ca
PRIMORSKI DKEVNIK
OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKO PRIMORJE
ife3- 565 - Cena 6 lir - 4 jugolire
Poštnina plačana v gotovini
TRST nedelja, 13. aprila 1947
2.50 tim
UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št. 1 - X
Spedizione in abbon. postale
Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Prvi maj mora biti slavje enotnosti delovnega ljudstva STO-ja v borbi za demokracijo, za neodvisnost, za kruh, za bratstvo in za mir!
KONFERENCA V MOSKVI
ie doslej dosegla dragocene uspehe, opraviti pa mora se veiiko dela
HoBkVj
cjih
va, 12. — Namestniki zuna-
dali ?In!strt>v za Nemčijo so se se-sk ®?es P°d predsedstvom Višin-ročila' 7azpravljali' 80 o načrtu po-skj «a j« pripravil redakcij-®°r za Svet zunanjih min;-
t'
strov
fripraiA k- Se 1166 P^kopka Prl' Jodbe Jan^u nemške mirovne po-
aistro1511^ 8633 S^la zunanjih mini^ .V Je Predsedoval Bevin. Mi-
o ?P zaključili izmenjavo misli glede00'--11 ItoordinacUskega odbora Pfavlte« 88116 nemške uprave. Raz-odhn S° na*° ° poročilu posebne, je. . 0ra ° demilitarizaciji Nemči-tikov ne^8 pa ° Poročilu namest-aje Slede procedure za sestavlja-*• einške mirovne pogodbe, tke 3 Poročilom koordinacij-Privj °dbora 0 osrednji nemški u kritaaSo Predstavniki ZDA, Velike jo tez,^6 111 Franei5e ponavljali avo-itiezaij,’ na;’ imai° poveljniki posa-Prave n?°dročlJ pravico, da jih u-Sju. ^ eečajo o svojem delovanja’ n Pa bimajo pravice do daja Upravam. Molotov je tilt0rn Ja1, da je treba dati povelj-Bveijavf0dro^ij pravico, da še pred ®la	šinejo taka navo-
jejo p ,e,dn^e uprave, če nasprotu-^>0ra ° kl kontrolnega sveta. Do at **** glede teh nasprotujočih
TudiDi PriŠ1°-Posvet' S'ei3e vprašanja nemškega dobp °Valn«ga sveta so nastala po-pfjtjjt n;soglasja, kajti zahodni jduj avniki hočejo s tem organom Pfedtet''la^ federalizacijo Nemčije, ifclmko ie Molotov zahteval so Utok* x.le ^rank, sindikatov in de-. *raticnih -----------------------
»leli
organizacij. Sporazu-
V se + Se’ naJ ta posvetovalni odplak Stav' n©mško začasno ustavo, če ^°raaun je bil dosežen gle-če v las«l osrednje nemške vla-^tta ***** državnega prora-
Minjgx .
Porodil *° nato razpravljali o • U Posebnega odbora za demo-
kratizacijo ;n demilitarizacijo Nemčije. Sklenili so, da bodo pred 1. julijem 1947 sestavili načrt za odstranitev onih tovarn, ki so bile zgrajene v prvi vrsti za izdelavo vojnega materiala. Odstranitev mora biti končana do 30. julija 1948. Za tovarne, kj bi mogle izdelovati vojni material, bo načrt odstranitev končan tri mesece po dokončni sestavi načrta o reparacijah in ravni industrijske proizvodnje, to je do .31. 10. 1947, medtem ko bo odstranitev končana do 30. 6. 1948. Angleži in Amerikanci so samo načelno pristali na ta predlog, nočejo pa se zadovoljit; s postavljenimi datumi.
Ministri so v načelu sklenili, da bo agrarna reforma v letu 1947 izvedena na vseh področjih Nemčije. Nato so prešli zunanji ministri na poročilo o proceduri, kjer so zastopali ista stališča kot včeraj njihovi namestniki. Amerikanci bi radi razširili bazo za sodelovanje na mirovni konferenci. V ponedeljek bedo zunanji ministri nadaljeval; s proučevanjem poročila namestnikov.
Danes je Višinski priredil tiskov-no. konferenco, na kateri je poudaril, da so sedanji uspehi moskovske konference dragoceni, da pa vsekakor še ostaja mnogo dela. Vi-širskj je govoril tudi o reparacijah in dejal, da pomeni Marshallov predlog tiho priznanje upravičenosti sovjetskih zahtev glede reparacij iz tekoče proizvodnje. Vendar vsebuje ameriški predlog negativne pridržke. «Zdaj vemo, kaj je rekel Marhall. ne vemo pa, kaj si je pri tem mislil*, je dejal Višinski. Na vprašanje, zakaj na zahodnih področjih niso izvršili reparacijskih plačil, je Višinski odgovoril: «Po izkušnjah svojega starega poklica vidim raje razlage obtožencev. O tem morajo odgovoriti oni, ki so za to odgovorni*.
Minister zunanjih zadev ZSSR
Prevec volne na svetu?
^otislovja kapitalističnega gospodarstva
y
ie ^'SVtZi 8 konferenco Organizaci Vi, .Mednarodno trgovino v Z e neti ata‘lav'-*a an8iaški tisk podatke l'a6l1v?U 2alog volne. Te dni je Iona k *t0n^ala SVDie delo v Lon-4i-jav ^uferenca predstavnikov 25 'ovnii. 1 3s izdelala poročilo o sve-«o»h volne.
Ta Vo,ne znašajo 2.280.000 ton. šila	86	1,0	do Junija zrna n j-
ba^poi	ton-	Ameriška vlada
preko družbe Commodity vol8e “°rPOration z 250.000 tonami <-s bi v]1'°lzvaJalci volne se upirajo, danUh t*38 pr°dala to volno po se-Sti t. r^n'h cenah, češ da bi s po na ."m°ralizirala» svetovni trg. *tlingto,nOVe'*Š'11 P°ro<IUih iz Wa-*k»vi jJ?8	vlada ustregla tej nji-
*Mržin	®e pravi, da vlada
Je volno
1&hko
v skladiščih, da bi
'"arniko, ° °sda1e visoke. Mnogo go-^i So ?aV F zagovarjalo to stališče, Enačili strokovno za «rav-'•Jo*, j- M^d proizvodnjo in potroš "^'iščg . ^ sPlošno prevladalo to K boij’ R1Cer formalnega skle-^ i^a Milijoni nesrečnežev, ki jih ^fZov^i 8 . dn,8a svetovna vojna. ^'Odn,8' Prihodnjo zimo. Pro-I '81a okn,V°lne je v Iet-u 1946-47. zna-I ^bljo 1 ^-'194.680 ton, medtem ko ^-bie^.^fnžnjo na 1.538.120 ton. ^ Vdaj * °dTK1(,'anec je ugotovil, da V*liltn < Potro^nja v Ameriki zelo ^ he	^	konjunktura	verjet-
Jla ^ bajala doilgo. tl>vili, ,ja 3er6nc* v Londonu so ugo-J>1 Je * 18 Pn^cba v državah, ki da g<)lskaJa vojna, sicer velika x Mnoge tekstilne tovarne
0<i8 30	P01'11*0*	^	K°'
spuščati, čeprav je
Problern, v kateragra se
stra
Vo'no
or,j:
n’ svetovno tržišče že
r'kordno'3a v ,e,u 1946-47. imela "t-niSo: 456.500 ton; letos '"hč % v Avstraliji s strižo 141 ^ 8fi5^n; V JuJoi Afriki pa s 88 n0 on- ~ Polet; bo skii-Mednarodna konferenca ^ Vcinr8nF *lanja svetovnih za
za zajezitev reke 2eleznice je zgrajena že do 90%. Tudi vodilni predor, skoz; katerega bo odtekala voda iz skoraj dva in pol kilometra dolgega zajezitvenega jezera v centralo, ki leži 165 metrov niže, je zbetoniran. Postavljene so tudi že turbine z generatorjem. Sedaj iz vršujejo zaključna dela pri električnih instalacijah.
Zapadno od Čačka v Soteski pri Ovčarski Banj; je Zvezno podjetje zs gradnjo hidrocentral »Hidro-gradnja* pričelo oktobra lanskega leta z delom za gradnjo velike elek-trične hidrocentrale na Zapadni Moravi. Zgradil: so že 400 metrov dolg predor, skozi katerega bo speljana veda Morave pod goro Ka biar do centrale. Letos pa so v ovčarko-kablarski soteski pričeli graditi tudi stanovanjske zgradbe.
Novi petrolejski vrelci
v Iranu
Teheran, 12. (AFP) — Važna ležišča petroleja so odkrili 270 km od Abadana v pokrajini Lali, ki je središče velikih petrolejskih čistilnic. Informativni urad anglo iranske petrolejske družbe javlja, da so ta ležišča najvažnejša na vzhodu. Izvedenci cenijo petrolejske plasti na približno milijon ton.
Prehrambeni položaj na svetu
Washingten, 12. (AFP) — Svetovna organizacija za prehrano in poljedelstvo (P. A. O.) je objavila poročilo o svetovnem prehrambenem položaju. Poročilo pravi, da se je prehrambeni poležaj poslabšal v kontinentalni Evropi, v Veliki Britaniji, na Daljnem vzhodu in v Aziji zaradi hude zime.
Molotov je priredil danes sprejem na čast podpredsednika zvezne vlade FLRJ Edvarda Kardelja in zunanjega ministra Simiča. Prisotni so bili člani jugoslovanske delegacije in predstavniki sovjetskega zunanjega ministrstva.
Stanoje Simič obiskal Marshalla
Moskva, 12. (ATI-AFP) — Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič je danes cbiskal ameriškega zunanjega ministra Marshalla. Obisk ima navaden vljudnostni značaj. Verjetno sta oba državnika razpravljala tudi o jugoslovanskih zahtevah na Slovenskem Koroškem, o avstrijskih reparacijah, čemur se je dosedaj Amerika proti vila.
Jugoslovan v Svetu medparlamentarne zveze
Kairo, 12. (ATI-AFP) — V Svet medparlamentarne zveze so izvolili dva nova člana, in sicer egiptovskega predstavnika Heilkl pašo in jugoslovanskega predstavnika Simiča. Za Jugoslavijo so volile slovanske in arabske države.
Slassena ie sprejel
ukrajinski ministrski predsednik
Kijev, 12. (TASS) — Ukrajinski ministrski predsednik je sprejel ameriškega voditelja republikanske strar.ke Harolda Stassena. Navzoči so bili ukrajinski zunanji minister Manuilski ter spremljevalca Cook in Mattison.
Simičeva brzojavka Molotovu
Moskva, 12. (Tanjug) — Jugo-slevanski zunanji minister Stanoje Simič je poslal včeraj sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu brzojavko ob obletnici podpisa prijateljske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo.
PRVI MAJ - praznik enotnosti
delovnega ljudstva STO-ja
v borbi za demokracijo, neodvisnost, kruh, bratstvo in mir
Delavci, kmetje, umski lavci!
Letos praznujemo 1. maj v novih okoliščinah. Ustvarjeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje, in to dejstvo moramo v interesu miru sprejeti, ne glede na to, smo li s tem zadovoljni ali ne. Nov; položaj, ki pomeni za nas vrsto novih vprašanj odločilne važnosti za življenje Trsta, zlasti pa za življenje tržaškega delovnega ljudstva, pomeni tudi, da je padlo vprašanje državne pripadnosti. Vprašanje državne pripadnosti je povzročilo lansko leto do neke mere odsotnost nekaterih slojev delovnega prebivalstva Trsta od proslav 1. maja.
Na letošnji 1. maj se mora de-
WALLACE OBSOJA
POLITIKO ZDA
London, 12. (ATI-AFP) — Her,ry Wailace je imel danes v Manchestru govfir, v katerem je med drugim .zjavil, da sedijo danes v vladi in v kongresu ZDA možje, ki mislijo, da je v današnjem svetu malo upanja na mir. Ti ljudje, je nadaljeval Wallace, mislijo, da komunizem ogroža svet in da ga je treba zajeziti s silo ameriškega orožja in materiala, ter si priza-
- »A
"Sito*
devajo, da bi organizirali svet tako, da bi ameriško sila postavili proti Sovjetski zvezi.
Vlada ZDA je zahtevala od A-meričanov, naj odobrijo posojilo grški vladi, ki ni predstavniška, in ki jo vodijo kolaboracicnistični generali, ki niso imeli nobenih pomislekov pri streljanju šestnajstletnih dečkov, ki so protestirali proti sramotnemu ravnanju reakcionarne vlade. V imenu svobode je vlada ZDA dovolila Turčiji posojilo z namenom, da bi vzdrževala približno milijon vojakov na meji s Sovjetsko zvezo.
Wallace je nato navedel članek, ki ga je pretekli teden objavil ameriški tednik «Life» in ki pravi, da so Kanada, Mehika, Južna Amerike, Norveška, Švedska, Belgija. Nizozemska, Nemčija, Francija, Italija, Španija, Velika Britanija Srednji vzhod, Indija, Kitajska Indonezija, Avstralija. Novi Zeland in Južni tečaj ali bi morali postati del ameriškega vplivnega področja. To je nevaren program, je izjavil Wallace, Amerika lahko nudi cin s jen o pomoč Grčiji in Turčiji, toda nikoli ne bo mogla nuditi neomejene pomoči zahedni Evropi, Južni Ameriki ter drugim kontinentom in državam, ki naj bi postali del ameriškega imperija. A-meričani ne bodo nikoli plačali take cene in bi je sicer ne mogli plačati. Končno je Wallace dejal, da angleško ljudstvo lahko prispeva k moralni rešitvi sveta. Mislim, je nadaljeval, da bemo bitko za mir dobili. Ce bi jo pa zgubili, bomo vsaj vodili do kraja bitko, ki je najplemenitejša, kar jih more obstojati na zemlji.
Laburistični poslanec Crossman je ob priliki Wallacejevega govora v Londonu v svejem govoru med drugim izjavil, da je angleška levica sovražna ameriškemu imperializmu in da iima zaupanje v ameriško ljudstvo ter njegove napredne predstavnike, brez katerih zmage ne bo mogoče voditi z Ameriko skupne politike ne doseči svetovnega miru.
V ameriškem senatu je imel senator Fepper dolg gover, v katerem se je odločno uprl ameriškemu načrtu za vmešavanje v notranje zadeve Grčije in Turčije in poudarjal potrebo boljšega razumevanja s Sovjetsko zvezo.
Rooks v AJenah
Atene, 12. — Glavni ravnatelj Unre general Rooks, je na svojem potovanju po balkanskih državah prispel iz Tirane v Atene.
Avigcija, ki so se ii pridružila letala, ki so zad.iji čas prispela iz Anglije, bombardira m obstreljuje kraje, ki jih nadzorujejo partizani.
**t
Kairo, 12. (ATI-AFP) — Egipt je na tem, da vzpostavi diplomatske odnašaj e z Bolgarijo, ki jih je prekinil ob začetku vojne.
Delo anketne konrsije Varnostnega sveta
ženeva, 12. (ATI-AFP) — Komisija Varnostnega sveta je imela danes tajno sejo. Predvidena ni nobena javna seja in iz;d razgovorov bo znan šele potem, ko bo zaključno poročilo predano Varnostnemu svetu, i
Jugoslovanski delegat pri anketni komisiji v Grčiji Djerdja je poslal komisiji noto v kateri poudarja, da imajo javne seje in aktiv-vna udeležba predstavnikov zainteresiranih držav veliko važnost in da nasprotno postopanje odjemlje kom-.siji dragoceno pomoč v zaključni fazi dela.
de- , lovno ljudstvo Svobodnega tržaškega ozemlja znajt; strnjeno in združeno.
Ta dan, ki so ga vselej slavili v znamenju borbe za pravice delovnega ljudstva, mora v celoti pokazati vodilno vlogo delovnega ljudstva, delavcev, kmetov, razumnikov v javnem življenju; pokazati mora zavest delavcev, da so in da hočejo biti sila, brez katere ni v življenju skupnosti mogoče ničesar storiti.
1. maj mora pokazati voljo tržaškega delovnega ljudstva, ki stremi po zmagi demokracije in po združenju vseh demokratičnih sil v borbi za gospodarski razvoj Trsta. za človeka vredno življenje.
Hočemo zajamčiti kruh vsem, hočemo gospodarsko neodvisnost. Nočemo bit; predmet kolonialnih načrtov imperialistov na škodo delovnega ljudstva. Hočemo tesne gospodarske zveze Trsta z njegovim zaledjem; samo ta povezanost nam jamči gospodarski razvoj. Hočemo ohranitev in razvoj naše, industrije, ki daje kruh veliki večini prebivalstva Trsta. Hočemo svobodne in demokratične volitve, hočemo začasno vlado, ki bo predstavljala interese ljudstva. Hočemo sindikalno enotnost. Hočemo zvezo vse mladine v enotni mladinski fronti, ki naj zastopa resnične interese mladine, ki naj se bori, da bosta mladim ljudem zajamčena kruh in vzgoja.
Hočemo enotno žensko gibanje, k; bo znalo braniti dejanske interese žena. Hočemo bratstvo in mir med narodi sveta in med nami. Hočemo, da zavlada med italijanskim in slovenskim narodom bratstvo, ki pomeni enotnost delovnega ljudstva, ki ga pa hočejo sovražniki razbiti s podpihovanjem šovinizma. Hočemo prijateljsko sožitje med Italijo ih Jugoslavijo; hočemo, da bi Trst postal most, ki bo vezal obe državi.
Angleška letala za ofenzivo grške vladne vojske
Atene, 12. (ATI-TASS) — V ofenzivi proti grški demokratični vojski uporablja vlada 25.000 mož. Uradni
S! izePoSŠ^ik“t Komunistična stranka
losa in Lamije pa se da razbrati, v Braziliji prepovedana?
da so v teku ostre borbe med vlad- r;0 de janeiro, 12 (AFP) — Ju nimi četami in partizanskimi za- mi bo višje sodišče razpravljalo o ščitnicami, medtem ko se glavna I razpustitvi komunistične stranke, partizanska vojska um-ka v goro- Razsodbo bj izreklo- v torek. Ob-vje y notranjosti. Najbolj srdit od- I lasti so podvzele vse varnostne por nudijo partizani na področju ukrepe in državna policija je v pri-60 km zahodno od Lamije.	pravljenosti,
Vi vsi, ki Svite od svojega dela!
V kali moramo zatreti bedne poskuse izizivačev, ki bi hoteli v službi tujih imperialistov in domačih sovražnikov delovnega ljudstva povzročiti razdor in neslogo v njegovih vrstah tudi ob njegovem prazniku s prirejanjem spodtnih in kulturnih manifestacij za 1. maj, ki nimajo nobenega drugega namena kot razdvajanje ljudstva.
Drugi, ki so tudi sovražnik; delavcev, bi hoteli odvzeti tradicionalnemu prazniku borbe za pravice ljudstva njegovo borbeno vsebino. Delovno ljudstvo ne bi smelo slaviti letos ta praznik kot ga je doslej, to je v znamenju borbe za svo-
EGIPT SE BORI
preti tujemu imperializmu
Izjave egiptovskega veleposlanika v ZDA
Cha,rlQttasville, 12. (ATI-AFP) — _ sko segle v roko. V nasprotnem
primery bodo arabske dežele prisiljene, boriti se proti njihovi imperialistični in napadalni politiki, tudi če se poslabšajo odnosa ji med njimi.
Hassan paša je omenil, da sta Egipt in Sudan nedeljiva ter je zahteval v tej deželi plebiscit, toda pod gopojem, da se odstranijo angleške čete. Poudaril je nesmiselnost, da hoče neka velesila imeti Egipt kot kompanjona v nečem, kar je izključno egiptska last.
Ob koncu govora je Hassan paša zatrdil, da sta kolonialni sistem in rasizem izvor vseh nesreč. Cesarstva zgrajena na žrtvah slabotnih, toda nedolžnih ljudstev, so bila
Eg.ptski veleposlanik v ZDA Mah-moud Hassan paša je na univerzi v Virginiji govoril o vlogi Egipta med Združenimi narodi.
Izjavil je, da je Egipt pripravljen sodelovati za mir, pod pogojem, da uživa suverenost in pravice kakor drugi narodi. Arabska zveza je nedeljiva enota, ki se za vzema za svetovno varnost in za prijateljstvo z velesilami.
O načelih Atlanske listine je Hassan paša izjavil, da pojma cona ali vplivna sfera pomenila v angleščini isto kot «Lebensraum» v nemščini. Dodal je, da, če so velesile pripravljene odreči se svojim privilegijem na Bližnjem vzhodu, jim bodo arabske dežele prijatelj-1 vedno prokletstvo sveta.
Četniki in gestapovci
prekupčevalci zlata
Pariz, 12. (ATI-AFP) — Francoska policija je aretirala štiri osebe, ki so se bavile s tihotapstvom med Belgijo in Francijo. Gre za enega Poljaka, enega Francoza, enega Rusa m enega Jugoslovana. List «Ce Soir» piše, da je od aretiranih beograjski odvetn.k Branko Mlla-novič, ki je v svojem stanovanju sprejemal številne četnike. Tudi bivši predsednik jugoslovanske vlade Cvetkovič je baje obiskoval njegov dom. Milanovič je po osvoboditvi večkrat potoval v,- Belgijo, Nemčijo in Italijo s pomočjo angleških dokumentov.
Helgoland bodo razstrelili
London, 12. (ATI-AFP) — Prihodnji petek bodo popolnoma razstrelili otok Helgoland. pri čemer bodo uporabili 6700 ton razstreliva. Agencija BBC bo oddajala potek razstrelitve.
je pravice, temveč kot kakršen koli kulturni športni dogodek. Tako lahko postavljajo to vprašanje samo hlapci sovražnikov ljudstva, čeprav se skrivajo pod krinko odločnih branilcev njegovih pravic. Ljudstvo pa je sito takih in podobnih izzivanj.
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja 1947. v Trstu vabi vse one, k; žive od lastnega dela, ne glede na politično prepričanje, naj se u-deleže njegovih manifestacij in prvomajskega sprevoda po tržaških ulicah. Vabi posameznike ter stranke in skupine, naj sodelujejo pri prvomajskih manifestacijah z lastnimi simboli in pod katero koli zastavo, samo da so pripravljeni pokazati svojo voljo, da pripomorejo k lepšemu uspehu tega praznika delovnega ljudstva v duhu navedenega programa koordinacijskega odbora.
1. maj 1947 mora biti slavje enotnosti delovnega ljudstva STO-ja v borbi za demokracijo, za neodvisnost, za kruh, za bratstvo in za mir!
Koordinacijski odbor
za proslavo 1. maja
Mladinska proga
Drač-EIbasan
Tirana, 12. (ATI-ATA) — Mladinci neprestano odhajajo na gradnjo mladinske proge Drač-Elbasan. Včeraj je odpotovalo iz Berata 250 mladincev in prav toliko tudi iz Drača.
Madžarsko-romunskl teden
Budimpešta, 12. (ATI-MTI). — Med 30. aprilom in 6. majem bo proslava madžarsko - romunskega tedna. Na to proslavo bo prišlo v
Budimpešto okrog 100 Romunov, predstavnikov političnega in kulturnega življenja; med njimi romunski ministrski predsednik Groza z več člani vlade, umetniki in znanstveniki.
V tem tednu bodo otvorili razne umetniške, folkloristične in knjižne razstave, v gledališču pa bodo uprizorili operne predstave.
Jugoslovanski umetniki
v Bud mpešti
Budimpešta, 12. (ATI-MTI) — Trije člani beograjske opere so gostovali v budimpeštanskem gledališču v operi «La Bobeme*. Na predstavo je prišel predsednik republike Tildy, člani vlade in diplomatski zbor. Listi so zelo pohvalili jugoslovanske umetnike.
Poštno ravnateljstvo na Reki pod ministrstvom FLRJ
Reka, 12. (Tanjug) — Namestnik komandanta vojne uprave JA za področje B polkovnik Holjevac je izdal odredbo, na podlagi katere bo poštno ravnateljstvo na Reki prenehalo delovati kot organ, vojaške uprave in bo prišlo pod pristojnost jugoslovanskega poštnega ministrstva. Ta odredba je v zvezi z izvajanjem mirovne pogodbe z Italijo.
Obisk na Poljskem laburističnega poslanca
London, 12. (ATI-AFP) — Laburistični poslanec Warbey bo na vabilo poljske vlade y kratkem obiskal Poljsko. Sestal se bo s člani nove poljske vlade ter preučil možnost povečanja trgovske zamenjave med Poljsko in Veliko Britanijo.
CAUAISKOVA DIKTATURA
je s pomočjo ameriške reakcije pahnila Kitajsko na srednjeveško raven
Nanking, 12. (ATI-TASS) — Demokratična skupina Kuomintanga je podala izjavo o položaju na Kitajskem in o ameriški politiki na Kitajskem v zvezi s sedanjo moskovsko konferenco.
Izjava pravi, da pripisuje skupina moskovski konferenci posebno važnost in da upa, na njen popolen uspeh.
V izjavi je dalje rečeno, da državljanska vojna na Kitajskem ogroža svetovni mir in ovira nadaljnje sodelovanje med zavezniki. Iz ljubezni do miru in zato, da bi naše ljudstvo končno rešili pred grozotami dvajsetletne državljanske vojne, smo z navdušenjem sprejeli sklepe treh velikih leta 1945, ki so proglasili načelo nevmešavanja v kitajske zadeve in se obvezali za čim prejšnji umik svojih čet. Dejstvo je, da morajo sedaj samo ameriški zavezniki izvršiti sklepe takratne konference v Moskvi.
Kitajsko ljudstvo je zaupalo v svečane Trumanove izjave ter je sprejelo Marshallovo posredovanje. Nastopilo je premirje. Politični posvetovalni svet se je sporazumel o sledečih točkah: 1. sodelovanje vseh strank pri reorganizaciji vlade; 2. sklicanje narodne skupščine; 3. določitev načel za novo ustavo, ki bi se morala razlikovati od one, ki jo je pred desetimi leti izdelal Kuo-mingtang; 4. napoved programa miru in obnove; 5. reorganizacija vojske.
Toda po kratkem času je kmalu prišlo do izraza stremljenje ameriške vlade, da organizira protiljud-sko državljansko vojno, Z izgovorom, da branijo komunikacijske zveze, so se koumintangove čete vedno bolj pomikale na ozemije, ki so ga odporniške sile osvobodile izpod japonskega jarma, in prišlo je do državljanske vojne.
J Min*.
V n
n°ve hidrocentrale e0l6 v Jugoslaviji
kVtlikih 6iektričnih hidrn-.	gradijo na Maribor-
1 'C'’	11	m v M°wtah pri Zirov-
.V kratk*m pričeli po pet-8nu gradit; tretjo veliko ^Nahap' 1ln 8icer na Savi pri e de'aij n T° prvi svetovni vojni &°CetldraleCrte 28 gradnj° velike hi-b^vijo dn8.**m mestu. kjer se z
5Č°<la Prei0P8d7 n8jmanl 129
to3 »o «	° načrtev ni prišlo.
40 J« hldro->i j bot-cK ogi *n geodeti že izde-^v*in*ne načrt* in izvršil, ra-ln Pripravljalna dela
V	del
ZoVT^gatij,,	28 hidroce-itralo
f PH SaraJ<vu ao že v • Dolinska pregrada
II.
Kakšen je bil položaj po 23 letih, leta 1934? Tedaj so še veljali nekdanji avstrijski zakoni, kateri so priznavali koroškim Slovencem pravico do materinega jezika v šoli. K temu so pristopile še mirovna pogodba v St. Germalnu, katera je v čl. 68 govorila o pravicah slovenske manjšine do maternega jezika v šoli. Te določbe mirovne pogodbe so bile prevzete tudi v novo ustavo povojne Avstrije. Na papirju lepi predpisi, krasne odločbe, dejansko pa je ostalo vse le pri obljubah, katere se ne držijo in se niso držale in ne izpolnile, slovenski ljudje pa so molčali m molče prenašali krivice. V šolski občini Vogerče je bilo tudi leta 1934. le kakih 5 družin rajhovskih protestantov, ki jih je Heimatsdienst tam naselil, vse ostalo pa Je bilo slovensko. Lega Je ostala ista kot nekdaj, le da ni več fužin v Lipici, radi katerih bi morala biti nemščina učni jezik v šoli. Ce so se koroški Slovenci sklicevali na pa-ragr, 6 državnega šolskega zakona, po kat -em naj odločajo o
učnem jeziku y šoli predvsem oni, ki šolo vzdržujejo, to so starši, se je taki zahtevi staršev po uvedbi slovenskega učnega jezika po ovinkih vedno izognilo, odločbe od zgoraj pa se niso izvrševale, ker so bile Slovencem v prilog. Tam pa, kjer starši in občine nočejo slovenskega pouka v šoli, je vse drugače, vse se jim takoj ugodi in se Jih boža. Take slučaje pa se je izrabljalo potem v nemški propagandi, češ: Slovenci sami nočejo slovenskega pouka. Seveda, ker jim je šola, kakšna je, vzela in ubila vsak značaj, vzela vse veselje in ljubezen do materinega jezika, zastrupila jih z mržnjo do vsega, kar je slovenskega, da, še celo do slovenske molitve. Namen šole pa vendar ni, vzgajati ljudi, ki zaničujejo svoj jezik in se ga sramujejo.
Leta 1934. je pisal nemški list eMerkblatt des Bonifazius Wer-kes 1934»; Med Slovenci na Koroškem so nemške in Jezikovno mešane šole; o učnem jeziku v t$! šolah odločuje deželna šolska o-blast, ko je prej zaslišala krajno-šolski svet». Tako se Je pisalo za
Šolske razmere
NA KOROŠKEM
(Dr. Julij I^elaher)
zunanji svet in to celo katoliški list.
V tej zlobni nakani, čim prej german.zirati koroške Slovence, so si razni nemški ((znanstven.ki» na Koroškem izmislili teorijo o posebnem vindišarskem narodu, kateri nima nobene skupnosti s slovenskim narodom. Njihovo plitvo govorjenje je bilo: ((Koroški Slovenci ne znajo nove slovenščine*. Zopet slišimo, da učitelji na šolah na Koroškem delijo otroke v vindišarske in slovenske otroke. Toda ta ugovor bije v obraz vse one same, ki so to trdili in trdijo. Zakaj ne znajo? Ker jih šola tega ni učila. Tudi Nemci ne znajo doma «nove» pismene nemščine. Učijo se je V šoli. Brez Sol bi se. Nemci v veliki meri med
seboj ne razumeli, ker govore bolj različna narečja kakor Slovenci Ce bi ne bilo tako žalostno, b; v današnjih težkih časih pač pritrdili onemu, ki pravi: «Vam koroškim Slovencem ni treba, da bi se vaši otroci v šoli učili slovenski, ker to itak znajo že od doma !» Tako 1 Nq, ker tudi nemški otroci znajo že od doma nemški, pa bi zanje sploh ne bilo treba šole, ker te stanejo vendar težke denarje.
Za kakšno šolo so koroški Slovenci plačevali, mar za takšno, ki Odgovarja osnovnim principom vzgoje in njihovim zahtevam? Ne ! V šolah na Koroškem, katerim pravijo, da so dvojezične ali u-trakvistične, naj bi se bil učil otrok v dyeh jezikih, v sloven-
skem in nemškem. Ali je to bilo res? Da in ne. Res je, da se Je učilo slovenski, ali le prvo leto, dočim je pouk potem vsa leta bil nemški, računstvo pa je bilo od prvega dne šolskega pouka samo nemško. Le prvo leto je bila v rabi dvojezična knjiga, katera je imela poleg nekaj popolnoma ljudskih izrazov le nekaj najpreprostejših slovenskih stavkov. Človek bi misli, da se je na koroških šolah vsaj prva 4 leta poučevalo na podlagi materinega jezika in potem, ko so se otroci naučili brati in pisati v maternem jeziku in so se privadili tudi misliti v tem Jeziku, da so se šele učili nemščine. Vsak, ki bi tako mislil, je bil v veliki zmoti. Ze mali učenci so se morali učiti pesmi, ki jih n.so razumeli. V šolskih zvezkih so starši zaman iskali kakšnega slovenskega spisa ali besede. Latinica se v drugem razredu sploh ni več rabila, ampak samo gotica. Mnogi slovenski otroci niso aiali niti svojega imena slovenski napisati. Veliko jih je bilo, ki niso znali napisati navadno slovensko ime in to polena ko_ so Jaodili .7 let v
šolo. Marsikateri otrok ni znal več slovenski pisati, ko je izstopil iz šole, drugi pa je pisal zopet tako, da je mešal slovenske in nemške črke. Nič čuda, saj v spričevalo razen eno leto ni več zapisano, da bi se bil otrok učil slovenski. Torej se taka šola ni razlikovala od popolnoma nemške, če tudi so jo nazvali, da je utrakvistična. V teh šolah se slovenski otroci niso naučili' niti slovensko šteti ali računati. Ce si vprašal otroka, ki je začel hoditi v šolo, kaj pomenijo številke na vratih, katere so doma zapisali ob treh kraljih, je znal številke povedati le nemško. Niti ene slovenske pesnice se v šoli niso učili. Molitev pred in po pouku tudi z najmanjšimi otroci je b.la le nemška, zemljepis, naravoslovje in drugo le nemško. Iz šolske knjižnice so se izposojevale le nemške knjige. Slovenskega je bilo le še trohica v prvem šolskem letu. In še to trohico je Mayer-Kaibitsch leta 1938. odpravil, ker ga je učiteljstvo na Koroškem bolj ubogalo in ga poslušalo kakor šolske oblasti
(Se nadaljuje)
Vojni hujskači Kuomintanga so odgovorni da se ameriške čete še niso umaknile. Pa tudi ameriška vlada se ne more izogniti odgovornosti, ker je ona neposredno podpihovala širjenje državljanske vojne. Ce ne bi bilo ameriške vojaške pomoči, ne bi mogli vojni hujskači nadaljevati vojne. Brez ameriškega kapitala ne bi mogli oklepniki voditi borbe proti vsemu kitajskemu ljudstvu. Ce bi tako delale fašistična Nemčija in Italija, ne bi bili nad tem presenečeni, toda prav država, ki se ponaša s svojimi demokratičnimi tradicijami smatra nov tip fašistične ustave za demokratično. karto Kitajske.
Izjava poudarja, da si je ameriška vlada v enem letu pridobila na Kitajskem neizmerne gospodarske privilegije. Ce se bo tako stanje nadaljevalo, ne bo mogla držav ljanska vojna prenehati in Cang-kajškova diktatura bo postala še bolj fašistična. Kitajska bo dejansko odvisna od ameriškega gospodarstva in se bo spremenila v ameriško kolonijo, kakor je to v načrtu ZDA. Povratek Kitajske v srednjeveško dobo je rezultat zločinskega sodelovanja med Cangkaj škom in ameriško reakcijo.
MKRATKE VE5Tlwm
ZUERICH. — Svicjrska telegrafska agencija javlja, da je federalni Svet odredil deblokacLo madžarskega imetja, ki je bilo blokirano 1944 leta.
BERLIN. — Ob priliki čistke, ki jo je organizirala zavezniška in netj ška prlicija v Berlinu, so tam aretirali nad 2.500 oseb.
PERUGIA. — Delegacija sovjetskih žena, ki potuje po Italiji, je prispela v Perugio, kjer jo je sprejel rektor univerze.
PARIZ. — Ob drugi obletnici osvoboditve iz taborišča Euchen-v ald so v Parizu imeli spominsko svečanost ter poležili cvetje na grob neznanega vojaka,
LONDON. — Britanski veleposlanik na Norveškem bo 13. t. m. ob obletnici bitke v Narviku izročil temu mestu kolo krmila oklepne križarke «Warspite».
MOSKVA. — Švedski opolnomo čeni minister v ZSSR je odpetoval iz Moskve. Na letališču so ga pozdravili člani švedskega poslaništva in šef protokola sovjetskega zunanjega ministrstva.
MADRID. — Uradni list javlja imenovanje posebne komisije, ki bo preučila načrt zakona o nasledstvu.
BERLIN. — Prispela je švedska uradna delegacija, ki bo začela trgovinska pogajanja z anglo-ame-riškimi oblastmi.
BUENOS AIRES. — Argentinski zunanji minister je sporočil, da je Argentina vzpostavila diplomatske odnošaje v Bolgarijo.
50.000 uradnikov
odpuščenih v Franciji
Pariz, 12. (AFP) - Posebna komisija, ki je Imela nalogo proučiti vprašanje znižanja števila uradni-štva y javnih službah. Je danes dobila pooblastilo za odpustitev 50.000 teh uradnikov.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
13. aprila 19^'
V znamenju spoštovanja"
Zasega prostorov SIAU v Miljah je izzvala med tamošnjim ljudstvom silno ogorčenje. Ljudstvo se je zbralo tn odločno protestiralo, razgnala ga je policija. Delavci so v protest odložili splovitev dveh ladij, iz Milj in okolioe pa so poslali miljskemu guvernerju nešteto protestnih resolucij.
Gospode pri ZVIJ pa vse to ni prav nič motilo. Se več, poleg vse te krivice si upajo še dajatj neke »lčkcije* o svobodi in o medsebojnem spoštovanju. Res, takega cinizma si moremo pričakovati le od ljudi, ki mislijo, da so izbrano pleme jn gledajo na ves ostali svet zviška in s prezirom.
Na številne proteste vsega ljudstva so odgovorili s pismom, ki ga objavljamo v celoti, in kateremu ni treba nikakih poiasnll:
«1. V odgovc-r na proteste, ki smo Jih prejeli v scboto 5. in v torek 8. aprila t. 1. so mi naročili, naj vam odgovorim, da je bila omenjena vojaška rekvizicija posledica policijskih potreb. Koliko časa bedo te potrebe trajale, še ne vemo.
2. Zdi se, da poročila, ki jih je pretekli teden prejel podpisani za časa svoje odsotnosti iz Milj ln ki se tičejo nemirov z dne 8. t. m., potrjujejo potrebo tega ukrepa. Nadaljni primeri te vrste bi utegnili povzročiti nadaljne potrebe po rekviziciji. Ker svoboda ljudstva v vsej civilizirani družbi sloni na medsebojnem spoštovanju, je zato potreben zakon in red.
Podpisan guverner».
Da, da krasen zakon in red, ter lep primer medsebojnega spoštovanja! Zakaj naj ne bi tega rajši odkrito imenovali: ofenziva proti vsemu, kar je ljudskega in naprednega?
KMETJE
in delavci!
Prihodnji teden se bodo začele volitve za novi zedinjeni sindikat. Od izida teh volitev bo odvisno ali bo novi sindikat zmoten braniti interese vseh delavcev in kmetov.
Delavci in kmetje!
Zato je potrebno, da se vsi delavci in kmetje složno in disciplinirano udeležijo sindikalnih volitev. Izberite za svoje predstavnike tiste tovariše, ki so najbolj pošteni, najzavednej-ši, tiste, v katere imate največ zaupanja.
Prečitajte pazljivo vo-livni pravilnik Osrednjega odbora za sindikalni spo-, razum, ki je bil objavljen dne 25. marca t. 1. v sindikalnem glasilu »Delav-sko-kmečka enotnost* št. 7., ki ga bomo tudi v našem listu v najglavnejših črtah ponatisnili.
Na volitve prinesite O-SKBNO IZKAZNICO IN SINDIKALNO IZKAZNICO.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Ri:iikniiiniirna politika
tudi v tržaški hotnici
Človek b: mislil, da so vsaj v bol- sobi j ene in politično poštene ljudi, nici, kjer bi ne smelo biti mesta '■ Predvsem pa bi morala uprava poza umazane politikantske stvari, j skrbeti, da se stalno nastavijo urejene razmere in da služi bolnica | dnevničarji, ki so že najmanj pet le enemu cilju: človečanskim po j let zaposleni v bolnici. S tem bi trebam najširših množic tržaškega j dobila usposobljene ljudi, ki so prebivalstva.	j	vaj«ni dela in jim dala svoje priz-
V resnici je drugače. Iz postopanja uprave bolnice do svojih uslužbencev, pa naj bodo diplomirani bolničarji, zdravniki, stalni uslužbenci ah dnevničarji, se jasno vidi, da jo predvsem zanima, kakšno je njihovo politično prepričanje. Ne bi si sicer mogli razložiti, čemu uprava odpušča z dela one, ki so strokovno usposobljen;, pa se poleg tega bavijo s vprašanji, kako naj se izboljšajo delovni pogoji uslužbencev in postavijo najnujnejše higienske naprave, m na njih mesto postavlja begunce iz Pulja. Verjetno so po njihovem mnenju politično bolj «zanesljivi». Zgodilo se je že, da je uprava bolnice na-stopila tudi proti onim, ki so vpisani v Julijske sindikate, ker so se po njihovem mnenju preveč potegovali za pravice, ki jim po vsej pravici gredo.
Popolnoma jasno je, da je osnovni cilj delovanja uprave bolnice preprečiti rast demokratične zavesti ter odriniti napredne ljudi od sodelovanja pri reševanju temeljnih socialnih in političnih vprašanj. Brez dvoma bi imela uprava mnogo več koristi, če bi poskrbela zato, da se odpuste iz bolnice znani fašisti, katerih je v bolnici še vedno dovolj, kot pa da odpušča strokovno uspo-
Uradu za delo pri ZVU
Odbor mladine pri Enotnih sindikatih in mladinska konzuita pri Delavski zbornici ex Julijski sindikati, sta preučila težak položaj delavske mladine in še posebej vajencev, ki tvorijo znatno število brezposelnih v Trstu: Ugotavljata, da to dejstvo predstavlja veliko oviro za nadaljni razvoj in specializacijo mladincev v njihovem poklicu. Obenem pa povzroča veliko škodo industriji, ki predstavlja glavn življenski vir za delavce in za vse prebivalstvo Trsta..
Smatrata, da je to dejanje eno izmed sredstev imperializma, da bi se čimbolj uničila naša industrija.
Vabita Urad za delo pri ZVU, naj nosreduje, da izda ZVU odredbo, da morajo delodajalci imeti v tvornicah število vajencev, ki od govarja 20% vseh specializiranih delavcev.
nanje. Obsodbe vredno je dejstvo, da uprava odpušča dnevničarje in to po navadi ene, ki so že več kot pet let v službi in na njihova mesta nastavlja begunce iz Pulja.
Mogoče bo mestna občina z gospodom Mianijem na čelu našla zanje primerno zaposlitev? To zelo dvomimo, kajti doslej tržaška občina ni v ničemer podpirala zavednih antifašistov, še manj
Preskrba
Olivno olje za bolnike po 1 dl lahko dvignejo od danes dalje na kupon za mesec februar Do olja
imajo pravico tudi noseče žene in dojilje. Delitev traja do 30. t. m. Cena 320 lir liiter.
Vrnitev odrezkov za olje delavske zbornice, kakor tudi odrezkov za koruzno moko za XI. in XII. skupino, morajo vrniti interesenti jutri na občinskem prehranjevalnem uradu.
Odrezke za mast naj dvignejo trgovci jutri na občinskem prehranjevalnem uradu.
IZPRED SODIŠČA
Naročila za tekstilno blago
Trgovska in industrijska zbornica javlja, da bodo v nekaj dneh dali podrobna navodila glede naročila in razdeljevanja tekstilnega blaga ZVU. Opozarjamo trgovce, da pred pa to objavo ne sprejemajo nikakih
podpirala njihovih teženj in zahtev, j naročil.
Nameščenci aCKlUT-a
groze s stavko
Posojilnica v Kopru deluje
Posojilnica in hranilnica v Kopru je začela s svojim poslovanjem. Sprejema hranilne vloge in daje posojila. Sedež posojilnice je v prostorih Okrajne zadruge v Kopru.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško Matico je darovala bazovska ASIZZ ob priliki poroke tov. Cilke 500 lir.
Kot že objavljeno, vlada pri Ace-gatu že dalj časa napetost med uslužbenci in ravnateljstvom. Ze prejšnji mesec je bila sklenjena mezdna pogodba, po kateri bi morali dobiti uslužbenci zaostale poviške, vendar dosedaj še n .so dobili ničesar, kljub temu, da je pogodba podpisana, to pa delno zaradi tega, ker hoče uprava morebitni primanjkljaj kriti z novimi poviški tarif, kar je že conski svet pred velikonočnimi prazniki predlagal. Z druge strani pa, ker se ZVU dosedaj ni izrekla o tej stvari v prilog izpiačanje poviškov. Torej zopet stara pesem; povišanje oziroma izplačevanje zaostalih poviškov ;n takojšnje zvišanje cen. Kam to vede, vemo dobro. To je pot v gospodarsko zmedo. Baje tudi ZVU hoče morebitni deficit kriti s povišanjem cen. Vprašamo se samo: Kdo se vozi s tramvajem? Mar se ne vozi delavec, uradnik, šolar, skratka nižji in srednji sloji Kaj ne bi bilo mogoče rešiti tega vprašanja na kakšen drug nač.n? Saj
Acegat ni zasebno podjetje, ki bi skrbelo za svoj dobiček, temveč je podjetje, ki bi moralo skrbeti za ljudske potrebe. Kot samostojno mestno podjetje bi lahko drugače rešilo svoj proračunski primanjkljaj.
Ker se nihče ne zgane, ne uprar va Acegata, ne ZVU, da bi dejansko izvedli novo mezdno pogodbo, so uslužbenci sklenili, da stopijo v ponedeljek 14. t. m. v splošno stavko, tako da bo mesto brez tramvaja, elektrike, plina in vode.
Počasna policija
«
Nadaljevanje razprave proti »ugrabitelj e m“
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Danes 13. t. m. ob 19. uri na Opčinah: »MATIČEK SE ŽENI* Vstopnice pri gledališki blagajni eno uro pred predstavo.
Tudi včeraj se je pred zavezniškim sodiščem nadaljevala razprava proti «ugrabitfcijem». Sodišče je zaslišalo civilne policaje, ki so »rešili* Milana Slavca jn aretirali obtožence.
Ko smo poslušali njih pripovedovanje, se nismo mogli ubraniti vtisa, da je bilo vse to vprizorjeno in da so hoteli navaden gostilniški prepir tako napihniti, da bi iz njega nastala ugrabitev ter bi tako oblatili jugoslovanske predstavnike v Trstu. Zadeva o ugrabitvi pa je tako smešna, da je res ni vredno pobijati s celo kopico okolnosti, ki govore proti njej; saj bo to delo opravil branilec. Zanimivo je le to, da je odvetnik dr. Kukanja s svojimi spretnimi vprašanji večkrat spravil v zadrego policaje.
Branilec je nadaljeval z izpraševanjem podoficirja CF Sandri ja. V svojem poročilu Sandri sploh n: omenil, da je Slavec udaril tov. Strgarja, češ da se mu to ni zdelo važno. Tudi zapisnika o izpraševanju obtožencev ni sestavil, ker m znal slovenski.
Naslednja priča policaj Zotič Anton pa je povedal, da je Sandri obtoženca izpraševal, on pa da je bil za tolmača. Ko je stopil v shrambo, ni opazil, kako so se vedli obtoženci, ker se je bal. Dejal je, da so postali policaji pozorni, ko so slišali Skapinovo vpitje. Dan preje pa je Sandri dejal, da je vzbudila njihovo pozornost pogrnjena miza in avto pred gostilno. Podobnih protislovij je bilo še mnogo.
Policaj Fabbro Bruno je dejal: «Ko smo se peljali iz Skopega v Dutovlje, sem opazil kakih tristc metrov od gostilne skupino ljudi, ki so se pretepali. Klical sem šofer. Ja, naj ustavi, toda zaradi velike brzine to ni bilo mogoče.* Dejal je še, da so se z avtom obrnili, ko so prešli kakih sto metrov mimo go> stilne.
Policaj Kozlovič Danilo je na tožilčevo vprašanje, kako to, da poz-
Gostovanje Kvinteta
Radia Ljubljane
na Slavca, odgovoril: «Bil je vedno tam*. (Menda je mislil na policiji).
Policaj Ponza Giovanni je pove-dal, da je videl kakih 400 metrov od gostilne skup.no ljudi, ko so se policaji peljali mimo z avtom. Pri tem je branilec opozoril sodišče na to važno dejstvo, policaju pa po stavil spretno vprašanje: ((Koliko časa ste potrebovali, da ste prevozili onih 400 metrov in se vrnili pred gostilno?* Policaj je razumel, kam meri vprašanje in dejal, da četrt ure, češ da šofer ni bil spreten in je rabil pet minut, da je obrnil avto. Protislovlje je bilo tako otipljivo, da se je policaj popolnoma zmedel in da mu je moral priskočiti na pomoč predsednik. Nerazumljivo je bilo namreč, kako so mogli obtoženci prehoditi celih 400 metrov do gostilne in zapreti Slavca v shrambo, še preden je prišla policija, ki je vendar vozila z veliko brzino ter že 100 metroy za gostlno obrnila 'avto.
Nato je pričal še De Neto Gaeta-no, podmšpektor CP, ki je zaslišal obtožence v zaporu v ul. Tigor. Prebral je izjave obtožencev, iz katerih se jasno vidi, da sta jih Slavec in Škapin izzivala, pred gostilno pa udarila tov. Battelina. Sele nato so oni reagirali in ju naklestili.
KMOPREDSTAVElj
Dne XI. f. m. je gostoval v dvorani Doma pristaniških delavcev te dobro znani in priljubljeni vokalni kvintet Radia Ljubljane. Obširni spored je obsegal predvsem slovenske umetne pesmi, izmed katerih posebej navajamo znano Ipavčevo «Domovini», občuteno in zanimivo Jerebovo «0 Kresu» in prešerno razposajeno Adamičevo «Završki jantjen. Sledila je originalna Foer-sterjeva balada «Spcik» ter prisrčna Prelovčena «Nageljni rdeči*. Ada mičeva «Serenada» je zanimiva skladba z značilnim ritmom in mehko melodiko. Posebno je navdušila živahna Maškova «Mlatiči», ki jo je kvintet moral ponoviti. Izmed na rodnih oz. ponarodelih pesmi naj predvsem omenimo Ferjančičeve eSijaj sončece» in Devovo priredbo «Hladna jesen ze prihajam Partizanske pesmi je zastopala Bilečan-ka poleg Rozinove «Vstani mladi-na». Na zahtevo občinstva so pevci morali dodati Kuharjevo eJutri gremo v napad», ki je ena najbolj znanih točk kvinteta ter Volaričevo uLahko noč».
Kvintet razpolaga z lepimi šolanimi glasovi, ki se dobro stapljajo. Podajanje je vedno muzikalno in vsebinsko utemeljeno in nikdar ne stremi za cenenimi zunanjimi ejek. ti. Dolgo skupno dela in številni nastopi so dali kvintetu izpiljenost, uravnovešenost glasov in uglašenost, kakor je ne premore nobeno drugo tovrstno naše združenje. Omeniti je treba posebej nekaj žametno mehkih baritonskih solov Romana Petrovčiča. S tem da je kvintet sezna. nil občinstvo z znatnim prerezom naše tovrstne glasbene literature, je opravil hvalevredno delo tudi z glasbenovzgojnega vidika.
delo v četrtek 17. aprila od P0-1^ dalje, ako njihovim zahtevam bodo ugodili do 12. ure v srebot,i aprila. Ta dnevni red so vs: pr-** sogiasno odobrili.
Kakor vselej, so se tudi
Enotni sindikati zavzeli za
te®
gospodarsko stanje poljedelsluN ^ lavcev in stopili v stik z f spodarjev. Ce so bile povišaj P če ostalim kategorijam dela J bi moralo naravno biti tudi pJ: delskim delavcem. Sami skl delavci se zavedajo, j težke prehrambene posledice W I le za pokrajino, če bi zapustili lo. Toda jasno je, da bi vsa » vornost v tem primeru padla
nole na Zvezo poljedelcev krajine, ki noče razumeti
Slabo stanje cest na periferiji
Lansko leto smo opazovali, kako je ZVU dajala popravljati več ali manj vse ceste tako v mestu kot v predmestjih. Kljub temu, da je bilo vse to le kapljica vode v morje pri reševanju brezposelnosti, smo vendar mislili in pričakovali, da bo delo bolj solidno, ker ceste so bile že močno razdrapane in so ovirale promet. Toda glej, greš danes iz središča mesta v predmestje, pa že vidiš, kako leti kamenje izpod avtomobilskih koles. V suhem vremenu te duši prah, v dežju pa moraš paziti na razne jarke napolnjene z deževnico in blatom.
FIZKULTURA
Od nogometa do košarke
Nogomet
Jugoslovansko nogometno prvenstvo: Igrišče stadiona ob 15.30 uri Kvarner-Ljubitelji Ponziane.
Pokrajinsko prvenstvo:
V Trstu, na stadionu, ob 13.30: Skedenj-PIran; ob 17. uri Montebel-lo-Gorica. V Izoli ob 15 url Tovarna strojev-Izola. V Pulju ob 15. ur; Milje Pulj. V Ronkah ob 15.30 Ron-ke-Koper. V Krminu ob 15.30 Krni n-Torpedo. V Postojni ob 15. uri Poste na-Tržifi. V Gradiški ob 15.30 Grad šk.i-Gasl!ni.
Okrožno prvenstvo:
Program: igrišče CRDA: ob 8. uri Ponzlana Il-Cebulec; ob 9.50 Roa-nese-Montebello II; ob 1130 Vom-Rauber; ob 13 30 Kraljič-Pison'; ob 15 uri Col-Sv. Marko. Igrišče Ponziane: ob 10.30 Opčine-Dreher II. ob 13 uri Dreher I-Primorje P, ob 14.45 Costalunga-Nabrežina; ob 16.45 Acegat-Skedenj II.
Juniorsko prvenstvo:
Za juniorsko prvenstvo pa se bodo pomerili naši najmlajši na sledečih igriščih:	Igrišče	CRDA:	ob
16 45 DSZ-Sv. Ivan; ob 18. uri Sv. Sobota-Arsenal. Opensko igrišče: ob 15. url Opč!ne-Sv. Vid. Igrišče Proseka: ob 15. uri Skedenj-Prlmo-rje P.
Košarka
Pokrajinsko prvenstvo:
V Trstu na igrišču DSZ ob 11. uri Kvarner-Crmelj; ob 12. uri Kvar ner-Rinaldi (Zenske). V Gradiški Gradlška-Col. V Izoli Tovarna strojev-Izola in Redivo-Izola (Zenske).
Morganov pokal: igrišče Tomaži ča ob 10. uri DSZ Sv. Marko; ob 12 uri Vom-Skedenj; Skoljet-Rau-ber. Igrišče DSZ ob 9 uri Barkov-lje-Redivo; ob 10 uri Arsenal-Roia-nese.
Rauberjev pokal: igrišče Tomaži fta: ob 8. uri Magdalena-R naldi II;
ob 9 uri Col-DSZ; ob 11. uri Vom-Vesna. Igrišče DSZ ob 8. uri To-ma2ič-Rauber.
Telovadba Predpriprave telovadcev va 1. majski nastop
V nedeljo 13. t. m. se bodo prvič vršile skupne proste vaje za 1. majski nastop. Telovadci in telovadke so razdeljeni na sledeče skupine: Nabrežina: v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri na športnem Igrišču bodo skupne vaje za sledeče kraje: Nabrežina, Prečnik, Trnovica, Devin, Sa-matorica, Medja vas, Sempoiaj, V!-žovlje, Sesljan, Zgonik, Stivan, Praprotno. Sv. Križ.
Opčine: v nedeljo 13, t. m. ob 9. uri na športnem igrišču: Opčine Bane, Prosek, Kontovel, Konkoncl, Padriče, Trebče, Gropada, Bazovi ca, BriSiSIki, Mali Repen.
Boljunec: v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri na športnem igrišču: Bolju nec, Mačkovlje, Boršt, Domnje, Ric-manje, Doline.
Sežana: v nedeljo 13. t. m., ob 9 uri na športnem igrišču: Sežana, Merče, Orlek, Povir, Sepulje, Križ, Skopo, lokev, Dutovlje, Kazlje, Veliki Repen, Godnjej, 2irje, Štorje, Tomaj.
«Tolažnik» jo je okradel
Vidoslava Badič iz Novega Sada se Je med vojno poročila z nekim Topa, ki so ga bili partizani v boju ujeli. Mlada. 27. letna žena, je sedaj šla za možem v Como in naletela nanj ravno, ko se je pr.pravljal, da se poroči z drugo in razveljavi prvi zakon.
Vidoslava st- je vrnila v Trst m potožila svoje gorje nekemu Va-l°nza Salvatore iz Južne Italije, ki ga je srečala v Silosu. Ta jo Je lepo potolažil in domenila sta se, da se ponovno sestaneta naslednji dan. Ko pa je šla naslednji dan na sestanek, ni bilo Saivatorja m tudi ne njenih dveh kovčegov, ki jih je spravila na postaji in katerih vsebina je vredna preko 200 000 lir Zadevo so javili policiji, ki se ji je posrečilo prijeti Valenza Saivatorja.
("sporočila in objave}
Zborovanje brezposelnih
Danes 13. t. m. bo ob 10. uri v dvorani kina «Massimo» drugo zborovanje brezposelnih iz Trsta. Poleg drugih brezposelnih vab-mo na zborovanje ' tudi pomorščake, t siop v dvorano je dovoljen proti predložitvi sindikalne ali pa osebne izkaznice. Na dnevnem redu so vo-l‘tve novega odbora in razpravljanje o vseh najbolj perečih vprašanjih brezposelnih.
Slovenska prosvetna zveza sklicuje za 20. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne izredni občni zbor. V soboto 19. t. m. ob 19. uri bo predkonfe-renca v dvo-rani prosv. društva »S. Škamperle* pri Sv. Ivanu. Na obe zasedanji so vabljeni zastopniki presvetnih društev.
Enotni sindikati
OOSS kemiki. Jutri 14. t. m. ob 18. uri bo v ul. Imbrlani 5 zborovanje Osrednjega odbora za sindikalni sporazum za petrolejsko stroko.
Lesna industrija. Jutri 14. t. m. ob 19. uri bo odborova seja.
Zborovanje sindikatov za prehrano. V torek 15. t, m. ob 18. uri bo v ul. Imbriani 5 zborovanje glavnih odborov, sekcijskih, tovarniških in zaupniških tako industrijskih kot trgovskih odborov. Na dnevnem redu je razprava o bližnjih sindikalnih volitvah in slučajnosti. Ker je predmet zelo važen, naj nihče ne izostane.
Semenski krompir iz Jugoslavije
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, ul. Mercadante 4 (za knjigarno Stoka), poziva svoje člane, da naj takoj dvignejo semenski krompir, ki je dospel iz Jugoslavije. Kdor ne bo dvignil krompirja do 15. t. m., bo izgubil pravico do njega.
Rojstva, smrti, poroke
Dne 12. t. m. se je rodilo 10 otrok, umrlo 6 ljudi, porok pa je bilo 8.
UMRLI: 54 letni Robert Skali, 74 letni Jožef Marži, 59 letni Artur Vio, 53 letni Angelo Buratti, 76 letne, Nikolina Gerin vd. Olivetto ih 5 dni star Anton Micheli.
Radijski sporedi
TRST II.
V nedeljo, 13. aprila
7.00. Koledar — jutranja glasba. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljski glasbeni spored. 13.00. S pesmijo po slovanskem svetu. 14.00. Predavanje: Tomaž Jefferson. 16.30. Otroška od daja — izvajajo člani Slov. nar. gledališča. 17.00. Mascagni: Prijatelj Frtc — opera v treh dejanjih, v odmoru foklorno predavanje. 20.00. Obvestila svojcem. 20.05. Simfonična glasba. 20.45. Razgovor s poslušalci. 21.00. Glasba po željah. 22.00. Vesela oddaja — izvajajo člani Slov. nar. gledališča. 22.30 Pester glasbeni spored. 23.35. Polnočna glasba.
ROSSETTI. 15.30: «La<% Hamilton*, Vivien Leigh in Laurence.
SUPERGINEMA. 14,00: «Lepa gesta*.
PENICE. 14.30: «Ljubavniki», Char-les Boyer.
FILODRAMMATICO. 14.00: ((Cvetka, ki jo nisem utrgal*, C. Boyer, J. Fontaine in A, Smith.
CINE DEL MARE. 14.30 in 16.30: «Kr'vi brez krivde*, mojstrovina sovjetske gledališke umetnosti. Ob 20.30: Donizettijev »Don Pa-squale».
ITALIA. 14.30: »Casablanca*, Ingrid Bergman.
* *
KINO »PROSVETNI DOM* v NABREŽINI: danes in jutri »Pred njim je trepetal ves Rim*.
JuUisE
težktf
gospodarskega položaja P0’^ skih delavcev in še naprej braI\l>, zicije bogatih zemljiških lwj dar jev.
Vremensko poročilo s
Vremenska postaja v Trs^J včeraj popoldne izdala nas. poročilo: zračni tlak; 770,6j ratura: najvišja 12,5, najniže ': vlaga 40%; veter: 36 km; 7, nemirno; temperatura morske de 9,8.	J
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip. TTi
ZAHVALA
šop?«1
Tei~k pcleiaj poljedelskih delavcev
Poljedelski delavci so zahtevali od Enotnih sindikatov, naj se ponovno začnejo pogajati z zvezo gospodarjev glede povišanja mezd.
Na sestanku so sklenili, zapustiti
Vsem, ki ste v tako številu spremili na njeni poti našo ljubljeno si mamo, stamo mamo in ta*
Katarino Novafc
pt
se najtopleje zahvaljuje®0, ^ sebno se zahvalujemo <*r" visatu.
Trst 12.4.1947.
ŽALUJOČI OSTA^
MALI OGLASI
PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime Oblak Alda, roj. 8.5.1931 v Vrbancih, ki mi je bila ukradena.
RAZNO POHIŠTVO staro in novo, štiridelne omare, vzmeti, volnene žimnice, žimnice iz žime, moderno kuhinjsko opremo, pogrinjala, šivalne stroje z okroglim čolničkom, radio aparate in razno blago, prodam. Trst, ul. Raffaello Sanzio 20, I,
ZA MAJHNO STANOVANJE v ul. Rossetti zamenjam službo vratarja s stanovanjem v drevoredu Son-nino 69.
Z A H _V^ A L A
DRUŽINA GABRIJELČIČ se najtopleje zahvaljuj vsem, ki so nam v času 'bolezni in smrti naše pi'eI)u
mame
stali ob strani ter z nami sočustvovali. Preostali otroci sorodniki se spominjajo dtage pokojnice kot vzorne *e in matere, ki je v težki borbi za življenje žrtvovala v svoje sile družini in nam bo kot prava zavedna partizan® mati ostala nepozabljiva.	-v
Posebno zahvalo smo dolžni preč. g. dekanu za 8*® * nagrobni govor, sorodnim družinam Stanič iz Ljubija0 Perše iz Ajbe št. 13, Matevžič ln Šiling ter vsem bližn3L in daljnim sorodnikom, vaščanom, darovalcem vencev * vernikom, ki so se ljube pokojnice v molitvi spominjali jo spremili na zadnji peti.
Ajba pri Kanalu 12. marca 1947.
ter
Žalujoči ostali: Stanka, Janez, Mimi, odsotni Avguštin, Peter, Amalija ter sestr( Terezija Stanič in Lina Tinta Iz Ljubija0 '
TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso išče službo v trgovini jestvin. Naslov v upravi »Primorskega dnevnika*.
KORESPONDENT - KNJIGOVODJA z znanjem francoščine, italijanščine in hrvaščine sposoben vseh pisarniških del išče službo. Naslov v upravi «Primorskega dnevnika*.
BOLCIC MARIJA, pek. Metlike Martina in pok, Zobev Ane, roj. 7.3.1880, Klanec 10, okraj Hrpelje-Kozina, je izgubila osebno izkaznico dne 28.3.1947 v Trstu. Izkaznica se proglaša za neveljavno!_____________
OSEBNE DOKUMENTE na ime Repič Petra, roj. 26.10.1913 v Krtini - Crni Kal, z nekaj denarja sem Izgubila. Poštenega najditelja naprošam, da mi vsaj denar vrne na moj naslov.______________________________
ŠIVALNI STROJ «Singer» zajamčeno deber za 12.000 lir; drugi »Singer* z okroglim čolmčkem ter drugi z ohištvom, in stroji znamke »Necchi*, prodam. Trgovina Coslo-vich, Trst, ul. Manzoni 4.	______
AVTOBUS luksuzen Z novmi gumami, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi »Primorskega dnevnika*.
Dr. GSE1A. zobozdravnik
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.	(Govori slovenski)
TRST, ul. Torre Blanca 43
(vogal ul. Carduccl)
ZAMJK iz DAN PRI SEŽANI priredi danes v nedeljo 13. t. m. ob 15.
VELIKI JAVNI PLES
Ljubitelji plesa pohitite.
Vabljeni vsil
Pristen teran in dober prigrizek je preskrbljen.
lil VOD
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
*	O.|.
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 56-88 - 29-306
Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom
Kmetje! Vrtnarji!
Ali še ne veste ?
Da se nahaja v TRSTU vaša KMETIJSKA ZADRUGA, da ima svoj sedež v ulioi MERCADANTE 4 (takoj za knjigarno Stoka), da dobite tam po zmernih cenah vse kar potrebujete v kmetijstvu, da vas zadruga brani pred navijanjem cen v svobodni trgovini, da je vaša korist in dolžnost, obrniti se za nakup vseh kmetijskih potrebščin na naslov:
Kmetijsko nabavna in prodajna zadruga
z. z o. j.
TRST, UL. C. MERCADANTE RT. 4 — TELEF. 88-19
Krznarstvo Z0E|LOVSK/ PES
KINO NA OPČINAH
Nekaj 7,a veseljake in za kisleže
Po Savci, po Dravci, po beli Do nam... Kolkor kapljio —• tolko let...
Ze dolgo nismo pili ga...
Se kiklco prodala bom...
predvaja v NEDELJO 13. t. m. ob 15. uri amerikanski vele-film, v katerem je zgoščeno vse veseljaštvo gornjih pesmi; to je film
Po svetovno znanem romanu Steinbecka. Pridite vsi/	Nasmejte	se za ves teden/
V ponedeljek »USODNA NQC». V glavni vlogi B. Karlov. Prihodnjo nedeljo veliki film sovjetskih fizkultumikov
»SIJAJ MLADOSTI*
Kino ,,PROSVETNI DOM" v NabiezUH
predvaja danes in jutri ob navadnih urah zgodovinski ^
Pred njim je trepetal ves Riflj
Ta film, ki je eno najrovejšth del letošnje sezone, n^j | prikazuje nemško okupacijo v Rimu, a medtem nam ve j umetniki podajo lep del opere »Tosca*.	>
na OBROKE
KROŽNIKI — KOZARCI — LONCI — JEDILNI PRIBOR
»BALCOR
• 4
TRST, trg Borze Stev. 11-11 nad.
Mladina iz UTOVELJ HOVEGA BRDA, javlja-
VESELIČ
ne vrši danes v nedeljo & temveč DRUGO NEDELl0
TRST. ULICA ROMA 17
Krzna, lančke Iz Toikane, prodaja po ugodnih cenah. KUPUJE kože lisic, veveric in povhov
ki sliši na ime Bobi, star 7 let, ima rujav hrbet; gobček, pod trebuhom, noge in konec repa pa bele barve, z belim obročem okrog vratu, se je izgubil. Kdor o njem kaj ve, naj javi proti nagradi na tel. 91-227 ali v ul. Buonarrotti št. 36.
Tu si lahko izposodi* vsako najnovejšo in starejšo slovensko knjigo, izbereš si lahko knjige iz češke, hrvat ske in italijanske literature. Zato postani član knjižnice!
PRIDI, PITAJ IN ZADOVOLJEN BOS.
Kme'je, uinopradn ki!
Domača tvrdka
»Vse za kmetovalca*
IM FURLANI
TRST
lil. IVI i Ih nul H. tul.51BB
ima na razpolago ŽVEPLO najfinejše kakovosti (8i-ciljansko) po 50.— lir kg. GALICO »Montecatin 98/99% čistosti po 100.— lir kg. Obiščite nas
in prepričajte se,1
5% popusta
za ves kuhinjski pribor in predmete za darila.
BOGATA IZBIRA POSODE iz
aluminija in emajla. Pleksiglas, varnostno steklo in luksuzni predmeti.
ZDRAVSTVENI PREDMETI, EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI.
POTREBŠČINE, železni predmeti, lopate, krampi, grablje, vile, črna in pocinkana žica, žeblji, pločevina itd-
BAKRENE VZMETI IN PLATNO ZA POSTELJE, ŽEBLJI ZA ČEVLJARJE
MIZARSKI KLEJ ZA TOPLO IN MRZLO LIMANJE.
Prispela bo nova pošiljka KOS »ORIGINAL MERKUR*.
INTRA
Trst, ul. Roma 22 - tel.8543