SOBOTA, 27. JUNIJA 195S štev^ 25., leto XVII. LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM* - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — RAČUN PRI MESTNI HRANILNICI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-I1-/606-1-3-221 -POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DINARJEV - NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250. POLLETNA 500 in LETNA 1000 DINARJEV - LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA- - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 t O kongresu Partije četrtem dogovoru slovenskih komunistov VSE USTVARJALNE MOČI ZA izpolnitev nalog četrtega kongresa \ T elika unionska dvorana v V Ljubljami. Utihnila je Inter-. nacionala, ki so jo zapeli pegati v pozdrav kongresu, hhnilo je ploskanje in vzkliki 0varišu Titu, utihnil je šepet v vorani. Izvoljeno delovno pred-sdstvo kongresa je zasedlo svoje ^ostore. Nad šest sto zbranih ornunistov iz Slovenije je paz-Hvo sledilo besedam, ki so jih anesli v svet radijski mikrofomi. s> delovni ljudje naše domovine č lahko kjerkoli sledili delu kongresa Zveze komunistov Slovenije. Pogled na dvorano in delovno Predsedstvo kongresa nehote utr-P® misel: V vseh teh obrazih je ‘kana pripoved štirih velikih desetletij. Opravili so veliko delo! Dosegli so najlepše, kar so mogli Poseči — osvoboditev človeka. A delo se nadaljuje. Spet so ti isti dvorani in v predsedstvu kon-°re?a, delovnega dogovora komu-Prstov, katerih delo šicer beleži ^age, a konca nikoli. Pač! De-Jegati so z enominutnim molkom Počastili spomin na komuniste, ki v preteklih petih letih presedaj zaključili svojo življenjsko Pet. Vrste komunistov pa, ki so Prod nami, ne poznajo ne miro-anja ne starosti. Partija se sle-dsrno leto pomlaja, njena bitka ?a koristi človeka se nadaljuje, ,e da' bojišče nista več policijski Dajonet in sovražnikov bunker. . Bojišče je drugje! Le-to ravno ako zahteva predanost in brez-djojno zaupanje Partiji. Gledaš draze starih komunistov in deš: ,'i so že kdo ve pod kakšnimi “Riškimi oboki pripovedovali o v°ji poti, na katero so pogumno Pomerili svoj korak!« Dandanaš-boj komunistov, boj za uve-Jayitev socialističnih načel je Pdi odgovorno in težko delo. Te-boju se sicer ne postavlja po obu diktatorski režim monarhi6; zmagovati pa mora mnoge Predsodke preživele družbe, vedno P vselej pridobivati zaupanje jPhožic in nezadržno izvajati de-Pvni program ne samo sloven-i .di, pač pa vseh jugoslovanskih Ornunistov. , Te naloge sprejema Partija z aUpanjem.. Izpolnjevali jih bodo si komunisti z enako prizadev-°stjo, saj ne poznajo vrste ko-^Pnistov nobenih razlik med sedi- Delegati IV. kongresa — med hmi je 218 delavcev, 22 kmetov, .političnih delavcev in 252 službencev in drugih — se vsi P®ko in z istim ognjem zavze-za stvari, ki zboljšujejo ^jenje našega delovnega člo-®ka. Enako vestnost lahko naj-.jdbio pri mladih — med delegati 353 članov ZK, ki so bili spre-i. i v Partijo po letu 1945, 94 je zumevanje zakonov družbenega sarni so se tudi začele polniti no-razvoja, organizacijska -moč Par- vinarske beležnice, tije, enotnost njenih vrst, pove- »Kaj pravilnik, ta je lahko zanost z množicami, sposobnost vzor v naši občini! Odločili smo vsakega njenega člana in vsake se, da bomo določevali zaslužek organizacije, da se pravilno stoodstotno po enoti proizvoda,« usmerja v danih okoliščinah, bor- je z nemalim ponosom povedal benost, aktivni odnos do vseh po- Alojz Koren iz Impola v Sloven-javov okoli sebe, nesebično priza- ski Bistrici: devanje in pripravljenost na vse »To zapišite! Pri nas bomo napore in žrtve zaradi koristi napravili razpis za vsa delovna mesta. Stvar je namreč v tem: na nekaterih vodilnih mestih so „ ... . v . zaposleni delavci, ki so sicer Osvetljen od močnih reflek- strokovnjaki in pri delu pridni, a terskih pramenov, je spre- bolj kot v gospodarjenje podjetja menil večer pred kongresom v so zaverovanj v svoj kogček njl- ^"•._?k_0.1,1._":|ela.?o..slkale ziy°* vice doma. Ker so stari delavci, ljudstva!« rad nad Ljubljano je zaživel. G' barvne rakete proti črnemu nebu, kjer so 'se razletavale v milijone svetlečih se isker. Grmenje je priklicalo meščane na ceste in ulice. Med zastavami so se srečavali znanci in si stiskali roke. Melodije jezika raznih slovenskih pokrajin so se zlile v Ljubljani v imajo nazive delovodij in podobno. Mladi, ki resnično žive samo za tovarno in od tovarne, pa kljub svoji prizadevnosti in zavzetosti za koristi podjetja živijo nekje pri tleh, čeprav imajo ob politično družbeni razgledanosti še vse potrebno in tudi že preizku- Drriunistov, ki nosijo člansko iz- , . , . v OV. LL v; kjl IV_J 111 Lt-lV-Il A,C Lil CI iLTV C1 razgovor ene vsebine: o kongresu! šeno strokovno ^znie. Prav takš »Bos govoril?« ^ ne pa potrebujemo na vodilnih .. j6 ne bo kdo drug zasta- mestih, če hočemo dobro gospo-vil besedo o tem.« dariti. Vidite, zato bomo napravili Govorih na kongresu je .dolž- razpis _ j in nost m čast. Komunisti morajo x ^ , i menjati misli, dopolnjevati svoja ^tefam Brumec, sekretar ob-dognanja s spoznanji drugih. Pro- cmskega komiteja pa je dodal: blemov je nič-koliko, le prisluh- »Sproščena samozavest delav-niti jim je treba, cev, gospodarjev v pravem po- Jože Božič, sekretar občinske- menu besede, ki se ob pravicah ga komiteja v Izoli, je mimogre- zavedajo tudi dolžnosti, pa je kode dejal: munistom najboljši spremljevalec »O vzgoji mladine bom disku- Pri uresničevanju načel sociali-tiral. V njenih vrstah je moč ko- stičnega gospodarstva!« munistov in nemara smo včasih Kateregakoli si srečal in iz-le premalo zaupljivi do nje!« menjal z njim besedo, vsak ti je Že je izginil v množici. Kon- predstavljal neusahljivost drob-gresni dogovori o delu niso orne- nih problemov, s katerimi se jeni le na dvorane; razgovori o ukvarjajo komunisti. Z razrešit-samoupravljanju, tarifnih pravil- vijo enih vzniknejo drugi, ob nikih, o odnosih med ljudmi dobrem stremi človek za boljšim, spremljajo vsako srečanje komu- Mladost Partije pa je ravno' v nistov, pa naj si podajajo roke s tem, da se ne zasanja nad svoji-tega ali onega konca Slovenije. mi uspehi in ne sivi nad izboje-O mladini nam je pripovedo- vanimi zmagami, pač pa z ne-val tudi inž. Mišo Hočevar, član ugnano močjo tiplje za novimi republiškega komiteja v Zagorju, potmi, ki vodijo k sreči in na-Njegova partijska organizacija je predku. 1 v zadnjem času sprejela nad 50 Pred dvema letoma sem bil v mladih delavcev. Ti so z drugimi Dragatušu. Takrat so se kmetje komunisti zgled, kako je treba še pogovarjali p hmelju, ki naj živeti v skupnosti in delati za bi ga zasadili na velikih površi- skupnost. nah. »Ne vem, če bi že imeli v Za- Zdaj pa srečam tovariša Nika gorju lepe ceste, vodovod ih ure- Belopavloviča, ki mi je, kot bi se jeno kanalizacijo, ako ne bi prav spomnil, da sva o tem že govo- ti mladi žrtvovali svojega proste- rila. takoj navrgel: »Aktivi za- mu, Dolenjskih Toplicah, Draga- Grmu pri Novem mestu. V to vorila o mestu, ki se je v zadnjih ga časa za udarniško delo!« družne mladine so dosegli s tušu in drugod pri nas. To je za- šolo se bodo vpisovali izkušeni letih razvilo v pravo mesto: pri- Delegati, ki so prišli v Ljub- skupnimi akcijami, da hmelj sluga komunistov in partijskih kmetijski delavci. Brez strokov- poved Alojza Lapornika, ki nam Ijaeo z vlaki in avtobusi, so se raste na večjih površinah, da so vodstev, ki jih sestavljajo mladi njakov si ne moremo obetati kdo je predstavil delo tkalk in predic najprej oglasili v informacijski kmetje preorali steljnike in s tem člani, naj bo v Metliki ali v ve kaj od naše, sicer tako rodo- v Laškem in še mnogo pripovedi pisarni. Tu so prijavili svojo ude- povečali orno zemljo. Boj proti Krškeni.« vitne zemlje! *drugih delegatov, zbranih na ležbo in prejeli kongresni mate- razkosavanju, ki je bilo rak rana Tovariš Belopavlovič je še do- Tem srečanjem bi lahko do- kongresu, kjer so’ razpravljali o rial z razporedom in delovnim našega kmetijskega gospodarstva, dal, da bo v jeseni pričela z de- dali še pripoved Zmage Bajc iz značilnostih dela komunistov v programom. V informacijski pi- dosega uspeh za uspehom v Vid- lom dvoletna kmetijska šola na Nove Gorice, ki je s ponosom go- svojih krajih in našli odgovore na vprašanja, ki jim jih zastavljajo čas, družba in stremljenje po socialističnem utripu med njihovimi kolektivi. SVEČANO OKRAŠENA LJUBLJANA JE POZDRAVILA KONGRES ZKS ter ar>ico še izza predvojnega časa, 225, ki so postali člani ZK h ed vojno — kot pri starejših opijskih tovariših, ki so na kon-(,.esu kot izvoljeni predstavniki ‘•335 članov Zveze komunistov Novenije. - Prvi kongres Partije na Cebi-°vem pred 22 leti je izpeljal u0i Program; drugi kongres 1948. vla v Ljubljani je pokazal slo-t Tskim komunistom pot, ki je .•Vat čakala našo jugoslovansko jeuPnost, tretji kongres leta 1954 spet dodal nekaj kamenčkov v jOzaik, ki nam v dneh četrtega jG^gresa že povsem jasno kaže d dobo naše urejene socialistične ‘gokracije. ta,?lyljenje in delo Partije v ni družbeni ureditvi pa ima Vs Sebi dobrega spremljevalca — Oh <3elovne ljudi naše domovine, u njih se Partija ne sprašuje, fdko šteje članov, saj njena bijy n' v številu, pač pa v vse-K*11 Po besedah tovariša Ale-}y ndra Rankovičd, ki je izročil fj ■ kongresu pozdrave Central-j komiteja Zveze komunistov ugoslavije in Tita: »GG lavno je bila vedno idejno-utična zrelost komunistov, ra- Pogled v veliko unionsko dvorano prvi dan IV. kongresa KPS T Tmionska dvorana je bila pol-na do zadnjega kotička. Za mizo delovnega predsedstva je poudarjala svečanost kongresa velika partijska zastava nad slikami ideologov Komunistične partije - Engelsa, Marxa in Lenina, s portretom dolgoletnega generalnega sekretar j a Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Tita. Ob vsem tem pa napis — Proletarci vseh dežel, združite se! - klic, v katerega uresničitvi je edina pot k zmagi delovnih ljudi vsega sveta. Z vzklikanjem Titu in Partiji so pozdravili delegati tovariša Aleksandra Rankoviča, ki je zaželel četrtemu kongresu delovni uspeh in rrju izročil pozdrave CK ZKJ in tovariša Tita. Delegati so dobili poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V njem je bilo prikazano delo komunistov od tretjega kongresa ZKS, ki je bil leta 1954. V pičlih petih letih, v katerih-je naraščala industrijska proizvodnja za 9,9 odstotka letno, so se osnovna sredstva povečala za (Nadaljevanje na 2. strani) Dosledno demokratično politiko 8 1 _ ■ @ 1 H%sS do narodnostnih manjšin! Pozdrav tovariša flieksandra Rankoviča na IV. kcnpesu ZKS _ Četrti kongres Zveze komu- enih in diskriminacije drugih, po- devali, da bi odvrnili odgovorne za našo miroljubno zunanjo poli-Mstov Slovenije je v imenu Iz- litike polne in dejanske enako- kroge v Avstriji od takih kora- tiko, ki izhaja iz spoštovanja ne-vršnega komiteja CK ZKJ in to- pravnosti, katere temelje smo kov, ki so v škodo ne samo slo- odvisnosti in enakopravnosti na-vansa Tita pozdravil sekretar zgradili v naši revoluciji in ki venske manjšine, tempeč tudi v rodov in držav, velikih in majh-Izvrsnega komiteja CK Zveze smo jo izvajali v naši deželi, je škodo naših medsebojnih odnoša- nih. Zato cenimo svobodo, neod-komunistov Jugoslavije, tovariš dala doslej rezultate največjega jev, ki jim je bila v zadnjem ča- visnost in integralnost drugih Rankovic. Med drugim je dejal: pomena. V zvezi s tem menim, da su povzročena resna škoda s ta- držav tako kakor svojo lastiio. »Dovolite, da vam ob začetku delim tudi vaše mnenje, tovariši kimi in podobnimi dejanji na Takšno politiko podpirajo ak-vasegO' kpngresa sporočim tople in tovarišice, ko pravim, da so avstrijski strani. Mi bomo nada- tivno vsi naši narodi, v njej za-tovariške pozdrave Izvršnega ko- lahko ZKJ, kakor tudi vse socia- Ijevali svoja prizadevanja tudi v vestno sodelujejo naši ljudje kot miteja CK ZKJ in tovariša Tita listične sile naše dežele po pra- prihodnje in se ne bomo spri jaz- pripadniki socialistične in ne-ter poželim popoln uspeh v va- vici ponosne na ustvarjeno brat- nili z obnavljanjem politike raz- odvisne dežele, ki stoji v prvih sem delu in delu vse vase orga— stvo, enotnost in enakopravnost narodovanja naših manjšin, na vrstah boja za mir, socializem in nizacije. V razdobju petih let, vseh narodov ter vseh narodnosti katero se žal ponovno orientirajo splošen napredek po svetu. Na tej kolikor je minilo od vašega tre- v naši deželi, na ureditev narod- nekateri desničarski in šovinistič- podlagi smo skušali zgraditi pri-tjega do četrtega kongresa, se je nostnega vprašanja v Jugoslaviji, ni krogi v Avstriji, ki jim pa jateljske odnose z vsemi drža— Zveza komunistov Slovenije To smo lahko tembolj, ker smo avstrijska vlada žal, v zadnjem vami, predvsem z našimi sosedi, skupno s celotno Zvezo komuni— se tudi na tem področju vztrajno času zlahka popušča. c katerimi imamo mnoonštevilne stov Jugoslavije, vztrajno, in do- borili s težko in reakcionarno de- Čeprav še ne moremo govoriti skupne interese. V prihodnje bo-sledno borila za socialistično pre- diščino iz preteklosti in s poiz- o recipročno enakem obravnava- mo napravili vse, kar bomo mo-obrazbo naše družbe. To je bila kusi z raznih strani, da bi v tem n ju slovenske manjšine v sosednji gU, da bo do tega prišlo, vendar po svojem pomenu zgodovinska škodili Jugoslaviji kot socialistič- Italiji, se je splošni položaj naše pa’ t0 nj odvisno samo’od nas, doba za našo deželo. Ko je ob- nemu gibanju in kot neodvisni manjšine v tej državi do določe- kakor tudi že doslei ni bilo Prav vladaVa mnogoštevilne težave, deželi. ne mere zboljšal v skladu s po- tako bodo nalellltna odločen in predvsem zunanjepolitične in go- Globoko smo prepričani, da godbami in ugodnim razvojem enodušen odpor naših narodov spodarske, se je naša Zveza ko- bo takšna naša politika v narod- odnošajev med našima dvema poizkusi na raznih straneh in v munistov, ki se je ravnala po re- nostnem vprašanju prinašala v državama v zadnjih nekaj letih, raznih oblikah, da bi naši socialistični skupnosti in njenim ljudem prizadejali škodo v njihovem ustvarjalnem delu. Mi bomo dosledno izvajali našo načelno demokratično politiko do narodnih manjšin v naši deželi in zahtevali, naj prav tako ravnajo z našimi narodnimi manjšinami v drugih deželah. Še enkrat vam želim, tovarišice in tovariši, mnogo uspeha pri delu na tem vašem kongresu in v nadaljnjem boju za srečo, za svobodni socialistični razvoj slovenskega in vseh narodov ter narodnosti v naši bratski jugoslovanski- skupnosti.« Pismo tovarišu Titu 1 Dragi tovariš Tito! dejavnost voditi politično Delegati, zbrani na IV. ljudstva samega, kongresu Zveze komunistov Uspehi, ki jih ugotav ja Slovenije, ti ob zaključku mo na vseh Področjih so kongresa pošiljamo lepe bor-■sPremenili vnanjo podobo bene pozdrave, prežete z izrazi enotne volje komunistov in delovnih ljudi Slovenije. Ko pregledujemo delo Zveze komunistov Slovenije v preteklem petletnem obdobju naše dežele in hitro spremi' njajo miselnost ljudi. Toda ti uspehi nas ne smejo zadovoljevati. Kritično ocenjujemo svoje delo, da bi bili sposobni še koreniteje odprav- in si zastavljamo nove nalo- ^ vse’ kar ovira> ln Posf' ge, nas vodi pri tem zavest šeVati vse’ kar spodbuja de-odgovornosti pred 'delovnim lovne ^udi Pri uresničevanju ljudstvom vse Jugoslavije, s našeSa socialističnega progra-katerim nas vežejo skupni ma' ^ ^em nas v°dijo Tvoji napori v preteklosti in enot- nasveti, vzor pa so nam naj-ni smotri za prihodnost. Šti- iz^esane osebnosti ko- ridesetletno obdobje, v kate- munistov iz štiridesetletne rem je odgovornost za usodo zgodovino Partije, jugoslovanskih narodov za- V. imenu komunistov Slo-vestno prevzela v svoje roke venije izjavljamo, da bomo Zveza komunistov Jugoslavi- ko^ doslej tudi v naprej ne-je, pomeni za slovensko ljud- uklonljivi borci za stvar ju-stvo pot iz težkih političnih, goslovanskega delovnega Ijud-ekonomskih, kulturnih in mo- s^va svetovnega socializ-ralnih razmer v današnji čas, ma' Zvestoba revolucionarko se ustvarjalne ljudske sile nemu ustvarjalnemu duhu čedalje učinkoviteje zavzemajo marksizma in globoko zaupa-in borijo za nove socialistič- nie v vodstvo Zveze komuni-ne odnose med ljudmi in med stov Jugoslavije nas bosta ne-narodi. Več kot polovico tega Prenehoma spodbujala pr obdobja si bil, tovariš Tito, naaern delu. na čelu jugoslovanskih ko- Delegati in gosti munistov. Tebi gre prvo in IV. kongresa popolno priznanje, da je bila Zveze komunistov Partija usposobljena smotrno Slovenije Vse ustvarjalne moči za izpolnitev nalog četrtega kongresa Tovariš Aleksander Rankovič, sekretar CK ZKJ, pozdravlja kongres v imenu Izvršnega komiteja CK ZKJ in tovariša Tita (Nadaljevanje s 1. stran) 34 °/o, tako da je bila leta 1958 njihova vrednost 688 milijard; obratna sredstva pa so se zvišala za 90°/o. Pri tem se je povečalo število zaposlenih od 274.000 v letu 1954 na 329.000 ob koncu lanskega leta. Spremenjen ustroj industrijske proizvodnje je omogočil skladnejši razvoj celotnega Četrti kongres Zveze komunistov Slovenije, ki se je začel v torek, dne 23. junija, je zaključil svoje delo v četrtek, dne 25. junija. Ko je kongres sprejel resolucijo o bodočih nalogah in izvolil nov Centralni komite, je tovariš Miha Marinko zaključil kongres z naslednjimi besedami: »•Tovariši in tovarišice! Ko zaključujemo delo našega IV. kongresa, mislim, da lahko ugotovimo popolno idejnopolitično enodušnost, ki se je zrcalila v vsej obširni, izredno aktivni razpravi v komisijah kot v plenumu. Kongres je s svojo veliko udeležbo diskutantov — saj je skoraj vsak pet! delegat razpravljal — dal s tem pomoč In oporo našemu bodočemu delu. Naš. IV. kongres bo mnogo pripomogel k našemu nadaljnjemu uspešnemu delu za zgraditev socialistične družbe pod Titovim vodstvom.« volucionarnih Idejah Marxa, En- prihodnje še večje sadove v ko- V tem oziru so bili doseženi po- _ _____________________ ______u ________ gelsa in Lenina ter zavračala rist vsestranskega razvoja vseh membni rezultati, tembolj ker je gospodarstva in zagotovil hitrejši dogmatična pačenja njihovih naših narodov in vseh narodnih bilo treba obvladati težke posle- porast osebne potrošnje saj se je naukov, smelo spoprijela z vsemi manjšin v Jugoslaviji. Bili bi dice iz preteklosti, ki se še ob- le-tg v preteklih letih povečala za problemi protislovnega razvoja srečni, ko bi lahko danes rekli, čutijo, predvsem v delovanju re- 31 »/o. V minulem obdobju med socializma v prehodni dobi.« da se tudi druge sosedne dežele akcionarnih in šovinističnih ele- m. in IV. kongresom je postalo Potem je tovariš Rankovič go- v odnosu do naših narodnih manj- mentov na italijanski. strani, ki delavsko samoupravljanje temelj- __________________________________________________________ voril o uspehih, težavah in pro- šin ravnajo po podobnih načelih, še vedno nočejo prekiniti s to ni nosilec našega političnega in . . blemih v dejavnosti Zveze komu- da tudi tamkaj izvajajo podobno preteklostjo, kot je primer z Be- gospodarskega razvoja. Medtem va^°. na povečanje delovne storil- Popoldne in naslednji dan j nistov, o naš^m gospodarskem prakso kakor v Jugoslaviji in ako neško četo, in s tem ovirajo po- so se delavski sveti vsebinsko nm VII. kongresa Zveze komuni®1^ Jugoslavije, ki mu je sledil kongres slovenskih komunistom tehtno izraženimi mislimi čvrsto oblikovanim delovnim P® .< gramom. Kot brez konca j® jL odmev vseh tistih besedi, ki ®® pirajo obzorja komunistom v n,0 daljnjem boju za uresničevani teženj delovnega človeka. Uvom1 besede, referati in poročila, menki, srečanja ne bodo os samo v spominu delegatov. Nji' ki ne boleha niti v teoriji niti v avstrijske državne pogodbe. Na Novi Centralni komite ZKS se je takoj po zaključku kongresa zbral na prvi seji in je ponovno praksi zaradi bolezni hegemonije naši strani smo se mnogo priza- izvolil za svojega sekretarja tovariša Miho Marinka hova vsebina bo še dolgo vala med ljudmi, ki jim ie.?ne srcu razvoj naše socialist1®® skupnosti. f DUŠAN KRAbJ H NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV iz referata sekretarja CK Zveze komunistov Slovenije tovariša Mihe Marinka koSŠa Zve^e dintvFTreSka 'nUhovo^anTko^Do^ birokratskih tendenc. Za tako jas- rovariti ob raznih momentih: ko tive v naših vrstah. V boju z nji- JMhunistov Slovenile ie v za- v korist riplFvnih koipkFiirov in opla^sk?uPora.^°Podrzav' no usmerjenost komunistov samih so disproporci v našem gospodar- mi se utrjujejo subjektivne sile, ktku svojega rlSk govoril o Lm^ SredsTa s SteS ra^ n ^ 36 ^ P°trebno ogromno deI° skem razv°ju Povzročali Freko- ki se bore za razvoj socialistične Pomembnosti programa Zveze polagajo podjetja so se povečala nih sil Tako® Znot.ra;l samih PartlJsMh organi- merno prelivanje sredstev na vas graditve v naši'državi, in razširja ,°munistov Jugoslavije o naši od 8736 miliionov v letn^n^ na hn^r. na Jli^ • S ° i hk°^ h zacik pn cemer so bili sklepi m in počasnejši in neenakomeren in poglablja se ideološka politična SP« -.a- ToSt gaf^ijMTJsss s^tass, zjpss »■rssansaB ass ^^sssrsssss: *&& r^s^poTs; v^s4,”! ZfiT,!rsr" r™1- sst s»r^?5js: ,^b d«, !rdssni“ =kiF”e "? “S, ss Jevškega in družbenega samo- čimer ie podana možnost nadali tnde T’ f3 Sm° nif ^ m^" alh or.Sanizacilah. lahko rečemo, zevali raznih oblik prikrivanja Ijeni dogmatičnosti se ni sposob- ssssss S=S~£S =s-0iE ŠS KS3iI ISfS iSs "--F uvellay1lania vsemoci držav- socialistične demokracije globoko Kako majhne so možnosti uve- ustvarjalcu, ki se v svojem vsak- Tovariš : Miha Marinko, sekretar CK ZKS, bere referat o bodočih s nalogah Zveze komunistov Slovenije | - Fj^v^vsej Jugoslaviji in tudi v standarda. Ob tej spremembi v raz\ • rePybliki Sloveniji. Ta razdelitvi narodnega dohodka so samoupravnih organov, ki so iz-ta«0’1 se kazy v intenzivnem po- se seveda’izdatno povečale inve- redno visoki in sami po sebi pri-8 u produktivnih sil. V tem ča- sticije, ki naj neposredne j e vpli- čajo o globoki politični zavesti . s° se namreč povečala osnov- vajo na zboljšanje življenjskih delovnih ljudi pri nas. 0 r°n ? "fati, delavskega in; družbenega sa- nih in družbenih interesov in da uspehi politike aktivne koeksi- šem družbenem dogajanju niče- uovnih sredstev. Družbena po- rodov in ovirali nas socialistični moupravljanja in k-nrrmnoino oo -7 —+4 «4.-------- —-. - , SJJ 1 stva ‘ ‘ ~ ’ .......... j 'kost in s tem rentabilnost pro- stvo, ki večkrat vidijo napredek gospodarskih in družbeno politič- nih družbenih odnosov privedel »socialističnega tabora« na Jueo-' nal^J*VJ. v - A H-iCUlUaC.! čllVd IVI počile**vso^svoj^dej^avnosrJa rantskih elementov smo'v prvih področjih sprejemati in voditi boj zivno akejo ob zlonamernem iz- notranjf" JJlitTkT^NJsprotno1 nost vPbvanja vsakega državlja- (w6bjsko proizvodnjo, trikratno letih po vojni in revoluciji mora- proti primitivizmu, egoizmu, lo- koriščanju težav in slabosti, ki so svojo očitno nevzdržnostjo v’ne- na na bodoči razvoj proizvajalnih (ječale sredstva, katera uprav- u yoditi z metodami, ki so orno- kalizmu in vsakršni zaostalosti, spremljale naš hitri gospodarski kem smislu celo omogočajo utr- sil in na bodoči razvoj družbenih (yl°» dva in polkratno so pove- g°čale mobilizacijo in koncentra- ki je bila in je največji zaveznik in družbeni razvoj. Poskušali so ditev jasne socialistične perspek- odnoS°v; dajejo možnost za ne- Oj^hielraniracijo itd. To jim je ~’"4 V^PSočilo razviti široko sodelo-s svojim članstvom, od raz-ij. Joritev do neposrednega pro-že dnega sodelovanja, v katerem ^dastopajo zadruge kot organi-dkrn proizvodnie. saj so v letoš-letu zajele že preko 8 % l(wel0Valnih površin in preko po-^k6. trzne proizvodnje mesa. tjjj0 je na primer skupna kme-^5« Proizvodnja narasla v letu na 150 % nasproti letu 1954, skJtern ko 80 družbena kmetij-Pod, Posestva svojo proizvodnjo t^jJPjila. Na teh posestvih, ki ''SeK03agaj° sicer samo s 6,4 % ko0 obdelovalnih površin, in v žir Porativni proizvodnji, organi-ku111 s strani zadrug, ki je za-Ije okrog 8 % obdelovalne zem-vSg, lo ^ bilo produciranih i 25 °/o tgfjd tržnih presežkov v Ljudski Vg^oliki Sloveniji, kar je za slo-Uspgke razmere že pomemben d, ki dokazuje vso prednost tijjjP^ih začetkov moderne kme-6 Proizvodnje. ie gospodarski razvoj v teh letih bg ^dogočil tudi velike sprememba. ».rozdelitvi narodnega dohod-^rjen Ud3 80 se investicije v raz-V n° reprodukcijo, kakor reče-Vj^vočale za 34%, pomeni to k._ hhovo relativno zmanjšanje povečanja potrošnik skla- ^rist Udeleženci kongresa poslušajo referat tovariša Mihe Marinka sluten razvoj iniciative posameznikov, iniciative delavskih kolektivov, komun, stanovanjskih skupnosti in vseh organov delavskega in družbenega upravljanja. Že naš dosedanji gospodarski razvoj je bil izjemen ne sartio zaradi hitrosti in intenzivnosti, ampak tudi zatov ker smo istočasno razvili v največji meri neposredno upravljanje proizvajalcev — s čimer je postal jugoslovanski ekonomsko-politični razvoj najmočnejše potrdilo prednosti socialističnega sistema, sistema, ki vključuje vso ustvarjalnost posameznika v korist skupnega družbenega in njegovega individualnega razvoja. Vendar se zavedamo, da stojimo v resnici šele na začetku intenzivnejšega in večjega poleta gospodarskega in družbenega razvoja, za katerega so bile doslej postavljene solidne osnove. Slovenija, ki ima prednost relativno razvite industrije, relativno dobre prometne mreže, enakomernejšo razširjenost industrijskih in sploh gospodarskih kapacitet in relativno večjega števila prebivalstva z višjo splošno In strokovno izobrazbo, ima v bodočem razvoju Jugoslavije ne samo važno mesto, temveč tudi odgovorne naloge, da te prednosti uveljavi in izkoristi v svojo in občo korist. (Nadaljevanje na 4. strani) / (Nadaljevanje s 3. strani) Ob intenzivnem razvoju, ki smo ga dosegli v preteklem razdobju, in jasni orientaciji na krepitev socialističnih temeljev v vsem gospodarstvu za še popolnejši razvoj socialističnih družbenih odnosov na splošno in predvsem tudi na vasi, ob težnji po skladnejšem razvoju celotnega gospodarstva, zlasti pa v posebni skrbi za konstantno zboljševanje .življenjske ravni delovnega človeka — nastajajo neogibno neki problemi, ki jim bodo morale zavestne socialistične sile, zlasti pa Zveza komunistov, v bodoče posvečati posebno pozornost. V vsem tem burnem ekonom-sko-družbenem razvoju se morajo razreševati nešteta, nasprotja, ki so deloma posledica dosedanje ekonomske zaostalosti in kapitalističnih družbenih odnosov, deloma pa posledica novo nastalih problemov socialistične graditve: problem bolj ali manj razvitih krajev, problem odnosa mesto-vas, problem fizičnega in'umskega, dela in. predvsem problem odnosa posameznika in družbe v smeri vsklajevanja individualnega in kolektivnega interesa v dialektično enotnost obeh. Razreševanje vseh teh nasprotij in problemov se vrši v procesu rasti materialnih sil in rasti družbene zavesti. Prav v tem kompleksnem družbenem procesu je vloga komunistov kot nosilcev zavesti v skupnosti socialističnih interesov delovnih ljudi Slovenije, Jugoslavije, vsega sveta, izredno važna in pomembna. Od njihove široke razgledanosti,^ resnične delavske in človeške zavesti, od njihovega intenzivnega političnega dela in aktivnega strokovnega udejstvovanja bo odvisno, ali bomo z večjimi ali manjšimi težavami hitreje ali počasneje prešli to etapo izgradnje socialistične družbe. Spričo pestrosti in raznoličnosti problemov v Jugoslaviji, republiki, okraju in občini, znotraj vsake od teh ali v odnosu med njimi,, se v prvi _ vrsti postavlja pred komuniste naloga, da na svojem področju ne vidi vsak samb svojih problemov in išče za njih enostranske rešitve, ki so ali v danem trenutku neuresničljive ali sploh v nasprotju s splošnimi interesi naše socialistične skupnosti, marveč da ima pred očmi te splošne potrebe 'in da v njih okviru postavlja v ospredje tiste naloge, katerih izvršitev omogočajo objektivne razmere in doseda-nij razvoj proizvajalnih sil. Komunisti so dolžni oborožiti se z znanjem socialistične ekonomike, s spoznavanjem elementarnih ekonomskih zakonov, s sredstvi, s katerimi razpolaga naša socialistična družba za obvladovanje teh zakonov zaradi smotrnega usmerjanja njihovega delovanja; dolžni so spoznavati širše področje našega praktičnega gospodarskega življenja, to je proizvodne možnosti z orientacijo konstantnega dviganja produktivnosti dela, modernizacijo mehaničnih sredstev proizvodnje in izpopolnjevanje organizacije in čim racionalnejše družbene delitve dela (notranje in zunanje jugoslovansko tržišče, tržne potrebe in tako dalje). - Komunisti so dolžni, ob razvijanju gospodarske samoinicia-tive komune, delovati proti avtarkični zaprtosti, pomagati k širši razgledanosti v splošni gospodarski perspektivi, v katero se ta iniciativa vključuje na osnovi konkretnih materialnih pogojev. Bodoči še učinkovitejši in hitrejši razvoj bo odvisen od pripravljenosti in sposobnosti komunistov, kako bodo obvladovali in premagovali razne, pogosto še dokaj močne subjektivne slabosti in tendence v gospodarskih organizacijah in organih družbenega upravljanja. Od znarija in sposobnosti komunistov, obvladati te probleme, usposabljati samoupravne organe, da zavestno spoznavajo ekonomske zakonitosti s širšega družbenega aspekta in s teh pozicij rešujejo svoje neposredne naloge — je odvisna nadaljnja demokratizacija upravljanja in s tem manjša potreba po togih administrativnih regulativnih predpisih, ki so potrebni le, kadar samoupravni organi niso sposobni razumeti in spoštovati skupnih interesov ih se po njih ravnati. ve, ki še spremljajo izpopolnjevanje našega sistema, pa lahko izpodbujajo tudi take tendence, ki bi mogle ovirati utrjevanje obstoječega sistema in njegovega nadaljnjega razvijanja. Kljub pomanjkljivostim, ki v sistemu še obstajajo in so v glavnem posledica še ne dovolj razvitih proizvajalnih družbenih sil in s tem relativno nizkega narodnega dohodka, je edino umestno ne izkoriščati te slabosti, temveč zavestno aktivno sodelovati, da jih odpravimo, ker bomo na ta način naš družbeni sistem najuspešneje nadalje izpopolnjevali in razvijali. 0 kritikah gospodarskega sistema Čeprav v manjši meri, se ven- zavesti v samoupravnih organih, darle še rade pojavljajo -kriti- v sorazmerju z rastjo material-ke« in pripombe o pomanjkljivo- nih proizvajalnih sil. Cim bolj sti našega, zlasti gospodarskega se bodo razvijale socialistične sistema. Ne mislim, da je treba zanikati razne pomanjkljivosti in slabosti našega gospodarskega sistema. Vendar pa je treba tudi ugotoviti, da smo mogli in morali v določenem času našega razvoja uporabljati instrumente in sistem, ki je omogočal največjo možno krepitev družbenih proizvajalnih sil. Tako se je naš gospodarski sistem razvijal v skladu z našo socialistično družbeno orientacijo in materialnimi možnostmi. Lahko rečemo, da je naš gospodarski sistem odražal vse objektivne in subjektivne težave izgradnje in predstavljal instrument, ki je temu ustrezal. Zato pa moramo odklanjati kritike sistema, ki izvirajo iz neznanja ali pa iz nesocialističnih teženj. Tako imamo na eni strani opravka s .-kritikami«, ki izhajajo iz državno-kapitalističnih in tehnokratskih tendenc, iz tendenc po birokratskem shematizi-ranju našega gospodarskega in družbenega življenja, ki izražajo nezaupanje do zavestnih subjektivnih socialističnih sil, ki teže k zoževanju materialne podlage družbene in delavske samouprave in omejujejo iniciativo teh samoupravnih organov; z druge strani pa te -kritike« izražajo tendence ozkih nacionalističnih oziroma lokalnih egoističnih interesov, ki so v bistvu izraz še nepremaganih kapitalističnih pojmovanj ekonomskih razvojnih zakonitosti. S tem otežujejo skladnejši gospodarski razvoj posameznih področij, slabijo napore za pozitivne spremembe v strukturi proizvodnje ter vnašajo v plansko predvidevanje bodočega gospodarskega razvoja elemente anarhičnosti. Dolžnost komunistov je, da se bore proti tako imenovanim -kritikam« iz obeh le navidezno med seboj nasprotujočih si izhodišč, ker sta obe tendenci enako škodljivi razvoju socialističnih družbenih odnosov. ■ Komunisti smo dolžni gledati na razvoj gospodarskih in družbenih odnosov kot na razvojni proces, katerega tempo je v sorazmerju z rastjo socialistične Vloga višiih združenj v nadaljnjem družbenem razvoiu Kakor je dosedanji razvoj socialističnega družbenega sistema pokazal svoje mnogostranske prednosti, sprostil energije in stremljenja k napredku, spodbudil razvoj proizvajalnih sil, bo poslej pokazal, da je tudi v prihodnje mogoče razvijati proizvajalne sile samo z nadaljnjim razvijanjem socialističnega družbenega sistema. Napredek znanosti in tehnike, uporaba modernih tehnoloških postopkov, specializacija in avtomatizacija proizvodnje. itd., pogojujejo oziroma zahtevajo, da se v razvijanju naših gospodarskih zmogljivosti v kar največji meri uvajajo vsi ti novi dosežki današnjega časa, s čimer bomo še uspešneje ustvarjali kvalitetno novo materialno osnovo naše družbe in omogočili njen še uspešnejši nadaljnji razvoj. Nove tehnične osnove za razvoj proizvajalnih sil in novi odnosi, ki so v taki proizvodnji pogojeni, so osnova za nadaljnjo družbeno delitev in s tem odpravljanje obrtniškega načina dela, ki obstaja še marsikje v naši industrijski in ostali proizvodnji. Na osnovi moderne tehnike dosežena specializacija in visoka produktivnost v proizvodnji pa imata nujno za posledico interesno proizvodno združevanje gospodarskih organizacij. Ob takem prostovoljnem združevanju podjetij na visoki tehnični ravni in nadaljnji družbeni delitvi dela pa-ni in ne more biti ogrožena samostojnost gospodarske organizacije, nasprotno, ta samostojnost se v pravilno organiziranem združevanju krepi, saj prihaja s tem v še večji meri do izraza vpliv in zadovoljevanje potreb vsakega udeleženca v tem združenju. Nadaljnji razvoj moderne tehnike in njeno uvajanje v proizvodni proces nikakor ne opravičuje tehnokratizma, ki bi zoževal oziroma negiral demokratične oblike upravljanja in krnil razvoj socialističnih družbenih odnosov. Nasprotno pa bi avtarkične tendence gospodar- te oblike združevanja, pri čemer pa je istočasno treba storiti še ustrezne ukrepe, ki bodo preprečevali morebitne tendence po monopolizmu in birokratizmu ali zlorabljanju demokratičnih oblik (preglasovanje), po pokrivanju teh ali drugih negativnih tendenc v teh organizacijah. Zlasti je važno zagotoviti, da bodo imeli na vse oblike združevanja odločujoč vpliv organi delavskega upravljanja združenih gospodarskih organizacij. V preprečevanju morebitnih negativnih tendenc v poslovanju združenj imajo eminentno vlogo zbori proizvajalcev na vseh nivojih s tem, da razpravljajo o vlogi teh združenj in usmerjajo in ocenjujejo njih delo. Ob jasnem gledanju programa Zveze komunistov Jugoslavije na vlogo gospodarskih organizacij, komun in združenj se za uspešnejše izvrševanje teh nalog, ki v bistvu pomenijo realizacijo obstoječih pogojev za hitrejši gospodarski napredek, postavljajo komunistom odgovorne naloge. Ti imajo med drugim nalogo, da spodbujajo organe upravljanja k višjim oblikam interesnega združevanja, v okviru katerega se dosega racionalnejša družbena delitev dela, specializacija in tipizacija proizvodnje, skladnejša kooperacija, bodisi v okviru posamezne, bodisi med raznimi panogami, da se tako omogoči v proizvodnji čim popolnejši razvoj tehnike in avtomatizacije, kar najprepričliveje vodi k naglemu _ dvigu proizvodnosti. S pojasnjevanjem neposrednega in skupnega interesa v okviru vsakega organa upravljanja, z razvijanjem in utrjevanjem kooperacije bomo odpravljali nasprotujoče si tendence birokratskega tehnokratizma z ene in avtarkičnega lokalizma ter egoizma z druge strani. Pogosti so namreč pojavi, da posamezne tovarne vsaka zase proizvajajo artikle, ki bi se mogli serijsko proizvajati bodisi kot končni porabni predmeti ali pa kot sestavni elementi; da vsaka zase širijo asortiment najrazličnejših proizvodov, namesto da bi se med seboj dogovarjale in delile delo po potrebah tržišča. Ne oziraje se na večje proizvodne stroške, ki s tem nastajajo in ki bi se mogli znižati, če bi se lotile delitve dela, uvajanja tipizacije in standardizacije elementov — kot polfabrikatov ali setavnih delov. Saj skoraj ni primera, da bi se tovarne sorodnih panog ne mogle uspešno dogovoriti o medsebojni delitvi proizvodnje določenih , proizvodov, skladno -z interesi samega podjetja in s potrebami tržišča. Rešitev takih vprašanj bi nedvomno olajšala serijsko proizvodnjo in sistematično kooperacijo na čim širši osnovi. Tu je osnovno in zelo hvaležno udejstvovanje vseh vrst združevanj, kakor so zbornice, razna ustvarjanje solidne podlage v po-giedu nagrajevanja; z analizami o tržnih potrebah, proizvajalnih kapacitetah, z ugotavljanjem ozkih grl, neizkoriščenih kapacitet in možnosti za povečanje proizvodnje. Izdelovala bi lahko koristne predloge za uvajanje tipizacije oziroma standardizacije mnogih proizvodov in njihovih osnovnih elementov zaradi boljšega zadovoljevanja trga, zlasti pa za lažje urejanje proizvodnih in tržnih odnosov med kooperanti. Gospodarska združenja bi morala nadalje ugotavljati pojave monopolnega izkoriščanja s strani posameznih proizvajalcev, ki razpolagajo z deficitarnimi proizvodi, ter vzpodbujati take vfste gospodarsko iniciativo, ki naj na ekonomski način paralizira pojave tega izkoriščanja v našem tržnem gospodarstvu. V tej smeri bi se mogle uveljavljati .tudi razne agencijske posredovalne . službe, organizirane v združenjih ali ob njih. Razčiščevanje marsikaterega teh Vprašanj bi olajšalo tudi reševanje problema vzgoje strokovnih kadrov. Pokazalo bi, da nam je za višjo, smotrnejšo organizacijo proizvodnega procesa na eni strani potrebna mnogo večja specializacija strokovnosti, zlasti potreba po višjih strokovnih kadrih, delovodjih, mojstrih itd., na drugi strani pa bi se pokazalo, da se včasih pretirava potreba po velikem številu obrtniško vzgojenih kadrov, saj bi v smotrneje organiziranem proizvodnem procesu v dejanski.»industrijski proizvodnji, serijski in na tekočem traku, to pretirano povpraševanje po obrtniško izučenih kadrih lahko nadomestili s polkvalificiranimi, priučenimi delavci, ki Bi jih podjetja v krajšem času in ceneje, ustrezno potrebam svojega proizvodnega procesa, sama usposobila. To bi bilo obenem tudi eno od zelo uspešnih sredstev proti le prečesti fluktuaciji. Strokovna vzgoja proizvajalcev je brez dvoma med najvažnejšimi pogoji za naš napredek. Zato mislim, da je potrebno resno pretehtati in upoštevati često poudarjeno zahtevo proizvodnih podjetij, da se strokovna vzgoja kadrov najtesneje poveže s proizvodnjo. Pomembna je ta zahteva med drugim tudi zato, ker lajša in omogoča hitrejšo družbeno politično prevzgojo teh kadrov v samozavestne socialistične proizvajalce. Reševanje vseh teh vprašanj pa seveda ne trpi tehnokratskih centralistično birokratskih postopkov, ker bi ti rodili istočasno tudi negativne, posledice. Ovirali bi razvijanje samostojne iniciative, zameglevali odnose med podjetji, kakršne zahteva naš družbeni sistem. Samo vsestranske ekonomske in strokovne analize bodo zaradi svoje utemeljenosti prepričevalen dokaz prednosti medsebojnega sporazumevanja med podjetji in s tem koristnosti združevanja za reševanje skupnih problemov. Obenem bodo jasno nakazovale tudi zle ekonomske posledice za tiste, ki bi na-kljub splošnim očitnim pozitivnim interesom skušali uveljavljati svoje lokalne, egoistične tendence. Še posebej pa to velja za združenja, ki se samoiniciativno snujejo zaradi neposredne operativne proizvodne kooperacije. Ta svobodna interesna združenja so najboljši dokaz za velike možnosti dejanskega vsklajevanja individualnih in skupnih interesov. Ob tako vsklajenih interesih in skupnih ciljih in z doslednim zavestnim odstranjevanjem admi-nistrativno-birokratskih postopkov v njihovem poslovanju bo, da bi se povečalo število in kvaliteta dela »ustreznih združenj, ob nujnosti uvajanja moderne teh' nike in visoke proizvodnosti P°‘ vsem zadostoval družbeno politi^ ni vpliv subjektivnih sil in raZ' pravljenje v ustreznih zbori« proizvajalcev. Nedvomno bi ^ način lahko imel najboljše usPe' he tako v pogledu razvijan]3 proizvodnje kakor razvijanja so* cialističnih odnosov na višjem m* voju. Komunisti, zlasti na odgov01v nih položajih v gospodarstvi1 sploh, posebej pa v združenji11' naj v tem mislu razvijajo svoj dejavnost in s tem prispevajo “ plodnemu razpravljanju in res®' vanju takih vprašanj, pri četti®* se morajo zavedati svoje čedaij® večje družbene odgovornosti. Predvsem je treba opozarjaj na nekatere pomanjkljivosti, "j jih zapažamo v združenjih, z'35* onih, na katere so prenesene Wa' mnoge kompetence državnih of' ganov. To je zlasti nevarnost, se uveljavijo centralistične, admj' nistrativno-birokratske in prakti' cistične cehovske tendence. T® _ kažejo zlasti v težnjah, zadov®' Ijiti interese svojega združen]3' v poizkusih izdejstvovati v d rut' benem mehanizmu čim ugodne)' še instrumente za dejavnost, ® jo predstavljajo, zapostavljaj®® interese skupnosti, namesto da 0 z notranjimi solidnimi analiza^1 odkrivali in diferencirali obje-'” tivne pogoje v proizvodnji in S®' spodarjenju in s tem pokazali i® aktivirali neizkoriščene rezerv® in pot k dvigu produktivnost1, Grajati je treba škodljivo kon)" promisarsko medsebojno toleram' nost. Tu so komunisti včasih c® ? sami nosilci in zagovorniki taki® škodljivih pojavov, namesto bi se z vso doslednostjo Pr®p njim borili. Četudi že imamo vrsto P®’” merov, da nastajajo interes® združenja za proizvodno koope‘ racijo na zdravih gospodarski® osnovah, so gornje slabosti krive za težave pri vzpostavi)3' nju konkretnih medsebojnih o®' nosov. Te težave niso le objekti^ ne, marveč tudi subjektivne n3‘ narave. Subjektivne so v organ1' zacijski in gospodarski inertnost® v preveliki zaprtosti vase, v šp®' kulativno egoistični ozkosti, P3 tudi v nezdravih konkurenčni® tendencah, ki v bistvu odraža]® ostanke kapitalistične miselnost in nerazumevanja naše ekonom1' ke. Objektivno pa otežujejo usp®"' nejše združevanje med drugi®® tudi obrtniška karakteristika na»^ industrijske proizvodnje, V°‘ manj kij ivosti v instrumentih g®] spodarskega sistema pri obdaV' čehju in delitvi dohodka, poseb®1 pa tudi gospodarska ozkost in 23 prtost teritorialnih samoupvaV nih enot. Vse to pa niso nepremostljiv'* ovire, če jih bodo komunisti ® j odgovornih mestih v gospodar*1' in družbeni samoupravi ter tičnih in družbenih organizacij3 sposobni spoznati in se. boriti. 6 se te težave premagajo. Ob tem ne gre samo za Pr8^, tično reševanje problemov r3Z. voja naše proizvodnje in n)®^ tehnične modernizacije. Gre tu? za razvijanje višjih oblik drU* n« bene samouprave, temelječe širši socialistični zavesti pr°V vajalcev. To pa je hkrati najbo11 ši odgovor skeptikom in kritih?, našega družbenega sistema. ^ ,0 ene in druge strani negij'® oportunost takega našega si*1 ma neposredne demokracij® Vi praktičnih socialističnih odne*0^ Obenem je to odgovor vsem, ^ ,,, razvoju in neposrednem uveli® Ijanju moderne tehnike opravic.fl jejo tehnokratizem In s tem centralistično nedemokratične birokratsko nesocialistično vi® vino. temelječo na mezdnih ® nosih. Nekaj o investicijski politiki Delegati, ki so prišli v Ljubljano z vlaki ali avtobusi, so se najprej oglasili v informativni pisarni, kjer so dobili razpored in program kongresa proizvajalne sile in subjektivna socialistična zavest državljanov, tem hitreje se bodo manjšale državne regulativne funkcije, oziroma bodo te postajale obče norme družbenega sožitja, izhajajoč iz samega bistva socialistične družbene zavesti. Doseženi rezultati v izpopolnjevanju našega sistema družbenega in delavskega samoupravljanja, v izpopolnjevanju sistema delitve dohodka, že pozitivno vplivajo na razvijanje vse večje iniciative v gospodarstvu in dd-jejo dovolj možnosti za nadaljnje uveljavljanje tozadevnih pozitivnih stremljenj in predlogov. Pestrost objektivnih pogojev, dokaj različna struktura prebivalstva na posameznih območjih, težnje po uveljavljanju ožjih lokalnih interesov, nekatere teža- ških brganizacij in komun neogibno zavirale potrebni tehnični napredek proizvajalnih sil, s tem neposredno oškodovale interese gospodarske organizacije in komune ter slabile materialno osnovo delavskega in družbenega upravljanja. Ob dejstvu, da je delavsko upravljanje v podjetjih že v celoti uveljavljeno, da je predvsem treba organom delavskega upravljanja še bolj pomagati v njihovem nadaljnjem utrjevanju, se tedaj postavlja kot nadaljnje vprašanje razvijanje raznih oblik združevanja gospodarskih organizacij, takšnih oblik, ki bodo ob upoštevanju individualne samostojnosti gospodarskih organizacij maksimalno prispevale k nadaljnjemu razvoju proizvajalnih sil. V tem smislu podpiramo vse v zakonitih predpisih predvidena združenja, poslovna in proizvodna združenja gospodarskih organizacij, zadružnih poslovnih zvez, tu je mesto tudi za eko-nomsko utemeljena združevanja sredstev kooperantov, ki jih upravljajo delovni kolektivi, da bl z združenimi sredstvi , laže uspešneje uvajali proizvodnjo na višjem tehničnem nivoju. V ta namen je nadvse potrebno, da se vsa ta združenja ukvarjajo z izdelavo solidnih analiz, ki bi omogočale primerjave o proizvodnosti v poedinih panogah in med posameznimi podjetji, upoštevajoč strukturo osnovnih sred-, ®Y' ? katerimi posameznimi ko-lektm razpolagajo, predvsem pa njihove objektivne pogoje, ki bi olajšali urejanje njihovih odnosov m obvez do družbe in Bodoči razvoj proizvajalnih sredstev in družbenih služb, ki naj omogoči nadaljnji splošni družbeni razvoj in posebej stalno izboljševanje življenjskega standarda, bo zahteval tudi poslej izdatne investicije. Četudi se naš gospodarski razvoj in skladno s tem tudi investicijska potrošnja usmerja z družbenim planom in z ustreznimi ekonomskimi instrumenti, se spričo vse večje decentralizacije sredstev pri delitvi narodnega dohodka postavlja vprašanje .družbene oportunosti pri namenski uporabi sredstev, s katerimi neposredno razpolagajo samoupravni organi. Ob tej decentralizaciji sredstev prihaja tudi do vlaganj, ki niso vedno v skladu s prioritetnimi potrebami našega razvoja. Delovni; kolektivi: in komune se ponekod preveč zapirajo sami vase in se ne vključujejo' zadosti v izvajanje osnovnih ciljev naše ekonomske politike. Naša družbena ureditev predpostavlja, da bodo kolektivi in komune s konkretnimi ukrepi maksimalno podpirali izvajanje splošne ekonomske politike. Zato je nujna, čimvečja usposobljenost organov delavskega upravljanja in zborov proizvajalcev, da bodo znali vsklajevati stvarne lokalne interese s splošnimi potrebami in cilji. Nepravilno bi bilo, če bi r3^v plana in ekonom, instrum®1?1 uporabljali administrativne pe za usmerjanje uporabe .. skladov. Samostojnost gosPoCLjt! skih organizacij in samoupraV. ^ enot glede razpolaganja z d®1^,) ustvarjenih sredstev, s kat®®1 g upravljajo, se mora utrjevap 8 tem se bo stopnjevala materi®1 y zainteresiranost teh °r.£a t®f družbenega samoupravljanj3 .st spodbujala večja produktiv®j,j dela in racionalnejša uP°f,eC' družbenih sredstev. Pri uSI%' janju in združevanju sredstev^ spodarskih organizacij rp°ra „r?,' biti odločilnega pomena ekon® ^ ski interes delovnih koleku^j oziroma njihovo prepričanj®’^/ se bodo na ta način bolje ščale njihove lastne proizval? 0 in druge ekonomske možnost«^, so istočasno tudi v interesa jj. lotne družbene skupnosti. tetnejše delo občin, okrajev, z ^ ženj, zbornic, bank, repuM^iri' organov ter drugih ustrezni® stitucij lahko izdatno podpre ,e 'stransko utemeljeno združeV® j/ sredstev in s tem hitrejšo tev materialne družbene go' ter hitrejši razvoj ustreznih ^ spodarskih organizacij. S111 so' usmerjanje lahko dosežemo s $ lidno tehnično dokumentacij 3/ z gospodarskopolitičnimi raZP O BODOČIH NALOGAH ZVEZE KOMONISTOV komunala In razni servisi) pa je skupaj zaposlenih 92.360 oseb. Tak odnos kaže močno zaostalost vseh vrst uslužnostnih dejavnosti, ki bi lahko mnogo izdatneje podprle celotni družbeni in še posebej gospodarski napredek, saj v najrazvitejših industrijskih državah dosežejo te vrste dejavnosti celo 50 % nasproti zaposlenim v primarni in sekundarni dejavnosti. Čeprav ta razmerja zaradi nerazvitosti nekaterih služb, za- ‘------------------------------- radi tega, ker nekatere dejavnosti šele nastajajo (stanovanjske skup- izvajanju gradbenih del — bi bil nosti), pa tudi zaradi razlik v učinek za 34 °/o povečanih investi-družbenem sistemu in načinu re- cij v gospodarstvo, v stanovanj-ševanja sličnih vprašanj niso v sko izgradnjo pa podvojenih vla-celoti primerljiva, pa vendarle ganj veliko večji. Nizka produk-kažejo na to, na bo treba mnogo tivnost je povzročala zaradi pri-bolj razvijati omenjene uslužnost- mitivne — obrtniške organizacije ne dejavnosti. gradbene operative večine grad- V okviru negospodarskih inve- bišč in zaradi ne dovolj stimula- sticij najizdatneje naraščajo sred- tivnega nagrajevanja povišanje stva za stanovanjsko izgradnjo, števila zaposlenih ter stroškov Spričo tega, da v svojem razvoju gradnje in še posebej obrtniških dokaj zaostajata gradbeništvo in del- V zadnjem času se je sicer obrt, se stanovanja še vedno dra- začel delen premik v smeri mo- go in prepočasi dograjujejo. Fi- dernizacije, vendar pa bo potre- nansiranje stanovanjske izgrad- ben še velik napor ljudskih od- nje tudi še ni v celoti prilagojeno borov v gospodarski iniciativi za potrebam tistih, ki so neposredno modernizacijo gradbeništva. ___________zainteresirani na čim hitrejši in Razgovori med odmorom kongresa: Dr. Marjan Dermastja, Edvard Kardelj in Miha Marinko ~ SL^oilMvrstenJvin^ Se vedno^je^JTeč tudi pro- v v, , . , skupnosti, komune), zato je še to- blem obrtništva. Zaostajanje obrt- smo Predvsem delovnem mestu v industrijskem čeno smotrno politiko. Koristno Iiko važnejša vloga subjektivnih ništva ovira dvig življenjskega lasnic ? dolžni razvijati in po- središču za nekolikokrat poveču- in smotrno ter v skladu s pred- sil- da Pomagajo pri odpravljanju standarda, omogoča privilegiran ^eri1 re, n.e* m?znosti *n tei0 družbene investicije kot nuj- videvanji perspektivnega razvo- slabosti in pomanjkljivosti. položaj nerazvite obrti in spod-H-vi °rl5i + S° uPorabo na posledica novega priliva de- ja je ustanavljanje takih obra- Kljub temu da v obravnava- buja v privatni obrti njeno drob-zijivih sredstev. lavcev s podeželja v mesto, za- tov v krajih, ki po svojih narav- nem razdobju lahko ugotavljamo nokapitalistično miselnost. Tu je predvsem moramo doseči pra- hteve po novih stanovanjih, na- nih pogojih nimajo upov in mož- skladnejši razvoj posameznih torišče komunistov, da ljudske razmerje med sredstvi, ki daljnje obremenitve drugih ko- nosti za izdatnejši razvoj kmetij- področij našega gospodarstva, še odbore spodbujajo k večji skrbi Vflno *i*v,v* Oituiatvi, XVI ^ V Y ^ luO. biicj oi. i ciz, V U J XVi.Iiei.lJ- j-iaocga. gt-ioj-JU -Idi o L V cl, o C UUUUie bJJUUUU.Jd.JO XV VeCJl SKrUJ Potrebna za nadaljnji razvoj munalnih služb, povečani izdat- stva. Brez dvoma so predeli, ki vedno niso odpravljene vse tiste za razvoj obrtništva, spopolnjeva- So°I2vajalnih sil, in sredstvi, ki ki za plačevanje dnevnih prevo- imajo že danes odvečno delovno razlike, ki so nastale zaradi po- nju obstoječih in ustanavljanju i^dtrebna za stalno postopno zov delavcev z dežele, itd. silo, ki se ne bo mogla zaposliti spešenega tempa razvoja indu- novih družbenih obrtnih delav- doljševanje življenjskih pogo- Kot rečeno, poznamo že več samo v intenaivnejši kmetijski strije. Zaradi tega je treba neka- nic. To vprašanje je treba reše- Vor prebivalstva- Skrb in odgo- primerov, kd je prestavitev takih proizvodnji. So dalje predeli, ki terim področjem, ki pogojujejo vati tudi s pomočjo organizacij, Več?0?? za Pravilno razmerje in- obratov pokazala mnoge predno- nimajo pogojev, da bi sledili skladnejši gospodarski razvoj, v ki naj sodelujejo pri ustanavlja- 5a^ijSkih vlaganj ne more biti sti, tako ekonomske kakor tudi splošnemu napredku kmetijske prihodnje posvetiti večjo pozor- nju servisnih obratov in podobnih o mo naloga družbenih planov družbenopolitične. Izdatno se je Proizvodnje in njeni pocenitvi, nost. dejavnosti, ki lahko zboljšajo rj;, Qma centralnih organov, am- razširila proizvodnja ob minimal- zaradi česar bo še nadalje spro- GRADBENIŠTVO preskrbo z obrtniškimi proizvodi lekfSe ^ako Pred vsak delovni ko- nih investicijah. Fluktuacije v ščena delovna sila nujno morala in uslugami. O tem je bilo že Vis. kakor pred neposredne in takih, v nerazvitejša področja po- iskati zaslužka v nekmetijskih de- , Če gradbeništvo ne bi zao$ta- mnogo govora in dokazovanj, en ieratorialne samoupravne stavljenih obratov, tako rekoč ni. javnostih. V kmetijskih rajonih, jalo, če bi hitreje odpravljalo do- toda praktična iniciativa in go- , me postavlja skupna naloga, Ker delovna sila živi doma, Je ki imajo ugodne naravne pogoje sedanji pretežno obrtniški način spodarski ukrepi še vednb močno ip ■0r zagotoviti primerno razmer- veliko bolj navezana na delovno za razvoj, je treba predvsem te- in se industrializiralo v vsem ob- zaostajajo. K boljšemu reševa- r..rned kratkoročnimi in dolgo- mesto v bližini. Odpadli so stro- žiti. k modernizaciji in intenzifi- segu - v tehniki, tipizaciji, serij- nju teh vprašanj lahko največ w ttj-tni vlaganji, da ne bi po- ški prevoza, odpadli so stroški za kočiji “kmetijske proizvodnje, za ski proizvodnji in modernizaciji prispevajo ljudski odbori iiFbstali ocili niti zastoja v razvoju stanovanja, razbremenila so se ^*m višji nivo intenzivnosti in na gradbenih elementov ter samem organi lokalne samouprave.* proizvajalnih sil niti v standardu kolunalna transportna sredstva osnovi tako povečane kmetijske Dn * nih Lindi- Slej ko prej se in druge komunalne naprave. Ob proizvodnje predvidevati razne itii aVlia nal°Ša prioritete tistih takem obratu pa so se v tistih predelovalne obrate na lastni su- avesticij za razširjeno reproduk- krajih ustvarili dodatni pogoji za rovinski osnovi. Zelo zmotno je J° m za modernizacijo, ki za- razvoj socialističnih proizvodnih namreč mišljenje, da kmetijstvo h.®VaiO manjša vlaganja in naj- odnosov. " ...... Urejše vračanje ter odpravlja- Socialisticna graditev na vasi . O tej posebno pomembni, pe- po drugi strani na vasi, pogosto samo kot tako ne more biti vir stri in dokaj komplicirani pro- opravka s podedovano konserva- du hitrejšega reševanja življenjskih pogojev njihovih delovnih kolektivov. Podpreti bo treba napore za hitrejšo izgradnjo stanovanj, dvigati kulturni nivo in razvijati razne oblike družbenega življenja. Oh primernem stimulativnem nagrajevanju bodo postali ti kolektivi vzor za perspektivo življenja na vasi, ‘kar je posebno važno za našo kmečko mladino. Četudi je dosežen velik napredek v uveljavljanju kmetijskih zadrug kot ekonomskega organizatorja kmetijske proizvodnje, je med zadružnim aktivom na terenu in tudi pri marsikaterih kmetijskih strokovnjakih še mnogo nerazjasnjenih problemov. Po vsem, kar je bilo ugotovljeno glede nadaljnje socialistične preobrazbe vasi, bi moralo biti vsakomur jasno, da modernizacija kmetijske proizvodnje istočasno načenja proces spreminjanja družbenih odnosov na vasi in je s tem sestavni del celotne socialistične graditve naše družbe in njenega sistema. V nadaljnjem procesu socialistične izgradnje vasi bo potrebno da ljudski odbori in drugi gospodarski samoupravni organi kakor tudi družbene organizacije posvetijo čimveč svoje dejavnosti in iniciative razvoju kmetijstva, V tej zvezi se predvsem postavlja vprašanje, kako premagati zaostalost kmetijske proizvodnje, ki se v privatnem sektorju še vedno “-odlikuje" z nizkimi donosi, visokimi proizvodnimi stroški in nizko tržno proizvodnjo. Zato je potrebno takšno investiranje V kmetijsko proizvodnjo, ki ga spremljajo potrebni gospodarski organizacijski ukrepi, ki omogočajo hitrejše uspehe v povečanju tržne proizvodnje. Tako vložena investicijska sredstva so lahko izredno rentabilna in kratkoročna, vodijo najhitreje k zboljšanju življenjskega standarda vsega .»*»■ jem gospodarskem razvoju. naše gospodarske organizacije, pa mo^n industrializacije kmetijske num Socialistične zveze delovne- mentaliteti. V svoji zaverovanosti Naše omejene možnosti, zla- nastajajo nekateri problemi. Med Pf°lzvodnje, bo v naravno ugod- ga ljudstva Jugoslavije. Ugotovi- v primitivni način proizvodnje in J1 Pa potreba po konstantnem drugim se včasih pojavlja tudi Plh aSra™ib rajonih sam po sebi tve in naloge, ki jih obsegajo avtarkično zadovoljevanje svojih “oljševanju življenjskih pogojev, nasprotovanje političnih in go- 1?vr~1 temeljito _ preobrazbo v sklepi omenjenega plenuma, po- potreb, iz neutemeljenega strahu ,aih narekujejo čim racionalnej- spodarskih faktorjev razvitejših družbenih in proizvodnih odno- sebej pa še izčrpna marksistična za individualno zemljiško lastnini rentabilnejše investiranje, območij, ki vidijo lastne koristi s -- „ . : analiza, ki čemer morajo biti zlasti dol- samo z vidika povečanja akumu- ,Y., no Področje investicijske Kardelj, “°ročne investicije vsklaiene s lariie. ne nnrinirnin vračih na cn Politike so dalje tako imenovane osnova : zemljiško jo je prispeval tov. no in zaradi izredno majhne ori- so razen programa ZKJ entacije’ na tržno proizvodnjo ne investicije vsklajene s lacije, ne podpirajo, včasih pa se P0lraKe so dalje tako imenovane osnova za temeljito oborožitev v drobnolastniški proizvajalec z Predvidevanim porastom življenj- celo upirajo prestavitvi takih neg°sP?darske investicije. V to izvajanju nalog v zvezi z nadalj- nezaupanjem in mnogokrat z od- ega standarda. obratov v zaostalejše predele. Ker Poar spada predvsem razvoj njo socialistično preobrazbo vasi,- porom gleda na vsako moderni- . Ob tako vsklajeni investicij- je to danes akutna in aktualna dmunalmh služb, solstva, zdrav- Morda je prav, če na začetku zacijo kmetijske proizvodnje, ka-!ki politiki pa bo tudi v bodoče problematika, mislim, da je prav, razmh servisnih služb za poudarimo, da se nam prav v dar ta ^aša osnovna naloga, aktivirati če tudi naš kongres o tem raz- °.Y0S.?0. oziroma nasPloh sa' eiarnih dejavnostih, ki predstav- vasi in da je tempo tega razvoja posestvom ne samo v pogledu ^PostavUanju ostalih gospodar- mo v razvoju industrije edini iz- Ijajo vse vrste uslužnostnih de- v veliki meri odvisen od angaži- razvijanji njihovi nroizvodnie k in negospodarsfcih dejavnosti, hod iz zaostalosti. Nasproti tem javnosti (promet, trgovina, gostin- ranja subjektivnih sil in materi- ter s tem nadaljnjega njihovega Wje° “nT nalignnaZše eko- tendenCam bl m°rali Voditi dol°' stvQ“ turizem- služnostna obrt, alnih sredstev. Seveda pa imamo utrjevanj, ampak'tudi v pogte- Jphiske politike, predvsem pa za azVoj družbenega standarda. v Premočna in škodljiva je v iz-^lanju investicijske politike tu-'težnja po nadaljnji hcncentra-s k industrije predvsem v ob-°ječih centrih. Z utemeljeno k°aomsko politično dislokacijo ^treznih proizvodnih obratov bi teogel zmanjšati pritisk na ko- r^naine fonde, saj nadaljnja ^oncentracija industrije v neka-j rih centrih nujno poslabšuje re-.vanje že tako in tako zaostre-a stanovanjskih in drugih ko-t kbalnih problemov v teh cen-s,lb> kar živo zadeva v življenj-^ Vprašanja njihovih prebival- 2 . Lrnamo že vrsto pozitivnih ^sledov, ko so industrijska pod-srya v svojem lastnem interesu P°znala, da je smotrneje neka-p re obstoječe ali nove obrate Sestaviti v rajone, ki razpolaganj,8 Presežki delovne sile. Na ta-, , Primerih se je očitno pokajo, da je tako v dislociranih lovcih investicija za novo de-^Vho mesto cenejša, kakor če bi j bov° delovno mesto zgradili v st distrijskih centrih s kritično g riovanjsko in komunalno pro-tah^^iko- Prestavitev obrata, ki j;,?1, izključno ali pretežno nekva-n,1Clrano delovno silo, v rajone, Poni S? ta delovna sila nahaja, pravzaprav le zgolj in-^ bci3° za samo delovno mesto, dtem ko se ob vsakem novem Delegati IV. kongresa ZKS volijo delovno predsedstvo njo industrializacijo, zlasti pa ustvarjajo pogoje za krepitev socialističnih odnosov na vasi. V povečanju kmetijske proizvodnje, posebej v kooperaciji, imamo že dokaj lepe uspehe, ki so rezultat naše splošne politike v kmetijstvu. Vendar je v okviru komune potrebno neprimerno več iniciative, ne le v pretežno kmetijskih občinah, ampak tudi V industrijsko razvitih središčih in mestih. Predvsem bi morali komunisti pomagati k spoznanju, da je za postopno onemogočanje izjemnega monopolnega položaja, ki ga imajo zaradi nizke proizvodnje kmetijski proizvajalci zlasti v okolici teh mest, potrebna, konkretna praktična gospodarska akcija ljudskih odborov. Ob tem je treba opozoriti na naslednje: Pri obravnavanju nesorazmerne rasti kupne moči v mestu in na vasi je v naših političnih organizacijah tako v mestu kot na vasi dozorelo spoznanje, da je nujno potrebno modernizirati kmetijsko proizvodnjo in jo prilagajati potrebam tržišča. Istočasno se je razvila široka politična akcija za kooperacijo, ki je ponekod celo prednjačila pred go-spodarsko-organizatorno operativnostjo zadrug, zaradi česar je bil ustvarjen videz kampanje, kar je dalo povod za določeno skepso in odpor pri tistih kmetih, ki že po svoji konservativni inerciji z nezaupanjem gledajo na vsako novost. Ponekod se tudi polkmetje, v glavnem mali kmetje, ki so istočasno zaposleni v industriji, dokaj upirajo zadružnemu proizvodnemu sodelovanju. To si lahko razlagamo iz dejstva, da imajo ugodnejši položaj, ker izkoriščajo ugodnosti in pravice, ki jih naša družba zagotavlja delavcu v proizvodnji, obenem pa zadovoljujejo del svojih potreb z dohodki iz posestva, čeprav je seveda ta po-jaV obenem tudi dokaz, da je vpliv, ki bi ga nanje moralo imeti zdaleč naprednejše delavsko okolje, prešibak. V naših političnih organizacijah moramo uveljavljati spoznanje, da sama verbalna akcija ne more spremeniti obstoječega ne-sorazamerja, če ji ne sledi, oziroma bolje, če ji ne prednjači smotrna praktična gospodarska iniciativa in organizacija za modernizacijo kmetijske proizvojJ-nje. Z vso resnostjo moramo opozarjati komuniste, delavce, nameščence v mestih ter zadružne ak-tjve ne vasi, da površna agitacija, če ne sloni na praktični gospodarski iniciativi, ki nazorno dokazuje vse prednosti moderne kmetijske proizvodnje, ne more roditi uspešnih rezultatov v odpravljanju nasprotij med mestom in vasjo. (Nadaljevanje na 6. strani) selfa ^kakrSakoli ^ Je "kT'' SeIn lrt JaIOV vsaK P03®11®« ome-akciia ® verbalna je vati kogarkoli, ki ima priliko n=tri ’ m,arVe^,Je prlmerna samo in hoče mimo rednega dela z do sk? mhtikT^Ohiekr3 g0SP°datr' datnim Prostovoljnim zaslužkom ven fe lahko regati- zboljšati svoj gmotni položaj. To ven je lahko ta element samo v nam je praksa dokaj prepričljivo okolnosti nezadostne razvitosti dokazala. V naših pogojih neral- darit^^bef^uhVkH1” g°+P^' Vltih Produktivnih sil in povpreč-SZ fn nnmZ tak° ne nizke Produktivnosti dela, ob So T^ba ie v S , ZTmar3?" marsikdaj še adminištartivno od-mo treba je videti vzroke za to rejenih zaslužkih ie nrim-airi-Spin te vzroke odpravljati postopo- nost za delo preko uzlkonTeZ ma, ko bomo reševali vprašanje pravice osemurnega delavnika litikrej °menjeni uspehi naše Po- realnega zaslužka mestnega pre- splpšriega ^a^etijsZpro^ poZem naravn^lfja poZolj- — —U —e’Proi2' ^ je S& mož- 1 g e javljanja principa nosti povečevanja produktivnosti : , - K.nieujsKe proiz- bivalstva vornoZrazZ^^ZZl!!" -..?aša družbena skupnost vsem praktična f b pred' mocno zainteresirana, da se v naeralevania^rTn‘nčVnv, uuau povečevanja produktivnosti darZZiZn? * ’ gOSpo' vsem nadaljnjem razvoju kme- ^ , 1I\dU" inznjonagrade,doseženevred- kmitifckp ZV PH organizaciji tijstva dejansko maksimalno raz- ni Z kdjl drUgl strf' nem delovnem času — kar je mo- vite-ieJsnrem01ZT0dn:iei’ najueinko' viia iniciativa komune in zadruž- do rezultatZHn130135Za PriŠ|11 g°ee s stimulativnejšim nagraje- eje spremenila ne le gospodar- nih organizacij. Občinski družbeni a i re?ultaJ:a> da se bodo pol- vanjem, merjenjem po učinku ke odnose marveč tudi poiitične, pian bi morah v tem pogtdu do im Z^e Zvn3^^™! dela’ s ^okoviim SsposabS- Je.d™ZbZe odnose- v naših seči odločilni preokret tako, da bi pLledkT naše n:iem Producenta, s tehničnim pogojih bi bilo pomanjkljivo, če konkretizirali naloge in sredstva fke iniHatill Z Z gospodar_ razvijanjem produkcijskih sred- PSiissH ssissi mmm izvodnje, ki naj jih dajo izrazito lu- V glavnem pa sloni na občin- _.3„ -.-L ,_g Producenta, služka in s tem prostovoljno po- sssss ssss “HšIsl. £=-:=== £3 a SSiš Kaš?srs-? Ss~£,S™ gojZz? kmetijsko0 proizvodnjo š°lah usposobijo 'za začetadke vnašanj^^ociahjtSh nezadostne strokovni uTposobljei > - industrijska središča Zgradnh v^sfi^i ^ 0dn°SOV in -iselnostfiudfna vas S ^spr^n ■ '^reHnf nVei^i ciausticm izgradnji vasi. Mi bi z njimi kot takimi je treba ra- J spremljanju produkcij- čima+l -----X_i.- _ _. Skih odnosov dopuščajo mejo iniciativo tudi v neposredni okolici prevza zlasti najbolj skih prMeikov.' Taka gospodar- sobnih in ekonomsko-politično * * lovni čas. zlasti v posebno 7on- s a iniciativa v kmetijstvu lahko razgledanih upravnikov in orga- H Yel;la pri tem tudi naglasiti, junkturnih ali deficitarnih dejav-po eni strani neposredno prispe- nizatorjev kmetijske proizvodnje da ^ bdo povsem nesmiselno z nostih. Nasprotno, stremeti mo-va k boljši preskrbljenosti trži- v zadrugah in družbenih ekono- aduunistrativmrm in neprimerni- ramo po ustvarjanju možnosti sca, preprečuje spekulativno na- mijah. Že razpoložljiva material- 1 ekonomskimi sredstvi omeje- zaslužka v »mrtvi« kmetijski in "Jf^^ii\YZarja-Px?g°i!:da “ * Vi* družba Via. ZZZS gradbeni sezonL Zadovoljiv dvig edni okolici prevza- lahko že doslej imeli neprimerno čumti in iim ških odnosov -JzXo nima srni! deficitarnih kmetij- zSt^m^teVdomkrokovZspo! z°™°J «aših politično družbeni drugimi stredšZoSSZ dl T; !PZb J" ekonomsko-poiitično ^ ..... ^ ^ v polebno kon- .. . " . ----------- maxenai- Vl3anje cen m udarja pogoje, da na sredstva, ki jih je družba vla- .. . . - _ , ---------, ^uuvuinv aviz 1---------- ----------------- ki stremi p dodatnih zaslužkih, življenjske ravni v n^ših ^gojih se zboljšanje kupne moči kmetij- gala, oziroma so se ustvarjala v k-‘'u-T---- —^vijcujsKe ravni v „„„„ ^KUP1U skih proizvajalcev zasnuje na po- družbenem kmetijskem gospodar- . bl bl1 samo na ®kodo teria 250 do 300 dni polnega nro- večani produktivnosti, na večji jenju, bi lahko dala, če bi bila ~™zb,enega razvoja. Kakor je ne- duktivnega dela na leto. A ne ir« ■»-»/-> oovsnri \r rir»v»viVi smiselno, ds bi s Toredmsi doln^pu samo v naši podobno merilo je osnova tudi v deželah, ki se od- večam produktivnosti, na večji jenju, bi lahko dala, če bi bila uzoenega razvoja. Kakor je ne- množini pridelkov in po tej poti Povsod v dobrih rokah, dosti več- da bi ,s Predpisi določali samo v naši, podobno merilo ie ie bilo nlenamn TT, , privede do realnega spoznanja, da ie proizvodne uspehe. Dobri, eko- “ kl- eksistenčm minimum, ki naj osnova tudi v deželah, ki se od- P edanje IV. kongresa ZKS je za ta namen potrebno ustrez- nomsko-politično razgledahi ka- P zagotovi osemurno delo, ka- likujejo z najvišjim življenjskim ,.. no zadružno proizvodno sodelo- dri bi razen tega mogli v proiz- xZ, - nagrada bi se merila po standardom in visoko razvitostjo vzr°cue socialno-politične proble- industriji in gradbeništvu. Ote«1 xrar>-i«a VflHrtll in rAr’/~i W1 rs-i-i t _i C3SU lil US SflSOG 113 Tl a r-1 V ^ ^ 1 „ r-r i , IT10. ki bl TT11 Tl rt CoHi rr a T r 1 _— j _ , ■, iniH. Med odmorom so se zbirali delegati pred Unionsko dvorano, M*1 je bilo plenarno zasedanje IV. kongresa ZKS imm -rrr i*! dustNjsk^enfrpPčPr0bleiY?V in' krajšem ea^u izšola nekai tisoč tajjUilUVdllJB III {JI UUUKIIVIIOSI vila nekmečkega prebivalstva je nost dela ni mogla zadToljivO sirijskih središč problemov dobrih kmetijskih gospodarstve- Skrb za spopolnjevanie siste- m orno v SV°P Poglavitni osnovi seveda razvijati, kar'je negativno vp^' stva v^teh^sredS^Potrebno^č v-k°^ pradvsem iz vrst mlajših, ma, ki spodbuja in stimulira dvig gotove zaposlitevk predvsem °tiste P32 na.gl1e ^P^^acije; ven- valo na formiranje fealnih oseb' tedaj d^se vdosored^ nnstavlia k nls°. obremenjeni s konserva- produktivnosti, zlasti pa tekoče delovne sile ki ne ^riorl dsTati na ^ f bll+° fP110 sPreminianie nih dohodkov na zaposlenega. ^ taka PotnnHarcka Pmiv ^ tivnostjo m dvomi o možnosti spopolnjevanje načina nagrajeva- obstoječih delovnih mestih 1 socialne strukture večkrat posle- je tudi povzročilo skupni poraS* zhnfišfn ? d fka ,Ptk’ ,kl- bl modernizacije kmetijstva in ki nja, nujno narekujeta, da tako Naši družbeni dica dejstva, da v industriji ni kupne moči, ki je pritiskala ^ ka?1Jna?boii ntdJ^Hnr poloza:,a !3odo s syoPm zagonom praktično komuna kakor tudi gospodarska Ijanja ne^smeli bitilndif^renV bl1 dbVOlj .lzvadea takšen način blagovne sklade, ki se prav tak<> kaF ”a;!bolJ neposredno povezo- m uspesno premagovali pojave organizacija skrbita za čim ra- ni do nrenaelee^ na2raJevanja, ki bi stimuliral in zaradi neracionalnosti zaposlova- izvodnh torfi 1T1 de^nlk^nT nw" miselnosti in konserva- cionalnejšo namestitev zaposlenih, strukturi našega®prebivaTstva^to zag°tavl-lal, dviS Produktivnosti, nja niso povečavah v ustrezne^ cr,o?YnJ ’ ^ Z de^ansklm pn- tivnosti v kmetijski proizvodnji. V komunah bi se morali zavedati je do mri-ilinio8,*., tVa\t0 n-a stram pa dejstva, da je obsegu. S spremembo delitve do- ®p®Yxb^ vsakfga Posameznika k Vodstva naših političnih organi- da celotni družbeni razvoj v svo- mesto- pri ^ tem ip fazvn.i. kmetijstva in investicij v hodka, s katero se povečujej0 ?°Y^aaJYr,?r°iZVi!?dnie. Y,1?‘ zacij na terenu morajo poskrbeti, ji dinamičnosti lahko tolerira za- nomsko-politično utemphiYnY str«’ km<;tlistjvo zaostajal. Sedaj gre skladi podjetij in omogoča tsr dustnji kot v kmetijstvu. Zato da pridobe za ta poklic take mla- Časne pojave brezposelnosti ter miniarnJ^rriaino moljeno spre- za to, da se pomanjkljivosti iz spodbuja stimulativno nagrajeva' morajo komune in posebej indu- de ljudi, ki bodo, ko dobe stro- zaradi tega ne bi bm upravičeni Atribut nad a bl!ien P^Mcsti popravijo. nje poučinkTinsmotrnogospO' stnjska središča in njihovi samo- kovno in ekonomsko usposoblje- Postopki, s katerimi bi ovirali go- spodarske oreanifa J^2^'13’ P°" Nadaljnje spremembe v struk- darjenje v podjetjih =mo letoS ZŠ?aVSm^laZf tžimvee rf.’ S PrePNčanjem in zavze- spodarske organizacije v njiho- bujjo novrie^vno^llo bimo' pfbivalstva nai se ^rše ob sprožili široko zasnovano aktiv' smisla v praktični konkretni im- tostjo razvijali moderno kmetij- vem smotrnem razporejanju za- rale nainrai °’ blJ^°' Pog0llh dviga produktivnosti tako nost za dvig produktivnosti d®13’ ^aVr^dl_Za”?dernlzaci^km!: stv°. °b^em pa bodo vodilni Poslene delovne sile in osvoba- Sos”eKi soTa sUanhh me' v kmati^u kak°r v industriji. Narasel je ^mLel za radona^ družbeno po- lanju od dejansko odvečnih de- stih postali odveč preko pristoi- vft0obl.1bll° treba PrellYanje de- izkoriščanje proizvajalnih sred- r V^ -u ,• ’ pa ooao voauni posiene aeiovne siie in osvoba- zaposlene ki so na serianiih ^ ,UL v uiuusinji. i\arasea je smisel za racionau" tijsk^ proizvodnje, ker ta najbolj protagonisti našega družbeno po- janju od dejansko odvečnih de- stih oo-tali odveč r,rYto nh-?at° bl bll° treba Prelivanje de- izkoriščanje proizvajalnih sred-neposredno deluje na povečanje litičnlga dela na vasi. lavcev in nameščencev. Takšni nih p^edovflnL^a delo^ iim v mesto vskla- ®tev, za boljšo orgamzacjo del®- nr“ - v našem gospodar- moramo fa varčevanje s surovinami in ^ Problem premikanja delovne sile neposredno deluje na povečanje litičnega dela na”vasi postopki so v našem gospodar- moramo ^bodoče posvethi v^i™ nram1 / b01- ^ m^n:i u®pešnim za varčevanji s surovinami in t?' skem življenju praktično povsem več pozornosti P ^ 1 k Premagovanjem in odpravljanjem ko dalje. Doslednejše uvajani« neosnovani, pod pogojem seveda, Stanovanjske skunnosti s svn V Pov.ečevani}1 Pro- nagrajevanja po učinku, ki ■f . da v komunah pri tem uvidijo jimi servisi raz vi umi cm 1Ia1„x' dukbvnostl na vseh področjih go- povezano z akcijo v zvezi s tanf' issss da skušajo s svojo gospodarsko slabši tošSZirtŠ* ? in^smotrnem gospodarjenju, že sedaj in tudi v prihodnie nezano ™\kik?!jYdl^ °kYir.U,sa- narasel smisel za smotrno inS^ ganom družbenega upravljanja, rovanj^Zaradi tVa so često tudi fn ^ntnaSrajGn p°,ufinku dela možnost absorbirati dokajšnji del sred^č kakor t^i gosP°darjenje v podjetjih. Zelo 1“ rl3!.-,ba,!adn° .man3Ša- ,ima?° toterlh. podjetjih se zmanjšuje vajflc^ in’d^.±T dI.!Lm05a, ^adi tega nasula ganilacij, za ^----- preos Id*''«' gVSSfJg |psp;|^ jlh Pftoero’ dlzloeiratija dalo- Pradvcm so nosilci mezdne tali dip.irna silf f.Mmm m 52”ern“ “»slltev ljudi z delno je možno, da se ta delw™ slif to 'SS I'’,!? “ek,iv°V, Ztr Sl-Sst«« S3 arKSSE S8! K«»£rsssii«: |f’“^ASrW S3rss*J5»,st«' s? sraarai^-sss: ss&sjm »puTSiK; sggi»sK«sSf Uuoštevati mnmmn riniCrr. rentne, bi p0- radi tega nesorazmerno drage, ter odločilni prodor ki bo odprl P. omogočajo prevelika nihanja cen uspešnemu uveljavlianiu social' ter mnznnoti i_ _x..*_ . . Upoštevati moramo dejstvo specifične okolnosti v strukturi prebivalstva, da imamo relativno visok procent nekmečkega prebivalstva, oziroma nizek procent (okrog 35—36 %) prebivalstva, ki živi samo od kmetijstva, da imamo močno razsejanost industrije, da je skoraj polovica industrijskega delavstva istočasno povezana tudi s kmetijstvom, da imajo kmetijski proizvajalci okoli mnogih industrijskih centrov močnejši konjunkturni položaj, ob istočasni zaostalosti kmetijske proizvodnje zaradi njene individualne razdrobljenosti. Razsejanost industrijskih središč je brez dvoma prednost, ki jo imamo v pogledu pospeševanja splošnega socialističnega razvoja. Ta središča imajo močan politični vpliv na agrarno zaledje. Tako stanje pa poraja tudi posebne probleme. Ker je razvoj kmetijske proizvodnje v zaostajanju in nastajajo v zvezi s tem nekatere težave v standardu mestnega prebivalca, so mnogi poldelavci Še bolj navezani na zemljo. Veliko število delavcev, ki so istočasno tudi mali kmetovalci, pomeni določen družbeni problem. Njihova delovna zmogljivost je razdeljena na dvoje, zato so često manj produktivni tako na eni kot na drugi strani. Čeprav nemalokdaj do skrajnosti izčrpavajo svoje fizične sile, pa vendar v glavnem niso tržni proizvajalci v kme- ter možnosti izlcoriš&mja kon- stičnega načete »vlaS ?0Ve.m delu«, Treba je poudari« 1 . . . " - J i-ic.iu.il. X i c Uči ] e IjUULi‘>' skimi panogami v največjem za- posebno pozitivno deistvo, da ostanku predelava kmetijskih mnogi kolektivi to načelo koIY proizvodov, zato bo predvideno kretizirali na različne origi’12^11'3 povečanje kmetijske proizvodnje načine, kakršni ustrezam pogoj«? ™Ym0rČi10■ n]adal’n:ii hitre-iši in strukturi posameznih pod.i«^ b7Y 3xm.?YStri3ske Proizvodnje, brez kakršnegakoli šablonske«3 laS+ Y,Ž1VllSke+mdYStnje’ amPak Predpisovanja od zgoraj Pokaži3 ga tudi nujno terjalo; s tem bodo se je kot edino pravilno da 50 večn?del ^pn°uI zaposlitye od- tudi sindikalni in oblastveni VS Z® ai?03.xSll.e. na vasi-14. gani pri kritičnem obravnavani3 .*..aYad.l _ ?r.ei,sr!;,lb pomanjklji- in potrjevanju tarifnih rwaviW,.1 puulf1JK1J!- ln Potrjevanju tarifnih pravil«. Vtisu v razdelitvi in ovirah v si- kov niso ravnali po kakršnemk0* Tf™ nagrajevanja ter zaradi šablonskem receptu ker bi ta n« tSi biIa.Li- -bgel hirinstre^ kn^ij ^ dustriji izkoriščane vse možnosti jetja spričo tolikšni raz..-za sprostitev vseh energij in do- okolnosti in pogojev v 'vsake? slej neizkoriščenih rezerv. Iz teh izmed niih Ven v nnev,,.. nredP1' slej neizkoriščenih rezerv. Iz teh izmed njih. Vsak poskus predP* *'azldg5>v i® Prihajalo do preti- sovanja nekega recepta ali vzor« ranega povečanja zaposlenih v pravilnika bi omejeval samost°J' Razpig „„ ^Upravni odbor »-SPLOŠNE PLOVBE PIRAN, razpisuje POMORSKI loLINA6 reki!"6 23 Študij na VlSJI S seje ideološke komisije IV. kongresa ZKS 6 štipendij za navtični oddelek, 8 štipendij za strojni oddelek, * 1 štipendija za radiotelegrafski oddelek. trajaVdveaieŠttiiPendi'ie se določi v skladu s predpisi, študij Spl^fpSvbfp^081'"' “ ” V »™“i“ 8 Rok za vložitev prošenj je 15. julij 1959. iiQgj - rr'°bili2iralwVMUf^f • mQŽf0!ti? veC^ uttnelc gospodarskega uspe- nega zaslužka, ne glede na nji- hodkov, kar Jim omogoča čedalje ^kkori rszpoiožljive, doslej ha pohitet j a. Naše organizacije, hovo udeležbo v delovnem učin- večjo samostojnost v razvijanju br^;. ^ne rezerve v vsakem -hr/ji ^ ^ _____.___________________________^____ . imetju. rezerve v vsakem pa tudi organi delavskega uprav- ku. Premalo je pojasnjevanja iniciative in v vplivanju na obseg -^aorzeval bi elemente Ijanja, ki tima j o pri tem naj- prednosti sistema nagrajevanja, in način potrošnje, obenem pa se- ranega orinn-^a ih n* oiotcum iirtgiajcvanjct, m način poirosnje, ooenem pa se- ^'mu de] ^ v,n.®m S1" večji interes, se ne spopadajo ki stimulira dvig produktivnosti, veda predpostavlja tudi kvalitet- JPraviiarHo m družbenega dovolj z razpoloženjem, ki ga je ki edini zagotavlja realno pove- neiše gospodarienie s temi sred- “^ doWu/ nase?\Sternu de- ponekod čutiti pri administra- Čanje zaslužka in zboljšanje živ- stvi P ^je škrvai?- a’ J>ostaja vse očit- tivnem in upravnem aparatu in Ijenjske ravni. Pogosto se naše , Jjente vsebui^i^tfia^t1,6 ele’ tehničnem vodstvu, ki jim bolj organizacije ustavijo pred dolo- i}m DrenaSaniem oristoinosti ^fni c;rvnv.UJe^0-zvam ustreza nagrajevanje po času, ker čenimi težavami, ki jih povzro- ^ A LncfQ,rTia ^ nekat aZUm.1’ ^ s0 J1^1 iz<^e- je njihovo delo pri tem lažje in čajo nekatere pomanjkljivosti, ki v;,xr.^ noWa” miinc^a i^hniran a >eznfh 13o-iTeni.a„^: enostavnejše kakor delo, naloge še obstajajo v _našem gospodar- strokovne stopnje ljudi, ki so zl- ^tivno jf^df^o^bili zgoraj ln odgf>vornost ob izdelav1 siste- skem slstemu. Ne vidijo napred- občinski upravi! Kato 0 BODOČIH NALOGAH ZVEZE KOMUNISTOV zgoraj rezultati doseženi, ne gojeni HinT. kdo treba uporabljati ad-2 v,3 ,. ivne ukrepe, marveč le Uou, previjanjem politično-eko-tjenj ^ normativov, z izpopol-tfojn načinom nagrajevanja po hvi individualnega dela ter išaln im Povezovanjem indlvi-kimnega nagrajevanja z intere-VseSa kolektiva za čim boljše gospodarjenje; da so se vda pravilna načela in kri-oMj* s katerimi sindikalni in liflti* eni orSani individualno in iaili 0 ocenjujejo, dajejo ali ne Ito,." s°glasje k poedinim pred- ; tarifnih pravilnikov. Vse- ,{ le i?r se je že doslej pokazalo, da Uveljavljanje teh načel s po-‘s... asi sredstvi omogočilo ini-j6i'v° v kolektivih, da. sami naj-najprimernejši način za čim 'anejše nagrajevanje. uspeh ima velik družbeno. i2a, cni ppmen, ker obračunava ^g^eninjeno miselnostjo mezd-6q ■ °dnosa, spodbuja samostoj-{^‘Oiciativo v kolektivih, obra-DfglVa z nezaupanjem, daje 'ivn 0st> stimulacijo in perspek-H0sj Vsem tistim kolektivom, ki ito.oneje uveljavljajo sociali-1)1 način nagrajevanja. i^cvi znaki in rezultati, dose-Hj 1 v teh nekaj mesecih letoš-sJa leta, že kažejo pomemben i. ^ V r^/^r*ci oT~l 1 o cTr-o _ k V porastu procenta nagra-po učinku, ki je doslej, ris -“bskih približno 45 % naraslo blizu 70 % v povprečju, v me-SO tJSiji in rudarstvu pa celo na gr , vseh del, ki se poslej na-tJdjejo po učinku. Vsekakor W Pcd.ietja s tem višjim pro-L?*0tn normiranih del na bolj-■od tistih, ki v tem pogledu saj bodo mogla brez S Sk6. > i^.jati fonde skupne porabe. Po_ 1]^' izplačevati realizirane za- *e, ne da bi za to morala po- je v letošnjem letu v gospodarskih organizacijah -razvita dejavnost in skrb za čim racionalnejšo zaposlitev vsakega delavca in nameščenca, tako bi morali tudi v državni upravi, v raznih zavodih in ustanovah razviti predvsem akcijo proti nenačrtnemu in neutemeljenemu povečavanju števila zaposlenih, obenem pa resno poskrbeti za strokovno in politično izobrazbo uslužbencev. Poleg drugih proračunskih dohodkov, ki so enotni v vsej državi, imajo samo občinski ljudski odbori poblastila, da predpisujejo tudi dodatne proračun- ske dohodke od osebnih dohod- Ijati predvsem sebe, pa tudi sa-prebivalstva. V tem imajo moupravne organe in družbene organizacije za njihovo pospešeno delovanje proti ostankom bi-v administrativnih organih v podjetjih; v utrjevanju vezi s celotnim kolektivom, pojasnjevanju ukrepov in načrtov samoupravnih organov ter operativno upravnih vodstev, razširje- družbeni samoupravni organi dokaj delikatno odgovornost, saj uspešno reševanje vprašanj živ- “'1 “'"l”" Ijenjskega standarda, zlasti v me- ro ra lznla stih in industrijskih centrih, ne dopušča pretiranega zviševanja proračunske potrošnje na račun osebnih prejemkov prebivalstva. Vsekakor je tu prav posebno treba zagotoviti demokratično odlo- nem sodelovanju in sousmerjanju Čanje o dodatnih proračunskih obveznostih v gospodarskem upravljanju ja treba videti bistvena sredstva za s tem, da ob teh vprašanjih aktivirajo in spreje- , . . , x majo odločitve državljani sami na umevanje političnega razpolože- zborih volivcev. Osebna potrošnja in trpina nja in enakosti kolektiva. Spričo obstoječih teženj pri manj razvitih delavcih, ki v delavskem samoupravljanju vidijo samo svoje pravice, ne pa hkrati tudi dolžnosti, je posebno odgovorna vzgojna naloga komunistov, saj enostranske zahteve mezdne mentalitete in anarhični nastopi otežujejo delavsko samo- biro- Osebna potrošnja se v zadnjih skupnosti in podobne družbene letih občutno povečuje, kar je samoupravne ustanove, razvile med drugim rezultat povečanja potrebno iniciativo za čim boljše produkcije in produktivnosti -ter potekanje blagovne menjave, za drugih prizadevanj za dvig živ- odpravljanje raznih pomanjklji- Ijenjske ravni, vendar še vedno vosti, obenem pa bodo nosilke upravo in »opravičujejo- ugotavljamo njen hitrejši porast družbene kontrole na tem področ- kratske metode, v korist kmečkega prebivalstva, Posebno skrb smo dolžni ]obravnavanih problemov Zato je slej ko prej potrebno v uspešnemu ustanavljanju in de- jasno izhajajo težje in odgovor-pogledu rasti osebne potrošnje >0van.iu stanovanjskih skupnosti, nejše naloge komunistov na pod-posvečati večjo skrb pravilnejše- i se bodo uspesno razvijale kot ročju družbenega upravljanja v mu razmerju med mestom in vas- organi družbenega upravljanja na komuni jo. To vsklajevanje pa bo možno ral? So ^eSnoluM 'izboliša- Zlasti se Postavl5a Potreba po le, ce bo porast dohodkov prebi- . krbe prebivalstva Drek0 čim VGČiern usposabljanju in ak- valstva pogojen s porastom pro- trgovinej usiužnostnih obrti, toa- tivnostl teritorialnih političnih duktivnosti, tako v mestu kakor nov d,ružbene prehrane, zavodov družbenih organizacij, ki jim je na vasi- za varstvo otrok, servisnih dejav- Vsklajenost osebnih dohod- nosti, ustanov za pomoč družini kov s produktivnostjo bo pri pred- in zap0sleni ženi videnem povečanju celotne in po- Nakazal sem’ nekatere druž-sebej kmetijske proizvodnje ugod- beno poiitiene in družbeno eko-no vplivala na nadaljnjo štabih- nomske probleme, ki so in bodo zacijo tržišča, ko rast kupne mo- v prihodnje predmet nalog in po-či prebivalstva ne bo povzročala zornosti naših družbeno samo-tolikšnega nihanja cen in s tem upravnih organov. naloga aktiviranje in usmerjanje dejavnosti najrazličnejših samoupravnih organov, od gospodarskih, stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih, kulturno-prosvet-nih, mladinsko-skrbstvenih in drugih. Ob koncu je tovariš Miha Marinko povedal še nekaj misli o lj ane zaslužke bo kril večji pro. .Odni uspeh, ki bo obenem pri-Val k realnosti povečanih za- Tovariša Aleksander Rankovič in Miha Marinko med odmorom ma in evidentiranja nagrajevanja ka, ki je že dosežen v dosedanjem določenih motenj, ki so v glav- Napredek, ki je doslej dosežen ostalih poglavjih predloga reso- nem omogočile prelivanje kupne v razvijanju in usposabljanju namoči na vas. §ib demokratičnih organov širo- K zboljšanju blagovnega pro- ke samouprave, daje zagotovilo, lucije, ki pa so jih obširneje obrana vali koreferenti, in dejal: Naši kongresi Zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kon- li^kov, hkrati pa omogočal po učinku. Ne spopadamo se do- razvoju tega sistema in ne vidijo meta, zlasti za boljšo preskrbo da bodo sposobni uspešno reševati slov zaaiec presegajo pomen aon- l.^czno povečanje fondov skup- volj odločno s pojavi iskanja in pogojev, ki jih je treba uresni- mest in industrijskih centrov, tudi te odgovornejše in obsežnej- gresov pristašev neke politične jvborabe, ki bodo mogli služiti dajanja protekcijevnajrazličnej- čiti za nadalinje spopolnjevanje - - klanju družbenih pogojev v šib oblikah, z očitnimi znaki ko- gospodarskega sistema. To spo- ^Uni. rupcije. Družbene organizacije in polnjevanje pa ni tako preprosta stranke. To so v svojem bistvu Zagotovilo za to nam dajejo delovni dogovori najzavednejšit . , . , . organi delavskega upravljanja še naloga, zavedati se je treba na- taio f,, r se Prl vs®m ohpi- njs0 povsod zadosti aktivni na- vzkrižja med možnostmi in že-»laiog nove vehke in odgovorne Spro-f;j močno naglašenim ten- Ijami oziroma potrebami. Zato se j>usiv., , « - ---- - ..— dencam tistih delavcev, ki jim je treba zavedati vloge F.ubjektiv- Wr aF .e organizacije. Ob nl za nagrajevanje po učinku, ki ne volje in sposobnosti, premaga- rinfr-rri ... . um •! iC , ni za nagrajevanje po učinku, ki ne volje m sposobnosti, premaga |ivnih primerov ki so bili dose” b£>^e-'0 Z3-S0t°vitev svojega fiks- ti te ovire, težave in nasprotja. Proračunska potrošnja angažiranjem namreč še Skladno s splošnim družbenim kot za način uporabljanja te obli- Sl.,\ s primernim 3ektivnih sil, se dJ^eje kažejo mnoge slabosti na Sila b področjih, kjer zavestne 1* ^abosti^so 0vaglavnem razvojem se urejajo tudi oblike in ke potrošnje družbenih sredstev. kCa nezadostne borbe komunistov obseS Proračunske potrošnje. Po- Vse bolj se tudi na tem pod-d* Vodstev osnovnih in občinskih sobno nadaljnji razvoj komunal- ročju umikajo administrativno-k^žbenih organizacij, da bi bila ne6a sistema zahteva izpopolnje- birokratski posegi ob razporeja-1 načela v večjem obsegu v de- vanje in prilagajanje sistema pro- nju proračunskih sredstev na po- tLTuustev k^benih ■ načela \ . _________ ______ [i/nih kolektivih raztolmačena in računske potrošnje. Proračunska samezne' upravno-teritorialne eno- (Petično realizirana. Te slabo- potrošnja se vse bolj povezuje z te, vse bolj se objektivizirajo v tendencah nesorazmer- osebnimi prejemki prebivalstva; ustrezni instrumenti, ki regulira- Povečevanja plač uslužben- s tem se spodbuja interes sleher- jp obseg te potrošnje sMadne j e z 1 he da bi bile te vezane na nega državljana tako za obseg dejanskimi potrebami družbenogospodarskega razvoja posameznih področij. Občinam se iz leta v leto daje večja materialna samostojnost, večja stvarna pristojnost oziroma možnost za predpisovanje in pobiranje lastnih dohodkov za svo-j'e potrebe. Pri tem pa seveda pada na njih tudi večja odgovornost glede virov, višine in strukture proračunske potrošnje. Drži, da se preko tega načina potrošnje družbenih sredstev razvija vrsta dejavnosti in služb, ki indirektno vplivajo na porast življenjskega standarda, pa tudi na boljše iz- .... i •• , + , koriščanje obstoječih produkcij- ekonomskih in organizacij- nekatera izrecno pozitivna dej-skih zmogljivosti. Pjav zaradi te- skih ukrepov ^uporabili tudi za- stva: Franc Leskošek-Luka v prisrčnem razgovoru z udeleženci IV. kongresa ZKS sil delovnih ljudi, ki izvršujejo velike naloge, pomembne za živ- ga na noben način ne gre zane- konska pooblastila, ki jim omogo- — samoupravni organi, kot so Ijenje vseh delovnih ljudi in za marjati razmerja, ki ga v vseh čajo tudi1 z administrativnimi delavski sveti, upravni odbori in življenje vsakega delovnega člo- naših proračunih _ predstavlja ti- ukrepi preprečiti, da bi se na tem operativna vodstva, so se izkazali veka. Merilo uspehov so storjeni sti del sredstev, ki pospešuje kul- občutljivem področju uveljavljale dorasle za uspešno vodenje ustrez- turno-prosvetno, zdravstveno in jpekulantske in monopolistične nih gospodarskih nalog; issrSFiasriKsKS —» ** «-"<•« * koraki na poti takega materialnega in družbenega razvoja, ki za funkcioniranje administrativ- aedan5e motnje predvsem posledi- kolektivov se je razširilo spoznanega aparata. ca Pomanjkanja kmetijskih pro- nje, da je vse več in več proble- med široke vrste delovnih pomenijo približevanje postavlje- ni nalogi, izgradnji socialističnih družbenih odnosov. Ti koraki se družbeni izV0dov. Zato mora povečanju in- mov in nalog, katerih rešitev je ne merijo samo z merili utrjeva- dustrijske proizvodnje nujno sle- odvisna od njih samih; Čeprav pospešeni razvoj sam terja adekvatno po- ,......________ „ večavanje proračunske potrošnje, diti povečanje kmetijske proiz- — prevladuje spoznanje, da je merijo predvsem z merili, koliko pa je nujno potrebno opozoriti vodnje zlasti na družbenih pose- z nagrajevanjem po delu, povečana dejstvo, da ta potrošnja stvih v okolici mest, ki marsikje njem produktivnosti in racional-nesorazmerno^hitro, narašča, zla- s svojo intervencijo lahko v ce- nim gospodarjenjem mogoče sti hitro naraščajo izdatki za dr- joti odpravijo sedanje pomanjka- zbolj sevati neposreden material- zaV23°/oPveči°i’ kakor v letu 1957 nj6 kmetIiskih proizvodov na tr- ni položaj proizvajalcev in za 60% večji kot v letu 1954 gu: ? .tem onemogočijo izjemen - in prav tako, da so delovni Tako naraščanje izdatkov ni v P^oz^j in neupravičen porast in življenjski pogpji delavcev v skladu z našimi gospodarskimi kuPne moči, zlasti okoliških kme- vse večji odvisnosti od uspehov družbenega življenja, zmogljivostmi ali pa vsaj zmanj- tov, obenem pa podpro uvajanje v podjetjih, kakor tudi od na- Ko komunisti Slovenije šuje možnost vlaganja sredstev v socialistične kooperacije. predka in dobrega gospodarjenja svojem IV. tista področja splošne potrošnje, V blagovnem prometu in trgo- v komunah, zaradi česar se je ki se morajo pospešeno razvijati, vini je v splošnem še vrsta važ- treba čimbolj vključevati v ce- vanja lastne partije, temveč se je napredoval splošni materialni razvoj, kako žive delovni ljudje pri tem, in predvsem, koliko ljudi je udeleženih pri upravljanju svojih zadev, pri upravljanju gospodarstva, pri delitvi dohodka, pri upravljanju vseh sektorjev na kongresu polagamo račun o svojem delu in razpravljamo o svojih bodočih nalogah, Sr!!cŽvfnnraf!a0UP1-aVIvi in nih vPrašanj, ki so v najtesnejši lotno življenje komune, ker je se nam ni treba sramovati V pre- eunsKi organi naj ob uvajanju ZVezi s ........................ • - — - .............. ^ » praktičnimi ukrepi za prav to sinteza temeljnih pogojev potrebno skrb pravilnta Vazmer- zbol^anJe življenjskega standar- za stabilno in trajno rast življenj-jem v proračunski potrošnji da' Zato ^ to vazno torišče udej- skega standarda delovnih ljudi, V skladu s nredvidpvanim stV0Vania družbenih organizacij, torej pot, ki vodi k nadaljnjemu teklih štirih desetletjih dajali svo pošteno in častno kakor v preteklih šitrih desetletjih dajali svoje sile za izvrševanje tistih na- k°ngres je prišlo 674 delegatov, ki so zastopali 61.335 članov Zveze komunistov Slovenije družbenim planom lahko ugoto- ki naj s sv°i° aktivnostjo doseže- napredku vse socialistične skup- log, ki smo jih smatrali kot ne-vimo, da so občine v lanskem letu j°> da bodo odgovorne organizaci- nosti. J realizirale iz lastnih dohodkov že i® in družbeni organi, kakor tudi Za nadaljnje utrjevanje te posredne na poti k velikemu cilju osvoboditve dela, osvoboditv nad 65 «/8 svojih proračunskih do- potrošniški sveti, stanovanjske osnove morajo komunisti usposab- človeka in človeštva.- Komunisti v delavskem in družbenem upravljanju Koreferat tovariša Staneta Kavčiča, člana Izvršnega komiteja CK ZKS Obdobje, v katerem so se po- zdravstvo, šolstvo, urbanizem itd.) delavsko in družbeno upravljanje lagati idejni, politični, zakonodaj- imeli in kazali razni posamez- ni in organizacijski temelji delavskemu in družbenemu upravljanju, je že za nami. Delavsko in družbeno upravljanje je že postalo eno od osnovnih idejnih in materialnih gibalnih sil celotne naše družbe. Delavsko in družbeno upravljanje ima za se- niki ali celo ustanove in organizacije. Delavsko in družbeno upravljanje je dobilo svojo državljansko pravico ne samo ž zakoni in uredbami, ampak predvsem s tem, da je prodrlo v zavest široke množice državljanov, zelo ugodni in da se z vsakim dnem izboljšujejo. Osnovne notranje značilnosti delavskega in družbenega upravljanja pa so na sedanji stopnji razvoja predvsem naslednje: Tu se najprej razpletajo družbena protislovja s politično, ekonom- na demokratičen način prihaja do izraza vse tisto, kar ima in kar lahko da vsak posamezni »jaz«, od temperamenta in znanja do načina mišljenja, značaja in do vseh drugih lastnosti, ki so značilne za ta' je zelo glasna in arogantna krat, kadar gre za delitev ust'', _ z zgodovinskega stališča, tako rekoč nepomembni in nenevarni r^c,, pojavi birokratizma. Predvsem jenih sredstev, toda zelo tisto majhno teptanje pravic de- tiha in celo sramežljiva tal«, lavca. ali državljana, predvsem kadar gre za ustvarjanje 16 velika samovolja in gospostvo sredstev, kadar gre za druž' tako da se danes zdi že skoro sko oziroma idejno in materialno razvito, svobod- pritlikavih despotov največkrat beno produktivnost, koristnost o osebnost. Zato najbolj razburja delovnega člo- ustvarjalno sposobnost bodisi » oziron18 boj že tudi prve praktične pozi- nemogoče mnoge družbene zadeve vsebino med družbo in kolekti- tivne in tudi nekatere negativne Izkušnje in seveda predvsem velike konkretne rezultate tako v idejno političnem kakor tudi v materialno operativnem pogledu, V delavskem in družbenem upravljanju praktično prihaja vsakodnevno do izraza konkretna socialistična ustvarjalnost delovnih množic. Če hočemo delavsko in družbeno upravljanje uspešno obravnavati in analizirati na našem kongresu oziroma v naši komisiji, potem le-tega ne kaže preveč prakticistično razdrobiti na posamezna področja in na operativne in organizacijske podrobnosti. Zaradi tega v svojem referatu ne bom našteval raznih številk in statističnih bom navajal zaključkov anket in drugih podrobnosti o komunah, o delavskih svetih, o šolskih odborih in o drugih organih družbenega upravljanja. Tovrstni materiali spadajo na razna, v nekem smislu specializirana posvetovanja neposrednih praktičnih delavcev s posameznih področij delavskega oziroma družbenega upravljanja. Takih posvetovanj je bilo v preteklem obdobju zelo mnogo, bila so zelo koristna, zato jih bo potrebno prirejati tudi v bodoče. V naši komisiji pa moramo ugotoviti predvsem osnovne skupne idejno politične elemente, izhodišča, stremljenja, slabosti in cilje: opozoriti moramo na osnovne skupne materialne in organizacijske probleme, ki jih danes lahko zaznamujemo v delavskem in družbenem upravljanju. Konkretne naloge, stališča in sklepi posameznih organov delavskega in družbenega upravljanja kakor tudi komunistov, ki delajo v njih, so zelo različni in v praksi, bodisi zaradi objektivnih ali še večkrat zaradi subje- urejati drugače kakor z organi delavskega in družbenega upravljanja. Mnoga vprašanja z raznih družbenih področij, ki so še pred štirimi ali petimi leti izglodala izrazita domena državne uprave in administracije ali celo posameznih uslužbencev in referentov, so danes že postala izrazita domena — in to ne samo v zakonodaji, ampak predvsem v zavesti ljudi — organov delavskega in družbenega upravljanja. Omenjeni pozitivni politični proces, s katerim je delavsko upravljanje postalo tako rekoč nujna, nenadomestljiva vsakodnevna potreba naših državljanov, je eden prvih, zelo razve- vom. Dalje se razpletajo z isto strankarskega režima in vsebino protislovja in tudi na- mentarizma, katerega sprotja med kolektivom in po-edincem. Zapirali bi oči pred konkretno stvarnostjo, oddaljili bi se od marksistične analize in približevali bi se idealističnemu in pragmatističnemu gledanju na. sedanje družbene odnose in materialne probleme, če bi no in ustvarjalno osebnost. Zato najbolj t razburja delovnega člo- ustvarjalno sposobnost je naša socialistična demokraci- veka in ustvarja napeto vzdušje ja že daleč prerasla ustaljene in negativno razpoloženje v po-okvire klasičnega meščanskega sameznih komunah, kolektivih ali ustanovah. Birokratizem dobiva tudi v sedanjih pogojih drugačne oblike in tudi birokratsko odloča o drugačnih stvareh, kot je bilo to pred leti. Kaj so končno, recimo, slabi tarifni pravil- parla-nam še vedno dajejo za vzgled mnogi celo dobronamerni posamezniki in prijatelji doma in v inozemstvu. Tako rekoč ob vsakem vprašanju, ki je na dnevnem redu, se posamezni ljudje drugače odločajo. Vsakodnevno se dogaja, da lektivov ali pdedincev. — ^ fizičnega, umskega ali pa s"v kovnega delavca. Dalje bi se Bi rali komunisti zaperstaviti ln vsem nerealnim načrtom i« 2 htevam, ki se tu in tam še PtJ javljajo v organih delavskega . družbenega upravljanja in W‘1 majo nič skupnega z našo &0,.. niki, s katerimi se samo nekate- 'kretno družbeno stvarnostjo 111 rim delovnim mestom povišuje, ki zidajo gradove v oblakih — -— —j— ———plače, drugim pa ne, drugega kot pojejo refren na melodijo bod°^ negirali je pri prvi točki dnevnega reda birokratska nesposobnost, ki išče nosti ali pa se krčevito oklep" "3 r~\r\ci rv* /-v-i ei r\ e* sv/-? c* 1 vsn r» n - Z Mu***£1. Z —. 1 _ _ _ _ 1 — _ i-1 £ « 1 1 _ _ _ J — .- 'Sj druž' določena protislovja med posa- moj sosed z leve z menoj in z svoje privilegije, kar se zlasti in sentimentalno pestujejo meznimi kolektivi in celotno desne proti. Pri drugi točki dnev- dogaja v delovnih kolektivih, rajšnje navade, običaje in družbo oziroma med kolektivom nega reda pa že misliva enako Mnogokrat se birokratizem kaže bene odnose. v in poedincem. Tako dolgo, do- z desnim sosedom, moj prejšnji, tudi v sklepih celotnega organa Nekatere organe delavskegaJU kler bomo v blagovni proizvod- levi zaveznik pa že zastopa di- delavskega ali družbenega uprav- družbenega upravljanja, zlasti 1,3 nii in toUn anw nn ................ ki so napravijeni brez po. področju prosvete, zdravstva nji, in tako dolgo, dokler ne bo izobilja blagovnih proizvodov, bodo omenjena protislovja obstajala in povzročala materialne in ametralno nasprotno mišljenje od mojega. Z vsem tem se vrši neprestana borba mnenj, predlogov in protipredlogov, z vsem ktivnih razlogov, včasih celo na-Končni sprotujoči. Končni splošni cilji, osnovne ideje in materialne tendence pa so, oziroma bi morale biti iste. Predvsem komunisti pa bi morali biti nosilci in borci za konkretno realizacijo teh enotnih idejno političnih in materialnih ciljev, seveda v specifičnih pogojih in na raznih področjih de- litičnega občutka, brez politične šolstva’ in tudi v nek&terih .. priprave in brez računa ali ana- lovnih kolektivih hromi pri liže, na kakšen političen odmev, hovem delu malomeščanska 3 komentarje in kritiko lahko taki, mosfera popuščanja, neprinciP13. včasih celo pravilni sklepi na- nosti, nepravilnih osebnih lete v kolektivu ali med držav- r0v in strah nred zamero. Tre3' pred zamero. Tiv rijazniti z dejstvo® se je pač sprijazniti * - da se ne more vedno vso ustreči. Žal smo še v situacij1 tudi še določen čas bomo, ko -treba marsikdaj komu poveo3 resnico v obraz, čeprav ni z3*n' Ijani v komuni, če niso dovolj pojasnjeni ali napravljeni s potrebno politično predpripravo. Včasih se za takimi sklepi skriva tudi direktiva od zunaj, direktiva raznih partijskih vodstev, ki v ozkem krogu, na področju prijetna. Marsikoga 7e*'treba P0^ komune, v delovnem kolektivu ali klicati na odgovornost, marsikaj v ustanovi odrejajo ip sklepajo je treba tako rekoč s kiruršk® o cenah, plačah, organizaciji de- nožem odstraniti nekatere g®1' la in o drugem gospodarskem tvorbe ali prerezati familia1,11 in upravnem poslovanju, namesto vozle. Marsikdaj je treba v & da bi predvsem komunisti in teresu napredka v pogledu org3' komiteji bili organizatorji in za- nizacije, nagrajevanja delitve & ščitniki demokratične, odprte, hodka. strokovnega,- finančni3 objektivne in dokumentirane diskusije o teh vprašanjih, na osnovi katere bi lahko šele organi delavskega in družbenega upravljanja sprejeli potrebne sklepe, ki bi bili tudi med delavci ali državljani pozitivno sprejeti, čeprav so mogoče trenutno celo nepopularni ali neprijetni. Delavsko in družbeno upravljanje ni transmisija, preko katare bi lahko marsikdaj zelo enostransko orientirani, sicer pa zelo aktivni in sposobni komu-nalci ali direktorji mehanično izvajali svoje pravilne načrte in predloge. Delavsko in družbeno upravljanje je seveda še manj transmisija, preko ali drugega poslovanja sklepe in odločitve, ki so v ca' sprotju ,z osebnim položajem ^ ugodjem ali celo koristmi tega 3 onega poedinca. te ali one grU' pe, tega ali onega kolektiv3-Trenutni interes posameznika J, interes kolektiva ni mogoče več' no vskladiti tako, da sta oba z3‘ dovoljna. Če sta si nasprotuje33’ in mnogokrat sta, ga je treba re' šiti energično in odprto, omahovanja in na osnovi obj®^ tivnih dejstev in konkretne an® liže. Samo taka principialna litika. katere nosilci bi mor3" biti predvsem komunisti v dela^' mnogo skem in družbenem upravljani katere in seveda tudi povsod drug0^ Tovariš Stan« Kavčič, član Izvršnega komiteja CK ZKS, bere koreferat »Komunist! v delavskem in družbenem upravljanju« na zasedanju kongresne komisije seljivih in pozitivnih splošnih po- lavskega in družbenega upravlja- gojeV) ki nadaljnjemu razvoju in na osnovi takih pose pravi, na osnovi nja. Samo gledov, to enotne družbene politične analize doseženega stanja v delavskem in družbenem upravljanju je možno tudi ločiti slabo od dobrega, napredno od zaostalega. Samo na taki politični osnovi so lahko komunisti idejni voditelji vsakodnevne praktične dejavnosti in operativnosti organov družbenega in delavskega upravljanja. Vse to poudarjam tudi zaradi tega, ker je ena. resnih slabosti delavskega in družbenega upravljanja oziroma predvsem komunistov, ki tu delajo, tudi v tem, da se na delavsko in družbeno upravljanje mnogokrat gleda vse preveč prakticistično, rutinersko in upravno administrativno. Tako nepravilno gledanje lahko povzroči resne težave oziroma ubije tisti osnovni, pristno ljudski in revolucionarni duh in ustvarjalno aktivnost, ki je in mora biti osnova celotne dejavnosti organov delavskega in družbenega upravljanja. Če pa hočejo komunisti biti idejni usmerjevalci delavskega in družbenega upravljanja, pa si morajo biti predvsem na jasnem v naslednjih stvareh: prvič, v kakšnih sedanjih splošnih pogojih se razvija delavsko in družbeno upravljanje; drugič, katere so njegove osnovne notranje značilnosti; tretjič, katere so osnovne pomanjkljivosti, slabosti in nevarnosti. V nadaljevanju bom poskusil v grobih obrisih odgovoriti na postavljena vprašanja. Če govorimo o splošnih pogojih, v katerih deluje sedaj de- in družbenega zelo lepe per- delu delavskega upravljanja daje spektive. Odpravljeno je, dalje, nasprotje, ki je, zdi se mi, doseglo politične težave s svojimi idejnimi manifestacijami. Istočasno pa seveda predvsem razpletanje teh protislovij sprošča velike fizične in umske ustvarjalne sile delovnih ljudi, kolektivov in družbe za čim hitrejši napredek. Zna- svoj vrhunec v letu 1954 in ki čilnost naše družbe ni v tem, da je bilo med demokratičnimi pravicami delavskega in družbenega upravljanja in med njegovo relativno zelo pičlo odmerjeno materialno osnovo. Nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, to se pravi povečanje nacionalnega dohodka, in seveda pravilna orientacija glede nadaljne krepitve materialnih osnov delavskemu upravljanju in komunalnemu .sistemu, sta iz leta v leto povečavala materialna sredstva predvsem delavskim svetom in komunam in s tem odpravljala omenjeno nasprotje, ki kopra ven ljudski parlament, v katerem so najbolj prepričevalni in avtoritativni tisti argumenti, ki so objektivni, dokumentirani in zato tudi za vse koristni. Delavsko in družbeno upravljanje je ljudski parlament enakoprav-poedi.n- nih, polnoletnih in z lastno gla- , s.e ,z V3ak1,:ri vo mislečih državljanov, ki pred-dnem pojavljajo novi kadri, ka- vsem na osnovi vsakodnPevne . ___ povsod naj bi kdorkoli izvajal svoje sla- lahko računa tudi na podporo be načrte, prikrival svojo nespo- razumevanje večjega dela n3*6 sobnost in branil svoje material- javnosti. Brezprincipalno p°Pu' ne privilegije. Delavsko in druž- ščanje, taktiziranje, omahovanj beno upravljanje je odprt in ena- in strah pred zamero - vse ,rei tem se v praksi preverjajo posamezni argumenti, stališča in načrti. V vsem tem pa never-etno hitro rastejo kadri in razvija se incitiva, samozavest .in aktivnost kolektivov in cev. Ob vsem tem se z vsakim protislovij, ampak je predvsem v tem, kako se ta protislovja razpletajo, uravnavajo in razvozlavajo. In predvsem po zaslugi delavskega in družbenega upravljanja se vsa omenjena protislovja ne uravnavajo od zunaj in s prisiljenimi administrativnimi in birokratskimi metodami, ampak se obravnavajo, izravnavajo in razpletajo znotraj kolektivov, demokratično in z ustvarjalno prakso širokih ljudskih množic. Uravnavajo in razletajo jih delovni Iju- na raznih posvetovanjih, sejah in konferencah in veseli sprašujemo, kdo so, kaj so in od kod so! je že začelo povzročati resne te- die sami z lastnim spoznanjem žave. Čedalje večji del viška de- ln na osnovi dobrih ali Glejte, tovariši in tovarišice, to bi bile s kratkimi besedami označene nekatere osnovne pozitivne idejno politične značilnosti delavskega in družbenega upravljanja na sedanji stopnji našega razvoja. Če pa hočejo komunisti čimbolj pospeševati duhovni in materialni napredek našega delov- na osnovi splošne socialistične orientacije sprejemajo konkretne sklepe, zavedajoč se pri tem, da sklepajo o svoji usodi, zavedajoč se pri tem, da bodo take ali drugačne posledice svojih sklepov oni sami prvi občutili. Poleg birokratizma je za organe delavskega in družbenega upravljanja stalna nevarnost tudi tista zaostala družbena zavest, ki v socializmu vidi in išče predvsem pravice in materialne ugodnosti zase in ki noče nič slišati o dolžnostih pa spleta mrežo, v kateri se p .,-, ali slej znajdejo končno rib1 sami. Razumljivo je, da bi ^ rali komunisti take mreže r3. pletati, ne pa jih še sami ParI,a’ gati zavozlavati. Dalje mislim, da v delavske^ in družbenem upravljanju vedno ni popolnoma rešen blem strokovnosti in strokov11.)3 kov. Se vedno imamo opravi« podcenjevanjem ali pa s PreC!. njevanjčm strokovnosti in s« kovnjakov. Problemi in vpr®5* nja, ki jih mora reševati del® sko in družbeno upravljanj®i 1 celotno delo. ki leži na teh °l ganih, niti ni samo strokovno niti ni samo politično. To predvsem konkretna družb«p. vprašanja, ki pa so po svoji Pf rodi včasih bolj politična, via." sih bolj strokovna, skoraj nik° pa niso samo eno ali samo of. go. Stvari se prepletajo. Tu oh' la upravljajo in razporejajo neposredni proizvajalci bodisi v organih delavskega, bodisi v organih družbenega upravljanja. S tem seveda ne trdim da imajo komune in delavski sveti že dovolj materialnih sredstev. Teh pravilnih ali nepravilnih čitev, ciljev in načrtov, ki jih vsakodnevno sprejemajo v organih delavskega in družbenega upravljanja. V delavskem in družbenem upravljanju se konkretno reali lavskih svetih, v komunah, šolah, zdravstvu, kulturnih ustanovah itd., in če hočejo podpirati in utrjevati prej omenjene pozitivne značilnosti delavskega in sredstev vsekakor še vedno zelo zira splošna linija naše politične družbenega upravljanja, pa! • . Im ___3 t i ... • • m.. SP „ !___: a : primanjkuje in je nadaljna krepitev materialne osnove delavskemu in družbenemu upravljanju vsekakor ena prvih nalog nadaljnjega razvoja zlasti še tudi zato, ker z njo sovpada tudi višji življenjski standard delovnih ljudi. Toda vendar so materialna sredstva ‘v delavskih svetih in predvsem v komunalnem sistemu danes že taka, da mu omogočajo resno delo v okviru njegovih pravic in dolžnosti, in še več, da mu že tudi omogočajo in gospodarske koncepcije. Tu se dalje odvija konkreten boj proti ostankom birokratizma in mezdne miselnosti, proti tisti družbeni zavesti, ki vidi v socializmu samo pravice in noče nič slišati o svojih dolžnostih. Tu se končno, vrši boj proti vsem ostankom preteklosti, bodosi da gre za neposreden vpliv sovražnika ali pa za ostanke raznih navad, običajev, konservativizma in primitivizma. Tu se konkretno odražajo tudi še mnogi drugi se- SSS-’ ^^čln^l^ ki jih način .in različno'realizira v de- ^kS^ z aSovTce^pofe gibanje, ki je v sedanjih pogojih s? ,!ahko kaze drugače, če v direktnem nasprotju, v materialnem ih političnem pogledu, z delavskim upravljanjem in s tem tudi s celotnim našim družbenim sistemom. Ta zaostala družbena zavest se dalje manifestira v primitivni zaletavosti proti vsemu, kar je naprednejše, kulturnejše, ... sposobnejše. Ta zavest Izkrivlja . Mecl Prvimi nasprotniki orne- osnovni socialistični princip na- njene koncepcije in pozitivnih grajevanja po delu, ne priznava al‘an*1 veano vse v— značilnosti in dobrih rezultatov sposobnosti, strokovnosti in aktiv- ?zlroma vedno prikimavat! 3t delavskega, in družbenega uprav- ne ustvarjalnosti kolektiva ali kovnemu mnenju ali strokov^ Ijanja je še vedno birokratizem. morali istočasno boriti tudi oroti vsemu tistemu, kar tak napredek in razvoj zavira, otežko-ča ali celo napak usmerja. Se uKauc, •— gledamo z ožjega ali s širš®». stališča. Tu so, dalje, vzgo)p' ekonomski, finančni, lokalni, strX kovni momenti. Videti je trep i ljudi i stvari. O stvareh lalia dajo merodajno sodbo strok« ne analize in merila, pri l)afea je treba bolj upoštevati polit13«, etične in vzgojne vidike. sfr čo vsega tega nima smisla . kovni analizi vedno vse veri® Zakaj še vedno poudarjamo prav birokratizem? Ne zato, ker bi se birokratska nevarnost kakor koli ne ustvarjalnosti kolektiva ali vsakega posameznika. Brez zveze s mu predlogu. Strokovno mne«^ je lahko fiamr> on rlol reSfttc ™ listične pravičnosti, ki si jih je , ~ ------------- „,,e- razpasla ah pridobila na pomenu, prikrojila tako, kot njej in nje- khvne argumente, še manj s3Lj IV O -T-r M,.____l _t fT 1 • • . '' , “ Ho -I W1 /14 i __1 1 • . 1 1 I I ^ i -, . , „, -- . x't , . ----=—-- j,-- “ , ^e, prav nasprotno! Z vsakim nim zahtevam naiboli odaovaria imeti kakršenkoli podcen.iu)c. lavsko m družbeno upravljanje, načrtno uporabo m perspektivno dan)1 problemi in težave, s kate- dnem ostanki birokratizma bodisi in n =i=ho odnos rio n)> in zlasti če sedanje pogoje pri merjamo z začetno dobo, to se pravi, pet, šest let nazaj, potem moramo ugotoviti, da so odpravljena določena nasprotja, ki so bila značilna za prvo obdobje, v katerem so začeli delovati organi delavskega in družbenega upravljanja. Lahko trdimo, da je popolnoma odpravljen kakršenkoli resnejši politični odpor oziroma rezerva, ki so ju predvsem do družbenega upravljanja na posameznih področjih (prosveta, planiranje teh sredstev. Lahko trdimo celo to, da je predvsem zaradi nekaterih splošnih deficitarnih proizvodnih, panog, kot so gradbeništvo, obrtništvo, projektiranje itd., in ponekje tudi zaradi subjektivnih slabosti ali nesposobnosti nastal celo trenutni problem, kako čimbolj racionalna in načrtno porabiti materialna sredstva, ki so na razpolago. Na osnovi povedanega se lahko rimi se mora boriti oziroma mora obvladati naša družba. ot" ------------------ ... ki slabo prikrivajo zelo jas- £anos ao strokovnjakov, v pojmovanjih, bodisi v konkret- no tendenco pridobivanja pravic hovega Pomena in vpliva na odločitvah trpe nove poraze, in materialnih ugodnosti na tuj ganizaciio proizvodnje in na Tu končno prihaja do izraza Ampak na ostanke birokratizma račun. Komunistf to zaostalo sevanle ne samo izrazito st v najširšem smislu besede svo- je treba gledati še z drugega vi- uravnilovsko in primitivno druž- kovnih- ampak tudi širših dru.u boda osebnosti oziroma njena dika. Treba je namreč imeti pred beno zavest, ki je še zelo močno benih vPrašanj. Skratka, bilo bi ,iš' ustvarjalnost, specifičnost in in- očmi rastočo demokratično zavest, pobarvana s pridobitvami male Potrebno več principialno razrn1. KhVIt^i^Sm*- skem in družbenem upravljanju lahko vsakdo vidi in tudi v praksi občuti, da naš socializem — to se pravi, ustvarjalnost delovnih ljudi — ni monoton, siv ali oti^n ^ ®v?bodl našega sociali- lavskem in družbenem upravlja- benib ln r--......... —. ,rUz- stičnega državljana, ki je v ne- nju vse premalo odločno razkrin- a kateremi bi morali organi dr prestanem vzponu in ki zaradi kavajo, kritizirajo in smešijo. ,benfga. “Prhanja pri tega tem skl®? politični in materialni pogoji za kavajo, »»». ^ v*., ^ - „ teže prenaša oziroma Marsikdaj se zgodi, da celo ko- konkretnih odločitvah in ... y , • , - - ----’ faradi tega tembolj razburjajo munisti sami nasedaio takim hla računati in jih boli upoštey »s— ■*« ssssrjssstssssi. M itVa #iori [Ure ‘»iti 1{ts ijj Uj «iva H j^bi % Hi % IVet; ta<) »fui N h •sk' ftea S SO lij;. H i * s •lij. h s >t $ s šj< s s $ k) , s s H: S s % s J* S' Si S s «5 V “ai Stil !>a S s s i4' S i s V1 Komunisti v boju za socialistično kulturno politiko Korefer at tovariša Borisa Ziherla, člana Izvršnega komiteja CK ZKS k o pro- Mreža ustanov, strokovnih šol Cesar izvira ne le podcenjevanje turne politike. Z vso resnostjo se ljudsko-prosvetnih društev zme- Tako so komunisti, ki delajo v It klemih naše socialistične za odrasle, ekonomskih dopisnih dela, ki ga opravljajo množični ga morajo lotiti vsi komunisti, rom redkeje naletimo na cenene naših redakcijah, v založbah In kulturne politike in o na- šol, raznih šol, tečajev in šemi- tvorci materialnih temeljev, na zlasti pa tisti, ki delajo na ustrez- osladnosti in na idejne rekvizite v svetih za kulturo, večkrat mol- itVjj,; l06ah, ki jih njeno ostvar- narjev za družbeno upravljanje katerih počiva sleherna višja du- nih področjih javnega življenja, iz ropotarnice predvojnega hej- če šli mimo posameznih izrazito tiojj'Malaga komunistom, nam in tako dalje, postaja v naši re- hovna kultura, marveč tudi pod- v prosvetnih organih občin, okra- slovanstva in klerikalnega mrač- antisocialističnih teorij in poja- Hisei silili vodilna publiki sicer zmerom gostejša, cenjevanje tehnične inteligence, jev in republike, v komisijah za njaštva. K delu so pritegnjeni vov ali pa so nanje reagirali s W j v ,zvezi s temi Pro" Toda niti po svojem obsegu niti inteligence v zdravstveni službi, štipendije, v osnovnih, srednjih številni kadri predavateljev, pe- precejšnjo zamudo. Pri tem je tj v ln s temi nalogami zapisa- po učnih metodah in organizacij- v socialnem skrbstvu itd. in visokih šolah ter drugih višjih vovodij, dirigentov, režiserjev in šlo za teorije, ki so razodevale 'ffeiBi na^em novem programu, skl strukturi še ne ustrezajo po- Nobenega dvoma ni, da kan- znanstvenih ustanovah. dramaturgov, predvsem iz vrst odkrito podcenjevanje revolu- na koingresu Zveze trebam, l^i jih ustvarja narašča- servativno' gledanje na vire in naših prosvetnih delavcev. cionarne akcije jugoslovanskih (jnJ^tov Jugoslavije. To misel joča žeja delovnih ljudi po zna- pota oblikovanja naše inteligence MNOŽIČNA Ob nedvomnih uspehih in na- in posebej slovenskih komunistov ^ “f1 strniti v besedah; kultura nju in izobrazbi. V naši republiki negativno vpliva na njeno rast, KULTURNO-PROSVETNA predku našega ljudsko-prosvet- v nedavni in najbližji preteklo- (jj \?stcwje_ iast ljudstva, postane dela pet ustanov, ki se posebej povzroča neenakomernost, hiper- DRUŠTVA IN USTANOVE nega dela pa kajpak to delo 'fli sti, potvarjale našo zgodovino in «5Vai^0žična tako v pogledu ukvarjajo s temi problemi, toda trofijo kadrov na posameznih V sistemu našega izvenšolske- brez pomanjkljivosti, s katerimi skušale rehabilitirati kompromi- kulturnih pridobitev, z doslej doseženimi rezultati še področjih družbenega življenja ob ga izobraževanja in nasploh kul- se je treba boriti in jih odstra- tirane politične tokove in posa- ifed"11.............................. u.U(Je najširših množic. Brez pomanjkljivostim v veliki meri jogCV-111 in sodobnih, kakor v nikakor ne smemo biti zadovolj- njihovem občutnem pomanjkanju turnega dviganja delovnih mnb- njevati. kulturne dejavnosti in ni. Nobenega dvoma ni, da so ttjjj*'®. načelne usmerjenosti ti- vzrok težave materialnega zna-Dji.ki v kulturi ustvarjajo ali čaja, pomanjkanje ustreznih uči-stvaritve posredujejo, ni Celjskih kadrov in prostorov, pa govoriti o resnično socia- tudi nerešeni pedagoški proble-1 ni • kulturni politiki, zlasti pa mi, nejasnost v pogledu organiza-ni mogoče govoriti brez cijskih prijemov in delovnih me-t lna^elne usmerjenosti ko- tod, pomanjkanje primernih učil, vse lma.i0 dostikrat svoje globlje ko-SJ Je prodira spoznanje, da ni renine v Predsodkih, ki izvirajo meznike. Precejšnjo . neobčutlji-Tu gre predvsem za obseg de- vost so pokazali nekateri člani javnosti, ki' je pri marsikaterih ZK Slovenije ob pojavih, v ka-društvih še sila ozko začrtan in terih so prihajali do izraza po-omejen na organizacijo pevskega izkusi klerikalizma, da bi se iz-zbora ali dramatičnega krožka; nova močneje uveljavil na kul-temu primerno pa je tudi število tumo-političnem področju, ali pa članstva nasploh zelo skromno, ob raznih buržoazno-liberalnih zlasti pa v tako ozko zasnovanih tolmačenjih naše demokracije in ljudsko-prosvetnih društvih sko- ob poizkusih njihovega uveljav-raj povsem manjka mladina. Ni Ijenja v naši publicistiki, *b iz-mogoče reči, da je v taka društva padih proti vodilni vlogi delav-prodrla zavest o sredstvih in ci- skega razreda v naši socialistični Ijih socialistične kulturne politi- graditvi itd. Dejstvo je, da smo ke. Mnoge delavske.oziroma Ijud- često popustljivejši nasproti pre- . ske univerze še niso našle svojega vodnikom sodobnega nazorskega pravega namena in se omejujejo mračnjaštva iz vrst inteligence na prirejanje ozko strokovnih te- kakor pa nasproti zaostalejšemu čajev, medtem ko podcenjujejo delavcu, ki se udeležuje verskih široko seznanjanje delovnih ljudi obredov. Tega ne bi smelo biti, z aktualnimi ekonomskimi, poli- najmanj pa če gre za ljudi, ki so tičnimi in kulturnimi problemi, vsaj formalno člani ZKS. Močno smo v zaostanku z ljud- Prav tako moramo ugotoviti skimi knjižnicami, ki bi v naših določene pomanjkljivosti našega pogojih morale biti najvažnejše boja proti lažiobjektivističnim in posredovalke dobre knjige širo- lažiznanstvenim tendencam na t kim plastem bralcev iz vrst de- naših srednjih in visokih šolah, lovnih ljudi. Razvoj ljudskih za katerimi se skriva odpor kon-knjižnic v okviru "Svobod" in servativnih ali pa odkrito reak-drugih ljudsko-prosvetnih dru- cionarnih elementov proti vnaša-štev bo moral postati stalna skrb nju progresivne, konkretno mar-pristojnih činiteljev, predvsem pa ksistične misli v naše družbene komunistov. Vso skrb komunistov vede, zlasti v pouk politične in in posebej komunistov iz vrst literarne zgodovine, sociologije, kulturnih delavcev zaslužita tudi filozofije itd. Ob razpravljanju o Prešernova družba in revija »So- smotrnejši organizaciji univerzi-dobna pota«, ki sta bili pred leti tetnega študija ni prišel zadosti ustanovljeni z izrecnim name- do izraza odpor komunistov proti nom, naj služita množični socia- cehovski zaprtosti v ozke proble- . . . . . , . , . . _______...„ listični kulturno-prOsvetni akciji, me svoje stroke, brez upošteva- Delegrata ZK Iz- Slovenske Bistrice pregledujeta kongresno gradivo veincjar pa (josiej v marsičem še nja vidikov in interesov celote, v prostoru informacijske pisarne nista izpolnili pričakovanj. proti birokratskim in tehnokrat- ffgo^rit o socializmu, ne da iz čafv’ ^di na k ^ razrede veljala za trajen in ne- S deTa in daSdviS pro-' min1^ ^av družbenega življa-, fl^sti dela ni odvisno samo nja iia,ko ^ umsko delo veljalo izpolnjevanja produkcijskih za Predpravmo redkih izbrancev, >ev, marveč tudi od moder- ? )tLVse smotrnejše organizacije ie iJ^hega procesa in pa od pove- ^d^,k vf6 ^ I;) strokovne kvalifikaciie de- treba odločno spoprijeti, če naj _ _ _ cn-i-itc+iSno. nn ' naša socialistična ekonomska, po- _ ,__.,,1, nom i\r ur, noromnesa mmena mno- napori morajo biti tudi skim težnjam med delom eko- » na^fvatoa ^. delovnem litična in kulturna prizadevala ”a d^ JmanikuTe žicne kuUurno-Dros^toe ust^ v bodoče usmerjeni h kar najtes- nomske in tehnične inteligence, cuoiirn° nrnktirnim dosežejo svoj veliki humanistični r®c.n?°’rn ® ® ^ .. AptL ve j,n društva V naši republiki nejšemu povezovanju naših viso- ki jih med drugim krepi po- J,!e>]aviiamem ustvaria zmerom cilj, popolno in dokončno premo- oteževalnih in strokovnih sred- imamo veliko' število takih dru- kokvalificiranih znanstvenih ka- manjkljivo razumevanje celotne hlsi° med eh^ed,^ižhe stitev zgodovinsko nastalega pre- odra^®v,a ”1 , s .. , ■ xt„v ir. ,,stanov ki neorestano drov in vseh zares pomembnih družbene problematike v razdob- Si Sttrl todtoAfal: Pada mid umskim in ročnim de- naraščaio in p^idoSvajo na^- umetniških ustvarjalcev z delom ju socialistične graditve in pc*e- Sl interesi nosamezneea oroiz- lom’ premostitev, brez katere ni neiniie neka- menu Tu imamo predvsem Zve- in cilP množičnih kulturno-pro- bej njenih specifičnosti pri nas. hfkka hkrat^tnnniniegtiidi za in ne more Liti popolne in do- J5 « t Hn-n^ifc+aneve v°kateHh zn Svobod in ljudsko-prosvetnih svetnih ustanov in društev. Hkra- Komunisti med našimi umetniki °sv,,b<,d,,ve aOTl“ “ i^^egovo željo po znanju, po cloveka- minjajo v sinekure. Odveč bi bilo ustrezne dejavnosti, v isti smeri ^vobod^ posamizna nithova gov fmeri i^družinTc ki e tudi 130 višji Ktrokovni in Iz teh in takfeih Predsodkov poudarjati, da so prav take služ- pa se poleg opravljanja svojih po- d^tva ^se^-n^ikaci e ki! f estetetem tSledu najvlčkrat ‘ -azgledanosti. Od tod potreba izvirajo marsikatere težave, s ka- be najpripravnejše izhodišče za sebmh nalog udejstvujejo tudi kOT koli slIž l izživlianin n! čisto breznačrien in klikarski. CffJi raznovrstnosti in večji terimi imamo opravka pri ostvar- demoralizacijo intelektualnih ka- naši sindikati, mladinske, ženske ^raidh umetn ških n dr,mfh Pri tem ^m pozabi ato na C^feosti strokovnega izobra- jevanju naše kulturne politike, drov in s tem za širjenje raznih in zadružne orgamzacije, Zveza zdra£J kXrih Sile doSat obvez^asti kMto .toajo ko? kc! ki je naš današnji šolski žal pri nas časih še zmerom na- antisocialističnih idejnih vplivov “ SS^olS zlS IlSTcS mun^Te o^znoTtf pa torjajo navzllc vsem reformnim letimo na bolj ali manj vešče v njihovih vrstah. tako dalje. Dnevno časopisje in „ , t-v . ltnrno _ pHirnrn n„s nrnernm — boi nikakor ne more zado- prikrilo izpovedovanj, re.kcio- Interesi skladpega razvoj« meh *!* St4”*,”,!™! » socializmom. .proti pojavom, ki zmanjšujejo ^bam, k, izvirajo ,z m.,«- KK ‘kdaft^ ptako^e Jg* « cilj. p. moramo ime« -o * diov.k, in njegovo us,var- 'ti(L° ekonomskih osnov sociali- sposobni za sprejemanje in kaj- ranih in visokokvalificiranih ka- široko razširjena mre(ža radijskih Pv Uw1Si’^ ^ -ji vpt jn u: jioveško >«,-ružui',l Pa-khS\dr ™”i “ dnh nam nalagajo, d, prelomimo »*2: ?S££ oSSh “drStenet ^“".•‘n S« mzumno Sno raZVOi V1^jh kulturnih dobrin, ali pa da z dokaj nenačrtnim oblikovanjem z^ka pmr®Ža ltd' ff^ gnii meri upravljanja, v vodstvih kulturno- vsebine in človeško za vse. ali J &u^tl6ne/a SlSte,7f nav delavsklotroci in zenska^ mla- inteligence, da vzgoje novega ao Prosvetnih društev in ustanov, proti poizkusom, da bi se pod Sto nS1Cne^1emt aCVe. V dl»a JT^^ualno manjvredni in kadra ne naslanjamo več samo »a lares kak™- tudi komunisti, ki samo- zaščitnim znakom svobode zna- H dr axl€ga delaVSke1- m na’ 'ak?.daje- S takimi teorijami je na šole, marveč ga v vedno večji soda- ^ojno ustvarjajo na različnih nosti in umetnosti afirmirali de- >5^1 družbenega upravljanja, v dostikrat vsaj posredno m neza- meri dvigamo neposredno iz de- sodobno in zares množično socia ^“ j* i. j-notr. reakz-ir,nnrni in nrotiso- ^Ij^.Pravnih organih naših so- vedno povezano podcenjevanje lavskih vrst, iz tovarn, iz delovne, listično kulturno akcijo. _ -1 §a Ijenja. H .stičnih občin, naših komun, strokovnega šolstva in posebej prakse, in ga preko ustreznih Kat zadeva »Svobodo« in dru- K ^IcvTnv,,* 11.. J i i t------_________________X j« ----x________s -_ K Mo: (l^dpra la ični________ ______________ ___________ ____________ ________ ________ ... __________ . ... ^tPvni ljudje srečujejo z naj- izvenšolskega izobraževanja od- ustanov srednjega in višjega, šol- štva, vključena v okvir njene zve- inv ivvr a rota vir-mv Sj >,nejŠimi .problemi družbene- raslih in posebej delovnih ljudi, skega in izvenšolskega izobraže- ze, naj bi -po zamisli, ki je pn- KOMTTmcjTnv cn nrrvMT rp Valjenja. Poleg gospodarskih konservativna zaverovanost v vanja dovajamo na ključne pozi- vedla do njene povojne obnove, - - E nrohiematicmn oovezav d-i se ukvarjajo z vprašanji gimnazije kot izhodišča v svet cije v našem gospodarstvu, kakor postala glavno torišče množične- Načelo družbenega upravljanja H nosameznimi skuninami stva ih socialne politike, s Višjega izobraženstva, odpor proti tudi v političnem in nasploh ga kulturnega udejstvovanja, po se je v razdobju, ki nas loči od urnetnjkov jz raznih krajev Ju- NEKATERI PROBLEMI jansko reakcionarni in protisocialistični nazori ali spodkopavale moralno-politične osnove socialistične družbe«. Spričo takšne breznačelnosti prihaja včasih do silno problematičnih povezav .Tftnimi vprašanji, s šolstvom daljnosežnejšim socialističnim re- družbenem življenju. Samo na ta svoji mnogostranski usmerjenosti zadnjega kongresa, dokaj vse- p™, ..' k . ' zmerom konec ,^tenšolskimJ nrosvetnimi in formnim ukrenem v osnovnem, nnžin home dobili zares novo. so- ustrezajoča potrebam in zanima- stransko uveljavilo v našem živ- koncev v prid ljudem ki so jim ^i^bimi ustanovami, z vpra- srednjem in višjem šolstvu, zlasti cialistično inteligenco, zakoreni- niu. sodobnega človeka, občana Ijenju. Zajelo je tudi vsa pod- *. , i naDori povsem dlesne kulture in športa itd. proti politehničnemu povezovanju njeno v delovnih množicah in socialistične skupnosti. V. ta na* rc,čia kulture in prosvete, imamo . .. pnVp-avp vrste niti nai-Strun^e njihove obče izobrazbe vzgoje in dela. S takimi teorijami predvsem v delavskem razredu, men naj bi se njena društva raz- ga v šolstvu, v višjih učnih za- n„ nrisnevaio k medseboj- wmwmwmwmwmmm bi se lahko uveljavila kot eden stvar organov družbenega uprav- slovanskimi narodi, bodisi v smi od pomembnih činiteljev v siste- ijanja v kulturi in prosveti. S s V °zkogrudnega ,inac!°nal'zr"a mu našega izvenšolskega izobra- tem je silno zrasla odgovornost al . pa v srrns u ve ikod z g Komunisti v delavskem in družbenem upravlianiu ^.^aljevanje z 8. strani) jjog^histov pa bi bila, tudi v tem predočene politične in materialne načinu dela teh organov. Odloč- bi jima bile predhodno jasno merila in določbe o poslovanju in organe delavskega in posledice takih sklepov. Tudi od- neje bo treba preganjati admini-\e . e8a upravljanja pravilno nos administrativnega in uprav- strativno nemarnost in tisto tako vrjati. nega aparata do določenih skle- imenovano atmosfero »kar tako bi govoril o materialnih pov odgovornih organov, je mar- po domače« ki je še precej zna-Sga Cah m problemih delav- sikje še neurejen in nejasen. Ni- čilna za nekatere organe delav-V* in družbenega upravlja- so . redki primeri, da ostanejo skega in družbenega upravljanja, fticj^ato ker je osnovna proble- sklepi delavskih svetov ali po- V vse to delo je treba vnesti Haja in orientacija, ki je bila sameznih svetov neizvršeni ali jih mnogo več odgovornosti, solidno-;’!Ate ■ a v referatu, sestavni del upravni in administrativni apa- sti in doslednosti. Dnevne rede je CtijjUalnih osnov delavskega in rat celo po svoje spreminja ozi- treba napraviti bolj racionalne, ]yetlega upravljanja. Opozoril roma tolmači in korigira. Ni še diskusijo bolj konkretno, bolj fed*. na koncu še na nekatere dovolj učinkovite kontrole nad vsebinsko in manj formalno, lile aizacijsko metodološke pro- sprejetimi sklepi, ni dovolj po- Skratka, vse bolj rastoča idejna Sjj® in slabosti delavskega in ročanja o izvrševanju sklepov, o in družbena zavest teh naših “enega upravljanja. Lahko problemih, ki so nastali med iz- ljudskih parlamentov in te prak-Nori da ie vse organizacijsko vršitvijo itd. Kljub mnogim spre- tične, demokratične socialistične U^loško delo na tem tori- jetim poslovnikom in ostalim šole delovnih množic, pa tudi Vse Preveč slučajno. Ce odločbam o poslovanju, sklepa- vedno večje naloge, ki stoje pred U* ^too kar pri sejah, vidimo, nju in pretresanju problemov se temi parlamenti, vse to zahteva, i sklicujejo brez sistematič- še marsikdaj in marsikje dela da se vsi skupaj, predvsem pa 11 Perspektivnega načrta od zelo po domače. komunisti, mnogo bolj poglob- fyite!. do jutri, marsikdaj brez Zato moramo tudi v organi- Ijeno in sistematično kot do zdaj j tla ali s preveč materiala, zacijsko metodološkem pogledu lotimo tudi organizacije, meto- % s°krat so poroeevalci na se_ delavsko in družbeno upravlja- dike in sistema dela organov de-Vf^ni, enostranski, tenden- nje neprestano proučevati in iz- lavskega in družbenega uprav-V k0,L Dogaja se, in to'predvsem popolnjevati. Spričo tega mora- Ijanja, ki ga moramo dvigniti na n nah, da občinski zbor ali mo začeti odločneje uveljavljati višji nivo in s tem usposobiti za »boj, Proizvajalcev ali pa tudi oba bolj jasna merila oziroma prak- čimbolj racionalno in ekspedi-sPrejemata stvari, ne da tično izvajati mnoga že sprejeta tivno poslovanje, Zevanja, dalje, kot glavni organi- komunistov, ki naj se v vseh teh unitarizma , . zator kulturne dejavnosti širokih organih borijo za napredna na- Posebej je treba reči, da o- delovpih množic in kot pospeše- čela v kulturni politiki in za, nji- mumsL oiso zmerom kos nalo-valec njihove kulturne pobude, hovo praktično uveljavljanje. No- £am’ kl ,jlk Postavlja nas idejni in končno kot - če smemo tako benega dvoma ni, da so bili z boj,.aa dYeh fr°ntah, proti stali- reči — šola kulturne zabave in njihovim delom v teh organih ,ms'tlcni .dogmatski reviziji mar-razvedrila. Ob njihovih uspehih doseženi pomembni uspehi, ki jih kslzma m proti malomeščanske-bi kopnele plitve in dostikrat moramo toliko bolj ceniti, ker so niiu anarho-individualizmu kot močno defektne oblike zabave, komunisti delali in odločali ve- g]avnemu prevodniku buržoaznih rojene v vzdušju ljudske zaosta- čidel samostojno, brez tesnejše 'detolh vplivov v naši današnji losti, reakcionarne miselnosti in vertikalne povezanosti, oprti na družbeni stvarnosti.^ Naloge tega komercialnih računov, značilnih svoje znanje in zavest. Delo v or- nikakor niso lahke in ob poza kulturno, politiko sodobne bur- ganih družbenega upravljanja, ob manjkanju lastnih idejnih opo-žoazije. reševanju konkretnih nalog v nsč’ zakoreninjenih v ustvarjal- Ta zamisel se danes že mar- kulturi in prosveti, je mnogim ne'11 marksizmu, posameznik kaj-sikje uresničuje, dejavnost mno- komunistom pomagalo premagati pak prav lakko zamha med fron-gih »Svobod« in ljudsko-prosvet- sektaško ožino, ^ povečalo je nji- tarna, nasede zdaj enemu zdaj nih društev se približuje njene- hovo skrb za lastno idejno poli- drugemu idejnemu . nasprotniku, mu uresničenju. O tem nam pri- tično dviganje, jim širilo razgle- nekritično podcenjuje, ah prece-čajo uspehi na posameznih pod- de in stopnjevalo njihovo ustvar- njuje njun vpliv in si prav tako ročjih njihovega dela, ki jih jalno pobudo. nekritično izposoja argumente lahko ugotovimo ob vsakoletnih Nikakor torej ne gre zanikati pn ®n®m> da bi se z njimi boril festivalih, napredek v razvijanju uspehov, ki so jih doslej komu- protI drugemu. O vsem tem bi glasbene kulture, nastopi amater- nisti dosegli zlasti v boju za uve- ..I?aš,a slovenska publicistika skih igralskih družin, ki nam.ne- Ijavljenje organov družbenega zadnjih let vedeia precej pove-redko odkrijejo nove in vsd po- upravljanja v prosveti in kulturi, dati. Od tod še prav poseben pozornosti vredne talente. O tem Toda. kadar gre za izpreminjanje men ideološkega dela, ki se je nam priča razmah delavskih ozi- teh organov v torišče boja za so- Y p |fPlza<:,kiab Zveze kpmuni-roma ljudskih univerz, ki so se cialistično kulturno politiko in sto, Slovenije kakor oovsod dru-ponekod že pričele izpreminjati proti raznim antisocialističnim ^°d razY^1 130 711- v široke tribune za obravnavanje pojavom v našem kulturnem živ- k°"g^P l” ^ temelju nasega aktualnih družbenih vprašanj. Na Ijenju, moramo dostikrat ugoto- novega programa, prireditvah delavskih in drugih viti še občutne pomanjkljivosti. (Nadaljevanje na 10. strani) Organ Koreferat člana Izvršnega komiteja CK ZKS tovariša Janeza Vipotnika naS m°ra pri, tem ' vodif^pred- Sn^irSikc^ komTniSS Sn^TTapJtke^dSo komu' članov3 k^h Pasivnlh strativniml poizkusi urejanja J nih ciii,, “ jsr ; ui-V• ^ i. ‘ vsem ena ugotovitev: so potrebne če hočemo nvoliaviti j napotKe za delo komu- članov, ki jih lahko osnovna or- sameznih družbeno političnih h v borbi za izeradnio družbeno Ce _si želimo hitrega napredka napredne družbene poglede. Taks- ciie. Pravilno n^rlnfe ^fdtntZ Prijemom. dev-Predvsem pa na podlag po- najširše družbene samoupra^ Zaradi tega" naši republiki bodisi ^ Siiwemo “veijaviu nistov dajejo osnovne organiza- ganizaeija s skrbnim'priiem ----a ^izgradnjo družbeno tZellmo hltr,ega napredka ^Predne družbene poglede. Takš- cije. Pravilno notranje življenje lelo hitro aktivizkT imam^ ekonomskega sistema, bodisi pri E” °bllk0Van;l^ cflotnega druž- «« osnovne organizacije seveda osnovne organizacije bo mnogim nekaterih organizacfiah šT i vključevanju delavskega razre- kenega gospodarskega sistema, ne predstavljajo idejno poUtid- komunistom pomagalo da bodo Cr^ J h J * “ ----------------- ■ da in drugih delovnih ljudi v kaherega izgradnjo smo si posta- nega jedra, okrog katerega naj bi zmožni opraviti naloge, ki jih ljudi v Zvezi komunistov3— ka6 dr'j?b®no -p0' mehanizem neposredne demo- za Clll in katerega obrisi se zbirale sile za pospešeno' gra- Zveza od njih zahteva. Tem čla- terih in -;0 st^v ... aT zlvlJonja. Zaradi tega nf kracije, bodisi pri stoonievaniu ka^ei° čedalje določneje, tedaj dltev naše boljše prihodnosti. nom je treba pomagati" iih voditi veliko 1 treba poudariti, ni sameznih pojavov idejno i-- j, idejno AtŽne enotnosti sT je za temP° na^' nadaljnje raz- Čeprav so najštevilnejši tisti Osnovm orgaSja če^okrat ne mnogo ®1Cf P°?ostokrat ?ih. odklonov in poizkusov^ y-ga -I"dslva' G,'de a,ab0-'™'“ — —Mi-SSTp« S^S^tSSJ^ SSSzSz! vau>jxc^čt ijuastva. u-ieae slabo- h^ihcihuuci sti in težav, ki so spremljale- J;1023 Zve.ze komunistov in nji-uveljavljanje novih metod dela hHya ^obilizacija vseh notranjih Zveze komunistov, sprejetih na Slbalnih sil naše družbe v kon-VI. kongresu Zveze komunistov ^rektivni speri. Komunisti pa Jugoslavije, se je zdelo, da bodo bodo d°bro izpolnjevali svoje od-trenutno tu in tam zavrle hitri govorne dolžnosti, če bo nepre-proces naše izgradnje, toda s nenoma stopnjevala svojo kvali- tem, da smo jih sproti odpravljali, smo dali v resnici še večji polet delovanju organizacije, in raznovrstna družbena in politična dejavnost komunistov je pripomogla, da so tendence dirigiranja in birokratskih metod že za nami. Komunisti so bili glavni pobudniki pri oblikovanju in utrjevanju komune, pri uveljavljanju delavske in družbene samouprave, pri razvi- teto, če se bo z vso silo borila proti primitivnosti, oportunizmu, sektaštvu in površnosti, če bo sodobna v svojih oblikah in metodah dela. če bo njen delovni stil dohiteval čas in se vsklajeval z razmerami posameznega določenega okolja. Prehajamo torej v tisto obdobje našega razvoja, ko je zahteva po kvaliteti posameznih članov Zveze komunistov čedalje | janju Socialistične zveze in dru- ostrejša. Hiter razmah gospodar-god. Prizadevali so si, da so jbva, neprestana skrb za izbolj-nkrepi družbenih, ekonomskih in sanje življenjskih pogojev delov-političnih činiteljev krepil sploš- nega človeka, naperi za hitrejši no jugoslovansko politiko, da so razvoj na vasi, intenzivna dejav-bili vsklajeni s socialističnimi nost na društvenem, kulturnem, cilji, da je bilo vsakodnevno delo umetniškem, znanstvenem pod-teh činiteljev prežeto s programi- ročju in drugod, vse to kaže. da ranimi demokratičnimi metodami se morajo člani Zveze komunistov našega sistema in z napredno spoprijemati danes s čedalje od-#voljo in željami državljanov, govornejšimi in čedalje bolj za-Takšno delovanje komunistov in Pletenimi nalogami. Zato morajo drugih zavestnih sil je omogočilo komunisti neprestano izpooolnje-in omogoča, da se naš družbeni vati svoje znanje o socialističnem sistem neprestano krepi in vedno gospodarstvu in se poglabljati v bolj demokratizira. elementarne ekonomske zakone. Toda če se zavedamo, da je Poznati pa morajo politiko in sta-od dobrega delovanja celotne bšče Zveze tudi na vseh drugih Zveze komunistov, vseh osnovnih področjih javnega življenja in organizacij in vsakega pos-amez- obenem neprenehoma stopnjevati nega njenega člana odvisen tem- svoje osebne kvalitete,. partijnost. po družbeno ekonomskega raz- požrtvovalnost,' predgnost. borbe-voja, tedaj moramo na rob teh nost, pa tudi svoje teoretično zna-splošnih ugotovitev z dokaj vid- nje. Program in drugo gradivo nimi črkami zapisati, da se niso VU- kongresa nudijo slehernemu vse osnovne organizacije in vsi članu dragoceno pomoč za teore-člani naše Zveze, ki šteje danes tično oborožitev, čez 61.000 članov, enakomerno in Poglejmo nekoliko podrobne-enakovredno lotevali raznovrst- je delovanje Zveze komunistov, mh nalog graditve socializma, za- Razen nespornih oblik bomo, žal ___r. ^ | ..................sag* lov,« France Kimovcema »redlag, v imenn toMMeciMe komHJe konarcu kandUatao li.k, a. nort Cen.ralni komite Z»S in za revizijsko komisijo ■ . , a * v-kj i kV i a X X gažiranje komunistov ne gre0ved- me"^čLS^a^elf celo ^^ne daSf priprSei^b^to nleL^Ivzve^ vdr^h^310 ’ °br' našnjem razdobju, vendar jih de- sprotno, ti posamezni poja^ J f,° . na r.°Yas nnhove različne osnovne organizacije zaostajajo in borbeni zmogljivosti tisti del življenje Konkretno ^vodii^^a m°kratizacija življenja nekoliko samo nadaljevali proces difer pa idejno-politicne ravni. za izredno naglim razvojem jav- Zveze komunistov, kateremu gre delo in prevzem1 odsnvornn^ti v zanasa+ m f j? zato v Zvezi ko- ciacije v teh krogih, predvsei^g. na našem kon- nega življenja. Te organizacije se priznanje za dosedanji tempo ih javnem življenju bo marsikate- ™lfnis^v tudi P° svoje razla- se je ob njih krepila idejno ^ itne smerni- preveč za mr m n v sim-io notrcnio — ,—ir.t-.c- v ^ -1 - - življenju bo marsikate- gajo. Ti razumejo svoje članstvo tična enotnost organizacij ^ Ko skušamo gresu določiti poglavitne smerni- prevetz^So v s^je notran e6 S^o^KaSS^ SnaSL?^^^ ^ Ti -z^ejTsim^čl^o ^ ^noZ -ramo aveXineaŠuSo^i, ^^^^STgSe ^n^in^ačS člaSin^ k0m^ Slovenije za obdobje, ki je pred 1 ja jo “dovolj odTočno 'po'robu'raz- da en del članov naše nreaniza" “ *-----,------ nam, - na osnovi programa to ličnim negativnim pojavom v cije ni dovo^rdno p^Lan z spremS ^ POp°lnoma Komunisti 'V boju za socialistično kulturno politiko laljevanje z 9. strani) oroaram v stmimni niiHiri c-n-in-i_ ..ni— #-m ,- j —.. . . (Nadaljevanje z 9. strani) V interesu uspešnega idejnega dela komunistov bodo morali komiteji in komisije ZKS najti ustrezne oblike vertikalnega po- program v strnjeni obliki sezna-nil z zgodovino, z načelnimi stališči in cilji organizacije, ki ji pripadajo, kar krepi moralnopolitične vezi med njimi. Proučevanje programa utrjuje nji- vala. Obvladanje programa nam ksističnih zgodovinarjev, ekono bo močno olajšalo reševanje teh mistov, sociologov, psihologov p™b e™PV’ .metd katere v zad- pedagogov. Oblikovanju takšni! njem letu zlasti sodijo problemi kadrov kakor tudi idejno-politič socialistične rekonstrukcije v nemu dviganju odgovornih par kmetijstvu, problemi sindikatov tijskih kadrov, zlasti okrajnih Sa d.iC itc.v.irZSS Jov„ prepričanj; „ £3X1 ST&ZS SSTS SESB^SV*, repu Srsss. uJZZ.'JS*!!r po»“ iESSff SSSETr SSSnSSAS.1sasS ES, razreda v našem družbenem živ- razširjena republiška politična socialistične šola, dalje Inštitut za proučevanje ieiciju v Ut uz,utr- --j---- ■ * nih organih na istem sektorju, pol;ov za .zgraditev socializma v predvsem zaradi izmenjave mnenj na®* deželi in o pomembnosti teh in izkušenj. Doslej so bila taka naP°rev, ki sega preko njenih posvetovanja zgolj sporadičnega meia- Ob proučevanju programa značaja, zlasti ob problemih, ki se je močno razširil in utrdil _ .... _ so se pričeli razraščati v politične mehanizem ideološkega dela v formnih ukrepov v šolstvu in — vl_, v .J(>s.„nar =h«£ ijenju, problemi vzgoje, od katerih pravilne re- zgodovine slovenskega "delavske Ju ^Z-8611. uspyb naših re- ga gibanja, ki naj izpolni občut na no vrzel v dosedanjem sloven njihove pravilnosti ali nepravil- svetovne, in končno Inštitut vanju družbenih organov, vendar to ni dovolj. Precejšnja ovira misije, ki sabljajo se zmerom bolj uspo-za samostojno analizo SMS S v organih družbenega upravlja nja na področju kulture in prosvete je njihova preobremenjenost in mnogostranska vezanost. Smelo bo treba pritegovati k temu poslu naše mlajše kadre, ki so se v vrsti konkretnih političnih akcij izkazali za povsem zmožne teh nalog. IDEJNO DVIGANJE KOMUNISTOV NA TEMELJU NOVEGA PROGRAMA ZKJ Da bi bili komunisti kos velikim nalogam, pred katere jih postavlja njihovo delo na različnih območju. Zelo pomembna je postala ustanova predavateljskih aktivov, ki je v zadnjem letu na ozemlju Slovenije pritegnila preko tri tisoč tovarišev k aktivne-ideološkemu delu. Poleg višjih vzgojnega in raz- podrejene inte- delu na izdajanju klasične mar m- ksistične literature zapirati v okvire osnovnih or- poglabljanju ganizacij ali se omejevati na iskovalnega te študijske skupine. To delo ’ - ;rpi togih oblik maT-tro* morajo biti oblike resom njegovega uspeha: od ~ - V „ ----------- . d L Hi. t; dmdualnega študija do kolektiv- Tovariši in tovarišice! nega dela v večernih šolah, in v krožkih. V svo mu ideološkemu delu. Poleg republiške politične šole deluje na Slovenskem štirinajst okrajnih večernih političnih šol in cela seminarjih vrsta seminarjev in tečajev mlade komuniste, ki so jih ganizirali po okrajih in v neka- aktivnim sodelovanjem v najraz- Pri Ideološki ko- ličnejših ustanovah' za ideološko moči stmitiT en zaključek? V si nakazal ne sodijo na jem koreferatu sem ---Predr katere probleme, ki sodijo med or- nisti to delo3povezovati? svojim ^^oc^hstičn^kidt^r^o^polidko Vso to problematiko je verjetne terih občinah. misiji CK ZK Slovenije se usta- in strokovno izobraževanje de- stemu naše socialistične Jemokrn navije^ center za marksistično lovnih ljudi, zlasti v delavskih, cije, ki ga odlikuje vse večia ak izobraževanje kadrov, ki naj or- oziroma ljudskih univerzah, v ®e Y. I® ak področ j ih našega družbenega živ- uTrL^ plaStt delov Ijenja, je predvsem potrebno, da deto za’dvTe ideTne ra^rS! n^ SizaSah v ‘šoln in - ljudstva. na področji^ Ijenja, je predvsem potrebno, da delo za dvig idejne ravni komu-nenehno dvigajo svojo idejno- nistov. V zvezi s proučevanjem politično raven, usvajajo dialek- programa je močno poskočila tično in materialistično misel ložniška dejavnost, posvečena marksizma in njene ustvarjalne dajanju sodobne marksistične za iz li- ----- ^ ^i,vc.xjdin«- ubijanju soaoone marKsisticne 11- metode pristopanja h konkretnim terature, domače in tuje, politič- problemom našega časa. Kot dokument takega ustvarjalnega, marksističnega pristopanja k sodobnim problemom jim služi noKti program Zveze komunistov Jugoslavije. Proučevanje programa nih priročnikov, brošur itd zmerom pa smo v zaostanku klasično marksistično literaturo, pagande na katere znanstvenih pridobit- sredstev vah temelji naš program Program Zveze komunistov - . .c- —— r^utnumsiAJv tisk, radio, televizija, ZKJ pomeni doslej najpomemb- Jugoslavije je postal in bo za leposlovje, umetniški in mentarni film itd nejš^ in najširše idejno-politično udejstvovanje organizacij Zveze komunistov, kar je v decembru lanskega leta ugotovil že IX. plenum CK ZKS, ki se je podrobno ukvarjal s tem problemom Vse članstvo Zveze komunistov, zlasti pa njene mlajše kadre, je napčej ostal izhodišče idejnopolitičnega dela komunistov, kar pa ne pomeni, da mora biti tudi . , T ■ , v družbenega življenja, sta vlog; ustanovah za izvensolsko izobra- in pomen komunistov v tem živ ževanje, skratka, v vsem tistem Ijenju zmerom bolj odvisna or sistemu množične socialistične globine njihove zavesti in od nje vzgoje, o katerem je bilo že zgo- ne prepričevalne sile. od njiho raj govora^ Mnogo bolj ko do- yega vzgleda in pobude. Od vlog. Se s ej se je treba v ta namen po- in pomena komunistov v družbe-s služevati sredstev nazorne pro- nem življenju, od njihove pristnr v in drugih modernih povezanosti z delovnimi množi ----- idejnega vplivanja na cami, od zaupanja, ki ga pri teh zavest človeka kakor so dnevni množicah uživajo, pa je še zme „ napredno rom v odločilni meri odvisno na doku- predovanje življenja k vse dovr-senejšim oblikam človeških od so- nosov. / in Od tod za nas še prav posebne Veliko oviro v izvajanju mmmmmgs Ti ljudje se oportunistično obna- ^ ocenjevanju članstv* šajo, ko gre za dejansko uveljav- osnovni organizaciji moraro gj Ijanje politike naše organizacije, yc'ri^i ®e o eni skupini v so omahljivi, se boje zamere pred komunistov: to je več kot J j ljudmi, ko gre za realizacijo skle- t1,800 na novo sprejetih ^ p pov Zveze komunistov, se izgo- clanoy. predvsem delavcev, .; varjajo na komiteje, češ to je terih ldeJno politični nivo J politika komiteja, jaz pa si pri razumljivih razlogov še dokaj , tem mislim nekaj drugega in po- zek- Ta skupina, ki je s^oP^ot' dobno. Naše organizacije se proti Zvezo komunistov po VII- p takšnim članom premalo odločno gl;esu’ to se Pryvi. da ie vsaV bore, preveč so popustljive, pre- član v Zvezi nov, pomeni -malo uporabljajo vzgojne člene gotovo poseben problem, ^ ^ statuta, premalo jih zadolžujejo bo treba v bodoče posvetih s konkretnimi nalogami, ob kate- sebn° pozornost. Z njihoviri 0f rih bi se budila njihova borbenost hodc'm so nastala v osnovniP^ii in plahnel oportunizem. ganizacijah nova sorazmerja ,e£J£ Tovariš Kardelj je na konfe- gleda starostnega, kal$or 8 renči komunistov Litostroja ta- socia nega sestava. Ve! > kole dejal: »Borba za utrditev psnovmh organizacij, je našega razvoja v smeri, ki jo je kongresa dalje sprejemalJ* začrtal VII. kongres, predvsem mtade ljudl, predvsem del ^ - ---- ---------- bo tem 80 doslej zaradi pretirane^ m sektaštva osnovnih organ * a1 » pa njegov program, uspešnejša, čimbolj se bodo vsi komunisti znali boriti piroti 08LaY zunaI z,veze, čeprav »> škodljivim tendencam in preti- P°f.0Je za sprejem. Danes J ravanjem z desne ali z leve večina osnovnih organizacJ ■ strani. Razvoj socializma bo tem zna~; ve^^a skrb za * u; 4-_4 x v _ i i v. novi n rmnrvtr ni coi-nn Hr hitrejši in bo dal tem večje re- novih članov ni samo boj &et zultate, čimbolj bo demokratič- Vll°: amPak da Je nujno P° uc na pot, po kateri ustvarjamo na *n normalna za rast Z’''6*-;, svoje socialistične cilje. Demo- munistov. Sprejemanje ‘ uj kratizem kot metoda, kot sred- mlajših ljudi v Zvezo d0*, p stvo v izgradnji socializma pa bkJali tudi uspešnost zahteva od komunistov izredno večjem uveljavljanju mlades aktivnost, borbenost in odloč- du ?a vseh toriščih javnega vf nost v boju proti sovražnim Ijenja- Ob tem postopku 1 ev tendencam. Demokratizem ne po- č na osnovnih organizacij v-h meni, da so se komunisti odrekli dela, da je krepitev naš’- ! borbi, rekoč, naj reakcionarji in z mlajšimi ljudmi dosegli* j,i: predstavniki raznih antisociali- teda:i- če pomeni osnovna stičnih ali konfuznih tendenc svo- zacija v okolišu svojega a bodno govore, kar hočejo, ne de- nja resnično silo, ki se P vf)il mokratizem pomeni, da se mo- lj,vo> z znanjem in rajo komunisti odločno in ener- zgledom svojih članov^ za s(pC vsakim negativnim za uresničitev socialističnih • , m . 4-v* ✓itt TT/im 4-4^4-m — ; _ m x-> 11P 1 Avnim o.. V nismo tr°v. Vse tiste organizacije 10 V ' zapir^ gično boriti z pojavom. Komunisti ............... nikdar odrekli tenriu, da povemo reč,_ ki se še naprej svojo besedo ob vsaki stvari, ki svoje "lastne meje, se ne , zadeva življenje našega delovne- Pohvaliti s tem nujnim P .. ga človeka in razvoj naše dežele, njem in presnavljanjern-Eno bi bilo, če bi komunisti ho- mlade ljudi niso privlačne-teli kot odločujoča državna oblast Ta veliki preokret ki s° ; odrejati, kaj je tr^ba narediti in enem letu doživele organi^, kaj ne, drugo pa je, če komunisti je dosegel dvoje: prvič je soodločajo^ z vsem delovnim ljud- no zavrnil in zavrgel opo^, stvom m ce se bore s prepričeva- stične poglede na mlade * njem za svoja stališča. In samo skoraj pretežni večini orgaI5'z taksna pot postavlja Zvezo komu- in drugič, bistveno posegel y , nistov na vodeč položaj kot druž- cialni sestav Zveze komun!:, beno-pohticno silo našega javne- saj so bili sprejeti večidel ^ ga Z1 vi jen j a-" _ delavci, ki so si že dolgo ‘ Visoka idejno politična enot- v organizacijo. S tem je z®; ( nost je ena glavnih odlik naše naši Zvezi tudi številčno rash Zveze. Ta njena enotnost se je lavski element kar dolguj, neprestano krepila in utrjevala v let ni bilo mogoč« doseči. ce; boju z malomeščansko anarhistič- je struktura prebivalstva p3 " nimi pojmovanji socialistične de- venskem na 'to kar mokracije in birokratsko admini- zarjala. v ,z poseženim uspehom pa se- ua 8e ne smemo biti zadovolj-več bo v Zvezi neposred-proizvajalcev, toliko hitreje 130 razvijala socialistična za-, es‘'>. toliko več bo pogojev za vfeiši razvoj novih družbenih t5f?osov v podjetjih in drugod in oliko učinkovitejša bo borba Proti negativnim pojavom v naši iv2 . Nedvomno se bo zaradi objektivnih možnosti, zaradi na-Se§a gospodarskega in splošnega razvoja ter zaradi vedno številnejših neposrednih proizvajalcev eianstvo Zveze komunistov še na-Prej množilo. Razlika med starim in novim članstvom posebno glede na starostni in socialni sestav novo sPrejetih, nalaga nam vsem resno, odgovorno in temeljito delo. prizadevnosti komunistov je odvisno, ali bodo novi mladi hudje postali vredni, zavestni, resnično borbeni nasledniki sedanje generacije, ali bodo popleme-nJtili naše vrste, ali bodo-, postali čimprej živ sestavni, del poglavitne^ struje v razvojnem procesu naše družbe, ali pa se jim bo po dveh, treh sestankih zazdelo, da to idealna podoba komunistov, ki Se jim je izoblikovala v mladostnem zanosu, postavljena previsoko. Zato je nadvsem pomembno ln nujno, da posvetimo novo sprejetim članom vso našo skrb, našo pozornost. Treba jim je toko posredovati program Zveze komunistov, da bomo zbudili v mladih ljudeh zanimanje za teoretična vprašanja, da bodo dobili v njem odgovor na probleme, ki 86 porajajo v njihovi notranjosti, da bodo nepomirljivi v svojem hotenju po napredku, v želji Zim\ IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS Novi Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je na svoji seji, ki jo je vodil tovariš Ivan Regent, izvolil za svojega sekretarja Miho Marinka, za člane izvršnega komiteja CK ZKS pa so bili izvoljeni: Viktor Avbelj, Janez Hribar, Albert Jakopič, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, Franc Leskošek, Ivan Maček, Franc Popit, Jože dr. Potrč, Ivan Regent, Mitja Ribičič, Janko Rudolf, Vida Tomšič, Janez Vipotnik in Boris Ziherl. Za predsednika kontrolne komisije je bil izvoljen tovariš Lojze Ocepek. ČLANI CENTRALNEGA KOMITEJA CK ZKS Marija Aljančič, Adolf Ari-Kler, Viktor Avbelj, Branko Habič, Niko Belopavlovič, Mara Bešter, Živa Beltram, Maj-3a Bojc, Dušan Bole, Tone Bole, Jože Borštnar, Dolfka Boštjančič, Jože Božič, Tilka Blaha, Edo Brajnik, Dušan Bravničar, Rudi Bregar, Tomo Brejc, Jože dr. Brilej, Aleksander Čerče, Marijan dr. Bermastia, Stanko Divjak, Tone Fajfar, Rudolf Ganziti, Milko Goršič, Vinko Hafner, Tojze Herman, Franc dr. Hočevar, Janez Hočevar, Janez Hribar, Jože Ingolič, Jože Ja-Ser, Albert Jakopič, Ivan Jamnikar, Rudi Janhuba, Ivan Janžekovič, Vladimir Kadunc, Pepca Kardelj, Stane Kavčič, Zdenka Kidrič, Franc Kimovec, Franc Klopčič, Franc Kočevar, Vlado Kozak, Boris Kraigher, Miško Kranjec, Leopold Krese, Vlado Krivic, Ada Krivic, Maks Krmelj, Tone Kropušek, Miloš Ledinek, Joto ing. Legan, Franc Leskošek, Jvan Maček, Vlado Majhen, Matija Maležlč, Miha Marinko, Stane Markič, Franc Mir-Hč, Lev Modic, Ivan Novak, Kojze Ocepek, Marjan Oro-ton, Franc Ferovšek, Bojan Pplak, Zoran Polič, Franc Po-PR, Jože dr. Potrč, Franc Pirkovič, Cilka Prešeren, Ivan Kegent, Janez Rems, Tine Kemškar, Mitja Ribičič, Ivan K°s, Janko Rudolf, Franc Simonič, Drago Seliger, Janko bmole, Jože Smole, Mira Sve-llna, Niko Šilih, Ruža dr. Še-kpdin. Tone Šuštaršič, Ivan Tavčar, Vida Tomšič, Jože Tramšek, Marija Vilfan, Jože m"- _ Vilfan, Janez Vipotnik, ~\min Vengust, Sergej Voš-biak, Anton dr. Vratuša, Bo-’s Ziherl, Mirko Zlatnar, Ferija Zupančič, Pavle ing. ^aucer, Jakob Žen. ČLANI REVIZIJSKE KOMISIJE ZKS ».Milan Apih, Julij Beltram, Tma Berčič, Mihaela Derma-jTa, Ervin Dougan, Albin . uic, Tončka Dur java, Marjana Draksler, Mica Jančar, Kladivar, Jože Klanjšek, e Jože Primožič, Alojz Riši/’ Stegnar, Milan p. erlavaj. Cvetka Vodopivec, . ma Vrščaj-Holy. po novih rečeh, ki ustvarjajo življenje delovnim ljudem čedalje lepše, treba jim je posredovati praktične izkušnje, treba je, zlasti v začetku, prirejati poleg rednih sestankov osnovne organizacije zanje še posebne razgovore, študije, konference, toda v primernem časovnem razmaku. Le tako bomo s pritokom mladih članov poživili in izboljšali politično in idejno delovanje organizacij in odpirali neprestano nove probleme, osvetljene tudi z lučjo, v kakršni jih vidijo in čutijo danes mladi ljudje. Iz navedenega je razvidno, da se lahko Zveza komunistov kot vodeči družbeni faktor uveljavlja samo s kvaliteto svojega dela. Če se bodo vsi komunisti zavedali tega, da niso nekakšna režimska stranka, ampak zveza tistih ljudi, ki predvsem s svojimi sposobnostmi, z močjo svojega prepričevanja, s pronicljivo znanstveno analizo dogajanja okrog sebe predstavljajo vodilno družbeno politično silo, od katere je v veliki meri odvisen nadaljnji tempo razvoja, če se bodo komunisti zavedali tega in v smislu tega spoznanja tudi ravnali, potem bodo resnično zaslužili ime najbolj zavestne organizirane objektivne sile. Zato ni dovolj, če se komunisti ukvarjajo samo z ozkimi, neposrednimi problemi svojeg^ delovnega okolja, ampak morajo poznati tudi splošno ekonomsko politiko. Ne smejo se zanimati samo za zadeve svoje tovarne, svoje zadruge, svoje ustanove ali svojega terena, ampak tudi za to, kaj se dogaja drugod na Slovenskem, v Jugoslaviji,, in kakšne posledice ima lahko določen ukrep v razmerah, ki so drugačne od teh, ki jih poznajo. 2e sama sprememba imena iz Komunistične partije v Zvezo komunistov priča, da so komunisti ne le Spoznali, ampak tudi sprejeli kot glavno obliko svoje aktivnosti v današnjem obdobju politično delo med množicami, da jim torej gre za idejno in politično mobilizacijo delovnih ljudi, za čim širše sodelovanje v socialistični izgradnji in za poglobljeno odgovornost v neposrednem upravljanju družbenih zadev. Zato se morajo komunisti zanimati za vse, kar zadeva naše javno življenje, zanimati tudi za to, kaj se dogaja na primer na univerzi, kakšna je tamkaj politika partije, kaj se dogaja na kulturnem področju, v literaturi, umetnosti in podobno. Le tako bodo komunisti družbeni delavci širokih horizontov, ki bodo s svojimi tehtnimi stališči in pogledi, predvsem pa s konkretno akcijo pripomogli k nadaljnjemu družbenemu razvoju, kajti poglavitni cilj ni samo v tem, da komunisti poznajo politiko partije, ob vsakem stališču takoj reagirajo kot komunisti, pa naj gre za obrambo interesov partije, skupnosti ali posameznika. Boj za višjo kvaliteto v delovanju organizacije naj se pokaže tudi na organizacijskem področju. Kljub burnemu menjavanju stvari in dogodkov se namreč osnovne organizacije tako glede na vsebino kakor glede na organizacijo sestankov skoraj niso premaknile z mesta. Še vedno delajo po istem kopitu in zastarelo. Danes smo dosegli že takšno stopnjo notranje partijskega razvoja, ko ne gre več pripravljati sestankov po starem receptu, da na primer ljudje šele na sestanku zvedo, .kaj je na dnevnem redu. Naloga sekretariatov osnovnih organizacij je, da s to prakso prenehajo. Sekretariati naj ne objavijo samo dnevnega reda sestanka in obvestijo o njem svoje člane, ampak naj članstvu že pred sestankom posredujejo gradivo o posameznih točkah dnevnega reda. Tudi partijskih konferenc si ni mogoče zamisliti, ne da bi pravočasno pripravili zaključke ali resolucijo, tako da se seznanijo z njimi vsi udeleženci. S tem se bo izboljšala kvaliteta sestanka, se bo stopnjevalo zanimanje članov za dnevni red, razprava bo dobro pripravljena in zaključki pretehtani. Tudi prostori, kjer se vrše sestanki osnovnih organizacij, so velikokrat za komuniste naravnost ponižujoči. Zdaj, ko mnogo hitreje gradimo stanovanja kakor pred leti in ko je najhujši pritisk za stanovanja že nekoliko popustil, naj projektantje in investitorji rezervirajo v novih stavbah prostore za politično delo prebivalcev. Z razvojem stanovanjskih skupnosti se bodo morale urediti tudi možnosti za politične sestanke. Današnji delovni pogoji Zveze kažejo, da je dejavnost komunistov v osnovni organizaciji večkrat premalo učinkovita. Borba za večjo kvaliteto zahteva bolj gibčnih oblik, ki naj povezujejo komuniste v njihovem delu. Takšna oblika so aktivi komunistov. Aktive komunistov moramo razumeti kot pomoč komunistom, ki delajo na določenem področju družbene dejavnosti, da lahko zavzamejo enotne poglede o posameznih vprašanjih. 305 stalnih aktivov na Slovenskem je seveda premalo za razgibano družbeno življenje. Potreba po enotni akciji komunistov teži v številnih ustanovah za tem, da bi se formirale osnovne organizacije, kajti komunisti čutijo, da je treba reševati številna vprašanja, ne posežejo pa ek) aktivu, ki prav 'tako omogoča enoten nastop komunistov. Razen mreže stalnih aktivov se mnogo premalo poslužujemo najrazličnejših oblik začasnih aktivov, zlasti takšnih, na katehe vabijo partijska vodstva k posvetovanju vodilne komuniste z najrazličnejših E>odročij družbenega življenja. Osnovno organizacijo bomo tudi naprej neprestano utrjevali kot osnovnega političnega mobili-zatorja, kot obliko združevanja in usmerjanja aktivnosti zavestne subjektivne sile. Ideološko delo pa kaže razvijati v prihodnje v mnogo bolj pestrih oblikah, ki bodo prispevale' k formiranju komunistov kot EKtlitičnih delavcev in strokovnjakov za določena področja. To delo se bo najuspešnejše razvijalo v aktivih, v katere se bodo vključili člani osnovnih organizacij po svojem interesu, ali pa jih bodo vanje usmerjale osnovne organizacije. Aktivi bodo tako lahko z večjo preciznostjo in preudarnostjo organizirali študij in izbirali najbolj aktualne in najvažnejše teme, ki bodo zanimive že same po sebi. Z - združevanjem ljudi glede na njihovo zanimanje za probleme in glede na njihovo družbeno aktivnost se bo izboljševal nivo študija, kajti člani se bodo poglabljali v sodobne probleme z večjim zanimanjem in se bodo laže oglašali k razpravi. Zato je treba aktive razširiti in razumeti kot stalno organizacijsko obliko, ki pa ne more nadomestiti osnovne organizacije. Omenjeni aktivi morajo imeti seveda stalno vodstvo. Osnovna organizacija bo ostala seveda še naprej organizatorica ideološkega dela, toda tistih oblik tega dela, ki informirajo člane in jih mobilizirajo ob splošnih načelnih ali posebnih vpraša-šanjih, kot so družbeni odnosi, družbeni plani, informacije o raznih aktualnostih in p>odobno. Aktivi komunistov pa bodo različni: na primer aktivi za mlade komuniste, za gospodarski kader, ki se bo posvetil politični ekonomiji s posebnim oziropn na nekatera vprašanja, za komuniste v stanovanjskih skupnostih in pvo-dobno. Takšno delovanje aktivov komunistov bo prav gotovo p>oživilo ideološko delo, ga dvignilo na višjo raven in pripx>moglo k uspešnemu reševanju političnih zadev. Statut Zveze komunistov, sprejet na VII. kongresu, določa delovanju Zveze zelo razsežne okvire. Od gibčnosti organizacij je odvisno, kako bodo oblikovale v širokih okvirih statuta svoje izkušnje, nove metode in organizacijske oblike, da se bo krepila iniciativa in samostojnost članstva ob razvijanju notranjega življenja Zveze, ob borbi mnenj, ki naj prip>omore k ustvarjanju enotnosti v akcijah ob razvijanju demokratičnega centralizma in podobnega. Številna bistvena vprašanja, ki neposredno zadevajo življenje delovnih ljudi, urejamo danes v podjetju, v zadrugi in pnredvsem v komuni. Razvoj družbenih odnosov je takšen, da veliko družbeno p>olitičnih zadev in težav izvira iz osnovnih enot družbe. Seveda se morajo stvari^ najprej in čedalje bolj urejati pri viru. Vsebina našega družbenega sistema zahteva, da se tudi politični problemi čedalje bolj rešujejo v okviru političnih organov osnovnih delovnih enot. In če hočemo doseči skladnost z razvojem neposredne demokracije z decentralizacijo ekonomskih in drugih opravil, s prenosom odgovornosti odločanja na nižje organe, moramo tudi pravice in dolžnosti o odločanju in vodenju političnega življenja delovnih ljudi prenašati vedno bolj na nižje politične organizme. Zato je čedalje važneje da občinski komiteji in osnovne organizacije sprejemajo samostojne sklepe tudi v zelo občutljivih in zapletenih političnih zadevah in da sami iščejo in najdejo obliko in način njihove rešitve. Torej bo naša dolžnost, da neprestano krepimo samostojnost osnovne organizacije, da bo vedno sposobnejša pri reševanju nalog, da bo imela prizadeven, ustrezajoč sekretariat in sekretarja, ki bo obvladal naloge in težave delovnega področja komunistov. Vedno večja gmotna osnova delavskega samoupravljanja in razširitev pravic, ki jih samostojno rešujejo gospodarske organizacije, kot so delitev sredstev na sklade, urejanje plačnega sistema, vprašanje življenjskega standarda delavcev, ustvarjanje socialističnih odnosov v podjetju, različni problemi proizvodnje, prodaje in podobno nalagajo organizaciji v podjetju vedno višjo mero odgovornosti in dolžnosti, 'srečno reševanje številnih problemov pa terja večjo sposobnost, kvaliteto in revolucionarnost naših članov. Za omenjena vprašanja bodo morali tovarniški komiteji in sekretariati osnovne organizacije pritegniti k uspešnemu delu ves delovni kolektiv in izoblikovati svoj učinkoviti stil in metode dela. Predvsem pa so pomembni napori osnovne organizacije pri vlogi Zveze komunistov v samoupravnem sistemu, kajti v tem pogledu smo dosegli šele prve rezultate. Obrisi novega stila partijskega dela se utrjujejo ob spoznavanju, da je človek najvažnejši v samoupravnem sistemu, v katerem je družbena zavest ljudi neprecenljivega pomena. Napačne zaključke bi napravili, če bi se postavili na stališče, da je mehanizem socialistične demokracije z uvajanjem sistema družbenega in delavskega samoupravljanja že sposoben samostojno reševati in Organizacijsko politične naloge Zveze komunistov rešiti vsa nasprotja, na katera naleti. To je dolgotrajen proces, v katerem se bo oblikovala vsebina in metoda samoupravljanja. Vsako precenjevanje ali podcenjevanje sistema samoupravljanja pa je škodljivo, ker onemogoča objektivno obravnavanje zadev, ki jih ta sistem pod zunanjimi ali notranjimi vplivi v sebi poraja. Boj komunistov za utrjevanje samouprave se odvija na dveh straneh: proti malomeščansko anarhističnemu pojmovanju socialistične demokracije,in proti birokratskemu pačenju, do katerega prihaja bodisi iz subjektivnih, bodisi iz objektivnih razlogov. Tega, kar naj bo vsebina sestankov in kar končno zahteva tudi nov stil partijskega dela, ni malo. Potrebna je odločna borba proti negativnim pojavom, proti reševanju važnih zadev v ozkem krogu brez vednosti in posvetovanja s kolektivom in volivci. Komunisti morajo biti odločni branilci in pobudniki konstruktivne kritike, demokratične obliko sodelovanja vseh dobronamernih ljudi. Značilen je primer prejšnje in sedanje politike nagrajevanja v kolektivih. Nagrajevanje po učinku odpira izredno širok oddušnik kritike, pa tudi pobud za izboljšanje produktivnosti dela, za boljšo organizacijo, za boljše odnose. Sistem nagrajevanja, o katerem je zdaj veliko govora, zahteva mnogo hitrejše in kvalitetnejše reševanje problemov, ki se kažejo v kolektivih in kličejo po temeljitem politično razjasnjevalnem delu, zahteva pa tudi, da se stvari rešujejo z legalnimi sredstvi, z mehanizmom neposredne demokracije, po redni poti. Tudi različni kadrovski problemi se lahko dobro in vzgojno rešujejo v delovnih enotah le po redni, zakoniti poti, ne pa po nekakšni prijateljski liniji ali kako drugače, ob spremljavi materialnih interesov, ki maličijo moralno podobo človeka. To so samo nekateri pojavi s tega področja. O njih je obširno razpravljalo pismo Izvršnega komiteja. To pismo tudi danes še ni prav nič izgubilo na svo'ji aktualnosti. Njegova vsebina bo komunistom še dolgo dragocen pripomoček pri reševanju negativnih zadev v podjetjih. Končno bi opozoril še na nekaj: osnovna organizacija v pK>d-jetju se mora boriti za pravilno razdelitev dohodka v našem ekonomskem sistemu, tako v sami tovarni kakor tudi med kolektivom in družbo. Glede tega utiramo novo pot. Težimo k takšni razdelitvi dohodka, da bi delovni kolektivi sami vodili ekonomsko politiko podjetja in da bi dobivali plače v skladu z razvojem produktivnosti dela. Noben družbeni sistem ne more dati delavcu vsega, kar je proizvedenega. Gre za sistem, da bo kolektiv dobil več, če bo večja produktivnost dela in smotrnost gospodarjenja sploh. Tako bomo ustvarili položaj, ko bo vsak delavec čutil, da si sam, s svojim delom povečuje dohodek in da mu tega ne moreta odrejati ne država ne direktor. Osnovna organizacija bo v tej smeri kovala komuniste, ki morajo biti glede razumevanja te politike in njenega izvajanja v prvih vrstah. Ugotovitve, da delavci čedalje bolj p>odirajo ograjo okrog tovarn, da se čedalje bolj navezujejo na komuno, da povezujejo svojo osebno usodo z usodo komune, nas morajo veseliti. In dolžnost Zveze komunistov je, da neprestano uči delavce, kako žive delovni ljudje drugod po Jugoslaviji, s kakšnimi težavami se borijo, kajti tako se bosta krepila kolektivni duh in solidarnost delavskega razreda. In delovni kolektivi se ne bodo zapirali vase, ampak bodo njihovi pogledi in njihovo delo v pravilnem razmerju in soglasju s pogledi in stremljenji najbolj naprednih množic naše dežele. Tudi v osnovni organizaciji na vasi je treba izboljšati kvaliteto partijskega dela, kajti v njeni pvolitični fiziognomiji gotovo vse premalo odsevajo sedanji napori družbe za socialistično preobrazbo vasi. Moderna kmetijska proizvodnja je najmočnejši vzvod v boju proti zaostalosti na vasi. V tem boju morajo komunisti izkoristiti vsa sredstva, ki tako ali drugače pomagajo spreminjati mišljenje in poglede ljudi v napredno smer: kulturno prosvetno dejavnost, ljudsko univerzo, radio, televizijo, časopise, film, telesno vzgojo imajo komunisti tudi odgovorno nalogo, preprečiti poskuse propagande nekaterih duhovnikov proti kooperaciji v kmetijstvu. Vsakršna aktivizacija mora naleteti na odločen odpor komunistov in drugih progresivnih tokov v javnosti. Statutarno določilo, da članstvo v Zvezi komunistov ni združljivo z religijo, ni do kraja razčiščeno v naših organizacijah. Se vse preveč se obravnava in kaznuje v osnovnih organizacijah formalno sodelovanje posameznikov pri verskih ceremonijah, premalo pa se vodi bitka za idejno .politično čistost in popolno jasnost v teh vprašanjih. Število kmetov — članov Zveze jz leta v leto pada. Leta 1954 smo imeli 6,1 % članov kmetov, letos pa jih je samo š° 3,0 %. Prav gotovo je navedeno zniža-nje članov kmetov spričo nalog, ki jih ima Zveza pri socializaciji vasi, porazno* in škodljivo. Zvezi je potrebno sodelovanje čedalje večjega števila članov kmetov, ki se bodo zavestno, odločno, s prepričanjem borili za njeno politiko. Težko je računati na večje uspehe velikega socialističnega gospodarjenja na vasi brez korenitega preloma tudi pri sprejemanju kmetov v Zvezo, zlasti mladih ljudi, mladih zadružnikov. V pogojih razvoja in delovanja stanovanjskih skupnosti dobivajo tudi terenske organizacije čedalje določnejšo podobo o tem, kaj je treba storiti. Če se v nekaterih terenskih organizacijah še vedno vprašujejo, kaj naj delajo, potem vprašujejo zaradi tega, ker ne upoštevajo, da se vodilni položaj Zveze komunistov v družbi manifestira in afirmira predvsem tako, da komunisti s svojim delom, znanjem in pravilnimi stališči v vseh družbeno upravnih organih, ljudskih odborih in drugod vodijo in pospešujejo družbeni razvoj. Komuniste v nekaterih osnovnih organizaci-(Nadaljevanje na 12. strani) Člani novega Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, zbrani v kongresni dvorani to poskrbeti za to, da posamezniki ne bodo preobloženi z delom. Preobremenjenost je med vsemi sti, predlaga zanje šolanje, pa tu- tive razvoja. Zveza komunistov tram jo vsebino dela, je vendarle zastavimo vse svoje sile, da naj jim'nalaga odgovorne dolžno- treba neprestano težiti za tem, da bodo sindikati na odrinjenih, za* veniji pereča. Visok odstotek naših članov nima nobenih družbenih odgovornosti, po drugi strani pa je število takih, ki se naravnost šibijo pod funkcijami, se zato nikjer ne morejo resnično poglobiti v delo in morajo biti nujno površni. Čeprav so naši komi- bo Socialistična zveza politična usmerjevalka v resnična postavljenih pozicijah, da se ^ vseh jasno slišala njihova beseda našimi republikami prav v Slo- di spremlja njihov razvoj od niž- yLm.ui.ua uouicijcvaiaa v »»m, ja-mu ouoma —--- . jih šol, pa če je treba, vse do vprašanjih, na katera naletimo v borbi za napredek, za izboljšani rro o vi znTm’ r-vfolz-ci 'Po rttal/-vfTQ i O rzi Tri i Ck-n i clri Vi V Hofnl Z univerze. vsakodnevni praksi. Ta naloga je življenjskih pogojev, v borbi z Seveda to ne pomeni, da je, še toliko bolj očitna, ker se je rokratizmom, z brezdušnostjo 1. družba do kraja dolžna prena- šati na svojih ramenih breme šolanja tu in šolanja naj se porazdelijo med to mišljenje je namreč venskem močno okrepila, tam razširjeno. Bremena Socialistična zveza zadnji čas v raznimi drugimi nazadnjaških^ domalega vseh okrajih na Slo- težnjami, ki se v delovanju Treba jeti j, ustanov, pa tudi ----- ---------- pa je priznati, da o nekaterih odborov še marsikje uveljavila] vprašanjih v Socialistični zvezi V tem boju ima Zveza komuh' teji in kadrovska komisija Cen- starše, učenca, dijaka ali študenta mnogo premalo razpravljajo, če- stov v sindikatih svojega najučih (Nadaljevanje z 11. strani) jah ocenjujejo preveč po tem, kako prihajajo na sestanke in kako plačujejo članarino. Letos so se mnoge organizacije na terenu vrgle na študij, političnih problemov pa na sestankih domala vanjskih skupnostih izkazali za primerno obliko tega prehodnega obdobja. Občinski komiteji naj bi bili tudi čimveč v neposrednem stiku z vodečimi ljudmi, zlasti v proizvodnji. Pravočasno opozorilo bo marsikdaj ugodno vpliva- tralnega komiteja skušali to zadevo že izboljšati, bistvenih spre- politično memb še ni opozarja ta nas, da je Zveza komunistov premalo elastična, da premalo zaupamo ljudem. Nezaupanje do in družbo. Seveda bo tesnejše prav zahteva urejanje teh vpra- kovitejšega pomočnika. povezovanje študirajo- šanj trdno politično podlago, mo- Posebno odgovorna pa je Zve- čutiti. Na kaj nas čih s praktičnim življenjem pri- bilizacijo in podporo najštevilnej- za komunistov pri vzgoji mladine. položaj? Opozarja pomoglo, da mlada, doraščajoča Dlemov pa na sestankih domala j“““‘““''““J v,a~ ljudi ni našo Partijo nikoli obre- ne omenjajo. V delu nekaterih lo n popravilo nepravilnosti pri menjevalo, nasprotno, že pred generacija ne bo pritiravala v svojih zahtevah do družbe, ampak uvidevala možnosti, s katerimi družba razpolaga. še organizacije. In v tem smislu Ne gre le za pomoč mladim 15u' se komunisti premalo opirajo na dem, kar mnogi komunisti naiP0-Socialistično zvezo, premalo se v gosteje samo ugotavljajo, ampa*5 njej bore za napredna stališča, predvsem za razumevanje M premalo aktivni so v boju za vzgojo mladine. Vzgoja mladin organizacij je tako imenovani pr ganizacijski sestanek skoraj od pravljen. Samo vsak mesec se sestanejo plani, da poberejo članarino in da študirajo. Ker pa vemo, kje je za komuniste torišče boja, ima terenska organizacija nemalo zadev, ki so potrebne obravnave,' od zdravstvenih prohle-mov, stanovanjskih skupnosti, šol, trgovine in preskrbe, društvenega življenja, Socialistične zveze, pa do telesnovzgojnih organizacij, strokovnih združenj, zborov volivcev in podobnega. Toda trenske organizacije bodo ubrale kvalitetnejšo pot samo tedaj, če bodo imele solidno, pri- posameznikih, tako da administrativni posegi, zamenjave in podobno, kar povzroča skoraj vedno težave, ne bodo potrebni. Takšne metode morajo v večji meri uporabljati tudi osnovne organizacije, Tudi obravnava oseb- Sedanje reševanje kadrovskih boljšo kvaliteto dela in za bolj ljudi je nadvse pomembna nalo- ojno, zlasti pa med narodnoosvo- zadev nam narekuje, da odločneje pisano, intenzivno delovanje te ga, na komunistih je vsa odgo* u,-t odpravljamo nekatere naravnost organizacije. Predvsem pa so ko- vornost, od njih je odvisno, kako bodilno borbo je Partija hitro in pogumno dvigala nove kadre, za- sektaške poglede posameznikov, upajoč jim mnoge odgovorne na- kar se tiče kadrovanja. Pri ocen- loge, ki so se zdele prvi hip v ne- njevanju ljudi imejmo pred očmi privesek Zveze komunistov, mar- tično delo v življenju skladju z mladostjo ljudi. Danes vse njihove sposobnosti in rezul- več samostojna organizacija, vse- bodo zainteresirali za pa se je v naše vrste vgnezdilo tate njihovega dela, ne pa samo ljudski parlament, v katerem pri- munisti dolžni poskrbeti, da So- bodo vplivali na mlade ljudi, ka-cialistična zveza ne bo nekakšen ko jih bodo usposabljali za prak' kako ji" politik^ nega življenja in moralne podo- nezaupanje, ki ga ni moč odpra- pomanjkljivosti v njihovem zna-be člana Zveze velikokrat lahko viti. Osnovni kriterij pri ocenje- čaju, ki imajo svoj izvor pogosto- prepreči negativne posledice. Napačno je stališče, da je osebno življenje člana Partije njegova osebna stvar, ne tudi to je zadeva, ki jo lahko in velikokrat mora obravnavati osnovna organizacija. Tudi kaznovalna politika še ni dovolj vzgojna v marsikateri vanju ljudi mora biti privrženost krat v nenormalnih razmerah, v hajajo do izraza vse zadeve, zanimajo državljane. Zato idejam socializma in stvari delavskega razreda. Pogumno odkrivanje novih ljudi, ki naj teoretično oboroženi sprejemajo prak- dobro, da so na čelu vodstev So-katerih so ljudje preživeli svojo cialistione zveze, zlasti v občini mladost. Poseben, prav tako kadrovski problem pri nas je problem druž- in okraju, isti ljudje kot v občinskih in okrajnih komitejih. Čim več ljudi bomo pritegnili k zadevno vodstvo, ki svojih nalog organizaciji. Osnovne organizaci- ne bo jemalo kot breme, ampak kot eno najodgovornejših zadev svojega političnega delovanja. Metode dela občinskih in okrajnih komitejev kažejo glede na vlogo in mesto organizacije težnje po novih, kar najbolj učinkovitih .prijemih. Seveda ni mogoče govoriti o enotnih prijemih in ukrepih vseh komitejev. Nasprotno. V metodah dela obstoje celo precejšnje razlike, kar je bojj ah manj normalno, saj so si posamezni predeli Slovenije med seboj zelo različni. Pomen in mesto komune v družbi daje Je se vse preveč poslužujejo samo najhujše kazni — izključitve. Premalo pa -uporabljajo ostale kazni kot vzgojno mero. Statistični podatki nam tudi povedo, da je kaznovanje delavcev mnogo ostrejše kakor kaznovanje ostalih. Omenjeni pojavi opozarjajo glede kaznovalne politike na resne pomanjkljivosti v osnovnih organizacijah. Če se ozremo po osnovnih organizacijah v podjetjih in na vasi, lahko ugotovimo, da je še veliko podjetij in veliko vasi brez osnovne organizacije. Občinski osnovni pečat delovanju občinske- komiteji bi morali skrbeti za hi- ^ ga komiteja in drugih političnih trejše ustanavljanje osnovnih or-in družbenih organizacij v obči- ganizacij povsod, kjer so zanje '“j ni. Zato je čedalje pomembneje, P°goji, upoštevajoč pri spreje-da so občinski komiteji samostoj- manju v Zvezo tudi predloge sin-ni, da so Sposobni spoznavati in dikatov, mladinske organizacije ocenjevati posamezne družbeno in drugih. Pomoč okrajnih komi-politične pojave svojega okoliša, tejev naj. bo čimbolj sistematična, da so dorasli reševanju družbe- načrtna in kontinuirana, pa tudi no političnih vprašanj, ki se po- Centralni komite bo nudil v bo-rajajo v komuni. Zato morajo biti doče občinskim vodstvom več ne-občinski komiteji gibčni pri iška- posredne pomoči. Zlasti Je odgo-nju novih delovnih metod Pri- vorna vloga okrajnih komitejev, poročljivo bi bilo, da se prouču- da organizirajo in vodijo siste-jejo in obravnavajo odprte zade— matično in dolgoročno politiko ve čim širše, čimbolj politično, oblikovanja mladih kadrov. Nasploh se morajo komiteji in osnovne organizacije temeljiteje ob navzočnosti čim večjega števila komunistov in drugih ljudi. Če bo pri odločanju o občinskih zadevah sodelovalo več ljudi, jih bomo urejali vsekakor bolje in se izognili nevarnosti birokratskega ukrepanja posameznikov. To pa bodo dosegli občinski komiteji z dobro opravljenimi 'posvetovanji, razgovori, konferencami in ne najmanj z delom različnih pomožnih organov komiteja, s komisijami, aktivi in podobnim. V zadnjem času so vedno močnejše želje po formiranju krajevnih komitejev, vendar se pri tem preveč poudarjajo tehnični razlogi, da bi namreč občinski komiteji ne obravnavali tekočih zadev z osnovnimi organizacijami neposredno, ampak posredno, preko krajevnih komitejev, premalo pa se proučuje in utemeljuje potreba teh komitejev po vsebinski plati. Vsekakor so se stalni aktivi v stano- Delegati — udeleženci kongresa — izpolnjujejo volilne lističe Zveze komunistov, da se bo^o idejno oboroženi znašli v življ®-nju. Predvsem pa je treba mnog0 pogumneje pritegovati mladeg® Človeka k soodločanju pri vseh zadevah, ki sestavljajo naš socia-listični napredek, kajti odgovor-nost, ki je naložena upnavljavcUi je najboljša šola za družbeno P0” litično zorenje mladega rodu. Treba je ugotoviti, da se ml®' di ljudje zelo naglo razvijajo, bodisi politično, bodisi družbeno i" da jih neprestano mikajo spremembe. Želijo si spremembe situacije in okolja, v katerem živijo. Te želje, čeprav so včasih večje od možnosti, s katerinh družba razpolaga, imajo tudi svojo pozitivno stran. Mladi ljudi« hočejo namreč aktualne zadev« življenja po navadi naglo urejati. Želijo si zaposlitve in iščejo družbenega sodelovanja. Zato je zel« važno, da jih vključujemo v vsakdanje politično, gospodarsko i" kulturno življenje, kajti s svoj ir™ ugotovitvami in pogledi, s svoj« željo po spremembi lahko stopnjujejo borbenost naše deiovn« fronte. Ker rastejo v novih razmerah, drugačnih od razmer, v katerih se je oblikovala naša ge' neracija, marsičesa od tega, kat je nam popolnoma jasno, ne razumejo. Zatorej pri reševanj0 zadev z mladino ne smemo jemat' vedno samo naših meril, za mladino je treba imeti nova merila, ki nastajajo že v socialistični družbi. Danes se na primer tu ih tam sliši, da je mladini mnogo več do dosežkov civilizacije ko* do stvaritev kulture. Toda težnje nas vseh po zvišanju življenjskega standarda so znane. Če se t« težnje po boljšem standardu povezujejo s pripravljenostjo za t« ukvarjati s kadrovskimi vpraša- tične naloge, bo rodilo dobre re- bene aktivnosti žene. Kjesovzro- političnemu delu, tem bolj bo standard tudi nekaj žrtvovati in nji. Problemom kadrovske poli- zultate. Politika kadrovanja Zve. ki, da se število družbeno aktiva razgibano in domiselno. prispevati po svojih močeh k eko' tike se posveča sicer precejšnja ze mora stremeti za tem, da bo- nih žena v povojnem obdobju iz y organizacijah Socialistične nomskemu razvoju in k boljšem0 pozornost, vendar še premalo, mo neprestano oblikovali veliko leti v leto znižuje? Število žena zveze srečujemo še en problem- življenju, potem ni v tem nič sla- Politika pomlajevanja članstva in število sposobnih ljudi, da bomo v Zvezi komunistov se je od v njej je sjc^r veliko število de- bega. Toda postavljati se na sta- vodsttev v Zvezi ter splošnega lahko za vsako izpraznjeno ali III. kongresa znižalo za 3 %. Ne- iaVcev, vendar so premalo aktiv- 'išče, da je družba dolžna sam« uveljavljanja mladih ljudi je pri- novo mesto izbrali med dobrimi dvomno je eden od vzrokov, ki ni_ vpliv delavcev v Socialistični dajati, ne da bi tudi sami prisp«- zvezi, vpliv glavnega vzvoda vali .k ustvarjanju življenjskih družbenega napredka je neogibno dobrin, pa seveda ni pravim • potreben, zato je naloga komuni- Zahteve po lepšem in boljše nesla že prve uspehe. S takšno kandidati najboljšega, ne pa da otežuje sprejem žena v Zvezo in politiko moramo preudarno nada. vsak na novo nastali kadrovski zmanjšuje njihovo aktivnost v Ijevati in mlade kadre, ki so pri- problem rešujemo zaradi pomanj- družbenem in političnem žMje- ^ -------- ------------ — -------... šli na odgovornejše položaje, si- kanja kadrov in nezaupanja ljudi nju, prezaposlenost z družino in stov, da te ustvarjalne moralno življenju morajo biti v ravnotezl0 stematično • usposabljati in jim včasih mesece in mesece. Osnov- gospodinjstvom. Ustanove in služ- politične sile mobilizirajo za re- 8 Pripravljenostjo in konkretnih5 temu primerno nalagati tudi od- ne organizacije in komiteji mo- be, ki naj ženi olajšajo družinska šeVan.je vsakodnevnih političnih sodelovanjem pri izgradnji teg® govornosti. Naš razvoj zahteva rajo razumeti kadrovsko politiko bremena, so šele na začetku svo- problemov. lepšega življenja, ljudi, ki bodo znali ustvarjalno kot eno svojih najvažnejših na- jega razvoja, za njihov razmah bo Dolžnosti komunistov kot druž- V tem mojem sestavku so h®* uporabljati dosežke znanstvene- log. O sistemu kadrovanja bi mo- treba še veliko truda in čaša in benih delavcev so posebno po- šteti le nekateri problemi z ob' ga socializma v sodobnih pogo- rale organizacije večkrat razprav- prizadevanj. Vsekakor bo razvoj membne tudi v sindikatih., Ta or- širnega področja politično org®' jih. Zato je izredno važno, da raz- Ijati. Mimo komunistov ne sme stanovanjskih skupnosti z vsemi ganizacija kot množična mobili- nizacijske dejavnosti Zveze ko- porejamo ljudi na tista mesta in noben kadrovski problem, ne da svojimi številnimi oblikami otro- zatorka ustvarjalnih sil delavcev munistov. Poročilo Centralne^3 da prevzamejo tiste odgovorno- bi ga temeljito pretresli. Zveza ®ke . vzgoje, zaščite in varstva, za duhovni in materialni napre- komiteja jih obsega mnogo sti in dolžnosti, do katerih čutijo komunistov mora bedeti nad spo- servisnih delavnic, zdravstvenih ^ek družbe bo žela uspehe le, če tudi v referatu in ostalih koref«- največ veselja in imajo zanje se- sobnimi mladimi delavci, vajenci, iin socialnih ustanov, predvsem pa se bo v njej do kraja uveljavila ratih je precej naštetih. Vse t® veda tudi sposobnosti. Pri tem učenci, mladimi zadružniki, ki ka- z znižanjem stroškov servisnih družbena sila komunistov Sindi- naj bo osnova za diskusijo v po- moramo postopoma, toda temelji- žejo sposobnost in imajo perspek- oslo8> ki s<> danes za povprečno kati so dosegli v zadnjem obdobju litično organizacijski komisiji- 2eS?rejemijivi’ resnično velik napredek. Njihovo Ce povzamemo izvajanja v t««5 mpH ^nHrv,tUdl „z_.novimi odnosi politično vlogo je čutiti čedalje sestavku, moramo ugotoviti pred' niem Z i7eCJim raz’in'}eva" bolj pri urejanju problemov, ki vsem naslednje: Hitro uresnič«' dSe^Kn° lln za, zadevajo gospodarstvo, proizvod- vanje boljšega in lepšega živil6' ženoktin mato0rZltHa Jah^eSbko n;ioin proizvodnost dela, zlasti pa nja, ki je cilj socializma, zahtev® ™ter,’ da se bor'.ahko 30 je čutiti pri reševanju tistih odločno, strnjeno, skrbno organ5' mu žtvbetonQ Zadev’ ki tako ali drugače pozi- zirano družbeno politično, akcijo- mu življenju svojega okoliša. To- tivno vnlivain na. izbolišanie živ- v tal olraii; imaia orVO rij rivmo vplivajo na. izboljšanje živ- V tej akciji imajo komunisti pri^ ta°’ kar m?^amo gIede ijenjskih pogojev delovnih ljudi, besedo. Od njih, njihove pred®' niftlh fl Llf ^-Samlh;,T k°T; Seveda ne moremo trditi’ da j* oosti, požrtvovalnosti in borb®' na Vtoeo to^tožai žanl®11^81^ vpliv na družbeno dogajanje ena- nosti, predvsem pa od kvalit«te na- 1 g Položaj žene, ki ga še ko učinkovit V vseh sindikalnih njihovega dela bo odvisna int«15' , . ^sicefr1^ ?reCl! organizacijah, v vseh stodikalnlh K^^a^ga * ahkn ž«n eiSe*en0 vpr|šarile’ a11 občinskih svetih, v vseh podruž- premagovanju težkih in zapl«te' lahko zena vrš. vse Ainkcije v nicah v po okna> pa žlebove m Ijive, toda kako je v praksi? Na zlasti industrija včasih pa tudi drugo. Počasi, skoraj vsakič po Zavodu za napredek obrti pri večia proizvodna obrtna nndietia drugačnem načrtu; na splošno Obrtni zbornici LRS smo zvedeli, nf Lžertavega Sum^vama predrago. Pot iz zadrege je znana da so pripravili več študij za se- za serijsko nroizvodnio ^radh^ in precej smo govorili o njej ves rijsko izdelavo tipiziranih elemen- nih elementov Trditev ki in dn ta čas, odkar se je sprožila raz- t-,,. . entov. Trditev, ki jo de- s: sas gs s rr iFF - ~ rgV„Jg?vnirg,Sr&Ča' ^ tapet, z, .adejavo Hebav £ f vah. že ubrali to pot in gradbeno ^>1 v nasi rePukhki ustanovili bi se zavoljo raznih predno- Obiskali smo kolektiv tovar- cev na industrijski šoli. Razen splošno ambulanto. Za to so že obrt preusmerili zgolj na montažo en° ali dvoje Podjetij v večjem sti takšne proizvodnje, ki se še tti], “Svila« v Mariboru. Predsed- tega strokovno izpopolnjujejo in namenili denarna sredstva in tudi seriisko oziroma industrijsko iz- industrijskem središču, najbolje najbolj izražajo v ekonomičnosti • avskega sve*a tovsriš Šen šolajo tudi več ze zaposlenih. prostori bi se našli, samo zobarja delanih elementov. Obrtnim pod- na Jesenicah ali v Celju. Tudi jn racionalnosti proizvodnega VeA-ie razkazal tovarno in po- Lepo skrbe tudi za družbeni in zdravnika še nimajo. Z ure- jetjern tako ni nemogoče, ka- stenske • tapete bi si spričo prak- procesa, industrija prav rada ■ kaj delajo in kakšne na- standard kolektiva. Letos bodo ditvijo zobne ambulante bi pre- kršna je pri nas praksa zdaj, ličnosti in cenenosti že lahko oprijela tovrstnega dela Pri nas snujejo. dogradili 20 družinskih in 8 sam-. cej prihranili ha delovnem času, pravočasno — ob določenem ro- _________ ge ^ a obiskovalca napravi mogo- skih stanovanj. Menza je dobro -saj bi prenehali izhodi iz tovar- kU) kvalitetno ' gPi§ll§I^^ h^i ’ 12. njih pa se vali snežno v Novigradu so uredili več leto rabi zaščitnih sredstev zoper no za tovrstna opravila na obstoje- >v a SVila rvoT*lrvn Č£> ** Od w-.1 o -i V. r»ih e+a ir K a Vi Irior tl minira n A aIa- h)A svila, brokat, perlon in še viških hišic s 36 ležišči. ston'h drugih vrst tkanin. Pred- Sedaj si, prizadevajo, da bi' ni pravega razumevanja za to. t)oSo delavskega sveta je s po- uredili v tovarni zobno in tudi K. Audič b,il0 ^ povedal, da je podjetje do-. i na razstavi v Ljubljani Se PYrton izdelke zlato medaljo. tov to minilo letd, kar izdelujejo 'istJu e izdelke. Vsi so veseli lojgbov. Kakovost tkanin iz per-borf Pa se bo še zboljšala, ko Uredili novo oplemenilnico. bfej^ ?° načrti in krediti že odo- aio.1 kaj-1, i® deviznih sredstev še ča-8tr0;' Pričakujejo, da bodo nove A dobili že letos. VgA1 dolgo tega, kar so imeli svnA, težave z nabavo umetne k* jo dobivajo iz Ložnice, pij nosti at ie Prišlo zaradi nered-izvori X. dobavi do zastoja v pro-tiobalA Sedaj je bolje. Ložnica kovApa pravočasno in tudi ka-umetne svile je vedno t^tonstruirati nameravajo tu-te iptoico. Nekateri tkalni stroji tl6seftrire<5 že stari več kot šest-4 ^ let in izrabljen skoraj 70 %. fla (j Aanehnimi popravili uspe, nemoteno teče. Dolgo pa n® bo šlo tako. V nedeljo, 28. junija, bodo imeli rudarji rudnika Kočevje posebno pomemben dan. Odprli bodo svoj novi moderni dom. Hkrati s tem bodo slovesno počastili tudi 40-letnico ZKJ. Pokroviteljstvo nad sečnost, a pri mlajših delavkah čih stavbah, kjer tipizirane elemente prav tako lahko s pridom uporabijo. , Tudi obrti manjka dobrih kadrov. V posameznih strokah, ki večidel vse sodijo v okvir gradbenih obrti, je stiska še večja. Vajenec si v večini primerov raje izbere lažjo, manj umazano in naporno stroko, kakršne pa so gradbene stroke. V ilustracijo naj povemo, da imamo v vsej Sloveniji le 10 obrtnih krovskih podjetij. V to obrt sta se lani — reci in piši — vključila le dva vajenca... Ob tem bi sicer lahko načeli vprašanje kritičnih obrti nasploh — v ljubljanskem okraju je kar 40 obrti, ki lani niso vključile nobenega vajenca! — toda to zdaj ni naš namen. Ena izmed poti za omilitev stiske z gradbeno obrtjo je namreč prav ta, da se s prehodom zgolj na montažo industrijsko izdelanih gradbenih elementov ne bi kazale tolikšne potrebe po vključevanju novih C^anjkute jimlu^i dobrega praslavami je prevzel tow*de- ^ v gradbene stroke obrti. flLJJ^rskega kadra Zato imajo lavske pravice na Kočevskem. (Na siki: Dom rudarjev rudnika Poudariti velja, da ob tipi 4 štipendistov in pet vajen- rjavega premoga Kočevje) tipizaciji določenih gradbenih elemen- Tudi tako lahko pomagamo Od 1. do 30. junija je »Mesec družine in gospodinjstva«. Dne 4. julija pa bo v Beogradu žrebanje loterijskih srečk loterije »Družina in gospodinjstvo« Zvezni organizacijski odbor se je odločil za ta način zbiranja sredstev zato, da bi s čistim dohodkom lahko podprl odpiranje raznih ustanov in za pomoč družini v stanovanjski skupnosti in prirejal razne akcije ter razstave, ki naj pospešujejo to pomoč. Prav je, da sindikalne podružnice, tiste, ki tega še niso storile, sedaj pospešijo prodajo srečk te loterije med svojimi člani Prodajalci srečk imajo tudi določen dohodek za svojo prizadevnost. niso izdelani potrebni standardi, ki bi določevali serijsko proizvodnjo posameznih elementov. No, vsakdo prav gotove^ ve, da presojanje takšnih stvari, kaj je najbolj primerno in praktično za naše prilike, kaj naj predstavlja obvezen, toda dovolj cenen gradbeni element, terja precej časa Kakor so nam ■ povedali v Komunalno-stanovanjskem centru OLO Ljubljana, so standardi za vrata že izdelani. Odločitev za najprimernejše tipe oken lahko pričakujemo v nekaj mesecih. Ob izdelavi betonskih gradbenih elementov pa je problem v tem. da so stroji raztreseni po vsej Sloveniji. Mimo tega je treba zavoljo razlik v ustroju delovanja strojev (nemški, italijanski in drugi izdelki) študirati vsak primer posebej. Navzlic temu so že na voljo montažne stopnice Tako le orjemo v ledino, čeprav vse preveč počasi. Nemara Pa bi bilo prav, če bi tudi gradbena podjetja malo bolj kot zdaj pohitela z ustanavljanjem raznih obrtnih obratov v svojem sklopu: pleskarstva, parketarstva, elektro- vodovodna in druga in-stalaterstva. Tako bi tudi s svoje strani posredno pomagala pri razširjanju našega obrtnega omrežja. -mG s mm »Postaja ob veliki cesti« TRZISKI MOZAIK TtT*TVT’ KOT SVOJE edino letošnje domače dramsko delo je Drama mariborskega gledališča preteklo soboto uprizorila Ignaca Kamenika »Postajo ob veliki cesti-«, dramo -p štirih dejanjih, ki je bila eno izmed štirih nagrajenih del na lanskoletnem natečaju De- lavskega odra v Ljubljani. Dela, kakršno je »Postaja ob veliki cesti«, stojijo na začetku poti skoraj vsakega dramatika; običajno so zlasti formalno nezrela — posebnost Kamenikovega prvenca pa je v tem, da je Oblikovno obvladal svojo snov, da pa je svoje junake zavedel v idejno in moralno zmedo. Drama prikazuje usodo mladega profesorja, ki pride v podeželsko mestece, poln meglenih in v samih sebi nasprotnih idealov. Razočaran to mestece spet zapusti, sledeč svojim na koncu drame še vedno meglenim idealom, bogatejši samo za neosueščen, zato tudi nezanimiv gnev nad podeželjem; Nepomembnosti moralnih problemov, s katerimi se junak ukvarja, se zave namesto njega njegova okolica, ki tako proti avtorjevi volji postane pozitivni nosilec tragične teže v drami. Tragičnost glavnega junaka je n£ koncu samo v tem: to je drama prosvetarja stare, gar-tenlaubenske šole, ki jo gledalec občuti kot tragično zato, ker kaže, da naše šole in univerze še vedno formirajo ljudi takega tipa, kakršen je glavni junak te drame. Nesporna vrlina dela je avtorjeva iskrenost in globoka prizadetost; če samo to ne, potem opravičuje uprizoritev stara resnica, da bo naše gledališče našlo svoj obraz le s pogumnim uprizarjanjem domače dramatike. Uprizoritev je bila medla; v neizčiščeni in šablonski režiji je bil tudi igralski zbor — razen nekaterih izjem — bledokrven. mm Podobe, ki obtožujejo V PRIZNANJE slovenskim likovnim umetnikom velja zapisati, da prav njihovi najboljši predstavniki niso nikoli zapirali oči pred resničnostjo in niso zatajili svojega porekla in pripadnosti. Sami zrasli iz malih raz-~jner * se tudi kot umetniki niso zapirali -v slonokoščeni stolp, vzvišen nad problemi, ki so pretresali družbo, še posebej, ker so jih njihove lastne razmere in socialni položaj nujno postavile na stran izkoriščanih. Že v srednjem veku so na naših srednjeveških freskah prav z naslado slikali osovraženega valpta sredi peklenskega žrela — dokaj naivno maščevanje za naš okus, toda karakteristično za razpoloženje teh davno preminulih slikarjev, ki so tako nehoteno pokazali svoj odnos do vladajoče plasti in se opredelili. Res je, da so kasneje v 19. stol. slikali mlade im. zapuščene nezakonske matere in razcapane cigane z violinami na povsem sladkoben in romantičen način in so te podobe v meščanskih sobah poskrbele za potrebno čustveno razpoloženje, toda ko je kapitalistični sistem zajela kriza in je bilo konec tako imenovani^ starih dobrih časov, so postali tudi socialni motivi v slikarstvu vse brezobzimejši in realnejši. Glad, beda, nečloveško izkoriščanje in poniževanje človeka, nesmiselna morija v prvi svetovni vojni, špekulacija in nagla bogatenja — vse to je razkrilo tenčico meščanske spodobnosti in likovni umetnik je pričel obravnavati žgoče probleme brez sentimentalnosti in včasih celo brez obzirov na lepo obliko in meščanski okus. Razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je odprta te dni v okviru proslav 40-letnice KPJ, zajema grafična dela s socialno tematiko dvaindvajsetih slovenskih slikarjev. Ta dela so nastala v letih od 1918 do 1941 in so zanimiv in kvaliteten dokument časa, ki jih je rodil. F. Z. »TIHI DON« H. V PRVEM DELU filma smo gledali predrevolucijsko življenje donskih kozakov * njihovimi neugnanimi strastmi. Drugi del filma pa nam prikazuje kozake v vojnem metežu in revoluciji. Glavnega junaka Gregorija ne opazujemo več skozi prizmo njegovih strasti, marveč skozi metel vojnega in. revolucionarnega dogajanja. Gregorij, ki opredeljuje svoje stališče do družbenega dogajanja bolj po čustveni kot po razumski poti, je nekaj časa na strani revolucionarjev, potem pa preide na stran kontrarevolucije. Film hoče povedati, kako tudi pošten človek v kritičnih revolucionarnih situacijah izgubi možnost prnavilnega razsojanja in pravilnega moralnega odločanja, če se v protislovnem metežu družbenega dogajanja ne spozna in fie znajde. To posebno velja za neosveščenega kmeta Kozaka z zaostalo miselnostjo in majhnim družbenim obzorjem. V filmu ni več tiste enotnosti, kot smo jo čutili v prvem delu. Morda bodo nekateri gledalci začutili politično tendenco v filmu. Film se tej tendenci ni mogel izogniti, kajti politična revolucija se ne more pokazati brez političnih tendenc. Ta tendenca ni vsiljiva in za lase privlečena, marveč resnična in umetniška. Posebna vrednost tega filma je v prikazovanju vojnih grozot. J. J. F LJ IŠE so posedle na obrež-_L X Je Bistrice in se zgnetle v dolgi vrsti. Koder ni bilo zanje prostora v dolini, so se zrinile visoko v poslednje obronke Karavank. Voda in cesta' ob njej kažeta pot v svet — proti Kranju in od tara v vse smeri. Bele poti, znamenja ob njih, zoreča rž. žanjice, nageljni, ki lijejo z oken — idila, ki je prišla iz mode. Namesto nje nrup na asfaltiranih cestah, gneča v prodajalnah — pa čeprav ima sleherna hiša vsaj eno izložbeno okno — dolge tovarniške strehe. Kruh tu ne raste na polju, ampak v tistih velikih halah Bombažne predilnice in tkalnice. Tovarne čevljev Peko, Tovarne kos in srpov, Tovarne lepenke, Tovarne usnja Runo, Lesnega industrijskega podjetja itd. Število prebivalcev v mestu se je ustavilo nekje na sredi med 5000 in 6000. Približno toliko jih je še v okolici. Samotarju podobna železniška postaja, pošta, občinski uradi, hrup potnikov na avtobusni postaji in malce postaran hotel s sobami za tujce. — Tržič ! skozi motno steklo Sapovega | avtobusa. Podoba kulturnega življenja ne-; kega kraja je kot mozaik. Vsak I zase so ti drobni kamenčki brez večje vrednosti, po načelu oblikovanja združeni v celoto pa so lahko odraz večje ali manjše popolnosti, skladnosti forme in vsebine, so lahko odraz ustvarjene vrednote. In čim več je teh kamenčkov in čim bolj raznovrstni so, tem popolnejša je lahko ta podoba. Kdaj pa kdaj kateri izmed njih zblede in jih je treba zamenjati z novimi. Tako se podoba nenehno izpreminja. Te dni je mozaik tržiškega kulturnega življenja takšen: Od vrtca do vajenske šole Že sam značaj šolstva, še bolj pa njegova vzgojna funkcija, zahtevata, da ga ‘ obravnavamo hkrati in v tesni povezanosti s celotnim kui-turno-prosvetnim življenjem nekega kraja. Področja niso med seboj strogo ločena, temveč prav nasprotno, silnice življenja prehajajo zdaj na to zdaj na drugo stran, se med seboj prepletajo in tako ustvarjajo to, kar bi lahko imenovali fluid celotnega kulturnega življenja. Nekateri sicer trdijo da Je pomen predšolskih ustanov, kakršni so vrtci, samo v materialni skrbi za otroka, kar pa ni In tudi ne more biti res. Nič manjši ni namreč vzgojni pomen vrtca, saj le-ta daje otroku prve napotke za njegov nadaljnji razvoj, razkriva njegove dispozicije In lih prvič poskuša oblikovati. Tako tudi tržiški cicibani prirejajo svoje prireditve, ki bi jih v resnici že lahko imenovali kulturne. Čeprav so poslušalci otroci sarfti, kdaj pa kdaj še mamice, pa je vendarle v tem nek začetek, kot je začetek v vseh tistih zgodbah, ki jih pripovedujejo vzgojiteljice, v vseh tistih risbah, prvih deklamacijah, pesmicah. Tržiški otroški vrtec ima svoja prostore v gra#(u, ker pa število otrok' iz leta v leto narašča, so postale grajske sobane že nekoliko pretesne in bo treba misliti na to,' kje dobiti nove prostore. Po podatkih iz lanskega leta je obiskovalo otroški vrtec z njegovimi petimi oddelki 116 otrok, za njihovo vzgojo pa je skrbelo 6 vzgojiteljev. Šoloobvezna mladina drsa hlače v klopeh osmih osnovnih šol v občini. Popolno razvita osnovna šola je osemletka heroja Bračiča v Tržiču. Le-ta ima 8 razredov s 16 oddelki, nanjo pa sta vezani še osnovni šoli v Kovorju in Lešah, katerih vsaka ima štiri razrede. Popolna osemletka je tudi osnovna šola heroja Grajzerja v Tržiču, ki ima prav tako 8 razredov in 13 oddelkov. Nanjo so vezane osnovne šole s štirimi razredi v Podljubelju, na Lomu in v Zgornji dolini. Potem je še v tržiški občini nepopolna osemletka v Križah, ki ima osem razredov z devetimi oddelki, pomožna šola In pa vajenska šola za razne stroke v Tržiču. »Sole so bile doslej precej slabo situirane, kar je bilo vse posledica prejšnjih desetletij in česar nismo mogli odpraviti v teh nekaj letih,« je pripovedovala tajnica na svetu za kulturo in prosveto. »Stanje se je znatno izboljšalo prav v zadnjem času. Sole so dobile nova učila in opremo, obnovljena so bila šolska poslopja. Toda kljub vsemu še ni bilo moč odpraviti problema, ki nas tare že ves čas. Sole so stare, učilnice tesne, tako da nam na vseh koncih in krajih primanjkuje prostora. Osnovna šola heroja Grajzerja ima dve zgradbi, katerih prva je stara že okoli 260 let, druga pa 88 let. Šolsko poslopje v Kovorju tudi stoji že 70 let. Enako je z ostalimi šolami, saj so bile zgrajene še za časa Avstro-Ogrske. Vseh lani vpisanih otrok je bilo 1494 in so bili razporejeni v 31 učilnicah. Na enega učenca je odpadlo le 1,14 kvadr. metra, čeprav je minimum 1,50 kv. metra površine.« - Kljub vsemu pa živijo te šole svoje razmeroma bogato življenje. Ne le v razredih, temveč tudi izven tistega časa, ki ga meri šolski zvonec. Pripravljajo se na proslave, pojejo, recitirajo. Ne le zase, tudi za druge. Srečali smo se v sindikalni dvorani. Sredi priprav za razstavo. Na tleh in stenah slike in izdelki spretnih rok. S pomočjo profesorjev je razstavni prostor dobival svojo prvo podobo. »Večkrat pripravljamo'take razstave,« so pripovedovali dijaki. »Tudi nekatere druge naše prireditve dajemo širši javnosti. Prebivalci se radi odzovejo.« Nič novega na platnu Poleg muzeja, ki je — mimogrede povedano — precej bogat in v katerega Tržičani radi zahajajo predvsem ob nedeljskih popoldnevih. pa je pravzaprav kino edina kulturna ustanova. Predstave, .so vsak dan, ob delavnikih ena, ob sobotah dve, ob nedeljah in praznikih pa celo tri. Skupno torej deset predstav v tednu. In prostor? Enaintrideset vrst po štirinajst sedežev. Ce upoštevamo, da je v Tržiču in njegovi bližnji okolici vsaj 4500 stalnih obiskovalcev kina, potem čaka na en sedež približno 10 prebivalcev, ali z drugimi besedami: vsakdo si lahko ogleda v tednu po eno predstavo ali vsak drugi film. Spored na tržiškem platnu je tak kot drugod, odvisen od (jistributerjev, odkupnih podjetij in od ustvarjenega dohodka. Zatorej mu lahko brez sentimentalnosti prilepimo etiketo standarden. Tako je tudi z obiskom. Najbolj priljubljen je zabavni film, pa naj že gre za kavbojko, revijo ali kriminalko. Malce manjši je dren pred blagajno, kadar vrte resnejše filme. Tržič na radijskih valovih Razen kinoprojektorja je radijski sprejemnik najbolj priljubljen posrednik kulture. Na tržiški pošti imajo danes prijavljenih 1524 radijskih aparatov. Število le-teh pa stalno narašča. Se leta 1955 je bilo na vsakega desetega prebivalca en radijski aparat, danes pa Ima skoraj vsak peti prebivalec svoj sprejemnik. Tržlčanom najbolj! priljubljena radijska postaja - Radio Ljubljana. Najbolj poslušane oddaje: lahka in zabavna glasba, slede popevke oddaje »Pokaži, kaj znaš«, Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo, operne arije itd. Med govornimi oddajami pa je med najbolj priljubljenimi Spoznavajmo svet In domovino, različne reportaže, nekateri dramski večeri in seveda poročila, Kmečki ambient se navdušuje za vsakodnevne kmetijske nasvete in za odda- . jo Za našo vas. Televizija si Tržiča še ni osvojila. Po nepopolnih podatkih je v občini en sam televizor. Vzrok za to ni le v visokih cenah, sprejemnikov, temveč tudi v motnjah, ki jih povzročajo okoliški hribi. Med knjigami in časopisi Berejo pa Tržičani precej, vsaj kar se revij in časopisov tiče. Po podatkih iz preteklega leta je en dan v mesecu prišlo v občino 4265 časopisov, če odštejemo vse mesečnike, štirinajstdnevnike In tednike. Na dva in pol prebivalca po en časopis. Vsekakor lepo razmerje. Najbolj bran pa je Tržiški vestnik, ki izhaja vsakih štirinajst dni in obravnava predvsem problematiko občine. Knjigarna je v Tržiču ena sama in se ne razlikuje od vseh ostalih po našem podeželju. Knjige stoje na policah skupno s pisarniškimi potrebščinami in učili. Vendar je dobro založena in na tekočem, kot bi lahko rekli. Promet s knjigami naraste v zaključku šolskega leta, ob najrazličnejših praznikih, sicer pa se s preveliko prodajo knjig ne morejo pohvaliti. Tržičani hodijo raje po knjige v knjižnico. Tam so nam povedali: »Sedaj imamo 2400 knjig. Njihova vsebina je takale: 159 s politično tematiko, 54 1 upravne vede, 32 umetnost in šport, 56 zemljepisne vede, 2119 pa je letos leposlovnih knjig. Zadnja številka v kartoteki članov je 653. Vendar je od tega le 346 aktivnih bralcev: med njimi je 141 delavcev. Po letih pa so se odjemalci razvrstili takole: mladina do 14. leta 96 odjemalcev, do 18. leta 80, do 25. leta 65 in nad 25. letom 165 odjemalcev.« Razen teh so v okolici še druge knjižnice. Tako Ima Kovor knjižnico s približno 230 knjigami Podljubelj z nekaj nad 300 knjigami, knjižnica v Lešaji ima približno 250 in na Lomu 120 knjig. Okoli 5000 izvodov knjig pa Imajo šolske knjižnice. Na obisku v Svobodi Za amatersko kulturno-prosvetno dejavnost je v Tržiču poskrbela tamkajšnja Svoboda, ki ima za seboj že lepo tradicijo, saj praznuje letos že 40 let dela. Sestavljajo jo godbena, pevska, dramska, šahovska, likovna skupina. Pod njeno okrilje spada še knjižnica, o kateri smo že .prej govorili, orkester in čitalnica O življenju in "delu v Svobodi nam je pripovedoval njen predsednik tovariš Nande Stritih: »Godbeniki so že lani praznovali trideseto obletnico obstoja. Sodelujejo skoraj na vseh prireditvah skupno z ostalimi skupinami. Kdaj pa kdaj pripravijo tudi samostojne koncerte. Najbolj jih tarejo skrbi zaradi instrumentov, ki so se v teh letih že precej postarali in dotrajali. Denarja za nove pa ni. Krizo doživlja tudi. pevska skupina. Zdaj imamo le moški pevski zbor. Težave so najve?jess pevovodji, vendar upamo, da bomo lahko do jeseni spravili na noge še ženski zbor. Tudi dramska skupina v tej sezoni ni imela nobenega samostojnega nastopa. Pomanjkanje režiserjev in primerne dvorane nas zelo prizadene. Rešujemo pa ta problem, kolikor pač najbolj moremo. Sicer ne nameravamo dajati na sezono več kot dve celovečerni dramski deli. Ostali čas bomo raje izkoristili za študij manjših del, s katerimi bi nastopali skupno s programom ostalih skupin na posebnih kulturno-umetniških večerih. Tudi pri likovnikih življenje niha. Pred leti so pripravili celo samostojno razstavo in imeli skupne študijske tečaje. Tega sedaj ni več in delajo člani skupine sami zase. Po pomoč in nasvete hodijo k akademskemu kiparju Cenetu Ribnikarju. Mislim, da prav zdaj spet pripravljajo samostojno razstavo. Orkester je bil še pred desetimi leti najboljši y Sloveniji, pozneje pa je prekinil z delom in se dolgo časa ni mogel postaviti na noge. Letos je spet prvič nastopil ob proslavi 40. obletnice KPJ. Se .najbolj smo ponosni na našo čitalnico. Odprta je vsak dan v popoldanskih in večernih urah. Nikoli ni prazna, predvsem okoli sedme je precejšen dren v njčj. Ljudje čitajo časopise, revije, se pomenkujejo, drugi spet šahirajo. Predvsem, delavci zelo radi zahajajo vanjo. Kako smo zadovoljni z delom Svobode? Ne preveč, radi bi več Morebiti nekaj takega, kot šmo dosegli s čitalnico.« Na poti izobraževanja Preostanejo nam še poslednji kamenčki v mozaiku tržiškega kul-tumo-umetniškega življenja — vsi trije izobraževalni centri. Prvi pravzaprav še ni formalno ustanovljen, to bodo Tržičani storili na jesen z novo sezono Zanj pa že sedaj izdelujejo programe in načrte. Predavanj je tudi doslej bilo malo. Tudi niso bila sistematična in prirejala so jih najrazličnejša društva in organizacije v občini. Zelo na široko pa sta doslej razpredla niti izobra- ževanja oba centra v tovarni Ijev Peko in v Bombažni predilnic in tkalnici. Predaleč bi nas zavedi0’ če bi hoteli pripovedovati o vsefl1’ kar so že pri njih storili za izobrazbo delovnega človeka. Naj za* dostuje le to, da v obeh tovarna11 zelo skrbijo za sistematično izobraževanje delavca, tako strokovno splošno, in da so doslej v število'11 tečajih zajeli že skoraj vse člane kolektivov. Epilog Tak je mozaik tržiškega kultur-no-prosvetnega življenja. Mozaik' katerega vrednost znaša let^ 48,778.000 din. Pravzaprav več, kaj*1 pri tej vsoti niso upoštevana sredstva, ki jih dajejo posamezna prejetja za kulturno-prosvetno življenje v občini. Kako se obrestujejo vsi ti milijoni, za sedaj še ne moremo reči. Bržkone ne bomo mož11 povedati tega niti v bližnji prihodnosti. Sadovi tega dela dozore še1® z leti. Bojan Samarin Revija godb na Ravnah K T EDELJ6KA revija godb na Bav-j\J nah je zaključila letošnja festivalske prireditve Zveze Svobod: revijo pevskih zborov v Kran,!'1-revijo Igralskih skupin v Velenju id revijo godb na Ravnah. Ravenske revije se je udeležilo nad 400 6°“" benikov v ansamblih z Raven, z Javornika, iz Mežice, Zagorja, Trbovelj' Hrastnika, Maribora, Velenj*: Teznega, pa še enkrat iz TrboveU (zabavni orkester). Revija je pokazala precejšen napredek v ravni izvajanja, manjši T repertoarni politiki, zlasti so napredovale tiste godbe, ki so usp«!® dobiti nove instrumente — tako 1' ugotovila strokovna žirija v svoji l?" javi, objavljeni po končani revij*' Žirija je zategadelj priporočila občinskim odborom in tistim organizacijam, ki so prevzele mentorstvo nad našimi godbami, naj godbam, a1 igrajo na stare in iztrošene instrumente. poiščejo denarna sredstva za nove. Popoldanski posvet, ki sta se S3 poleg kapelnikov ter članov glasbenega sosveta pri Zvezi Svobod udeležila tudi član CK ZKJ Ivan Rege®* in predsednik Zveze Svobod Vladk0 Majhen, je' osvetlil nekatera vprašanja, od katerih je odvisen nadaljnji napredek naših godbenih ansarhj biov. Med njimi gre zlasti omenit* sodobnejše težnje v repertoarjih, k* jih je nakazala tudi revija; v ffli*" Uh imamo izvedbo simfonične pesnitve Blaža Arniča »Kladi var ji novega sveta«, ki so jo na zaključku revije izvedle združene godbe. Cepr*, vse godbe še ne bodo mogle igr®** tako zahtevnih del. bodo pa pra _ vse morale stremeti k tolikšni izP^J polnitvi, da bodo v perspektivi tu*** takim delom kos; gre za dokončen prelom s čitalništvom, ki ga še opažamo v nekaterih naših godbah. 13 za osvojitev sodobnega, živega repertoarja. Tega pa godbe ne bod-dosegle, če ne bomo spremenili t”' di njihovega karakterja, ali, kot F konkretno dejal komponist Blaž Ar ničt več pihal namesto trobil. .. Za poživitev dela godb in za a‘A. hovo uspešnejše uveljavljanje v obl* kovanju kulturne zavesti naših 13u®!’ je posvet predlagal vsem gndbaih' naj se orientirajo v organizacij" koncertov v svojem kraju in gosto vanj, zlasti v turističnih in letov' ških krajih. Z načrtna in smotr**" organizacijo koncertov bodo go®,®! aktivnejše posegle v kulturno živlJe nje naših krajev, obenem pa Pra, gotovo tudi pridobile več ljudi. sti mladine, za sodelovanje v nj*® Lep zgled v tej smeri daje Ijansko Turistično društvo, ki skupnih posvetih z vodji godb *’ vso sezono vnaprej planira konca* te in nastope za vsako godbo P" sebej. Posebno pozornost so na P®sV?» tu naklonili tormiranju zabavru" ansamblov, ki naj bi zrasli iz S0"! In gojili primerno, dobro zabav**, glasbo; primer uspešnega dela v smeri je pokazal zabavni orK Delavske godbe Svobode Center Trbovljah, ki je tudi nastopi* "S. reviji, navdušeno pozdravljen od °D ftnstva. , Ravenska revija godb je poka*31?, da se tudi na tem področju vse h*®;! nej« uveljavljajo sodobni pogledi J1 amatersko umetniško udejstvovanj' P tem in o nekaterih drugih vpja sanjih v zvezi z revijo godb in PeL sko revijo bomo v našem listu ’ pisali. m*n J j Jelica je medtem pomagala v kuhinji, potem Pa se je vrnila v sobo, oblečena legla in zaspala. p U<3il jo je Ivanov glas spodaj na hodniku, rvj trenutek se je zbala, da sploh ni šel, nato Pa Je opazila, da se zunaj temni. Vstala je in brž odklenila vrata. Ivan je Pnsel v sobo. “■Vrnil sem se.« “No, in?« „ “Zelenko sem izročil. Na postaji je bil.« “Hvala, Ivan,« se je nasmehnila. Nenad Mantula je nenadoma stal pred Petrom /‘j Simonom. Nihče ni vedel, kdaj je v temi pre-Piul reko. Tudi vpraševali ga niso. Se med po-foravljanjem je Nenad dal Šimu cevko za zdra-vila. “Poročilo je v njej,« je rekel. , Simo je vzel iz tube košček papirja, ga razvil h skušal brati. Čeprav na hribu še ni bilo tako Jphno, ni mogel razločiti črk, ker so bile predrobne. Sli so na drug konec, kjer so imeli pri-ezane konje. Peter je z žepno baterijo posvetil a poročilo in začel brati. Prebral ga je dvakrat. P tern pa ga je z lučjo vred dal Šimu. Razmiš-jal je o bombardiranju štaba v Jasenovu, o ob-Veljevanju gozda nad Veljunovom... Simo ni imel Petrovih živcev: “Kaj? Kaj to pomeni?« je zamrmril in pogledal Petra. “Naj ilSju Nenad počaka spodaj pri reki. Si-1110 Pojdiva!« “Počakal bom, popraviti moram čoln« je odgovoril Nenad, ki ga je čudno vedenje rahlo ‘medlo. , Brž, ko je Nenad krenil po bregu proti reki, lo Peter -zaupal Šimu sum, ki ga je začel gristi r® Pred dvema dnevoma, ko je izza kolibe opazoval obstreljevanje gozda nad Veljunovom. . “Nekdo jim je sporočil, da je naš odred tam. p kdo je to in kako jim je povedal?« je rekel oter in odvezal konja. »-Zdaj vemo, da mu pra-'lo Rumeni in da je prišel na Gorje pred tremi G?hi- Prišel je verjetno iz Lošinja ali iz kakega “uznjega kraja.« Peter in Simo sta nekaj minut molče hodila. Rumeni, Rumeni!« jima je šumelo v ušesih. Rumeni, Rameni, so ponavljali njuni koraki. Vse njune misli so se vrtele okoli te bešede. “Poslušaj, Simo,« se je nazadnje oglasil Peter. Hitro je treba delati Pregledati morava, ali v °uredu ... Čakaj...« , Sla sta peš, konje sta vodila za uzdo. Na Pe-“"ov »čakaj« sta obstala. “Če se ne motim, je prišel Sime Matulič v Partizane pred tremi tedni. Menda iz Lošinja,« je Rk0 spregovoril Peter. “Ne vem,« je odgovoril Simo. »Bilo je tik Pred formiranjem brigade. Takrat še nisem bil čredni obveščevalec.« v “Spominjam se, kako je bilo. S komandirjem r^vrinom sva se pogovarjala o njem. Podatki so p|k najboljši.« Peter je nabral obrvi. »Vsekakor J §a bilo treba zaslišati. Jaz ga ne bi peljal v Svrfanj.« Se vedno sta stala. Simo je plaho pogledal 6^ra in rekel: ^ “Alj zdaj akcija v Svrganj sploh pride v Poštev?« j “v Svrganj bomo šli, naj se zgodi karkoli,« Peter stisnil skozi zobe. »Za akcijo vemo zdaj Miloš, ti in jaz. Nihče drug.-* “Kaj pa borci in vodniki udarne skupine?« “Ha, od davi vedo tudi oni in...« ^. “In med njimi Sime,« je Simo povedal Petrovo RRsol do konca. “R ^Pjdiva!« je rekel Peter in skočil na konja. Razen Simeta ni v skupini nikogar, ki bi ne bil v partizanah vsaj nekaj mesecev. Sli bomo, njega pa bomo pustili pri tebi. Zaslišiš ga in pazi nanj do pojutrišnjem, potem pa bomo videli ...« »Kaj pa, če je on Rumeni in je že sporočil, da pripravljamo akcijo na Svrganj? Ne, mislim, da moramo to reč razčistiti pred vašim odhodom.« »Razčistiti pred odhodom,« je odvrnil Peter. »To je lahko reči, toda kako? Zdaj je četrt na osem. Ob desetih bomo začeli prevažati obleko in orožje. Dotlej je treba vsakega borca posebej poučiti o njegovi dolžnosti...« »Kolikor mi je znano, je Sime edini prišel v minulih treh tednih z neosvobojenega ozemlja,« je Simo segel Petru v besedo. »To se pravi, da je Sime...« »Ali si prepričan, da je tisti poročnik... Kako se že imenuje?« »Antolkovič.« »Da, Antolkovič. Ali si prepričan, da je on poslal Rumenega prav v naš odred? Mar se Rumeni ni mogel skriti pri kakem kmetu ali pa V gozdu?« Prvi trenutek se je zdela Petrova pripomba logična in sprejemljiva, vendar je Simo takoj odkimal: »Morda, ne verjamem pa ne. Ko sem bil obveščevalni oficir v prvem gorjanskem odredu, se nam je pripetilo nekaj podobnega. Slo je za fanta, ki je prišel v partizane iz Lepenca, z delno osvobojenega ozemlja. Delal je zelo nerodno. Na vseh koncih je izpraševaL Podvomili smo o njem, potem smo ga sledili...« Za ovinkom so se prikazali Bastasi. »Dobro,« je nestrpno rekel Peter, »pustiva zdaj to. Ni časa za zasledovanje...« »Nisem še končal, tovariš komandant,« je bil Simo rahlo užaljen. »Hočem reči, da sovražnik skuša vtihotapiti svoje ljudi predvsem v odred, ker mu le tako lahko koristijo. To pomeni, da je treba Simeta opazovati kot možnega vohuna ne glede na to, kako se je vedel doslej!« Peter je zadržal konja. »Počakaj, takoj se bova zmenila. Simeta ne bom vzel s seboj, čeprav -ga potrebujem. Povedali mu bomo, da bo kasneje dobil posebno nalogo. Ostal bo pri tebi, ti pa delaj, kakor veš in znaš. No, navsezadnje je to tvoje delo.« »Dobro,« je odgovoril Simo. »Poskusil bom, morda se bo še nocoj dalo kaj urediti.« Skozi Bastase sta jezdila v drncu, potem pa sta zavila v hrib proti hiši Steve Kalendiča. Ko sta razjahala, je Peter v hiši še enkrat prebral Jeličino poročilo in vnesel podatke v skico, ki jo je bil izdelal čez dan. Simo je stopil za hišo. Pred skednjem je stala skupina »ustašev«. »Vidite, takšna je Paveličeva vojska« je slišal Simo. Spoznal je Simetov glas. Sime mu je kazal hrbet Simo je potegnil samokres in ga nesel tik ob stegnu. Obstal je za Simetom, dvignil roko in cev samokresa nastavil Simetu na hrbet Zaklical je: »Rumeni, roke kvišku!« Sime je začel počasi dvigati roke, potem pa se je naglo obrnil, udaril Sima po roki, mu zbil samokres iz rok in se pognal v beg. Trenutek ali dva so bili borci presenečeni. Simo se je sklonil za samokresom in zaklical: »Držite bandita!« Trije »ustaši* so skočili v skedenj po brzostrelke, dva pa sta jo ubrala za Simetom. Simo je med tekom nabasal pištolo in ustrelil, ne da bi meril. Za trenutek je opazil Simetovo postavo med sadnim drevjem. »Primite ga! Stoj!« so vzklikali »ustaši*. Bili so kakih trideset metrov za Simetom. Eden izmed njih se je spotaknil in padel. Simo ga je dohitel, dvignil samokres in hotel spet ustreliti za Simetom, ta pa se je tisti trenutek izgubil v gozdu. Simo je hotel vpiti, pa ni imel dovolj sape. Tekel je kot norec. Ko je prišel do gozda, je slišal pokanje vej in grgranje. V temi je naletel na dvoje teles, ki sta se valjala po tleh. »Primite ga!« je kričal in se vrgel na postavo, ki se je prav takrat ločila od druge in skočila. Spoznal je Simeta. Roke mu je ovil okoli vratu in krčevito stisnil. Pritekla sta še dva »ustaša«, prijela Simeta za roke in ga dvignila hkrati s Šimom, ki ni ho-, tel izpustiti begunčevega vratu. Prišli so na rob gozda. Takrat je popustil Šimov jekleni prijem, begunec se je zvalil po tleh. »Le kaj mu je zdaj?« je sopel Nidjo. Sime je ležal, »ustaša« sta ga še vedno držala za roke, Simo pa se je sklonil in prisluhnil, ali diha. Slišati je bilo grgranje, nato pa globok vzdih. »Ze v redu,« je rekel polglasno. »Zvežite ga!« »Tu je samokres,« je rekel Nidjo. Simo se je šele takrat spomnil, da je izpustil samokres, ko se je vrgel na Simeta. Pogledal je Nidja in se nasmehnil: »Hvala ti, Nidjo! Vate se je zaletel!« »Da, vame, tovariš obveščevalni.« Simeta so malone nesli skozi sadovnjak in srečali Petra. »Kaj je?« je vprašal Peter, ki še ni vedel, kaj se je zgodilo. »On je!« mu je odgovoril Simo. »Bil sem v gozdu, tovariš komandant, pa slišim: Primite ga! Vame se je zaletel, prekucnil me je,« je razlagal Nidjo. Simeta so peljali v hišo in ga položili na posteljo. »Dovolj, ne hlini več nezavesti!« je rekel Simo in ga klofutnil. Sime je odprl oči. * »Pojdite ven!« je ukazal Peter »ustašema«, ki sta prinesla ubežnika. »Vode!« je zahropel Sime. Hlastno je piL »Govori! Pravim ti, govori! Vse vemo!« Sime je molčal. Njegov izgubljeni pogled je blodil na desno in na levo. Bilo mu je jasno, da je napravil usodno napako tisti trenutek, ko je ob Simovem vzkliku dvignil roke. Zdaj je iskal izhod iz položaja, predvsem pa je skušal pridobiti časa. »Roke me bolijo,« se je nazadnje oglasil. »Govori! Kasneje bomo mislili na roke!« Šimov glas je bil oster. »Tovariši, ničesar ne vem. Tovariš obvešče- ; valni me je prestrašil in jaz sem ...« »Pusti to, Rumeni,« mu je Simo presekal besedo. »Pravim ti, da vse vemo. Govori!« Sime je bil očitno odločen, da ne bo ničesar priznal. Pričakoval je, da ga lahko le to reši. Mislil so mu naglo rojile po glavi. Spominjal se je predavateljev na tečaju. »Nikoli ničesar priznati, priznanje pomeni smrt... Sovražnik ne bo ustrelil vohuna, dokler ne izve od njega vsega, kar mu je potrebno. Dokler je človek živ, ima vedno upanje, da bo lahko utekel.« »Ali naj te soočimo s poročnikom Mirkom Antolkovičem?« je slišal Sime Šimov glas in se zdrznil, kakor da ga je nekaj speklo. »Da, s poročnikom Antolkovičem, ki pravi, da te je poslal sem,« je ponovil Simo. »Ne poznam ga!« je jecljaje, neprepričljivo odvrnil Sime. »Kako? Ne poznaš ga? Dobro! On si je rešil glavo s tem, da nam je vse povedal. Ti nam niti nisi potreben!« ip lllllllllllllllllllllllllllllllll!l!lll!llllllllllll!llllllllllllll!llllllllll!ll!lllll!IIIIIIIIIIIIIIIHIIIII^ Roman je zasnovan na tesnič- | nih dogodkih, spremenjena so | le imena oseb in krajev 1 liijl!llllllll!lllll!!llllll!llll!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllll!llll!llllllll!l!llllllll!l!llllllllllllllllllllinilllll Zadnje Simove besede so razbile Simetovo samozavest. »Če imajo Antolkoviča, in po vsem sodeč ga imajo, in če je priznal...« Te misli so se mu prehitevale v možganih. »Pa nič, takoj te bomo ustrelili! Mislili smo, kdo ve, morda bi iz njega še lahko napravili človeka,« je neizprosno nadaljeval Simo. »Čemu bi me streljali, saj sem zares pleskarski pomočnik. Antolkovič me je poslal...« Simetova zgodba ni bila dolga. Peter in Simo mu nista segala v besedo. Priznal je, da se piše Sime Matulič, in povedal, da je leta 1941 šel k ustašem, ker »je bil zapeljan«, da so ga leto dni kasneje poslali na tečaj za obveščevalce, takoj potem pa na Gorje. Izdal je vse tri točke, po katerih naj bi pošiljal poročila. Priznal je, da je poslal tri poročila, hkrati pa si je prizadeval zmanjšati pomen podatkov, ki so bili v njih. Nazadnje je še dodal, da je »hotel vse priznati« in »spet postati človek«, ker je od blizu spoznal partizane. »Ne ustrelite me, tovariši! Verjemite mi, po-trepovali me boste. Antolkovič gotovo ne bo vsega priznal. Pomagal vam bom pri zasliševanju. Se marsikaj vem, le zdaj se ne morem spomniti vsega...« Peter in Simo sta si oddahnila. Simeta so zaprli v klet, kjer je Stevan Kalendič hranil krompir in repo. Zvezali so mu roke in noge. Ko sta bila sama, je Peter potrepljal Sima po plečih: »Kako si vedel, da je on?« »Ne, Peter, nisem »edel. Približal sem se mu od zadaj, hotel sem vedeti, kaj bo storil, ko bo slišal poziv: .Rumeni, roke kvišku!’ Hrbet mi je kazal, zato ni mogel vedeti, da so te besede namenjene prav njemu. Če bi se hladnokrvno obrnil in me začudeno pogledal...« Simo je skomignil z rameni: »Zdi se mi, da bi me v tistem trenutku preslepil. No, jaz bi se zelo verjetno nasmehnil in zasukal vse skupaj na smešno plat.« Peter je gledal svojega obveščevalca in pri-trjevalno kimal. O »Na misel mi je prišlo šele, ko sem ga videl pred skednjem v rumeni ustaški uniformi,* je nadaljeval Simo. »Moje besede bi lahko vsakdo razumel dvoumno.« »Vse se je končalo, kot je treba,« je rekel Peter, »samo...« Mislil je na vse, kar bi se zgodilo, če bi Sime ušel. Videl je udarno skupino, kako zasleduje begunca, akcija na Svrganj bi propadla, dolga kolona ranjencev bi bila izgubljena. Simo je čakal, da bi komandant dokončal začeto misel, vendar se Peter ni oglasil. Iz žepa je vzel skico Svrganja, jo razgrnil po mizi, nekaj časa razmišljal, nato pa mirno dejal: »V kratkih besedah povej borcem, kaj se je zgodilo, potem pa pridi sem in pripelji .rojnike' in .vodnike’!« »Kaj bomo z Rumenim?« je vprašal Simo že med vrati. »Z Rumenim? Spet ga izprašaj. Ko bomo šli... Jasno!« • Kolona »ustašev* se je počasi spuščala po pobočju. V velikem loku.se je izognila speče vasi. V gozdu med sadovnjakom Steve Kalendiča je odjeknil kratek rafal brzostrelke. Nihče ni spregovoril, nihče se ni ozrl. Mesec se je izza oblaka razgledal po zemlji in se spet izgubil za sivo zaveso. Medtem ko so se »ustaši* sezuvali in slačili, sta Peter in Simo stala ob strani in se menila 3 Nenadom Mantulo. Simo mu je povedal, da mora skupina ostati čez dan v vrbovju onstran reke, zvečer pa bo šla dalje. »Lahko, vrbovje pod cesto je poplavljeno tam ni nikogar« Reko sta najprej preplavala Predrag in Milič Z one strani sta dala kratek znak z žepno baterijo, da bi ugotovili, kako daleč ju je voda zanesla. Nenad je takoj za njim spravil s čolnom čez reko deset brzostrelk in obleko za prva plavalca. Potem so se zvrstili drugi. (Se nadaljuje) \pftlHOPM3»c | MARIN Jfi »»SINIL v V Španiii 18. junija - kot po navadi ljudstvo zadovoljno s sedanjimi dijo v Francijo, razmerami in da z zaupanjem gleda v prihodnost« nja, medsebojno nezaupanje in nasprotja med sovražniki režima ši tudi ti mali rezultati akcije 18. »Večina prebivalcev Madrida vzemajo za sprejem Francove milijona, med temi jih ima le maje kakor vsak dan popila okrep- Španije v NATO, da neuspeh te lo stalno zaposlitev. Drugi dobijo čilno pijačo. V našem glavnem stavke ne pomeni, da je »špansko delo le v sezoni, zato mnogi ho- in tako dalje), bodo razumljivej- mestu pod vročim soncem je da- ’' ’ ' ’ ’' ........... — nes popoln red,« je,poročal osemnajstega junija Francov' radio. S to aluzijo, ki jo je prenesla vsa španska radijska mreža, so sporočili svetu, da za ta dan napove- Iz takega položaja izhajajo tu- junija. Pomembno pa je* da s tem dl zahteve španskih delavcev po neuspehom niso odstranjeni Komentator londonskega »Ti- splošnem zvišanju mezd in dolo- vzroki globokega, trajnega neza-mesa«, ki o njem ni mogoče reči, čitvi minimalne mezde, po osem- dovolj s tv a in nasprotovanja mno-dana štiriindvajseturna stavka ni dVi d°+br0 obYfče2’ je °b tej urnem delavniku, po uvedbi tako žic FranC0Vemu režimu, kar je plozivno ljudstvo, zato je mogo- lo in po zmanjšanju brezposelno- ^ če, da bo iskra sprožila močan sti. prinesla pričakovanih rezultatov. Po vesteh drugih agencij je bil »dan piiroljubnega protesta« obe- le vse te izkušnje strnile v ustrez- ogenj, ki ga r rancisco r ranco na- to temačno sliko eosnodarske- s^ePe in ® večjo odločno-cijami v nekaterih asturskih pre- Vzlic svoji znani spretnosti, izkuš- ga položaja delovnih množic do- A0 nadf'llevale boj za demo ra- mogovnikih, medtem ko je šlo ziv- njam in moči ne bo mogel obrniti polnS terazito nezadovoljstvo AA 2ahtfVte m+nozlcfm. deljenje v drugih španskih mestih „ nHr! P01 ,.T-v .lzrazix° nezaaovoijsivo končno odstranitev fašističnega v gl=v„e? vsakdani, pot, ““ 'vS vean, Spancev je ‘P211 jaht V»iel"0 “'o ” 8™ ^ STOf'°d0,,“bn' Sp“,,e- N' ^ pomembne. Nasprotno, lahko so izključevati možnosti, da bodo dela buržoazije, ki so poprej pod- nnvnrSwa t^ knn1 vrgli njegov režim-,t Podobno so piraie Franca (monarhisti i. pod.), povprečnega Spanca na to kon- pisaii list; jn agencije drugod po Središče Madrida Navzlic vsemu temu pa rezul- kretno akcijo proti Francovemu SVetu režimu, zlasti še, ker je slo za dol- Gospodarski položaj Španije se gakovani^oreanizatoriev^stavke" go pripravljeno kampanjo ilegal- ,nrinxa„„ nnqlnh5al mpd dni- caKovanl organizatorjev stavKa. EIB?,Eir^S rimi se jih je nekaj v zadnjem križem rok na kmetijskih posest-trenutku umaknilo iz te akcije. vjj1- Cene so poskočile, življenje je čedalje težje. Nekaj podatkov naj ponazori Okoli Balkana Vendar je bilo v demokratičnih krogih po svetu le malo ljudi, ki jih je ta neuspeh omajal v prepričanji!, da Francov režim ne uživa simpatij in zaupanja španskih ljudskih množic. Te dni je sporočila celo agencija France-Presse, katere gospodarji se za- V svoji burni zgodovini je šel Balkanski polotok skozi obdobja razcveta in tudi skozi dobe zastoja, zgodovina pa kaže, da je prišlo do vzpona vselej, kadar je bil med balkanskimi narodi mir in sodelovanje, ko so svoje in- DOGODKI V SVETU OD TEDM DO TEDNU NOVA VLADA V ARGENTINI Člani argentinske vlade so predsedniku republike Frondiziju podali ostavko. Vladna kriza je nastala zaradi pritiska vojaških oblasti, ki so zahtevale od Frondizija, da naj spremeni vladno politiko, če se hoče izogniti svojemu padcu. Predsednik Frondizi je pred dnevi sestavil novo vlado. Med ministri, ki so ostali na syojih položajih, so ministri za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za vojsko, mornarico , in letalstvo. DE GAULLE V ITALIJI - Predsednik francoske republike De Gaulle je prispel v Rim. To je prvo uradno potovanje De Gaulla v-neko drugo državo, odkar je postal predsednik republike. Francoskemu predsedniku so v Milanu priredili svečan sprejem, kjer so bili navzoči predsednik italijanske republike. Gronchi, predsednik vlade Segni in minister za zunanje zadeve Pella. Pred prihodom v Rim si je De Gaulle ogledal še nekatere kraje v severni Italiji. Vsebina razgovorov med obema predsednikoma za zdaj še ni poznana, vendar pa sklepajo, da se bodo razgovori nanašali predvsem na odnose med obema državama. NASI POSLANCI V BONNU Člani delegacije Kluba ljudskih poslancev dr. Vladimir Bakarič, dr. Aleš Bebler in Dragi Stamenkovič so bili na obisku v Zahodni Nemčiji kot gostje socialno-demokratske stranke. Med razgovori s predstavniki socialno-demokratske stranke so potrdili soglasje z načrti socialnih demokratov o možnostih za ureditev nemškega vprašanja. Razgovori so tudi pokazali, da se jugoslovanska gledišča ne razlikujejo mnogo od gledišč socialno-demokratske stranke glede vprašanja za ohranitev miru in glede ocene ženevskih razgovorov. Pri razgovorih je sodeloval tudi predstavnik zahodnonemškega ministrstva za zunanje zadeve, ki je razložil stališč# svoje vlade glede na normalizacijo odnosov z Jugoslavijo. Kakor je izjavil dr. Bakarič, se to stališče ni spremenilo. KONGRES KP FRANCIJE V Parizu se je začel XV. kongres francoske Komunistične partije. Na dnevnem redu kongresa sta dve vprašanji: združitev delavskih in republikanskih sil v borbi za vzpostavitev demokracije in volitve vodilnih organov Partije. ložnosti. Množice se očitno niso vzdržale zaradi pripadnosti režimu. Verjetneje je, da nekaj ni v redu s strategijo in taktiko, ki so ju uporabili organizatorji. Zdi se, sedanji položaj španskega delav- da dajejo dogodki prav tistim, ki ca- menijo, da je večina španskih de- V obdobju IDSO 1957 se jc po- javcev proti tako imenovani mak- način in brez tujega vmešava- vecal obtok papirnatega denarja simalni formuli »vse ali nič«, ki nja. in obratno: kadar so tuje, skoraj stoodstotno, se pravi od jQ priporočajo nekateri. Zdi se, da 31,66 milijarde pezet na 60 mili- so množice bliže tistim, ki menijo, jard, lani pa za nadaljnjih dvaj- (ja je važna sleherna, tudi naj- set odstotkov v primerjavi z le- manjša zmaga, ki pomeni korak tom 1957. Industrijska in kmetij- naprej v primerjavi s prejšnjim ska proizvodnja je narasla v tem stanjem. Izkušnje iz zadnjih let terese vsklajali sami, na miren izvenbalkanske sile dobivale vpliv na razvoj na našem polotoku, je prišlo do nazadovanja. Zadnje čase je Blkan spet na prvih straneh svetovnega tiska. Kje so vzroki? Odgovor na to na tekma, mednarodni odnosi pa so se zaostrili. Nekateri govorijo o želji ZDA, da bi si z graditvijo teh oporišč izboljšale položaj pred pogajanji z Vzhodom na najvišji ravni. Toda — mar res še ni jasno, da pogajanja ne morejo biti uspešna, če hoče kdo vsiliti drugemu svojo voljo? Ti razgovori bodo lahko uspešni le v primeru, če bo do njih prišlo ob iskreni želji, poiskati za obe strani zadovoljivo rešitev. Dokaz te želje pa ne more biti pospešena oboroževalna tekma v obliki graditve raketnih obdobju znatno manj, kar pome- kažejo, da so uspele in da so mog- vprašanje je treba poiskati v od-- oporišč, marveč nekaj povsem ni, da velikega dela povečane ie pobilizirati delavce le tiste ak- nosu in akcijah izvenbalkanskih drugega, na' primer izjava ude-množine 'denarja v obtoku ni po- cije) katerih cilji so bili množi- sil, ki nastopajo na tem prostoru, ležencev, da bodo med razgovori krivala večja proizvodnja, tem- cam dostopni in ki jih je bilo mo- da bi na plečih balkanskih na- opustili sleherno akcijo, spričo več nenehno zviševanje cen blaga. g0fe doseči tudi pod sedanjim re- rodov in na njihov račun porav- katere bi bilo mogoče dvomiti o V drugem tromesečju 1958 so ce- gimom. navale medsebojna nasprotja, njihovih miroljubnih namenih, ne predmetov široke potrošnje, po mneniu te skupine so ob- Takšno početje pa ni Balkanu premoga za gospodinjstvo, prevo- sojene na neuspeh akcije, ki hoče- nikoli prineslo koristi. Poseg tu za in stanovanjske najemnine na~ jo z enim samim udarcem in s po- rasie v primerjavi z istim obdob- litičnimi parolami vreči režimi ker jem leta 1957 za 40, cene industrijskih proizvodov pa za 30 odstot- množice še niso prepričane, da je kaj takega mogoče, zlasti še, ker kov Vlada je hotela nekako pn- Franco ne bi kot iven . kriti nenehno naraščanje cen zi- valec čakal na ta udarec, Brž ko vilom, zato je izdajala tudi čudne je zaslutil; ka;j se pripravlja> je odloke, med drugim tistega, po izdaj vrst0 preventivnih ukrepov, katerem so peki pekli 750 do 800 Več dni pred stavko je ddl zapre_ gramov težke štruce m jih proda- ^ na |.jgofe tistih, o katerih je me- - . , , , . . , ircmrvrr.rni-HrmVi to Trs,rr,™t l!1! C,e^’ _klJe,blIa PreJ d0l°" nil, da bi mogli biti nevarni. Raz- jih sil na Balkan ni nikoli pripomogel k zgladitvi kakega balkanskega spora, marveč ga je le še zapletel. Sedanji nemir je sprožilo prizadevanje, da bi v tem delu sveta postavili raketna oporišča zahodnega bloka. Ti napori so del že znane blokovske strategije, ki si hoče zagotoviti »-močne polo- Seveda bi to obvezno pomenilo opustitev slehernega dejanja ali razgovora v zvezi z graditvijo raketnih oporišč. Zagovorniki graditve raketnih oporišč pravijo, češ da so potrebna balkanskim narodom, da se bodo izognili vojnemu opustošenju in si ohranili neodvisnost. Le težko bi našli kaj bolj oddaljenega od resnice, kot je ta trditev. Raketna oporišča lahko le čena za kilogram kruha. Nedavno objavljena študija madridske trgovske zbornice zares plastično ponazarja življenjske razmere španskega delavca. Po teh podatkih — če vzamemo za obdobje republike v letih 1932 do 1936 indeks 100 — so dosegle cene v letu 1958 indeks 1277, to- gibal je vse svoje policijske sile, ki niso majhne, ter na mnogo drugih načinov dal vedeti španskemu ljudstvu, da se tudi to pot ne bo obotavljal. Če temu dodamo še vrsto drugih objektivnih in subjektivnih činiteljev (pomanjkanje legalne- Zgodovina pa je že demantirala takšno strategijo. Navzlic vsem »močnim položajem-«, ki sta jih zgradila bloka — bAje v obrambne namene — se njun medsebojni ostrijo odnose na Balkanu in na svetu ter poglabljajo nezaupanje med balkanskimi deželami in omogočajo velikim izvenbalkan-skim silam, da se vgnezdijo na položaj ni bistveno spremenil, našem polotoku in ga spremenijo medtem ko so se na drugi strani v svoje vojaško vežbališče. V tem kot rezultat vsega tega le pove- procesu so interesi velesil na pr-čali medsebojni sumi in bojazen: vem mestu, koristi balkanskih rej so skoraj 13-krat višje. Pov- ga množičnega sindikalnega giba- hkrati se je okrepila oboroževal- narodov pa so podrejeni izven-prečni delavski zaslužki pa so se povečali v tem obdobju nekaj nad osemkrat. Z drugimi besedami: kupna moč španskega delavca se je v minulih dvajsetih letih znižala za dobro tretjino. Leta 1953 sp sestavljale mezde 55,74 odstotka čistega narodnega dohodka", leta 1956 pa le 48,49 odstotka. V obratnem sorazmerju so naraščali dobički kapitalističnih družb. V minulih dveh letih se je položaj SKUPNI INTERESI težavne dediščine preteklosti ter im prijateljske stike, z drugimi pa po čim hitrejšem gospodarskem jih je treba navezati. Po našem in družbenem razvoju. V tem mnenju ni pretirano upati, da bo prizadevanju pridobljene izkušnje obisk naše misije znatno pripo- ' Nenehno poglabljanje in krepitev sodelovanja z vsemi deželami, s katerimi je to mogoče na temelju enakopravnosti, prostovoljnosti in nevmešavanja v no- so dragocene za nas in zanje. V še poslabšaLzaradi blokade mezd tranje zadeve — to je tista rdeča tem pogledu je zelo značilno, da iz oktobra 1956. nit, ki prepleta ves razvoj med- sta v minulem letu izšla dva pre- Po anketi, ki so jo izvedli ka- narodnih odnosov socialistične voda programa ZKJ (v španščini toliški socialisti, znašajo minimal- Jugoslavije. Izraz te politike, ki in portugalščini). ni izdatki povprečne družine 3500 je posledica zavesti o čedalje tes- Temu je treba dodati Se g0spo-pezet mesečno. To so uradno po- nejši povezavi im medsebojni od- darske razloge. Zgodovina je na- . - . trdili tudi vladni organi. Dnevni visnosti narodov in držav v tem loUia latinskoameriškim narodom hitrejši napredek. Misija, ki se je zaslužek 45 odstotkov delavcev burnem razvoju proizvajalnih sil, težko dediščino ekonomske osa- predvčeranjim. napotila v dežele pa znaša 70 pezet, medtem ko do- je tudi pot naše misije dobre vo- mitve in podrejenosti. To je po- katinske Amerike, bo posredovala bi 30 odstotkov delavcev 90 pezet Ije v Mehiko, Venezuelo, Kolum- sledica vsiljene vloge surovinske- iskrene želje naših narodov. dnevno, 20 odstotkov jih zasluži bijo, na Kubo, v'Ekvador, Hon- ga priveska razvitemu gospodar- Prepričani smo, da bo naletela v 115, le 5 odstotkov delavcev pa 125 duras, Kostariko, na Haiti in stvu imperialističnih dežel, kaže svoji plemeniti nalogi na popolno mogel k nadaljnji poglobitvi stikov s prvimi in k zagotovitvi trdnih temeljev medsebojnega razumevanja in skupnih interesov z drugimi deželami. Tako prvim kakor drugim želi Jugoslavija mir, blaginjo in čim večji, čim »Humani« general Več ameriških komentatorjev meni, da neodgovorne izjave njihovih generalov zelo škodujejo ameriški diplomaciji. Takšn« izjave pa so dokaj pogoste. Eno izmed njih je dal ali več pezet na dan. To pomeni, morda še v druge latinskoame- pa se v monokulturnosti njihove-da zasluži 95 odstotkov španskih riške dežele. ga neindustrijskega gospodarstva. delavcev manj, kot znaša z zako- Odhod te misije, ki jo vodi Te dežele se zdaj trudijo, da bi nom priznani življenjski mini- član Zveznega izvršnega sveta se iznebile dediščine in razvile mum. Vladimir Popovič, je nadaljeva- lastno gospodarstvo. Čim širši go- V kmetijstvu je položaj še nje dosedanjega prizadevanja za spodarski stiki z drugimi dežela-slabši. Kmetijskih delavcev je 2,5 zbliževanje z deželami Latinske jni so eden izmed pogojev za Amerike. Ti napori so v skladu uspešnost tega prizadevanja. To s splošno jugoslovansko politiko zagotavlja možnosti za delež na- navezovanja stikov z deželami, s še čedalje močnejše in vedno bolj katerimi jih še nimamo, in po- razvite industrije pri zadovolje- glabljanja teh zvez tam, kjer žo vanju potreb teh dežel po kapi- obstoje. S tem namenom sta lani talnih in potrošnih dobrinah. V Ta »humani« general priporoča za- obiskali Latinsko Ameriko dve zameno za to pa bi mogle dežele to razen klasičnega in atomskega naši gospodarski misiji. (Ena iz- dajati razne predmete, ki jih po- tudi novo kemično in baikterloloSko mecj njiju je bila v Mehiki, Ve- trebuje naš trg. Spričo vsega tega orožje, ki — tako pravi — povzro- ,. „ . , ... . ___, ... __ . ^___ . * . w - razumevanje in sodelovanje vseh tistih, s katerimi bo prišla v stik. M. M. balkanskim blokovkskim zah**" vam. Takšna politika pa ne je le balkanskim narodom. Ni“ tisti, ki gradijo oporišča, s niso nič bolj varni, hkrati ff mnogo izgubijo: medsebojno tujujejo narode, na katerih ozeri' lju gradijo oporišča, povzročal nerazpoložen j e ljudi v vseh bab kanskih deželah, posledica pa & tudi ustrezni ukrepi nasprott® strani. To še bolj ostri položi in vzporedno stopnjuje negativa® posledice takšne politike. Socialistična Jugoslavija sej* ,v skladu s svojo izvenblokovsk* politiko aktivne, miroljubne ^ ekstistence vedno zavzemala z® izključitev Balkana iz igre vel>j kih sil ter za sodelovanje in p1’' jateljstvo balkanskih držav n* glede na razlike v družbeni ure” ditvi in v pojmovanju razni11 vprašanj. Primer takega sodelovanja 50 naši odnosi z Grčijo. Znano 3a da se naši vladi razen tega, poosebljata različni državni tvot' bi, ne strinjata tudi glede mnO" gib pomembnih vprašanj, venda' ju to ne ovira pri sodelovanj11 v raznih vprašanjih na temelj,11 skupnih interesov in medeseboJ' nega spoštovanja stališč. Takše0 razvoj naših stikov, ki ga potr' juje tudi nedavni obisk Koče f’0’ je v -politiki sile, katere otipljj'’ rezultat so raketna oporišča 19 atomska področja.) Prepričani P® smo, da bi bila ustanovitev ba*j kanske brezatomske cone, ki D. morala zajeti tudi Italijo, dob® način za zagotovitev ugodni, vzdušja za nadaljnje napore Pr urejanju spornih vprašanj in utrditev miru. Ta delovna metod — od najbolj drobnih k večji^ vprašanjem - edina zagotavU uspeh. M.. M- čaboiezni, vnaSa preplah, vznemir- nezueli, Kolumbiji in Ekvadorju, so latinskoameriške dežele za nas, ia, začasno onesposablja, vendar ne kamor je odšla tudi sedanja mi- mi pa zanje zanimiv trgovinski ___________ ________ubija. Da_bi njegove besede kar sija) Razen tega smo izmenjali partner. pred kratkim upokojeni načelnik "Eniškega doma? j1]^ jeAričara" parlamentarne delegacije, delega- Razen teh so še drugi ugodni SDtobS vlzll° sovjetskih podmornic v bližini cije Socialistične zveze, Zveze pogoji za uspešno sodelovanje Ju- mSTi domuPTS^ Sam^za^etS^m^io ter “a sindikatov Jugoslavije in drugih goslavije z deželami Latinske vladi je namreč zameril »taUf6®; dj* fLSitovanje granaf s kemičnimi in družbenih organizacij z ustrezni- Amerike. Predvsem je treba bme- ??..ji!xSSbll^,^o;|nave^se 010416 6 bakteriološkimi snovmi. mi organizacijami raznih latin- niti dosedanje pogoste skupne nastope pri Združenih narodih v zvezi z vprašanji, kakršni sta na primer obramba miru in pomoč nerazvitim deželam, razen tega pa stalno podporo Jugoslavije boljše vsem narodom — tudi narodom povračlilnii akciji. »Udarci so lahko dandanašnji tako siloviti,« je dejal, »da ne bi nikoli več mogli udariti nazaj.« Upokojeni generalmajor je vnet zagovornik uporabe bakterioloških sredstev v vojne namene in zahteva, naj bo kemično in bakteriološko voj siko vanj e v isti vrsti z atomskimi bombami. To svoje stališče brani z rarogi »humanosti«, podpira pa ga s primerom Iz druge svetovne vojne: »Ivodžimo je branilo 21.000 Japoncev. Preden so jo zavzeli odredi naše pomorske pehote, smo izgubili 25.000 vojakov, med temi je bilo 7000 mrtvih. Imeli simo kemično orožje, proti kateremu Japonci ni so bili zaščiteni, vendar Je bila uporalbia tega orožja prepovedana na osnovi takratne vojne politike. In kaj se je zgodilo s temi Japonci? Vsi so padli, večinoma kot žrtve belega fosforja in metalcev plamenov, kar ni prav nič prijetna smrt.« Ni težko uganiti, kaj Je botel skoameriških dežel. ameriški general doseči s to svojo . izjavo.. Očitno je imel namen, pre- Za zbliževanje zemljepisno od-pričati_tiste,_ ki vodijo uradno poli- daljenih dežel je več razlogov. V boju človeštva za S nasprotna Utiran Aie6' jalovo d* boju človeštva za mir - v tem lo, oziroma — kaikor je dejan — boju zavzema Jugoslavija vidno smirtnooievacrna podltikia. Po njega- meSf0 _ je nujno Čim C^s^ločeVz^A^n^mo^jTpo Zldsebojn^pokanje in pove- ^tinske Amerike - v boju za njegovem mnenju začeti prve, in si- zovanje vseh sil, ki težijo za tem poLiticno in gospodaTstco samo-cer ne le s klasičnim in z atom- Od tod tudi zanimanje za Stojnost. mm^b^ktoSoioškta111?™^6' razvoj medsebojnih stikov in za Nedvomno omejujejo sodelo-Na tem svetu se primeri marsikaj i izmenjavo mnenj. Celo takrat, vanje določeni materialni pogoji, Sreča Je morda v tem, ker je ta se- ]^adar gledišča niso povsem sklad- predvsem možnosti in interesi mam' načlimk “kemS vojno: na, zahtevajo interesi miru in Udeleženih partnerjev. V konkret-zdaj vendarle v pokoju, in ker mnogi medsebojnega sodelovanja napo- nem primeru te možnosti niso ki so ga poslušali, dobro vedo, kaj re za morebitno premagovanje in majhne, v nadaljnjem razvoju pa “diPIZDA -aTOjnJUv "kakršni koU odstranitev razlik v tem pogledu, ^^oje^ okrepile. Z nekaterimi obliki, zlasti pa še kemična in ba- v našem primeru pa gre ra-kterioiioška, q kateri pravi upokojeni 2en teaa za dežele, ki je zanje general, d® je »humana«. N. M. deželami, ki jih bo obiskala naša misija dobre volje, na primer z skupna potreba po odstranitvi Mehiko, imamo že dolgo prisrčne Razpis za internatski dvoletni oddelek za odrasle pri Srednji km e" tijski šoli v Mariboru. Šolanje odraslih na tem oddelku bo imelo dve smeri za usposabljanje kmetijskih tehnikov: a) POLJEDELSKO ŽIVINOREJSKO in b) SADJARSKO VINOGRADNIŠKO SMER. Oddelki te šole bodo razen v Mariboru tudi v drugih krajih Slovenije, in sicer: v Ljubljani, Novem mestu, Rakičanu in Vrbju pri Žalcu. K prijavi za vpis priložite: 1. overovljen prepis rojstnega lista. V šolo se sprejmejo prijavljenci od 20. do 30. leta starosti, izjemoma tudi starejši; 2. a) zadnje šolsko spričevalo dovršene osemletne šole ali katerekoli nižje kmetijske ali gozdarske oziroma kmetijsko gospodarske šole ali kake druge strokovne šolej b) kandidati, ki nimajo pogojev pod a), imajo pa prakso v kmetijstvu pa naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevalu potrdila o opravljenih tečajih ali seminarjih in potrdilo o delu v kmetijstvu. Kandidati pod točko b) morajo predhodno položiti izpit iz slovenskega jezika in računstva. — Navodila prejmejo na občinskih tajništvih za šolstvo; 3. Potrdilo gospodarske organizacije (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali ljudskega odbora) z obvezo, da bo kandidata štipendirala za dobo dveh let; 4. kratek življenjepis; 5. izjavo za smer šolanja. Prijave je poslati preko pristojnega občinskega organa z3 Šolstvo na naslov: Srednja kmetijska šola (oddelek za izobraževanje odraslih), Maribor, Vinarska ulica 30. telesna kultura DELOVNIH LJUDI zveznem zavodu za telesno v Beogradu pripravljajo iDor* ? 0 telesnih vadbah in, To i dejavnosti delovnih ljudi, kla pr*° faza za konkretnejše lt0 . ^ tem področju v zvezni za telesno kulturo in v fcu nem svetu zveze sindi- hl^divo skuša obseči vse pro~ in sicer popolnoma kon-t,jd,a bi telesna vzgoja in jei n'eni sektorji proste športne o "urcosti med odraslimi prodrli C** kraje naše države. Zato l‘rJriiTLava Predvsem konkretne °Pe> kaj in kdo bi mogel po-kti*’ kako bi se dalo organizi-w tekmovanje, prosto dejav-tt), > aktivni odmor, izletništvo rjj rJfzPredeno in raznovrstno edrilo z raznimi sredstvi. In to ne samo v prostem času, temveč tudi med proizvodnjo samo. Zvezni zavod za telesno kulturo se je obrnil na nekatere priznane organizatorje delavske športne dejavnosti, da bi čim obširneje obdelali to vprašanje in pri tem uporabili dosedanje izkušnje za izdelavo konkretnih predlogov. Ko bodo zbrani vsi ti predlogi, bo oddelek za množično razširitev telesne kulture uredil in smotrno sestavil vse gradivo za sejo širše komisije o množični športni dejavnosti. Kakor računajo, bi mogli do začetka jeseni imeti že obdelano vprašanje telesne kulture delovnih ljudi v obliki programatične akcije za leto 1959/60, pa tudi že za daljše razdobje preudarnega dela na •kronika zadnjih dni® kronika zadnjih dni srečanjih. Kandidati za prvo mesto so še Eietotirc' -Koper, Gozdna uprava in Radio Koper. UO SZS O DELAVSKEM ŠPORTU v nogomet za pokal *tvu ^dikaCnem nogometnem prven-81%lav Mariboru je Mariborska tek-kvarna premagala TAM 2ro ' "fetalna pa ZdvUee 6:2 (3:1). _______ Pred dnevi Je bila v LJuhlJam n. y TEKME V KOPRU redna seja UO Športne zveze Slove- Kopru je za stn,d:te^liia tetano- nlSe' na kateri je predsednik Leopold lik;? .Po HgaSkem sistemu med sin- Krese porota! o stanju teHesne kul-podružnicami čedalje večje ture po I. jugoslovanskem kongresu Se posebno priljubljena v Beogradu, predsednik komisilje za Jw^®oijka. Za to tekmovanje se je , raKVcj športa v delovnih kolektivih S^svllo icar ir moštev. Na naflibolj- Jakob Kvas — pa je spregovoril — Jd^Jbestu je za zdaj ekipa tovarne ped drugim — o rekreacijskem “0IS' ki je zmagala! doslej v vseh športu. Govornik je- poudaril, d,a so redki kolektivi, v katerih že zdaj ne — bi gojili raznih športnih iger in pa- nog. Zalo zaželeno in potrebno pa bi biiio, da bi športna in telesnovzgojna društva bolj usmerjala to dejavnost. DRAVSKA CONA NA TEKMOVANJIH Pred tradicionallindmi letnimi športnimi igrami elektrogospodarstva Slovenije v Kranju je bilo- v Vuzenici tem — kar priznajmo — zanemarjenem področju. To delo je v bistvu nadaljevanje koristne izmenjave in izkušenj v tretji komisiji 1. kongresa za telesno kulturo v novembru leta 1958 v Beogradu in 1. medrepubliškega posvetovanja o delavski športni dejavnosti -februarja letos v Zagrebu. V vseh ljudskih republikah so bila medtem bolj ali manj že uvedena delavska športna tekmovanja v raznih oblikah. Ponekod so se oprijeli tudi že poskusnih telesnih vadb v odmorih med delovnim časom. Mimo tega se širi tudi krog prijateljev narave in izletnikov, ne glede na to, da se vse več zaposlenih odraslih moških in žensk pridružuje organizatorjem, tako da je mogoče povsod zaznati napredovanje in širjenje. Čas je zdaj, da v ta namen izideta tudi dobro proučen program in sestavljen načrt dela. Hrvoje Macanovič Takšna je bila slavnostna parada po kranjskih ulicah IV. letne igre slovenskega elektrogospodarstva 800 tekmovalcev iz 30 kolektivov m KAKOR SMO NAPOVEDALI, TAKO SE JE TUDI -ZGO-DILO. IV. LETNE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA V KRANJU SO PRESEGLE VSE DOSEDANJE TOVRSTNE NASTOPE. NA STARTU V RAZLIČNIH Športnih panogah se je zbralo vec ko 800 TEKMOVALCEV IZ 30 RAZLIČNIH KOLEKTIVOV. Čeprav je bilo tudi že k napredku povprečne ravni nastopov v vseh zvrsteh. Dobršen delež k uspehu prireditve so prispevali tudi prizadevni prireditelji kranjske elektrarne Sava, ki so na novo pripra-. vili tudi več športnih objektov, tekmovanje vseh sodelujočih. Tekme v po- Drago Chvatal in Milovan Mi- :• , - t • • a.- ■v ......................................... še športno srečanje elektrarn in di- množično in ni bilo poudarka na sameznih panogah so bile tudi horko pa sta organizacijsko in Sit dar^minUn4 v ^Szle^ki lo- namernih mo' f?h,nlČn° SPe' delovnih kolektivov z 201 tekmoval- “ar v organizacijski do seneca, saj je v posameznih mo- ijaja v vsesplošno zadovoljstvo. čem- vršenosti in veliki borbenosti g (vi h nastopilo tudi precej zna- Rezultati posamezpih panog: »a, nih športnikov. In kar je še po- Atletika (21 ekip) Elektro -'".-ST-v.* ^ membnejše — conska tekmova- Maribor-okolica 305.5. TE So v ' '' ' s s > - ' -s nja Elektre so precej prispevala stanj 151,5, Elektro-Gorica 145 od torka do četrtka - je trajala največja letošnja preizkušnja znanja in sposob-tfCd naših civilnih športnih pilotov: po svečani otvoritvi, ki je Mia minuli ponedeljek, se je namreč v torek Hjkbldne dvignilo z ljubljanskega letališča 21 letal z dvočlanskimi posadkami, ki so vsa sodelovala na letoš- ''osij _®koraj ves ta teden ’ hip.. uva^aaaavs ju »** m. s«»rr---------------------------------------------------------— M IV. jugoslovanskem aero-rallyju. V torek so letala preletela prvo etapo poti (Ljubljana-Zagreb), v sre-H,.'lrugo (Zagreb-Beograd) In v četrtek zadnjo (Beograd-Niš). Piloti so morali izpolniti razne naloge, tako iatM »»‘jo opazovati teren In meriti razne objekte, pristati na določeni točki itd. Na cilju, to je v Nišu, pa bo bo", velik letalski miting, ki se ga bodo udeležili predstavniki vseh mladinskih delovnih brigad. Ekipo, ki sit®* aero-rallvju zmagala, čaka lepo darilo: letalo PO-21 Na sliki: zadnje priprave pred poletom na Ijubljan-M letališču minuli torek dopoldne. NA ČRNO-BELIH POLJIH Brzoturnir na Pokljuki pred 27 leti h-ajp je avgusta leta 1932. Zi raznih didati se bodo pomerili med seboj, 7.35) na Pokljuko in nazaj (odhod '■ btedvseim pa z delavskih Je- torej enkl z enakimi, svojo sikupino ob 17. oz, 19. izpred Sporthotela) in f® tiein hapredne Ljubljane, so ne- bodo imeli iga^tlci prve in druge ka- za brezplačno kosilo za udeležence ‘j® Prihajali na Pokljuko iz- .tegorije, spet izenačene moči. in prav turnirja pred 27 leti in jutrišnjega med njimi je bilo veliko ša- tako tudi igraje! tretje, četrte in turnirja. Kranjčani bojda grozijo z Aj v- Jeseniška »Svoboda« je nam- brez kategorije. Prireditelj je tudi invazijo igralcev (kakih 60), Jesenl-.rganizirala v tako im. »Po- tokrat jeseniška »Svoboda«, vendar čani in Ljubljančani nameravajo biti Js rf1« galerijah« velik brzoturnir ne sama, temveč z roko v roki z agil- prav tako- polnoštevilni, pa še od Igralci, med katerimi naj nim jeseniškim šahovskim društvom, drugod bodo prišli, tako da bo ju-i sge?0 narodnega heroja Jožeta Za vse so poskrbe.i. za brezplačen trišnja šahovska nedelja v vsakem vjvtča, Viktorja Stražišarja^ oba prevoz od postaje Lesee-Bled (ob pogledu iepa manifestacija, v JrS.® med NOB), Venclja Perka šshta =tška-Luka, so se spravili fiY! , ' »bsolvlraili iuirnir. na kale- Dirka na Tomosu SGS lili! Vsakoletne mednarodne hitrostne cestne dirke za -Nagrado Jadrana« v Preluki med Opatijo in Reko imajo zadnja leta na sporedu posebno privlačno točko: dirko najboljših jugoslovanskih motoristov z motorji 250 ccm domače proizvodnje. V prvi taki tekmi leta 1957 je zmagal Leon Pintar iz Kranja, v drugi Ljubljančan Edo Čuden, letos pa spet Leon Pintar. Zakaj je ta dirka za nas tako privlačna, z določenih stališč še bolj kakor vse ostale? Predvsem: tekma v nacionalnem razredu ni samo najtčžji vsakoletni izpit najboljših jugoslovanskih dirkačev, marveč tudi nJem> pa tudl z drzn0stjo in najtrša preizkušnja Jugoslovan- skrbno nego letnega motorja ske industrije, ki izdeluje mo- je mehanik Leon Pintar letos torna kolesa. v preiuhi še bolj dvignil ugled Prvo leto so najhitrejši tek- domače industrije. V medna-movalci dosegli dobre čase, lani rodnem 'razredu mu celo tujci že celo zelo razveseljive: s specialnimi stroji niso bili 104,750 km/h (Pintar) oz. 104,450 kos, saj ga niso mogli spodriniti (Čuden) za krog ali za celotno z dobrega šestega mesta, progo nekaj čez 103 km/h. Obe Prvi junak med Jugoslovani storitvi j? prekosil Pintar še v na jubilejnih X. opatijskih hi-mednarodnem razredu (na To- trostnih dirkah je bil vsekakor mosu) s povprečjem 106,880 km/h simpatični Kranjčan Leon Pin-oz. za krog 107,600 km/h. tar, ki mu tudi v prihodnje že- In letos? Zmagovalec Pintar limo na Tomosu SGS kar naj- Leon Pintar po zmagi je celotno progo (10 krogov 60 km) predirkal v Času 109,500 v povprečju, v mednarodnem razredu pa celo s 111,450 km/! Skratka časi, zelo blizu svetu vrhunskega motorizma. Kajpak so kar najlepše priznanje domači industriji, tovarni v Kopru, ki izdeluje te Tomose SGS, še več pa seveda tekmovalcu samemu. S sposobnostjo in zna- več uspehov. Tudi v odbojki so bili boji 20 ekip izredno zagrizeni odbojka — moški (20 ekip): IEV Ljubljana, Soške elektrarne, Elektro Maribor-okolica; ženske (3 ekipe) — Elektroprojekt, El. Gorica, Telekomunikacije, namizni tenis — moški (28 ekip): elektroprojekt,. El. Slovenj Gradec, Telekomunikacije; ženske (7 ekip): Elektro Koper, Elektro Celje, Elektro Gorica, kegljanje (28 ekip): Elektro Gorica, Elektro Kranj, Elektro Celje; streljanje — moški (28 ekip): Elektroprojekt 502, Elektro1 Koper 489. Elektro Ljub-Ijana-mesto 479; šah (27 ekip): Elektroprenos, IEV Ljubljana, EGŠ Cerkno. Najboljši atletski rezultat je dosegel Pokorn (Elektroprojekt) s skokom 654 cm v daljino, najuspešnejša atletinja pa je bila Komelova (El. Gor.), ki je pretekla 1000 m v času 4:27,5. Med posamezniki v streljanju pa je bil prvi Koprčan Jursola s 181 krogi. , - atasolviraU uiirnir, na kate-j® zmaga: Šorli iz Ljubljane SlisiJ**' Vidmarjem ml., Perkom in ^ iziJi Potem pa je bil šahovski «leta končan. jjato l „ Že”*1-,?0 ~ 3 e bilo precej takih, ki j tedaj delali za stvar deiavake-Zbirali so se v okviru *e »Svobode« In prek nje na J dah: ribe delali med množicami. *M tiMj Poostrenega nadzorstva, ki i, en« »Svobode« niso ušle. je bila 0X0-AHA se 3 e začel drugi del Izleta, ISaij del, ki mu je šah služil uhei *a Zunanjo fasado. Med udele-? oko«?g0a »teta — skupno jih je bi- h 80 — ip. Kilo mf.rpi takih, ki »Piraai so. se v ouvnu *e »Svobode« in prek nje na giiačine delali med množicami. U" turtj Poostrenega nadzorstva, ki ,, en« »Svobode« niso ušle. je bila r®dkih priložnosti za združe-JMl p "irjenje napredne misli med v^ljuiu -80 si rekli: »Priiredimo na v® taksh ®abovs'ki turnir. Veliko nas h?*'3 aiilj151 smo tudi šahlstl, čeprav 'i in se Poteim kar tam po^ h, oboj*« ™ še izmenjamo misli s trt Je vSPi«. Rečeno — storjeno. Tur-“di “‘i izveden, pomenili pa so se spet na Pokljuki, v Sport-brzoturnir. Tokrat bo i?Od 2,71fe?ia drugačno obeležje kot vjzitj sivi1..V večini bodo tokrat iz-ijttttiih r11®!1:, čeprav znanih in neti daW. etičnih delavcev od blizu tn«'1'11:!! bo manjkalo. Nekaj jih ti. t Dr*.!?16'1 igralci. Prišli pa bodo lijbiria ■'t/veU udeleženci pokljuškega S Prav -ta 1932- Kakih 15 jih je. toJatvi,, VS6 80 povabili v goste, k ' Vre.rt_s®OIntnov. Lepo srečanje bo ^ Se sa '1o udellažltl. «? + .bo tudi sam turnir, raz-tri skupine. Mojstri in kan- OHO, to pa je prijateljstvo. Košarkarji Beograda imajo v novinarjih beograjskega »Športa« zares dobre prijatelje. Potem, ko se v petem kolu zvezne lige ni bistveno prav nič spremenilo (oba kandidata za prvenstvo Beograd in Olimpija sta zmagala), pa so v tem listu vendar spremenili prvenstveno lestvico tako, da je Beograd prehitel Olimpijo, čeprav je slednja zmagala z večjim izidom. Vse to so opremili tudi z zvenečim naslovom, da so »Plavi« (»Beograd«) spet v rumeni majici. Podobno prijateljstvo mora biti tudi med agencijo Tanjug in našim tekačem Lorgerjem, ki mu je ta agencija tudi naklonila namesto tretjega kar drugo mesto na mitingu v Berlinu. / AHA, ta pa je atletska. Slovensko prvenstvo v Kočevju ni uspelo, kakor so pričakovali prireditelji. Nekateri največji klubi tekmovanju niso pripisovali posebnega pomena, bili pa so tudi posamezni tekmovalci, ki so ' nastopali skrajno neresno. Naključje pa je hotelo, da je prav najneresnejši med njimi Ljubljančan Hafner (za 3000 m z zaprekami je porabil 10:30, njegov najboljši čas pa je 9:10) edini izmed udeležencev postavil najboljši rezultat vseh republiških prvenstev v Jugoslaviji ta dan. Seveda pa samo zato, ker tega teka — ni bilo na sporedu ostalih prvenstev. OHO, to je zares nerodno. Nogometaši Odreda so z zadnjim prvenstvenim nastopom pred domačim občinstvom zapravili še zadnje simpatije. Zaigrali so tako, da so se poročevalci s tekme zavihteli tudi do takšnih trkitev, da takšne »bede« res ni mogoče videti vsak. dan. Vprašati se je sedaj samo še treba, kdaj bodo Ljubljančani naposled zaigrali v formi, v začetku sezone jim še zmeraj primanjkuje uigranosti, sredi prvenstva pešajo zaradi prekinitev v ligi, na koncu pa so že tako izčrpani, da tudi ne morejo več igrati kakor bi bilo treba ... AHA, izbira res ni lahka. Kajakaši so v nedeljo imeli še zadnje izbirne tekme za sestavo reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu. 'Tacenske brzice pa spet niso prinesle odločitve. Se se niso mogli sporazumeti za četrtega kajakaša. Tako bo treba še tekmovati... Na igrah elektrogospodarstva v Kranju so se atletinje pomerile v teku čez dm in s trn Napredno kmetijstvo - gospodarski temelj' Tega se zavedajo na kmetijskem gospodarstvu »Dravsko polje«. Socialistična revolucija je prinesla mnoge spremembe' v proizvodnji, trgovini, skratka na vseh področjih javnega in kulturnega življenja. Važna panoga našega gospodarstva je brez dvoma kmetijs-tvo, ki je bilo v nekdanji Jugoslaviji kot agrarni državi zelo zaostalo. Obdelovanje je bilo skrajno primitivno, saj so v nekaterih krajih ^orali celo z lesenimi plugi, o uporabi sodobnih poljskih strojev ni bilo skoraj sledu. S spremenjeno ureditvijo je tudi v kmetijs-tvu zavel nov veter. Začele so se ustanavljati zadruge, razkropljena nacionalizirana zemljišča so se združila v velika državna posestva, ki so z naprednim obdelovanjem, s pomočjo modernih strojev, umetnih gnojil in raznih agrotehničnih ukrepov dosegla vidne uspehe, tako da so dvignila hektarski donos obdelanih površin in dajejo vzgled zasebnikom, ki se vedno bolj poslužujejo sodobnih pripomočkov in nasvetov. Eno takih gospodarstev je Kmetijsko gospodarstvo Dravsko polje, ki se je z združitvijo Kmetijskega' gospodarstva Kidričevo s semenogojskim posestvom Starše, s priključitvijo kobilarne Turnišče, žrebčarne Pragersko in z dodelitvijo zemljišč vaških skupnosti uvrstilo med največja posestva v Sloveniji. V svoji sestavi ima 2000 hektarov obdelovalnih površin in 1000 ha gozdov. Glavna naloga gospodarstva pa je, da modernizira kmetijsko proizvodnjo na tem področju. S specializacijo proizvodnje, ki jo mislijo uvesti v vseh obratih, bodo ustvarili veliko blagovno proizvodnjo v poljedelstvu in živinoreji. Obrat Kidričevo bo center za vzgojo elitnega simentalskega goveda. Obrat Starše bo v sodelovanju s kmetijskim inštitutom Slovenije po-žlahtnjeval rastline in se bavil s semenogojstvom. Obrat Pragersko se bo bavil s pitanjem goveda in poljedelstvom, obrat Turnišče pa s prašičerejo, govedorejo in konjerejo. Novi delavski svet je sklenil, da se posestvo opremi s sodobnimi kmetijskimi stroji, da se uvede mehanizacija na vseh obratih, saj so le to pogoji za hiter razvoj našega zelo pomembnega socialističnega gospodarskega sektorja. Posestvo leži v sredini Dravskega polja in tvori organsko celoto. Obdaja ga močan sektor zasebnikov, ki so dobri gospodarji. Na južni strani meji na velike površine neobdelane zemlje, last skupnega' ljudskega premoženja. To neobdelano zemljo so do sedaj koristili privatniki kot skupne pašnike in tekališča za živino. Površina vseh teh zemljišč znaša 1100 ha. Večina zemlje je zamočvirjena, obrasla z grmičevjem in manj vredno kislo travo. Zaradi zamočvirjenosti in nesmotrnega izkoriščanja teh površin se je na tem področju zaredil parazit metilj, ki je znan kot največji škodljivec goveda in povzroča vsako leto milijonsko škodo. Posestvo, se je lotilo zelo težke naloge, da bo te površine melioriralo, na ta način ustvarilo nove obdelovalne površine in zgradilo na njih nove gospodarske objekte. Proizvodni perspektivni plan predvideva, da bodo te površine dale leta 1959 30 milijonov dinarjev bruto produkta, v letu 1961 172 milijonov, v letu 1963 pa 270 milijonov dinarjev. Že letos so začeli s proizvodnjo sladkorne pese, ki jo mislijo povečati do Z ozirom na dane pedološke in klimatske pogoje zemljišč in zahteve industrijskega zaledja Maribora in Kidričevega se bo gospodarstvo usmerilo na živinorejo in poljedelstvo s poudar- skupna površina obdelovalna površina orne površine travniki pašniki močvirja, ribniki nerodovitno — stavbišča sadovnjaki, vinogradi gozdovi Orne površine se bodo na-pram letu 1958 povečale v letu 1961 za 74 %, v letu 1963 pa za 256 %. To povečanje je posledica preoravanja dosedanjih travnikov, predvsem pa osvajanja proizvodnje na dosedanjih gmajnah. To osvajanje se bo vršilo v sledečem zaporedju: Do leta 1961 preoravanje travnikov in gmajn na področju sedanjih kmetijskih gospodarstev Kidričevo in Pragersko, ki niso neposredno odvisna od regulacije Polskave in pritokov. Tako bo že v letu 1959 vključeno v ob- kom na govedoreji in pridelovanju industrijskih rasthn (sladkorna pesa, krompir) in se- vodnih taka: površin bo v bod' Leta 1958 Leta 1961 Leta 1963 ha ha ' ha 2112 3162 3162 1099 1386 1956 618 1054 1573 449 120 120 66 180 240 14 803 214 40 80 90 32 32 32 893 893 893 njo. Vključevali jih bodo v naslednjih letih. Sadjarska in vinogradniška proizvodnja bo ostala na istih površinah, pač pa jo bodo močno okrepili. Površine, omenjene pod »nerodovitno — stavbišče«, se bodo povečale le na račun novih gradenj in komunikacij. Travniške površine bodo zmanjšali na minimum, tako da bodo travniki ostali le na oddaljenih parcelah, kjer poljedelska proizvodnja ne bi bila rentabilna. Pod pašniki so pa mišljene površine v neposredni bližini hlevov krav molznic in rejena potrebam živinorejske proizvodnje, tako da je zagotovljena osnovna krma in surovina za koncentrate krmne mešanice. Zaradi vloženih visokih investicij v živinorejo se mora spremeniti tudi struktura obratovanja, tako da bodo prešli od sedanjega travniško-pašni-škega načina gospodarjenja na intenzivno pridelovanje krme na njivskih površinah in na čim popolnejše izkoriščanje teh predelov. Proizvodnja žit bazira na izbranih vrstah, ki so na teh posestvih preizkušene. Povečanje pridelkov v letih 1961 do ' 1963 temelji na izboljšavi dosedanjih in ostajanju novih površin, ki so za žita zelo ugodne. Na njivskem pridelovanju bazira tudi proizvodnja krme, ki pa je relativno nizka v primerjavi z ostalimi poljščinami, zaradi česar osvajajo za krmo nove površine, na katerih detelje in lucerne prej niso pridelovali. Pridelovanje sladkorne pese je odvisno od prikladnosti tal, je pa tudi ena najrentabilnej-ših poljščin. Pridelovanje krompirja je planirano z ozirom na talne pogoje na obratih Kidričevo in Starše, kjer je ta proizvodnja opravičljiva in sloni na sodobni agrotehniki in uvedbi novih domačih vrst krompirja. Koruzo bodo pridelovali na obratih Turnišče, Pragersko in na novoosvojenih površinah Selekcijo in semenars^ bodo locirali na obrat Star^! kjer se bodo vršile tudi vs* raziskave ter proizvajal osno* semenski material za P0* pC kmetijstva LR Slovenije. ^ sestvo bo prvi razmnoževal semenskega materiala. G°sGi darstvo je zasadilo tudi neK, hektarov hmelj skega nasada, odlično uspeva in daje hm®^ ki ne zaostaja v kakovosti * hmeljem iz Savinjske doline- Da bi povečali število veje živine, bodo do leta 19. nakupili 400 krav in deloik doma vzredili deloma dokup 850 komadov mlade živine. ^.e radi specializacije proizvodni nameravajo sčasoma opnsn prašičerejo. Kmetijsko gospodarstvo deluje z dveletno živinorejs1* poljedelsko šolo V Kidričeve1” ki mu leto za letom pošilja ? der, katerega posestvo nul® potrebuje. Sola je dobro opreI^ Ijena in ima lasten internat-zimskih '‘mesecih posveča | spodarstvo vso skrb kvalifi^ ciji delavcev, pri čemer mu < nudi vso potrebno pomoč. Bol problem je le stanovanjska st ska, katero namerava GospodaV stvo rešiti z gradnjo stanovani skega bloka in popravilom stoječih stanovanjskih objekt0 ' Ce bo kmetijsko gospod3^ stvo izvedlo vse svoje načrt -se bo razvilo v pomemben krn^ tijsko-gospodarski center v Sl veniji. C. A' leta 1961 na 500 vagonov. Istega leta bodo imeli na teh bivših vaških gmajnah 400 glav krav molznic in 600 glav mlade živine. Tekom leta pa bodo zgrajeni hlevi za 600 glav goveda. delavo 70—100 ha gmajn, v kolikor bodo te pravočasno dodeljene v uporabo KG in bodo zagotovljena finančna . sredstva. Na ta način bo v letu 1964 ostalo le še 214 ha gmajn, ki ne bodo vključene v proizvod- mladih živali vzrejo. . Osnova za izdelavo načrta poljedelske proizvodnje je pod- Neznaten rudnik daje premog visoke kalorične vrednosti Kadar govorimo o rudnikih, večina pomisli na naše poznane rudnike, kakor so Trbovlje, Zagorje, Senovo, Raša itd. Predstavljamo si moderne rudniške naprave z dvigali, transporterji, separacijami in podobnim. Govorimo o milijonih ton premoga, ki ga nakopljejo, o težkem delu rudarjev, ki rijejo kakor krti stotine metrov pod zemljo, da oskrbujejo industrijo in gospodinjstva s pogonsko in toplotno energijo. Potrebno je spoznati tudi delo drugih manjših rudnikov, na primer ŠEGE PRI POLJČANAH, ki nima dvigal, transporterjev in podobnega, kljub temu pa daje stotine ton visokokaloričnega premoga. Že pred šestdesetimi leti so začeli v Šegi kopati premog. Rudnik je bil last raznih privatnikov. Nekaj časa je pripadal neki francoski družbi, ki je kopanje opustila. Zadnji lastnik je bil neki domačin, posestnik. Delo je opustil, ker se je zadolžil. Tako je ostal rudnik neizkoriščan do leta 1954. Obnavljati ga je začel ptujski okrajni odbor. V izgradnji je bil do leta 1955, ko je začel končno obratovati in dajati prve tone premoga. V začetku je delal z 12 rudarji. Prvega avgusta leta 1956 pa se je priključil Šegi še obrat Hrastovec z dvaindvajsetimi rudarji. Delo je napredovalo pod zelo težkimi pogoji, ker ni bilo elektrike. Bili so hud boj z naravo. Voda je zalivala rove. Namestiti je bilo treba vodne črpalke. Najvažnejše in najtežje je bilo iskanje slojev premoga, ki so' razdrobljeni. Do te razdrobljenosti je prišlo zaradi tektonskih premikov zemlje. In prav ta razdrobljenost povzroča podražitev izvoza iz jame, ker je izvoz stopničast. Zato ni mogoče narediti stalne transportne poti, ker ni v nobenem sloju toliko zalog, da bi se to izplačalo. Transport se vrši diagonalno z električnimi vitli. Globina rudnika znaša 150 metrov pod nivojem vhoda v jamo. Z elektrifikacijo okoliških vasi je tudi rudnik dobil elektriko, da so ga lahko postopoma mehanizirali. Nabavili so dva stalna kompresorja in dva prevozna kompresorja, ki dajeta energijo odkopnim in vrtalnim Idadivom. Slednja pri-' dejo posebno v poštev, ker je hribina zelo trda. Sestoji se iz peščenjaka, konglomerata in apnenčevega laporja, pomešanega s kremenom. Zaradi izredne trdote hribine ni potrebno v rudniku Šegi uporabljati lesenih podpornikov. Nasprotno je v obratu Hrastovec, kje je hribina mnogo mehkejša. V jami se le mestoma pojavlja metan, kar je mnogo bolj nevarno, kot če bi bil stalno, ker to povzroča nepaž-njo strokovnega kadra in rudarjev samih, ki se zanesejo, da so varni. Zaradi tega je bilo tudi nekaj nesreč. Reševalna služba je dobro urejena. Nabavili so dva Dregar-apa-rata, a bodo dokupili še dva, tako da bo v bodoče v primeru nesreče reševanje laže. V rudniku Šegi nakopljejo mesečno okoli 150 ton premoga, ki je visoko kaloričen in zelo veziven, je torej izredno koksni premog. Vsebuje malo žvepla, vendar pa ima nekaj večji odstotek pepela, zlasti oni iz Hrastovca. Ker je visoko kaloričen, je dober kovaški premog. Kot takšnega ga uporabljajo v tovarni kovanega orodja v Zrečah in Vitanju. Prodajajo ga plinarnam, opekarnam, industriji in kovačem. Izvažajo ga tudi v Avstrijo. Kot dober koksni premog bi prišel v poštev za koksarno v Lukavcu. Zato se vršijo prav sedaj raziskovanja v globino, ki jih finansira Zvezni geološki zavod, da se ugotovi, ali so nahajališča dovolj velika, da bi prišla v poštev za Lukavac. Dosedanja raziskovalna dela so pokazala dobre izsledke. Rudnik zaposluje 150 rudarjev, ki so večinoma bajtar-tarji z majhnim koščkom zemlje in jim v tem zaostalem kraju nudi zaslužek za preživljanje. Velika nadloga v teh krajih je alkohol, ki negativno vpliva na storilnost. Upravni odbor in delavski svet se v borbi proti alkoholizmu poslužujeta strogih kazni, s katerimi sta delno uspela. Pristopili so h gradnji sanitarnih naprav, kopalnic in slačilnic, ki so nujno potrebne. Zato so zgradili bazen, ki dobiva vodo iz mimo tekočega potoka, v gradnji je že tudi poslopje za kopalnice in slačilnice. Prej so tem vprašanjem posvečali merodajni forumi premalo pažnje. Vsi rudarji so opremljeni s šlemi, na katerih so električne svetilke. Kolektiv je bilo zelo težko pripraviti do tega, da bi delal po učinku. To delovno metodo so vpeljali deloma v maju leta 1958, v celoti pa šele z novim tarifnim pravilnikom. Tako se tudi rudarji rudnika šege polagoma vživljajo v pridobitve socialistične revolucije. C. A. 10NEINT0NEPAPIRJATER LEPENKE Nekaj misli ob 86. obletnici sladkogorske tovarne kartona in papirja Serpentinasta avtomobilska penke, zamenjali oba prvotna avstrijske oblasti pogosto ovi-cesta ob robu Slovenskih goric primitivna brusilca z novima, rale transport, ki se je vršil 16 popelje iz Šentilja, našega hidravličnima, nabavili po prvi preko Mure z brodom, nato pa bajnega severnega mejnika, v svetovni vojni stroj za izdelo- z vprežno živino, in s kamioni Prijazni Sladki vrh. Vas leži tik vanje papirja in parne kotle, ki do VVeitersfelda, se je tedanji Pb Muri, ki tvori na tem mestu so dajali paro za pogon parnih lastnik, Zagrebčan Sessler, od-Paravno mejo proti Avstriji in strojev in za sušenje papirja, ločil za nakup žičnice, ki je ie pomembna zaradi tovarne Leta 1927 so zamenjali oba hi- bila dograjena leta 1928 in vodi Papirja in lepenke, ki dela v dravlična brusilca z novima od Št. lija v Sladki vrh. Z njo tem kraju že od leta 1873.- Voithovima' pokončnima brusil- se je preusmeril in pocenil do-Le4os v juliju slavi to pod- cema, ki sta še danes v dobrem voz surovin in odvoz izdelkov, fetje 86. obletnico ustanovitve, stanju. S to poslednji moderni- Žičnica še danes obratuje in predstavlja važno, čeprav yjie —isšvsss , , ; , s . jetje staro in stroji izrabljeni, , ^ mo i. bilo m vsake inve.tt- . ^ v tem času je bila proizvodnja lesovine, lepenke, kartona in papirja zelo nižka, kapaciteta strojev pa zdaleč ni bila izkoriščena. To je pripisati zlasti majhni delavnosti zaposlenih delavcev, predvsem zavednih Slovencev, ki so namerno zavirali proizvodnjo, da bi tako škodovali okupacijski oblasti. Nekaj mesecev pred osvoboditvijo tovarna zaradi pomanjkanja surovin sploh ni obratovala in se proizvodnja tudi po osvoboditvi ni mogla takoj raz- kar je vsekakor pomemben ju- zacijo se je znatno povečala ma^Htl„ . , vložili vse bilej, zlasti, ker se lahko to- proizvodnja lesovine in lepenke, . DeJav“. °voio tovarno »po-varna postavi z lepimi delov- ko je zahtevala postavitev nove > p težave ie nimi uspehi, ki jih je dosegla turbine, da bi bilo zagotovljeno stavilina ^anika^estr^ Posebno v zadnjih letih. redno in nemoteno obratovanje, povzročaio pomanjkanje Prvotno podjetje z dvema Do 1. 1928 je bila razkladal- \orese ’ t j Sobučev!«: Primitivnima brusilcema na ute- na in nakladalna postaja za j, , ^ ’ Zi, z zračnimi sušilnicami in tovarno, v Weitersfeldu v Av- sit na. Majhnima vodnima turbinama striji, kar je povzročalo težave Zadovoljiv porast proiz -z ročno regulacijo je ustano- v transportu surovin in pomož- nje beleži tovarna šele v ie™ vil grof Luchessi Palli — duca nega materiala v tovarno in 1949., ko je dobila transfonn -della Grazia, ki je bil lastnik gotovih izdelkov iz nje. Ker so torsko postajo in sinhronski ge-Mikanskih gozdnih površin na .. °beh straneh Mure. Ti gozdovi so dajali predvsem smrekov in telov les, ki ga je bilo takrat Nepredelanega težko plasirati Na tržišču.' Zato se je lastnik odločil za gradnjo tovarne, ki Naj bi predelovala ta les v lesovino in lepenko. Drugi či-Nitelj, ki je vplival na posta-vitev tovarne v tem na videz ori-r°4nem, majhnem kraju, je bila Niožnost rekrutiranja cenene delovne sile iz tamkajšnjega viničarskega in polproletarskega podeželskega življa. Po požaru, ki je leta 1895 Nničil vso tovarno razen zračne ^ fMilnice, je podjetje menjavalo pj lastnike. Ti so le polagoma po-Večevali obrat in modernizirali Proizvodnjo. Postavili so prve Parilce za parjenje lesa, ki so omogočili izdelovanje rjave le- Upravno poslopje, v ozadju tovarna nerator 320 kWh, ki daje vzporedno ,s turbino III. pogonsko silo papirnici, medtem ko bru-silnico še nadalje oskrbujeta obe starejši turbini. Z ločenim pogonom obeh delavnic se je dvignila proizvodnja lesovine ih izboljšala kvaliteta papirja, ker sinhronski generator s konstantnimi vrtljaji povoljno vpliva na enakomerno gramsko težo papirja. Z novimi investicijskimi deli in izboljšavami tehnološkega procesa v naslednjih letih je proizvodnja stalno rasla. Leta 1954 je postal direktor tovariš Ivan Filipič, ki je posvetil vso skrb tovarni in njenim delavcem. Še isto leto so postavili poleg dve leti starejšega kolo-droba III. še kolodrob IV., naslednje leto le začeli z rekonstrukcijskimi deli na holandski dvorani, dogradili kalorično centralo, ki je leta 1958 prešla v pogon, in storili doslej še marsikaj, s čimer so neposredno povečali proizvodnjo in kar posredno z dviganjem življenjskega standarda tovarniških delavcev pozitivno vpliva nanjo. Že zunanji videz tovarne se je po osvoboditvi korenito iz-premenil s tem, da so porušili skoro vsa provizorična lesena skladišča, namesto njih pa sezidali sodobne delavnice, papirno dvorano, skladišča surovin, čistilnico lesa, upravno poslopje in že omenjeno kalorično centralo in holandsko dvorano. Skrb za dvig življenjskega in kulturnega standarda izražajo delavski stanovanjski bloki, več stanovanjskih hišic, ki so si jih zgradili delavci s kreditom, katerega jim je odobril delavski svet iz sklada za samostojno razpolaganje, in moderen kulturni dom z veliko dvorano, ki premore 600 sedežev in široko cinemaskopsko platno. Tovarno veže z naseljem cesta, ki jo je tovarna opremila z modernimi »živosrebmimi" lučmi. V zaključni fazi sp v Sladkem vrhu dela na velikem športnem stadionu, začeli pa so tudi že z gradnjo olimpijskega plavalnega bazena, 'ki ga bodo polnili s toplo Vodo iz tovaftie. Tud}. za ti dve pridobitvi se mora Sladki vrh zahvaliti predvsem svoji tovarni, njenemu vsestransko agilnemu direktorju in delavskemu svetu, ki imata polno razumevanje za potrebe naselja in mu rada priskočita na pomoč, če le moreta. Veliko skrb za delavca je pokazalo podjetje z napeljavo vodovoda in s preureditvijo bivše Omanove gostilne v tovarniško menzo. Od 1. maja letos prejemajo delavci dopoldanske izmene za minimalni znesek 30 din ob desetih toplo malico. Delajo na tem, da bi to ugodnost razširili tudi na popoldansko izmeno. Razumljivo je, da vse to vpliva na razpoloženje delavcev, ki z veseljem delajo, saj na vsakem koraku srečujejo in neposredno uživajo sadove svojega dela. Po perspektivnem planu se bo v naslednjih letih tovarna razširila s tem, da bodo izvršili nadaljnje rekonstrukcije pogona papirnih strojev in tehnične izboljšave v pripravi papirne snovi, zgradili drugo hi-drocentralo z ozirom na rezerv- voljnega gasilskega društva je organizirana gasilska služba v tovarni, razen tega pa je uvedlo podjetje delovno mesto obratnega gasilca, ki nadzoruje vse požarnovarnostne naprave. V cilju izboljšanja higienskih in delovnih pogojev so montirali izpihovalne naprave za melje-vino in, krpe, uvedli v holandski dvorani vozičke za vnos me-Ijevine in krp, usposobili sanitarne prostore v holandski dvorani in odpravili še mnogo pomanjkljivosti, ki so izvirale iz zastarelega načina proizvodnje. Vsa službena razmerja v podjetju so urejena s tarifnim ■'■'■«111:31131 Dvorana s "holandci« ne količine vode v industrijskem kanalu, preuredili staro upravno poslopje v skladišče pomožnega materiala, modernizirali halo papirnih strojev in postavili tretji papirni srtroj, za nakup katerega so dobili načelne privolitve vseh odgovornih organov in že vodijo pogajanja z inozemskimi dobavitelji. Vsa nešteta dela morajo biti zaključena do leta 1961, pozneje pa bi prišla v poštev postavitev še enega parnega kotla, za katerega zgradba že stoji. Vodstvo tovarne, delavski svet in upravni odbor posveča vso skrb higiensko-tehnični zaščiti delavcev. V okviru prosto- pravilnikom, ki so ga pravkar vskladili z novimi predpisi, in s pravilnikom o normah in premijah. Pravilno odmerjanje mezd in plač ter pravično nagrajevanje je poleg pridobljenega znanja in spretnosti v, dolgih letih obstoja tovarne eden glavnih vzrokov za tolikšen dvig storilnosti, ki ga je izkazala Sladkogorska tovarna kartona in papirja, čeprav je bila ob osvoboditvi zaradi vseh mogočih težav obsojena skoraj na likvidacijo. Ob njenem pomembnem jubileju lahko tovarni in njenemu delovnemu kolektivu samo iz vsega srca čestitamo. ' OPEKA - POMEMBEN GRADBENI MATERIAL Kamen na kamen palača v. Grozote vojne, ki tudi na-"N. krajem niso priznesle, so , štirih letih borbe zarezale glo-oke brazde pustošenja in uni-.eri3a. Pod težkimi bombami in Npoui g0 se podirala naša me-ta in vasi. Na krajih, kjer so . ekdaj stale veličastne palače J1 bohotila lepa posestva, smo ?šli 0f, koncu vojne le ruše-jNe in pogorišča. Treba je bilo °noviti ne samo porušeno, NJpak zgraditi mnogo mnogo j °Ne0a. Opekarska industrija in “Ustrija gradbenega materiala a bili postavljeni pred težke Nlojje: dati čimveč opeke in Ndbenepa materiala. 4 pEn° takih podjetij s. Opekarna Prager-iJl °- Ustanovljena je bila že c, a 1902. Lastniki so bili Nem-bratje Steinklauber do leta ^ ”, do zmage narodne vojske. , nacionalizacijo je bila ope-.g rNa vključena v sklop Zdru-cj.nih opekarn, katerih direk-3a je v Mariboru., in je “■nlctako do leta 1954. Njena takratna. zmogljivost je bila 3,000.000 kosov bpečnih izdelkov. Po osamosvojitvi v samostojen obrat je začela proizvodnja opekarne naglo rasti in je že v prvem letu samostojnega poslovanja dosegla lepe uspehe, saj so izdelali 4,5 milijona kosov opečnih izdelkov. K vsemu temu je pripomogla načrtna reorganizacija notranjega transporta in postaviteev novih umetnih sušilnic. Prevoz gline iz glinokopa do predelovanih strojev so rešili tako, da so nabavili lokomotivo. Notranji transport so uredili na ta način, da so odstranili iz obrata vse tire in vagončke, katere so rinili delavci. Zamenjali so vagončke z modernimi vozički na gumijastih kolesih, katere vlačijo namesto delavcev štirje majhni traktorji. Pri nakladanju pomaga električni viličar, ki dvigne naenkrat 150 kosov opeke, in električni voziček. Surovina iz glinokopa, se predela v polžnih stiskalnicah. Za votlo opeko pustijo predelano glino dozoreti, nakar jo spustijo ponovno skozi polžne stiskalnice, na katerih so montirani ustniki, ki dajejo izdelkom obliko. Te ustnike izdelujejo v domači delavnici. Za zidake uporabljajo glino direktno iz glinokopa. Izdelujejo dve vrsti opeke. V prvo spadajo zidaki in vsa votla opeka. V drugo skupino pa strešniki: zarezna strešna opeka, bobrovec, stiskani strešniki in slemenjaki. Največ izdelujejo votlakov, ker ustreza zanje glina, ki je izredne kakovosti. Ko pride oblikovana opeka iz stroja, jo odpeljejo v naravne zračne sušilnice, kjer se osuši. Od tod jo transportirajo v krožno peč, kjer se žge pri temperaturi 900—1000° C. Naenkrat vložijo v peč 250.000 kosov opečnih izdelkov. Ker je kapaciteta peči premajhna, deponirajo opeko, posušeno v zračnih sušilnicah, od aprila do septembra v skladišča, žgejo jo pa v zimskih mesecih, ko je zaradi hladnega vremena ne morejo' sušiti. Žgano opeko odpeljejo, traktorji do nakladališča, ki je povezano z industrijskim tirom in jo nakladajo direktno na vagone in kamione. Sedanja proizvodnja opeke — 8,5 milijona — je kljub veliki porasti nasproti letu 1954 mnogo premajhna. Da bi zadovoljili kupce, bi morali izdelati trikrat toliko. Z opeko oskrbujejo mariborski in koroški bazen, kmetijska gospodarstva v vsej Sloveniji, deloma tudi Dalmacijo in Primorsko. Zaradi velikih potreb in razvoja stoji podjetje pred rekonstrukcijo, ki jo bo izvedlo v treh etapah. Najprej bodo spomladi leta 1960 postavili umetne sušilnice, v katere bodo dovajali iz krožne peči topel zrak. Proizvodnja se bo s tem pove-' čala za 40 %. V drugi etapi bodo postavili novo krožno peč, v tretji pa naravne sušilnice. Vse to se izplača, kajti raziskovanja so pokazala, da je suro- vin na tem mestu dovolj za 100 let. Podjetje zaposluje 80 stalnih in 50 sezonskih delavcev. Od tega je 60 % ženske delovne sile. Vsi, tudi sezonci, so člani sindikata in naročeni na Delavsko enotnost. Zelo razgibano je kulturno-prosvetno življenje. Sindikat v sodelovanju z mladino pripravlja proslave za razne praznike... Povezani so z dramsko skupino v Pragerskem. Dru- go društveno delo je otežkočeno, ker nimajo prostorov, katere pa že gradijo in bodo gotovi do meseca septembra. Na pobudo sindikata so uvedli za delavce topel obrok hrane,. Za razvedrilo jim je podjetje nabavilo televizijski sprejemnik. In prav na dan obiska je darovalo 46 delavcev kri, kar je dokaz velike narodne in socialne zavesti tamkajšnjega življa. C. A. Sušilnica opeke v opekarni »Pragersko« 1 z r 3 V 5 6 ? 8 T"-" 9 10 h 11 12 13 A n ¥~ 'J 16 m 18 1 19 l| 21 ■ 22 S 23 r^ -—i- - B & m 25 m 26 ■ 2? 28 H 29 — 30 B 3F ŠT k r ■ 35 36 3? ~~ii [38 39 uo~ m vT” i l U m ni P m SM m ... j 1 svoji pravičnosti, 14. znameniti italijanski filmski režiser (»Cesta«), 17. velika rečna riba, 19. del prsnega koša, 21. žensko ime, 23. konec šahovske igre, 27. rečna riba, 28. del gledališča, 29. vrsta ribe, 30. zveza, 32. ječanje, stokanje, 36. grški otok v Jonskem morju, 39. zloglasna krajica za politično osumljene v stari av-stroogrski monarhiji, 40. ploskovna mera. Kombinirainio Štev. 24 KBIŽilMfi ŠTEV. liko pristanišče Ob Jadranu, 34. splošen naziv za vse otoke na-Vodoravno: 1. neolikanec, ne- šega Podonavja, 35. specialist na sanec, 6. oddelek, področje, 11. kliniki, 37. okrajšano tuje moško .rajšava za »ibidem«, 12. mrtva- ime, 38. izraz pri igri, 39. prelu-ski oder, 15. veletok v Italiji, 16. dij, uvodna igra, 41. osebni za-mesto v Srbiji, 18. signalna na- imek, 42. utvara, halucinacija, 43. prava, 19. najvažnejše hranivo eden od zemeljskih kontinentov, azijskih ljudstev, 20. odebeljepi Navpično: 1. boksarsko bori-izrastek na drevesu, 22. nevarna šče, 2. gora na Koroškem, 3. okraj-bolezen, 23. ločnica med dvema šani podredni veznik, 4. naselje, državama, 24. pritok Save na 5. spoj, združitev, 6. reka v Srbiji, Hrvatskem, 25. kratica za »slede- 7. okrajšano žensko ime, 8. enaka či«, 26. otok na severnem Jadra- soglasnika, 9. mamilo, ki ga de-nu, 27. peruanski grm, iz katerega lajo iz maka, 10. cvetlica, 13. dr-dobivajo kokain, 29. slog, 31. ve- žavnik v starih Atenah, znan po Črni na potezi dobi TEHNIKO GOSPODINJAM — Kaj misliš, žena, ali naj zaprosiva za dotacijo...? V UREDNIŠTVU ENEGA NAŠIH ZABAVNIH LISTOV — Hura, tovariši! Prevedli in objavili smo nekaj, kar ni doslej priobčil še noben naš list! DOMAČI PATENT — Kaj pa se čudite, soseda; to je vendar naš sesalec za prah! ŠTUDENTSKA — Tile proslavljajo zato, ker so položili, onile pa se tolažijo, ker so padli. Beli: Kfl, Dbl, Tf2, Lg2, Pb2, b3, c4, e4, f5, h3 (10). Črni: Kg8, Dg3, Ta2, Sf4, Pb4, b6, d6, e5, f7, g7 (10). Ob enakem materialu je črni, povedano v igralskem žargonu, zlezel belemu »v jetra«. Res, njegove figure so mnogo aktivnejše, tako da lahko to pomembno prednost takoj uveljavi z boksarskim udarcem v brado. Beli kralj in druga bela vojska stojijo namreč skrajno neugodno. Zaključna kombinacija je od sile kratka — komaj dve potezi in pol in vsega je konec! NAŠA NAGRADNA UGANKA MAGIČNI LIK 1 2 3 Ll LL h 5 # ■ ( 6 T Našim reševalcem slikovnih ugank posredujemo tokrat posnetek podjetja iz kemične industrije. Tovarna stoji v enem večjih slovenskih mest in je znana po tem, da izdelujejo v njej proizvode, ki so nujno potrebni za napredek kmetijstva, surovine, ki jih potrebuje dobršen del naše kemične industrije, poglavitna njena naloga pa je — o tem že priča njeno ime — predelovati in proizvajati čisto kovino, ki jo nujno potrebuje grafična industrija za izdelavo klišejev za slike. Odgovorite nam: • kako se imenuje tovarna na sliki in kje stoji ter © od kod dobiva osnovno surovino za njen najpomembnejši proizvod. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, to je do 2. julija, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva uk 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA"! Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreb izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 5000 DINARJEV Žreb je izbral med rešit- vami, ki smo jih prejeli na našo slikovno uganko v &a<*‘ nji številki, odgovor Franc* Bizjaka iz Podgorja štev. pošta Kamnik. Nagrado 500" dinarjev, ki mu jo je žreH prisodil, mu bomo poslali P° pošti. Pravilen odgovor na naš® zadnjo slikovno uganko pa 56 glasi: Tovarna, ki je bila na slitf je železarna Ravne v Ravna" na Koroškem. V tistem kraj,,, to je v Ravnah na Korošken1' je bil v nedeljo 21. junija na' stop godb na pihala Zve*® Svobod in Prosvetnih društef Slovenije. Vodoravno in navpično: 1. izraz pri tehtanju, 2. vzpetina pri hiša ne bo gotova. Seveda bo po- Mokri kosmatinec, ki je bil _ . „ _ .... „ , . tem, kg bo nova stavba pod stre- zumljivo tudi dokaj razjari®71’ ci Tomismv Porobic iz Prološca ^o, bajto v njeni notranjosti po- brundajoč odhlačal kar s° Iznajdljivi graditelj Beogradu, priljubljena izletniška na Hrvatskem vzbuja zanimanje jjrj jn novo hišo tudi znotraj do- nesli podplati v bližnji gozd, * < tnrlra 5 ■nnčlrrirlntrofi A VSP.n. &nvn.RC.fl.V.C),n. SH/I UP 'IP. rl.nm.T- ____t_______________ v y_____________________________ . r~< T. • v (tOP točka, 3. poškodovati, 4. vrsta vseh sovaščanov, saj se je domi- grariil do konca organskih kemičnih spojin, 5.*ko- slil nečesa prav svojevrstnega: zaški vojaški poveljnik, 6. otok, ffradi si namreč veliko novo hišo, TeŽOVHa SldVa ščanom iz Smokriča pa še znan iz grške mitologije, 7. dru- J0 pa ta,co’ do i° zida kar gačen oko- li stare, manjše! Šestdesetletni Vlajko Djurdje- S tem domislekom je Porobič, vič iz vasi Osmokove je nedavno kot pravimo, ubil ka,r dve muhi tega dobil kaj svojevrstno stavo: na mah: novo hišo si lahko gradi s sosedi se je namreč dogovoril, . - - - - . r nataka na istem mestu, kjer je da bo ugotovil, koliko korakov je s^a s*cer °ba strastna športn m imel domačijo že sedaj in kjer se od njegove vasi pa do — Niša! In biča, sta pred kratkim do mu zdijo tla najprimernejša za to seveda za stavo, ki je veljala nekaj prav čudnega: s< ne gre prav v glavo, kako j® ^ rodni medved štrbunknil Pra njihov vodnjak. Dva trnka in ena Dva prijatelja iz Tragik’ jizatod iCupajsua a uio} gradnjo, mimo tega pa je še nekaj litrov vina. -nui z :gpci 'Z ‘+SPCI '■'T uspešno rešil vprašanje, kje pre- :fZ '»s Ofipnjs 03JSAOHBS A91IS0H Vsak v svojem čolnu Ko „ j, «ar, koroma* od- f* "“S'! SODOBNA GARAŽA TOČNA VREMENSKA NAPOVED — Avgusta bo nehalo deževati, septembra se bo razjasnilo, oktobra bo postalo toplo, decembra pa bomo imeli že prav lepo poletje!... bivati tako dolgo, dokler nova pravil na pot, ga je za začetek Znamakala^trnkZ Col™ 1 -----------spremljala skoraj vsa vas. Pozne- ____ je je ostal seveda sam in je krep- s2 fl “ Sa JaŽto s"uSi I ko zakoračil po poti in neprestano ,Flr- Jtj’ , ‘u ,_ . if ... . P° PotlI7i neprestano bavljala £ez slab lov tistegay I ZJlfr, k°ra^DlU:dleVl6^tak0 Začel se je Se spuščati mM pešačil do Niša polnih pet dni in . . zadniič voskusila ■ ™ je ugotovil, da je napravil med l%čo ^ stavraia tX z potjo kar 96.345 korakov; to naj Z KontZo ?e eden od ^ bi bila razdalja od Osmokove do zasopel- prijela )e! t Niša. Djurdjevič je tako stavo ” „ .°P_j..P.T nit dobil, če pa njegov podatek drži liko korakov! lika riba, ki je sedaj oteP® \ Medved v vodnjaku Vaščani iz Smokriča so se ne- repom, je namreč v vodi davno tega hudo prestrašili, ko 0^e vabi hkrati, ko sta bil'1 ^16 so sredi noči zaslišali iz globo-, Vole9 druge! Prijatelja^ ki st<> J-kega vodnjaka presunljivo ječa- zadovoljna tudi s takšno, ® ji) nje, ki kar ni hotelo prenehati, da »latovsko« lovsko srec°’ ampak je bilo, nasprotno, vedno Vlen seveda lepo razdelila, močnejše. Ker je vodnjak zelo - . . hrbt" globok in tesen, ni bilo moč takoj SSEt Ul HO pasjem *** jj ugotoviti, kaj se je zgodilo; še po- Sarplaninske pse poznaj0 .fp sebno čudno pa je bilo, da nobena izven meja naše države kol. f, od vaških družin ni pogrešala ka- zVeste in močne, ki so P<*st ^ -terega svojih otrok ali drugih po divjih planinah našega ji svojcev. najboljšo oporo. Nedavno Proti jutru pa se je stvar po- neki pastir visoko na Sar Vr $ jasnila. Ljudje so se zbrali okoli hudo zbolel. Z njim ni h* . vodnjaka in končno je eden od kogar razen zvestega psa, >"■ njih predlagal, naj spustijo v glo- je pomagal čuvati nekaj stoO1 bino močno vrv; če je v vodnja- ovčjo čredo. ^ ku človek — kot so vsi menili — Pastir, ki se ga je let1 se bo vrvi oprijel in ga bodo iz- omedlevica od vročine, se f / vlekli. Ko je vrv dosegla dno, se čevito oprijel močnega psa f}-je res nekaj obesild nanjo: ljudje legel na hrbet. Zvesta žival so začeli vleči in so z največjo te- zumela, kaj ji je storiti: b°l ^ žavo potegnili do vrha nekaj gospodarja je pes nosil ; prav težkega. Najprej se je poka- šest ur, dokler ga ni zala kosmata glava, nato pa so se dolino v vas Sevce, kjer jo slij/ roba oprijele močne šape. Na vrvi ljudi. Pastirja so takoj je visel velik — medved! Kosma- v bolnišnico in mu nudili 2a ^ Unec se je spretno oprijel roba niško pomoč, pes pa se j®*,^ - c, pes pa se pri vodnjaku, kar je bila njegova obrnil in se je vrnil k ovčji ® w sreča, ker bi sicer * zgrmel spet ki jo je sam čuval vse- dotW;:ef! nazaj v globino, saj so se ljudje kler se ni vrnil tudi ozdTa'0 vsi preplašeni v hipu razbežali, pastir. istem hipu je potegnil tudi .. . , , gov prijatelj: tudi na njeC°v K preveril, ali Jo do Mi« r«. lo- a°XTo£Z. »J nenadoma ugotovila, da im0.tt' trnkih oba — isti plen! PrecOl t t N. r