•o
Its ■o
-O
im
■ «n in
-r--Ir-
90,6 95,1 95,9 100,3
Po petih letih slavili v Ljudskem vrtu
Francozi zapuščajo Teš
Št. 88/Leto 67/Celje, 6. november 2012/Cena 1,30 EUR
□
ÜÜ
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Narasla voda spet divja
Vsako jesen narasle vode poplavijo nekatere kraje na Celjskem ali pa ljudje v strahu čakajo, ali se bo zgodilo najhujše. Niti protipoplavni ukrepi, ki so bili ponekod izpeljani, ne morejo v celoti odpraviti nevarnosti. Včeraj je najprej zalilo velik del Zgornje Savinjske doline, nato pa je narasla voda ogrozila tudi številne druge kraje ob Savinji. Takole so se gasilci trudili namestiti zaščito ob Ložnici v Celju.
Veter v omari z Dragano in Blanco
Kje smo »zamočili«, da je večina nezadovoljna?
»Nedoločen čas« ubija družino
Naj spet odločajo volivci?
V Slivnici si je mogoče ogledati Polutnikovo
kajžo
SPODBUDNA ZGODBA
Od majhne pekarne do verige trgovin
ZA ZDRAVJE
V Šentjurju skupina za pomoč ozdravljenim alkoholikom
REKREACIJA
Planinci v Štorah praznujejo 40-letnico
Ii
. Foto: SHERPA
J
POPLAVE
NOVI TEDNIK
Narava je spet uda
Iz Solčave po celi Zgornji Savinjski dolini - Šaleška spet odrezana od sveta - Noč, preživeta v negotovosti - V Laškem se je i
Ko smo že mislili, da smo jo na Celjskem ob številnih opozorilih na nevarnost poplav dobro odnesli, je v noči na ponedeljek in včeraj dopoldne skorajda dobesedno zalilo Solčavo, potem pa je narasla Savinja - enako tudi njeni pritoki - prestopala bregove v vseh nizvodno ležečih krajih.
Stanje v Solčavi je bilo po oceni župana Alojza Li-pnika zelo hudo. Savinja je ponekod prestopila bregove, pri Rogovilcu odtrgala del glavne ceste, odneslo je tudi brv oziroma manjši most. Hudourniki so nanašali material in poplavljali lokalne ceste, ki so zelo poškodovane oziroma ponekod neprevozne. Zgornji del doline je bil brez elektrike, otroci niso šli v šolo. Poleg dežja je k izjemno veliki količini vode svoje prispeval tudi na hitro staljeni sneg. Ob 12. uri se deževje še ni povsem umirilo, voda v strugi Savinje pa ni več naraščala. V popoldanskih urah je na veliko olajšanje nad tisoč metri nadmorske višine začelo padati babje pšeno.
Družina brez doma
V občini Rečica ob Savinji je bilo po oceni župana Vinka Jeraja pod vodo približno 400 objektov, saj
so se poleg Savinje razrasli in razbesneli vsi potoki in hudourniki. Še dopoldne so pred grozečim plazom reševali eno od stanovanjskih hiš v Poljanah, popoldne pa evakuirali družino iz hiše na Dol-Suhi. Sprožilo se je več drugih plazov, v štabu CZ pa so bili v pripravljenosti v poznih popoldanskih urah. Pod vodo je bil precejšen del Mozirja, saj je zalilo trško jedro in avtobusno postajo, občasno je bila neprevozna tudi glavna cesta. Poleg tega je deroča voda prebila nasip pri Mozirskem gaju in jez, ki je varoval naselje Loke, tako da je bil dobršen del naselja pod vodo. »Osem let smo prosili in opozarjali, naj uredijo jez. Nič se ni premaknilo,« je omenil župan Ivo Suhoveršnik.
V občini Nazarje so zaprli most iz Šmartnega na Brdo, precej kritično je bilo tudi na Prihovi ob enem od tamkajšnjih mostov. Razdelili so protipoplavne vreče.
Jutranji prizor iz Solčave
Ponovno se je izkazalo, kot	so za kar nekaj težav krive	Nazarjah so se najbolj bali,	Na Ljubnem so še poje omenila nazarska župa-	neočiščene struge rek in	kaj bo z mostovi pri izlivu	poldne reševali enega nja Majda Podkrižnik, da	potokov. Tako v Lučah kot v	pritokov v Savinjo.	od mostov in se prebijali
Na izredno stanje so reagirali tudi v zgornjesavinjskih osnovnih šolah, od koder so otroke zaradi izrednih razmer poslali domov, podobna navodila pa so dobili tudi dijaki v Celju, ki so večino srednjih šol zapustili že v dopoldanskih urah.
Vsako uro slabše
Glede na to, da v Celju včeraj vse dopoldne ni močno deževalo in da tudi satelitske slike niso napovedovale močnejših nalivov ter da je bilo v strugi Savinje še veliko rezerve, je vodja celjske izpostave uprave za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf miril, saj še ni bilo razlogov za strah. Regijski štab Civilne zaščite se je med dnevom aktiviral v operativni sestavi, že od jutranjih ur pa so se postopoma aktivirali občinski štabi v Solčavi, Lučah, na Ljubnem, Rečici, v Nazarjah in Mozirju.
Dopoldne so predvsem protipoplavne vreče. Za do- državnih rezerv, so zaprosi-razdeljevali in nameščali datne vreče, ki jih dobijo iz li v zgornjesavinjskih obči-
nah ter v Žalcu - le na Rečici in v Celju so imeli zadostne količine vreč sami. V celjski izpostavi so že v petek obveščali vse občinske štabe, naj se pripravijo na naraščajoče vode, kot primer občine, ki se je odlično odzvala in že v petek s peskom začela polniti vreče, pa je Šrimpf izpostavil Šentjur.
V Celju bila Savinja včeraj popoldne tik pred tem, da se razlije v parku in na Polulah, medtem ko je Ložnica (na sliki) takrat že prestopila bregove. (Foto: SHERPA)
Slika razmer ob Savinji se je potem iz ure v uro spreminjala. Ves čas je bilo najhuje v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bila še posebej ogrožena občina Rečica ob Savinji. Savinja s pritoki pa je prestopala bregove tudi po Spodnji Savinjski dolini in okrog 14. ure poplavila tudi zdraviliški park v Laškem.
Tudi Celje v vodi, a plavalo ni
Tik pred zaključkom redakcije je kazalo, da se bo Celje izognilo katastrofalni poplavi - a voda je vseeno grozeče naraščala in ponekod pljuskala čez bregove. Val visoke vode je do mesta prišel v dobrih dveh urah, vendar sta se vodostaj in tudi pretok vode v strugi Savinje v Letu-šu začela zmanjševati malo pred 14. uro, tako da je voda v Savinji do Celja naraščala še dobri dve uri, potem pa naj bi sledilo počasno upadanje. Veliko je zalegel tudi sneg, v katerega se je spremenil dež na Solčavskem.
In same razmere v Celju - razlila se je Ložnica, v občinskem štabu civilne zaščite pa so skrbno spremljali naraščanje Savinje zlasti na njenih najbolj kritičnih točkah v mestu - na Špici in pri Spla-varskem mostu. Po besedah Danila Praprotnika iz štaba so alarm sprožili, ko se je
Povsem brez elektrike so ostali ljudje na območju celotnega Velenja in Šoštanja. Delavci Elektra Celje so namreč zaradi vdora vode v stikališče izklopili razdelilno transformatorsko postajo, gasilci so izčrpavali vodo, kot so še povedali v Elektru, pa so z vključitvijo razdelilne transformatorske postaje čakali, vse dokler niso bile razmere varne za njeno obratovanje.
voda dvignila do pol metra pod kritično mejo. Vseeno so občane pozivali, naj ravnajo čimbolj samozaščitno in kot eden prvih ukrepov, ki so jih takoj priporočili, je bil umik vozil na višjeležeča območja. To pa je povzročilo vsesplošen zastoj v prometu, ko so ljudje tudi po več kot eno uro »umikali« svoja vozila s parkirišča v mestnem parku. Promet po Partizanski cesti so zatem zaprli, policisti pa so v križiščih usmerjali vozila. Tik pred zaključkom redakcije je bilo najbolj kritično na Polulah, kjer je kazalo, da bo Savinja bruhnila iz rečne struge. Če se je to zgodilo, potem je včeraj plaval tudi mestni park na desnem bregu Savinje.
IS
rila
azlila Savinja, v Celju pa Ložnica
proti Rastkam, ki so ostale odrezane od sveta. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, se je sprožilo več plazov, med njimi tudi v Okonini, kjer je bila ogrožena hiša. V Gornjem Gradu so začeli trepetati v dopoldanskih urah. Voda je poplavila približno 80 objektov, štab civilne zaščite pa je ostal aktiviran tudi v popoldanskih urah, je omenil župan Stanko Ogradi.
Dolgi dnevi
Po podatkih poveljnika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavka Brica so bila aktivirana vsa gasilska društva in drugi pripadniki civilne zaščite, ki so skušali zaščiti domove in ljudi pred naraslo vodo. Potem ko je v jutranjih urah
najbolj naraščala Savinja, so kasneje začeli naraščati tudi večji pritoki. Deroče vode so poplavile več hiš, ponekod je udarila podtalnica, najhuje pa je zaradi plazov, ki so se začeli prožiti in ogrožati stanovanjske objekte. Zaradi poplavljenih cestišč so bile zaprte ceste, občasno tudi glavne ceste.
Ocene škode seveda še ni, bo pa zagotovo velikanska, saj je uničene precej cestne infrastrukture, sprožilo se je veliko plazov ... Dnevi, ko bodo šteli in ocenjevali škodo, bodo dolgi - podobno kot pred 22 leti, v katastrofalni poplavi leta 1990.
Pod vodo tudi Šaleška
Tudi na območju občine Šoštanj so hudi nalivi povzročili veliko težav in tudi
škode. Mnoge ceste so neprevozne. Ekipe civilne zaščite so na terenu, občina se je dogovorila z osnovno šolo in vrtcem, da bodo imeli otroci v teh dveh ustanovah zagotovljeno varstvo, dokler bo to potrebno.
Velik del Šaleške doline, tudi Mestna občina Velenje, je bil dobršen del dneva brez elektrike, občasno pa zaradi poplavljenih glavnih cest dobesedno odrezan od sveta. Spet so bile poplavljene in zaprte praktično vse glavne ceste. Poplavljena so bila tudi kro-žišča, sprožilo pa se je kar nekaj plazov. Po podatkih Borisa Brinovška, poveljnika gasilcev, se je stanje v zgodnjih popoldanskih urah umirilo, vode so delno odtekle, vendar so tudi v Šaleški dolini podobno kot v številnih drugih krajih trepetali pred napovedano večerno pošiljko dežja.
»Se slišimo potem, ko bomo prepričani, da ni več nevarnosti,« so se včeraj poslavljali župani, gasilci in drugi, ki so reševali življenja in premoženje ter skušali ustaviti naravo. Skupaj z njimi smo popoldne in ponoči držali pesti, da bi jim uspelo.
URŠKA SELIŠNIK
V Laškem je Savinja spet pokazala zobe. Posnetek je iz bližine kulturnega centra. (Foto: FM)
Mozirje pod vodo
Voda je prestopila bregove Ložnice, zato je poplavljalo tudi v Orovi vasi, kjer so na pomoč priskočili gasilci PGD Polzela. Vaščanom so delili protipoplavne vreče. (Foto: TT)
Razdejanje v Solčavi, 1. prizor	Razdejanje v Solčavi, 2. prizor
- Št. 88-6. november 2012 ---
4
POLITIKA
NOVI TEDNIK
Referendumski mrtvi tek
Naj spet odločajo volivci?
In kaj o tem, da bi državljani spet morali na volišča in na referendumu odločati o vprašanjih, na katera odgovorov očitno ne najdejo politiki, menijo ljudje?
Kot zaenkrat kaže, se nam, potem ko je skupina 30 opozicijskih poslancev malo pred iztekom roka vložila zahtevi za razpis referendumov glede zakonov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu, napoveduje le referendum glede zakona o državnem holdingu. Še vedno pa so odprte tudi možnosti, kako bi se referendumskemu odločanju lahko izognili - a zato bi morala celotna slovenska politika umiriti žogico in stopiti korak nazaj.
Predsednik državnega zbora Gregor Virant se je po posvetovanju z več uglednimi pravniki ter zakonodajno-pravno službo državnega zbora odločil, da na izredno sejo parlamenta, ki je sklicana za današnji torek, ne bo uvrstil zahteve 30 poslancev za razpis referenduma glede zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zakon o t. i. slabi banki bo tako začel veljati
čez nekaj dni. Zelo verjetno je tudi, da državni zbor danes še ne bo razpisal tudi drugega zahtevanega referenduma glede zakona o Slovenskem državnem holdingu. Premier Janez Janša je namreč napovedal, da se bo vlada na Ustavno sodišče RS obrnila z zahtevo po ustavni presoji te zahteve za referendum. V primeru, da vlada tega ne bi storila do začetka izredne seje državnega zbora, bi namreč državni zbor danes potrdil akt o razpisu referenduma. Ta pa bi moral biti skladno z veljavno zakonodajo izveden najkasneje čez mesec in pol oziroma sredi decembra.
Je dogovor še mogoč?
V razpletanje referendumskega vozla se je dan po vložitvi opozicijske zahteve vključil predsednik države Danilo Türk. Ta je vladi, državnemu zboru in vsem poslancem poslal pismo, v ka-
terem jih poziva, naj vsi stopijo korak nazaj. Predlaga dogovor o tem, da bi opozicija umaknila podpise pod zahtevo za referenduma, vladna koalicija pa bi poslancem v sprejem po nujnem postopku pripravila zakon, s katerim bi preložila uveljavitev obeh spornih zakonov. Ta bi veljal, vse dokler se politiki ne bi sporazumeli o bistvenih popravkih. Predsednik Türk pojasnjuje, da bi bilo to glede na veljavno zakonodajo mogoče izpeljati, saj je do podobnega dogovora v Sloveniji pred leti že prišlo. Kot zaenkrat kaže, je predsednik državnega zbora Virant tej možnosti naklonjen. Ključno vprašanje pa je, ali se bosta uspela sestati in dogovoriti predsednika dveh strank - SDS Janez Janša in Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič - čeprav nobeden ne izključuje možnosti sestanka, se namreč oba sprašujeta o smiselnosti srečanja.
IS
Predčasna volišča že odprta
Splošno glasovanje na volitvah predsednika republike bo v nedeljo, 11. novembra, na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro. Že od današnjega torka do vključno četrtka pa so na sedežih okrajnih volilnih komisij, praviloma v prostorih upravnih enot, odprta volišča za predčasno glasovanje.
Volivce bodo tako te dni na predčasnih voliščih in v nedeljo na rednih voliščih pričakale glasovnice, na katerih bodo prvič v zgodovini samostojne Slovenije zapisana zgolj imena treh kandidatov. Po izžrebanem vrstnem redu bo pod zaporedno številko 1 zapisan kandidat SD Borut Pahor, pod številko
2	Danilo Türk, ki ponovno kandidira za predsednika države na predlog Dragice Wedam Lukič in skupine volivcev, ter pod številko
3	Milan Zver, ki sta ga kot predsedniškega kandidata skupaj predlagali SDS in Nova Slovenija. Predčasna volišča bodo danes, jutri in v četrtek odprta med 9. in 17. uro. Volivke in volivci lahko najpozneje do četrtka pri svoji okrajni volilni komisiji (torej na sedežu upravne enote kraja, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče, op. p.) uredijo vse potrebno, da bodo lahko v nedeljo glasovali na domu, v kolikor zaradi bolezni ne bi mogli na volišče. Četrtek, 8. november, je zadnji dan tudi za tiste, ki jih v nedeljo ne bo doma, a bi vseeno radi glasovali. Pri svoji okrajni volilni komisiji namreč lahko prijavijo, da želijo v nedeljo glasovati na posebnem volišču Omnia v kraju, kjer se bodo mudili v času splošnega glasovanja. Prav tako morajo do četrtka tudi volivci invalidi, ki
ocenjujejo, da jim volišče, na območju katerega so sicer vpisani v splošni volilni imenik, ni dostopno, okraj-
ni volilni komisiji sporočitiinvalide, ali na volišču, kjer svojo namero za glasova-se glasuje z glasovalno nanje na volišču, ki je v krajupravo. določeno kot dostopno za IS, foto: GrupA (arhiv NT)
Nenad Pavlovič iz Celja
»Načeloma nisem proti referendumom. Moti me, ker zanje porabimo ogromne vsote denarja, na koncu pa se vlada tako ali tako odloči po svoje in ne upošteva volje ljudstva. Če so poslanci nesposobni in se ne morejo odločiti sami, je prav, da o vprašanju presodimo državljani. O čem naj bi odločali na zadnjih dveh referendumih, ne vem, saj me popolnoma nič ne zanima. Na referendume načelom ne hodim.«
Viktor Mastnak iz Šmiklavža pri Ljubečni
»Sem popolnoma proti referendumom, ker se državljani ne moramo na njih pravilno odločati brez zadostnih in pravih informacij. Ni prav, da politiki prelagajo svoje odločitve na druge. Problem je v tem, ker ne vem, kateri strani verjeti. Ali naj zaupam predlagateljem ali nasprotnikom? Če so stališča tako nasprotna, kot so ponavadi v Sloveniji, je človek zmeden. Do zdaj sem se volitev in referendumov vedno udeležil.«
Roman Koštomaj iz Celja
»Referendumi se mi zdijo nesmiselni. Nespametno je namreč odločitve prelagati na državljane in od nas pričakovati, da se bomo pravilno odločili, če se že poslanci ne znajo. Prav tako se je že zgodilo, da odločitve, ki smo jo volivci izkazali na referendumu, niso upoštevali. Namesto da denar zapravljamo za referendume, ga naj raje namenijo ljudem, ki ga nujno potrebujejo. Za kaj gre pri zadnjih dveh referendumih, približno vem, vendar v primeru, da bi ju razpisali, dvomim, da bi se ju udeležil.«
TOREK
Cirila Podkrižnik iz Celja
»Če se poslanci ne morejo dogovoriti med sabo, na žalost ni druge rešitve kot referendum. Kot je videti, želi v Sloveniji vladati le ena stranka, ki ji je glavno, da je na oblasti. Če je referendumsko vprašanje dobro pojasnjeno, se referendumov vedno udeležim. Predloga za zadnja dva referenduma odobravam. Z njuno vsebino pa sem se seznanila iz medijev.«
ŠO
Foto: GrupA
ČETRTEK PETEK
n	> j		H	n
■/.' (S			S£2	
□IQH		■DUEB		bea
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO / SPODBUDNA ZGODBA
Čakanje na še en »teševski« razplet
Francozi počasi zapuščajo gradbišče v Šoštanju - Kako država skrbi za svojo lastnino?
Včeraj naj bi bil znan še en razplet v številnih zapletih pri gradnji šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj. Že pred dnevi je namreč francoski izvajalec del Alstom zagrozil, da bo ustavil dela na gradbišču, ker ni državnega poroštva za črpanje posojila pri Evropski investicijski banki.
Alstom je že minuli teden vodstvo Teša uradno obvestil o prekinitvi del. Prekinitev je po obrazložitvi direktorja Teša Simona Tota lahko takojšnja ali pa bo Alstom postopoma zmanjševal število zaposlenih. Očitno se dogaja ravno slednje, saj je bilo včeraj po Totovi oceni na gradbišču za desetino manj delavcev. Alstom se je odločil za prekinitev, ker do konca oktobra ni dobil plačanih zapadlih obveznosti. V francoskem podjetju so
najkasneje včeraj pričakovali obvestilo, ali bo poroštvo za 440 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke (EIB) sprejeto ali ne.
In včeraj še vedno ni bilo jasno, kaj bo s poroštveno pogodbo, po kateri bi država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo EIB, zato se v Tešu težko pogajajo z Alstomom. V primeru pozitivnega odgovora vlade bi v Tešu lahko najeli premostitveno posojilo in se dogovorili za nadaljevanje del, seveda
pa bi bila tudi ta rešitev samo začasna. Če bi se Alstom popolnoma umaknil z gradbišča, bi realno ocenjeni stroški v dveh mesecih narasli do 30 milijonov evrov.
Napačna smer
»Zadeve gredo v napačno smer,« je včeraj komentiral Tot dejstvo, da od vlade oziroma pristojnih ministrstev nikakor ne dobi pojasnila o usodi poroštvene pogodbe. Kot je pripovedoval, dnevno poskuša vzpostaviti zvezo z odgovornimi, očitno pa gre samo za enosmerno komunikacijo. »Na vsak način skušamo rešiti projekt. Vendar sedanje dogajanje ni dobra popotnica, predvsem zato,
ker Alstomu ne moremo ničesar povedati. Če bi vedeli, kdaj in kaj se bo dogajalo s poroštveno pogodbo, bi bil verjetno Alstom pripravljen potrpeti, tako pa ...«
V Tešu, kjer so še včeraj seveda upali, da bo razplet ugodnejši, že več kot mesec pričakujejo pojasnilo vlade, kdaj bo podpisana poroštvena pogodba, po kateri bo država jamčila za 440 milijonov evrov kredita. Sicer so dela na gradbišču šestega bloka zelo intenzivna in so pred terminskim načrtom.
»Na koncu se bo postavilo vprašanje odgovornosti - politika, kot vemo, ne odgovarja za svoja dejanja, kljub temu, da bo nastala velikanska go-
spodarska škoda. Ne le za blok 6, temveč za celotno Republiko Slovenijo. Tega preprosto ne razumem: na vsakem koraku varčujemo, gledamo na vsak evro, kar je edino pravilno. Vendar se lahko zgodi, da bomo v tem projektu vrgli stran milijone evrov. Hkrati z denarjem bomo izgubili kredibilnost
pred bankami in tudi v gospodarstvu, saj bodo prizadeta tudi slovenska podjetja. Veste, ne govorimo samo o Alstomu, temveč s tem dogajanjem utapljamo tudi domača podjetja,« je povedal Tot in zaključil, da bi le pričakoval, da bo lastnik bolje varoval svojo lastnino.
US
Včeraj je vodenje Holdinga Slovenske elektrarne, ki je lastnik Teša, prevzel Blaž Košorok. Za generalnega direktorja HSE ga je na podlagi razpisa imenoval nadzorni svet družbe, in sicer za štiriletno mandatno obdobje. Pred HSE so v prihodnjem obdobju številni izzivi in priložnosti, a tudi odprta vprašanja, ki jih bo treba začeti čim prej reševati. V središču pozornosti sta še vedno nadaljevanje gradnje bloka 6 in ureditev pravno-formalnih postopkov, potrebnih za začetek črpanja kredita Evropske investicijske banke.
Cinkarna pred prodajo?
Potem ko je konzorcij lastnikov prodal večinski delež v žalskem Juteksu, se na podoben korak pripravlja tudi konzorcij največjih lastnikov Cinkarne Celje.
Po neuradnih informacijah naj bi se večji lastniki Cinkarne Celje že uskladili glede pogojev pri skupnem nastopu pri prodaji ter podpisali prodajni sporazum. Pričakujemo lahko, da se bodo za prodajni postopek poleg Modre zavarovalnice in Slovenske odškodninske družbe odločili še Skupina KD Group, družba za upravljanje NFD, Banka Koper, Nova KBM
in Zvon Ena Holding v stečaju oziroma banke, ki so svoja posojila propadlemu holdingu zavarovale z delnicami Cinkarne Celje. Tako bi bilo skupno lahko naprodaj več kot 75 odstotkov cinkarne. Celjsko družbo so lastniki poskušali prodati že pred dvema letoma, vendar jih je prehitel začetek stečaja Zvona Ena Holdinga, tedaj še največjega lastnika družbe.
Cinkarna je samo v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 14 milijonov evrov čistega dobička, delničarjem pa izplačala za 12,2 milijona evrov dividend.	US
Pod vprašajem še Nivo
Celjski gradbinci očitno padajo kot kocke. Za družbo Ceste mostovi Celje bo očitno na vrsti Nivo. Inšpektorat za delo je proti celjskemu gradbenemu podjetju Nivo in družbi, ki je povezana z njim, že sprožil več postopkov ter zoper direktorja Vrane spisal tudi prvo kazensko ovadbo.
200 delavcev Nivoja so na- mesec izplačali plače, zdaj pa mreč prezaposlili v ljubljansko jih ne potrebujejo več in so podjetje Vrana, jim prejšnji ostali na cesti. Delavci še ve-
dno nimajo odpovedi oziroma sklepov o prekinitvi pogodb o delu, ki so jih pričakovali v minulem tednu. Kot kaže, bodo s pomočjo sindikata sami vložili odpovedi, kar jim bo omogočilo prijavo na zavodu za zaposlovanje.
winvw.radiocelJe.com
Slaščice in kruh s tridesetletno tradicijo
Od majhne pekarne in slaščičarne Brglez do verige trgovin in kavarn
V času, ko slovenska podjetja propadajo drugo za drugim in ko na policah večine trgovskih verig skoraj ni več slovenskih prehrambenih izdelkov, saj jih izpodrivajo cenejši uvoženi, je za majhne slovenske trgovce in proizvajalce živil še toliko težje. Kljub težkim razmeram na trgu podjetje Brglez vztraja že skoraj trideset let.
Roman Brglez je leta 1983 s Štefanom Fijavžem, lastnikom pekarne Fijavž, na Vranskem ustanovil pekarno in slaščičarno. Dogovorila sta se, da bosta takoj, ko se bosta postavila na noge, podjetniško pot nadaljevala vsak zase. Po dobrih dveh letih skupnega sodelovanja je Fijavž odprl pekarno v Šempetru v Savinjski dolini, Brglez pa je ostal na Vranskem. Podjetje Romana Brgleza je tako počasi preraslo v družinsko. Hči se je namreč odločila za kariero slaščičarke in sin za peka. V časih, ko je posel v majhnih trgovi-
Ustanovitelj podjetja Roman Brglez ob prepoznavnih Brglezovih sladkih izdelkih
nah cvetel, je bilo v podjetju zaposlenih kar 86 ljudi. Danes, ko so vodilno vlogo pri prodaji živil prevzeli veliki
»Ključ do uspeha predstavljata vztrajnost in trdo delo. Pri veliko poslih je potrebno biti iznajdljiv in prav tako nekoliko neumen. Če je človek prebister, se mogoče marsikdaj ne odloči za kakšen korak naprej. Veliko stvari se namreč posameznik ne bi lotil, če bi vedel, kaj ga čaka v prihodnosti.«
supermarketi, se je število zaposlenih zmanjšalo na 46. Pomembno pri tem je, da
Kljub temu, da se je dejavnost podjetja Brglez z leti razširila na trgovino in gostinstvo, je njegova osnovna dejavnost še vedno pekarstvo in slaščičarstvo.
vsi ti zaposleni niso izgubili dela, vendar samo zamenjali delodajalca, ko je Brglezovo trgovino prevzel Tuš.
Na krizo odgovorili z racionalizacijo
Brglezovi v vseh teh letih poskušajo slediti trendom prodaje oziroma povpraševanja. V začetku 9o. let, ko je bila trgovina v Sloveniji v razvoju, so namreč tudi sami začeli odpirati lastne trgovine. »To je bil čas, ko so jih ljudje lahko odpirali v vsaki garaži. Kasneje so jih velike trgovske verige praktično zadušile.« Danes imajo, kljub temu, da časi niso naklonjeni malim trgovcem, še vedno devet trgovin in štiri gostinske lokale.
Prva leta po osamosvojitvi Slovenije so bila po mnenju Brgleza naklonjena podjetništvu, saj so zakoni spodbujali njegov razvoj. »Podjetniki smo tako vlagali v širjenje proizvodnje, kar se je zdaj vrnilo kot bumerang. Posojila so ostala, proizvodnja pa se zmanjšuje,« pojasnjuje Brglez, ki se poskuša na gospodarsko krizo kar se da uspešno prilagoditi. V podjetju so poiskali vse skrite rezerve. Racionalizirali so
vožnje, ne sodelujejo več z neplačniki, hkrati pa želijo dobro izkoristiti delovne ure. Proti krizi se borijo med drugim tudi tako, da ne vlagajo v gradnjo novih prostorov, kar pomeni, da se tudi trenutno ne razvijajo več. Ukrepi so po mnenju Brgleza lahko dvorezen meč, saj s tem zmanjšujejo ponudbo. Stranke si namreč želijo obdržati s kvaliteto.
»Dokler se v Sloveniji ne bo izboljšala plačilna disciplina, se razmere v gospodarstvu ne bodo premaknile na boljše.«
Vztrajajo na svoji poti
Ker večina pekov in slaščičarjev, ki prodajajo svoje izdelke velikim trgovcem, zasluži ravno toliko, da lahko obratuje, so se Brglezovi odločili za drugačno pot. Trudijo se namreč, da čim več naredijo sami in sami tudi prodajo, saj to prinaša najvišjo dodano vrednost. V lokalih in trgovinah prodajajo lastne izdelke - od slaščic, keksov, sladoledov do najrazličnejših vrst kruha. »Če bi bile naše prodajalne v mestih, kjer je kupna moč veliko večja, bi
prodali bistveno več kot na podeželju, kjer veliko žensk pozimi pogosto peče kruh in različne sladice.«
Zvestoba kupcev se nagrajuje
Podjetje Brglez je bilo prvo, ki je v 90. letih v Spodnji Savinjski dolino nagrajevalo svoje zveste kupce. Vsako leto so organizirali zabavo za zveste kupce, ki so ob nakupih prejeli bone, slednje pa so lahko na zabavi unovčili za kračo, piščanca oziroma pijačo. Najprej je bila to le enodnevna zabava, kasneje so jo razširili celo na tri dni, pri organizaciji pa je priskočila na pomoč tudi lokalna skupnost. »Že v najboljših časih smo bili veseli, če prireditev ni prinašala izgube. Organizirali smo jo namreč kot reklamo. Danes priprava tovrstnih prireditev skoraj ni več mogoča, zaradi številnih dajatev in drugih omejitev, ki jih je država sprejela v vseh teh letih.« Časi sicer niso rožnati, vendar o kakšnem pesimizmu vseeno ni sledu. Brglezovi so se v zadnjih letih ponovno usmerili v svojo osnovno dejavnost in tako odgovorili na izzive krize.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Eno so vrednote, drugo je naš vsakdan
V Sloveniji ni pravega kapitalizma, zato pa je naša država kolonija kapitala -Svoje tradicije ne smemo istovetiti s socializmom, saj je veliko starejša
»Vzgoja je začetek, izobraževanje le nadaljevanje. Pri 15-letnikih lahko z vzgojnega vidika naredimo bolj malo, lahko jih le izobražujemo za poklic in za življenje,« o delu z dijaki razmišlja ravnatelj Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Rafael Hrustel. Prav skozi spremljanje dijakov so v projektu Štirje letni časi prišli do zanimivih ugotovitev. Ena tistih, ki jo ravnatelj še posebej izpostavlja, je, da ni zgolj spričevalo odraz šole. Kakšna je ta bila in kakšno popotnico je dala dijakom, se kaže v tem, s koliko znanja, vrednot in veščin jih je uspela opremiti za življenje.
Ali ogledovano v izložbi res potrebuje ali gre zgolj za kopičenje oblačil v domači omari?
Povsem zaparkirani dovozi do Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, na veliko vozilih pa ljubljanske, kranjske in mariborske registrske tablice so kazali na zanimanje javnosti, ki očitno išče odgovore na vprašanja, zakaj, kje, kdaj in kako smo »zamočili«, da večina danes ni zadovoljna z življenjem. A motil se je tisti, ki je odgovore na ta vprašanja pričakoval kar na javni tribuni Vzgoja in kapitalizem, ki so jo pripravili v Waldorfski šoli Celje. Teh nismo dobili na dlani, zato pa je bilo toliko več razmislekov in usmeritev, da bi jih poiskali in našli v sebi.
Samo sanacija bank, varčevanje, odpuščanje ... dolgoročno ne morejo pripomoči k reševanju aktualne krize - je bilo vodilo javne tribune. Na vprašanje, ali lahko gospodarstvo spremeni posameznikovo etiko, ki je posledica vzgoje, ali pa je treba spremeniti vzgojo za drugačno gospodarstvo, je tako lahko le en sam odgovor. Če bomo mlade, na katerih svet stoji, vzgojili v zdrave in družbeno odgovorne osebnosti, se nam prihodnosti ni treba bati. Do daljnosežnih pozitivnih rezultatov vodi zavedanje, da lahko starši, učitelji in vzgojitelji naredijo korak k vzgoji individualiziranega posameznika, ki bo hkrati aktivno udeležen v družbi. Napačno je namreč danes govoriti o finančni krizi, bolj gre za krizo vrednot. Pomanjkanje teh oziroma življenje mimo njih nas je namreč pripeljalo v položaj, v kakršnem smo. Zato ne razmišljajmo, da sami nismo del problema. Neodgovorno je čakati, da se bodo najprej drugi odločili za spremembe. Kdo, če ne mi sami, in kdaj, če ne zdaj?
Nihče nas ne more ničesar naučiti
Ugleden pravnik in publicist dr. Miro Cerar je prepričan, da je vzgoja učenje življenja. Tega, kako živeti in preživeti, tako da iz sebe in hkrati tudi za druge naredimo čim več. Nujno je povezana z učenjem, a vzgajamo in učimo se lahko le sami. Drugih ne moremo ničesar naučiti, tudi vzgojiti jih ne moremo, vselej lahko le sebe. Starši, vzgojitelji in učitelji nas lahko le spodbudijo, da se v nas sproži proces - in pri
tem ne smemo pozabiti, da nas odrasle tudi otroci lahko veliko naučijo. Ker smo ljudje svobodna bitja, gre med nami za izmenjavo izkušenj, nikoli za preslikavo sebe v drugega.
Vzgoja v tisto, kar družba potrebuje
Da je vzgoja jasno opredeljena in pomeni ciljno usmerjeno delovanje vzgojitelja na vzgajanca, meni antropologinja dr. Vesna Vuk Godina. Vzgoja ni tista, ki bi bistveno določila posameznika, je le manjši, celo manj pomemben del celotnega socialno-kulturnega okolja. Pri vzga-
janju otrok gre za interakcijo z okoljem, s katerim je vzgoja vselej naddoločena. Povsem enak vzgojni princip bo dajal zelo različne rezultate v različnih okoljih. V vsaki kulturi se zato večina otrok »vzgoji v tisto, kar družba potrebuje, in ne v tisto, kar bi bilo za otroka najbolj koristno oziroma dobro«.
Teoretičen recept ni dovolj
Nikoli ne smemo vzgajati samo z glavo, saj je človek tudi bitje srca in rok. Zato naša šola upošteva intelekt, dušev-nost in čutenje, poudarja ravnatelj Waldorfske šole Celje
mag. Boštjan Štrajhar. Če
je za osemletnika najboljše, da verjame v Miklavža, to za 12-letnika ni več, zato je treba imeti vselej v ospredju starost in razvoj otroka. Vzgojitelj mora v ta odnos vložiti tudi svoje srce, ne zgolj razuma. Ste se kdaj vprašali, v čem tiči skrivnost priljubljene televizijske super varuške? Ta v nekaj dneh uredi še tako zapletene odnose v vsaki družini, nauči starše, kako naj krotijo otroke, in te, kako morajo sprejemati vzgojne ukrepe. A kljub temu, da družina funkcionira in da obe strani zdaj vesta, kako ravnati, je vzpostavljeno ravnovesje praviloma porušeno
že nekaj dni po odhodu varuške. Zakaj? V družini je sicer pustila teoretični recept, a ker sama ni več emocionalno prisotna, vsi dobri učinki izginejo. Brez srca, brez čustev torej ne gre.
Svoboda in odgovornost
Vsak otrok je svet zase, nekaj posebnega, različne teorije nas učijo, da je treba pri vzgoji dajati največji poudarek prav duhovnemu delu osebnosti. A če smo ljudje edinstveni, to terja od nas veliko odgovornost, saj je drugi pol človekove svobode odgovornost. »Starši si torej moramo upati prepustiti otroku odgovornost za njegovo življenje,« zato poudarja psihologinja dr. Zdenka Divjak Zalokar. Za to, da bo otrok sposoben te odgovornosti, ga je treba opremiti. Vedeti mora, da brez stisk in porazov ni življenja. Da lahko ima lepo življenje, pa se mora znati nanje ustrezno odzivati.
Povezanost ali osamljenost?
Publicistka dr. Manca Košir ob vprašanjih vzgoje izpostavlja, kako pomembna so različna socialno-kulturna okolja. Razlike odlično ponazarja primerjava indijanske šole v visokih južnoameriških Andih in našega šolskega sistema. Pri njih je v ospredju besedica mi, pri nas jaz, oni stavijo na ravnovesje, mi na hierarhijo, zanje je sveto tisto, kar je nevidno in skrivnostno, za nas materialno - zato so oni povezani, mi pa osamljeni. Večina sveta danes živi v kapitalizmu, v Sloveniji je ta zelo specifične, pravzaprav vulgarne oblike, ki deluje po principu vzemi-ukradi-pobe-gni. Kako naj torej s pomočjo vzgoje pridemo do drugačnih vrednot?
Pameti je sicer dovolj ...
Sicer še obstajajo oaze, a po mnenju Mira Cerarja danes v svetu žal prevladuje divja faza človeštva. Če govorimo o eliti v Sloveniji in pri tem mislimo na naše voditelje, je med njimi ogromno izobraženih ljudi, ki so prepotovali in videli veliko sveta. Ogromno pameti pa ni dovolj, ker skoraj vsem po vrsti »manjka srca oziroma socialne inteligence«. Raziskave kažejo, da Slovenci uvrščamo na vrh lestvice vrednot nematerialne - torej zdravje, prijateljstvo, družino ter delo in ne denar! A kaj, ko v resničnem življenju vidimo zgolj materialne dobrine, da ima sosed večjo hišo, sodelavec boljši avto, bivši sošolec boljšo kariero in večje dohodke ... Razkorak med tistim, kar imamo za vrednote, in tem, kako živimo, je ogromen.
Čas roparske ekonomije
Za Slovence je bila včasih značilna visoka socialnost, ki se je obdržala vse do konca socializma. Zdaj živimo v kapitalizmu - a kaj, ko nam za ta družbeni red manjkajo osnovne danosti. Ni razvitega vladajočega razreda, torej kapitalistov, zato pa imamo toliko več roparjev, ki naš sistem po mnenju Vesne Vuk Godina spreminjajo v roparsko ekonomijo. »Zato Slovenija hoče takšno vzgojo, da bo imela potrošnike.« Z oblikovanjem lastne države so bili leta 1991 storjeni napačni premiki. Ker smo svojo tradicijo napačno poistovetili s socializmom, ki naj bi bil nekaj slabega, smo zdaj v precepu: izgubljamo se v dvojnosti. Eno so vrednote, na katere še vedno stavi veliko ljudi, drugo je resničnost, ko se obnašamo v neskladju s temi vrednotami. Zato smo postali kolonija kapitala, ki je dopustila, da so domače tovarne druga za drugo zaprle vrata. Kapital namreč ni zainteresiran za to, da proizvajamo, temveč da kupujemo tisto, kar nam ponuja. In temu se je treba upreti.
Ta dvojnost življenja se vse bolj odraža tudi pri mladih. »Študentom vselej rečem, da bi država res morala poskrbeti zanje, a predpogoj je, da sami kolegom ne zaračunavajo več zapiskov s predavanj, temveč da jih posodijo,« pravi in dodaja, da so danes visoko socialni otroci, dokler ne zaživijo v ekscesni družbi. Z leti pa ...
Poštenje in resnica obstajata
Vrednote se oblikujejo skozi daljše obdobje, ne nastanejo čez noč. Tudi če vsi lažej(m)o, poštenje in resnica še vedno obstajata, meni Zdenka Divjak Zalokar. Ker je večina ljudi še vedno dobronamerna, ni še nič zamujeno. A stvari in razmišljanje je treba spreminjati najprej pri sebi ter z majhnimi koraki načeti dolgo pot. Pri tem je, tako kot pri vzgoji, treba biti dosleden. Starši morajo biti otrokom zgled in avtoriteta. Tudi kazen (seveda ne kot fizično nasilje) je treba sprejeti kot preventivo, da se neželeno vedenje ne bi ponavljalo. Prav pri majhnih korakih na poti do boljše družbe Zdenka Divjak Zalokar opozarja na velik pomen zdaj tako odrinjenih humanističnih ved. Zlasti psihologije, ki se namesto z osnovno dejavnostjo zdaj pretežno ukvarja s tržnimi raziskavami. Zakaj že? Da bomo še bolj pridno kupovali tisto, kar nam drugi želijo prodati?
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
»Danes ima v Sloveniji večina standard, kakršnega pred dvesto leti niso imeli niti kralji. A nekaj nam vseeno manjka. Kaj torej?« odgovarja Boštjan Štrajhar na vprašanje, zakaj je toliko ljudi nezadovoljnih z življenjem. Dokler ne vemo, kdo smo in kam želimo, se tolažimo s kopičenjem stvari, ki nas ne osrečujejo. Večkrat bi si morali zastaviti vprašanja, kdo sem, od kod prihajam, kam grem ... in si nanje skušati odgovoriti, namesto da se pehamo skozi življenje, zato da bomo čim več zaslužili in si bomo kasneje lahko privoščili življenje. A kdaj bo to? Zakaj že danes ne počnemo tistega, pri čemer bi uživali? In zakaj pri otrocih ne znamo prepoznati tistega, za kar so poklicani? Izbira poklica je namreč ključna za to, da kasneje opravljamo delo, ki ga imamo radi. Ni torej pomembno, kolikokrat v življenju zmagaš, veliko bolj je to, kolikokrat uspeš sam vstati, potem ko si padel.
iZ NAŠIH KRAJEV

mm r
S?-	•	■ vtfjrr «¥ *
, Äl.'T/l'J' v ' jf, ' .,, , • «__
Tlmf ififcT'fiii'i ----1 jW-p '■ rÄTiMWT . -- • ■ '
wmmm''
v v;- - x •
iS1- ; f J
^.''.iS':.- fvzm* f ■ ■
«fsS : ««te*.
rx > afg
Najbolj poškodovana in zato tudi nevarna drevesa nad cesto na Celjsko kočo so gasilci odstranili že prejšnjo nedeljo. Bolj natančno bo gozd na območju od Pečovnika do Celjske koče in Vipote očiščen do konca tega tedna.
Teža snega lomila les
Ta teden bodo znane bolj natančne ocene, koliko škode je v slovenskih gozdovih povzročilo nedeljsko sneženje. Po prvih podatkih je snegolom povzročil največ škode v gozdovih Dolenjske, Notranjske ter na Posavskem in Celjskem.
Najbolj prizadeta so gozdna območja na nadmorski višini 400 do 600 metrov. Zaradi poškodb bo treba posekati najmanj 30 tisoč kubičnih metrov drevja, zlasti listavcev. Kot smo že poročali, je moker sneg v nižinah polomil posamezna drevesa na gozdnih robovih, ob cestah in v mlajših gozdovih. Poškodovana so zlasti vitkejša drevesa listavcev z nesimetričnimi krošnjami, s katerih še ni odpadlo listje. Na debelejšem drevju so odlomljene posamezne veje ali pa jih je teža snega zaradi razmočene zemlje izruvala s koreninami vred.
Kot pojasnjujejo v Zavodu za gozdove Slovenije, je močno poškodovana in prevrnjena drevesa listavcev priporočljivo posekati in spraviti les iz gozda, medtem ko je sanitarna sečnja poškodovanih iglavcev obvezna. Za poseke so dolžni poskrbeti lastniki gozdov, ki pa se morajo prej posvetovati z gozdarji in pridobiti upravno odločbo Zavoda za gozdove Slovenije. Ker je posek polomljenih in prevrnjenih dreves zaradi napetosti v lesu izredno nevarno opravilo, v zavodu posebej opozarjajo, naj lastniki gozdov za sečnjo najamejo usposobljene gozdne delavce, da ne bi prihajalo do delovnih nesreč.
IS
Gozdne poti še neprehodne
CELJE - Še kar nekaj časa bo trajalo, da bodo iz gozdov odstranjene posledice snegoloma. V Celju so tako večinoma že prejšnjo nedeljo s pomočjo gasilcev zagotovili zgolj prevoznost cest, naslednja dva dneva pa so čistili območje Mestnega gozda nad parkom in na Anskem vrhu ter Mi-klavškem hribu. Ta teden bo prišlo na vrsto območje od Pečovnika proti Celjski koči in Vipoti.
Nad cesto do Celjske koče snežno ujmo prejšnjo nede-namreč visi še kar nekaj na- ljo opravili zgolj najnujnejša gnjenih dreves, saj so med dela; torej so s cestišča in z
bregov nad cesto odstranili polomljene veje in podrta drevesa. Na tem območju naj bi prehodnost gozdnih poti zagotovili do konca tega tedna. Kot pravijo v celjski krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je sne-golom v gozdovih povzročil veliko škode, odpravljanje
posledic pa bo dolgotrajno. V Celju bodo gozdove v občinski lasti v sodelovanju s strokovnjaki zavoda za gozdove očistili delavci izbranega izvajalca sanitarnih posekov, za gozdove v državni lasti kot izbran koncesionar skrbi Gozdno gospodarstvo Celje, medtem ko so za red v zasebnih gozdovih dolžni poskrbeti lastniki. Tako morajo odstraniti polomljene veje in poškodovana drevesa z gozdnih poti. V okolici Celja to velja zlasti za sprehajalno-pohodniško Pelikanovo pot, ki vodi od Skalne kleti do Starega gradu. Več kot dve tretjini te poti namreč vodi
Na Celjskem je snegolom najbolj prizadel južni del območja od Jurkloštra, Planine pri Sevnici in Loke pri Žusmu do Podčetrtka v gozdnih predelih Veliko Kozje, Voluš, Razkotelca, Bohor, Rudnica in Sušica. Hudo poškodovana so tudi drevesa na Paškem Kozjaku, Stenici, Konjiški gori, Boču in Maclju.
po gozdu v zasebni lasti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije pa je lastnik le dela poti pod Starim gradom.
Kot še pravi vodja celjske krajevne enote zavoda za gozdove Robert Hostnik, so se odpravljanja posledic sne-goloma lotili po utečenem vrstnem redu. Najprej so zagotovili prevoznost cest,
zdaj sledi čiščenje gozdov. In ker slednje - odvisno od vremenskih razmer in tega, kako hitro bodo lastniki gozdov uspeli opraviti dela - lahko traja tudi precej dolgo, morajo biti sprehajalci v gozdovih zelo previdni in se čimbolj izogibati poškodovanim drevesom.
IS
Foto: GrupA
Izjema ob glavni cesti
V Slovenskih Konjicah, kjer se lahko upravičeno ponašajo, da so med najbolj urejenimi kraji Slovenije, seveda ni vse tako, kot bi moralo biti. V mestu so lahko na dosedanje dosežke upravičeno ponosni, saj so kar devetkrat prejeli najvišje slovensko priznanje za urejenost kraja ter pred desetletjem celo najvišje evropsko priznanje. Žal je med lepo urejenimi stavbami mogoče videti takšne, ki mestu niso ravno v čast. Ena od njih, zapuščena hiša, je celo ob glavni cesti proti avtocestnemu priključku, v bližini poslopja konjiških varuhov reda (na fotografiji).
BJ
Imeno s
čistilno
napravo
PODČETRTEK - V občini so uradno predali namenu novo čistilno napravo ter kanalizacijo za potrebe vasi Imeno. Čistilna naprava, ki so jo dokončali konec avgusta, je za 450 populacijskih enot in bo stala več kot milijon evrov.
Od tega je večina evropskega denarja, ki so ga uspeli pridobiti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, iz prednostno usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Poskusno bo čistilna naprava v Imenem, ki je na območju občine Podčetrtek že druga letos, začel obratovati v teh dneh. Letos so na novo vaško čistilno napravo priključili že vas Olimje, v sosednji Pristavi pri Mestinju so lani zgradili kanalizacijo, že vrsto let pa deluje čistilna naprava za potrebe naselja Podčetrtek.
BJ
8
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Razmigane počitnice
CELJE - Šolarjem, dijakom in študentom na območju mestne občine so bile tudi v letošnjih jesenskih šolskih počitnicah na voljo različne športne aktivnosti. Vse do petka - z vmesno prekinitvijo 1. novembra - so zanje brezplačno odprli vrata večine celjskih športnih objektov.
Otroci so lahko brezplačno plavali, drsali, kegljali, igrali
badminton in mali nogomet, za dekleta pa je bila organizirana tudi brezplačna vadba aerobike v prostorih fitnesa Top-Fit. Program športnih dejavnosti financirata Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, koordinator in operativni izvajalec programa je Športna zveza Celje. Tradicija brezplačnih športnih aktiv-
nosti za šolarje v času počitnic sega v leto 1982. Kot pravi koordinator za šport v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Lado Gobec, se je med mladimi v tem času več kot lepo prijela. Tako zdaj zadnja leta v Celju za šolarje brezplačno odprejo vrata športnih objektov trikrat letno; v času jesenskih, božično-novoletnih in zimskih počitnic. Najbolj obiskane so športne dejavnosti v času zimskih počitnic, po številu šolarjev, dijakov in študentov, ki se udeležijo posameznih aktivnosti, pa jim sledijo jesenske počitnice.
IS
Foto: SHERPA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
LAS Društvo »Raznolikost podeželja«, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje
JAVNI POZIV ZA PONUDBO SPOMINKOV TER POSLOVNIH, PROMOCIJSKIH IN PROTOKOLARNIH DARIL
Društvo Raznolikost podeželja (v nadaljevanju društvo) kot nosilec projekta »Prepoznavnost blagovne znamke Friderik&Veronika na trgu« zbira ponudbe za vključitev lokalnih spominkov
različnih ponudnikov z območja MO Celje ter občin Laško, Štore in Vojnik v ponudbo turističnim subjektom na območju.
Hkrati zbira ponudbo za poslovna, promocijska in protokolarna darila območja (v nadaljevanju darila).
Cilj zbiranja ponudb je identifikacija in izbor lokalnih spominkov in daril ter pomoč ponudnikom pri trženju le-teh.
Predmet zbiranja ponudb so spominki, poslovna darila, promocijska in protokolarna darila.
Izdelani naj bodo predvsem iz lokalnih surovin ob upoštevanju lokalne dediščine in lokalnih zgodb.
Komisija bo med prispelimi prijavami ocenila tri najboljše in jih nagradila za:
1.	mesto s 500 EUR,
2.	mesto z 200 EUR in
3.	mesto s 100 EUR. Zneski so v bruto vrednostih.
Celotno besedilo javnega poziva in prijavni obrazec sta objavljena na spletni strani društva www.raznolikost-podezelja.si Rok za zbiranje ponudb je 4. 1. 2013 do 12. ure. Pisne ponudbe naj ponudniki oddajo osebno ali po pošti na naslov: Društvo Raznolikost podeželja, Trnoveljska cesta 2, 3000 Celje, z označbo »SPOMINEK«. Kontaktna oseba je Primož Kroflič, primoz.kroflic@ ce.kgzs.si, tel. 03/490 75 81. Pri njem lahko zainteresirani dobijo dodatne informacije.
Društvo Raznolikost podeželja, mag. Andrej Flis, predsednik
Raziskovali bodo naravo, ljudi in kulturo
Utrinek s kegljišča
KOZJE - Na gradu Podsre-da so podpisali listino o sodelovanju s predstavniki šestih šol, ki so se odzvale k povabilu zavoda Kozjanski park za sodelovanje v mreži šol biosfernega območja Obso-telje-Kozjansko. Upravljavec tega biosfernega območja, ki vključuje enajst občin, vključno z laško in radeško, je zavod Kozjanski park.
Unescova mreža biosfernih območij obsega okoli petsto takšnih območij v okoli stotih državah, biosferno območje
V gozd z vsemi čuti
LOGARSKA DOLINA - Ob penzionu Na razpotju so hkrati s praznovanjem noči čarovnic odprli prenovljeno senzorično pot v Pravljičnem gozdu.
Ob penzionu že nekaj let stoji Pravljični gozd, ki z upodobitvami oziroma posameznimi slikami iz najbolj znanih pravljic svetovne in slovenske literature privablja
predvsem otroke. Po besedah nosilke projekta Andreje Bizjak so pravljice v gozdu ob penzionu nadgradili, predvsem so jim dodali koristno in poučno noto. Tako bo sedaj na vsaki pravljični postaji ena od senzoričnih in motoričnih nalog v povezavi s pravljico, ki jo otrok spoznava. Poučne vsebine so pripravili ob pomoči zavoda za gozdove.
V Logarski dolini so prepričani, da bi se morali starši z otroki bolj pogosto podati v gozd in spoznavati naravo. Ravno senzorična pot je ena od možnosti, da otroci na drugačen način doživijo gozd, hkrati pa preko vseh čutil spoznavajo naravo in njeno bogastvo. Projekt ure janja senzorične poti je bil sofinanciran z evropskim
denarjem, v vsej polnosti pa bo zaživel prihodnje leto. Zadnje dneve oktobra je namreč Logarsko dolino že nekoliko pobelil sneg, ki je okrnil čarovniško dogajanje. Vseeno so otroci uživali v gozdu, saj so med drugim lahko skuhali čokolado, ple-tli, poskusili zdravilni čaj, zamesili čarobne žemljice, izdelovali polstene izdelke iz solčavske volne ali pa enostavno zapeli ob tabornem ognju.
US
Obsotelje-Kozjansko je bilo v to mrežo sprejeto leta 2010. Gre za Unescov medvladni raziskovalni program Človek in biosfera, ki je namenjen raziskovanju vplivov človekove dejavnosti na spremembe v življenjskem okolju ter spodbujanju trajno-stnega in sonaravnega razvoja. Kot poudarjajo v Kozjanskem parku, naj bi biosferna območja med drugim predstavljala model upravljanja naravnih in človeških virov z visoko zavestjo o ohranjanju biološke pestrosti ter model za izboljšanje življenjskih možnosti. V Sloveniji so tri biosferna območja (Obsotelje-Kozjansko, Julijske Alpe in Kras), zanimivo pa je, da je biosferno območje Obso-telje-Kozjansko od območja, ki ga pokriva zavod Kozjanski park, precej širše.
Za krepitev takšnega območja je zaradi raziskovanja in izobraževanja pomembno sodelovanje šol, zato so v za-
vodu Kozjanski park ustanovili mrežo šol, ki so se odzvale njegovemu povabilu. Poleg posameznih šol z območja Kozjanskega parka sta se v mrežo vključili še Osnovna šola Primoža Trubarja Laško ter šola iz Kumrovca na sosednjem Hrvaškem, ki je na meji biosfernega območja.
»Mreža šol je namenjena osnovnošolcem, ki bodo iskali povezavo med naravo, ljudmi in kulturo. Med ponujenimi temami se bodo lahko odločili za tisto, ki se jim zdi najbolj zanimiva ali primerna,« omenja Mojca Kunst, koordinatorka programa Človek in biosfere iz zavoda Kozjanski park. Med temami, ki jih bodo raziskovali od konca oktobra do sredine aprila, so na primer področje svetlobnega onesnaženja in starih obrti. Raziskovalne naloge bodo nato med drugim objavljene v posebni publikaciji.
BRANE JERANKO
Ob vstopu v še bogatejši Pravljični gozd
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
Mistični svet vilincev in Nezemljanov
Prva slovenska konvencija spekulativnih umetnosti v Celju
Društvo spekulativnih umetnosti Zvezdni prah je v prostorih Celjskega mladinskega centra prejšnji konec tedna organiziralo dvodnevno konvencijo na temo spekulativnih umetnosti, na kateri so podelili prve slovenske nagrade, namenjene spekulativnim umetnikom - drejčke. Poleg tega so umetniki predstavili svoja dela, trenutno stanje in načrte v slovenski spekulativni umetnosti. Ob tej priložnosti je izšla tudi zbirka slovenske fikcije Zvezdni prah 2012.
Ljubitelji spekulativnih umetnosti so želeli s konvencijo ponovno oživiti tovrstno področje umetnosti v Sloveniji, kjer so tuje fikcijske zgodbe precej priljubljene, medtem ko so dela domačih ustvarjalcev zapostavljena. Prepričani so namreč, da so tovrstne umetnosti odrinjene od temeljnih literarnih smeri. »Problem je v tem, ker so redke slovenske založbe, ki delajo v korist domačega avtorja spekulativnih umetnosti, zato tovrstna dela mnogokrat ostanejo polizdelki. Med Slovenci velja prepričanje, da so domači avtorji slabši kot tuji,« je pojasnil trenutne razmere na področju
Pomemben del spekulativnih umetnosti so tudi različne namizne igre, v katerih prirejajo najrazličnejše turnirje.
spekulativne umetnosti soor-ganizator konvencije, celjski pisatelj Bojan Ekselenski.
Podelili drejčke
Organizatorji konvencije so po dolgih letih ponovno na enem mestu zbrali letni prerez slovenske fikcije. V okviru konvencije je tako izšla zbirka slovenske fikcije Zvezdni prah 2012, v kateri
Prvi slovenski sodobni fantazijski projekt
Celjski pisatelj in ljubitelj spekulativnih umetnosti Bojan Ekselenski je na konvenciji predstavil svoj zadnji roman Votlina skrivnosti, ki je izšel ravno v soboto in je del prvega slovenskega sodobnega fantazijskega projekta Vitezi in čarovniki.
Fantazijski roman Votlina skrivnosti je pred-zgodba tetralogije Vitezi in čarovniki. Avtor je leta 2007 izdal prvo knjigo Indigo otroci in lani še Indigo novi svet. Na zadnji roman se je Ekselenski pripravljal štiri leta. Proučiti je namreč moral zgodovinska dejstva, ki jih je vpletel v dogajanje, kljub temu, da gre v romanu za fantazijsko zgodbo. V njej se je avtor vživel v angleška zvezdniška arheologa pri odkritju votline na območju Kumrana, dejanskega arheološkega najdišča rokopisov okrog začetka našega štetja ob Mrtvem morju. Arheologa po spletu nesrečnih okoliščin naletita na artefakte iz popolnoma drugega sveta. Namesto da bi arheologa uživala v svojem uspehu,
postaneta begunca. Začnejo ju loviti Marijin red iz Magdale, tehnološke agencije, teroristične in protiteroristične skupine ter čuvaji resnične katoliške vere. Avtor v sklopu tetralogije pripravlja še romana Indigo pekel in Indigo raj.
so objavljena kratka besedila in pesmi slovenskih avtorjev. Društvo spekulativnih umetnosti Zvezdni prah s predsednikom, pisateljem Andrejem Ivanušem na čelu, sicer redno izdaja tudi svoj časopis, ki se po vilinsko imenuje Jašubeg en jered oziroma po slovensko Novice iz Drugo-tnosti. V njem poleg novic s področja spekulativnih umetnosti objavljajo kratke zgodbe slovenskih avtorjev.
Med Slovenci je še vedno najbolj priljubljeno spekula-tivno delo otroški znanstvenofantastični roman Drejček in trije Mar s ovčki, ki ga je leta 1961 napisal Vid Pečjak. Ker je to najbolj prepoznavna slovenska fikcijska literatura, so se organizatorji odločili, da po njej poimenujejo tudi slovenske nagrade, namenjene spekulativnim umetnikom.
Med spekulativne umetnosti štejemo predvsem ustvarj anj e fantazij e, znanstvene fantastike in hororja na področju pisane besede, slikarstva, fotografije, filma ter drugih umetniških področij.
Častne nagrade drejčke so tako za dolgoletni ustvarjalni opus in vpliv na področju spekulativnih umetnosti prejeli Vid Pečjak, Edo Rodošek in Miha Remec. Dobitnik drejčka za najboljšega avtorja je postal Andrej Ivanuša, za najboljšega ilustratorja Mark Jordan, za najboljšo revijo revija Joker in za najboljšega prevajalca na področju spekulativnih umetnosti Boštjan Gorenc - Pižama.
Namizne igre del spekulativne umetnosti
Spremljevalni program konvencije je obsegal namizne igre, ki so del spekula-tivne umetnosti, po mnenju nekaterih pa tudi koristno preživljanje prostega časa. Kot je povedal predsednik Društva Zlati Goblin Timotej Rojko, v igrah nastopajo junaki iz svetov, ki so si jih izmislili pisatelji znanstvenih in znanstvenofantastičnih zgodb: »Gre za igro igranja vlog. Vsak igralec si izbere karakter oziroma ga ustvari. Karakter je njegov alternativni ego, enako kot vloga igralca v gledališču. Vodja igre si izmisli svet in v njem zgodbo, v kateri ostali igralci vsak na svoj način rešujejo probleme.«
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Bojan Ekselenski s svojo zadnjo knjigo Votlina skrivnosti in knjigo Zvezdni prah 2012, ki je izšla v okviru konvencije. V slednji so zbrani krajši prispevki različnih avtorjev spekulativnih umetnosti.
PRIPOROČAMO
V Narodnem domu v Celju bodo danes (torek) ob 19.30 nastopili člani Ansambla za sodobno glasbo MD 7, katerega koncert se uvršča v ciklus koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje.
Ansambel MD7 letos praznuje 10-letnico svoje dejavnosti pod umetniškim vodstvom skladatelja Pavla Mihelčiča. Stalno zasedbo ansambla sestavlja sedem vodilnih slovenskih solistov: Matej Zupan, Jože Kotar, Mihael Šuler, Franci Krevh, Luca Ferrini, Katja Krajnik, Igor Mitrovic in dirigent Simon Krečič. Ansambel v večini primerov izvaja skladbe napisane in posvečene prav njemu. Na koncertu v Celju bodo na sporedu dela Janeza Gregorca, Črta Sojarja Voglarja, Pavla Mihelčiča, Tadeje Vulc in Lojzeta Lebiča.
Na tretjem večeru komornega koncertnega cikla Vesperae Musicae bo v četrtek ob 19.30 v celjski Kvartirni hiši nastopil akordeonist Mihael Strniša, diplomant ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet ter absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, sicer pa Radečan po rodu.
Četrtkov recital bo zanimiva dopolnitev novembrskih glasbenih večerov in jesenskega koncertnega dogajanja v Celju. Koncertni repertoar za harmoniko je namreč izjemno obširen, saj so za to glasbilo od 19. stoletja ustvarjali številni svetovno znani skladatelji, zanj pa so priredili tudi večino klasicistične in baročne glasbe. Mihael Strniša bo na začetku koncerta zaigral dela baročnega mojstra Johanna Sebastiana Bacha, sledila bosta klasicista Haydn in Brehme, drugi del pa bo v znamenju sodobnih skladateljev - Slovenca Vitje Avseca, Poljaka Przybylskega in džezovskega skladatelja Antonia Jobima. Vstop bo prost.
ŠO
Največ lahko narediš sam
»Boš povedala, če je res tako dobra,« je dejala knjižničarka, ko mi jo je po večtedenskem čakanju končno izročila. Seveda je tudi mene zanimalo, kaj je takega v »bukvi«, da si jo je praktično nemogoče izposoditi, glede na skladovnice v knjigarnah pa se ne prav poceni knjiga očitno tudi dobro prodaja. Je vredna čakanja in denarja? No, če pričakujete, da bo namesto vas kaj spremenila v življenju, potem zagotovo ne.
Zgodbe, ki jih je avtor zbral v tako imenovan zdravilni niz, so večinoma že znane in ste vsaj nekatere gotovo že slišali ali prebrali. Prvič pa so predstavljene v službi na-rativne psihoterapije. Mladenič Demian opisuje svoja srečanja z neortodoksnim terapevtom Jorgejem, ki ga imenuje Bajsi. Pri njem je vzdušje domače, malo neurejeno in prav nič ambulantno sterilno. Ob pomembnih, a čisto vsakdanjih življenjskih vprašanjih Bajsi ne vrta po človekovih vzgibih, le tu in tam postavi kakšno izzivalno vprašanje. In ko bi človek pričakoval nasvet, analizo ali kakšno drugo obliko terapije, Baj-si običajno postavi usodno vprašanje iz naslova knjige. Tu se nanizajo zgodbe iz grških mitov, japonskih parabol, zenovskih modrosti in njegovih lastnih domislic. Ko se zgodba konča, je ne uniči z razlago in je ne secira z moraliziranjem. Je terapija učinkovita ali ne, napredujem ali stopicljam na mestu, sem boljši človek, ker prihajam k tebi? To so vprašanja, na katera Bajsi niti slučajno nima namena odgovarjati. Njegovo vodilo se pač glasi, da nihče ne more narediti zate tega, kar lahko narediš sam. Zdravilna pot njegovih zgodb se skriva v samospoznanju in samouresničitvi.
Saj poznate tisto o dveh žabicah, ki padeta v smetano? Prva se vda v usodo in utone. Druga pa tako dolgo in vztrajno otepa okrog sebe, da umeša maslo in z njega skoči na svobodo. Ali pa tista o vratarju v borde-lu, ki ga iz te najbolj zaničevane službe na vsem svetu odpustijo, ker ne zna brati in pisati. Ker ima čas, gre za znanca v sosednjo vas po orodje. Nazadnje njegova trgovska dejavnost preraste
vse predstavljive okvire in kot najbogatejši mož v kraju kmalu postane donator lokalne šole. Joooj, so se čudili, kaj bi iz njega šele bilo, če bi znal brati in pisati. »Še vedno bi bil vratar v bordelu,« je jasen odgovor. Ali pa moja najljubša - o možu in njegovih čevljih. V trgovini s čevlji je po vsej sili hotel kupiti dve številki manjše od velikosti svojih nog. »Zmotili ste se v številki ali pa čevlji niso za vas,« je ugibal prodajalec. Pa so bili zanj, četudi je že v trgovini skoraj pozelenel od bolečine, ko si jih je nataknil na noge. Vsak korak je bil peklenska muka, pri delu pa so mu po obrazu tekle potne srage, tako so ga bolela stopala. In ko ga je sodelavec začudeno vprašal, zakaj vendar to počne, mu je mož odgovoril: »Nisem ravno srečen človek. Pravzaprav v mojem življenju ni prav veliko stvari, ki bi se jih lahko veselil. Nositi dve številki premajhne čevlje je ob koncu dneva že pravi pekel. Ampak si predstavljaš, kakšen užitek bo, ko jih bom sezul?«
V Bucayevi maniri tu naprej ni več kaj dodati. Ostane pa veliko prostora za samorefleksijo lastnega življenja.
StO
O avtorju:
Argentinski avtor Jorge Bucay, šolan psihiater, je eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov na svetu. V več kot 30 državah sveta je bilo prodanih že več kot deset milijonov njegovih knjig. Omenjena je prva, ki je izšla v slovenščini, sledila ji je Ljubiti z odprtimi očmi. Bucayjev opus sicer zajema romane, zgodbe in strokovno esejistiko, skupaj 18 knjig. Rodil se je leta 1949 v Buenos Airesu, odraščal pa v družini z arabsko, židovsko in s krščansko tradicijo. Demian je sicer ime tudi njegovemu sinu. Svojo psihoterapijo je začel s freudovsko metodo, jo dopolnil z Gestalt terapijo, vedno pa zaključeval z zgodbami. Njegovi pacienti so jih začeli zapisovati in ga tudi spodbudili k temu, da jih je objavil. Zadnjih deset let potuje po svetu in predstavlja svoje knjige. Sicer živi v odmaknjeni obmorski vasici v Španiji, kjer denar ne pomeni veliko. Odpovedal se je gledanju televizije v korist branja, pisanja, družine in prijateljev.
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Takšnega leta ne pomnijo
Planincem vreme letos ne služi, kot bi moralo - Planinsko društvo Železar Štore vabi na vrhove že štiri desetletja
»Letos je, kar se tiče vremena, zagotovo najbolj neprijetno leto, odkar pomnim,« pravi Stanislav Urlep, podpredsednik Planinskega društva Železar Štore, kjer novembra praznujejo 40-letnico društva. Zaradi slabega vremena so morali letos črtati kar štiri planinske izlete, enega zaradi prehude vročine.
»Kadar smo na poti, imamo v hribih z vremenom veliko srečo. Z izjemo pred štirimi leti, ko je po nas komaj deset minut pred Ribniško kočo klestila močna toča, pomešana z dežjem. Bilo je, kot da bi jo nekdo sipal iz vedra,« se spominja Stanislav Urlep izjemnega vremenskega dogodka. V štirih desetletjih niso doživeli nobene planinske nesreče, nobenega zloma, nekoliko manj sreče imajo, ko se posamezniki odpravijo kam še po svoje. Tako je enemu od članov letos avgusta med samostojnim planinskim izletom velik kamen, ki se je zvalil po krivdi bližnje ovce, poškodoval nogo.
Čeprav organiziranim planincem iz Štor vreme v jubilejnem letu nagaja, za planinske užitke zdaleč niso prikrajšani. Januarja so
40-letnico ustanovitve Planinskega društva Železar Štore so obeležili fotografiji del članov, ki so razstavo pripravili (od leve): Marija Lamut, Jožica Kranjc, Milan Centrih in Stanislav Urlep. (Foto: arhiv društva)
bili skupaj na Gori Oljki ter Boču, nato na Drameljskem pohodu, po okolici Štor, na Menini, na pohodu občine Štore, po Kočevskem, na Vršiču, udeležili so se čistilne akcije, pripravili kostanjev piknik ... Njihovega planin-
skega leta še ne bo kmalu konec, saj bodo novembra organizirali Martinov pohod in vzpon na Čreto, decembra bodo šli na Barbarin pohod ter po poti bega iz Starega piskra in za konec leta proti Resevni.
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde kuhdrske kkye vm Mo pri Pew v pome!
za uelihe in male ffoöpodinj
J' - /
oaintel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
» SL« ■e b» s
3 d "
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
>
Podpis:
z razstavo o zgodovini društva. Na Marija Šlatau, Štefka Kumperger,
Čili
sedemdesetletniki
Planinsko društvo Že-lezar Štore je bilo ustanovljeno leta 1972 po zaslugi Železarne Štore, kjer je bilo takrat zaposlenih kar 3.800 ljudi. V drugih slovenskih železarnah so že imeli svoja planinska društva, v Štorah ne. Tako se je sedemnajst ustanovnih članov pred koncem leta 1972 zbralo pri Mlinarjevem Janezu v železarskem protokolarnem objektu na Teharjah ter ustanovilo društvo, ki mnogim še danes zelo veliko pomeni. Več kot polovica ustanovnih članov je živih, šest jih je toliko zdravih, da so se lahko
Podpredsednik Planinskega društva Železar Štore Stanislav Urlep, ki se je včlanil eno leto po ustanovitvi. Do letos februarja je bil na čelu društva, trenutno nadomešča dlje časa odsotnega predsednika društva.
udeležili proslave ob 40-le-tnici ustanovitve.
Takoj po ustanovitvi je bilo skoraj tristo članov, danes jih je 88. Dokler je obstajala »socialistična« železarna, so se iz društva odpravili na planinske izlete vsako soboto, saj so imeli na razpolago delavske avtobuse. Z agonijo železarne je bilo vse manj članstva, danes pa je med članstvom veliko upokojencev, med njimi precej z več kot sedmimi križi. Ti se še vedno z užitkom odpravljajo tudi v visokogorje.
Marsikateri lep spomin je mogoče videti na razstavi o zgodovini planinskega društva Železar, ki so jo ob lepi obletnici pripravili v društvenih prostorih na Lipi, kjer društvo domuje skoraj tri desetletja. Nekaj slikovnega gradiva iz prvih let delovanja društva se je izgubilo, vendar so s pomočjo slikovnega gradiva članov društva doma našli precej zanimivega. Društveni prostori so v občinski lasti, občina društvu nasploh precej pomaga.
BRANE JERANKO
V teh dneh, ko minevajo štiri desetletja od ustanovitve društva, se njihovi spomini pogosteje vračajo daleč nazaj. Tudi nekdanjega Doma železarjev na Svetini, visoko nad Štorami, ki so ga dobili v upravljanje od železarne leta 1992, se radi spominjajo, saj so ga lepo obnovili ter oživeli. Po sedmih letih so ga nato morali vrniti železarni, na njegovem mestu je podjetje Hudournik zgradilo danes prazen Almin dom. V okviru društva je nekaj let deloval celo alpinistični odsek.
Za 40-letnico društva so na zemljevidu Slovenije označili planinske točke, ki so jih že obiskali (Foto: arhiv društva).
Gneča na štartu
Lucija Polavder in Benjamin Lah
Tekli in darovali
Športno društvo Celjan je v nedeljo organiziralo 2. vege tek. Udeleženci so lahko v lepem vremenu - napovedi so omenjale neurja - tudi v kratkih rokavih pretekli progi dolgi 6,2 km in 11,1 km.
Organizator je daroval 1.550 evrov organizaciji Sonček, Zavodu zadnje upanje pa 404 evre. Promotorja celjske prireditve sta bila letos judoistka Lucija Polavder in Benjamin Lah, odlični borec v ju jitsu. Vege teka se je udeležilo preko sto tekačev, organiziral pa ga je celjski triatlonec Nino Co-kan, ki se bo odpravil na Havaje, na tridnevno triatlonsko preizkušnjo Ultraman Hawaii.
DŠ, foto: SHERPA
KOLEDAR REKREATIVNIH PRIREDITEV
Sobota, 10. november POHODNIŠTVO
Pohod na Dürrenstein, organizira Planinsko društvo Celje matica, info: 03 492 4850; 051 338 358; pdcelje@ siol.net.
Planinski izlet: Selo v Prekmurju, organizira Planinsko društvo Šentjur, info: 041 359 447.
Martinov pohod po Rogaški vinski poti. Zbor ob 9.00 pri Mercatorju na obvoznici Rogaške Slatine. Info: 581 44 14.
14. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega, zbor ob 9.00 pri TIC Laško, organizator Planinsko društvo Laško.
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
V Žalcu dolga tradicija karateja
Karate klub Žalec med starejšimi karate klubi na Celjskem
Prvi slovenski karate klubi so začeli nastajati konec 60. let prejšnjega stoletja. Prva tovrstna kluba na Celjskem sta bila v Celju in Velenju. Le nekaj let za njima so se v klub povezali še žalski karateisti. Njegova predhodnica je bila leta 1975 ustanovljena Karate sekcija TVD Partizan Žalec.
Karate klub Žalec se je z leti širil. Konec 70. let je organiziral že državno prvenstvo v karateju, v začetku 80. let pa je postal tudi najboljši klub v Sloveniji. Njegov predsednik je že od začetka, z manjšimi vmesnimi prekinitvami, Silvo Marič.
Veliko novih članov
Kljub temu, da je bila priljubljenost karateja največja v času popularnosti filmov, v katerih je nastopal Bruce Lee, ima Karte klub Žalec še vedno okrog 70 članov. Še posebno lepo so začeli letošnjo sezono, saj se je v klub včlanilo kar okrog 20 novih pripadnikov. Žalski karateisti so razdeljeni v štiri skupine - najmlajšo, nadaljevalno, tekmovalno in rekreativno. Če so nekoč v klubu prevladovali fantje, so jih z leti deklice skoraj dohi-
tele. »Karate namreč ni samo moški šport. Zanimivo je, da med rezultati, ki jih dosežejo moški oziroma ženske, sploh ni tako velikih razlik, kot so pri drugih športih,« pojasnjuje Silvo Marič, nekoč tudi glavni trener. Danes je glavni trener Matjaž Končina, poleg njega pa so trenerji tudi Sašo Džor-dževič, Teja Končina in Gregor Jančič.
Trije Žalčani na svetovno prvenstvo
Žalski karateisti sodijo v sam državni in svetovni vrh. Sebastjan Budihna je
na zadnjem 39. mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu do 21 let v Bakuju osvojil bronasto medaljo. Člani so na tekmovanju na Polzeli postali državni prvaki. Ker so se tudi mlajše kategorije odlično odrezale, se je Karate klub Žalec zavihtel med prve tri najuspešnejše klube v državi. Na pokalni tekmi v Murski Soboti pa je klub postal bogatejši še za štiri zlate medalje, med štiridesetimi klubi je tako zasedel 6. mesto.
Slovenska karate reprezentanca bo novembra odpotovala na člansko svetovno pr-
venstvo v Pariz. V njej sta tudi člana žalskega kluba - Matija Matijevič in Sebastjan Budihna. Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev v kara-teju bodo nastopili karateisti s posebnimi potrebami. Tudi slovenska reprezentanca bo imela svojega predstavnika Igorja Dobriča, ki je član žalskega kluba, na kar so Žalčani posebej ponosni.
Organizacija tekmovanj
Karate klub Žalec redno organizira različna tekmovanja. V februarju so pripravili člansko državno prvenstvo. Marca že vrsto let zapored gostijo mednarodni turnir, na katerem vsako leto sodeluje 45 klubov iz šestih držav. Poleg tega sta v Žalcu vsako leto tudi dve šolski ligi, na katerih se otroci uvajajo v tekmovalni karate. Ker nekateri večji klubi delujejo s pomočjo sponzorjev, so trenutno v težkem položaju. Karate klub Žalec tovrstnih težav nima, zato njegov obstoj ni ogrožen. Financirajo se s pomočjo različnih razpisov, nekaj pa prislužijo prav s pripravo tekem.
ŠO
Foto: arhiv KKŽ
V okviru Svetovne karate federacije se pravila borbe neprestano spreminjajo s ciljem, da se čim bolj zaščiti karateista. Najprej so k borbi dodali rokavice, sledili so ščitniki za noge, zdaj uporabljajo že zaščito za prsni koš, mladince in nižje kategorije tekmovalcev pa ščitijo tudi čelade. S tem se spreminja tudi način treninga.
Mladi karateisti s predsednikom Karate kluba Žalec Silvom Maričem (v zadnji vrsti v sredini).
Po petih letih slavili v Ljudskem
Bajde zadel z nogo, Krajcer z glavo - Prvič v istem krogu zmagala Celje in Rudar
Velika zmaga celjskih nogometašev v sobotnem večeru je bila komaj peta v Mariboru po osamosvojitvi in ena manj pričakovanih. Prvič se je v novi sezoni pripetilo, da je istočasno zmagal tudi Rudar. Da je Mura še bolj prikovana na dno lestvice, pa sta (za Koper) poskrbela Ča-dikovski z dvema goloma in Celjan Denis Popovič s fantastičnim prodorom s svoje polovice. Rumeno-modri so še dlje od nevarnih voda.
Skupaj s še tremi klubi imajo sicer tekmo več. Jutri naj bi gostovali v Kidričevem, tekma med Rudarjem in Mariborom pa je preložena. Konec tedna se bodo Celjani skušali maščevati Koprčanom, Velenjča-ni pa bodo odpotovali v Novo Gorico.
»Šenkan penal«
Vratar Matic Kotnik je poletel že v 3. minuti po strelu Milca, nato je bil nemočen po strelu Ibraimija, ki je zadel zgolj vratnico. Celje je resneje steklo čez sredino igrišča v 11. minuti. Prodiral je David To-mažič Šeruga in se malce zapletel. Toda mimo igralcev, ki jih je povlekel nase, je nastavil žogo Gregorju Bajdetu. Ta je
sprožil pred robom kazenskega prostora in diagonalni strel je obšel Handanoviča - 0:1. »Premagati vodilnega v gosteh je resnično nekaj izjemnega. Zelo sem vesel, da sem zadel drugič zapored,« je povedal Bajde, potem ko je teden dni prej zatresel tudi Olimpijino mrežo. Do 17. minute je sodnik Andrej Tratnjek pokazal gostom tri rumene kartone, sporne odločitve so si sledile, višek pa doživele v 24. minuti. Prodiral je Milec, držala sta se za dresa z Verbičem, nakar sta se spustila, Milec pa je padel. Enajstmetrovka! »Ne morem verjeti, da se je sodnik oglasil. Bil je običajen dvoboj. Česa takšnega še nisem doživel, >šenkan penal<. Roke? Držala sva drug drugega. V Mariboru se dosodi marsikaj,« je pripovedoval Benjamin Verbič, ki je že imel rumeni karton.
»Z mojega kota se je vidlo, ko da ni bil penal,« se je med odmorom začel pogovor med domačini. »Te si mel pa slab kot,« je sledil odgovor in splošen krohot. »No, če bi nam takega piskali, bi folk poludu ...«
»Ko sem se tega spomnil, me je pošteno stisnilo ...« Ni bil videti utrujen: »To je neverjetno, glede na to, koliko smo pretekli. V 80. minuti me je trener vprašal, če še lahko igram. Sploh nisem dvomil, pa še 1:1 je bilo. Niti pomislil nisem, da bi zapustil igrišče, adrenalin je storil svoje.«
Najboljši Maribor
Še pred odmorom je Marko Kolsi zapravil drugo vodstvo, ko je bil osamljen: »Žoge nisem najbolje sprejel, zato sem sprožil z levo nogo. Potem sem skušal vratarja presenetiti še s strani. Maribor je bil moj prvi slovenski klub. Ni šlo za idealno obdobje v moji karieri, toda v Ljudskem vrtu vseeno rad igram. Tokrat je bilo še posebej lepo.« Ko so se zaslišali žvižgi zmage neučakanih gledalcev, je nevarno sprožil Milec, nato je z glavo udaril še Tavares, Kotnik pa je s pomočjo Žitka preprečil zadetek. V 75. minuti se je žoga odbila do branilca Mateja Centriha, v zadnjem hipu pa mu je gol preprečil Rajčevič: »Kaj bi lahko bilo še lepše? Če bi zmagali z višjo razliko, seveda. Njihov gol ... Takšna
je bila pač sodnikova odločitev. Dolgo sem čakal na priložnost za igro, prebrodil sem vse težave, zdaj je lepo.« Še bolj vroče je bilo v 84. minuti, ko je Gobec zadel prečko, Medved pa pred golom našel Ivanoviča, ki bi lahko zadel tudi s prsmi ... »Niz tekem brez zmag smo, vsaj po mojem okusu, prekinili na najboljšem mestu. Domačim se je videlo, da nas podcenjujejo, da so obenem že s mislimi v Londonu. Mi smo to izkoristili, sreča se nam je tudi nasmehnila. Zmago bo treba potrditi,« je mirno govoril izkušeni Sebastjan Gobec, ki je bil v moštvu tudi pred petimi leti, ko je za zmago zadel Nejc Pečnik. »Vodil nas je Pavel Pinni. Nejc je s fenomenal-nim slalomom osmešil celotno zadnjo linijo. Tedaj je bil Maribor slabši kot zdaj, tokrat pa smo premagali moštvo, ki je po mojem mnenju najboljše v zgodovini NK Maribor. A paziti moramo, da vsega skupaj ne pokvarimo že na naslednji tekmi.«
Izpolnili vse
Remi je v zmago v 89. minuti po Verbičevi podaji s kota pretvoril Marko Krajcer, ki ni bil zgolj najvišji pred vrati, marveč je skoraj edini resneje skočil: »Drži, zaradi tradicije sem se ponovno obril tik pred tekmo. Po treh letih smo le dobili štajerski derbi. Toda to je le ena tekma, še veliko pomembnih bo.« Od sreče je pred Ljudskim vrtom kar sijala marljiva Nataša Potočnik, ki po odhodu Milana in Irene Turnšek skrbi za ekipo. Skoraj v solzah je izdavila: »Fantje so dobili, kar so si zaslužili. Zelo pozitivni so. So kot moji otroci, saj so tudi stari približno toliko. Zelo rada jih imam. Iz njih še bo nekaj!« Trener Maribora Darko Milanič je bil kot vselej objektiven: »Uvodne premoči
Matic Žitko, Marko Krajcer in vratar Matic Kotnik so na vse pretege brai bi »Krajci« remi spremenil v zmago.
nismo uspeli pretvoriti v vodstvo. Celjani so bili postavljeni tako, da so nam onemogočili hitre prehode. Nismo odigrali dovolj hitro in natančno. Ko smo napadali z velikim številom igralcev, smo za seboj puščali precej prostora. Ogrožali so nas s protiudari, čestitam jim za zmago.« Že pred tekmo nam je Marijan Pušnik, ki je rojstni dan praznoval 1. novembra, priznal, da vijoličastih v Ljudskem vrtu ne smemo pokrivati visoko: »Fantje so domala stoodstotno izpolnjevali zadane naloge. Predvsem na bočnih položajih so pravočasno zapirali pretok. Upali smo, da bo Maribor imel slab dan, da bo manj motiviran, da bo kanček sreče na naši strani. In to se je zgodilo.« Preprosto. Ko smo ga pobarali, zakaj Ce-bara, ki je med najhitrejšimi in se je znašel ena na ena z visokim Vidovičem, ni poskušal preigravati, je stopil v bran mladim tujim napadalcem, ki
»Ni mi jasno, Cele smo tam sprašili z rezervami, za pa je dal not prvo postavo,« je modroval eden izmed redarjev pred tekmo. Kolega mu je pritrdil: »Ne a vem, jas tud ne bi tak naredo ...« Potem je uradni napovedovalec ogrel dobrih tisoč gledalcev: »Najbrž vas zanima rezultat iz Anglije: Tottenham - Wigan 0:1!« Mariborčani bodo v četrtek igrali v Londonu.
David Tomažič Šeruga (na tleh) je proti svojemu bivšemu klubu garal do 83. minute, ko ga je zamenjal Ivanovič.
Napadalec Rudarja Ivan Firer: »Vsi smo zelo zadovoljni, saj so Domžale zelo dobre. Med tednom smo se dobro pripravili in izpolnili želeni cilj. To zmago smo zelo potrebovali za nadaljevanje prvenstva. Zdaj sta pred nami dve zelo zahtevni gostovanji, v Novi Gorici in Murski Soboti. Pred zimskim premorom si moramo priigrati boljše izhodišče.« (MK)
pač niso okrepitve. Sojenja ni hotel komentirati, čeprav je skupaj z Dabanovičem in s Salčnikom v prvem delu kar »letel« proti robu igrišča. V drugem polčasu se je presojanje dogodkov pri Tratnjeku in pomočnikoma Vukanu in Skoku spremenilo. Zmagati
S Čeliko Celju
Ponovno je zelo naporen spored pred oslabljeno košarkarsko ekipo Athletea. Drevi bo v Celju gostoval prvak Bosne in Hercegovine.
Košarkarice celjskega Athle-tea bi morale že v soboto odigrati tekmo 7. kroga Jadranske lige, vendar se to ni zgodilo. Čelik iz Zenice je bil namreč zaradi obolelih košarkaric pri-moran zaprositi za prestavitev tekme. Če vodilni v Athleteu ne bi bili pripravljeni uslišati željo
Učinkov Celjani
Slovenska moška rokomet krogu kvalifikacij za nastop Danskem z neodločenim izid v Minsku.
Po pet golov so dosegli Celja Dragan Gajič, člana Celja Piv in Sebastian Skube ter ostrost Dolenec. Naša izbrana vrsta je pa v 54. minuti, ko je zadel Sk je Dolencu uspel natančen sti gostitelji uspeli izenačiti v zadn pri Belorusih je bil nekdanji as z 10 goli. Celjani bodo jutri pr gostovali v Mariboru.
Gregor Bajde je pred desetimi dnevi spretno zatresel Olimpijino mrežo, pred tremi pa še Mariborovo.
WWW.CI
CC
CINI
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
i vrtu
Celje (4-3-2-1): Kotnik - Gobec, Krajcer, Žitko, Centrih - Tomažič Šeru-ga, Vrhovec, Kolsi - Ver-bič, Bajde - Plesec. Igrali so še Cebara, Medved, Ivanovic.
LESTVICA 1.SNL
lili svojo mrežo v Ljudskem vrtu, da
v Ljudskem vrtu je res nekaj posebnega, enkratnega. Maribor ima odlično moštvo, Celjani pa so slavili povsem zasluženo. Če pa bi Tratnjek še enkrat pokazal rumeni karton Verbiču ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
MARIBOR	15 11 2 2		30: 9 35
OURIPUA	16 10 2 4		32:15 32
LUKA KOPER 16		7 4 5	21:18 25
DOMŽALE		8 1 6	15:13 25
CELJE		5 7 4	14:14 22
ALUMINIJ		6 1 8	16:2519
GORICA		4 4 8	22:29 16
RUDAR		4 4 7	11:24 16
TRIGLAV		4 3 8	12:1515
MURA 05	Jh	3 210	19:30 11
V 2. slovenski nogometni ligi se je pripetilo prav nasprotno kot v prvi, izgubila so vsa tri moštva s Celjskega.
om danes v
CC
CINKARNA
nasprotnika, bi bila tekma registrirana z 20:0 v korist celjske zasedbe. Tekma bo danes ob 20. uri v dvorani Gimnazije Celje - Center. Celjanke že v četrtek čaka domača tekma državnega
prvenstva s Konjicami, v soboto pa 8. krog Jadranske lige v Vr-šcu. Ritem že tako oslabljene zasedbe trenerja Damirja Grgiča bo ponovno izjemno naporen.
MITJA KNEZ
Sramotna predstava Zlatoroga
Na vrhu lestvice Slatinčani
Po 3. krogu 1. slovenske lige za košarkarje nepora-žena ostaja le še Rogaška, ki je premagala Hopse. Zla-torog je v domači dvorani doživel katastrofalen poraz proti Mariboru, Elektra pa je dobila lokalni obračun v Šentjurju proti Tajfunu.
Največje presenečenje so pripravili Mariborčani, a ne toliko zaradi zmage nad Zla-torogom, temveč s končno razliko, saj je Messer slavil s kar 95:69.
Šporar prevzel odgovornost
Gostje so v Treh lilijah v 2. polčasu povsem deklasirali gostitelje. Laščani so vodili le na začetku s 6:5 in z 9:6, potem je Maribor prvo četrtino dobil z 11 točkami razlike (18:29). Gostje so tekmo dokončno odločili v 3. četrtini. Bili so neverjetno razigrani, zadevali tudi nemogoče mete in povsem zaustavili »pivovarje«. V 36. minuti so vodili z največjo razliko, z 89:53. Za Maribor so Jovanovič, Pelko, Gavrič in Rizvic skupaj vknjižili kar 71 točk! Trener Zlatoroga Miloš Šporar je dejal: »Maribor nam je odčital košarkarsko lekcijo, za kar mu iskreno čestitam. Prikazali smo najbolj sramotno predstavo v zgodovini kluba in odgovornost prevzemam nase. Moramo strniti vrste in že na naslednji tekmi pokazati, česa je ekipa sposobna.« Samo Udrih je pri domačih pokazal, kako se bori za barve kluba, ko je vpisal 25 točk. Zlatorog bo v soboto gostoval na Polzeli.
Odličen začetek Rogaške
Slatinčani so v prvih treh krogih zabeležili tri zmage in so na vrhu lestvice s šestimi točkami. Tokrat so gostovali pri Hopsih, kjer se je tehtnica dokončno nagnila
riti
tna reprezentanca se je v 2. na evropskem prvenstvu na om 32:32 razšla z Belorusijo
n na začasnem delu v Franciji ovarne Laško Gašper Marguč relec velenjskega Gorenja Jure zaostajala že za pet golov, nato ube, povedla z 29:27. Za 31:32 "el z devetih metrov, nakar so jih sekundah. Najbolj učinkovit s »pivovarjev« Sergej Rutenka ičakali SVIŠ, v soboto pa bodo
DŠ
Foto: SHERPA
NKARNA.SI
(ARNA
na njihovo stran v zadnji četrtini, ki so jo dobili s 17:6. Rogaška je na koncu slavila z 61:49. S 17 točkami je bil najučinkovitejši Tadej Horvat. Pri domačih jih je Jason Hannibal vpisal 19. Hopsi bodo konec tedna gostili Zla-torog, Rogaška bo pričakala Helios.
Preobrat v končnici
Šoštanjčani so z 78:71 dobili lokalni obračun v Hru-ševcu. Tajfun je doživel drugi zaporedni poraz. Gostje so pred zadnjimi desetimi minutami vodili za točko, potem so jih Šentjurčani ujeli in povedli z 61:58. Sledil je odgovor Elektre, ki je s trojkama Sima Atanackovica in Mensuda Juleviča znova povedla, zatem pa z delnim rezultatom kar 16:4 dokončno odločila tekmo. Žiga Za-gorc je vknjižil 22 točk, pri domačih pa Anže Pelc 18. Tajfun zdaj odhaja na gostovanje k Slovanu, Elektra bo gostila Grosuplje.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Atraktivno akcijo je mimo Isiaha Martina in Jasona Hannibala za Rogaško izpeljal Semir Smajlovič.
Gašper Marguč je v Minsku odlično izvajal sedemmetrovke, izkoristil je vse štiri.
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 16. krog: Maribor - Celje 1:2 (1:1); Mezga (25-11 m); Bajde (11), Krajcer (89), Rudar - Domžale 1:0 (0:0); Klinar (61), Mura - Koper 2:3 (1:1), Gorica - Triglav 2:2 (1:1), Olimpija - Aluminij 3:0 (0:0).
2.	SL, 14. krog: Roltek Dob -Šmartno 2:1 (1:1); Tisaj (30), Zavrč - Dravinja 4:1 (2:1); Če-renak (39), Šampion - Krka 2:3 (1:2); Čretnik (23), Le-skovar (81-11 m). Vrstni red: Zavrč 32, Dob 30, Krka 28, Šenčur 19, Šampion, Šmartno 16, Radomlje, Bela krajina 15, Krško 11, Dravinja 8.
3.	SL - vzhod, 11. krog: Zreče - Rakičan 2:1 (1:0); Brdnik (11), Marinšek (53), Dravograd - Kovinar Štore 4:0 (0:0), Bistrica - Šmarje 1:0 (0:0). Vrstni red: Veržej 24, Šmarje, Dravograd 21, Čarda 20, Beltinci 19, Tromejnik 18, Od-ranci, Zreče 17, Ljutomer 14, Grad 13, Malečnik 11, Bistrica 10, Kovinar 9, Rakičan 8.
Štajerska liga, 11. krog: Šoštanj - Šentjur 1:2 (0:0); Bula-jič (72); Belak (57), Džaferovič (82-11 m), Marles hiše - Žalec 4:1 (0:1); Prislan (35). Vrstni red: Pesnica, Šentjur 22, Žalec, Marles hiše 21, Šoštanj, Peca 20, Radlje 19, Pohorje 18, Slovenj Gradec 11, Lenart 8, Paloma, Tezno 4.
MALI NOGOMET
1.	SL, 7. krog: Puntar - Nazarje 4:1 (3:1); Golob (16), Dobovec - Slovenske Gorice 9:2 (5:0); Rusmir (1, 14, 38), Krivec (7), Vrabel (7, 9, 27), Vojsk (26, 33). Vrstni red: Dobovec 19, Litija 16, Bronx 13, Oplast, Puntar 11, Nazarje 4, Vuko, Slovenske Gorice 3.
2.	SL, 7. krog: Veplas Velenje
-	Kix Ajdovščina 5:3 (2:1); Štra-us (10, 32), Linič (13), Jager (34), Lovrič (37). Vrstni red: Velenje 16, Brezje 14, Kebelj 11, Tomaž, Sevnica 9, Velike Lašče, Stripy, Fragmat 8, Ajdovščina 7, Krt 6, Benedikt 1.
KOŠARKA
1.	SL, 3. krog: Hopsi - Rogaška 49:61; Hannibal 19, Martin 11, Vranjkovič 8, Vašl 5, Osolnik, Korošec, Koritnik 2; Horvat 17, Mijovič, Petrovič 9, Smajlovič, Miljkovič 8, Mi-lašinovič 7, Koštomaj 3, Zlatorog - Maribor 69:95; Udrih 25, M. Lapornik 15, Mučič 9, Vujasinovič 7, Dugum 5, Di-mec 4, Brodnik 3; Jovanovič 21, Pelko 16, Tajfun - Elektra 71:78; Pelc 18, Primorac 13, S. Sebič 10, Ferme 9, Vene-zia 8, Držič 7, M. Sebič, Zi-mič 3; Zagorc 22, Julevič 15, Podvršnik 12, Atanackovič 11, Bukovič 7, Collins 5, Br-čina 4, Lekič 2. Vrstni red: Rogaška 6, Maribor, Elektra, Zlatorog, Mercator 5, Helios, Tajfun, Grosuplje, Hopsi 4, Slovan 3.
2.	SL, 5. krog: Terme Olimia
-	Hrastnik 68:62; Pungartnik 23, Spešič 17, Memčič 14, Maček 9, Pešič 3, Globovnik 2; Ši-pura 18, Babič 15. Vrstni red: Portorož 10, Lastovka 9, Šenčur, Postojna, Terme Olimia, Koper 8, Radenska, Elektro Gorenjska 7, Hrastnik 6, Par-klji, Kolpa, Branik 5, Litija 4.
1. SL (ž), 4. krog: Konjice
-	AJM 62:75; Zdovc 20, K. Klančnik 18, Božičevič 9, Furman 6, Brdnik 4, N. Klančnik 3, Hatunšek 2; Unverdorben 30, Kure 17. Vrstni red: Athlete 8, Grosuplje 7, Triglav, AJM, Ilirija, Ježica 6, Konjice 5, Odeja 4, Domžale 3.
ROKOMET
1. SL (ž), 7. krog: Krka - Zelene doline Žalec 22:26 (9:9).
Vrstni red: Zagorje 14, Krka, Krim Mercator, Žalec 10, Velenje, Piran 7, Futura 6, Logatec, Ptuj 4, Naklo, Ajdovščina, Celje 2, Sežana 0.
ODBOJKA
1. DL, 5. krog: Šoštanj Topolšica - Triglav 2:3. Vrstni red: Maribor 15, Salonit 12, Panvita 10, GO Volley 9, Triglav, Šoštanj Topolšica 5, Krka 3, Kropa 1.
1. DL (ž), 5. krog: Puconci - Aliansa Šempeter 0:3. Vrstni red: Aliansa 13, Luka Koper, Vital 10, Zgornja Gorenjska, Nova Gorica 8, Puconci 6, For-mis 3, Grosuplje 2. (MiK)
Torek, 6. 11.
KOŠARKA
Pokal KZS, 3. krog, povratne tekme, Vransko: Vrani - Rogaška (18), Podčetrtek: Terme Olimia - Tajfun (19), Podbočje - Hopsi (20), Nazarje - Elektra (20.30).
Jadranska liga (ž), 7. krog, Celje: Athlete - Čelik (20).
Sreda, 7. 11.
NOGOMET
1. SL, 17. krog, Kidričevo: Aluminij - Celje (14).
ROKOMET
1. SL, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Sviš, Velenje: Gorenje - Trimo (19).
1. SL (ž), 8. krog: Zagorje - Celje Celjske mesnine (19.30).
Četrtek, 8. 11.
KOŠARKA
1. SL (ž), 5. krog, Celje: Athlete - Konjice (20).
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Ljubezen na prvi pogled se je razcvetela po dveh desetletjih
V Slivnici pri Celju si je mogoče ogledati Polutnikovo kajžo iz leta 1796
Človek nikoli ne ve, kdaj ga bo zgrabila življenjska strast in kje bo našel tisto, zaradi česar mu bo srce hitreje bilo. Ker je to tista draž, brez katere so lahko dnevi precej pusti, je dobro hoditi naokrog z odprtimi očmi. Marjan Krajnc je svoje veliko veselje našel v razpadajoči kozjanski domačiji. Obnovljena je danes čudovit spomenik ohranjene dediščine. Začelo pa se je drugače ...
»Z ženo sva že davno tu na vrhu Slivnice kupila kupila manjšo njivico. Že v tistih časih sva znala ceniti lasten pridelek zelenjave in se ga veseliti,« je svojo zgodbo o mladostnih dneh začel pripovedovati Marjan. Parcela ni bila zazidljiva, zato o kakšni strehi nad glavo niti nista razmišljala. Pravzaprav se do njune krpice zemlje niti z avtom ni dalo priti. Tako sta ga puščala nekaj metrov nižje na dvorišču starejšega para. Gospod je tesaril, gospa je gospodinjila. Redila sta nekaj pujskov, kokoši in se preživljala, kakor so čas in
zmožnosti dopuščali. Živela sta v klasični kozjanski bajti, ki je tradicionalno pol zidana in pol lesena. »Gospodar je znal sicer marsikaj popraviti in sam izdelati, vendar je bila hiša nazadnje v precej slabem stanju.« Ko sta lastnika bajtice drug za drugim umrla, je naključje hotelo, da je bila domačija naprodaj. »Moja pokojna žena se je na prvi pogleda zaljubila vanjo in tako sva jo kupila. Meni pa so se ob tem kar malo ježili lasje od skrbi. Že takrat mi je bilo jasno, koliko truda, dela in denarja bo ta hiška zahtevala, če jo bova hotela vsaj za silo spraviti v red,« pripoveduje Marjan.
Za tri mesece
birokratskega
dela
Vsa ta leta sta jo skrbno urejala in že takoj na začetku zamenjala slamo na strehi. »Nisva se dovolj posvetila ne izbiri delavcev ne slame. Streha je zadnja leta namreč vse pogosteje zahtevala krpanje in popravila.« Marjanu je bilo že dolgo jasno, da
Svojevrsten kozjanski spomenik dediščine je po dogovoru na ogled tudi javnosti.
je hiša potrebna temeljite in strokovne obnove, ampak finančni zalogaj je bil povsem neprebavljiv. Potem je izvedel za razpis Evropskega kmetij-
Nekoč je bila le eksotično pribežališče pred hrupno mestno civilizacijo. Zdaj ko je kajža zasijala v novi podobi, pa je njena zgodba postala pomembna tudi za širše okolje. S pomočjo evropskih sredstev in ozaveščenosti lastnika Marjana Krajnca bo ostala čudovita priča izginjajoče kozjanske dediščine še za mnoge rodove.
VLADO KBESUN
z Beltinško ftando in Malimi bogovi
. -	/ ■	M
Pol mi pesem...
Petek, 9.11., ob 19.30 r Dvorani Golovec Celje
skega sklada za razvoj podeželja. Slišalo se je zelo obetavno, vendar se takrat še ni zavedal, kako zapletena je ta reč. »Obrazec, ki ga je treba izpolniti, vsebuje kar 44 strani, plus vsa dodatna potrdila in soglasja. V pristojnem uradu so mi sicer ponudili pomoč, vendar za ceno skoraj dva tisoč evrov. Sem izračunal, da si lahko sam vzamem za to delo cele tri mesece, pa bom še vedno izvrstno plačan,« se pošali Marjan. Z nekaj pomoči predvsem svetovalke zavoda za varstvo kulturne dediščine mu je uspelo. Na razpisu so mu odobrili 70-odstotno sofinanciranje projekta v okvirni vrednosti 30 tisoč evrov. »Obnovili smo streho, fasado, notranjost smo že prej precej uredili. Bil sem zelo vesel, da so delo usmerjali strokovnjaki.« Če želimo ohraniti dediščino, si namreč s klasičnimi zidarji in krovci ne moreš veliko pomagati. Ne gre, da bi okna kar s kakšno moderno peno zatesnil in navadno malto metal na steno. In bog ne daj, da bi bile stene ravne, kot
se trudijo naši zidarji. Je bilo treba gladek omet spet odstraniti in ga nanesti tako, kot bi ga nekoč tega dela ne preveč vajene kmečke roke. »Streho, tokrat iz ržene slame, so prekrili krovci iz Prekmurja. Bilo jih je veselje gledati, kako delajo,« se zadovoljno spominja Marjan.
Hišica, ki jo trenutno uporablja kot počitniško hišico,
je po obnovi z vnaprejšnjim dogovorom tudi na ogled javnosti. Če vas bo pešpot kdaj zanesla mimo, je gotovo ne boste mogli obiti. Ob tem pa vas bo začaral še pogled na širno kozjansko pokrajino. In prav gotovo se boste tudi vi prav na hitro zaljubili vanjo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA

Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
SKUPNA AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN BLANCE C H ARA
Vete

omari
Bianca Chara
»Očaraj sebe. Očaraj svet«
blanca@chara.si, wwwxbara.si, CS J 203 969
Vsak mesec bomo izžrebali srečneža, ki mu bost I listka Blanka uredila omaro. Na koncu vam bo v njej ostalo le tisto, kar vam Je rei pisano na kožo. te Želite sodelovati V akciji, nam pošljite priloženo prijavnico. Morda bomo izžrebali prav vas.
Vse podatke bon» hranili v uiedniitvu Novega tednika iifcljut no z ramenom sodelovanja v omenjeni dfctiji. Prijavnice bufno flbjavljjli v vsaki Številki Novega tednik« do vk I jui no sepiembr a 2D II. ko se bo celoletna akcija tudi zaključila. Vsakdo Jc lahko izžreban samo enkiit
Izpolnjeno prijavnico nam poiljite na na slov L Uredniftvo Novega tednika, Preiernova 19, 3000 Celje.
PRIJAVNICA
IME IN PRIIMEK
želim sodelovati v akciji Veter \ umari
NASLOV
KONTAKTNI TELEFON/GSM
Hvala lepa za
uglajeno dolgočasje
Z Dragano Jusupovic o zlatih odtenkih, živalskih vzorcih in vrtoglavih petkah
V svojo omaro nas je tokrat povabila vsestranska ženska, za katero je moda ena glavnih brvi, po kateri se na plan sprehodi njena radoživa osebnost. In če bi si naša stilistka Blanka v mnogih omarah želela več drznosti, več barv in več unikatnosti, ji je tokrat ušel navdušen »vau«. Strinjali smo se, da bi z njima lahko raziskovali različne možnosti vsaj kakšen dan ali dva.
Dragana je odločna ženska, ki natančno ve, kaj hoče. V svojem življenju je ustvarjala kariero na različnih področjih in vedno pustila vtis. V času, ko je še delala kot tajnica in poslovna sekretarka, je ustanovila celjski klub tajnic, postala predsednica slovenske zveze, jo popeljala v evropsko povezavo in razglasila 21. maj za dan tajnic. Ji je pa iz tistega časa ostal precej izrazit odpor do »poštirkano« dolgočasnih kostimčkov. Od takrat se je uveljavila kot uspešna poslovna ženska in športna agentka. Poleg tega je kot ljubiteljska igralka in voditeljica televizijske oddaje Ženska arena tudi vse bolj medijsko prepoznavna. Dinamično delo zahteva od njenega videza, da se sprehaja vse od kredibilne poslovnosti, zapeljive ženstvenosti do športne prilagodljivosti. Le redko pa si pri tem pusti vzeti svoj osebni pečat.
Tokrat smo prevetrili omaro, ki je zares dobro založena. Za razliko od večine žensk se tudi njena lastnica tega zaveda. Večino kosov namreč tudi nosi in točno ve, kako jih uporabiti. »Po nakupih grem običajno z dobro izoblikovano idejo, kaj mi manjka in kaj potrebujem. Letos mi tega sploh ni bilo treba. Modi ne sledim slepo, imam pač svoj slog. Pomembno se mi zdi, da sem vsak dan drugače oblečena, vedno urejena in predvsem zvesta sebi.« Dragana se sicer čisto dobro zaveda, kaj si kje lahko privošči, a večinoma so njen zaščitni znak žive barve, zlati odtenki, živalski vzorci in obvezne visoke petke. »Samo da je malo odštekano. Polikanega videza sem imela v življenju čez glavo.«	StO, foto: GrupA
Dragana kot voditeljica. Uniformirano črno opravo sta z Blanko začinili z dvema črno-belima vzorcema. Ciklamni čevlji lepo zaokrožijo podobo. Če vas v kombinaciji s črno kdaj prime, da bi posegli po rdeči, se skušnjavi uprite. Kot pravi Blanka, se črno-rdeči kombinaciji izogibajte, dokler ne bo hudo, hudo moderna. A še takrat po pameti.
Dragana si z brezhibno postavo gotovo lahko privošči tudi mini krilo ali vroče hlačke. A kot je ugotavljala Blanka, nekaj centimetrov daljše krilo bistveno lepše zaokroži njeno celostno podobo.
Še ena studijska, tokrat v vijoličnih odtenkih.
Plastenj&v modrem. Kombinacija, ki poudarja ženstvenost in kreativnost. V igri so bili sicer kovinsko srebrni čevlji, a se je na koncu prav dotik rjave izkazal za izvrstno piko na i.
ZAZDRAVJE
Nad težave s pomočjo skupine za zdrav način življenja
Obiskali smo zdravljene alkoholike - Številni abstinirajo že več kot desetletje
Na Centru za socialno delo Šentjur so že pred dvema desetletjema spoznali, kako pereč problem je alkoholizem. Ne le za posameznika, ki zapade v pretirano pitje alkohola, temveč tudi za njegovo celotno družino in širšo okolico. Ker so želeli ljudem, ki so uspešno prestali zdravljenje od alkoholizma, abstinenco pomagati vzdrževati tudi po prihodu iz bolnišnice, so ustanovili skupino za zdrav način življenja. V njej uteho in podporo poišče vedno več ljudi.
Na šentjurskem centru za socialno delo delujeta dve skupini za zdrav način življenja, njuni člani pa se
srečujejo enkrat tedensko, ob sredah oziroma ob četrtkih. Mi smo obiskali sredino skupino, ki jo vodi socialna delavka Alenka Švegler. Razloži, da je skupina nekakšna oblika samopomoči tako za osebe s težavami kot za njihove svojce, aktivnosti pa temeljijo predvsem na odkritem pogovoru in doseganju zastavljenih ciljev. »Glavni cilj je seveda abstinenca, saj je večina članov zdravljenih alkoholikov, da dosežemo ta cilj, pa so nujni redno obiskovanje skupine, aktivno sodelovanje, zaupanje stisk, težav in dvomov ter skrb za kakovostno življenje in dobre odnose v družini,« pravi terapevtka, ki temo
posameznega dveurnega srečanja izbere v sodelovanju z udeleženci, sproti pa se odziva tudi na stiske, ki jih zazna med pogovorom.
Kolikor članov, toliko zgodb
Udeleženci skupine za zdrav način življenja so na skupinskih srečanjih dodobra spoznali, kako pomembno je nekomu zaupati težave in
stiske, saj njihovo reševanje tako postane lažje. Nekateri skupino obiskujejo že leta in leta, spet drugi so se pridružili pred kratkim. Skupni imenovalec vseh je alkoholizem, kljub temu pa vsak s seboj nosi svojo zgodbo. Prvi je brez pravega razloga začel piti že v najstniških letih in prepričan je, da ga brez zdravljenja danes ne bi bilo več med nami. Že 19 let ni spil
Skupina za zdrav način življenja je v okviru šentjurskega centra za socialno delo zaživela pred natančno dvajsetimi leti. Zaradi velikega povpraševanja po tovrstni pomoči so udeležence iz občin Šentjur in Dobje pred leti razdelili v dve skupini, sredino in četrtkovo, od skupine pa sta se odcepili še skupini, ki danes delujeta v Šmarju pri Jelšah in Laškem.
Zdravljenega alkoholika lahko le požirek alkohola ponovno pahne v alkoholizem. V skupini za zdrav način življenja se med drugim vedno znova učijo, kako in zakaj alkoholu reči ne. Nazdravljanje s pivom, z vinom in žganjem so nadomestili z nazdravljanjem s sokom ali z vodo. (Foto: GrupA)
Skupine za zdrav način življenja ne obiskujejo le zdravljeni alkoholiki, temveč je med člani na primer tudi gospa, zasvojena s cigareti. Upa, da bo ob podpori skupine sčasoma opustila to svojo razvado. Uteho pa v skupini najde tudi članica, ki se spopada z depresijo. Pravi, da je v njenem svetu zavladal popoln kaos, stvari pa se počasi postavljajo na pravo mesto. Ker svojih težav ne more zaupati praktično nikomur, saj je, kot pravi, ljudje ne razumejo, ji toliko več pomeni, da jih lahko deli s člani skupine.
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
niti kapljice alkohola, a še vedno redno obiskuje skupino, ki je postala njegova druga družina. Drugega je v alkoholizem pahnila izguba službe in veliko časa je trajalo, da se je pobral. Tretji se je resnosti svojih težav zavedel, ko so se začeli pošteno krhati odnosi v mladi družini. Odločen, da reši zakon, se je odpravil na zdravljenje in življenje se počasi vrača na prave tirnice. Poudarja, da brez ženine podpore ne bi šlo in sredina srečanja so postala njun ritual. Četrti, mlajši moški ni imel takšne sreče. Žena ga je, potem ko je pijan udaril njunega otroka, zapustila. Dobil je prepoved približevanja in sodišče mu je odredilo zdravljenje. Alkohol je črtal iz svojega življenja in danes že lahko nekaj ur na teden preživi s svojo hčerjo.
Alkoholizem pa seveda ni le težava moških, tudi predstavnice nežnejšega spola niso imune. Gospa, danes že v zrelih letih, je te in one težave nekoč poskušala premagovati z alkoholom. Kot pravi, je bil cilj pitja velikokrat tudi prizadeti svojega moža, a je, kot vidi dandanes, s tem škodila le sebi. Spet druga je imela težko otroštvo in je spomine poskušala utopiti v alkoholu, tretja je uteho v alkoholu iskala zaradi težav z možem.
Pomembna podpora okolice
Kakršnakoli že je zgodba, udeleženci skupine za zdrav način življenja se strinjajo, da je bila odločitev za zdravljenje prava pot, pri čemer priznavajo, da le odločitev ni dovolj. Bistvena je spodbuda bližnjih tako med nekajmesečnim bolnišničnim zdravljenjem kot po njem. V skupini za zdrav način življenja se lahko odkrito pogovorijo o čemerkoli, zaupajo si svoje strahove in skupaj poiščejo rešitve ter se spodbujajo k abstinenci, ki prinaša, kot se zavedajo, boljše življenje. »Zavedamo se,
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je zabeležena poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca Slovenije leta 2008 znašala 11 litrov. Od 10 do 15 odstotkov naj bi bilo odvisnih od alkohola.
da nismo ozdravljeni in nikoli ne bomo. Kapljica alkohola nas lahko potisne nazaj na staro pot. Da se to ne zgodi, ni dovolj, da le nehamo piti, treba je popolnoma spremeniti svoj življenjski slog, najti novo bistvo življenja,« razloži član skupine, ki abstinira že leta. Kljub veliko volje, podpori bližnjih in skupine pa vedno vendarle ne gre vse po načrtu. Ne zgodi se velikokrat, a tu in tam kdo tudi po več letih ponovno seže po kozarčku alkohola. Eden od udeležencev nam zaupa, da se mu je po več kot sedmih letih abstinence zgodilo prav to. »Nekega dne sem začel napačno gorivo nalivati, pa
Terapevtka v skupini Alenka Švegler opaža, da je alkoholizem v občinah Šentjur in Dobje precejšen problem. Kot pravi, sodišča zaradi težav z alkoholom in nasilništvom izdajajo tudi vedno več prepovedi približevanja bližnjim družinskim članom. Ob tem dodaja, da je alkoholizem sicer nekoliko pogostejši pri moških, a da se z njim spopada tudi precej žensk. Glede starosti, izobrazbe, poklica in stanu, kot pravi, ni pravil.
sem moral ponovno na >re-mont<,« pove in z velikim zadovoljstvom doda, da mu je, tudi ob izjemni podpori tera-pevtke in prijateljev v skupini, alkohol uspelo ponovno opustiti. Njegova izkušnja je bila, kot pravijo, poučna za ostale člane skupine, ki so ob tem podoživeli lastno zdravljenje. Odločeni so, da se s podobno kalvarijo ne želijo nikoli več spopasti.
Svetovni dan luskavice
29. oktobra smo obeležili svetovni dan luskavice. Gre za kožno bolezen, ki je v širši javnosti slabo poznana, strokovnjaki pa poudarjajo, da ni nalezljiva. Prav tako jo je mogoče učinkovito zdraviti.
Po besedah dermato-venerologinje Vesne Tla-
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 M «4

www.pirnat.si
Dr. Pimat dno, Razlago«« 29, Maribor
ker Žunter z ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra je v Sloveniji do 60 tisoč bolnikov z luskavico. Kot pravi, se lahko luskavica pojavi ne glede na starost, izzovejo pa jo lahko dednost ali dejavniki iz okolja, kot so na primer angina, hormonske spremembe, nekatera zdra-
vila ali hud stres. Pri večini bolnikov natančen vzrok sicer ostane neznan. Za luskavico so značilne pordelost in zadebeljenost kože ter njena pokritost s srebrnkastimi luskami. Kot pravi Tlaker Žunterjeva, je najpogosteje prizadeta koža nad komolci, koleni, križem in v zatilnem delu lasišča. Pokaže se lahko tudi na nohtih, ki se rjavo ali rumeno obarvajo, zadebelijo in odstopajo, v hujših primerih pa lahko luskavica prizadene tudi sklepe.
Dermatovenerologinja poudarja, da je zoper luskavico na voljo več načinov zdravljenja. Poleg krem in zdravil luskavico zdravijo s fototerapijo, z obsevanjem z ultravijoličnimi žarki. Če s temi načini zdravniki luskavice ne obvladajo, je po besedah Tlaker Žunterjeve tudi v Sloveniji že pet let na voljo učinkovito zdravljenje z biološkimi zdravili. Uporabljajo jih pri obsežni luskavici, ki prizadene več kot deset odstotkov človekovega telesa.
Ste vedeli?
November je mesec boja proti zasvojenosti.
Alkoholizem je le ena od zasvojenosti, ki lahko vodi v pogubo, človek pa je lahko zasvojen še z marsičim. Med najnevarnejšimi so zagotovo prepovedane droge, zelo razširjena je zasvojenost z nikotinom, dandanes pa je med mladimi vse pogostejša tudi zasvojenost z internetom in s televizijo. Zasvojeni smo med drugim lahko tudi s hrano, seksom ali z igrami na srečo. Pri vseh vrstah zasvojenosti je pomembno zasvojenost čimprej opaziti, jo priznati in poiskati pomoč. Ob tem je seveda pomembna podpora okolice.
»Nedoločen čas« ubija družino
Boj za odškodnino, ki je ni - Vse, kar ima od življenja, je invalidnost
Pred leti smo pisali o Celjanu Dejanu Stojanoviču, ki se mu je decembra 2005 življenje spremenilo. Kot da bi se zanj vse ustavilo. Zaradi hude nesreče na smučišču je postal invalid, popolnoma odvisen od pomoči drugih. Vanj je trčil voznik motornih sani. Na sodišču so ga zaradi povzročitve hude telesne poškodbe obsodili pogojno na sedem mesecev zapora. Stojkova družina - Stojko so ga namreč klicali prijatelji - do danes ni prejela niti evra odškodnine.
»Vse od nesreče smo v zelo hudi stiski in ko se znajdeš v takšni situaciji, ne želiš nikomur, da bi doživel enako. Vidiš, da ne delujeta ne sistem socialne oskrbe, kot bi moral, ne pravni sistem,« pravi njegova mama Ana Pfeifer. Stojanovič je bil že od otroštva športnik, planinec, potapljač, smučar, kolesar, ljubitelj narave. 18. decembra 2005 je s svojim dekletom odšel smučat na Golte. Pred odhodom domov se je po smučišču spustil še zadnjič. Takrat je na progo v nasprotni smeri nenadoma zapeljal voznik motornih sani. Ta je vozil z neprimerno hitrostjo na delu, kjer sploh ne bi smel voziti. Po trčenju je poškodovanega Stojanoviča (imel je več zlomov rok, nog, notranje poškodbe ter hude poškodbe glave) pod sanmi vlekel še skoraj 50 metrov. Prvo pomoč je Stojanoviču, ki je izgubil zavest in prenehal dihati, nudilo dekle. Nato so čakali reševalce, ki so prišli na Golte iz Mozirja, helikopterskega prevoza takrat še ni bilo. Stojanovič je bil v celjski bolnišnici dva meseca v komi, nakar so sledila leta rehabilitacije, vendar bistvenega izboljšanja ni, saj so njegovi možgani zaradi poškodbe zelo okvarjeni. Sprva so zanj skrbeli doma, nato v Zavodu za invalidno mladino Stara Gora v Novi
Dejan Stojanovič pred nesrečo ...
... in Dejan, ki čaka na odškodnino.
»Moj Dejan živi, da trpi«
To so besede Dejanove mame Ane Pfeifer. Stojanovič zaradi posledic nesreče namreč ne more govoriti, stvari, ki se dogajajo v njegovi okolici, pa čuti. »Svojo bolečino izraža s pogledom. Vedno bolj se zaveda, kako nemočen je. In ko odhajam od njega, ima solzne oči ...« žalostno govori mama. Včasih ga iz zavoda odpelje domov za nekaj dni. Dejan je na vprašanja sprva odgovarjal s pisanjem, danes pisati ne more več. Na mamina vprašanja s prstom na listu obkroži »da« ali »ne«. Dolga leta nemočnega ležanja na bolniški postelji so pustila posledice. »Pozna se tudi na njegovem zdravju. Prebava je pri takšnem človeku skorajda nemogoča. Ko dobi odvajala, ga seveda boli ... Kaj vse mora trpeti, ne more pa tega izraziti. Ne more reči, da mu je hladno ali da mu je vroče. In če mu je vroče, se ne more odkriti ... Uporablja sicer eno roko in eno nogo, a to ni to.«
Kako mlademu človeku, ki so mu okrnjene vse možnosti normalnega življenja, razložiti, da se družina vsa ta leta bori za odškodnino, ki bi mu olajšala rehabilitacijo, a je zaradi togega sistema še ni dobila?
Sodišče pravi ...
Zakaj vse traja tako dolgo, smo vprašali tudi vodstvo celjskega okrožnega sodišča. Odgovor? »Zadeva je zelo zapletena, tako v dejanskem kot tudi v pravnem smislu, saj je treba razmejiti odškodninsko odgovornost med neposrednim povzročiteljem nezgode in upravljavcem smučišča. Strinjamo se, da je zadeva za tožnika, ki je utrpel katastrofalno škodo, zelo pomembna. Iz tega razloga je bilo tudi ugodeno prošnji stranke za njeno prednostno reševanje,« so nam odpisali.
»V predmetni zadevi je bilo opravljenih pet narokov, eden na kraju dogodka, v prisotnosti izvedenca smučarske stroke. Na zadnjem naroku, 27. 9. 2012, je bil sprejet sklep o pridobitvi izvedenca medicinske stroke, ki bo ocenil višino škode. Stranko smo pozvali, naj plača predujem za izvedeniško mnenje. Ko bo predujem plačan, bo izvedenec mnenje tudi izdelal,« so še dodali. Torej bo morala družina invalidnega Stojanoviča, ki že zaradi stroškov njegove rehabilitacije zelo težko živi, zdaj plačati še izvedenca. Dokler ga ne bo, ta očitno ne bo izdelal mnenja. In dokler se ta zadeva ne bo končala, povzročitelj nesreče in morebiti tudi upravljavec smučišča ne bosta odškodninsko odgovorna ...
Gorici, danes je nameščen v Zavodu za varstvo in vzgojo Dornava pri Ptuju.
Datumi in datumi
V ozadju njegove rehabilitacije in bivanja iz dneva v dan v takšnem stanju, kot je, pa se svojci borijo s sodnimi mlini. Družina ne more nikakor priti do odškodnine za povzročeno škodo, denar pa bi ji pri oskrbi prišel še
kako prav. Tožbo za plačilo odškodnine je njegova družina vložila junija 2009. Do danes postopek še ni končan. Zaradi okoliščin (stroškov re-
habilitacije) so sodišču predlagali prednostno reševanje primera, obravnavo so zatem na sodišču res razpisali za 26. marec 2010, vendar so jo
Leta 2009 so Dejanovi prijatelji organizirali humanitarno akcijo in zbrali denar za fizioterapevta ter za poseben aparat za razgibavanje. »V očeh vidiš, da znotraj kriči po pomoči, a tega ne zmore pokazati ...« so takrat rekli njegovi prijatelji. Kupili so mu posebej prirejeno sobno kolo, ki ga je lahko poganjal z eno nogo in roko.
dva dni pred tem na sodišču preložili za nedoločen čas. Zakaj, družina nikoli ni izvedela. Mesec kasneje so svojci posredovali na sodišču, da bi se postopki vendarle začeli, toda kot pravi Pfeiferjeva, odgovora niso prejeli. Sledil je spet poziv k prednostni obravnavi, vendar tudi na to odgovora ni bilo. »Novembra 2010 smo napisali še nadzorstveno pritožbo, čemur
je sledil razpis obravnave za 12. januar 2011, vendar je bila spet preložena na februar. Vmes so nadzorstveno pritožbo zavrgli,« razlaga Pfeiferjeva.
Februarja je obravnava bila, vendar jo je sodnica spet preložila na marec, ko je zaslišala sedem prič in razpisala novi datum: 23. maj. Takrat je spet sledila preložitev - na julij, ko je sodnica zaslišala enega od izvedencev. V tej zadevi naj bi se zamenjale že tri sodnice, tretja je novo obravnavo razpisala za februarja letos in določila datum ogleda kraja nesreče. Slab mesec zatem so obravnavo imeli na kraju dogodka. Potem je spet vse potihnilo.
Se norčujejo?
»Konec junija smo spet pisali nadzorstveno pritožbo vodstvu celjskega okrožnega sodišča, zakaj vendar vse to traja tako dolgo, a so jo spet zavrgli. Nato je bila za 27. september spet razpisana nova obravnava in spet druga sodnica. Obravnavo je sicer izvedla in jo zaradi pridobitve izvedenskega mnenja spet preložila za nedoločen čas. Kdaj bo tega nedoločenega časa konec, se nam ne svita, smo pa nad sodstvom razočarani, saj se zdi, kot da se sistem norčuje iz nas. V tem nedoločenem času je naš Dejan v oskrbi v zavodu na Ptuju in kar le lahko odškr-nemo od lastnih ust, gre za njegovo rehabilitacijo in vse stroške. Še za bencin, da bi ga šli obiskat, nam zmanjkuje,« je ogorčena in žalostna njegova mama. »Ne le, da smo obupali nad svojo prihodnostjo, obupali smo tudi nad državo, katere osnovna obveznost je zagotoviti državljanom pravno varnost, Evropa bi temu rekla sojenje v razumnem roku,« še dodaja Pfeiferjeva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Bombaš še ni znan
Celjski policisti še vedno iščejo osumljenca za četrtkovo poškodovanje več osebnih vozil v Šaleku pri Velenju. Nekdo naj bi podtaknil ročno bombo pod enega izmed parkiranih avtomobilov, eksplozija pa naj bi poškodovala kar 14 vozil. Škode je za okoli 15 tisoč evrov.
Poškodovan ni bil nihče. Ročna bomba, katere delce so našli bombni tehniki, naj bi se sprožila že v noči na četrtek, prijavo o tem pa so policisti dobili šele v četrtek dopoldne. Zadevo je prijavil lastnikov enega izmed poškodovanih avtomobilov. Kriminalisti so z bombnimi tehniki več ur izvajali ogled kraja in zbirali informacije o dogodku.
Obtožnica za Voduška spisana
Okrožno državno tožilstvo je konec oktobra na celjsko sodišče vložilo obtožnico zoper Vladimirja Voduška in Stanislava Gaberca. Dvojica je obtožena izsiljevanja predsednika uprave podjetja Unior Gorazda Korošca. Zaradi očitanega kaznivega dejanja jima grozi osem let zapora.
Junija letos so kriminalisti Voduška ovadili, ker naj bi v zameno za neobjavo domnevno spornih podatkov, ki bi Korošcu škodovale, izsiljeval večji znesek denarja. Gaberc naj bi pri tem tudi posredoval. Očitke je Vodušek zanikal, saj je zadevo komentiral, da je šlo za poslovno sodelovanje. A so bili dokazi očitno toliko močni, da se je preiskovalni sodnik odločil tako za Voduška kot Gaberca odrediti pripor. V priporu sta bila tako dolgo, dokler vrhovno sodišče ni odločilo, da se jima pripor odpravi, češ da ni ponovitvene nevarnosti.
Ponarejala in porabila denar
Celjski kriminalisti so zaključili preiskavo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storila poštna uslužbenka, domnevno nekdaj zaposlena na pošti v Grižah. 43-letnica naj bi si od leta 2008 do lani prisvojila več kot 100 tisoč evrov denarja. O tem smo poročali že lani.
Ženska naj bi namreč ponaredila več kot 40 nalogov za dvig gotovine z osebnih računov strank in ponaredila dve pogodbi o vezavi depozita. S tem je ponaredila tudi podpise 16 ljudi. Denar naj bi osumljenka porabila, vendar na policiji dodajajo, da stranke niso oškodovane. Uslužbenko so ovadili zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter ponarejanja listin.
Ukradli golfa
V	noči na petek so neznanci s Kersnikove ceste v Velenju ukradli osebni avtomobil VW GOLF, 1,9, TDI, letnik 2009. Avto je kovinsko temno sive barve, z nameščenimi registrskimi številkami CE FM-757. Lastnica vozila je z dejanjem oškodovana za okoli 10 tisoč evrov.
Po cigarete
V	času praznikov so storilci vlomili v prostore Ribiške družine Rogatec. Odnesli so vrtno kosilnico in nekaj orodja ter s tem povzročili nekaj sto evrov škode. V Svetem Jerneju pri Slovenskih Konjicah pa so nepridipravi prišli v gostinski lokal, si v njem poleg denarja nabrali kar za 500 evrov cigaret.
Nemški gostje so nam za slovo zapeli.
Mednarodna izmenjava
Nestrpno pričakovan teden mednarodne izmenjave smo končno dočakali v ponedeljek, 8. oktobra, ko so dijaki iz nemškega mesta Singen prišli obiskat naš razred, evropski oddelek, na Gimnaziji Lava.
Celoten razred se je pripravljal na dobrodošlico, ki smo jo prav dobro izpeljali, Nemci pa so v kvizu o Sloveniji pokazali odlično poznavanje naše dežele. Po sodelovanju v de-
lavnicah so si gostje ogledali mesto Celje, zatem pa smo imeli še zabavne igre. Naslednji dan smo se dodobra razgibali na bowlingu v Planetu Tuš in popoldanskem ogledu našega znamenitega Starega gradu. Že je prišla sreda, dan, ko smo odšli na izlet po Sloveniji in si ogledali Ljubljano in se odpeljali na slovensko obalo. V četrtek smo na polnih tribunah šolske telovadnice navijali za svoje dijake, ki so
goste v nogometu premagali kar z osem proti tri. Po naporni tekmi je še kako prijalo razvajanje v Thermani Laško. Skoraj nismo mogli verjeti, da je prišel že petek, dan, ko je posamezna skupina morala predstaviti, kar je delala ves teden v delavnicah, in je bila ocenjena po zanimivosti predstavitve in tekočem govorjenju angleškega jezika. Zmagovalna ekipa je prejela zelo lepo nagrado. Ogledali smo si še
kratko predstavitev fotografij, nastalih v tem tednu, in se neizmerno zabavali. Na naše presenečenje pa so nam nemški dijaki z ravnateljem, ki jih je spremljal na kitaro, odpeli še staro nemško pesem. Sledila je še zadnja skupna dejavnost - odbojka, ki so jo sicer vsi dobro odigrali, a zmagali so spet naši dijaki.
Ta teden smo vsi preživeli v res prijetnem druženju, se veliko naučili in si obljubili snidenje čez osem mesecev, ko jim bomo z veseljem vrnili obisk.
IANA KUŠER
Celjska folklorna skupina na Štajerjevanju v Gradcu
Na pobudo društva Alpske deželne kulturne zveze Südmark iz Gradca in Nemškega kulturnega društva Celje ob Savinji je 16. septembra na treh elitnih lokacijah v Gradcu Celjska folklorna skupina predstavila štajersko-kozjanske plese v okviru štajerskega folklornega praznika Štajerjevanje.
Letos je bilo Štajerjevanje že enajsto leto zapored in poleg bogatih folklornih prireditev ponuja tudi izvrstno organizirano turistično ponudbo in obilico kulinaričnih užitkov tradicionalne štajerske kuhinje. Prireditev je obiskalo več kot sto tisoč ljudi iz Avstrije, Nemčije in skoraj celotne Evrope.
Posebnost Štajerjevanja je tudi folklorna udeležba Štajercev treh dežel, in sicer z avstrijske Štajerske, romunskih
Od petih zlatih maturantov pri izobraževanju odraslih v Republiki Sloveniji sta bili kar dve iz Ljudske univerze Rogaška Slatina.
V letošnjem šolskem letu je zaključni izpit na LU Rogaška Slatina opravljalo 70 kandidatov. Med tistimi, ki so izstopali, sta slušateljici Melita Žaren in Slavica Gabrič, ki sta na poklicni maturi pri programu poklicnega tečaja predšolske vzgoje dosegli najvišje možno število točk ter postali zlati maturantki. Gre za velik dosežek, saj je izmed vseh 8.764 prijavlje-
Štajercev, katerih predniki iz zgornje in spodnje Štajerske so se tam naselili v 17. stoletju, in slovenskih Štajercev, ki sta jih zastopali Celjska folklorna skupina in folklorna skupina iz Jakobskega Dola. Na svojih treh nastopih v atriju deželne hiše v Gradcu je Celjska folklorna skupina požela številne aplavze in visoke ocene poznavalcev folklornih plesov in običajev. V tem smislu so Celjski folklorni skupini organizatorji ponudili možnost nadaljnjega poglobljenega sodelovanja, kar je za Celjsko folklorno skupino lepo priznanje in potrditev za prihajajočih 40 let njenega obstoja in delovanja.
TP, AA
nih na spomladanski rok poklicne mature le 37 kandidatom uspelo zbrati vse možne točke. Zaradi izjemnega dosežka je te uspešne maturante in predstavnike izobraževalnih organizacij v predsedniški palači sprejel predsednik Republike Slovenije. Sledil je še sprejem pri ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Vsi zaposleni ter predavatelji na Ljudski univerzi Rogaška Slatina ter seveda obe zlati maturantki so izredno ponosni na ta izjemen dosežek.
NH
Dedkove gobe so najboljše ...
»Jesen je čas, ko nas narava razvaja s svojo barvitostjo in z jesenskimi plodovi,« je nad tem letnim časom navdušena Greta Lapornik, ki nam je poslala fotografijo nasmejanega Žana z ogromnim jurčkom nad glavo. Ker je bila letošnja jesen med drugim še posebej bogata z gobami, jo je dodobra izkoristil Janko Dušak, ki mu gobarjenje pomeni sprostitev.
V	dolgih letih nabiranja gob in sprehajanja po gozdu ga je pred dnevi le streljaj od doma čakalo res pravo presenečenje.
V	jesensko listje zavit in skrit ga je namreč čakal ogromen goban. Jurčku velikanu je tehtnica namerila kar slaba dva kilograma, z njim pa je zelo razveselil vnuka Žana, ki obožuje »dedkove gobe« in zanje pravi, da so najboljše.
IS
Pred koncem sezone
Z Vrha nad Laškim se je oglasil Jože Gračner. Gobe so ga pričakale skoraj na pragu. Samo nekaj korakov je naredil, pa je bilo navdušenje popolno. Med njimi je naletel na gobo, katere premer je bil 29 cm, debela je bila 6 cm in težka 1100 gramov. Druga ob njej, čeprav tudi velika, je bila pol kilograma lažja.
VM
Jože Gračner z veliko gobo
Slušatelji LU Rogaška Slatina najboljši v državi
Harmonično prepletanje glasbe in vina
Vokalna skupina In spiritu iz Vojnika pod umetniškim vodstvom Davida Preložnika je v sodelovanju z Občino Vojnik, s Turističnim društvom Nova Cerkev, z Vinogradniškim in vinarskim društvom Vojnik in lastnikom gradu Lemberg Francijem Zidarjem v soboto, 13. oktobra, pod srednjeveškimi oboki gradu Lemberg priredila koncertni večer Musica et vino (Glasba in vino).
Grad Lemberg že skoraj 800 let nosi pomemben pečat ob stalnem spreminjanju zgodovinskega toka, začetni spev mašnega proprija, ki so ga pevci In spiritu zapeli kot uvodno skladbo, pa spreminja svojo funkcijsko vlogo še nekaj stoletij več. Gregorijanski koral deluje še bolj mistično kot skladbe iz renesanse, ki so sledile, ker je prvotno služil izključno kot obredno petje menihov. Sledile so še tri sakralne pesmi in pevci so tako prispeli do glasbene zakladnice 20. stoletja. Vsekakor je prijetno presenetil hudomušen in prisrčen ven-ček priredb dveh otroških pesmi Metuljček in Ježek.
Drugi del koncerta je bil posvečen vinu. Ob pokušini vin se je izmenično pelo in govorilo. Priznani vinski vitez Drago Medved je s strokovno natančnostjo predstavil žlahtno kapljico v vsej veličini. Poanta vsega povedanega bi lahko bila, tako kot pravi ena izmed pesmi koncertnega repertoarja, posvečena vinu: »Po pameti ga pijmo, da pameti ne zgubimo ...«.
Pevci Vokalne skupine In spiritu iz Vojnika smo še kako ponosni, da nam je s skrbnim delom in svojo interpretacijo uspelo navdušiti občinstvo in povsem napolniti prostor na gradu Lemberg, kjer sicer niso vajeni tako množičnega obiska. Glasba in vino nosita globoko v sebi resnico, dosežemo pa jo z zbranostjo in s hrepenenjem po lepem.
ALJAŽ PAVLIN
Zlata leta v Pegazovem domu
Slikarji iz Društva Mavrica so slike podarili Pegazovemu domu.
Na 1. oktober v Sloveniji opozarjamo na odnos do starejših, domovi za starejše imajo večinoma dan odprtih vrat in hkrati razne aktivnosti, s katerimi predstavljajo svoje delo in poslanstvo. Tudi mi smo svoj čas in misli namenili temu dnevu ter vsem svojim stanovalcem, ampak ne samo na ta dan, aktivnosti v Pegazovem domu so bile organizirane v obdobju dveh tednov.
23. septembra smo imeli koncert mandoli-stov iz Zagreba, 26. septembra smo povabili stanovalce in zaposlene iz Doma dr. Jožeta Potrča, da se nam pridružijo na pikniku v Lovskem domu na Boču. Stanovalcem smo pripravili presenečenje, tako da smo lepotilni salon pripeljali kar v dom. 27. septembra smo z društvom Mavrica postavili tetko Jesen. Obdarili in okrasili smo jo z vsemi dobrotami, ki jih ponuja narava. Naša Rezka se je bohotila v sončnih žarkih, ob njej pa smo tudi zaplesali ob harmoniki gospoda Maksimiljana. Iz društva Mavrica so v tem dnevu ustvarjali jesenska tihožitja, slike pa dobrovoljni slikarji vsako leto podarijo Pegazovemu domu. Na 1. oktober smo začeli dan s posebno mašo, nato smo priredili izvrstno bučijado ter skupno druženje ob igrah, ki so jih še iz mladosti poznali stanovalci, v goste pa smo povabili člane Društva upokojencev Kostrivnica, ki so
nam ta dan obogatili z vaškimi godci in dobro voljo. Pogostili smo jih z različnimi pecivi iz buč, s sladkim sokom iz buč, kompotom, z rogljički z bučnimi semeni. 3. oktobra smo se s stanovalci odpeljali na obisk v DU Šentjur ter si tam ogledali dom in razstavo izdelkov
delovne terapije. 5. oktobra smo se odpravili na ogled Aninega dvora v Rogaški Slatini, ki je nedavno odprl svoja vrata. Stanovalci so bili navdušeni ob ogledu čudovite dvorane in muzeja, ki prikazuje zgodovino Rogaške Slatine in tudi današnji utrip mesta.	KK
Zanimiva predavanja
V četrtek, 4. oktobra, se je na Ljudski univerzi Šentjur začelo novo šolsko leto za udeležence Univerze za 3. življenjsko obdobje.
Pika Rajnar je predstavila EFT-metodo tapka-nja. To je stimulacija določenih akupresurnih točk z rahlim dotikanjem prstov in je tehnika za doseganje čustvene svobode. Metoda nam pomaga na različnih ravneh našega življenja, ali, kot je dejala predavateljica - osvobaja nas energijskih vozlov, kot nam krtača pomaga očistiti vsako površino, ki se je lotimo.
Na naslednji delavnici smo izvedeli več o čebelarskih pridelkih in njihovem vplivu na zdravje. Predavanje sta vodila Matija Košto-maj in Ivanka Kovačevič, izkušena čebelarja iz Paridola, ki imata poleg čebelarstva tudi vzrejališče čebeljih matic. Med predavanjem so udeleženci izvedeli marsikaj novega, med drugim jih je prevzelo dejstvo, da čebele same v panju vzdržujejo stalno temperaturo 34 stopinj Celzija, tako v zimskem mrazu kot v poletni vročini. Drugi del predavanja je bil namenjen vplivu čebeljih pridelkov na človeka in njegovo zdravje - veda, ki se s tem ukvarja, se imenuje apiterapija, in kot so izvedeli udeleženci, je lahko vsak sam sebi apiterapevt, le pravilno mora uživati čebelje pridelke.	AP, JZ
Barvit jesenski pohod
6. oktobra sta Kulturno etnološko društvo Tremerje in Krajevna skupnost Pod gradom organizirala pohod v počastitev krajevnega praznika, ki je bil 16. septembra. To je dan, ko so leta 1944 rudarji rudnika v Pečovniku prekinili delo in se množično vključili v narodnoosvobodilno gibanje.
V jutranjih urah smo se pohodniki vseh starosti zbrali na Bregu pod cerkvijo sv. Cecilije. Mimo parka smo se povzpeli po Srčni poti do Anskega vrha in Huma nad Košnico. Okrog enajste ure smo prispeli do domačije Bobnič, kjer so nam postregli z odličnim čajem. Tu smo se lahko pomerili v družabnih športih: streljanju s fračo in puško, hoji s hoduljami, vleki vrvi in metu obročev. Po uri smeha in zabave nas je čakal še zadnji vzpon na Slomniški greben. Pot se je končala v gostilni Draksler v Tremerjah, kjer so nas članice društva okrepčale z mesno enolončnico, domačim kruhom in vinom. Organizatorji so na koncu podelili priznanja vsem štiridesetim udeležencem pohoda in nagrade zmagovalcem iger. Veseljačenje se je nadaljevalo vse do večera.
Na snidenje na pomladanskem pohodu!
SARA TAMŠE
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Čas bi zavrteli nazaj
V OŠ Polzela je bil že deveti tradicionalni koncert Odprta dlan.
Na njem so sodelovali otroci in mentorji iz vrtca in šole,
ekološke izdelke pa so na stojnicah predstavili tudi iz podružnične šole Andraž.
Letošnji koncert je bil v celoti posvečen današnjim
in nekdanjim talentom, ki so jih predstavili v priložnostni zloženki. Zato so povabili medse tudi nekdanja učenca, zdaj uveljavljena glasbenika,
akademskega pianista Primoža Mavriča in skladateljico ter solopevko Katarino Pustinek Rakar.
V svojem kulturnem programu so otroci zavrteli čas nazaj, ga posvetili ljudskemu izročilu in z njim poudarili vrednote slovenstva. S pre-
pletom glasbe, petja, plesa, igre, folklore, baleta in filma so zavrteli čas nazaj in ga od-vrteli v sedanjost, da bi laže zrli v prihodnost.
Starši in drugi Polzelani so napolnili dvorano kot vedno. Prireditev je navdušila obiskovalce. Samo z vstopni-
cami so ta večer zbrali 2.485 evrov. Šolski sklad so podprli še številni drugi donatorji v finančni ali materialni obliki. Otroci v stiski bodo v teh kriznih časih lahko deležni prepotrebnih sredstev, tudi za prehrano.
TT
Taborniški skok v srednji vek
Tekmovanje Grof oziroma Grajska orientacijska fešta je čisto novo, sveže tekmovanje, ki so ga 5. in 6. oktobra pripravili celjski taborniki. Zanimiva je že sama lokacija tekmovanja, saj je bilo glavno dogajanje na pravljičnem Starem gradu.
Tema tekmovanja je bilo srednjeveško življenje slavnih Celjskih grofov, ki so imeli velik vpliv na našo zgodovino, zdaj pa so jih pobliže spoznavali še taborniki Roda II. grupe odredov. Okvir tekmovanja je bila pot srednjeveških trgovcev, ki so morali na svojih popotovanjih premagati številne prepreke in ovire. Vsi udeleženci tekmovanja Grof so pokazali, da so tega sposobni tudi oni. Ta-
borniki so lahko noč s petka na soboto prespali v šotorih znotraj grajskega obzidja in od 25 prijavljenih ekip se jih je za to možnost odločilo kar 17. Tekmovalci so si postavili šotore v skrite kotičke med grajskim obzidjem in se zapodili raziskovat celoten grad. Pred spanjem se je začel večerni program, in sicer tipični taborniški večer ob ognju, kitarah in »razglašenem« petju. Ko so kitare izgubile pravi zven, je bil na osrednjem delu gradu prirejen kino z animiranim filmom o izgubljeni princesi.
Po (ne)mirno preživeti noči so se nam zjutraj pridružile še preostale ekipe. Tekmovalci so opravljali različne naloge, povezane s
srednjeveškimi cehi, lahko so se preizkusili v mečevanju z vitezi, v A-janju in v lokostrelstvu ... Opoldne se je začela nezahtevna orientacija, ki je ekipe peljala na pohod po okolici Celja. Na vsaki kontrolni točki je tekmovalce pričakalo srednjeveško mesto, v katerem so lahko za dodatne točke prodali svoje trgovske izdelke, ki so si jih prislužili na dopoldanskih delavnicah. Pred vstopom v mesto so naleteli še na različne težave, ki so jih morali premagati, da so lahko vstopili. Večina ekip je vso pot uspešno sodelovala, se na cilj vrnila pravočasno in se zadovoljno smehljala nad svojim uspehom.
MIA ZUPANČIČ Foto: MATEJ KOREN
Za tabornike je bilo posebno doživetje že šotorjenje znotraj grajskega obzidja.
NE®
Prižgali smo svečke
Ob dnevu spomina na mrtve smo učenci 4. in 5. razredov Osnovne šole Hudinja v petek, 26. oktobra, pripravili komemoracijo, ob kateri smo se spomnili vseh tistih, ki jih ni več med nami in so pustili sled v svojih dejanjih in delih ... niso odšli, so umrli.
Komemoracijo smo učenci počastili s petjem, z deklamacijami, igranjem na inštrument in s prižigom svečk, ki so jih predstavniki razredov postavili pred kip narodnega heroja Franja Vrunča. Predstavnica zveze borcev mestne četrti Hudinja gospa Sonja Podbregar je v svojem govoru poudarila pomen komemoracije, namenjen vsem, ki so pisali zgodovino tega naroda.
Učenci 5. razredov OŠ Hudinja
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
NOVI TEDNIK
STIRINOZCI
21
Zaskrbljeni zaradi napovedi o dražji hrani
Pred dnevi so se sestali predstavniki proizvajalcev in trgovcev hrane za hišne živali, veterinarskih ambulant, zavetišč, društev in klubov, ki v imenu svojih članov, uporabnikov in poslovnih partnerjev soglasno nasprotujejo dvigu DDV za hrano za hišne živali.
V Sloveniji naj bi kar 70 odstotkov gospodinjstev imelo vsaj eno hišno žival. Večina teh vsaj občasno kupuje že pripravljeno hrano zanje. Če bo vladni predlog sprejet v parlamentu, se bo ta hrana z novim letom podražila. Na posvetu so opozorili, da si marsikdo ne bo mogel več privoščiti, da bi imel hišnega ljubljenca. Če bi samo vsako stoto gospodinjstvo moralo zapustiti svojo žival, bi to pomenilo po 2 tisoč mačk in psov, prepuščenih ulici in zavetiščem, ki bi bili na plečih občinskih proračunov. Na osnovi podatkov iz zavetišč o stroških in povprečni dolžini oskrbe živali izračuni kažejo, da bi morale občine povečati sredstva v ta namen za več milijonov evrov.
TC
Trgovci so izračunali, da naj bi pri enaki prodaji hrane za hišne živali ob dvigu DDV z 8,5 na 20 odstotkov država zaslužila 4,6 milijona evrov. Napovedujejo povečano kupovanje te hrane preko spleta v sosednjih državah, kar bo mala podjetja pri nas pahnilo v še večje težave.
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Po) mi pesem
•••
Petek, 9.11 ob 19.30 v Dvorani Golovec
Celje
•Ti i
Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
Večina mačk je odvrženih, ne izgubljenih
Prejšnji teden smo v tej rubriki pisali o tem, kako ravnati, če se izgubi pes, kako in kje ga iskati in kaj ukreniti kot skrben lastnik. Kaj pa, če nam zbeži maček in ga ne najdemo več?
Veliko mačjih skrbnikov ta problem zmanjša tako, da se odloči za kastracijo oziroma sterilizacijo, kar prepreči, da bi žival v času gonjenja pobegnila. S tem se tudi izogne nezaželenim potomcem, zmanjša možnost poškodb in bolezni mačka, a tudi verjetnost, da konča pod kolesi avta. Še najmanj tovrstnih težav je, če so mačke že od začetka navajene življenja v stanovanju in jih lastnik ne spušča v naravo ali pa to počne nadzorovano, na posebnem povodcu.
■ I	■■	■	v v	■
Iskanje in obveščanje
Tiste mačke, ki se prosto sprehajajo okrog, se običajno vrnejo domov ob določenem času. Če se to ne zgodi, je treba najprej preveriti bližnjo okolico ter kotičke v hiši, kamor bi se lahko skrila.
Preiščite tudi klet in podstrešje. Če muca ni vajena zunanjosti, se je v strahu po vsej verjetnosti potuhnila pod kakšen avto, za kontejner, v grmovje, pod stopnice ... Prav tako se lahko zateče v tuje kleti, garaže, vrtne lope, zato poprosite lastnike, da vse to pregledajo. V začetku se morda ne bo odzivala niti na klice lastnika, vendar je treba vztrajati.
Izgubljenega mačka je dobro iskati tudi ponoči. Takrat ni več toliko hrupa in prestrašena žival se malo pomiri, prav tako postane lačna in žejna. Med iskanjem zato imejte s seboj mačjo hrano in kakšne priboljške. Ko jo boste našli in bo morda povsem prestrašena, lahko ob vonju hrane pozabi na ta strah in jo boste lahko ujeli.
Če ni takojšnjega uspeha, lahko akcijo razširite, tako da v okolici nalepite obvestila s sliko izgubljene živali, morda obvestilo objavite na radiu, preverite pri društvih, kot je na primer Mačja hiša, v treh dneh pa je izgubo treba spo-
ročiti tudi pristojnemu zavetišču, sicer se lahko razume, da gre za namerno zapustitev živali. Prav tako naj bi tisti, ki muco najde, to sporočil zavetišču. Ker je večina najdenih muc zavrženih in so jih zavetišča polna, jih velikokrat niti ne morejo več sprejemati.
Čipiranje za mačke ni obvezno, je pa priporočljivo za tiste, ki hodijo ven. V primeru, da se žival izgubi, bodo s pomočjo čipa hitro našli lastnika. Mačko tudi lahko navadite na ovratnico, na kateri so lahko telefonska številka ali drugi podatki.
Muca se lahko vrne domov tudi po 14 dneh ali celo več mesecih. Vendar se vedno ne smemo zanašati na to, temveč je dobro storiti vse, kar se da, da bi jo našli.
TC
Foto: NEJC ŠARLAH
. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
Torek, 6. november: Rojeni v ognjenih in zračnih znamenjih se boste v tem dnevu odlično počutili. Energije boste imeli dovolj za opravljanje
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana
je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
svojih obveznosti in tudi za druženje in bolj prijetne plati življenja. Skladen odnos Lune z Uranom in Venero bo prinašal lepo preživet čas.
Sreda, 7. november: V nočnih urah bo nastopilo retrogradno gibanje Merkurja, zato bo mogoče pričakovati kakšno tehnično ali komunikacijsko zmešnjavo. Kmalu zatem bosta Sonce in Luna v napetem kvadratu (zadnji Lunin krajec v levu), zato bodite še posebej previdni. Energije si ne boste pustili odvzeti, zelo spodbujajoče bo deloval trigon Lune z Marsom, kar vam bo dalo polet v popoldanskih uricah.
Četrtek, 8. november: Luna bo že v jutranjih urah vstopila v znak device, zato
bo prisotna umirjena energija. Delovni in pridni boste, ogromno koristnega boste naredili. Zaradi vpliva Merkurja bo pozornost skoncentrirana na urejanje zadev iz polpreteklega časa.
Petek, 9. november: Pred vami je prav prijeten dan, v katerem bo pametno upoštevati splošna pravila, izogibajte se torej pretiravanju. Marsikaj boste lahko uspešno uredili zaradi skladnega odnosa Lune s Soncem. Družabno življenje bo pridobilo pomen, zato nikar ne ostajajte doma.
Sobota, 10. november: Dopoldanski vstop Lune v znamenje tehtnice in kasnejši dober odnos z Merkurjem bosta zagotovila prijeten dan. Z lahkoto boste komunicirali, medsebojni stiki bodo prijetni, družabnost bo v porastu. Nekoliko bodo izpostavljene večerne ure zaradi položaja Urana in Plutona, zato bodite pripravljeni tudi na kakšno nepričakovano spremembo.
Nedelja, 11. november:
Pred vami je krasna nedelja, v kateri bo poskrbljeno tudi za romantične trenutke. Odlično aspektirana Jupiter in Venera obetata zelo prijetno preživet čas. Neptun, ki je od junija potoval retrogradno, bo prestopil v direktno gibanje in sprostil marsikatero blokirano situacijo.
Ponedeljek, 12. november: Ob začetku novega delovnega tedna bo prisotna močna želja po konkretni akciji. Mars bo v dopoldanskem času v ugodnem aspektu z Luno, ki bo okrog opoldneva prestopila v znak škorpijona. Porast čustvene energije se bo prepletal z izjemno visoko stopnjo intuicije zaradi vpliva Neptuna, zato boste enostavno čutili, kaj je prav in kaj ne. V večernih urah bo v porastu bolj turobna energija zaradi lunine konjukcije s Saturnom, zato skušajte ohraniti vedrino.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 13. novembra do 16. ure.
6 TO	list
7 SR	plod
8 ČE	plod
9 PE*	korenina do 12. ure, od 13. ure plod
10 SO	korenina
11 NE	korenina
12 PO	korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GOZDAR SEKAČ - M/Ž; SEČNJA, VLAKA, CEPLJENJE IN ŽAGANJE DRVI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; SUPER BO - GOZDARSKE STORITVE, TADEJ SELČAN S.P., ČREŠKOVA 24, 3203 NOVA CERKEV
GRADBINEC, TESAR - DELO V CELJU - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA IN TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2012; GRENS-TIM, SVETOVANJE, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BREZJE PRI GROSUPLJEM 79, 1290 GROSUPLJE AVTOMEHANIK
MEHANIK - DELO V CELJU - M/Ž; DELO V AVTOMEHANIČNI DELAVNICI. DELO OBSEGA MEHANIČNA DELA - AVTOMOBILI, MENJAVA PNEVMATIK, HKRATI PA VODENJE DELAVNICI. NEDOLOČEN ČAS, 2.12.2012; LAH PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ, TRGOVINO, PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOMENDA, KLANEC 13, KLANEC 13, 1218 KOMENDA AVTOKLEPAR
KLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 7.11.2012; SELMAR, TRGOVINA IN SERVIS MOTORNIH VOZIL, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 119, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR, DELOVNO MESTO V AVSTRIJI IN NEMČIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 9.11.2012; JEKL, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., ZADOBROVA 34 A, 3211 ŠKOFJA VAS ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO
VODJA PROJEKTA V TUJINI - M/Ž; SODELOVANJE PRI VODENJU PROJEKTOV S PODROČJA INŠTALACIJ (STROJNIH IN ELEKTRO) NA PODROČJU RUSIJE, KAZAHSTANA ITD ... RAZNOVRSTNE PROJEKTNE ZADOLŽITVE NA VEČJIH PROJEKTIH. DELO DELNO V TUJINI, DELNO V SLOVENIJI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.11.2012; UREN, UČINKOVITA RABA ENERGIJE, D.O.O., NOVI DOM 26, 1420 TRBOVLJE INŽENIR LESARSTVA "INŽENIR LESARSTVA - M/Ž; IZDELAVA PONUDB, PRIPRAVA NAČRTOV ZA DELAVNICO", DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.11.2012; MIG NOTRANJA OPREMA, MIZARSTVO, INŽENIRING, D.O.O., VIŠNJA VAS 15 D, 3212 VOJNIK
UE LAŠKO
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
PRODUKTNI MANAGER - M/Ž; IZDELAVA ANALIZ TRGA, KONKURENCE IN OBSTOJEČIH IZDELKOV TER CENOVNIH TRENDOV NA TUJIH TRGIH ISKANJE NOVIH KUPCEV, RAZVOJ IN SOOBLI-KOVANJE NOVIH FUNKCIONALNOSTI PRODUKTA (DEFINICIJA ZAHTEV) PRENOS NOVOSTI S TRGA V RAZVOJ TER POVEZAVA STRANK, PRODAJE IN RAZVOJA, NEOMEJENO DELO NA LOKALNO DOLOČENEM PODROČJU, VODENJE IN UVAJANJE NOVIH PROJEKTOV TRŽENJE PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PREDSTAVITEV SESTAVLJANJE PONUDB IN SKLEPANJE POGODB NUDENJE PRODAJNIH STORITEV, REŠEVANJE REKLAMACIJ PRIPRAVA IN IZDELAVA POTREBNE DOKUMENTACIJE KOMERCIALNO-TEHNIČNE DOKUMENTACIJE V TUJEM JEZIKU, KOORDINACIJA Z OSTALIMI SLUŽBAMI ZNOTRAJ PODJETJA IN NAROČNIKI, VODENJE VSE DOKUMENTACIJE, IZDELOVANJE ANALIZ IN POROČIL ZA POTRBE ODDELKA PRODAJE IN LASTNIKA PODJETJA, OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENE OSEBE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.11.2012; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA,
VODNIK
PRIREDITVE
torek, 6. 11.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus
NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13,3215 LOČE
UE Šentjur pri celj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA TER STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO LOKALA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2012; ELEKTROMONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO- DEL 100, 3231 GROBELNO DOKTOR DENTALNE MEDICINE DR. DENT. MED. - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 22.11.2012; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
STROJNI TEHNIK
VODJA PROIZVODNJE - DELOVODJA - M/Ž; KONTROLA, VODENJE PROIZVODNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.11.2012; STROJEGRADNJA SAS STANKO ARZENŠEK S.P., KRTINCE 11 C, 3241 PODPLAT
Uevelenje
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA NA TERENU PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.11.2012; DASS-GRAD, GRADBENE STORITVE, D.O.O., CESTA TALCEV 3, 3320 VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KRO-VSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROI-ZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE IN POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.11.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168, 3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
TOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2012; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STO-JAKOVIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU. DELO JE V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.11.2012; KORANABAU, GRADBENIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., POLZELA 38, 3313 POLZELA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.11.2012; OKREPČEVALNICA RIMSKA TERASA, VULNET KADRI S.P., RIMSKA CESTA 105, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; AMBULANTNA PRODAJA AVTOREPARATURNIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.11.2012; SPEKTER PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO, D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST V VELEPRODAJI - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO PREDVSEM ZADOLŽEN ZA DELO S POSLOVNIMI PARTNERJI, OBDELAVO NAROČIL, SESTAVO PONUDB IN PREDRAČUNOV, SKRB ZA PRAVOČASNO ODPREMO IZDELKOV, IZDELAVO POROČIL IN PO POTREBI DELO NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.11.2012; MATJAŽ, MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.O., PETROVČE 115 B, PETROVČE, PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE STROJNI TEHNIK
STRUGAR - M/Ž; DELO NA CNC STRUŽNICAH, NEDOLOČEN ČAS, 17.11.2012; HIDRO - INŽENIRING D.O.O., ZAVRH PRI GALICIJI 17 D, 3310 ŽALEC
16.30 Osnovna šola Zreče
17.00 Vila Mojca Velenje
Živeti v Celju
predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča
Pikapolonica Lili
ura pravljic
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica A. Karlin Celje
O smrti
predava Domen Kočevar
19.30 Narodni dom Celje
Ansambel za sodobno glasbo MD7
koncertni abonma
19.30 Dom kulture Velenje
MandicStroj
gledališka performanca
sreda, 7. 11.
13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo, filmski večer z Nejcem
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
17.00 Knjižnica Velenje
17.00 Knjižnica Rogatec
Bralna čajanka
čajanko izvaja Bernarda Lukanc
Oh, ta domača naloga
gledališka predstava v izvedbi učiteljic in učiteljev OŠ Glazija
Ura pravljic
Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Splošna knjižnica Slov. Konjice
Nečimrno drevo
ura pravljic
19.19 Knjižnica Velenje
Rdeča nit
knjigo po predstavila avtorica Nada Mulej
19.30 Kulturni center Laško
Proslava ob občinskem prazniku
19.30 Glasbena šola Velenje
The Moonlight Orchestra
koncert
četrtek, 8. 11.
13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
17.00 Aškerčev dom na Senožetah
Bralne urice
bralne urice izvaja Bernarda Lukanc
Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
Območno srečanje ljubiteljskih literarnih ustvarjalcev
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice
poslušanje in ilustriranje pravljic
pripoveduje Marjetka Blatnik
17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
18.00 Velenjski grad
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
19.00 Celjski mladinski center
Zala Verdnik
odprtje razstave
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Halo, Rdeča kapica?
igrana predstava za Cici abonma in izven gledališča Unikat
Mladi - prihodnost v kulturi
razstava likovnih del dijakov petih umetniških gimnazij Slovenije
Premiera
odprtje razstave
Akademski slikar Ratimir Pušelja
odprtje razstave likovnih del
19.19 Knjižnica Velenje
Stres
predava Adil Huselja
19.30 SLG Celje
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Kvartirna hiša Celje
Vespere Musicae z akordeonistom Mihaelom Strnišo
koncert
20.00 Celjski mladinski center Baku - mladinska pustolovščina
potopisno predavanje Sonje Majcen
20.00 Zdravilišče Laško
Laško praznik svoj slavi
koncert MePZ Jesen DU Laško in male vokalne skupine
KINO
PLANET TUS
Spored 6. in 7. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija
torek in sreda: 20.10 Asterix in Obelix v Britaniji
-	komedija, 3D
torek in sreda: 16.50, 19.10, 21.30
Časovna zanka - akcijski, znan-stvfena fantastika torek in sreda: 18.35, 21.05 Divjaki - drama, triler torek in sreda: 21.05 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh. torek in sreda: 16.30 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, 3D torek in sreda: 15.00, 17.00, 19.00
Nasvidenje v naslednji vojni
-	drama, vojni film torek: 16.55
Paranormalno 4 - grozljivka torek in sreda: 19.20, 21.20 Pogum - animirana avantura torek in sreda: 16.20 Prava nota - glasbeni film, komedija
torek in sreda: 15.15, 17.40
Šanghaj - drama
torek: 18.30
sreda: 18.30, 21.10
Skyfall - akcijski triler
torek in sreda: 18.10, 20.00,
21.00
Veter v mreži - komedija sreda: 16.55
KUPIM
VSE vrste rabljenih vozil, od letnika 97 naprej, lahko v okvari ali poškodovana, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 795-652.	4162
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
4073
STROJI
DRUŠTVA VABIJO
PRODAM
TRAKTOR TV 732, letnik 1984, prodam. Telefon 041 870-510.
4196
torek, 6. 11.
19.00 do 21.00 Družinski inštitut Bližina
Skupinska terapija za posameznike z izkušnjo spolne zlorabe
voditeljica Sara Jerebic
četrtek, 8. 11.
8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem
domači pekovski izdelki, suha roba, delovna oblačila, nogavice, čevlji
9.00 Ljudska univerza Šentjur Zdrava prehrana v vitalnejšo starost
vodi Janja Klinčar
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Ferguson ali Štore kupim. Telefon 051 639-777. p
POSEST
KUPIM
ZEMLJO, 300 do 500 m2, za parkiranje dveh kombijev, v bližini Celja, kupim. Telefon 041 377-704, 041 620-129.P
ODDAM
16.00 Dom starejših Šentjur Kakovost življenja svojcev oseb z demenco
predava Sabina Sajtl
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica A. Karlin Celje
Četrtkova skupinska meditacija
UREJEN poslovni prostor, za razne dejavnosti, na zelo ugodni lokaciji ob Planetu Tuš v Celju, dam v najem. Oddam tudi poslovni prostor za priročno delavnico ali podobno, 4 km iz Celja. Telefon 041 523-925, 040 626-815.
4192
JASNA
Kjiirol t-qanskc Karte
astrolog DANIEL
-r.lrulugi;.! k'rg %hui
■ggflifržpvalka l"CA
angfliiHe Karji' riganske Kart?"*
vL-dtznivalka KARINA
vedeževailka EMA
ur al t gan&fee kane
( £ vedežcvalka
a ana
dBOj efcgiHiike karte1
vcdezcvaHka ULA
ciganske kar te uilinjki kljuki
Pokličite nas ceneje!
MALI OGLASI / INFORMACIJE	23
POHIŠTVO PETROVČE
STANOVANJE
ODDAm
V STROGEM centru Celja, v prvem nadstropju, oddam opremljeno trisobno stanovanje, 92 m2, z veliko kletjo in garažo. Možnost najema za pisarno ali ordinacijo. Informacije po telefonu 040 351-287 ali email: zlds2011@ gmail.com.	p
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KRAVE in telice za zakol ali dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 4052 BIKA za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363.	4201
Kvalitetno usnje
goveja napa
041 638 389 www.sedezne.si
Količina omejena, Cena je v EUR in vsebuje DDV
Sašo Hribernik s.p., PE Pohištvo HIS Petrovče
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GARAŽA
ODDAM
GARAŽO v Celju (na Otoku) oddam v najem. Telefon 051 210-405. p
PRODAM
PRAŠIČE, od 120 do 200 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 708-978.
4167
BIKCA simentalca, starega 16 dni, prodam. Več informacij po telefonu 041 200-658.	4195
BIKCA simentalca, težkega 120 do 130 kg, prodam. Telefon 031 896-475. 4194 TELICO simentalko, brejo devet mesecev, prodam. Telefon 041 903-680. 4198 PRAŠIČE, težke 30 kg, prodam. Telefon 031 442-372.	4203
PRAŠIČA, 140 kg, primernega za zakol in 10 prašičev, težkih od 30 do 50 kg, prodam. Telefon (03) 5738-019.
L 260
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
KMETIJ PRIDEI	Si .K	•
PRODAM		
DOMAČO slivovko prodam. Telefon 041		
326-217.		4202
OSTALO		
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
KOTEL za žganje, domače izdelave, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 884-937.	4126
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
DRVA, kmečka, bukova ali mešana, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 031 351-666.	4185
TELIČKO, težko od 140 do 150 kg in 270 l jurke, prodam. Telefon 031 840-282.
4204
ZELO ohranjene zimske gume, 165-7013, prodam. Telefon (03) 5472-288.
4207
SUHE deske »dekance« prodam. Možna dostava. Telefon 041 515-220, Rimske Toplice.	p
NAROČITE
□dd
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA	
	
| NAROČILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA B	Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
IME IN PRIIMEK: : ULICA: :	
KRAJ: DATUM ROJSTVA: ■ Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev ^^ \ PODPIS: ■ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. £	Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
	PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mamice in tašče
TATJANE JAKOP
iz Pristove 1 a, Dobrna (24. 1. 1966 - 25. 10. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojzu Kostanjšku ter župniku Milanu Strmšku, govornici, pevskemu zboru, pogrebni službi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Darko, hčerka Suzana s Silvom ter vsi domači
4193
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)
V SPOMIN
4. novembra je minilo 10 let, kar te ni več med nami, draga mama
ZINKA TANSEK
iz Suhega 15, Dobje
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko ali se je spominjate z lepo mislijo.
Njeni otroci
JEKLENA platišča z gumami Goodyear, 185-65-15, malo rabljene, za clio megane scenic, prodam. Telefon 041 511-304.
4206
KUPIM
STARO sekiro cimermanko, stare čebelarske in gobarske knjige kupim. Telefon 031 809-043.
4128
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
KLET Čehovin iz Štanjela vabi na pokušino in ugoden nakup domačih vipavskih vin v Vinotoč Zadobrova 124 a, Škofja vas, telefon 051 651-242. 4200
■rte
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
RA
Prodajna mesta vstopnic:
Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
VIADO KRESLIN ^
Poj mi pesem...
Petek, 9.11ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
z^clk t>wi< i/V-e-C 1t
ZANIMIVOSTI
ZJlK lam, 1/V-6-C f L
Poročni »da« na sinov rojstni dan
O tem, kako se včasih kakšna stvar odloži in zavleče, bi lahko vsak od nas povedal celo vrsto zgod in nezgod. Zvezdana Gal in Aleš Stolec sta se za poročni dan odločila po dvajsetih letih skupne poti. Za usodni dan sta izbrala 22. september, ko se jima je pred 19 leti rodil prvorojenec Gregor. In če sta najprej mislila, da se bosta tiho izmuznila, je treba posebej pohvaliti njune otroke, ki so se z Novim tednikom v roki odločili drugače.
Zvezdana in Aleš sta se pred dvema desetletjema spoznala v gostilni. Poleg vsega drugega ju gostilna druži še danes, saj sta lastnika gostišča Stolec v Novi Cerkvi. V skupnih letih sta se Gregorju pridružila še brat Gorazd in sestra Julija.
V Novi Cerkvi je bila najprej cerkvena poroka, ki jo je vodil župnik Alojz Vicman. Civilni obred pa je kar pred njunim gostiščem z lepim nagovorom opravila Marjana Kolen-ko. Potem je sledila cela vrsta

UUt
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
presenečenj, ki jih zakonca še dolgo ne bosta pozabila. Člani domačega turističnega društva so jima ob izhodu iz cerkve pogrnili slavnostno preprogo. Čeprav jima je bila šranga prihranjena, sta se morala z lesenim hlodom vseeno spopasti. Sveže poročena sta ga prežagala skupaj in na ta način dokazala svojo zrelost za skupno življenje. Dekleta iz omenjenega društva pa so ob tem pripravila še obilno pojedino, ki je bila tudi tako lepa kot okusna. Svatom so ob lajni Jožeta Jošta zaplesali člani folklorne skupine iz Socke.
Poročna gostija je sledila praktično na domačem dvorišču, v sosednjem gostišču Pr' Mark. »Bil je res nepozaben sprejem ob soju sveč in zvoku citer,« sta še vedno razneže-
na zakonca. In ker so vsi trije otroci tudi dobri glasbeniki, si lahko predstavljate, da se je plesalo in pelo do jutranjih ur. Gregor namreč igra v zasedbi Klateži in ti so poskrbeli, da se ni nikomur mudilo domov. Vmes pa so zabavo začinili še različni gostje presenečenja; od Oglarjev, skupine Svit, Vaških beračev do tria Mladi gasilci.
»Za vsa ta res izjemna presenečenja se želiva zahvaliti prav vsem. Nekateri so se za ta dogodek še posebej potrudili in vložili ogromno prostega časa. Nikogar ne bi izpostavljala, upava pa, da se bova lahko kdaj oddolžila. Iz srca najlepša hvala vsem skupaj še enkrat!« sta ob koncu zapisala Zvezdana in Aleš Stolec.
StO
Planinci nekoč in danes
Razlika je očitna! Ob 40-letnici Planinskega društva Železar Štore so v železarskem kraju pripravili zanimivo razstavo, kjer so predstavili planinsko opremo, ki so jo člani uporabljali v obdobju ustanovitve društva, ter današnjo. Tudi ko se odpravljamo v planine, smo drugače opremljeni kot pred nekaj desetletji.
Na mestu, kjer je predstavljena skoraj štiri desetletja stara planinska oprema, si lahko ogledate nekdanji nahrbtnik, s katerim je nekdo od dolgoletnih članov društva osvojil nič koliko vrhov.
Videti je mogoče tudi nekdanje »gojzerje«, vetrovko, plezalno vrv, vponke, svetilko, čutaro, posodo za hrano, planinsko pokrivalo, krplje, dereze ...
Časi so se spremenili, z njimi materiali za nahrbtnike, kar je jasno vidno med sodobno opremo planinca, v konkretnem primeru enega od vodnikov štorskega društva. Največja novost so gotovo danes skoraj obvezne pohodne palice, čelada je obvezna in tudi varovalni pasovi, kot jih uporabljajo danes, so nekaj novega.
BJ
Štorski planinec nekoč .
... in danes.
FOTO TEDNA
Foto:GrupA
IMAMO DOJENČKA
Ti loviš!
13. septembra se je rodil Žan Maček. Razveselili so se ga 5-letna sestra Patricija, ati Peter Maček in mamica Petra Kozinc ter babica Fanika in dedo Peter.