in uspešno delo na področju elektrike in delo na področju samoupravljanja. Katarina SPRUK - TOZD-3 - za 15-letno delo na družbenopolitičnem in samo-upravnem področju in vestno delo v DO. Stanbiav SUSTAR - TOZD-1 - za 22-letno vestno in inovativno delo v TOZD. M. K. SmučarsKi klub Kamnik organizira sejem rabljene smučarske in ostale športne opreme vsoboto,23.11.1985, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 24. 11. 1985, od 9. do 18. ure v prostorih Osnovne sole Fran Albreht. VABUENM ZTKO Kamnik odbor za množičnost vas vabi na rekreacijo vsa-ko sredo od 20.30 do 22. ure (ženske, v telovadnici pri Zdravstvenom domu) in vsak petek od 20. do 22. ure (moški, v telovadnici OŠ Toma Brejca). VABLJENI! 5 KAMNIŠKI OBČAN /18. NOVEMBRA 1985 Uspešno povezovanje ljudi v KS Tuhinj Krajevna skupnost Tuhinj že nekaj let vidno napreduje. Stevi-lo prebivalcev na (em obmoiju se ne zmanjšuje. Kaiejo se ceh ra-hli znaki razcveta, kar je opazno tuđi v novogradnjah, v šterilu zaposlenih in v narastanju šoloob-veznih otrok. Med krajani žiri solidarnost in močna soodvisnost pri premago-vanju posamičnib in skupnih pro-blemor, pri razrešeranju osebnih in družbenih interesov. Zgovoren primer tega je akcija gradnje no-vega zajetja vode za 6 gospodinj-ster r Zg. Tuhinju, ki so med letošnjo sušo ostali brez rode. Dobrih 13 km od Kamnika se razprostira območje krajevne skupnosli Tuhinj, ki meri nekaj već kot 10 km2 in meji na severu na občino Mozirje, na vzhodu na KS Špitalič, na jugu na KS Pšaj-novica in na zahodu na KS Šmartno. Na območju živi nad 950 ljudi v vaseh Cirkuse, Ćcšnji-cc, Crna, Golice, Laže, Liplje, Mali hrib. Stara sela, Veliki hrib in Zg. Tuhinj. Zemljišče je delo-ma ravninsko, dclotna hribovito, 60 odstotkov je gozdov in 40 od-stotkov obdclovalne zemlje. Zemlja je ugodna za rast gozdov in za prirejo živine, zadošća pa tuđi za pridelavo hrane prebiVal-stva, ki živi v 225 gospodinjstvih. Krajani z veseljem ugotavljajo, da se število prebivalcev v zadnjih letih povečuje, da mlajši ostajajo v domaćem kraju in gradijo nove domove. Po razpoložljivih podat-kih je predšolskih in šoloobveznih otrok kar 275, vcćji dcl prebivalcev, kar 550, spada v starostno skupino 16 do 60 let. Sem spada tuđi ves aktivni del prebivalstva, ki je v glavnem zaposlen v kamni-ški in bližnji industriji, dcl prebivalstva 47 gospodarstev pa se pre-življa s kmetijsko proizvodnjo, kamor vkljućujejo tuđi koriščanje gozdov. Dcl od 409 krajanov, ki so zaposleni zunaj krajevne skup-nosti, v prostem ćasu kmetuje; na ta naćin pomagajo pri premago-vanju doloćenih gospodarskih težav, sebi pa zagotavljajo tuđi nekoliko boljše pogoje za preživ-Ijanje. H gospodarskemu napredku v krajevni skupnosti je precej pri-spcvala tuđi cestna povezava, regionalna cesta Kamnik-Loćica, ki je zaustavila beg kmećkega prebi-vastva v bližnja industrijska sre-dišća. Materialna moć se kaže na razlićnih podroćjih: pri urejanju domov, gradnji športnega igrišča, zlasti pa pri hitrem in uspešnem odpravljanju težav, ki pestijo kra- jane. Napredek je viđen tuđi v tem, da imajo krajani danes že nad 200 osebnih avtomobilov, kmečki predel pa povećuje pridelavo s pomoćjo mehanizacije in druge strojne opreme. Trenutno imajo že nad 120 traktorjev in veliko drugih strojev. Tesna povezanost KS z gospo-darskimi organizacijami je vedno bolj oćitna, ćeprav na tem območju ni nobenega proizvodnega obrata. Imajo le nekaj obrtnikov, trgovino, pošto, zdravstveno postajo z zobno ambulanto in mož-nosti za ureditcv splošne ambulante, imajo bencinsko črpalko, podružnično solo in krajevni urad. Veliko prispeva k splošni aktivnosti v KS kulturni dom, kjer se odvijajo številne organizirane oblike družbenega življenja. Kljub temu, da večji del aktivnih prebivalcev dela v bližnji industriji, zlasti v Kamniku, in si zagotavlja materialna sredstva za prcživljanje pretežno iz tega naslova, pa se v zadnjem času povećuje zanimanje za kmetijstvo, ki poleg gozda prinaša največ za-služka. Živinoreja je glavni vir kmečkega dohodka. Tuđi sicer je živinorja dejavnost, ki daje tržne viške mesa in mleka. Zadnja tri leta raste zanimanje za ovčerejo, ki ima glede na območne prednosti nadvsc ugodne pogoje. Že se-daj redijo kmetje skoraj 500 ove, samo Jože Hribaf, predsednik sveta KS Tuhinj, ki se je temu delu povsem posveti! in zapustil delo v industriji, ima 150 glav ovac. Nekaj- problemov pri veča-nju staleža ovac predstavljajo ne-urejene razmere s pašniki in niz-ka cena volne, prepričani pa so, da to ne bo resna zavora in da bo materialni interes dovolj velik, da se bo ovčereja še bolj razvila. Ostale kmetijske kulture, koruza, krompir, oves, ječman, ajda in druge, ki jih pridelujejo v KS, v glavnem zadošćajo za lastne potrebe, le krompirja nekaj prodajo. Obseg KS je dokaj velik. Vsa naselja so med seboj povezana, do vseh hiš je možen dostop z avtom, toda vseh 14 km lokalnih čest je še vedno makadamskih. To žc postaja resna ovira pri reše-vanju problemov krajanov, ki si želijo asfaltiranih čest. V lem smislu za prihodnje načrtujejo hi-trejše posodabljanje čest. Lokalne ceste vzdržuje cestno podjetje Ljubljana, vendar nišo dobro vzdrževane in se krajani nad ka-kovostjo čest pritožujejo. Posebnih problemov z clektri-ko nimajo, čeprav napetost včasih niha, zato pa so nadvse zadovoljni s telefonskim: priključki, ki jih imajo že 76, oziroma ima telefon že skoraj vsako tretje gospodinj-stvo. Za telefonsko napeljavo so velik del denarja prispevali krajani sami in sicer v gotovini skupaj 600.000, v materialu in prosto-voljnem delu pa še veliko več, PTT organizacija je prispevala 850.000 din. Dela pri širitvi tele-fonije so bila zaključena lani. Ćeprav je telefonskih naročnikov kar veliko, pa še vedno nišo mogli resiti vseh prošenj, ki bodo prišle na vrsto, ko bo centrala nekoliko povećana: Z enako vnemo so se na pobudo mladinske organizacije lotili ureditve športnega igrišča ob soli v Tuhinju. Del sredstev, 630.000 din, so zbrali krajani, del pa so prispevala SIS za otroško varstvo, SITKS in delovne organizacije. Vloženo je bilo tuđi veliko pro-stovoljnega dela, nad 7.500 ur. Ureditev tega igrišča omogoća že danes razširjeno športno življenje soli, krajanom in skoraj 100 ćlan-skemu športnemu društvu. Potrebno bo urediti le še garderobe in okolico. V krajevni skupnosti Tuhinj znajo prisluhniti željam svojih krajanov. Hitro in učinkovito od-pravljajo težave, ki jih lahko sami rešijo. V letošnjem sušnem letu, deloma pa tuđi zaradi dotrajane napeljave, je ostalo šest gospo-dinjstev v Zg. Tuhinju brez vode. Akcija je stekla zelo hitro. Vsi krajani vaši Zg. Tuhinj, tuđi ne-prizadeti, so takoj sprožili akcijo in zbrali 910.000 din, z dodatnimi več kot 500 urami prostovoljnega dela so zgradili novo zajetje vode in po 1200 ni dolgem vodu je pritekla dobra pitna voda. Problem je bil rešen prej kot v 10 dneh, zbrani denar pa bodo porabili še za druga vodovodna popravila. Ta akcija je resnićno lep primer medsebojnega sodelovanja krajanov in hitre ter učinkovite akcije krajevne skupnosti in je lahko zgled, kako reševati podobne te-žavc v vseh okoljih. V KS Tuhinj imajo dovolj zdrave pitne vode, težave pa imajo s staro napeljavo, ki kliče po obno-vitvi. Prvi vodovod je bil v Zg. Tuhinju zgrajen že leta 1913, zato tuđi v naslednjem srednjeročnem obdobju namenjajo temu področ-ju posebno skrb. Drugo nič manj pomembno po-dročje so ceste in kanalizacija in gradnja avtobusnih postajališč. V pretečenem obdobju so v krajevni skupnosti reševali vrsto drugih zahievnih nalog, zato bodo ceste, kanalizacija in vodovod imeli prednost in se jim bodo posvetili z vso odgovornostjo. Zlasti zah-tevna bo gradnja kanalizacije in čistilne naprave, s cimer bodo prispevali pomemben delež k zdravemu in lepšemu okolju. V finančnem nacrtu (po sedanjih ce-nah) do leta 1990 naj bi za te namene porabili kar 150 milijo-nov dinarjev. Letna finančna sredstva, ki se zbirajo iz samoprispevka in drugih virov, pokrivajo samo najnuj-nejše izdatke in bi brez dodatne-ga zbiranja in prostovoljnih del v KS uresničili precej skromnejše naloge. Letos bo na voljo nekaj več kot 3 milijone din, kar je za naćrtovane akcije in obseg del iz-jemno malo. V svetu KS Tuhinj je 13 članov in je sestavljen iz delegatov vseh vaši, zato tuđi nastale probleme sproti in uspešno rešujejo. Pred-loge in pobude krajanov skrbno pretehtajo in odločitve so rezultat skupnega odločanja. Svet KS koordinira vse aktivnosti v KS in zelo tesno sodeluje s krajani, ki na zborih odločajo o vseh po-membnih zadevah. Pri tem delu svetu KS uspešno pomagajo odbori in komisije: poravnalni svet, komunalna komisija, gradbeni odbori za posamezna dela, po-trošniški svet komisije za varstvo okolja, komisija za socialno varstvo, odbor za urejanje pokopali-ških zadev in drugi. Moćno je v sistem dela in življenja v KS vkljućeno delo komiteja za SLO in DS. Svet se sestaja 6 do 8 krat letno in se pri svojem delu povezuje s krajevno konferenco SZDL, ki nadvse uspešno in marljivo uresničuje svoje naloge, zlasti pri angažiranju krajanov za skupne akcije. Za boljše informiranje krajanov izdajajo tuđi last-no glasilo »Krajan«, ki iziđe do 4-krat letno, čeprav imajo z izhaja-njem v zadnjem času nekoliko težav. V krajevni skupnosti aktivno deluje organizacija ZK, ki ima nad 20 članov, in so neposredno povezani z delom vseh družbeno političnih organizacij in krajevne samouprave, enako prizadevni so tuđi člani ZB, ki se vkljućujejo v življenje KS, kar velja tuđi za organizacijo ZRVS. Delegatski sistem se je kar dobro uveljavil, zlasti delegacija za občinski zbor krajevnih skupnosti, nekoliko težje pa je z delom dveh splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Problematika dela sisov je za nekate-re delegate nekoliko odmaknje-na, zato je interes delegatov manjši, zlasti pa jih moti ne-sklepčnost posameznih skupščin interesnih skupnosti. V KS deluje tuđi mladinska organizacija, ki se je v zadnjem času kar lepo uveljavila. V svojih vr-stah ima skoraj 200 mladih in če- Novo športno igrišče v krajevni skupnosti Tuhinj prav nišo vsi aktivni, je njihova aktivnost močno opazna. Zelo so prizadevna tuđi društva in druge organizacije. Športno društvo ima sedaj kar ugodne pogoje za delo in to se kaže tuđi v neposrednih akcijah. Strel$ka družina je vse bolj uspešna, dobila je lastno strelišče, povezuje veliko mladih članov. Gasilsko društvo skrbi za varnost premoženja pred elementarnimi nesrečami, požari in drugimi nevarnostmi, v to je dobro vključena tuđi civilna zaščita. Imajo već usposobljenih gasilskih desetin za konkretne akcije in so opremljeni kar s solidno tehniko, čeprav si želijo še boljšo. Tekmovanja občinske gasilske zveze se je udeležilo kar sedem desetin. Rdeči križ redno organizira kr-vodajalske akcije, zbiralne akcije, skrbi za bolne in onemogle in po-moči potrebne krajane. Lovska družina je dobro vsidrana v krajevno dogajanje in uspešno opravlja svoje poslanstvo. Radio klub vključuje precej mladih in se učinkovito povezuje z radio ama-terji drugih krajev. Nadvse opazno je delo prosvet-na društva, ki pripravlja številne kulturne prireditVe in v sodelova-nju s SZDL organizira tuđi proslave in druge prireditve. Ob kra-jevnem prazniku, 8. februarja, v spomin na dogodke v zadnji vojni, na uspešne partizanske akcije, krajevna organizacija SZDL po-deljuje priznanja OF - bronaste značke zaslužnim krajanom, ob 8. marcu, dnevu žena, pa izroćijo vsem mamicam, ki so v prete-klem letu rodile, šopke in knjižne nagrade. V Tuhinju imajo proslave še za 27. april in 1. maj skupaj , organizirajo komemoracijo ob dnevu mrtvih in proslavo za 29. november. SZDL povezuje v svojih vrstah vse krajane in nimajo primera, da bi kdo odklonil članstvo v tej organizaciji, zlasti zato, ker je vpliv in aktivnost SZDL povsod prisot-na. Uspešno so zaključili evidentiranje delegatov in se pripravlja-jo na podpisovanje izjav o spreje-mu kandidatur za volitve v letu 1986. Skratka, prisotnost SZDL je obćutna na vseh področjih življenja v krajevni skupnosti. Zagotavljajo, da bi brez skupnega in načrtovanega dela vseh v. krajevni skupnosti ne imeli takih pretni-kov, čeprav se pri svojem delu srečujejo s številnimi problemi in težavami o katerih so govorili: Jože Hribar, predsednik sveta KS, Srećko Ivančič, tajnik KS, Ivan Hribar, predsednik kraj. org. SZDL in Helena Ivančič, predstavnica ZSMS. V kratkem pogovoru so kar vreli problemi in težave, pa tuđi z doseženim so zadovoljni, čeprav jih v prihod-njem srednjeročnem obdobju ča-kajo še zahtevnejše naloge, ki pa se jih bodo krajani, po besedah sogovornikov lotili z enako vnemo in bodo temu podredili vse organizacijske in umske sposobnosti vseh, ki so pripravljeni dela-ti za korist krajevne skupnosti. Želijo uresnićiti načrtovane naloge, pri tem pa tuđi pričakujejo več konkretne pomoći širše druž-bene skupnosti. Želijo hitrejše administrativno poslovanje posameznih občinskih organov pri iz-dajanju rešitev odločb, sklepov in drugih aktov, ki jih predlaga krajevna skupnost. STANE SIMŠIČ OBVESTILO Obveščamo vse živinorejce v občini Kamnik da bo živin- ski sejem (skladište Metalke) v mesecu decembru odprt. Veterinarska inspekcija Išcem upokojenko blizu Tunjiške, ki bi ji bilo prijet-no varovati 3 in polletno de-klico približno 3 ure dnevno v popoldanskem času. Pogo-ji: po otroka v vrtec in varstvo od 14. do 17. ure. Informacije po telefonu 331-625 int. 25. VABILO! DKD Solidarnost - ženski pevski zbor Kamnik vabi žene in dekleta k sodelovanju. Pevske vaje so vsak ponede-Ijek in sredo ob 19. uri v prostorih nad kavarno Veronika. Ljubiteljice lepega zborov-skega petja vljudno vab-Ijene! Prodam irisobno stanovanje na Tunjiški cesti. Vaš naslov pošljite po pošti na uredništvo Kamniškega ob-čana, Tomšičeva 2, Kamnik. Prodam nov električni kamin na kolesih. Tel. 832-037 od 19. do 20. ure. Najameva stanovanje ali hišo (lahko potrebna adaptei-je). Polajner, Medvedova 23, Kamnik, tel, 831-247 (popoldan). Lepe, mlade mućke odda-mo dobrim Ijudem. Dobite jih v Jenkovi 6, v Kamniku. Iščem prostor za mirno obrt v Kamniku. Nose Marija, Vrhpolje 87, Kamnik, tel. 832-760. SMRTI SPRUK Apolonija, km. upo-kojenka iz Gozda št. 24, stara 81 let ŠTEFULA Ana,gospodinja iz Kamnika, Trdinova 6, stara 77 let BERLEC Joško, delavec iz Kamnika, Prešernova 12, star 34 let STERLE Matija, osebni upo-kojenec iz Kamnika, Podgorska pot 10, star 71 let GOLOB Antonija, os. upoko-jenka, iz kamnika, Kidričeva 60, stara 19 let BATTESTIN Marija Mya, soc. podp. iz Ljubljane. Petkov-škovo nabrežje 57/1, stara 81 let. TREBUŠAK Ivana, os. upo-kojenka iz Srednje vaši 22, stara 81 let JEŽ Ana, os. upokojenka iz Kamnika, Trdinova 12, stara 84 let GRKMAN Frančišek, osebni upokojenec iz Komende, Glavar-jeva 77, star 77 let. NOVAK Emiljana, gospodi-nja iz Nevelj št. 11, stara 49 let SITAR Franćiška, osebna upokojenka iz Vrhpolja pri Kamniku št. 68, stara 66 let ARNEŽ Fih'p, os. upok. iz Zgornjih Stranj 38, star 74 let PERNE Benedikt, kmet iz Potoka v Tuhinju št. 3, star 85 let HRIBAR Jernej, kmet iz Okroga št. 3, star 86 let JENKO Marija, km. upokojenka iz Gmajnice 32, stara 82 let V SPOMIN 18. novembra bo minilo leto dni, odkar si nas zapustila, naša dobra mama, stara mama in prababica MARIJA SUŠNIK iz Gozda 36 Tiho in skromno si odšla tja, kjer ni trpljenja, ne bolečin, le mir, večni mir. Ne solze, ne bridka bolečina v naših srcih te ne prikličejo nazaj. Le sledovi tvojih pridnih rok so nam ostali v spominu in nemo spoznanje, da se njkdar več ne vrneš. Hcerki Meri in Joži, sinova Ivan in Vinko z družinami Gozd, Stranje, Godič ________ ZAHVALA V 82. letu nas je za vendo zapustila draga mama, stara mama, sestra, teta in prababica APOLONIJA SPRUK z Gozda nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja. pomoć, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Kamnik za skrbno zdravniško pomoć, pev-cem pevskega zbora »Svoboda« iz Crne za občuteno petje in g. župniku Alojziju Grozdniku za ganljiv poslovilni govor in pogrebni obred Žalujocl: hčerka Ivanka, sinovi Ludvik, Slavko in Jože z družinami, sin France in drugo sorodstvo Gozd, Tirosek, Brezje, Podhom, Crna, Zg. Stranje, Poreber, Tržič, oktobra 1985 ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in stric GREGOR VRANKAR ? iz Sidola 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim in našim sodelavcem iz Menine in Titana, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikom za poslovilne be-sede ob odprtem grobu, cerkvenim pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Sidol, oktobra 1985 6 KAMNIŠK! OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 Vse občane Kamnika, obveščamo, da so zbori občinske skupščine sprejeli Osnutek odloka o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik in ga dali v javno razpravo. Pripombe in stališča na osnutek odloka zbira Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik, do 15. 12. 1985. ODLOK OSNUTEK O RAZGLASITVI STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIKA ZA KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIK Na podlagi 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (ur. list SRS, št. 1/1981), 193. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 9/1982) in predloga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju z dne 8. 4.1985 je Skupščina občine Kamnik na _ seji družbeno političnega zbora____, na _ seji zbora združenega dela dne____na__ seji zbora krajevnih skupnosti dne____spre- jela ODLOK O RAZGLASITVI STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIKA ZA KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIK 1. člen Staro mestno jedro Kamnika (v nadaljnjem besedilu: spomenik) so kot značilen in v zgo-dovinskern razvoju kvaliteten dosežek v oblikovanju urbane celote, razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik. 2. člen Podlaga za razglasitev spomenikaje: - značilna lega naselja, ki je omogočala nadzor nad pomembno trgovsko potjo iz ob-donavskih krajev preko Tuhinjske doline v Ita-lijo, obenem pa z grebenom Malega gradu nudila varstvo, je pogojevala zgoden nasta-nek mesta (že v 13. stoletju); - izjemno dobro oh ranjen tloris srednjeve-škega mesta, ki še danes nakazuje potek mestnega obzidja, obenem pa staro urbani-stično zasnovo mestnega jedra in rast pred-mestij. Poleg tega je ohranjena še vrsta arhi-tekturnih dominant, ki dopolnjujejo naravno silhueto mesta, ter številne, v osnovi še sred-njeveške stavbe, ki predstavljajo kvalitetne primere meščanske arhitekture pri nas. Spomenik obsega ožje in širše območje, ki je prikazano na karti v merilu 1:5000. Ta je sestavni del odloka in vsebuje vrisano mejo območij. 4. člen Meje ožjega območja spomenika potekajo (vse na področju k. o. Kamnik): na severu po parcelni meji med zemljišče-ma pare. št. 477/1 in pare. št. 1451/4, prečka Medvedovo ulico in poteka po zahodni strani Medvedove ulice, pare. št. 1411/1. Pri spomeniku Antona Medveda se meja obrne zahodno po severni meji pare. št. 368/6 in poteka ob vzhodni strani objekta na pare. št. 410/3 in se v isti liniji podaljšuje do vzhodne meje objekta na pare. št. 367/12. Od tu se meja podaljša na SV točke objekta na pare. št. 368/68, poteka pa po vzhodni meji iste parcele in se v podaljšku priključi na sevemo mejo zemljišče pare. št. 364/2, se obrne po njej na zahod in poteka po severni meji pare. št. 364/3 in 364/ 5. Dalje poteka po zahodni meji iste parcele, od tu pa zavije zahodno po severni meji pare. št. 1449/5 (Pot na Poljane). V križišču poti z železniško pare. št. 361/3, 1509/3. V stičišču s potjo meja preskoči na vzhodno mejo zemljišča pare. št. 591/2 oziroma zahodno mejo zemljišča pare. št. 1432/2, po kateri poteka do južnega vstopa v tunel železnice. Od tu se meja pravokotno premakne na SZ fasado objekta železniške postaje na zemljiš-ču pare. št. 1531. V nadaljevanju se meja obrne na JZ fasado istega objekta, od tu pa v isti liniji prestopi na SZ mejo Kolodvorske ulice pare. št. 1433 oziroma vzhodno mejo zemljišča pare. št. 1508 (železniška proga). Po njej poteka vse do poti na Zaprice na pare. št. 1439/2, kjer se obrne po JZ meji le-te na vzhod do križišča z ulico Borisa Kidriča. Tu se obrne proti severu po vzhodni meji zemljišča pare. št. 1439/2 in 269. Pri slednji na dolžini 13 m pravokotno seka ulico Borisa Kidriča (pare. št. 1411/1) in poteka po J meji zemljišča pare. št. 270/1, JZ in JV meji pare. št. 271/1, JV meji pare. št. 1140 in 274/2. Od tu poteka meja po J meji zemljišča pare, št. 1542/7, J in V meji zemljišča pare. št. 273/1, V meji zemljišča pare. št. 283 in 1502/1. Na zemljišču pare. št. 191 poteka meja po vzhodni strani obstoječega objekta in se na-daljuje po V meji zemljišča pare. št. 1500/4, 190, 1500/2 (nekdanja Mlinščica) 1501/1. V nadaljevanju poteka po vzhodni meji zemljišča pare. št. 69, 1500/3, 71/4, 1500/2. Od tu se meja pravokotno zasuče po S meji zemljišča pare. št. 1500/2 in 71/4, V meji zemljišča pare. Št. 1418, prestopi Maistrovo ulico (pare. št. 1417) in se nadaljuje po V meji zemljišča pare. št. 1415 in 19/2. Od tu diagonalno prestopi na začetek Z meje zemljišča pare. št. 23 po kateri gre do njenega severne-ga mejnika. Meja se nadaljuje po vzhodni, nato po severni meji Tomšičeve ulice (pare. št. 1414). V križišču z Žebljarsko ulico meja zavije sevemo po zahodni meji ulice pare. št. 1413/1 do stičišča z zemljiščem pare. št. 422/1 .Tu se meja obrne in gre po JV in nato po JZ zemljišča pare. št. 422/1 in 421/1 kjer se zasuče in gre po severni meji slednje-ga, prestopi pot na pare. št. 1413/2 in poteka po njeni severovzhodni meji do meje z industrijskim kanalom. Po njegovem desnem bre-gu poteka vse do stičišča meje z J mejo zemljišča pare. št. 477/1, kjer se meja ožjega po-dročja zaključi s priključkom na izhodiščno točko. 5. člen Meje širšega območja potekajo (vse na po-dročju k. o. Kamnik): na severnem robu območja začne meja svoj potek iz tromeje des-nega brega industrijskoga kanala, meja zemljišča pare. št. 477/1 in 1451/3 (Medvedova ulica), katerega diagonalno preseka in se nave-že na SV pričetek meje zemljišča pare. št. 397/21. Od tu poteka meja po vzhodni meji zemljišča pare. šf/. 397/21, severni in zahodni meji zemljišča pac št. 401/2, prestopi Tunjiško cesto (pare. št. 1450/2) in poteka po JV obhodu zemijišča pare. št. 402/1, severni in zahodni meji zemljišča pare. št. 404/2, zahodni meji zemljišča pare. št. 406, 407/2, 409/2. Meja se obrne po JZ obodu parcel 409/2, 409/1 in 411/ 3 in poteka po njem vse do stičišča podaljška vzhodne meje zemljišča pare. št. 410/3, po katerem se obrne proti jugu in nadaljuje svoj potek skupaj z mejo ožjega območja spomenika. Poteka ob vzhodni strani objekta na pare. št. 410/3 in se v isti liniji podaljšuje do vzhgdnega oboda objekta na zemljišču pare. št. 367/12. Od tu se meja podaljša na SV točko objekta na zemljišču pare. št. 368/68, poteka po vzhodni meji istega in se v podaljšku priključi na sevemo mejo zemljišča pare. št. 364/2, se obrne po njej na zahod in poteka po severni meji pare. št. 364/3 in 364/5. Meja poteka po zahodni meji iste parcele, od tu pa zavije zahodno po severni meji zemljišča pare. št. 1449/5 (Pot na Poljane). V križišču poti z železniško progo se meja obrne proti jugu in poteka po zahodni meji zemljišča pare. št. 361/3, 1509/3. V stičišču s potjo pare. št. 1432/2 se meja nadaljuje po njeni severni meji, nadalje po severni meji poti pare. št. 1477/1, kjer se v visini severne meje zemljišča pare. št. 602 obrne po njej, z.ajame južno mejo pare. št. 601 in delno pare. št. 603/1. V stičišču z zemljiščem pare. št. 607/1 skrene po njegovi zahodni meji vse do poti pare. št. 1445/2 kjer meja spomenika poteka po nje-nem severnem robu. V stičišču poti št. 1445/2, severne meje 1522 in J roba zemljišča par. št. 360/3, meja preseka pot pare. št. 1522 in se naveže na tromejo zemljišča pare. št. 1522, 356 in 357/1 .Od tu poteka po vzhodnem robu poti pare. št. 1523, po S in Z robu zemljišča pare. št. 345/1, Z meji zemljišča pare. št. 345/ 7, 347, 346. Meja se nadaljuje v smeri Z po severnem robu zemljišča pare. št. 1438/1, 341, zahodni meji zemljišča pare. št. 341, od tu diagonalno prestopi zemljišče pare. št. 1454 in se naveže na vzhodni rob zemljišča pare. št.325, od tod pa poteka po SV meji istega zemljišča do pravokotnice na tromejo zemljišča pare. št. 324, 325, 322/1. Po tej pravokotni-ci meja nadaljuje po V in J robu zemljišča pare. št. 324, zahodnem robu zemljišča pare. št. 322/1 do priključka na zemljišče pare. št. 1444/1. Nadaljevanje meje spomenika poteka po SV robu poti pare. št. 1444/1, prestopi železniško progo, se obrne na J in poteka ob SZ in JZ meji zemljiošča pare. št. 320/2. V podaljšku prestopi Kranjsko cesto (pare. št. 1467/1) in poteka ob JZ fasadi objektov in deli zemljišče pare. št. 318/2, kjer prav takov podaljšku linije deli cesto pare. št. 1472 se obrne po vzhodnem robu iste parcele proti S. Na stičišču z zemljiščem pare. št. 311/3 se meja obrne po JZ robu parcele na vzhod. V podaljšku linije zahodne fasade OŠ Tomo Brejca (pare. št. 311/5) se meja obrne in poteka ob njeni fasadi. S severnega vogala objekta meja v ravni crti poteka na zahodni vogal objekta Metalke, pri čemer deli zemljišče pare. št. 311/3, 1443/2 in 270/2. Meja poteka po SZ in SV fasadi objekta od tod pa na tromejo zemljišča pare. št. 270/2, 271/1 in 1502. Od tod gre meja po S robu zemljišča pac. št. 1502/6 in 284/1. V stičišču s potjo pare. št. 1441/2, deli pot in poteka po S meji zemljišča pare. št. 176/1 vse do stičišča z reko Kamniško Bistrico (pare. št. 1504/1. Meja nato prečka Kamniško Bistrico (pare. št. 1504/1) in poteka v ravni crti do stičišča parcel 1070/7, 1069/4 in 1072/2, se nadaljuje po severnem robu parcel 1072/2 in 1072/1 (cesta), pravokotno prečka cesto pare. št. 1476/3 in teče po meji med parcelama 1476/3 in 1082/2, v nadaljevanju po meji med parcelama 1086/2 in 1084/1 ter po meji med parcelama 1084/2 in 1084/1, priđe na južni rob ceste pare. št. 1480/2 in teče do stičišča parcei 1094, 1480/2 in 1092/2 kjer se obrne proti severu in poteka po meji med parcelama 1092/2 in 1094 do stičišča s parcelo 1096/1, v ravni crti prečka parceli 1096/1 in 1095 do stičišča parcel 1096/2, 1097/2 in 1104 ter gre po mejah med parcelami 1097/2 in 1104, 1102 in 1104, 1103 in 1104, 1108 in 1107, 1118 in 1119 do stičišča s parcelo 1120, ki je prečka v ravni crti in priđe na SV vogal parcele 1125/2, priđe od tod na JV vogal parcele 1127, poteka po meji med parcelami 1127 in 1160 1128/1 in 1160/1, 1128/2 in 1160/ 1 do SV vogala parcele 1128/2, od tod preide na JV vogal parcele št. 1130/3. Od tod teče po meji parcel 1130/3, 1130/1, 1130/2, 1181, 1134 in parcele 1160/.1 do SV vogala parcele 1134, kjer se obrne proti SZ po meji med parcelama 1134 in 1135/1 do njenega stičišča s parcelo 1482, od tod pa v ravni crti na S rob mostu preko Kamniške Bistrice in naprej proti S po zahodnem bregu reke (pare. št. 1504 in 1496/ 1) do izteka industrijskega kanala. Ob iztoku industrijskega kanala v reko, na stičišču parcel 1496/1, 476/3 in 476/4 k. o. Kamnik, meja skrene in poteka po južnem robu zemljišča pare. št. 476/4, preseka pot zemljišča pare št. 1451/2 fn se naveže na JV pričetek objekta na zemljišču pare. št. 477/1. Od tu poteka meja širšega območja po meji med zemljižčem parcelne št. 477/1 in industrijskim kanalom proti severu v svojo izhodiščno točko. 6. člen Za ožje območje spomenika velja varstveni režim I. stopnje, ki določa: - varovanje spomeniških lastnosti celotne-ga območja v neokrnjenosti in izvirnosti; - dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja; - območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe. Za širše območje spomenika velja varstveni režim II. stopnje, ki določa: - varovanje območja v njegovih vidnejših (bistvenih) spomeniških sestavinah; - dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja; - območje je pod nadzorstvom pristojne spomeniške službe. 7. člen V ožjem in širšem območju spomenika so kot deli kulturne dediščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko, estetsko ali arhitekturno vrednost proglašeni kot KULTURNI SPOMENIKI: 7 Na&iov in oznaka razvojna usmeritev pare. St. St. zem. lastniStvo varstveni knj. vi. režim Kidričeva Št. 5 Historična meSčanska arhitektura s Pritticje stavbe se lahko funkcionalno 205 90 DL - Občina Kamnik U. kvalitetno oblikovanim! elementi iz II. izrabi za pos. pros., nadstropje ostane pol. 19. stol.; za slanovanjsko namembnost, mož-rcliefm) oblikovan kamniti stolp vzi- nost izkoriSčanja podstrešja za stano-dan v vogalu drvarnice vanje. Opomba: velika etažna visina v prit- KMričeva St. 7 na fasadi spominska ploSča Ivanu Poslovno stanovanjski objekt - obsto- 207 2008 SLP - Občina Kamnik I. Vavpotiču (1877-1943) slovenski sli- jeca namembnost se ohranja kar in avtor prvih jugos. znamk KMrifeva Št. 9 klasicistična arhitektura iz I. pol. 19, V prostorih pritličja naj bi se uredila 709 413 Kožeh Aleš, Kidričeva 9, 11 stoL - dom stikarjev Koželjev galerija sltkarjev Koželjev, aamem- Kamnik bnost nadstropja ostane nespreme njena (stanovanje), podstresje je možno adaptirati za stanovanje ali atelje KidriČeva št. 10 historič. oblikovana stavba (U. pol. Obstoječa stanovanjska funkcija prit- 219 505 Matjašič Janez, H. 19. stol.) s starejSo zasnovo. Kamnit ličja naj se spremati v poslovno, ne- KidriČeva 10, Kamnik portal iz leta 1873 in dvoriščne arkade spremenjen pa ostane stanovanjski del' v 1. nadstropju in podstrc$ju KMitteva it. U klasicislična arhitektura s histerično Poslovno stanovanjski objekt, obstoje- 221 504 Šemrov-Zalar Marija, II. oblikovano fasado. Kvaliteten klasici- ča namemboost se ohranja, možnost Župančičeva 2, Ljubljana štićen portal iz prve pol. 19. stol. adaptacije podstrešja v stanovanjske prostore KMriteva št. 19 historič. meščanska stavba z bogato Poslovno stanovanjski objekt, obstoje- 240 422 Peterlin Marija, U. oblikovano fasado iz II. pol. 19. sto- ča namembnost se ohranja Kidričeva 19 letja ■ Turk Terezija. Kosovelova 11, Idrija Hroval Franč&ka, Portorož 194 Kidricevi St. 20 klasicistična arhitektura z bogato obli- Poslovno-stanovanjski objekt, obsio- 228 491 Klobučar Lj ud mila, II. kovanimi členi; kamnit steberni por- jeca namembnost se ohranja, možnost KidriČeva U. 20 tal; rojstna hisa pesnika R. Peterlina- adaptacije podsircšja za stanovanja ali Klobučar Bogo, Petru£ke (spominska ploSča na fasadi) ateljeje Tovarniška 3, N Prcserje i Žmavc Karmen, C. 24. julija, Črnuče Ki*tf*v« št. 21 Župnijski urad: klasicistična stavba i Prcdlaga se preuredilev podstrešja za 241 749 Rimokat. žup. Kamnik II. oblikovnim! elementi 1. pol. 19. stol. depoje (knjižnica, shramba predmetov •PaWa ml. U. M Smoletov gradić (Trutztum) nekdanji Obstoječi stanovanjski prostori v prit- 143/1 15S Rauler Marija, I. mestni obrambni stolp, ki je naslal v licju naj s« preuredijo v muzejske raz- Rauter Dušan, vogalu meitnega obzidja. Sezidan je slavne prostore, stan. funkcija v nad- Zelenko Šonja, bil sredi 16. stol. in ima obliko razpo- stropju in podstreSju ostane nespre- Slandrova ul. 30 tcgnjencjja osmerokotniJta. Ima ohra- menjena nieae arbitekturne elemente iz 16. . stoletja slar kostaiij ob Sraoletoveffl uradicn 143/1 155 Rauter Marija, Rautcr Dušan, Zelenko Šonja, Slandrova 30 uiscitcno obnocje celotucg« kriba 143/2 1633 Rauter Dušan, (veduti) Rauler Mihael, * Šlandrova ul. 30 Krejina Melanija, Bodcn5kova31, Nova vas 147/2 619 DL - Obcina Kamnik Titov trg 18 poznogotska fasada z vhodnim porta- Poslovno stanovanjski objekt, funkcija 92/1 171 DL - Obcina Kamnik I. lom in kamnitimi okenskimi profili ler ostaja nespremenjena, podstresje je Mali Robert, pritlicje z oboki možno preurediti v stanovanjske pro- Mali Ema, Titov trg 18 store ali turistične sobe. Nujna'je arhi- Osolnik Darja, M. Brejca tektonska ureditev objektov na dvo- 20, Kamnik > riScu THov trg 20 klasicisticna stavba s predelavami^ v Pntlični prostori naj se v celoii pre- 94 196 DL - Obcina Kamnik H. nadstropju preurejena v Maleševo ga- uredijo v gostinske prostore, obstoječi ABC Pomurka lerijo prostori v prvem nadstropju in na TP Kocna, Integral podstresju, namenjeni kulturni dejav- Ljubljana nosti, naj obdrže funkcijo (galerija KUS Kamnik atelje) • ■ Tilov trg S rojstna hiSa gledaliSke igralke Marije Poslovno-stanovanjska funkcija obsta- 112 69 TP Kocna I. Vere (1881-1954) - spominska ja nespremenjena , zaradi arhitekton- Sadnikar Štefanija, plosča skega izgleda je nujna preureditev Novak Ana, Titov trg 5 dvorišenega trakta in adaptacija pod- Božič Milka, Celje streSja Titov trs st. 22 v osnovi starejsa zgodnjebaroina meš- Posiovno-stanovanjski objekt, funkci- 2 54 Pogačar Rajka II. canska hisa s predelavami iz 19. sto- ja ostane nespremenjena, možna je Pogačar Jože (ml.) letja adaptacija podstresja v stanovanje Pogačar Rajka (ml.) Titov trg 22 Titov trg 23 poznosrednjeveška mesčanska stavba Pritlicje naj se v celoti nameni poslov- 3/1 57 SLP - Obcina Kamnik 'II. s kval. stavbnimi elementi iz 16 in 17. ni dejavnosti z usmeritvijo v eksklu-stol.; večje prezidave stavbe, pred- zivnejso ponudbo. Stanovanjska fun-vsem fasd, so bile izvedene sredi 19. kcija 1. nadstropja in podstrešja ostaja stol. Pet poznogotskih podokenskih nespremenjena kamnitih reliefov Tomsiceva U. 1 secesijsko oblikovana fasada z ohra- Poslovna stavba, funltcija obstaja »e- 414 202 DL - Pravica uporabe: ^ I. njenimi secesijskimi elementi v notra- spremenjena Ljubljanska banka njosti lloilceva ni. U. 15 historicistična arhitektura iz 2. pol. Poslovno stanovanjski objekt, funkcija 24/3 1121 Podgorsek Blaž II. 19. stoletja z vrtom in s kvalitetno ostaja nespremenjena in Darinka, Titov trg 11 oblikovano fasado Tr* svobode 1 gotsko renesančna mesčanska stavba Pritlicje naj se nameni gostinski dejav- 64 162 Ćermelj Gabriela I. - nekdanja kovacija, ohranjena Se nosti z vkljucitvijo v trg. V prvem in Blaž, Trg svobode 1 srednjeveSka talna zasnova in kamno- nadstropju ostaja stanovanjska na-sciki elementi membnost, ki se lahko z adaptacijo raz&ri v podstresje Trg svobode «. 7 gotsko-renesanena arhitektura s pre- V pritlieju naj se uredi razfravno gale- 67/1 164 Homar Leon in Ana, I, delavami iz II. pol. 19. stolctja vrsta rijski prostor z ateljejem, nespreme- Trg svobode 7 ohranjenih poznogotskih arhitektur- njena pa ostane stanovanjska funkcija nih elementov v prvem nadstropju Trg laktv U. 1 klasicisticna stavba z zanimivini ar- Poslovna funkcija celotne stavbe osla- 364/1 1430 DL - Obcina Kamnik II. kadnim stopniScem na sevemi fasadi, ja nespremenjena, nujna pa je spre- Emona Ljubljana kvalileten portal iz začetka 19. slol. memba dejavnosti Trgtakcv spomenik generala Rudolfa Maistra, 368/6 1353 DL - Obcina Kamnik I. delo kiparja Sigulina KIK Kamnik - Trgtakev kamnita fontana - spomenik NOB - 368/6 1353 DL - Obcina K'mnik I. na kraju, kjer je bilo J. 1942 usmrte- KIK Kamnik nih 8 talcev (avtor: arh. Bojan Slcgl) obrambaJtld mestno obzidje, zgrajeno leta 1451. 20/4 1250 DL - Obcina Kamnik I. Ohranjeno je 1« v ostankih, bodisi v ' 17/1 1926 DL - Obcina Kamnik, tleh ali v notranjosti posameznih stavb - Gos. pod. Planinka 19/2 59 Hranilnica in posojilnica 20/3 1208 SLP, upr. Kocna Kamnik 18 993 DL, upor Petek Ivan 11/3 27 SLP - Obcina Kamnik 29/1 21 DebevecBogo, > Rozmanova 6, Lj. 71/3 2212 Spenko Janez, Moste 95 21 224 DL - Obcina Kamnik 4 118/2 612 DL - Obcina Kamnik Mali grad kapela: tronadstropna kartela na Ma- ' 48 618 DL - OMtna Kamnik I. lem gradu se omenja že 1250 in je kot Upravlja: Rimokat. iup. poseben tip romanske arhitekture pri Kamnik nas unikat. Ohranjen je Se kamnoseiko okraSen romanski portal iz 2. pol. 12. stol, ki prav tako sodi med najpom. romansko arhitekturno ptastiko na Sloven-skem. V notranjosli (gotsko obokana) freske iz 15., 17. in 18. stol. (1771 J. Poločnik). tMp v temeljili zahodnega dela stolpa na Turistična namembnost ostaja nespre- 51 867 SLP, Obcina Kimntk I. Malem gradu so bil odkriti ostanki ro- menjena, razsiri naj se z ustreznimi manskega donjona prczenlacijami ostankov gradu Uaajanka st. a spomenik padlim delavcem tovamc 1423 I. javno dobro I. Otok Avtor bronasle plastike B. Kalin Žale - podružna cerkev sv. Jožefa 604/1 616 RifhokatoliSko žup. I. zgrajenu leta 1638. V 18. slol. je bila Kamnik barokizirana, zvonik je iz leta 1895. Cerkev je bila v 19. stol. na novo obokana. V notianjosti so ohranjene Je-lovskove freske in Metzingerjcve ol-tarne slike. V 30. letih 18. stol. je bik) . preneseno k fami cerkvi farmi poko-paliJIce, ki je bilo prej na Sutni ' kartiaBoijcgagn.«« na pokopaliJcu ob cerkvi je kapela 604/2 616 RimokatoliSko žup. I. Božjega groba iz sredine 17. stoletja Kamnik Kalvarija Od kapele Boljega groba na pokopa- 595/1 867 DL - Obcina Kamnik I. lišću do kapele na Kalvariji vodi pol s 601 itirimi kapelami, ki tvorijo ceioto kri- 603/1 fevega pata. Kape|a na Kalvariji ima 602 616 Rim. kat. tup. Kamnik ohranjene (reske u 1. 1774, ki jih je kasneje pretlikal M. Koielj in figaral-no skupino križanja (franciSkanska delavnica) 2ak - staro pokopalisce spomenik na grobiScu talcev, ki so bili 604/3 616 DL - Obcina Kamnik I. ustreljtni 1941 leta v Smledniku in na .............._.........-Brezjah pri Krtini Žale - novo pokopalisce spomenik na grobiscu borcev, padlih v 60374 1582 DL - Komunalno I. letih 1941 do 1945 (avtor: B. Rot) podjetje , t$tt - staro pokopalisce spomenik padlim v I. svetovni vojni 594/1 867 DL - Obcina Kamnik 1. CrajiHi .finu grad. Zaftfce je oblikovan z vec poslopji, ki so nanizana okrog trikotnega dvoniča - grad Zapri«: renesanena slavba z vogelnimi pomoli in kasnejsimi prezi-davami v 17., 18. in 19. stoletju. V grajskem objektu je ohranjena vrsta kvalitetnih arhitektonskih elementov. V grada so urejeni razstavni prostori Muzeja Zaprice; - vhodni trakt z gospodarskim po-slopjem služi muzeju za upravne, raz-slavne in gospodarske prostore. V gospodarskem delu objektov je ohranjena arhitektura 16. stoletja; - grajski zid: v vogatih sta vanj vklju-cena dva baročna zidana vrtna jmivUjo-na, zid zaključuje celotni grajski plato; - varovalno obmocje jjrajskega kompleksa obsega vsa pobocja hriba do zidu ob vznozju na vzhodu in severu vkljucno z dottopuo potjo. V obmocje gradu je vključen tuđi greben (plato) na zahodni strani grajskega kompleksa, kjer so restavrirane in prezentirane kasce kot spomeniki ljudske arhitekture; — osmerokotni poznogotski kamniti steber iz leta 1537 lociran ob poti pri vstopu v grad Centralni objekt vkljucno s slranskimi 328 2114 DL - Obcina Kamnik I trakti naj Se naprej služi muzejski de- 329 Muzej Kamnik javnosti. V delu stranskega trakta 326 (vzhod) se prcdvtdeva ureditev gostin- 325/1 skega lokala, namenjenega obiskoval- 330/1 cem muzeja 330/2 322/3 322/4 KAMNIŠKI OBČAN /18. NOVEMBRA 1985 8. člen Za nepremične kulturne spomenike veljata varstvena režima: Varstveni režim I. stopnje, ki določa: - varovanje spomenika v celoti, neokrnje-nosti in izvirnosti; - dovoljena dejavnost mora služiti potre-bam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika; - kakršenkoli poseg je mogoč le z dovolje-njem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spo-meniška služba. Varstveni režim II. stopnje, kl določa: - varovanje spomenika v avtentični priče-valnosti; - dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu z njegovim spomeniškim značajem; - za vsak poseg je potrebno dovoljenje pristojne spomehiške službe. 9. člen V ožjem in širšem območju spomenika so proglašeni kot KUKTURNI SPOMENIKI še na-slednji arheološki spomeniki: Oznaka" Spomeniška lastnost Par. Zem. Lastnik Rež. št. knj. vi. Mali grad ruševine srednjeveškega 46 22 SLP, Obč. Kamnik I. gradu, posamezne antične 47 618 DL, Obč. Kamnik najdbe. razvojna JP 49 867 SLP, Obč. Kamnik usmeritev: raziskava in 51 867 SLP, Obč. Kamnik prezentacija 55/1 599 SLP, Obč. Kamnik 56 156 SLP, Obč. Kamnik 1429 I javno dobro Šutna - okolica domnevno 241 749 DL - obč. Kamnik II. župne cerkve zgodnjesrednjeveško 242/ 749 DL - obč. Kamnik grobišče, ostanki 1 1566 DL - VVZ A. Medved romanske kostnice 242/ 750 SLP - obč. Kamnik 242/ 3 Žale območje domnevnega 142/ 155 DL - obč. Kamnik II; staroslovanskega grobišča 1 598 SLP - obč. Kamnik 144/ 599 SLP - obč. Kamnik 146 Zaprice na območju gradu najdeni 328 2114 DL - prav. upor. II. antični zidovi in drobne 329 2114 muzej Kamnik najdbe DL - prav. upor. Muzej Kamnik 10. člen Za arheološke spomenike veljata varstvena režima: Varstveni režim I. stopnje, ki določa: - varovanje spomenika v celoti, neokrnje-nosti in izvirnosti; - vsi posegi na spomeniku se morajo po-drejati spomeniški pričevalnosti; - kakršenkoli poseg je mogoč le z dovolje-njem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba; Varstveni režim II. stopnje, ki določa: - varovanje vseh pomembnejših sestavin arheološkoga spomenika; - predhodna sistematična raziskava arhe-ološkega spomenika in po potrebi ohranitev posameznih nepremičnih sestavin; - za vsak poseg je potrebno predhodno soglasje pristojne spomeniške službe 11. ćlen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spo-menikov opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. 12. člen Razlastitev spomenikov se vpiše v zemlji-ško knjigo. Predlog za vpis opravi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj v roku 6 mesecev po tem, ko prične veljati ta odlok. 13. člen Razvojna usmeritev starega mestnega jedra Kamnika je ustvarjanje novega življenjskega prostora višje vrednosti, prostora za kulturno in družbeno življenje skupnosti, povečanje možnosti, medčloveških stikov in ohranitv vseh tistih vrednot, ki so nastale v stoletjih in «e oblikovale v enkratno celoto. Arhitekturna dediščina mora postati temelj za ustvarjanje novih vrednosti mestnega jedra. Razvojno usmeritev ožjega in širšega ob-močja spomenika in posameznih kulturnih spomenikov morajo podrobneje obravnavati prostorski izvedbeni akti prenove starega mestnega jedra Kamnik. 14. člen V prometu z nepremičninami na področju ožjega in širšega območja spomenika ima predkupno pravico občine Kamnik (Zakon o naravni In kulturni dediščini, Ur. list SRS, št. 1/1981,40. člen). 15. člen Za prekrške v zvezi s proglašenim spomenikom veljajo določila Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS, št. 1/1981, 103., 105. in 106. člen). 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odločba o zavaravanju kulturnih spomenikov in znamenitosti občine Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 11/1965). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SO KAMNIK: Številka: Datum: ZADEVA: Odlok o razglasitvi Zavod za spomeniško varstvo v kranju pred-laga v smislu 18. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, St. 1/1981), da skupščina občine Kamnik razglasi STARO MESTNO JEDRO KAMNIKA ZA KULTURNI IN ZGODOVINSKI SPOMENIK Obrazloži tev: Srednjeveška meščanska naselbina je nastala na severni strani malograjskega hriba ob križiš-ču važnih trgovskih poti iz obdonavskih krajev v Italiji v 13. stoletju. Srednjeveško mesto je nastalo na tako imenovanem položaju »v sote-ski«, ki zapira pomembno prometno povezavo. Z utrdbami na Malem gradu in na starem gradu ter kasneje v mestu samem, so andeški fev-dalci varovali mesto in ob enem obvladovali promet. Že leta 1220 se omejajo »cives Stevnoses« (kamniški meščani), prvič pa se Kamnik imenuje mesto v pisanih virih leta 1267 (»in civita-tibus nastris Stein ac Windischgratz«). Srednjeveško mesto je bilo v 13. in 14. stoletju utrjeno z lesenimi palisadami in obrambnimi jarki. Sredi 15. stoletja so kamniSki meščani zgradili mestno obzidje, ki je v obliki nepravil-nega kvadrata oklepalo mesto in ga branilo. Južni del je povezoval utrdbo na Malem gradu s kasnejšim Trutzturnom (Smoletov gradić), na vzhodu je potekalo vzporedno z reko Bistrico in se na severu navezovalo na kompleks franči-škanskega samostana. Glavna prometna žila je tekla od Šutenskih vrat na Klancu po Trgu proti Grabnu na severu, nanjo pa se je navezovala Velika ulica, ki je z Mostnimi vrati odpirala pot v Tuhinjsko dolino. Vse druge ulice so bile manjše notranje prometne žile, katerih usmeritev je narekovala struktura obzidanega mesta. Izvcn mestnega obzidja so bila predmestja, starejšega nastanka. Na jugu je bilo naselje Šutna s farno cerkvijo in pokopališčem, na vzhodni strani mesta, tik pred mostom, je bilo predmestje Predmostom. Na Jevem bregu Bistrice, na podnožju Starega gradu se je nahajalo predmestje Novi trg. Na severni strani mesta je stal Graben in tik ob njem fužinske delavnice. Tlorisna zasnova mesta se do 19. stoletja ni spreminjala. Franciscejska katastrska mapa iz prve polovice 19. stoletja prikazuje skoraj enak obseg mesta, kot je razviden iz starejših upodo-bitev. Se vedno je čutiti srednjeveško mestno obzidje, ki je omejevalo razvoj mesta izven njega v smeri proti Bistrici in Žalah ter močno cezuro nad zaključkom trga pri Grabenskih vratih in predmestjem Grabnom. Ožina preho-da preko Klanca, ki so ga otesnjevaie stavbe prislonjene na podnožje malograjskega hriba, se je odprla ob ureditvi Samčevega prehoda (leto 1882) z odstranitvijo teh stavb. Tako je nastala zareza v sklenjeni povezavi glavne prometne mestne osi. V stoletjih se je spreminjala zunanja podoba mesta, ki so ji poleg srednjeveških ostalih vtis-nili pečat barok in predvsem 19. stoletje z vrsto kvalitetno oblikovanih klasicističnih fasad in portalov ter druga polovica 19. stoletja z oživ-jjanjem historičnih slogov. V stoletnem razvoju je nastala vrsta arhitekturnih dominant, ki tvo-rijo značilno silhueto mesta. Zraščenost hislo-rične aglomeracije v naravno okolje dopoinjuje izredno ozadje planin, ki daje staremu mestne-mu jedru še posebno vrednost. Sestavni in nelofljivi del srednjeveškega mesta je malograjski hrib z razvalinami Malcga gradu in romansko dvonadstropno grajsko kapelo. Ohranjena srednjeveška talna zasnova nasel-bine s stavbno dediščino od 16. do 1. stoletja, izredne likovne vrednosti notranjega mestnega prostora s posameznimi meščanskimi stavbami, ki pomenijo izjemne dosežke v naši stavbni dediščini, utemcljujejo razglasitev starega mestnega jedra. Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik. Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni iz zgodovinski spomenik obsega v smislu določil Zakona o naravni in. kulturni deđiščini (Uradni list SRS, št 1/1981): - natančno oznako spomenika, navedbo imetnika spomenika, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, režime varstva, omejitve in prepo-vedi, kar zahteva 19. člen citiranega zakona; - predvideva sprejem nacrta prenove starega mestnega jedra Kamnika, ki bo razvojno usmerjal ožje in širše območje spomenika; - pooblaščeno strokovno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki skrbi za izvajanje strokovnih nalog v zvezi s proglašenim kulturnim spomenikom; - kazenske določbe v smislu člena 104., 105., in 106. citiranega zakona; - uvaja predkupno pravico občine Kamnik v prometu z nepremičninami ha področju ožjega in širšega območja spomenika (40. ćlen cit. zakona); - uvaja predkupno pravico občine Kamnik v prometu z nepremičninami na področju ožjega in širšega območja spomenika (40. člena cit. zakona); - sestavni del odloka je karta v merilu 1:5000, ki označuje meje zavaravane površine kulturnega spomenika. V osnutku odloka nišo zajete materialne po-sledice, ker so le-te obrazložene v zakonu o naravni in kulturni dediščini (ur. 1. SRS št. 1/ 81). Po zakonu so za posamezne z odlokom razglašene spomenike dolžni skrbeti lastniki t.j. imetniki spomenika, će pa sanacija in prezentacija presegata sredstva za redno vzdrževanje, je dolžna skrbeti žanje družbena skupnost. Vlože-na družbena sredstva se zavarujejo s hipoteko. Predlagatelj - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju predlaga, da Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik sprejmeta naslednji sklep: 1. Sprejme se osnutek odloka v predloženem beseđilu in da v javno obravnavo. 2. Po končani obravnavi pripravi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju po pripombah delegacij in zborov predlog odloka in ga predloži zboroma v sprejem. ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO V KRANJU Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., Tozd ZV Kamnik, n.sub.o., 61230 Domžale, Titov trg 1 objavlja prosta dela in naloge čistilke za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (za delo v novem ZD) Pogoji: končana osnovna šola, zaželeno, da ima kandidat opravljen izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo en mesec. Prijave sprejemamo osem dni po objavi. Delovna organizacija Tltan tovarna kovinskih izdelkov in livarna, n.sol.o., Kovinarska 28, Kamnik objavlja javno dražbo za zasedeno garsonjero v pritlfčju stanovanjskega bloka v Steletovl ul. 5 v Kamniku. Bivalna površina garsonjere je 18,5 m2, izklicna cena zanjo pa je 1.100.000 dlnarjev. Interesenti za nakup morajo pred dražbo v blagajno DO Titan plaćati kavcijo v visini 10% izklicne cene stanovanja. Osebni polog kupca znaša 25% izklicne cene in mora biti izplačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Polog je vračunan v kupnlno. Kupee bo plačal kupnino v štirih zaporedenih mesečnih obrokih, plačevati pa jo je treba začeti prvi mesec po plačilu pologa. Prometni davek plača kupee. Javna dražba bo 22. novembra 1985, ob 10. uri v sejnl sobi DO TITAN. . Dodatne informacije lahko dobite pri tov. Branku Povšetu v DO Titan. Komisija za delovna razmerja Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: komercialni korespondent Pogoj: Končana srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, preizkusna doba 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na tajništvo Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6. Kandidate borno o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. VVO »Anton Medved« Kamnik Komisija za delovna razmerja objavlja prosta defa in naloge hišnika - šoferja za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s poizkus- nim delom 3 mesece. Pogoj: KV delavec mizarske ali druge stroke, izpit B kategorije in opravljen higienski minimum. Nastop dela takoj oz. po dogovoru. Prijave z dokazili poštjite na VVO »Anton Medved« Kamnik, Kidričeva 23, Komisiji za delovna razmerja, v 8 dneh po objavi razpisa. «^C UTOK, TOZD Usnjarna ki je v sestavi DO Tovarne usnja UTOK Kamnik objavlja na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge za večje število delavcev v tozd Usnjarna Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - končana osnovna šola Zaželeno je, da imajo kandidati odslužen vojaški rok oz. da so stari 18 let. Pisne prijave z dokazili poštjite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja Utok Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik, v roku 8 dni od objave. Svet doma upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26 razpisuje prosta dela in naloge vodje zdravstveno negovalne enote Pogoji: - višja izobrazba zdravstvene smeri, visja šola za medicinske sestre - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah - da je z dosedanjim delom v svojih sredinah dokaza! strokovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti Dela oziroma naloge vodje zdravstveno negovalne enote razpisujemo za 4 leta. Ponudbe morajo kandidati poslati v 15 dneh v zaprti ovojnici na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26, »Za razpisno komisijo«. O izbiri borno kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa sveta Doma. 9 10 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 11 RAZVOJ VARČEVANJA PREBIVALSTVA V LJUBLJANSKI BANKI - GOSPODARSKI BANKI LJUBLJANA 0 varčevanju Varčevanje prebivalstva predstavlja v zadnjih letih pri nas vse pomembnejši družbe-noekonomski pojav; njihovi prihranki pome-nijo pomemben vir denarne akumulacije, ki nastaja zaradi delovanja bančnega sistema. Ta del neporabljene akumulacije prebivalstva, ki se zbira v bančnem sistemu, je izred-no pomemben tako za naš gospodarski in družbeni razvoj, kot tuđi za učinkovitejše izvajanje ekonomske stabilizacije. Za razvijanje različnih oblik varčevanja prebivalstva obstaja tako interes varčevalcev kot tuđi interes bančnih organizacij in družbenih skup-nosti, ki ta razvoj podpirajo. Izrednega po-mena pa so seveda tuđi motivi vlaganja de-narnih prihrankov v banke, kot so vrednost vlog, zaupanje prebivalstva v banke, dvig življenjske ravni oz. varčevanje za prihod-nost; zanemariti pa ne smemo tako nominalnih kot realnih oblik ekonomskih učinkov varčevanja. V bančnih organizacijah zbrani finančni prihranki prebivalstva so izredno pomembni (vendar ne edini) vir za financiranje razširjenje reprodukcije gospodarstva, kot tuđi za tekoče potrebe združenega dela. Dosedanji razvoj varčevanja Tako kot je varčevanje prebivalstva kot družbena in ekonomska kategorija po-membno za celotno družbeno skupnost, tako je izrednega pomena tuđi za same banč-ne organizacije tako v slovenskem kot v ju-goslovanskem merilu. Med bančnimi organi-zacijami pri nas je Gospodarska banka Ljubljana največja temeljna banka v Sloveniji in tuđi največja banka v sistemu Ljubljanske banke in peta največja temeljna banka v Jugoslaviji. V Ljubljanski banki - Gospodarski banki Ljubljana so sredstva oziroma zbrani prihranki prebivalstva vse od leta 1980 rasla po 82% povprečni letni stopnji, kar je hitreje od rasti skupne bilančne vsote. Vzporedno s porastom zbrane denarne akumulacije pre- bivalstva se je povečal tuđi delež dinarskih kot deviznih sredstev v skupni bilančni vsoti. Najpomembnejši vir povećanja izvirnih bančnih sredstev so bila ravno sredstva prebivalstva, saj predstavljajo že skoraj polovico izvirnih bančnih sredstev. V strukturi pa so bih prihranki prebivalstva tuđi edini, ki so izboljšali kvaliteto zbranih sredstev. Na to so največ vplivale spodbudnejše obrestne mere. Od leta 1980 se je skupni obseg dinarskih prihranikov prebivalstva povečal za več kot 2-krat, deviznih prihranikov pa za več kot 5-krat. Dolgoročna devizna sredstva so bila edina v okviru skupnih deviznih sredstev, ki so porasla tuđi realno. Realno so porasla tuđi dolgoročna dinarska sredstva, ki so v skupnih dolgoročnih sredstvih konec leta 1984 predstavljala že petino sredstev. Med dinarskimi prihranki imajo največji delež hranilne vloge na vpogled in kratkoročni depoziti, vezani nad 3 mesece. Sredstva prebivalstva vezana nad 1 leto predstavljajo več kot petino vseh dinarskih sredstev občanov. Vezava deviznih prihrankov občanov je ugodnejša od dinarskih in predstavlja dobro tretjino vseh deviznih sredstev občanov. Stevilo raćunov, ki jih vodi Gospodarska banka Ljubljana za svoje varčevalce, se je od leta 1980 naprej povećalo od 0,9 na 1,3 mili-jona, to pa predstavlja več kot eno petino vseh računov v Ljubljanski banki - Združeni banki. V štirih letih je Gospodarska banka Ljubljana zajela v sistem izplačil osebnih do-hodkov 22.500 novih varčevalcev ter 8000 upokojencev. Skupno število varčevalcev Gospodarske banke Ljubljana je bilo v letu 1984 približno 860.000. Delež Gospodarske banke Ljubljana y Ljubljanski banki - Združeni banki v Sloveniji je znašal po skupni bilančni vsoti kot po sredstvih občanov konec leta 1984 več kot tretjino. Gospodarska banka Ljubljana posluje za svoje varčevalce na območju 13 ob-čin in ima 51 poslovno organizacijskih enot. Med izvirnimi bančnimi sredstvi je imelo poslovanje s prebivalstvom najhitrejši razvoj. Na to je vplivala predvsem organizirana akcija za prenos izplačila osebnih dohodkov prek banke kot tuđi širjenje mreže poslovanja banke. Osebni dohodek prejema preko Gospodarske banke Ljubljana več kot 4/5 vseh delavcev, zaposlenih v organizacijah združenega dela, ki so članice banke. Z ozirom na velik porast obsega poslovanja (število računov varčevalcev, število ob-delanih dokumentov) se je pred več kot de-setimi leti v banki začela avtomatska obdela-va podatkov na terminalih. Ta obdelava se je iz leta v leto izpopolnjevala tako na področju velikih računalniških sistemov, kot tuđi na drugih področjih; narejeni pa so tuđi že prvi koraki pri uvajanju programov mikroraču-nalnika v poslovanju banke. V okviru Ljubljanske banke - Združene banke je tuđi Gospodarska banka Ljubljana poleg klasičnih oblik poslovanja začela razvijati brezgotovinsko poslovanje prebivalstva s tekočimi in žiro računi ter deviznimi računi z uporabo čekov. Za plačevanje računov s plačilno kartico je bil v okviru Ljubljanske banke - Združene banke sklenjen sporazum z Diner Clubom in Eurocardom. Pri dinarskom varčevanju, ki je bilo vsa leta nazaj za varčevalce nezanimivo zaradi visoke negativne obrestne mere, je nastala v letu 1984 sprememba s sprejetim sporazumom o vođenju politike fleksibilnih obrestnih mer. Spodbudni pa so podatki o usmerjanju denarnih prihrankov prebivalstva v vezane depozite z namenom ohranja-nja čim večje realne vrednosti. Seveda pa je imel izrazit kvantitativni razvoj poslovanja s prebivalstvom v preteklih letih negativne posledice v kakovosti poslovanja. Izredno ugodni rezultati pri zbiranju neporabljene denarne akumulacije prebivalstva-nišo mogli ohraniti kakovosti storitev za varčevalce. Gospodarska banka Ljubljana je za kredi- tiranje potreb svojih varčevalcev uporabljala od leta 1980 dalje v največji meri zbrane prihranke prebivalstva. Delež teh sredstev za potrebe varčevalcev je v stalnem upadanju, saj se je v štirih letih znižal od 18% na 10%. Gospodarska banka Ljubljana je kot podpis-nica družbenih planov in dogovorov o po-speševanju gospodarske dejavnosti določila spodbudne pogoje za kreditiranje razvoja samostojnega osebnega dela in svobodnih poklicev. Pri tem je razširila namene za dol-goročno kreditiranje drobnega gospodarstva in s stimulativno obrestno mero.spod-bujala razvoj prednostnih dejavnosti. Gospodarska banka Ljubljana je določila ugodne pogoje kreditiranja tuđi za druge dejavnosti kot je razvoj kmetijske dejavnosti in ribištva, varčevanje z energijo in drugo. Bodoči razvoj varčevanja Ob, vse hitrejšem gospodarskem razvoju bo morala Gospodarska banka Ljubljana na-daljnji razvoj varčevanja prebivalstva prila-gajati tržnim zahtevam. V bodoče bo nujna vzpostavitev aktivnega odnosa za pridobitev novih varčevalcev. Vzporedno z razvojem fizičnega in vred-nostnega obsega pa bo morala banka tako za obstoječi kot tuđi za povećan obseg po-slov s prebivalstvom v skladu s svojo poslovno politiko poskrbeti za ustrezen razvoj kakovosti poslovanja. V ta namen bo potrebno za nove in obstoječe storitve veliko bolj razviti terminalsko mrežo kot sistem uporabe modernih elektronskih komunikacijskih sredstev. Glede na dejstvo, da je večji del sredstev prebivalstva že zajet v banke, je poleg klasičnih oblik varčevanja pomemben tuđi razvoj novih oblik varčevanja po posameznih seg-mentih varčevalcev. Vse bolj bo potrebno razmišljati tuđi o spremembi in izboljšanju storitev, ki se bodo prilagajale varčevalcem kot potrošnikom. Za bodoči razvoj in širitev mreže poslovno organizacijskih enot bo za banko izrednsga pomena tuđi demografski in gospodarski razvoj posameznih področlj. Razvoj na področju računalniške podpore poslovanja banke predvideva avtomatizacijo večjega dela poslovanja s prebivalstvom z ustrezno terminalsko mrežo in uvedbo mi-kroračunalnikov v enote banke. Gospodarska banka Ljubljana KONIM Ljubljana, Jugoslavija INOZEMSKA INDUSTRIJSKA ZASTOPSTVA, P-o. 61001 Ijubljana, titova 38/VIII telefon: (061) 322-644 in 320-072 telegram: konim Ijubljana ZAJEC - LENGERSDORF, DIPL. OPTIK 61000 LJUBLJANA • PUHARJEVA 3 TEL: (061) 217-448 - TELEX 31777 YU ZAJEC Ali ste morda prisiljeni nositi očala? Mnogi Ijudje morajo nositi očala, vendar je vse več tistih ki zaradi načina svojega življenja ali zaposlitve ne morejo biti več zadovoljni s še tako dobrimi normalnimi stekli žanje. Kako si je mogoče pomagati, če očala nujno potrebujete tako v zaprtih prostorih kot na prostem, ne prenesete pa močne svetlobe? Ali če Vam je zdravnik ugotovil, da potrebujete očala z različnimi lečami za blizu in daleč, pri tem pa morate voziti avto tuđi ponoči, ko Vas odsevi z mokre ceste ob vsakem srečanju spravljajo v nevarnost? Ali, ko vas odbleski v steklih očal zaradi močne umetne svetlobe na delovnem mestu spravljajo iz tira, medtem ko bi morali ohraniti maksimalno zbranost? Ali, če Vam utegne na delovnem mestu nekaj prileteti v očala in jih razbiti, drobce stekla pa lahko dobite v oči, ki jih zato utegnete izgubiti? Ali morda nišo Vaša, zaradi velike dioptrije stekel pretežka očala, bolj v napoto kot koristna? Na taka in podobna vprašanja imamo jasen odgovor. Vaše probleme borno od primera do primera ob maksimalnem angažiranju naših, nalašč za to šolanih strokovnjakov, reševali z lečami za očala v svetu optike vodilne tovarne RODENSTOCK. Na tem področju lahko nudimo: - lece RODENSTOCK za zaščito oči pred premoćno svetlobo, - različno zatemnjene filtrske leće RODENSTOCK za varova nje oči pred utrujenostjo, - lece RODENSTOCK Colormatik, ki svojo zatemnjenost avtomatično prilagajajo nanje padajoči svetlobl, - lece za daleč in blizu (bifokalne) z oštrim ali brezstopenjskim prehodom dioptrije, - lece z delno ali skoraj v celoti odpravljenimi refleksi in - lahke in nezdrobljive lece iz umetne mase. Vse te leće lahko dobite v različnih izvedbah, kot n. pr. bifokalne iz stekla Colormatik, rahlo, srednje ali močno sivkastorjavo ali rjavkasto obarvane, iz stekla ali plastike. Če prinesete zdravniški recept, Vam za vsa ta specialna stekla ni treba plaćati niti davkov niti carine. Na normalno izvozno ceno teh specialnih stekel, ki jih zaradi poslovanja s teleksom dobavljamo v najkrajšem možnem roku, uživate 40-odstotni popust. q^ ^ S kuponom na tem oglasu zahtevajte od nas ali našega poslovnega partnerja Optika Zajec naše brezplačne barvne prospekte specialnih stekel za očala. . KUPON (specialne leće za oćala) Prllmek in Ime:................ Poštna številka In kraj:. Ulica In hlšna številka:. ScLjec^ 12 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 Komunalno podjetje Kamnik čestita ob prazniku republike vsem delovnim Ijudem in občanom DONIT £) Kemična industrija »Donit« TOZD Trivai in TOZD Kemostik čestita ob 29. novembru vsem poslovnim partnerjem in občanom TITAN * knrnnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik proizvaja: - fitinge: crne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke in temper litine - ključavnice: obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim Ijudem iskreno čestitamo ob prazniku republike: utok, tovarna usnja kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem ob dnevu republike. Menina, tovarna pogrebne opreme šmarca, Kamnik se pridružuje čestitkam ob prazniku republike. ABC Pomurka Trgovsko podjetje Kočna Kamnik čestita ob prazniku republike vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim Ijudem. SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa Kamnik čestita vsem občanom ob 29. novembru SGP Graditelj Kamnik Maistrova 7 čestita ob prazniku republike vsem delovnim Ijudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš Predstavništvo Kamnik « Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob prazniku republike Alprem Kamnik se pridružuje čestitkam ob 29. novembru Delovni kolektiv Jata TOZD Reja - OE Duplica Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob prazniku republike in se priporočamo za obisk kemijska industrija KAMNIK n.3O>o čestita vsem delovnim Ijudem ob prazniku republike in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - crni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij/tiskane in netiskane ivUortt Svilanit Kamnik izdeluje: - frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem, delovnim Ijudem in poslovnim partnerjem iskreno čestita ob 29. novembru, prazniku republike STOL Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK čestitajo delovnim Ijudem in občanom ob 29. novembru in jim želijo veliko delovnih uspehov /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružujejo čestitkam ob prazniku republike Samostojni obrtniki združeni v Obrtno združenje Kamnik čestitajo ob praznovanju dneva republike ABC POMURKA »DO MESO - KAMNIK - DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 čestita ob 29. novembcu vsem kupcem in poslovnim partnerjem Živilska industrija MERCATOR ETA KAMNIK iskreno čestita ob Dnevu republike vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim Ijudem Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob 29. novembru vsem delovnim Ijudem Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita vsem občanom ob prazniku republike MOMTA2N0 POtUITJE po. Mglkova pol 3, 61240 KAMNIK montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem čestitamo ob 29. novembru ter priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro instalacije - vodovodne instalacije - klimatizacijske instalacije in naprave - elektronske singalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob praznovanju Dneva republike Lončarsko podjetje Komenda čestita ob praznovanju Dneva republike Kamnik, Ljubljanska 6 proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim Ijudem iskreno čestitamo ob prazniku republike. Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK čestita ob 29. novembru vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim Ijudem SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREĆO KRMAVNAR Finomehanik, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072 Vsem občanom iskreno čestitamo ob prazniku republike Rudnik kaolina in kalcita Kamnik se pridružuje čestitkam ob 29. novembru FRUCIAL Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI pri KAMNIKU čestita ob prazniku republike vsem občanom in delovnim Ijudem OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK iskreno čestita vsem občanom ob prazniku republike ItTAUOA MOMTAU UK1H0MMA. LONimUKCMI, ffTMlTVR KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 13 • Pogovor z Jožetom Berlecem Ni denarja, s katerim bi se dalo vse plaćati »Človek ima dober občutek, da pomaga družbi, ćloveštvu, da nekaj prispeva k splošnemu na-predku. Ni vedno denar tišti, s katerim se da poplaćati vse napore in prizadevanja, ki ga vlcJziS v neko delo. Včasih zadostuje že topla beseda v zahvalo in občutek, da družba s.poštuje tvoje delo. A kaj, ko včasih dobim občutek, da vse delam le za lastno zadovoljstvo ...» Takole je v našem pogovoru razmišljal 66-letni Jože Berlec, Kamničan, ki ga le težko najdete doma, saj je kljub temu, da je že sedem let v pokoju, nenehno »v akciji«. Če ga ne najdete v gasilskem domu, je verjetno v kateri od kamniških delovnih organizacij, kjer vodi izpopolnjevanje tovar-niških gasilskih enot; če ga ni tam, je zaposlen z zidarskimi opravili na sinovi hiši; če pa ga niti tam ni, pomaga temu ali one mu pri raznoraznih opravi-lih. In ker je tako vsestranski in temu primerno »zaseden«,sva se le težko zmenila za najin pogovor. Sicer pa je že takrat, ko sva se dogovarjala za njegov »prosti termin«, v svoji skromnosti vprašal, zakaj sem izbrala ravno njega. Zato, ker mnogo ljudi pozna vašo prizadevnost, pošten odnos do dela in prav ti so me napotili k vam, sem mu pojasnila in mu obljubila, da ne bova »dolga«. Vendar se je na koncu izkazalo, da niti tri ure nišo za-doščale za pogovor o vsem, kar je Jože Berlec v svojem življenju delal, kar še dela in o čemer razmišlja. Pogovor je tekel tako o politiki, gospodarjenju kot o tipično kamniških problemih, ki Berleca še kako motijo, in bi se jih »s pametnim strokovnim pri-stopom in poštenim odnosom do dela marsikdaj dalo prej in bolje resiti.« Od vseh, ki jih je naštel, naj omenimo le dva problema, o katerih verjetno razmišlja še pre-nekateri Kamničan. »Zakaj je bilo treba dvigati toliko prahu okrog povezovalne ceste? Ta je še kako potrebna in tišti, ki živijo v neposrednem centru mesta, ki jirri fasade od-padajo zaradi gostega prometa, predvsem ti naj bi si prizadevali za čimprejšnjo rešitev tega problema, ne pa da si potem, ko ne najdejo drugega razloga, da bi onemogočili gradnjo povezoval-nice, ki naj bi šla mimo stare Ete, navajajo ogroženost otrok, ker bi šla cesta med drugim tuđi mimo sole. Kaj pa neposredna blizina ceste pri soli Toma Brej-ca? Promet bo potem ravno tako gost, in ko bo zgrajen povezo-valni most pri Titanu - kar bi bilo potrebno čimprej uresničiti, bo ćelo redkejši kot na cesti, ki že sedaj vozi mimo šol in naprej skozi ves center mesta. Nič ne rečem, saj res ni najbolj prav, da gre cesta mimo šol, vendar če se ne da drugače, moramo pač sprejeti tuđi ta davek civilizacije. Vsekakor pa je treba kar najbolje poskrbeti za varnostne pod-hode, ograje in še kaj v neposredni blizini šol. Da ne bom samo na pamet govoril o tem kako je mogoče dobiti »za več denarja več muzike,« bom kar konkreten. Tuđi za nov gasilni dom se je denar zbiral po prispevni stopnji iz osebnih dohodkov - ljudje so se takrat spraševali, kaj bodo imeli od novega gasilnega doma. No, danes pa me včasih že kdo vpra-ša, kako to, da je v zadnjem času slišati tako malo alarmov za požar. Preprosto zato, ker je v novem gasilnem domu urcjeno tuđi osem stanovanj za naše ga-silce, ki to dejavnost sicer oprav-ljajo prostovoljno. Vendar, ker so zbrani na enem mestu, jih ni treba klicati prek mestnega alar- ma, ampak vse pozive za požare prestrezajo že oni, in če so požari manjši, tuđi sami pogasijo. Takrat smo z zbranim denarjem nakupili tuđi nekaj nove opreme. Tako smo lahko ob letošnji suši in pomanjkanju pitne vode s cisterno, kakršno ima v Kamni-ku samo še Komunalno podjet-je, dovažali vodo v Vranjo peč, Tuhinjsko dolino. Z eno besedo - z boljšimi pogoji in novejšo opremo se da tuđi hitreje priskočiti na pomoč. Zaenkrat ima vozilo s cisterno le kamniško gasil-sko društvo, vendar pa se je predvsem v zadnjih mesecih pokazalo, kako zelo taka vozila po-trebujejo predvsem društva po obrobnih krajih naše občine, predvsem gasilska društva v Motniku, Srednji vaši, Kamniški Bistrici, Mostah. Ko se mudi, ko je treba pomagati, pomeni vsaka izgubljena minuta (ko v odroč-nejših krajih v takih trenutkih čakajo na pomoč iz centra) veliko škodo. Zato za take stvari ne bi smeli pomišljati, ali zbirati denar ali ne.« Poveljnik Gasilskega društva Kamnik Jože Berlec že več let vodi izpopolnjevanje gasilskih enot po kamniških delovnih or-ganizacijah. Član društva je že od predvojnih let, vseskczi to delo opravlja prostovoljno in nagrada za njegov trud bi mu bilo že splošno priznanje s strani družbe, potrditev gasilske dejav-nosti kot humane in vsaki družbi še kako potrebne. Včasih bi bila dovolj že sama pripravljenost občanov, da sodelujejo v pripravan za preprečevanjc pcžarov. Gasilsko društvo Kamnik je pred tremi leti slavilo sto letnico obstoja. Ob tej priložnosti je iz-šla knjiga »Kronologija Gasilskega društva Kamnik«, ki jo je v celoti napisat naš sogovornik. Treba je povedati, da je v knjigi poleg podrobne zgodovine razvoja kamniškega gasilskega društva zapisano tuđi mnogo zani-mivosti iz splošne zgodovine mesta Kamnik in njegovih rneš-čanov. »Gasilsko društvo, ustanovljeno 1882. leta, je takrat postalo povezovalni dejavnik ljudi tako na kulturnem, kakor tuđi na po-litičnem področju. Iz društva so žarčile plemenite in napredne ideje, ki so vplivale na splošno, kulturno rast prebivalcev Kam-nika. Pri ljudeh je širil in utrje-val občutek za solidarnost, ki je zlasti danes, v socialistični samoupravni družbi ena od temeljnih vrednot sožitja med ljudini in njihovega napredovanja.« Takole pa je v uvodu omenjene knjige med drugim zapisal magister Ivan Justinek, ki je bil 1982, ko je društvo praznovalo sto letnico, predsednik skupščine občine Kamnik. V letih aktivnega dela v gasilskem društvu je Jože Berlec do-bil tuđi mnogo priznanj za svoje delo na tem področju, med drugim tuđi zaslužni križec, ki ga podeljuje Gasilska zveza Jugoslavije. Že res, da se v zadnjem času ukvarja največ z dejavnostjo v gasilskem društvu in zato o tem tuđi največ govori. Že na začetku pa smo povedali, da je vsestranski človek, vedno delaven in na delovnem mestu (od začetka pa do upokojitve je bil zvest Titanu) tuđi zelo kreativen, je dobil za to področje nešteta priznanja. Pri naštevanju priznanj je' na prvo mesto postavil diplomo za racionalizacijo, ki jo je dobil za dolgoletno delo pri izpopol-njevanju orodja, ki ga je oprav-ljal kot tehnolog v Titanu. Tam se je 33. leta začel učiti za oro-djarja, po vojni pa je kot tehnolog delal pri razvijanju orodja in bil tuđi član komisije za racionalizacijo. »Tam smo obravnavali predloge za inovacije in smo se že takrat prerekali (kot o tem berem tuđi danes), kdaj je dela-vec poklicno dolžan opravljati, kdaj pa je inovacija njegova sa-moiniciativa. To mejo je vedno težko postaviti. Kljub vsemu je treba več pozornosti kot temu problemu posvetiti zadovoljive-mu nagrajevanju inovatorjev, ki naj bo tuđi ustrezna spodbuda za njegovo nadaljnje delo. Čeprav skromnemu Berlecu ni bilo toliko do naštevanja priznanj, ki jih je dobil, le povejmo, da je dobil 59. lefa red zaslug za narod kot vesten in prizadeven državljan socialistične Jugoslavije, 77. leta mu je Zveza sindikatov Slovenije podelila srebrni znak - bil je dolgoleten tajnik sindikata v Titanu, 78. leta je za prizadevno delo na področju civilne zaščite, za področje požarne varnosti in aktivno delovanje v Rdečem križu (bil je pobudnik prvih organiziranih krvodajalskih akcij) dobil Znak OF, lani pa je za celotno delo, vsestransko aktivnost v družbenopolitičnem življenju občine dobil red zaslug s srebrnim vencem. Vsa leta je bil v Titanu član delavskega sveta, od 69. do 71. leta je bil tuđi njegov predsednik. Od 74. do 75 leta je bil vrši-lec dolžnosti vodje orodjarne. »Vodilni ni lahko biti, to je tako, kot bi bil med kladivom in nakovalom. Lažje je biti podre-jen in kritizirati, medtem pa vodilni lahko le pozira kritiko, za svoje delo je odgovoren in na nikogar se ne more izgovarjati. Kljub vsemu pa velja, da si avto-riteio ustvariš vedno le z znanjem, s strokovnostjo.« V sklopu delovanja v sindikatu je Berlec v obdobju, ko še ni bilo inženirjev organizacije dela, opravlja! funkcijo delavskega in-špektorja. »Vsak dan sem si vzel dve uri časa, šel sem po vseh oddelkih po tovarni in kontrolirat pogoje dela, računal čas izdelave posa-meznega orodja. Včasih so mi delavci tožili, češ, to je pa nenio-goče narediti v takem času. Pa sem se lepo vsedel na njihovo dclovno mesto in jim sam poka-zal, kaj je mogoče in kaj ni. Premalo je, če si samo dober politik v smislu organizatorja proizvodnje, vođenja odnosov v njcj, vse prevečkrat je svojo avtoriteto treba dokazati na samem stro-kovnem področju. In še nekaj je pomembno za zavesten odnos do samoupravljanja: znanje in še enkrat znanje. Ni se dovolj trka-ti po prsih in zahtevati pravice pri upravljanju delovne organizacije - češ, oblast je v naših rokah. Za SAMOUPRAVLJANJE je treba tuđi nekaj ZNATI!« Leta 1969, ko je bil Berlec predsednik delavskega sveta, so delavci v Titanu štrajkali. V ti-stem obdobju je imel Titan zaradi slabega finančnega položaja tuđi nizke osebne dohodke«. Nekaj časa se v delavcih nabira, potem pa se naenkrat odpre var-nostni ventil, dajo si. duška in takrat pridejo na dan še vse ostale nepravilnosti. V Titanu smo se takrat z delavci lepo po-govorili, razložili smo jim težak položaj, v katerem se je znašla delovna organizacija in skupno prišli do zaključkov, da se bo situacija izboljšala samo, če borno vsi poprijeli za delo. Konec kon-cev le z boljšim delom pridemo do višjih zaslužkov. Človek se vpraša, zakaj štrajkati, ko pa se na silo ne doseže nič. Pa vendar-le, samoupravljanje je očitno še premalo razvi to, v takih situaci-jah delavci glasno govore o ne-pravilnostih, ki jih očitno po samoupravni poti še ni moč resiti.« In za uresničitev vseh načel in ciljev, socialistične družbe, katerih temelji oblasti so bili določe-ni že pred več kot štirimi deset-letji, bo potrebno še mnogo znanja, pošte nega odnosa do dela in še veliko takih zagnancev, zane-senjakov kot je Jože Berlec. ROMANA GRČAR KONIM Ljubljana, Jugoslavija INOZEMSKA INDUSTRIJSKA ZASTOPSTVA, p. o. 61001 Ijubljana, tltova 38/VIII telefon: (061) 322-644 in 320-072 telegram: konim Ijubljana ^m*%AJ %£Km^* ZAJEC - LENGERSDORF, DIPL. OPTIK 61000 LJUBLJANA • PUHARJEVA 3 TEL: (061) 217-448 - TELEX 31777 YU ZAJEC Zahvaljujemo se vsem strankam iz Kamnika in njegove okolice, ki se nišo ustrašile ne tegob z vremenom, ne izgube časa in stroškov za vožnjo k nam v Ljubljano, kadar so želele našo pomoč pri njihovih težavah z vidom. Poskušali smo jim pomagati po naših najboljših močeh in hvaležni smo jim za njihovo zaupanje. Kolikšen ugled smo si pri naših dosedanjih in bodočih strankah uspeli pridobiti, naj razčisti vprašanje, ki ga nastavljamo na bralce »Kamniškega občana«. Ali ste za to, da se Vam približamo in se s podružnico našega poslovnega partnerja Optik Zajec naselimo v Kamniku? Tako se želimo še bolj približati našim strankam in prisluhniti njihovim željam in potrebam. Vse znanje in najmodernejša tehnika bo tako kot v Ljubljani na voljo tuđi v Kamniku. Za Vaš trud z odgovorom, ki ga napišite na kupon na tem oglasu in ki ga pošljite na naslov KONIM ali Optik Zajec, Vas borno nagradili. Iz vseh odgovorov, pritrdilnih ali odklonilnih, borno nato pod nadzorstvom odvetnika izžrebali enega, ki bo prejel 7-dnevno letovanje s polnim penzionom za dve osebi v odličnem hotelu na Mallorci in plaćanim letalskirn prevozom. Zahvaljujemo se.Vam za udeležbo v anketi in se Vam v pričakovanju nadaljnjegasodelovanja toplopriporočamo. KUPON (Anketa) Na vprašanje odgovarjam DA NE (neustrezno crtajte) Priimek in ime: .... Poštna številka in kraj: Ulica in hišna številka. 14 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 Od Kamnika do Kavkaza Bližamo se Budimpešti, mc-stu, ki je nastalo v visokem srednjem veku, Buda na desnern in Pest na levem bregu Donave. Toliko hvale o njegovih lepotah sem že slišal, toda časa za ogled bo premalo, pa tuđi vreme se je že moćno pokvarilo. Nad me-stom so se razgrnili težki deževni oblaki in prve deževne kaplje že poizijo po oknih. Sredi popold-neva je in temno kot zvečer. Obetala se je huda nevihta. Po Budimpešti sva se v dežju potepala do večera in iahko sva vsaj površno spoznala utrip življenja v starem zgodovinskem mestu. Lepo je in čisto, bogato založene izložbe in pestra po-nudba po trgovinah pa ponazar-jajo resnićni vidcz sedanjega go-spodarskega razeveta v tej de-želi Švercerji rudi tu budno zasledu-jcjo tujce in naju so verjetno od-krili po adidas torbah in drugi opremi, ki sva jo nosila s seboj kot reklamna eksponata. Me-njalnica se nama je ponudila kar na ulici. Zanimivo! Lump se je zanimal za vse vrste tuje valute, le za dinarje ne. Do odhoda vlaka sva si ogledovala železniško postajo in vrvež potnikov, med katerimi je bilo preče; ruskih vo-jakov in oficirjev, ki so tuđi ča-kali na odhod našega vlaka. Svojo prisotnost so povdarjali s posebnim ponosom, zato smo se mnogi potniki, nehote, se posebno pozorno ozirali za njimi. Obila me je čudna vprašujoča slutnja, le kako bi se počutil, če bi sredi naše Ljubljane nenadoma srečal tujc vojake? Kako kruta je Iahko včasih resnica. Zvcdrilo se je in po nevihti se je na zahodu upodobila čudovita večema zarja. Naš sprevodnik je že stal pred vagonom. Želela sva pogovor z njim, zato mu je Janez vljudno ponudit naše sedeminpetdeset. Presenetljivo hitro jih je odklonil s pojasnilom, da kadi samo svoje in si je svojo tuđi takoj prižgal. Osupla sva obstala pred njim. »Će ni imel drugega vzroka, je pa moral imeti res dobre cigarete, da je še boljše odklonil?« sva se presenećena spogledala in vstopila v vlak. »Čuden je ta ■nož. Ko je stregel čaj, je bil tako prijazen, tu zunaj pa je bil resen in samozavesten. Kaj neki ga je nenadoma tako motilo? Najino utrjevanje ruskega jezika je splavalo po vodi. Morala bova poiskati drugo žrtev in ji ponuditi kaj bolj mikavnega.« Prestol-nica Madžarske je ostala daleč za nami, le sij na nebu je dal slutiti, da nekje v dalja vi le* veliko mesto. Do mejnega prehoda Čop med Madžarsko in Rusijo je Se tri ure vožnje. V vagonu je bilo že vse mirno, midva pa sva pred spanjem, namesto uspavalnih ta blet, začela prebirati v Delu, ki sva ga nosila s seboj, članke o uspehih naše gospodarske stabilizacije. Tako trdno sva zaspala, da naju je glas sprevodnika ko-maj prebudil. »Odevajctsja!« je zaklicai sko-zi vrata kupeja. V polsnu sem ziezel iz postelje in se začel oblačiti. Ura je bila skoraj polnoč. Janez od ugodja ni mogei iz postelje, zato sem ga resno opo-zoril. »Hitro se obleci, menda ne bom mož postave pričakal kar v gatah.« Začela sva veleumno razglahljati, kdo bo koga na carini učil resnice in izpolnjevala evidenčne obrazee v upanju, da ne bo prehude nevihte. Kontrol je bilo kar precej ven-dar sva vse napade kar dobro odbijala. Tovarišica carinica se je Ijubeznivo zanimala za »voče i povrće«, nekdo je s posebnim instrumentom intenzivno iskal »nekaj«, kar midva gotovo nisva imela, tretji je kontroliral potne liste in evidenčne obrazee, četr-temu sva pokazala vabilo iz Moskve, na podlagi katere nama je izdal vizo za gibanje po Sovjetski zvezi, peta »duet« kontrola pa se je zanimala za literaturo. Našega Dela še pogledala ni, zelo pa je bila pozorna na našo revijo Antena. Eden od kontrole je počasi obračal liste, midva pa sva napeto pričakovala, kaj bo storil. Nenadoma se je čisto raz-nežil in oba sva vedela, kaj gleda. Seveda, gole ritke lepih de-klet, ki so bile objavljene v julij-ski številki Antene. Po kratkem posvetu s tovari-šem je revijo vzel, rekel pa nič, midva pa tuđi ne. Vlak se je neprestano nekaj premikal in škripa!. Zelo hitro in spretno so menjali kompletno podvozje tako, da so ves vlak dvignili s posebnimi dvigali. Ta noć je bila zopet kratka, ker sva jo skrajšala za dve uri. Uro sva namreć premaknila na-prej za dve uri iz srednje na vzhodno evropski čas. Previdno in čisto malo sva bila vseeno ra-dovedna. Domaće potnike so mejni organi pošteno pretresli, naju pa samo vljudno vprašali, kaj imava v nahrbtnikih. Nocoj sva že drugič odšla spat. janez je kmalu zasmrčal, meni pa večna radovednost po spoznavanju novih krajev in okolja, ni pustila spati. Ura je bila že tri zjutraj po vzhodno evropskem času in na vzhodu je bilo že moč zaznati novo jutro. Danilo se je, vlak pa je vozil skozi pusto pašniško pokrajino zahodne Ukrajine proti Lvovu. Sedel sem ob oknu in napajal oči z vedno novimi po-dobami silnega prostranstva. Ta pokrajina na severnem gričevju Karpatov ni veliko naseljena, zato pa je še lepša, bolj naravna in prvobitna. Svet pašnikov se je kmalu začel spreminjati v obdelana polja, poseja-na s pšenico, največ pa je bilo v tej pokrajini južno od Lvova posajeno krompirja in koruze. Kulture so precej slabe rasti, v to zemljo je bilo očitno vloženo premalo dela in znanja. Po nizkem gričevju so razstresene vaši s skromnimi hišami, z majhnimi ah pa brez gospodarskih poslopij. Mišice so si zelo podobne, očitno so pre-moženja enaka med enakimi, nihće ni nad drugim. Tod je druga svetovna vojna pustila hudc posledice, vse je zgrajeno na novo, mnoga pogorišča in razpadle hiše so zapuščeni. Majhnih kunečkih povrsin je zelo malo in tuđi kmetov na njih ni, vsa zemlja je združena v velike komplekse državnih po-vršin, na katerih tu in tam stojijo ob-sežni, kasamam podobni zidam objekti državnih gospodarstev. Vaši med seboj povezujejo blatni kolovozi in slabe makadamske ceste. To je predv-sem kmetijsko področje z veliko živine na pašnikih. Vlak veliko vozil skozi gozdove, si-cer pa je proga z obeh strani zelo pogosto zasajena z gostim drevjem, ki skoraj popnlnoma zakriva pogled po okolici. To je mednarodna proga, zato imajo drevoredi ob progi verjetno dotocen namen, pa vseeno radovedno oko Iahko marsikaj vidi. Čc je kaj postavljeno na vidno mesto, je to stor-jeno verjetno z določenim namenom. Ljudski rck pravi: »Slisiš pozabiš, vidiš zapomniš, de-lašznaš!« V našem vagonu sem bil gotovo najbotj radoveden potnik. Vse me je zanimalo, kdo so potniki, od kod in kam potujcjo. v kaksnem jeziku govo-rijo, kaj neprestano išćejo v kupeiu sprevodnika, kaj se pogovarjajo. Ćas sem moral z nečim krajšati. Mislim, da so nekateri postali ćelo pozorni name, kej sem neprestano »prodajal zijala«, te ne v vagonu, pa skozi okno. Nenadoma sem na jaši med gozdom opazil veliko raketo. Od osuplosti in presenečenja sem skoraj preveč glasno zaklical: »Janez, hitro pridi, boi videl raketno oporišče!« Na travnikih za železmškim drevo-redom sva videla se več raket, obrnje-nih v razne strani. Bile so več metrov dolge, svetle kovinske barve. Kaj več iz drvečega vlaka nisva videla, pa je tuđi vseeno m upam, da nisva kriva, če sva jih slučajno opazila. Zunaj je čudovit poletni dan, zato je bilo opazovanje skozi okno najbolj korišten način preživljanja dolgih ur na vlaku. Vse je zanimivo, kar prvič vidiš. Na hodniku vagona sem našel turi-stične prospekte Sovjetske zveze v an-gleškcm, španskem in srbohrvatskem jeziku. Med njimi je bila tuđi brošura črtic o V. I. Leninu, od mladosti do konca oktobrske revolucije. Namerao sem jih čita! na hodniku, da bi navzo-čim pokaza), kako tuđi Jugoslovani cenimo tega vćlikega moža. Bile so izredno zanimive, zato sem si z njimi prav prijetno krajšal čas. Mesto Lvov je ostalo za nami. To je kulturno in gospodarsko središče zahodne Ukrajine in je nastalo že v tri-najstem stoletju ob stari trgovski poti iz južne v vzhodno Evropo. Predmcst-je ob progi je podobno vaškemu oko-Iju, drugi deli mesta pa imajo veliko imenitnih, novih zgradb, z razkošnimi parki in trgi. Že nekaj ur se vozimo proti vzhodi skozi kraje Ternopl, Kamenick, Žme-rinka, Vinka. Pokrajina je vse bolj ravna, vse bolj enoličua, prostrana in brez končnega obzorja. Kakšne dalja-ve, kakšne razsežnosti? Le močan člo-vek, šlevilni narod Iahko obvlada to ogromno pokrajino. Divja in nepre-magljiva je, kdor je ne pozna, pa blaga in radodarna s svojim bogastvom za narod, ki je zanjo prelil že toliko krvi. V takšnem razmišljanju sem sćdcl na posteljo in listal po prospektu Intu-rist. Sovjetska zveza je največja država na svetu, država, ki jo od zahoda proti vzhodu deli enajst časovnih ra-zlik, država . . . Zmotila sta me črnčka iz sosednjega kupeja, ki sta se po vseh Stirih pripazila do moje postelje. Na srečo se ništa drla, neprestano pa sta izgovar-jala besedo »kaja«. Poslušal sem ju in razmišljal, kaj če v njunem jeziku be-seda »kaja« pomeni stric. Zarobantil sem. »Paglavčka, nehajta sitnariti, na kranjskem sem že petnajstkrat stric, še vama pa res ne morem biti.« Mcdtem je v najin kupe stopil tuđi njun očka in venomer ponavlja!: »Spička, spička, spička . . .!« Nič ga nisva razumela. .Janez, tale črnuh naju pa zafrkava, ali pa ima težave z izrazoslovjcm.« Ni prenese! najinih presenećenih pogledov, zato je odšcl v kupe in se vrnil s cigareto. »Saj sva res bedaka, samo vžigalice je hotel.« Postali smo ćelo prijatelji. Ponujal nama je rublje za dolarje, pa mu nisva zaupala. Z družino se je vračal iz Konga v Kijev. Tuđi tista »fejst baba« se je z otro-kom v naročju pojavila na hodniku in mi povedala, da se z možem po petih letih vrača iz Kenije v Kijev. Bili smo blizi Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. Tu je izstopilo mnogo potnikov. To je res veličastno mesto na obalah Dnjepra, ki je že praznoval 1500 letnico ustanovitve. Legenda pravi, da so mesto ustanovili thje bratje in sestra, ime pa je dobil po najstarejšemu bratu, Kiy. Tu sva na sovjetskem ozcmlju prvič izstopila iz vlaka. Postaja je bila pre-polna potnikov, bil je julij in čas dopu-stov. Kdo ve, kam so potovali? Ob odhodu vlaka iz Kijeva je bilo sonce že nizko nad obzorjem. Stari brezovi gozdovi, ki so tu vse pogostejši, so zažareli v škrlatnih barvah. Samo na-rava Iahko ustvarja tako čudovite po-dobe. Nehote sem se spomnil romantičnih ruskih pesmi, ki se melodično skladajo z valovito pokrajino ne-skončnega prostranstva. Daleč na zahodu je ugasal še en dan. Vožnja do Moskve bo trajala dvanajst ur, le škoda da ponoći. GENE GRILJC (se nadaljuje) ^mA' M - Ob prerani in bokči izgubi drage žene, mame, babice, sestre in tete MAJDE BERGANT rojeae BENKOVIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem DO Stol, KIK in Šimecki za pomoć, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno sprem-stvo na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so se borili, da bi nam jo ohranili - posebno osebju Onkološke-ga inStituta Ljubljana in dr. Kralju iz ZD Kamnik. Hvala tuđi govomikoma, pevcem Solidarnosti za zapete žaiostinke in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat prisrena hvala vsem, ki ste se naši mami poklonili v spomin. Zatajo« wi mjerni Duplica, novembra 1985 ZAHVALA Ob nenadni izgubi Ijubcga in nepozabnega moža, očeta, starega očeta in tasta _ FHANCA 9t NOVAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami socustvovali, podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Žatajoči vsi Bjegovi Kamnik, oktober 198S ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama ANA ŠTEFULA rojeaa PREGL Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisna in ust-na sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tuđi našim sodelavcem iz DO Stol, KIK in Al-prem, pevcem za lepo zapete žaiostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Zak*jo& mi ftaMK, s»ov» Dite bi immet 'm Metka Mar- Kamnik, oktober I98S ZAHVALA Ob nepricakovani, boleči izgubi naše ljube, ncnadomestljive in drage žene, mami, mamam, sestre in tete ANTONIJE GOLOB po domaće Moaarjeve Loai brae gostitoičarke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so delili žalost in bolečino z nami. Težko je najti prave besede za zahvalo in nesebično pomoć v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam tako številno izrazili pisna in usrna stfžalja, jo v tako velikem stevilu spremili na njeni zadnji poti in zasuli s cvetjem. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem, Prvemu slovenskemu pevskemu društvu »Lira« iz Kamnika in govorniku društva upokojen- cev Kamnik. Prisrčna hvala sosedom iz Kamnika in Šmarce, posebno še družinama Verdnik in Lap. VšajcM Kamnik, novembra 198S V SPOMIN 31. oktobra je minilo leto dni, odkar se je pretrgala nit tvojega življenja, ustavil se je utrip tvojega plemenitega srca ljuba žena, draga mama FRANCKA CENE Praznina v našem domu je neizmerno velika, vendar v naših srcih živiš in boš živela za vedno Vsi tvoji ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in strica VINCENCA USA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem, ki so z nami socustvovali, nam nesebično pomagali, atu podarili cvetje in ga pospremili k zadnjemu podtku. Enako zahvalo izrekamo tuđi g. župniku za opravljen pogrebni obred in poslovilni govor. Zahvoti: fen M«rija, simni LmIvOc m Mn, beerite Slav- ka, Drag«, Mbka, Vera, Majda ki Faaika i družuuuiii ui drago soioifatvo Gabrovnica, Mekinje, Domžak, Špitalič, Hruševka, Kamnik, Kostanjevica na Krki, Srednja vas. november 198S ZAHVALA V 95. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ata, praded, brat in stric JOHAN PANČUR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi cerkvenim pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Zshijoci: otroei z družinami, brat in sestri z družinami in drogo sorodstvo Oševek, Križ, Mekinje, Cleveland, november 1985 ZAHVALA Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mami, hčerke, sestre in babice MILKE NOVAK ne najdemo prave besede v zahvalo za nesebično pomoć v težkih trenutkih. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz Alpre-ma, SO Kamnik, Utoka, RTV Ljubljana in vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, nam izrazili sožalje, grob naše mami prekrili s cvetjem in jo tako številno spremili v njen mnogo prerani zadnji dom. Prisrčna hvala dr. Šuštarjevi in sestri Miji za nesebično pomoć pri zdravljenju, g. župniku, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Vsi njeni Nevlje, Tunjice, Volčji potok, oktober 1985 ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustil skrbni oče, dedek in stric BENEDIKT PERNE iz Potoka 3 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu v slovo poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sedlaku in sestri Maji za zdravniško pomoć. Zahvaljujemo se tuđi govornikom, praporš-čakom, pevcem, sosedom in duhovniku za lep pogrebni obred Zalnjoti: hčerki Francka in Dragica z družinama in drago sorodstvo Potok, oktober 85 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 15 Crna kronika Da se nismo držali dogovora in kroniko objavljamo že v 18. številki namesto v 19., je kriva finančna stiska, ki je onemogoči-la tiskanje dveh novembrskih številk Kamniškega občana. Kronika zajema kazniva deja-nja, kršitve javnega reda in miru in prometne nezgode, ki so se v kamniški občini zgodile v oktobru in jih ni bilo manj, kot v preteklih mesecih. Kaznivih dejanj je bilo na-tančno 30. Spet je bilo največ tatvin koles, koles z motorjem, denarja in dragocenosti, pojavili pa so se tuđi vlomi v stanovanj-ske hi.šc in avtomobile in tatvine v trgovinah. Delavci PM poziva-jo občane Kamnika, da jim pomagale in sporočite na postajo. kakršnokoli nepravilnost (krajo) ali če bi v okolici opazili predmete sumljivega porekla. - 1.10. je Anton L. iz Kamnika na Postajo milice sporočil, da mu je neznanec vlomil v stanovanje in iz njega odnesel nekaj denarja, dve žepni uri in razno zlatnino. Komisija je ugotovila, da je bil vlomilec vse prej kot amater, saj je odklenil vrata stanovanja s pripravo za odklepa-nje cilindričnih ključavnic in iz njega odnesel »plen«, vreden 300.000 dinarjev. - Jožica P. iz Most je telefo-nično sporočila, da sta jo dan prej v blizini doma napadla dva moška. Ker sta jo podrla na tla, je začela kričati, moška pa je to tako razkurilo, da sta jo prete-pla. Po tem »slavnem dejanju« sta pobegnila, saj se je v bližnji niši prižgala luč. - 8. 10. je Igor P. iz Kamnika sporočil, da je njegov sosed To- ne M. po vsej verjetnosti pod vplivom alkohola, saj strelja z zračno puško na dvorišče, kjer se igrajo otroci. Na kraj so ne-mudoma odšli miličniki in strel-cu-amaterju proti potrdilu zase-gli orožje. - 16. 10. je vratar iz Stola TOZD Interier telefonično sporočil, da vrabci verjetno nišo edini, ki tega dne na polju ob tovarni kradejo koruzo. Miličniki so potrdili vratarjeve sume, saj so pri kraji zalotili Matijo Z. iz Duplice. Pri nadaljnjem zbira-nju obvestil pa so na dan prišle še druge nepravilnosti. Ugotovili so, da ima doma več predmetov (predvsem kmetijskih delov), za katere sumijo, da si jih je proti-pravno prilaščal v svoji delovni organizaciji. V hišni preiskavi so bili ti predmeti, vredni več kot 500 starih milijonov, zaseženi. - 22. 10. je Franc S. iz Kosiš prijavil, da mu je neznani stori-lec napravi! »medvedjo uslugo« s tem, ko mu je na avtomobilu. parkiranim pred domačo hišo, prerezal kratko gumijasto cev pri bencinskem rezervoarju. Iz njega je na tla steklo približno 30 litrov bencina, kar dokazuje, da storilec ni bil ravno »pri polni zavesti.« - 29. 10. so iz Alprema sporo-čili, da je tuđi pri njih nekdo sprt s poštenostjo. Pri razkladanju tovornjaka je namreč neznano kam izginil zaboj silikonskega kita, vreden 80.000 din. Storilec je kljub prizadevanju miličnikov, da bi ga našli - zaenkrat še ne-odkrit. - 11. 10. je Marija G. iz Zgor-njega Motnika sporočila, da ji je neznanec skozi streho vlomil v Kje so Lojzetove sledi? V nedeljo, 27. oktobra zjutraj, je odšel na Grintovec enaindvajsetletni Lojze Renko. iz Jablaninskega Laza 7, Šmartno pri Litiji, visok 175 cm, svetio kostanjevih las. Nosi sivo modro bundo, podobno vetrovki, dolge rjave zametne hlače, vojaške čevlje z gležnarji in rdeč nahrbtnik. Do danes se še ni vrnil domov...? Takšno obvestilo je prejela Postaja milice Kamnik v torek, 29. oktobra okrog dvajsete ure, in miličniki so začeli obveščati gorske reševalce. Zakaj so svojci reševalce obvestili sele tretji dan po odhodu Lojzeta v hribe? Kaj ga res ni nihče prej pogrešil? Kaj...? Bilo je oblačno in rahlo je rosilo. Iskati človeka o megli in trdi temi po Grintovcu je neučinkovito in tuđi tvegano. Z reševalci iz Kranja smo se dogovorili, da bomo z iskanjem pogrešanega pričeli v sredo, 30. oktobra ob petih zjutraj. Oni bodo pregledali severna pobočja od Kočne do Savinjskega sedla, mi pa vse pristope na vrhove z južne strani od Kočne do Skute. Rutinski dogovor za iskanje pogrešanega je bil opravljen. Odšel je od doma, ne da bi komu zaupal bolj natančno smer poti, za katero se je odločil. Neodgovornost enega je bila preložena na odgovornost gorskih reševalcev, organov za notranje zadeve, v breme družbe. Res je. Rešujemo brezplačno, toda tuđi neplačano delo nekaj stane. Trideset mož je bilo pripravljeno oditi v gore iskat sledi za pogrešanim. Odšli smo, v dežju in vetru, mrazu in megli. Zapustili smo trideset delovnih mest in delovne organizacije so nam opravičile izostanek. Hodili smo dvanajst ur po zasneženih in poledenelih vrhovih v dvomih, ali je pogre-šani sploh odšel na Grintovec. Kdo ve? Komu in kdaj je neodgovorni odgovoren? Težko in še ne rešeno vprašanje. Ni drago, če nič ne stane, še ceneje pa je, če neodgovornost plača družba. Do kdaj še? In kdo je družba? Mi vsi, odgovorni in neodgovorni. Že precej mokri smo se na Kokrškem sedlu razdelili v skupine, ki so bile med seboj povezane z radio zvezo, vodja reševanja pa s postajo milice v Kamniku. Začeli smo z iskanjem po vseh poteh, ki vodijo iz Kokrškega sedla na Kočno, Grintovec, Dolgi hrbet, Struco in Skuto. Vreme se je slabšalo in vrhovi so bili v oblakih. Ura je bila dvanajst. Bil sem vrh Grintovca in sprejemal poročila skupin iz sosednjih vrhov. Za pogrešanim ni bilo sledi. Padal je dež in pihal leden veter. Severno pobočje Grintovca je bilo zasneženo in hoja je bila precej nevarna. Tveganje je del plačila za.naše delo in odgovornost. Kdor tega ne sprejme, ne more biti gorski reševalec. Skupine so vsake pol ure na zvezi. Nič ni novega! Izpod severne stene Grintovca in Skute so se oglasili kranjski reševalci. Našli nišo nobenih sledi. Ura je tri popoldne in še vedno tavamo po megli. Mokri smo in premraženi. Bil je že čas, da iskanje zaključimo, do noči moramo biti v dolini. Kje so njegove zadnje sledi, je še vedno skrivnost. ČEHE GRILJC hišo in iz spalnice odnesel mo-ško uro in pulover, medtem ko denarja ni našel. Po bliskoviti akciji kamniških miličnikov je bil storilec kmalu odkrit. A. B. iz Kamnika je že dvakrat vlomil v to hišo, kar dokazuje njegovo posebno čustveno navezanost na ZG. Motnik in stanovanje Marije G. - 16. 10. Tuđi tatvina avtora-dia iz trgovine Posrednik zasluži omembo. Skupina moških se je zadrževala v njej in ogledovala razstavljene predmete, potem pa se zapletla v »strokoven« pogovor s prodajalcem. Eden od njih je med tem izmaknil radiokase-tofon, ocenjen na 34.000 dinarjev in mirno oašel iz trgovine, ostali pa po isti poti za njim. Da so delo »imenitno« opravili, dokazuje tuđi to, da je prodajalec Nejc S. tatvino opazil sele čez določen čas. Javni red in mir je bil največkrat kršen s pretepi med pivskimi tovariši, pa tuđi možje in žene so si pogosto skočili vlase. - 9. 10. se je na PM zglasil invalid Milan K. in prijavil sose-da Valentina K., ker ga je fizič-no napadel. V gostišču Pri Jurč-ku v Crni ga je namreč z moćnim -udarcem podrl na tla, kjer je obležal. Zdramila (ne pa tuđi ohladila) ga je sele mrzla voda, s katero so ga pohvali zaskrbljeni gostje. Ker spor med sosedoma še ni rešen, tuđi možnost nadalj-njega fizičnega obračunavanja ni izključena. - 17. 10. je Marija Š. iz Ko-mende sporočila, da pri njih na cesti leži voznik kolesa z motorjem in je mogoče, da ga bo kdo povozil. Miličniki so ugotovili, da je »zvezdica zaspanka« Anton P. iz Komende. Ni pa bil samo zaspan, ampak tuđi moćno vinjen, zato so ga s službenim avtomobilom odpeljali domov, kjer so ga sprejeli sorodniki. Kako ga bo sprejel sodnik za prekr-ške, borno pa še videli. - 27. 10. V mengeški gostilni Jalšovec je okrog 17. ure neznani gost razkazova) tujo revijo, se hvalil s svojim deviznim boga-stvom in kričal: »Heil Hitler!« Ostalim gostom njegovo obnašanje ni bilo všeč, zato so ga brez usmiljenja namahali; pozabili pa so ga zadržati, saj je še pred prihodom miličnikov pobegnil neznano kam. - 30. 10. Na PM je prišel Esad B. iz Kamnika in povedal, da ga je v Planinki brez vzroka med noge brcnila točajka. Miličnik se je skupaj z njim vrnil v lokal in tam izprašal še. točajko Manjo R., od katere je izvedel nasled-nje: gost je že vinjen prišel v lokal in zahteval dva konjaka, ki ju je seveda dobil . . . kljub opazni pijanosti. Zataknilo pa se je pri plačilu, saj Esad ni hotel plačati, ampak je raje udari! Manjo za uho. Ta mu ni hotela ostati dolžna, zato mu je udarec vrnila z nogo . . . med noge. Pred sodnikom za prekrške, kjer se bosta ponovno srečala, se menda ne bosta klofiitala in br-cala? Pretepali in prepirali so se gostje še v kavarni Veronika, gostilni Pri Čubru na Križu, v tuhinjski gostilni Baloh, Pri Kralju v Mostah in v bifejn Zelena Laguna. Prometne nezgode Tuđi število prometnih nezgod se je v oktobru povećalo, saj je bilo obravnavanih 13 nesreč s te-lesnimi poškodbami in (ali) več-jo materialno škodo kot 200.000 dinarjev in 31 nesreč z manjso materialno škodo in brez teles-nih poškodb. Številne nezgode so se zgodile zaradi premajhne varnostne raz-dalje med vozili in zaradi izsilje-vanja prednosti, zato ne bo odveć, će vozniki med vožnjo v zimskih mesecih pomislite kdaj tuđi na zmanjšano vidljivost in spolzko cesto. Kresničke nišo okras Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj s Postajo milice in združenjem šoferjev in avtomehanikov pripravil in izvedel akcijo, katere namen je bil - zagotoviti kar največjo varnost v prometu. Akcija je potekala 25. oktobra na celotnem območju občine Kamnik. V njej je sodelovalo 17 ljudi; razdelili so se v tri skupine, ki so nadzirale promet, oppzarjale na nepravilnosti v njem, težje prekrške pa so miličniki tuđi kazno-vali, čeprav to ni bil namen akcije. Želeli so predvsem opozarjati, ne le voznike motornih vozil, ampak vse udeležence v prometu, da bi dosledno upoštevaK cestno prometne predpise. Le tako se bo bistveno zmanjšalo števiio nezgod v prometu. Kontrola je zajela pešce, ki v večernih urah še vedno ne uporabljajo kresničke. Da o rumenih ruticah, ki jih morajo nositi mali šolarčki, sploh ne govorimo. Skoraj na prste obeh rok bi mogli prešteti tište pešce, ki so kresničko imeli. Vsak malo starejši občan namreč misli, da je ON ne potrebuje in da bi se s tem, če bi jo nosil, le izpostavljal posmehu. Kot zanimivost pa to: člani skupine, ki je prišla iz Komende, so povedali, da je tam kresničke (kljub pozni jeseni) moč pogosto opaziti. Preverjali so tuđi opremljenost koles, svet-lobne oznake na motornih vozilih, na kmetijskih traktorjih pa še opremljenost z varnostni-mi loki in kabinami. Tuđi tu rezultati nišo bili najbolj spodbudni, saj številna vozila nišo bila ustrezno opremljena. Naj navedemo le nekaj osnovnih pođatkov; pregledali so 172 osebnih vozil, od katerih jih kar 35 ni imelo ustreznih svetlobnih teles. Med desetimi pregledanim] to-vornimi avtomobili sta imela dva pomanjklliva svetlobna telesa. Oba pregledana avtobusa sta bila opremljena brezhibno, kar je vsekakor pohvalno, saj slišimo takšne in drugačne kritike na račun avtobusnega prometa, ki pa so vsaj včasih neupravičene. Pregledali so tuđi pet traktorjev in kar na treh ugotovili nepravilnosti, kot so vožnja brez luči, preveč naloženega tovora itn. Podobne napake so ugotovili tuđi pri pregledovanju motornih koles: od 41 pregledanih kolesarjev jih je 18 zaradi neustrezne opreme jeklenega konjička peš nadaljevalo pot. Zelo pomembno opozorilo vsem voznikom je bilo, da naj vodo v hladilniku zamenjajo s teko-čino, primerno za ta letni čas. Velik poudarek so dali tuđi varni vožnji traktorjev, ki je bila doslej vse prej kot to. Vamostni lok in kabina, ki se že dobi ta, pa naj bi v bodoče tuđi traktor naredila za varno vozilo. Avtomobtlisti problemov zaradi lokov in ka-bin nišo imeli, kot jih traktoristi nišo imeli zaradi prehitre vožnje in obrabljenih gum. Če bi vsi udeleženci v prometu upoštevali opozorila, ki so bila izrečena 25. oktobra, potem ne bi bile potrebne izrečene kazni. Zaradi hujših tehničnih pomanjkljivosti so bila odvzeta tri prometna dovoljenja, primeri pa predani sodnik u za prekrške. Še sedem drugih kršitev cestno prometnih predpisov je bilo predlaganih v postopek, denarno kazen pa so kar na licu mesta plaćali štirje vozniki. Pred-sednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Pristovnik je poudanl, da je bila ta akcija prostovoljna, se pravi, da so udeleženci žrtvovah' svoj prosti čas. Na žalost pa so udeleženci v tej in podobnih akcijah vedno isti, čeprav je to delo družbeno koristno. K sodelo-vanju v naslednji akciji bodo povabili še mehanika, ki bo z ustreznimi instrumenti lahko še popolneje preveril brezhibnost vozila. Npr. preverjanje tekočine in ustrezne nastavitve luči tokrat ni bilo možno, prihodnjič pa... bomo videli. Ob koncu akcije so bile izrečene tuđi kritične pripombe na račun cestnega podjetja, ki še ni povsod povleklo sredinskih oznak po cestah, čeprav je že skrajni čas za to. Prihajata namreč megla in sneg in ne bi smeli dovoliti, da se preglednost na cestah zmanjša še zaradi iz-bledelih oznak. Tuđi parkiranje v Kamniku ni urejeno, kar lahko vidimo vsi. Avtomobili stoje povsod, kjer je le malo prostora. Verjetno denarna kazen 1500 dinarjev ni pravo zdravilo, ki bi odpravilo napačno parkiranje v Kamniku, saj mesto nuj-no potrebuje večji parkirni prostor, odkar je prepovedano parkirati na Titovem trgu. Uradno so akcijo zaključili z opozorilom, naj se vsi, ki se vozijo in hodijo po kamniških cestah, drže predpisov in naj pazijo na tehnično urejenost vozila, kajti lc tako bodo pomagali izboljšati promet. Starši pa naj opozarjajo otro-ke na pravimo hojo v solo in na pravilno preč-kanje cestišča, v noćnih urah pa Se na kresničko. Ker se bodo še vedno našli posamezniki, ki jim navedenih priporočil ne bo mar, pa le no-vička, da bodo miličniki zoper nje ustrezno ukrepali... MATIC ROMŠAK - 3. 10. je voznik osebnega avtomobila Janez N. iz Domžal uprizarjal akrobacije na cesti iz Kamnika proti Motniku. V vaši Špitalič pa je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na dvorišče hiše št. 33, moćno zavri, preplašil nekaj kokoši, potem pa zapeljal mimo poti in treščil v tri metre globok jarek. Pri nesreći je zadobit pretres možganov in zlom lobanjskega dna, medtem ko je na vozilu za 50.000 dinarjev škode. - 7. 10. je na PM prišel Dušan R. iz Kamnika in povedal, da je pri gostilni Bevc podrl kolesar-ko. Miličniki so ugotovili, da je Alojzija M. iz Duplice iz neznanih vzrokov zavila levo, čez vo-zišče pred osebni avtomobil omenjenega voznika, ki kljub moćnemu zaviranju ni uspel pre-prečiti trčenja. Oba udeleženca sta jo odnesla brez poškodb, tuđi materialna škoda je bila minimalna; zaradi nepravilne vožnje pa sta bila predlagana v postopek. - Da se nesreće ne dogajajo le z avtomobili in motorji in da vzrok žanje ni vedno le vinje-nost, prevelika hitrost ali pre-majhna varnostna razdalja . . . dokazuje naslednji primer. Jana U. iz Tunjic je peljala svoje kolo po Medvedovi ulici, v križišcu s Tomšičevo pa je ne-previdno zaprla pot kolesarju Jožetu K. iz Kamnika, tako da je ta padel po vozišcu, si obtol-kel glavo in dobil hujši pretres možganov. Odpeljali so ga na zdravljenje v Ljubljano, zoper neprevidno tovarišico pa so napisali kazensko ovadbo. - 20. 10. je nezgodo povzročil rnotorist Valentin A., ki je neprevidno prehiteval avtomobil Ludvika H. iz Ljubljane. Z motornim kolesom je zadel v zadnji del avtomobila, pri tem izgubil oblast nad vozilom in grdo padel. V klinićnem centru, kamor je bil prepeljan, so ugotovili, da ima zlom leve ključnice, pretres možganov in odrgnine po kole- nu. Zadržali so ga na zdrav-ljenju. - 23. 10. "je bil na PM pripe-ljan mladoletni V. K. iz Domžal, ki je brez izpita vozil avto po cestah in pločnikih. Kasneje so ugotovili, da si je avto »sposo-dil« od očeta; seveda brez njegove vednosti. V takih primerih zelo prav priđe pčetova trda roka, zato srčno upamo, da sinek takšnih neumnosti ne bo već počel. Še preden naštejem aajdhelje izgubljenih stvari, pa dva »ocvir-ka« crne kronike. - 5. 10. je Marija P. iz Buć sporočila, da so otroci v omenje-ni vaši našli ročno bombo. Na srećo so bili tako prisebni, da so jo izročili staršem, ki so jo shra-nili do prihoda miličnikov. - 6. 10. se je miličnikom prišel potožit Edvard R. iz Ljubljane, ćeš da so ga prejšnji večer v Me- kinjah napadli otroci in mlajši mladolteniki. Pri tem je padel, se udaril, strgal pas pri ročni uri in . . . razbil steklenico z žga-njem. Miiičnika, ki sta z njim odšla na kraj nesreće, sta ugotovila še drugo, nedvomno pravil-nejšo razlago. Otroci so tovariša zafrkavali zaradi vinjenosti in dk-cak hoje, kar mu ni bilo všeč, saj se je zapodil za nji-tni . . . padel. . . in razbil steklenico. NAJDENO: Franc Potočnik iz Crne je na svojem pašniku našel tujo telico, ki jo je pripravljen vrniti lastniku. Konrad Vi-dic iz Komende je našel potovai-ko z oblačili in igraćami in jo prinese] na PM. David Urbanija iz Kamnika je na PM prinesel većjo SMB torbo, v kateri je bilo šotorsko krilo, odeja, nekaj ko-sov obleke in zdravstvena izkaz- Bica MATIC ROMŠAK Novosti v kamniški knjižnici Remec M.: Mana - Tehnička založba Slovenije 1985 Kako je bil resen svet - Tehniška založba Slovenije 1985 Pričevanja rabskih internirancev (1942-1943) - ĆZP Kmečki glas 1985 Moravec D.: Rad imam glasbo - Mladinska knjiga 1985 Moravec D.: Borštnik - Cankarjeva založba 1985 \ Stanič J.: Bijele pjege socializma - Globus 1985 Volfand i.: Iraška srečanja - Založba Borce 1985 Leskovec K.: Trenja I. del - Partizanska knjiga 1985 Konsalik H. G.: Zdravnik v Hongkongu - Založba Lipa 1985 Offe C: Družbena moč in politična oblast, Protislovja kapitali- stične demokracije - Delavska enotnost 1985 Poe A. E.: Krokar - Mladinska knjiga 1985 Modri trakec Lužiškosrbska pravljica - Mladinska knjiga 1985 Brest V.: Mala Marjetica in gozdni mož - Mladinska knjiga 1985 Bor Matej: Ropotalo in ptice - Mladinska knjiga 1985 Kvas S.: Haiku - Ljubljana, Krka 1985 Cerin Boris: Ćas, blaznost in blodnje - Ljubljana: samozaložba Merkač F. in Marija Jurič: O vaskem vsakdanu - Založba Drava 1984 Jarnik U.: Pripombe o germanizaicii Korožke - Celovec Založba Drava 1985 Taufer V.: Tercine za obtolćeno trobento - Mladinska kujica 1985 "^ Arah }.: Popoldanska obrt, Opravljanje gospodarskih dejavno-sti... - Delo - Gospodarski vestnik 1985 Novy L.: Pika-poka - Mladinska knjiga 1985 Požarna varnost, Novi predpisi s komentanem - Delo - Gospodarski vestnik 1985 16 KAMNIŠKI OBČAN / 18. NOVEMBRA 1985 Kategorizirani kamniški športniki V Jugoslaviji že vrsto let vtlja enotna kategorizacija športnikov. Namen te kategorizacije je, da lahko primerjamo in vrednotimo dose/ke športnikov v različnih športnih panogalt in jim tako tuđi pripišemo mesti), ki jim gre v odnosu do drugih. Drugače se kaj lahko dogodi, da preveć poveličujemo manjše uspehe, ker so nam bližji in jih bolje poznamo, velike nspehe pa /.anemarjamo in premalo cenimo, ker so nam rnanj znani in bolj oddaljeni. To napako preveč subjektivnega vrcd-notenja dosežkov naj bi kolikor toliko popravila enotna kategorizacija, ki ima izdelane kriterije za vrednotenje dosežkov v posameznem športu tuđi v primerjavi z drugimi. Pregled športnih dosežkov je narejen većkrat na leto, rezultati so objavljeni v uradnem listu ZTKJ, oziroma v TK-obve-stilih, ki so uradno glasilo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Razred, oziroma naziv ali status, ki ga določen športnik doseže na osnovi športnega rezultata, velja leto dni. V določenin primerih (izpolnitev kriterijev za nižji razred, služenje v JLA, daljša bolezen ali poškodba), se veljavnost razreda lahko tuđi podaljša. Mogoče pa je isti razred doseči tuđi večkrat, pač odvisno od športnih uspehov. V oktobrski številki TK-obvestil je bil objavljen spisek vseh trenutno kategoriziranih slovenskih športnikov. Kamniški športniki imajo v tem spisku 8 svojih predstavnikov: 1 v razredu zaslužnoga športnika Jugoslavije, 2 v mednarodnem razredu, 3 v zveznem razredu in 2 v perspektivnem razredu. V najvišjem, razredu zaslužnega športnika Jugoslavije, je alpinist BOJAN POLLAK, ki je ta naziv dosegel na osnovi svojih dosežkov doma in na tujem (Alpe, Himalaja) že za leto 1984. Ker pa je v letu 1984 izpolnil pogoje za dosego zveznega razreda, se mu je status podaljšal še za leto 1985. Podobno je tuđi z alpinistom JANEZOM BENKOVIČEM. ki je za leto 1984 dosegel mednarodni razred, a ker je bil tega leta v JLA- se mu jestatus podaljšal za leto 1985. Mednarodni razfed za leto 1985 je dosegel tuđi alpinist MARJAN KREGAR. Zvezni razred sta dosegla dva lokostrelca: BORIS JEMEC in DRAGAN DESNICA in strelec: MARJAN REPIČ. V razred perspektivnega športnika sta se pa uvrstila dva člana Odbojkarskega kluba Kamnik: GREGOR HRIBAR in JANEZ SLABAJNA. Če primerjamo letošnji spisek kategoriziranih kamniških športnikov s spiski zadnjih let, lahko ugotovimo, da glede na dosežene razrede daleč izstopa alpinizem, saj je doslej samo pri njem v Kamniku dosežen najvišji možni športni naziv v Jugoslaviji. Pa tuđi mednarodni razred, ražen v alpinizmu, v Kamniku v zadnjih treh letih v ostalih športih ni bil nikjer dosežen. Zelo solidno je tuđi strelstvo, ki se stalno pojavlja v zveznem razredu. Opaziti pa je tuđi kakovostni vzpon lokostrel-stva. Ostali športi, ki so v zadnjih treh letih dosegli zvezni, oziroma perspektivni razred, so še: cestnohitrostni motocikli-zem, odbojka, smučarski teki in biatlon. Občni zbor ŠŠD OŠ Fran Albreht Konec septembra snio se predstav-niki osmih razredov OŠ f rana Al-brehta /brali na ohčnem zboru ŠŠD. Zbor je otvori) tovariš Omerzu. Delegati so izvolili predsedstvo: za pred-sednika Jano Uoče var, za podpred-sednika Uitmjana Resanovića in za tajnika Tanjo Traven. Dnevni red je bil naslednji: 1. prisotnost po razre-dih, 2. volitve organov društva, 3. poročilo predsednika o dejavnosti SSD v šolskem letu 1984/85, 4. program dela ŠŠD in 5. razno. Sledilo je poročilo o dejavnosti ŠŠD v šolsk-cm letu 1984/85. Naše ŠŠD prav to leto praznujc 21. oblct-riieo obstoja. Ni mi treba naStevati, kaj smo učenci v teh letih dosegli na športnih področjih - samo pogled na naše vitrine dokazuje^ našo zavzctost in delavnosl v ŠŠD. Že peto leto za-nored smo nrejeli zlate plakete RC ŠŠD. Tuđi za šolsko leto 84/85 smo si na jesenskem občnem zboru zadali naloge na športnem področju. Tako smo tekmovali za najboljši športni razred v disciplinah: kros, rokomet, košarka, odbojka, med dvema ognjema, streljanje, orientacija, plesi, ritmična gimnastika in ućni uspeh. Odigrano je bilo približno 320 medrazrednih tc-kem. Tako vsako leto dobimo zma-govalca v tekmovanju za najboljši športni razred. Sodelovalo je 19 ra-zredov, od petega do osmega, toda vsi ne morejo biti prvi. Pri vseh teh tekmovanjih je pomembno, da sode-lujemo, se športno borimo in športno prenašaino zmage in poraze. Vrstni red tekmovanja za najboljši športni razred v šolskem letu 84/85 je bil naslednji: I. mesto 5a; 2. mesto 8c; 3-4. mesto 6c in 8b. Vsako leto se tuđi odločamo za najbolj vsestranske športnike v razrednih skupnostih. Razredna skup-nost bo predlagala in potrdila najbolj-šega športnika in šporlnico v šolskem letu 85/86. Posebna komisija je izbrala naj-boljše športnike na naši soli. To so: Šaša in Ksenija Lukan in Ivan Ma-radin. Razpisanih obćinskih tekmovanj nismo zanemarili. Na vsa tekmovanja smo se dodatno pripravljali in naše barve so zastopali le tišti učenci, ki so na šolskih tekmovanjih dosegli dobre rezultate. Glede na uvrstitve na ob-činskem tekmovanju so se naši učenci uvrstili na področna tekmovanja. V tem šolskem letu so našo solo zastopali učenci-ke v atletiki, gimnastiki. odbojki, rokometu in košarki. V atletiki še vedno prednjačijo sole, ki imajo urejene atletske pogoje. Imamo si- II. tek na Stari grad Atletski klub iz Kamnika je letos drugo leto zapored priredil in uspeš-no izvede! 4200 metrov dolg tek na Stari grad. Udeležba je bila kar šte-vilna; nastopilo je 65 tekmovalcev v sedmih slarostnih skupinah, v osmi pa so nastupali gojenci Zavoda za usposobljanje invalidne mladine iz Kamnika, ki so že pred časom izrazili željo, da bi aktivno sodelovali na tem teku. Najštevilnejša je bila tuđi letos kategorija članov, saj je v njej nastopilo 22 tekačev, med katerimi je bil tuđi zmagovalec in novi (stari, rekorder proge Franci Novak iz Kamnika) Stari rekord 16,27 minute je izbpljšal za 17 sekund. Med dekleti je bila daleč najhitrejša članice AK Kamnik, Tat-jana Smolnikar s časom 22,04 minute. Zanimivost tekmovanja je bila ra-čunalniška obdelava podatkov o tek-movalcih, kasneje pa rezultatov, saj je bila med startom in ciljem vzpo-stavljena radijska zveza, po kateri so na cilj prihajali »še vroči rezultati.« Tuđi nagrade so bile kar se da pri- Nogometna tekma na Korošici Ćeprav je v soboto zvečer snežilo in tuđi naslednji dan vreme ni bilo ravno idealno, so se v nedeljo, 20, oktobra, na Korošici zbrali alpinisti iz dežele Kranjske in dežele Štajerske, da se pomerijo, tako rekoč na koncu plezal-ne sezone, še v nogometu in tako nadaljujejo že nekajletno tradicijo. Igrišče je bila velika ravnica pred Koc-bekovim domom, gola so bili štirje koli, tribune pa pobočja, ki se dvigajo nad ravnico in lahko sprejemejo več kct sto tisoč gledalcev. Teh pa Se zda-leč ni bilo toliko, saj je velika razlika, če se na ogled tekme in sprostitev strasti lahko pelješ z avtomobilom, ali pa moraš kakih pet ur riniti v breg, pa čeprav na ogled nogometne tekme na najvišji ravni v Jugoslaviji. Tako sta se obe moštvi ob skromni podpori navi-jačev srfno borili in brcali predvsem žogo proti nasprotnikovemu golu. Pri tem so bili uspešnejši predstavnici dežele Kranjske, ki so tekmo odločili sebi v prid z rezultatom 2:1 BOJČ cer lepo dvorano, loda žal nimamo pogojev za atletske veščine. Će bi imeli ob soli tuđi atletsko stezo, sem prepričana, da bi čez nekaj let tuđi v teh disciplinah dosegli vidnejše rezultate. Gimnastična zveza Slovenije je organizirala tekmovanja v gimnastiki. Tu sta naši dve ekipi dosegli zelo dobri uvrstitvi. Ponosni smo na učenca Ivana Maradtna. ki je postal republi-ški prvuk v gimnasliki. Želimo si, da bi takih učencev bilo še nekaj na naši soli. V tekmovanju za najboljšega at-leta-injo v občini Kamnik so se prijavili tuđi naši učenci in res uspešno nastopili. Vrstni red je bil naslednji: dekleta 5., 6. razred - 1, Lucija Pre-šeren,'2. Barbara Kemprle. 3. Vera Puketa; dekleta 7., 8. razred - 1. Ne-gica Milović, 2. Šaša Lukan, 3. Neli Brelih. V tekmovanju za najboljšega športnika občine Kamnik so bili dosežem naslednji rezultati: dekleta - 1. Šaša Lukan, 2. Neli Brelih, 3. Negica Milovič; fantje - 1. Ivan Maradin, 6. Jure Windšnurer, 7. Boštjan Fišer. Tuđi letos borno preverjali svoje te-lesne zmogljivosti v medrazrednih tekmovanjih za naj ... športni razred. Udeležili se borno tuđi republi-škega tekmovnaja za najboljše ŠŠD. Veseli smo, da smo že peto leto osvojili zlato plaketo. Zato se borno tuđi letos potrudili in dokazali, da sodimo po organiziranosti v najožji krog v republiki. Nadaljevali borno tuđi s športno značko III. Svoje sposobnosti borno preverjali tako, da bomo opravljene naloge iz petih in šestih razredov nagrajevali z 'brpnasto značko, sedme razrede s srebrno in osme z zlato značko. Preden smo zbor zaključili, smo iz-brali delegacijo, ki je odnesla na grob tovariša Slavka Ferbežarja cvetje. Slavko Ferbežar je bil ravnatelj naše sole in zelo zaslužen, da se je šport na naši soli toliko razvil. JANA HOĆEVAR Pripravljeni na zimsko sezono Smučarji tekači, člani SK Kamnik, so bili to poletje oziroma v »suhi sezoni« izredno marljivi. Poleg rednih vsakodnevnih treningov so se udeleževali tuđi tekmovanj. Tako so se udeležili 23 tekmovalrio rekreativnih tek-umovanj in treh suhih biatlo-nov. Na vseh tekmovanjih so posegali po vidnih uvrstitvah v vseh kategorijah, od pi-onirjev do članov. Tako so na teh tekmovanjih dosegli kar 51 uvrstitev med prvih pet, kar je vsekakor lep uspeh. Posebno uspešni so bili na suhih biatlonih, saj so osvojili 7 prvih 6 drugih in 5 tretjih mest. Posebno velik kakovosten korak so letos naredili pionirji in mladinci, saj so na raznih tekmovanjih vedno osvajali medalje, njihovi uspehi pa so dober znak za zimo, zato vsi upamo, da bodo te rezultate potrdili. Na tekmovanjih, kjer točkujejo tuđi ekipni nastop, smo se vedno uvrstili do petega me-sta. Pri tem naj omenim, da smo se vseh tekmovanj udeležili v več kategorijah; na tekmovanja bi odhajali še bolj polnoštevilni, pa smo morali zaradi pomanjkanja denarja krčiti število tekmo- valcev. Treningi so bili redni, tuđi med šolskimi počitnica-mi. Člani, mladinci in mla-dinke, so skupaj trenirali tri-krat tedensko, pionirji in pionirke pa dvakrat tedensko. Prav vsi tekmovalci so Je sami trenirali po programih in za ponazoritev naj omenim, da imajo nekateri letos pre-tećenih že več kot 5000 kilo-metrov. Spomladi je začela delati komisija za množičnost, ki s svojim delom veliko prispeva k boljšemu in celovitejšemu delu sekcije. Komisija za množičnost je pripravila tuđi tri Cooperjeve teste na Stadionu prijateljstva in akcijo Na teku se dobimo, ki pa še tra-ja in naj bi potekala tuđi vso zimo. Poleg tega je sekcija septembra organizirala tuđi »MEDNARODNI SUHI BIATLON«, ki je zelo uspel in naj bi posta) tradicionalen. Tekači upajo, da bodo uresnićili vse nacrte in naloge, ki so si jih zadali za pri-hodnje leto, upajo pa tuđi, da jim bo občinska ZTKO v prihodnje namenila več pozornosti. DUŠAN OREHEK Komunalno podjetje Kamnik Obvešča občane, ki so zajeti v odvoz smeti in odpadkov na petek, da bomo zaradi praznika, 29. november, odvažali smeti v četrtek, 28. novembra 1985 Letošnji pokal Kamnika ekipi SCT iz Ljubljane* Vsakoletno tradicionalno tekmova-nje v kegljanju za pokal Kamnika zbuja vedno več zanimanja med ljubitelji kegljaškega športa v Kamniku. Tekmovanja od 22. do 26. oktobra na kegljišču Planika v Kairlniku se je udeležilo osem moških in sedem ženskih ekip. Dosegli so naslednje rezultate: vlačne, čeprav je bila štartnina le simbolična (100 dinarjev). Kamniške de-lovne organizacije so namreč spet po-skrbele, da nihče od 65 tekmovalcev ni zapustil prizorišča brez praktične nagrade. Najhitreši in najpočasnejši tekmovalec in najhitrejša tekmovalka pa so bili še posebno nagrajeni. Med nagrade lahko štejemo še lično izdelane medalje, ki so jih prejeli najboljši trije v vsaki kategoriji. Rezultati: Pionirke - 1. Nataša Hribar SK Kamnik, 2. Jurka Batagel ŠŠD Čaven, 3. Brigita Sanabor AK Kamnik Pionirji - 1. Tomaž Lovrić AK Domžale, 2. Rok Petrnel AK Olim.. 3. Sebastjan Teli AK Olim. 4. Marko Uršič AK Kamnik, 7. Klemen Mali SK Kamnik, 8. Damjan Zdovc AK Kamnik, 10. Tomo Uršić SK Kamnik Mlariinkc - 1. Ksenija Smolnikar SK Kamnik Mladinci - 1. Primož Golob AK Olim., 2. Tomaž Dernovšek ŽAK Ljubljana, 3. Metod Močnik SK Kamnik. 4. Rajko Novak SK Kamnik, 5. Tomo Golob SK Kamnik, 10. Alan Sakulac AK Kamnik Članice - 1. Tatjana Smolnikar AK Kamnik, 2. Adi Antonin AK Kamnik, 3. Ika Bregar SK Jezersko Clani - 1. Franci Novak AK Olim., 2. Franc Teraž AK Olim, 3. Martin Kavka AK Olim., 4. Lađo Urh AK Kamnik, 5. Ivan Urh AK Kamnik, 6. Janez Škorjanc AK Olim., 7. Marko Rokavec AK Kamnik, 8. Stane Lam-prečnik AK Crna, 9. Milan Sedušak SK Kamnik, 10. Stane Čufer ŠŠD Čaven Veteranke - 1. Helena Žigon ŠD Ježića, 2. Majda Hočevar Avtomon-taža, 3. Terezija Geč Podutik Veterani - 1. Janez Kalan TVD Partizan Šk. Loka, 2. Milan Vidmar AK Domžale, 3. Janez Gabroviek Partizan Vrhnika, 6. Silvo Magvar, 7. Franc Vengust AK Kamnik Invalidi - 1. Jože Švigelj ZUIM, 2. Tone Štih ZUIM, 3. Branko Sinič ZUIM Po zaključni slovenosti so si tekmovalci, polni lepih vtisov o prireditvi in prekrasnom vremenu obljubili, da se prihodnje leto v še večjem številu spet srečajo na teku na Stari grad. Tekmovalci obljubljajo rekordno udeležbo, Kamničani brezhibno organizacijo; kako bo v resnici bomo pa videli. MATIC ROlVfŠAK Smučanje v Kaunertalu Mi, mladi kamniški smučarji, tekmovalci SK Kamnik, smo si po tolikih mese-cih »snežne suše« spet zaže-leli snega; pa smo jo mahnili kar v Avstrijo in to zelo visoko v gore v Kaunertal, kar 300 m višje od našega Triglava. Deset ur dolga vožnja je utrujajoča, a zanimiva, čeprav smo se vozili v zelo starem kombiju. Naši trenerji so pravi čarovniki, da pripra-vijo kombi tako dobro, da zmore te razdalje in visoke vzpone. No, to ne bi bilo nič po-sebnega, saj se tja večkrat podamo, ko v naših gorah ni poleti pravega snega. Zanimivo je bilo predvsem to, da smo se na zadnjem od takih treningov znašli v zelo pisani družbi. Lahko si mislite, kako smo od navdušenja žareli, ko smo si podajali sidra vlečnic s ta-kimi »kalibri« kot so Wen-zel, Fromelt, Franko, Cer-kovnik in druga znana imena smučarskega cirkusa. Kot sa-motar pa je, tuđi v blizini, po svoji progi smučal nihče drug kot Mare Girardelli Vsi so z nami prijetno kle-petali, nas vzpodbujali naj tr- do treniramo, pa bodo rezultati. Videli smo jih »na delu«, kar je čisto drugače kot po televiziji. Nekateri od njih, ki so že starejši tekmovalci, bodo prešli med profesionalce, kar pa pri smučanju ni tako donosno kot pri nekate-rih drugih športih. Povedali so nam, da profesionalci v glavnem tekmujejo na kraj-ših progah in pretežno v pa-ralelnem slalomu, ki ima tuđi več dolgih skokov. Poleg tega se v Kaunertalu srečamo tuđi z našimi zdom-ci, ki nam potem vrnejo obisk na Veliki Planini. MARK S. Odlični dosežki kamniških strelcev a) moške ekipe: 1. Gradiš Ljubljana 4936 kegljev, 2. Tekstil-Slovan Ljubljana 4894 kegljev, 3. SCT Ljubljana 4836 kegljev, 4. KK Krško 4792 kegljev, 5. KK Kamnik I. 4713 kegljev, 6. Tekstina Aj-dovščina 4694 kegljev, 7. KK Domžale 4659 kegljev, 8. KK Kamnik II. 4539 kegljev b) ženske ekipe 1. KK Eta Kamnik 2295 kegljev, 2. SCT Ljubljana 2205 kegljev, 3, Tekstina Ajdovščina 2187 kegljev, 4. KK Krško 2146 kegljev, 5. KK Triglav Kranj 2110 kegljev, 6.Gradiš Ljubljana 2071 kegljev, 7. Tekstil-Slovan Ljubljana 2067 kegljev c) Skupna razvrstitev (moške in ženske ekipe) . 1. SCT Ljubljana 7041 kegljev, 2. KK Kamnik 7008 kegljev, 3. Gradiš Ljubljana 7007 kegljev, 4. Tekstil-Slovan Ljubljana 6961 kegljev, 5, KK Krško 6938 kegljev, 6.Tekstil Ajdovšćina 6881 kegljev Prchodni pokal je prvič osvojila ekipa SCT iz Ljubljane. Do sedaj so od leta 1979 dalje vedno zmagovali tekmovalci in tekmovalke Gradisa iz Ljubljane. Tokrat se je zelo dobro uvrstila ekipa Kamnika, ki je dosegla drugo mesto, med članicami pa so Kamničanke prvič dosegle zmagovito prvo mesto. Med člani so bifi najuspešnejši: 1. Bizjak, Gradiš iz Ljubljane 871 kegljev, 2. Prelec. KK Krško 854 kegljev, 3. Csek, Tekstil Ajdovščina 847 kegljev Med članicami pa so bile najuspeš-rejše: 1. Štefka Flerin, KK Eta Kamnik 405 kegljev, 2. Veronika Osolin, KK Eta Kamnik 400 kegljev, 3. Majda Bele, SCT Ljubljana 398 kegljev STANE SIMŠIČ Po izvedenem občinskem tekmovanju, udeležile so se ga štiri ekipe, so strelci Kamnika nastopili na republi-škem tekmovanju za pokal Maršala Tita. Zavzete priprave so se obresto-vale. Med 27 nastopajočimi ekipami iz vse Slovenije so naši premočno zma-gali in osvojili republiški pokal Maršala Tita. Zveznega tekmovanja se lahko ude-leži najboljša ekipa iz republike ali pokrajine. Le če se zmagovalna ekipa iz kakršnega koli razloga ne more udeležiti, se lahko udeleži druga najboljša ekipa. Tako je lani nastopila naša ekipa namesto SD Rajko Skapin iz Ljubljane. Organizacija letpšnjega tekmovanja je bila zaupana strelski družini v DO Alkaloid Skopje. Na to tekmovanje smo se Kamničani še posebno zavzeto pripravljali, za-vedajoč se odgovornosti, saj smo zastopali republiko, v kateri je strelstvo v zadnjih letih po rezultatih napredovalo. Povedati moram, da smo takoj po prihodu v Skopje odšli na strelišče in opravili še zadnji trening in posku-šali odstraniti vse možne faktorje, ki bi lahko ogrožali našo zmago. Videli smo na delu ekipe iz drugih republik s številnim in odličnim strokovnim spremstvom. Ko sem opazoval njiho- ve zadetke na treningu, mi je bilo nemalo tesno pri srcu. Streljali so strelci, ki so bili že na olimpiadah in svetovnih prvenstvih. Njihovi vodilni slrokovnjaki pa tuđi znajo priskrbeti najboljše naboje pri domaćih proizva-jalcih. Toda naši vrli fantje so ostali hladni, obvladujoči in zavzeto so posegli v boj. Kakor otipajoče v začetku, iz boljšega povprečja so prihajali iz serije v serijo z večjim rezultatom, proti koncu v pravi finale, puške so odlagali in padali so center za centrom. Po prvih dveh strelcih smo se borili za četrto mesto, na koncu tekmovanja pa smo pristali na odličnem drugem me-stu. Po dogovoru smo se odločili, da sta v prvi grupi nastopila Roman Ra-dej in Franc Zore, kar nam je tuđi taktično ustrezalo, v drugi grupi pa sta nastopiia Janez Podgornik in Marjan Repič. Rezultati, ki so jih dosegli naši strelci spričo skromne opreme, so zbudili pri strelskih strokovnjakih pravo spoštovanjc. Le z malo več sreče bi tuđi zmagali. Ekipni rezultat na repu-bliškem tekmovanju so popravili za 44 krogov. Končni vrstni red ekip pa je: 1. Mladost Zagreb 2171 krogov, 2. Kamnik 2155,3. M. V. Vučo Sarajevo 2152,4. »Niš 1881« 2134,5. Novi Sad 2126, 6. Nikšič 2121,7. Kosovo 2057 in 8. mesto Kavadarci 1990 krogov. Poudariti moram, daje bila letošnja organizacija in izvedba tekmovanja res odlično izpeljana, lahko trdim najboljše do sedaj. Strelska družina in DO Alkaloid Skopje zaslužita vse priznanje. Otvoritev je bila izvedena s kulturnim programom v navzočnosti predstavnikov vseh družbenopolitič-nih organov in organizacij. Med samim tekmovanjem je bil sprejem za vodje ekip. Po zaključnem tekmovanju je bila slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. Ob sveča-nem kosilu in prijetni narodnozabavni glasbi so se udeleženci spoznavali in zaplesali kolo. Že ob prihodu na že-lezniško postajo Skopje so nas pred-stavniki DO Alkaloid pričakali in nas toplo sprejeli, tako so nas od prvega prijetnega vtfta do slovesa prijetno presenečali s pozornostjo, da smo se počutili kot zmagovalci, čeprav smo bili le drugi. Makedonce že dolgo ce-nim kot prizadeven narod, do zadnjega srečanja pa Je bolj. Da smo v Skopju lahko nastopili, smo dolžni zahvalo za pomoč DO Stol, Titan, Alprem, Utok, KIK, Zar-ja, Gozdarstvo TOK in Ljubljanska banka. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gla-dek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Stro-kovna sodelavka Vera Mejać. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in foto-grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.