SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVI (40) Štev. (No.) 45
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
19. novembra 1987
II. Katoliški shod
Na praznik Kristusa Kralja 22. novembra se bo završil II. KATOLIŠKI SHOD SLOVENCEV V ARGENTINI. Z mašnim bogoslužjem in zborovanjem rojakov se bo zaključilo delo shoda, katerega je sklical pokojni msgr. Antona Orehar leta 1984. Pripravljalni odbor in šest odsekov se je vsa ta leta posvečal vprašanjem, ki zadevajo našo katoliško skupnost in ves slovenski narod, katerega del smo in hočemo ostati.
Odseki so bili zbiralna točka za vprašanja na naslednjih področjih: versko-nravnem, narodno-družbenem, kulturnem, družinskem, mladinskem in na področju naših ustanov in domov. Na sodelovanje so povabili vse rojake, posebej pa so se za posamezna področja odločili rojaki po svojem nagnjenju, pa že dosedanjem delovanju na istem področju ali pa po posebnem zanimanju za nekatera vprašanja. Lepo število rojakov je pismeno odgovorilo na željo Pripravljalnega odbora, da se izjavijo o naši problematiki.
Katoliški shod ni imel nikdar namena, zajeti vse naše problematike; skušal pa je zbrati vsa vprašanja, ki leže na srcu vseh, ki hočemo u-
t
smerjati svoje osebno, družinsko in javno življenje kot nas učita Cerkev in narodna zavest. Ima pa namen katoliški shod po omenjenem in delnem izboru vprašanj posvetiti na vso problematiko. Opozoriti želi tudi na tiste zadeve, ki so nam v vsakdanjosti odmaknjene, pa zadevajo ali bodo zadevale naše življenje. Tudi v odprtih vprašanjih, na katere bo shod le pokazal in nanje ni odgovoril dokončno, je zasluga shoda.
Shod je vprašanja tudi povezal. Na različnih področjih smo zadevali na različne tone istega vprašanja, kajti življenje je enovito. V razpršenosti se je zdelo, da je več vprašanj, ko so bila zbrana pa se je razodelo, da imajo iste korenine in da je pristop do reševanja le pri koreninah. Iz različnih zornih kotov smo
videli na eno samo luč.	s
Shod nadaljuje z zamislijo katoliških shodov, ki so mejniki v slovenskem katoliškem gibanju, naprej od prvega iz 1. 1892. To tradicijo ima za veliko dobrino, ker so shodi vedno hoteli biti osnova za prerod v določeni dobi. Slovenski katoliški človek se ob njih znova vzravna in si potrdi zvestobo in ljubezen do Cerkve in naroda.
Katoliški shod ni le izjava, temveč odločitev.
Sklepne izjave bodo docela odobrene takrat, ko bo slovenski rojak spoznal v njih svojo misel in zahotel, da ga ta misel prešine in vzvalovi njegovo čutenje in čustva. Življenje po zamisli je odobritev zamisli. Vsa naša skupnost bo premišljevala sklepne misli, da po njih na novo odpre srce za lepoto- slovenskega katoliškega življenja; da se vrže v poglabljanje tistih vprašanj, ki so težja in bolj zamotana; da nadaljuje 'z razgovorom in vzajemnim sodelovanjem.
Katoliški shod je tudi predaja katoliške in slovenske zamisli mlademu rodu naše skupnosti. Mišljenje in skušnje so izražene zato, da se ljubezen do slovenstva in katolištva prelije iz roda v rod. Pred 35 leti se je iz iste ljubezni tedanji katoliški rod sklical na shod, da je pokazal smer na začetkih zdomstva. Novi rodovi naj tudi po II. Katoliškem shodu najdejo pravo pot in moči, da bodo vredni dediči neizmernih žrtev prednikov.
Dolga je bila pripravljalna doba, še dalj naj trajajo sadovi shoda. Kakor se morajo ustanove vedno vračati k zamisli ustanoviteljev, tako naj se naša skupnost znova in znova v prihodnjem delu sprašuje, kaj je bila želja shoda, zakaj in kako so rojaki v tistih dneh gledali na vprašanja in na kaj so merili z odgovori; kako so si zamišljali pravo pot in kakšni so bili njih iskreni nameni. Prihodni požrtvovalni delavci pa naj tudi popravijo, kar se shodu ni posrečilo.
Katoličani se hočemo zbirati v Jezusovem imenu. Zato se želimo sklicevati na'Njegove obljube in Ga prosimo, da bo med nami tudi na našem shodu. Ob božji navzočnosti naj bodo z nami tudi duše vseh pokojnih javnih delavcev, ki so pred nami o-blikovali slovensko katoliško gibanje in so po zgodovinskem vplivu tudi pobudniki našega II. Katoliškega shoda Slovencev v Argentini.
Milan Magister
Slavje narodnega praznika v Mendozi
Slovenska Mendoza je letos k proslavi Slovenskega c^ne in dneva naše zastave pridružila tudi spomin na dr. Janeza Evangelista Kreka ob 70-letnici njegove smrti. Proslavo smo imeli v nedeljo, 1. novembra dopoldne po skupni slovenski maši. Med sveto daritvijo je Jože Horn posvetil svoj govor praznični misli in govoril o pristnem slovenstvu, povezanem s pristnim krščanstvom, in o njegovem ohranjevanju.
Sledila je v dvorani proslava. Pričeli smo jo s Kunčičevo „Domovina“, ki jo je razložil in recitiral Stane Grebenc.
Priložnostni govor je pripravil inž. agr. Marko Bajuk, ki pa je moral te dni nepričakovano nujno službeno iz Mendoze. Zato je njegov govor prebral prof. B. Bajuk. Iz njega povzemamo nekaj misli:
„Danes praznujemo slovenski narodni praznik in Dan Slovenske zastave. 29. oktobra 1918 je Slovenija z glavnim mestom Ljubljano proglasila svoje osvobojenje od tisočletnega nemškega nasilja in nadoblasti ter svoj prehod k ustanovitvi Jugo-slavije. Ljubljanski Kongresni trg se je napolnil z ogromno množico.
Na manifestaciji je vladalo nepopisno veselje in je plapolalo morje zastav. Piše dr. Debeljak:
‘29. oktober še ni bil dan prevzema slovenske oblasti; je bil samo spontan in slavnosten izbruh veselja, da smo vstopili na most časa, ki vodi iz suženjstva v svobodo1, iz nemške dobe slovenske zgodovine v dobo, ko si bomo sami ustvarjali svojo u-sodo. Zato je ta dan naš narodni praznik in praznik naše zastave/ Ravno na tem letošnjem praznovanju pa je primerno in po pravici, da se spomnimo in počastimo velikega narodnega buditelja, enega naših velikih mož, dr. Janeza Evangelista Kreka, ob 70-letnici njegove smrti, Dr. Janez Evangelist Krek ni doživel slavnega dne, za katerega ima brez dvoma največje zasluge. Dr. Krek je bil v parlamentarnem klubu pobudnik za tako imenovano Majniško deklaracijo. Postavljena je bila zahteva za združenje vsega ozemlja, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno, samostojno, vsakega tujega narodnostnega vpliva svobodno, na demokratični osnovi zgrajeno državno telo.
(Nadaljevanje na 4. str.)
PISMO IZ SLOVENIJE
Kaj se dogaja v Sloveniji?
Politične in gospodarske razmere v Jugoslaviji in Sloveniji so vsak dan težje, po ocenah političnih voditeljev pa celo katastrofalne in so že dosegle tisto razdiralno stopnjo, ki resno ogroža trdnost jugoslovanske države in odnose med jugoslovanskimi narodi in njenimi državljani. Vsi politični in gospodarski programi, sprejeti na partijskih in državnih forumih, so se pokazali za neuspešne in kot zgrešena iluzija, da se Jugoslavija reši gospodarskega propada, velike zadolženosti in zaostalosti. Ljudstvo temu sistemu in' tem voditeljem več ne verjame! Zato je tudi vsak poskus, rešiti se gospodarske in politične krize, obsojen na propad že vnaprej. Taka bo zato tudi usoda ukrepov in stabilizacijskega programa, ki sta ga predsednik državnega predsedstva Mojsov in predsednik zvezne vlade Mikulic predložila v sprejem „delegatom“, na skupni seji zveznega zbora in zbora narodov skupščine Jugoslavije,
19.	oktobra 1987 v Beogradu. Ljudje, ne glede kakšnega prepričanja so, ne verjamejo nič več nikomur in v ničesar, saj sami programov ne sprejemajo in zato tudi nimajo moči, pa tudi volje ne, da bi karkoli spremenili, kajti- od vseh teh ukrepov naj bi imele korist le oblastne komunistične politične strukture, da se še vnaprej obdržijo na oblasti.
Te težave pa bodo, ob vse večji gospodarski krizi, ki jo spremlja zunanja in notranja zadolženost, visoka inflacija, brezposelnost nezaupanje do sistema in voditeljev,-ki izhajajo še iz revolucije, bankroti podjetij ; vse to bo še huje ob razpravi o spremembah jugoslovanske in slovenske ustave. Ob vse večjih težavah in družbenih nasprotij, danes ni mogoče predvideti, kako se bodo v bodoče zadeve razreševale in umirjale v splošno zadovoljstvo ljudi. Sistem s svojimi starimi, preživelimi in sklerotičnimi voditelji, ki so jugoslovansko družbo pripeljali v politično in gospodarsko krizo, zagotovo države ne bodo zmogli izpeljati iz te krize. Tako ne mislijo samo preprosti ljudje z ulice in iz gostilne; tako mislijo mnogi intelektualci: znanstveniki, kulturniki; mladina, ki
POGOVOR Z VINKOM BRUMNOM
O Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj o J. Ev. Kreku iin njegovem delu.
Najprej moram povedati, da je bila moja naloga pripraviti peti in nadaljnje zvezke Krekovih izbranih spisov, da sem zato nadrobneje pregledal le eno razdobje njegovega življenja (1900-1907) in skušal osvetliti dogodke, ki so bili povezani z njegovim pisanjem in sem te ugotovitve strnil v sto strani uvoda v peti zvezek njegovih spisov;
da so mi že dotiskano knjigo Nemci 1941. leta v celoti uničili in sem v vojni izgubil tudi svoje zapiske;
da ob tedanjem študiju nisem mogel slutiti, da dela ne bom mogel nadaljevati in zato nisem mislil na celoto Krekovega življenja in dela;
da sem se kasneje odzval vabilu, naj napišem knjigo o Kreku le zato, ker nisem mogel pričakovati, da bi to napravil kdo drug, in sem to storil kljub manjkajočim virom in pomanjkljivi literaturi.
Zaradi tega danes nisem v najboljšem položaju, da odgovarjam na vprašanja, ki iščejo ocene celotnega
je brez perspektiv in celo številni razočarani borci, ki že na glas pravijo, da se za to, kar imamo danes v Jugoslaviji, niso borili.
To gospodarsko in politično krizo pa, bolj kot druge, republike čuti in občuti Slovenija. Njeno gospodarsko in finančno breme, v brezizhodnem podpiranju juga in polnjenju zveznega proračuna, že presega zmogljivosti slovenskega gospodarstva. Pod težo teh bremen, Slovenija vidno, z vsakim dnem bolj, pada v lastno nerazvitost in tehnološko zaostalost. Posledica take gospodarske politike je, da so vsi veliki gospodarski sistemi, kot so železnica, elektrogospodarstvo1, pošta, Iskra, Litostroj, tekstilna industrija, gradbeništvo, kmetijstvo itd., v velikanskih izgubah, brez kakršne koli možnosti za tehnološki razvoj in napredek. Vse to gospodarsko nazadovanje bodo delavci občutili z zniževanjem o-sebnih dohodkov, stečaji, odpusti z dela, kar vse bo že v najbližji prihodnosti povzročilo še večje notranje napetosti in še številnejše stavke.
Ker delavci spoznavajo, da ob razpadanju gospodarstva tudi sami izgubljajo socialno varnost in jim je vsak nadaljnji dan bolj negotov, javno odklanjajo, da kot „delegati“, prej poslanci, sodelujejo v organih oblasti, političnih organizacijah, delavskih svetih itd. Očitno tudi nočejo več prihajati na te seje, ki so zaradi tega nesklepčne in tako tudi to že resno ogroža funkcioniranje oblastvenega in političnega sistema. Ljudstvo enostavno zavrača sodelovanje v teh organih s preprostega razloga, ker je postavljeno le v vlogo, da glasuje o programih in zadevah, ki so jim že vnaprej položeni na glasovalno mizo in pri tem nimajo prav nobenih možnosti za sprejemanje alternativnih, boljših rešitev.
Breme politične in gospodarske krize, ki jo občuti že sleherni Slovenec, pa že poraja v ljudeh spoznanje, da bo potrebno v tem trenutku nekaj storiti in si nekaj priboriti, če bomo hoteli ujeti zamujeno in vzpostaviti zvezo s svobodnimi evropskimi državami in narodi. Enotno je spoznanje, da bo potrebno sedanji
Krekovega dela. Ker sem že nekaj let oddaljen od virov in literature, morem le nekako intuitivno razbrati iz podobe Kreka, do kakršne sem mogel priti in jo nosim v sebi, odgovore na vaša vprašanja, ne iz gradiva, ki ga nimam.
• Pojdimo „in mediáis res“. Kdo je m vás J. E. Krek sedemdeset let poi svoji smrti?
Zame je Krek predvsem nosilec najplodovitejše domiselnosti in vzor neutrudnega borca za ideale, katerim je posvetil svoje življenje; pri njem moremo iskati navdihov za naše delo. Prav to, da je bil ‘fabrika idej’, kakor so mu očitali, nas more nagibati, da ob njem tudi mi sprostimo svojo ustvarjalnost, kakor jo je on znal sproščati v svojih sodelavcih.
Nadalje je Krek zgled neustrašnega borca za vse, kar je imel za pravo in dobro, ki nikoli ni mislil nase, ves se je žrtvoval za druge. Pravi čas je vedel, kaj je bilo treba storiti v tistem času in je to tudi sto-
državotvorni in politični sistem, ki temelji na enopartijskem komunističnem vladanju in njegovi partijski, le navidezni proletarski diktaturi, brez zagotovljene minimalne demokracije in političnih ter osebnih svoboščin, končno le bistveno in vsebinsko spremeniti. Ko spoznavamo, da se celo v državah realnega komunizma, že porajajo zahteve po priznavanju večjih svoboščin gospodarskim organizacijam in tudi zahteve po večjih osebnih svoboščinah, prihaja tudi k nam čas, ko se bomo sami odločali, kako bomo živeli v družbi jugoslovanskih narodov bolj svobodno življenje, ob spoštovanju in upoštevanju našega jezika, kulture, nacionalne integritete, osebnih in političnih svoboščin. V kolikor nam partijski vrh v Beogradu vsega tega ne bo mogel ali hotel zagotoviti, se nam mora ponovno dati možnost, da se nam tudi v novi zvezni ustavi dopusti odločitev o SAMOODLOČBI. Ta ustavna pravica, izbojevana že v času revolucije, nam je bila z ustavo iz leta 1974 enostransko odvzeta, ne da bi o tem ljudi kdo kaj vprašal. Tako je pravica do SAMOODLOČBE črtana iz sedanje ustave. To pravico pa bi si ali si bomo Slovenci vzeli le izjemoma, če bomo spoznali, da nam druge republike nočejo zagotoviti e-nakopravnega položaja ali če bomo spoznali, da smo jim v napoto v njihovem gospodarskem, političnem in nacionalnem razvoju.
Prepričan sem, da so to resnični problemi, s katerimi se danes srečuje večina Slovencev. Želimo in zahtevamo, da bo javna razprava o spremembah jugoslovanske in slovenske ustave omogočila, da bodo ljudje izpovedali svoja hotenja o tem, kakšno in kako svobodno državo si želijo oblikovati in kako živeti vnaprej ob sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi ljudstvi in narodnostmi. Želimo in zahtevamo, da bomo v ustavo zapisali, da oblikujemo moderno državo, v kateri naj imajo ljudje u-stavno pravico in dolžnost, da si svobodno izbirajo svoje predstavnike, ki jih bodo predstavljali v parlamentu in da bodo tako demokratično, v ljudskem predstavniškem telesu sprejete tiste, programske usmeritve, za katerimi bo stala večina ljudstva. Delu in odgovornosti želimo, ob razvijanju kulturne osebnosti delavca, vrniti tisto, kar je pogoj za napredek svobodne človeške družbe. In ne nazadnje: iz našega vsakdanjega življenja želimo odpraviti vse oblike a-narhičnih in neodgovornih odnosov med ljudmi in v družbi kot celoti, kar vse potiska razvoj družbe nazaj in ki pomeni lažno svobodo in neenakopravnost posameznika v družbi in državi in postopno razvrednotenje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Naši ljudje, Slovenci, ki živite v tujini, v politični ali ekonomski e-migraciji in ki ste kot Slovenci ostali usodno povezani z nami, ki 'živimo doma, v drugačnih, vsekakor nesvobodnih razmerah, ste vest sodobnega svobodnega človeka, ki si je že od slovenskih knezov na Gosposvetskem polju, pa od Trubarja in Matija Gubca dalje, prizadeval in se boril za svobodno Slovenijo, ki pa je bila vse od konca zadnje svetovne vojne, pa do danes, zaradi sovjetizacije oblasti okrnjena.
In za zaključek samo še ugotovitev, da vse sedanje težave in zastoji v razvoju slovenske družbe v prizadevanjih in naporih za svobodno in e-nakopravno Slovenijo, izhajajo prav iz dejstva, da ni leta 1945, ko se je oblikovala nova, povojna Jugoslavija, slovenskega ljudstva nihče vprašal, kakšno državo si želi in s kom hoče živeti.
Ljubljana, 25. oktobra 1987.
Marko iz Slovenije
Srce v sredini
Ta članek je izšel v Ljubljani, v listu Tretji dan, glasilu slovenskih katoliških izobražencev in študentov. V spremni oznaki pisca je navedeno, da živi v Argentini in da je napisal knjigo Srce v sredini.
SRBSKI CENTRALIZEM OGROŽA JUGOSLAVIJO
„Jugoslaviji preti nevarnost nekakšnega Libanona“ — po poročilih Viktorja Meierja v nemškem časopisu Frankfurter Algemeine Zeitung — je pred kratkim rekel slovenski politik Kučan.
Povod za takšno izjavo je bilo zadnje plenarno zasedanje srbskih komunistov. Vodja partije — katerega po lastni izjavi prav nič ne moti, če ga smatrajo za stalinista — je namreč zahteval odločno ravnanje z neko republiko, ki sestavlja Jugoslavijo1. Po mnenju politikov drugih republik je pa ta poziv enak zahtevi po uporabi sile.
Centralistične in srbsko-nacionali-stične ideje, ki sedaj prevladujejo v Beogradu, povzročajo v notranji politiki Jugoslavije velike težave. Srbija, ki je največja republika v državi, sili s svojim ekstremnim ravnanjem druge republike tudi na ekstremno-nasprotno pozicijo, kar najbolj velja za Slovenijo. Slovenca Kučan in Smole sta jasno povedala, da hoče Slovenija vzpostaviti „drugačen socializem“. Odločno se upirata vsakemu centralizmu in hočeta demokratizirano zunanjo politiko, ker se po njunem mnenju Jugoslavija premalo zanima za zapadno Evropo. Te izjave so dobili v Beogradu akreditirani inozemski časnikarji, ko so imeli v Ljubljani tiskovno konferenco. Zato z velikim zanimanjem sledijo dogodkom v Jugoslaviji. Spominjajo se na „hrvaško pomlad“, ka-
Skupnost voditeljev in drugih aktivnih članov klana Slovenske zamejske skavtske organizacije v Trstu se je v nedeljo, 11. oktobra, zbrala v Marijanišču na Opčinah na svojem letnem občnem zboru.
U-vodno poročilo o trenutnem stanju slovenskega skavtizma v Trstu je podal načelnik Marjan Jevnikar. Predstavil je razvejano dejavnost, ki so jo v preteklem letu opravili člani na vseh možnih področjih: od običajnega vzgojnega, verskega in rekreativnega delovanja preko sodelovanja pri raznih zunanjih verskih ali kulturnih pobudah do stikov z italijanskimi in drugimi evropskimi skavtskimi organizacijami in z nekaterimi taboriškimi odredi v Sloveniji.
To pa je bilo le izhodišče za nadaljnje delo po skupinah. V prvi so analizirali problem vzgoje voditeljev ali bolje šole za voditelje, ideje, ki si vedno bolj utira pot in se bo verjetno v kratkem tudi uresničila, saj se zanjo zanimajo tudi koroški in go-
(Nad s 1. str.)
Vendar se je tudi Krek moral prilagajati razmeram, zlasti ker je bil osamljen v svojem prizadevanju, ker ni imel dovolj sodelavcev, le-te je šele vzgajal. Razen tega je moral ohranjati enotnost odpora proti pritisku tujcev.
•	Tako vsestransko delujočo ini razdajajočo se osebo, kot je bil Krek, je težko na kratko ovrednotiti. Kaj bi vi izpostavili kot poseben Krekov dar Slovencem na social1-nem polju? V čem je uspel?
Deloma sem na to vprašanje odgovoril že v prejšnji točki. Kaj je bil Krekov poseben dar Slovencem na socialnem polju? Opravljanje naloge, ki jo je razbral iz našega položaja in našel potrjeno v okrožnici Rerum novarum. Bil se je za socialno pravičnost, za gospodarsko trdnost in za politično svobodo vseh naših ljudi, zlasti delavcev in kmetov. Pot k temu je videl v skupnem prizadevanju in v temeljitejši izobrazbi, pa v vzajemni pomoči, s čimer bi presegli vladajoči individualizem in ustvarili novo družbo. Krek je po pravici vse svoje delo označeval kot socialno delo.
Brez dvoma je Krek ustvaril pogoje za vse to in ni njegova krivda, če so viharji dveh vojn pustili le malo konkretnega. Vsekakor nam je ostal njegov zgled, kako naj znova oživimo ideale, ki so ga vodili, pa jih skušamo spraviti v življenje v našem času.
•	Kaj pa na političnem, duhovnem ali kakšen drugem polju?
O politiki pri Kreku pa je danes
tero je pred 15 leti Tito nasilno končal, ter na dogodke na Kosovem. 0-pazujejo zadržanje jugoslovanske armade, ki ima po sedanji juogoslo-vanski ustavi nalogo, da čuva socialistični red in notranjo enotnost države.
Po mnenju časnikarjev obstajata dve možnosti ravnanja vojaškega poveljstva: ali le-to opominja politike, da naj delujejo v naprej določenih mejah — ali pa enostavno seže po sili, kar bi pa v sedanjih razmerah pomenilo za vso državo pravo katastrofo. Okrog vojakov se bi namreč zbrali prav tisti politiki, ki so že doživeli neuspehe v svojem delovanju. Armada tudi nima — po mnenju Meierja — nobenega učinkovitega gospodarsko-političnega koncepta in tudi ne bi znala rešiti narodnostnih problemov, ki so tako veliki v Jugoslaviji. Kakršenkoli vojaški poseg pa bi poleg tega zelo oslabil prestiž Jugoslavije v mednarodnem pogledu, kar je moral že leta 1929 doživeti kralj Aleksander, ko je z generalom Živkovičem posegel v notranjo politiko države. Ni uspel, ker ni rešil težav, in je sebi kakor tudi državi naredil veliko škodo.
Danes pa bi bil tak poseg še bolj usoden — pravi omenjeni časnikar — ker „v Jugoslaviji se bi že našlo nekaj Živkovičev, ni pa nobenega kralja Aleksandra.“
D-ovai
riški bratje. Druga skupina pa se je posvetila dvema temama in sicer duhovni rasti in verski izobrazbi voditeljev ter koedukaciji, ali bolje, temu kar je koedukacija doprinesla k odnosom med fanti in dekleti v organizaciji.
V popoldanskih urah je sledila razprava, v kateri je prišla na dan vedno bolj občutena potreba po nenehnem izpopolnjevanju v voditeljski slubi, saj je vsem jasno, da je za nenehno dajanje treba tudi od nekod črpati energijo in nove zamisli. Po pregledu stanja skupin so bile na dnevnem redu še volitve novega pokrajinskega vodstva. Tako bodo pokrajinsko vodstvo poleg predstavnikov vej in stegovodij sestavljali še načelnik Marjan Jevnikar, načelnica Bruna Ciani, tajnik Marijan Kravos, blagajničarka Nadja Magajna, gospodar Kazimir Majowski in duhovni vodja Tone Bedenčič.
M. Kr.
tvegano govoriti, saj se mu najbolj oporeka prav njegovo politično delo in se mu zanikajo celo politične sposobnosti. Kreku je bila politika le del socialnega dela. Videl je, da ne bomo mogli doseči svojih pravic, dokler ne bomo svobodno vodili svoje usode. Ko je vsaj slutil, da je šla habsburška mionarhija prbti svojemu koncu, je iskal drugačne politične rešitve, za katere je upal, da so dosegljive. Tega trenutka mu ni bilo dano tudi doživeti, pri dokončni odločitvi ni mogel sodelovati, in ne vemo, kako bi bil z doseženim zadovoljen in v čem bi ga mogel drugače usmeriti.
Na duhovnem področju, strogo vzetem, je Krek bil navzoč povsod vedno z vso svojo nadarjenostjo, a zopet bolj kot osamelec, ki je šele pripravljal teren za delo drugih, katere je za to usposabljal. Ob vsem svojem praktičnem delu je pisal še pesmi, povesti in gledališke igre, znanstvene in filozofske razprave, časniške članke in politične knjižice. Z zgodbami Svetega pisma in z njihovo razlago, kar je prevzel po smrti Fr. Lampeta, čeprav to ni bila njegova stroka in je bil že prezaposlen, pa s pridigami v mnogih krajih in ob vsakovrstnih priložnostih pa je pokazal, da je tudi verstvo del narodne kulture, ki se ne sme pustiti vnemar, ko se išče celoten dvig naroda.
Sploh pa je Krekovo delo težko razdeliti na področja, ker je bilo vse povezano z vsem. Sam je zatrjeval, da vedno uči in dela le eno, in to eno je bilo pri njem celo in celot-
Kljub predsednikovi tiskovni konferenci, kljub zanimivim premikom v peronizmu in novi sindikalni o-fenzivi se je zanimanje javnosti v preteklem tednu še vedno sukalo o-koli afere Sivak. čeprav vlada veselje zaradi razčiščenja teh zločinov, se vsiljuje dvom in vprašanje, kako je mogla ta organizirana banda delovati skozi osem let v o-srčju enega največjih varnostnih organov (federalna policija), ne da bi jo prej odkrili. Doslej potrjene tri ugrabitve, in več milijonov dolarjev plačane odkupnine, pa sledeči umori ugrabljenih, niso-mačje solze. Se za temi dogodki in za aretiranimi zločinci skrivajo neznani mentorji? To skuša sedaj ugotoviti policijska skupina, ki ima na skrbi to strašno in delikatno zadevo. Mi se medtem vrnimo k političnemu delovanju, ki včasih ni nič manj zapleteno, a vsekakor manj grozno.
PREDSEDNIKOVI ODGOVORI
Da pokaže, kako si je predsednik že opomogel od septembrskega udara, in da v posebnem okolju izjavi določene politične poteze, je vlada organizirala tiskovno konferenco. Tam naj bi dr. Alfonsin odgovarjal na katerikoli vprašanja, ki bi mu jih stavili zbrani časnikarji.
Konferenca je sijajno izpadla. Predsednik je imel priliko, da je ponovno pokazal svojo blestečo (in prazno) besedo. Za to gre v veliki meri zahvala časnikarjem, ki so mu stavili zelo nedolžna vprašanja. Od 34 stavljenih, je komaj troje vprašanj bilo nekoliko bolj kočljivih, o-stala so se sukala v meji predvideno-sti in umirjenosti.
Tako je dr. Alfonsin mirno lahko povedal, na primer, da nima namena ponovno kandidirati za predsedniško mesto (ustavno nima nobene možnosti). Izrazil ja priznanje kordob-skemu guvernerju kot možnemu radikalnemu predsedniškemu kandidatu. Pokazal kako upa, da ga narod še ceni in spoštuje. Potrdil namen, da se kmalu izvede ustavna reforma, itd., itd. Pravzaprav nič novega. A zanimiv je bil izraz, ki ga je uporabil, ko je govoril o sedanjemu gospodarskemu vodstvu. Imenoval jih je „luksuzna gospodarska ekipa“, kar pomeni, da je najboljša, kar si jih moremo predstaviti.
In prav ta pohvala, in ta izraz, je doživel največ kritik iz raznih družbenih sektorjev. Priznati je treba, da je predsednik moral na nek
no; vse je šlo v isto smer in za istim ciljem.
•	Kako ocenjujete odnos Slovencev do bogate Krekove dediščine? Posebej bi bilo zanimivo spregovoriti o času med obema vojnama^ ko so povzeli njegovo misel in delo dr. Andrej Gosar in drugi. Kaj ja ostalo od Kreka v slovenskem Spominu?
Težko je sedaj in tukaj izreči utemeljeno mnenje in sodbo o pravilnem ali nepravilnem gospodarjenju s Krekovo dediščino po njegovi smr-
ti.	Ko je umrl, smo bili še v vojni, po koncu te in po prevratu, ki mu je sledil, smo prešli v nove okoliščine, ki so terjale vso našo pozornost, tako da se ,je po sili razmer Krekovo prizadevanje, že brez njega, potisnilo na stranski tir. Sicer je zapustil precej učencev, pa so jih potegnili za seboj novi problemi in najbrž tudi niso bili dovolj močni, da bi v novih okoliščinah uveljavljali Krekove ideje in v njegovem duhu, nadaljevali delo.
Kaj je ostalo od Kreka v našem spominu? Bojim se, da bolj malo. Že tako smo bolj malo nagnjeni k hvaležnosti tistim, ki so kaj storili za nas. Dogodki so poskrbeli, da je naš spomin še oslabel in mnogi so se celo potrudili, da Krekova podobami ostala taka, kakršno je zaslužil.
•	Lahko komentirate stavek iz Leksikona Cankarjeve založbe (Ljubljana, 1973), ki pod geslom Krek med drugim pravi: „Z zadružništvom j,e hotel rešiti prezadolženega kmeta, a ga je samo spravljal v naročje klerikalnega kapi1-
način potrditi gospodarsko vodstvo, ker v družbi, kot je argentinska, vsak sum o nestabilnosti gospodarskega ministra avtomatično povzroči pravi finančni potres. A izrazi, ki jih je uporabljal predsednik, presegajo pohvalo in predstavljajo neke vrste izzivanje, zlasti če upoštevamo, da je na ministra usmeril svoje najtežje topništvo ves sindikalizem, in v zadnjih časih tudi vse gospodarske organizacije. Seveda je izraz „luksuzna ekipa“ doživel hiter odgovor nekega opozicionalnega politika, ki je dejal, da nas pač ta „luksus“ drago stane. Pa tudi nekateri drugi izrazi in marsikatera ideja, nimajo preveč logične vsebine. Očividno je vlada s to tiskovno konferenco iskala bolj propagandni učinek kot pa priliko za resne objave. A včasih to lahko predsednikovemu ugledu bolj škodi kot pa koristi. Razlika med enim in drugim je isto kot med strokovnjakom in diletantom.
ZUNANJI IN NOTRANJI UDARCI
V	svojih odgovorih se je predsednik kratko ustavil tudi ob novi stavki, ki jo je napovedala CGT. V trenutku, ko pišemo te vrstice, je že sklenjena izvedba nove splošne stavke, ki naj to pot traja 36 ur, ni pa še določen datum. Sindikalisti so hoteli nekoliko počakati, da vladi dajo možnost kakega zbližanja.
V	tem so se ušteli. Trdnost vladnih ukrepov glede plač je kamenita. Pač pa radikali ponujajo hitro izglasovanje sindikalnih in socialnih zakonov v zameno za socialno premirje do konca leta. Položaj je zapleten. Mnogokrat je vladam, tako vojaškim kot civilnim, uspelo pomiriti gremialne sunke s kakim političnim darom. A položaj je danes nekoliko drugačen. Pritisk delavstva, zlasti tistih sektorjev, ki imajo minimalne plače, je tolikšen, da si večkrat sindikalisti ne upajo spustiti se v taka pogajanja, kajti potem jih doseže nejevolja članstva pri naslednjih sindikalnih volitvah.
Res pa je tudi, da je prihodnja splošna stavka precej politične narave. Gre tu za notranje trenje med različnimi strujami, ki je zgolj politične barve. Borba se odvija, kot smo že mnogokrat omenili, med staro peronistično gardo in obnovitelj-sko skupino. Ortodoksna skupina, ki je bila do volitev 6. septembra povezana z vlado, in zasedala mesto delavskega ministra, bi sedaj rada ponovno osvojila prvo mesto v sindi-
Krek je res zlasti z zadružništvom hotel rešiti prezadolženega kmeta, vse njegovo prizadevanje je bilo posvečeno tudi temu namenu. Gotovo pa s tem ni hotel vreči kmeta v naročje nobenega kapitala, saj je posebno skrbel, da je iz zadružništva oddaljil kakršenkoli kapitalističen duh. Bil je oster kritik kapitalizma in njegovega nositelja liberalizma; bil pa je toliko trezen in stvaren, da je vedel, da mora proti pritisku tujega kapitala postaviti moč domačega gospodarstva in to tudi v organizirani obliki. Ker ni razpolagal z oblastjo, se je moral nasloniti na domačo stvarnost, zlasti na tisti idejni tabor, ki mu je bil najbližji. Kaj je mogel storiti drugega?
Zanimivo bi bilo, da bi kritiki, ki Kreku zamerjajo to ali ono, tudi povedali, kaj bi moral Krek storiti v svojem času in v tedanjih razmerah.
• V čem vidite čezčaBovne razsežnosti Krekovega dela? V čem je iaihko sodoben tudi danes (dejstvo je, da je danes kristjan na Slovenskem skoraj brez socialnega čuta!)?
To, kar bi imenovali čezčasovno razsežnost Krekovega dela, sem skušal pokazati že v prejšnjih odgovorih. Še danes in vedno nam more Krek biti zgled plodovito domiselnega, neutrudno delavnega, v dani stvarnosti trdo zakoreninjenega, o-sebno povsem delu za druge predanega socialnega delavca. Po njegovem zgledu bi moral tudi danes in vedno iskati rešitve iz dejanskih težav z zares domiselnim.in ustvarjalnim poseganjem v stvarno. Ko danes spremljam dogajanje v svetu, se mar-
Obcni zbor skavtov
Srce v sredini
kalni opoziciji. Medtem ko je prej bojkotirala vsak nastop proti vladi, se sedaj postavlja na čelo stavk. Dejansko ima ortodoksna skupina dvoje ciljev: ali ponovno približanje vladi (cena: prenehanje z rovarjenjem), ali pa še bolj verjetna želja povratka na vodilno mesto peroni-stičnega sindikalizma. Kot se to rado zgodi, jim eno in drugo uhaja. Kdor hoče istočasno sedeti na dveh stolčkih, se ponavadi usede — na tla.
MAČKI NA STREHI
Peronizem je 6. septembra zmagal brez udeležbe stare sindikalne garde. Razumljivo je torej, da sedaj obnoviteljska sindikalna skupina noče deliti slave, še manj pa oblasti, s tistimi, ki so bili tedaj „povezani s sovražnikom“. Nova lista, ki jo sestavljajo za volitve, ki naj določijo bodoče vodstvo vodstvo peronizma, ne predvideva vodilne udeležbe ortodoksnega peronizma. Določena mu je drugovrstna vloga. Od tod ti notranji udarci, katerih je potem deležna tudi radikalna vlada.
Peronizem pa počasi a vztrajno vodi naprej svojo notranjo preureditev. Te dni so se zbrali vsi predstavniki obnoviteljske struje, in dokončno ugotovili, da dejansko kontrolirajo strankin kongres. Tako bodo prisilili sestavo vsedržavne konvencije, ki naj potem skliče nove notranje volitve. Tako bo končno zatonila zvezda dosedanjega voditelja Saadija, ki je bil izvoljen kot bodoči guverner province Catamarca, in v stranki že ne more več ovirati prevlade obnoviteljev.
Zanimiv je ob tem izraz, ki ga je uporabil Cafiero, ko so ga vprašali glede teh nenehnih notranjih razprtij med peronisti. Zanikal je, da bi bili kakšni notranji boji. Dejal je natanko takole: „Peronisti smo kot mačke, ki mijavkajo na strehi. Ljudje mislijo, da se praskajo, v resnici se pa ljubijo.“ Primera je duhovita. A čudna je ta 'ljubezen, ki povzroča toliko prask, in tudi sem in tja, kako kapljo krvi.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
39.
Trije slovenski mladeniči so se v podzemski železnici pogovarjali v slovenskem jeziku. Nasproti sedi čedna gospodična in z velikim zanimanjem posluša pogovor. Ko se bližajo postaji, se gospodična obrne k njim in po špansko reče: „Gospodje, že dve leti se učim angleško, sedaj pa vidim, da se nisem nič naučila.“
sikdaj vprašam, kaj bi v tem ali o-nem napravil Krek in menim, da bi znal najti nove zamisli in nove o-blike reševanja problemov.
• Dotaknimo se še vprašanja raziskanosti Krekovega dela. Danes v Sloveniji skoraj nimamo Kreko-slovcev. Kaj bi lahkot ocenili kot pokrito, kaj bi bilo treba v zvezi z njegovim delom še osvetliti? (Mimogrede: Zadnjič sem govoril z vladnim predstavnikom Hrvaške, ki mi je rekel, da j.e na Hrvaškem vzdržal zadružni čut samo tam, kjer je ustanavljal zadruge Krek).
Krekovo delo še daleč ni dovolj raziskano in ocenjeno. Doslej je bilo kolikor toliko pregledano življenje in delo v otroštvu in v šolanju, pa še tisto, kar je zmogel opraviti v prvih petnajstih letih svojega dela. Raziskavo še potrebujejo zadnja Krekova leta, 1907 — 1917 — dogodki kot so bosenska aneksijska kriza (1908), balkanske vojne (1912-1913), zlasti pa prva svetovna vojna (1914-1918) terjale nove in usodne odločitve, in to na hitro in od ljudi, ki za to niso bili zadosti pripravljeni. Krek je s polno paro stopil v novo problematiko in je storil, kar je mogel in za kar je menil, da je bilo najboljše in še možno ustvarjanja. Ali pa dočakal konca in ni vplival na dogodke ob prevratu.
Zanimivo bi bilo tudi raziskati dejstvo, katerega sem že omenil, namreč kaj je bilo s Krekovimi učenci. Le-teh je bilo precej in med njimi so bili nekateri prav bistri. Kako da se niso bolj uveljavili in prenesli več Krekovega duha tudi v čas po vojni?
Vprašanja — Lojze Peterle
NOVICE IZ SLOVENIJE
20. Pristavski dan
'IDRIJA — Reka Idrijca večkrat poplavlja, zato so se namenili narediti dela, ki bi preprečevala njen prestop. Najprej so naredili nove brežine, potem pa pride na vrsto tudi nov most, da zamenja starega, ki je tudi kriv za poplave v Idriji.
ŽIRI — Tovarna Alpina 'bo letos prodala Sovjetski zvezi 30.000 parov čevljev za alpsko smučanje. Upajo tudi, da se jim bo odprl sovjetski trg tudi za čevlje za smučarski tek.
LJUBLJANA — Prvi del medicinske fakultete so dogradili po 13-letni gradnji. V njem so zdaj nastanjeni instituti za anatomijo, farmakologijo, histologijo, embriologijo, patologijo in sodno medicino.
LJUBLJANI — Izguba v slovenski industriji se je znatno zvišala: v prvem polletju ima 106 milijard dinarjev izgub, kar pomeni 219% več kot v lanskem enakem obdobju. Najbolj prizadete so bazične in predelovalne industrije, živilske, gradbena. Vzroki niso dosti drugačni od splošnih: gospodarska nestabilnost, slaba organizacija, tržne razmere. In tudi „sanacijski programi“ so tako na hitro narejeni, da nimajo trdne podlage, da niso zadosti stvarni in efektivni.
LJUBLJANA — Naročnina za radio in TV se je podražila s 1. oktobrom za 30 odstotkov. Zdaj torej stane mesečna naročnina 7.800 dinarjev za radijski in TV prejemnik. Pa budi druge storitve so se povišale: železniški vozni listki so se podražili za 50%; poštnina za pisma stane 100 din, telefonski impulz 9,5 din, mesečna naročnina za telefon pa stane 2.000 din.
'MARIBOR — Novo cerkev bodo sezidali v bližini pobreškega pokopališča. Poleg cerkve bo stalo tudi župnišče; imela bo zaklonišče in hodnik, ki bo povezoval obe stavbi. Dokončana naj bi bila v naslednjem letu.
LJUBLJANA — Čarterske polete z Izraelom je podpisala družba Adria Air-ways. Zaenkrat predvidevajo dva poleta na teden. Ker je letos v Jugoslaviji počitnikovalo 20 tisoč Izraelov, računajo, da je to dober posel. Adria Airways ima že vsa potrebna dovoljenja, El Al bo pa tudi kmalu imel vse papirje v redu.
ZREČE — Zreška vas ni več vas; postala je mesto. Tako so odločili konjiški občinski možje, saj ima bivša vas kar 2.800 prebivalcev in ima celo tudi svoj grb.
LJUBLJANA — Referendum so izvedli v Iskra Delta, kjer je zaposlenih 2.200 ljudi. Volilo jih je okoli 90%, od teh se jih je tri četrt odločilo za ukrepe, ki naj Iskro peljejo k večji vpetosti v tržne tokove in večjemu stiku s porabniki.
VIPAVSKI KRIŽ — 505 let obstoja je praznoval letos Vipavski Križ. Zato so bile pripravljene velike slovesnosti, na katerih so nastopali Slovenski oktet, trio Lorenz in Gallus Consort iz Trsta, med drugim. V kapucinskem samostanu so odprli sobo-muzej pridigarja Janeza Svetokriškega in imeli nekaj predavanj o zgodovini tega kraja in njegovega samostana. Praznovali so obenem 480 let tržnih in 455 let mestnih pravic.
KRANJ — Turčija je zanimiv trg za Iskro Telematiko. Zdaj je podpisala pogodbo za 100 tisoč priključkov malih javnih elektronskih in digitalnih central in ravno telefonskih aparatov.
LJUBLJANA — Na mednarodni razstavi se je predstavilo okoli 700 razstav-ljalcev z elektroniko. Dve tretjini so iz inozemstva; največ iz ZDA, ZRN in Avstrije. Predstavili so elektronske naprave, dele zanje in pa robote, sestavne dele in linije.
MURSKA SOBiOTA — Novo tovarno mleka v prahu in otroških jedi so zgradili. Z njo bo Pomurka zvišala proizvodnjo: letos 'bodo predelali iz mleka 1750 ton mleka v prahu, 1350 ton posnetega mleka v prahu in 1000 ton masla. Nova bo tudi prehrana za starejše ljudi in za športnike.
MURSKA SOBOTA — V Rakičanu so dobili novo bolnišnico, ki so jo zgradili s samoprispevkom: 80% denarja so zbrali Pomurci sami. Do novega leta se bodo postopoma vselili v nove prostore, ki imajo večino, a ne vso, potrebno medicinsko opremo.
MARIBOR — Na cvetličarskem tekmovanju so se pomerili cvetličarji iz vse Jugoslavije. Poskusili so se v sestavljanju šopkov, v aranžmaju na temo cvetje, sadje, vino, v pripravi poročnih šopkov, daril in vezenju cvetja sploh. Najbolje se je odrezal cvetličar iz Brežic.
LJUBLJANA — Slovenskega filharmonija je letos prvič obiskala Vzhodno Nemčijo. Imela je osem koncertov in pod vodstvom dirigenta Milana Horvata izvajala dela Prokofjeva, Petriča, Mihelčiča, Beethovna, Schumanna in Dvoržaka. Nastopila je tudi v sklopu praznovanj 75-letnice Berlina.
MARIBOR — Na trti, stari več kot štiristo petdeset let (pravijo, da je najstarejša na svetu), so nabrali 60 kg grozdja. Iz njega upajo dobiti kakih 42 litrov črnine.
UMRLI SO OD 30. sept. do 5. okt. 1987:
LJUBLJANA — Martin Kralj; Marija Cesar, 95; Janko Remškar; Slavica Černut roj. Kolnik; Ljubo Gimbalje-vič, 64; Baldomira Matulič roj. Reich; dr. inž. Franc Jenko; Franja Ilar roj. Hacin; Jože Rotar, 82; Zlatka Umek; Franko in Jurček Kraigher; Marija Štraus roj. Troha; Marjan Oblak; Ljud-
Slovenska pristava v Castelarju je praznovala v nedeljo, 18. oktobra svoj 20. Pristavski dan.
Uradno je prireditev začela v o-poldanskih urah, ko sta Ana Marija Rant in Gabi Rant, predsednika pri-stavskih mladinskih organizacij, dvignila argentinsko in slovensko zastavo na drog, ki stoji sredi zelenega pristavskega vrta. Nato pa je bila v gornji kapelici sv. Cirila in sv. Metoda maša, med katero je prepeval domači mladinski zbor. Pri oltarju je maševal msgr. Zdravko Reven, z njim pa sta somaševala dr. Alojzij Starc in prof. France Bergant.
Do popoldanskega programa so gostje zasedli prostore v gostinskem prostoru in se poslužili okusnega kosila, dobre kapljice in pogovora z znanci in prijatelji. Prilika je bila tudi za ogled stojnice z ročnim delom, ki ga je pripravil Krožek mater in žena.
Ker smo to nedeljo praznovali materinski dan, je bil prvi del sporeda posvečen njim. Marko Gaser je vodil malo akademijo, ki jo je začel predsednik Društva Slovenska pristava dr. Julij Savelli s pozdravom vsem novzočim in še posebej seveda našim mamicam. Sledili so nastopi otrok, ki obiskujejo šolo dr. Franceta Prešerna s prijetnimi prizorčki
mila Martelj roj. Jakelj; Lado Spruk; Alojzija Dragar roj. Ohštetar; Slavko Marjetic; Alojzija Jamnik roj. Garbajs; Framc Zgonc, 56; Ivanka Armič 85; Milan Skrem; Karel Lorbek; dr.’Stanislav Kahne (salezijanec); Jože- Bevc; Vinko Lampe; Janez Česen, 54; univ. prof. Friderik Geri; Mirko Korošec; Ferdinand Ropotar; Karel šuibeli st.; Štefan Mikluž,
RAZNI KRAJI — Štefan Rešetar, Sora pri Medvodah; Milan Perko, Stari trg ob Kolpi; Ana Pivk roj. Likar, 91, črni Vrh nad Idrijo; Marjan Dolanc, Vinko Lipec st. in Štefka Potrata roj. Šarlah Trbovlje; Marija Sotošek in Katarina Miljavec roj. Kožar Kočevje; Ig-nam Mesarič, Smlednik; Anica Turk in Rozalija Drglin, Grosuplje; Drago Pergar in Ančka Biček roj. štefelj, Kranj; Karel Sanabor, Solkan; Jože Rajšter, Maribor; Stane Rozman, Litija; Zdenka Žgajnar, Nova vas; Ivana Jecelj, Hrovača pri Ribnici; Milan štamear, Domžale; Janez Ilc, Ločna; Janez Kastelic, Gabrovka; Maks Nele, Postojna; Vlasta Brenčič roj. Horvat, 84, Ptuj; Albina Vidmar roj. Kropivšek, Make; Janez 'Strgovšek, 84, Lesce; Vida čelesnik, Radeče; Ivan Štraus, Ilirska Bistrica; Dragica Macarol roj. Gregorčevič, Celje; Pepca Hočevar, Šmarje-Sap; Vinko Bor-se, Avstralija; Janez Novak, 86, Zaplana;^ Štefan Bolarič, Vojnik; Albin Majeršič, 68, Beograd; Stane Baš, Jablanica pri Litija; Danica Jamnik roj. Tomc, Radovljica; Vinko Voglar, Šmihel; Jože Špendal, Straža pri Novem Mestu; Janez Kajfež, Velenje; Savo Valančič, Ilirska Bistrica; Anton Pogačnik, Kamna Gorica; Mile Fink, Avstralija; Marija Majdič roj. Maselj. 87, Krašnja; Viktor Sila, Sežana; Zofija Kordiš, Brezovica; Marija Korbar, Domžale; Avgust Loparnik, Ljutomer; Francka Primc roj. Menegalija, Litija; Viktor Mrazovič, Račiča ob Savinji; Jože Šenčur, Murska Sobota.
in petjem, vse v požrtvovalni režiji učiteljic. Mladina je tudi počastila svoje matere: predsednica pristavskega krožka SDO Ana Marija Rant jim je spregovorila s toplimi besedami, matere pa so dobile še male srčke s posvetilom in bile pogoščene s pecivom.
V DVORANI
Program se je z domačnosti dvorišča nadaljeval v gornji dvorani. Slavnostni govor je imel inž. Andrej Grohair, pristavski podpredsednik, ki je poudarjal važnost aktivnega sodelovanja v skupnosti, ki jo združuje Pristava. Med drugim je dejal:
„Pristava je naš veliki dom. Vsak izmed nas prinaša vanj svoje vrline, kulturno in duhovno bogastvo, ki se ga je naužil v družni. Vsi dajemo in vsi prejemamo. To je naša rast in naša bodočnost.
Oživimo skupno pot v bodočnost v prepričanju, da ohranjevnje vrednot zahteva od vsakega izmed nas veliko mero ljubezni, katero moramo izliti v skupni zaklad naše narodnosti.
1	Želimo narediti korak naprej in pokazati pomlajeni obraz slovenske skupnosti, na novo oživeti cilje, za katere so živeli naši starši in mu-čeniško umrli dvanajsttisoči narodnjaki.
Zavedamo se, da nam je dana pripadnost slovenstvu po božji zamisli, kot nam je bilo podarjeno življenje. In kot ljubimo svoje življenje in družino, ki nas je rodila, ljubimo o-snovo naše slovenske družine, ki je narodna pripadnost.
Živimo iz naše pripadnosti slovenskemu narodu. Po starših in organizirani skupnosti smo se naužili vere, slovenskih običajev in kulture. Naše šole, Domovi in argentinsko svobodno okolje nam omogočajo, da to našo dediščino bogatimo s svojimi talenti.
S prisotnostjo na praznovanju 20. obletnice našega Doma hočemo potrditi našo slovensko kulturno pripadnost. Dokazujemo, da se ja njo zanimamo, razmišljamo o njeni preteklosti in, gradimo njeno bodočnost.
Nam, ki smo zrastli na tuji zemlji, ki nosimo slovenstvo v svojih srcih, nam je predana bakla slovenstva.“
Končal je svoj govor s stavkom: „Srečni smo, da smo Slovenci — to hočemo tudi ostati.“
Inž. Grohar je za svoje besede prejel velik aplavz, kot izraz odobravanja in soglasja.
SPEVOIGRA „KOVAČEV ŠTUDENT“
Anka in Miha Gaser sta se lotila te vesele spevoigre Vinka Vodopivca in jo naštudirala s člani mladinskega zbora, kateremu so priskočili
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice
Krsta: Krščen je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marijan Andrej Loboda, sin Marijana in ge. Ane roj. Urbančič. Botrovala sta gdč. Tinka Loboda in Ivo Urbančič. Krstil je materin stric prof. France Bergant.
V cerkvi Sagrado Corazón v Villa Ba-llester pa je bil 31. oktobra krščen Maksimilijan Andrej Hafner, sin dr. Petra in prof. Beatriz roj. Tahoas. Za botra sta bila Liliana Taboas de Co-bián in Janez Hafner. Srečnim staršem iskrene čestitke!
Poroka: Poročila sta se v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji Karel Groznik in Ana Kristina Kržišnik. Za priči sta bila nevestin oče Jože Kržišnik in ženinova mati ga. Marija Groznik. Poročne obrede je med sv. mašo o-pravil nevestin bratranec župnik Jože Mikuš, ki je prišel iz Slovenije. Mladoporočencema iskrene čestitke!
Nov diplomant: V Mendozi je dokončal študije in dne 31,. oktobra t. 1. prejel diplomo za licenciata administrativnih poslov Štumberger Jure. Čestitamo!
V dobrodelni sklad Zveze slovenske mater in žena so darovali: ga. Milka Pezdirc A 30 v spomin g. Janezu Golobu; ga. N. N., Hurlinghamu, A 100; ga. N. N„ Hurlinham, A 100. Vsem lepa hvala.
na pomoč še nekateri gostje. Anka je originalni glasbi dodala več znanih in manj znanih veselih ljudskih pesmi, ki so bile v skladu z vsebino spevoigre in so poživile potek, Miha pa je vse tako razporedil, da nastop ni bil užitek le za sluh, ampak tudi za oči.
Vloge so bile takole odpete: oče kovač, Luka Debevec; mati, Anica Mehle; študent, Janez Mežnar; poštar Žan, Tone Mežnar; študentovi prijatelji Muc: Matjaž Maček, Žejko: Ivan Fajfar, Krok: Vinko Lazar; njim so delali družbo in prepevali še dekleta in fantje z zborovskim petjem. Pri klavirju je spremljala Anka Gaser, medtem ko je Miha i-gral nemo vlogo krčmarja Milana.
Kovačev študent je bil že večkrat pet in igran na naših odrih, a kljub temu ne manjka občinstva na ponovitvah. Odrasle Odrasle ga zato ne, ker ga poznajo, mlajšega pa (imamo ga vedno zadosti, hvala Bogu!) zato, ker so tolikokrat slišali o tem študentu. In niso bili razočarani, saj so Pristavščani dali vse od sebe, da je bil uspeh izvrsten. Imeli smo priložnost slišati že prekaljene pevce, mlajše z obetajočo prihodnostjo, ki so tudi v igri našli svoj prostor na odru. Ves nastop je zbujal med gledalci veselo razpoloženje, ki se je ob koncu „arije“ ali pa dejanja izjavljalo z bučnim ploskanjem.
Uradnega programa je bilo s Kovačevim študentom konec. A še vedno je bilo prilike za prijazno kramljanje s prijatelji, saj je to tudi eden izmed važnih namenov teh naših prireditev.
GB
Marijan Kravos
(4)
Slovenska mladina na Tržaškem
Stvarnost, problemi in pričakovanja
Veliko bolj je razvejano kulturno udejstvovanje v okviru župnij-Vsaka vas ima svoj cerkveni zbor, ki pa pogostokrat nastopa tudi s posvetnim sporedom. Premoremo pa tudi nekaj dobrih otroških in dekliških zborov, ki so včlanjeni v Zvezo cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ), ter osrednji Tržaški mešani zbor, ki ga je do pred nedavnim vodil Tomaž Simčič, sedaj pa ga je prevzel Andrej Pegan. Za glasbeno dejavnost skrbijo tudi salezijanci v Marijanišču na 'Opčinah, ki imajo s tem središčem (trenutno ga še obnavljajo) čisto posebne namene, predvsem pa mislijo skrbeti za duhovno in versko rast vse slovenske mladine.
Ob koncu tega. pregleda moram še obvezno omeniti Slovenski kulturni klub (SKK), ki je ravno v preteklih mesecih praznoval svojo 30-letnico, in mladinsko prilogo Mladike Rast. Obe sta namenjeni predvsem višje-šolcem in mlajšim akademikom ter imata kot cilij širiti kulturno obzorje mlajšim rodovom predvsem na o-snovi zdravih krščanskih načel.
S tem bi zaključil ta suhoparni pregled našega delovanja. Dovolite mi, da se sedaj ob zaključku tega svojega posega obrnem na vas, ki me tu poslušate s tako potrpežljivostjo.
Na poti iz Mendoze v Buenos Aires sem mislil prav na vas, ki živite tu v Argentini, in sem se spraševal, zakaj bi pravzaprav še morali ostati Slovenci, zakaj bi se še morali boriti za svoje slovenstvo. Dve tretjini svojega življenja prebijete v argentinski, kastiljsko govoreči skupnosti, ustvarjate si nove prijateljske in družinske vezi s tukajšnjimi prebivalci. Da, dejansko me je v prvem trenutku spreletelo kruto spoznanje: NE, NIMA SMISLA! Slovenska skupnost v Argentini je prav preko mladine obsojena na smrt, na asimilacijo. Koliko je med vami sploh takih, ki so videli in. spoznali majhno Veliko domovino svojih staršev? Zakaj bi se sploh vanjo vračali, ko pa tam nikogar ne.poznate?
Razorožen od svojih „bogokletnih“ misli sem povesil glavo. Nenadoma pa me je zamolkel udarec zdramil.
Ceste, kot z ravnilom potegnjene čez neizmerna polja in pašnike, nisem več videl. Prednja šipa avtomobila je v sekundi dobila obliko tisočerih kristalčkov. Kamen je udaril vanjo. Dobro zaviti in oblečeni, s kapami in odejami na glavi smo bolj podobni Arabcem kot Slovencem prišli do prvega mesta, kjer nam je prijazen steklar zamenjal poškodovano šipo.
Tedaj sem v hipu razvozlal vozel, ki me je še vedno davil v grlu. Uvidel sem neizmerno važnost svojega materinega jezika. Pomislil sem na tega Italijana. V njem je morala biti odprta neka rana ali vsaj neka bolečina. S svojim stavkom: „Moja mati je iz Riminija“ je hotel poudariti svojo pripadnost nečemu, recimo nekemu narodu, ki ga je izgubil. Ko pa smo mu povedali, da prihajamo iz Italije nam je ponosno skušal v slabi italijanščini razložiti, da je bila njegova mati iz Riminija, mesta na jadranski obali.
Tedaj sem se spomnil še mladega fanta iz Severne Amerike, sina slovenskih staršev, ki je pel v slovenskem zboru, a ni ne razumel, ne govoril slovenščine, obenem pa je ponosno izjavljal, da je Slovenec. Kakšen paradoks! In vendar je morala biti tudi v njem neka skrita- bolest. Še bi lahko našteval. Poznam primer znanega švicarskega zdravnika po materi Slovenca, ki ga pa mati ni
naučila svojega jezika. Pred njeno smrtjo je prišlo do prave tragedije. Ženska je zbolela in se je v možganski zmedenosti obračala do lastnega sina le v svojem materinem jeziku, to je v slovenščini. Si lahko predstavljate kakšno trpljenje za sina, ki ni mogel razumeti lastne matere. Pretresljiv dogodek, ki se mi je vtisnil v trajen spomin.
Tedaj sem pomislil še na vse tiste „Italijane“, ki se svojega slovenskega pokolenja sramujejo in ga prikrivajo. Še danes pa jih izdajajo njihovi priimki. Mislim na vse „italia-nissime“ Grilze, de Vidoviche, Gne-zde idr., na vse tiste janičarje naše dobe, ki se s tako silo zaganjajo zoper našo manjšino. Zelo zgovoren je primer našega bivšega župana Ceco-vinija, Slovencem nenaklonjenega pripadnika Liste za Trst. Na Krasu, med Štanjelom in Vipavo, leži vas Čehovini. In nekateri petičneži so odkrili dokument, ki priča, da je bil njegov ded ali praded Slovenec in od tam doma. Strah pred preteklostjo in nerazpoložerije do slovenskega naroda pa razkrivata tudi v teh ljudeh nekaj bolestnega. V enem in drugem slučaju je torej opaziti neko podzavestno trpljenje in to nelagodje se bo nadaljevalo skozi več generacij, dokler ne bo popolnoma zabrisan spomin na izvor.
Vse to mi daje slutiti, da sta na-
rodnost in jezik dva zelo važna in neločljiva pojma, saj sta v svojem dialektičnem odnosu eden brez drugega osiromašena. Ne pustimo torej, da bi nas življenlje vodilo samo, kamor želi, ampak usmerjajmo ga, da bomo narediti to, kar moramo narediti, iščimo svoje korenine in vedno nov smisel za obstoj. Pri tem so vam lahko stiki s Slovenijo in zamejstvom res v veliko pomoč. Pa ne samo vam, tudi mi se imamo marsikaj naučiti od vas.
Prišel sem tako do kraja tega svojega razmišljanja. Dovolite mi, da vas ob koncu pozdravim le še z zahvalo. Priznati vam moram, da je bil današnji dan morda najlepši dan na tem mojem potovanju pod Južnim križem. In to mislim popolnoma iskreno, brez vsakega laskanja. V času mojega bivanja pri vas je bilo ob vsaki priliki ogromno besed, preveč besed. Prav zato se vam iz srca zahvalim, da ste dali priložnost, da sem lahko z vami molil in v tišini odkrival tiste trajne vezi, ki nas združujejo. Z vami sem se v molitvi med rekolekeijo in pri maši čutil bolj povezanega, pa čeprav ni tekla med nami nobena beseda. Počasi in v tihoti sem odkrival dvojno vez, ki nas združuje, saj smo vsi bratje v Kristusu in pripadniki istega naroda. Najlepša vam hvala! Konec
MALI OGLASll OBVCSTILA
KNJIGE
Knjigama ŠEME vam nudi vezavo knjig in fasciklov, za božič pa izbiro kar tic - jaslic - okraskov - daril. Av de Mayo 2414, R. Mejia, Tel. 651-1242.
PETEK, 20. novembra:
Seja medorganizacijskega sveta ob
20. uri v Našem domu v San Justu.
SOBOTA, 21. novembra:
Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 16.30. V Slovenskem domu ~ San Martinu
"ponovitev spevoigre Kovačev študent ob Sj20. Po predstavi na razpolago domača ''Večerja.
NEDELJA 22. novembra:
Katoliški shod Slovencev v Argen-tini. Slavnostno zborovanje v Slovenski ..hiši.
ZA DOM
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224,
Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov filtri - automatično zalivanje - An-drej Marolt, Martinez de Hoz 110, SKE11A, 25. movembra:
San Miguel, T. E. 664-1056.	| Učiteljska seja v Slovenski hiši ob 20.
~	1 SOBOTA, 28. novembra:
SANITARNE NAPRAVE	fij Poslovilni ples Rast XVI v Našem
Sanitarne m plinske naprave — pnvat- domu v San Justo ob 20.30 uri.
ne - trgovske - industrijske - odo- ‘ Sestanek zaupnikov SLS ob 20 v Slo-britev načrtov. Andrej Marolt, Ave- venski hiši.
llaneda 216, San Miguel. T. E. 664- V Carapachayu ob 20 veseloigra Ko-1656.	vačev študent.
NEDELJA, 29, novembra:
Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok
ob 9.30 y slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
NEDELJA, 6. decembra:
V Rozmanovem domu ob 11.30 sv. maša za pok. odbornike in člane. Po kosilu žrebanje rife (motorno kolo Juki).
SOBOTA, 12. decembra:
V	Carapacha.yu veselica s pivom ob 21. uri.
Berazategui: Sv. Miklavž nas bo obiskal ob 19. uri v našem domu. Vsi lepo vabljeni!
NEDELJA, 13. decembra:
Občni zbor Slovenskega doma v San Martinu ob 9. uri.
•■■■uiiHiuaaaiBiiaimiiiiiiiiiaiiiiuiiaiaiiiin
!	i
V	Slovenskem domu j v Caraj»ac*ltayu
m m .
i bo v soboto 28. t. m. ob 20. uri ■
■	gostovanje in ponovitev veseloigre
„KOVAČEV ŠTUDENT«
■	. 7
Po igri na razpolago večerja.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-sco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu m Pcia. Bs. As. — Tueu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 46-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E.
659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadre severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure, za denarne vloge pa tudi ob nedeljah od 10.30l—12.30. T. E. 658-6574 — 654-6438.
Darujte v> tiskovni sklad!
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in oh nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Carapachayska [	mladina
' a ■
j	vabi na
m
m
5 VESELICO S PIVOM
m m
12.	decembra ob 21
■
■
M
■	Z vstopnino je pivo prosto
na voljo.
■	’ ‘1	U ’
Sodeluje orkester
iBaBaaiaaaanaaaBaaaBiaaaaaaaaaMaBBHBBaaaaaaaMaBi
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
BBBBBBBBB«BtBflBIIBBBflBBaflBBBaaBBBBBaBlBBflBBBBaBBBBBaBBflB|
SLAVJE NARODNEGA PRAZNIKA (Nad. s 1. str.)
Ta Majniška deklaracija je zbudila v Sloveniji obširno ljudsko gibanje. 15. septembra se je začelo pobiranje podpisov, ki se jih je nabralo
200.000.	Tej akciji se je na čelo postavil škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Medtem pa je dr. Krek 7. oktobra 1917 nepričakovano umrl. Njegov pogreb je bila prva in množična manifestacija za osvoboditev. O Krekovem pogrebu je pisal Ivan Cankar:
‘Tisto uro, ko je presunil slovenski narod bolestni glas, da dr. Kreka ni več, je zakrvavelo vsako srce, so se nam vsem orosile oči.
Ta pogreb ni bil žalna procesija — bil je slavnostni sprevod za vojskovodjem, ki je zmagal, ko je padel. Nikoli se še niso vsi, ki resnično ljubijo slovenski narod in zaupajo v njegovo prihodnost, tako "tesno zgrnili v eno vrsto, si tako toplo segli v roke in si brez hinavščine pogledali iz oči v oči.
Vroče, naravnost iz srca so privrele solze ob grobu moža, ki je dal svojemu narodu vse in edino, kar je i-mel: svoje življenje. Izkazalo se je, kakor še nikoli: kdor daje ljubezen, mu je povrnjena tisočkrat.’
Dr. Kreka je gnala k delu neizmerna ljubezen do svojega naroda, kateremu je posvetil neutrudno delo do zadnje kaplje življenja. Bil je socialni delavec, politik in duhovnik, vzgojitelj in ideolog, ustanovitelj krščanske demokracije na Slovenskem. Boril se je proti vsem socialnim bedam; zato je organiziral in dajal pobude na različne načine, od zadružništva do borbe proti alkoholizmu, ter mnogokrat todi lastno osebno pomoč. Brigal se je za delavstvo, za prosveto in pustil tudi bogato slovstveno delo.
Težko je našteti vse njegove številne zasluge. Brez dvoma jih ima
kafttä
sL-acziA
■Skupna zavzetost, ki je ustvarila sistem KARTA SLOGA, uživa čedalje večjo zaslombo in zanimanje. Kot posebno ugodnost je do 31. decembra 1987 za KARTO SLOGA potrebna navadna hranilna vloga A 150.- od
12.	do 18. leta in A 200.- za odrasle. Od 1. januarja 1988 pa bo višina naložbe za vse, ki še nimajo KARTE SLOGA, A 250.-. Dosedanjim imetnikom KARTE SLOGA pa ne bo treba nič doplačevati; obresti na njihovo naložbo za to zadoščajo.
Vse socialne podpore bodo po tem datumu zvišane.
V SLOGI JE MOČ!
tudi v dolgoletnem organizatoričnem delu in v neutrudljivem ter prepričevalnem, posebej nadarjenem govorništvu, s čimer je prav on pripravil slovenski narod za odločilni korak 29. oktobra 1918.
In kaj danes? Mislim, da je dokaj znamenj časa, da se prej ali slej bliža nova prelomnica v zgodovini slovenskega naroda.
Zato moramo tudi mi prijeti za delo in pri njem neomajno vztrajati, da bo prišel dan, ko bo slovenski narod razglasil prehod v svobodno, demokratično in pluralistično dobo, s spoštovanjem dostojanstva in pravic vsakega človeka v soglasju s tisočletno krščansko dušo slovenskega naroda.“
Po govoru je Rudi Hirschegger po kratki uvodni razlagi recitiral Aškerčevo pesnitev „Mi vstajamo«, E je bila kakor povzetek govornikovih misli in današnjih slovenskih razmer.
Za sklep so vsi stoje poslušali Kremžarjevo himno „Slovenija v svetu« v skladbi Draga Ložarja. Pesem je navdušeno zapeta slovesno zadonela in prevzela vse navzoče, da so zaključili proslavo z dolgotrajnim ploskanjem.	gjj#
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 85; pri pošiljanju po pošti A 100; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
V nedeljo; 22. novembra 1987 ob 17. nrl v Slovenski hiši v Buenos Airesa
Slavnostno zborovanje Katoliškega shoda
v cerkvi Marij» Pomagaj:
•	koncelebrirana sv. maša z nagovorom prelata dr. Alojzija Starca. Poje SPZ „Gallus“ pod vodstvom ge. Anke Gaserjeve.
v veliki dvorani:
•	slavnostno zborovanje: začetek s petjem združenih mladinskih pevskih zborov iz Našega doma (Andrej Selan), Pristave (ga. Anka Gaser), Slomškovega doma (lic. Tine Selan). — Uvodne besede lic. Milana Magistra, predsednika pripravljalnega odbora. -— Določitev predsedstva shoda. — Pozdravna pisma. — Govor dr. Marka Kremžarja. — Odobritev sklepnih izjav odsekov: za versko nravno življenje, za narodno družbena vprašanja, za kulturo, za družino, za mladino, za krajevne domove, organizacije in druge ustanove. — Pesem. Povsod Boga.
Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča
vabi rojake, da prežive svoje počitnice v lepih kordobskih planinah. Za letošnjo sezono nudi Dom le za kritje stroškov stanovanja in hrane možnost prijetnega oddiha.
Stroški za stanovanje so sledeči;
1.	Nova stavba 			 10	australov
2.	Chaleti 			 8	australov
3.	Stare stavbe 			 5	australov
V veljavi za vso počitniško sezono.
Stroške za hrano bomo objavili prihodnjič.
Pismene ponudbe pošljite na: Počitniški dom dr. R. Hanželiča, R. L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires.
Predplačila sprejema SLOGA.
Za informacije vam je na uslugo Franc Rant; T. E. 629-3016.

■ ■■■RBRflBBflflBBRBflBHBaBBaaBRaaiaaRRBBaRBBHBBBBBRRaBaBBRBaBBflRRBBaMaBaBaflBRBBflBBaaBflBBaRBaaRRaiiaaBRBaBBflakaBRBBBBBBIBIHBM
ANDREJ FINK	(4)
S Prešernom pod Južnim križem
Nekatere, ki dobro v srcu mislijo, moti okvir domobranskega boja. Razmere so bile pač take, kot so se namerile. Ni jih izbiralo svobodoljubno slovensko ljudstvo. Bile so mu vsiljene. Okoliščine pa pogojujejo. Kateri zgodovinski dogodek ni bil pogojen po okoliščinah? Okoliščine se vedno vrivajo in kazijo celotno sliko, da ni nobena podoba tako čista, kot bi po namenu morala biti. To je stalnica zgodovinskih dogodkov. Objektivnega ocenjevalca zgodovine okoliščine domobranskega boja ne smejo motiti bolj kot so motile domobrance same. Važno je pri vsem jedro, ki je bilo: ljubezen do domovine, do nje svobode, do domačega kraja, do bodočega življenlja, ki si ga je vsak upravičeno obetal po svojih načrtih zasebno in narodno. To jedro je, bolj ali manj posrečeno, sintetizirano v geslu: Mati — domovina — Bog! Mati — hoteč s tem označiti, čeprav z eno samo besedo, vse bogastvo domačega izročila; domovina — domovina takrat, domovina jutri, z vsemi težavami, željami in prizadevanji za najboljšo usodo slovenskemu narodu. In Bog — večni, nesmrtni, dobri, pravični! Nameni borcev in njihovega boja so bili najčistejši. Zato so najprej segli po svojem skritem orožju. S težkim srcem so pa v največ|ji sili pozneje morali seči tudi po orožju osovraženega okupatorja, čigar vojaška moč je na svetovnih bojiščih bila že v zatonu, zato, da sebe in svoje obranijo pred neposredno nevarnostjo, ki je nastala na notranji fronti zaradi sprožitve komunistične boljševiške revolucije. Pravim, da so segli po okupatorjevem orožju, ne, da so se bojevali zanj. Orožje in denar pri uporabi ne poznata narodnosti. Orožlje katere koli narodnosti in izvora lahko ubije kogarkoli. Tega so se zavedali partizani, ko so z italijanskim topništvom, ki so mu služili italijanski topničarji, porušili in zavzeli Grčarice in Turjak. Prav tako, ko so rade volje sprejemali in uporabljali orožje in opremo, ki so jim jo s padali odmetavali Angleži, osovraženi kapitalistični imperialisti, proti katerim so še tik pred napadom na Jugoslavijo propagirali z najhujšimi vzdevki. Sicer je pa okupator
vaškim stražarjem in pozneje domobrancem dajal orožlje po kapljicah zaradi nezaupanja, ker je vedel za njihovo proti-nemško razpoloženje. Vedno se je bal, da bi se domobranska vojska v danem trenutku ne obrnila proti njemu, kot se je ob
3.	maju 1945.
O protinemškem in pro-zavezniškem razpoloženju lahko priča vsak preostali domobranec. Zaradi zvez z Zavezniki so Nemci preganjali in pošiljali v koncentracijska taborišča tudi najvišje domobranske oficirje. Nasprotno je pa komunistična partija izbirala okoliščine ter jih izrabljala tako, da je lahko vsak njen nasprotnik bil označen za izdajalca. V edinstveno težki situaciji je obračala jadra tako, da je vsako besedo ali dejanje, dobro ali slabo, svoje ali drugih, obrnila v svojo korist, ne glede na koristi naroda. Vse kar ni zraslo na njenem zeljniku, je bilo umazano. Izzivala je ter izzivala odgovor v tistih razmerah tako, da je vsak morebitni nasprotnik bil v položaju, ki ga ponazoruje izrek: Aut vinco — aut vincor, semper maculor. Naj zmagaš ali propadeš, vedno moraš ostati umazan. Makiavelistično gledanje bi sicer z navdušenjem in občudovanjem ocenjevalo to ravnanje kot višek politične spretnosti. Res je tako. Toda če sprejmemo nemoralo v tem, zakaj naj bi bili strogi moralisti, ko označujemo nasprotno stran z vzdevki najhujše človeške in narodne propalosti?
Če bi se svobodoljubni Slovenci takrat ozirali na tako kleščno dialektiko, bi obstali na mestu hromi, nemi, brez moči in bi dopuščali, da jih brez odpora vklepa sistem totalitarne tiranije. V obupu so takrat prijeli, kar je bilo bolj pri roki. Okoliščin, kot rečeno, niso sami izbirali, možnosti tudi ne. Torej se jim to ne more očitati. Ker smo pošteni, pravimo, da je sicer treba razčistiti dejstva in objektivno priznati tudi kake stvarne napake. Kdo jih nima? Mar jih nima komunistična partija, ki v svoji vsevednosti vse od začetka revolucije do danes baje ni zagrešila nobene napake?
Glede zmagovitosti NOBa naj bo pa tudi povedano, da je že prej na terenu ni bilo in bi zmage ne bilo tudi ne po končani vojni, če bi ne bilo Jalte. V Jaltskih dogovorih je bila zapečatena usoda Slovenije za teh preteklih 42 let in še za naprej. Brez blagoslova “velikih” bi komunistična partija nikoli ne prišla na oblast. Za to odločitev pa seveda ni odgovoren samo Stalin, ampak tudi Roosevelt, nekoliko manj
Churchill (čeprav so bili Angleži izročitelji domobrancev Titu za pomor). Vsa uspešnost NOBa je torej v mednarodnih potezah velesil. Poznejši dogodki v teh štirih desetletjih kažejo na načrt še izpred časa Jalte, ki se pa postopoma uresničuje in dobiva vedno jasnejšo obliko. Razkriva se jedro tega načrta, ki naj bi bilo razkristjanjenje, razčlovečenje in razvrednotenje vsega. Samo snov naj bi ostala. Duh naj bo izrinjen iz zasebnega in posebno še iz javnega življenja. Nimam tukaj priložnosti, da bi to široko razvil. Kdor more, naj razume. A da zaokrožim misel, naj dodam, da so se protikomunistični borci že takrat zavzemali za red, v narodnem in svetovnem okviru, kjer bi bile duhovne vrednote navzoče in spoštovane, brez vsakega «ideološkega ekskluzivi-zma”. Naj v zvezi s tem tudi na kratko dodam, da smo zdomski Slovenci, pa ne samo argentinski, prav zato, ker ljubimo Boga, svobodo in domovino, neizprosni nasprotniki komunizma v vseh njegovih enačicah, ker je v bistvu brezbožen, usužnjujoč in breznaroden. Naše stališče nasproti komunizma izhaja iz dejavne zavzetosti za vse tiste najvišje vrednote, ki jih komunizem napada in uničuje. S tem naj nihče ne misli, da nas zaradi te usmerjenosti lahko simpli-cistično vtakne v kak drug nasproten koš. Ker sprejemamo krščanski svetovni nazor, nujno odklanjamo vsako miselnost, ki bi zanikala duhovnost in presežni cilj človeka, pa naj bo to filozofski liberalizem ali katerakoli varianta svobodo-mornega desničarstva.
Kot pravi Spomenka Hribar (NR, št. 43-44, str. 1593) — „ostaja vprašanje: čemu se z vsemi temi stvarmi ukvarjati? Zakaj se ne bi raje preprosto usmerili v prihodnost, jo programirali, razmišljali o njej, ali, če hočete, sanjali? Zato, ker menim, da sedanjosti- ni mogoče razumeti brez preteklosti in brez razumevanja sedanjosti tudi ni mogoče načrtovati v prihodnost. Današnjega ideološkega ekskluzivizma brez preteklega ni mogoče razumeti, saj le-ta uporablja celo iste termine in sintagme: sovražnik, reakcija, kontrarevolucija itd. Narod, ki ne ve za ‘napake’ v preteklosti in ki v tem smislu ‘izgubi spomin’, je morda obsojen, da napake, ki jih je storil sam nad seboj že nekoč prej, kdaj v prihodnosti poppvi. Narod brez zgodovinskega spomina je, kakor da bi imel očala z zatemnjenimi lečami, in kar vidi v sedanjosti ali bodočnosti, je ‘obarvano’ po tej ‘pozabi’.«