SLOV
Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld.. za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 jid., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrcdniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 175.
V Ljubljani, v sreclo i.
avgusta
1888.
Letnil* XVI.
"Vabilo na liarocbo. „SL0VENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo ..Domoljub" vred
velj A, za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvarni" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
fl^"" Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le z dnem liaročbe.
Vredništvo in opravništvo „Slovenca<<.
Družbe sv. Cirila in Metoda
redna III. velika skupščina v Ptuji
dne 29. julija 1888.
I.	Po naznačenem vsporedu bila je o 1I211. uri dopoludne slovesna služba božja v župnijski cerkvi čč. oo. minoritev. Odlični prvomestnik ptujske podružnice, visokočestiti gospod župnik in gvardijan o. Benko Hrtiš, račil je sam v izbornem govoru obilnej množici pojasniti življenje in delovanje družbenih zavetnikov, slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, spodbujajoč željno poslušajoče vernike, da naj vsigdar posnemajo ta naša apostola ter bodo zvesti sinovi in hčere sv. matere katoliške cerkve — pa tudi matere Slovenije. — Na to je ob vršil levi-tovano presveto daritev, mej katero so navadni domači pevci kaj prijetno spodbudno prepevali slavo božjo.
II.	Krog 1ji12. ure snidejo se potem zastopniki v »Narodnem domu" k zborovanju.
J. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, prol'. T. Zupan, spregovori blezo tako-le:
S1 a v n a velika skupščina!
Pred letom dni obsorej smo zborovali ob obalili Jadranskega morja, v našem Trstu. Lju-beznjivo sprejeti po svojih častitih sestrah in svojih dragih bratih na jugu smo bivali nekatere vesele ure v teh solnčnili pokrajinah uživajoč prijaznost vseh narodov, ki bivajo tam: kajti došli mirni in vsakemu — kateri je dobrega srca — roko prožeč šli smo zopet v tem ljubem miru slednji na svoj dom. — Bila je to II. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Slovenskem.
S temi čutili v duši kot vlani v Trstu se usojam otvarjati danes III. veliko skupščino naše družbe tudi med vami, dragi rojaki z lepili štajar-skih livad ter veselili štajarskih hribov in goric, tii v staroslavnem Ptuji.
Prihiteli smo danes mod Vas, štajarske Slovence, s tem srcem, kot je hrani v sebi vsak dober človek. Po razumi j en je v duši in na jeziku smo v obče pripravljeni vsakemu deželami teh Vaših pokrajin — naj si bo katerega koli jezika -— v prijaznosti ponuditi roko. Pred vsein pa nam je sem dohajajočim bil ta namen, da osebno vidimo in osebno pozdravimo Vas, slovenske častite sestre in drage brate, ki bivate ob bujnih bregovih Mure, Drave in Save; na Slovenskem Pohorji, v Slovenskih Goricah in povsod, kjerkoli se čuje med Vami, v zeleni Štirski, slovenske govorice mili materin zvuk. (Dobro!)
Tii smo danes med Vami iz Primorske in iz goriških pokrajin, od tam, kjer v naše morje podi čiste valove bistra Soča. Tu smo iz koroških dolin, koje pretaka mogočna Drava, iz ono hvaljene dežele neizkaljenih src, takih kot je koroških jezerov planota; iz dežele stanovitnih src, takih kot je skalovje koroških goni. Tu smo iz slavljene Kranjske, iz bele Ljubljane, ki se vselej in menda po pravici imenuje sredotočje Slovenstvu.
Posvetovali bi se namreč danes radi o slovenskih šolskih potrebah tii v Ptuji zbrani za-
stopniki vsega Slovenstva; nekaj ur bi potem radi preživeli med Vami, ljubi štajarski Slovenci, in to prav v miroljubnem duhu pesnika preroka: „Ljudje vsi bratje; bratje vsi narodi!" — Na to pa bi se zopet radi od tod povrnili vsakateri na svoj dom — z nova poživljeni v zvestobi Bogii in sveti veri; v zvestobi viteškemu cesarju Francu Josipu, dobročinitelju; v zvestobi milemu narodu!" (Živio!) (Živio, slava mu!)
Na to konštatuje, da je po §. 15 družbenih pravil navzočnih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o društvenem delovanji v pretekli upravni dobi.
2. Zapisnikar Anton Ž log ar naznanja, da so po §. 14 dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico:
Izmej pokroviteljev: Banka „Slavija" po svojem glavnem zastopniku Ivanu Hribarji; prof. T. Zupan; L. Svetec; dr. .Josip Vošnjak; Aut. Žlogar; mariborska posojilnica po dr. J. Glančniku; savinjska posojilnica po J. Hausenbichlerji; ormožka posojilnica po dr. Gršaku; celjska po M. Vršcu; Oroslav Dolenec; Maks Vršeč; Andrej Jurca.
Od vodstva: Prvomestnik; podpredsednik L. Svetec; blagajnik; tajnik; Gregor Einspieler, župnik iz Celovca; Ivan Hribar.
Od podružnic: Prva ljubljanska: dr. J. Vošnjak, L. Svetec, pooblaščenca; Št. Jakobsko-Trnovska v Ljubljani: Anton Žlogar, Oroslav Dolenec, Ivan Hribar, pooblaščenci; Št. Peterska v Ljubljani: dr. J. Vošnjak, Oroslav Dolenec, pooblaščenca; Celje: dr. Ivan Dečko, Maks Vršeč; Gorica: dr. Aut. Gregorčič; K r o p i n s k o - K a m n o-g o r i š k o - D o b r a v s k a: Miha Pesjak; T u r j a k: Jak. Gruden; Gorenjska dolina v Kranjski gori: A. Žlogar, pooblaščenec; G o r n j i g r a d: Ivan Kuralt: Konjice: dr. Drag. Prus; Selce: Pr. Šlibar; Trst (moška): Mate Mandič, Pran Žitko; Trst (ženska): Mate Mandič, Fran Žitko, pooblaščenca; Prem: Nik. Križaj; Zidanmost: Ferdo Roš, Jan. Mlinar; S1 o v e n j i g r a d e c : dr. Dečko, Maks Vršeč, pooblaščenca; Ormož: dr. Gršak, dr. A. Žižek; Smlednik: Oroslav Dolenec, pooblaščenec; D o r n-
LISTEK.
Lov je pustil.
(Povest, zapisal y.)
(Dalje.)
Imel je res veliko srečo. Vedeli so, da je ou glavni tihotapski lovec, dokazati mu pa le niso mogli. Bilo jih je več skupaj, imeli so neko tajno zvezo med seboj. Eni so pazili na grajske lovce, drugi so pa na drugi strani lovili zver. Slišali so večkrat grajski lovci strel iz puške, pa bilo je le predaleč v stran, da bi tatu dobili v pest. Na zadnje so pa vendar čuvaji spazili, kam največkrat tihotapci zahajajo, in neki dan dobd kar šest lovskih , tatov. Le dve srni so ubili, pa te ste bile neznansko dragi. Prvič zato, ker je srni dobil pravi lastnik lova, in drugič ker so morali sedeti več mesecev v ječi in po vrhu plačati še sodnijske troške. Pa kakor sem že rekel: naš Martin imel je srečo. Ravno tisti večer ga ni bilo zraven. Tihotapstvo je potihnilo za sekaj časa, tudi Martin odšel je k bolni materi,
zato ni mogel veliko v goro. Sem in tje se je pa še vse jedno natihoma splazil v gozd. Do čakališča, kjer je bila skrita njegova puška, bilo je le poldrugo uro hoda.
Delo je večkrat pošlo in Martin je imel tako pičle dohodke, da ga je že skrbelo, kje bode vzel denar za stanovanje. Kdo se bo čudil, ako je tak dan Martina zmanjkalo in se le pozno v noč ali še-le zgodaj na jutro vračal ua dom.
Logarji imamo navado posebne oddelke gozda prihraniti za velike love. Le malokaterikrat zahajamo v tisti kraj, da se tem več zverine nabere. Ko je bil enkrat v takein oddelku napovedan velik lov, dobili so le malo divjačine. Čudno je naš knez pogledoval svoje podložne. Ukazal je, naj se ta kraj gozda pusti, logarji in njih pomagači love naj drugod. Če so danes mesto dvajset srn dobili samo dve, kdo je temu kriv, kakor njegovi lovci? Postrelili in prepodili so divjačino, sedaj pride on, pravi lastnik, s svojimi prijatelji na lov, pa ni zverine. Poklical je našega logarja g. M. na stran ter ga ostro prijel, kolikrat je bil tu na lovu ali on, ali pa njegovi hlapci. Tako ostrega vprašanja logar ni pričakoval.
vidno se je prestrašil. Knez je to smatral za slabo vest in mu ni verjel, ko mu je logar zatrjeval, da se v tem kraji celo leto ni streljalo.
„Ce niste vi, so pa vaši podložni! Lepe ljudi imam!" osorno zavrne knez in stopi zopet k lovski družbi. Pričo gostov se ni hotel kazati razdraženega.
Podajo se na drugi kraj v gozdu. Logar M. gre zraven kneza, ker ima nalogo, vsakemu lovcu odkazati prostor. Že je druge lovce razpostavil, knezu odbral je najboljše čakališče, da bi ga vsaj s tein malo potolažil.
Grede po ozki stezi navzgor dospeta do nenavadnega prizora:
Na mali smreki visi lep srnjak. Precej je bilo obema jasno, zakaj ni danes tu zverine. Tihotapski lovci odbrali so si ravno tisti okraj za svoj lov, katerega si je bil knez sam sebi prihranil. Kar niso s puško podrli, nalovili so v zadrge. Na krajeh, kjer zverina bolj prehaja, pripognili so čez pot mlado drevo in napravili zanjko. Zver nič hudega ne sluteča teče po stezi do nastavljene zanjke. Vjame se v zadrgo, sproži lahno zarezo, pripogneni vrh vzdigne
se zopet na kviško in seboi tudi vieto žival. L« • t •>
berg, Pervačina in Gradišče: Vinko Gre- | goric, posestnik; Šempas: Ivan Klobovs, kapelan; Zilska Bistrica: Filip Milonik; Naklo (Primorsko): Avg. Praprotnik; Postojina: Šegula, Alojzij Kraigher, dež. posl.; Senožeče: Ign. Okorn, župan; Litija: Luka Svetec, c. kr. notar; Rudolfov o: Anton Žlogar, pooblaščenec; graška iz van akademiška: Fran Hubad; Sveti Ivan v Trstu: Ivan Marija Vatovec, veleposestnik; Kotni ara ves: Matija Prosekar, Janez Stih; A p a č e: Jak. Kočevar, lekarnar, Andr. Butej in Jož. Stečnik, posestnika; Beljak: Matej Markovič, posestnik, Fran Dular, živinozdravnik; Šaleška dolina v S oš tanj i: Ivan Kačič, notar; Pliberk in okolica: Franc Reš, dr. Homan, advok. koncipijent; Podgrad: Slavoj Jenko, trgovec, vitez Anton pl. Vicco, posestnik; Kobarid: Anton Pipan; cerkljanski okraj na Gori škem: Vinko Gregorič, pooblaščenec; Celovec: Gregor Einspieler, Matija Prosekar, pooblaščenca; Maribor: dr. Glančnik, dr. Mlakar, J.Zupan; Ptuj: prvomestnik o. Benko Hrtiš, dr. Triller; Brdo na Kranjskem: Anton Zarnik; Žalec: J. Hausenbichler, A. Jurca.
Torej prisustvuje veliko več zastopnikov kakor zahteva §. 15.	(Dalje prih.)
Suženjstvo.
(Dalje.)
Ako primerjamo, kako so pagani s svojimi suž-niki ravnali, kako pa kristijani, lahko opazimo pri prvih neusmiljenost in grozo, pri poslednjih ljubez-njivost in človekoljubje in gotovo ne bo tukaj nihče cerkvi dolžne pohvale odrekel. Tega se prepričamo tembolj, ako pogledamo, kako ljubeznjivo in previdno je cerkev zatirala ostudno suženjstvo. Cerkev ni marala, da bi se sužniki potom upornosti opniščali, kajti to bi bilo škodljivo njim samim in občnemu blagru državnemu. Zlasti pa je skrbela za to, da so se sužniki v krščanskih šolah poučevali v krščanskih resnicah in vsprejemali s sv. krstom tudi krščansko čedno življenje. Ako se je torej pripetilo, da se je hotel krščanski sužnik potom sile in upornosti osloboditi, je cerkev tako početje svojega sina vselej grajala priporočevaje po svojih služabnikih potrpljenje.
Cerkev si je veliko prizadevala uveriti sužnike, da oni sicer svoje paganske gospodarje vsled luči sv. vere in od Kristusa prejete milosti v časti prekašajo, da pa imajo zaradi tega do Stvarnika in sv. vere ustauovitelja toliko večje dolžnosti ter se ne smejo do svojih gospodov niti po lisičje vesti, niti jim pokorščine in spoštovanja odrekati. Sieer se pa sužnikom od tistega hipa, ko so zaznali, da so slobodni božji sinovi, odločeni za kraljestvo božje in poklicani k nebeškim dobrotam, ni smeti več žalostiti zaradi malospoštovanega položaja in zaradi bridkosti minljivega življenja. K nebesom naj upirajo svoje oči ter se tešijo in v svojih sklepih utrjujejo. V tem oziru govori sužnikom sv. Peter: „To je namreč milost, ako kdo zaradi vesti svoje, zaradi Boga prenaša bridkosti in po krivici trpi. K temu namreč ste poklicani, ker je tudi Kristus za nas trpel, zapustivši vam vzgled, da hodite po njegovih stopinjah." (I. Petr. II. 19. 20.)
čast cerkvi, ki je za sužnike tako lepo skrbela in svojo skrb s previdnostjo spajala. V tem se nam
malo trenotkov si še skuša pomagati z nogama, zadušena pričakuje, kedaj po njo pride lovski tat.
„Tako je ta stvar?! Zato ni zverine, ker jo tatje odneso. Pač lepo pazite po gozdu! če vi sami ne morete, zakaj imate pomagače? Ko prideva na čakališče, spravite srnjaka tu stran!" ukaže knez.
Grom prišel je tako nad logarja, pa pozneje je njegov jek odmeval še po gozdarskih pomočnikih. Zagrozil jim je logar, da k letu vse spodi iz službe, ako ne bodo bolj vestni pri svojih opravilih.
Večerja pomočnikom ni kaj teknila. Jezno udari ob mizo hlapec Dante: „Jaz vem kdo najbolj nastavlja zverini in kdo je naj večji tat v gozdu. Nobeden drugi nego ta Martin. Zakaj je popustil dobro službo? Pravi sicer, da zavoljo matere, a vendar ga večkrat ni bilo doma, tudi po noči je bila stara bolnica večkrat sama. Kje se je takrat potikal ? Po gozdu je iskal, če se je kaj vjelo. In adaj je že teden dni, kar so mu mater zakopali, pa je še vedno tu brez dela. (»d česa živi, če ne od tatvine ?"	(D»'je Prih )
javlja očito božanska njena moč, še bolj pa v oni vidni, nepremagani velikodušnosti in srčnosti, katero je ona umela toli zauičevanim sužnikom vdihniti in ohraniti. , Le-ti so dajali svojim gospodarjem takov vzgled nravnega vedenja in njih potrpežljivost pri težkem delu je bila tolika, da so se jim vsi čudom čudili. Nikdar se niso dali zapeljati v greh, svete zapovedi božje so zmirom bolj cenili, nego grešna povelja svojih gospodarjev, tako, da so raje darovali tudi življenje svoje v najstrašnejših mukah čisto mirni in jasnega obličja. Euzebij proslavlja devico Patamijano, katera je zvesta Kristusu z ne-premagano srčnostjo vsprejela rajša smrt, nego privolila v nečedni greh svojega strastnega gospodarja. Tudi druge slično vzglede sužnikov moremo opažati in čuditi se nam je, kako so kljubovali svojim gospodarjem vstrajno do smrti, ako so jim le-ti hoteli vzeti prostost dušno in zvestobo, katero so prisegli svojemu Bogu. Da so se sužniki krščanski kdaj iz kakošnega druzega razloga gospodarjem svojim upirali ali se vdeleževali državi pogubnih zarot, o tem nam ne pove povestnica nijednega slučaja.
Ko so napočili cerkvi mirnejši časi, začeli so sveti očetje s Čudovito modrostjo razkladati vernikom apostolske nauke o bratskem združenji krščanskih src. Nauke te so obračali v veliki ljubezni na sužnike ter izkušali dokazati, da imajo pač gospodarji nekako postavno pravico do svojih poslov službovanja, ona sila pa, s katero jim zapovedujo iu tako nečloveško ravnanje ž njimi, ni dopuščeno nikdar. Pri Grkih je storil v tem oziru mnogo sv. Krizo-stom, kateri radostno omenja, da se v njegovih krajinah suženjstvo v besede pravem pomenu nič več ne nahaja. Kajti Kristus (govori sv. učenik) v svojem premnogem usmiljenji ni plačal samo našega dolga, temveč je nam tudi podal sredstvo, s katerim moremo odvrniti hude posledice, katere vsled greha zadevajo razne vrste človeških družb. Smrt je po Kristusu izgubila svojo strahoto ter postala miren prehod v večno življenje; istotako je po Kristusu odpravljeno suženjstvo. Kristijan, kateri neče biti sužnik grehu, ne imenuje se več sužnik; vsi v Kristusu prerojeni bodo naj bratje. To prerojenje in vsprejem v rodbino božjo deli človeku plemenitost, ne pa naravno pokolenje. Da bo pa to versko po-bratimstvo rodilo boljši sad, zavladaj srčna vzajemnost tudi v življenja zunanjih okolnostih; gospodarji naj smatrajo svoje posle kot člane svoje rodbine, skrbe naj jim ne le za telesni živež, temveč tudi za dušno hrano. Ganljiv je pozdrav, kateri sporoča sv. Pavel Filemonu želeč miru iu milosti »soseski" (ecclesia) bivajoči v njegovi hiši. (Ad Phil. V. 2.) V tem pozdravu je izrečena jasno zapoved, da naj gospodarje in posle, katere združuje jedua vera, združuje i jedna ljubezen. (Hom. XXIX. in Gen., or. in Lazar Hom. XIX. in ep. 1. ad Cor. Hom I. iu epist. ad Phil.) Med latinskimi očeti omenjamo po pravici sv. Ambroža, kateri je v tej zadevi vse socijalne razmere temeljito raziskaval ter najbolje in točno odkazal pravice pripadajoče posamnim vrstam človeških družb. Odveč je omenjati, da se tii sv. Krizostom in sv. Ambrož v svojih nazorih popolnoma strinjata.
Poglavitno pa je to, da so kristijani te povse prave in izvrstne nauke izpolnjevali. Da ni to istina, ne bi se bil drznil Laktancij, krščanske vere slavni zagovornik, izpregovoriti naslednjih besed: »Ko bi nas kdo vprašal: nimate li med sabo siromakov in bogatinov, gospodov iu sužnikov: kaj ni med vami nikakoršne razlike med posamezniki? Odgovorimo mu lahko: nikakor ne! — Brate se naziv-Ijamo in sicer samo zaradi tega, ker se smatramo vsi jednakim. Ako namreč opažamo razmerje človeško z višjega stališča dušnega, ne pa telesnega, nemarno pri nas sužnikov navzlic različnim stanovom, ampak mi jih kličemo in smatramo naše brate in hlapce Gospodove." (Dion. Instit. LV. c. G.)
(I)alje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. avgusta. Notranje dežele.
Vojaškim krogom gališkim se je z Dunaja naznanilo, da bo prišel cesar začetkom avgusta v Galicijo nadzorovat utrjevanja in taborišča pri Pre-mislu in Jaroslavu.
Kakor trdi »Berliner Tagblatt" , prišel bo nemški cesar na Dunaj dne 1. oktobra. Vršile se bodo dvorne veselice, lovi in skoraj gotovo tudi parada. V schonbrunskem grajskem gledališči se bodo priredile predstave.
Zaderski »Narodni /ist" je izvedel, da bo prišla koncem tekočega ali začetkom prihodnjega meseca prestolonaslednica Štefanija v Dalmacijo; nastanila se bo v Šibenikr ter si odi! tod šla ogledat slape reke Krke. j Priprave za katoliški sJiod vrlo napredujejo. Poročila »socijalnega odseka" se že tiAajor pa tudi i ostali pododbori bodo kmulu končali' svoje delo. Vdeležba bo velikanska in sijajna. Oglasilo se je že več višjih pastirjev, pa tudi člani visokega plemstva bodo v lepem številu zastopani.
Katoliško-politiško društvo druzega dunajskega okraja (Leopoldstadt) je predvčerajšnjim sklenilo resolucijo, v koji se izraža živahno obžalovanje profesorjem bogoslovske stolice ia krščanskim profesorjem ostalih stolic, ker so z izvolitvijo Žida Suessa rektorjem dunajskega vseučilišču dali po-gubonosen vzgled vsem omahljivim krščanskim vo-lilcem za državni zbor.
Dne 29. julija je bilo ravno deset let, ko je avstrijska armada izvršila zasedenje Bosne. V teh desetih letih je napredek zasedenih dežel očividen. Leta 1S80. so iznašali deželni dohodki 5 6 milijona goldinarjev, za leto 1889. pa so proračunjeni že na 9-4 milijona. Zgradilo se je v tej dobi 3200 kilometrov cest in 500 kilometrov železnic. Javna varnost mora primeroma vsacega zadovoljiti, kajti več ko v onem letu sem ni bilo nobenega roparskega napada. Za narodno omiko se je veliko storilo: 1100 šol je bilo ali ustanovljenih ali preosnovauih. Posebno pa sta se povzdignila kmetijstvo in živinoreja.
Vnanje države.
Bolgarijo bodeta prihodnji teden zapustila italijanski zastopnik grof Sonnaz in angleški agent O' Cjnuor. Vsled tega ne bo imelo nobeno zastopstvo velesil v Bdgariji svojega načelnika ter se tej okoliščini pripisuje več kakor slučajen pomen. — Mej Stambulovom in princem se napetost še ni polegla. —• Preklicuje se vest o zaroti v Ruščuku.
jRusko vojno ministerstvo je pozvalo vse brodarske družbe na Dnjepru, naj nemudoma poročajo o številu in velikosti svojih ladij. — Mej kavka-škimi prebivalci je razširjena nespametna vest. da bo vlada v kratkem pobrala mej vojake vsa dvajsetletna dekleta. Zaradi tega se nujno može, da bi se tako oprostile vojaščine. Vlada je ukazala svečenikom, naj prekličejo z leče to neumno govorico.
O najbližnjih politiških posledicah nemško-ruskega sestanka poroča se iz Petrograda v »Berliner Tagblatt": Giers in grof Bismarck sta sestavila zapisnike, ki določujejo podlago finančnemu sporazumljenju mej Nemčijo in Rusijo. V kratkem že se bodo sešli posebni obestranski pooblaščenci, ki bodo konečno izdelali te zapisnike; takoj potem pa se bodo temeljito presodili vzajemni carinski tarifi. Ruski finančni minister bo moral vsled tega prepustiti svoj portfelj drugemu možu.
Nemški cesar se na svojem povratku v Berolin baje ne bo mudil v Friedriehsruhe, pač pa bo grof Herbert Bismarck obiskal svojega oeeta v Frie-drichsruhe. — Kakor trdi »Journal des Dčbats", sešli se bodo še meseca avgusta grof Kalnoky, pl. Giers in Crispi z Bismarckom v Kissiugenu. Gotovo pa še ni, ali se bodo vršila posvetovanja posamezno ali skupno.
Razburjenost mej francoskimi delavci se razširja tudi že po drugih departementih. Iz Saint-Etienne-a se brzojavi, da je 400 rudokopov v Wil-larsu (departement Loire) zapustilo delo, in da bodo isto tako storili tudi še mnogi drugi delavci. Sodi se, da je to učinek tajnega delovanje hujskačev — »agents provocateurs".
Havasovo izvestje trdi, da francoski trgovinski minister ne bo sprejel italijanskih predlogov gleie trgovinske pogodbe.
Italijanska vlada se je do sedaj trudila, da bo lahko v vsakem slučaji zapustila Masavo. Formalna izjava o konečni prisvojitvi te dežele pa jej nalaga vse drugačne dolžnosti. Vlada bo morala odslej posebno v zbornici svojo naselbinsko politiko drugače zagovarjati; to jej bo z ozirom na opozicijo težaven nalog, ker ne bo več mogla trditi, da je vprašanje o konečni osodi Masave še nerešeno.
Italijanski poslanik je izročil grškemu ministru zunanjih zadev noto, s kojo se naznanja osvojitev Masave. Grška ne pripoznava zakonitosti občinskih davkov, predno niso kapitulacije odpravljene, glede italijanske prilastitve pa bo posnemala vzgled druzih velesil.
V angleški spodnji zbornici sta predlagala sir Harcourt in Sexton, naj se v bodoče irskim poslancem, ki se morajo zagovarjati zaradi prisilne postave, dostavljajo vabila in naj se zatoženci ne pošiljajo sumarnim potom irskim sodiščem. Vsled oporekanja irskega nadtajnika Balfoura se je predlog zavrgel.
Na Irskem sta se minolo soboto izvršila dva zemljiška umora. Neznani zločinci, ki so ušli, ustrelili so nekega najemnika in nekega delavca, ki je na polji delal za nepriljubljenega najemnika.
Izvirni dopisi.
Iz Zagorja za Savo, 31. julija. Prelep in pre-vesel je bil za nas Zagorjaue dan 22. julija. To nedeljo so nas s svojim pohodom počastili mili nam
sosedje litijski pevci. Pevce je spremljevalo častno število dam in gospodov, mej njimi tudi blagorodni g. L. Svetec s svojo družino.
Peli so pri deseti maši pod vodstvom svojega pevovodje g. nadučitelja Capudra izborno Ned-vedovo mašo: „K tebi srca povzdignimo". Po svetem opravilu zapojo prekrasni dve pesmi pred župno hišo; po prijateljskem, prisrčnem razgovoru pa se podajo na obed v gostilno g. Medveda.
Po litanijah so poleteli častiti gostje v bližnje Toplice ter tudi tu nekaj lepih pesmi zapeli v veliko veselje vsega navzočega občinstva. Le prehitro je potekel čas, da smo si morali podati roke v slovo.
Vtis, ki ga je naredilo pevsko društvo in častno spremstvo na naše ljudsto, je najboljši; vsi imamo le eno željo, namreč: da bi nas kmalu zopet počastili in oveselili s svojim pohodom. Živeli litijski pevci 1
Preteklo soboto so se pripodili od štajerske strani gosti temni oblaki. Bilo se je bati vremenske nezgode; pa, hvala Bogu, vsul se je le debel dež in vmes je padalo tudi ledeno, pa bolj drobno zrnje.
Vaša priloga „Domoljub" je našla pri nas veliko domoljubov.
Od primorsko-kranjske meje, 28. julija. (Nemške nekdanje naselbine na Goriškem; potovanje „p a 11 g e r m a n a" za nemški „š u 1 f e r a j n".) V XIV. veku se je naselilo po severo-vzhodnem delu Goriškega mnogo nemških katoliških družin s Tirolskega, v sedanjem tolminskem glavarstvu in tolminskem dekanstvu. Pripoveduje se, da so bili isti kraji v strmem pogorji še neobljudeni od Slovencev ter so bile iste družine poslane kot „Strafkolonien" v iste tedaj skoraj ne-pristopne gozde, kjer je bil svet med Črno prstjo, Poreznom iu Blegašem *) („montes Flegatii" so jih imenovali Rimljani) kakor z deskami zabit. Ondot so imele zveri svoje brloge kakor n. pr. medvedje, volkovi, risi (bistrovidi), divje mačke i. dr., tudi žlahtna divjačina, kakor divje koze, jeleni in srne so se podili po istih gozdnatih krajih in visočinah. Bili so kraji, kakor za pragermane, ki so svoje dni najraje hodili na lov in stikali za zverjadjo ter potem utrujeni ležali na medvedjih kožah. Te nemške naselbine so bile v nemških Rovtah (Deutsch-gereuth), v Stržišču (Stražišču), Podberdom, Oblokah, v Sorici (Sarz), ki je spadala do tega stoletja k Goriškemu, in v Dajneh nad Sorieo. Vse skupaj so štele le nekaj stotin Nemcev, ki so govorili čudno nemško narečje s tirolskim naglasom in izrekom. Res je sicer, da so ohranili do sedanjega stoletja, če tudi le deloma, svoje šege in svoj jezik, ki se je v poslednjem časi s slovenščino pomešan tako spakedral, da se ga niso upali več v pričo drugih govoriti, ampak le v medsebojnih pogovorih. Tako so rekah n. pr.: „Geh die kraven pomolzen"; namesto: „geh die Kuh melken"! Sedanji rod se pa večinoma nič ne zaveda, da so bili njega pradedje Nemci; le malo kateri starček ali ženica se še nahaja, ki bi znal nemško govorico; in še ti se je jako zelo sramujejo. Ko je neki uradnik hotel zvedeti, koliko znajo njih starčki in babice še nemščine, jih je moral z denarjem podkupiti, da so mu povedali, kako imenujejo to ali ono stvar v svoji nemščini. To pa ni čudo, ker so bili le v malem številu tod naseljeni, obdani povsod od slovenskega rodu, s katerim so morali občevati odtrgani in oddaljeni od sosedov na severu!
Vkljub temu se je našel neki Nemec, kakor pripoveduje dopisnik iz Sorice v „Slov." št. 169, dne 25. julija t. 1., ki je hotel te za mater „Ger-nianijo" na veke izgubljene iu poslovenjene Nemce nazaj pridobiti. Ta čuden človek mi je po naključji še precej znan. Ker cenjeni dopisnik iz Sorice dvomi, bi li bil isti res duhovnik ali ne, naj tukaj izjavim, da žalibog je on res duhovnik, rojen 1868 v Gradci na Štajerskem ter bil sprejet „bona iide" v goriško semenišče v IV. tečaj. Imenuje se Julij Rossi, čegar predstariši ali dedje so bili rojeni na Reki, pa naseljeni v Gorici; torej niso bili nemškega poko-lenja. Sedanji njegovi stariši so došli v Gradec, ne vem kako, pa gotovo vsled pregovora: „S trebuhom za kruhom". Mati njegova je slovenske krvi, po priimku menda „Vindišar" slove. In ta človek je postal (1S86. leta) duhovnik; posvečen je bil v Gorici dne 29. avgusta 1886. Da ni imel prave zmožnosti za službovanje v goriški nadškofiji, je očiten
dokaz to, ker ni bil zmožen deželnih jezikov, razun nemščine, katera pa ni pri nas deželni jezik! Posvečen je bil pa vendar zato, ker je obljubil, da se bode naučil italijanščine za službovanje v laškem oddelku goriške nadškofije. Začasno so ga namestili v nadškofovi pisarni; potem ko je rekel, da že dovolj znd, šel je lansko leto v Tržič (Monfalkon) za duh. pomočnika, kjer je pa kmalu obolel za vročinsko boleznijo ter bil poslan v začasni pokoj, da okreva. Živel je do velike noči t. 1. pri svojih sta-riših v Gradci; po veliki noči pa je prosil, da bi smel živeti v pokoju na sv. Gori, da bi v tamošnjem svežem zraku popolnoma okreval. Tudi to mu je bilo iz usmiljenja dovoljeno.
Kako je pa to, utegnil bi vprašati čitatelj, da je hodil isti človek v zadevah nemškega „šulferajna" po gori omenjenih krajih in celo čez mejo na Kranjsko v Sorico in Dajue, koder je stikal po „Urgermanih". Slišal je, da je tam gori po tistih naselbinah še kaki starček ali stara ženica, ki znajo še nekaj pokvečene stare nemščine! In te je šel iskat. Odpeljal se je v Tolmin, Rovte, Stržišče in Podbrdo, iskaje nemško govorečih ljudi. Ali tu mu je bila že žandarmerija za petami ter ga ustavi in povpraša, kaj todi išče po hišah in krčmah? Ko pove obhodni straži, da je Nemec ter išče nemško govoreče rojake svoje, ni mu mogla ista verovati vsled čudnega vedenja in vse zvunanjosti, ker se ni mogel z ničem izpričati. Obhodna straža ga je imela naravno za sumljivega (pruskega) ogleduha. V Tolminu se je pri glavarstvu za silo izkazal ter bil oproščen. Zahteval pa je ta predrznež od glavarja gosp. Scb., naj pokara žandarma, ki ga je ustavil v njegovem poslovanji, ta pa mu odgovori, da obhodna straža je že pravilno in postavno ravnala. Bog daj norcem pamet!
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani 31. julija.
Predseduje g. župan Grasselli, navzočih je 19 odbornikov. Overovateljema zapisnika današnje seje imenuje gosp. župan mestna odbornika gosp. Benedikta in g. Ničmana. Župan pravi začetkom svojih naznanil, da je pač vsa kranjska dežela, nje deželni zastop, pa tudi mestni zastop z velikim užaljenjem slišal žalostno vest. da je dež. glavar grof Thurn-Valsassina-Como-Vercelli le pre-rano umrl. Deželni glavar grof Thurn bil je mož izrednih lastnosti, ljub in prijazen vsakemu, vrl mož, ki ni bil le zvest Avstrijec, nego s polnim srcem udan tudi svoji ožji domovini, prav veren njen sin. Župan ne dvomi, da govori iz src vseh mestnih odbornikov, ako izreče globoko sožalenje vsega mestnega zastopa in ljubljanskega prebivalstva ob smrti deželnega glavarja grofa Thurna iu poživlja mestni zbor, da vstane v znak sožalenja s sedežev, kar mestni zbor enoglasno stori. Župan nadalje naznani, da bode meseca septembra praznoval ljubljanski „Sokol" svojo petindvajsetletnico in to na svečan način. Mej točkami slavnostnega načrta je tudi javna telovadba, katera ima namen odlikovati spretne telovadce javnim slavnim potom in kakor je običajno v druzih mestih pri pevskih in sokolskih (telovadnih) slovesnostih, da se odlikujejo tudi po mestnih zastopih odlični udje takih društev, kar naj stori tudi zastop ljubljanski. Vsak mestni odbornik ve in zna, kako važno je bilo in je še narodno telovadstvo za prospeh in vzbujo slovenske narodnosti, a vsak si je tudi zapamtil, kako velike zasluge si je stekel ravno ljubljanski „Sokol" za probujenje Slovencev, kajti navzoč je bil skoraj pri vsaki narodni slavnosti, vzbujal in razširjal je povsod narodno zavest, narodu slovenskemu na čast, prospeh in slavo. Slavnost ljubljanskega „Sokola" pa bode poveličala še navzočnost gostov iz bližnjih iu daljnih slovanskih pokrajin, dohod „Sokolov" iz raznih krajev slovanske zemlje. Zato nasvetuje gospod župan, da mestni zbor dovoli častno darilo za sokolsko telovadbo v znesku 200 gld. in naroči mestnega odbora predsedstvu, da vse potrebno ukrene, kako se ima to darilo razdeliti. Predlog se sprejme enoglasno s „slava"-klicem.
Župan naznanja konečno, da ni potrjen sklep mestnega zbora, da se mestni davek od piva še poviša, in tudi sklep, da se poviša najemnina (Zius-kreuzer), ni dobil Najvišjega potrjenja, ker ni določen za gotov obrok. Za obrok desetih let morda bi ga finančno ministerstvo priporočilo v odobrenje, zato bode gosp. župan vso zadevo še enkrat izročil finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Mestni odbornik Hribar poroča o prenare-jenih izvrševaluih določbah k pravilom mestne hranilnice. Dasi je dotični odbor v poštev jemal pravila hranilnic raznih mest, posebno graškega, katera so dotične oblasti brez ugovora odobrile, vendar so se stavile ravno Ljubljani po oblastvih čudne zapreke. Da se sploh hranilnica omogoči, sprejel je odsek vse po vladi zahtevane premembe, ki sicer niso nikakor bistvene. Poročevalec predlaga, naj se pravila po mnenji vladinem vsprejmo in predloži c. kr. deželnemu predsedništvu. Predlog se brez ugovora odobri.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Petindvajsetletnico mašništva) praznovali so danes naslednji čč. gg.: Jožef Bel ar, župnik v Hotedršici; Henrik Dejak, ekspozit na Vrhpolji; Pr. Dolinar, župnik v Horjulu; Jožef Gerčar, župnik pri sv. Trojici; Jakob Gross, župnik v Zagorji; Karol KI in ar, ekspozit pri Novi Štifti; Friderik Križnar, kanonik in župnik stolne cerkve sv. Nikolaja; dr. Janez Kulavic, kanonik in vodja semeniški; Jernej Zupančič, umirov-ljeni duh. pomočnik v Litiji. Kot gimnazijski sošolci vdeležili so se slovesnosti gg.: P. Grasselli, župan ljubljanski; Feliks Š a š e 1, c. kr. okrajni glavar; Alojzij Jenčič, c. kr. stotnik; Fran Hinterlechner, c. kr. okrajni komisar, in Josip Križaj, mestni komisar.
(Slovesna črna sv. maša) za pokojnega deželnega glavarja grofa Thurna bo v petek dne 3. t. m. ob 10. uri v tukajšnji stolni cerkvi sv. Nikolaja.
(Umrl) je minolo nedeljo v Predosljah nad Kranjem ob 11. uri dopoludne g. Gašpar Sušnik, c. kr. umirovljeni stotnik-avditor, ustanovnik „Ma-tice Slovenske" in vrl domoljub. N. v m. p.!
(Toča) je pobila dne 28. julija v Konjicah skoraj vse poljske pridelke. Mnogo škode je napravila tudi po vinogradih. — V Št. Mohorji na Koroškem je ravno isti dan pol ure padalo suho ledeno zrnje ter uničilo vse pridelke. Po nekaterih krajih je toča ležala 12 centimetrov na debelo. Strela je ubila jednega pastirja in zapalila hišo. — Tudi v Mokronogu je minolo soboto toča naredila velikansko škodo,
(Državne podpore za kmetijstvo na Kranjskem.) C. kr. kmetijsko ministerstvo je dovolilo kmetijski družbi za 1. 1888 nastopne podpore: Za pod-kovsko šolo 1200 gld., za nakup lanenega semeni 300 gld., za družbeno drevesnico 300 gld., za go-vedarstvo 2000 gld., za ovčarstvo 300 gld., za čebelarstvo 100 gld., za ribarstvo 150 gld. in za pre-movanje govedi 500 gld.
(Premovanje govedi v Logatci dne 23. julija.) Premije za lepe bike so dobili gg.: Anton Domicelj, vikar v Črnem Vrhu; Fran Vičič, posestnik v Po-stojini; Marija Jelovšek, posestnica na Vrhniki; Anton Kovšca, posestnik v Planini; Jakob Nagode v G. Logatci; Fran Mihevec, posestnik v G. Logatci, in Primož Terček, posestnik na Vrhniki. Za lepe telice: Štefan Rovan, posestnik v Planini; Lovro Jenčič, posestnik v D. Logatci; Štefan Novak, posestnik na Vrhniki, in Karol Mayer, posestnik na Vrhniki. Za lepe krave: Tomaž Tollazzi, posestnik v D. Logatci; Gabrijel Jelovšek, posestnik na Vrhniki; Ivan Rihar, posestnik v G. Logatci, in Ivan Mihevec, posestnik v D. Logatci.
(Trtna uš) pokazala se je v nekem vinogradu v Štijaku sežanskega okraja na Primorskem. Okrajno glavarstvo v Sežani ukazalo je dotični vinograd obkoliti in sploh vse storiti, da se mrčes dalje ne zatrosi.
(Huda ura) pripodila se je dne 28. julija od zahoda v dravsko dolino na Štajersko in je napravila veliko škodo na polji, vrtovih in po vinogradih.
(Skušnje v trgovski šoli) dne 29. julija vdeležili so se gg.: Aleksander Dreo, ces. svetnik I. Murnik, Ivan Perdan, Josip Kordin, Josip Trdina in Mat. Treun. Oproščenih je bilo 18 učencev, 2 bota ponavljala izpit.
(Imenovana) sta gg. dr. Fran Kočevar, praktikant pri deželnem sodišči v Gradci, in L. "VVenedikter, praktikant pri okrožnem sodišči v Celji, avskultantoma za Štajersko.
(Izredno povišanje) častnikov ob priliki rojstnega dne presvetlega cesarja obsezalo bo nad 600 oseb, ker se bodo namestila vsa prazna mesta.
(Admirala) dobila je Avstrija za sedaj še sama na papirji, kajti najnovejši list armadnih določeb
objavlja ravnokar potrjeno število pomorskih častnikov in pomorskih zdravnikov. Pomorsko častništvo obsezalo bo v prihodnje v bojnem času: 1 admirala, 2 namestna admirala, 6 kontre-admiralov; 22 kapitanov bojnih ladij, 20 fregatnih kapitanov, 35 korvetnih kapitanov; 183 poročnikov bojnih ladij 1. reda, 90 2. reda, 257 praporščakov bojnih ladij in 113 pomorskih kadetov in častniških aspirantov. Število častnikov v miru obsega pa: 1 admirala, 2 namestna admirala, 6 kontre-admiralov; 17 kapitanov bojnih ladij, 22 fregatnih kapitanov, 35 korvetnih kapitanov; 120 poročnikov 1. reda, 60 2. reda, 180 praporščakov, 180 kadetov in aspirantov. V pomorsko-zdravniškem častniškem koru imamo sedaj: 1 admirala-zdravnika v 5. razredu z 4200 gld. letne plače; 1 pomorskega štabnega nadzdravnika 1. reda v 6. dijetnem razredu z 3600 gld. letne plače ter 2 pomorska štabna nadzdravnika 2. reda v 7. dijetnem razredu s 3000 gld. letne plače in z ostalimi pristojbinami.
Raznoterosti.
—	Eden vinar! Iz Soesta se poroča dne 24. julija: Minole dni se je razdelila konkurzna masa tvrdke »Deutsche Stahlbahmverke Wickede". Neki tukajšnji trgovec je dobil iz konkurza odka-zanih 26 vinarjev; oskrbnik konkurzne mase je za poštnino odračunil 20 vinarjev, pismonoscu je trgovec moral plačati 5 vinarjev, in tako je dobil za celo svojo tirjatev — eden vinar.
—	Sredstvo zoper mravljince. Mravlje so jako nadležne pri umetnih vrtih za sadno drevje, grmovje in druge cvetlice. S kropom se ne smejo pokončavati, ker vroča voda škoduje tudi rastlinam. Kdor se hoče tedaj odkrižati mravelj, položi naj pod dotično drevo ali rastlino gobo, namočeno v sladorni vodi. Mravlje bodo kmalu v velikem številu v gobi, in potem se lahko poparijo in tako uničijo.
—	Novo pivo izumil je Francoz Jaquemin v Nancyju. Imenuje je »ječmenovo vino", ki je, kakor kaže že ime, na pol vino in na pol pivo. Izdeluje je tako, kakor pivo, samo da provzročuje vrenje te pijače z vinsko drožjo. Predno začne kipeti pivo, spravlja se v steklenice. Poročilo francoske akademije trdi, da je »ječmenovo vino" zelo podobno šumečim vinom.
| Dan	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
31.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	735-1 735-5 736-5	15-5 280 20-3	brezv. sl. jzap. sl. szap.	megla jasno n	o-oo
Umrli so:
28.	julija. Janez Polajner, usnjarski pomočnik, 32 let, Poljanski nasip st. 48, jetika.
29.	julija. Franca Kušar, zidarjeva hči, 4 mes., Kurja vas št. 6, katar v črevih.
30.	julija. Franca Pust, tesarjeva hči, 5 mes., Hradeokega vas št. 12, katar v črevih.
V bolnišnici: 30. julija. Marija Klančar, delavka, 24 let, Meningitis.
Vremensko sporočilo.
Zjutraj megla, jasno in vroče. Srednja temperatura 21-3°C., za 1-9° nad normajom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100 ., „16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..
Kreditne akcije ..........
London.............123
Srebro ............. —
Francoski napoleond.......... 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemške marke ..........60
81 gl. 82 „ 111 „ 96 „ 867 „ 312 „
15 kr.
20 „
80 "i
40 50
75 83 371
Tržne cene v Ljubljani
dne 1. avgusta.
,,Norddeutsche Allg.
Telegrami.
Dunaj, 31. julija. Cesar i čin j a Štefanija je danes zvečer odpotovala v Mo-r.akovo.
Friedrichsruhe, 1. avgusta. Cesar in grof Bismarck sta o polunoČi došla; pri knežji hiši ju je sprejel državni kancler, narod pa ju je z živahnimi klici in prepevanjem cesarske pesmi in „Wacht am Rhein" pozdravljal. Za danes opoludne se je nameravala vožnja na sprehod, potem pa obed za dvanajst oseb.
Monakovo, B"l. julija. V prisotnosti cele kraljeve hiše se je sinoči slovesno postavila soha Ludovika I. — Pri slavnostnem sprevodu so se splašili trije sloni ter zdivjali mej gledalce; pri tem je bilo 20 oseb teško ranjenih; več odrov se je podrlo; tudi pri tem je bilo nekaj oseb poškodovanih.
Berolin, 1. avgusta Ztg.": Alzaškega carinskega uradnika Ar b o -g a s t a z ženo in prijatelji so štirje boljšim krogom pripadajoči mladi ljude pri francoski mejni vasi Arnaville-u surovo opsovali.
Kiel, 31. julija. Zgrabili so neko osebo, ki je izdelovala načrte kielskih trdnjav; pravijo, da jo francoski častnik.
POSLANO.
K slavnostim, lcatcrc se bodo vršile povodom petindvajsetletni«: našega društva dne 8. in t), septembra t. L, naznanjenih je že mnogo odposlanstev so-kolskih društev slovenskih, hrvatskih in čeških. Tudi več drugih slovanskih rodoljubov napovedalo je za te dni svoj prihod v Ljubljano.
Podpisanemu odboru skrbetibode, da pripravi za te odlične goste primerna stanovanja, in zato se obrača do vse one gospode, katera je vlani povodom bivanja bratov Cehov v naši sredini tako sijajno dokazala slovansko svojo gostoljubnost, s uljudno prošnjo, da blagovoli gospodu Hugonu Turku, trgovcu na Mestnem trgu, ali pa gospodu Avguštinu Stamcarju, uradniku banke ,.Slavi jc (v Gospodskih idieah št. 12), najkasneje do konca avgusta naznaniti ali in koliko gostov bi mogla o slavnostnih dneh sprejeti v stanovanje.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1888.
Odbor „Sokola"
ljubljanskega telovadnega društva.
Pšenica, hktl. Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
gl-	kr.		gl-	k L'j
5	85	Špeh povojen, kgr. .	—	68
4	22	Surovo maslo, „	—	90
3	57	Jajce, jedno „	—	2'
2	92	Mleko, liter ....	—	8
4	55	Goveje meso, kgr. .	—	56
4	22	Telečje „ ... .	—	48
5	85	Svinjsko „ „ .	—	54'
_	—	Koštrunovo ,, „	—	34
12	—	Pišanec.....	—	35
13	_	Golob .....	—	18
n	_	Seno, 100 kgr. . .	1	78
1	_	Slama, „ „ . .	1	961
—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	50,
—	64	„ mehka, „ „	4	10!
Ilfffia. 38 a.v.I!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelcnburgovo ulico št. -4=,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijalitoto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj) in f ranico na zahtevanje.
Ustanovljena leta 1847.
zali
J. J. NAGLAS-A
T^i j 111> 1 j a ii a,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočili predmetov, posebno pa
cerkvene, iiišne in gostilui-čarske oprave
po luijuižjih cenah.	(02)
Cinilnilci gratis in f ranico.
Ti
BI
jSglflf^

srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše obliKe namreč:
Monštranc, kelihov, ciborijevr svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal.
Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.	(28)
Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano.
* Urala Eberl, *
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov ^ in napisov.
^ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. II Zl	JCiJ ;H	M
ji za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ^
II priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ft v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ X lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše ^ y nego vse te vrste v prodajalnah.
D^* Conilso na zahtevanje.	^
xxxxxxxxxx*xxxxxxx
----------------
g Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žiinnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
T u j c i.
3C. julija. Pri AlalMu: Koli, Pollitrer, Mayr z Dunaja. — Rincherle iz Gorice. — Pfeifer, finančni nad-sovetnik, iz Trsta — dr. Mttth iz (J logova
Pri Slonu: Munz, tovarnar, s soprogo, iz Gradca. — Buzzi iz Goriškega. — pl. Werthheim-stein, lekar, iz Roke. — Sig-mund, trgovec, z družino iz Trsta. Sutter in Knielly z Dunaja.
Pri Juinetn kolodvoru: NValirheit z Dunaja. — bar. Desken, častnik mornarice, s soprogo, iz Pulja. — Jossifidio iz 1'otrograda. — Santoni iz Istre. — Breitner, soproga profesorja, iz Trsta. — Krerseheg, zasebniea, iz Reke. — Jasovec iz Litije. — Wuslem, slikar, iz Rudolfovega. — Ballis z Vrhnike.
Zobolek,
prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatijo Soulae (Gii-onde).
Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največji odlikovanje: dve zlati svetinji: li rasel) 1880, London 1881.
Iznajdono leta 1373 po prijorji Pierre Boursaud.
Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljein, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka ftEOUIN Bo,u^,aux
Ruc Croix (le Seguej 10« & 108.
Ustanovljena leta 1807. Dobiva se u rsteh lekarnah in prodajalnieah dišav.	(2)