164
Književnost Geografski vestnik 88-2, 2016
re lief ne značil no sti gozd no gos po dar skih enot, značil no sti gozd nih se sto jev, pre poz na va jo vr ho ve dre -
ves, obe ta jo pa si tudi, da bodo z nje go vo po močjo bolj na tančno za ri so va li gozd ne pro met ni ce. Li dar ske
po dat ke so »vzlju bi li« še ar heo lo gi. Be nja min Štu lar in Edi sa Lozi ć vi di ta nji ho vo upo rab nost tako pri
in ter pre ta ci ji ar heo loške de diščine, kot pri od ločit vah o nji ho vem ohra nja nju in va ro va nju.
Za ni mi va sta pris pev ka o po kra jin skih vročih in mrz lih točkah v Slo ve ni ji av tor jev Mau ra Hr va -
ti na, Dra ga Per ka in Roka Ci gliča. Naj več vročih točk, ob močij z vi so ko po kra jin sko raz no li kost jo, se
na ha ja v alp ski Slo ve ni ji. Mrz le točke, ob močja z niz ko po kra jin sko raz no li kost jo, pa so, kot kaže, doma
v di nar ski Slo ve ni ji. Iz po sta vi ti ve lja še »neo bičajen« GIS pris pe vek Blaža Re pe ta. Kot oboževa lec Fran -
ka Zappe se je lo til iz geo graf ske ga vi di ka pre cej ino va tiv ne ga preučeva nja be se dil nje go vih pe smi. Poj mom
v nje go vih be se di lih je do ločil geo graf sko lo ka ci jo. Pri delu je na le tel na ne ma lo težav, saj ni bilo tre -
ba geo lo ci ra ti le države, me sta in uli ce, tem več tudi re sta vra ci je, bare, žup ni je, do mišljij ske kra je in kra je,
ki da nes ne ob sta ja jo več ali pa za njih vedo le lo kal ni pre bi val ci. Re zul tat je ob sežna in raz no li ka kar -
to graf ska pred sta vi tev ome nje nih lo ka cij, ki bodo umet ni ko vim oboževal cem lah ko služila kot za ni miv
vir in for ma cij.
Knji ga skrat ka po nu ja ogrom no za ni mi vih pris pev kov s po dročja rabe geo graf skih in for ma cij skih
si ste mov in pred stav lja bo di si me to dični pri po moček, idej no iz ho dišče za ra zi sko va nje ali po glob lje -
no bra nje o no vih spoz na njih v ge oin for ma cij ski zna no sti.
Va bi mo vas, da si knji go og le da te v ti ska ni ali jo pre li sta te v di gi tal ni ob li ki. Sled nja je v ce lo ti do -
stop na na splet ni stra ni: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1364. Več o os ta lih knji gah iz knjižne zbir ke pa naj de te
na splet nem na slo vu: http://giam.zrc-sazu.si/sl/pub li ka ci je/gis-v-slo ve ni ji, kjer so med dru gim v ce lo ti
do stop ne elek tron ske knji ge od osme šte vil ke na prej.
Pe ter Ku mer
franc Per ko:
Od ogo le le ga do gozd natega kra sa: po goz do va nje kra sa
Ljub lja na 2016: Zve za goz dar skih društev Slo ve ni je, Goz dar ska za ložba, Ju tro, 269 stra ni,
ISBN 978-961-6142-28-1
V mo no gra fi ji Odogolelegadogozdnategakrasa, ki je izšla pri Gozdar ski za ložbi in za ložbi Ju tro, je
na tančno in ce lo vi to obrav na van pre hod Kra sa iz go ličave v gozd no po kra ji no. Njen av tor je mag. Franc
Per ko, ki je stro kov ni jav no sti poz nan pred vsem kot dol go let ni ured nik re vi je Goz dar ski vest nik. Opis
do ga janj po vezan s po goz do va njem od prve po lo vi ce 19. sto let ja da lje te me lji pred vsem na preučeva -
nju zgo do vin skih virov, a pri tem iz pušča ne ka te ra ob sto ječa sin tez na dela (na pri mer pris pe vek z na slo vom
Odgozdadogozdaalikjejegoli,kamnitiKras?, ki je bil leta 2015 ob jav ljen v re vi ji Kro ni ka). Ugo tav -
lja, da je šlo pri po goz do va nju za uni ka ten in v mno gih po gle dih tudi pio nir ski pro jekt. V naj večji meri
gre za slu go za na sta nek kam ni te in ska lo vi te po kra ji ne pri pi sa ti pre ti ra ni paši s ka te ro so si Kraševci
zago tav lja li preživet je. Ker je tako pu sto po kra ji no še do dat no pri za de la sončna pri pe ka in or kan ska
bur ja, so bili prvi po sku si po goz do va nja, od ka te rih mi ne va več kot sto let je in pol, neus pešni. Kot na -
va ja av tor, so se mo ra li bo ta ni ki in gozd ni de lav ci proble ma lo ti ti zelo si ste ma tično in z ogrom nim vložkom
zna nja, zato opi su je po goz di tev kot »… veliktehničniinsocialno-ekonomskizalogaj…«.
Bral cu ni po vsem ja sno na ka te ro ob močje se štu di ja na naša. Med tem ko se pri pov ze ma nju vi rov
večino ma po jav lja beseda Kras, ki (pi sa na z ve li ko začet ni co) oz načuje ime pla no te nad Tržaškim za -
li vom, av tor trdi, da delo za je ma širše ob močje. Čeprav be se da kras (pi sa na z malo začet ni co) oz načuje
tip po kra ji ne, ki jo naj de mo tudi drug je po sve tu, av tor trdi, da naj bi za goz dar je oz načeva la ti sto ap -
nenčasto ob močje v Slo ve ni ji, kjer je bil gozd v pre te klo sti v večji meri uničen. Ven dar to se je do ga ja lo
tudi dru god po Slo ve ni ji.
165
Geografski vestnik 88-2, 2016 Književnost
Slika:Knjigajebilapremiernopredstavljenanaotvoritvirazstave»GozdoviKranjskeindustrijskedružbe«
nasedežuZavodazagozdoveSlovenije.Prireditevjepotekalav okviruTednagozdovmaja2016.
PE
TE
R
K
U
M
ER
166
Književnost Geografski vestnik 88-2, 2016
Prvi del mo no gra fi je pred stav lja pre gled zo oan tro po ge ne ga vpli va pri uničenje goz da na Krasu. V njem
se pos ve ti vprašanju komu ve lja za slu ga za po goz do va nje Kra sa s črnim bo rom. Šele upo ra ba te dre -
ve sne vr ste je na mreč obro di la prve sa do ve, saj dru gim, bolj av toh to nim vr stam, osi ro mašen te ren ni
več us tre zal. Meni, da se goz dar je ma Jo se fu Res slu in Jožefu Kol ler ju da nes pri pi su je jo pre ve li ke za -
slu ge pri poz na va nju pri mer no sti črne ga bora za po goz do va nje Kra sa. Med tem ko je nju na vlo ga pri
po goz do va nju si cer ve li ka, av tor iz po stav lja dva dru ga, manj zna na po bud ni ka po goz do va nja, to sta
Do menico Ros set ti in Bar to lo meo Bia so let to. Av tor pou dar ja, da gre raz log za za stoj pri po goz do va -
nju v prvi po lo vi ci 20. sto let ja is ka ti v obeh sve tov nih voj nah in ita li jan ski za sed bi. Raz voj goz dar ske
zna no sti po dru gi sve tov ni voj ni je vpli val na po nov no obudi tev po goz do va nja, čeprav se je kma lu poja -
vi lo spoz na nje, da to početje ni več po treb no, saj se je gozd po Kra su začel širi ti sam. Av tor ta ko le opiše
to »ro man tično« fazo: »…Poletu1960jegozdosvajalnekočženjemupripadajočepovršine,opuščene
pašnike,patuditravnike.Izborovihnasadovsejev okolicoponaravnipotiširilbor,nadrugistranipa
soopuščenepovršineosvajalelistnategrmovneindrevesnevrste…«.
Kdo je to rej naj bolj za služen za vr ni tev goz da na Kras? Kot ugo tav lja av tor v sklepu, je to so do ben
Kraševec, ki je opu stil kme to va nje in pašo, začel služiti kruh v nek me tij skem po kli cu in se izselil v me -
sto.
Da nes se zdi, kot da je gozd za do mačine na Kra su ne po treb na nad lo ga, saj ga ne sma tra jo za del
kme ti je kot je to značilno drug je po Slo ve ni ji. Po leg tega dre ve sa ne do se ga jo di men zij, ki bi za go tav -
lja le do no snost gos po dar je nja z goz dom.
Per ko va mo no gra fi ja po nu ja do ber vpo gled v raz lične faze vračanja goz da na Kras. Na lo ga bo dočih
ra zi sko val cev pa je, da se tru di jo is ka ti način, kako bi no vo dob ni prebi val ci (tudi ti sti, ki so se iz ur ba -
nih sre dišč tja pre se li li v is ka nju miru in na rav ne le po te) gozd na Kra su pre poz na li kot iz je men na rav ni
vir za čigar vr ni tev si je pri za de va lo kar ne kaj ge ne ra cij.
Pe ter Ku mer
An drej Ban delj, Jože Mi he lič, Jer nej Zupančič:
Za mej ska Ko roška
Vod ni ki Ljub ljan ske ga geo graf ske ga društva
Ljub lja na 2016: Ljub ljan sko geo graf sko društvo, Za ložba ZRC, 213 stra ni, ISBN 978-961-254-937-4
Ljub ljan sko geo graf sko društvo 32 let od svo je us ta no vitve ohra nja po slans tvo in s svo ji mi so delav -
ci iz va ja vr sto de jav no sti s ci ljem šir je nja in po pu la ri za ci je geo gra fi je med vso zain te re si ra no jav nost jo.
Iz ved ba ek skur zij je naj sta rejša društve na de jav nost, ki jo sko raj vsa ko leto pos pre mi iz da ja no ve ga
vodnika. Društvo skrb no iz be re vod ni ka, ki pri pra vi stro kov no pod ko van in pr vo vr sten pro gram ter
stro kov no po ročilo, ki služi kot pod la ga knjižnemu vod ni ku.
Knjižni vod nik Za mej ska Ko roška je na stal po se ri ji de ve tih te mat skih ek skur zij iz ve de nih med apri -
lom 2013 in sep tem brom 2015. Ek skur zi je so vo di li An drej Ban delj, Jože Mihelič in Jer nej Zu pančič.
Kot je na ve de no v pred go vo ru, so bili nji ho vi av to bu si po vsem za se de ni za ra di česar so ek skur zi je ohra -
ni le slo ves društve nih us pešnic. Po sa mez na po glav ja, ki jih je ure dil Dra go Klad nik, sle di jo uni for mi ra ni
za sno vi, ki vse bu je uvodno po glav je z os nov nim geo graf skim in zgo do vin skim ori som obrav na va ne -
ga ob močja, ter po drob nejši opis po sa mez nih lo ka cij, ki so bile na pro gra mu ek skur zi je. Po seb na od li ka
vod ni ka so iz vrst ne kar to graf ske pred sta vi tve po kra ji ne, ki jih je pri pra vi la Tanja Koželj. Ele men ti, ki
naj bolj pri teg ne jo k bra nju, pa so fo to gra fi je, ki so jih v večji meri pris pe va li ude leženci.
Ob močje, ki ga obrav na va vod nik, pred stav lja osred nji del slo ven ske ga za mejs tva v Av stri ji. Bo gato
be se di lo, ki so ga pri pra vi li av tor ji, priča o iz jem ni na rav ni, zgo do vin ski in kul tur ni de diščini. Rdeča
nit vod ni ka so sle do vi slo ven ske ga et ničnega ob močja, ki se je pod pri ti skom ger ma ni za ci je sko zi zgo -
do vi no po mi ka lo pro ti jugu.