feštuina plačana < gotovini.
ŠTEV. 5.
V LJUBLJANI, sobota, 7. januarja 1328.
Posamezna Številka Din i*-LETO V.
o
h&aja mk dan opoldne, krzeaSi nedelje in
praznike.
Mseečaa naročnina: V Ljubljani hi po poittt Din 20’—, inozemstvo Din 80"—»
Neoavlsan političen lisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. IbPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 8. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po hu&a
Pismenim vprašanjem naj se priloži m«aM
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. UL63S* ^
Hi tako, 9. Moskevijenit!
Bivši zemljoradniški poslanec Miloš Mosikovljeviič je objavil v beograjskih »Novostih« pod nalovom: »Sta dve fronti — toda ni Vilderove« uvodnik, na katerega prečami ne moremo molčati. V tem f uvodniku trdi namreč g. Moakovljevič, da se je piičela govorica o zapositaljanju prečanov v glavnem zato, ker je v mini-ministrstvih, zlasti v diplomaciji in vojski premalo prečanov.
Nasprotno pa ne uživa srbijanski krnet nobenih privilegijev in ravno tako ne dobava kreditov od Narodne in Hipotekarne banke, kakor prečanski. Tudi glede davkov ni baje srbijanski kmet nič na boljšem in priveligirani so samo razni beograjski bogataši. Pač pa mora plačevati srbijanski kmet silme doklade srbskim mestom. Tudi vojna odškodnina ni v nobeno korist srbijanskemu kmetu, ker jo je po večini že prodal. Kar pa je prejela država vojne odškodnine v naturi, to je bilo uporabljeno za železnice, mostove in vojsko, torej v svrhe vse države. Zato tudi srbijanski kmet niima nobenega interesa, da ostane še naprej srbska hegemonija.
Za njo imajo interes samo radikali, ki so pa na vladi le s pomočjo prečanov. V Šuimadiji niso radikali pri nobenih volitvah dobili večine glasov, temveč šele prečanski kraji so dali radikalom večino mandatov. Ravno tako pa so tudi le prečani omogočili, da vladajo radikali.
Z neprihodom v skupščino je omogočal Radič, da so mogli radikali razveljaviti komunstične mandate, leta 1924 je Pri-bičevdč omogočil radikalom večino in sedaj jih podpirata Korošec in Spaho.
In nato pravi g. Moskovljevič, da sicer res obstojita dve fronti, toda čisto drugačni, kakor misli g. Vdlder. Ne srbi-janska in prečanska, pač pa na eni strani fronta poštenjakov in izkoriščanega ljudstva, na drugi strani pa vsi izkoriščevalci. V prvi fronti so vsi iskreni Jugoslovani in pristaši narodnega edinstva, ki se iz pohlepa do oblasti tej fronti ne bodo izneverili.
Pzvajanja g. Moskovljeviča se sicer prav lepo čdtajo, zato so pa vseeno popolnoma zgrešena. Naj je tudi res, da je srbijanski kmet silno izkoriščan in če- j prav je res, da vsled oderuških obresti I slabše živi, ko marsikateri prečanski kmet, vendar visled tega niso dajatve prečanov niti za vinar manjše. Konstatacija g. Moskovljeviča dokazuje samo eno, da slovenski davkoplačevalec čisto brezuspešno plačuje velike davke, ker od njih nima koristi srbski narod, temveč le posamezni izkoriščevalci tega naroda. Po konstataciji g. Moskovljeviča mora slovenski davkoplačevalec samo dvakrat težje občutili davčno neenakost, ker sedaj ve, da njegov denar ne služi obnovi Srbije, temveč da samo napolnjuje žepe brezvestnih ljudi.
Cesto drugačna so izvajanja glede vojne odškodnine. Te se plačujejo iz proračunskih sredstev, torej po večini s pre-čanskim denarjem, vseh 2000 milijonov pa gre le v Srbijo. Če je srbijanski krnet svoje obveznosti prodal, je to njegova krivda in vsled tega niso prečani niti za iskro na boljšem. Glede stvarnih dajatev pa treba pripomniti, da je skoraj vsa beograjska industrija obnovljena in povečana s pomočjo teh dajatev in da zlasti slovenski kraji od vseh teh milijardnih dobav razven par poštnih avtomobilov, dveh do treh železnih mostnih konstrukcij in pa par malenkosti, niso dobili nič.
Ogromna večina vseh teh dobav gre v Srbijo, dočim so ostala slovenski kraji skoraj prazni.
Tudi vprašanje krivde rešuje g. Moskovljevič docela napačno. On vali kriv-
Pogajanja med Parizom in Rimom odločijo o obnovi prijateljskega pakta z Italijo.
Beograd, 7. januarja. Včeraj še ni do- , V diplomatskih krogih na ta način tudi spel iz Rima noben odgovor na predlog ; pojasnjujejo dejstvo, da v naših politič-naše vlade, da bi se podaljšal odpovedni i nih krogih nai nikogar, ki bi bil za rok pogodbe o prijateljstvu med našo j obnovitev in podaljšanje jugoslovansko-državo in Italijo. Iz zunanjega ministr- j italijanskega pakta o prijateljstvu. Tak
j pakj bi nam pač naložil obveznosti, ki - bi jih mi v nobenem slučaju ne prekršili,
stva so sporočili, da ni resnična vest ne katerih listov, ki so pisali, da so pogajanja med nami in Kalijo prekinjena. Ta vest je neresnična že zato, ker kakih podajanj sploh ni bilo. Stavljen je bil samo od naše vlade predlog v tej zadevi. Ko bo to vprašanje rešeno, bodo šele pripravljena tla za začetek pogajanj med nami in Italijo. Ta pogajanja bi obsegala vsa vprašanja, ki so bila dozdaj med nami in Italijo odprta. Ali bodo in koliko bodo ta pogajanja imela uspeh, bo odvisno bolj od pogajanaj med Italijo in Francijo, kakor pa od pogajanj med Italijo in Jugoslavijo.
Italija bo v teku pogajanj tako od nas kakor od Francije seveda zahtevala razne koncesije. Uspeh pogajanj bo odvisen največ od tega, kako stališče bo med pogajanji zavzel Mussolini. Če Mussolini ne ublaži na eni strani svojih pretenzij na severno Afriko in na drugi strani ne prilagodi svojih zahtev glede Balkana naši varnosti in naši državni suvereni-teti in ne preneha od nadaljnjega razbijanja Balkana na dve sovražni fronti, potem pogajanja najbrž ne bodo imela ugodnega izida, ki bi vsaj začasno ublažil ostrino krize v odnosa jih Italije z nami in s Francijo. Zal v tukajšnjih diplo-mationih krogih gledajo precej pesimistično na izid prihodnjih pogajanj. Italija vprav neposredno pred pogajanji med njo in Francijo ter med njo in Jugoslavijo ne kaže nobenega znamenja, da bi se bila odločila opustiti svojo taktiko na Balkanu. Njeno časopisje je sicer zadnje dna vidno opustilo svoj visoki ton, na drugi strani pa se italijanska diplomacija z vsemi silami prizadeva, da privede Grčijo v svojo interesno sfero. Na ta način bi Italija rada obkolila našo južno, to je najobčuitljivejšo mejo in spravila v nevarnost jugoslovanski tranzit preko Soluna, česar Jugoslavija za nobeno ceno ne bi mogla dovoliti.
Da se Jugoslavija občutno ogrozi, ni niti potrebno, da Grčija odkrito stopi v krog najenih sovražnikov. Zadošča že, da začne grška zunanja politika iznova kolebati med francoskim in italijanskim vplivom. Sklenitev prijateljstva med Grčijo in Italijo bi bila s formalne strani sicer popolnoma umestna, v bistvu pa s tem ne bi približali h konsolidiranju statusa quo-a na Balkanu. Nasprotno bi Italija s tem dobila možnost, da v slučaju zapletljajev in in kriz, ki niso izključene, izbira med mnogoštevilnimi državami, s katerimi je sklenla pogodbe o prijateljstvu. Izbrala bi si potem take, proti katerim bi spoštovala obveze iz prijateljskih pogodb, a druge bi — po svojih tradicijah in neglede na določila sklenjenih pogodb — zapustila in celo napadla.
do le na radikale, kakor da bi bili v tem oziru demokrati kaj boljši. Vse naše sedanje razmere so posledica radikalno-demokratske koalicije in ta ima tudi danes večino brez pomoči Korošca in Spahe. Ker imajo Srbi vsled štetja iz leta 1910 večino mandatov, zato imajo oni tudi premoč in zato se vlada centralistično, pa naj SLS sodeluje v vladi ali ne. Njeno sodelovanje ima samo ta pozitiven cilj, da vsaj nekaj ohrani Sloveniji, ne pa da vzdržuje režim, ki je v osnovi slab.
Z lepimi besedami ni mogoče prikriti krute resnice, temveč treba resnico priznati, ker le tako je odpomoč mogoča.
nam pa ne bi nudil nobenega jamstva, da bi jih tudi Italija v kritičnih momentih spoštovala. Še več: po sedanjem postopanju Italije, s katero smo sklenili pakt o prijateljstvu, se more z gotovostjo trditi, da Italija tudi v bodoče svojih obveznosti ne bi izpolnjevala.
MANZONI PRI BRIANDU.
Pariš, 7. januarja. Briand je sprejel italijanskega veleposlanika Manzonija in se z njim dalje časa razgovarjal. Včerajšnji listi se bavtijo s tem sestankom in mu pripisujejo veliko politično važnost.
ITALIJANSKI NOVINARJI DOBILI NALOG, DA NE NAPADAJO JUGOSLAVIJE.
Dunaj, 7. januarja. Jako značilno je, da so dopisniki italijanskih listov na Dunaju dobili od svojih uredništev nalog, da v svojih člankih popolnoma opuste napade na Jugoslavijo -in da prinašajo samo konkretna dejstva.
VOJAŠKA ZVEZA MED ITALIJO IN ALBANIJO REGISTRIRANA.
Ženeva, 7. januarja. Italijanska vlada je poslala glavnemu tajništvu Zveze narodov v registracijo pogodbo o defenzivni zvezi, ki je bila sklenjena med Italijo in Albanijo v Tirani dne 22. novembra 1927.
VUKIČEVIČ NA DVORU.
Beograd, 7. januarja. Včerajšnji dan je minil brez kakih političnih dogodkov. Predsednik vlade Velja Vukičevič je včeraj samo za kratek čas prišel v svoj kabinet. Okrog poldne je Vukičevič odšel na dvor in ostal tam približno eno uro. O tej avdienci se ni nič izvedelo, ker Vukičervič ni hotel podati nobene izjave.
KUMANUDI PRIDE ZARADI SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANO.
Beograd, 7. januarja. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi odpotuje jutri, t. j. v nedeljo zvečer v Zagreb, kjer ostane v ponedeljek in torek. Stopil bo tam v stik z vsemi merodajnimi in odločujočimi činitelji ter bo z njimi razpravljal o vprašanju zagrebške univerze. Dr. Kumanudi se bo porazgovarjal z rektorjem in prorektorjem univerze in dekani posameznih fakultet, kakor tudi z mestnim načelnikom Heinzlom in drugimi merodajnimi činitelji. Iz Zagreba odpotuje dr. Kumanudi v tvrek zvečer ali v sredo zjutraj v Ljubljano, in sicer tudi zaradi vprašanja ljubljanske univerze. V Ljubljani se bo zamudil en dan, potem pa se vme v Beograd, kamor dospe v četrtek avečer ali v petek zjutraj.
RUSKI RAZBOJNIŠKI NAPADI NA RUMUNSKO OZEMLJE. Bukarešta, 7. januarja. Rumunske obmejne kraje so napadle ruske razbojniške lotpe, ki plenijo in požigajo v^si. Razbojniki napadajo rumunske obmejne čete in oroaništvo in se potem umikajo nazaj. Ob napadu na selo Ridica je bil en ruski razbojnik ubit, dva pa ranjena. Pri umiku pa so razbojniki mrtvega in ranjence odnesla s seboj. Napadi ruskih razbojniških tolp na rumunsko ozemlje se v
Tn a umroMiitijl
(ladjarska se oborožuje.
ŽE DESET P0ŠILJATEV OROŽJA ODŠLO NA MADJARSKO.
Dunaj, 7. januarja. Kakor se doznava, se je več zastopnikov tujih držav v teku včerajšnjega in predvčerajšnjega dne oglasilo pri državnem kancelarju in se informiralo o pošiljatvi strojnih pušk iz Italije v Madjarsko, ki so jo zasačili avstrijski cariniki na carinami v Monoštru. Avstrijska vlada je dala vse zahtevane informacije Včeraj se je izvedelo, da je uprava državnih železnic ugotovila, da je dozdaj že 10 takih pošiljatev z napačno deklaracijo prešlo preko avstrijskega ozemlja na Madjarsko.
NOTA MALE ANTANTE ZARADI TIHOTAPSTVA OROŽJA NA MADJARSKO.
Beograd, 7. januarja. V poučenih krogih so včeraj trdili, da so v Ženevi zastopniki držav Male antante izročili skupno noto zaradi tihotapljenja orožja iz Italije v Madjarsko, ki so ga pred nekaj dnevi avstrijske carinske oblasti prijele v Monoštru. Ker našega zunanjega ministra ni v Beogradu — odpotoval je v Požarevac — in ker tudi njegovega pomočnika včeraj ni bilo v kabinet, se ni dalo dognati, koliko je ta vest resnična.
SVEČANA PROSLAVA BADNJAKA V BEOGRADU.
Beograd, 7. januarja. Včeraj popoldne se je po starem običaju na slovesen način opravila svečanost badnjaka. Okrog ene popoldne se je velikanski sprevod vojske vseh vrst orožja na konjih in vozovih odpravil na Toipčider in na Košut-njak, da si odseka badnjak. Dvor je poslal posebno lepo okrašen voz. Sprevodu se je pridružilo veliko število Sokolov na konjih in okrog 100 konjenikov civilistov in privatnih kočij. Okrog štirih popoldne se je sprevod svečano vrnil v mesto. — Pred sprevodom so jahali fanfardsti konjeniškega polka kraljeve garde in svi-rali domoljubne koračnice. Za njimi je šla pešadijska garda, potem dvorni voz, konjiška garda itd. po vrsti. Sprevod je bil več ko 1 lem dolg. Pred dvorom se je j sprevod ustavil. Pri glavnih vratih no-I vega dvora so pričakali badnjak Nj. Vel.
> kralj, prestolonaslednik Peter, princ j Pavle s sinom princem Aleksandrom in j drugi, častniki kraljeve garde, vojaki vseh šarž in neki gojenec vojne akademije so prenesli badnjak. Kralj je po starem običaju pri vhodnih vratih novega dvora badnjak iz sita preko glave posul z žitom. V častniškem domu je z enakimi obredi sprejel badnjak upravnik doma. To se je ponovilo tudi še pri vseh edimricah vojske. Ob petih je bila svečanost badnjaka končana.
BEOGRAJSKI KINO POGOREL
Beograd, 7. januarja. Včeraj ponoči ob ?>. je pogorel kino Pariš na Terazijah. Požar se je pojavil v strojnem oddelku — kakor izgleda, najbrž vsled kratkega etika. Požar je v kratkem uničil ne samo strojni oddelek, temveč tudi blagajno in polovico kina. Računajo, da znaša škoda preko 100.000 Din.
VELIKA TEKMA MED ANGLIJO IN KONTINENTOM.
Amsterdam, 7. januarja. »Telegraf« javlja, da se je Meisl, avstrijski zvezni kapetan, dogovoril s funkcionarjem angleške nogometne zveze g. Pickfordom glede nogometne tekme med Anglijo in evropskim kontinentom. Igralo bi se v tistem mestu, ki bi nudilo najboljše fi-
zadnjem času pogosto ponavljajo, j nančne garancije. Termin tekme bo polt umunska obmejna vojska in orožništvo j mladi, ko se bo določilo angleško prven-je proti njim brez moči.	j	stvo.
Univ. ,prof. dr. Leonid Pitamič:
Britanski imperij/
Ustroj te države se ne da tolmačiti po nobeni i ripoznani splošni obliki sestavil jen ih držav. Angleži sami odložno odklanjajo za svoj »British Empire«) ta naslov je bil internacionalno obliko. Ta država, ki je po te-1. 1919 in v paktu o Društvu narodov) ne samo katerokoli v državoslovju priznano obliko sestavljene države, temveč sploh vsako deiinitivuo bliko. Ta država, ki je po teritorialnem obsegu največja izmed vseh do-sodanjih držav in v kateri živi četrtina vsega človeštva, je sestavljena .iz mnogobrojnih delov, ki imajo zelo različne načine vlade in uprave. Razdelba teh enot ni lahka, ker so na raznih stopnjah lastnega vladanja (samouprave, avtonomije, »self-government«) in medsebojne odvisnosti; nekatere teh enot so same oblikovane kot sestavljene države. V glavnem pa lahko razločujemo v Britanskem imperiju ne glede na protektorate in na mandate (prekmorska ozemlja, feojih upravo jo Društvo narodov poverilo kaki evropski državi) poleg matične države Velike Britanije, sestoječa sedaj >iz Anglije in Škotske, do-niiuion« in kolonije. Dominioni so bivše kolonije, ki imajo .svojo lastno zakonodajo in tej zakonodaji odgovorno vlado (self-guvern-mernt, t. j. lastna vlada). Vse druge dele pa, ki so neposredno odvisni od angleškega parlamenta in od angleške vlade v Londonu, imenujemo na splošno »kolonije«.
,Do srede 19. stoletja je bila Velika Britanija s svojimi kolonijami edinstvena država, vladana po parlamentu, izvoljenem na Angleškem, in po njemu odgovornem ministrstvu v Londonu. Pokazalo pa se je, da je centralizem v tej veliki, teritorialno razkropljeni državi nemogoč. Temu so bili najboljši dokaz upor angleških kolonij v Severni Ameriki, katere so se radi davkov; ki so se jim naložili brez njihove privolitve, uprle zoper svojo matično državo in ustanovile v drugi polovici 18.stoletja neodvisno severnoameriško zvezno republiko. Drugi dokaz je bil upor v Kanadi i. 1837-38. Tu pa so nazadnje Angleži popustili in 1. 1840 ustanovili lokalno odgovorno vlado. Z ustavo iz 1. 1867, sklenjeno v obliki zakona po angleškem parlamentu, je bila Kanada ustrojena kot zvezna država, sestočeča iz »federiranih provinci]« (sedaj devetih); takrat je dobila Kanada nevtralni naslov »dominion« namesto prvotno nameravanega naslova »kraljestvo«, ki se je opustil iz obzirnosti do severoameriške republike. V Avstraliji so dobile posamezno kolonije zaporedoma odgovorne vlade, po-Čenši 1. 1842. Leta 1900 pa je bila z angleškim zakonom ustanovljena avstralska zvezna država (Commrnvvealth o! Australia), ki sesto-,ji iz šestih federiranih držav.
■Posamezni deli Južne Afrike so tudi (deloma po Burski vojni) dosegli vsak zase odgovorno vlado; z angleškim zakonom iz leta 1909 so bili ti deli združeni v Južnoafriško zvezo, ki se lahko smatra za edinstveno državo, setoječo iz štirih avtonomnih provinci]. Kolonija »New Zealaud« (z naslovom •domi-nionc od 1. 1907) je do 1. 1852 (oziroma do l. 1893), kolonija »New Foundland« od 1. 1832 (oziroma 1854) vladana po angleškem tipu odgovorne vlade.
iKončno je bila 1. 1921 na južnem Irskem ustanovljena »Irska svobodna država« (Irish Free State). V irski ustavi, ki temelji na po-godibi, sklenjeni med Veliko Britanijo in uporno Irsko, je dodočeno, da naj uživa ta država iste svcJbodščine kakor kak dominion, posebno pa, če ni kaj drugega določeno, kakor Kanada. K Irski svobodni državi ne spada severna Irska (Ulster), ki je ostala v precej tesni zveži z Veliko Britanijo.
Dominioni, ki imajo po angleškem zgledu svoj parlament in svojo vlado, t. j. ministrstvo, odgovorno izvoljenemu parlamentu m po teni parlamentu volilcem (kabinetni sistem), so torej: Kanada, Avstralija (po notranji obliki "Sta to zvezni državi), Južna Afrika, (močno decentralizirana edinstvena država), Nevv Zealand, New Foundland in Irska (edinstvene države).
Britanski imperij pa obsega še nešteto kolonij in tudi take tvorbe, ki so napol kool-nije, napol dominioni; sem spada predvsem Britanska Indija, ki se razvija iz kolonij » dominion z obsežno avtonomijo posameznih provinci j.
Formalna odvisnost dominionov od Velike Britanije se kaže v tem, da so ustave do-minionov britanski zakoni, ki so bili sklenjeni po i parlamentu v Londonu, v katerem dominioni niso zastopani; ustava New Found-landa je bila izdana celo samo s kraljevo uredbo. Zato je za važnejše spremembe v teh ustavah potrebna zakonodaja britanskega parlamenta ali vsaj privolitev britanske vlade. Ustava Kanade, ki je najbolj neodvisen dominion, je 'bila v letih 1907, 1915 in 1916 spremenjena z britanskimi zakoni; toda Kanada sama je prosila za izdajo teh zakonov. Sprememba federalne avstralske ustave bi, kar se tiče njenega federalnega značaja, potrebovala privolitve britanske vlade. Tudi sprememba južnoafriške ustave bi se morala, vsaj glede nekaterih točk, n. pr. avtonomijo provincij, »rezervirati«, t. j. pridržati privolitvi britanske vlade. Brez te privolitve se seveda tudi stališče britanskega guvernerja v dominionih ne bi moglo spremeniti.	.	, .
Generalni guverner je zastopnik kralja in ima nasproti domini ona kem u parlamentu približno iste pravice kakor angleški kralj nasproti britanskemu parlamentu. »Veto« 'bi sicer nasprotoval v dominionih, kakor v Angliji, kabinetnemu ali parlamentarnemu si-stoniu; toda guverner ima pravico, ki pa je sedaj omejena na izrečno v ustavah ali v zakonih določene primere, rezervirati domi-jtioftski zakon presoji britanske vlade (kralja), ki lahko odreče svojo privolitev, dasi se
Z avtorjevim dovoljenjem in z dovoljenjem založnice Mohorjeve družbe ponatis i* epohalne knjige >Državat, ki jo je letos izdala »Družba sv. Mohorja«.
to zgodi le redko. Stališče guvernerja je postalo manj važno, odkar se je v svetovni vojni razvil in potem tudi ohranil običaj, da občujejo ministrski predsedniki dominionov neposredno z britanskim mnistrskim predsednikom, in ne več s posredovanjem guvernerja in 'britanskega ministra za kolonije, poleg katerega je bilo 1. 1925 ustanovljeno celo posebno ministrstvo za zadeve dominionov.
Načeloma so vsi dominionski zakoni neveljavni, ki nasprotujejo britanskim zakonom. Toda dominioni so dosegli že itako veliko neodvisnost, da se izdajo britanski zaikoni z veljavo za dominione le tedaj, kadar dominioni v to izrečno privolijo ali za take zakone celo prosijo, kar je včasih potrebno za ustavne spremembe. Dominionski zakon, s katerim se samolastno prekine zveza z Veliko Britanijo, bi pa bil pravno neveljaven, ker je ustava dominicna britanski zakon, ki se v bistvenih točkah utegne spremeniti le z britanskim zakonom.
Britanska kontrola se je poleg ustavnih sprememb ohranila v glavnem le glede zunanjih zadev in vojaške obrambe. Pravna kontrola se vrši v judic.ialnem odboru tajnega sveta v Londonu (takozvani »Privy Council«, ki je sestavljen iz vseh, tudi 'bivših ministrov, raznih drugih politikov, visokih uradnikov in še drugih odličnih osebnosti). Navedeni odbor je dobil 1. 1844 kompetenco, soditi kot najvišje sodišče o sodbah kolonialnih sodišč, ako ne hi polnejša zakonodaja določila drugače. To pa se je zgodilo z nekaterimi prej navedenimi ustavami, ki so zelo omejevale apelacijo na tajni svet, tako da sodi sedaj tajni svet o civilnih in kazenskih zadevah le redko lin le tedaj, kadar gre v sporni stvari za zelo važna načelna, zlasti za ustavna vprašanja. V Kanadi in Avstraliji je glede nekaterih zadev dana možnost, izbrati si za končno instanco ali najvišje domače sodišče ali britanski tajni svet. Važnost judikature tajnega sveta je predvsem ta, da lahko v spornih ustavnih vprašanjih varuje prednost britanskih zakonov nad zakoni dominionov. Sedaj pa je tudi obstoj te judikature praktično odvisen od dominionov samih, i Glede vojske in ommarice se da v splošnem ugotoviti načelo, da so dominioni avtonomni, kar se tiče vzdrževanja miru v notranjosti in lastne lokalne obrambe ter načina vojne službe, da pa je vojaštvo in bro-: devje, ki ga dominioni v časih skupne vojne po svoji volji prispevajo, pod skupnim bri-I tanskim najvišjim poveljstvom, j Pravna enotnost Britanskega imperija ob-! stoji predvsem v razmerju do drugih držav,
! torej v meddržavnih odnešajih. Diplomatsko zastopstvo je enotno in celo tam, kjer je delom imperija dovoljeno posebno zastopstvo j (sedaj Kanadi in Irski v Severnoameriških i zedinjenih državah), je dominionski zastop-j nik imenovan po britanskem kralju. V tem primeru se vidi jasno, da ima kralj v pravno zelo rahli tvorbi Britanskega imperija kljub vsem omejitvam po parlamentarnem sistemu vendar velik pomen kot simbol skupnosti j in enotnosti imperija. Kralj ratificira končno j tudi vse pogodbe, ki veljajo za ureditev razmer med katerimkoli delam Britanskega imperija in tujo državo. Pogodbena stranica 'ni torej v teh primerih dominion, dasi je pri pogajanjih sodeloval njegov zastopnik, temveč Britanski imperij, predstavljan po kralju.
Ne glede na to formalno pravo pa so si dominioni pridobili tudi v zunanjih zadevah, zlasti kar se tiče pogodeb, veliko samostojnost. Že proti koncu 19. stoletja se je uveljavilo načelo, da veljajo splošne trgovske pogodbe le za tiste dežele Britanskega imperija, ki*gih po svojih vladah izrečno pri-poznajo. Velikemu pomenu in samostojnosti zlasti večjih dominionov ustreza sedaj pravilo, da se jim morejo nalagati 'pogodbene obveznosti le, ako v to privolijo. Tako je n. pr. v čl. 9. pogodbe, sklenjene 16. oktobra 1925 v mestu Locarno med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo in Italijo, določeno, da bodo veljale obveze te pogodbe za britanske dominione in za Indijo le tedaj, ako jih bodo njih vlade sprejele.
Rastoči upliv dominionov, ne samo v zadevah njihovega razmerja do ostalih delov Britanskega imperija in drugih držav, temveč tudi v političnih zadevah celokupnega Britanskega imperija, se je pokazal v dobi svetovne vojne, ko so bili zastopniki petih dominionov in tudi Indije povabljeni Udeležiti se razprav »vojnega kabineta«. Naravna posledica 'je bila, da so se dominionski zastopniki udeležili mirovnih pogajanj in da so podpisali mirovne pogodbe; pooblaščeni pa so bili od britanskega kralja.
Dominioni in Indija so tudi Člani Društva narodov in so zastopani s pravico samostojnega glasovanja v njegovih raznih organizacijah, ne glede na to, da je poleg njili zastopan še celokupni Britanski imperij, ki ima vrhu tega trajno mesto v svetu 'tega Društva.
V vseh meddržavnih zadevah (izvzeniši Društvo narodov) je torej Britanski imperij i pravna enota, ki je predstavljana po kralju, j za katerega odgovarja v ivseh teh zadevah i splošnega značaja britanska vlada. Za zade-! ve Društva narodov pa je poleg te enote • tudi še vsak domlniion (izvzemši Nevv Foundland) in Indija ter od leta 1923 tudi Irska svobodna država zase posebna meddržavna enota; zastopnik vsake take enote je odposlan samo od svoje t. j. dominionske vlade. Nevarnosti, ki utegnejo radi tega nedvomnega protislovja pretiti enotnosti in obstoju Britanskega imperija, so omiljene po dejstvu, da velja v Društvu nairodov za sklepanje načelo soglasnosti, torej da se ne more storiti noben sklep, ako ne soglaša zastopnik Britanskega imperija. Sicer pa je Velika Britanija izrečno zanikala DruStvu narodov kompetenco, soditi o sporih med Veliko Britanijo in dominioni.
Odločilno vodstvo zunanje politike po bri-
tanskem ministrstvu pa je naravno podano zato, ker jo radi velike oddaljenost dominionov trajno sodelovanje njihovih vlad v skupni notranji politiki nemogoče in ker ne bi mogli njihovi trajni zastopniki v Londonu z lastno odgovornostjo soedločevati; <to se ne bi strinjalo s parlamentarnim sistemom, ki zahteva 'tesno in trajno sodelovanje odgovornih ministrov z njihovim parlamentom. Tem nedostatkom more le deloma odpomagati neka posebna institucija Britanskega imperija, to so konference, na katerih se snidejo od časa do časa zastopniki (ministrski predsedniki) Veliko Britanije in vseh dominionov, da razpravljajo o skupnih zadevah. Te konference, započete leta 1887, so se najprej imenovale »kolonialne«, od leta 1907 pa »imperialne«, ko so nekatere kolonije poslale dominioni. Na konferenci leta 1911 je bila prvikrat zastopana Indija, leta 1923 tudi Irska svobodna država. Konferenca iz leta 1917 je pripoznala, da morajo bodoče konference temeljiti na načelu samovlade, popolne avtonomije v domačih zadevah ter ravnopravne udeležbe dominionov in Indije v vodstvu zunanje politike, in je za ureditev ustavnih razmer v okviru imperija priporočala sklicanje posebne usitavne konference po vojni. Toda konferenca iz leta 1921 je, pripozna-vajoČ, da ne sega področje konference preko zadev, skupnih vsem članom, storila zelo značilen sklep, da glede na ustavni razvoj po letu 1917 od ustavne konference ni pričakovati koristi. V tern sklepu se kaže odpornost Angležev zoper idejo, zagrajati in oteževati razvoj ustavnih razmer z zapisanimi pravili. Slično se da obrazložiti tudi dejstvo, da niso sklepi imperialnih konferenc, ki imajo brezdvomno velik moralen pomen in ki so zlasti pomagali lajšati trgovski promet v Britanskem imperiju, pravno obvezni za njegove avtonomne dele, ki morejo pozneje umakniti svojo na konferenci dano privolitev.
Na tem ustroju Britanskega imperija zadnja imperialna konferenca ni nič bistvenega spremenila, pač pa je v svojih sklepih od 19. novembra 1926 marsi-sikatere že obstoječe običaje izrečno pripoznala. Enakopravnost dominionov z Veliko Britanijo je poudarjena v sklepu konference, da so Velika Britanija in dominioni »avtonomne skupnosti v okviru Britanskega imperija, enake v pravnem položaju, v nobenem pogledu svojih notranjih ali zunanjih zadev druga drugi podrejene, čeprav so združene po skuipni zvestobi do krone ter svobodno zvezane kot člani Britanskega občestva narodov (British Commonvvealth of Nations)«. Sedaj se tudi izrečno pri poznava, da so v dominionih generalni guvernerji zastopniki kralja, no pa zastopniki vlade Velike Britanije v Londonu, in tudi ne več posredniki med to vlado in dominionsko vlado, ki naj občujeta med seboj direktno. Kolikor ni v ustavah in zakonih določeno drugače, se »rezervacija« dominionskih zakonov in s tem vmešavanje londonske vlade v dominionske zadeve ne bo vršilo zoper željo vlade prizadetega dominicna, ki je v svojih domačih zadevah sama svetovalka kralja. Vprašanje možnosti prizivov na 'judicialni ■odbor tajnega sveta v Londonu se bo rešilo po željah na tem vprašanju interesira-nih delov imperija. Internacionalne pogodbe, podpisane za en del ali za več delov imperija, naj se sklepajo vedno v imenu kralja, kateri daje tudi pooblastila za pogajanje, in sicer na nasvet tiste vlade, za čije ozemlje naj pogodba velja. Glavno načelo i glede zakonskih i glede pogodbenih določb, ki bi mogle vplivati na več delov imperija, 'je poprejšnje sporazumevanje; ne Veliki Britaniji ne dominionom ne more biti naloženo, naj sprejmejo kako internacionalno obveznost brez privolitve svojih vlad; vendar se je pa prepoznalo, da ima v pogledu splošnega vodstva zunanje ipolitike in obrambe Velika Britanija sedaj in za bližnjo bodočnost glavni del odgovornosli; enakost v pravnem položaju pač ne pomenja tudi enakosti v funkcijah.
Po mnenju tudi te konference ne bi nič koristilo postaviti kako ustavo za Britanski imperij, ki se v svoji celoti upira klasifikaciji in ki nima sličnosti z nobeno drugo politično organizacijo sedanjosti ali preteklosti.
Politične vesti.
— Proračun ministrstva za narodno zdravje je fin. odbor sprejel Edino naše res aktivno ministrstvo jo ministrstvo za narodno zdravje in to ministrstvo vodi nepolitik a strokovnjak dr. Sarič. Čeprav pa nepolitik je bil dr. Sarič edini minister, ki je docela zadostil parlamentarnim šegam in dodal svojemu proračunskemu poročilu še obširen pismen eksp>cze in vrhu toga tudi sam osebno
razložil na seji finančnega odbora svoj proračun. Kdor ima uspehe je pač lahko gostobeseden, drugače pa je z gospodi ministri, ki komaj prikrivajo, kako pokajo njiih proračuni. — Seja je bila nad vse -mirna, ker je morala tudi opozicija priznati, da je ministrstvo narodnega zdravja po svojem delu absolutno aktivno. Želje, ki so jih navedli posamezni opozuoionalni govorniki bedo gotovo vpoštevane, kolikor odvisi to samo od ministrstva, druga pa je stvar z željami, ki jih more rešiti le vlada. Tako je vprašanje, kdaj dobimo enoten zakon glede vzdrževanja bolnic in pa zakon o maksimiranju zdravil in zdravniških honorarjev, kakor je predlagal dr. Žerjav. — Seja je bila primeroma kratka. V lepem ekspozeju je konstaiiiral minister dr. Sarič, da je bil dosežen na vseh poljih narodnega zdravstva lep napredek in zahteval, da odstopi vlada od posojila, ki ga namerava skleniti, del tudi za zgradbo bolnic in v druge zdravstvene namene. — V debati je najprej govoril zemljoradnik Voja Lazič, ki je zahteval, da se posveča večjo skrb podeželju. Po radikalu Čocii Mihajlovi-ču, ki je zahteval zgraditev novih bolnic in zelo .pohvalno govoril o delu ministrstva, je govoril Juraj Demetrovič (SDS). V petini meri je priznal uspešnost dela v ministrstvu za narodno zdravje, grajal pa je, da niso bolniške doklade povsodi enake. Ko sta še govorila dr. Žerjav in Pavle Radič, je prešel fi-načni odbor h glasovanju in z večino glasov odobril proračun ministrstva za narodno zdravje.
= Združene države Severne Amerike za revizijo reparacijskega dogovora. Vedno bolj se zgoščujejo vesti, da hočejo Združene države doseči revizijo Dawesovega načrta in pa zavezniških vojnih dolgov. Tako poroča washingtonski »Journal of Commerce«, da pripravlja ameriški državni departement jasen načrt o obsežni ureditvi reparacijskega vprašanja in mednarodnih dolgov. To vprašanje naj bi bilo rešeno na mednarodni konferenci, ki naj bi bila sklicana sredi tega leta. Po informacija1’, tega lista naj bi se predvsem znova dolc-čila vsota vseh reparacijskih plačal in ta vsota naj bi hila znatno nižja, kakor pa jo določa Davvesov načrt. Nadalje naj bi se velik del obligacij, ki jih je dala Nemčija kot jamstvo za reparacijska plačila, takoj prodal in izkupiček izročil Franciji. Angleške zahteve pa naj bi bile tudi upoštevane. Del nemških obligacij pa naj bi bil izročen Združenim državam in bi se uporabil v plačilo vojnih zavezniških dolgov Ameriki. Načrt predvideva tudi odpravo transfer-komiteta.
= Predlog o anatemiziranju vojne. Kakor poroča »Uradni francoski radio-list«, je Bri-and odgovoril na noto ameriškega državnega tajnika Kelloga in izjavil v njej, da pozdravlja korak ameriške vlade, ko ta odobrava njegov predlog o anatemiziranju vojne. Vendar pa je treba vso s>'.var še proučiti, če se hoče, da bo imel novi d ogovor popolen uspeli. — »New York Herald« pa poroča, da je Briand naročil francoskemu veleposlaniku v Wa-sliingtonu, da predlaga ameriški viladi ločitev pogajaj o arbitraži od onih za pakt proti vojni. Francoska diplomacija je trenutno za odložitev pogajanj o anatemiziranju vojne. Dogovor o abligatni arbtraži pa bi mogel biti po : Matinu« sklenjen v osmih dneh.
= Švedski prrd!og splošnega arbitražnega in sporazumnega dogovora. Švedsko zunanje ministrstvo je poslalo generalnemu tajništvu Zveze narodov načrt splošnega arbitražnega dogovora. Načrt je zgrajen v glavnem na principih, kakor so bili določeni v Locarnu. V spremnem pismu skuša svedska vlada dokazati, da so bili slični principi že opetovano uporabljeni od raznih držav v medsebojnih dogovorih. Švedska vlada je prepričana, da bi dogovori te vrste mogli posplošiti direktive, ki so bile sklenjene na posameznih plenarnih zasedanjih Zveze narodov.
= Demokrati proti vmešavanju Združenih držav v Nikaragui. Na zadnji seji ameriškega senata je demokrat Heflin ostro nastopil proti ameriškemu vmešavanju v Nikaragui ter zahteval takojšen odpoklic ameriških čet. Heflin je dejal, da je zagrešila ameriška vlada z vojaškimi transporti v Nika ragu o kršitev ustave, ker je dejansko pričela v varstvo predsednika Diaza vojno, ne da bi preje poslala njegovemu nasprotniku vojne napovedi, kakor to zahteva usitava. Heflin je nadalje predlagal resolucijo, da se ne sme ameriških čet nikdar več uporabiti za intervencije pri privatnih sporih v osrednj Ameriki. — Nastop demokratskega senatorja je posledica poraza ameriških čet v Nikaragui. Kakor pa govore zadnje vesti, bo ostal nastop Heflina , brezuspešen, ker namerava ameriška vlada ! še zvišati število svojih čet v Nikaragui na I 33.000 mož. Prvi novi transporti čet so bili že odposlani.
mm
Manevri japonsko mornarice.
Slovenski radičeve! proti SDS.
Radičev »Dem« je objavil vest, da se bo vršila dne 21. t. m. v Zagrebu manifestacija seljačke demokracije in da bosta na tej manifestaciji zastopala slovensko SKS dr. Gregor Žerjav in dr. Albert Kramer.
Ta vest oficielnega Radičevega glasila je vabudila med slovenskimi kmetrjci in radi-čevci silno ogorčenje. Zlasti oni zavedni pristaši kmečke misli, ki so leta in leta žrtvovali lepe vsete, skoraj vse svoje imetje in ki so morali trpeti nezaslišano preganjanje ob ipriliki raznih skupščinskih volitev, so ogorčeni nad to vestjo. Ti najboljši agitatorji SKS čutijo to vest naravnost kot provokacijo in kot poskus, da se voditelji SDS vsilijo slovenskim kmetom kot voditelji.
Čeprav večina pristašev SKS ni ravno navdušena za seljačkc demokracijo, vendar pa ji iz splošnih političnih razlogov ne nasprotuje in se je sprijaznila, da zaradi boljše obrambe prečamskih interesov nastopata SDS in HSS v Beogradu skupno. Absolutno nič pa ne marajo slišati o tem, da bi ta skupnost veljala tudi v Sloveniji. Pristaši SKS s-poznavajo le predobro, da bi pri takem skupnem sodelovanju samo eni plačali račun. 2e sedaj skušajo esdeesarji krajevne organizacije SKS na tihem pretvarjati v svoje in tako na račun kmetske misli pomnožiti število svojih pristašev.
Zavedni pristaši SKS se namreč dobro zavedajo, da SDS nikdar in nikoli ne more biti za kmetsko misel, ker je docela v taboru velekapitala in tujih družb. Ravnokar so to volitve v upravni svet Jesenic zelo jasno do-kazaale.
V zvezi s lem pa treba pripomniti, da slovenski kmetijci in radičevci še dolgo niso v czabili na razne afere, v katere so bili vpleteni esdeeesarji. Ni pozabljen še Kamenarovi-eev nastep, ni pa pozabljena tudi Slavenska banka.
In zato ni čuda,, če se je v zadnjem času imenovalo med nezadovoljnimi Radičevimi poslanci tudi ime dr. Shvegla. Saj je dr. Shvegel pred kratkim doživel pred sodiščem sijajno satisfakcijo in saj je dokazal, da zna žrtvovati za stranke.
Razvoj v SKS bo zato malo drugačen, ka-ker pa so računali esdeesarji in pod Radičevim plaščem se esdeesarija ne bo širila v Sloveniji, ker je ta že plačala preveč računov za osdeesarsko vladanje. Pač pa je mogoče, da bo v Sloveniji sploh propadla selja-eka demokracija, ker za seljačko demokracijo, ki jo naj v Sloveniji zastopa dr. Žerjav, ni in ne bo slovenski kmet.
O tem se bo mogel St. Radič še temeljito prepričati.
Spomini Ivana Hribarja
K začetku lugoslovansko-italijanskih pogajanj
Ker se v kracicem o on o ve pogajanja med Rimom in Beogradom, objavljamo, kaj piše oficielna »Oerarcfria« o italijanskih zahtevah. Upamo, da si bo tudi Beograd ogledal te zahteve in poskrbel, da ne bo obnovljen dogovor o italijansko - jugoslovenskem prijateljstvu za previsoko ceno.
Najiovejša, decemberska številka Mussolinijeve politične revije »La Gerarchia«, ki pa je izšla šele sedaj, prve dni meseca januarja,« objavlja na prvem mestu spis bivšega italijanskega državnega podtajnika Bevio-neja o italijansko - albanski in francosko -jugoslovensKi pogodbi. V tem spisu pravi on. Bevione, da se je francosko - jugoslovanska pugodba v Italiji, Angliji in čoln v sami Franciji zazdela taka, da bi mogla povzročiti neizvesinosti in nevarnosti in nadaljuje dobesedno:
»Zares, ne sme se pozabiti, da je Jugoslavija dedičinja Snbije, ki je od leta 1912. do 1914. neposredno prispevala k izbruhu treh vojen v Evropi. Jugoslavija pripada življenski Balkanu, ki je s mod niš n ic a, vedno pripravljena, da se razleti. Jugoslavijo obvladuje vojaška kasta, na katero pač malo vplivajo zavore javnega mnenja in skrb za c. ranitev miru. Jugoslavija ima končno za Italijo, njeno vojsko in mornarico neki ne-sapmeten prezir, ki bi mogel biti zelo slab svetovalec... Voditelji franc. zun. politike so trdili, da je bila Italija vabljena, da bi bila soudeležena pri francosko-jugoslovanski pogodbi in da ji pogoba ostaja vedno odprta. Ta trditev more preslepiti' samo neznalce ali pozabljivce. S kaim občutkom, s kako resnostjo in s l>akiin dostojanstvom bi bila mogla ali bi mogla Italija še podpisati skupno z Jugoslavijo kako politično konvencijo, ko beograjska vlada ni hotela ali pa ni mogla dobiti od svojega parlamenta ratifikacije nettunskih konvencij iz leta 1925, ki so tvorile najboljšo ostvaritev prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo?«
V posebni pripombi dostavlja on. Bevione da so Briandove izjave v francoskem parlamentu in Marinkcvičeve v beograjski narodni skupščini znatno pripomogle k razpršitvi težkin skrbi, ki so jih povzročile vesti o sklenitvi francosko - jugcslovenske pogodbe in prvih razvnetih beograjskih komentarjih; on. Bevione celo hvali najnovejši ukrep francoske vlade, s katerim je bilo ustavljeno glasilo italijanskih političnih beguncev »II Corriere degli Italiani«.
V drugem delu spisa, v katerem govori o italijansko - albanski pogodbi, zopet očita Jugoslavija naklepe proti teritorijalni integriteti Albanije in priprave za vojaško akcijo proti njenemu severnemu delu ter jasno priznava, da je bila sklenitev druge italijansko-nlbanske pogodbe direktna posledica »vrenja, ki ga je pobudi! v Jugoslaviji podpis
iranccsko - jugoslovensice pogodbe in je bilo naperjeno tako preti Italiji, kakor proti Albaniji«, kajti »Jugoslavija, ki boluje za kilometrcžrstvcm, želi, da bi v Albaniji izbruhnili pekreti in nemiri, da bi se ona potem mogla polastiti tega ozemlja, ki bi mogočno raztegnilo jadransko obalo v njeni posesti«. Tako je torej bila »nevarnost ju-go3lovenskega napada na škodo Albanije« razlog za sklenitev italijansko - albanske ibrambne pogodbe.
Tako na uvodnem mestu. V politični kroniki pa se ravno tako tudi obdelavata obe pogodbi, francosko - jugoslovenska in italijansko - albanska, ter se pravd, da je prva jač imela dva namena: zlomitev jugosloven-ske izolacije na Balkanu in odločilni udarec vplivu in individualnosti italijanske politike. Teda dosedanja bilanca glede prvega namena da je doslej popolnoma deficitna: »Jugoslovanska izolacija ostaja enaka v polnem svojem obsegu. Kar se tiče Grške, katero smo že označili za fronto z manjšo odpornostjo, so delikatni dogodki zadnjega meseca dopustili gospodu Mihalokcpulosu, da je točno začrtal svoje stališče previdne rezerviranosti v igri velesil in skrajnega nezaupanja na-pram vsaki srbski ponudbi, kar je edino primemo za sedanje stanje grške politike.
Kar se tiče Bolgarske, Beograd ne more opraviti ničesar. Makedonska rana krvavi ped divjaškimi terorističnimi zatiralnimi ukrepi, ki so imele svojo zadnjo epizodo v skopljanskem procesu. Isto velja za odnoša-je z Madjarsko, ki ne more nikdar žrtvovati solidarnosti z Riimom, katera jo je dvignila iz položaja manjvrendosti. In ne samo to. Hudi notranji boji v Romuniji, ki so se še poostrili vsled nenadne Bratianove smrti so vzrok, da tudi podpora iz Bukarešte postaja negotova in brez učinka.
»Kar se pa tiče drugega namena, mora biti razočaranje zasnovalcev francosko - jugoslo-venske poteze še veliko večje. Italija je sicer res priznala dobljeni udarec, toda prišla je nemudoma s protiudarcem. Podpis obrambne zveze med Rimom in Tirano je dokazal, da ima Italija svojo politiko, ki bo znala slediti svoje smernice, ker ima sredstva in zmožnost za njih ostvaritev.«
V drugem odstavku pa govori o pogojih za italijansko - francoski sporazum in pravi, da je treba, da je Italija zelo oprezna in da se predvsem ugotove glavne točke za preliminarni sporazum, med katerimi navaja na prvem mestu to-le:
»Predvsem ne sme afirmacija italijanske politike na Balkanu naletavati na stalno, žilavo, nespravljivo nasprotovanje Francije. Z Jugoslavijo smo na mrtvi točki. Naj ostane tam, če ji je všeč in ji je prav, drugače pa naj ratificira nettunske konvencije, prvi ne-obhedno potrebni korak za obnovitev normalnih odnošajev...	r. s.
V pondeljek 9. jan. pričnemo objavljati izredno zanimive Spomine Ivana Hribarja, I bivšega ljubljanskega župana, deželnega in državnega poslanca, poslanika in upol-nomočenega ministra in pokrajinskega namestnika v Ljubljani.
Vsa novejša politična, gospodarska in kulturna zgodovina slovenskega naroda je obsežena v teh Spominih, saj je bil Ivan Hribar skozi deset- in desetletja tako v ospredju boja, ko nihče drug. A ne samo v ospredju boja, temveč tudi v ospredju ustvarjajočega dela, kakršnega aalibog današnja generacija več ne pozna.
Zato ne bodo >Spomini< Ivana Hribarja samo nad vse zanimiv pogled nazaj, temveč tudi o hrabrujoč pogled v bodočnost, ki bo za nas sigurno svetla, če bo-tno le v mali meri razvili ono delavnost, ki je vse življenje odlikovala Ivana Hribarja.
Kako obsežni in kako globoko posegajo Hribarjevi Spomini v zgodovino slovenskega naroda, kažejo najlepše naslovi posameznih pogilavij iz teh Spominov.
Obseg Hribarjevih »Mojih Spominov«.
Prvi del.
I. Otroška in dijaška leta.
£. Po poti k poklicu.
3. Samostojen podjetnik.
4. Slovensko uradovanje pri sodiščih.
5. Banka »Slovenija«.
6. Dr. Janez Bleiweisova sedemdesetletnica.
7. Narodni dom.
8. Josip Jurčič.
9. Slovensko dramatično društvo.
10.	Narodna tiskarna.
II. »Slovenski Narod«.
12. Volitve v občinski svet ljubljanski.
13. Mestna hranilnica ljubljanska.
14. Ljubljanski mestni vodovod.
15. »Slovan«.
16. Biskup Josip Juraj Strossmayer.
17. »Ljubljanski Sokol«.
18. Izvolitev v deželni zbor.
19. Dr. Ivan Tavčar.
20. Dr. Danilo Majaron.
21. Deželna Hipotekama banka.
22. Dr. Valentin Zamik.
23. Vekoslav Legat.
24. Avgust Endlicher.
25. Hipotekarna banka kraljevine Dalmacije.
26. Fran Šuklje.
27. Delitev deželno®borskega narodnega kluba.
28. »Ljubljanski List«.
29. Simon Gregorčič.
30. Anton Aškerc.
31. Josip Gorup.
32. Knezoškof dr. Jakob Miseia.
33. Ivan Šubic.
34. Potres leta 1895.
35. Regulacija mesta ljubljanskega.
36. Izvolitev za župana.
37. Župansko poslovanje.
38. Ljubljanska kreditna banka.
39. Dalmatinska plovidba.
40. Dogodki meseca septembra 1908.
Drugi del.
1. Slovanski klub v Ljubljani.
2. V Berlinu.
3. V Petrogradu.
4. V Moskvi.
5. Na poti v Sofijo.
6. Pri Gešovu in Pašiču.
7. Pri Hartvigu. — Na poti za Pa-šičem.
8. Vnovič v Petrogradu.
9. V Parizu.
10. Po sarajevskem atentatu.
11. Vojne napovedi.
12. V policijskem zaporu.
13. V preiskovalnem zapora.
14. Vnovič v policijskem zapora.
15. V Abtenau-i.
16. V §t. Juriju ob južni železnici in v Moairju.
17. Po treh letih zopet v Ljubljani. — Osvobojenje.
18. Iz Ljubljane skozi Reko v Trst, od ondot skozi Milan v Rim, tu sestanek s Pašičem; nato pot skozi Brindisi na Krf in od ondot skozi Dubrovnik in Sarajevo v Beograd.
19. V Belem gradu. — Imenovanje za poslanika v Pragi.
20. V Pragi.
21. Imenovanje za Pokrajinskega namestnika. — Preselitev v Ljubljano.
22. Politične reminiscence iz dobe na-mestnikovanja.
Že ti naslovi dokazujejo, da Slovenci Se nimamo tako obsežnih in tako zaniimvih spominov, kakoršni so Hribarjevi in zato smo tudi uverjeni, da bodo vsi naši naročniki z veseljem sprejeli našo vest o objavljenju Hribarjevih »Spominov«.
Obenem se pa tudi nadejamo, da bodo vsi naši prijatelji sedaj še pomnožili svoje delo za naš list in mu v novem letu pridobili mnogo novih naročnikov.
Sirite »Narodni Dnevnik«.
—qpn—■	—
Charlie Chaplin.
Uvod.
Danes kino že zdavnaj ni več nizko stoječa zabava ljudskih nmožic, temveč se je dvignil v božanske višine prave umetnosti. Seveda je med ogromno svetovno produkcijo filmov zaenkrat šele majhen odstotek takih, da bi jih smeli uvrstiti v umetnost.
Mnogo, najslabše in najboljše se je že pisalo v teh par letih, kar obstojajo žive slike, o kinu, in človek se, kot pri vsaki novi struji, le s težavo orijentira. To pa radi tega, ker je kinematografska umetnost še mlada in še nima stare, fiksirane kritike, kot druge umetnosti. Kritika in reklama sta zaenkrat Se preveč tesno zvezani.
Oni, ki ljubijo filmsko umetnost res samo zato, ker je umetnost, jo tudi najbolje razumejo, to 80 pa Usti, ki so prišli do kina po J>ouh drugih umeinosti. Zato tudi govorajo in pišejo o kinu z izrazi, ki jih upotreblja-vajo druge umetnosti. Slovstvo in slikarstvo ee mešata s kinom, da celo godba, ki mu je bližnja sorodnica, saj njegov bistvo obstoja . v ritmu. Kdor se hoče prepričati o tem, naj si pusti odvijati eden in isti film z dvema različnima 'hitrostima. To daje isto spremembo, isto neravnovesje kot simfonija, pred-nešana prenaglo ali prepočasi.
Treba bo, da preide en človeški rod (morila še vež), da bedo slednjič naši zanamci hodili v kino z novimi očmi, prilagodenimi na čitanje slik, kot so naše oči skozi dolgo vrsto redv prilagodene na čitanje črk in besed. Tedaj šele bo mogoče razumeti in pravično soditi, kaj je prispeval umetnik, kot je Charlie Chaplin, le razvodu sedme umet-
nosti (kakor danes nazivamo filmsko iimet-nost).
Nočem se spustiti predaleč, ostati hočem v mejah, ki se nam vsem danes stavljajo, in samo reči, da je Chaplin kot aivtor, vpri-zcritelj in igralec največji predhodnik kina bodočnosti.
Nikoli ne bo mogoče dovolj povdariti važ-licsti, ki jo je imel za zgodovino duha, nastop Charlieja Chaplina v svetovni zgodovini, ustvaritelja »Javnega mnenja« in »Lova za zlatom«. Preveč ljudi ga še danes smatra za smešno figuro, za gašperčka, za klovna, ki brije norce.
Toda čas hiti jadrno naprej in tudi filmski umetnost dobiva svoje resne kritike. Kot so izšle knjige posvečene umetnosti in osebnosti Michelangela, Beethovena ali Goetheja, tako imamo danes že dve knjigi, napisani cd Francozov, posvečeni velikanu umetniku Charlieju Chaplinu.
Umetniška stran filma se pri nas še ni upoštevala. Filmska poročila, ki jih prinaša dnevno časopisje, so ali plačana reklama, ali pa pisana senzacijonelno, čisto v smislu nižjih nagonov, ki jih ljubi nekultivirana masa.
Toda tej masi je treba pokazati, da film ni samo senzacija, samo pohotnost, samo blesteč, puhel »kič«, temveč da v dobrem filmu tiči nekaj čisto drugega, nekaj kar nas eplemenjuje, enako kot godtoa, kot lepa slika, povest ali pesem...
iZato smo se odločili, da prinesemo iz ene omenjenih knjig o Charlieju Chaplinu* nekaj poglavij, ki bodo pokazala, kaj pomeni ta veliki umetnik za Človeštvo vsega sveta, brez razlike jezika, polti in omike.
Sledeča poglavja naj prvič 'povedejo naše čitatelje v kraljestvo filmske umetnosti.
1. poglavje.
Kako je potoval Charlie Chaplin I. 1921 na Angleško.
Sedem let je delal Charlie Chaplin dan na dan v žaru umetnih solne v kinostudijih, sedem let je nosil svoj polcilinder, majhne torke, palčico in velike čevlje. Postal je svetovno slaven.
Potem se je pa odločil, da gre na oddih — nazaj v domovino svojega očeta, na Angleško, da Obenem prisostvuje predstavi enega svojih velikih filmov neznani množici.
Odpotoval j'e iz Hollyw<foda, toda potovanje se ni vršilo mirno in prijetno, kot je to navada pri drugih ljudeh. Najnevarnejše je biti slaven filmski igralec, kajti takega pozna ves svet mnogo bolje kot kralja ali cesarja. Saj ga je vsakdo že večkrat videl.
Ko je Charlie Chaplin izstopil iz ekspresa v Ne\vyorku, ga je množica naglo spoznala. V navalu ljudi je izgubil klobuk, strgali po mu gumbe s suknje in navdušena dama ga je potegnila za kravato, mu jo strgala in ga pri tem skoraj zadavila... Nfeki drugi se je posrečilo, mu odrezati kos hlač, med tem ko so ga prerivali na vse strani... Kako imeniten prizor za kino, samo na žalost da ga ni nihče filmal.
Nazadnje sta ga le rešila in zvlekla .v svoj avto njegeva debra prijatelja Douglas Fair-
* Charlie Chaplin je Anglež. Njegovo ime se pravilno izgovarja :čarli čeiplin. Francozi ga seveda .izgovarjajo šarli šaplen, navadno ga imenujejo kratko Charlot (šarlo).
banks in ljubka Mary Pickford, ki ee je Chaplinovim neprilikam prav dz srca smejala.
Zvečer so šli pa vsi trije... i, kam drugam kot v kinot Charlie si je ogledal film »Trije mušketirji«, v katerem igra njegov dragi Doug glavno vlogo, in ki se je predstavljal z uprav velikanskim uspehom.
D va dni pozneje se je že zibal na širokem morju na udobnem, ogromnem parniku, Pa ■nikar ne mislite, da je imel tu mir. Potniki
— Mister Chaplin, zakaj greste v Evropo?
— Grem malo na počitnice.
— Ali boste filmali?
— Ne.
— Kaj boste napravili s svojimi starimi brkami?
— Naj jih vzame vrag!
— Ali se mislite v Evropi poročiti?
— Ne.
— Ali boste igrali Hamleta,
— Ne vem.
— Ali ste tooljševik?
— Ne.
Kmalu zve Charlie, da je maser videl vse njegove filme.
— Zakaj niste potolčeni, ko ste tolikokrat padli?
Prvič je toil maser zelo začuden, ko jo videl Oharlijevo nežno telo: predetavljal si ga je bil mnogo bolj mišičastega. Vedeti je hotel najzrazličnejše, n. pr. ali je res, da eo vse filmske igralke nepoštene«... Charlie je pod ploho teh vprašanj slednjič zaspal.
(Dalje prih.;
Dnevne vesti.
— Novoletno voščilo kralja Aleksandra predsedniku češkoslovaške republike Masa-ryku. Predsednik češkoslovaške republike je prejel za novo leto brzojavna voščila od predsednika francoske republike, od predsednika avstrijske republike, italijanskega kralja, perzijskega šaha in od našega kralja.
— »Uradni liste št. 1 z dne 3. t. m. objavlja pravilnik o gostilnah in kavarnah in ostalih obratovalnican z alkoholnimi pijačami ter pravilnik za izvrševanje predpisov iz tarifne i postavke 62 taksne tarife zakona o taksah.
— Novi mednarodni direktni vlaki preko Zagreba. Te dni se vrši v Bruxellos-u mednarodna železniška konferenca, ki bo razpravljala o najhitrejši direktni zvezi severa in zahoda z vzhodom, med drugim tudi o uvedbi novega direktnega brzovlaka Berlin t —Bratislava—Budimpešta — Beograd — Cari- . grad (ali pa Atene), o uvedbi novega brzovlaka Berlin—Miinchem—Ljubljana — Zagreb — Beograd — Carigrad (ali pa Atene) ter o uvedbi novega direktnega brzovlaka Ostende —(Passau — Dunaj—Ljubljana—Zagreb—Beograd— Carigrad ali Atene.
— Rekonsktrukcija liške proge. Letošnjo spomlad se izvrši temeljita rekonstrukcija liške proge med Kninom in Splitom, oziroma Šibenikom. Ta proga je bila, ker je bila le lokalnega pomena, zgrajena pod avstrijskim režimom precej nesolidno.
— Problem železničarskih stanovanj. Generalna drekoija železnic je izdelala pravilnik, o stanovanjih železničarjev v državnih zgradbah. Najemnina naj bi znašala 10% vrednosti stanovanj. Ker bi bila na ta način najemnina precej visoka, zahtevajo železničarske organizacije, da naj se zniža.
— Neizplačane orožniške pokojnine. Minister za socialno politiko dr. Gosar je interveniral pri predsedniku vlade Vukičeviču v zadevi radi izčrpanega kredita orožniškim upokojencem neizplačanih pokojnin. Stvar se uredi takoj po povratku finančnega ministra, ki je odpotoval v nujni zadevi v Sarajevo.
— Število odvetnikov v 81oveniji. Koncem leta 1927 je bilo v obeh slovenskih oblastih vsega skupaj 207 odvetnikov. V primeru z lotom 1926 je Število odvetnikov v Sloveniji za 12 naraslo. Odvetnikov je bilo: v Ljubljani 70, v Mariboru 38, v Celju 18, v Ptuju 10, v Murski Soboti 9, v Novem mestu 7, v Kranju B, v Brežicah, Dolnji Lendavi, Kamniku, Kočevju, Konjicah, Laškem, Ljutomeru, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, v Krškem, Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Litiji, Ormožu, Slovenjgradcu, Gornji Radgoni in v Šmarju pri Jelšah po 2, v Cerknici pri Rakeku, Črnomlju, Gornjem Gradu, Kozjem, Metliki, Ribnici, Škofji Loki in Šoštanju po 1. — Z nomlju, Gornjem Gradu, Kozjem, Metliki, advokati smo torej v Sloveniji dobro preskrbljeni.
— Razpis licitacije proge Kočevje—Stari trg—Vrbovško sever. V beograjskih »Službenih N o vinah « je razpisana licitacija za izdelavo podrobnega načrta proge Kočevje— Stari trg—Vrbovško sever. Rok je določen na 28 januarja t. 1. Tozadevne podatke daje Uprava za gradjenje novih železnica v Beogradu, Kosovska ulica 43. Cena za nabavo tozadevnih pripomočkov je 300 Din. Pripomočki se dobe pri zgoraj imenovani upravi.
— Generalni ravnatelj carin na inšpekcijskem potovanju v Sloveniji. Generalni rav-
. natelj carin dr. Konrad Šmid se mudi trenutno na inšpekcijskem potovanju v Sloveniji. Predvčerajšnjim je bil v Mariboru, odkoder se je odpeljal v Kotorlbo in Čakocev.
V pondeljek pride v Ljubljano, odkoder odpotuje na Jesenice, nakar se vrne v Beograd.
— Dar Narodni galeriji. Gospod dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljana, je poslal Narodni galeriji zbirko v znesku 1200 .Din. Za izredno novoletno darilo se Narodna galerija iskreno zahvaljuje.
— Gospodinjska Šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje poletni gospodinjski tečaj, ki se bo vršil od 15. marca do 15. avgusta 1928. V tečaj se sprejmejo notranje in vnanje gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. februarja t. 1. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, p. Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Prc&nji, ki je kolka prosta, se* priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo.
— Iz železniške službe. Postajenačelnik v Trbovljah Anton Vičar je imenovan za po-stajenačelnika v Zemunu.
— Iz državne službe odpuščen, ker se je vrnil prepozno z dopusta. Sodni pristav v Rumi dr. Hrodje Ahačič je bil te dni na dopustu. Ker se je vrnil nekoliko prepozno, je bil odpuščen.
— Nove francoske novčanice po 50 frankov. Te dni je izdala Francoska banka v promet nove bankovce po 50 frankov. Stare nov-čanioe se potegnejo polagoma iz prometa.
— Za 100 milijonov pezet so se zmotili. Iz Madrida poročajo: Državni proračun izkazuje 12 milijonov pezet prebitka. Dan preje je trdil finančni minister, da izkazuje proračun
100 milijonov deficita. Izkazalo se je, da je šlo za računsko pomoto I
— Novi petrolejski vrelci v Georgiji. Po uradnih informacijah iz Moskve je iskalo v zadnjem času neko italijansko-belgijsko podjetje v Georgiji petrolejske vrelce. Te dni so našli v globočini 150 metrov bogate vrelce. Računa se, da bo mogoče z eksploatacijo teh vrelcev rusko petrolejsko produkcijo podvojiti.
— Katastrofalna eksplozija v Berlinu. V
neki sedemnadstropni hiši v Berlinu se je pripetila te dni sredi noči katastrofalna eksplozija. Hiša, v kateri je stanovalo nad 30 strank, je skoraj popolnoma porušena. Po strahoviti detonaciji je švignil iz razvalin silen plamen. Gaselci so požar hitro pogasili. Izpod ruševin so izvlekli tekom prvih ur 13 mrtvih ter 18 ranjenih. 10 oseb še pogrešajo. Eksplozijo je povzročil najbrže amoni-jak, ki je uhajal iz hladilne naprave, nameščene v kleti. »Berliner Tablatt« zatrjuje, da gre za akt sabotaže stavkujočih mesarjev.
— Milijonske Malverzacije v Gacku. — V Gaoku so prišli na sled milijonskim malverzacijam pri dodeljevanju brezplačnega lesa pogorelcem. Imen prizadetih državnih uradnikov policija v interesu preiskave še ne izda.
— Pet let ječe radi razžaljenja Veličanstva. 491etni seljak Djordje Uvalina iz Starega Sivca je bil lansko leto v Novem Sadu obsojen radi razžaljenja kraljeve rodbine na pet let ječe. Te dni je kasacijsko sodišče obsodbo potrdilo.
— Dve smrtni obsodbi radi goljufije v sovjetski Rusiji. Te dni se je vršil v Moskvi proces zoper družbo kompcijonistov. Na zatožni klopi so sedeli trgovski ravnatelj žitnega oddelka državne banke Poljakov, njegov pomočnik Tjelesnin in devet njunih kom-plicov, obdolženih malverzacij z žitom. Poljakov in Tjelesnin sta bla obsojena na smrt, ostali obtoženci pa na večletno ječo.
— Tat, ki je hotel ukradene dragulje prodati policiji. Lopov Otto Schneider, ki je bil šele 26. decembra izpuščen iz kaznilnice v Brandenburgu, je ukradel generalnemu ravnatelju Muku v Monakovem za 13.000 mark draguljev. Tat je ponudil v svoji neverjetni predrznosti ukradene dragulje v zastavo nekemu policijskemu stražniku, katerega je prosil pod pretvezo, da mu je bila ukradena listnica, za manjše posojilo. Stražnik ga je poslal na policijsko direkcijo, ta pa v netko trgovino, kjer je dobil na ukradene predmete res 20 mark posojila. Medtem je bila policija o tatvini obveščena, toda Schneiderja, ki se je bil predstavil pod tujim imenom, je iskala zaman: izginil je brez sledu.
— Oborožen upor v umobolnici. V umobolnici v Buenos Airesu so se uprli te dni pacijenti, ki so dobili, ni znano od kod, strelno orežje. šest umobolnih je pobegnilo. Samo enega od njih so ujeli in odvedli v umobolnico nazaj.
— Eksplozija tovornega avtomobila z mu-nicijo. Iz Berlina poročajo: Pri Dunstableju je prišlo te dni na tovornem avtomobilu, ki je vozil 4 tone razstreljiv, do eksplozije. Avtomobil je pričel po eksploziji goreti. Med razstreljivi so se nahajale tudi granate. Ker so granate še po katastrofi eksplodirale, so bila rešilna dela zelo otežkočena. 1 oseba je bila ubita, 4 pa težko ranjene.
— Sedem otrok na ledeni plošči na morju. Ob vvilhelmhavenski obali se je igralo te dni sedem otrok na ledu. Iznenadila jih je plima, vsled katere se je zlomil led. Vseh sedem otrok so odnesli valovi na veliki ledeni plošči na odprto morje. Nesrečo je opazil neki parnik. Mornarji so otroke rešili.
— Samopoškodba dveh pijancev. V neko mesarijo v Casablanci sta vstopila te dni dva vojaka tujske legije, pijana ko čepa. Zahtevala sta par gorkih klobasic. Ker mesar klobasic ni imel, je pograbil eden od legijonar-jev ostro sekiro, si odsekal vseh pet prstov leve roke ter pozval mesarja, da naj jin skuha, češ, ker klobasic ni, se bo zadovoljil s svojimi prsti. Njegov tovariš je hotel slediti njegovemu zgledu. Bil je pa neroden ter si je roko samo težko poškodoval. Mesar je poklical policijo, ki je pijanca le S težavo obvladala in odpravila v bolnico.
Ljubljana.
1— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije, ki je po brzojavni odredbi predsednika ministrskega sveta, ministra za notranje posle državni praznik in se ima proslavljati kakor rojstni dan Nj. Vel. kralja, se praznuje dne 9. januar ja t. 1. s slovesno službo božjo, kateri prisostvujejo državna oblastva in uradi z vsem osobjem. V ta namen se vrši tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja ob 10. uri dopoldne slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve za kraljioo. V pravoslavni kapeli se vrši tega dne svečana služba božja ob 9. uri dopoldne, v evangeljski cerkvi pa ob 10. uri. Vsi dr-
žavni uradi in javna oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolali se ne vrši pouk in v državnih uradih počiva delo. Med slovesno službo božjo v stolnici naj bodo trgovine in obrati zaprti. — Čestitanje, pri velikem županu odpade.
1— Dve aktualni predavanji priredi »Društvo za raziskavanje jam« in sicer bosta predavala univ. prof. dr. Hadži »O prehrani jamske favne« ter g. Michler »O lanski ekskurziji v Gradiščniooc. Obenem se bo vršil tudi občni zbor imenovanega društva. Čas in kraj se bo dolčil pozneje, kar bo pravočasno objavljeno.
1— Trgovski ples. Senzacija vsake plesne sezije je bila in ostane prireditev tradicionalnega Trgovskega plesa. Vrši se ta ples tudi to sezijo in sicer v soboto 14. januarja 1928 v veliki dvorani hotela »Union«, in obeta biti v resnici ena najsijajnejših plesnih prireditev letošnje sezije. Ker je vstop dovoljen le preti vabilu in so ista že razposlana, se naprošajo vsi oni, ktaeri bi bili pri obilnem razpečavanju vabil pomotoma prezrti, kakor tudi oni prijatelji društva, ki bi- se želeli te priznano najlepše prireditve vsake plesne sezije udeležiti, da to nemudoma prijavijo pisarni Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17.-I, telefon št. 2652.
1— Shakespeare »Mnogo hrupa za nič«. To zelo učinkovito komedijo nesmrtnega dramatika Shakeapearja je uvrstila ljubljanska drama ponovno vsvoj repertoar in prva letošnja repriza se igra v soboto dne 7. t m. v režiji profesorja g. Osipa Šesta in v isti zasedbi kot v minoli sezoni. Predstava se vrša za abonente reda A.
1— Ljudska operna predstava. V soboto dne 7. t. m. se poje v ljubljanski operi Offen-bachova romantična opera »Hoffmannove pripovedke« in sicer kot ljudska predstava z izredno znižanimi cenami, ki so skoro za polovico manjše od običajnih opernih cen. Pri tej predstavi poje vlogo Giullette ga Poli deva, vlogo Olimpije gna Popovičeva, vlogo Antonije pa gna Majdičeva. Ostala zasedba ej sledeča: Hoffmanu g. Banovec, Lindorf, Copelius, Dappertuto, Mirakel g. Križaj, Spa-lanzani — g- Mohorič, Crespel — g. Janko. Nikolaj — ga Medvedova, Herman — g. Perko, Natanael — g. Mohorič, glas matere — gna Španova, manjše vloge Anderja, C oženi-lia, Piticcinachia in Frana poie g. Rus Josip, Luthra — g. Rus Fran. Opero dirigira kaj>elnik g. Balatka. Začetek točno ob osmih zvečer.
1— Skioptično predavanje o »Francoski revolucija« se vrša v pondeljek, dne 9. januarja t .1. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 30. Predava g. Kitek.
1— Občni zbor Aero-kluba »Naša Krila« v v Ljubljani- Člone(ice) in prijatelje Aerokluba opozarjamo na -občni zbor, ki se vrši dne 31. januarja ob 6. uri zvečer v restavracijskih prostorih g. Frana Krapeža v Kazini. — Dnevni red: Poročilo predsedstva. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo revizorjev. Valitve novega odbora. Slučajnosti. — Radi velevažnosti našega po-kre-ta udeležba dolžnost. — Oblastni odbor Aero-kluba »Naša Krila« v Ljubljani.
1— Požar. Predvčerajšnjim okoli polnoči je izbruhnil v skladišču konfekcijskega blaga Josipa Juvančiča v Selen burgovi ulici ogenj. Poklicani gasilci so ogenj takoj udu-šili. Ogenj je povzročil kratki stik. Škoda je neznatna.
Maribor.
m— Ljudska univerza v Mariboru. Radi rojstnega dneva kraljice dne 9. t. m. odpade predavanje. Prihodnje zanimivosti: Goethejev Faust in Gandhi, veliki indijski narodni junak. — V Studencih (deška šola). Januar oo posvečen spoznavanju naše zgodovine. Otvori se ta ciklus s predavanjem znanega zgodovinarja g. prof. dr. Majcena o zgodovini Maribora in okolice v torek, dne 10. januarja ob pol 8. uri zvečer.
Celje.
c— Poslovanje mestne knjižnice. V mesecu decembru je izposodila mestna knjižnica 1684 knjig, vpisalo se je 86 novih Članov. Knjižnica jjosluje trikrat na teden in sicer ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. Knjige se iz-posojujejo na 14 dni. Vpisnina znaša 5 Din, za dijake, učence in vajence 3 Din.
o— Ljudsko vseučilišče. V pondeljek 9. t. m. bo predaval dr. E. Mejak: »O enakopravnosti med moškim in ženskim spolom«.
c— Esperantski tečaj se nadaljuje v pon-doljek 9. januarja v rudarski šoli. Ker je to drugi tečaj se sprejemajo še novi udeleženci. D o sed a j je esperantski tečaj posečalo približno 180 ljudi.
c— Zanimivo. Po informacijah »Nove Dobe« je med 297 dečki, 'ki .posečajo šolo le 25 nemških dečkov, na dekliški šoli pa med 272 deklicami 8 Nemk.
c— Mostno gledališče. Nedelja, dne 8. januarja ob 16. uri: »Peterčkove poslednje sanje«. Ljudska predstava. Cene vsem prostorom za 25 odstotkov znižano.
FOND ZA SLOVENSKO AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO.
Poziv slovenski javnosti, naj prispeva v Fond za Akademijo in Galerijo, ki bo podlaga za ustanovitev naših najvišjih prosvetnih zavodov, je našel popolno razumevanje. Objavljamo jjrvi seznam prispevkov v vednost slovenski javnosti in bomo poslej redno priobčevali imena dar-ovateljev v časovnem redu
A. Ustanovitelji Akademije in Galerije (dar najmanj 100.000 Din). Mestna občina ljubljanska je z dopisom št. 10667/27 z dne 4. maja 1927 votirala 3O0.OCO Din. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izplačala 15. aprila 1927 znesek 100.600 dinarjev.
B. Zidarji Akademije in Galerije (dar najmanj 10.CO0 Din). Mestna občina celjska je z dopisom št. 4126,26 z dne 16. septembra 1927 obvestila upravo Fonda, da je postavila v proračun 50.000 Din za Fond. — Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani je izplačala dne 20. decembra 1927 znesek 50.000 dinarjev.
C. Darovali, oziroma voiirali so: po 5000 dinarjev: Mestna občina Ptuj; po 3000 Din: Neimenovani; po 2000 Din: Mestna občina Kamnik, Mestna občina Kranj; po 1500 Din: Mestna občina Brežice; po 1400 Din: Univ. profesor dr. Matija Murko v Pragi; po 1000 dinarjev: Msgr. Viktor Steska, prof. Simon Dolar, univ. prof. dr. Izidor Cankar, tržkn občina Konjice, občina Mežica, občina Do-brunje; po 600 Din: dr. France Stelč, dr. Josip Regali; po 350 Din: tržka občina Sv. Trojice v Slov. Goricah; po 250 Din: občina Zagorje ob Savi; po 200 Din: občina Moste pri Ljubljani; po 120 Din: Alojz Smrekar, Ljubljana; po ICO Din: Orlovski krožek na Verdu, Orliški krožek na Verdu, občina Rakek, občina Kokarje, občina Dravograd, občina Ljubno; po 50 Din: Vesela družba pri »Bergantu«, občina Rajhenburg, občina Gradišče ob Dravi; po 20 Din: občina Spodnje Sečevo (.p. Rog. Slatina).
Narodna Galerija, kot upravitelj Fonda, izreka vsem darovateljem iskreno zahvalo za razumevanje in podpiranje naše največje kulturne naloge ter prosi ostale slovenske občine, zavode in posameznike, naj sledijo zgledu prvih darovateljev. Fond ima svoj lastni čekovni račun v Ljubljani štev. 10.535.
II
Josip: Križaj
danes zveter
v ljubljanski operi.
II
L.redno znižane cene	1	■
| Začetek ob pol 20.	1	
PREISKAVA ZOPER VLOMILCA V »FIGABIRT0V0« GOSTILNO
je ugotovila, da sta vlomilca France Marolt in Peter Strniša dva zelo nevarna tatova, ki sta kradla v zadnjem času posebno kolesa. Tako sta ukradla med drugim istega dne Marolt iz veže Okrožnega urada za zavarovanje delavcev kolo zidarju Janezu Podgorniku iz Vodic, Strniša pa izpred Lasanove gostilne na Dunajski cesti kolo monterja j uanterja. Po tatvini sta poletela lopova v < Tržič, kjer sta ukradeni kolesi prodala po [ 200 in 300 Din, nakar sta se v Tržiču in oko-ci par dni prav dobro zabavala Ko jima je zmanjkalo cvenka, sta se vrnila v Ljubljano, kjer je ukradel Strniša na dvorišču gostilne »Pri Jerici* v Prešernovi ulici kolo nastavljenca tvrdke »Elite« Franceta Len-čeka, Marolt pa neko kolo v veži restavracije »Zvezda«, nakar sta se odpeljala na Jesenice kjer sta prodala obe kolesi za 560 Din. Razven tega je ukradel Marolt še dve drugi kolesi: Eno v veži Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, drugo pa iz veže Poštne hranilnice. Te dve kolesi sta prodala lopova v Radovljici.
V Žirovnici sta ukradla pa celo par konj z vozom vred. Vse skupaj sta prodala v Novem mestu za 2000 Din, dasi je bilo vredno okoli 10.000 Din. Na Gorenjskem sta ukradla tudi vola.
V Kranju je izvršil Marolt roparski napad na avstrijsko državljanko Albertino Wendik-ter. Napadel jo je v teahi v bližini kolodvora, ko se je pripeljala iz Avstrije. Iztrgal ji je iz rok ročno torbico, v kateri je imel® 1760 Din in 100 šilingov gotovine. Ta zločin Marolt taji.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
AbKnm »•Itn« Hranilnic« St. 1AUT.	rtf, iadr. s naon. sav.	Brzojavka	i	„KH»TSKI DOM“. Talal. It. 2|4T
V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica itev. 1. Pritličje.
BAJBt	I	OIRIITUJI	VLOOB	I	P	R ■ S K R B U J ■ l
Posojila aa vfcajllbe, proB porottve tar sa* I \	mo/	.	..
slavi praaillala la vradaostalk papirja« tar I “ RaJHka OstHi O/o bras odpovedi.
dovoljuja brodita v Mboloai raCunu pod I voljo stalno vlogo In vlogo v tok. računu
Kavcija, Inkasa, sračka In vradnostna paplr|e tor loko la nakasnico (nakazila) na druga mosta.
URADNI URH
po dogovoru.	■	1	I	Vsak delavnik od •» do tS»‘/» b* do A>Vn
PooblaMenl prodajalac greCk državne razredna loterija.
vzemite si jo, da za vedno postane Vaša, to je splošna narodna last. Narodu v zavednost »Jugoslovenski Matici« in »Dečjemu domu pa v možnost čim večjega razmaha.
»Dečva« bo po vsem naše oblačilo! — po izvoru, kroju in vzorcu. To narodno žensko poletno oblačilo je lepo, praktično in do skrajne možnosti ceneno.
Brezizjeinno vsaka žena in dekle naj se v prihodnjik mesecih, ko bomo pozvali, prijavi in pridobi za prijavo tudi krog svojih znank, ker odziva sleherne slovenske žene pričakujeta
Jugoslovanska Matica in akeija »Dečvec.
NAŠEMU 2ENSTVU - NAŠEMU NAHODU!
Prihajamo k Vam! Prihajamo k celokupnemu ženstvu našemu! Ne prihajamo praznih rok — za 'bodočnost, za prihodnje poletje Vam prinašamo lastno narodno oblačilo i»Dečvo«.
Iz častitljive naše narodne noše, iz vzorov naših mater je posneta. Pripravljena je, da jo podarimo Vani materam našega rodu, Vam učiteljicam, vzgojiteljicam naše mladine, Vam meščankam kot deželankam,
Prinašamo jo Vam hčeram našega ora-tarja, podjetnika, intelektualca. Pridite in
Prosveta.
»DIVJA RACA.«
Slovenska drama je v sredo, 4. januarja, Uprizorila Ibsenovo petdejansko dramo »Divja raca«, v režiji gospoda Skrbinška. Sinov drame je zajeta iz družinskega žvljenja konca preteklega stoletja, iz časa, ki jasno kaže nejasnosti propadajoče dobe, na ljudeh in pisateljevem gledanju.
Dva kompainiona, Ekdal in Werle, živita na kraju svojih bojev; Ekdal je po Werlejevi zaslugi propadel in užival grenki kruh maskirane miloščine ter sanja o rehabilitaciji svojega častniškega čina, katerega je radi obsodbe izgubil. Werle je bogat, vdovec, ki se pripravlja na poroko s svojo gospodinjo in ima sina Gregersa, sošolca Ekdaiovega sina Hjalimara. Gregers motri očetovo preteklost sovražno, se z očetom razide in posveti svoj slepi reformatorski nagon Hjalmaru, ki je postal fotograf in živi v srečnem zakonu z nekdanjo Werlejevo gospodinjo Gino, materjo že 14letne Hede. Gregers mu razodene, da je imel stari Werle razmerje ž njegovo ženo in da odtod izvira njegova pomoč pri Ginimi ženitvi. Hjalmar sumi še več in dobi neodločen Ginin odgovor o svojem očetovstvu. Odide iz hiše, a se vrne, ker je bil postal tekom zakona sanjarski delomrzen in s tem navezan na ženino delo. Zasovraži hčer Hedo, katero pregovori Gregers, naj žrtvuje svoje najljuibše bitje, divjo raco, da pridobi očetovo ljubezen. Deklica pa ustreli sebe in nad nedolžno žrtvijo se objameta mož in žena.
Delo je nastalo na podlagi skrajno mrzlega, skoro medicinskega presojanja ljudi in njihove usode. Hjalmar posumi, da je stari Werle oče njegovega otroka, ker je stari skoraj slep in hči tudi izgublja vid. Gregers, M je tudi Werlejev sin, pa nikakor ne kaže znakov fizične slepote, pač pa je neminljivo vsiljiv in cinično brezobziren v razdiranju zakonske sreče, kar imenuje sam »postavljanje življenja na nove temelje«. Ko vidi nesrečo, katero je povzročil, je vse njegovo opravičilo: hotel sem le najboljše! Njemu nasproti stojii zdravnik Relling, ki trdi, da je trelba ljudem vzdržati njihovo življensko laž, ker sicer poginejo. Delo je prepleteno z mnogimi sentencami in simboliziranjem, ki danes zveni zelo ceneno; vse besedno globokoumje dialoga je gol tribut časa, v katerem je Ibsen ustvarjal dramo. Čujemo glas profesorja, a Življenje, katero dramatično snuje, ustvarja za naše oči drugačno resnico, tako, da ču-timp v postavah le marionete pisateljevega programa.
Posamezne osebe so risane nejasno im puščajo uprizoritvi razne možnosti. Goapod Skrbinšek je deilo režiral naturalistično in v polnem obsegu, črtanje bi bilo dolgoveznost morda omililo, odpraviti pa je najbrže ni mogoče. Igralci so se precej potrudili s figurami. Gospod Rogoz (Hjalmar) je svojo nejasno postavo podal nekako lahkotno, neodločno. Mogoče hi jo bilo ustvariti drugače, a celotna postava bi tudi v drugem slučaju ne rezultirala. Gregersa je igral gospod Jerman nestopnjevano in z nastopi; ki so spominjali na začetništvo. V splošnem dober je bil stari Ekdal gospoda Kralja, le karikiranje v gestah je bilo neumestno. Ostali igralci so bili dobri, med damami je posebno gospodična Vida (Heda) igrala zadovoljivo.
Znanje vlcg je bilo nezadostno in čule so se nezaslišane napake v izgovarjavi. Gledališče je bilo skoraj prazno in brez navdušenja za delo, ki je za naš čas korenito zasta- j relo in neživo.	M.	'
MEDNARODNI INSTITUT ZA UMSTVENO SODELOVANJE.
V pokretu mednarodne reorganizacije, ki je nastal ipo svetovni vojni in kojega najvišji izraz je Liga narodov, ni bilo mogoče pustiti ob strani problemov umstvene v.rsite.
Potem ko so v Ženevi v okviru mednarodnega sodelovanja z uspehom zopet uredili tranzit, higiijeno, tovarniško in drugo delavsko delo in razne druge stvari, so spoznali, da bi morale tudi znanost, slovstvo, pouk in umetnost tvoriti predmet skupne dobre volje.
Na tem polju so že pred vojno obstojale številne institucije, posvečene raznim oblikam umstvenega sodelovanja: Bernski urad za slovstveno lastnino, Mednarodni svet za naravoslovna raziskovanja, Mednarodna unija akademij za sodelovanje v zgodovinskih, jezikoslovnih in socijalnih vedah, Mednarodna umetniška in slovstvena zveza, Institut za mednarodno pravo, Akademija za mednarodno pravo v S’Gra-venhagerju, Mednarodni bibliografski institut v Brnxellesu in mnogo drugih institutov, uradov, družb in zvez mednarodnega značaja je skušalo v okviru svojih kompetenc privesti umstvene delavce vseh dežel do sporazuma in medsebojne pomoči.
V bistvu pa večina teh podvzetij pravzaprav ni bila popolnoma mednarodna. Mnoga so bila zasebnega ali oficijoznega značaja. Mnoge je vojska oslabila. Vsa pa so si bila stavila posebne naloge; nobeno ni delovalo na to, da bi združilo stremljenja vseh ostalih; skoraij nobeno ni bilo v stanu predložiti drža-
vam mednarodne dogovore in doseči, da bi jh brez zelo dolge zamude sprejele; nobeno ni bilo poklicano k delu za velike umstvene koristi človeštva, za splošne smernice umstvenega napredka in skupno mednarodno sodelovanje.
Takoj po končani vojni se je z mnogih strani začul klic, naj bi Liga narodov prevzela to vlago.
In res, 28. septembra 1920 je skupščina Lige narodov izglasovala resolucijo, ki je dala svetu Lige nalogo, »naj podpira v čim izdatnejši meri stremljenja, ki skušajo udej-slviti organizacijo umstvenega dela«. Nato se je glavni tajnik Lige začel ibaviti z ustvaritvijo tega novega organizma. Dne 2. septembra 192:1 je svet Lige sprejel in skupščina potrdila predlog g. Leona Bourgeoisa, »naj se določi 'komisija za študij mednarodnih vprašanj umstvenega sodelovanja in vzgoje«.
Lata 1922 je ligina skupščina ustanovila mednarodno komisijo za umstveno sodelovanje na podlagi izveščaja g. Gilberta Murija, profesorja vseučilišča v Oxfordu, in delegata Južne Afrike. »Sestavljena iz mož, ki so bili priznani prvaki na polju vzgoje in znanosti«, naj bi proučevala na splošen način, kako bi se dali že obstoječi mednarodni umstveni odnošaji poenostaviti, prečistiti in razširiti.
Ta komisija, setaivljema iz dvanajstih, pozneje iz petnajstih članov, je začela z delom leta 1922 pod predsedstvom g. Bergsona, profesorja filozofije na Sorboni. Liga narodov ji je dala na razpolago letno okroglo sto tisoč zlatih frankov. Kot stalne pomočnike izven svojih sey je imela samo dva ali tri tajnike in izvedence ter je naglo spoznala, da lahko začrta program, a ga ni v stanu izvesti, da lahko st a vi j a predloge, a ne more izvršiti njih udejetvitev. Enako kot si je higijenska komisija Lige morala kmalu pridružiti mednarodno higiensko organizacijo, za upostavitev katere je dala potrebno podporo Rockenfeller-jeva institucija, enako je rabila komisija za umstveno sodelovanje neke vrste stalni urad, ki bi imel dovolj sotrudnikov in denarja, da be pcdvzel globlje študije in zasledoval zapletena pogajanja.
To pot se ipa ni amerika .ponudila, da financira zaželjeno podjetje, temveč Francija, in sicer s pismom, ki ga je poslal prosvetni minister, g. Framjois Albert, julija 1924. Francoska vlada za svojo ponudbo in stavila drugega pogoja kot tega, da bi moral biti sedež instituta v Parizu, Liga narodov pa naj bi potom komisije za umstveno sodelovanje upravljala novi institut po svoji volji.
Ta predlog je bil sprejet in svet in skupščina Lige narodov sta septembra 1924 sklenila ustanovitev mednarodnega instituta za umstveno sodelovanje. Skupščina je ‘bila razumela, da se ima ustanoviti veliki »cleajdng-house« mednarodnih umstvenih odnošajev.
Institut je bil obvorjen 'januarja 1926 v lepih lckalih 'kjer se še kedaj nahaja: v traktu Montpensieru takozvane Kraljeve palače (Palais-Royal), ki jo je francoska vlada stavila na razpolago Ligi narodov.
Ustanovitev .mednarodnega isti tul a za umstveno sodelovanje je pospešilo sklepanje mednarodnih stikov na umstvenem polju okoli Lige narodov. Do danes so se že v 35 državah ustanovile narodne komisije za umstveno sodelovanje, od katerih vsaka zbira najboljše elemente intelektualnega življenja. Tudi v naši kraljevini ima tako narodno komisijo in nje podružnico v Ljubljani. Vse te narodne komisije so v tesni zvezi z mednarodno komisijo za umstveno sodelovanje v Ženevi in z Mednarodnim istitutam v Parizu. Pri njem je 33 vlad postavilo svoje ofici-jelne zastopnike, ki so v splošnem diplomati in kojih naloga je, tvoriti vez med upravnimi oblastmi države, ki jih je poslala, in Mednarodnim istitutom.
Na žalost iščemo v seznamu zastopnikov tujih držav pri institutu imena naše kraljevine. Cuba, Haiti, Nicaragua, Urugvaj, Venezuela — da navedem najmanjše in najbolj oddaljene — so spoznale velikansko važnost tega instituta in imajo pri njem zastopnika, samo vlada kraljevine SHS institut ignorira kar gotovo dela po vsem civiliziranem svetu zelo čuden vtis.
(Deloma po institutovi brošuri — sestavil P. V. B.)
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Dram a.
Začetek ob 20 .uri zvečer.
Sobota, 7. januarja: »Mnogo hrupa za nič«.
Red A.
Nedelja, 8 .januarja ob 15. uri popoldne:
»Peterčkove poslednje sanje.« Ljudska
predstava pri znižanih cenah.
Pondeljek, 9. januarja: »Divja račka«. —
Red D.
Torek, 10. januarja: »Igra v gradu.« Gostovanje Št. Jakobskega gledališkega odra.
Izven.
Sreda, 11. januarja: Zaprto.
Četrtek, 12. januarja: »Idealni soprog.« — Red B.
Oper a.
Začetek ob pol 20. uri zvečer:
Sobota, 7. januarja: »Hoffmannove pripovedke.« Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah.
Nedelja, 8 .januarja ob 15. uri popoldne: »Rigoleto.« Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 8. januarja ob pol 20. uri zvečer: »Bajadera«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Pondeljek, 9. januarja: Zaprto.
Torek, 10. januarja: »Miloševa ženitev.« — Red B.
Sreda, 11. januarja: »Zaljubljen v tri oranže.« — Red C.
Četrtek, 12. januarja: Zaprto.
Šport.
Svetovni prvak in njegov klobuk. Ko se je Charles Paddock, svetovni rekorder v teku na 100 m, nedavno sprehajal z neko damo, je naenkrat odnesel veter njegovi spremljevalki klobuk, ne da bi se Charly količkaj pobrigal za to, da bi ga zopet ujel. Na začudeno vprašanje dame je stoično odgovoril: »Na 100 m dam klobuku 35 m naprej, iedaj se mi ni treba prenagliti.« Če se stvar tudi ni ravno tako zgodila, je vendar dobro izmišljena.
Primadona zagrebške opere ga Zdenka Ziikova gostuje danes v četrtek, dne 5. t. m. v Ljubljani. Poje vlogo Amelije v Verdijevi operi »Ples v maskah«. V ostalih vlogah sodelujejo: ga Thierryjeva, ga Ribičeva ter gg. Holodkov, Kovač, Rumpel, Janko, Mohorič in Sekula. Predstava se poje za red C.
Gioliti je resno obolel. Po zadnjih vesteh pa ni kljub njegovi visoki starosti v nevarnosti njegovo življenje.
PROCES, KI TRAJA ŽE TISOČ LET.
Civilno sodišče v Neaplju se bavi s čudnim procesom, ki je oči to najdaljši v svetovni kroniki pravd. Mnogokrat se je že dogodilo v mednarodni sodni praksi, da so procesi, posebno za posestva, trajali po cela desetletja. Tako je bil nedavno v Londonu končan proseč v zadevi neke učiteljice, ki se je pričel že leta 1790. in je torej trajal polnih 137 let. Ali ta proces mora zgubiti na svoji zanimivosti pred procesom v Neaplju, ki traja že 1000 let.
Objekt tega procesa ni baš vsakdajen. Gre za posest nekega hriba, ki se razprostira nedaleč od Salerna, dn katerega šume so vredne nekoliko milijonov Mr. Proces datira že iz leta 1002. Pred letom 1000 je bil hrib last dvojice bogatih trgovcev iz Salerna. Oba trgovca sta trgovala z 'lesom lin šume .iz njihovih hribov so predstavljale največji del nju-ndja imetja.
V tem času pa so hodili po Italiji menihi in so nevednemu ljudstvu — sicer pa so bili tudi sami dosti nevedni — pripovedovali in naznanjali konec sveta. Seveda so bili
med njimi tudi prefrigani tički, ki so v svojih propovedih, ki so jih imeli deloma v cerkvah, deloma pa tudi pod milim nebom, namenoma slikali bližnjo propast grešnega sveta v kar najstrašnejših barvah. Etni so pripovedovali, da bo drugi vesoljni potop uničil vso evropsko kopno zemljo in uničil na njej vse, kar leze ino gre. Drugi so zopet prerokovali izbruhe novih vulkanov in uspelo jim je, da so v živih slikah prikazali poslušnemu ljudstvu nesrečo teh izbruhov, kjer bodo ljudje in živali poginili v enem samem strašnem ognjenem žrelu. Tisoče in tisoče ljudi je verjelo pripovedkam in prerokbam teh menihov in vsi so se strinjali v tem, da je brez vsake koristi, ako še delajo in ako se še brigajo za svojo nesigurno bodočnost na tem svetu. Nihče ni več zbiral denarja in nihče ni več hotel rešiti svoj imetek. Fropovedniki pa so praviti ljudem, da je treba imetek podariti cerkvi.
Leto 999 je bilo strahotno leto. Strah je prevzel vso maso, ki je pričakovala konec sveta. Ta strah je bil tedaj pravcata epidemija. Število prerokov, ki so napovedovali, da bo leto 1000 konec sveta, je čim dalje bolj naraščalo_____
Tudi dva lesna trgovca, posestnika omenjenega hriba sta podlegla sugestiji mas in to tem hitreje, ker se je na nebu pokazal j komet, ki se je mogel tudi s prostim očesom I videti. Ta nebesni pojav je bil seveda za me-| nihe voda na mlin: Trdili so, da je komet i glasnik — konca sveta in vsesplošne pogube. Naravno je, da se je polastil ljudi še večji strah.
'Ped temi okolnostmi, v pričakovanju konca sveta, sta se odločila trgovca, da darujeta tudi hribovje — samostanu. Neki frater je sestavil pcgcdbo, po kateri naj preide z 31. decembrom 999. leta — hrib s šumami in sploh vsem inventarjem v last samostana Santo Trifino. Samostan je ta dar sprejel, kar dokazujejo knjige in s tem je bil tudi akt darovanja — pravomočen.
No, 31'. december 999. leta in tudi 1 januar leta 1000 je minil popolnoma mimo. Pro-rokovani konec sveta, prerokovani vesoljni potop, izbruhi novih vulkanov — o tem ni bilo ne duha ne sluha. Tudi velika repatica, ki je povzročila med ljudmi tak strah je neke lepe noči — izginila v vsemlnju...
Le hrib je ostal v posesti — samostana, ki ga je kljub neštetim reklamacijam obeh trgovcev, še nadalje obdržal.
Dvajset let pozneje sta zahtevala lesna trgovca od cerkvenega sodišča — hrib nazaj, ali njuna prošnja, se razume samo ob sebi, je bila odbita. Odvetniki obeh trgovcev so poskušali nato svojo srečo tudi pri posvetnem sodišču, ali sodišče je definitivno sodbo vedno odlagalo. Tako so minila stoletja, ne da bi bil proces končan.
Medtem pa so poznejši potomci obeh trgovcev darovali hrib občini Letter in sedaj vodi ta občina proces proti samostanu že celih 156 let.
Te dni se je vršila zopet obravnava. Naravno je, da se je javnost zanjo zelo intere-sirala. Toda porces tudi topot ni bil končan!
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem, ki so spremili mojo nepozabno ženo, gospo
Marijo Grasselli-jevo
na njeni zadnji poti, vsem darovalcem krasnega cvetja ter onim, ki so izrazili na kakršnikoli način meni ali moji rodbini sožalje na prebridki izgubi, izrekam svojo iskreno zahvalo.
Ljubljana, 6. januarja 1928.
Peter Grasselli.
MALI OGLASL
Na drobno Vir za nabavo Na_debelo
Galanterija čipk, vezenin, raznili žnor, svilenih trakov. Volne in bombaža za pletenje, škarje, žiice, noži. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, le pri:
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Preiernovega spomenika ob vodi
Cona niška!	Postrelba	točna!
Josip Peteline
Uubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
IS letna garancija.	Pouk vezenja brezplačen.
NaJniSJa cena.
Mb m n raiske stroje,
vseh sistemov ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1-____
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnem zavodu, ki obstoji ie 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palaH pri kolodvoru)
1SSSr&3eZZ	za	hranilne	vloge	jamJSI	poleg	premoženja	hranilnice
W3 » ŠEMESTO CELJE s« ~	?S£
d#,,*ri*AoP^ViHb.po*'"	z	vsem	premoženjem	in	vso	davčno	močjo._ rešuj«	brespiafino.
Najboljši Šivalni stroj je samo „Gritzner“ in „Adler“ za dom,
obrt in industrijo. — Najlepše
opreme. — »Novost* je damska pisalna miza pri:
vsako besedo se plat« 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Ribiško palico
ZA SULCA in vso pripravo kupim. Ponudbe je poslati upravništvu »Narodnega Dnevnika« ▼ Ljubljani pod šifro -»RIBIŠKA PALICA«.
Išče se
stanovanje, obstoječe it kuhinje ter dveh aob v
centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje.
Prodam
dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Stefanu, 5. mestna hiša na Kobarideki cesti, Bežigrad, Ljubljana
J J S K A R h A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON ORBOORČIČEVA Ul
V
se priporoča
za naročita o tiskarsko stroko spadajočih del.
je bila kot iz alabastra. Oči, velike, sive, osenčene s temnimi obrvmi so mu vzbujale dojem duše otroka.
Ova tujoa sta se srečala. Prvi pogled ju je združil. Sreča ju je objela.
Tisto noč je sedel na klopi na Monte Pici-nu. Ni vedel: ali ga je model očaral, ali ljubil študijski objekt, ali dušo. V resnici se je zaljubil v oboje.
Naslednji dan sta se srečala na korzu. Blandina se je dala zapeljati v stranski drevored. Armand je stal še vedno sklonjen, kot v tre-retko. Zajecljal je brezpomembno besedo. Toda obema je zadostovalo. Blandina je potegnila vrvico na roki kočijaža ter se je odpeljala dalje. V glavnem drevoredu se je ozrla. Armand je štal še vedno sklonjen, kot v tre-J nutku, ko ji je poljubil roko. Blandina ije za-j plakala.
i Armand jo je pričakoval. Uničil je bil, kar je bil doslej ustvaril. Z njo je hotel začeti. Ona naj bi bila njegov življenski umotvor. Mlandina je stopala preko razbitih ženskih kipov. Zavedala se je svoje triumfa. Zdelo se ji je, da je bila povišana nad nesmrtnike: postala je Venera, Madona, Eva, Helena.
Armand ijo je narisal. Narisal je številne študije, v vseh velikostih, v vseh mogočih-■pozicijah. Kiipar je ustvaril iz gline tako krasne umotvore, da se je sam čudil, ona pa je stala, sedela, ležala lici grška boginja.
Velika ljubezen se čuva sama in ostane svetu prikrita. Zaljubljencema se je zdelo ko da sta sama na svetu, na oddaljenem otoku. Ni,kdo ni znal za njiju srečo, ki se je zdela večna, kot mesto, v katerem je vznikla.
, Medtem so dozorele Armandove študije tako ' daleč, da se 'je jel pripravljati, da izkleše j končni kip. Model je bil gotov; Venera v živ-j Ijenski velikosti, ob nogi val morja, ki jo je rodilo, v obrazu divljenje nad krasnim svetom. Usta so se odpirala luči kot nepojmova-ni in kljiuib temiu občuteni nežnosti. Eno roko je stiskala še na prsi, pri tem pa je dvigala drugo oklevajoč, da bi Objela svet kot ljubljeno bitje. Bila je kot vzbujajoča se ljubezen, porajanje čuvstva, sramežljivosti, lepote, ki jame razumevati.
Armand je hotel kip izklesati sam iz kamna. Z neizrečno težavo je kupil torzo antičnega kipa in pričel je klesati.
iBričel se je zanj zadnji in največji užitek : ustvarjal je. Odslej ljubice ni potreboval več. Imel je model od gline. Po modelu je delal. Kadarkoli je prišla k njemu Blandina, ga je našla zavitega v oblak prahu mramor-ja. Pogledi, ki so veljali popreje njej, so padali sedaj na	mramor. Nežnost,	s katero	je
obsipal preje	njo, je imel	sedaj	samo še	za
mrzli, neabčutni materija!.
Sedela je v kotu ter opazovala. Armand je dejal nežno: Oj, prosim te, draga, pusti me samega. Ne morem delati, če me kdo opazuje.« Vstala je. Ko je bila že pri vratih, se je okrenila ter šepnila brezmiselno, nonša-lantno: »Na svidenje jutri,	ne-li«	in odšla	je.
Toda prišla	je zapet in	zopet.	Z grozo	je
opazovala, da Armand ni 'bil več njen ljubimec, temveč samo še ustvarjajoč umetnik. Ljubil je samo še kamen, brezčutni mramor, iz katerega je klesal svoj umotvor.
Čimbolj je kip napredoval, tembolj ga je njsgev ustvaritelj ljubil. Z vsakim udarcem
dleta se je oddaljeval od žive Blandine bolj in bolj, z vsakim udarcem dleta se je približeval kameniti Blandini bolj in bolj. Armand je zapuščal realnost ter je živel samo še za syojo boginjo.
Blandina se pa v svojo usodo ni mogla udati. Ni mogla uvideti, kako more biti karo en iti lik bolj dragocen kot njeno čuvstvo. Bila je v dno duše užaljena. Ona je bila vzrok umotvora in sedaj naj postane njegova žrtev?
Kip je tako daleč napredoval, da ga je Armand lahko pokazal svojim intimnim prijateljem. Bil je redek umotvor. 2e so jeli peti listi njegovo slavo. Tedaj je prišla Blandini-na ura. Še je imela ključ ateljeja. V zaprtem vozu je pričakovala Armanda, ko je šel od doma. Korakal je naglo, elastično. V Blandi-mini duši se je vzbudilo sovraštvo. Armanda je neizrečno ljubila, njegovo delo pa je ne-izrecno zasovražila. Boginja je bila njena ri-valinija.
Izstopila je, poslala voz domov ter vstopila neopažena v atelje ...
Armand se je vrnil pozno zvečer. Ko je vstopil v svoj atelje, je ležal kip na tleh razbit...	'
Blandina ga je pričakovala, pol blazna od dvoma. Se bo-li vinil ter jo, sedaj, ko je ri-valinja mrtva, zopet ljubil. Imela je občutek kot morilka. Mari ni dvignila kamenita ženska ono noč roko, ko da se hoče proti kladivu braniti? Ali niso njene tope oči strašno oživele?
Čakala je ... toda zaman. Zvečer je izvedela, da si je prerezal Armand žile na roki; in umrl.
VINOCET
| tovarna vinskega kisa, d.io.1^ Ljubljana
nalflitelli In nalokusneJSi namizni kis iz vinskega kisa.
K BaMavafla panUbo. ~ m TaCafaa Kav. 11N.
TefcnKno In klglJenlCno nejmotferneje .rejena hi.a,n. . J.Bo.lavl|U,
Preselitev trgovine.
Vsem našim odjemalcem vljudno na* xnanjam, da sem se preselila na SV. PETRA CESTO ŠTEV. 38 ter prosim nadaljnje naklonjenosti.
EL GOSTINČAR
strojno pletenje Kette-Murnnva cesta štev. 16.
Prisilna dražba tovarne.
V izvršilni zadevi Mestne hranilnice celjske, ki jo zastopa dr. Alojz Goričan, odvetnik v Celju, proti Ivanu in Josipini Rebek, posestnikoma in tovarnarjema v Celju, se vrši
dne 21. januarja 1928 dopoldne ob 9. url v sobi št. 4 pri okrajnem sodišču v Celju prisilna
dražba
enonadstropne stanovanjske hiše, kakor tudi tovarne za izdelavo ključavničarskih del, mostnih tehtnic itd. z vso pritiklino. Cenilna vrednost je Din 859.751‘80, najmanjši ponudek Din 615.000’— in vadij Din 85.875'—.
Tovarna leži tik ob železnici.
Pojasnila se dobe pri okrajnem sodišču v Celju soba št. 4 ali pa pri pravdnem zastopniku Mestne hranilnice celjske g. dr. Alojzu Goričanu, odvetniku v Celju.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku'*.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
ladajatelj: ilekuiiier 2dmitw.
Urejuj«: VlUtoir	-	Za	Udarno	>Mcu*ur<	odgovoren:	Andrej	Sever.	Vsi	v	MnMJanl.
Rivalinja.
^ etiketa ^ (SITAR 6 SVETEK}] Ljubljana £>/
Koks - Čebin
WoMova 101. - Tele!. 205«
Na vrtni veselici poslanika je srečal mladi Armand lepo markezo prvič. Raz teraso parka se je odpiral gledalcu pogled na večno mesto, ki se je kopalo v marčnem solneu.
Tedaj je bil Armand nemiren in potrt. Temu pa ni bila kriva nagla karijera mladega kiparja: Mladega umetnika so mučili liki, ki jih je nameraval šele ustvariti. Predvsem kip Venere. Zamislil si je Venero kot preprosto ženo, čisto in sramežljivo, ki se je (porodila pravkar i-z morja. V njenih očeh naj bi se zrcalila prva luč, njene ustne pa naj bi se odpirale kljub temu za prvi poljub. Lik je živel v njegovi domišljiji, ustvariti ga pa brez živega sičeja ni mogel.
Preizkusil je vse modele velemesta, vsaiko deklico pa je odslovil že ipo drugem poizkusu. Vse so bile nepopolne, polne napak in niso ustrezale njegovi predstavi o boginji. Bil je mlad in nepokvarjen, ker mu je bila umetnost več kot užitek. Blok gline mu je nadomeščal življenje, delo zabavo. Njegova strast jo bila zgolj ustvarjanje. Zato je naravno, da je imel o ženski idealno, sveto mnenje. Venera, ki jo je hotel ustvariti, naj bi ne bila zgolj genij užitka, temveč ideal ženske, prva mati, madona, prožeta od čuvstva in čistosti. Njegovi modeli pa niso bili nič drugega kot oblika, lepi udi brez nebeške duše. In tako je iskal prototip ženske, pra-lik lepe, čiste matere.
Z Blandine se je srečal v mraku cipresne aleje, ki je vodila k vili. Njeni svetli lasje so se bleščali v večernem svitu liki zlato. Koža