•1 PROBANKA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) Gorenjska Banka ttanka .»posluhom UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe Kranj, Bleiu/eisova 14, tel.: 064 212-274] IffllENJALNICE Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič d@IMlBSJJ©ISnGLAS 1800 2000 iftp UI. ISSN 0352 - 6666 - št. 95 - CENA 140 SIT (10 MRK) Kranj, torek, 30. novembra 1999 Šesta letošnja Glasova preja Rop in Gobec se dobro razumeta G1 asovo prejo smo naslovili z željo "Starost naj bo lepa", zbudila je izjemno veliko zanimanja in se zavlekla kot še nikoli. ^•"anj, novembra - Izteka se mednarodno ji, saj je zdaj v središču pozornosti ponovno 'eto starejših, ki smo jim tokrat posvetili postavljanje drugega stebra, ki je ministru Glasovo prejo in k pogovoru povabili minis- Ropu enkrat že padel na glavo, kakor je sam tra za delo, družino in socialne zadeve Anto- slikovito dejal. Ponovno ga postavlja s stroga Ropa in predsednika zveze društev upoko- kovno pomočjo uglednega ekonomista Vclj- tencev Slovenije Vinka Gobca. Oba sta sijaj-1)9 govornika, kar sta dokazala tudi tokrat, vPrašanj seveda ni in ni zmanjkalo, saj so Udeleženci povsem napolnili novo zelo lepo zorano Zavarovalnice Triglav v Kranju. Minister Tone Rop in upokojenski predsednik Vinko Gobec se danes dobro razumeta, J'casih namreč ni bilo tako, saj sta imela razine poglede na pokojninsko reformo. Tudi 0 nJeJ je seveda tekla beseda na Glasovi pre- ka Boleta, tik pred tretjim branjem pokojninskega zakona. Postavljen je tako spretno, da je "zanka" všeč tudi sindikatom. Na Glasovi preji smo se pogovarjali tudi o domovih za starejše, saj je bil konec leta 1997 sprejet poseben program varstva starejših, ki ga Ro-povo ministrstvo pridno uresničuje. Obširno poročilo o Glasovi preji bomo objavili v prihodnji številki. • M. Volčjak, foto: Janez Pelko * prijatelja, ki se ni vrnil iz Himalaje ^ngeš, 27. novembra - Med j0 °tr>o dobrodelno prireditvi-v Prostorih avtoservisa De- J°LANDA KALAN, s.p. Kocjanova 5 4000 KRANJ tel.: 041 881 283 % Novoletna darila y., • IZDELOVANJE iJF*AŽB^# KLASIČNI *N tif/any [NIKI bevc je Tomaž Humar najavil začetek enomesečne dražbe, na kateri prodaja kombinezon, čevlje in dereze z uspešne odprave na Daulagiri. Denar bo poklonil družini tragično pokojnega prijatelja, saj Irena Jeglič sama skrbi za sedemletno Mirjam, petletno Ano in dveletnega Filipa. Prostovoljne prispevke zbirajo tudi v kamniškem Rdečem križu. • S. Saje STRAN 11 MEGAMILK Kanalizacija v Podgorju • Sedem let in 180 milijonov tolarjev Priprave na i/gradnjo ene največjih investicij iz komunalnega programa v občini Kamnik so se začele pred sedmimi leti. Kanalizacijo v Podgorju pa je konec tedna odprl podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Z 212 priključki je nanjo povezanih več kot 800 prebivalcev, kar je dobrih 90 odstotkov prebivalcev krajevne skupnosti Podgorje. Uresničevanje enega največjih komunalnih projektov v občini Kamnik se je začelo pred sedmimi leti. Za dokončanje je občina prispevala 60 odstotkov, krajevna skupnost Podgorje s prebivalci je prispevala okroglo četrtino ali 45 milijonov tolarjev, država pa je primaknila 15 odstotkov. • A. Ž. STRAN 6 Smučarska regija Dobrač in Tromeja! Zvsak.mpdrag.jr. * s. Kup. seTotrok brezplačno! j Smučarske karte s popustom pri: Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski gori v Hotelu Kotnik, tel.: ' 879100 in na avtocesti pred Karaj predorom v stavbi Petrol, tel. Internet: hrtp://pinax.g-^bj$$ Z Veljavno smučarsko karto dobite. Eista v toplicah „F.rlcbnisrherpie Wa :Hak in „Kristallbad" v Had Bleibergu. Informacije o snegu: 0043/4255-25 S^0 / GBtBU$t/l 1800 2000 Knjigo gorenjske samozavesti bomo predstavili v četrtek, 2. decembra, ob 19. uri v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Pridružite se nam. Če boste prišli, pokličite v Gorenjski muzej (064/221-071) ali v Gorenjski glas (064/223-111). OVSENIK ALOJZ, s.p. MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE IN BORA tel. 041 756 007, 064 242 481, 242 110 JLXLinJLdri V/iJLiV aJhJJuJNL na Gorenjskem sejmu KRANJ, 30. november - 5. december DARILA ZA VSE GENERACIJE, BLAGO ŠIROKE PORABE vsako popoldne: igrica za otroke in obisk Miklavža 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Koinjek SLOVENIJA IN SVET Obisk angleških letalcev na Brniku Izvidnik za "Odprto nebo" Brnik, 29. novembra - Ves pretekli teden - od ponedeljka do petka je bila pri 15. brigadi vojaškega letalstva na Brniku na obisku britanska vojaška delegacija s specializiranim izvid-niškim letalom Andover C Mkl na podlagi programa bilateralnega sodelovanja med oboroženimi silami Velike Britanije in Republike Slovenije za usposabljanje častnikov Slovenske vojske za izvajanje nalog sporazuma Odprto nebo. Sporazum "Odprto nebo" je vsebinsko vezan na izvajanje sporazuma o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi in zagotavlja preglednost nad vojaškimi potenciali držav podpisnic iz zračnega prostora. Dokler sporazum ne ratificirajo vse podpisnice, se izvaja na podlagi dvostranskih dogovorov med posameznimi državami, njegov namen pa je poudariti odprtost držav, medsebojno zaupanje in prispevati k varnosti na celotnem območju držav podpisnic. Neformalno srečanje okoljskih ministrov v Bruslju Investicije za boljše okolje V petek se je slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar mudil na enodnevnem neformalnem sestanku okoljskih ministrov Evropske unije, na katerem so razpravljali o nadaljnjih usmeritvah za učinkovitejše vključevanje Slovenije v Evropsko unijo na področju varovanja okolja. Največ pozornosti je bilo posvečenih aktivnosti na področju okoljskega vključevanja, prenosa okoljske zakonodaje in njenega učinkovitejšega uveljavljanja. Razpravljali so o okoljskem investicijskem programu PEPA, drugih finančnih mehanizmih, kot so ISPA, PH ARE in SAPARD, ter o tem, kako za trajnostni razvoj poglobiti povezave med posameznimi področji. Hkrati so tudi iz slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporočili, da so se v četrtek in petek v Sloveniji na obisku mudili predstavniki zadolženi za ustanovitev posebne plačilne agencije in predpristopno pomoč SAPARD, ki naj bi se začela izvajati z novim letom. Predstavniki Evropske unije so se želeli prepričati, da bodo izponjeni vsi pogoji za akreditacijo plačilne agencije, vključno z nadzornimi strukturami. Poleg pregleda pripravljenosti na področju usposobitve plačilne agencije je predstavnike zanimala še priprava sedemletnega programa za razvoj podeželja, ki ga naj bi podprli s SAPARD predpristopno pomočjo. Uspešno vključevanje slovenskih študentov v mednarodne izmenjave 66 štipendij Erasmus Ministrstvo za šolstvo in šport je sporočilo, da je bilo po podatkih Službe za programe Evropske unije pri Centru za poklicno izobraževanje nakazanih v okviru Akcije 2 - Erasmus 66 nakazil Erasmus štipendij za slovenske študente, ki odhajajo na tuje univerze. Ocenjujejo tudi, daje vključevanje Slovenije v program SOCRATES/Erasmus zelo uspešno, saj je od predvidenih 1089 mesecev študenskih izmenjav trenutno potrjenih 689 mesecev, to pa pomeni, da bo v tujino lahko odšlo 166 od predvidenih 200 študentov. V zimskem semestru bo iz obeh slovenskih univerz v Ljubljani in Mariboru v tujino odšlo 66 študentov, ostali pa naj bi odšli v tujino v poletnem semestru. Največ zanimanja je za študij v Nemčiji in Veliki Britaniji ter v skandinavskih državah, po področjih pa za študij ekonomije, pedagoške študije in na biotehniških področjih. Srečanje načelnikov generalštabov Slovenije in Avstrije Generali za boljše sodelovanje Iz Kabineta ministra za obrambo Republike Slovenije so sporočili, da sta se v petek na povabilo načelnika Generalštaba Slovenske vojske gppk. mag. Iztoka Podbregarja v vojašnici Bukovje v Dravogradu srečala z načelnikom obrambnega štaba oboroženih sil Republike Avstrije generalom Karlom Majcnom. Na tem dvostranskem srečanju je tekla beseda o medsebojnem sodelovanju obeh vojsk v letu 2000, pobudi CENCOOP, trialte-ralni brigadi, približevanju Slovenije zvezi NATO in skupnem sodelovanju v mirovnih sila OZN na Cipru. • Š. Ž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Proslava ob deseti obletnici ustanovitve Demosa Demosova pot je ostala nedokončani Nastopi vseh govornikov na proslavi obletnice ustanovitve Demosa so izveneli v poziv k pred vol združitvi pomladnih strank. Ljubljana, 29. novembra - V soboto popoldne je bila v Kinu Šiška v Ljubljani slovesnost v spomin na sporazum o ustanovitvi demokratične opozicije Slovenije - Demos na 27. november leta 1989. Poleg danes že legendarnega predsednika te koalicije Jožeta Pučnika so zbranim spregovorili vsi trije prvaki pomladnih strank, do predlaganega podpisa sporazuma o zavezništvu pred volitvami v letu 2000 pa ni prišlo. Začelo se je s 57. številko Nove revije V soboto je minilo natanko deset let, od kar so v Društvu slovenskih pisateljev za skupno mizo sedli Jože Pučnik, Hubert Požarnik, Ivan Oman, Lojze Peterle, Dušan Plut, Marjan Podobnik in Dimitrij Rupel ter sprejeli, teden dni za tem pa tudi podpisali sporazum o ustanovitvi Demokratične opozicije Slovenije - Demos. Na slovesnosti je v soboto zgodovino na kratko povzel Jože Pučnik, od njenega začetka na čelu z znamenito 57. številko Nove revije z okvirnim programov nove Slovenije, do razpada Demosa 30: decembra 1991. Ob tem je menil, da tudi današnje stanje v Sloveniji, zaradi težav v gospodarstvu in ogrožanja pravnega reda, kar kliče za ponovno povezavo pomladnih strank, "potrebno je stopiti skupaj, združiti sile in se pogajati o skupnem nastopu na volitvah. Sprejeti moramo sklep, da se koalicija, ne glede na volilni rezultat, ne razide, dokler ne bodo rešeni temeljni problemi Slovenije." Le palic v butari ni mogoče zlomiti Podobnih misli je bil tudi predsednik nekdanje Slovenske kmečke zveze, prve predhodnice strank slovenske pomladi in poznejši član Predsedstva Slovenije Ivan Oman. Slikovito je dejal, da je vsako palico mogoče zlomiti, palice povezane v butaro pa ne. Demosova pot je ostala nedokončana, zato se je Ivan Oman vprašal, ali ni čas za novo demokratično alter- Nekateri so tudi manjkali Na sobotni proslavi desete obletnice ustanovitve Demosa Pa ^ opazno manjkali tudi nekateri vidni ustanovitelji in akterji zveze. Tako ni bilo zakoncev Spomenke in Tineta Hribatfi Franceta Bučarja, Dimitrija Rupla, Igorja Bavčarja, Je^ Kacina, vidnih ljudi, članov nekdanje SDZ, s katerimi so n&f la največja nesoglasja, ki so povzročila tudi razpad Demosa. 0 poročajo nekateri mediji, je Spomen ka Hribar kot vzrok za to, & se z možem nista udeležila slovesnosti, izrazila svoje nestrinj0$ s tem, da nekateri neupravičeno "lastninijo Demos". Sporazuma jim ni uspelo pripraviti Kot je bilo v soboto mogoče neuradno slišati, so prvaki treh udeleženih pomladnih strank skušali pripraviti za slovesnost tudi poseben sporazum o nadaljnjem sodelovanju in povezovanju, ki naj bi ga tam podpisali. Očitno je, da v tej nameri niso uspeli, zato bo bodočo predvolilno sodelovanje očitno krojil novi volilni sistem in združevanje SKD ter SLS. Medtem ko je več ali manj jasno, da bomo na volitvah v letu 2000 imeli večinski volilni sistem z morebitnimi proporcionalnimi popravki, pa je manj znanega o tem, ali bo združitev SKD in SLS uspela. Neuradno je slišati, da je Marjan Podobnik že pristal na enakopravno združevanje teh dveh strank, enakopravno zastopanje članov strank v novih organih, na kombinirano ime, ni pa še soglasja o tem, da bi članstvo na neposrednih volitvah volilo predsednika. nativo, za novo povezavo v butaro. Sledil je nastop prvaka Slovenskih krščanskih demokratov, ki je podrobneje spregovoril o delu, dosežkih in težavah prve slovenske vlade, ki jo je vodil, in menil, da ime nove koalicije ni pomembno. Izkušnje iz dveh mandatov so po njegovem pokazale, da v koaliciji z LDS nobena od pomladnih strank ne more uresničevati temeljnih ciljev slovenske pomladi, zato je čas, da se pred volitvami v prihodnjem letu stranke pomladi zopet povežejo. Enakega mnenja je bil tudi nekdanji vodja poslanske skupine Demosa Franc Zagožen, nobeden od njiju pa se ni dotaknil problem združevanja SKD in SLS. Žvižgi Marjanu Podobniku Pač pa je s pozivom k ponovnemu sestanku vodstev SKD in SLS nastopil predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je med svojim govorom edini doživel tudi nekaj žvižgov in med-klicev. Povedal je, da je dialog med omenjenima strankama že več kot mesec dni povsem prekinjen, "da stopicajo na mestu", pa čeprav je po njegovem mnenju čas za združitev že dozorel. Pozval je, da naj, oba predsednika v prid uSPftf združitve odpovesta kandid*, ri za predsednika zdruZ stranke. Ni se tudi strinjal s splošno kritiko dela vlade, vodi LDS, pač pa menil, & tudi nekatere poteze v tem pomenile uresničevanje P1 ladnega strankinega progj"3 in programa Demosa. Pf* g pravah na združevanje in P°. zovanje pa je po mne.l Marjana Podobnika potreb biti realist. Oporoka olimpionil^J Na sobotnem zborovanju n predsedj Slovenije Janez Janša, ki je 0 j( dil spomin na uspešno del° dosežke Demosove vlade P vodstvom Lojzeta Peterlf Zbranim je prebral tudi P° J no oporoko nedavno prefl]1 lega olimpionika Leona Sj ,| lja, ki poziva slovenske p"'11 Z ne. politike, da se pove/ej0 ( končajo z neokomunizino^ Sloveniji. Svoj govor je zaJd) z besedami: "Demos je toda "Demosova energij3 je nastopil tudi Socialdemokratske preživela. Cas je, da se P on" no združi. Se vedno smo in tukaj bomo ostali in /,Tl li!" • S. Žargi tuf STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratična stranka upokojencev Slovenije Edini kandidat je Janko Kušar Ljubljana, 29. novembra - Svet Demokratične stranke upokojencev Slovenije je na korespon-denčni seji med 15. in 22. novembrom praktično soglasno sprejel poročilo komisije sveta DeSUS-a za evidenitiranje in kandidiranje predsednika DeSUS-a, v katerem je ugotovila, da je edini kandidat za predsednika te stranke Janko Kušar. Hkrati je bil preklican tudi sklep sveta iz konca septembra, da se v januarju ali februarju skliče peti kongres stranke, pač pa naj se volitve opravijo na redni seji sveta v decembru. Računalniški ongineering ZAPOSLIMO: 1. ) Komercialista za prodajo informacijske tehnologije 2. ) Komercialista za trženje in prodajo računalniškega izobraževanja ProSnJe z dokazili o Izobrazbi In strokovni izpopolnjenosti pošljite na naslov: OPUS, Planina 39,4000 Kranj s pripisom: ZA ZAPOSLITEV Izvršni odbor je pred dnevi obravnaval tudi stališča DeSUS do sprejemanja pokojninskega zakona in do državnega proračuna za leto 2000, pri čemer so ugotovili, da je vlada pripravila "Celovit program pokrivanja razlike med prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje", ki so ga zahtevali prav v tej stranki, in s tem celo pogojevali svojo podporo pri sprejemanju proračuna. Ugotovili so, da si morajo preko bodočih kadrovskih rešitev zagotoviti znatno večji vpliv v Kapitalskem skladu, pri sprejemanju pokojninske zakonodaje pa bodo posebno pozornost posvetili mehanizmu usklajevanja pokojnin s plačami. Izvršni odbor tudi predlaga, da vlada za usklajeno nastopanje v skupščini ZPIZ imenuje posebnega koordinatorja vladne skupine, sprejeli so "Navodila o načinu ustanavljanja občinskih, območnih in mestnih organizacij DeSUS" in obravnavali postopek sprejemanja sporazuma med državo Slovenijo in Svetim sedežem. Pri tem so ugotovili, da so se, kljub temu da so vladna koalicijska partnerica, podobno kot slovenska politična in strokovna javnost znašli v položaju, ko so za vsebino sporazuma izvedeli iz medijev. Če bo vlada v državnem zboru vztrajala na glasovanju o nespremenjenem sporazumu, so zadolžili svojo poslansko skupino za to, da predstavi strankine dvome in zadržke ob tem. ZLSD Slovenije Vladne stranke se sprenevedajo Ljubljana, 29. novembra - Na petkovi seji kolegija predsednika Združene liste socialnih demokratov Boruta Pahorja so razpravljali tudi o zapletih pri sklenitvi dveh mednarodnih pogodb: maloobmejnega sporazuma s Hrvaško in sporazuma s Svetim sedežem. V ZLSD sklenitev prvega od naštetih sporazumov podpirajo, drugemu sporazumu pa nasprotujejo. Obsojajo pa način, da vladne stranke na zaprtih sejah vlade zagovarjajo ena stališča, nato po na javnih nastopih povsem druga. Tako je SLS, ki se je na vladni seji strinjala s sporazumom s Hrvaško, v parlamentu oživila vrsto pomislekov proti njemu, LDS, ki na seji vlade ni nasprotovala sporzumu s svetim sedežem, pa se je nato v javnosti od tega ostro distancirala. Zaskrbljujoče je stanje, ko se vladni stranki ne moreta poenotiti ob najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanjih, drugačno nastopanje v javnosti pa tudi po mnenju ZLSD dodatno siromasi avtoriteto slovenske diplomacije in naše J5S države. Zal v času, ko bi111 f la vlada okrepiti naše Pr pf jalne prednosti, še poseb^.. vključevanju v Evropsko LDS, Občinski odbor unii11 Mladi socialdemokrat* posnemajo le starejše Tržič, 29. novembra Občinski odbor LDS TržicJ^, odgovor na pripombo M' Socialdemokratov iz Trž>c L zadnji številki našega čas°P^. pripravil izjavo, v kateri , zarjajo na to, da imajo Tržiču očitno že skoraj ^ poteze starejših: vsako s-0. spolitizirajo in« skritiz"^, sami pa naredijo bore Jj1 ^ Akcija "Povejmo naglas -a J ki jo je pr'Pr ubijajo" I P1 podmladek LDS, je imcy njihovem mnenju en sam A prost namen - javno opu"~Q\ i je v tudi uspela. Navedbe na to problematiko, in Je^n s celoti zavračajo, saj m 1 -J) bi v parlamentu zaS0^ | kakršnekoli ukrepe, povečevali število °^lS\\ s1 prav tako tudi ni res, ^utfk okrogla miza končala na M saj je trajala dve uri. Za °$ na račun Bojane Ka jjfD Sušnik pa menijo, da s° ^ neresni, da niso vredni k tarja. • Š. Ž. y ismm glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ CitMška politika: neodvisni nestrankarski poliličnoinformalivni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjava Odgovoru urednica: I .copoldina Bogataj / Novinar) » Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, l,ea Mencinger, Urša Petemel, Stojan Saje, Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavri-Žlebir. Andrej Zalar, Štefan Žargi /1-**'0'''**', I Fotografiji: Tina Doki / Priim u tisi: Media Ari. Kranj / Tisk: DELO - TCR. Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / UrearašTra, nirocime, oglasno tritajt: Zoisom I, Kraj, telefoa: 064/223-111, p ki se je specializiralo v Urjenje pomoči ženskam in |rokom - žrtvam nasilja), ven-(ar je preteklo kar nekaj dolgih .et- Preden smo zagotovili pogo-e 2a odprtje varne hiše. Naša • arna hiša je bila prva varna Lorena Božac do enega leta. Potem zapustiti varno hišo." Kaj ti je, deklica? Oralfte it MAKltKl tMMMkKit« l>«ml«»(Ki» lottmKi*«*« *«*«*> %nm» iMOitt a »««*• •»** i«"* »M« Ura« n hMU iMMa >X VK« M VSAKA PETA PRETEPENA, VSAKA SEDMA POSILJENA. morajo M 1: 'ša, ki je zrasla pod okriljem ev'adne organizacije. Predtem ® odprli varni hiši v Krškem in ru, vendar obe pod okri-Aern centrov za socialno delo. etrta varna hiša, ki pa je tudi eWadria, na ie v Novem ^estu." »Racija varnih hiš je tajna, ž ^rži, lokacija je tajna. To je st 0 pomembno, saj se anovalke počutijo ogrožene in l ^ajno je tako, da se nasilje, D° skušajo zapustiti nasilnega sartnerja, še stopnjuje. Neredke l grožnje z umorom. Zato jo ^stvenega pomena, da nihče ne *a lokacijo." Kolik0 šče ostanejo? žensk lahko dobi l^čišče pri vas, kako dolgo V naši varni hiši je prostora a sedem žensk, lahko pridejo z e^r.oki ali brez. Pri otrocih je ^'na omejitev ta, da ne spreje-amo Fantov, starejših od pet-žajst let. Zakaj? Ker so ti fantje * skoraj odrasli moški Jenske p^agamo, skušamo jim najti °stor v dijaškem domu in [Probno 2Se Je tudi, da sprejemamo j^nske brez slovenskega dfžavl- PoHtVa" °b Prinodu ženske I^Pišejo pogodbo, po kateri ^ *° pri nas ostanejo tri eseee. Če se v tem obdobju ne UrPeJo postaviti na noge in si l editi novega življenja, pogod- lahko podaljšamo, a največ in se na nek način čutijo žene. Toda tudi tem fantom , skušamc dijaškem Posebnost naše varne V kakšnem stanju pa so ženske, ko se zatečejo k vam? "V slabem. Dejstvo je, daje za žensko že sam odhod od doma zelo hud pretres. Za sabo pusti svoje življenje, vse, kar je ustvarila - za zmeraj. Zato, da si reši golo življenje. Ženska, ko pride k nam, takoj dobi svojo svetovalko, ki ji pomaga pri reševanju konkretnih težav, od iskanja zaposlitve, urejanja postopkov ločitve. Poleg tega vsaka ženska dela na sebi, skuša predelati svojo travmo in se postaviti na svoje noge. Tudi otrok, če pride z njo, dobi svojo svetovalko in gre skozi ločen proces pomoči." Nasilje je proces, ki traja več let % Z žrtvami nasilja delate šest let. Bi lahko na podlagi svojih izkušenj opredelili nasilnega moškega? Kakšni moški so nasilni? "Ni vzorca. Predsodki, da so nasilni nizko izobraženi, alkoholiki, duševni bolniki ali tujci, ne držijo. Na pogled nasilneža ne moreš prepoznati." Zakaj sploh prihaja do nasilja, kje tičijo korenine? Zakaj se moški odloči udariti svojo partnerko? "Nasilje je proces, ki se ne začne s prvo klofuto. Fizično nasilje je običajno le vrh ledene gore. Nasilje se začne že mnogo prej, najprej s psihičnimi pritiski, ki jih ženska na začetku niti ne občuti kot nasilje. Mož ji rec- imo reče, da ne mara njene prijateljice, da noče, da se dobivata na kavi, pa da ne sme poklicati svoje mame in podobno. Lahko preteče nekaj let, preden se začne tudi fizično nasilje. Do prvega fizičnega napada pride, ko jo ima že v pasti, ko ji je že omejil stike z okolico in ustvaril sliko, da je grda, nesposobna, slaba mama. Daje skratka takšna, kot jo vidi on. Ona začne gledati nase z njegovimi očmi in enostavno izgubi samo sebe. Gre za odnos moči, on izvaja kontrolo in nasilje uporablja zato, da jo obdrži pod nadzorom." Psihično in fizično nasilje sta torej povezana, prvo običajno pripelje do drugega. Kaj pa spolno nasilje? "Zanimivo je, da ženske, ko pridejo k nam, najprej spregovorijo o fizičnem nasilju. Šele kasneje v procesu svetovanja dojamejo, da so bile nekatere stvari pravzaprav psihično nasilje. Denimo, ko ji je mož prepovedal, da bi šla k svoji mami, ali pa je razbijal stvari po stanovanju... Šele ko pridobijo zaupanje svetovalke, pa spregovorijo tudi o spolnem nasilju. In v večini primerov, kjer gre za psihično in fizično nasilje, se žal dogaja tudi za spolno nasilje." Uradne ustanove pogosto skušajo relativizirati problem Kdaj pa se ženske vendarle odločijo za odhod? "Tudi tu ni vzorca. Nekatere že po prvem udarcu, pri drugih nasilje traja leta in celo desctlet- VARtvA Hiš* ja. Ko se ženska enkrat odloči za odhod, je zelo pomembno, da dobi zunanjo podporo. To je namreč zelo težaven proces, žensko je sram, strah. Nadvse pomembno je tudi, da ji verjamemo, kaj se je dogajalo, in da dobi pomoč uradnih ustanov. Če namreč poskuša oditi, pa ne dobi podpore v okolju, kjer ji vsi govorijo; saj smo ti govorili, sama si ga hotela, ali pa: zakaj si mu pa jezikala in podobno, bo ostala. Pogosto se takšna ženska nima obrniti na koga, saj je njena socialna mreža povsem porušena. Pogosto se tudi dogaja, da v uradnih ustanovah skušajo relativizirali problem, skušajo poslušati obe strani..." Tudi zato se veliko žensk - tudi ko enkrat odidejo - odloči za vrnitev k nasilnemu partnerju, kajne? Ali tudi iz vaše varne hiše? "Nekatere pridejo k nam še neodločene in pogosto se odločijo, da bodo vendarle poskusile še enkrat in se vrnejo k partnerju. Upajo, da bo mogoče tokrat vendarle bolje. Pogosto so razlog tudi otroci. Stiki z moškimi namreč niso omejeni in pogosto oče prepriča otroke, naj pregovorijo mamo, naj se vrne. Mi takšnih žensk ne obsojamo. Pomembno je, da jih naučimo, kako naj se zaščitijo v nasilni situaciji, in jim damo vedeti, da so jim naša vrata vedno odprta. Pri nas so vedno dobrodošle." Pa se je doslej veliko žensk vrnilo v varno hišo, potem ko so enkrat pri vas že bile? "Ohranili smo stike z večino žensk in nekatere od njih so ponovno v odnosu z nasilnim partnerjem. Nekatere spet razmišljajo o odhodu, vendar jih mi k ničemur ne silimo. Prav tako nismo nobene zasle-dovalke, ne skušamo vdirati v nihovo zasebno življenje. Stik z nami vedno poišče ženska in ve, da nas vedno lahko pokliče." Otroci imajo - tudi ko so v varni hiši - lahko stike z očetom, čeprav je ta nasilnež? "Tako je. Mi sicer nimamo nič proti temu, saj se zavedamo, da sta za otroka pomembna oba starša. Menimo le, da bi bilo bolje, če bi bili ti stiki nadzorovani, denimo da bi potekali na centru za socialno delo. Veliko žensk se namreč boji, da bo partner otroke ugrabil. Vsekakor bi glede tega morali pošteno razmisliti, kaj je v otrokovo korist." V tujini ima žrtev nasilja prednost pri pridobitvi stanovanja Se vam zdi, da je pri nas dobro poskrbljeno za ženske - žrtve nasilja? "Mislim, da ne. Nikakor ne zadošča, da odpremo zatočišče za žrtve nasilja. Nasilje je družbeni problem, torej stvar družbe, ne pa neke individualne ženske. Naj to ponazorim s primerom Avstrije: tam imajo zakon o prepovedi približevanja in ženska, ko je partner nasilen, pokliče policijo in ta nasilneža takoj odstrani. Hkrati takoj začne veljati prepoved približevanja. Policija tudi obvesti center za otroke in nevladno žensko organizacijo, ki se poveže z žensko. Poleg tega ženska, ko se umakne, dobi prednost za pridobitev socialnega stanovanja. Pri nas pa je prav stanovanje običajno največji problem, ženska, ki zapusti nasilnega partnerja, običajno sploh nima možnosti za pridobitev socialnega stanovanja, saj je uradno solastnica hiše ali stanovanja... V tujini vse oblike pomoči izhajajo iz potreb ženske, in to na več ravneh. Prav to pogrešamo pri nas." Potrebe po sprejemu v varne hiše pa so verjetno večje od zmožnosti? "Tako je. Takoj ko se eno mesto sprazni, je v hiši že druga ženska. Lani smo v naši varni hiši sprejeli 36 žensk in otrok, potrebe pa so kajpak večje. Po priporočilih Lvropskega sveta naj bi v vsaki državi imeli eno mesto v varni hiši na sto tisoč prebivalcev. V Sloveniji bi torej potrebovali vsaj dvesto mest v zatočiščih, imamo pa jih le okrog trideset." Pa lahko pričakujemo, da bo v prihodnje svoja vrata odprla še kakšna varna hiša, morda tudi na Gorenjskem? "To je naša želja. Če bo Gorenjska prva na vrsti, še ne vemo, vsekakor pa bi si želele, da bi že v kratkem odprlo vrata še eno zatočišče. Problem so seveda finančna sredstva, še vedno se moramo zelo boriti za svoj obstoj, čeprav delo zatočišča v veliki meri financirata ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter lokalna skupnost, to je mesto Ljubljana in primestne občine. K sreči smo pred kratkim s pomočjo podjetja Johnson&Johnson odprle brezplačno telefonsko linijo, kamor nas lahko pokličejo ženske - žrtve nasilja, naša številka je 080 11 55." • Urša Peternel AMZS Tokrat so imeli delavci AMZS po Gorenjskem veliko število intervencij, saj so gorenjskim voznikom od petka do danes priskočili na pomoč kar 38-krat. 25-krat so z vlečnimi vozili odpeljali zaletena oz. nevozna vozila, 13-krat pa so pomagali ob okvarah vozil na cestah, kjer so vozila popravili. GASILCI Kranjski gasilci so pohiteli v Globus, kjer se je sprožil požarni alarm. Po pregledu prostorov so ugotovili, da je prišlo do napake na javljalcu, ki so ga delavci zaradi adaptacije izključili. Pogasili so dimniški požar na Golniku 40, do katerega je prišlo, ker so se v njem vnele saje. Svetovali so, naj pokličejo še dimnikarja ter zamenjajo vratica na dimniku. Jeseniški gasilci so pogasili goreči dimnik na Cesti 1. maja 52, preprečili so ekološko škodo zaradi razlitja kurilnega olja v Mostah pri Žirovnici, imeli so tehnično intervencijo v Jeklarni 2, kjer jc^aradi okvare motorjev prišlo do povečanega izpostavljanja dima v okolje. Vršili so gasilsko stražo med hokejsko tekmo, enajstkrat so spremljali vozila, ki so skozi Karavanke vozila nevarne snovi, opravili pa so tudi prevoz z rešilnim avtomobilom, ko so ponesrečenega delavce iz železarne peljali v Zdravstveni dom Jesenice in nato v Bolnišnico Jesenice. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili 21 novih prebivalcev. V Kranju se je čez vikend rodilo kar 17 otrok. Izmed njih je bilo 10 dečkov in 7 deklic. Najtežji deček je tehtal 3.830 gramov, najlažja deklica pa 2.340 gramov. Na Jesenicah so se rodili 4 novorojenčki, med njimi 3 dečki in I deklica. Najtežja je bila tokrat deklica, ki je tehtala 3.210 gramov, najlažjemu dečku pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 3 kilogramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli v minulih dneh veliko dela kirurgi, ki so urgentno pomagali kar 198 ljudem, na internem oddelku so imeli 32 urgentnih primerov, na pedi-atriji pa 20. SMUČIŠČA Krvavec: 50 cm snega, vozijo vse naprave, razen Vrh Krvavca in Kržišče; kranjska Gora: žičnice ne vozijo, urejene so tekaške proge Kranjska Gora -Tamar; Soriška planina: 50 cm snega, žičnice vozijo, urejene so tekaške proge; Kobla: vozi Kozji hrbet, snega je 40 cm in še umetno zasnežujejo; Stari vrh: do '40 cm snega, vse naprave obratujejo. KRAZY K1PLING STORE, Na Skali 4, Kranj tel.: 212-868 Torbice, denarnice, nahrbtniki... svetovno priznane belgijske znamke kipl[rvjq>K GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Osnutek o mešanem šolskem okolišu Nočemo v Upniško osnovno šolo! Lancovo, 29. novembra - "Čez deset let bomo srečni, da bomo otroke pošiljali v šole na podeželje, ker bo v mestu gangstrst-vo," je prebivalce Lancovega prepričeval radovljiški občinski svetnik Janez Kesman. Na zboru krajanov se je prejšnji teden zbralo zgledno število prebivalcev Lancovega, ki so svetnikom, radovljiškemu županu ter ravnatelju radovljiško šole povedali, da se ne strinjajo s predlogom odloka o spremembah šolskih okolišev. Predlog odloka pa je na seji, ki je potekala konec oktobra, sprejel Občinski svet občine Radovljica. V tem osnutku je predvideno, da naselja Brda, Lancovo, Ravnica, Spodnja Lipnica, Vošče in Zgodnja Lipnica tvorijo skupni šolski okoliš osnovnih šol Antona Tomaža Linharta v Radovljici in Staneta Žagarja v Lipnici. Na zbor krajanov Lancovega so prišli tudi radovljiški svetniki, ki so zagotavljali, da je odlok o mešanih šolskih okoliščih krajanom Lancovega prinesel zgoh' možnost izbire. Nasprotoval jim je le svetnik Stane Pere, sicer doma prav z Lancovega, ki je pred enim mesecem edini glasoval proti uvedbi mešanega šolskega okoliša. Svoje mnenje je utemeljil s tem, da je Lancovo tesno navezano na Radovljico, saj krajani hodijo tja v službo, njihovi otroci pa že po tradiciji obiskujejo radovljiško šolo. Potem je svoje povedal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je razgreto dvorano pomiril tako, da se je s svetnikom Stanetom Percem sicer strinjal. Hkrati pa je krajane vprašal, kako naj potem rešijo sporno vprašanje. Za radovljiškim županom je svoje mnenje povedala tudi svetnica Anica Urbanna, sicer učiteljica na osnovni šoli v Lipnici. Dejala je, da ne razume upora krajanov. "Mogoče zato, ker m vprašanje gledam preveč razumsko, krajani pa nanj gledajo predvsem čustveno," je dodala Anica Urbanija. Takoj za svetnico pa se je oglasil eden od staršev z Lancovega. Dejal je, da noče, da bi njegovi otroci obiskovali lipniško osnovno šolo, saj je v Radovljici več možnosti za obšolske dejavnosti otrok. Sicer pa se je spor o tem, kam bodo otroci z Lancovega hodili v šolo, pojavil že leta 1983. Gabrijel Pesjak, predsednik Krajevne skupnosti Lancovo, je povedal, daje želel radovljiški odbor krajane Lancovega že takrat prepričati, da bi njihovi otroci obiskovali lipniško osnovno šolo. A prebivalci Lancovega so takrat, kot tudi danes, izrazili nestrinjanje s predlogom. • Špela Ž. Knjižnica je stara 45 let Jesenice, 29. novembra - Jeseniška knjižnica bo decembra slavila 45 letnico svojega obstoja, jubilej pa bo dočakala ob presenetljivo vedno večji izposoji knjig in drugega gradiva - v knjižnico letno pride 45 tisoč ljudi. Knjižnica na Jesenicah bi v prihodnje rada več prostora, ki bi ga lahko dobila obenem t obnovo gledališča v urejenem podstrešju, želijo pa si tudi, da bi bila knjižnica za starejše namenjena tudi invalidom, kar zdaj ni mogoče. Obisk narašča po 20 odstotkov letno, zaposleni pa posredujejo le še okoli 40 odstotkov leposlovja, vse ostalo je informativnega značaja. Kader je odlično usposobljen, knjižnica ima 20 računalnikov, prihaja pa obdobje elektronske knjige - a tudi tedaj knjižničarjem ne bo zmanjkalo dela. saj se usposabljajo za nove zahteve novega tisočletja. • D.S. Z izobraževanjem proti drogi Kranjska Gora, 29. novembra - Lokalna akcijska skupina LAS, ki deluje na področju primarno preventivnih dejavnosti v občini Kranjska Gora, je v vsa gospodinjstva poslala zloženko, ki prinaša podatke predvsem o tem, kam lahko pokliče vsak, ki se znajde v stiski. Zloženki je priložena tudi priloga revije VITA Uživanje droge, ki govori o drogah in o večji ozaveščenosti občanov na področju zdravega življenja. Zloženko bodo razdelili tudi otrokom v šole, zdravstveni dom ter v ostale zavode, ki delujejo na tem področju. LAS je organiziral tudi predavanje v šoli v Mojstrani, v četrtek, 2. decembra, pa bo v osnovni šoli v Mojstrani tudi gledališka predstava Naučimo jih in pustimo jih živeti. • D.S. Jože Logar, novi direktor gledališča Jesenice, 29. novembra - Jeseniški občinski svet je zaradi odhoda dosedanje direktorice gledališča Toneta Čufarja Alenke Bole - Vrabec na drugo delovno mesto objavil javni razpis za novega direktorja. Prvi razpis ni uspel, saj sicer dokaj številni kandidati niso izpolnjevali pogojev. Na ponovni razpis pa se je javit tudi Jože Logar iz Škofje Loke, ki je zdaj zaposlen kot novinar in urednik na Radio Glas Ljubljane, končal pa je Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Izpolnjeval je pogoje razpisa, zato ga je občinski svet Jesenice imenoval za novega direktorja gledališča na Jesenicah. • D.S. Dovolj je medobčinskih povezav Gorenja vas, 29. novembra - Predlog za potrditev soustano-viteftstva Razvojne agencije "Sora, d.0.0." Skofja Loka je med svetniki občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane na zadnji seji sprožil kar nekaj hude krvi, posebno še, ker prave razlage o tem, zakaj je taka organizacija potrebna, ni bilo. Med svetniki, tudi tistimi, ki so člani organov Območne obrtne zbornice Škofja Loka, je namreč vse več prepričanja, da se po nepotrebnem kopičijo razni skladi: od tistega za pospeševanje obrti, malega podjetništva-in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, pa do raznih medobčinskih podjetniških centrov, medobčinskih garancijskih skladov itd., povsod pa se zahteva združevanje občinskih sredstev. Tako so v petek svetniki sicer podprli ustanovitev Razvojne agencije, vendar le ob pogoju, da se hkrati ukine (oz. preoblikuje) Medobčinski podjetniški center in prenese na novo agencijo vse premoženje, ljudi in še nedokončane projekte. • Š. Z. Krajevna skupnost Vranja Peč Cesta jih bo povezala in obdržala Cesto, ki so jo začeli urejati lani, sta konec tedna odprla župan Tone Smolnikar in predsednik KS Filip Brelih. Kamnik, 29. novembra - Po izdelavi tehnične dokumentacije pred dvema letoma so se lani začela gradbena dela na odseku ceste v Spodnjih Palovčah. Po skoraj desetmilijonski investiciji pa so letos z deli nadaljevali in cesto konec minulega tedna odprli. Ureditev skoraj dva kilometra dolge rekonstruirane ceste je veljala blizu 60 milijonov tolarjev. Občina Kamnik je zagotovila skoraj 45 milijonov tolarjev, država je prispevala 5 milijonov za demografsko ogrožene, krajevna skupnost Vranja Peč je poskrbela za brezplačna zemljišča. Izgradnja ceste na odseku Spodnje - Zgornje Palovče je bila potrebna zaradi edine povezave s Kamnikom in z dolino in za varen prevoz šolarjev v Šmartno. Ob odprtju, še preden je župnik Štefan Štele iz Vranje Peči cesto blagoslovil in jo poimenoval za Cesto bratstva in enotnosti, je župan Anton Smolnikar rekel, da je Miklavž za letos toliko namenil temu kraju. Predsednik krajevne skupnosti Filip Brelih pa je potrdil, daje med kar številnimi cestami, ki povezujejo naselja Trobelno, Zgornje in Spodnje Palovče, Vranjo Peč in Veliko Lasno, prav ta odsek med najbolj pomembnimi v krajevni skupnosti. Dela je izvajalo Komunalno podjetje Kamnik. • A. Žalar Podvoz pod železnico odprt Varno in hitro do Medvod Gradbeno podjetje Slovenskih železnic je zgradilo podvoz v Medvodah, investitorja pa sta bila občina in Slovenske železnice. Medvode, 29. novembra - V Medvodah so minuli teden slovesno odprli novozgrajeni podvoz pod gorenjsko železniško progo. Podvoz je zgradilo Gradbeno podjetje Slovenskih železnic. 120 milijonov tolarjev za dograditev podvoza sta zagotovila občina Medvode in Slovenske železnice. Z izgradnjo podvoza se je za prebivalce desnega brega Sore zelo skrajšala pot do Medvod. Ta "bližnjica" pa je zdaj tudi veliko bolj varna, saj je bilo doslej na poti čez železniške tire že več nesreč. Z izgradnjo železniškega podvoza pa zdaj kliče po čimprejšnji ureditvi tudi cesta, za katero bo po ocenah treba zagotoviti 50 milijonov, pred začetkom urejanja pa bo treba pridobiti še nekaj soglasij od lastnikov zemljišč. Z izgradnjo podvoza in bodočo ureditvijo ceste, ki bo še bolj približala desni breg Sore Medvodam, pa bo izstopila iz sence neurejenosti v občini sedanja nedokončana športna dvorana, ki je že postala svojevrsten spomenik. • A. Žalar, foto: T. Doki S seje občinskega sveta Jesenice Selitve obratne ambulante še ne bo Jeseniški občinski svet je zelo zagreto razpravljal o nameravani združitvi obratne ambulante in Zdravstvenega doma. Jesenice, 29. novembra - Že pred leti je Osnovno zdravstvo Gorenjske predlagalo, da se obratna ambulanta preseli v Zdravstveni dom Jesenice, a tedaj in tudi danes je občinski svet tak predlog zavrnil. Od zdravstva terjajo dodatna pojasnila, saj bi ne nazadnje na eni lokaciji nastali nerešljivi problemi s parkirnimi prostori. Kar precej časa so jeseniški svetniki na minuli seji namenili predlogu osnovnega zdravstva Gorenjske, da se fizično združita Dispanzer za medicino dela - obratna ambulanta - in Zdravstveni dom Jesenice. Osnovno zdravstvo Gorenjske je svoj predlog utemeljevalo predvsem na izgubi, ki jo ima obratna ambulanta - v zadnjem letu predvsem zato, ker je Acroni, ki je lastnik stavbe, zahteval plačilo najemnine, kar je povečalo stroške. Objekt je v resnici v zelo slabem stanju in zdravnikom ter osebju niso na voljo nujne zdravstvene aparature. Dispanzer za medicino dela ni bil nikoli pravi zdravstveni dom, saj ni imel številnih dejavnosti, bila pa je v njem dobro razvita in organizirana preventivna dejavnost, ki je pred letom 1988 predstavljala tudi do 50 odstotkov prihodkov. Zaradi velikega zmanjšanja naročil preventivnih pregledov je bilo tudi dohodkov manj, poleg znižanja obsega pregledov so bili priča tudi finančni nedisciplini pri plačilu obveznosti s strani naročnikov preventivnih pregledov. Pojavila se je izguba, ki je v prvem polletju letošnjega leta znašala 8,4 milijone tolarjev, kar pomeni 14 odstotkov vsega prihodka, medtem ko Zdrav- stveni dom Jesenice posluje pozitivno s 3,5 milijona tolarjev ostanka dohodka v tem obdobju. Objekt je zdaj v lasti Acronija, ki je po dolgih pogajanjih z občino pristal na to, da se plača letna najemnina v višini 1,5 milijona tolarjev, medtem ko je leta 1998 zahteval skoraj 8 milijonov tolarjev. Objekt je nefunkcionalen in skoraj ni več primeren za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Predlagatelji združitve medicine dela in Zdravstvenega doma Jesenice ocenjujejo, da se v prihodnjih letih število preventivnih pregledov ne bo povečalo in so tudi zato predlagali združitev. Občinski svetniki so na dolgo in na široko razpravljali o tem predlogu, kajti res je, da bi s preselitvijo medicine dela v Zdravstveni dom nastali nerešljivi problemi s parkirnimi prostori pred občino in Zdravstvenim domom. Svetnike je zanimalo, kaj bo z 18 zaposlenimi in dobili so odgovor, da po sanacijskem programu ne bo dela le za tajnico dispanzerja, vsi ostali bodo dobili delo. Svetniki so menili, da izguba nikakor ni velika, da narašča le zaradi najemnine, da je treba temeljito razmisliti o ukinitvi ambulante, na katero je vezano toliko prebivalstva. Bila so seveda tudi drugačna mnenja, češ da je zdravstvenemu osebju resnično nemogoče delati v takih delovnih pogojih in da je združitev smotrna. Nazadnje so sprejeli sklep, da se zaradi številnih vprašanj in dilem združitev ponovno obrav- nava in da mora osno zdravstvo odgovoriti na vprašanja, razen tega pa rn° osnovno zdravstvo Gorenjs* pripraviti vse potrebne akte 1 izdelati predlog delitvene bij*1! ce med na novo nastalimi ob nami. D.SetM Davek na premoženje še letos Gorenja vas, 29, novembra - Kot še v mnogih drugih občini po Sloveniji so tudi v občini Gorenja vas - Poljane morali na podlagi odločbe ustavnega sodišča razveljaviti svoj odlok 0 obdavčevanju premoženja, ki je zlasti "podražil" lastništvi vikendov, čeprav s povečanjem tovrstnih davkov v tej občin niso pretiravali, saj so določili od možnega petkratne# povečanja le trikratno, pa je tudi to potrebno ukiniti. Pri izvaj^ nju dosedanjega odloka pa so se pokazale že klasične poman)*' ljivosti: da namreč niti občina, kaj šele davčna uprava nimafj* pregleda nad pravim številom počitniških hišic. Na seznamu J1 je namreč 251, nekateri pa trdijo, da jih je v resnici trikrat ve in nove sezname pripravljajo po krajevnih skupnostih. Posebej je bilo poudarjeno, da letos izdane odločbe z visokimi dav^ (nekateri vikendaši naj bi plačali tudi nad sto tisoč tolarji, letno) veljajo in bodo izterjane, razveljavitev odloka in s te*11 "normalizacija" davka pa velja od 1. 1. 2000. • Š. Ž. Jutri seja občinskega sveta Cerklje Cerklje, 30. novembra - Dva tedna po zadnji seji se je sp f nabralo za deset točk dnevnega reda, zato bo jutri zve kot Lek je izgubila tudi l a; Njena delnica je v visoki kore-cU'i z delnico Leka, zato laltko ob "tfcu Leka pričakujemo tudi zmajuj-"jlfe zanimanja za delnico Krke. 4-*totni padec je potisnil vrednost £"»fce proti 26.000 tolarjem. Močno p Je vrednost znižala tudi delnici fgtola- Območje nakupa se je iz •000 tolarjev premaknilo globoko )(* to mejo. Enotni tečaj delnice se je jtetek oblikoval pri 25.42H uda rji h, ar.ie .? odstotke nižje kot pred ted-°'" dni. Podobno izgubo so pretekli lden utrpeli tudi delničarji SKB enke. Tečaj njene delnice se je še 'daljno znižal za 2,5 odstotka, tečaj e-fe ustavil pri 1.950 tolarjih. Ludi v J^teklosti visoko rastoča delnica L^catorja je pretekli teden izgubila. r*Qtnt tečaj seje znižal za slab ods- l("ek. ta povpraševanje ob koncu tedna še dokazalo, da se delnica lahko • . Nekoliko posede. Ena redkih del-tj? kije pretek/i teden pridobila, je L U Ifttereuropina. Njena vrednost se ? /["vzpela nazaj na 2.500 tolarjev, "''kor je njen tečaj znašal v sredo. V . jjfeA in petek je bilo trgovanje z 1'uicii Intereurope prav tako kot z 7*0 Koper zaustavljeno. Vzrok mi-'unja na trgu je bil predvsem nes- trinjanje države z menjalnim razmerjem. Na osnovi nejasnih izjav države 0 menjalnem razmerjih se je borza odločila prekiniti trgovanje z delnicama, nesoglasje med državo in upravama podjetij Intereurope in Luke Koper /x/ je privedlo celo do preklica skupščin podjetij, na katerih bi se odloča/o o združevanju Prav tako kot uradna borzna kotacija je hlad začutil tudi trg pohlašče-nih investicijskih družb. Visok padec lahko pripišemo predvsem povečani ponudbi delnic pooblaščenih investicijskih družb. Možnost razpolaganja z deti delnic, ki so bili zamrznjeni, so na trgu povzročili pravi kaos. Veliko število poslov iti ponudba delnic, ki ji kupci trenutno niso kos, so znižali tečaje PlDov kar za nekaj ostotkov. Indeks je v tednu dni izgubil kar 4 odstotke in pol. Najmanj so izgubili polni PIDi, na katere odmrznitev ni imela vpliva. Triglav steber I in Nacionalna finančna družba t sta izgubi/a dobra 2 odstotka, še nekoliko manj seje negativni trend izrazil pri Zvonu I in Pomurki investicijski družbi L ki sta izgubila manj kot 2 odstotka. Najbolj med polnimi je izgubila Zlata moneta I, katere tečaj je zdrsnil za 4 odstotke na 71,78 tolarja. Mnogo bolj je odmrzitev udarila po polpolnih in praznih pooblaščenih investicijskih družbah. Infond zlat je izgubil nekoliko več kot 7 odstotkov. Kmečka družba in Atena pa sta izgubili dobrih 6 odstotkov. Še huje je povečana ponudba prizadela prazne pooblaščene investicijske družbe. Njihovi tečaji so se v povprečju znižali kar za okoli 12 odstotkov. Prodajalci delnic so lahko za te delnice iztržili le še približno 30 tolarjev. Visoka ponudba delnic pooblaščenih investicijskih družb se bo po vsej verjetnosti nadaljevala še v decembru. Tečaji P/Dov se bodo mogoče še nekoliko posedli, vendar večjih padcev ni več pričakovati, saj 80 cene na zelo nizkih in nakupno ugodnih nivojih. Prav tako je s cenami delnic podjetij. Indeks je izgubil v zadnejm obdobju kar precej, padec pod 1.S00 in-deksni/i točk pa bi bil trenutno veliko presenečenje. Matjaž Bernik Ilirika 1*1*11, d.d. www.ilirika.si Že tretjič Gorenjski tisk Kranj, 29. novembra - JU Na letošnjem 15. Slo-™ venskem knjižnem sejmu v Ljubljani, ki so ga zaprli včeraj, je Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije že sedmič podelilo priznanje Krilati lev, nagrado za najboljšo tiskarsko-tehnično izdelavo knjige v Sloveniji. Prvo mesto je tokrat že tretjič dobil Gorenjski tisk in sicer letos za knjigo Mojstrovine Slovenije, avtorja dr. Janeza Bogataja in založbe Rokus iz Ljubljane. Gorenjski tisk je 1991. eta prvič osvojil prvo mesto za knjigo Leni Rie-fenstahl Čudoviti podvodni svet, drugič pa 1995. leta za knjigo Bogdana Kladnika Večni krog. Poleg letošnje tretje osvojitve prvega mesta je pred štirimi leti Gorenjski tisk osvojil tudi tretje mesto za knjigo Jo Hammar Female Rubber in pred dvema letoma drugo mesto za knjigo Ivana Stoparja Ljubljanske vedute. Koje 1997. leta Združenje za tisk in medije začelo ocenjevati tudi slovenske koledarje, se je Gorenjski tisk s svojim koledarjem Razpoloženje narave, ujeto v mojstrstvu odtisa, uvrstil na drugo mesto. Ob letošnjem uspehu je direktorica Gorenjskega tiska Kristina Kobal (na sliki) čestitala in se zahvalila tudi založbi Rokušza izziv, vsem ustvarjalcem knjige Mojstrovine Slovenije pa za njihov doprinos k vrhunski izvedbi projekta. • A. Z. Najbolje se zasluži v finančnem posredništvu Po podatkih službe za konjunkturo pri GZS najbolje zaslužijo zaposleni v finančnem posredništvu, saj je avgusta letos povprečna neto plača v tej dejavnosti znašala več kot 146 tisočakov. Dobro zaslužijo tudi zaposleni v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju, povprečna plača je avgusta znašala skoraj 139 tisoč tolarjev neto. Sledita zdravstvo in socialno varstvo ter oskrba z elektriko, plinom in vodo, kjer zaposleni v povprečju zaslužijo 125 tisočakov. Kaj pa najslabše plačane dejavnosti? Na dnu lestvice je gostinstvo, kjer je povprečna plača avgusta znaša le dobrih 91 tisočakov. Boljše so zaslužili celo v predelovalnih dejavnostih - povprečna plača je avgusta znašala dobrih 93 tisočakov. • II. P. PONUDBA SKB banke MEDNARODNE VODE S POSLOVNIM SKB NET-OM POSLOVNI SKB NET že poznate kot storitev elektronskega bančništva za podjetja. Mogoče celo iz lastnih izkušenj, ki ste jih pridobili s poslovanjem preko POSLOVNEGA SKB NET-a, veste, da samostojnim podjetnikom, podjetjem in ostalim pravnim osebam omogoča varno, enostavno In pregledno finančno poslovanje 24 ur na dan, vse dni v letu. Ne veste pa še, kaj prinaša v mednarodnem plačilnem prometu. Z novim zakonom do novih možnosti S POSLOVNIM SKB NET-om smo v SKB banki pripravljeni tudi na elektronsko opravljanje plačilnega prometa s tujino. Samostojni podjetniki, podjetja in ostale pravne osebe ga boste lahko uporabljali takoj, ko boste v SKB banki odprli transakcijski račun v tujih valutah. Po prenosu plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet na banke boste isti račun uporabljali tudi za opravljanje domačega plačilnega prometa preko SKB banke. V tem trenutku lahko preko POSLOVNEGA SKB NET-a: • izpisujete stanje na transakcijskom računu odprtem pri SKB banki, • izpisujete promet na ostalih računih, • pregledujete izpiske, • vnašate naloge za bremenitev računa, • pošiljate pakete nalogov iz vašega Informacijskega sistema, • varno pošiljate elektronsko pošto do skrbnikov elektronskega bančništva. Uporabniki POSLOVNEGA SKB NET-a omenjene funkcionalnosti lahko uporabljate v okviru večvalutnega transakcijskoga računa, ki ga odprete na podlagi sklenjene pogodbe o transakcijskem računu v tujih valutah. To pomeni, da imate domači in tuji plačilni promet možnost opravljati preko enega računa z eno identifikacijsko številko. Kljub novostim, ohranja stare prednost POSLOVNI SKB NET omogoča preglednost finančnega poslovanja, hitro in enostavno plačevanje ter integracijo z računovodskim informacijskim sistemom uporabnikov. Je udoben, saj storitve lahko izvajate kadarkoli in kjerkoli, deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Poleg omenjenega uporabnikom prihrani čas in denar. Bančne provizije so namreč manjše kot za transakcije opravljene na klasičen račun ali na bančnih okencih. Za njegovo uporabo ne potrebujete niti računalniškega predznanja, tako enostaven je. V okviru POSLOVNEGA SKB NET-a nudimo še POSLOVNI SKB NET ■ ZBIRNI CENTER. Slednji omogoča, da preko interneta prevzemate podatke o opravljenih transakcijah s posebno položnico in posebno nakaznico. Storitev je za uporabnike brezplačna, podatki pa se na bančnem strežniku hranijo tudi po opravljenem prenosu, zato lahko prenos kadarkoli ponovite. Več informacij o POSLOVNEM SKB NET-u boste dobili, če pokličete brezplačno telefonsko številko Zelenega telefona 0801515, podeskate po spletnih straneh naše banke www.skb.si ali se oglasite v najbližji poslovalnici. Pa le pogumno med nove izzive. Mi smo pripravljeni in vas pričakujemo. SKB BANKAM* Za Danes. In za Jutri. T?f\I TRTI 117 VPETIFM TT1F Al? KRANJ, 29.11.1999 nakupni/prodajni iakupn^pnxkjni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) EROS (Stari Mavr) Kranj 100,62 100,60 100,82 101,00 14,27 14,33 10,14 10,18 14,26 14,35 10,12 10,19 GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, dd Kranj 100,08 100,50 101,00 100,80 14,22 14,36 10,11 10,20 14,26 14,30 10,14 10,18 HIDA-tržnica Ljubljano 100,65 100,85 14,27 14,31 10,16 10,19 HRAM ROŽCE Mengeš 061/739-037 IUPJKA Jesenice 100,50 100,90 14,25 14,35 10,14 10,20 IIIRIKA Kranj 221-722 lURIKA Medvode 100,50 101,00 14,26 14,36 10,13 10,23 INVEST ŠkofjaLoka 100,60 100,98 14,27 14,33 10,15 10,21 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loko 100,00 100,85 14,21 14,33 10.10 10,19 LEMA Kranj 100,60 100,90 14,28 14,35 10,14 10,20 VOLKS BANK-UUD. BANKAdd,y. NEPOS (Šk. Loka, Trata) 100,35 100,50 100,90 101,00 14,23 14,34 10,12 10,24 1 4,24 14,33 10,14 10,22 NOVA IB Knmnik, Knr* M«kx1e, Šk lota 100,37 101,02 14,26 14,35 10,13 10,20 ROBSON Mengeš 100,65 101,00 14,28 14,37 10,16 10,21 PBS dd (na vseh poSlah) PRIMUS Medvode RJBUKUM Ljubljana 99,45 100,60 100,60 100,80 101,00 100,89 13,34 14,34 9,54 10,18 14,26 14,35 10,12 10,19 14,25 14,32 10,16 10,21 PUBUKUM Kamnik 100,60 101,10 14,20 14,32 10,13 10,22 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 100,60 101,10 14,27 14,37 10,12 10,22 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) SIOVENUATURJST Boh. Bistrica 100,31 100,08 101,12 14,23 14,40 10,11 10,23 14,22 -10,11 SLOVENUATURIST Jesenice 100,55 100,96 14,26 14,35 10,15 10,20 SZKB Blag mesto Žiri ŠUM Kranj 100,30 101,00 14,22 14,35 10,12 10,22 362-600 TA10N Škofja Loka 100,60 100,95 14,27 14,33 10,16 10,22 TENTOURS Domžale TRG Bled 100,10 100,40 101,00 100,95 14.22 14,33 10,14 10,22 14.23 14,33 10,12 10,22 TROPI CAL Kamnik-Bakovnik 100,75 100,89 14,26 14,29 10,16 10,19 MLFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 WWAN Radovljica Grajski dvor VVILFAN Tržič 704-040 (SJi-tlh, 13.45h-18.h) 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,42 100,95 14,21 14,34 10,11 10,21 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev glede na ponudbo n povpraševanje po tujin va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihova telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Krartf, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 UNIQUE, d.o.o. Gradnje, sanacije, montaže, inženiring, projektiranje Savska cesta 34, 4000 Kranj zaposli: VODJO PROJEKTA S PODROČJA GRADBENIŠTVA Od kandidatov pričakujemo: - izobrazbo V. ali VI. stopnje smer gradbeništvo - poznavanje osnov računalništva (word, excel) - vozniški izpit B kategorije - znanje angleškega jezika - 5 let delovnih izkušenj s področja gradbeništva AVTOMEHANIKA Od kandidatov pričakujemo: - IV. stopnjo izobrazbe - poklic avtomehanik - izpit za kategorijo "B" - zaželene izkušnje s področja avtomehanike, a ni pogoj Ponudbe pošljite v 15 dneh na zgornji naslov. ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel: 064/733-431, 733-962 Fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave zbiramo do 4. decembra 1999 na zgoraj navedenem naslovu ali telefonu. Informativni dan bo 4. decembra ob 10. uri na letališču v Lescah. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Sterilizacija in kastracija malih živali Klinike znižale cene Za 20-odstotno sofinanciranje so zaprosile tudi gorenjske občine. Kranj - V Ljubljani že drugo leto zapored poteka od sredine novembra dalje enomesečna preventivna akcija sterilizacije in kastracije psov in mačk, s katero želijo preprečiti njihovo nenadzorovano in nezaželeno razmnoževanje in zmanjšati število potepuških in zavrženih živali. Da bi bil poseg tudi cenovno sprejemljiv za čim širši krog lastnikov, veterinarske klinike v tem času spustijo ceno na najnižjo dovoljeno, ki jo predpisuje Veterinarska zbornica Slovenije, poleg tega pa akcijo gmotno podpre tudi mestna občina Ljubljana, ki krije stroške v višini 20 odstotkov najnižje še dovoljene cene. Tudi gorenjski veterinarji, ki se ukvarjajo z zdravljenjem malih živali, se čedalje pogosteje ubadajo s problemom nezaželenih pasjih in mačjih mladičev; narašča pa tudi število teh živali brez lastnika, ki so pogoste še prenašalke nekaterih, tudi za človeka nevarnih kužnih bolezni, kot sta steklina in mikrosporija. Edini zanesljivi in za žival neškodljivi način trajne kontracepcije je sterilizacija oz. kastracija, zato jo veterinarji pri svojem delu pogosto priporočajo vsem lastnikom, ki ne nameravajo načrtno rediti psov in mačk. Ker si nekateri zaradi nizke kupne moči ne morejo privoščiti takšnega posega, so se trije veterinarji na Gorenjskem - to so Klinika Loka v Škofji Loki, Medicovet, d.o.o., v Kranju in Ambulanta za male živali v Lescah - odločili, da bodo v času akcije, ki seje začela 15. novembra in bo trajala do konca leta, cene sterilizacije oz. kastracije znižali in izenačili s tistimi, kakršne veljajo na veterinarskih klinikah v Ljubljani. Ob tem, ko 20 odstotkov prispevajo klinike, so po zgledu Ljubljane za 20-odstotno sofinanciranje zaprosile tudi gorenjske občine, pri čemer bi bila višina njihovega prispevka odvisna od števila in vrste posega ter od vrste in velikosti živali in bi znašala od 1.400 do 4.800 tolarjev za poseg. Gorenjske klinike bodo prijave za sterilizacijo oz. kastracijo živali sprejemale do 31. decembra letos, posege pa bodo opravljale sproti ali še januarja prihodnje leto. • CZ. Društvo kmečkih žena Kranj Predelava sadja v sok, mošt in kis Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna služba vabita v četrtek, 2. decembra, ob 15.30 v dom krajanov v Šenčur na predavanje prof. dr. Janeza Hribarja iz Biotehniške fakultete o predelavi sadja v sok, mošt in v kis. Predavatelj bo opozoril na napake pri predelavi, ugotavljal pa bo tudi kakovost vzorcev kisa, mošta in soka, ki jih bodo udeleženci prinesli na predavanje. • CZ. Zveri in drobnica Rejci drobnice podpirajo odstrel medvedov Ljubljana - Zveza društev rejcev drobnice Slovenije podpira ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkolja in njegovo odločbo o odstrelu rjavega medveda, obenem pa ga poziva, da izda ustrezno odločbo o odstrelu tudi drugih vrst zveri, ki so se že pretirano namnožile in katerih škode tudi nenehno naraščajo. Kot so predstavniki društva povedali na petkovi novinarski konferenci, so rejci drobnice zaradi tega, ker podpirajo odstrel medvedov, v javnosti pogosto prikazani na neprijazen ali celo sovražen način. Takšen odnos jih moti, saj kljub temu, da podpirajo odločbo, ne spodbujajo iztrebljanja te živalske vrste v Sloveniji, želijo le, da bi država število divjadi, še posebej zveri, uskladila s prostorskimi in prehranskimi možnostmi. Tako kot sami lahko redijo na površinah le toliko drobnice, kot jo prenese prostor in nič več, enako zahtevajo tudi od države. Še bolj kot za drobnico jih je strah za ljudi, predvsem za otroke. Na območjih, kjer se pojavlja medved, ljudje živijo v strahu, njihovo gibanje je omejeno. Otroci ne upajo več hoditi peš, v šolo jih vozijo, to pa je povezano z dodatnimi stroški. Problemi so tudi na turističnih kmetijah, ki so lani beležile nekaj odpovedi tudi zaradi medvedov. Rejci drobnice podpirajo ohranitev biološke in kulturno zgodovinske dediščine, kamor sodi tudi rjavi medved, vendar pa ne na škodo ostalih vrst in ljudi. Ne pristajajo na očitke, da "ovce rinejo pred medvedje brloge", in poudarjajo, da seje na območjih, kjer so problemi z zvermi, nekdaj kmetovalo še veliko bolj intenzivno, kot se zdaj. Žrtve medvedov in ostalih zveri so pogosto tudi ogrožene živali - drežniškc koze in ovce istrske pramenke, ki tudi predstavljajo slovensko kulturno zgodovinsko dediščino in so dragocen genetski material. V zvezi društev pravijo, da rejci drobnice niso pristaši mitingov,-zato ne želijo demonstrirati in groziti, vendar bodo, če bodo v to prisiljeni, posegli tudi po bolj radikalnih metodah za uveljavitev pravice živeti in delati na svojih kmetijah. • CZ. Zaradi preureditve trgovine ne zamudite ugodne priložnosti Prodaja razstavnih eksponatov Znižanje od 10 % do 50 % TRGOVINA ALPR0M. d.o.o., TRŽIČ NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU f ... tel.: (064) 222-268 a.O.O., IKUb orjg.-12. ure/15.-19. ure - KUHINJE - SEDEŽNE GARNITURE - DNEVNE SOBE Prodaja na več čekov, KREDIT T+O % Domača pričakovanja o kmetijsko gozdarski zbornici Sogovornik vladi, včasih tudi opozicija Če je bilo doslej sodelovanje kmetov pri pogajanjih z Brusljem le simbolično, upajo, da se bo z ustanovitvijo zbornice njihov vpliv povečal in da bo zbornica postala tudi pravi sogovornik vladi, včasih pa tudi njena opozicija. Bled - Enajst let po tem, ko je Ivan Oman dal prvo pobudo za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice v Sloveniji, je državni zbor maja letos po številnih zapletih le sprejel zakon o zbornici, prve volitve v zbornične organe pa bodo prihodnjo spomlad in ne še letos, kot so predstavniki kmetijskega ministrstva še avgusta napovedovali na sejmu kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni. Razlog za to naj bi bil zaplet z območnimi enotami: zdaj veljavni zakon jih predvideva trinajst, večina, ki se ukvarja s pripravami na začetek organiziranja zbornice, pa je prepričana, da bi jih bilo dovolj osem. Spremembo zakona in s tem zmanjšanje števila območnih enot so podprli tudi na nedavnem posvetu kmetijske svetovalne službe, kjer je bilo možno slišati tuje izkušnje o delovanju zbornice in domača pričakovanja. Kakšna so ta pričakovanja? včasih tudi njena opozicija. Minister za kmetijstvo, goz- Poslanec državnega zbora dr. so za darstvo in prehrano Ciril Smrkolj meni, da bodo kmetje, lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijski podjetniki, podjetja in zadruge z ustanovitvijo zbornice dobili organizacijo, prek katere bodo lahko uveljavljali svoje interese do občin,* države in tudi Evropske unije. Njena vloga bo zelo pomembna tudi v času (spopada) dveh usmeritev v kmetijstvu: evropske, ki je bolj prijazna kmetu in podeželju in za to tudi daje več denarja, in liberalne, ameriške, ki zaradi prostranstev ne pozna takšnega odnosa do kmetijstva. Boris Jež, direktor republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, želi, da bi zbornica postala pravi sogovornik vladi in Franc Zagožen in od vsega začetka tudi zagovornik za ustanovitev zbornice je na blejskem posvetu kmetijske svetovalne službe dejal, da v Sloveniji poznamo kmetijsko zbornico le iz zgodovine (pri nas je bila ukinjena I94l. leta) in iz sosednjih držav, predvsem iz Avstrije, Nemčije in Francije. Ob tem, ko nekateri še pred razpisom prvih volitev v zbornične organe predlagajo, da bi zakon o zbornici spremenili in odpravili pomanjkljivosti, se tudi dr. Zagožen strinja, da bi bilo tako tudi najbolje, vendar ni prepričan, ali je to tudi mogoče in ali ne bi tak zaplet odložil ustanovitev zbornice in povzročil večjo škodo, kot če bi se za V ospredju dr. Frane Zagožen in Ivan Oman - zagovornika ustanovitve kmetijsko gozdarske zbornice. Cinična distanca Marjan Podobnik (za razliko od nekaterih) ni povsem prepričan, da so zdaj že postavljeni temelji za "realni optimizem" o prihodnosti slovenskega kmetijstva in podeželja. V Sloveniji smo po njegovem mnenju priča razmišljanju, ki bi ga lahko imenovali cinična distanca. Ta se kaže v privoščljivem spremljanju tega, kaj se bo kmetijstvu in podeželju zgodilo: ali mu bodo zaprli izvoz v Evropsko unijo, mu odvzeli pravice, ki izhajajo iz domicila o lipicancih... Ko so v državnem proračunu, "težkem" 1.060 milijard tolarjev, namenili kmetijstvu dodatnih 15 milijard za izvedbo kmetijske reforme, so nekateri to izpostavili kot glavni problem proračuna za leto 2000 in kot napačno postavljeno prednostno nalogo, je na blejskem posvetu dejal Marjan Podobnik in se vprašal, ali želimo v Sloveniji le ustvarjati videz, da hočemo po "evropski poti", v praksi pa delovati drugače. dopolnitve zakona odločili šele potlej. Ivan Oman, kmet iz Zminca in prvi pobudnik za ustanovitev zbornice, je dejal, da številna nasprotovanja in odpori, ki so spremljali sprejetje zakona o zbornici, kažejo na veliko nerazumevanje kmetijske problematike in na to, da "ob vsesplošnem hitenju v Evropo ni pripravljenosti, da bi to Evropo posnemali tudi v njenem delovanju". Meni, da zbornico v dokaj liberalni družbi z dokaj liberalnim razmišljanjem čaka veliko odgovornih nalog, želi, da bi čimprej zaživela in da bi bili v njene organe izvoljeni ljudje, ki bi se z veliko vnemo lotili dela. Velika škoda bi bila, če bi odlašali z začetkom njenega delovanja, še posebej, če bi temu nasprotovali politični ali celo osebni interesi. Ob vseh razlikah le težko enotno Direktor M - KŽK Kmetijstvo Kranj mag. Janez Tavčar je prepričan, da skupen nastop in poslovno organiziranje vsega kmetijstva v državi lahko samo preseže krizo, pospeši razvoj v pridelovanju hrane in izboljša gmotni položaj celotnega kmetstva. V kmetijskih podjetjih pričakujejo od zbornice več pozornosti in sodelovanja, kot gaje zdaj od uradne politike. Zbornica mora biti mesto, kjer naj bi se dogovoril' o tem, kako se zoperstaviti prevladi kmetijstva in uvozu hrane iz drugih držav, želijo si tudi, da bi v okviru zbornice prevladal "koncept profesionalne motivacije", ki bo namesto obljub o veliki pomoći iz proračuna Evropske unije in slovenske države spodbujal kmete in vse ostale k temu, da za obstoj in razvoj poskrbijo sami s svojim delom. Janez Šebat, kmet iz Smokuča io predsednik Združenja gove-1 dorejcev Slovenije, pričakuj^ da bosta država in zbornica zagotavljali govedoreji toliko denarja, da se bo strokovno in organizacijsko lahko prilagajala Evropski uniji. In kakšna so pričakovanja Zadružne zveze Slovenije? Kot meni njen predsednik Peter Vrisk, mora zbornica postati enoten lobi vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom, to Pa bo ob vseh raznolikostih težko doseči. Če ji to ne bo uspelo, bo s sabo imela toliko dela, da se vladi in Bruslju z njo ne bo treba kaj dosti ukvarjati. • C. Zaplotnik, slika: T. Doki Tržni red za žito letine 2000 Ne le za pšenico in rž, tudi za ostala žita Pridelovalci bodo žito lahko prodali mlinsko predelovalnim podjetjem, v intervencijskem odkupu, ki bo možen le ^ začetka septembra do konca decembra, pa bo za pšenico standardne kakovosti veljala cena 22 tolarjev, za rž pa 1-1 Kranj - Vlada je izdala in v uradnem listu že objavila uredbo o določitvi tržnega reda za žito letine 2000, ki bo začela veljati 1. januarja 2000 in bo veljala do 30. junija 2001. Uredba določa neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave žit (pšenice, ječmena, rži, ajde, tritikale, pire, ovsa in prosa), nadomestila tržnim pridelovalcem za pokrivanje dela stroškov skladiščenja žit, intervencijsko ceno ter splošne pogoje in minimalno kakovost za intervencijski odkup pšenice in rži. Po uredbi bodo kmetje in kmetijska podjetja, ki pridelujejo žita, upravičeni do 54 tisoč tolarjev neposrednega plačila na hektar, pri čemer bo najmanjša površina, za katero bodo še lahko uveljavljali nadomestilo, 0,5 hektarja. Pridelovalci bodo na podlagi kupoprodajnih pogodb prodajali žito mlinsko predelovalnim podjetjem. Pšenice in rži, kije tako ne bodo mogli prodati, bodo lahko ponudili v odkup republiškemu zavodu za bla- govne rezerve, ki pa bo odkupil največ 90 tisoč ton pšenice. Zavod bo pšenico plačal najpozneje 45 dni po prevzemu po intervencijski ceni 22 tolarjev za kilogram, rž pa po 15 tolarjev. Najmanjša količina, ki jo bo sprejel, bo pet ton, odkup pa bo možen le v času od 1. septembra do 31. decembra 2000. Cena bo veljala le za pšenico in rž standardne kakovosti. Pri pšenici pomeni takšno kakovost 14 odstotkov vlage, 2 odstotka primesi, hek-tolitrsko maso 76 kilogramov na 100 litrov, število padanja 220 in 11,5 odstotka surovih beljakovin, pri rži pa 14 odstotkov vlage, pet odstotkov primesi, hektolitrsko maso 72 kilogramov na 100 litrov in število padanja 200. Če bo ugotovljena kakovost pšenice oz. rži odstopala od standardne kakovosti, se bo odkupna cena zvišala ali znižala. Uredba določa tudi minimalne kakovostne pogoje, kar pri pšenici pomeni najmanj 10 odstotkov surovih beljakovin in število padanja najmanj 195, pri, rži pa število padanja najmanj 150. Odkupovalci žita bodo upravičeni tudi do mesečnega nadomestila za pokrivanje d6? stroškov skladiščenja v vis"1 0,30 tolarja za kilogra^ Podrobnejše pogoje za odkjjjj pšenice in rži letine 2000 " najkasneje do 31. maja Pp hodnje leto določil minister* ekonomske odnose in raZv0J' • C. Zaplotnik Projekt Phare Tečaj o ekološkem kmetovanju Kranj - Kmetijska svetovalna služba bo v okviru Pharovega projekta Revitalizacija gorskih območij na slovensko avstrU' ski meji pripravila tridnevni tečaj o ekološkem kmetovanji Tečaj bo od 15. do 17. decembra na Dovjem in hkrati tudi na Zgornjem Jezerskem. Prvi in drugi dan bodo predavanja-tretji dan pa ogled ekoloških kmetu v Avstriji. Tečaj r obvezen za vse, ki so že vključeni v kontrolo ekološkega krn6* tovanja ali se bodo v to vključili prihodnje leto; priporočajo pa ga tudi tistim, ki jih takšen način kmetovanja zanima ' bi se zanj odloČili kdaj kasneje. Število udeležencev je ome' jeno. Zadnji rok za prijave je 6. december. Za tečaj n Dovjem sprejema prijave Tilka KHnar na telefonski številkah 718-751 (sreda) in 831-653 (ponedeljek), za tečaj na Jezerskem pa Metoda Karničar na številkah 441-138 a 373-265. Prispevek tečajnikov je 3.000 tolarjev. • CZ. 7. mednarodna razstava mineralov Zlato - sij sonca in ognja Begunjska razstava dobiva stalne razstavljavce in obiskovalce - Vsako leto poudarek enemu od mineralov - Letos zlatu - Izšla knjiga o tej plemeniti kovini. Razstava spodbudila ustanovitev geološkega krožka - Projekt naj bi denarno podprla tudi radovljiška občina. &egunje, 30. novembra - Marsikdo pred leti ni verjel, da bo pobuda Brigite Avsenik obrodila trajnejše sadove. Po sedmih letih je Jasno, da je vsakoletna mednarodna prodajna razstava mineralov, jjragih in okrasnih kamnov ter nakita dobila svoje stalne razstav-Uavce in obiskovalce, po mnenju strokovnjakov pa po pomembnosti sledi tovrstni tržiški razstavi. V dvorani gostilne Avsenik so min-H petek zvečer, na dan, ko je Slavko Avsenik, legenda narodno-*abavne glasbe, praznoval svojo sedemdesetletnico in so si kljuko ^vsenikove domačije podajali slovenski ministri, odprli sedmo raz-^javo mineralov, ki se je je udeležilo 18 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške in iz Češke, uradno jo je odprl slavljcnec Slavko Avsenik, I nJenem pomenu pa je med drugimi govoril tudi dr. Jakob Lamut, ^kan ljubljanske Naravoslovno tehniške fakultete. Osrednje vodilo letošnje razs-tave je bilo zlato, zato so ob tej Priložnosti izdali strokovno Krtjigo z naslovom Zlato, geo-'°ga Miha Jerška iz ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja, Sy°je misli o plemeniti kovini Pa so v knjigi napisali tudi geo-'°g Pavel Florjančič, nekdanja ^rektorica tržiškega Muzeja Zvonka Pretnar in dr. Rajko Pavlovec. Razstavo redno spremlja izid knjige. Dosedaj je izšlo že pet strokovnih knjig, lanska pa je podrobno predstavila kremen. Navdušenih in radovednih pogledov je bila deležna tudi steklena vitrina s 53-kilogramskim kosom zlata, ki so ga pred dobrimi stotimi Razstavljeni minerali in fosili - paša za oko. ^« begunjski razstavi seje predstavil tudi osnovnošolski geološki krožek Kamen, na fotografiji Nejc Zadnikar, član krožka. leti našli v Avstraliji in je del zbirke Oddelka za geologijo ljubljanske Naravoslovno tehniške fakultete. Poleg informativnega ima razstava tudi izobraževalno poslanstvo, saj je na begunjski osnovni šoli spodbudila ustanovitev geološkega krožka Kamen, ki ga vodi mentorica Irena Vuga, obiskuje pa več kot 20 učencev. Dejavnost krožka so pod naslovom S kamni med igro in stroko predstavili tudi na nedavni razstavi. Poleg tega je begunjska razstava redka priložnost za srečanje strokovnjakov in razstavljalcev. Petkovo strokovno srečanje je bilo tretje, na njem pa so uskladili datume in vsebino tovrstnih razstav za prihodnje leto. Pavel Florjančič je ob odprtju raz- stave dejal, daje prireditev pomembna tudi za bogatitev turistične ponudbe Begunj in je po strokovnosti ena pomembnejših razstav v Sloveniji. Dosedaj je pripravo razstave v celoti financirala organizatorka Brigita Avsenik, letošnja je stala približno 1,8 milijona tolarjev, vendar to zaradi čedalje večjega obsega postaja prevelik zalogaj za posameznika, zato naj bi po besedah Andreja Kokota, radovljiškega podžupana, pri oraganizaciji v prihodnje sodelovala tudi radovljiška občina in razstavi namenila del proračunskega denarja. Petkovo odprtje razstave, ki je svoja vrata zaprla v nedeljo, je obogatil tudi nastop harmonikarskega orkestra radovljiške glasbene šole. • R. Škrjanc Dobrodelni koncert jeseniške in kranjskogorske župnijske Karitas S pesmijo pomagati zasvojencem Teden slovenske Karitas na Jesenicah tudi v znamenju pomoči odvisnikom - Ozaveščanje z informativnimi oddajami, zbiranje denarja z dobrodelnim koncertom - Polna dvorana O.Š. Toneta Čufarja - Zbrali 168 tisoč tolarjev - Podoben koncert tudi v Kranjski Gori. Jesenice, 30. novembra - Jeseniška župnijska Karitas že nekaj let ^aznamuje Teden slovenske Karitas z dobrodelnimi prireditvami. Setošnje so bile namenjene pomoči tistim, ki so se ujeli v peklensko jtto drog oziroma zasvojencem, ki so se ali se bodo vključili v dolgotrajni proces zdravljenja. Minuli teden je omenjena Karitas prijavila na jeseniškem Radiu Triglav štiri informativne radijske od- župnikom Francem Prelcem, skrbnikom slovenskih skupnosti Srečanja. Z njimi so želeli ljudi seznaniti s težavami, ki jih družbi in posamezniku povzroča zasvojenost z drogami in reševanjem težav zasvojenosti, se o tej temi pogovarjali z jeseniškimi osnovnošolci, predstavili knjigo Droge na Slovenskem in se pogovarjali s koprskim aJe, akcijo pa so končali s petkovim dobrodelnim koncertom v jesenki Osnovni šoli Toneta Čufarja. V omenjenih oddajah so akcijske skupine LAS, ki se v tej Predstavili dejavnost Lokalne gorenjski občini ukvarja z Dražba opreme alpinista Humarja za Jegličeve otroke Začetek na srečanju z znanimi glasbeniki 'vlcngeš, 27. novembra - Uspehu kamniškega alpinista Tomaža Humarja in prizadevanjem Celotnega moštva na himalajski gori Daulagiri ?° v soboto popoldan nazdravili v avtoservisu Oebevc sponzorji odprave, ki so omogočili tudi |rečanje s slovenskimi glasbeniki. Iz bližnjega j?enčurja je prišel ženski kvartet Kapljica Uubezni. Nekaj domačih napevov je dodal °°ris Kopitar, ki je tudi povezoval spored. Obiskovalce sta še bolj ogrela s popularno glasbo Adi Smoiar in Vlado Kreslin. Tomaž se je °berna pridružil pri petju, z Vladom pa je prvič Vstopila "Himalajsko-beltinška banda". Na ^ru so se namreč zbrali člani odprave Cene °erčič, Tomo Drolec, Lado Ogrin, Andrej j^rnet, dr. Anda Perdan, Stipe Božič in Joško H°jič. Slednja dva sta na zaslonu prikazala pos-netke Tomaževega vzpona, ki so si jih z zanikanjem ogledali tudi štirje plezalci iz. švicarske n češke odprave. Kljub hladu v šotoru je bilo toplo pri srcih zlasti zaradi Tomaževe "ločitve, da bodo na enomesečni dražbi naprodaj njegov kombinezon, čevlji in dereze po ^klicnih cenah 1 milijon, 500 tisoč in 200 tisoč j »• Izkupiček bo namenil družini Janeza egliča, ki seje ponesrečil med skupno odpra- 0 rta Nuptse. Obiskovalci so lahko spoznali Janezovo soprogo Ireno, hčerki Mirjam in Ano ter sinčka Filipa. Zanje bo ves mesec zbiral prostovoljne prispevke tudi Rdeči križ v Kamniku na žiro računu številka 50-140-678-57-044 - sklic (200), s pripisom "Humanitarni prispevek Janez Jeglič", nekaj denarja pa so zbrali s prodajo oblačil s Humarjcvim podpisom in srečk med prireditvijo. • S. Saje uveljavljenimi oblikami zdravljenja, akcijo pa so zaključili s petkovim dobrodelnim koncertom, na katerem so nastopili: Franci Juvan, duhovnik in kan-tavtor, radovljiški komorni zbor Hozana, trobentač Marko Mulej, pianist Marko Ušenič-nik, ljubljanska pevska skupina Gloria, Miha Čufer, učenci jeseniške Glasbene šole, solopevka Monika Bohinc, pianistka Urška Pompe, Nina Slamnik in Rado Mužan sta uprizorila odlomek iz Županove Micke, Francka Bertoncelj je prebrala meditacijo Molitev starega človeka, gosta večera pa sta bila Zvone Horvat-Žnidaršič, vodja referata za zasvojene pri slovenski Karitas, in nekdanji zasvojenec Bojan Pluško. Koncerta seje udeležilo okoli 250 obiskovalcev, z vstopnino pa so zbrali 168 tisoč tolarjev, ki jih bodo namenili skupnosti Srečanja oziroma zdravljenju zasvojencev, Andrej Leban, vodja jeseniške župnijske Karitas, pa seje udeležencem zahvalil za prispevke in pomoč pri omenjenem koncertu. Dobrodelni koncert je popestrila tudi razstava ročnih del, ki so jih pripravili oskrbovanci jeseniškega Doma upokojencev dr. Franceta Berglja. Minulo soboto pa je bil dobrodelni koncert s podobno vsebino in enakim namenom tudi v Župnijskem domu Kranjska Gora. Častni pokrovitelj je bil kranjskogorski župan Jože Kotnik, del denarja pa je, poleg vstopnine, prispevala tudi tamkajšnja občina. • R. Škrjanc December za lep izlet Mmm, kako slasten pršut! Integra/ turistična agencija Tržič, Meteor Cerklje in Janez Ambrožič - Z.idank iz Zgornjih Gori/, trije izmed najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, so Vam pripravili nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnlke - ato, ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS sodeluje kot medijski pokrovitelj. PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana pa poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. ******* Za vse, ki minuli četrtek niste uspeli dobiti prostega sedeža v udobnem avtobusu, bo predmiklavžev Integralov nakupovalni izlet na Madžarsko - z nadaljevanjem na najbolj vzhodnem delu Slovenije, v Lendavi, spet pojutrišnjem, v četrtek, 2. decembra. Integralov avtobus bo naslednji četrtek peljal na relaciji Tržič-Radovljicaf Lesce j-Kranj- Škojja Loka-Vodlce-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.700 tolarjev. Za Izlet je prostih še nekaj sedežev - o tem, zakaj je madžarski lenti tako zelo priljubljen, pa zgolj vzklik ene od udeleženk izleta minuli četrtek: "Ja, madona, tole je pri nas v trgovini desetkrat dražje kot tukaj!" ******* To soboto, 4. decembra, sta bila predvidena dva Miklavževa izleta. Ker očitno večina najraje miklavžuje kar doma, izleta tokrat odpadeta • pač pa bosta Integral Tržič in Meteor Cerklje izleta v Terme Banovci oz. v Terme Topolšica pripravila kasneje. Decembra na Kras Avtobusni prevoznik Janez Ambrožič - ZIDAN K iz Zgornjih Gorij Vam v pozni (koledarski) jeseni, ki pa ime že prav vse značilnosti prave zime, predlaga naslednjo soboto, 11. decembra, zanimiv izlet: ogled Škocjanskih jam in obisk največje pršutarne Kobjeglava s pokušino najboljšega pršuta. Kajpak sodi zraven tudi kozarček najboljšega kraškega terana. V teh dneh, ko je zunanja temperatura okrog ničle ali še manj, je v Škocjanskih jamah prijetno toplo. Janezov avtobus bo II. decembra peljal na relaciji Zg. Gorje-Bled- Lesce-Radovljica-Kranj-Škofja Loka-Medvode-Ljubljana. Cena izleta je 4.100 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa on družinske člane samo 3.100 SIT. Terme Rogaška in vrhunski kristal Turistična agencija Integral Tržič ponuja imenitno idejo za božično novoletni nakup, ob njem pa še za prijetno sprostitev v zdravilni termalni vodi v Termah Rogaška. Izlet v Rogaško Slatino bo v soboto, 18. decembra, z obiskom steklarne in prodajalne Steklarne Rogaška, kopanjem in večerjo v termah, zatem pa še predsilvestrsko zabavo. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Radovljica-Kranj- Škofja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš-Rogaška Slatina. Cena izleta je 4.600 tolarjev; tudi pri decembrski rajži v Rogaško bo Integral zagotovil izjemno ugodnost naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani: samo 3.600 tolarjev na osebo. Pred božičem še enkrat v Italijo Minulo soboto je bil, v idealnem vremenu, Integralov izlet v Furlanijo Julijsko krajino v Italiji. Končna postaja; nakupovalni center Alpe Adria tik pred Vidniom/Udine, market LIDL in /J) market. Na željo vseh, ki še niso nakupili božično novoletnih daril, bo podoben izlet spet v soboto, 18. decembra. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič-(Medvodej-Skofja Loka-Kratij-Radovljica-Lesce-Žirovnica- Jesenice-Kranjska Gora, cena: J. 300 tolarjev. Posebna decembrska ugodnost za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa z ožjimi družinskimi člani: samo 2.200 SIT Z nakupovalnega predmiklavževega izleta v Alpe Adrio minulo soboto je v Integralovcm avtobusu ostala velika nakupovalna vrečka. "Pozabljivca" čaka v malooglasni službi Gorenjskega glasa. 24 ur na dan: 064/223-111 ali 223-444 Za informacije in prijave sta Vam, poleg telefonskih številk organizatorjev teh izlertov, vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223-444 in 223-111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih pev tovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 .v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno le z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ^kijjrijntdjt! KULTURA ureja: Loa Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Cafe Galeriji Pungert razstavljata Zmago Puhar in Ljubo Blagotinšek. V Galeriji Sava razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V poslovni stavbi Ržišnik&Perc v Šenčurju razstavlja najnovejše slike akad. slikar Klavdij Tutta. ŠKOFJA LOKA - V Loškem muzeju je na ogled razstava Spomini, sanje - Ive Šubic, v Okroglem stolpu pa so na ogled njegovi portreti. Loški muzej je v novembru odprt od torka do petka med 9. in 17. uro, po ponedeljkih zaprto. V Galeriji Fara so na ogled risbe Iva Šubica, v Galeriji Ivana Groharja pa razstava O umetnikovem življenju in del. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja Peter Pokorn, član FK A. Ažbe Škofja Loka, fotografije na temo "Loka za en rod nazaj." ŽELEZNIKI - V Galeriji muzeja razstavlja slike Miro Kačar. GORENJA VAS - V Galeriji Krvina je na ogled likovna razstava slikarjev družine Sedej. RADOVLJICA - Čebelarski muzej je odprt ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. V ekspozituri Gorenjske banke, PL Radovljica, razstavljajo slike člani likovne sekcije VIR Radovljica. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja arhitekt in oblikovalec Marjan Gašperšič - Desetletje poezije v lesu 1990/1999. V vhodni avli Acronija je odprta razstava Muzeja Jesenice Jeseniški plavži. Slovensko plavžarstvo 20. stoletja. ŽIRI - V Galeriji Svoboda razstavlja akvarele akad. slikar Sta-ne Kosmač. LJUBLIANA - V Moderni galeriji je odprta retrospektiva likovnih del Franceta Miheliča. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Novo v kinu KOCKA Na filmskem platnu se bo v tem tednu začel vrteti presenetljivo dober in napet kanadski znanstvenofantastični triler z naslovom Kocka. Pekel, to so ljudje okoli tebe, je citat iz drame Za zaprtimi vrati znamenitega dramatika in filozofa Jeana Paula Sartra. V svojevrstnem peklu, zaprtem in zamotanem blodnjaku, polnem znakov in ugank, se v filmu znajde skupina šestih ljudi, med njimi temnopolti policist, razvajena bogataška študentka, psihologinja, muhasti mladenič, avtist, profesionalni ropar. Nekateri v skupini se izkažejo bolj uporabni kot izgledajo, saj je mlada bogatašica matematični genij, avtist je sposoben kompliciranih matematičnih operacij itd. Kako se bodo rešili iz blodnjaka, v katerem ni vode ne hrane? Kdo jih je sploh postavil v tak prostor in kdo je zgradil ta vražji blodnjak? Kup vprašanj, malo odgovorov. Bodo i/vedeli resnico, bodo sploh preživeli? Film je lani in letos požel kup priznanj in nagrad v Torontu in na festivalih znanstvene fantastike. Režiserje Vincenzo Natali, igrajo pa Maurice Dean VVint, Nicole de Boer in drugi. 13. Stražiški kulturni teden RAZSTAVE, GLASBA, FOLKLORA Kranj - Jutri, v sredo zvečer se z otvoritvijo razstave slik Klementine Gojija začenja v Šmartinskem domu tradicionalni Stražiški kulturni teden. Letos je posvečen mednarodnemu letu starejših. Organizatorji letošnjega že trinajstega po vrsti Stražiškcga kulturnega tedna so se potrudili in tako kot vedno za sedem dni do naslednjega torka pripravili pester spored. Jutri, v sredo, ob 18.30 se bo z najnovejšim izborom svojih slik predstavila akad. Slikarka Klementina Golija iz Kranja. O njenem delu bo govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, slavnostni govornik na prireditvi pa bo Andrej Šter. Program bo popestril še Kranjski kvintet pod vodstvom Ane Erman. Razstava bo odprta do 7. decembra, vsak dan med 17. in 21. uro. V četrtek, 2. decembra, ob 18.30 bo dr. Stanko Gerjol predaval na temo Na prelomu tisočletja. Nastopila bosta še otroški zbor Kresničke in Kvintet Drumlca. V petek, 3. decembra, bo glasbeni večer: z musicalom Orfej in Fvridika bo nastopil instrumentalni orkester Orfej iz Sorice ter Komorni pevski zbor Osti jarej Stražišče. Folklorni nastop FS KD Sava je prav tako stalni del kulturnih tednov v Stražišču, letošnji nastop je že'v znamenju njihove petdesetletnice; ob folklorislih bo nastopil še Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče. Na Miklavžev večer bo v šmartinski cerkvi najprej maša za otroke, nato pa ob 18.30 predstava Dobrinček II v izvedbi skupine Sončni žarek. V ponedeljek, ob 18.30 bo v Šmartinskem domu gostovalo KUD Mali vrh Nemilje-Podblica s komedijo Kam iz zadreg. Na zaključni večer v torek, 7. decembra, ob 18.30 pa je povabljen Pihalni orkester Mestne občine Kranj. • L.M. Koncert ob devetdesetletnici Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Savska c. 10, Boh. Bistrica razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ZGODOVINE za določen čas s polnim delovnim časom, v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pogoji: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov šole. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. OD CITALNISKE DO SODOBNE GLASBENE ŠOLE Kranj - Glasbena šola Kranj je svoj devetdesetletni jubilej proslavila s koncertom v Prešernovem gledališču Kranj. Visokemu jubileju v čast pa bodo v tem šolskem letu še drugi koncerti. Ko se je ob zaključku jubilejnega koncerta Glasbene šole Kranj na odru Prešernovega gledališča pojavil tudi Pihalni orkester Glasbene šole in pod temperamentnim vodenjem dirigenta Mateja Rihterja živahno in suvereno odigral več glasbenih priredb na Beatlese, je bil med najbolj zadovoljnimi poslušalci v nabito polni gledališki dvorani zagotovo Tomaž Za-vršnik, dirigent kranjskega Pihalnega orkestra in seveda tudi nekdanji učenec te šole. Polovica mladih glasbenikov na odru namreč že igra tudi v njegovem orkestru. Če se bo sodelovanje z Glasbeno šolo Kranj tako dobro odvijalo tudi v prihodnjih letih, pa se lahko zgodi, da jih bo igrala še več kot polovica. Pihalni orkester Glasbene šole Kranj pa je bil le ena od glasbenih skupin, ki so nastopile na slovesnem koncertu ob devetdesetletnici šole. Predstavil se je tudi ansambel harmo- Na jubilejnem koncertu so pod mladimi prsti zazvene/i tudi zvoki harfe. nik, dirigentka je bila Tatjana Repovž, pihalni trio, skupina kljunastih flavt s krumhornom, ILUSTRIRANA ZGODOVINA SLOVENCEV Ljubljana - V sredo, 24. novembra 1999, je Mladinska knjiga z odmevno predstavitvijo Ilustrirane zgodovine Slovencev pripravila enega vrhuncev letošnjega slovenskega knjižnega sejma. Knjiga enciklopedičnega formata ima 526 strani. Da je opredelitev ilustrirana v naslovu več kot pravilna, dokazuje 748 enot slikovnega gradiva (od tega 77 kartografskih prilog), izredna obogatitev besedila pa je tudi 149 odlomkov iz pisem, spominov, listin, znanstvenih in literarnih del. Pregledi zgodovine Slovencev imajo za seboj dobro stoletje tradicije in če bi sešteli vse, bi nam zadostovali prsti ene roke. Tako lahko rečemo, da si znanstveniki rod za rodom podajajo roke in si prisvajajo narodno zgodovino oz. svojo interpretacijo ponujajo kot generacijski raziskovalno-identiletni dosežek. Tokrat so osnovno besedilo prispevali Janez Cvirn, Igor Grdina, Marin Ivanić, Vaško Simoniti, Peter Štih. VenHar delo ni samo zgodovinopisno obarvano, ampak je bogato nadgrajeno z dosežki drugih strok. Zaključno poglavje so tako predstavitve kartografskih podob slovenskih dežel, ki jih je prispeval geograf Igor Longvka, v 521 dodatnih besedilih pa nastopa 208 avtorjev različnih strok. Urednik in vodja projekta Marko Vidic je ta besedila izbral izmed gesel Enciklopdijc Slovenije. Tako je Ilustrirana zgodovina Slovencev trden dokaz, da so se v Mladinski knjigi in uredništvu Enciklopedije Slovenije pravilno odločili za nadgradnjo založniške politike, v kateri bodo enciklopedično bogastvo uporabili za pripravo izbranih "derivatnih" izdaj. Knjiga je pomemben prispevek na eni strani k "nacionalizaciji" zgodovine slovenskega naroda, na drugi strani pa prav tako velik korak k njeni "globalizaciji", saj je narodno posrečeno vpeto v svetovne procese. Delo je tako klasično v smislu potrjevanja temeljnih konstant zgodovinskega razvoja, na drugi strani pa tudi aktualno, saj se opredeljuje tudi do vprašanj, na katera znanost še išče odgovore, so pa pereče prisotni v javnem prostoru. Knjiga je izšla v 9000 izvodih, stane 19.400 tolarjev, in bo, kot kažejo rezultati prednaročniške prodaje, deležna velikega zanimanja med bralstvom. • J. D. TRI RAZSTAVE V GORENJSKEM MUZEJU Gorenjski muzej Kranj odpira v tem tednu kar tri razstave. Jutri, v sredo, 1. decembra, ob 18. uri bodo v prostorih Mestne hiše v Kranju odprli razstavo Dekleta in šola. Razstavo, ki jo je Gorenjski muzej pripravil skupaj z Zgodovinskim arhivom Ptuj, bo odprl Alojz Pluško, državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport. Na otvoritvi bo nastopila tudi gledališka skupina Ane Monro. Razstava prikazuje izobraževanje deklet skozi zgodovino antike do petdesetih let tega stoletja. Ob razstavi bo tudi več prireditev: v četrtek, 9. decembra, bo v gradu Khislstcin pogovor z Vero Kozmik, direktorico Urada za žensko politiko pri vladi RS O položaju žensk v Sloveniji. V torek, 14. decembra, bo v Mestni hiši delavnica Učna ura naših babic, v torek, 21. decembra, v gradu Khislstein pa dvoje predavanj - Gimnazija, fakulteta in dekleta ter Družina v Kranju na prelomu stoletja. V začetku januarja prihodnje leto, (6. januar) bo v gradu še strokovno srečanje o zaposlenosti in brezposelnosti žensk na gorenjskem področju. Ob spominu na 150-letnico smrti Franceta Prešerna in 130-letni-co smrti Simona Jenka Gorenjski muzej Kranj in Osrednja knjižnica Kranj vabita na razstavo Tema smrti v Prešernovi poeziji, razstavo odpirajo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri v Galeriji Prešernove hiše. Ob isti uri prav tako v Galeriji Prešernove hiše odpirajo razstavo Pedagoški opus mag. Slavka Brinovca. portativom, bongosom in bobni. Uvod v sobotni koncert pa je pripadel Godalnemu orkestru Glasbene šole Kranj pod vodstvom dirigenta Petra Skr-janca.. Prerez skozi glasbeno usposabljanje na šoli pa so predstavili tudi posamezniki na klavirju, kljunasti flavti, harfi, harmoniki, violončelu, kitari in saksofonu. Več kot dveurni program je obsegal kar dvajset točk. Glasbena šola Kranj sodi med najstarejše šole v Sloveniji. Pobudo za ustanovitev šole je že v letu 1909 dala kranjska čitalnica. Sprva so poučevali klavir, violino, zborovsko petje in glasbeno teorijo je v zborniku, ki je Med poslušalci je bil tudi kranjski župan Mohor Bogataj, ki je čestital šoli ob visokem jubileju, pridružili pa so se mu tudi predstavniki nekaterih gorenjskih glasbenih šol, ter tudi predstavnik zveze slovenskih glasbenih šol. izšel "ob devetdesetletnici zap1' sala Ljiljana Kunst Dolgan. % zgledno urejenem zborniku so natančno opisani vsi pomenw nejši razvojni mejniki kranjske glasbene šole, ki ima v tem let* kar 540 učencev. Za tolikšno število učencev je bila stavba ŽC| pred leti pretesna, zato so biNi ustanovljeni dislocirani od del' ki v Preddvoru, Šenčurju. Cerkljah in Stražišču, posodobitve in širitve pa je bil* deležna tudi stavba na Trubarjevem trgu; v zadnjem desetletju pa je šola nekaj novih učilnic dobila tudi v nekdanjem hotelu Evropa. Nasploh je v zadnjem desetletju Glasbena šola Kranj napredovala ne le po številu učen; cev in učiteljev, pač pa tud' sicer. Od leta 1973, odkar se njeni učenci udeležujejo glasbenih tekmovanj doma in v tujini-se je med nagrajence vpisalo okoli 80 mladih glasbenikov. Mnogi so tudi nadaljevali šolanje na srednji glasbeni šoli ifl akademiji, nekateri so v glasbi dosegli pomembne uspehe. Šola pa se je v glasbeno življenje mesta vključevala tudi 2 ustanavljanjem glasbenih skupin. Že deset let deluje KornOf ni orkester Carnium, ki ga vod' sedanji ravnatelj šole Petef Škrjanec, odmevni so bili na* topi ansambla kljunastih 'flavt Camerata Carniola pod vodstvom Mojce Zaplotnik in ansambla kitar; tradicijo glasbenih orkestrov nadaljuje tudi Godalni orkester in zadnji dve let' tudi Pihalni orkester. Skratka, kranjska glasbena šola se z svojimi glasbenimi pe' dagogi, pisano in celovito p0' nudbo instrumentalnega pouka ter uspehih svojih učencev na prelomu stoletja uvršča ne '6 med šole z najdaljšo glasbeno tradicijo pri nas, pač pa tudi med najkvalitetnejše. • Le8 Mencinger, foto: Tina Doki LIKOVNA DELAVNICA JUGOVIC Sp. Bitnje - Steklarstvo Jugovic je svojo dejavnost razširilo tudi z galerijo. Pretekli teden so namreč v svojih novih in razširjenih prosto pripravili prvo petdnevno likovno delavnico Jugovic. Povabilu/ je odzvalo več kot dvajset slovenskih slikarjev in drugih ustvarja cev: Milena Braniselj, Bogdan Čobal, Matej Metlikovič, Maja Su bic, Janez Hafner, Klementina Golija, Jože Bunič, Mira Narobe* Boštjan Gunčar, Etko Tutta, Nejč Slapar, Milan Todič, Stafl Jarm, Jurij Kalan, Narcis Kantardžič, Jože Vrščaj, Andrej Pav* Todorče Atanasov, Jože Marinč, Igor Pustovrh in Klavdij Tutt_*j-Konec tedna so likovno druženje zaključili s predstavitvijo svoj' del, predstavila jih je umetnostna zgodovinarka Anamarija Stib'J Šajn. Razstava del nastalih v tej likovni koloniji bo predstavljen prihodnje leto v aprilu kot sestavni del likovnega bienala Me*' Kranja. V razstavnem paviljonu Jugovic pa bodo slikarji, ue tokrat sem slišala zanimi-| z8odbe o kralju Matjažu. Ker k? Se Predhodno najavila po %^°nu' me ie njegovo veličan-bu° sPrejelo brez težav. Ob vsto-i v veličastno dvorano sem pedala starega, sivolasega fy?*u> ki je spal za zabojem. Sova brada se mu je ovijala okoli vretena, ki ga je držal v roki. "Dober dan! Jaz sem Tamara," sem se predstavila. "Mm, jam m, dober dan, "je odzdravil. "Gospod, vam lahko postavim nekaj vprašanj?" sem dregnila vanj. "Počakaj, dečva, da se do konca predramim. Saj sem te pošteno star. 120 jih imam," me je opomnil. "Ja. dečva, v današnjih cajtih je težko. Zdaj še za svojo kamnito mizo več ne spim, temveč za lesenim zabojem," mije potožil možak. "Gospod..." sem začela. "Ja, kakšen gospod neki. Jaz sem kralj Matjaž. Kličejo me Tjaž. Saj veš, kakšni so današnji cajti," mi je segel v besedo. "Kralj Matjaž, koliko let ste uživali svobodo?" sem končno prišla do besede. "Ja, dečva, ne prav dolgo. Kakšnih 30 let," se je pohvalil. "Zakajpa živite tu?" "Veš, zaradi napada Turkov. Sam Bog mi je pokazal pot v to jamo, "je skril pogled. "Kakšna NAGRAJENI SPIS Prijateljstvo Prijateljstvo ni noben izum in zato tudi ne vemo, kdo si ga je izmislil. Jaz res ne vem odgovora na to vprašanje, ampak vem pa, da so lahko prijatelji krave, telički, levčki in levi, knjige... in končno tudi ljudje. Kdo pa sploh je prijatelj? Prijatelj je tisti, ki gleda enake reči kol ti, prijatelj se nikoli ne zmoti in ne reče besede, ki boli, prijatelj je zagotovo tisti, ki na tebi nikoli ne preizkuša svojih pesti iti moči, prijatelj je vedno tatu, kamor si ne upaš sam. To je le nekaj o prijatelju, a še zdaleč ti i vse. No. vsi s prijatelji klepetamo tudi po telefonu, a ne samo par minut. Če dobro premislimo, se te mlnutke hitro spremenijo v uro. Pa pride dan v mesecu, ko pride račun za telefon. Na tistem listku pa so- ogromne številke. Da raje ne govorim, ko v roke dobijo račun starši. Tega ne bom povedala, saj že vsi veste, kaj se zgodi. Taka je ta reč, prijateljstvo ima namreč ceno. Gotovo se s prijatelji kdaj pa kdaj tudi na smrt skregamo, da jih še pogledati nočemo. Kaj sledi? Če ne gre za poseben primer, se potem prav lepo pobotamo. Pomislile, kako bi bilo, če prijateljev ne bi bilo! Grozno! Naj se ne prikaže kakšen škratek, ki bi prepovedal prijateljstvo. Veste, v našem razredu takega skratka ni, zato smo vsi prijatelji, včasih malo skregani, a še vedno prijatelji. Oprostite, ker končujem. Slišim telefon in brž se moram oglasiti. Gotovo me kliče prijateljica! Ančka Podobnik, 4. razred, OŠ Sovodenj .......... A --,43« _■-----7H?rLOUiA ' ' --/"^fo^M^^aita^ ------ _ Id W] -.--- - ----- —_— TO JE MOJ DOM, DA ME BOŠ NAŠEL. Simona Maček, l.c OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka /tuj smo napisa// AtM/avžu Ajda: Rada hi dobila rokavice, obroč, knjigo, spominsko knjigo. Miklavž, rada te imam. Nika: Še nisem napisa/a pisma. Če bi napisala pismo prezgodaj, mi ne bi prinesel vsega. Sabina: Dragi Miklavž, prosim, prinesi mi flomastre in barvice. Vesela bom tudi barbike in čigumijev. Anže: Prinesi mi fotoaparat na vodo. aetion mana. čevlje za visoki sneg. Žiga: Nisem še napisal. Potrudil se bom in sestavi/ dve pismi, zame in za sestrico Dunjo. Monika: Parkeljni so me že strašili. Dva z vilami in palicami sem videla pri gostilni. Miklavž mi bo prinesel božjo palico, sladkarije in lego kocke. Rok: Dragi Miklavž, mi boš prinesel smučarske palice, aetion mana, avto na daljinsko upravljanje, Minkino hišo in plišastega medvedka ? Učenci l.b razreda OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc Tor Moda Za praznični večer Na najdaljšo in najbolj praznično noč v letu moramo misliti že zdaj. Kaj bomo oblekle? Modni kreatorji pravdo, naj bodo pri večernih oblekah v kombinaciji žamet in čipke, božajoče krzno in kompaktna svila in podobno. Prvo kombinacijo, ozko večerno obleko iz sivosrebrnega žameta in kot dih rožnate čipke predlaga Claude Montana, drugo, široko, udobno, filmsko sanjsko belo obleko z belim krznom ob izrezu, pa Poskusimo še mi Gostilne, ki so poznane po domačih pečenicah in krvavicah s kislim zeljem ali kislo repo, so te hladne dni že oblegane. Posebno dobrega domačega zelja smo že željni. Slovenci imamo to srečo, da imamo veliko pridelovalcev kislega zelja in ti kar tekmujejo med seboj, kdo bo imel boljšega. Včasih se je zelje kisalo v vsakem domu, če so le nekaj glav pridelali. Zdaj se odlično kislo zelje dobi po trgovinah, mesnicah, kjer hočete in poceni je. In zelo zdravo! Zato si ga privoščimo, kolikor nam ga duša da. Čas je za kislo zelje zarumeni, dodamo rdečo papriko in vse skupaj stresemo v kuhano zelje. Juha naj vre vsaj še 10 minut. Meso ali klobaso Thierrv Mugler, oba francoska modna oblikovalca. Veliko gla-mourja in golih ram naj bi bilo za ta konec leta. Sicer pa, zakaj pa ne, v naslednje tisočletje se vstopi le enkrat... Zeljna juha 1 liter zeljnice (vod e od kisleg zelja), 200 g kislega zelja, 1 klobasa ali 200 g prekajenega mesa, 100 g čebule, rdeča paprika, 10 g moke, 20 g masti ali olja. Kiso zelje drobno narežemo in kuhamo v zeljnici z mesom ali klobaso. (Če je zelje prekis-lo, ga pred uporabo speremo, zeljnico pa razredčimo z vodo - ravnamo po okusu.) Na maščobi svetlo zarumenimo moko, dodamo zelo drobno sesekljano čebulo, ko še ta Zvitek iz kislega zelja in mletega mesa Pecimo za praznike Janeževi polmeseci To je eden od receptov za piškote, kijih lahko spečemo že zdaj, jih spravimo v kozarce ali škatle, in bomo tako vsaj malce pripravljeni na praznike, ki prihajajo z velikimi koraki. 4 jajca, 2 jedilni žlici janeža, 500 g sladkorja v prahu, 500 g moke, pol žličke pecilnega praška. Za garniranje: 4 jedilne žlice sladkorja v prahu, 1 jedilna žlica limoninega soka, srebrne sladkorne perle. Janeževa semena v ponvi brez maščobe malce po-pražimo in ohladimo. Jajca z 2 žlicama vode in pre-sejantm sladkorjem v prahu penasto umešamo in stepemo. Dodamo janež, moko in pecil- ni prašek ter vse skupaj umešamo in zgnete-mo v gladko testo. Testo naj pokrito počiva 1 uro v hladilniku. Ko je godno, testo na pomokani delovni površini /valjamo in iz testa izrežemo male ali večje polmesece, te pa polagamo na pekač, pokrit s papirjem za peko. Da se ne bi izsušili, jih pokrijemo s kuhinjskim servietom in pustimo sušiti čez noč. Naslednji dan jih spečemo: pečico najprej segre-jemo na 140 stopinj C. Pri tej vročini polmesece pečemo po 20 minut, da so povsem svetlo pečeni, potem pa jih ohladi* mo. Za okras oz. premaz uporabimo presejano sladkorno moko, ki smo jo gladko zmešali z limoninim sokom. Za oko naj polmesec dobi sladkorno perlo. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Ljubezen za večno? (1) Srečna sem, včeraj mi je rekel, da me ljubi, ponosna sem in srečna, ni dodal, da je za večno. (J. Prevert) V preteklih tednih je bilo na tem mestu kur nekaj napisanega o ločitvi in o tem, kako ravnati ob ločitvi, da bi bili vsi, predvsem pa otroci čim manj prizadeti. Zdaj, v teh predpraz-ničnih dneh pa bi morda malo razmislili o tem, kaj lahko storimo, da do ločitve sploh ne pride. Kaj je tisto, kar nas ločuje? Na kakšen način lahko izboljšamo naše medsebojne odnose? Česa nam manjka in kaj bi se morali še naučiti, da bi lažje živeli eden z drugim? Seveda je takole na papirju vse videti zelo enostavno, življenje pa nam vsak dan sproti pripravlja presenečenja, lepa in manj lepa. Z lepimi že znamo ravnati, ko pa pridejo konj lik t i pa pamet velikokrat odpove. Pa vendar, tako kot se učimo matematike, hi bi/o dobro, da se naučimo med seboj komunicira- ti, reševati probleme in sprejemati različnost partnerja in drugih ljudi. Ce pogledamo naše odnose malo bolj od blizu, potem vidimo, da se tako kot vsako dogajanje tudi naši odnosi razvijajo in spreminjajo. Najprej smo slepo zaljubljeni in vidimo pri partnerju samo dobre lastnosti. Na partnerjeve slabe lastnosti nas običajno opozorijo drugi, kar jim mi zamerimo. Naša pripravljenost, da bi v tem času ustregli partnerju ne pozna meja. Kuhamo najboljše jedi (ali se vsaj zlažemo, da znamo kuhati), se oblačimo v najboljša oblačila, smo prijazni, kupujemo darila, pišemo pisma, podarjamo vrtnice, skratka želimo ugajati in se pokazati v najboljši luči. Včasilt sicer namignemo na svoje napake, ampak partnerju se takrat ne zdi nič hudega, če vsak mesec prekoračimo limit ali če pozabljamo plačevati položnice. ("O, ti ti, lumpa mala, rad te imam prav takšno kot si...") Potem pa počasi velika zaljubljenost mine in začnemo se soočati z resničnostjo. Nič večni tistega lepega občutka, ko čakamo na njegov klic in njegove nogavice na tleh se nam ne zdijo nič več smešne. Vrtnice še poredko zaidejo v našo vazo in mimogrede nam pove, da ne znamo tako dobro kuhati kot njegova prejšnja ženska. Kaj zdaj? Zbežali in čakati na naslednjega z vrtnicami? Sprejeti človeka takšnega kot je ali ga spreminjati? Ha, pa smo tam. Kako radi to počnemo. Spreminjati druge je bil dolgo časa moj hobi in vem, da bi še marsikdo lahko to rekel. Naporen hobi, ki le težko prinese dobre rezultate. Slej ko prej vsak ugotovi, da najlažje, najhitreje in najučinkovitejše spremenimo le sebe. Zato, nikar ne spreminjajmo svojih partnerjev z grožnjami, podkupovanjem, nagrajevanjem, smehljanjem... Poglejmo sebe. Kaj vidimo? Smo zadovoljni sami s seboj? Se imamo radi? Skrbimo zase? narežemo na majhne koščke in stresemo v juho. Juho zakuhamo z zdrobovimi žličniki ali s kruhovimi cmočki. Zavitek iz kislega zelja in mletega mesa Testo: 250 g moke, 2 rumenjaka, ščepec soli, ščepec sladkorja, 3 jedilne žlice olja, 50 g razpuščenega masla, 4 žlice drobtin, 3 žlice mleka; Nadev: 3 žlice masla, 1 velik por, 400 g mlete svinine, 400 g kislega zelja, 1/4 1 močne gos-tljate mesne juhe (lahko iz koncentrata) v kateri smo zmiksali kuhano jušno zelenjavo, 1 jedilna žlica svežega majarona (ali mala žlička suhega), sol, poper. Iz moke, 1 rumenjaka, soli, sladkorja, 3 žlic olja in dobrega decilitra mlačne vode ugnete- mo elastično testo, ga oblikujemo v kroglo in pokritega pustimo počivati 30 minut. Za nadev očistimo por in ga zrežemo v tanke kolo-barčke. V veliki ponvi se-grejemo maslo in na njem podušimo por. Dodamo mleto meso in ga na hitro popečemo, da se pore za-pro. Sedaj dodamo na-sekljano kislo zelje in pražimo 1 minuto. Dodamo majaroru Meso z zeljem zalijemo z jušno osnovo in pri nizki temperaturi počasi vremo 15 minut. Medtem segrejemo pečico na 200 stopinj C. Pekač obložimo s papirjem za peko. Testo na tanko razvaljamo in razvlečemo rahlo pomokanem prtu. Premažemo ga z razpuščenim maslom, po vsej površini, le robove pustimo gole, in potrese-mo z drobtinami. Na tako pripravljeno testo na-nesemo in razmažemo nadev, zvitek pa zvijemo s pomočjo prta. Previdno ga prenesemo na s papirjem obložen pekač: rob naj bo spodaj. Stepemo preostali 1 rumenjak in mleko ter s to mešanico tanko premažemo ves zavitek. Pečemo ga 40 do 45 minut pri 180 do 200 stopinjah C. Pečenega še vročega razrežemo in servi- Segedinski golaž 600 g kislega zelja, 400 g svinine, 60 g maščobe, 50 g čebule, 1 žlica rdeče paprike, česen, po In še droben nasvet Če se nas loteva angina Pijmo čaj v mešanici kopriva, sipek, vijolica, marjetica, žaj-belj. Dodamo še sok limone in 10 do 15 švedskih kapljic. Tudi grgrajmo: ajbiš, cvet arnike, liste gozdne jagode, kamilice, koprive, liste malin, meto, plešec, preslico, rman, robido, sivko, sok zelnatih listov - lahko posamezne, lahko v čajni mešanici. Če se nas loteva angina, moramo pohiteti z zdravljenjem, kajti nepravočasno in nepravilno zdravljenje angine lahko povzroči vnetje ledvic, sklepni revmatizem, okvaro srca, pravi dr. Ašič. Naredimo sami Pletene blazine Zagotovo se vam po kakšnih vrečah v omarah valjajo klobčiči voln, ki so ostali od nekdanjih pletenj. Poiščite jih, nas-nujte na pletilke za večjo ali manjšo blazino zank in spletite v različnih gladkih in grobih vzorcih oblačila za blazine. Prijetne bodo za telo in oko, in rešili se boste nadležnih vrečk v omari. Takole ročno pletena blazina z domiselno razporejenimi vzorci je lahko tudi izredno lepo darilo. paradižnikova mezga. Kislo zelje (če je prekislo, P operemo), kuhamo z vode, da se nekoliko zmehča Na maščobi posebej spražim" na tanke lističe narezano čebU' lo. Ko zarumeni, dodamo fl* koščke narezano meso 1,1 rdečo papriko, strt česen paradižnik. Meso dušimo, ko je mehk° dodamo kuhano kislo zelje ^ nekoliko prevremo. Kislo zelje in fižol 700 g kislega zelja, 140 i fižola (čez noč ga namočinio)t * žlic olja, 1 čebula, kumina, sol« Fižol skuhamo do mehkega kislo zelje dušimo. Čebulo s* sckljamo, stresemo na olje, P0-pražimo in dodamo dušen0 zelje, skuhan fižol, kumino te' po želji tudi ostro papriko. Je(1 solimo in damo v kozico ali v pekač. Dušimo ali pečemo v pečici še 20 minut. Takole kislo zelje s fižolofl1 bo seveda še boljše, če v njen1 dušimo še kakšno suho rebrc^ Pet minut za lepši videz Nahranimo lase Centralna kurjava nam ne osuši le kože, temveč tudi lase. Vzemite si kdaj V* kdaj čas in jim pri pranj** posvetite nekaj minut več. Ne privoščite lasem le šampona in pene za navijanje, temveč jih tudi nahranite- ( Lase operite s šamponom obrišite z brisačo in nanje nanesite hranilno kremo z* lase - prej ugotovite, katera je primerna za vaše lase. suhe ali mastne. Z glavnikom jo razporedite po vseh laseh. Lahko pa za hranjenje las vzamemo navadno olivno olje ali olje iz žitnih kalčkov in ga preprosto vmasiramo v suhe konice las. Glavo ovijemo v toplo suho brisačo in po desetih, petnajstih minutah lase splaknemo z mlačno vodo-Naši lasje bodo mehki in voljni. Kozmetični studio KSENIJA, Rudija Papeža 5, Kranj, tel.: 352-570 SOLARU ERGOLINE: 20 min SAMO 990,00 SlT Obisk na Spodnjem Jezerskem Tudi na Jezerskem se je vrtel mlin na veter Mersko je v vseh pogledih zanimiva dolina, v kateri ob vsakem obisku odkrijemo kaj novega, zlasti o manj znanih in cesti bolj oddaljenih kotičkih tega kraja. ^rnje Jezersko s Planšarskim jezerom, Kazino, očesno bolnišni-i)a'kS°!° m Korotanom, so tiste značilnosti, ki nam obiskovalcem /J, ?'•• Padejo v oči in jih prepoznavamo kot tukajšnje krajevne 'cilnosti. ludi svet ob državni cesti, ki skozi Jezersko vodi proti J'/ Avstrijo, dobro poznamo, ljubitelji planin tudi pota, ki vodijo Proti t '1 N lep, vrsacem, morda še kakšna značilna kmetija, in naša slika o ^ . rem kraju v objemu gora je zaokrožena. Toda Jezersko skri-se veliko drugih značilnosti. Ob tokratnem obisku smo pobliže dj?Zna'' zlasti Spodnje Jezersko, ki se začne pri nekdanjem mejnem Ze'nem kamnu, mejo z Zgornjim Jezerskim pa predstavlja Rez-aanov most. Fužin ni več, za njimi se je izgubilo tudi precej sledov, ime pa je ostalo. V hiši na Fužinah so živeli predvsem gozdni delavci, ki jih je v te kraje prineslo delo pri Gozdnem gospodarstvu. Sicer pa se je še iz Fuchsovih časov na Jezersko veliko priseljevalo, spočetka iz daljnega Tolminskega, pozneje iz Selške in Poljanske doline, kakor piše domači kronist Andrej Karničar v lani izdani Jezerski kroniki. Pred desetletji pa so za delom prihajali tudi iz nekdanjih južnih republik in tu pognali svoje korenine. Mersko se začne pri Fužinah deželni kamen med nekdanji-i,a deželama Kranjsko in s0roško (v slednjo je dolga leta zadala jezerska dolina) loči 1 Spodnje in Zgornje Fužine. dstale so po zaslugi nemške S(r,UŽ'ne Fuchs, ki seje konec 18. JeUa priselila v te kraje in , Ce'a tu kopati rudo. Razen §a so začele rasti velike kovač-r,Ce' katerih težka kladiva so se lagala do sredine 19. stoletja, j. J'h je izpodrinila sodobnejša ^delava železove rude. te podjetni Fuchs zaradi ni propadel, prav hitro je z I C/a presedlal na les, na prede-0 in trgovino. Pokupil je tudi gr°mno kmetij, daje lahko širil i Jc lesno kraljestvo in prirejal s*i turizem za gospodo. Kapela sv. Huberta še vedno ni blagoslovljena Z znamenitim Fuchsom pa je povezan tudi nastanek Huber-tove kapele, ki stoji na vzpetini tik nad Fužinami. Zgrajena je bila leta 1853, o tem, zakaj jo je dal veliki podjetnik in posestnik zgraditi, pa v ustnem izročilu kroži več legend. Fna med njimi pravi, da jo je dal sezidati zaradi svojih številnih delavcev, da jim ne bi bilo treba hoditi k maši na Zgornje Jezersko. Tam so se ga namreč pri Kazinarju napili in zato zlasti furmani niso bili za nobeno delo več. Druga zgodba pravi, da ga Jezerjani niso marali, predvsem ne cerkveni ključarji, ker da za cerkev ni dal toliko, kot bi prispevalo sedem kmetov, katerih kmetije je bil kupil. Tretja zgodba pa je povezana z lovom. Fuchs je imel svoj lov za gospodo in da bi poudaril njegovo pomembnost, je dal zgraditi cerkvico in jo posvetil svetemu Hubertu, zavetniku lovcev. Cerkev pa še do danes ni bila blagoslovljena, v Fuchsovih časih menda ne zato, ker gradnje ni bil prijavil škofiji za blagoslovitev temeljev, pozneje pa so njegovo prošnjo zavrnili z obrazložitvijo, da stoji na prenevarnem terenu. Danes je kapela sv. Huberta last občine Jezersko, ki lepo Jože Rogelj, najstarejši kmečki gospodar na Jezerskem Na Rezmanovem gospodari že 54 let Rezmanova kmetija leži kaka dva kilometra od glavne ceste, ki vodi proti Jezerskemu. Precej strma pot pelje do nje, ko pa prideš na kmetije, se na vse strani odpre čudovit razgled. fy Rezmanovi kmetiji gospodari 87-letniJože Rogelj. °Ž velja za najstarejšega občana na Jezerskem, m otoškimi kajpada, a je še zelo vitalen. Sam skrbi f0 Sy°J° kmetijo, za 14 glav živine, sam opravi s trak-lH?ettI' ^e vedno Wi tudi avto, le pri ženskih opravilu pomaga gospodinja Lojzka. eZntanov Joža z županom občine Jezersko Milanom Kocjanom "^liko veselje imam do kmetije, čeprav mi je cJ£aJalo zdravje in sem bil tudi veliko po bolni-„ ■ Pravi živahni Rezmanov gospodar, ki ima jffi*en že drugi srčni spodbujevalec, v bolnišnico ^•>e moral tudi zaradi prometne nesreče. "Če bi fj 'e noga bolje služila, bi lahko še bolj delal. k()'t ^ SaJ kar gre. Sedaj nimam več toliko živine, nJ?ga dni. V hlevu lahko sam opravim, tudi <>r vozim, mrvo obračam... Do pred nekaj leti tudi sam plužil sneg, sedaj mi to storijo t£fcScan'- Kar zadovoljno živim. Rad sem tu gori lU((- V t'"rn- vendar grem vsake toliko časa rad ffcl t,1(Jd ljudi. Enkrat na teden grem v dolino, na V(4|° f)<> dragih opravkih, tudi v Kranj. Letos j± "it jeseni tudi na ledinah, ko so imeli tam tjjki love-; tekmo." nr^c'n Sf>io spoznali Rezmanovega Joža, smo iakoVci/j samotarskega in že rahlo hetežnega '°Zq u je ravno nasprotno, živahen, družaben in V'o,0-""'" m°Ž> ^' """ tudi bogato zakladnici) H/"""1' ^e^° ve povedati o kmetiji, ki jo Je "ki, podedoval po leti. Rod pred njim je cn^ral ~1' l's!" dol /"išla", pa so jo spet i v i vije nje. Preden jo je podedoval Joža, je Preddvoru pri Dolencu furman. Pred vojno jih je kar nekaj furalo za Dolenca, vojna pa jih je zdesetkala in Joža je ostal sam. "Vso vojsko sem fural za Dolenca, kar enajst konj sem imel, da sem komaj zmogel. Po vojni pa sem prišel na Rezmanovo. Nekaj let sem bil na spodnji kmetiji, zgornjo, ki je bila precej podrta, pa sem začel počasi popravljati. Kar 54 let že gospodarim tu gori. Vmes sem dvakrat doživel tudi požar. Leta 1972 je treščilo in pogorela je štala, živina pa se je morala preseliti v zidan svinjak. Nekaj časa je trajalo, da smo hlev spet postavili nazaj. No, leta 1982 pa je zaradi slabo speljane elektrike zagorela še hiša. Sam sem bil doma, ko se je to primerilo. Nosil sem vodo, da bi pogasil, toda nič p i pomagalo. Ko so prišli jezerski gasilci, so našli le še pogorišče. Tri leta je trajalo, da sva s sinom postavila sedanjo hišo. Nekaj časa sem živel pri njem, pozneje pa sva se z ženo preselila v taisti svinjak, kjer je bila v času prejšnjega požara živina. Hiša sedaj stoji na drugem kraju, kot je prejšnja, na bolj odprtem in vetrovnem. Ko bi to vedel tedaj, bi jo najbrž postavil drugače." Rezmanovo, ki leži približno na isti nadmorski višini kot Zgornje Jezersko, je ena najlepše ležečih kmetij tod okoli. Razgled se odpira proti Kočni na vzhodu, zaobjame dolino in se ustavi na "hrbtni" strani Storžiča. Na žalost pa je to območje tudi precej vetrovno, kakor je povedal gospodar Joža. Včasih so to s pridom izkoriščali. Tu gori je namreč stal mlin na veter, ki so se ga v sušnih časih posluževali vsi sosednji in daljni kmetje. To je bilo pred Joževim časom. Kmetje so nosili na Rezmanovo mlet ječmen in oves, ki sta bili najpogostejši poljščini na Jezerskem. Običajno so kar počakali, da jim je veter zmlel prineseno, vmes pa pridno praznili frakeljčke, kajti pri Rezmanu so imeli ob mlinu tudi zganjamo. Eno in drugo je kmetiji prinašalo lep zaslužek, dokler ni konec 19. stoletja žganjarna "zastrupila" tudi gospodarja in hi kmetija šla pozlu. če je ne hi rešila bogata dota. Zgodovine kmetije pa \ tem še ni konec, te snovi hi bila lahko za dolgo nadaljevanko. In usoda mlina na veter? Jože Rogelj pravi, da ga je podrl - veter. skrbi za ta zanimivi sakralni spomenik. Občina jo je že precej obnovila: notranjost, fasado, streho, postavili so ograjo in zagotavljajo, da je varna. O tem so prepričani tudi prebivalci Spodnjega Jezerskega, ki vsako nedeljo prihajajo k maši. Kanonir, najstarejša jezerska gostilna Spodnje Jezersko sicer nima šole, pošte, zdravstvene ordinacije in drugih značilnosti centra, ki ga predstavlja Zgornje Jezersko, vendar tamkajšnjih prebivalcev to ne moti. Kakih 120 jih prebiva na Spodnjem Jezerskem in kakor pravi jezerski župan Milan Kocjan, so se doslej jezili le zaradi odvoza smeti na Zgornje Jezersko, kjer imajo Jezerjani lastno deponijo s sortiranjem odpadkov. Toda to so uredili, za vse ostalo pa so Jezerjani iz "spodnjega kraja", kakor jih v svoji knjigi imenuje Andrej Karničar, vajeni hoditi v "zgornji kraj". No, cerkev imajo svojo, tako da je za njihovo dušo dobro poskrbljeno, dušo pa si prav tako lahko gredo privezat v domačo gostilno h Kanonirju. Ta velja za najstarejšo vaško gostilno in ima tudi zelo zanimivo zgodovino. Gostilna je večkrat menjala lastnika (sedaj jo ima že kako poldrugo desetletje v lasti družina Jokič), pa se je staro ime obdržalo. Tako se imenuje po Janezu Šenku, ki je na Jezersko prišel v drugi polovici devetnajstega stoletja naravnost od vojakov, kjer je bil topničar. Oblečen je bil v topniško uniformo in domačini so mu rekli Kanonir. Tu se je oženil in desetletje po svojem prihodu kupil hišo, v kateri je bila že tedaj gostilna. V začetku tega stoletja jo je uničil požar, ki ga je zanetil popotnik, ki je ležal na senu. Po tem dogodku so dozidali sedanjo hišo, nad vhod pa dali naslikati fresko topničarja, ki je vidna še danes. Trdo življenje na kmetijah Spodnje Jezersko velja danes za demografsko ogroženo naselje. Županu občine Jezersko Milanu Kocjanu niso razumljiva, merila, po katerih država določa ta status in se sprašuje, zakaj bi to ne veljalo kar za vse Jezersko. Sicer pa tudi če ima neki kraj položaj demografsko ogroženega naselja, to še ne pomeni veliko. Lahko sicer kandidira za državni denar pri različnih projektih, ni pa nujno, da država takšnim prošnjam tudi ugodi. Drži pa, da je življenje na kmetijah v teh krajih veliko trše kot kjerkoli drugje. Kljub temu so nekateri, zlasti mlajši, zelo podjetni. Fden takšnih je tudi Janez Smrtnik, Kovkov po domače, ki ima poleg kmetije tudi svojo mizarsko delavnico, razen tega pa si prizadeva pridelovati bio hrano in z njo prodreti na tržišče. Želeli smo ga obiskati in pobliže predstaviti njegovo perspektivno kmetijo, pa seje opravičil, češ da ima ta čas pri hiši vse razdrto, ker ravnokar gradi nov hlev. • D.Z.Žlebir Kapela svetega Huberta še vedno brez blagoslova. Kanonir je najstarejša gostilna na Jezerskem. Trgovina Jezerjan Dolžan Florjan, s.p. Zg. Jezersko 82 tel.: 441 013 Maj tudi Miklavž pride v našo trgovino TUS STORITVE, do.«. Pavuna Smiljan Zg. Jezersko 139 tel.: 472 575 mob.: 0609 629 073 Prodaja kurilnega olja Splošno kleparstvo in krovstvo GOSTILNA KANONIR JOKIČ JOLANDA, s.p. SPODNJE JEZERSKO 5 tal. 441 050 Vabimo Vas v prijeten družinski penzion. Posebna ponudba hrane: divjačina, postrvi, gobe Nudimo tudi sobe. OGLASI TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 20, Kranj, tel./fax: 064 223 285, E-mall: pelikan@slol.nct SUPER UGODNO!!! TURČIJA - 7-dnevne počitnice v Antalvi; odhodi vsako soboto do konca marca 2000. Letalski prevoz, takse, polpenzioni v hotelu **** in vključen izlet za neverjetnih: 29.500 sit POZOR: odhod 19*2.2000 - 24.2.2000 samo še nekaj mest za 36.700 sit ISTANBUL - odhodi vsak četrtek in nedeljo do konca marca 2000; 4 dni za 29.500 sit SILVESTROVANJE Nekaj mest je še ob slovenski in hrvaški obali - 3 in več dnevni paketi - POHITITE! Silvestrovanja v Tuniziji, Egiptu... Nekaj mest še v evropskih mestih: Rimini, Budimpešta, Pariz, London Zima ob toplih morjih: Egipt/Hursada, Kanarski otoki, Karibi Zakaj bi čakali, pokličite še danes na tel. št. 223 285 ©I E T klub |^ študentov šeQžuri v tem tisočletju f-- m w ■ ■ » w w - glasbavEL študentje celo vstopnino koristijo kot konzumacijo OF B Irci W^rXS^!S^SW 1 ■ o v Za domače udobje, iz prijeten in topel korak copati in natikači po prazničnih cenah; od 2.786 SIT... $.713 SIT H 22.00-24.00 dnevne cene pijač do 24.00 barman shovv s pokušino cocktailov študentski servis gorenjski cwrier nlodih I! 11III Jfy diskoteka club trezor koroika cesta 5 v hotelu creina Metlie„„ i l0d%"47a- 4000 Kran' MMIJdul 9andoo. tel.:064/22 64 64 1 fl *rll^ VAM PRIPELJEMO Skladišče: Medvode 061 611 340 Ekstra lahko kurilno olje naročite po telefonu. Bencinski Servis: Radovljica 064 715 242 Moste pri Komendi 061 843 010 Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 3000 in se dogovorite za nakup HI Brezplačno Vam ga v rdeči vrečki dostavimo na dom. Paket vključuje digitalni telefon, kličočega, paket SiOL jfa?? / za dostop do interneta, modem ISDN ter nadgradnjo analognega priključka v priključek ISDN. Brezplačna priključitev terminalske opreme je zagotovljena! S se stroški Vašega pogovora ne spremenijo. flffo Hitrost prenosa podatkov se poveča. Cena je 49.900,00 SIT Zdaj je čas! in vključuje DDV. TelekomSlovenije Kdo je pripravljen na svojo prihodnost? ^MRt zavarovalnica hita pripravljeni na novo tisočletje KRANJ, predstavništvo, Likozarjeva la, telefon 064 331 291 TRZIC, poslovalnica, Trg svobode 16, telefon 064 563 403 ŠKOFJA LOKA, poslovalnica, Kapucinski trg 6, telefon 064 620 696 RADOVLJICA, poslovalnica, Gorenjska cesta 33, telefon 064 714 620 MEDVODE, poslovalnica, Cesta komandanta Staneta 8, telefon 061 615 109 AVTOMOBILSKI TRG Na cesti: Mercedes-Benz CL Zvezda s številnimi superlativi ^e pred prvo uradno predstavitvijo so lOZnavalci napovedovali, da bo novi veliki ^Lrcedes-benzov kupe CL najboljši avtomobil na svetu. Napoved je bržkone pretehtana, vsekakor pa je nova kupejevska •Vezda ta hip najbolj sodoben in tehnično dodelan štirikolesnik v svojem razredu. Namenjen je seveda samo smetani petič-n'li kupeev, ki obožujejo limuzinsko udobje in športno vožnjo. Novi CL je tudi veliko bolj samostojen Kot njegov predhodnik, čeprav po večini Počiva na mehaniki največje hišne limuzine razreda S. Zelo izrazita oblika s športnimi in elegantnimi podrobnostmi je v pra vem Mercedesovem stilu; na nosu sta dvojna ovalna žarometa, rebrasto masko pa krasi velika hišna zvezda. Zadnji strešni stebriček nostalgično spominja na nekdanje slavne Mercedesove avtomobile, med* tem ko je zadek z izrazito obliko črke V in s trikotno oblikovanimi lučmi spet v duhu najnovejše karoserijske mode. Mercedes-Benz CL se odlikuje z vrsto tehničnih inovacij. Med glavne sodi na novo uglašeno aktivno podvozje z elektroniko poimenovano ABC (Active Body vontrol). Sistem temelji na novo zasnovanem vzmetenju z vijačno vzmetjo, plinskim blažilnikom in pnevmatskim cilindrom. ABC zmanjšuje in duši nizkofrek-venčne gibe karoserije, tako da skoraj ni občutiti grbinastih cest, poleg zmanjšanih tresljajev pa se avtomobil skoraj nc nagiba med vožnjo v ovinke, niti ni vzdolžnega nihanja pri speljevanju in zaviranju. Sodobno tehniko voznik in potniki občutijo tudi v notranjosti. Avtomobil je mogoče odklepati zgolj /. magnetno kartico (kevless GO), za zagon ali izključitev motorja pa zadošča zgolj pritisk stikala na prestavni ročici. Sprednja sedeža imata poleg ogrevanja in hlajenja urejeno tudi masažno funkcijo in skupaj s posamično nastavljivo klimatsko napravo poskrbita za prijetno počutje in udobje. Odveč je posebej poudarjati, da so v novem kupeju lahko še satelitska navigacija, telefon in TV sprejemnik. Pod motornim pokrovom sta dva najmočnejša hišna motorja. V začetku v modelu CL 500 osemvaljnik s 5,0 litra gibne prostornine, spomladi pa še na novo razviti dvanajstvaljnik, ki zmore kar 367 konjs- kih moči. Močnejša različica bo nosila oznako CL 600, vendar bo vsaj v začetku proizvodnja in dobava avtomobilov s tem motorjem zelo omejena. Tudi sicer je novi CL avtomobil za tiste, ki prisegajo na eleganco najvišjega razreda in si jo lahko tudi priovoščijo. Čeprav se cena giblje od visokih 21 milijonov za CL 500 do vrtoglavih 26 milijonov tolarjev (z dodatno opremo celo več), tudi v Sloveniji ne manjka zanimanja. Pri AC Intercaru, ki pri nas uspešno zastopa stuttgartsko avtomobilsko tovarno, bodo do konca leta uspeli k nam pripeljati štiti (že prodane) avtomobile. Prihodnje leto so se dogovorili za nadaljnjih deset, a jih je vsaj sedem že prodanih. • M.C, foto: I)aimlerChrysler Opel je lepotno in tehnično prenovil Omego Pripravljena za vzlet v novo tisočletje Cas v avtomobilski industriji teče zelo hitro. Morda se sliši veliko, toda od prve generacije Oplovega najbolj prestižnega modela ornega je preteklo že celil) 15 let. Ornega je leta 1993 dobila svojo dru-W g< ncracijo, letošnjo jesen pa sojo spet temeljito obnovili. Seveda zato, da bo v novem tisočletju lažje kljubovala tekmecem. Renault bo vpeljal v serijsko proizvodnjo Clia Sport V6 24V Z dirkalne steze na cesto Najmočnejši serijski renault clio bo imel pod motornim pokrovom kar 250 konjskih moči! Renaultovo vodstvo je namreč odobrilo začetek proizvodnje pravega malega dirkalnika, ki ga bodo začeli prodajati spomladi. Zverinica kajpak ne ho poceni, saj bo potrebno zanjo odšteti (preračunano) okoli 7,5 milijona tolarjev. eprav se je zdelo, da bo ^Pel predstavil popolnoma nov Ptomobil, so zaenkrat ostali le **ri spremembah. Teh je sicer Več kot 600, vendar je med njimi več tehničnih kot lepotnih. ^°vo omego bo torej potrebno Pogledati bolj pod robno, šele tako je namreč mogoče opaziti preoblikovane odbijače, večjo 'n bolj izrazito masko hladilni-žaromete prekrite s sodob-mrn prosojnim steklom in rahlo Urugaćne zadnje luči. Spremembe veljajo za obe limuzini komhijevski caravan, kajti °0e različici bosta še naprej kušali osvajati kupce v višjem Sr"cdnjcm razredu. Obe karoserijski različici sta odslej "oboroženi" z 10-letnim Dr°t i korozijski m jamstvom, med novostmi pod motornim p()krovom pa je novi 2.2-litrski '6-ventilski štirivaljnik s 144 oojskimi močmi. Vstopni molj bo še vedno 2,0-litrski mo- 0r s 136, sledi. 2.5-litrski šes-vv 12. decembra. Kot je v imenu organizacijskega komiteja povedal Peter Zupan, je na Pokljuki zapadlo 60 centimetrov snega, tako da °l> pomladi, poleti in jeseni opravljenih izboljšavah na progi, poligo-ni in tribunah, naslednji teden željno pričakujejo okoli 400 tekmovalcev, tekmovalk in spremljevalcev. Za pokljuške tekme sivtovnega Pokala se je nammč prijavilo rekordnih 33 ekip. Naša najboljša biatlonka Andreja Grašič POKLJUKA JE ZAME NAJVEČJI IZZIV Letošnja biatlonska sezona se že ta četrtek začenja v sosednji Avstriji. Pred odhodom na prva letošnja tekmovanja pa sva se pogovarjali z našo najboljšo biatlonko vseh časov Andrejo Grašič iz Križev. Sezona se začenja sicer ta teden v Avstriji, pa vendar gotovo že misliš na domačo tekmo prihodnji teden na Pokljuki? "Zame je seveda Pokljuka svojevrsten izziv, to je tekma, na'kateri si res želim doseči dober rezultat. Lahko bi celo rekla, da mi ta tekma doma, pred domačimi gledalci, pred mojimi Gorenjci in Tržičani, pomeni toliko kot nastop na olimpiadi. Biti nekje spredaj na domačem terenu je zame pač več kot zmaga v svetovnem pokalu kjerkoli drugje. Trener mi je sicer v zadnjih pogovorih rekel, da če ne bo prave forme na prvi tekmi, bo pa na drugi ali na tretji,... jaz pa si v •"esniei želim, da bi se izkazala prav na Pokljuki." Kaj pa treningi na Pokljuki. Koliko jih bo še do tekem? "Res je ta tekma zelo hitro, še dober teden dni in kar smo do sedaj pač na treningih opravili, smo opravili. Na snegu na ^kljuki do tega vikenda nismo trenirali in tako bomo imeli pred samimi tekmami na Pokljuki le še dva dni za trening." lo, da si za tek vedno dobro pripravljena, je znano. Kaj pa streljanje? "Letos sem se odločila, da se odpovem lanskemu načinu streljanja, ko sem si za postanek na strelišču vzela več časa. "rišla sem do spoznanja, da tako izgubim preveč dragocenih sekund in daje bolje enkrat več zgrešiti, kot izgubljati čas na strelcu. Tako sem letos streljala hitro in to seje izkazalo kot boljše. M sedaj na koncu v Muoniu sem imela fežave, ker je močno P'hal veter in sem zgrešila celo petkrat." Je veter tvoj najhujši sovražnik na tekmi? . Ja, res me je najbolj strah vetra, to me najbolj moti. Posebno Ce veter enkrat piha zelo močno, potem pa se povsem umiri in ?a tekmo nimamo vsi enakih pogojev. Lahko imaš sicer srečo, nayadno pa je to nesreča in sam za rezultat nisi nič kriv." Si imela letos kaj težav s poškodbami? "Ko sem se maja odločala ali bom še naprej tekmovala ali ne Sem imela nekaj težav s poškodovano ramo, vendar pa sem se nato odločila za nadaljevanje in tudi poškodba se je hitro sani-rala. Pred odhodom na priprave v Skandinavijo sem zbolela za Vlro/.o, kaj drugega pa ni bilo in - če bodo slabi rezultati - ti zagotovo ne bodo vzrok dosedanjih bolezni in poškodb. Upam pa Seveda, da jih ne bo." • V. Stanovnik (tudi stopnične so doseglive), prav tako pa na tekmah načrtujejo uvrstitve za točke in - kljub vse večji konkurenci - tudi med najboljših deset. Pri dekletih dvomov o sestavi reprezentance ni bilo, saj je ekipa zadnja leta postala "standardna". Tako bodo barve Slovenije na prvi tekmi branile: Andreja Grašič, Tadeja Bran-kovič, Urška Dolinar in Lucija Larisi. "Vsa dekleta so prizadevno trenirala, še največ zdravstvenih težav je imela Lucija Larisi, pa tudi Andreja Grašič je zaradi viroze izgubila nekaj treninga. Letos je kazalo, da bomo v ekipo dobili še eno uspešno tekmovalko, Urško Matko, ki se je izkazala na uvodnih pripravah, vendar pa je nato resno zbolela in SJVIUCARSKI SKOKI Vetroven začetek v kuopiu k te ^ran•i, ^0. novembra - Z uvodnima tekmama v Kuopiju seje konec n. na začel letošnji svetovni pokal v smučarskih skokih. Žal je orga-r,, jjjtorjem ponagajalo vetrovno vreme, v katerem pa se je v soboto lf Jbolje znašel Martin Schmitt, v nedeljo pa domači skakalec Vilic •Vintee. , aši sicer niso blesteli, so pa dobili nekaj prvih letošnjih točk. V oSv°to sta bila najboljša oba Primoža, saj je Primož Zupan Urh lto"K mesto' Primož Peterka pa je bil 28. V nedeljo je bil naš r^ljši Bine Norčič, hatnian Fras je bil 27 s'm<>ž Peterka. ve ^l°vni pokal naj bi se nadaljeval konec tedna v Lillehammerju, 01 ^ar so Norvežani prireditev zaradi pretoplega vremena že Uf)°vedali. • V.S. vprašanje je, kaj bo z njenimi nastopi," je povedal pomočnik trenerja v ženski ekipi Matej Kordež, ki seveda pričakuje, da bodo dekleta tudi letos pridno zbirala točke svetovnega pokala tako posamezno kot v štafetnih preizkušnjah. Čeprav ima naša biatlonska vrsta med sponzorji in opremljevalci že kar nekaj stalnih podjetij in posameznikov, kiji pomagajo, pa jih je letos tik pred sezono s podpisom pogodbe razveselilo in nekaterih finančnih težav "odrešilo" podjetje Viator&Vek-tor, da pa bodo na treningih in tekmah lepo in enotno oblečeni pa so poskrbeli Mont, Šport Čarman, Bolero Oblak, Alpina... in še nekateri drugi. • V. Stanovnik SMUČARSKI TEKI PRESENEČENJE NAŠI ŠTAFETI Kranj, 30. novembra - Osmo mesto ženske in deveto mesto moške štafete na prvi tekmi svetovnega pokala smučarskih tekačev v novi sezoni verjetno niso pričakovali niti največji optimisti. Da je finski trener .birmo Pulkkonen preporodil naš "lauf" je bilo že jasno, vendar da bo napredek tako velik, pa verjetno le ne. Štafetni tek, ki je v vseh velesilah ogledalo moči posamezne reprezentance, seje za naše začel še obetavneje. Kamničanka Andreja Mali je celo vodila v prvi predaji do tretjega kilometra (4x5 km prosto), odlično sta nadaljevali tudi izkušena Korošica Nataša Lačen in Petra Majdič. Velika želja trenerja Pulkkinena je bila na preizkušnji šele v finišu, ko so mladinko iz Medvod Tino Hižar prehitele štafete Ukrajine, Švedske in Estonije, ki imajo vse v svojih vrstah tudi dobitnice medalj z velikih tekmovanj, za seboj pa pustile reprezentance Nemčije (dobitnice bronaste kolajne v štafeti na svetovnem prvenstvu v Ramsauu), Švice,.. V ospredju Rusinje. Tudi fantje so bili eno največjih presenečenj nove sezone. Če sta v soboto na 10 km v klasični tehniki, Logatčan Vasja Kapnik in Blejec Matej Soklič ostala še brez točk svetovnega pokala na 35. in 39. mestu (Andreja Mali 34., Lačnova 40. mesto med dekleti), čeprav sta premagala vse ruske tekače, vse prave avstrijske tekače, razen naturaliziranega šampiona Botvinova, so v nedeljo presenetili vse in osvojili deveto mesto. Najbolj se je v drugi predaji izkazal Matej Soklič, ki je dosegel šesti čas. Za najboljšo štafeto je izgubil le šest sekund ter predal celo z najboljšo finsko in rusko štafeto, ki sta pojem svetovnega smučarskega teka. V finišu je Jože Mehle "odšprintal" tekača Estonije, ki so osvojili celo kolajno na SP. "Trener Jarmo je skoraj jokal od veselja. Pred startom mi je dejal, lina samo bodi deseta in skočil bom do zraka od sreče. V zadnjih kilometrih sem se malce bala, da mi to ne bo uspelo, saj so bile razlike zelo majhne. Psihično je mene in tudi ostale znal odlično pripraviti. Vsi smo vedeli, kaj moramo storiti," je del vesele zgodbe s skandinavske uverture svetovnega pokala smučarskih tekačev razo-dela Tina Mizar. Obe posamični preizkušnji sta bili v znamenju Norvežanov, saj so dosegli dvojni zmagi. Od Bjorn Hjelmeset in Thomas Alsgard sta bila na vrhu med fanti, ter Bente Martinsen in Anita Moen med dekleti. Svetovni pokal se nadaljuje s štafetnimi šprinti 8. decembra, dva dni kasneje pa se bodo najbolj približali slovenski meji v Sappadi, ki je od Rateč oddaljena 100 km. Ta konec tedna pa bo na sporedu prva domača preizkušnja. • M. Močnik ki je nadomestil Primoža na 23. mestu, tri točke pa je za 28. mesto znova dobil STRELSTVO STRELCI NADALJUJEJO LIGAŠKE BOJE Kranj, 30. novembra - Nadaljujejo se ligaški boji strelcev z zračnim orožjem. Minulo nedeljo so člani Strelskega društva Jezica iz Ljubljane, organizirali drugi turnir 1. lige z zračnim orožjem. V 1. državni ligi s puško tekmuje 12 ekip, enako pa 12 ekip iz vse Slovenije nastopa v I. ligi s pištolo. Gorenjski strelci so zastopani v obeh ligah, saj v ligi s puško tekmujejo strelci SD Kranj, v ligi s pištolo pa ekipi SD Predoslje in SD Kopačevina iz Škofje Loke. Tudi tokrat je najboljši rezultat od Gorenjcev, dosegel strelec s pištolo Simon Bučan iz SD Predoslje, saj je osvojil 4. mesto. Ekipa SD Kopačevina je zasedla 5. mesto, Predosljani pa so zasedli 9. mesto. Ugibanja o zmagovalcu s puško je takoj na začetku prekinil Rajmond Debcvec, ki je v odlični formi in tudi tokrat zmagal. Rezultati puštka: 1. Debevec, SD Olim. 594 kr., med ekipami je zmago slavila Olimpija s 1758 krogi. Rezultati pištola: 1. Veternik, SD Velenje, 575 kr., 4. Bučan, S D Predoslje, 567 kr., ekipno so bili-najboljši strelci SD D. Poženel iz Laškega s 1691 kr., 5. mesto so zasedli Škofcjločani, 1660 kr., 9. pa so bili Predosljani s 1648 kr. • F. Strniša ALPSKO SMUČANJE MOJCA NAJHITREJŠA V LAKE LUISU Kranj, 30. novembra - Minulo nedeljo je bil spet velik dan za našo smučarijo. Na tekmi svetovnega pokala v superveleslalomu je namreč zmagala 25-letna Mojca Suhadolc z Vrhnike in tako našemu dekliškemu smučarskemu taboru zagotovila že drugo letošnjo zmago v svetovnem pokalu (prvič je prejšnjo soboto v slalomu zmagala Špela Pretnar). Mojca je bila odlična 6. tudi v sobotnem smuku, kjer sta se izkazali tudi obe Škofjeločanki. Špela Bračun je bila 23., Anja Kalan pa 27. Anja je bila 27. tudi v superveleslalomu, Špela pa je osvojila 24. mesto. Slabše je šlo našim "hitrim" fantom, saj tako v smuku kot v superveleslalomu v Beaver Creeku točk ni bilo. • V.S. KEGLJANJE 1SKRAEMEC0 SE NEPORAŽEN Maribor, 27. novembra 1999 - Derbi 8. kroga I.A Slovenske keg-ljaške lige za moške .ie bil v Mariboru, kjer sta neporaženi ekipi Konstruktorja in ISkRALMECA iz Kranja odločali o naslovu jesenskega prvaka. Pred polnimi tribunami so bili uspešnejši gostje, ki so zmagali s 3:5 (5509:5637). Že na začetku je rekord kegljišča postavil Benedik s 1061 podrtimi keglji. Z 90 keglji prednosti so nato Kranjčani krenili v lov za zmago. Dve točki sta osvojila še Zdravko Štrukelj (941), ki je premagal Mira Truntiča (918) in Vane Oman, kar je zadostovalo za minimalno, vendar pomembno zmago. V Kranju so kegljavci LOG-Steinela gostili svetovne podprvake Prosol-Stiking in Ljubljane. Z rezultatom 2:6 (5687:5777) so zmagali gostje. Inter-Commerce je na Jesenicah presenetil Rudar iz Trbovelj. Kar štirje domačini so zmagali v dvobojih, gostje pa so podrli 37 kegljev več, zato se je dvoboj končal neodločeno 4:4 (5327:5364). Na vrhu lestvice so po 8. krogu še edini nepora/eni kegljavci ISKRAEMECA s 16 točkami, Konstruktor jih ima 14, LOG-Steinel je šesti s 7 točkami, Inter-Commerce pa je deveti s 3 točkami. V 8. krogu l.A SKL za ženske so kegljavke Triglava z rezultatom 2:6 (2532:2643) premagale kegljavke Gradnje IGEM iz Slovenj Gradca. Silva Fleischman je s 481 podrtimi keglji izenačila tudi mesec dni star rekord kegljišča. Odlično sta se na stezah znašli tudi Silvana Belcijan (455) in Slavi Glivar (450). Triglavanke so tako zanesljivo na drugem mestu z 11 točkami, prve so še vedno kegljavke Miroteksa iz Celja s 16 točkami. Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za moške: 8. krog: Hidro Medvode: Ljubelj Tržič 7:1 (5482:5235) - Mejač 905, Praprotnik 901. Rezultati v l.B Slovenski kegljaški ligi za ženske: 8. krog: Brest Cerknica: Ljubelj Tržič 5:3 (2546:2468) - Scheffmann 442, Ličar 422. Druga ekipa Triglava, ki se v tretji ligi bori za sam vrh in vstop v drugo ligo, je gostovala v Ljubljani pri ekipi Poštarja. Na težkih stezah kegljišča Maks Pere so mladi Kranjčani morali priznati premoč domačinom, ki so zmagali s 6:2 (4956:4841). Boštjan Žvanut in Primož Dežman, ki sta podrla po 839 kegljev, sta bila najboljša pri gostih, ki pa jih v nadaljevanju čaka še veliko treninga in zahtevnih tekem. • V.O. ZMAGOVITA SERIJA POLETA Kranj, 30. novembra - V zadnjem, 7. krogu, pred prekinitvijo Gorenjske lige je Polet tudi na težkem gostovanju v Kranju ostal neporažen. Z odlično igro celotne ekipe so tesno premagali domači Adergas in še naprej skupaj z. Lubnikom ostajajo edini kandidati za prvo mesto. Rezultati: Adergas : Polet 3:5 (5161:5267) - Mali 894, Ropret 882, Zveršen (vsi Ader.) 879; Cvirn 946, Kos 875, Perko (vsi Pol.) 875; Lubnik : Kranjska Gora 6:2 (4998:4921) -Trojar 884, Šinkovec (oba Lub.) 872; Sluga (K.G.) 884; Interc. Jesenice 3 : Hidro 2 2:6 (4751:4876) - Inglič (Hid.) 858. Lestvica: L Polet 14, 2: Lubnik 12, 3. Hidro 2 8, 4. Adergas 4, 5. Kran. Gora 2 in 6. Interc. Jesenice 3 2 točki. Prvenstvo se bo nadaljevalo 22.1.2000, v tem odmoru pa bodo na sporedu gorenjska prvenstva posameznikov in dvojic. • .I.Pogačnik GRADBINEC TUDI PO DRUGEM KROGU Jesenice, 30. novembra - Drugi krog letošnjega ekipnega državnega prvenstva v kegljanju na ledu je bil v Mariboru. Med moškimi in ženskami ekipami iz. Rateč, Kranjske Gore, Jesenic, Bleda in Maribora v vrhu ni bilo sprememb. Spet je zmagal jeseniški Gradbinec pred ekipo Rateče Planica in Kompas Bled. Pri ženskah spet zmaga za ekipo Bleda, pred prvo in drugo ekipo iz Maribora. Gradbinec pri moških in Bled pri ženskah tudi vodita po dveh krogih državnega prvenstva. Tretji krog prvenstva in finale bo 12. decembra na Jesenicah. • J. Rabič ŠPORTNIKI ZA OBČINSKI PRAZNIK Tržič, 30. novembra - Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič bo v sodelovanju s posameznimi športnimi klubi in društvi v počastitev praznika občine Tržič in pod pokroviteljstvom Občine Tržič pripravila štiri tekmovanja. Tako bodo v četrtek, 2. decembra, od 13. do 17. ure v dvorani Doma krajanov v Lomu v izvedbi Šl) Lom pripravili tekmovanje v streljanju z zračno puško. 'Tekmovanje bo potekalo ločeno v moški in ženski konkurenci posamično. Prijavnina znaša 300,00 SIT, prijave pa bodo sprejemali pred tekmovanjem in med njim. V petek, 3. decembra, bo ob 16. uri Splošno športno društvo v svojih prostorih v nekdanji Sokolnici pripravilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za moške in ženske posamično. Prijavnina /naša 400,00 SIT, prijaviti se je potrebno pol ure pred začetkom tekmovanja. V soboto, 4. decembra, bodo člani ŠD Jelendol - Dolina v domu krajanov v Jelendolu pripravili odprto prvenstvo Jelendola v šahu za posameznike. Prijavnina znaša 300,00 SIT, prijavili se boste pred začetkom turnirja. Hitropotezni šahovski turnir pa bodo v sredo, 8. decembra, pripravili še člani Društva upokojencev v svojih klubskih prostorih na Trgu svobode 18. Tudi za ta turnirje prijavnina 300,00 SIT, prijave pa bodo sprejemali neposredno pred začetkom turnirja. Razglastitev rezultatov in podelitev kolajn najboljšim bo po končanih tekmovanjih na posamičnih tekmovališčih. Vsa tekmovanja pa sodijo tudi v sklop prireditev, ki jih ŠZ Tržič organizira pod skupnim imenom "Delavske športne igre 1999". • Rok Kikel Demos je zmagal Branko Grims, državni svetnik Slavnega pisatelja basni Ezopa so vpraša/i, kako je bil lahko v življenju tako zelo uspešen, pri tem pa ostal izjemno pošten. Ezopov odgovor: "V resnici je to čisto preprosto: vsa skrivnost je v tem, da sem vedno delal ravno nasprotno, kot so - pred in za menoj - delali drugi." V soboto je minilo natanko deset let od tistega 27. novembra 1989, ko SO predsedniki novih političnih strank, nastalih v času Slovenske pomladi, podpisali pogodbo o sodelovanju. Rodil se je Demos (ljudstvo) - demokratična opozicija Slovenije. Kaj je Demos v resnici bil, v kakšnih razmerah je deloval in kaj je dosegel; najbolje pokaže primerjava med ravnanjem Demosa ter g. Milana Kučana, predsednika Centralnega komiteja zveze komunistov in predsednika predsedstva Republike Slovenije, človeka, ki nesporno pooseblja in vodi kontinuiteto prejšnjega totalitarnega režima. Potem ko je takratni predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije na shodu v podporo četverici že javno predstavil tiste točke, ki so kasneje postale osrednje točke političnega programa Demosa (zahtevamo človekove pravice, svojo državo, svojo vojsko, svoj denar!), je g. Kučan v govoru železarjem na Jesenicah dejal, da nekateri sicer hočejo samostojno Slovenijo, ampak, da jim to ne bo dovoljeno, "ker je naša skupna domovina Jugoslavija". V dneh po zmagi koalicije Demos na volitvah, vendar preden je lahko prevzela vlado, je g. Kučan kar tri dni dopuščal razoroževanje slovenske Teritorialne obrambe, zaradi česar je bila kasneje Slovenija (ko je veljal embargo!) prisiljena kupovati orožje, kot je vedela in znala. Danes kontinuiteta sprevrženo zlorablja prav te nakupe (brez katerih samostojnosti ne bi bilo!) za diskredilacijo osamosvojiteljev in marsikdo celo nasede... Koje šlo za ključne odločitve in obrambo plebiscitarne odločitve za samostojno Slovenijo, je Demos v parlamentu sprejemal odločilne zakone s samo nekaj glasovi svoje večine. Kontinuiteta je seveda glasovala proti(H) pripravam na osamosvojitev Slovenije. Še več: g. Kučan in cela vrsta ključnih politikov kontinuitete je v zadnjih mesecih pred osamosvojitvijo podpisovala peticijo za enostransko razorožitev Slovenije! Jasno je, da potem samostojne Slovenije ne bi bilo nikoli, ali pa bi preživljali takšno kalvarijo, kot so jo v Bosni (kjer niso bili pripravljeni na oborožen spopad z JLA: 200.000 mrtvih, milijon beguncev...). Dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa, je na prireditvi ob deseti obletnici Demosa to poimenoval s pravim imenom: veleizdaja!!! - g. Kučan je bil nam- reč po položaju komandant slovenske Teritorialne obrambe. V zadnjih urah pred osamosvojitvijo se je vrh LDS in drugih strank kontinuitete sestal z voditelji JLA in se z njimi dogovarjal menda celo o kolaboraciji potem, ko bo JLA "pospravila" Demos z oblasti. Mimogrede: JLA je imela pooblastila, da zapira ljudi v koncentracijska taborišča. Pod to sramotno pooblastilo, objavljeno v tajnem(!) uradnem listu, pa je bil podpisan g. Janez Drnovšek. Toliko o osamosvojite/jih in "osamosvoji te Ij i h"... Toda Demos je vzdržal in vztrajal do osamosvojitve. Slovenija je bila pripravljena na vojaški spopad in "ena najmočnejših armad v Evropi", kot so se generali JLA tako radi hvalili, je bila potolčena do tal v samo nekaj dneh. Ker je Demos ravnal državniško in v svoj projekt osamosvojitve vključil vse politične in civilno družbene sile, ki so to le želele, je bila vojna krajša, posledice pa bistveno manjše, kot bi bile sicer. Te državniške drže in širine ne pred Demosom in ne za njim ni zmogel nihče več. Prav zato, ker je (kot v zgornji anekdoti) ostal Demos pošten in dosleden, je svojo pot predčasno zaključil. Toda mladi Sloveniji je dal enkratno popotnico (ki si jo danes seveda lastijo tisti, ki so bili proti njej...): lasten in stabilen denar, lastno vojsko, izjemen mednarodni ugled zaradi zmage v vojni za Slovenijo, veliki presežki v zunanji trgovini, demokratično ustavo, mednarodno priznanje... RTV Slovenija je v nedeljski anketi prišla do absurdnega podatka, da kar 27 odstotkov ljudi ocenjuje delo Demosa negativno. To je bistveno več, kot pa je bilo tistih, ki so glasovali proti samostojni Sloveniji. Desetletno izpiranje možgan s strani medijev kontinuitete je očitno naredilo svoje. Dokaz za to trditev je tudi izvolitev ge. Vika Potočnik za ljubljansko županjo, čeprav je bila med tistimi, ki v parlamentu niso(H) glasovali za samostojno Slovenijo. Slovenija je postala res Onve/lovska farma (zanimivo bo primerjati poročanje o proslavi 10. obletnice Demosa in shoda kontinuitete, ki bo 1. decembra "proslavljala preprečitev mitinga resnice", kurje bila v resnici pod pritiskom demokratične javnosti prisiljena storiti - za lastno preživetje in svojo oblast, da ne bo pomote...). Toda kljub vsemu izročilo Slovenske pomladi in Demosa živi naprej - v ljudeh, v organizacijah (prave) civilne družbe in v strankah slovenske pomladi. Sporočilo ob deseti obletnici Demosa je bilo jasno: Demos je zmagal in zmagal bo znova - le združiti je treba sile in nadaljevati skupaj. PREJELI SMO Cestna tematika je vedno zanimiva Gorenjski glas, 19. 11. 1999) Iz časopisa Gorenjski glas sem izvedel, da je Občinski svet občine Cerklje na seji sprejel odločitev, kot je zapisano. "Domačinu, ki želi na južnem (stanovanjskem delu) Cerkelj postaviti kmetijski objekt, so tokrat ustregli (na prejšnji seji mu niso bili tako naklonjeni), prišleku, ki bi rad zraven gradil jahalni center, pa so to možnost že drugič odkonili. Ta prišlek sem namreč podpisani, ki sem prej, ko smo bili v skupni občini Kranj, pridobil zemljišče v stanovanjskem delu Cerkelj. Pred časom, ko se je Občina Cerklje močno zavzemala za razvoj turizma, sem po nasvetu nekaterih odgovornih ljudi, ki so bili za takšen razvoj, vložil prošnjo za odobritev gradnje jahalnega centra. Pozneje, ko sem videl, da so vaščani nasprotovali gradnji centra in ko mi je bil predlog zavrnjen, sem dne 10. 3. 1999 vložil spremenjen predlog in dokumentacijo za gradnjo družinske stanovanjske hiše, kjer pa bi imel možnost opravljati tudi svojo stomatološko dejavnost. Predlog je bil osebno dostavljen občini, ki je potrdila prejem. Zaradi tega sedaj ne morem razumeti, kako da je župan lahko občinskemu svetu predložil moj predlog za jahalni center, ki sem ga umaknil oz. zamenjali z drugim predlogom. Mnenja sem, da ima občina in občani lahko korist od takšnih "prišlekov", kot sem jaz in upam, da bo na prihodnji seji župan popravil, napako in predložil Občinskemu svetu pravo, to je novo vlogo. Čeprav se nerad prerekam po časopisu sem bil v ta odgovor prisiljen, ker se v Cerkljah ve, za koga gre, ne ve pa se, da hočem graditi hišo, ne pa konjskega hleva. dr. stom. Janko Kalan Lepo vzdržujejo tehnično dediščino (Gorenjski glas, 23. U. 1999) Novinarka D.S. je napisala kratek hvalospev "enkratnemu" razumevanju tehnične dediščine na Jesenicah, ki se "potegujejo" za vseslovenski muzej tehnične dediščine. Hvalospev ohranjanju eksponatov. Bojda ima jeseniško podjetje, ki se predstavi kot država, kadar mu ustreza in d.d., koje to primernejše, pronicljiv občutek za prepoznavanje in ohranjanje tehnične dediščine. Ker je gospa D.S. s Koroške Bele, predvidevam, da je opazila, kako so isti metalurški inženirji praktično preko noči podrli obe visoki peči in vse stare martinovke z vsemi napravami, ki so sodile zraven. In to v obdobju, ko smo Slovenci že povsem dobro vedeli, kaj je (naša) naravna, kulturna in tehnična dediščina in to v času, ko je nekaj zanesenjakom uspelo, da se je turbinsko kolo montiralo na plato ob avtocesti in tujce pozdravlja in prepričuje, da le niso prišli v deželo nean-dertalcev. Tudi gospe D.S. so isti pred nosom podrli Kolblnovo gostilno na Slovenskem Javorniku, kije predstavljala izrazit del kulturnega prostora, historičnega amblenta oziroma še več; kon-stituantno območje naselja Slovenski Javornik. Pa kaj. Saj je še zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine rekel iste besede, kot sta jih rekla minister in ministrant Gregor. Torej nič. Gospa hvali tiste, ki bi, če bi se dalo, naredili boljši posel. Pa se najbrž ni dalo in so se za milijon znebili nečesa, kar bo treba v veliki meri obnoviti in vzdrževati. To pa naj dela nekdo drug, kajne. In v resnici je še najbolj prav, da mi vsi. Vse skupaj pa pomeni kontinuiteto sprenevedanja in metalurške vehemence na Jesenicah. Ta "lepa" gesta pomeni le to, da ima nekdo bele tace, kakršne je Imel volk v Rdeči kapici. In seveda kakšno kravato zraven. Nenaročeno s primernim spoštovanjem Damjan Jensterle, univ. dipl. inž. arh. Odmev na "Sporočilo za javnost" M. Gerla V Gorenjskem glasu z dne 2. novembra nas bralec g. Matjaž Gerl seznanjate v zvezi s podelitvijo frekvenc za oddajanje. Na široko se razpišete, komu vse ste podelili frekvence, nič pa o tem, po kakšnem ključu oziroma kriterijih ste to naredili. Če ste se že odločili sporočiti javnosti rezultate vašega dela, bi morali bralce obvestiti tudi o tem. Tako pa smo lahko zvedeli le iz drugih virov, da pri svojih odločitvah niste upoštevali tega, kar bi v največji meri seveda morali in to raznolikost programa, altemativnost, lastni program, oddajanje 24 ur na dan itd. Konkretno gre tu za Radio Ognjišče, ki mu niste v tem razpisu dodelili nobene frekvence, čeprav je za pridobitev vse te pogoje izpolnjeval v večji meri, kot ostali. Prav smešna je vaša obrazložitev, da niste podelili frekvence za oddajanje na Ložu, češ da nihče ni dobil zadovoljive podpore petih članov sveta. Kje pa so argumenti za tako določitev? Kdo ni imel pogoje in zakaj? Ker je bil razpis javen, bi vse to morali objaviti, če se že greste neko "Sporočilo za javnost" preko časopisa. Tudi z odgovorom nekaterim poslušalcem, da je radio Ognjišče oddajal "na črno", zavajate javnost, Radio je imel začasno dovoljenje, če pa to štejete za "na črno", je pa tako nekaj časa oddajal tudi nacionalni radio. Ali ste tudi na njega naslovili tak očitek? Zdaj se je zgodilo tudi to, ko so ljudje sami sofinancirali za določen oddajnik v želji, da bi poslušali Radio Ognjišče, ste jim vi to zdaj onemogočili. Vidi se, da vas je načrtno vodilo pri taki določitvi le to, da onemogočite oddajanje Radia Ognjišče. Očitno vam gre v nos, da so nekateri ljudje brez državne podpore sposobni pridobiti tako velik krog poslušalcev. Veste, zaposleni na tem radiu so ljudje, ki s srcem delajo za dobro večine Slovencev, v nasprotju z vami, ki se vzdržujete z denarjem davkoplačevalcev, delate pa le za sebe primeren krog ljudi. • Jože Bogataj, Škofja Loka Upokojenci Upokojenci Gorenje vasi Poljane smo začeli srečanje upokojencev pri klekljanju in ostale dejavnosti. Otvoritev je bila v četrtek, 18. U., ob 17. uri, ob glasbi z operativom in zares dobro domačo potico. Zelo pa smo bili veseli našega predsednika upokojencev Gorenja vas Poljane gospoda Frenka iz Javorij. Lepo je nas pozdravil s toplimi besedami. Dal nam je tudi dobre nasvete in še zaželel dosti uspeha. Zato mu še enkrat najlepša hvala. Pogrešali pa smo našega pobudnika in organizatorja, ki nam je omogočil, da smo dobili sobico v domu Partizan Gorenji vasi. Zato se tudi ujetih najlepše zahvaljujemo vSl upokojenci. , Srečanje bo vsak četrtek od <| do 22. ure. Pridite, s seboj Prj' nesite dobro voljo, petje humor, pa se bomo imeli lepo-Julka Aflj Predlagane sprave niso razumeli Vse kaže, da je spor z borf NOB ob imenih žrtev voft zaključen. V zvezi s prispevkom pod te"] naslovom v Gorenjskem glo$[ dne 23. II. 1999 bi želeli izrtffl ti željo in prepričanje, da je $ spor res zaključen in da ta zap$ ne bo nov povod za obnavljal spora. . Želeli bi poudariti, da to ni b1' spor med borčevsko organizaO' jo in vaščani, temveč med vod' stvom Krajevne skupnost Godešič in sorodniki borcev aktivistov padlih in umrlih v NOB. Slednji so svojo pravif uveljavljali preko sodišč-Menili so, da gre za strankarsk0 in politično manipulacij0; Organizacija Zveze borcev jihJe v tem podrla. Sodišče je na vseh stopnjah • { rednimi in izrednimi pravnic sredstvi - presodilo v njihof korist. Plošča ni bila:odstranJe' na nasilno, temveč zakonito ^ podlagi sklepa sodišča o izvršb1; Plošča, ki je danes na cerkva je tam po volji tedanjega vodstvi krajevne skupnost'-Organizacija Zveze borcev Je dala izdelati novo ploščo z vS? bino, kije bila v skladu s skW sodišča. Plošča in 7 let trajajoči sp°r okrog nje je škodil odnosom f do tedaj spravni in mirni vrt1; Sprava se ne gradi s političnih1 akcijami, deklaracijami, ploš^' mi in spomeniki, temveč j vsakodnevnimi odnosi med mi. Ti so bili do tega spO^ dobri. Območno združenje borcev i" udeležencev NOB Škofja LoM 89,7 MHz > V' radio USODE Piše Milena M i k 1 a v č i č Bi lahko postavila moža pred vrata?! Štefka je imela polne roke dela že s tem, da je postorila vse, kar je bilo najnujnejše. Sploh si ni mogla predstavljati, kako bo, ko bo morala vzeti iz bolnišnice domov moža, ki je bil, zaenkrat, popolnoma "nepokreten ". "Garala sem glih da ne 24 ur na dan, ker sem bila za vse sama," se spominja Štefka. Poleg tega je imela še cel kup težav s sosedom, ki ji je kar naprej prestavljal mejnike in jo dražil s sod-nijo. "Če ni mogel drugega, je pokosi/ še doberšen del našega sveta," nadaljuje Štefka. "Velikokrat me je imelo, da bi ga pričakala in s kakšnim korobačem odgnala, dedca star ga neumnega! Namesto da bi mirno živel, ko je dal kmetijo iz rok, je začel iskati prepire. In v vse to pade še moževa bolezen. Zdravnik je pričakoval, da bom prihajala na obisk in se zanimala zanj. Toda res nisem imela časa. Trikrat sem se morala preses-ti z avtobusa na avtobus, preden sem prispe/a na Jesenice. Kakšen dan tudi jedla nisem... Ko je začel govoriti, me je zmeraj ozmerjal, če sem prišla prepozno. Ali pa mije očital, da so žene od sotrpinov iz sobe bolj skrbne. Ni se mu dalo dopovedati, da njim ni treba presedeti na avtobusu več kot tri ure v eno smer... Včasih je tudi kaj pozabil. To sem ugotovila šele čez čas, ko ml je očital ene iti iste stvari." Zmeraj, ko ga je obiskala, sta se samo prepirala. Domov se je vračala vedno bolj živčna. Ko je pomislila, da ga bo morala že čez dober teden peljati s seboj, jo je stresel mraz... ' "Bilo je nevzdržno. Mene je zunaj čakalo delo, on pa je pričakoval, da bom sedela pri njem, ga poslušala in mu stregla. Bilo je nemogoče! Ce sem se mu izmuznila, je kričal za menoj, me zmerjal z najgršimi vzdevki, nazadnje se je še podelal v posteljo. Samo za to, da sem imela delo in da je potem patronažna sestra videla, da nisem za nobeno rabo. Toda bila je razumna ženska, ki je hodila okoli z odprtimi očmi, zato sem v njej našlo oporo." Štefka je vidno shujšala. To sta opazila tudi sinova, ki sta se vrnila iz šol, saj so bile počitnice. Z očetom sta bila bolj na kratko, saj se nikoli nt kaj prida zmenil zanju. Toda vseeno sta zavihala rokave in pomagala mami, da se je lahko, vsaj sem ter tja, usedla in se malo odpočila. "Tudi mož ni imel take korajže, ko sta bila onadva zraven. Sta ga hitro utišala, ko me je začel zmerjati. Toda to še ni bilo najhuje. Na dan je prišlo, da je več let živel pri eni ženski in z njo imel deklico, ki je bila tedaj stara okoli 16 let. Ženska je menda slišala, da je že umrl in je prišla, da bi za hčerko dobila kaj dediščine. Mislila sem, da me bo pobralo od besa. Kako se je razčeperi/a, prav tamleje stala (pokazala je prostor pred štedilnikom). V obraz mije vrgla, da ga je morala "pedenati" in skrbeti zanj, da je bil ničvrednež, da jo je tepel in da za to hoče odškodnino. Sinova sta jo postavila pred vrata. Nekaj dni po tistem je bil mož bolj tiho. Ni si upal preveč jezikati. Verjetno se je bal, da se bo kaj spremenilo, koda r je prišla na dan njegova skrivnost..." Toda Štefka ni bila neumna. Vedela sicer ni, slutila pa je, da se mora "tolažit" tak, kot je bil, tudi drugje, "Potem se mu je zdravje čez noč poslabšalo. Patronažna ni mogla vsak dan lesti v h)rib,jaz pa sem bila vsa bolehna, da bi ga vzdigovala in obračala v postelji, kaj šele, da bi ga brez tuje pomoči posadila na invalidski voziček. Predlagala mije, da naj ga dam v kakšen dom. O, to pa ne, sem se zgrozila, kaj bodo rekli ljudje?! To je bila tedaj največja sramota, dati koga v dom! Nisem marala, da bi me ljudje vlačili po zobeh. Saj vem, kaj bi rekli: zato, ker jo je varal in pretepal, se mu pa maščuje!" Toda že čez nekaj tednov se je Štefka morala vdati. Socialna služba je našla mesto v nekem domu za starejše na Primorskem, daleč stran od doma. Saj nikjer drugje ni bilo več prostora. "In tako je šel tja. Ce sem le mogla, sem ga šla konec tedna obiskat. Oh, kakšna nočna mora je bilo vse skupaj! Ni in ni mi mogel odpustiti, da ga nisem obdržala doma. Nobena prijazna beseda ni pomagala. Celo sobnega zdravnika je nekam poslal, ko mu je skušal dopovedati. Toda počasi se je opomogel in ko je malo prišel k sebi, mu je tam postalo celo všeč. Dobil je druščino, s katero so prekartali marsikatero noč, Takoj mije dal vedeti, da me ne potrebuje več. Če sem slučajno prišla na obisk, me je na hitro odslovil, češ naj ga ne motim, ker ima druge, bolj pomembne opravke. Potem nisem več hodila. Po dolgih letih matranja sem bila na pol svobodna. Lahko sem se odpočila, malo poležala, posebno pozimi, ko so bile noči dolge in mrzle. Zdelo se mi je, da sem v devetih nebesih. Vsak mesec sem morala še sama primakniti nekaj denarja za moža, ker je bila njegova pokojnina premajhna. Ne vem, kako sem zmogla, toda sloje. Otroka sta bila pridna, starejši je bil že pri kruhu in mi je kdaj stisnil kakšen dinar za priboljšek. Nič mi ni manjkalo. Dela sem imela še zmeraj več kot preveč. Le videti sem gt* morala. Včasih sem razmišlja/a, kaj bi bilo Z menoj, če ne bi silila z glavo skozi zid. Če bi se pametno o m ožila. Ah, to so bile le sanje... Življenje je bilo nekaj povsem drugega..." "Ženske smo včasih zelo neumne," mije rekla na koncu najinega pogovora. "Premalo razmislimo, ko se možimo, potem pa zaradi tega trp1' mo celo življenje. Kaj je bilo meni treba, da sem silila v svojega? Če bi poslušala očeta, ki nti.le prav svetoval, hi mi bilo veliko prihranjenega. Ze celo življenje se "bodem" s temi bregovi, od katerih nimam drugega kot kup položnic i& davkarijo. Če ne bi bilo obeh sinov, potem bi *" zdavnaj izgubila vero. Onadva me držita pokonci, zanju delam. Nekega lepega dne se bosta, morda vrnila, ali pa mi vsaj pripeljala vnuke, "a bom pazila nanje. To si zelo želim...!" Porazna praksa Parlamentarne Pfeiskave - ali koga resnica sploh ne zanima? Poslanka DZ gospa Beblerjeva Se je s svojim člankom v gorenjskem glasu z dne 19. 11. 1999 vključila v organizirano Sonjo zoper delo in poslanstvo Parlamentarnih pre isk o v a In i h komisij, ki smo ji priče v zadnjem času. Vsakemu pozornemu "ruhu je verjetno takoj postalo Jasno, kako načrtno so se organizira/i tisti, ki jim je veliko do teSa, da se nekatere najbolj razvpite politične in finančno korupcijske afere ne bi nikoli izjasnile. Naloge diskredcitiranja institu-ClJe parlamentarnih preiskovalcih komisij in zniževanje nji-novega ugleda v javnosti so se mili "štabno". Zato me niti ne Preseneča, da seje v orkestrirano kampanjo v tem trenutku vključila tudi poslanska kolegica Sospa Beblerjeva. Očitno je njena naloga razvrednotenje dela parlamentarne preiskovalne komisije o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni v°jni na Koroškem in diskreditirati mene. ki ji predsedujem. &a bi lahko opravičila svojo Navedbo o neprimernem vodenju komisije in pristranosti, si je dovolila napisati o tem nekaj Popolnih neresnic. Verjetno so si v LDS naredili scenarij, po katerem bi me želeli ujeti v past Prejudiciranja krivde. To je tudi eden od razlogov, da gospa Beblerjeva navaja primere iz scenarija in ne iz dejanske prakse komisije. Da se gospa Beblerjeva v situaciji, ko ji zmanjka argumentov zateče k neresničnim 0(lhkom, mije znano že iz parlamentarne prakse. Naj zaradi bralcev navedem primer njenega °čitka, da mi replike iz parlamentarne razprave pišejo sorodniki. Vsakomur je jasno, da je rePlika trenuten odziv govornika. Tudi z moderno tehniko daljinskega vodenja bi bilo kaj takega nemogoče. Po vsebini Qlanka o praksi parlamentarne Preiskave in razkoraku med dejanskim stanjem na komisiji P zapisanim glede dela komisije ^ič-llolmec, pa domnevam, da je delno šlo za daljinsko vodenje Qvtorice. Ne morem si predstavljati drugače naslednjega zapisa: p0 nekaj mesecih dela te kom isi-Jf še vedno ni jasno, kaj preiskujemo. Sprašujem se, kako je mogoče biti hkrati član komisije in se tako sprenevedati ter zavajati javnost ob sicer enostavnih, vendar nedvoumnih točkah dokaznega sklepa, s katerim se je strinjala tudi avtorica navedenega članka. Predmet preiskave je razviden iz samega odloka o ustanovitvi in iz naslova parlamentarne preiskovalne komisije. Zato je vsakršno sprenevedanje o tem, kaj preiskujemo in kdo je preiskovanec (čeprav ga je zapisala poslanka, ki je neupoštevanje veljavnega pravnega reda naše države v parlamentarni razpravi argumentirala kot ustvarjalno interpretacijo prava j, le pesek v oči. Prav tako je sprenevedanje pogrevanje vprašanja preiskovanca, ki ga zakon in poslovnik samo omogočata, ne pa zahtevata. Je tudi igranje na karto, ki jo uporabljajo nekatere priče v drugih parlamentarnih preiskovalnih komisijah, češ da ni jasno ali so vabljene v svojstvu priče ali preiskovanca. Gre za čisto manipulacijo in zavajanje javnosti, kajti s slehernega vabila je jasno razvidno, ali je dotična oseba vabljena kot priča ali preiskovanec. Glede zastavljanja vprašanj, ki so po zakonu o kazenskem postopku neodpusttta in jih Beblerjeva očita meni, naj bralce seznanim s tem, da je doslej prišel na komisijo pisni ugovor zgolj ene priče, in sicer, da mu je nedovoljena vprašanja postavljal strankarski kolega gospe Beblerjeve Tone Anderlič!!! Prav tako je značilno, da kljub vsej "skrbi" za delo komisije Beblerjeva ne omenja glavne ovire pri delu naše komisije - oviranja dela s strani okrožnega državnega tožilca Gora zda Fišerja, ki že šest mesecev ne izvrši zakonitega sklepa komisije (do vzgleda g. Šubica ga ločita še dva meseca) in ji noče izročiti zahtevane dokumentacije: Funkcija parlamentarnih preiskovalnih komisij je, tako kot povsod po Evropi, predvsem ugotavljanje politične odgovornosti in čim boljše seznanjanje javnosti o preiskovani zadevi. Ko kolegica omenja pritlehnos-ti in podtikanja, upam, da pri tem misli na poskuse proceduralnega in poslovniškega zavlačevanja ter oviranja dela komisije s strani obeh poslancev LDS. Naj ob tej priložnosti še komentiram mnenje gospe Beblerjeve, da so dosedanje izkušnje preiskovalnih komisij DZ slabe. Res je, da si LDS za to izrazito prizadeva. V ta namen v prejšne-jm mandatu gospod Školč (LDS) ni dal na dnevni red pripravljenih poročil, letos pa je LDS predsednika parlamentarne preiskovalne komisije o aferi DA DA S poslala na direktorski stolček in s tem dejansko prepreči/a nadaljnjo preiskavo te afere. Vsakršno kazanje s prstom na druge in jadikovanje o neučinkovitosti komisije je zato neprimerno. Glede na povedano je jasno, koga v resnici ne zanima resnica!!! Pri svojem delu in vodenju komisije ne pristajam na ustvarjalno interpretacijo prava, ki jo predlaga gospa Beblerjeva v primeru, ko ti zakon ne ustreza. Ravno nasprotno, ves čas se skušam čimbolj dosledno držati črke zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi. Z Beblerjevo se delno strinjam le v tem, da sta zakon in poslovnik o parlamentarni preiskavi v nekateri It členi h nedorečeno. Vendar zaradi tega med vrsticami ne izpeljujem zaključka, da bi bilo parlamenta rn e pre isk ovalne komisije najboljše kar ukiniti, kot to počne pač Beblerjeva. Na svoj način me tudi veseli, da je Beblerjeva, čeprav destruktivno, odprla debato o tej temi in mi s tem ponudila priložnost, da javnost dobi nekoliko več vpogleda v zakulisje poskusov razvrednotenja dela preiskovalnih komisij. Gospe Beblerjevi pa sporočam, da v prihodnje na tako neargumentirane izpade preprosto ne bom odgovarjal. Jožef Jerovšek predsednik preiskovalne komisije o vpletenosti nosilcev javnih dfunkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem Bodo Tržičani drsali drugje (mnenje k članku dežurnega novinarja z dne 16. 11. 1999) Ali drugače povedano, zaprtju nogometnega igrišča in kina včeraj, danes sledi propad drsališča in kegljišča, tako da nam za lepši jutri v mestu ostaja le še kak bife, in pokopališče. Zgodba o uspehu v najlepšem slovenskem mestu se torej nadaljuje. Kot hokejist s skoraj tridesetletnim stažem se čutim osebno prizadetega, saj zaprtje drsališča pomeni mnogo več kot izgubo športne površine. Pomeni namreč, da se negativnim trendom zaprtja in propada ne znamo, nočemo ali kar je še najhuje, morda celo finančno ne zmoremo upreti. Pompozno predstavljanje Pot-emkinovih vasi v prihodnosti nam ne bo pomagalo, če tistega kar smo s trudom prigara/i in izgradi/i ne bomo smeli obdržati. Na kmetih so včasih rekli: "za novo obliko je bilo redko, toda opratii, umiti in zašiti smo bili pa vedno." . /rdirev, da je razlog zaprtju in propadu denacionalizacije ne vzdrži resne presoje. Vsakdo namreč ve, da je takih objektov v Sloveniji še nešteto, pa kljub temu opravljajo svojo funkcijo. Razglasitev za objekt občinskega pomena, če je bila seveda sprejeta iskreno, je morda predvideti tudi korak naprej v finančnem smislu. Kajti le tako bi beseda lahko meso (beri hokejsko ograda in led) postala. Vsi, ki smo na ledu prelili kakšno uro več, vemo. da so v ta objekt že dolgo ne vlaga toliko, kot hi bilo potrebno. Z zatonom odlične generacije tržiških hokejistov, ki so se tedaj uvrščali ob bok današnjem prvoligaškim moštvom Celja in Slavije, je zmanjkalo tudi tistih, ki so bili pripravljeni vse noči čistiti in polirati drsališče. Volunterstvu se je čas tudi pri organiziranju športa na žalost iztekel. Od hvala lepa se pač ne da živeti niti drsati. Zato je skrb za objekte širšega družbenega pomena prepuščena tistim, ki v ta namen razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev. V našem primeru torej za občino Tržič in njeno izpostavo na tem področju, to je Športno zvezo Tržič. Sama razglasitev za objekt občinskega pomena, ne bo pripravila niti brunarice niti ograje, še manj pa prevzgojila tistih, ki jim je drsališče danes kraj za popivanje in razbijanje. Vsi, ki poznajo ugledno tržiško družino, ki naj bi ji objekt pripadel po končani denacionalizaciji, vedo, da bi se z njimi dalo skleniti dogovor za vzdrževanje objektov v obstoječem obsegu. Najbrž ga ni, ki bi nasprotoval temeljitemu čiščenju in popravilu razbitega. Zato je zavajajoče in neodgovorno, da se na denacionalizacijo izgovarjajo tisti, ki so jo najbolj podpirali. Posledice je bilo namreč treba predvideti že tedaj in jih kot realnost upoštevati danes. Ker za letos še ni nič zamujenega, predlagam, da odgovorni poiščejo neprofitnega najemnika, mu s subvencijo omogočijo delovanje in popravilo drsališča. Varnostna služba, ki vsak večer varuje občino, pa naj se spotoma, kdaj pa kdaj oglasi tudi na drsališču in poskrbi za zaščito premoženja zgrajenega z denarjem Tržičanov. Težko je namreč pričakovati, da bodo tisti, ki so zastonj garali na drsališču, na koncu še plačevali elektriko ipd. Za vzdrževanje objektov občinskega pomena se pač rabi proračunski denar, ne pa dobra volja amaterskih nav- dušencev. Izbire imamo bore malo, saj če bomo objekt drsališča zapustili za eno samo sezono, potem bo tako kot na žičnici v Mostah, nogometnem igrišču, kinu in številnih tržiških podjetjih - Ne bojih več. V času širjenja vseh vrst zasvojenosti pri mladini tudi v našem mestu, pomislimo tudi na to, da mladim razen obiskovanja bifejev v samem mestu nudimo bore malo. Za vse to pa so mladi še najmanj krivi sami. Morali bi biti namreč naša skrb, njihova domača naloga pa bodo naši vnuki. mag. Borut Sajovic, Brdo 7 Popravek Najprej topla zahvala za hitro objavo v torek, 23. t. m. Poleg tega pa moram popraviti naslednje. Med kraje, kjer naj ne bi bile domobranske postojanke, sem omenil tudi Hotavlje. To tte drži, ušlo mi je, saj setn v knjigi ODSTRTE ZAVESE celo sam zapisal, da je tam bila postojanka in to še kar močna: 100 domobrancev (str. 210). Opisal pa sem tudi napad ttanjo. ki ga je IS. julija 1944 izvedla Vojkova brigada. Žrtve na obeli straneh so bile precejšnji' t str. 290 v omenjeni knjigi). Zaradi napake se opravičujem uredništvu in bralcem. Ivan Jan, Kranj Zakon o (ne) zaščiti živali sprejet V petek, IS. II. /999, oh 16.34 uri je D Z sprejel ZAKON O ZAŠČITI Z/VALI. Te mesece tudi mineva dolgih 20 let, odkar smo varstveniki živali pripravi/i in že 1979 leta vložili naš prvi osnutek ZAKONA PROTI MUČENJU ŽIVALI. Ljudje v tedanjem Parlamentu so ga brezčutno odklonili kol NEPOTREBNEGA. V teh 20 letih se je zamenjalo nič koliko politikov, državnikov, oblastnikov itd. Vedno znova smo morali prepričevati, prositi, dokazovati, kako nujno potrebuje Slovenija zakonsko zaščito živali pred mučenjem. Zadnji osnutek, ki smo ga sestavili na osnovi evropskih zakonov, smo vložili 15. septembra 1994, podprtega z 18.000 podpisi ozaveščenih Slovencev. Vendar je veterinarsko-živinorejs-ki lobi, uradno imenovan "matično delovno telo" ovrgel od nas predložene najpomembnejše člene. Ob drugem branju "korigi-ranega" osnutka 14. maja 99 sem v DZ sledila razpravi, ki jo je sprožil poslanec Pavel Rit par (SDS). Na govornico je prišel najmanj 20-krat in argumentiral 28 amandmajev varstvenikov živali, ki naj bi oplemenitili pokvarjen osnutek. Zaradi premoči poslancev (SLS-živinorejske smeri), so naši amandmaji v korist živalim, propadli. V DZ je bilo celo slišati, da je osnutek zakona spolitiziran. V petek. IS. II 99, sem v DZ ponovno sledila tretjemu branju, ki ga "matično delovno telo" imenuje zakon o zaščiti živa/i in ne tako. kot sm<> predlagali: "ZAKON PROTI MUČENJU Z/VALI" (tudi druge države imajo tako!). Lahko si mislim, kdo se sramuje priznati, da tudi pri nas mučimo živali... Podpredsednik DZ je poslance povabil k razpravi, vendar glej: popolna tišina! Ni bilo podpore. Edini, ki je spregovoril v prid zakona, je bil IVO HVALICA (SDSl rekoe. da odnos do živali ni le evropska kategorija, ampak predvsem kategorija kulture. Le poslancu llnee/ni/u Demšarju to ni bilo povsem všeč in je dejal, da raje on sam govori o zaščiti človeka (najprej!) potem pa o živalih. Pohvalno je dejstvo, da se je Ivo Hvalica najmanj osemkrat podal na govornico in argumentirano podprl vsaj tiste člene zakotni, ki dejansko govorijo v prid živalim. Da nimamo odnosa do živali, to je dediščina Balkana, kajti s sprejemom tega zakonit smo se zopet nekoliko oddaljili od balkanske miselnosti, je poslancem javno povedal 1. Hvalica. Sprejemanju zakona je v DZ prisostvovala tudi predstavnica ZVEZE DRUŠTEV PROTI MUČENJU /UMI SLOVENIJE Barbara Jovan, kise prav tako nc strinja s eleni, ki niso v skladu zaščite živali pred mučenjem. Varstveniki živali in sestavljala našega prvega osnut ka s tem sprejetim zakonom nismo povsem zadovoljni; trditev matičnega delovnega telesa", da je zakon usklajen z evropskimi normami, češ saj sta ga potrdili WSPA in RSPCA ne drži. saj osnutek (a) ni bile preveden v noben tuj jezik, (b) ni bil predložen Komiteju za dobrobit živali pri Veterinarski zvezi Slovenije, ampak je bil sprejet, citiram (c): "... ker je bila zaščita živali izpostavljena kot eden izmed razlogov, zaradi katerih Slovenija lahko izgubi pravico izvoza živih živali v države Evropske Unije." (Konec citata). Vse te tri točke so argumentirane v aktu Min. za kmetijstvo št. 323-117/97, z dne 10. februarja /999. Torej ni bil sprejet iz moralno etičnega prepričanja, kar pomeni, da bo v prihodnje treba budno spremljati izvajanje tega zakona, kot je v neki repliki v DZ navzoče opozori/ poslanec Ivo Hvalica. Lea Eva Muller 155 Piše: Miha Naglic Andrej Karlin, Gorenjec, kije postal tržaški in mariborski škof Vsaka župnija je posebej ponosna na tiste farane, ki so se odločili za duhovni poklic. Malo Pa je seveda župnij, ki dajo škofa. Ena takih je Stara Loka. Tu se je 15. novembra 1857 rodil ANDREJ KARLIN, kije v svojem življenju postal kar dvakrat Škof, najprej tržaško-koprski (1911-IV), nato še mariborski (lavantinski, 1923-33). Otroštvo je preživljal na Kalanovšu, kot osmi med devetimi otroki. Oče Florijan. po stanu srednji kmet, je bil moder in globoko veren človek, otroke je vzgajal v veri in iskreni pobožnosti. Hkrati je bilo to družinsko okolje dovolj široko, da se je v njem lahko uveljavljala Andrejeva 'vedra narava, prežeta z globokim življenjskim optimizmom oziroma krščanskim zaupanjem." Ko je obiskoval humanistično gimnazijo v 'jubljani, je bil gojenec slovitega Alojzijevišča, ustanove, ki je omogočala, da so lahko na pot visoke izobrazbe stopili tudi gojenci iz manj /"'eniožnih krščanskih družin. TUdI teologijo je Študiral v Ljubljani in bil 27. julija 1880 Posvečen v duhovnika. V naslednjih desetih letih Jc bil za kaplana v Smledniku, Šenčurju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Potem je šel v Rim, na vseučilišče sv. Apolinara, kjer je po Rudiju prava v letih 1890-92 postal "doktor "tris(/ue iuris". Iz Rima se je vrnil v Ljubljano, n[l prefekt v Alojzijevišča in suplent verouka na višji državni gimnaziji, 1900 je postal stolni kanonik, 1905 ravnatelj Alojzijevišča. Od 1911 Po ljudjeh gor, po ljude Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon do 1933 je bil škof, razen let 1919-23, ko Je bil rektor Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Umrl je 5. aprila 1933 v Mariboru. Septembra /995 je Slovenska teološka akademija v Rimu organizirala simpozij o njegovem življenju in delu. Referati so izšli /996 v zborniku z naslovom Karlinov simpozij v Rimu. V njem je tudi prispevek Moji spomini na Škofa Karlina, kakor jih je ob oni priložnosti obudil profesor Anton Trstenjak. "Naj bodo to moji osebni spomini nanj. Menda sem med zadnjimi živečimi duhovniki, kijih je v desetletju 1923 do /933 ordiniral ... Pod njegovim vodstvom seje Škofija vsestransko sprostila. Pod njegovim školovanjem se je 1924 začel kanonizacijski postopek za beatifikacijo Antona Martina Slomška. Tudi prosvetno in organizacijsko življenje je zaživelo. Pod Napotnikom je bilo še vse nekako zavrto. Vzrok te sproščenosti je vsaj delno tudi v razpadu Avstrije, ko se je razživel slovenski živelj, vendar pa je bil v ozadju vsega tudi škof... Skoj Karlin je imel drugačen slog življenja od Napotnikovega. 'Takoj je šel skozi Slomškov trg po Gosposki proti parku na sprehod brez spremstva. Ljudje svojim očem niso mogli verjeti, da škof hodi tudi po zemlji! Pa še v kakšno izložbo je vmes pogledal. Škof Napotnik, kije vladal v Mariboru od leta 1889 do 1922, ni stopil nikoli na zemljo. Bil je dobesedno pre- vzvišeni, nebeška prikazen v slovesnem ornatu. Karlin pa na mah na ulici. Mimogrede je rad zavil v dijaško semenišče na vogalu Gosposke, vselej nenapovedan, tako da ga je ravnatelj nenadoma srečal na hodniku z vzklikom: 'Oho, prevzvišeni, vi tukaj!' Kadar ni na hodniku nikogar srečal, je šel naravnost v pevsko sobo, sedel za harmonij in igral. Zal je zadnja leta že hudo trpel za sklerozo. Že dve leti pred smrtjo, ko me je 1931 ordiniral, mu je vse besede narekoval dr. Cukala, vmes pa je vselej skromno vprašal: 'Kaj pa zdaj?' Škoda, daje tako zgodaj opešal! Bilje ljudski človek, razgibal je škofijo iti zapustil nepozabne, lepe spomine. " Preden je postal škof je naš siaroioški rojak tudi precej potoval. V Domu in svetu je v letih 1898-99 objavil potopis V albanskih gorah. 1903 pa knjigo V Kelmorajn. tako so naši predniki imenovali mesto Koeln am Rhein. znan hožjepot-ni cilj. V uvodu slednje je zapisal: "Da človek ne more vedno tičati za pečjo, niti dremali pod domačim krovom, temveč da ga mika pogledati v svet, spoznavati tuje šege, tuja ljudstva, to je tako obče priznana resnica, da 0 njej ni treba izgubiti mnogo besed. Saj je še naš narodni pregovor zavil to resnico v kratek rek, ki se glasi. Mož le tisti je, ki po svetu gre ..." Karlin ni le hodil; za seboj je vodil celo čredo. Andrej Karlin GORENJSKI GLAS • 24. STRAN KRONIKA ureja: Helena Jelovčan Torek, 30. novembra 1999 NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.s: Pobegnil s kraja nesreče Naklo - V četrtek popoldne seje i/ven Nakla zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba lažje poškodovala, 21-letni Matej L., voznik tovornega vozila, ki je nesrečo povzročil, pa je s kraja nesreče pobegnil. Po dveh urah iskanja so h viski policisti našli poškodovano tovorno vozilo, nekoliko kasneje pa še voznika. Matej je vozil iz smeri Nakla proti Bistrici. Pred odcepom za Žeje je zapeljal levo preko neprekinjene črte na nasprotno stran vozišča in kljub zmanjšani vidljivosti (megla) začel prehitevati vozilo pred seboj. Tedaj mu je nasproti pripeljal 23-letni Andrej T, ki se kljub umikanju na desno ni uspel izogniti trčenju. Andrej seje v nesreči lažje poškodoval. • S. Š. Za varno ravnanje s petardami Kranj, 30. novembra - Svet za varnost pri Mestni občini Kranj skupaj s Policijsko postajo Kranj organizira preventivno varnostno akcijo, v kateri bodo prikazali varno uporabo in nevarnosti ob nepravilni uporabi pirotehničnih sredstev (petard...), njihov učinek ter druge zanimivosti. Akcya bo potekala v petek, 3. decembra, na Prireditveno poslovnem prostoru Gorenjski sejem v Kranju, prikaz pa se bo začel ob 16. uri. Uporabe petard, bengalskega ognja in podobnih pirotehničnih sredstev se ne da izkoreniniti, zato je kranjski Svet za varnost raje modro organiziral prikaz pravilnega ravnanja s pirotehničnimi sredstvi, ki bodo v decembru najbolj popularni. Na petkovem prikazu bodo s strokovno pomočjo sodelovali uslužbenci Oddelka za bombno zaščito pri Upravi kriminalistične službe MNZ. • S. Š. Poslana nazaj v zapor Kranj - .V zadnjih dneh sta bila dva pobegla zapornika poslana nazaj za rešetke. Škofjeloški policisti so v četrtek zvečer v Gorenji vasi na podlagi tiralice prijeli 48-letnega Slobodana M. iz Novega mesta, ki se ni javil na prestajanje zaporne kazni. Odpeljali so ga v Zapore Radovljica. V Tržiču pa so policisti naleteli na 36-letnega Izidorja P. iz škofjeloškega območja, ki je pred dnevi pobegnil iz zaporov Ljubljana. Tudi za njim je bila razpisana tjralica. Po prijetju je bil poslan nazaj za zapahe. • S. Š. Pogorel avtobus Škofja Loka - V soboto kmalu po polnoči je na parkirnem prostoru na Trati zagorelo v avtobusu. Kljub hitremu posredovanju prostovoljnih gasilcev iz Škofje Loke je 17 let star avtobus, znamke MAN 280, skoraj v celoti pogorel. Po prvi oceni je ogenj povzročil za okoli 1,5 milijona tolarjev škode, točen vzrok požara pa še ni znan. • S. Š. Lisica pretentala lovca Blegoš - Med lovom na lisico na pobočjih Blegoša je 61-letnemu lovcu Jožefu II. spodrsnilo. Zdrsnil je po strmem pobočju in se pri tem huje poškodoval. Zaradi težko dostopnega terena so ga do zdravnika spravili gorski reševalci iz Škofje Loke s pomočjo policijskega helikopterja. Jožef je skupaj s prijateljem lovil lisico na pobočju Blegoša. Ob poldvanajstih dopoldne sta v predelu Rajna peč opazila lisico, ki pa jima je pobegnila pod greben. Lovca sta se nato vzpela na vrh zasneženega grebena, kjer pa je Jožef izgubil ravnotežje in zdrsnil 30 metrov globoko po terenu. • S. S-. Padel med privezovanjem božičnega drevesa Kranj - Med pripravami na postavljanje božičnega drevesa na Glavnem trgu v Kranju se je poškodoval 40-letni Mihael J, ki zaradi lažjega pretresa možganov in suma poškodbe hrbtenice leži v jeseniški bolnišnici. Mihael je skupaj s sodelavcem minuli petek dopoldne zaradi varnejšega transporta smreke na tovornem vozilu privezoval veje smreke, ki je bila namenjena za prireditev "Božično drevo za mesto Kranj". Pri tem mu je spodrsnilo, da je vznak padel na cesto, kjer je nekaj časa ležal v nezavesti. Policisti s kranjske postaje so mu nudili prvo pomoč. • S. Š. Najstnica - torbičarka Kranj - Minuli petek zvečer seje neznana punca, najstnea (okoli 17) let, visoka okoli 160 centimetrov, svetlih las, oblečena v svetlo bundo in temne hlače, postavila v vlogo torbičarke. Mlada nepridipravka je namreč neki občanki na Zlatem polju iztrgala usnjeno torbico, v kateri so bili osebni dokumenti, mobilni telefon motorola D 160 in nekaj kozmetike. • S. Š. Dvajsetletnik pretepal mater V enem izmed tepežev je uporabil celo leseno kladivo Domžale, 30. novembra - Preiskovalni sodnik je odredil pripor za 20-lctnega L D. iz Domžal, ki so ga policisti ovadili zaradi nasilništva. L D. je ovaden, ker naj bi 11. novembra pretepel svojo mater. Ko se je mati tega dne vrnila z obiska pri svoji hčeri, je sin začel jianjo vpiti in jo zmerjati. Materino vprašanje, ali spet misli, da mu bo dala denar, gaje menda tako razjarilo, dajo je zgrabil za vrat, jo začel daviti, vleči za lase in jo s pestmi tepel po glavi; Ko seje mati rešila izpod sinovega primeža, je zavetje poiskala na policijski postaji. L D. naj bi mati pretepal že prej, med drugim naj bi jo nekoč celo večkrat udaril z lesenim kladivom. Zaradi kršitev javnega reda in miruje bil letos že štirikrat prijavljen s strani policije, lani pa enkrat. Zaradi premoženjskih deliktov so policisti leta 1995 zoper njega napisali enajst kazenskih ovadb, leto prej pet. Prvič pa je bil ovaden že leta 1993. pri komaj štirinajstih letih. • S. Š. Odkritje ilegalne tiskarne ponarejenega denarja v Ljubljani Gorenjci med ponarejevalci denarja V tiskarni na Zaloški cesti v Ljubljani našli natisnjene, a še nerazrezane pole za 400 tisoč mark -Med dvanajsterico aretiranih tudi pet Gorenjcev - Vodja ponarejevalcev naj bi bil 44-letni Anton Mijović z Bleda - Ponarejen denar naj bi razpečevali v Sloveniji in sosednji Hrvaški Ljubljana, 30. novembra - Minuli petek so kriminalisti ljubljanske policijske uprave javnost obvestili, da so po osemmesečni preiskavi aretirali dvanajst ljudi, domnevnih članov hudodelske druščine, ki je sredi Ljubljane tiskala ponarejene tolarje, marke, lire in dolarje. Gre za največje odkritje slovenske kriminalistične policije doslej. Ljubljanski kriminalisti so pred meseci v obtoku odkrili ponarejene bankovce po 100 nemških mark, ki so imeli podobne značilnosti, kar jih je napeljalo na sum o obstoju organizirane razpečevalske skupine v Sloveniji. Denar naj bi razpečevali tudi v sosednji Hrvaški, kjer so že našli nekaj ponarejenih bankovcev. Osemmesečno akcijo, v kateri so sodelovali tudi policisti kranjske, novogoriške, mariborske in murskosoboške policijske uprave, so sklenili 23. novembra. Kriminalisti so opravili 13 hišnih preiskav in aretirali 12 ljudi: 44-letnega vodjo kriminalne združbe A. M. (Anton Mijović) z Bleda, 57-letnega D.D. (Dimitar Dim-itrovski) iz Kranjske Gore, 58-letno I. K. (Ivana Kristan) iz Zgornje Upnice, 28-let-nega M. L. O. iz Kranjske Gore, 55-letnega F. P. iz Kranja, 49-letnega A. B. iz Ajdovščine, 41-letnega A. B. iz Slovenske Bistrice, 44-letnega T. K. iz Lendave, 44-letnega P. R. iz Cerknega, 24-letnega M. V. iz Slovenskih Konjic in 35-letnega A. B. (Aleksander Borišek) iz Ljubljane, ki je lastnik nezakonite tiskarne, v kateri so kriminalisti na 379 polah našli 400 tisoč mark ponarejenih, še nerazrezanih 3949 bankovcev. Poleg ponarejenega denarja so našli tudi kakovosten, a zapakiran offsetni tiskarski stroj, folije za tiskanje tujih vred-notnic in znamk in večjo količino papirja za tiskanje denarja. Kot je povedal Leopold Pogačnik, direktor Uprave kriminalistične službe v uradu za javno varnost, so se kriminalisti odkrivanja združbe najprej lotili na klasičen način. Kasneje se je pokazalo, da na ta način ne bodo mogoči odkriti celotne tiskarske in razpečevalske mreže, zato so posegli po posebnih operativnih metodah, ki jih pri odkrivanju organiziranega kriminala uporablja slovenska policija. Odkrita skupina naj bi bila po njegovih besedah zelo organizirana in premetena, zato je predstavljala zelo trd oreh za kriminaliste. Po Pogačnikovem zatrjevanju je bila krimi- nalna skupina sposobna naenkrat v obtok spraviti od milijona do pet milijonov pona-rejenih mark. Policija je doslej zasegla 595 ponarejenih bankovcev za sto mark. Osumljeni Dimitar Dimitrovski - Miki. nekdanji gostinec, Ivana Kristan, lastnica gostinskega lokala Krona, in Antofl Mijović, naj bi bili že stari znanci policij^ Med preiskavo pa so kriminalisti ugotovili-da se vodja Anton Mijović ukvarja tudi S ponarejanjem listin in tihotapstvom stvari posebnega kulturnega pomena in dragim1 kamni. Tako so pri njem zasegli zelo staro knjigo, napisano v neindoevropski pisavi in tiskano na lesu, kLnaj bi jo lastnik proda-jal za 200 milijonov tolarjev. Uradno njena vrednost še ni znana, niti od kod izvira. Vsi aretirani so osumljeni in kazensko ovadeni storitve kaznivega dejanja storitve ponarejanja denarja po 249. členu kazenskega zakonika, glavnega tiskarja Aleksandra Boriška so ovadili še zaradi ponarejanja in uporabe ponarejenih vred-notnic. Obstaja sum, da se posamezni člani ukvarjajo tudi s trgovino z mamili, saj s° pri 24-letnem M. V. iz Slovenskih Konjic našli tudi 100 gramov heroina. • S. Šubic Ugotovitve komisije o ravnanju policistov na brniškem letališču Policisti krotili navijače v skladu z zakonom Tričlanska komisija je ugotovila, da so bile gumijevke in plinski razpršilec upravičeno uporabljeni -Solzilce so metali navijači - Nogometna zveza bi lahko poskrbela za protokol sprejema Kranj, 30. novembra - Tričlanska komisija, ki je preverjala zakonitost ravnanja policistov na Aerodromu Brnik, ko so tudi s pomočjo pendrekov in plinskim razpršilcem krotili okoli 4-tisočglavo množico, ki je v noči s 17. na 18. november prišla pozdraviti zmagoslavno slovensko nogometno reprezentanco, je končala s preiskavo. Njena glavna ugotovitev je, da so prisotni policisti prisilna sredstva uporabili v skladu z zakonom in pooblastili. Član komisije policijski inšpektor Ludvik Zupančič je podrobneje pojasnil ugotovitve komisije: "Na podlagi pridobljenih posnetkov, izjav policistov in drugih udeležencev, tudi letaliških delavcev, daje bil pritisk množice, večinoma pod vplivom alkohola, tako močan, da je policisti brez prisilnih sredstev, ki pa so jih uporabili le v najmilejši obliki, ne bi uspeli ukrotiti. Nihče od navijačev tudi ni bil poškodovan." Gumijevki sta uporabila policista, ki sta zadrževala množico pred mednarodnim prostorom na letališču, ko so nekateri posamezniki začeli udrihati po njiju. Plinski razpršilec pa so uporabili kasneje, ko so nogometaši v mednarodni prostor, ki je tudi območje mejnega prehoda oziroma mejne kontrole, odšli po svojo prtljago. Tedaj so navijači tako močno pritisnili, da so se policisti zbali, da bodo podrli stekleno pregrado med avlo in prostorom, namenjenim za mejno kontrolo. Ko so ljudi policisti uspeli odriniti za meter ali dva, so sprožili plinski razpršilec. Tedaj je po ugotovitvah komisije s strani navijačev proti policistom priletelo nekaj solzilnih sredstev, zaradi katerih je ozračje postalo nevzdržno in so se navijači umaknili v zunanjost. "Zaradi slabih vremenskih razmer v resnici nismo pričakovali, da se bo na letališču zbrala taka množica ljudi. Vseeno menimo, da so policisti uspešno varovali spontano prireditev, saj ni bilo razbito nobeno steklo niti poškodovan kakšen od številnih parkiranih avtomobilov avtomobilov. Menimo pa, da bi lahko Nogometna zveza Slovenije poskrbela za protokol sprejema, kar bi policiji olajšalo delo," je dodal Bojan Belak, načelnik Operativno komunikacijskega centra PU Kranj. Pikre so na račun NZS na včerajšnji tiskovni konferenci Policijske uprave Kranj letele tudi zato, ker bi morali za prtljago nogometašev poskrbeti njihovi spremljevalci, kar se ni zgodilo. In ko so nogometaši sami odšli po svoje kovčke, so za sabo "privlekli" še tisoč-glavo množico navijačev. Sprejem nogometašev je varovalo okoli 20 ljudi, vodja varovanja pa je bil komandir letališke policijske postaje Simon Vindiš. V pripravljenosti je bilo tudi nekaj dodatne policijske sile s PU Ljubljana. Da bo sprejem reprezentance potekal v stavbi letališča in ne pred njo, se je odločil vodja varovanja na predlog podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki je nogometaše pozdravil kar na območju mejnega prehoda. • S. Šubic Kje je 22-letna Maja? Maja Aljančič je izginila 16. novembra, ko se je iz Ljubljane z avtobusom pripeljala v Tržič Tržič, 30. novembra - 22-letne Maje Aljančič iz Bistrice pri Tržiču, ki jo pogrešajo že od sredine novembra, še vedno niso našli. Majo so minuli teden neuspešno iskali tržiški gorski reševalci, policisti, gasilci in trije vodniki slednih psov, vsega skupaj jih je bilo 22. Ze med tednom pa je o njenem izginotju redno poročala lokalna radijska postaja (Gorenjski glas pa s Policijske postaje Tržič ni prejel nobenega obvestila). V četrtkovi iskalni akciji so natančno pregledali območje nad Bistrico, gozd od Brezij do Ročevnice, gozd Rove proti naselju Hušica in gozd proti Hudemu in Kovorju, a o pogrešani Tržičanki ni bilo sledi. Iskanje se bo nadaljevalo. Majo so prvič pogrešili 16. novembra, štiri dni kasneje pa so o njenem izginotju obvestili tudi tržiške policiste. Kot so slednji kasneje ugotovili, se je pogrešana 16. novembra z avtobusom pripeljala v Tržič, nato pa je za njo izginila vsaka sled. Maja je začasno živela v Ljubljani. Pogrešana Maja Aljančič je visoka 163 centimetrov, suhe postave, klinastega obraza, rjavih oči in rdečkasto kostanjevih do ramen segajočih las. • S. Š. Po letu in devetih mesecih Jaka Demšar odhaja z delovnega mesta* na katerega ga je kot zamenjavo za Ivana Hočevarja postavil prejšnji notranji minister Mirko Bandelj. Foto: arhiv. Jaka Demšar a Pogrešana Maja Aljančič Kranj, 30. novembra - Direktor Policijske uprave Kranj Ja^ Demšar odhaja s sedanjega delovnega mesta, na katerem je bil 0(1 februarja lani, ko je zamenjal Ivana Hočevarja. Vodenje gorenjsk^ policije bo predvidoma prevzel 45-letni Jože Mencin, poveljnik Letalske policijske enote MNZ na brniškem letališču, ki je v polic'' ji zaposlen že več kot 25 let. Notranji minister Borut Šuklje je namreč že potrdil Demšarjev^ razrešitev, do zamenjave v vodstvu kranjske policijske uprave M naj bi prišlo že jutri. Zanimivo pa je, da sedanji kranjski policijsk direktor, vsaj tako so pojasnili na redni novinarski konferenci Kranj, o ministrovi odločitvi še ni bil obveščen, kaj šele da bi 0 zamenjavi bila uradno obveščena javnost. • S. Š. T°rek, 30. novembra 1999 GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS 25. STRAN • GORENJSKI GLAS KLUB TREZOR Četrtek, 2.12.1999 ^ Študentski večer v sodelovanju s ŠO FOV Najboljši študentski večer zopet čaka na vas, da se ogrejete v teh mrzlih dneh. Vabimo vse tiste; ki ste bili pridni, ker vas bo obdaril Miklavž. - Otvorili pa bomo tudi razstavo fotografa Nani Poljanca - Do 24 ure se lahko brezplačno odžejate s kupončki ki jih dobite na info točki FOV Kranj - Vsi tisti, ki boste praznovali svoj rojstni dan ravno v četrtek, lahko dobite v dar uro Swatch. Vabljeni pa ste vsekakor na noro zabavo, za katero bo skrbel DJ SINE in pa seveda na JIM BEAN party. In ne pozabite najbolj nora zabava se prične ob 22.00. Petek, 3.12.1999 Petkov klub v sodelovanju s KŠK - Glasba osemdestih let - Barrnan show z najboljšimi coctaili AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA novembra 1999 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Hvaležni smo ansamblu Gašperji Gorenjski kvintet ima trenut-1,0 že celovit in popoln repertoar domačih oziroma Avseni-*°vih in zabavnih melodij. So P* tudi eden tistih ansamblov, *i v svoje nastope vključuje tudi •'umor. Skratka, njihov nastop, davijo, ima vse tisto, kar bi ^oral imeti in tudi ima vsak popoln ansambel. Teh pa nenazadnje tudi pri nas ni malo. Cilji in želje ansambla Go-renjski kvintet se razumljivo Prav nič ne razlikujejo od dru-ansamblov: čimveč nasto-Pov, čimprej naj bi izšla njiho-Va lastna kaseta, in prav nič si nc želijo, da bi se sedanja ses-ava ansambla razšla. Nasprotno, še vedno iščejo pevca, tenorista in upajo, da ga bodo *udi našli. Z njim je namreč p°vezan tudi izid kasete. . jrdno smo odločeni, da nadaljujemo zastavljeno delo. Doslej |"no nastopali predvsem na pros-^Vah in različnih obletnicah. P">il smo pripravljeni za celovite Izstope. Velikokrat smo tudi že |8rali v dvorani Avsenik v Begun-^a". Običajno smo nastopali kot j»°stje in smo zato še posebej hva-e^ni tudi ansamblu Gašperji. Ta j^sambel nas običajno največkrat povabi zraven." Gorenjski kvintet je nastopil .udi v torek, koje bila v Begunih izredna slavnostna seja °bčinskega sveta občine Rakijica in krajevne skupnosti Begunje ob rojstnem dnevu Slavka Avsenika. Zaigrali so, da se reče, in ponosni so bili, da je njihovemu nastopu v družbi Renata Verliča prisluhnil sam Slavko Avsenik. Priznal jim je, da dobro igrajo in da iz njih, če bodo tako delali, kot so to zdaj zastavili, šc nekaj bo. To jim jc potem dalo še večji polet. Sicer pa, kot je povedal Grega Korošec, se ponavadi na nastopih, kadar jc publika dovolj razgrela, "ne Španijo". In tako je bilo tudi potem v torek, saj je praznovanje in veselo srečanje s Slavkom Avsenikom sklenila zasedba tria, ki so jo na začetku poznali pod imenom Begunjski picki. Za konec, čeprav se bomo z ansamblom Gorenjski kvintet še letos kar nekajkrat srečali na prireditvah Veselo v leto 2000, pa še enkrat predstavimo sestavo ansambla: Vodja in harmonikar v ansamblu je Grega Korošec iz Poljč, kitarist in humorist je Aleš Erman iz Begunj, bariton in bas igra Blaž Stroj iz Begunj, klarinetist je Žiga Pogačnik s Posavca, trobento pa igra Sandi Burkeljc iz Gozd Martuljka. Edina, ki je s spodnjega konca Gorenjske, iz Domžal, je pevka Dani Stažar. Še vedno pa iščejo pevca, ki lahko pokliče tudi vodjo Grega Korošca po telefonu 064/733-043. GLASBENIKI MESECA - KUPON ^e še spomnite, kdaj je začel igrati ansambel Gorenjski kvintet? Ime in priimek:_;_;_ Naslov:_ pošta: alepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC - Radio Ognjišče, p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid, 061 152 11 26 Vprašanje: Katero obletnico praznuje Radio Ognjišče? Nagrada: majica in radijsko voščilo - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Katera drevesna vrsta krasi Napoleonov drevored? Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 4. 12. 1999 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle" Nagrajenca z dne 14. 11. 1999: - Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek: Tatjana Mušič, Mengeš - Časopis 99, Logatec: Marija Gantar, Žiri Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije na tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk -Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O ^> □ « D o fl (o) "77 <, □ rj^ilIMbz Logatec • Trlaika 148 • tel.:061/741 632 • fax:061 /741 i 12 ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje lij odpravo blokad g OSEBNO, PISNO Inf. | I 041/404 935 \ * ASTROLOGIJA m S PREROKOVANJE > ■o PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, £ § SVETUJE VAM DOLORES NON-STOP § Š 041/519-265 i LESTVICA IN NOVOSTI ODDAJE NEW POWER 1. Just Teli Me Why - CASSANDRA 2. VValking - SOUNDLOVERS 3. Inside To Outside - LADY VIOLET 4. Fuck The Millenium - SCOOTER 5. Alla Fiera Del' Est (Fair Song) - ETHINCS BEATS NOVOSTI 1. Kiss (VVhen The Sun Don't Shine) - VENGABOYS 2. Paradise (Eiffel 65 rmx) - SIMONE JAY 3. Alla Console - MIMMO AMERELLI RADIO SORA l.-l. <><(."). (>24 l!.'!"> lilij, .iii>lii>-«Wii si Lep pozdrav vam še enkrat več pošiljava DJ Tom in MC Daennis in vas vabiva, da pridno glasujete za našo lestvico - vaš trud bo poplačan! Imejte se skrajno lepo, uživajte v snegu in zabavajte se, kjerkoli že boste, vendar ne pozabite na naju. Slišimo se v soboto. TUDI DRUGJE JE LEPO Odpravite .se z nami v .svet pustolovščin... ... vsak četrtek od 17. do 18. ure v popotniški oddaji TUDI DRUGJE JE LEPO Prisluhnite frekvenci ... 88,9 MHz ... spoznavajte skrite kotičke sveta ... pridružite se družbi Gorenjskega glasa popotniškega mesečnika SVET & LJUDJE ...ob prijetni glasbi ...na valovih C radio retic Vsak popotnik je bogastvo zase. Pripravljeni so deliti spomine iz svojih popotovanj in nas odpeljejo v dežele naših sanj. V prvi decembrski oddaji se nam bo pridružila Urška Peternel. Predstavila nam bo svoje enomesečno popotovanje po Tajski in Laosu ob zvokih magične glasbe. Nagradno vprašanje; Na dopisnice napišite; Kje najdemo Drogerijo HV-MED? Odgovore pošljite do /.?. 12. 1999 Radio Gore n c, Balos 4, Tržič Predlagajte popotnike tudi VI. Popotniški pozdrav Janja Budič in Ervin Povalej CISTA lO-KA RADIA GORENC ... pod pokvotiteljstvom Trgovine DONA Tržič (Miklavžev 10 % gotovinski popust nad 5.000 sit) ... slovenska popularna lestvica Gorenjk in Gorenjcev - vsako soboto ob 14.30 na frekvenci 88,9 ... ... pridružite se nam... za vsakršne glasbene predloge in vzamemo čas in ponudimo tisto, kar predlagate sami... Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič - do 4. 12. - pa želimo vsem skupaj uspešen in vesel teden... Naše čestitke pa veljajo H. Juvan iz Škofje Loke in A. Potočnik iz Tržiča. Lestvica Čista desetka 1. Tinkara Kovač - Ko bo prišel (2) 2. Janko Ropret in Don Mentonv band - Kaj je to (3) 3. Nataša Madjar - Ave Marija (6) 4. Helena Blagne in Zlatko Dobrič - V soboto (5) 5. Vili Resnik - Daleč je Amerika (3) 6. SLAPOVI - Del tebe (novost) 7. DARJA ŠVAJGER - Vsakdanji čudeži (novost) 8. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - Ti in jaz (novost) 9. EVA SRŠEN - Ljubi, ljubi, ljubi (novost) 10. FARAONI - Ti znaš (novost) Kupon čista desetRa Glasujem za: Rad-a bi slišal-a: Moj naslov: VAŠA PESEM RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaj io po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako. da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 29.1 1.1999 Popevke: '■ Ne joči se - Victory 2. Zapuščam te - Nataša Zibelnik 3. Na koncu ulice - Rihard Kotar Nz - viže 1 Kuharica - Dvojčici Vesna in Vlasta 2. Stari bas - ans. Mitreji 3. Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji Zmagovalni pesmi prejšnega ledna: 1. Vsi me poznajo -Nova legija" 2. Nasloni se - Zasavci VAŠA PESKM *> GLASUJEM ZA Popevko: Naioilno/ahavno vi/o Ime In priimek: Naslov: Pošta: KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Pokrovitelj nedeljske oddaje REPEK, TRGOVINA ZA MALE ŽIVALI, LIKOZARJEVA 13, KRANJ, TEL. 064/330-627. Nudijo vam vse za vaše hišne ljubljenčke: za pse, muce, ptice, male glodavce in ribe. Za pse: vso opremo, pribor za nego, kvalitetno hrano (Hill's, Propan, Euca-nuba, Tehnical), poslastice, igrače, krtače, šampone proti zajedalcem, negovalne šampone, ovratnice, navadni in raztegljivi povodci, nagobčnike, pripetke in insek-ticidne ovratnice. Za muce: hrana istih proizvajalcev kot za pse, negovalna in in-sekticidna kozmetika, povodci, ležišča, visoko kvalitetni mačji posip, poslastice, igrače ter prenosne torbe in košare. Za ptice: hrana in vitamini za papige, eksote, kanarčke in zunanje ptice in vseh vrst kletke. Mali glodalci: hrana, poslastice in kletke Ribe: hrana v obliki rakcev, brike-tov, želv, lističev, vitaminov in vso opremo za akvaristiko Delovni čas: vsak dan 9.00 - 12.00 in 14.30 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00. Dobrodošli v trgovini za male živali REPEK na Primskovem pri Kranju. Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Odgovor: Naslov: |G-rcMc| GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE w Kosovelova 29, 1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče 5. vok. inst. skupina STRUNE - Sem deklic vesel - nov predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Milka Isak, Borisova 10, 2366 Muta - Danica Peruzin, Dol. Zemon 58, 6250 Ilirska Bistrica - Jože Brence, Trg Prešernove brigade 4, 4000 Kranj Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 47 1. NATALIJA VERBOTEN - Naj bog mi oprosti 2. DRUŽINA GALIČ - K tebi želim 3. JOŽE BOHORČ S PRIAJTEUI - Beli venček 4. PETOVIO - Želim si HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 6. decembra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 13. decembra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 6. decembra, ob 18.00 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 22. nov. ob 9.00 in ob 18.00 I Madžarska - Lenti 4.12 Trst 2.12., Palmanova - tovarna čokolade, 3.12., Lidl - Alpe Adna. 21.12., Madžarske toplice - SILVESTROVANJE - 28.12. - 2.1. Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo I in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 4.12., 18.12. Lenti | STROKOVNA ŠOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.3i ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 [Šenčur: 411487 H O KO - kombi prevozi \ Tel.: 563-876, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 j GSM: 041/660-658 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEU tel: 731-050, 041/744-160 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so iw/w na voljo: ■ na telefonski številki (061) 12 66 l°7 ■ osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. .10~v Ljubljani - na spletni strani: www. borzaznanja. mss. edus.si - vsak delavnik od H. do 15. ure, oh sredah do 17. ure VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA Zdravka Kaltnekarja. Proslava bo posvečena obletnici rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna, občinskemu prazniku Mestne občine Kranj ter 130. obletnici smrti Simona Jenka, na katerega, kot opozarjajo upokojenci, kar nekako pozabljamo. Šeruga v Kranju Kranj - V četrtek, 2. decembra, se bo svetovni popotnik Zvone Šeruga ustavil v Kranju, kjer bo predstavil svoje "Poti v neznano". Predavanje v kinu Center se bo začelo ob 18. uri. 4.12. Lenti, Trst, 2.12. Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja je že več kot 5600 različnih učnih ponudb in povpraševanj. Pri nas lahko poiščete ali ponudite najrazličnejša znanja, tako uporabna, kot so na primer znanja tujih jezikov, računalništva, kmetijstva, in živilstva, kot tudi tista, ki jih imenujemo prostočasna in sodijo na področje glasbene, likovne ali plesne umetnosti, književnosti, pa tudi ročnih spretnosti, šport, iger in popotovanj. Med njimi so tudi takšni, ki iščejo vašo pomoč in znanje Tako vam danes predstavljamo povpraševanja člana iz okolice Kranja, ki išče inforamcije in pomoč, pridelovanja vodke iz koruze. Povpraševanje je zelo zanimivo, kdor bi kar koli vedel o pridelavi te pijače, vas prosimo, da nas pokličete ali se osebno oglasite Storitve Borze znanja so brezplačne. Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši člani iščejo ali ponujajo, so vam na voljo na telefonski številki (061) 12 66 197 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15., uro, ob sredah pa do 17. ure. KRANJ: vsako soboto od 15.30 do 17, vsako nedeljo od 15.30 do 17. ure. Cena: otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - PODMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15 ure: NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: vsako soboto od 16.30 do 18. ure, vsako nedeljo od 10. do 11.30 prednostno za manjše otroke v spremstvu staršev ter od 16.30 do 18. ure. Cena: odrasli 600 SIT, dijaki - študentje 500 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, šolske skupine - osnovne šole 350 SIT, srednje šole 450 SIT, izposoja drsalk 500 SIT. Za rekreacijsko drsanje v sezoni 1999/2000 so v prodaji sezonske karte! TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA, FOTOGRAFSKI TEČAJ, ZAVIJANJE DARIL, RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE. Izobraževalni center Freising, tel.: 064/655-880 Zadružni dom Primskovo MIKLAVŽEVI NAKUPI pižame, trenirke, puliji, polpuliji IZJEMNO UGODNO V neznano Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 4. decembra, na izlet v neznano. Odhod bo ob 7. uri izpred Hotela Creina s posebnim avtobuspm. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, tel.: 225-184. Na Krminsko goro v Italiji Kranj - Društvo upokojencev Kranj je do sedaj obdelalo v treh pohodih celotna Brda. Sedaj je na vrsti prva od treh tur v obrobju Brd v zamejstvu. V četrtek, 9. decembra, je na vrsti Krminska gora. Zbor bo ob 6. uri pred Hotelom Creina. Ne pozabite na veljavne dokumente za prehod meje. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva upokojencev Kranj do 6. decembra do 12. ure, oziroma do zasedbe mest v avtobusu. V Portorož Žirovnica - Društvo upokojencev Radovljica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Portorož s kopanjem v hotelu Morje, v Izolo in Škofije (Italija). Izlet bo v četrtek, 2. decembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejemajo v bifeju pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 801-905 do zasedbe avtobusa. Udeleženci morajo obvezno imeti s seboj veljavni potni list ali osebno izkaznico. V Škofjeloško pogorje Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja v četrtek, 2. decembra, enega od lažjih izletov v Škofjeloško pogorje - iz Poljan čez Gabrško goro... Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine, peljal vas bo do Poljan. Hoje bo za 4 ure in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa s 35 sedeži. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-1111 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prireditve Obisk Miklavža ali Božička Obisk Miklavža ali Božička na dom za posameznika ali skupine. Tel.: 064/326-362 - zvečer. Srečanje z Novakom Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik bo danes, v torek, ob 19. uri večer s pisateljem Bogdanom Novakom in serijo njegovih romanov Lipa zelenela je. Miklavževi sejmi Kranj - Na Gorenjskem sejmu v Kranju bo Miklavžev sejem potekal od danes, torka, 30. novembra, do nedelje, 5. decembra. Bled - V festivalni dvorani na Bledu bo Miklavžev sejem potekal od petka, 3., do nedelje, 5. decembra. Lions club Bled vabi vse ljudi dobre volje in širokega srca, da se sejma udeležijo, saj bo ves zbrani denar darovan gorenjskim otrokom, ki rabijo pomoč. Lutkovna igrica Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo v četrtek, 2. decembra, ob 17. uri lutkovna igrica za otroke, stare vsaj 3 leta. Otroci iz OŠ Antona Janša Radovljica bodo zaigrali igrico Volk in sedem kozličkov. Predstavitev knjige o reinkarnaciji Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo danes, v torek, ob 19.30 uri predstavitev knjižne novosti Sodobni pogledi na reinkarnacijo. Predstavil jo bo eden njenih avtorjev Primož Škoberne z Duhovne univerze. OŠ Gorje vabi Gorje - Jutri, v sredo, 1. decembra, Osnovna šola Gorje vabi na Odprti dan računalnice. Učenci in učitelji bodo predstavili delo na šoli, projekte, uporabo računalnikov pri rednem pouku, multimedijo, nato boste poklepetali ob soku in kavici. V četrtek, 2. decembra, pa Osnovna šola Gorje vabi na odprti dan šole. Kulturna prireditev bo v šolski avli potekala od 16. do 17. ure. Pisane jesenske besede Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika Domžale bo v četrtek, 2. decembra, ob 19. uri literarni večer Pisane jesenske besede. Večer z Ivanom Minattijem Slovenske Konjice - V Mestni galeriji Reimer bo v četrtek, 2. decembra, gost četrtkovega večera pesnik Ivan Minatti. Večer z naslovom Ljubezen je kot požirek vode se bo začel ob 18. uri. Proslava ob prazniku Kranja Kranj - Komisija za kulturo pri Društvo upokojencev Kranj vabi na proslavo, ki bo v petek, 3. decembra, ob 17. uri v prostorih druištva na Tomšičevi 4. Sodelovali bodo moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj, ki ga vodi pevovodkinja Nada Krajnčan, ter recitatorska skupina pod vodstvom dr. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo eledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 S. Makarovič: TETA MAGDA, komedija torek, 30. 11., ob 19.30 za IZVEN in konto sobota, 18. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto četrtek, 30. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto R. Dahl, D. Muck: MATILDA, mladinska komedija (od 6. leta naprej) ponedeljek, 6. 12., ob 17.00 za IZVEN in konto J. B. Moliere: SKOPUH sobota, 4. 12., ob 19.30 za IZVEN in konto - RAZPRODANO! SILVESTRSKA PREDSTAVA 31. 12. 1999 ob 19.00 uri, za IZVEN Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do 15. decembra 1999 sicer jih posredujemo v redno prodajo! Nagrade za najlepše izložbe Kranj - Kot vsako leto bo tudi v letošnjem decembru Turistično društvo Kranj organiziralo akcijo Naj izložba 1999. Posebna komisija bo ocenjevala urejenost, dekorativnost, obliko, umetniški vtis, občutek za estetski izgled in izvirnost ter primernost izložbe glede na mestno jedro Kranja. Na koncu akcije bodo prvim trem podelili priznanja. Obvestilo o izbiri najlepših izložb bodo objavili v Gorenjskem glasu. Z željo po čimlepši urejenosti mesta vabijo k sodelovanju vse trgovine v mestnem jedru Kranja. Srečanje žensk z rakom dojke Radovljica - Skupina za samopomoč žensk z rakom dojke Radovljica vabi na srečanje v četrtek, 2. decembra, ob 17. uri, ki bo v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. Pogovarjali se boste o novostih terapije in spremljajočih problemih. Srečanje je namenjeno ženskam, operiranim na dojki, z Gorenjskega. Za ljubitelje naiznega tenisa Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča vse ljubitelje namiznega tenisa, da je rekrativno igranje namiznega tenisa možno vsak petek od 15.30 do 17.30 ure v prostorih bivših učnih delavnic Srednje tekstilne šole v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33. Na razpolago je 8 igralnih miz. K družbi za vse starosti Radovljica - Zveza društev upokojencev občin Radovljica, Bled, Bohinj vabi članstvo društev upokojencev in druge zainteresirane na okroglo mizo, ki jo organizira Občina Radovljica pod geslom "K družbi za vse starosti" tudi v občini Radovljica. Okrogla miza bo danes, v torek, 30. novembra, ob 17. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici. GOSTILNA RESTAVRACIJA "Pri ložovcu" Begunje GALERIJA Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. ARODNO ZABAVNE GLASBE |GA§P|RJI J BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT Z ŠTAJERSKIH 7 sponzor večera je mesarija Kalan in vinogradništvo Zaloščan - de Adami v sredo, 1.12.1999-v četrtek, 16.12.1999 KflLflli FRANC INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT. 064/707 030 ALI 064/733 402 Tečaj oživljanja Društvo za zdravlje srca in ožilja Slovenije organizira pod strokovnim vodstvom Slovenskega združenja za urgentno medicino in Sveta za reani-macijo ter s sodelovanjem Rdečega križa 2-urni tečaj temeljnih postopkov oživljanja. Tečaj bo potekal v četrtek, 2. decembra, ob 17. uri v Kliničnem centru v Ljubljani, predavalnica 4/I. nadstropje. Prijave sprejema Društvo "Za srce", tel.: 061/136-95-63 do zasedenosti mest. Pot srca - ljubezen in odpuščanje Kokrica - Turistično društvo Kokrica organizira predavanje g. Thomasa Kellerja v Tenetišah, v Pizzeriji Orli, v četrtek, 2. decembra, ob 17. uri. Avtor bo s predavanjem z naslovom Pot srca - ljubezen in odpuščanje pustil nova sporočila za naslednje tisočletje. Popotovanje okoli sveta Kranj - V organizaciji Kluba študentov Kranj bo jutri, v sredo, ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein potopisno predavanje Tadeja in Matjaža M. Nemaniča z naslovom Enoletno popotovanje okoli sveta - več sreče kot pameti. Zdravljenje visokega krvnega tlaka Ljubljana - V sredo, 1. decembra, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije prireja predavanje Zdravljenje visokega krvnega tlaka. Predavala bo mag. Barbara Salobir, dr. med., ob 17. uri v predavalnici Krke, Dunajska 65. / Razstavlja Klementina Golija Kranj - V Šmartinskem domu v Stražišču odpirajo jutri, v sredo, ob 18.30 razstavo slik akad. slikarke Klementine Golija. Razstava sodi v okvir letošnjih Stražiških kulturnih dnevov. Poglej me v oči Kranj - Jutri, v sredo, bo ob 19. uri v Beli dvorani gradu Khislstein otvoritev fotografske razstave Vitka Ratkoviča z naslovom Poglej me v oči. Razstavo je pripravil Klub študentov Kranj. Hrvaška na steklu Škofja Loka - Galerija Fara in revija Likovni svet, Štore pri Celju vabita na otvoritev razstave Dragice Dujnič Smičibrada iz Petrinje. Naslov razstave je Hrvaška z likovnimi deli na steklu (Hlebinska šola). Otvoritev bo v petek, 3. decembra, ob 18. uri v Galeriji Fara v Škofji Loki. Razstava Telekartic Ljubljana - Telekom Slovenije in Družina vabita na predstavitev razstave Telekartic Sakralni objekti in papež v Sloveniji, ki bo jutri, v sredo, 1. decembra, ob 18. uri v Galeriji Družine, Krekov trg 1 v Ljubljani. Kronos 2000 Ljubljana - Mestni muzej Ljubljana vas v pričakovanju leta 2000 vljudno vabi na odprtje in ogled razstave ter na novoletno zdravico Kronos 2000 Ljubljana, ljudje in dogodki. Odprtje bo v četrtek, 2. decembra, ob 12. uri I Kulturno-informacijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. Razstava bo na ogled do 11. marca 2000. Mednarodna bienalna razstava Radovljica - Fotografska zveza Slovenije in Foto društvo Radovljica vabita na XIV. barvni dia 6x6. Projekcija diapozitivov s krajšim kulturnim programom in podelitvijo nagrad bo v petek, 3. decembra, ob 18. uri v Knjižnici A. T. Linharta, Gorenjska cesta 27, Radovljica. Grafična razstava Mirka Maje rja Tržič - V petek, 3. decembra, bo ob 17. uri v Galeriji atrija občinske stavbena Trgu svobode 18 otvoritev grafične razstave Četrta fasada starega mestnega jedra v Tržiču ob vodotokih Tržiške Bistrice in Mošenika avtorja Mirka Majerja. O vsebini in umetnišKi vrednosti razstave bo govoril prof. dr. Peter Fister. V kulturnem programu bo nastopil vokalni kvintet bratov Zupan, povezovala bo gospa Marina Bohinc. Razstavo bo odprl župan občine Tržič gospod Pavel Rupar. Novoletna razstava na Pungertu Kranj - Jutri, v sredo, 1. decembra, bo ob 20. uri v Cafe Galeriji Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, otvoritev novoletne skupinske razstave članov Likovnega društva Kranj. Ob te) priložnosti bodo naprodaj slike in grafike manjšega formata, primerne za praznična darila, po izredno dostopni cenah. mi Dobrodelni koncert za Savo Dolinko Bled - V soboto, 4. decembra, bo ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu dobrodelni koncert za Savo Dolinko, za ohranitev čudovite doline Brje P11 Bledu, kjer bi Savo Dolinko zaradi izgradnje jezu za hidroelektrarno nekateri radi spremenili v jezero in s tem zalili to podobo raja, ki je vandihovala že Prešerna. 20 let MPZ Komenda Komenda - V dvorani Kulturnega doma bo v petek, 10. decembra, °b 19. uri slavnostni koncert ob 20-letnid prepevanja Moškega pevskega zbora Komenda. 88.9 MHz renc Gorenjska 1900 - 2000 poceni Kronika Vinko Tavčar iz Kranja: "Sem dolgoletni naročnik Gorenjskega glasa. Zato sem zdaj po prednaročniški ceni kupil še Kroniko Gorenjska 1900 - 2000. " Kranj, 30. novembra - Kroniko zadnjega stoletja pred vstopom v novo tisočletje, knjigo gorenjske samozavesti z več kot ?00 stranmi velikega formata, z več kot s*o avtor/i, šestdeset strokovnih prispevkov, dvesto predstavitev podjetij in ustanov, osemsto barvnih fotografij in petsto Cr no belih ter dvesto tabel, grafikonov, dokumentov in 30 zemljevidov lahko dobite P° znižani ceni še danes v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Zoisovi 1 v branju. WQ, do včeraj ste kar lepo segali po nedvomno najbolj popolni in zanimivi izdaji, *i predstavlja Gorenjsko v tem stoletju, cikali smo stotega kupca knjige. To je bil dolgoletni naročnik Vinko Tavčar iz Kranja. Še danes imate torej čas, da se oglasite v naši malooglasni službi v Kranju na Zoisovi 1. Knjigo lahko naročite tudi z dopisnico, ki mora imeti obvezno današnji (30. 11.) poštni žig in nam jo' pošljete na naslov 4001 Kranj, Zoisova I, p.p. 124. Lahko nas pokličete po telefonu na številki 064/223-111 ali 064/223-444, lahko pa nam pošljete tudi faks na številko 064/222-917 in nam sporočite, koliko izvodov bi radi naročili. Ne pozabite. Samo še danes najbolj poceni Kronika tega stoletja. LETOPIS GORENJSKA 1999/2000 Z gorenjskim almanahom, ki bo letos izšel že šestič zapored kot obsežna knjiga Gorenjskega glasa, nadaljujemo zdaj že poznan projekt. Tudi letošnji LETOPIS bo vsebinsko bogat. Obsegal bo 400 barvnih strani, izšel pa bo v nakladi več kot 20.000 izvodov. Letopis bo imel pregleden in podroben koledar, različne nasvete za dom in družino, horoskop za prvo leto novega tisočletja in še marsikaj koristnega za vse mesece prihodnjega leta za vso družino. LETOPIS GORENJSKA 1999/2000 je najbolj celovit pregled gorenjske gospodarske odličnosti, podjetništva, društvene organiziranosti, ponudbe javnega sektorja itd. Izšel bo v nakladi za vse naročnike Gorenjskega glasa kot priloga časopisa. Bo pa tudi primerno novoletno darilo za vaše prijatelje in znance, ki morda še nimajo naročenega časpisa Gorenjski glas. Lahko pa jim tudi vi naročite Gorenjski glas in s tem tudi LETOPIS GORENJSKA 1999/2000. Tudi vi se lahko predstavite s svojim delom in dejavnostjo in ponudbo v gorenjskem LETOPISU. ŠE TA TEDEN JE ČAS, da nas pokličite. Prepričani smo, da se bomo dogovorili za vaš celovit in uspešen nastop s ponudbo za novo tisočletje. POKLIČITE NAS po telefonu: 064/223-111 ali pa nam pošljite vaše sporočilo in želje po faksu na številko: 064/222-917, S predstavitvijo v LETOPISU GORENJSKE 1999/2000 bo vaš korak v novo tisočletje trdnejši in uspešnejši. lo "> d) +-> >(/) o O) O) co 1— n E d) > o c d co i? 0) O LU Sil .. c is 3 0) >N »N O C O CO o 00 ,~~ 9 t- c CL ° CD f a <3 ca N O O 3 co jz ca o > < cc O o _j a o oŠ o ^ o 3 ° > O CL h- to lu ^ CL < O LU Z < z Z) 5 o =) Z »o < cc < N < CC O o 2 tO -i Z < CC LU Z 'O ca n 2o =5 a- * I- co co o C O co LO CQ co cc cc 3 3 ~ S" a. co O o. w oo - OO CD 2 CD O CM > ™ 3 CD w C ro tj o :=- 0 E ra Q c ■* 1 - S! E > J c TO C0 O C CL O i2 co o o •o 0 CD >w co • a) 92 i_- *J C\j 3 ■«> cm CD > X3 CO ~—' "q7 CO CO W •V) .w CO =i co •o o O .o "O o co £ co y: K o 5 £ o o g co .w CD C ;o x> o "D — O CD a cd ca ^ Z CD co J* > a> a (A CO O) a. a> -i C - i o X 3 C 3 >o co 8.1 z LU >N O LU CC CL Q O =) z 3 ^ a 3 o a o co -i Z < CC s i > o t > LU > CC O co > TJ o o % o g cn co ° ~Z. Bo O O-n .O T3 -W O L3 O) C §. I N E A o. > = 1 12 co i f S s O -o E a CD T3 N CD £ o. ^€ iS "a OT CD čo ^ f S P C0 5 § ° >o co co E g co — 2 5» 3 t .S S p I > w cd t; £ z> CD —' E .g O C §1 "2 Cl a 0 81 ca CO .5 CO & 9- > C o ; ^ C ■w :_ 2 S ll "° E CO 'P 51 -i CD CO 2 o CD i2 2 w o. 00 co CD E C0 LO ^ S 8 S cb w £ S C5 > I co ,2 oo > O CD c -oo £ O 00 >s 00 co cn CD t . •O CD O i= o c ku čle > ♦S da > co CM o tO "o o E w oo -C — C0 oo JQ CD O O? E +4 CD >W o!« o 5 ■* " o po TO O O O 2 o - ° S: £ O ■5 H 5 $ E o E O CD N .2 •"*•«. O « CM w -o co § jš, cc sil N N ^ C0 3, cd —; c cd "s oo co c — oo « 8 .S § O -o CD Š > o CD •OO OO 'ČD ^ C C o ■KI co -* _> oo oo co _c 3 co E ■o to o sil o E S t3 2 g O O. o O J* f— CD ,S oo X3 E .S 1 o t co P > o xi oo čo ^ 'O 2 co O O. "c ._ S 2 s I? "2 CD >o 2 'O X5 o o. c E o -§ N CL CO g O 2 'E C0 -P o "O O co O) CD .E cd ;o yj, cd -I C0 N oo i= ro o >o M C0 - t _co O- 00 O 9^ ^ co C ,_ ^ CD Ć0 > n 3 N > ._ CO i » O .CO c* i = > O O uj > CL OO 6 o E C 1 C0 co iS S? 00 g '° « O T- Oi 3 CD C * CD -i E ;C_) £ o čF Q c tO oo CD C "* o 2 o i! o JS co — 53 .2. o i^- CC ^ CD co >o CD CD > CD CO y~ oo >w _ . -oo « o 00 Tt w CD C •O co NJ C0 cn O) CO C0 Cl w ŽT 2 o o. CD » 'c CD N CC o S Cl U > 3 E CD CD > m Š co ■—- cn co c o .5 x: -D O ?rr -o co co cm >oo « Jt: _ CD l=. w oo :=. si ■oo £ 'c č= o P T CD CD O) CD 00 ^ co oi \ CN CN . . S E .. *-> co 'CO o. t3 s S 7= O 1 -2 ^ co oo oo O co C o CO N 2 C0 c p O co co CO CO LO 1 00 'O CM cb CO LO * ° o co TO i- O B i! o 'O T3 C0 :=, N 0 CD g T£ C 00 P O C »o -Q O d) E o T3 CO C C 3 >o CL 2 LU N CO >o o E o -O O 0 o co o — :<2 co N E co O) co cd c co 1 'E co 2 to ^ O co k. o a 3 co N O) O) «f ^ oŠ T O) CM ^ 0(1 a> C T3 CO C o co co o co So :± 1 > "c d) co i* H >C0 X. E S o CO >o C00 CD 0) co S E iS o oo o 0 o X) CM 2 o ro S c S -s S = C ■O to N II 9 co c C 1 >o to 2 ^ co E CD -Q 1 o o .2. T. 'O to S o £ -S -9 TO O CD _ i i 3 d) »N >N o -5 CO CO T- LO N- 00 qS o d CD E c ro- cd E E IS 11 II ro 2 < co TRGOVINA KRANJ d.o.o. ^-EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA LIKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... Poleg mizarskih materialov ludi hoby usluge! IMovni čas od 7.30 do 19. ure, sobola od 8. do 13. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI 8 223-444 APARATI STROJI IZPOSOJA MINI BAGROV tt 041/651-818 22544 Ugodno prodam NOV APARAT ZA ČIŠČENJE Junior Eco 2200 E. TT 622- 131 23977 Poceni prodam POMIVALNI STROJ Zopass in pomivalno koritno z odcejalnikom. tt 685-500 23989 SKOBELNA GLAVA fi 100 x410, nastavek za krmilno žago in sveder, prodam ali menjam. tt 738-155 23993 ČESTITKE Dragemu sinu JOŽETU GORENCU vse lepo in dobro za ROJSTNI DAN želijo -mami, oči in Bojan 24003 GR. MATERIAL Poceni prodam dobro ohranjena DVO-KRILNA ŽELEZNA VRATA širine 4 m in enojna VRATA širine 1,4 m. tt 331-612 23861 SNEGOLOVILCI iz rostfrea 1,5 mm tudi barvani! Ugodna cena, možna dostava, možnost plačila na več čekov. tt 725- 319 • 24078 IZOBRAŽEVANJE KVALITETNO in POCENI INSTRUIRAM NEMŠKI in ANGLEŠKI jezik za OŠ in SŠ 3040/220-678, (451-512) Alenka 23349 OSNOVNOŠOLCEM NUDIM POMOČ pri učenju za vse predmete, tT 332-390 24105 KUPIM RADIO SORA tel. ;064/605605,624 039 lillp:/V\\ \\\v. rtu lio-som.si KMETOVALCI - UGODNO TRAKTORJI UNIVERSALod 30 do 110KSs5%PO-PUSTA, teh. pregledom, zavarovanjem in gratis avtomatsko kljuko. UGODNO snežne freze, plužne deske, gume Ba-rum, vitle, cepilci, akumulatorji, rezervni deli. Servisiramo in vršimo popravila traktorjev, motokultivatorjev, kosilnic itd. AGROMIX - SERVIS IN TRGOVINA, Ljubno 29, tt 731-009 23997 Prodam trajno žarečo PEČ za 5000 SIT: tt 622-033 24001 Prodam star čevljarski STROJ (za usnjeno galanterijo) ali za okras. tt 635- 795 24012 Prodam TRAKTORSKE SANI za vleko hlodovine. tt 545-206, zjutraj 24013 Ugodno prodam novo PEČ Loka Term Tamar. tt 682-269 24031 Oddam star RADIO z gramofonom in velike ter male plošče, zelo ohranjene. tt 212-631 24035 AVTODVIGALO, 4 steberno, primerno za avtomehaniko ali avtokleparja, močnejše izvedbe, prodam. tt 736-686 24073 VILIČAR, diesel, 3.5 t, v dobrem stanju, prodam, -n- 691-729, 041/693-772 Poceni prodam AVTO RAD IO Blaupunkt IT 040/223-703 24090 Prodam antenski OJAČEVALEC za 6 let z napajalnikom, za 4000 SIT. 411- 675 24ioo PRALNI STROJ in ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje prodam tT 332-350 24106 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BUKVE IN BORA. tt 641-412 21910 ODKUPUJEMO SMREKOVO. BOROVO in HRASTOVO HLODOVINO VEREA d.o.o., tt 451-209, 041/665-360 22284 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, celolozni les iglavcev, goli, trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. tt 656-2012 dopoldan 22631 ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE. SMREKE ter ostale listavce. tt 682-212, 0609/639-348 23197 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO. Plačilo takoj. HBA d.o.o., tt 562-363 24026 Kupim REPO za ribanje, olupljeno ali neolupljeno. tt 041/359-384 24044 LOKALI KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21760 KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov na Cankarjevi. ITD ♦ NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. Oddamo: KRANJ (center)- opremljen gostinski lokal 141 m2 + terasa, cena = 150.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ skladiščni prostoi 300 m2, cena ■ 600,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (v bližini) - poslovni prostor (mirna dejavnost) 20 m2, cena m 20.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (center)- poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1nad in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Kamnik prodamo samski dom na 450 m2 zemljišča, skupaj z najemnimi pogodbami, 105 ležišč, prevzem možen takoj, cena 57 mio SIT AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 -------* JESENICK BLED ^jadovlJica iN/...' TRŽIČ PftCOOVO** o tt ***** PROGRAM VSAK DAN OD 19 OO DO 23.00 OB NFDFI JAH OD 9 OO DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop. reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! in mr 1 lr— 'v ■'■:> Kranj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nlkolri Tesle 2. p p Ifl1^ 4001 Kranj E-posta: tolo-tv kr(3> atol net Internet tittp.//www telo tv.81 THofon 064/331-155 Telefax 064/327 313 Kontaktni tol -TV STUDIO 064/331 156 URFDNIŠTVO 064/331 159 FAX-POROČII A DFSK 064/331 231 ŽIROVNICA Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 HRUŠICA poslovni prostor - trgovina 107 m2, z uporabnim dovoljenjem, prodamo za 11.000.000 SIT POSING 064 863 977 (www.posing.si) NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena po dogovoru GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014, 041-836-003. RADOVLJICA okolica, na lepi lokaciji prodamo ali oddamo poslovne prostore 290 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23490 KRIŽE pri Tržiču v centru prodamo ( v hiši) poslovne prostore -pisarne v izmeri 72 ma od skupaj 206 m2), 14.100.000 SIT oz. 140.000 DEM. IT 061/188-50-50 ali 041/728-188 23890 OBLAČILA Prodam otroški KIMONO za jugo ali karate, velikost 8-10 let. tt 475-475 23990 Po ugodni ceni prodam daljšo JAKNO iz nutrije. tt 311-872 24010 OTR. OPREMA OTROŠKE SANI in VOZIČEK za dvojčke, prodam. tt 557-717 24084 PRIDELKI Prodam vložene GOBE šampinjone, jurčke. tt 546-013 24009 Prodam cele OREHE. tt 738-346 24096 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. tt 064/368-000, 041/640-949 Preddvor, okolica - prodamo zazidljivo parcelo, cca 600 m2, sončna lega, na robu naselja, voda in elektrika v bližini, prevzem možen takoj, cena po dogovoru AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo: v bližini TRŽIČA 12 let staro hišo visoko pritlično podkleteno hišo na parceli 727 m2, cena = 33,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Rodio Triglav . 'J 96 COREnJSKnl 89.8 Jc/enice. 1 u 1.9 tonin) 101 t niMuj«nu uoiu Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 in na parceli 750 m2, cena - 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 NAKLO-PRI KRANJU: Prodamo ločeno polovico hiše, 90 m2,podkletena, garaža, 350 m2 pripadajoče parcele, popolnoma adaptirana. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-BLIŽNJA OKOLICA: Prodamo zelo lepo hišo, popolnoma renovirano, 1700 m2 urejene lepe parcele-zelo sončna in čudovita lokacija.(vseljivo takoj) ITD 4 NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ -MESTNO JEDRO: Prodamo starejšo meščansko hišo,v zelo dobrem stanju,lepa lokacija, potrebna manjše adaptacije.Cena : zelo,zelo ugodna ITD t NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 ŽIRI: Prodamo lepo enodružinsko hišo,200m2 stanovanske površine, delno adaptirana, vsi priključki, sončna lokacija. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 TRSTENIK-ORLOVE GLAVE: Prodamo izredno lepo in sončno parcelo v izmeri 1000 m2, zazidljiva, asfaltirana pot,voda in .elektrika na parceli. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366- 670, 041/755-296 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064/656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremknne.si/ Prodamo: TRŽIČ - 18 let staro hišo na parceli 640 m2 za 28,0 mio SIT s celotno opremo, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v KRANJU 25 let staro atrijsko hišo na parceli 500 m2, sončna lega, cena - 48,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podkk tono visokopritlično hišo z izdelano man-sardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cona ■ 39,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KAMNIK - hiša 9,5 x 10 m, poleg garaža in skladišče, na parceli 500 m2, cena - 28,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 let, zraven je dotrajana hiša za nadomestno gradnjo, na sončni parceli 2.100 m2, cena = 54,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA PRI PODBREZJU - stavbno zemljišče 1 575 m2 po 44 000,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA - 2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do lll.gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, cena =11,0 mio sit, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tox 221 785 ---------*""KRANJ 13. septembra so se ponovno odprta vrata ŠPORTNO-REKREACUSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. Delovni čas: od pon. do pet.; od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati * jesenskim delovnim časom, to je; od pon. do pet.; od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ur« sob., ned., prazniki; od 16, do 21. ure VABLJEN TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša In okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: 37 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 JESENICE Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda.Cena 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) Prodamo vikend ali manjšo stanov, hišo ( tloris 9 x 7 m ), parcela 686 m2, garaža. Cena : 15.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 SMOKUĆ Rodine Prodamo dvostanov. hišo, 500 m2 upor.p., parcela 929 m2, CK, možnost tudi za poslovno dejavnost. Cena : po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO ( Jesenice ) Prodamo enostanov. Hišo 70 m2 st.p.,' parcela 600 m2, stara 15 let, opremljena v lesu. Mirna ter sončna lokacija s pogledom na Julijce. Cena : 8.300.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 JESENICE center Prodamo samostojno hišo 345 m2, telefon, CK, ima dve garaži, delno adaptirana, možnost tudi menjave. ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 POTOKI pri Jesenicah Prodamo manjšo enostanov. hišo 60 m2, parcela 300 m2, poleg hiše še zidana garaža. Cena : 6.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo. v idiličnem okolju, prodamo za 19.900.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www posing si ) BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda, na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. POSING'064 863 977 ( www.posing.si) JESENICE - PLAVŠKI ROVT prodamo zazidljivo zemljišče, primerno za vikend, za 1.500.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si) JESENICE KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL.: 064 863 977 KRANJ NAKLO v celoti obnovljeno etažo hiše, 101 m2, samostojni vhod, garaža, kletni prostor, CK, 300 m2 vrta, prodamo. POSING 064 222 076 ( www.posing.si) SMLEDNIK OKOLICA prodamo novejšo enodružinsko hišo, na parceli 433 m2, CK, TEL, za 27.000.000 SIT. POSING 064 222 079 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA - POLJANE prodamo zazidljivo parcelo 970 m2, z gradbenim dovoljenjem, za 7.000.000 SIT. POSING 064 224 210 ( www.posing.si ) NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO GOTOVINA TAKOJ ! POSING: 064 224 210, 064 222 076 VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1 /2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 MOJSTRANA na odlični lokaciji prodamo starejšo hišo potrebno abaptacije, 755 m2 zemljišča, zanimiva ponudba. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 87 6 23492 BRNIK na lepi lokaciji prodamo dvosta-novanjsko hišo, 1600 m2 zemljišča, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-71 9 , 2 1 2-87 6 23924 STRAŽIŠČE - HIŠO, 27 let. na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo. tt 315-600, 315-601 PIANO-VA NEPREMIČNINE 24037 DRULOVKA - vrstna hiša, stara 8 let, podkletena, vsi priključki, vredno ogleda, cena po dogovoru, prodamo. tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 24038 Prodam sončno GRADBENO PARCELO v Podljubelju, 800-900 m2. Inf. na tt 525-190, zvečer 24043 Železniki - na lepem kraju prodamo samostojno stanovanjsko HIŠO, 182 m2 uporabne površine, 490 m2 zemljišča. Hiša je dobro vzdrževana. PIA NEPREMIČNINE "H- 656-030, 622-318 24081 PRIREDITVE TRIO vam igra in poje domačo in zabavno glasbo za vse priložnosti. Celovečerni PROGRAM. U 312-327 22413 DUO s pevko igra kvalitetno, univerzalno glasbo, na raznih zabavah, s humorjem. tt 041/862-230 ali 041/732-048 24076 DUO KIVADO - glasba za staro in mlado, obletnice, poroke, praznovanja tt 545-189 24101 POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE PID-ov, tudi na domu. tt 041/770-821, 041/767-279 24108 POZNANSTVA PRIJATELJ podari za NOVOLETNE PRAZNIKE in za prijateljstvo 35 000 SIT samski Gorenjki z avtom, leta niso važna, lahko si vdova, razvezana ali upokojenka. Piši na naslov: Jelen Matija, Jerebova ul. 8/b, 8000 Novo Mesto 24107 RAZNO PRODAM Za simbolično ceno prodam uporabljene RADIATORJE, ŠTEDILNIK 4xplin + 2 elektrika, eno trajnožarečo PEČ in suha REZANA DRVA. tt 621-748, vsak dan od 14. do 17. ure 23706 "NOVOLETNE LUČKE" zunanje in notranje, v različnih barvah, cena ugodna. W 431-67 3 23830 Prodam RUMENO KORENJE. FIČKA 750, mašina dobra, zimske gume 12x145. tt 491-082 23999 Prodam 3 kolute VRTNE MREŽE in VARILNI APARAT Vse ugodno! tt 744-598 24025 Prodam EKSPRES APARAT, mlinček za kavo Elmont, registrsko BLAGAJNO, lesene MIZE za lokal, barvni TV starejši, HLADILNO SKRINJO za sladoled, domačo VOLNO, sivo in belo. tt 558-837 ) 24068 STAN. OPREMA "NOVE KUHINJE" po ugodni ceni. tt 431-673 23829 Prodam REGAL za dnevno sobo in KAVČ. tt 041/810-361 23981 ŠPORT Prodam SMUČI 173 cm z vezmi palicami. tt 061/841-429 24()3i STORITVE TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi JJf domu. Montaža in servis TV in SAT AJ* TEN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -plačna dostava in priklop. tt 738-3J ali 041/628-616__|S SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! P0-pravila pralnih, pomivalnih, sušilnih sVff jev, štedilnikov, bojlerjev. tt 242-037 1 041/691-221 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PL-lSf ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ W BINE - lahko naročite na tt 211-418 a" 714-519_____I SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križ« tt 555-170 , 557-874 , 041/733-709' ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAV£ SE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ^ LOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestav"' in nadomestni deli za rolete in žaluzU«_ Izdelovanje, svetovanje, montaža ' servis. Dobava in montaža v najkrajše1" času! ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOM^ NIKACIJE, ugodno. tt 041/865-112 16272 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRNO POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALN^ PLOŠČ. tt 061/813-642 in 041/68^ 751__22^ PREVOZI razni SELITVE do 2 t, ^ dolžine, ugodno tt 041/571-295j2^; KANUF IZDELAVA podstrešnih sta"^ vanj in predelnih sten, montaža stres"' oken Velux. stropnih in stenskih oblog' polaganje laminatov. tt 686-05 041/765-842__ OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garal-cijo, servisiramo, izkoristek peči 'zrTie^ mo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S.d.o.o., 874-059' 041/704-851 VEDEŽEVANJE PO POŠTI. Postav«« jasno vprašanje, rojstni datum. Plac' po povzetju 1500 SIT+PTT za P^° vprašanje. Storžek-MC.d.o.o.. Par zanska 2, Poljčane 22769 VODOVODNE INSTALACIJE in centf_ kurjave z bakreno napeljavo IZDELUJ11 MO na novo in popravljamo stare Ko"^ pletno obnavljamo kopalnice. tt 8-3 124, 041/58-22-44_ ROLETE, ŽALUZIJE lamelne in zavese, izdelamo, kvalitetno, po konferenčnih cenah. Na zalogi motorji za rW te, žaluzije in roloje. tt 061/651-247 23040 _____ VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šloga^ je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečn j številk, zaščita proti negativnim vplivo"1 vse to na našem naslovu! tt 041/8^ 395, DANIELLA_ Jg> NAČRTOVANJE IN ZASADI"^ VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZEL^ MIH POVRŠIN, SVETOVANJA tt 722 312- ,62« MONTAŽA SAT ANTEN (analogni" £ digitalnih), avtomatski in ročni rnoJPB dekorderji, kartice, obročno o6p^c vanje brez obresti. Garancija 12 rT'eS^ cev, NOVOLETNI POPUST! 9 061/823-176.041/736-701 Opravljam selitve in ostale prevoze, WJ tt 325-79*' 23702 moč pri nakladanju 041/358-055 MONTAŽA gips plošč, izdelava P0^ trešnih stanovanj, frčad, celotnih ostr s pakiranjem in kleparskimi izdelki 041/756-179 23 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz K bi L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETHO OPREMO VAŠEGA DOMA ARK MAJA SM.0NPRED0SUE. Kranj TEL064341 110 "OV del. Čas:9.-19., sobota 9.-13. SALON LJUBLJANA-Črnuče Potk sejmsču 32 (megamarket Z/VILA) TEL.:061 18 74 80 P .as9.-19, Sobota9.-U" POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU•KREDIT DO 5 LET' OBROČNO ODPLAČEVANJE NA 12 ČEKOV * BREZPLAČNI PREVOZ DO STRANKE * PONUJAMO TUDI STROKOVNO MONTAŽO BOŽIČNO NOVOLETNI liv W %09mmm 1 lil POPUST DO 31.12.1999 . Delamo vsa zidarska dela, hitro ln Poceni. tt 225-363, 041/511-797 Rivanje in popravila oblačil po naročilu. ^332-722_239B5 ^EDI-DENT VABI! Obiščite masažni ^)gn Bistrica 26, tt 561-536 23995 Izdel ujemo knauf predelne stene, sPuščene strope, polagamo stenske, ffropne in talne obloge. tt 0609/635-^8, 211-451 zvečer_24006 VODOVODNE STORITVE 24 ur na aar>, kompletne adaptacije kopalnic, tanjša popravila, montaža, novogradnje "zdelamo strokovno! Cene solidne! tt 2^1/564-946 24038 Amaterski glasbenik - petje, kitara išče ^aročnika za silvestrovo - gostilna, ^mnarica. Dostop z avtomobilom, od ?• do 1. ure zjutraj. Plačilo za hrano in p,Jačo. Okolica Jesenic. tt 832-041 Nudim POMOČ starejšim in varstvo otrokom, na vašem ali mojem domu. TT 041/866-665 24103 STANOVANJA ŠKOFJA LOKA.na dobri lokaciji prodamo GARSONJERO, 28 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 22205 Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, zlato polje - prodamo enosobno stanovanje cca 37 m2 v 1.nadstropju, balkon, JZ lega, bivalna kuhinja, cena 7,5 mio SIT, možnost prevzema takoj Prevzem možen po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 REPUBLIKA 5 SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ Upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj objavlja na podlagi 59. in 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1 /96) in zahtevka Pašne skupnosti Jezerca, ki jo zastopa Marko Kuhar, Ambrož 5, 4207 Cerklje ter Franca Vrtačnika, Moste 13, 1218 Komenda za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo prizidkov k Brunarici v Tihi dolini na Krvavcu in gradnjo čistilne naprave zmogljivosti 250 PE [ JAVNO PREDSTAVITEV - osnutka lokacijskega dovoljenja; št. 351-847/99-04/MH z dne 25.11.1999 za gradnjo prizidkov k Brunarici v Tihi dolini na Krvavcu in gradnjo čistilne naprave zmogljivosti 250 PE na zemljišču pare. št. 133/30, 133/29, 133/28, 133/23, 133/22 ko. Kokra - poročila o vplivih na okolje, št. 1286/2-99, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj v avgustu 1999 - lokacijske dokumentacije, št. A/4-20/99 z dne 31.8.1999, ki jo je izdelal Domplan, d.d., Kranj 1. Javna predstavitev navedenih dokumentov bo potekala od četrtka, 2. 12. 1999, do četrtka, 16. 12. 1999. Dokumenti bodo na vpogled v Prostorih Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, Kranj, v sobi 90 v Pritličju. 2. V času javne predstavitve bo organizirana javna obravnava in zaslišanje nosilcev posega v prostor v sredo, dne 15. 12. 1999, ob 16.00 uri v konferenčni sobi Pristaniške stavbe na Letališču Brnik. Javne obravnave se bodo udeležili predstavniki Pašne skupnosti Jezerca in Franca Vrtačnika kot nosilcev posega v prostor, Domplana, d.d., Kranj kot izdelovalca lokacijske dokumentacije, Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj kot izdelovalca poročila o vplivih na okolje, organizacij in skupnosti, ki so dale soglasja k lokacijski dokumentaciji, Ministrstva za °kolje in prostor RS, Uprave za varstvo narave, lastniki zemljišč in neposredni mejaši, ter vsakdo, ki meni, da bodo s predmetno gradnjo prizadete njegove pravice in pravne koristi. 4. Iz poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, je razvidno, da bodo pri rušenju in gradnji objekta zaznavni ne-gativni vplivi na skoraj vse sestavine okolja. Po izvedenih delih oziroma v času obratovanja objekta bodo nastajale odpadne vode, emisije snovi v žrak in tla, emisije hrupa in odpadki. Ti vplivi po vrednostni lestvici ne dosegajo oznake kritičen oziroma nedopusten vpliv, zato ni zadržkov za izvedbo posega. Ker je obravnavani poseg v bližini vodovarstvenega območja, pomeni izgradnja in obratovanje nove biološke čistilne naprave namesto obstoječe greznice z iztokom v tla, pomembno izboljšavo glede varovanja zalog in zdravstvene ustreznosti pitne vode. Ocena izvajalca poročila o vplivih na okolje je, da obravnavani poseg s svojo dejavnostjo, ob upoštevanju vseh predpisov in predvidenih zaščitnih ukrepih, s stališča varstva okolja, ne bo negativno vplival na okolje. 5. Pripombe in predloge k obravnavanim dokumentom lahko zainteresira-ni v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb na kraju javne Predstavitve ali pošljejo v pisni obliki na naslov Upravna enota Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj do 16. 12. 1999. Obravnavane bodo le podpisane in s polnim naslovom opremljene pripombe in predlogi. Načelnik METOD FERBAR Kranj, center - prodamo prenovljeno enosobno stanovanje 36,00 m2 v 2.nadstropju, kopalnica z oknom, k stanovanju pripada še 18 neizdelane man-sarde, vseljivo takoj, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina III - prodamo opremljeno enosobno stanovanje s kabinetom 50,40 m2 v 3.nadstropju nizkega bloka, Z lega, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo lepo urejeno dvosobno stanovanje 59,20 m2 v 10.nadstropju, balkon, vseljivo v enem mesecu, cena 10,7 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje, okolica Vodovodnega stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje - prodamo popolnoma adaptirano trisobno stanovanje 62,60 m2 v 1.nadstropju z balkonom, vsi priključki, vseljvo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jesenice - prodamo popolnoma adaptirano, delno opremljeno trisobno stanovanje 69,92 m2 v 12.nadstropju, kopalnica in WC ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365- 360 ali (064) 365-361 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - 2 SS 68 m2 v 6.nad., cena z delno opremo ■ 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, cena 22,5 mio sit, možno tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - Podlubnik 1 SS 38 m-2 v 3.nad, izselitev spomladi, cena z opremo - 8,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Kranj- smer Golnik: prodamo pritličje hiše,85m2, na parceli 500m2, 9 mio sit Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Škofja Loka-Podlubnik: prodamo 2ss, 62m2, vzdrževano, 10,5 mio sit Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Radovljica: prodamo 2ss + kabinet, l.nad, izredna lega, hitro vseljivo, 13 mio sit Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Radovljica:prodamo 1ss, 38m, pritlično, hitro vseljivo, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Kranj-prodamo prostorno 2ss v obnovljeni meščanski hiši, enkratna lokacija. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Golnik:prodamo hitro vseljivo 3ss, 85m2 z veliko kletjo, cena 11,5 mio. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Vodovodni stolp- prodamo 2ss, l.nad, enkratna lokacija. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041 / 734198 ' Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter večja stanovanja. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Planina 1,2,3- za znane stranke s pripravljeno gotovino kupimo 1 ss, 2ss, 3ss in 4ss Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Šenčur- najamemo in kupimo stanovanja ter hiše, hitra realizacja. Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Planina 1-v 2.nad nizkega bloka prodamo garsonjero, 6,5 mio Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 Škofja Loka- Frankovo naselje- prodamo garsonjero v visokem pritličju, balkon, Frast-nepremičninska hiša 415 490,041/734198 ODDAMO: 2ss in hiša v Radovljici, Medvode-3ss, Primskovo-samostojna in vrstna hiša, Primskovo-poslovni prostor 50m2, Frast-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734198 TRŽIČ-MESTNO JEDRO: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje s kabinetom, I. nad., 55.53 m2, vsi priključki, možnost nakupa še garaže. Cena : zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ- Planina L: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I. Prodamo zelo lepo in prostorno trosobno stanovanje, 80 m2, vsi priključki, balkon, vseljivo takoj. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Planina II. : Prodamo zelo lepo in ohranjeno stanovanje- dvosobno s kabinetom ,82 m2, IV. nad., dva balkona, vsi priključki, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 63 m2, 12. nads. Vsi priključki, mirna sončna lokacija. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 LESCE-ALPSKI BLOKI:Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje- atrijsko, 43m2,vsi priključki in garažni nads-trešek.Vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ: Kupimo enosobno stanovanje za znanega kupca-gotovina. ITD + NE-PREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 BLED-LESCE-RADOVUICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce-gotovina. ITD +NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-KOVORSKA-ZELENICA: Nujno kupimo trosobno stanovanje za gotovino. Vseljivo " do 01.03.2000. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 Verjemite ali ne... /I II A RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina", KRANJ: Kupimo več dvosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 RADOVUICA-CAN KAR J EVA-G RAD NI KOVA: Kupimo več dvosobnih in enosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejših blokih kupimo lepo trosobno stanovanje za znanega kupca- gotovina ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA: Oddamo dvosobno stanovanje s kabinetom, II. nad., vsi priključki, popolnoma opremljeno, garažni nadstrešek. Cena najema: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/ 366 670, 041/755-296 TRŽIČ, okolica in v KRANJU, prodamo več dvosobnih stanovanj, velikosti od 45 - 60 m2. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KR.GORA - Čičare Prodamo garsonie-ro v bloku 34 m2 biv.p., balkon , klet, visoko pritličje, opremljena. Cena 9.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 BOH.BISTRICA Prodamo 3s.st. v bloku - 1nad., 90,30 m2 , 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena . po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 KR. GORA Prodamo apartma v hiši lasten vhod, 47 m2 , CK, opremljeno, adaptirano. Cena : 8.000.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 RADOVLJICA Prešernova ul. Prodamo 2. s.st. v bloku ,2.nad., CK, 55 m2, tel. s št., balkon, vseljivo takoj. Cena : .12.500.000,00 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 RADOVLJICA Cankarjeva ul. Prodamo 3, s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena 12.500.000,00 SIT ASGARD Tel.; 064 863 312 ; 041 673 - 048 GOLNIK pri Kranju Prodamo 3s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon 8 m2. Cena : 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 BEGUNJE Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2 , CK, balkon pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena : po dogovoru ASGARD 064 863 312 ; 041 673 - 048 SMOKUČ Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje novo, 30 m2, CK, tel., balkon , lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT ASGARD TEL.: 064/ 863 312 GSM 041 673 048 KR.GORA Tgc Prodamo 2,5 s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena : 18.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 KRANJ Planina I Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.700.000 SIT BLED ALPKI BLOKI prodamo lepo, renovirano enosobno stanovanje 35 m2, delno opremljeno, čudovit razgled, za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku 52 m2,vsi priključki, za 5.500.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si ) BOHINJSKA BISTRICA obnovljeno dvosobno stanovanje v hiši, 56 m2, CK. prit., garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si ) ŽIROVNICA v Mostah prodamo trisobno stanovanje, 67 m2, z balkonom, KATV, TEL, za 9.200.000 SIT. POSING 064 863 150 ( www.posing.si ) JESENICE NA PLAVŽU v nizkem bloku predamo trisobno stanovanje z balkonom 80 m2, vsi priključke za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 977 ( www.posing.si) JESENICE KOROŠKA BELA prodamo trosobno stanovanje 65 m2, balkon, CK, KTV, za 120.000 SIT / m2. POSING 064 863 150 ( www.posing.si) BLED alpska, lepo trosobno stanovanje, 80 m2, v nižjem nad., z balkonom in vsemi priključki, prodamo za 200.000 SIT / m2. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE NA PLAVŽU v garažni hiši prodamo garažo, za 750 000 SIT POSING 064 863 977 ( www.posing.si ) JESENICE oddamo enosobno stanovanje v hiši, 45 m2, CK, tel., za 35.000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si ) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL: 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL: 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO TROSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 064 863 150 KAMNIK BAKOVNIK takoj vseljivo enoinpolsobno stanovanje 53 m2, z vsemi priključki in balkonom, UGODNO PRODAMO ! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I komfortno enosobno stanovanje 44 m2, v višjem nadstropju prodamo ! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ VODOVODNI STOLP prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2, 3. nad., vsi priključki, za 10.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si ) KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 60 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I prodamo dvoinpolsobno stanovanje 55 m2, vsi priključki, balkon, lepo urejeno, za 10.300.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA IN KRANJ - STANOVANJE KUPIMO ZA ZNANO STRANKO. POSING 064 368 740 BOHINJSKA BISTRICA - ugodno oddamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22457 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23048 RADOVLJICA oddamo 1 ss, 40 m2, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23049 KRANJ na dobri lokaciji prodamo večje 2 ss, 68 m2, CK, tel., CATV. PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 23498 KRANJSKA GORA - na odlični lokaciji prodamo adaptirano 1 ss, 35 m2, priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 23604 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 2 ss 58 m2, delno opremljeno, vsi priključki, PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23622 ŽELEZNIKI Na Kresu prodamo garsonjero 24 m2, II. nadstr. vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČNINE 656-030, 622-318 23625 KRIŽE pri TRŽIČU v samem centru takoj prodamo 3 sobno stanovanje v hiši (72m2 od skupno 206 m2) za 140.000 DEM oz. 14.100.000 SIT. tt 061/188-50-50,041/728-188 23889 Na Spodnjem trgu v Skofji Loki prodamo poslovne prostore in sicer i. nadstropje (razen stanovanja), podstrešje (vzhodni in zahodni del) in pomožni prostor v pritličju, v skupni površini cca 600 m2. Informacije dobite po tel. 656 20 16 ali pismene prijave na naslov KGZ Škofja Loka, Fužinska ulica 1, Škofja Loka. ŠKOFJA LOKA Mestni trg prodamo neizdelano mansardo 135 m2 v meščanski hiši. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 23954 Najamem 2 sobno STANOVANJE s kabinetom v okolici Škofje Loke tt 041/321-080 23998 PLANINA več 1 ss, 2 ss in 3 ss, ugodno prodamo, tt 315-600, 315-601 PIA-NOVA NEPREMIČNINE 24039 Oddam SOBO ženski, tt 041/428-7 8 0 24041 Mlajši par najame manjše STANOVANJE, ogrevano, v Kranju, cena do 35 000 SIT/mes. tt 324-649, 041/229-112 24049 KRANJ - Gogalova; prodamo ali menjamo 2 ss, 65 m2, za 1 ss ali garsonjero. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/331-886 24055 Na območju Gorenjske kupimo za gotovino več stanovanj različnega cenovnega razreda. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759-003 24056 TRŽIČ - kupimo 1 ss ali garsonjero, nujno. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759-003 24057 RADOVLJICA - okolica, kupimo GARSONJERO ali 1 ss. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/749-501 24058 KRANJ - Planina kupimo 1 ss ali 2 ss. Plačilo takoj. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759-003 24059 ODKUPUJEMO V KRANJU in ŠK. LOKI GARSONJERE, 1 ss, 2 ss in 3 ss. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, 041/759-003 24060 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE družba za gradbeništvo, inženiring, trgovino Stara cesta 2, Škofja Loka Odkupujemo smrekovo hlodovino od 4 m - 10 m. Ponudbe sprejema g. Rudi Jevšek, tel. št. 041 758 954 ali 064/65 222 25 GORENJSKI CAAS • 30. STRAN Torek, 30. novembra 1999 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA čuf. 0?tiu#t4x *gfc 311-035 "' ^ 221 "222 KRANJ - PLANINA II; prodamo zelo lepo 2 ss s kabinetom, 82 m2, dva balkona, klet, vsi priključki BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759- 003 24061 KRANJ - PLANINA I, prodamo 2 ss, 59 m2, cena ugodna. BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759-003 24062 JESENICE - prodamo 3 ss, 64 m2, cena ugodna BON NEPREMIČNINE tt 362-990, GSM 041/759-003 24063 Oddamo 2 ss, 54 m2, na Mlakarjevi v Kranju (CK, KATV, tel), tt 332-039 24065 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ -Planina I; ugodno, 3 ss, 78.90 m2/ll, tel., CATV, toplovod, balkon, lega SZ, selitev maj 2000, 12.9 mio SIT. ŠKOFJA LOKA - Podlubnik II, lepo 2 ss, 62 m2/XII, nova kuhinja, 10.5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE tt 22-33-00, 369-333 24094 VARSTVO Iščem VARUŠKO za otroka, 6 let, relacija Gradnikova ulica, Radovljica, tt 714-152 24104 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 66- 50-50 23416 Prodaja dodatne opreme za vozila OPEL - prtljažniki, prevleke, spojlerji, zavesice. tt 224-621 23771 Prodam PRTLJAŽNIK ZA SMUČI ZA GOLFA JX. tt 241-7 9 2 23984 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE, tt 241-168, GSM 041/730-939 22152 ODKUPUJEM vse vrste karamboliranih vozil od letnika 90 dalje Prepis in prevoz na moje stroške, tt 041/325-128 23927 Kupim GOLF europe, 1.96. tt 641- 297 24017 VOZILA ODKUP. PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) tt 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 570.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 19638 KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.395 000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21505 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI PRIS.d.o.o., Sp Brnik 98, tt 423-275, 041/816-528 22156 MEGANE 14 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last.,servisna, 1590.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22408 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96, 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 480.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 22409 DAEVVOO NUBIRA 1.6, I. 98, 1 reg. 99, 18000 km, 4 v, AR, CZ.ES, SV, met zlata, nov moedel, 1.660.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22683 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov model garancija 3 leta ali 100.000 km. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 6 Domžale 23117 HYUNDAI LANTRA WAGON 16 GLSI, novo vozilo, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23118 HYUNDAI GALLOPER 2 5 TDS, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23119 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojenka MARIJA POGAČNIK roj. 1914 Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Iskra INSTRUMENTI, d.d. HYUNDAI COUPE, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit, tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU Obrtniška 8, Domžale 23120 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI,nov, 4x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena, možna menjava staro za novo. tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBELJ, Obrtniška 8, Domžale 23121 MITSUBISHI SPACE STAR 13 GLI, 2x zračna blazina, servo volan, elek stekla, cen.zakl., multi displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) ugodna cena. Možna menjava staro za novo tt 061/716-221 AVTOCENTER ŠUBEU, Obrtniška 8, Domžale 23122 HYUNDAI SONATA 2.5 V 6, I. 99, novi model, prvi lastnik, reg. do 4/00, 17000 km, tri leta garancije, barva perla bela, vsa oprema + usnje+tempomat, CD,..garažiran, kot nov. ugodno prodam, tt 041/644991 23123 MJGflNTflR ■fl C1 Bmtov Piaprotnik 10, NAKLO J TelVf gFM/M« V naslednjih dneh bo jasno. V nižjih predelih Gorenjske bo megla ali nizka oblačnost. V višjih legah bo razmeroma toplo, na 1500 metrih okoli 6 stopinj. Po nižinah z meglo ali nizko oblačnostjo bodo temperature ostale pod lediščem, drugod bo od 0 do 6 stopinj. DAN TOREK SREDA ČETRTEK «——■ VREME T min / T max -8/-2 -8/-2 -8/-2