ŽE DANES MORAMO MISLITI NA JUTRI
Prebtvalci Ljubljane se vse bolj zavedajo, da je tudi skrb za varstvo in izboijšanje okolja njihova vsakodnevna naloga. V endar pa ta skrb še ni postala seslavni del našega razvoja, gospodar|eiqa in družbenogospo-darskih odnosov. Prav vprašai^e, kako ohraniti zdravo in čisto okolje, pa je ena pomembnejših sestavin razvoja našega mesla. Tako je bilo tudi rečeno na »iskovni konferenci. ki jo je pred S. junijem, svetovnim dnevom varstva okolja, glede uresničevanja dokumentov in nalog s po-dročja varovanja in izboljšanja okolja v Ljubljani, sklical podpredsed-nik m«stne skupščine Niko Lukež.                                                    M
V preteklosti smose do marsikaterih pojavov s tega področja obnaB šali mačehovsko, v zadnjih štirih letih pa je mestna skupščina sprejela vrsto ukrepov. ki naj pospešijo prizadevanjaza varovanje našega oke^ Ija. V planskih dokumentih za prihodnja leta je ta problem obravnavai z vseh vidikov. Rezultati prizadevanj sože vidni, saj med drugim u lefll v lelo uspešneje poteka tudi vsakoletna akcija za čisto in zeleno Ljub-Ijano. Domala ni več krajevne skupnosti, ki ne bi sodelovala v njej.
Za prihodnje pa bo najpomembnejše usklajeno prostorsko planira-nje. Od njega je namrcč odvisno. kako bomozavarovali dobre kmetij-ske površine, določili zemljišča za gradnjo in rekreativne površine, kakšno vodo bomo pili in kakšen bozrak, ki ga bomo dihali. Vse tnpa jc najlažje zagotoviti s preventivnim delovanjem. Zato bi bilo prav, dB ob načrtovanju novih stanovanjskih sosesk predvidimo prav vse, tujH prostor, kjer naj bi stali kontejnerji za smeti, obračališča za smetarsllH vozila in drugo. Danes urbanisti še ne ravnajo vedno tako.              B
V  naslednjem srednjeročnem obdobju bo treba v Ljubljani poiskati nova črpališča za pitno vodo. zgraditi primerno kanalizacijsko omrežje. ki naj zaščiti vodne vire. načrtovana pa je tudi ceniralna čistilna na-prava v Zalogu. ki naj bi bila narejena do leta 1990. Ceprav je onesna-ženost zraka v Ljubljani manj pereča od varovanja podtalnice in ixlla-ganja odpadkov, pa je za prebivalce naše občine, ki stanujejo v blokih blizu Toplarne, prav to največja nadloga. Medtem ko so v šišenski To-plarni med drugimi ukrepi tudi povišali dimnik. v neugodnih vremen-skih razmerah lahko kurijo tudi s plinom, ki manj onesnažuje ozračje, so v moščanski Toplarni vsi ti ukrepi šele predvideni. Odvisni so na-tnreč od gradnje tretjega bloka, tako da je izboljšanje pričakovati šele čez dve leti.
Toda če bi res dosledno uresničevali vse, kar smo glede varovanja okolja znpisali in sklenili, potem do marsikatere težave sploh ne bi priš-lo. Tojotrjuie tudi primer, ki ga je povedal eden od navzočih inšpek-torjev. Sker ni iz naše občine, prav lahko pa bi se zgodil tudi pri nas. Nanaša se na gradnjo nove Prešernove ceste. za katero je KS Gradišče dala sa^asje, ker je investitor obljubil, da bo zgradil tudi zaščito proti brupu. Prešernova cesta je zdaj zgrajena že dve leti. protihrupne zaščite pa še ni. Investitor se izgovarja, da taka zaščita ni gospodarna. Toda ali to lahko rečemo, kadar gre za človeka?!
DARJA JUVAN