T Wmm Torek:Tednikov kopalni dan \ m -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si V središču Slovenija • Lekarnarji z bajnimi dobički O Strani 4 in 5 l^i Ptuj, petek, jo 1. septembra 2017 ^ letnik LXX • št. 68 Odgovorna urednica: Simona Meznarič £ ISSN 1581-6257 * Cena: 1,20 EUR ^ TAPETEDECOR -««/o * WWW TAPETEDEKOR SI »" SENČILA-ZAVESE-TAPETE [po naročilu] T: 051-818-338 Ormoška c. 5,2250 Ptuj Kronika Podravje • Stavka avtobusnih šoferjev skorajda neizbežna O Stran 24 Podjetništvo AGRA • Največji praznik kmetijstva in živilstva v tem delu Evrope O Strani 6 in 7 V središču FURS • Največ nepravilnosti na severovzhodu Slovenije O Stran 4 Šport Nogomet • Zanimiv zaključek prestopnega roka O Stran 11 Štajerski Ptuj • Nekateri ravnatelji se bojijo katastrofe Kako nevarne so šolske poti Zaradi zapore dravskega mostu na Ptuju se z velikimi težavami srečujejo predvsem na OŠ Mladika, Breg in podružnični šoli Grajena. Načrti varnih šolskih poti so potrebni sprememb, kijih bodo najbolj čutili šolarji in njihovi spremljevalci. Vprašljiva pa je tudi primernost obstoječih voznih redov šolskih avtobusov, ki se bod(^enostaM(ynorali prilagoditi situaciji. Več na straneh 2 in 3. ŠOLSKA POT Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Namesto k svojemu kar k dežurnemu zdravniku z> Strani 2 in 3 V središču» Stroški za »migrantske« ograje še vedno skriti m Z) Stran 5 Podjetništvo • Boxmark leather v letu 2016 posloval z izgubo o Strani 6 in 7 MESTNA OBČINA PTUJ RADIOPTUJ C "JAGER Ptuj 2017 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU Vstopnice po ceni 7 € so še na voljo: Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj in pred vhodom na prireditev. 2 Štajerski Aktualno petek • 1. septembra 2017 Podravje • Redni letni posvet Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pred začetkom šolskega leta Kako nevarne so šolske poti: nekateri Zaradi zapore dravskega mostu na Ptuju se z velikimi težavami srečujejo predvsem na OŠ Mladika, Breg in podružnični šoli Grajena. Načrti je tudi primernost obstoječih voznih redov šolskih avtobusov, ki se bodo enostavno morali prilagoditi situaciji. V ponedeljek so se na rednem letnem posvetu sestali člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Mestne občine Ptuj, ravnatelji osnovnih in srednjih šol, predstavniki redar-ske službe, policije, ZŠAM Ptuj in drugi odgovorni za varnost otrok in šolarjev v prometu. Kot zmeraj ob koncu poletnih počitnic so tudi letos govorili o tem, kako zagotoviti varnost otrok predvsem v prvih septembrskih dneh, pa tudi v celotnem šolskem letu. Predstavili so izstopajoče težave vseh četrtnih skupnosti ptujske občine. Kar nekaj je takšnih, o katerih poročajo že vrsto let. Nekatere so povezane z velikimi finančnimi vlaganji; to so izgradnja pločnikov in kolesarskih stez, nekatere pa zahtevajo le nekoliko več angažiranosti pristojnih služb. Še pred pričetkom novega šolskega leta naj bi pristojne službe seznanili z ugotovitvami ogledov, ki so bili opravljeni v vseh četrtnih skupnostih MO Ptuj. Prioritetno so naročili, da se zarišejo manjkajoče talne označbe, poreže vejevje, ki prekriva prometne znake, in uredi podobne malenkosti, ki so v prometu (lahko) zelo pomembne. Oglede na terenu so opravljale tričlanske komisije, vse pa so na posvetu na kratko predstavile tudi najpomembnejše ugotovitve. Izdelali so poročila, pristojnim službam pa naložili ukrepanje. „Iz-delati moramo listo prioritet, nato pa te zadeve vnesti v občinski proračun. Otroci so posebej ogrožena skupina, enostavno velikokrat ne znajo oceniti situacije," je bil jasen dolgoletni predsednik SPV MO Ptuj Franc Kozel. Spuhlja - zapora mostu povzroča dodatne težave Kot je bilo slišati na posvetu, so v ČS Spuhlja vidni nekateri premiki na bolje. Še vedno pa manjkajo pločnik in kolesarske poti na številnih odsekih, med drugim od Štrka do gostišča Villa Monde, pa na relaciji Spuhlja-Budina. Ker je frekventen promet - po zapori mostu toliko bolj -, bi morala biti po mnenju komisije ureditev te problematike ena izmed prioritet. Takoj po začetku šolskega leta pa bo treba preveriti še urnike šolskih avtobusov, saj se je čas potovanja na Ptuju podaljšal, šolarji pa morajo v šolo priti pravočasno, zato se bodo najbrž morali na pot odpravljati prej. Foto: Črtomir Goznik Ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik je opozoril, da je nujno treba izklopiti semaforje. - Foto: Črtomir Goznik Podana je bila pobuda, da se zariše novo avtobusno postajališče na Grajeni. Ljudski vrt - precej enakih problemov kot lani Kot je poudarila Tanja Meško Tonejc, predsednica ČS Ljudski vrt, imajo na njihovem območju precej težav, o katerih so poročali že lani. Prepričana je, da bi na občini morali bolj sistematično pristopiti in spremljati poročila Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. „Nesmiselno je, da vsako leto ponavljamo enake zadeve," je bila jasna. Poostriti kontrolo na Ulici Jožefe Lackove, zagotoviti sredstva za izgradnjo pločnika, preveriti, zakaj niso povsod označbe za postajališče šolskega avtobusa in označiti manjkajoči prehod na štirikrakem križišču v Kraigherjevi ulici, so nekateri predlogi za izboljšanje prometne varnosti na tem območju. Breg-Turnišče: kako naj šolarji varno pridejo do mesta? Največje probleme je zapora dravskega mostu povzročila šolarjem, ki obiskujejo OŠ Mladika in OŠ Breg. Ker pri trgovini Mercator na Bregu ni zarisanega prehoda, pravzaprav šolarji, ki se odpravijo peš do mesta, nimajo kje varno prečkati ceste. Zato je ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin podal predlog, da se začasno zariše dodatni prehod za pešce in poskrbi za umiritev prometa pri hostlu Sonce. Ker je most zaprt, naj bi bila hitrost vožnje tam bistveno višja kot doslej. Tudi v tem delu Ptuja manjka nekaj pločnikov, pa kolesarskih stez ... Panorama, Grajena • I • v - manjkajoče talne označbe ali avtobusna postajališča „na v ii črno" Bolje oz. varneje urejene prometne infrastrukture si želijo tudi v ČS Panorama. Precej problemov na tem delu imajo tudi s prekoračitvijo hitrosti vožnje, zato je po mnenju vodje Medobčinskega redarstva SOU Spodnje Podravje Roberta Brkiča nujno na nekaterih mestih omejiti hitrost na 30 km/h ali postaviti merilnik hitrosti. Po- Spodnje Podravje • Kdaj gre za (ne)nujno medicinsko pomoč? Pacienti namesto k svojemu kar k dežurnemu Služba nujne medicinske pomoči je organizirana v vseh večjih krajih po državi, tako v zdravstvenih domovih in bolnišnicah kot na terenu. Preverjali sko gre za nujno medicinsko pomoč, kako pogosto pacienti njeno ohlapno definicijo izkoriščajo in v koliko primerih neupravičene obiske zdravniki Da so pravila zdravstvenega zavarovanja zelo ohlapno določena in da je včasih precej težko oceniti, ali gre za nujno stanje ali ne, poudarja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan. „Iz številnih razlogov smo zato raje previdni, ker enostavno si zmote ne moremo in ne smemo privoščiti. To so nevarne zadeve, včasih je že napotnica za specialista lahko nujno stanje," pojasnjuje Petek Uhanova. Kot poudarja, je dejanski delež bolnikov, ki obiščejo dežurno ambulanto, bistveno višji, kot to kažejo številke. V letu 2013 je dežurno ambulanto ZD Ptuj obiskalo 23.572 bolnikov, od tega so zdravniki v 66 primerih ocenili, da gre za nenujno stanje in so izdali račune za samoplačniški pregled. Leta 2014 je skupno število pacientov 21.638, od tega 46 samoplač-niških, leta 2015 je bila skupna številka 22.099 pacientov v dežurni ambulanti, od tega 30 samoplačnikov in lani 20.480 pacientov ter 40 samoplačnikov. V prvi polovici letošnjega leta (do konca julija) so obravnavali 12.055 primerov, v 19 primerih so izdali račune, ki so jih krili pacienti in ne zavarovalnica. „Cena, ki jo zaračunamo, je odvisna od storitve. Pregled je lahko bolj ali manj obsežen, odvisno je tudi, ali damo injekcijo, opravimo laboratorijske preiskave ... V vsakem primeru pa je zelo pomembno, da zdravnik opozori pacienta, da lahko izvidi pokažejo, da ni šlo za nujno stanje in da lahko zadevo obravnava kot nenujno ter mu izda račun kot samoplačniku. Recimo odstranitev klopa ni nujno stanje, pa tudi, če ima nekdo kronične bolečine, a ni obiskal svojega zdravnika in na primer potrebuje lekadol, ne moremo reči, da je to nujno stanje. Če pa kroničnemu bolniku zmanjka zdravil in bi lahko bile posledice resne, šteje kot nujni primer in takrat ne obravnavamo storitve kot sa-moplačniško. Opažamo tudi, da se nekateri pacienti oglasijo v dežurni ambulanti, da bi se izognili čakalnim dobam. Razlikovati je treba tudi, kdo so dežurni in kdo nadomestni zdravniki v primeru odsotnosti osebnega zdravnika," pojasnjuje direktorica ZD Ptuj. V nočnih urah, po 22. uri, se celotna dejavnost nujne medicinske službe prestavi v prostore Splo- šne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Bolnišnica: neustrezne napotitve v urgentno službo predstavljajo pomemben delež obravnav Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Fotoreporter: Črtomir Goznik. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. Email uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, www. radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 1. septembra 2017 Aktualno Štajerski 3 ravnatelji se bojijo katastrofe varnih šolskih poti so potrebni sprememb, ki pa jih bodo najbolj čutili šolarji in njihovi spremljevalci. Vprašljiva pa Foto: Črtomir Goznik Pri OŠ Mladika se je promet bistveno povečal. dana je bila še pobuda, da se zariše novo avtobusno postajališče. A kot je odgovoril Kozel, je za določanje lokacij avtobusnih postajališč zadolžena komisija, ki jo je imenoval župan MO Ptuj Miran Senčar. Ta naj ne bi izdajala soglasij za nove lokacije postajališč, zato se je Kozel spraševal, ali gre morda za to, da vozniki ustavljajo izven določenih postajališč ali gre le za to, da so na eni strani cestišča zarisana, na drugi pa ne. Podoben problem je bil izpostavljen tudi na Grajeni, kjer pa predlagajo, da se zariše novo Foto: Črtomir Goznik Prehod pod mostom zaradi del ni več mogoč. avtobusno postajališče, in sicer pri mizarstvu Kolarič. O sami prometni varnosti tam je bilo povedanega veliko, nevarne naj bi bile pravzaprav vse šolske poti. Od 35 avtobusnih postajališč je le eno izven vozišča. „Velik del Ptujčanov se sedaj pelje čez Grajeno v Maribor, da se izognejo gneči na Ptuju. Promet se je močno povečal, zato je nujno urediti avtobusno postajališče pri mizarstvu Kolarič, na tem ovinku so, kolikor je meni znano, bile že štiri smrtne žrtve. Čaka pa tam na avtobus tudi po 20 otrok. To mora biti prioriteta nad prioritetami. Do zdaj je bila ta cesta nevarna, zdaj je še petkrat bolj. Minimalni standardi varnosti morajo biti zagotovljeni, da ne bomo o tem govorili šele takrat, ko se bo kaj zgodilo," je opozorila ravnateljica OŠ Ljudski vrt in po- družnice Grajena Tatjana Vaupotič Zemljič. Jezero, Rogoznica • I • v« - manjkajoči pločniki, kolesarske steze, avtobusno postajališče ... Manjkajoči pločniki (med drugim tudi v smeri Dornave), kolesarske poti, neoznačeno avtobusno postajališče na Ribiški poti, ozka gramozirana pot, po kateri hodijo šolarji ipd., pa so težave, s katerimi se srečujejo v ČS Jezero. Za razliko od njih v Žabjaku pločnik imajo, pogrešajo pa pre- hod za pešce, saj ga ni v dolžini kar 1,2 kilometra. Problemi se pojavljajo še v Podvincih, kjer je de-lovišče, pa na Cesti 8. avgusta, za katero naj bi država že imela pripravljen projekt ureditve, a kot je poudaril podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič, se bodo o tej obnovi morali še veliko pogovarjati. Center - največ težav na šolski poti do OŠ Mladika Zaradi obnove mostu prehod pod tem pri Miheličevi galeriji oz. parku ni več mogoč. Ker je bila ta pot v načrtu varnih šolskih poti, je to seveda nova težava, predvsem za šolarje, ki obiskujejo OŠ Mladika. „Semaforji na mostu pri parku delajo, in če bomo otrokom svetovali, naj se usmerijo na prehod tja, je treba nujno ugasniti semaforje. Učimo jih namreč, da ceste ne prečkajo pri rdeči luči in tega se moramo držati. Sistem varnih šolskih poti se je pri nas podrl, bojim se katastrofe. Nevarne so vse poti. Tudi na Žnidaričevem nabrežju se je promet povečal za tisočkrat. Gotovo smo najbolj ogrožena šola, naslednje dni bomo imeli sestanek tudi s prevozniki, da se dogovorimo, kako stvari rešiti, kdaj bodo odhodi, prihodi," je poudaril ravnatelj OŠ Mladika Bogomir Širovnik. Da je stvari treba preveriti, se je strinjal tudi Kozel, ki je dejal, da je načrt varnih šolskih poti treba spremeniti, tako za breško šolo kot OŠ Mladika. Kozel je svetoval, da v naslednjih dneh tričlanska komisija prouči poročila, sestavi seznam prioritet ter pristojnim službam na občini naroči, da te smiselno umesti v proračun. Že te dni pa bodo uredili stvari, ki ne zahtevajo večjih finančnih vložkov, poostril se bo med drugim nadzor pri vseh šolah s poudarkom na najbolj ogroženih poteh. Dženana Kmetec zdravniku smo, v katerih primerih dejan-zaračunajo. „Na internem oddelku ocenjujemo, da imamo kar pomemben delež nenujnih obiskov pacientov v internistični prvi pomoči. Ocenjujemo tudi, da se njihov delež povečuje iz leta v leto. Nujni (urgentni) primeri so tisti, katerih morebitna takojšnja neobravnava bi pomenila za dotičnega pacienta hude zaplete, trajne posledice ali celo smrt. Npr. nenadno (na novo) nastalo dušenje, nenadna (novonasta-la) huda bolečina, novonastala motnja zavesti, novonastalo hujše poslabšanje stanja kakšnega kroničnega obolenja itd. Nenujni primeri so tisti, ki so lahko obravnavani v okviru redne zdravniške službe (niso potencialno življenjsko ogrožajoči). Seveda pa meja med navedenima ni vedno ostra. Na internem oddelku nenujnega obiska še nismo zaračunali, izjema so akutni alkoholni opoji. Eventualno plačilo je predvideno po veljavni tarifi," pojasnjuje Matjaž Brenčič, predstojnik internega oddelka SB Ptuj. V urgentni kirurški ambulanti dnevno pregledajo približno 70 bolnikov, ocena kirurgov pa je, da je vsak deseti bolnik neupravičeno napoten v njihovo ambulanto. „Bolnikov praviloma ne odklonimo, odklonimo le takrat, ko je v ambulanti gneča in bi bilo čakanje na ambulantno oskrbo preostalih bolnikov daljše. Gre za bolnike z večdnevno oddaljenostjo od poškodbe. (npr. udarci mezinca na stopalu, manjša odrgnina, kronična obraba sklepa s poslabšanjem v smislu večje bolečine). Omenjenim bolnikom ne zaračunavamo oskrbe, evidence, koliko je tovrstnih obravnav, pa ne vodimo. Pred pregledom in obravnavo bolnikov je zelo težko vedeti, ali je bolnik neupravičeno napoten v našo ambulanto. Vnaprej odkloniti in ne pregledati takšnega bolnika je nevarno in bi lahko privedlo do strokovne napake. Zaračunavanje po oskrbi pa bi vodilo do konfliktov med zaposlenimi in bolniki," pa pravi Borut Kostanjevec, predstojnik ptujske kirurgije. Direktor SB Ptuj Andrej Leva-nič poudarja, da so največji problem neustrezne napotitve v njihovo urgentno službo. Te naj bi predstavljale pomemben delež obravnav. „Le-te so večinoma posledica ocene napotnega zdravnika, saj je direktnih vstopov v bolnišnico brez napotnice zelo malo in so skoraj vedno upravičeni - urgentno stanje. Tudi opredelitev upravičenosti je brez pregleda in ocene strokovnjaka za laika skoraj nemogoča in zato tudi ni pravne podlage za izdajo računa. Izjema so sistemsko dorečeni primeri, kot je akutni alkoholni opoj. Sam sem mnenja, da že prihod pacienta v bolnišnico sredi noči odraža temeljno potrebo po zdravstveni storitvi, ne glede na to, ali se izkaže za življenje ogrožajoče stanje. Seveda pa je treba izločiti in sankcionirati primere zlorabe sistema s ciljem preskakovanja čakalnih vrst in izkoriščanja lažje dostopnosti in višje kakovosti, ko to ni nujno potrebno, saj s tem ogrožamo tako sebe kot druge, ki nujno storitev dejansko potrebujejo ter ustvarjamo dodatne obremenitve zdravstvenega sistema tako kadrov, opreme kot financ," še zaključuje Levanič. Dženana Kmetec Foto: zdravje.si V ZD Ormož so z zaračunavanjem nenujnih primerov prenehali V letošnjem letu so v Službi nujne medicinske pomoči ZD Ormož zabeležili okoli 5500 nenujnih obiskov v ambulanti nujne medicinske pomoči (NMP) in okoli 100 nepotrebnih intervencij na terenu, je pojasnila vodja NMP ZD Ormož Alenka Simonič: »Pred nekaj leti smo zaradi tako visokega (še višjega kot zdaj) obiska uvedli plačevanje storitev za nenujne preglede in takrat se nam je število obiskov pomembno znižalo. A zaradi nedorečenosti tega postopka smo ga po nekaj mesecih ukinili in obisk se je znova povečal. Zadnji dve leti se številka bistveno ne spreminja.« »Ti obiski so 'popularni' zato, ker bolniki skoraj brez čakanja pridejo na vrsto, dobijo kakovostno storitev in ker tudi tisti brez zavarovanja lahko opravijo pregled brezplačno. Kadar jim razložimo, da določenih storitev v dežurstvu pač ne morejo dobiti, pa smo običajno deležni verbalnih napadov in negodovanja,« še pravi vodja NMP. Po njenem mnenju bi ta kaos morala urediti politika sistemsko, saj vsi posamični poskusi urejanja zaradi nestrinjanja in zaradi strahu pred konflikti hitro zvodenijo. (ML) Foto: CG 4 Štajerski V središču petek • 1. septembra 2017 Slovenija • FURS poostril nadzor pri napotitvah delavcev v tujino Največ nepravilnosti na severovzhodu Slovenije Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) v okviru ciljno usmerjenih nadzorov na področju prispevkov za socialno varnost izvaja nadzore tudi pri zavezancih, ki napotujejo delavce na delo v tujino; gre za tako imenovane detaširane delavce. V drugi polovici leta 2017 so nadzorom teh zavezancev namenili dodatno pozornost. Pri izplačilu plač in povračil stroškov zaposlenim so zaznali več nepravilnosti, predvsem v severovzhodni Sloveniji. »Pri izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov pri zavezancih, ki napotujejo delavce na delo v tujino, so najpogosteje prisotne nepravilnosti v zvezi z neupravičenim izplačilom povračil stroškov, kot so dnevnice, povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter terenski dodatek. V nadzorih ugotavljamo tudi nepravilno izkazano šifro zavarovanja napotenih delavcev. V več primerih je bilo ugotovljeno, da delodajalec pri delavcu, zavarovanem pod šifro »001 - osebe, ki so v delovnem razmerju v RS«, z dnem napotitve na delo v tujino ni spremenil šifre zavarovanja, ki bi morala biti »002 - detaširani delavci«. Nadalje inšpektorji zaznavajo neizkazan oz. nepravilno izkazan dodatek za delo v tujini (de-tašma). Nadzori so pokazali, da zavezanci v večini primerov pri napotenih delavcih kot primerljivo plačo za enaka dela v Sloveniji izkažejo minimalno plačo, določeno v skladu z Zakonom o minimalni plači, kljub temu da zaposlenci delajo preko polnega delovnega časa, za praznike ali druge dela proste dneve in bi posledično morala biti izplačana »minimalna« plača ustrezno višja. Delodajalci zaposlencem obračunajo plačo v višini minimalne plače z razlago, da jim razliko izplačuje tuje podjetje v državi napotitve,« so pojasnili na FURS. Delodajalcu naložili za 1 mio € obveznosti Inšpektorji FURS so nedavno v enem izmed podjetij v osrednji Sloveniji, ki izvaja dejavnost »druga specializirana gradbena dela«, opravili davčni inšpekcijski nadzor davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve za obdobje enega leta. »Zavezanec je imel v tem obdobju povprečno zaposlenih 180 oseb, ki so opravljale razna montažna dela v tujini. V postopku nadzora je bilo ugotovljeno, da je zavezanec za davek zaposlenim detaširanim delavcem izplačeval dnevnice, do katerih le-ti niso bili upravičeni, saj niso bili Foto: Črtomir Goznik Zaradi neplačevanja prispevkov zapečatili poslovne prostore Finančna uprava je v letu 2016 pri zavezancih v vseh dejavnostih in panogah opravila 639 ciljno usmerjenih nadzorov davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve in v okviru nadzorov dodatno obračunala za 16,1 milijona evrov obveznosti. V prvem polletju letošnjega leta so izvedli 331 tovrstnih nadzorov in pri tem dodatno obračunali 12,1 milijona evrov obveznosti. Zaradi neplačila prispevkov za socialno varnost so dacarji v letu 2016 v 22 primerih uporabili ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatili poslovne prostore. V obdobju januar-junij 2017 so navedeni ukrep izvedli v šestih primerih. na službenem potovanju, ampak so bili napoteni na delo v tujino. Iz dokumentacije ni bilo mogoče ugotoviti, kolikšen del se nanaša na nepravilno izkazano izplačilo za nadurno delo, delo na praznik in druge dela proste dneve ter kolikšen del naj bi se nanašal na izplačilo detašmaja. Prav tako zavezanec v postopku nadzora ni predložil dokazil o izplačanem detašmaju. Neupravičeno izplačane dnevnice so bile posledično obravnavane kot vsako drugo plačilo za opravljeno delo, kar sodi v dohodke iz delovnega razmerja. Pri izračunu je bila upoštevana tudi morebitna upravičenost zaposlenih do terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov za prehrano in oprostitve iz naslova mednarodnih pogodb. V postopku nadzora so bile tako obračunane dajatve v znesku dobrega milijona evrov, ki se v višini 632.000 evrov nanašajo na dodatno obračunane prispevke za socialno varnost v višini 249.400 evrov na dohodnino in v višini 162.000 evrov na obresti od nepravočasno plačanih dajatev,« je na svoji spletni strani objavil FURS. Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje • Poslovanje javnih lekarniških zavodov v 2016 Lekarnarji z bajnimi dobički Javni lekarniški zavodi, v Sloveniji jih je 24, so v letu 2016 iz poslovanja skupno ustvarili blizu 11 milijonov evrov presežka oziroma dobička, večino iz tako imenovane tržne dejavnosti. Največji presežek beleži Lekarna Ljubljana, 4,5 milijona evrov. Od leta 2010 ga je kumulativno zbrala že dobrih 26 milijonov evrov. Naslednje po višini kumulativnega dobička za obdobje 2010-2016 so Mariborske lekarne Maribor (5 mio evrov), sledijo Pomurske lekarne Murska Sobota (4,2 mio evrov), Mestne lekarne Kamnik (3 mio evrov) in Koroška lekarna (2 mio evrov). V lanskem letu so poleg ljubljanske z najvišjimi dobički poslovale še mariborske (1 mio evrov), gorenjske (590.000 evrov), celjske (580.000), kraške (470.000 evrov) in pomurske lekarne (430.000 evrov). Vse slovenske javne lekarne so v lanskem letu ustvarile dobrih 466 milijonov evrov prihodkov; od tega 365 milijonov evrov za izvajanje javne službe in 101 milijon evrov iz tržne dejavnosti. V ¿¿F*""' I3ED Foto: Črtomir Goznik Prvih pet po Vir: Ministrstvo za zdravje višini prihodka, 2016 Ljubljanske 126 mio € Mariborske 46 mio € Gorenjske 40,5 mio € Kraške 37,6 mio € Pomurske 25,6 mio € Prvih pet po Vir: Ministrstvo za zdravje višini dobička, 2016 Ljubljanske 4,5 mio € Mariborske 1 mio € Gorenjske 590.000 € Celjske 580.000 € Kraške 480.000 € primerjavi s predhodnim letom so se prihodki za 23 milijonov evrov povišali. Povišali so se tudi odhodki: 18,7 milijona za stroške blaga, materiala in storitev, 2,7 milijona za stroške dela ter tri Kazalci poslovanja lekarn v Sp. Podravju 2016 Lekarna Ptuj 11,2 173.600 43 1,1 mio Sl. Bistrica 6 112.200 22 593.000 Ormož 4,1 86.400 11 318.000 Vir: Ministrstvo za zdravje milijone evrov za amortizacijo in druge stroške. Najvišje stroške pri poslovanju predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev - 87 odstotkov vseh odhodkov. Stroški dela predstavljajo med 10 in 13 odstotkov odhodkov. Stroški dela so se lani v primerjavi s predhodnim letom povečali za 1,7 milijona evrov, skupno so znašali dobrih 40 milijonov evrov, za 1.539 sodelavcev. Mojca Zemljarič Ptuj, Podravje • Obnovljena soba za paliativno Mladi obnovili sobo za jim življenje izteka Zaključiti življenjsko pot na dostojanstven način in v rala biti pravica slehernega posameznika. Z namenom, da jim to tudi omogočijo, so v ptujski bolnišnici s pomočjo donacije Kluba ptujskih študentov, območne organizacije Rdečega križa Slovenije in v sodelovanju z Društvom onkoloških bolnikov uredili sobo za paliativno nego. Ta omogoča več zasebnosti najhuje bolnim pacientom in bivanje najbližjemu svojcu v trenutkih, ko se človeško življenje izteka. Kot je v ponedeljek na odprtju sobe za paliativno nego na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča na Ptuju dejal direktor tega zavoda Andrej Leva-nič, so mali koraki tisti, s katerimi delajo velike zgodbe. Ena takih je obnova sobe številka 36, ki je bila doslej skromno opremljena in precej skromno urejena. Roko sodelovanja so ptujski bolnišnici že v lanskem letu ponudili člani KPŠ na čelu s pobudnico dobrodelne akcije Anjo Zelenik. Potem ko je njena mati zbolela za rakom, je želela pomagati njej in tudi drugim onkološkim bolnikom, zato je predlagala organizacijo dobrodelnega koncerta. »V klubu so me podprli, pozitivno pa so se odzvali tudi v društvu onkoloških bolnikov," je ponosno pojasnila Zelenikova, ki je skupaj s še nekaterimi posamezniki svojo idejo uspela tudi realizirati. KPŠ je maja lani pripravil dobrodelni koncert in zbral 2.000 evrov, ki so jih v celoti namenili za obnovo sobe. Ptujski Rdeči križ je bolnišnici podaril dodatno nadstandardno električno posteljo s pripadajočo opremo. Levanič poudarja, da je težav, s katerimi se srečujejo na V ponedeljek so sobo za paliativno petek • 1. septembra 2017 V središču Štajerski 5 Slovenija, Podravje • Onemogočanje dostopa do informacij javnega značaja Stroški za »migrantske« ograje še vedno skriti Država je za postavitev žične in panelne ograje doslej porabila že najmanj 7,5 milijona evrov, a to ni vse. Ograjo namreč še vedno postavljajo oziroma prenavljajo. Skupno nabavljeno količino in ceno ograje pa v vodstvu države še vedno vztrajno skrivajo pod oznako tajnosti. Ob meji s sosednjo Hrvaško je doslej postavljenih skupaj čez 200 km žičnih in panelnih ograj, a koliko kilometrov ograje je država pravzaprav nabavila in kakšni so bili ti stroški, ostaja skrivnost. Čeprav smo ograjo plačali davkoplačevalci, so namreč vsi dokumenti v zvezi z ograjo označeni z znakom tajnosti. Vlada pa kljub številnim pozivom in zahtevam teh dokumentov še vedno ni razkrila. Nevladna organizacija Transparency International (TI) Slovenia je že 22. februarja 2016 na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) zaprosila za vsebino pogodb in drugih dokumentov med državnim Zavodom RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju Zavodu) in izvajalskim podjetjem Minis, d. o. o., ki zadevajo postavitev ograje na južni slovenski meji. Informacijski pooblaščenec je presodil, da je zahteva TI upravičena in posledično naložil Zavodu, da zahtevane podatke razkrije. Vendar pa se je Zavod na odločbo informacijskega pooblaščenca pritožil na Upravnem sodišču z argumentom, da bi z razkritjem zahtevanih doku- K : ■ i Foto: Črtomir Goznik nelne ograje, vključno s 395 kosi vrat različnih širin. Stroški nabave in postavitve postavljenih ograj na meji so znašali že približno 7,5 milijona evrov. »Javnost je bila že večkrat seznanjena o količini in vrednosti postavljenih ZTO, medtem ko podatek o naročeni oziroma dobavljeni količini še vedno nosi oznako tajnosti, internosti. Pripominjamo še, da je bil postopek izbire izvajalcev izveden v skladu s 17. členom Zakona o javnem naročanju. Za izvajalca je bil vedno izbran najugodnejši ponudnik, tako po ceni kot tudi hitrosti dobave materiala,« so še sporočili z gospodarskega ministrtsva. Monika Levanic mentov kršili 12. člen Zakona o tajnih podatkih. Sodišče pa zdaj že leto in pol odloča, ali je javnost upravičena do informacij o nakupu ograje na meji ali ne. »Tako dolgotrajni postopki v praksi onemogočajo dostop do informacij in preprečujejo civilni družbi, da učinkovito vrši nadzor nad porabo javnega denarja,« je povedal Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenia. Kot še navajajo, se s tako dolgo- trajnimi postopki srečujejo tudi drugi prosilci, ob tem pa pozivajo k spoštovanju mednarodnih standardov o hitrosti dostopa do informacij. Zakaj takšna tajnost? Na gospodarskem ministrstvu, kjer sicer zatrjujejo, da bo Zavod RS za blagovne rezerve odločitev sodišča, ne glede na to, kakršna bo, upošteval, se še kako dobro zavedajo, da bi zahtevane pogodbe oziroma dokumenti razkrili podatke o skupni nabavljeni količini in ceni ograje. Kot pojasnjujejo, vsi dokumenti v zvezi z nabavami zaščitnih tehničnih ovir (ograj) nosijo oznako stopnje tajnosti interno. Enako stopnjo tajnosti nosijo tudi izvedbeni akti, povezani z nabavami ograj. Do sedaj je bilo postavljeno 161 km žične ograje, 51 km pa- Na Upravnem sodišču je trenutno v teku 58 zadev, kjer so vložene tožbe zoper odločitve informacijskega pooblaščenca, ki se nanašajo na dostop do informacij javnega značaja. »Odločitev ne izpodbijajo zgolj zavezanci, temveč tudi prosilci (fizične ali pravne osebe) in stranski udeleženci, ki se z odločitvijo pooblaščenca ne strinjajo. Postopki pred upravnim sodiščem trajajo različno časa, zato je o povprečju težko govoriti. V določenih primerih sodišče odloči v nekaj mesecih, lahko pa postopek traja tudi nekaj let,« je o številu vloženih tožb zoper odločitve informacijskega pooblaščenca na upravno sodišče in trajanju le-teh povedala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. nego tiste, ki se primernih pogojih, bi mo- področju paliative, veliko. Med njimi je gotovo tudi zagotavljanje posteljnih zmogljivosti, takšen program namreč lahko bolnišnica zagotavlja zgolj v okviru danih možnosti, ki pa jih potrebe in želje bistveno presegajo. Zato je cilj vodstva ptujske Bolnišnice urediti še kakšno podobno sobo, kajti edino, kar je gotovo, je to, da se vsako življenje nekega dne konča. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik nego uradno predali namenu. Ptuj • Osnovna šola Olge Meglič, ena najlepše urejenih stavb v Prešernovi ulici Novo šolsko leto začenja v novi „preobleki" Prešernova ulica na Ptuju kot ena najlepših, najbolj obiskanih in tudi prometnih počasi, a vztrajno dobiva vedno bolj urejeno podobo. K temu gotovo prispeva tudi ureditev pročelja oz. fasade Osnovne šole Olge Meglič. Pohvala pa gre ptujski občini še za postavitev novih, ličnih in funkcionalnih klopi, ki jih doslej ni bilo. „Vesli smo, da je naša šola dobila tako prepotrebno novo preobleko - fasado. Ob pogledu nanjo lahko vidimo, kako umetnostno bogata je ta stavba. Sedaj so lepo vidni in izraženi vsi vzorci oz. elementi na stavbi. Prešernova ulica se sedaj zaključuje v mnogo lepši podobi. Delo je potekalo tekoče, nemoteno. Vsak teden so redno potekali usklajevalni sestanki. Sodelovanje s predstavniki MO Ptuj, predvsem Mojco Horvat in Damijanom Plajnškom, predstavniki ZVKDS Simono Menoni, Gorazdom Gerličem, Vlasto Čobal Sedmak, koordinatorjem za varnost in zdravje pri delu Francem Stopajnikom ter glavnim izvajalcem Vilijem Krambergerjem, s. p., Sping je potekalo zelo dobro. Vsi sodelujoči pri tej investiciji smo nad samo izvedbo, procesom in potekom dela izvajalca nadvse zadovoljni," pravi Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Obnova fasade je potekala po načrtovanem terminskem planu, vsa dela so pravočasno zaključena, tako da bodo v novo šolsko leto učenci, zaposleni in vsi drugi gostje vstopili skozi vrata obnovljene stavbe Olgice. O pomenu tega objekta in zglednem sodelovanju, katerega rezultati so vidni, pa dr. Simona Menoni pravi: „Na osnovi dokaj ambiciozno in bogato členjene neorenesančne fasade leta 1899 zgrajen objekt Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju uvrščamo med redke primere monumentalno zasnovane historične arhitekture v mestnem jedru, zaradi česar je bilo konservatorsko izhodišče pri prenovi fasade čim večja ohranitev originalne substance ometa in fasadne profilacije. Manjkajoči oziroma dotrajani elementi so se nadomestili z restavratorsko izdelanimi kopijami po originalih. Pogojevani sta bili tudi struktura in sestava ometa, ki je kompatibil-na s historičnim načinom gradnje (na bazi apna), uporaba novodobnih materialov pa dopustna zgolj tam, kjer zagotavlja podaljšanje življenjske dobe ometa." Kot še dodaja, je rezultat dobrega sodelovanja zgledno prenovljen objekt. Po njenem mnenju kot pika na i manjka še obnova strehe, da bo objekt lahko zaživel v nekdanjem sijaju zgodovinskega in duhovnega pomena. Da si to želijo v prihodnje sanirati, poudarja tudi ravnateljica. Streha je bila leta 2008 močno poškodovana zaradi vremenske ujme, toče, po kateri so zamenjali le poškodovano strešno kritino, kar je, kot poudarja Ocvirkova, bila le začasna oz. kratkoročna rešitev. „Ob močnih nalivih dežja na nekaterih mestih zateka. Upam, da nam bo Mestna občina Ptuj prisluhnila in pristopila k reševanju obnove strehe, saj voda zateka vse pogosteje, prav tako pa smo še edina stavba v starem mestnem jedru, ki ima dotrajano in poškodovano streho," še dodaja ravnateljica. Sredstva za obnovo fasade, 40.000 evrov, je v proračunu za letošnje leto v celoti zagotovila Mestna občina Ptuj. Dženana Kmetec ri Foto: Črtomir Goznik Prenova fasade na šoli je tudi zaključku ulice dala novo podobo. Ptuj • 24. redna letna skupščina Perutnine Ptuj Dobička ne bodo delili V sredo so se na 24. redni seji skupščine sestali lastniki Perutnine Ptuj. Dobrih 77 odstotkov v podjetju obvladuje Slovenska industrija jekla, 12-odstotni delež podjetja je v lasti Perutninarske zadruge Ptuj. Delničarji so potrdili vse predlagane sklepe. Seznanili so se z lanskoletnim poslovanjem (revidiranim letnim poročilom matične družbe in poslovne skupine) ter odločili, da bilančni dobiček za poslovno leto 2016 v višini 6,7 milijona evrov ostane v celoti nerazporejen. Upravi in nadzornemu svetu je skupščina soglasno podelila razrešnico. Zaradi prenehanja mandatov članom nadzornega sveta družbe, Antonu Chernkykhu, Igorju Malevanovu in Denisu Manceviču, so imenovali nadomestne člane - predstavnike delničarjev. To so Evgeny Zverev, Helena Ploj Lajovic in Polona Marinko. »Skupina Perutnina Ptuj je v letu 2016 krepila položaj vodilnega ponudnika živil iz perutninskega mesa v regiji jugovzhodne Evrope in kljub izpostavljenosti številnim tržnim nihanjem na prioritetnih trgih ustvarila bistveno boljši poslovni rezultat kot leto poprej. Uspešnejše poslovanje gre pripisati predvsem učinkom povečane prodaje izdelkov z višjo dodano vrednostjo na tujih trgih, prodajnim rezultatom na novih trgih ter učinkom optimizacije poslovanja,« je lanskoletno poslovanje komentiral predsednik uprave Tibor Šimonka. Mojca Zemljarič 6 Štajerski Podjetništvo petek • 1. septembra 2017 Gornja Radgona • 55. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Največji praznik kmetijstva in živilstva v Včeraj je vrata zaprl 55. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Sejemsko dejavnost je med drugim spremljala vrsta hranske izdelke: mlečne, mesne, sokove, med in vina. Foto: MZ Foto: MZ Družinsko podjetje Mesarija Kokol je prejelo pet medalj, predstavili so se tudi na stojnici. Ptujski liik postaja vedno bolj prepoznavna blagovna znamka območja Ptujskega polja. Med prejemniki odličij na letošnji Agri so tudi podjetja in posamezni pridelovalci iz območja Spodnjega Podravja. Ena izmed največjih pre-hransko-živilskih korporacij v tem delu Slovenije in Evrope, Perutnina Ptuj, se je s sejma vrnila z bogato bero odličij. Osvojili so pet nazivov šampion kakovosti: za Pepe piščan-čjo hrenovko, piščančjo klobaso Vija vaja, fit nabodalca, kolekcijo Natur premium in piščančji kebab. So tudi prejemnik priznanj za inova-torstvo in tržno ponudbo svežega mesa ter posebnega priznanja za barjene klobase - prejeli so ga za izdelek Poli light s 30 odstotki manj maščob. Za isti izdelek so prejeli tudi veliko zlato medaljo. Ptujski perutninarji so na sejmu Agra prejeli še 22 zlatih in 18 srebrnih medalj za meso in mesne izdelke ter deset zlatih in sedem srebrnih medalj za tržno ponudbo. »Priznanja pomenijo predvsem potrditev kakovostnega dela naših sodelavcev in tehnološke službe. V minulih letih smo razvili zelo inovativne produkte, po katerih naši potrošniki z veseljem posegajo in jih kupujejo. Prodajni kazalci so za nas zelo pomembni. Pomenijo, da izdelki niso samo nagrajeni, temveč jih potrošniki prepoznavajo kot dobre, vredne zaupanja. Dejansko so nagrajeni produkti, s katerimi smo tudi najuspešnejši v prodaji. Kakovost blagovne znamke je največja vrednost Perutnine Ptuj in trudimo se, da jo še izboljšamo. To delamo na način, da sledimo vsem svetovnim trendom v prehrani - da produkti vsebujejo manj maščob, skrbimo za živalim prijazno rejo, poskrbimo za zdravo in kakovostno krmo ... Vse to daje rezultat, ki se zrcali v prejetih priznanjih,« je povedal glavni izvršilni direktor za komercialo v Perutnini Ptuj David Visenjak. Poleg šampi-onskih odličij in medalj so ptujski perutninarji prejeli še priznanji za inovativnost in trženje. »Inovativ-nost v našem primeru pomeni to, da zagotavljamo kakovostna pakiranja. Predvsem pa je inovativnost nagrajena v produktu Poli light z manj maščobami, ki je izdelana iz čistega perutninskega mesa z malo maščobami. Na področju trženja sledimo trendom v Evropi in svetu, usmerjamo se predvsem h komunikaciji s potrošnikom, neposredno v trgovinah,« je dodal Visenjak. Mesarji z bogato bero odličij V kategoriji ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov je pet medalj pre- jela tudi Mesarija Kokol iz Dolan. Zlati medalji so prejeli za domačo šunkarico v poprovem ovoju in domačo suho klobaso brez aditi-vov, srebrni za haloško slaninsko salamo in pečeno tunko iz zaseke, bronasto pa za domačo prekajeno klobaso. V družinskem podjetju s 25-letno tradicijo so se odličij zelo razveselili. »To je za naše podjetje zelo velik uspeh in hkrati potrditev, da so naši izdelki v rangu višje kakovosti. Meso, ki ga kupcem ponujamo svežega ali predelanega v Kidričevo • Seja skupščine delničarjev Taluma Potrdili dokapitalizacijo Delničarji kidričevskega Taluma so se v začetku tedna sestali na redni letni skupščini. Seznanili so se s poslovnim rezultatom za leto 2016 ter upravi in nadzornemu svetu za poslovanje podali razrešnico. »Celotna skupina Talum je lani ustvarila 302 milijona evrov prihodkov od prodaje. Fizični obseg prodaje proizvodov iz aluminija je znašal dobrih 147 tisoč ton, kar je za dva odstotka več, kot je bilo načrtovano, in za šest odstotkov več, kot je bilo prodano v letu 2015. Rast fizičnega obsega prodaje v letu 2016 je bila dosežena tako s prodajo drogov, ki načrtovan obseg prodaje presega za 18 odstotkov, kot tudi s prodajo livarskih zlitin. Nadpovprečna je bila tudi prodaja rondelic, ki načrtovani obseg prodaje presega za 14 odstotkov,« so pojasnili v družbi. Na ponedeljkovem zasedanju skupščine so delničarji sprejeli odločitev o povečanju osnovnega kapitala. Delnice, izdane v postopku dokapitalizacije, bodo vplačane s stvarnim vložkom delničarja Eles in z denarnimi vložki, ki jih lahko vplačajo ostali delničarji družbe, vsak sorazmerno s svojim dosedanjim deležem. Med lastniki ki-dričevskega industrialca je z dobrim 85-odstotnim deležem največji državni delničar Eles. Pet odstotkov ima v lasti DUTB, štiri Kapitalska družba in 4,7 družba Talum B. MZ Univerza v Ljubljani Teološka fakulteta Enota v Mariboru v Študij, ki ti obogati življenje. V Ljubljani in Mariboru. http://www.teof-uni-lj .si Kidričevo • Boxmark leather v letu 2016 posloval z izgubo 149 mio evrov prihodkov in Kidričevski šiviljski velikan Boxmark leather je v lanskem letu ustvaril 149 milijonov evrov Začetki dejavnosti šivanja usnjenih garnitur na lokaciji v Kidričevem segajo v leto 1991, takratno podjetje je delovalo pod imenom Schmidt šiviljstvo. Po slabih dveh desetletjih konstantne rasti so se leta 2009 v družbi odločili za nov investicijski ciklus s poudarkom na razvoju ter prestrukturiranju in modernizaciji proizvodnih procesov. Obnovo in novogradnjo proizvodnih prostorov z razvojnim centrom so končali v letu 2012. Leto kasneje so se končala dela na projektu X-treme z diagnostičnim laboratorijem. Kot poudarjajo v vodstvu podjetja, sta oba projekta ključnega pomena za razvoj in prihodnost poslovanja. Investicije v proizvodne prostore so nadaljevali tudi v letu 2015, lansko leto pa so razvojna sredstva vlagali v posodobitev opreme. Danes podjetje na lokaciji v Kidričevem posluje na 61.000 m2 površin. Sočasno z modernizacijo infrastrukturnih in proizvodnih pogojev so povečevali število sodelavcev. Leta 2015 so presegli številko 2.000. Po vzpostavitvi razvojnega centra so začeli zaposlovati tudi kader z višje- in visokošolsko izobrazbo. Resno stopajo na trg letalske industrije Lani so v družbi izdelali 166.728 garnitur, kar je za dobre tri odstotke več kot leto prej. Proizvodnja je skoraj v celoti izvozno usmerjena. V večini zaposlujejo nizko kvalificiran kader Največ zaposlenih v podjetju ima četrto stopnjo izobrazbe s končano triletno poklicno šolo. Slaba četrtina sodelavcev ima peto izobrazbeno stopnjo (štiriletna srednja šola). Dobra petina oziroma nekaj čez 20 odstotkov kadra je prve in druge izobrazbene stopnje z nedokončano ali dokončano osnovno šolo. Okrog šest odstotkov jih ima nižjo poklicno kvalifikacijo (dvoletna srednja šola), približno enak delež je tudi zaposlenih z višje- in visokošolsko izobrazbo. Povprečna starost zaposlenih je 43 let. Mlajših od 30 let je približno osem odstotkov, okrog 20 odstotkov sta starostni strukturi zaposlenih med 30 in 40 let ter starejših od 50 let. V starostni skupini med 40 in 50 let je okrog 40 odstotkov zaposlenih. Gibanje števila zaposlenih 148,5 milijona evrov prihodkov so v letu 2016 ustvarili na tujem in 0,5 milijona evrov na domačem trgu. Večino prihodkov od prodaje beležijo v panogi avtomobilske industrije. Zadnja leta veliko dela in truda vlagajo v iskanje novih kupcev in partnerjev na področju letalske, pomorske in pohištvene industrije. Na omenjenem segmentu so lani v primerjavi s predhodnim I 2007 I I 2008 I I 2009 I 2010 I I 2011 I I 2012 I 2013 I I 2014 I I 2015 I I 2016 I 1.327 1.242 1.208 1.672 1.869 1.501 1.580 1.662 2.057 2.034 Vir: Ajpes, poslovno poročilo 2016 petek • 1. septembra 2017 Podjetništvo ŠtajerskiTEDNIK 7 tem delu Evrope strokovnih dogodkov, pa tudi podelitve odlikovanj za ocenjevane pre- Najuvkml na-rajcrm kakovost jcdoim mesne izdelke, je slovenskega porekla, od rejcev iz Haloz in okolice, kar potrjujemo tudi s Certifikatom Slovenske kakovosti,« je povedala direktorica podjetja Simona Ko-kol. Štiri medalje je Mesarija Kokol prejela tudi na lanski Agri. Zlato za domačo šunkarico s poprovim ovojem, srebrni za domačo suho klobaso brez aditivov in domačo prekajeno klobaso ter bronasto za domačo tunko iz zaseke. Mesnine Štajerske (Fingušt) iz Gaja pri Pragerskem so prejele tri zlate, pet srebrnih in eno bronasto medaljo ter dve srebrni medalji za tržno ponudbo. Nagrajeni izdelki so mesni sir z zelenjavo, telečje hrenovke, mesni sir, kmečka suha in čajna salama, domača in kolesarska klobasa, pragerska polsuha salama ter telečja pollsebna klobasa. Za tržno ponudbo je komisija z medaljo nagradila zamrznjene panirane svinjske zrezke in zorjeni rumbsteak. Štiri srebrne medalje je na letošnji Agri prejelo Mesarstvo Janka Sirca iz Podgorcev - za meso Bogato bero odličij jc iz Gornje Radgone na Ptuj prinesla ekipa Perutnine Ptuj. Na njihovi sejemski stojnici so ponosno zapisali slogan »Največkrat nagrajena kakovost je doma na Ptuju«. Na razstaviščnem prostoru KZ Ptuj smo srečali predsednika KZ Sevnica Janka Stojkoviča, direktorja KZ Ptuj Marjana Janžekoviča, predsednico uprave Deželne banke Slovenije Sonjo Anadolli, predsednika in uodjo prodaje KZ Ptuj Marjana Krambergerja ter Branka Valenka in direktorja Zadružne zveze Slovenije Bogdana Stefca. lo srebrno in bronasto medaljo za akacijev in cvetlični med, čebelar Ivan Hajšek iz Makol srebrno medaljo za smrekov, Zvonko Žamut zlato za cvetlični, Peter Kolar s Ptujske Gore tri srebrne za gozdni, kostanjev in akacijev med, Marjan Kukovec iz Lešnice pri Ormožu sre- brno za cvetlični, čebelarstvo Re-pič iz Vidma srebrno za gozdni in kostanjev ter čebelarstvo Žumer iz Hajdine bronasto za cvetlični med. Na ocenjevanju so se dobro odrezali tudi vinarji. Vinogradnik in vinar Robert Pungračič iz Drenovca je za vino šardone letnik 2015 prejel iz tunke v zaseki, domačo svežo klobaso, domačo prekajeno klobaso in podgorsko salamo. Medalje čebelarjem in vinarjem Podravje se lahko ponaša tudi z odličji v kategoriji ocenjevanja medu. Čebelarstvo Šibila iz Vidma (Mitja Šibila) je za cvetlični med prejelo naziv prvak vrste. Čebelarstvo Fridau iz Vitomarcev je preje- Na sejmu so se predstavljali tudi manjši ponudniku iz ptujskega okoliša, med njimi Kmetija Cimerman iz Stojncev. naziv prvaka haloške vinsko-turi-stične ceste, k temu nazivu je dodal še po eno zlato in srebrno medaljo. Družba Puklavec Family Wines je z Ljutomerčanom renski rizling 2015 postala prvak jeruzalemske vinsko-turistične ceste. Med nagrajenimi vinarji so tudi Zvonko Arnečič iz Gradišč, Izletniška kmetija Breznik iz Cerkvenjaka, Ivan Kramer z Dravinjskega Vrha, PRA-VINO Čurin - Prapotnik s Koga, Vina Gjerkeš iz Lenarta, Vina Zavec iz Lancove vasi, Vinarstvo Šmigoc iz Repišč, Vinogradništvo Gorjup z Belskega Vrha, Vinogradništvo in vinarstvo Emil Trop iz Lahoncev (Ivanjkovci), Vinogradništvo Plajnšek iz Kočic pri Žetalah, Vinogradništvo Žličar iz Ormoža in Vinogradništvo Žum-bar iz Pristave pri Cirkulanah. 28 medalj je na sejmu Agra prejela ormoška vinska klet Puklavec Family Wines in 16 medalj Ptujska klet, ki je v lasti Perutnine Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ blizu 167.000 proizvedenih garnitur prihodkov od prodaje ter iz poslovanja ustvaril izgubo blizu sedem milijonov evrov. Konec leta je podjetje zaposlovalo nekaj čez 2.000 sodelavcev. obdobjem dosegli 20-odstotno rast. »Pohvalimo se lahko z novimi produkti, sklenili smo nova partnerstva ter uspešno kandidirali za evropska sredstva, namenjena razvoju novih inovativnih produktov. Precej časa je potrebnega, da se vlaganja v razvoj poznajo tudi pri poslovanju. Rezultate spodbujanja razvoja izpred nekaj let sedaj že beležimo. Trenutni razvojni ciklus pa bo re- zultate pokazal v prihodnjih letih,« v poslovnem poročilu za leto 2016 med drugim navaja direktor družbe Marjan Trobiš in dodaja, da velik razvojni potencial vidijo na področju letalske industrije. »Trenutno razvijamo in izdelujemo sedežne prevleke za največje svetovne letalske družbe, pa tudi talne kompozite za luksuzna letala (poslovni razred in zasebna letala). Podoben produkt Izkaz poslovanja 2016 Vir: Ajpes, poslovno poročilo 2016 (mio €) Prihodki od prodaje 149,0 Stroški materiala in storitev 120,5 Stroški dela 31,9 Amortizacija 2,6 Drugi poslovnih odhodki 2,0 Foto: Črtomir Goznik smo razvili še za opremljanje stanovanj in druge uporabnike. Razvijamo, dizajniramo in prevzemamo inženiring za sedeže, ki jih v celoti razvijemo v našem podjetju. S tovrstnimi projekti dosegamo višjo dodano vrednost. Pripravljamo projekt izdelave letalskih sedežev s tako imenovano tehnologijo »octaspring«, pri čemer je osrednji namen znižanje teže sedežev, izboljšanje udobja in potovalnih izkušenj. Ne smemo pozabiti na vrsto manjših razvojnih projektov in kontinuirano izboljševanje obstoječih produktov. Vsak izdelek lahko prilagodimo zahtevi in želji kupca. Rezultati dela se kažejo tudi v prejetih nagradah. Na podlagi vse- ga navedenega lahko zatrdimo, da nas poslovni partnerji sprejemajo kot pomembnega sogovornika. Posebej nas veseli dejstvo, da nam razvojno partnerstvo posredno prinaša naročila izdelave manjših ali večjih serij izdelkov.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Število proizvedenih garnitur | 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I 2016 | 107.989 121.355 156.495 161.630 166.728 Vir: Ajpes, poslovno poročilo 2016 PREVAJANJE(uradno) slovaško, madžarsko, rusko, hrvaško, makedonsko, romunsko, švedsko, francosko... Ptuj, Novi trg 6 www.ontario.si 02/779 10 80 041 393 109 TEČAJI JEZU INSTRUKCIJE LEKTORIRANJE NTARIO 8 Štajerski Podravje petek • 1. septembra 2017 Slovenija, Podravje • Nenehno usposabljanje in izobraževanje gasilcev Lani usposabljanja opravilo 11.475 Čeprav so prostovoljci, gasilci vlagajo številne ure tudi v nenehno izobraževanje in usposabljanje. Samo v lanskem letu je različne Financiranje tečajev varne vožnje v rokah občin V začetku meseca je veliko zanimanja javnosti požela novica o prevrnjenem gasilskem vozilu PGD Tržec v kroži-šču na avtocestnem uvozu za Podlehnik, zato smo na krovno organizacijo povprašali še o opravljanju tečajev varne vožnje z gasilskimi vozili. Kot so nam sporočili, se gasilske organizacije skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi same odločajo, ali se bodo udeležile tečajev varne vožnje in v kakšnem obsegu. Sredstva za tovrstna usposabljanja zagotavljajo lokalne skupnosti. »Usposabljanje izvajajo izkušeni inštruktorji varne vožnje po pripravljenem programu. Običajno gre za enodnevne tečaje,« opisujejo učenje intervencijskih voženj in dodajajo, da se usposabljanje izvaja po posebej prilagojenem strokovnem programu za reševalne službe, kot so gasilci, reševalci, policija itd. Na vprašanje, kaj je pogoj, da prostovoljni gasilec lahko vozi intervencijsko vozilo, pa odgovarjajo: »Skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa sme vozila s prednostjo voziti oseba, ki ni voznik začetnik; ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi; v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Sicer pa se odgovorni ob upoštevanju zakonodaje sami odločajo, kdo in kakšno vozilo sme voziti na intervencijo.« Gasilci se vsakodnevno soočajo z različnimi nesrečami. Njihove naloge že vrsto let tako niso povezane samo z gašenjem požarov, pač pa je vedno več posredovanj v primeru prometnih in vse pogostejših naravnih nesreč. Na Gasilsko zvezo Slovenije (GZS) smo zato naslovili nekaj vprašanj, povezanih z izobraževanjem in usposabljanjem prostovoljnih gasilcev: »Gasilska zveza Slovenije zagotavlja ustrezno usposobljenost vseh članov gasilskih organizacij, ki opravljajo naloge na strokovno-operativnem področju. Poseben poudarek je na dopolnilnem usposabljanju, ki postaja osnovna oblika obnavljanja, pridobivanja in preverjanja gasilskega znanja. Tudi z usposabljanjem predavateljskega kadra, ki je organiziran in verificiran na ravni Gasilske zveze Slovenije, se izboljšuje kakovost izobraževanja.« Pridobljena znanja treba tudi obnoviti V skladu z veljavno zakonodajo mora biti sleherni gasilec usposobljen. Poudarek je na praktičnem usposabljanju, pri čemer je treba slediti tudi zagotavljanju psiho- fizičnih sposobnosti, poudarjajo na GZS Slovenije: »Usposabljanja delimo na temeljna, dopolnilna in permanentna. Pri temeljnih usposabljanjih pridobi osnovna znanja (ustrezen čin), pri dopolnilnih pa specialna znanja (značko za posamezno področje), kot so delo z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje, delo z izolirnim dihalnim aparatom, reševanje z višin ... Seveda je treba vsa ta pridobljena znanja tudi utrjevati z različnimi vajami in posveti.« Izobraževanje gasilcev poteka na nivoju gasilskih društev (izobraževanje podmladka, osnovni tečaj za gasilca), gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Dodatna znanja pa pridobivajo še pri zunanjih organizacijah, kot so URSZR, Rdeči križ, potapljaška društva. Samo v lanskem letu je bilo pod vodstvom GZS Slovenije izvedenih 278 različnih tečajev, sprejemnih izpitov, izpitov, posvetov, seminarjev, v katere se je vključilo skupaj 5.913 prostovoljnih gasilcev. Od tega je 1.201 gasilec opravil tečaj za nosilca izoliranega dihalnega aparata (IDA), še 234 pa jih je to znanje obnovilo. Vsega skupaj nekaj več kot 840 gasilcev se je udeležilo tečaja za gašenje Središče ob Dravi • Uspel že 7. konjeniški tabor za otroke Vikend preživeli v družbi konjev Več kot 40 otrok iz domače in okoliških občin je minuli konec tedna uživalo na že 7. tradicionalnem konjeniškem taboru Središče ob Dravi, ki ga organizira tamkajšnje konjeniško društvo. Otroci, stari od sedem do dvanajst let, so minuli konec tedna v Grabah v Središču ob Dravi v družbi konjev prijetno preživljali še zadnje počitniške dni. Poskrbljeno je bilo za številne aktivnosti - od jahanja do vožnje s kočijo, spoznavali pa so tudi prve korake dela s konji. Poskrbljeno pa je bilo tudi za kopanje v prav posebnem bazenu iz slamnatih bal, ki so ga naredili člani društva. Kako je potekalo zanimivo druženje, opisuje predsednik Konjeniškega društva Središče ob Dravi Miha Sok: »Po uvodnem sprejemu so spoznavali konje, nato pa delo s konji čez cel dan. Otrokom smo pokazali, da je imeti konja veliko več kot samo jahanje. Razdelili so se v štiri skupine in očistili konje ter opremo, najbolj zanimivo pa je bilo, ko so šli čistit konjske bokse - s težkimi mukami smo se dogovorili, kdo bo šel kidat. Ampak tudi to so sprejeli ...« Sledilo je druženje in počitek. Noč so preživeli v šolski telovadnici. Podobno druženje se je nadaljevalo tudi naslednji dan. Da je vse teklo kot po maslu, je skrbelo približno 35 članov društva s predsednikom ter vodjema tabora Špelo Stajnko in Marušo Peterca na čelu: »Z izpeljanim smo zelo zadovoljni, v prvi vrsti zato, ker se nikomur ni nič zgodilo. Namen tabora je, da otroci počitniške dni preživijo aktivno, brez mobilnikov in računalnikov, pa tudi da pokažemo delovanje našega društva in pridobimo nove člane. Tabori so naša tradicija že sedmo leto in zagotovo bomo s tem nadaljevali tudi v prihodnje, saj po taboru ljudje povprašujejo čez vse leto.« Prispevek staršev je znašal 30 evrov za otoka. »Gre za minimalne stroške. Vsako leto se potrudimo, da je ta strošek čim manjši. Na pomoč nam priskočijo številni sponzorji, letos gre posebna zahvala Kmetiji Rakuša Milan za donirano mleko, Gostilni Ozmec za sobotno kosilo, Slaščičarni pri Rupertu, Jeruzalem Ormož SAT ter občini Središče ob Dravi,« še zaključi Sok. Monika Levanič Spodnje Podravje • LAS Bogastvo podeželja Razpisali 600.000 evrov sofinancerskih sredstev LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, v katerega so vključeni člani z območja Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric, objavlja drugi javni poziv za izbiro projektov, ki bodo financirani s sredstvi evropskega kmetijskega sklada in sklada za regionalni razvoj. Višina razpisanih sredstev znaša 600.000 evrov. Projektne predloge s prijavo na razpis lahko oddajo člani LAS Bogastvo podeželja iz območja občin Ptuj, Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci in Trnovska vas. Rok za oddajo vlog je 13. oktober 2017. 20. in 21. septembra bodo na temo priprave projektov potekale delavnice. Za uresničevanje strategije lokalnega razvoja so prednostno izbrana naslednja področja: ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih sredstev, varovanje okolja in ohranjanje narave ter večja vključenost ranljivih skupin. »Poudarek bo predvsem na povezovanju, sodelovanju in mre-ženju deležnikov območja, saj predvidevamo vsaj 70 odstotkov partnerskih projektov. Z razpisanimi sredstvi želimo pomembno vplivati na vitalnost območja, povečati prepoznavnost in popestriti ponudbo. Svetlo prihodnost vidimo v povezovanju in simbiozi med sektorji in deležniki, saj takšen način povezovanja pozitivno vpliva na razvoj območja. Zavedamo se, da je do odličnosti območja še dolga pot. Upamo da bodo razpisana sredstva bistveno pripomogla k razvoju, prepoznavnosti in vitalnosti regije,« sta pojasnila strokovna sodelavka in predsednik LAS Mojca Metličar ter Vladimir Korošec. MZ Foto: MZ Sredstva LAS lahko pridobijo vlagatelji projektov iz javnega, nevladnega in zasebnega sektorja. petek • 1. septembra 2017 Podravje Štajerski 9 prostovoljnih gasilcev tečaje opravilo 11.475 gasilcev, približno polovica pod vodstvom GZS Slovenije. V območni gasilski zvezi Ptuj, ki združuje 3032 gasilcev iz 24 gasilskih društev, je bilo v lanskem letu v tečaje vključenih 218 gasilcev, letos 172. Lani so med drugim na novo pridobili 46 operativnih gasilcev ter 13 nižjih gasilskih častnikov, še 63 gasilcev seje udeležilo tečaja za strojnika, 29 se jih je usposobilo za delo z motorno žago, 12 za delo z dihalno napravo in vsega skupaj deset za gašenje notranjih požarov. »Potrebe po izobraževanju so po letih različne in so tudi odvisne od kategorij društva. Izobraževanje, kije v pristojnosti GZS (dopolnilna izobraževanja in čini) ni odvisno od nas, ampak od povabila GZS. V letu 2017 še načrtujemo tečaj za višjega gasilca (približno 30 kandidatov). Trenutno v regiji teče tečaj za gasilske častnike,« razlagata poveljnik Zvonko Glažar in predsednik Marjan Meglič. Foto: Črtomir Goznik Število tečajnikov v 2016 notranjih požarov (modul A, B ali C), čez 700 gasilcev pa tečaja za usposabljanje gasilcev za delo z motorno žago. Okoli 600 gasilcev je opravilo praktične vaje za IDA ter 93 obnovitveni tečaj za delo s helikopterjem. 90 gasilcev so izobrazili za inštruktorje, 226 za mentorja gasilske mladine, tudi 32 preventivcev, dva predavatelja, 487 tehničnih reševalcev ter 42 vodij intervencij. Še 225 gasilcev so usposobili za gašenje požarov v naravi ter 146 za posredovanje v dvocevnih predorih. »Usposabljanje na nivoju GZS poteka po učnih programih, ki jih podpiše minister za obrambo. Materialna sredstva Tečaj / Usposabljanje Osnovni tečaj za gasilca PGD 1578 Nadaljevalni tečaj za gasilca GZ 1789 Tečaj za vodjo skupine GZ 606 Tečaj za vodjo enote GZ 368 Tečaj za vodjo enot REGIJA 18 Obnovitveni tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata GZS 234 Obnovitveni tečaj za reševalca v nesrečah z nevarnimi snovmi GZS 52 Obnovitveni tečaj za tehničnega reševalca GZS 76 Obnovitveno usposabljanje za delo s helikopterjem GZS 93 Praktične vaje za IDA GZS 597 Tečaj za bolničarja RK, UKC 336 Tečaj za inštruktorja GZS 90 Tečaj za mentorja mladine GZS 226 Tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata GZS 1201 Tečaj za potapljača 1 potapljaška društva 24 Tečaj za potapljača 2 potapljaška društva 3 Tečaj za potapljača 3 potapljaška društva 5 Tečaj za predavatelja GZS 2 Tečaj za preventivca GZS 32 Tečaj za reševalca na vodi URSZR 13 Tečaj za reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi GZS 254 Tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin GZS 63 Tečaj za strojnika GZ 313 Tečaj za tehničnega reševalca GZS 487 Tečaj za uporabnika radijskih postaj GZ 382 Tečaj za usposabljanje gasilcev za delo z motorno žago GZS 762 Tečaj za usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov modul A GZS 535 Tečaj za usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov modul B GZS 222 Tečaj za usposabljanje gasilcev za gašenje notranjih požarov modul C GZS 86 Tečaj za usposabljanje gasilcev za gašenje požarov v naravi GZS 225 Tečaj za vodje intervencij GZS 42 Tečaj za vodjo članic GZS 20 Tečaj za vodjo čolna Uprava RS za pomorstvo 59 Testiranje sodnikov GZS 210 Usposabljanje gasilcev za posredovanje v dvocevnih predorih GZS 146 Usposabljanje gasilcev za reševanje iz višin in globin v urbanem okolju URSZR 11 Usposabljanje za delo s helikopterjem URSZR 105 Usposabljanje za gašenje in reševanje v enocevnih cestnih predorih URSZR 27 Usposabljanje za informatiko GZS 183 Skupno v letu 2016 v Sloveniji 11.475 Jurkovič: Za zagotavljanje ustreznih pogojev regijski vadbeni poligoni »Izobraževanja pri gasilcih se financirajo preko Gasilske zveze, ki sredstva prejme z občinskega proračuna in od države. Nekatera izobraževanja in usposabljanja se izvajajo na nivoju GZ Ormož in jih finančno v celoti pokrijemo iz GZ Ormož, nekatera izobraževanja pa se izvajajo na nivoju GZS (izobraževalnem centru na Igu, Sežani in Pekrah). Samo izobraževanje na nivoju GZS pokrije GZS, potne stroške, hrano in prenočišča pa pokrijemo s proračuna GZ Ormož. Za zagotavljanje ustreznih pogojev na nivoju gasilskih zvez se je pristopilo h gradnji regijskih vadbenih poligonov; prvega že imamo v naši regiji,« pojasni predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Kot je še dejal, na GZ Ormož namenijo za izobraževanje na letnem nivoju sredstva v višini 10.180 evrov. Pri tem pa še dodaja: »Žal pa ne razpolagamo z vrednostjo, ki jo namenijo na GZS za izobraževanje naših 40 tečajnikov letno na Igu, v Pekrah in Sežani. V sklopu učnih programov na raznih nivojih se gasilce poučuje tudi o pravilih vožnje vozil s prednostjo, prav tako pa GZ Ormož vsako leto sofinancira do štiri izpite za C-kategorijo.« (učilnice, poligon, gasilsko-tehnič-na sredstva ...) nam zagotavlja država v Gasilski šoli, za vse druge stroške pa država zagotovi sredstva direktno Gasilski zvezi Slovenije. Lani je bilo za te namene nakazanih 480.000 evrov.« Pri delu se letno poškoduje 60 gasilcev Na žalost pa tudi pri delu gasilcev ne gre brez poškodb: »Gasilci svoje delo opravljajo v ekstremnih pogojih, kjer je nemogoče izključiti možnosti za poškodbe, se jih pa z ustreznimi usposabljanji poskuša minimalizirati. Delo gasilcev na številnih intervencijah gašenja in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah je zelo naporno, zahtevno in nevarno. Pri delu na intervencijah so pogosto izpostavljeni velikim fizičnim naporom in nevarnostim, ki večkrat privedejo do poškodb gasilcev.« Povprečno se na letni ravni poškoduje okrog 60 gasilcev. »Letošnje leto je postreglo z že kar nekaj večjimi in zahtevnimi požari v industriji, kjer je kar nekaj gasilcev potrebovalo pomoč reševalcev, v večini pa je šlo za lažje zastrupitve z monoksidom, padce, odrgnine, zvine, manjše opekline, druge lažje poškodbe. Beležimo tudi tri po- škodbe pri gašenju požarov v naravi ter poškodbo zaradi padca drevesa na gasilca,« še odgovarjajo. Gasilska zveza Slovenije sicer velja za največjo prostovoljno or- ganizacijo pri nas. Združuje več kot 1.300 prostovoljnih gasilskih društev s 163.000 člani, od tega je okoli 50.000 operativnih gasilcev. Monika Levanic Foto: Črtomir Goznik Za izobraževanja gasilcev občine različno radodarne | Občina | Znese v evrih) I Število PGD MO Ptuj 4.000 9 Markovci 3.100 8 Hajdina 2.315 5 Cirkulane 2.530 1 Zavrč 900 1 Vir: OGZ Ptuj »Sredstva, ki so namenjena za požarno varnost, so odvisna od sprejetja proračunov občin, v katerih je tudi postavka za izobraževanje in je od občine do občine različna,« pojasnjujejo v Območni gasilski zvezi (OGZ) Ptuj. Nezgodno zavarovanje za mlade SAVA ZAVAROVALNICA Vir: GZS Slovenije 10 Štajerski Kultura petek • 1. septembra 2017 Ptuj • Kdaj bomo dobili arheološki muzej? Bogastvo, shranjeno v zabojnikih Interes Ptujčanov in muzeja, da bi arheološke zbirke nacionalnega pomena končno ponovno postavili na ogled, je velik. Mineva že šest let, kar je to zgodovinsko bogastvo spravljeno v zabojnikih, brez primernih delovnih ter depojskih prostorov. Zanimalo nas je, kako daleč je ideja o stalnem razstavišču, kje dobiti sredstva za njegovo ureditev in kdo jih bo zagotovil. Na pobudo Mestne občine Ptuj (MO Ptuj) in župana Mirana Senčarja je marca letos začela delovati strokovna komisija za arheološki muzej. V njej so predstavniki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, MO Ptuj, pa tudi strokovnjaki drugih institucij (Filozofska fakulteta v Ljubljani, Narodni muzej Slovenije, MK). Predsednik komisije je Aleksander Lorenčič, direktor PMPO, člani pa Bojan Djurič iz Filozofske fakultete UL, Marjeta Mikuž iz Narodnega muzeja Slovenije, Irena Marš kot predstavnica Ministrstva za kulturo, Ivan Žižek, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Andrej Magdič, ZVKDS, 0E Maribor, in Zdenka Ristič, Mestna občina Ptuj. »Po preučitvi že obstoječih predlogov bo komisija pripravila projektno nalogo za arheološko razstavišče, delovne in depojske prostore. Rešitev, ki je bila lani vključena v Lokalni kulturni program 2016-2019 in jo je potrdil tudi občinski svet, se kaže na prostoru na Muzejskem trgu 2, 2a in 2b. To območje je v občinski lasti. Po pripravi projektne naloge bo potrebna objava javnega natečaja za izdelavo idejne naloge, zatem izdelava projektne dokumentacije s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in zatem še razpis javnega natečaja za izbiro izvajalca gradbenih del. Na predlagani lokaciji ni potrebnih večjih arheoloških zaščitnih raziskovanj. Prilagodili bi se tudi obstoječim objektom, ki so podkleteni in bi Na tem mestu naj bi stal arheološki muzej. Kdaj, je zelo težko napovedati ... gradbene jame lahko predstavljale že negativ zahtevanih gradbenih posegov,« korake, ki jih čakajo, predstavlja Lorenčič. Ob tem poudarja, je najprej treba zagotoviti sredstva za pridobitev vse ustrezne dokumentacije in gradbenega dovoljenja. Šele takrat se bodo lahko pognali tudi delovni stroji. Okviren terminski plan je, kot pravi, nehvaležno postavljati, saj bo, kot poudarja direktor PMPO, vse odvisno od razpoložljivih sredstev in posluha države, občin ustanoviteljic in uspeha na razpisih. Nekaj je jasno: več kot bo možno zagotoviti denarnih sredstev, hitreje se bo projekt odvijal. Podrobnosti okrog projektne Kdaj bodo arheološke zbirke na ogled? Komisija sije zastavila približne časovne roke (predpostavke), a vse bo odvisno od razpoložljivih sredstev. Okviren terminski plan: • Idejna projektna naloga: 2017. • Razpis za idejno zasnovo Arheološke zbirke z delovnimi in depojskimi prostori ter izbira projekta: do 2018. • Izdelava projekta s pridobitvijo vseh soglasij do gradbenega dovoljenja: predvidoma do 2019. • Izgradnja razstavišča. • Postavitev razstave Arheologija Spodnjega Podravja v roku do 10 let. naloge naj bi komisija dorekla že na naslednjem sestanku, ki bo predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra. »Zavedam se, da nas čaka veliko dela in da bo potrebna potrpežljivost, a tudi zaradi naših zanamcev si ne moremo dovoliti, da ne bi lastne izjemne zgodovine in kulturne dediščine s ponosom predstavili in razstavili. Cilj projekta je celostna in po muzeoloških smernicah atraktivna predstavitev arheološkega bogastva, ki ga hrani PMPO in je nacionalnega pomena, staro mestno jedro pa bi v humanističnem smislu zaključilo svojo podobo. Za naše okolje bi pomenil veliko dodano vrednost, in sicer za strokovno področje ter ustrezno delovanje arheologije na Ptuju in tudi kot priložnost za kulturni turizem,« je prepričan direktor PMPO. Nastalo situacijo in dejstvo, da so arheološke zbirke shranjene v zabojnikih ter širši množici nedostopne, vsaj delno rešujejo z vitrinami meseca in začasnim arheološkim razstaviščem na Muzejskem trgu 2, kjer je letos na ogled razstava Gospodarji prehodov. »Arheološka dediščina in arheološke zbirke, ki so bile od leta 1928 pa vse do leta 2011 nastanjene v domini- kanskem samostanu, so za Ptuj in širše izjemno dragocene. Zato je nujno, da jih prestavimo iz depojev in postavimo ponovno na ogled. Zavedati se moramo, da se naše vrednote zrcalijo tudi v skrbi za kulturno dediščino,« še poudarja Lorenčič. Občina je zagotovila lokacijo, žogico V • I v • vračajo državi Kot je pred kratkim poudaril ptujski župan Miran Senčar, si na občini želijo in prizadevajo, da bi se stvari odvijale čim hitreje. Prvi narejen korak je, da bodo muzeju odstopili prostore na Muzejskem trgu za namen postavitve arheološkega muzeja. Svoje bodo najbrž morale prispevati še druge občine ustanoviteljice iz ormoškega konca. Po besedah Senčar-ja pa na Ptuju pred naslednjimi koraki čakajo najprej na predloge komisije. »Občina je zagotovila primerno lokacijo in kolikor bomo lahko, bomo zagotovili tudi stroške rušenja starega objekta. Program, zaposlene in preostalo pa bo moralo zagotoviti ministrstvo za kulturo. Začeli smo in ne bomo odnehali. To je zadeva, ki se tiče ne le Ptuja, temveč tega dela Evrope. Idejna zasnova ostaja v rokah komisije,« je še poudaril Senčar. Na vprašanje, ali bodo upoštevani dosedanji idejni načrti, je odgovoril, da je vse v pristojnosti strokovne komisije, ki bo projektno nalogo zaključila predvidoma v drugi polovici tega leta. Ptujsko-ormoški muzej ima shranjenih okrog 500 tisoč enot arheološkega gradiva, približno toliko naj bi ga bilo še v Centru za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Lorenčič in zaposleni v muzeju so zagnani. Želja, da zbirke končno postavijo na ogled, je velika, dejstvo pa je, da bi se o tem, kam bodo arheološke zbirke na Ptuju postavljene, moralo razmišljati že pred leti. Pred najmanj šestimi leti, ko so jih spravili v zabojnike. Dženana Kmetec Vurberk • Gospod Prasetnik Ali so tukaj vsi ljudje prismojeni? Dramska sekcija KD Grajena, ki se ponaša z več kot 65-letno tradicijo, bo s komedijo Gospod Plemeniti Presetnik tri dni gostovala na Vurberku. J. B. P. MOLIERE GOSPOD PLEMENITI PRASETNIK KOMEDIJA REŽIJA: TATJANA VAUPOTIČ ZEMLJIČ Datumi, ure in lokacije predstav: - sobota, 2. 9. ob 19.30, - nedelja, 3. 9. ob 19.30, - ponedeljek, 4. 9. ob 19.30 na gradu Vurberk. Cena vstopnic: odrasli 8 EUR, otroci 4 EUR Grajenčani so v letih delovanja oblikovali vrsto odmevnih predstav, v svojih vrstah imajo igralko, prejemnico priznanja za najboljšo žensko vlogo na srečanju odraslih gledaliških skupin, in igralca, ki je bil dvakrat proglašen za naj komedijanta na Festivalu komedije v Pekrah. V zadnji sezoni so se lotili postavitve Molie-rove komedije Gospod Plemeniti Prasetnik, ki si jo lahko ogledate na gradu Vurberk v soboto, 2., v nedeljo, 3., in v ponedeljek, 4. septembra, vsak večer ob 19.30. V primeru dežja predstava odpade. »Pridite in se nasmejte zgodam in nezgodam ubogega Prasetnika,« vabijo člani Dramske sekcije KD Grajena. MV Tednikova knjigarnica Zakaj se otrok v polenti kuha Kako so včasih nenavadna pota knjige do bralca! Ne vem, če bi kdaj sama izbrala knjigo z naslovom Zakaj se otrok v polenti kuha. Morda pa bi me le kdaj ta nenavadni naslov zamikal? Niti oprema, ilustracija na naslovnici, kjer so, kot je razvidno z ilustracije današnje Knjigarnice, zgoraj in spodaj bledo zelene zvezde na čokoladno rjavem traku, kot so bili v davnih časih vzorčki na koncu spisov ali pa domačih nalog v šolskih zvezkih. Tudi kompozicija trojice streh cirkuških šotorov na dnu naslovne platnice me verjetno ne bi pritegnila k branju. Kaj pa vem, tako, na prvi pogled, bi tako ozaljšano naslovnico, če smem tako reči, pripisala bolj nekemu »novodobnemu zdravilnemu pisanju«, če vzamem celotno kompozicijo in barve naslovne platnice. Da ne dolgovezim, na knjigo me je opozorila draga sobralka Alenka iz prestolnice. In glej čudo: knjiga je bila lepo prosta, kot rečemo knjižničarji. Prosta, čeprav je njena letnica izdaje sveža (2017), kar se ne zgodi pogosto. In sem jo nesla domov. To nenavadnico. In sem jo začela brati, čeprav sem na prvi pogled, oziroma na prvo listanje uzrla med platnicami veliko malorečja: torej praznih strani, s po enim stavkom, ali dvema, tremi. In nekatere od teh, skoraj praznih knjižnih strani, vsebujejo besedilca z velikimi tiskanimi črkami. In sem pred samim začetkom branja, kar zadnje čase počenjam vedno bolj pogosto, pokukala na zavihek prve platnice, kjer je spremna beseda Lidije Dimkovske in začenja tako: Avtobiografski roman Zakaj se otrok v polenti kuha skicira tragikomične prizore iz življenja romunske cirkuške družine, ki je v upanju na boljše življenje zbežala na Zahod in se tam nepopravljivo Avtobiografske romane rada berem. Tragikomične pa še bolj. Upanje vzhodnjakov na lepše življenje na Zahodu je večna tematika, ki bo mi verjetno zanimiva do konca bralskega življenja ... In zraven še »nepopravljivo razbita družina« - ja, to je treba prebrati. Tako začne torej roman, ki bi mu osebno rekla, da je roman, pesem, pravljica, esej, psihološki triler, ljubezenski absurd - kar pa ni literarna oblika, iz tega naslova pa še: filozofija življenja, otroški spomini, verska etika, morala umiranja,medgeneracijska razumevanja in hotenja, socialne razpoke in pedagoški prijemi ..: Predstavljam si nebesa. Tako velika so, da takoj zaspim, da bi se pomirila. Ko se zbudim, vem, da je Bog nekoliko manjši kot nebesa. Drugače bi pri molitvi od strahu vedno zaspali. Govori Bog tuje jezike? Razume tudi tujce? Ali pa sedijo angeli v majhnih steklenih kabinah in prepevajo? IN ALI JE RES V NEBESIH CIRKUS? Mama pravi, da je. Oče se smeje, z Bogom ima slabe izkušnje. Ce bi bil Bog res Bog, bi prišel dol in nam pomaga, pravi. Toda zakaj naj bi prišel dol, če bomo pozneje tako ali tako potovali k njemu? Moški itak manj verujejo v Boga kot ženske in otroci, zaradi konkurence. Moj oče noče, da je bog moj oče ... Ce ste, cenjeni bralci, morda pomislili po prebranem odlomku, da je to branje namenjeno otrokom, se motite. To je knjiga za odrasle, zelo odrasle, tudi po bralskem stažu, se mi zdi. Njena avtorica je Algaja Veteranyi (1962-2002), ki je bila rojena v Bukarešti v družini cirkuških artistov in so leta 1967 zbežali pred revščino in diktaturo iz rodne dežele v Švico, kjer so leta 1977 dobili azil. Si morete misliti, da je bila pisateljica dolgo nepismena, čeprav je govorila romunsko in špansko? Njeno prvo pisanje je bilo v nemškem jeziku, ki se ga je naučila sama. Neverjetno! Kot je neverjetna zgodba, ki vam jo zelo priporočam v tokratni Knjigarnici. Pika na i je podoba avtoričine matere na zadnji platnici. Vir je youtube in prikazuje Aglajino mamo med artistično točko. Roman Zakaj se otrok v polenti kuha ima 190 strani, izšel je v založbi Modrijan, prevedla ga je Kristina Jurkovič, uredila Julija Uršič, oprema, oblikovanje in prelom Branka Smodiš, izdajo pa je podprla fundacija TRADUKI. Liljana Klemenčič Foto: CG Foto: MV Rokomet Po tradiciji: generalka z GRKVaraždin Strani 12 Odbojka Priprave za uvrstitev pri vrhu Strani 12 Tajski boks Pungaršek in Golob suvereno zmagala Stran 13 Boks Ringovci nadaljujejo z javnimi sparingi na prostem Stran 13 Nogomet Derbi Vidmu, Podlehnik šokiral Gerečjo vas Strani 14 Košarka Slovenija med kandidati za odličja Strani 15 Nogomet • 1. SNL Zanimiv zaključek prestopnega roka tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Dare Vršič bo po zasuku znova oblekel vijoličasti dres, v katerem je lani kazal izjemne predstave in bil najbolj zaslužen, da je Maribor osvojil naslov državnih prvakov. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Zadnji dnevi prestopnega roka so za ljubitelje nogometa vedno posebej zanimivi, tudi letos je tako. Klubi v 1. slovenski ligi so odigrali sedem krogov (za nekaterimi so tudi evropska predtekmovanja), v katerih so prišle na plan nekatere slabosti, nekateri pa zaradi ritma tekmovanja preprosto morajo okrepiti svoje zasedbe. Slednje velja seveda za Maribor, ki ga čaka naporna sezona na treh frontah: prvenstvo, pokal in Liga prvakov. Zato ne preseneča, da so se odločili za okrepitev zasedbe, je pa delno presenečenje, za katerega igralca so se odločili - Dareta Vršiča. 32-letnik je bil v prejšnji sezoni v dresu Maribora izbran za najboljšega igralca lige, a pogodbe z Mariborom ni želel podaljšati, saj ni bil zadovoljen s ponujenimi pogoji. V vmesnem času je treniral z nogometaši Aluminija, z njimi je odigral tudi prijateljsko srečanje z Vidmom. Pojavljale so se že govorice o ponudbah iz Cipra in Indije, a je v zadnjem trenutku vendarle prišlo do zasuka v smeri - Maribora. „Po neprijetnih mesecih brez nogometa sem zelo vesel, da so mi v klubu ponudili novo priložnost. Storil bom vse, da bi prispeval svoj delež k novim uspehom. V življenju kdaj pov-lečemo napačno potezo, jaz sem naredil življenjsko napako, zato je moja zahvala klubu ob našem novem dogovoru še večja," je ob vrnitvi v staro jato dejal Vršič. Vezista je pozdravil tudi športni direktor Zlatko Za-hovič: „Dare, dobrodošel nazaj v nogomet in NK Maribor. Vse besede in pridige so zdaj odveč. Želim mu, da se čim prej vključi v novo zgod- bo in pokaže tisto, kar vsi mi pričakujemo od njega. Sezona je dolga, do decembra bomo skupaj odigrali 36 tekem in ne glede na našo novo zgodbo bomo potrebovali talent in navdih." Po Martinu Milcu in Luki Zahoviču (iz Belgije in Nizozemske) je Vršič tako že tretji igralec, ki se je vrnil med vijoličaste. Novo pogodbo z Mariborom je podpisal tudi izkušeni vratar Jasmin Han-danovic. Ta je član Maribora že od sezone 2011/12, njihov dres bo nosil do junija 2019. Za vijoličaste bo igral tudi Lior Inbrum. Gre za Izraelca z etiopskimi koreninami, ki bo pri Mariboru igral kot posojeni igralec belgijskega Genta. Prva trenerska žrtev Vodstvo nogometnega pr-voligaša iz Celja se je po sedmih krogih državnega prvenstva kot prvo odločilo za trenersko menjavo. Mesto glavnega trenerja bo s 1. septembrom prevzel 46-letni Dušan Kosič, s trenerskega položaja pa se poslavlja 38-letni Tomaž Petrovič, íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íhíztu! CRADIOPTUJ ^ «a aflietu www.radio-ptuj.si ki je moštvo prevzel pred začetkom letošnje sezone (prej je vodil Krško). Zanimivo je, da so novico sporočili po tem, ko je Celje v 7. krogu doma s 4:1 ugnalo ekipo Ankarana. Kosič je doslej služboval pri NZS, zadnja štiri leta je bil selektor reprezentance U-17. Do nadaljnjega bo namesto njega selektorsko delo opravljal Agron Šalja. Dvojica iz Olimpije Olimpija je bila v preteklih sezonah izjemno aktivna in je v svoje vrste zvabila veliko število nogometašev. Letos je slika obratna, več je bilo odhodov (in posoj). Zadnja dva, ki sta zapustila Ljubljano, sta nekdanja člana prve enajsteri-ce Nemanja Mitrovič in Blessing Eleke. Slednji je bil pred letom in pol nogometaš, ki je v Olimpijo iz Gorice prestopil za slovenske razmere rekordno odškodnino 800.000 evrov, a pri Olimpiji tega ni upravičil. Odslej se bo dokazoval v Izraelu, kjer bo branil barve ekipe Ashdod. Mitrovič je postal član poljskega prvoligaša Jagiello-nia, ki je v zadnji sezoni osvojila 2. mesto v elitni poljski ligi. JM Nogomet • NK Drava, 2. SNL Nogomet • Reprezentanca Slovenije Izjemno pomembni preizkušnji Slovensko nogometno reprezentanco čakata v naslednjih dneh dve srečanji v okviru kvalifikacij za SP leta 2018 v Rusiji. Tekma s Slovaki bo v petek ob 20.45 v Trnavi, Litovci pa bodo v Stožicah gostovali v ponedeljek, 4. septembra. Selektor Srečko Katanec se je v zadnjih dneh soočil z novima težavama glede igralskega kadra: najprej je ostal brez Kevina Kampla, ki si ureja klubski status (prestop v Leipzig) in je dobil dovoljenje NZS, druga pa je poškodba Aljaža Strune, ki je obnovil poškodbo. Namesto njega je Katanec vpoklical Matija Široka (Domžale). V skupini F po šestih tekmah vodi Anglija s 14 točkami, Slovaška jih je zbrala 12, Slovenija 11, Škotska osem, Litva pet, Malta pa je še brez točke. JM Drava v Radomljah, v Lendavi pomurski derbi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave bodo visoko mesto na lestvici v nedeljo potrjevali v Radomljah. Prvoligaši v tem tednu zaradi nastopov reprezentance ne bodo aktivni, drugoligaši pa bodo nemoteno nadaljevali prvenstvo. V 5. krogu je na sporedu nekaj izjemno zanimivih srečanj, v ospredju bo pomurski derbi med Nafto in Muro, na katerem je pričakovati velik obisk gledalcev. Med ostalimi srečanji bosta največ pozornosti deležni tisti v Sežani (gostuje Dob) in Radomljah (gostuje Drava). Zanimivo bo tudi v Brežicah, kjer bo gostovala Krka. Ptujčani so v dosedanjih štirih krogih trikrat slavili in enkrat remizirali. Na zadnjem domačem srečanju se je na Mestnem stadionu zbralo res lepo število gledalcev, kar vse v klubu še posebej veseli. „To je za nas izjemna vzpodbuda in kazalnik, da smo na pravi poti. Obenem to pomeni dodatno obvezo, da jih ne smemo razočarati, zato moramo stremeti k še boljšemu delu," je dejal trener Drave Simon Sešlar. Nato se je obrnil k nedeljskemu srečanju s Kalcerjem. „Naša osnovna želja je, da nadaljujemo pozitiven niz, v katerem smo trenutno. Osnovni načrt je odigrati čim bolj čvrsto v obrambi, v napadu pa si s hitro in čim bolj enostavno igro pripraviti čim več priložnosti in jih tudi realizirati. V ekipi imamo nekaj manjših težav s poškodbami, nekaj treningov sta izpustila Šporn in Flis, a verjamem, da bosta ob pomoči zdravniške službe do nedeljskega srečanja že pripravljena na vse napore." V ekipi imajo praktično na vseh igralnih mestih dva enakovredna igralca, še najbolj šibki so glede tega pri vratarjih. „Tukaj res nimamo prave širine, čeprav moram v isti sapi dodati, da Domjan svoje delo opravlja zelo dobro. Nihanja se zaradi mladosti igralcev pojavljajo v celotni ekipi, normalna so tudi pri tako mladem vratarju, kot je Domjan, ki šteje le 19 let," je o tem povedal Sešlar. Kalcer je po uvodnih dveh spodrsljajih (remi doma s Sežano in poraz v gosteh z Muro) nanizal dve zmagi (Zarica, Fu-žinar). To bo obenem tudi mini dvoboj s po štirimi zadetki zaenkrat najboljših strelcev lige: Marka Panikvarja (Drava) in Anela Hajriča (Radomlje). JM 12 Štajerski Šport petek • 1. septembra 2017 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Po tradiciji: generalka z GRK Varaždin Prvenstvo v i. A slovenski rokometni ligi se nezadržno bliža. Letošnjo sezono bosta v petek, 8. septembra, odprla lanskoletna 1. B-ligaša Slovan iz Ljubljane in Šmartno. V pettedenskih pripravah na novo sezono so Ormožani odigrali pet pripravljalnih tekem. Na zadnji so v torek brez večjih težav s 37:25 (19:16) odpravili SVIŠ iz Ivančne Gorice. Vratarja Tomislav Balent (+12) in Matic Šulek (+7) sta skupaj zbrala kar 19 obramb. S podobnim izkupičkom obramb v prvenstvu bi bili v taboru Jeruzalema zagotovo več kot zadovoljni. »Vratarji obljubljamo, da bo število obramb na vsaki tekmi vsaj dvanajst. Pod to se ne bomo spuščali,« je na duhovit način sedmi sili pripovedoval Balent, ki bo že tretjo sezono nosil dres ponosa Ormoža. Ekipa se kompletira Poleg lepega števila obramb vratarjev je privržence ormoškega kluba razveselila vrnitev po poškodbi Jureta Kocbeka in Miha Kavčiča. Ekipi se je po kratkem počitku po nastopu na SP kadetov v Gruziji pridru- Foto: Crtomi8r Goznik Gal Cirar je bil v lanski sezoni tretji strelec Jeruzalema Ormoža. žil Dominik Ozmec. »Prvič na pripravah smo bili podobni 1. A-ligaški ekipi. Vrnitev te trojke je velika pridobitev za nas, tako v obrambi kot v napadu. Na 'črni listi' sta samo še Tilen Kosi in Danijel Mesaric, ki pa bi moral biti nared za tekmo 1. kroga proti Ribnici,« je povedal trener Saša Prapotnik. Igra Jeruzalema proti gostom iz Dolenjske je bila na visoki ravni, mogoče za ta del priprav celo predobra. »Naša igra je vse bližje želeni. Če bi ocenjeval našo pripravljenost, bi dejal med štiri in pet. Mogoče smo res malo prehitro v formi, vendar upam, da to formo obdržimo čim dlje časa. Začetek sezone bo še kako pomemben,« je po tekmi z gosti iz Ivančne Gorice povedal Gal Ci- Odbojka • ŽOK GSV Zava Ptuj Priprave za uvrstitev pri vrhu Novi trener članske ekipe ženskega Odbojkarskega kluba GSV Zava Ptuj Bojan Novak je v sredo na uvodnem treningu pred novo sezono pozdravil 15 igralk. Med njimi je bilo zaznati precej znanih igralk, nekaj mladink, ki bodo priključene prvi ekipi, nekaj igralk na preizkušnji in tri bodoče nosilke igre. To so sprejemalka napadalka Sara Sakovič, srbska korekto-rica Jelena Jelovič in podajalka Ana Praprotnik Flisar. Ob tem je treba izpostaviti, da je ptujsko ekipo tudi zapustilo precej odbojkaric, med katerimi bo zagotovo najbolj manjkala Anja Cvirn, ki je zaključila aktivno kariero. So pa aktivno začele trenirati vse članice trenutne zasedbe. O načrtu priprav je Novak dejal: »Priprave smo začeli dokaj pozno, saj se prvenstvo začne v sredini oktobra. Igralke so dobile določen plan dela, da so se pred pričetkom treningov pripravljale tudi same doma - to so bile predvsem vaje za vzdržljivost in moč. Sedaj smo začeli trenirati v dvorani, kjer nas čaka še veliko dela. V ekipi je veliko novink, tako da bomo morali veliko časa posvetiti ui-gravanju. Upam, da bomo dokaj dobro pripravljeni pričakali start novega prvenstva.« O samih pripravah je Novak dejal: »V glavnem bomo trenirali v dvorani in večina vaj v tem obdobju bo potekala z žogo. Vmes bomo kombinirali še kakšno vajo za moč in morda še kakšen dodaten trening fitnesa. Glede na stanje na prvem treningu, ki kaže kar dobro, bomo v prihodnje prilagodili same treninge.« Ptujčanke bodo imele v novi sezoni kakovostno ekipo, tudi rar, lani tretji strelec ekipe. Proti Svišu so se med strelce vpisali: Vujovič 7, Čudič 7 (3), Žuran 5, Cirar 3, Kocbek 3, Kavčič 2, Ozmec 2, Rajšp 2, G. Hebar 2, Ciglar 2, Žižek Cvetko 1, Grabovac 1. Želijo si druženja V petek, 1. septembra, Ormožani zaključujejo pripravljalno obdobje s tekmo proti sosedom iz Varaždina. »Leta in leta je tradicija, da zadnjo pripravljalno tekmo odigramo v petek, osem dni pred začetkom sezone in nato fantom damo odmor skozi cel vikend. Tokrat si je ekipa po tekmi z Va-raždinom zaželela še kratkega skupnega druženja in ji bomo ustregli. Brez prave 'klape' v kolektivnem športu ne gre in prav ta dober ekipni duh je krivec, da Ormožani kot eden manjših klubov v državi že petnajst let trmasto vztrajamo v elitni ligi,« je zaključil kapetan Bojan Cudič, najboljši strelec v zgodovini ormoškega kluba in prava legenda ter vzgled mladim ormoškim športnikom. Tekma proti GRK Varaždin bo odigrana ob 18.00 v športni dvorani na Hardeku. UK za vrh. Pred začetkom prvenstva v 2. slovenski ligi vzhod bodo odigrale nekaj prijateljskih tekem, dokončnega seznama v klubu še nimajo. »Zaenkrat je plan srečanj še okviren, 15. septembra bo na Ptuju tudi manjši domači turnir. Na pripravljalnih tekmah bi želel preizkusiti vse igralke,« je dejal Novak. Cilj ženskega Odbojkarskega kluba GSV Zava Ptuj v sezoni 2017/18 bo mesto pri vrhu ali na samem vrhu prvenstvene lestvice, kar bi jim v prihodnji sezoni, ko bo prišel v veljalo nov tekmovalni sistem, prineslo igranje v eni izmed prvih lig. Tako bi lahko v prihodnosti spremljali na Ptuju še kakovostnejšo žensko odbojko. David Breznik Atletika • Miting v Zagrebu Domjanova sedma, Ratejeva četrta V torek je v Zagrebu potekal 67. mednarodni atletski memorial Borisa Hanžekovica, ki velja za enega najmočnejših v tem delu Evrope. V hrvaški prestolnici je tako tekmovalo 10 aktualnih in devet nekdanjih olimpijskih in svetovnih prvakov. Na njem je v metu diska nastopila tudi Veronika Domjan, ta disciplina pa je bila posebej zanimiva zaradi nastopa Sandre Perkov-ic, olimpijske in svetovne prvakinje. Odlična hrvaška atletinja je tudi prepričljivo slavila, dosegla je drugi najboljši izid sezone na svetu (70,83 m) - zaostala je le za svojim junijskim dosežkom (71,41 m). Veronika Domjan je nastopala v stilu celotne sezone, najdaljši met je znašal 54,58 metra, kar je zadoščalo za sedmo mesto. Najboljši rezultat izmed Slovenk je dosegla Martina Ratej, ki je zasedla četrto mesto v metu kopja (61,74 m). V tej disciplini je zmagala Elisabeth Gleasdle iz Kanade, ki je s 63,40 m ugnala domačinko in olimpijsko zmagovalko Saro Kolak (61,86 m). UR Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Zmaga za Hano, Jure tretji Kolesarski klub Adria Mobil je v soboto, 26. avgusta, organiziral tradicionalno dirko »Okoli Grma«. Gre za krožno dirko, ki vsako leto poteka v dolenjski prestolnici Novem mestu. Tudi letos so na njej nastopili kolesarji Perutnine Ptuj, ki so domov odšli nasmejani, saj je Hana Jeromel med deklicami C slavila, v isti kategoriji je bil pri dečkih Jure Majnik tretji. Dirka je potekala v precejšnji vročini, kar je tudi vplivalo na končne rezultate. Dečki C so morali prevoziti 8 krogov, kar je zneslo slabih 9 km. Izmed ptujskih kolesarjev se je najbolj izkazal Jure Majnik, ki je stopil na najnižjo stopničko na zmagovalnem odru. Njegov uspeh je z 9. mestom dopolnil Marcel Krevs. V kategoriji deklic C je slavila Hana Jeromel. Pri dečkih B se je najbolj izkazal Jan Svenšek, ki se je pomeril z dvanajsterico kolesarjev v ospredju. Zasedel je 6. mesto. Kljub številnim poskusom v več krogih se Vidu Jeromlu pri dečkih A ni uspelo oddaljiti od skupine. Porabil je veliko moči, kar se je poznalo v zaključnem sprintu, v katerem je deseterica fantov odločala o zmagi. Vid Jeromel in Andrej Majnik sta na koncu zasedla 6. in 10. mesto. Namizni tenis • NTK Kidričevo Trikrat na stopničkah Člani novoustanovljenega NTK Kidričevo se se v nedeljo mudili v Varaždinu, kjer so nastopili na odprtem prvenstvu, ki ga je pripravil domači klub STARR. Nastopili so v različnih konkurencah, od najmlajših do najstarejših. V kategoriji mlajših kadetinj je Maja Belaj stopila na najvišjo stopničko, osvojila je 1. mesto., Nika Belaj je tokrat nastopila med članicami: uvrstila se je v finale, kjer je klonila proti domači igralki. Med člani je nastopil Gregor Zafoštnik in v konkurenci številnih hrvaških prvoligaških igralcev zasedel 1. mesto. JM - 1HS Trener Bojan Novak z novinkami u ŽOK GSV Zava Ptuj Nika Belaj, Gregor Zafoštnik in Maja Belaj petek • 1. septembra 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Tajski boks • Tekmovanje v Trebnjem Motokros • Svetovno prvenstvo Najboljši pmč na Floridi Pungaršek in Golob suvereno zmagala Motokrosisti bodo v nedeljo tekmovali na Floridi, ki je v letošnjem koledarju edina dirka za svetovno prvenstvo v ZDA. Jacksonville je novo prizorišče, na katerem se bodo motokrosisti elitne lige pomerili prvič. Od Slovencev bo dirkal le Tim Gajser, ki je zmagal zadnjo dirko SP na Švedskem. Med konkurenti bodo tudi zvezdniki ameriškega superkrosa: Eli Tomac, Webb Cooper in Justin Barcia. Dirke preko »velike luže« so za evropske motokrosiste še posebej zanimive, saj mnogi upajo, da si bodo odprli vrata v svet ameriškega motokrosa. Tim Gajser je na Florido odpotoval že v ponedeljek, proge pa si za zdaj še ni ogledal v živo. »Proge še nisem videl v živo, ogledal sem si jo le na posnetkih. Videti je zelo lepa in ima veliko tehničnih skokov. Na dirki bom užival in dal vse od sebe,« je povedal Gajser, ki se dirke zelo veseli. Dodal je še, da te dni na Floridi zaradi hurikana močno dežuje. V nedeljo Tirna čaka zelo zahtevna naloga. Startna rampa bo po dolgem času zapolnjena do zadnjega kotička, ameriški tekmovalci pa bodo na domačih tleh še dodatno motivirani. Italijan Antonio Cairoli ima sto eno točko prednosti pred Nizozemcem Jeffreyjem Herlingsom. Če mu bo uspelo zadržati to prednost, bo Italijan že v nedeljo, torej dve dirki pred koncem sezone, osvojil svoj deveti naslov svetovnega prvaka. Prva vožnja bo v nedeljo ob 19. uri, druga ob 22. uri. sta Namizni tenis • Euro Mini Champs Kiara v glavni turnir V organizaciji francoske na-miznoteniške zveze je v Schil-tingheimu v bližini Strasbour-ga na vzhodu Francije potekal eden največjih turnirjev za mlade igralke in igralce (letnikov 2005 in 2006) namiznega tenisa - Euro Mini Champs 2017. V kategoriji letnic 2006 je v dresu slovenske reprezentance nastopila tudi Ptujčanka Kiara Šegula (letnica 2007), v konkurenci deklet letnic 2005 pa Lara Belaj (NTK Kidričevo). Slovenska odprava je štela deset tekmovalcev, vodil pa jih je trener Miroslav Tokič. Na tridnevnem tekmovanju so nastopile reprezentance iz celotne Evrope, posebej številčna je bila domača francoska ekipa. Skupaj je nastopilo skoraj 500 mladih. V kategoriji letnic 2006 je najprej 82 igralk igralo tri kroge pred-tekmovanja po skupinah (v vsakem krogu po dva ali tri dvoboje), po najboljši dve sta napredovali v naslednji krog. Kiara se je uspešno prebila čez vse tri in se tako uvrstila med 32 najboljših v glavni del turnirja. Isti dosežek je v tej kategoriji uspel tudi Sari Tokič. Tudi v glavnem delu sta se mladi Slovenki dobro borili in odigrali še nadaljnjih pet dvobojev, po katerih sta na koncu zasedli 23. (Kiara Šegula) in 16. mesto (Sara Tokič). Brez poraza (celo brez izgubljenega niza!) je zmagala predstavnica Walesa Anna Hursey. Lara Belaj je nastopila v konkurenci deklet letnic 2005. Uvrstila se je v tretji krog kvalifikacij, kjer pa ji ni uspel preboj v glavni del turnirja (med 32 najboljših). JM TT®* i . ' iL Timi Pungaršek se je skupaj s trenerjem veselil nove zmage. Aleš Golob (desno) je do zmage prišel z udarcem z nogo. Ljubitelji borilnih športov so prišli na svoj račun v soboto v Trebnjem, saj je glavni organizator Alen Štritof pripravil Open Air Fight Night. Na ta dogodek sta se v zadnjem obdobju iz Kluba tajskega boksa Ptuj pod vodstvom trenerja Matjaža Tomažina pripravljala Timi Pungaršek in Aleš Golob. Očitno sta ujela pravo for- mo, saj sta se oba izkazala v ringu in sta slavila s knock-downom v drugi rundi. Oba sta pokazala srčno in dobro borbo, saj sta pod taktirko trenerja Tomažina borbi zaključila predčasno. Golob je spravil tekmeca v knockdown z udarcem s kolenom v glavo, medtem ko je Pungaršku to uspelo z desnim krošejem. Po dvobojih je njun trener Matjaž Tomažin podal kratko oceno: „Aleš je imel nekoliko lažje delo, saj je dva dni pred tekmo prišlo do zamenjave borca, ki pa ni bil iz ranga boljših borcev, zato smo tudi pričakovali zmago. Kljub temu se je tekmec do prekinitve dobro upiral. Veliko težjo borbo smo pričakovali pri Timiju, saj se je boril z veliko bolj izkušenim Klemnom Pe-koljem. Timi se je na tekmeca zelo dobro pripravili in ga je z dobro taktiko ugnal s serijskim boksom v drugi rundi, kjer je dvoboj predčasno zaključil. Pungaršek je pobudo prevzel že v prvi rundi, podobno je nadaljeval tudi v drugi, kar se je obrestovalo z zmago." David Breznik Boks • BK Ring Ptuj • • 11« • • • •• •• A Ringovci nadaljujejo z javnimi sparingi na prostem Sara Tokič in Kiara Šegula sta Slovenijo v Franciji zastopali v konkurenci deklet, letnic 2006. Skupinska fotografija udeležencev) javnega sparinga pred novimi prostori BK Ring Celotna slovenska odprava v Franciji V minulih letih je Boks klub Ring skozi poletja pred klubskimi prostori standardno izvajal javne sparinge. To so sedaj ponovno zagnali pred svojimi novimi prostori na Grajeni. Uspešen ptujski kolektiv je namreč na prostem pod streho postavil olimpijski ring, kar jim omogoča različna boksarska tekmovanja in tudi treninge. Po manjšem „ogrevalnem" sparingu pred tedni so minulo soboto izvedli prvi uradni javni sparing, na katerem je bilo izvedenih devet dvobojev. V njih so se predstavili boksarji iz BK Sankaku Mediup Celje, BK Slovenska Bistrica, BK Portorož, BK Intercom Celje, Boxeo Novo mesto, BK Legionar Celje, BK Tivoli, Dejan Zavec Boxing in BK Ring Ptuj. Slednji so poslali v boj tokrat štiri boksarje. Prvi je nastopil Alen Kralj, in sicer proti Alexu Guzeju (BK Portorož) - nasproti sta si stala kadetski in mladinski repre-zentant Slovenije. V dvoboju je mlajši Kralj dobro vodil borbo iz distance, nadzoroval je tempo in bil kljub temu, da ima njegov primorski tekmec okrog 40 dvobojev več, za nianso boljši. V naslednjem obračunu je Lovro Čondič (BK Ring Ptuj) izzval Gorazda Jevščineka (BK Slovenska Bistrica). Šlo je za ponovitev dvoboja izpred treh tednov, ki ga je domači boksar takrat dobil in je bil tokrat občutno boljši borec. Svojo kakovost je ponovno potrdil Leon Lovrec (BK Ring Ptuj), saj proti Galu Šepicu (BK Legional Šmarje) ni imel preveč težkega dela. V dvoboju dneva sta si stala nasproti Denis Lazar (BK Ring Ptuj) in Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing). Gre za boksarja, ki trenutno spadata v sam vrh slovenskega boksa, oba sta bila udeleženca evropskega prvenstva in kvalifikacij za olimpijske igre. Obiskovalci so tokrat videli dvoboj z veliko izmenjavami udarcev in z visokim tempom. Lazar je nekoliko boljše boksal v začetku dvoboja, na koncu pa je bil aktivnejši in boljši Venko. Dvoboj se je končal brez zmagovalca, kar je sedaj že standardna praksa na javnih sparingih. Nove izkušnje si bodo lahko tekmovalci ponovno nabirali to soboto, ko bo od 15. ure naprej novi javni sparing, na katerem bodo ob slovenskih boksarjih najverjetneje nastopili tudi gostje iz Hrvaške. David Breznik Športni napovednik Košarka • Poetovio pokal U-15 Košarkarski klub Ptuj bo v soboto, 2. 9., od 8. ure naprej organiziral 1. košarkarski Poetovio pokal za selekcijo U-15. Na tekmovanju bo sodelovalo osem ekip, ki se bodo pomerile po tur-nirskem sistemu, kjer zmagovalec tekme napreduje v naslednji krog tekmovanja (četrtfinale, polfinale, finale). V športni dvorani Gimnazije Ptuj bodo igrale naslednje ekipe: Lenart, Miklavž, Sani Maribor, Sani Bistrica, Zlatorog Laško, Radenska Creativ Sobota, Drava Ptuj in Košarkarski klub Ptuj. DB 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 1. septembra 2017 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Derbi Vidmu, Podlehnik šokiral Gerečjo vas V torek in sredo so bile na sporedu tekme 1. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj za sezono 2017/18. Kot se za pokalno tekmovanje spodobi, se je že v uvodnih tekmah zgodilo nekaj presenečenj. Grajena je izločila »superligaša« Prager-sko, največje presenečenje pa se je prav gotovo zgodilo v sredo v Gerečji vasi, ki je vodila že z 2:0, nato pa so Podlehničani preobrnili rezultat. V uvodu sta kar pet zadetkov dosegla Vito Meznarič za Markovce in Matic Marcius za Dravo, ki sta tako zelo pripomogla h končnemu slavju svojih ekip. Derbi 1. kroga je bil nedvomno v Vidmu, ki je upravičil vlogo favorita, najvišjo zmago pa so dosegli Bukovci, ki so s kar 12:0 premagali Oplotnico. Pokal MNZ Ptuj, rezultati 1. kroga: Dornava - Makole Bar Miha 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Petek (8.), 1:1 Rojs (70.), 2:1 Hažic (83.), 3:1 Arnuš (86.); Zavrč - Hajdoše 3:0 (b. b.); Videm - Stojnci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Antolic (30.), 2:2 Plajnšek (86.); Gerečja vas - Podlehnik 2:3 (2:1); strelci: 1:0 U. Feguš (7., ag.), 2:0 Krajnc (9.), 2:1 P. Močnik 21., 2:2 M. Feguš (65.), 2:3 M. Močnik (73.); Kety Emmi Bistrica - Polska-va Avtoprevozništvo Grobel-nik 8:1 (4:0); strelci: 1:0 Dolenc (17., ag.), 2:0 Topič (34.), 3:0 Polegek (38.), 4:0 Kolar (41.), 5:0 Polegek (55., z 11 m), 5:1 Špes (71.), 6:1 Polegek (78., z 11 m), 7:1 Kolar (81.), 8:1 Kolar (89.); Boč - Apače 0:2 (0:2); strelec; 0:1 Tramšek (13.), 0:2 Tram-šek (28.); Cirkulane - Leskovec 5:0 (2:0); strelca: 1:0 Murat (12.), 2:0 Murat (20.), 3:0 Sitar (51.), 4:0 Murat (64.), 5:0 Murat (86.); Markovci - Majšperk Piceri-ja Špajza 11:1 (4:0); strelci: 1:0 Gavez (3., ag.), 2:0 Leben (36.), 3:0 Mlinarič (39.), 4:0 Leben (42.), 5:0 Meznarič (52.), 6:0 Ljubec (75.), 6:1 Šalamun (59.), 7:1 Meznarič (65.), 8:1 Mezna-rič (71.), 9:1 Bratkovič (87.), 10:1 Meznarič (89.), 11:1 Meznarič (90.); Gorišnica - Ormož 6:5* (1:0; 1:1); strelca: 1:0 Mar (7.), 1:1 Šin-cek (87.); Rogoznica - Dakinda Drava 2:9 (1:4); strelci: 0:1 Kolar (17.), 1:1 Grujic (18.), 1:2 Marcius (22.), 1:3 Džafic (27.), 1:4 Kolar (34.), 1:5 Marcius (49.), 1:6 Marcius (56., z 11 m), 1:7 Panikvar (60.), 2:7 Lonzaric (62., ag.), 2:8 Marcius (68.), 2:9 Marcius (76.); Bukovci - Oplotnica 12:0 (5:0); strelci: 1:0 Zorec (5.), 2:0 Cebek (17.), 3:0 Zorec (39.), 4:0 Cebek (43.), 5:0 Cebek (45.), 6:0 Zorec (48.), 7:0 Her-ga (52.), 8:0 Antolič (54.), 9:0 Zorec (63.), 10:0 Antolič (66.), 11:0 Antolič (68.), 12:0 Ratek (75., z 11 m); V derbiju 1. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj so Videmčani ugnali Stojnčane. Podvinci - Slovenja vas 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Orovič (30.), 2:0 Orovič (32.), 3:0 Zagoršek (75.), 4:0 Žgeč (79.); Grajena - Pragersko 4:1 (3:1); strelci: 1:0 Strelec (8.), 1:1 Hajnc (12.), 2:1 Sreš (27., ag.), 3:1 Lozinšek (28.), 4:1 Fleten (57.); Tržec - Hajdina 0:5 (0:3); strelci 0:1 Veličkovič (2.), 0:2 Vogrinec (25.), 0:3 Vogrinec (30.), 0:4 Ornik (50.), 0:5 Štum-berger (85.); Lovrenc - Zgornja Polskava 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Smogavc (31.), 0:2 Perc (49.), 1:2 Krajnc (75.); Središče ob Dravi - Skorba 4:1 (4:1); strelci: 1:0 Štamber-ger (6.), 2:0 Štamberger (11.), 2:1 Šimenko (13.), 3:1 Jaušovec (25.), 4:1 Jaušovec (35.). Opomba: * - po enajstmetrovkah (če po 90. minutah ni bilo zmagovalca, sta ekipi takoj pristopili k izvajanju enajstmetrovk, op. a.) Videm ni dovolil presenečenja: VIDEM -STOJNCI 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Antolic (30.), 2:0 Plajnšek (86.). VIDEM: Krušič, Koren, Anto-lic, Kostanjevec, Bračič (od 46. Lah), Cafuta ( od 46. Lončarič), Hliš (od 63. Šuen), Krajnc, Cesar (od 46. Plajnšek), Kovačič (od 46. Božak), Tement. Trener: Primož Gorše. STOJNCI: Ladic, Pivko, Pri-her, A. Petrovič, Kokot (od 75. Pukšič), Roškar, Vinkovič, Jau-šovec, P. Meznarič, Korez (od 70. Koletnik), S. Meznarič. Trener: Matjaž Korez. Derbi 1. kroga pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj za sezono 2017/18 je nedvomno potekal v Vidmu, kjer sta se pomerila domači tretjeligaš Videm in Stojnci, ki zadnja leta krojijo sam vrh Superlige. Sicer dokaj maloštevilni gledalci so imeli Fotozapis Modri, rdeči ... Na Mestnem stadionu je pred mesecem potekalo zanimivo srečanje - zbrali so se prijatelji Romana Tementa, ki so počastili njegovo 6o-letnico. A brez presenečenja seveda ni šlo: del povabljene ekipe je na srečanje prišel... z avtobusom NK Aluminij in v rdečih dresih! Za slavljenca, velikega navijača Drave, je bil to kar precejšnji šok, a se je z njim pogumno spoprijel in tekma je minila v prijateljskem vzdušju. Tako kot tudi tretji polčas... UR Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Gorišnica je na domačem igrišču šele po 11-metroukah izločila Or-možane. kaj videti, na koncu pa so slavili domačini in se tako uvrstili med šestnajst najboljših ekip. Srečanje se je sicer začelo z minuto molka v spomin na nedavno preminulega člana Stojncev Gorazda Perneka. Uvod je minil v terenski pobudi Vidma, toda pretiranih priložnosti ni bilo. Po pol ure igre je iz prostega strela z velike razdalje gostujočega čuvaja mreže presenetil Antolic in domače popeljal v vodstvo. Takoj zatem je za rumeno-zelene za-pretil še Hliš, nato pa so v sami končnici prvega polčasa bili nevarni tudi gostje. Neuspešni so bili Kokot, Korez in S. Mezna-rič, prav v zadnjih sekundah prvega dela igre pa je na drugi strani vratnico zadel Krajnc. Tempo igre je nato v nadaljevanju nekoliko padel, še naprej so imeli žogo v svoji posesti več domači, toda igra je bila vseeno bolj »raztrgana« kot v prvem polčasu. Dolgo časa ni bilo priložnosti, v zadnjih dvajsetih minutah pa se je igra spet povsem razživela. Najprej je v 72. minuti Antolic zadel vratni-co, nato pa sta za Stojnce za-pretila S. Meznarič in Koletnik. Nekaj minut pred koncem je po samostojnem prodoru izid tekme postavil Plajnšek. Oboji se bodo sedaj ponovno osredotočili k prvenstvu. Videm bo v nedeljo v prvi letošnji domači preizkušnji gostil Mons Claudius, Stojnci pa bodo v nedeljo gostili letos prebujene Podvince. tp Športni napovednik Foto: Črtomir Goznik Slavljenec Roman Tement (v sredini) v družbi Viktorja Hotka in Leopolda Drobniča Nogomet • 2. SNL PARI 5. KROGA, SOBOTA, 2. 9., OB 16.30: Farmtech Veržej - Cherrybox 24 Tabor Sežana, Brežice Terme Čatež - Krka, Ilirija 1911 - Fužinar Ravne Systems, Rogaška - Zarica Kranj; NEDELJA, 3. 9., OB 15.00: Brda - AŠK Bravo, OB 16.30: Jadran Dekani - Roltek Dob; ob 17.00: Nafta 1903 - Mura, Kalcer Radomlje - Drava Ptuj. 3. SNL SEVER PARI 3. KROGA, SOBOTA, 2. 9., OB 17.00: Šmarje pri Jelšah - Šampion, Tehnotim Pesnica - Dravograd Avto Grubelnik, S.Rojko Dobrovce - Ajdas Lenart, Dravinja - Zreče, Fosilum Šentjur - Korotan Prevalje, Kety Emmi Bistrica - Pohorje; NEDELJA, 3. 9., OB 10.30: Videm - Mons Claudius. SUPERLIGA PARI 2. KROGA, SOBOTA, 2. 9., OB 17.00: Središče - Cirkulane, Gerečja vas - Markovci, Apače - Hajdina; NEDELJA, 3. 9., OB 17.00: Stojnci - Podvinci, Pragersko - Bukovci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 2. KROGA: SOBOTA, 2. 9., OB 17.00: Tržec - Dornava, Grajena - Rogoznica, Ormož - Podlehnik, Boč Poljčane - Pol-skava avtoprevozništvo Grobelnik; NEDELJA, 3. 9., OB 17.00: Gorišnica - Skorba. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA, SOBOTA, 2. 9., OB 17.00: Leskovec - Zavrč, Slovenja vas - Oplotnica, Zgornja Polskava - Hajdoše; NEDELJA, 3. 9., OB 10.30: Lovrenc - Majšperk Picerija Špajza. Prosta je ekipa Makole Bar Miha. LIGA U-15 VZHOD PARI 5. KROGA, SOBOTA, 2. 9., OB 11.00: Drava Ptuj - Šampion, Aluminij - Maribor, Gerečja vas Hajdina - Mura, Kety Emmi Bistrica - Rogaška Krovstvo Ivanoš. JM petek • 1. septembra 2017 Šport, šport mladih Štajerski 15 Košarka • EP 2017 Brez izrazitega favorita, Slovenija med kandidati za odličja S tekmo med Slovenijo in Poljsko, ki je bila na sporedu v četrtek, se bo na štirih koncih Evrope začelo jubilejno 40. evropsko košarkarsko prvenstvo. To bo zadnje, ki bo potekalo v razmaku dveh let, hkrati pa eno redkih, na katerem je v igri za medalje vsaj deset reprezentanc. Helsinki, Tel Aviv, Cluj v Romuniji in Istanbul so prizorišča predtekmovalnih bojev, ki se jih bo udeležilo 24 reprezentanc, razdeljenih v štiri skupine. Nadaljevanje oziroma izločilni boji osmine finala in četrtfinala bodo sledili v Carigradu, prav tako pa zaključna dejanja, se pravi polfinala, fina- le in tekma za 3. mesto. Ker je Fiba Europe spremenila sistem evropskih prvenstev, tako da bodo ta po novem na sporedu vsaka štiri leta, letos odpadejo tekme za razvrstitev od petega do osmega mesta. Za mnoge igralce bo tako to zadnja priložnost za osvojitev medalje, med njimi na primer za Gorana Dragica, ki je že napovedal slovo od izbrane vrste, mnogi pa je sploh ne bodo imeli, saj so zaradi takih ali drugačnih razlogov odpovedali udeležbo; 40. eurobasket bo med najbolj osiromašenimi v zadnjih desetletjih. Praktično vsaki reprezentanci manjka kakšen igralec; evropska prva- Slovenska reprezentanca za evropsko prvenstvo št. Ime In priimek igralno mesto višina letnik klub 0 - Anthony Randolph k. center 211 cm 1989 Real Madrid 1 - Matic Rebec org. igre 180 cm 1995 brez kluba 3 - Goran Dragic org. igre 194 cm 1986 Miami Heat 6 - Aleksej Nikolic branilec 191 cm 1995 Brose Baskets 7 - Klemen Prepelic branilec 191 cm 1992 Paris-Levallois 8 - Edo Muric krilo 202 cm 1991 brez kluba 11 - Jaka Blažič branilec 196 cm 1990 Morabanc And. 12 - Jan Kosi k. Center 204 cm 1996 Sixt Primorska 13 - Miha Lapornik branilec 194 cm 1993 brez kluba 14 - Gašper Vidmar center 211 cm 1987 Banvit 17 - Saša Zagorac k. Center 206 cm 1984 Šopron 22 - Žiga Dimec center 211 cm 1993 Krka 31 - Vlatko Čančar krilo 203 cm 1997 Mega Leks 77 - Luka Dončic branilec 201 cm 1999 Real Madrid selektor: Igor Kokoškov; pomočniki selektorja: Rado Trifunovlč, Aleksander Sekulic, Jaka Lakovič; trener za telesno pripravo: Miljan Gr-bovič kinja Španija bo med drugim nastopila brez Sergia Llulla, Rudyja Fernandeza in Felipeja Reyesa, pri Grčiji manjkata Ni-kos Zisis in Vassilis Spanoulis, Srbija je brez Miloša Teodosiča in Miroslava Raduljice, Francija brez Tonyja Parkerja, Rudyja Goberta, Nicolasa Batuma, Italija je ostala brez Danila Gallinarija in Alessandra Gentila, Češka brez Jana Veselyja, Poljska brez Marcina Gortata, Ukrajina brez Pooha Jetera, Rusiji manjkata Sergej Karašev in Sergej Monja, Litvi Antanas Kavaliauskas, Paulius Jankunas in Domantas Sabonis, Nemčiji Dirk Nowitzki, Hrvaški Mario Hezonja in Ante Tomič, Gruziji Victor Sanikidze, Turčiji pa Ogus Savaz, Omer Ašik in Er-san Iljašov. Kljub velikemu izpadu zvezdnikov pri najmočnejših reprezentancah se razmerja pri stavniških hišah niso bistveno spremenila. Prvi favorit za zlato odličje je Španija, ki ima na bwinu razmerje 2,5. Sledita ji Srbija in Francija s kvoto 6, osem ima Litva, 10 Grčija, 17 Turčija, 19 Hrvaška, 21 Italija in na devetem mestu je Slovenija (26). Nesporni evropski vladar 21. stoletja je reprezentanca Španije, ki je na zadnjih devetih evropskih prvenstvih osvojila osem medalj, med temi tri zlate (vse na zadnjih štirih EP). Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Od torka do petka, 22. do 25. avgusta, je v Elizabetini hiši v Veliki Nedelji potekal 19. rokometni tabor RK Jeruzalem Ormož. »Z obiskom in izpeljavo tabora smo zelo zadovoljni. Na taboru so se zbrali športnice in športniki iz RK Ormož, ŽRK Ormož, RK Velika Nedelja in GRK Varaždin. Pogoji za tabor so bili odlični. Dve rokometni igrišči, za rezervo športna dvo- rana in Elizabetina hiša, kjer so taborniki prebivali in imeli razne delavnice. Za čarovni-ško delavnico in kviz (novo zmago zabeležili trenerji) je poskrbel Timon Grabovac, za matematično delavnico Nataša Grabovac, za zanimive igre na bazenu Doroteja Lah, Miha Kolmančič, Timon Grabovac, Nino Ulaga in Niko Sovič. Na rokometnih treningih so bili taborniki po starosti razdeljeni v Francija, ki je na prestol skočila le v Ljubljani 2013, je bila 2011 druga, pred dvema letoma pa tretja. Temu primerni so tudi MVP zadnjih štirih prvenstev; dvakrat je bil najkoristnejši igralec eurobasketa Španec Pau Gasol (2009, 2015), 2011 je naziv pripadel njegovemu rojaku Juanu Carlosu Navarru, v Stožicah pa Francozu Tonyju Parkerju. Po koncu evropskega prvenstva 2017 - finale bo na sporedu 17. septembra - bo startala nova svetovna košarkarska ureditev. Reprezentance se bodo znova zbrale že novembra letos in začele kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2019 na Kitajskem. Igor Kokoškov, selektor slovenske moške reprezentance: „Z medaljo se ne obremenjujemo, saj smo profesionalci in želimo zmagati na vsaki tekmi. Če nam bo to uspelo, jo bomo na koncu zagotovo osvojili, a do tam je še dolga pot. Gremo tekmo za tekmo. Najprej nas čaka Poljska, nato Finska ... in tako naprej. Ko bomo opravili s prvim tekmecem, bomo razmišljali o naslednjem. Najpomembneje je, da smo imeli v času priprav optimalne pogoje za delo, predvsem pa, da so vsi igralci ostali zdravi." Luka Dončic: „To bo zame prvo evropsko prvenstvo, zato nimam kakšnih posebnih pričakovanj. Zagotovo imamo odlično ekipo, izjemne posameznike, a zavedamo se, da moramo vsi dati od sebe maksimum. Z medaljo se ne obremenjujemo, saj se zavedamo, da se morajo zanjo uskladiti mnoge stvari." sta, KZS Prva zvezdnika slovenske reprezentance sta Goran Dragic (Miami Heat, zgoraj) in Luka Dončič (Real Madri, spodajd) Skupine EP: Skupina A (Helsinki): Poljska, Grčija, Francija, Finska, Islandija, Slovenija Skupina B (Tel Aviv): Ukrajina, Izrael, Litva, Gruzija, Italija, Nemčija Skupina C (Cluj): Hrvaška, Češka, Španija, Črna gora, Romunija, Madžarska Skupina D (Istanbul): Velika Britanija, Rusija, Srbija, Latvi-ja, Turčija, Belgija Spored tekem slovenske reprezentance: 1. krog, četrtek, 31. avgust: Slovenija - Poljska 2. krog, sobota, 2. september: 19.00 Slovenija - Finska 3. krog, nedelja, 3. september: 15.30 Slovenija - Grčija 4. krog, torek, 5. september: 12.45 Slovenija - Islandija 5. krog, sreda, 6. september: 13.45 Slovenija - Francija Zaključen 19. tabor s 65 udeleženci tri skupine. Prva, letniki 2003/04/05, je štela 15 udeležencev. Druga, letniki 2006/07, je štela kar 28 tabornikov, in tretja, letniki 2008/09/10, je štela 22 udeležencev. Med sodelujočimi iz različnim klubov so se razvila nova prijateljstva, kar je bistvo takšnih druženj. Rokometne treninge so vodili Uroš Krstič, Siniša Radujkovič, Niko Sovič, Doroteja Lah, Miha Kolmančič in Nino Ulaga. Letos smo prvič izpeljali tudi tombolo, kjer je bilo razdeljenih preko 70 zelo bogatih nagrad. Uspešno smo izpeljali tudi karaoke, na katerih je nastopalo deset ekip. Zmage sta se veselila letnika 2008 Benjamin Klemenčič in Rene Voršič, ki sta svojo nalogo opravila odlično in prepričala strokovno komisijo, ki so jo sestavljali 'strogi' sodniki Doroteja Lah, Nino Ulaga in Niko Sovič. Žal nam ni uspelo izpeljati orientacijskega teka, saj je pri Veliki Nedelji potekalo asfaltiranje cest in varnost otrok ni bila zagotovljena. 19. tabor smo zaključili s tekmami in piknikom, kjer se je zbralo lepo število staršev. Najpogumnejši so odigrali tudi kakšno tekmo proti svojim otrokom. Vse tiste, ki so nam pomagali pri izpeljavi tabora, smo nagradili z majicami. Prav tako so majice prejeli vsi udeleženci 19. rokometnega tabora. Za prehrano, zajtrk in večerjo, sta poskrbeli Darja Štuhec in Mateja Veselič ter Vlado Ivanuša Čoko, za kosila pa OŠ Velika Nedelja. Verjamem, da so bili otroci in starši zadovoljni s taborom. Potrudili smo se po svojih najboljših močeh. Z mislimi smo že pri 20., jubilejnem taboru. Padlo je kar nekaj novih idej. Dobre stvari bo treba še nadgraditi, napake popraviti. Se že veselimo izzivov na jubilejnem taboru,« nam je nekaj podrobnosti s tabora opisal mentor Miha Kolmančič. UK Najštevilčnejša skupina tabora je štela kar 28 udeležencev. Utrinek s tabora 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 1. septembra 2017 Slovenja vas • Gasilski tabor V Slovenji vasi seje družilo 200 mladih gasilcev Če sklepamo po udeležbi, angažiranosti in zanimanju mladih na gasilskem taboru, kije minuli teden potekal v Slovenji vasi, se nam za prihodnost obstoja mladih gasilcev ni treba bati. Iz malega namreč zraste veliko ... 13. leto zapored je Območna gasilska zveza Ptuj organizirala gasilski tabor za pionirje in mladino od 6. do 16. leta starosti. Tri dni, od petka do nedelje, so spoznavali gasilsko opremo, reševanje ob prometnih in drugih nesrečah, prisluhnili predstavitvi Slovenske vojske ter predvsem doživeli in se naučili veliko novega. Že v petek so gostitelji letošnjega tabora, gasilci PGD Slovenja vas (občina Hajdina), skupaj z mentorji postavili šotore, ki si jih že vrsto let za ta namen izposodijo od ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. V šestih velikih šotorih so udeleženci tabora in njihovi mentorji preživeli dve noči oziroma tri dni. Letošnja številka je presegla vse dosedanje, čeprav, kot pravijo, magične meje 200 otrok še niso prestopili. Medtem ko so pred 13 leti začeli z nekaj deset mladimi gasilci, jih je bilo letos na taboru skoraj 200 iz gasilskih poveljstev občin Markovci, Hajdina, Cirkulane, Zavrč in Mestne občine Ptuj. Prvi dan tabora se je mladim gasilcem predstavilo pet gasilskih društev, in sicer iz Slovenje vasi, Hajdine, Gerečje vasi, Dražencev in Hajdoš. Temu je sledilo večerno druženje in ogled filma v improviziranem kinu. Sobota je bila namenjena druženju s predstavniki Slovenske voj- ske, ki so pripravili vojaški poligon, predstavili vojaško orožje in vozilo Patria ter tabornikom odgovarjali na takšna in drugačna zanimiva vprašanja. Kot poudarja Janko Fišinger, vodja tabora in predsednik komisije za delo z mladino v OGZ Ptuj, ki tabore organizira že sedem let, so z letošnjim dogajanjem izjemno zadovoljni. »V prvi vrsti nam je zmeraj najpomembnejša varnost otrok in k sreči tudi letos nismo imeli poškodb. Pomembno je tudi počutje naših mladih tabornikov, ki se pri nas veliko naučijo in dobro počutijo. To dokazuje tudi podatek, da se jih zelo veliko tabora udeležuje vrsto let in da povabijo tudi prijatelje in sošolce. Naš namen je predzadnji počitniški teden otrokom zagotoviti prijetno druženje, jih motivirati in pritegniti njihovo pozornost. Prepričan sem, da so se ogromno naučili, saj so znanje kar vpijali. Seveda pa je bilo zanje posebno doživetje tudi spanje v šotorih, pa sobotno druženje z gostom presenečenja Isaacom Palmo in še marsikaj drugega, kar smo v teh treh dneh doživeli,« še dodaja Fišinger, ki je letošnji tabor organiziral ob pomoči Brigite Popušek, pomočnice ter namestnice vodje tabora Mateje Ogrizek. Program so zaključili v nedeljo s predstavitvijo tehničnega reševanja ponesrečencev v prometni nezgodi. Temu je sledil zaključek tabora, pozdravni govori Uroša Matjašiča, predsednika PGD Slovenja vas, predsednika OGZ Ptuj Marjana Me-gliča in Branka Laha, občinskega poveljnika OGZ Ptuj. Prav vsi so izrazili zadovoljstvo, da je tabor združil toliko mladih gasilcev na enem mestu. »Naj bo vaš cilj biti veliki gasilci,« jim je med drugim svetoval Meglič. Iz Zavrča, kjer je tabor potekal lani, so se letos preselili na Hajdino. Prihodnje leto pa bodo gostitelji Ptujčani, ki že razmišljajo o potencialni, najprimernejši lokaciji za umestitev tabora. Dženana Kmetec Ptuj • Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Nove promocijske poti V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož se zelo trudijo, da bi bili domači in tuji obiskovalci čim bolj informirani o ptujskem gradu, enem najlepših slovenskih gradov, in njegovih zakladih. Že lani so na mize pod kostanji položili prve lične zloženke v slovenskem in angleškem jeziku, ki so jih domači in tuji obiskovalci nadvse pozitivno sprejeli. Letos so jih vložili v plastificirane ovitke, da ostanejo nepoškodovani tudi v slabem vremenu, je povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Marsikaterega obiskovalca ptujskega grajskega hriba, ki se je želel ustaviti le, da bi ujel izjemen pogled na staro mesto in okolico s spodnje grajske ploščadi, so zloženke tako navdušile, da se je odločil tudi za ogled grajskih zbirk in bil navdušen nad grajskimi zakladi. V pokrajinskem muzeju si želijo, da bi jih bilo še več, saj ptujski grad ponuja neprecenljiv vpogled v preteklost mesta in okolice. MG Foto: Črtomir Goznik Promocija ptujskega gradu nekoliko drugače. Prlekija • Dobivajo se že vrsto let Pred 55 leti so zapustili šolske klopi Učenci Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci, ki so pred 55 leti zapustili šolske klopi, so v letošnjem letu dopolnili okroglih 70 let življenja. Zato je bilo ob njihovem tokratnem, sicer tradicionalnem srečanju, še posebej slovesno, čeprav se jih je od takratnih 49 učencev - pet je žal pokojnih -, zbralo le 19. Med udeleženci ni bilo njihove sicer redno prisotne razredničarke Marice Rauter. Sporočila je, da bo naslednjič zagotovo prišla ... Doslej je vsa srečanja - prvo je bilo leta 1992 - organiziral Janko Kaučič iz Branoslavcev. Pravi, da so prisotni več ali manj eni in isti, običajno ni domačinov, vedno znova pa prihajajo sošolci, ki so si kruh služili v tujini in po upokojitvi za vselej ostali daleč od rojstnega kraja. Najprej so se dobivali na vsakih pet let, po 65. letu starosti pa vsako leto, vseskozi pa so ohranili lokacijo snidenja - turistično kmetijo Tompa na Stari cesti. NŠ ■ Foto: NŠ Učenci Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci, ki so pred 55 leti zapustili šolske klopi, so v letošnjem letu dopolnili okroglih 70 let življenja. Ptuj • Bar Atri odprl vrata Bar druženja in pogovora Na Mariborski 42 je 18. avgusta odprl Bar Atri podjetnika, glasbenika in glasbenega menedžerja Milana Trola. Lokalu so dali dušo in srce, želijo, da to spozna čim več obiskovalcev, ljubiteljev dobre kave, glasbe in predvsem druženja. Na desni breg, kjer je v tem času marsikateremu podjetniku padel promet, nekaterim tudi za več kot polovico, pa želijo zvabiti tudi kakšnega obiskovalca z levega brega. Trol je prepričan, da če je lokal dober, če v njem vlada pozitivno vzdušje in ima kakovosten, prijazen kader, ljudje pridejo ne glede na morebitne ovire. „Tudi člani ansambla Drugo dugme dajemo dober zgled, saj je Bar Atri postal za nas neke vrste baza, v kateri se družimo in pogovarjamo o glasbi, dogovarjamo za naše nastope. Ob petkih, med 20. in 22. uro, se bodo naši gostje lahko družili tudi s številnimi znanimi glasbeniki, jih povprašali o tem in onem. Poudarjam, to bodo le druženja, medsebojno spoznavanje, ne bodo pa peli in igrali, ker koncertov pri nas ne bomo organizirali. Z njimi se bomo pri nas pogovarjali le o poslovnem sodelovanju," je še povedal Milan Trol, tudi glasbenik po duši in srcu. MG Foto: Črtomir Goznik „Lokalu smo dali dušo in srce, upamo, da bo to spoznalo tudi čim več obiskovalcev." petek • 1. septembra 2017 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Slovenija • Počitnice so se končale, spomini na njih nepozabni Tudi podjetja otrokom polepšala počitnice Številni slovenski otroci so del svojih poletnih počitnic preživeli na organiziranih letovanjih ob morju. Finančno podporo izkažejo tudi podjetja. V Kidričevem so se v dobro otrok in njihovega aktivnega preživljanja prostega časa med počitnicami povezali občina ter podjetji Boxmark in Talum. Imenovani poskrbijo za to, da otroci zaposlenih v obeh podjetjih ter otroci iz občine Kidričevo nekaj prostih počitniških dni preživijo v otroškem letovišču Pacug na slovenski obali. »Letos smo na brezplačno letovanje v Pacug v dveh terminih julija in avgusta skupno peljali 213 otrok. Od tega 101 otroka zaposlenih v Talumu, sto otrok zaposlenih v Boxmarku in deset otrok preko občine Kidričevo. Letovanje organiziramo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Vič Rudnik. Otroke in mladostnike spremljajo strokovno usposobljeni, odgovorni, izvirni in prijazni ljudje različnih izobrazbenih profilov, ki jih zagotovi izvajalec letovanja (ZPM). Cena za teden dni bivanja in oskrbe znaša 186 evrov po otroku,« so pojasnili v Talumu ter izrazili zadovoljstvo ob uspešno izvedenem projektu. »Z letovanji, ki jih izvaja ZPMS, enota Ljubljana Vič Rudnik, smo zelo zadovoljni. Temeljijo na skrbno pripravljenem in raznovrstnem programu dejavnosti, ki potekajo pod vodstvom usposobljenih vzgojiteljev ter animatorjev. Otroci so fizično aktivni, razvijajo svoje interese, so ustvarjalni, predvsem pa se zabavajo ter sklepajo nova prijateljstva. Za mnoge je to morda prvo samostojno počitnikova-nje. Najbolj zgovorni so nasmejani Letovanje ob morju v družbi urstnikou je za otroke izjemno doživetje. obrazi otrok ob vrnitvi in dejstvo, da jih je v Pacugu precej letovalo že večkrat.« V petek, 25. avgusta, so počitnikarje v Pacugu obiskali župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, direktor družbe Boxmark leather Marjan Trobiš in član uprave Taluma Zlatko Čuš. »Otroci so se ta dan preizkusili v potapljanju, saj so jih s svojim obiskom presenetili potapljači. Upamo, da smo jim s povabilom na morje pope- strili počitniške dni, zdaj pa jih čaka novo šolsko leto in s tem povezane obveznosti,« so še dodali v Talumu. S Tušem v 15 letih Ietovalo7.6oo otrok 56 otrok iz podravske regije je s tednom dni počitnic na slovenski obali razveselila tudi trgovska družba Tuš. Skupno je sicer Tuš v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh letos na morje odpeljal 500 otrok iz socialno ogroženih družin. Na nepozabnem letovanju na Debelem rtiču so jih zabavale cirkuške vragolije, sodelovali so pri številnih aktivnostih, kot so ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izlet z ladjico, kopanje in učenje plavanja, zabava z glasbo in plesom in še in še. Brezplačna letovanja za otroke družba Tuš s partnerji projekta organizira že 15 let. V celotnem obdobju so enotedenske počitnice na morju omogočili 7.600 otrokom. »Za mnoge so to edine počitnice, ki jih lahko preživijo brezskrbno, številni med njimi pa tudi prvič vidijo morje in zaplavajo v njem. Dobrodelni projekt Pričarajmo nasmeh otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije zagotavlja lepše in kakovostne počitnice. Veseli nas, da vsako leto 500 otrok popeljemo v svet igre, drugačnosti in jim omogočimo počitnice v krogu svojih vrstnikov,« je povedala vodja projekta Anja Marjetic. Mojca Zemljane 1AGER ■ "trgovine a rod no ¡¿bavne jm lasbe Jurivrjid (ft EA DMI/UJ ^ ■¡■-J.-i WJ TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU 1. septembra ob 1 9.30 48. festival NZG Ptuj 2017 MESTNA OBČINA PTUJ POKRAJINSKI MUZEJ TELEVIZIJA in RADIO UB0BWM3 ARRIVA a (DB) company voljo: na prireditev. Vstopnice po ceni 7 € so še na Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj in pred vhodom 18 Štajerski Nasveti petek • 1. septembra 2017 Zdravstveni nasveti Starost in staranje: Starostne spremembe telesa (6) Organizem starejše osebe kaže vrsto značilnosti, ki jih je treba poznati, da bi v zaradi njihovih specifičnosti prepoznali sposobnosti in reakcije starejšega organizma. Foto: Črtomir Goznik Zdravstveno stanje starejših Raziskave govorijo v prid temu, da je zdrava le slaba četrtina starejših. Med kroničnimi boleznimi prvo mesto zavzemajo bolezni srca in ožilja, sledijo presnovne bolezni, degenerativne bolezni gibal, rak in bolezni dihal. Za starejše je značilno sočasno pojavljanje več bolezni. Tisto, kar starostnika naredi bolj občutljivega za akutne bolezni, je drugačna odzivnost in manjša prilagodljivost telesa. Zato je, zlasti pri mlajših starejših, ki posledice staranja (še) Policija bo v teh dneh še okrepila svoje siceršnje aktivnosti na področju umirjanja prometa, je pred dnevi napovedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. "Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo," je pojasnil. Voznike policija poziva k skrbi, da bodo otroci na svoji šolski poti varni. "Otroci so kot zanikajo, pomembno opozorilo, da ne hitijo z okrevanjem, saj se s staranjem adaptacijski mehanizmi upočasnijo. To pomeni, da telo enostavno potrebuje dalj časa za regeneracijo. Prav zato, ker staranje vpliva na večje tveganje za nastanek in prepletanje različnih akutnih, predvsem pa kroničnih bolezni, je pomembno, kako bolezen sprejeti tudi v kontekstu lastne percepcije staranja. Ker absolutnega zdravja ni, velja, da kljub pomembnemu vplivu bolezni na kakovost življenja v starejšem obdobju ta še ne pomeni tudi konca življenja. udeleženci v prometu nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje oziroma jih šele spoznavajo, poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato smo za njihovo varnost dolžni skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu," je spomnil Kapun. Za večjo varnost otrok policisti staršem svetujejo, naj v prvih šolskih dneh čim več časa namenijo prometno-varnostni vzgoji otrok. Preverijo naj, kaj otroci znajo in zmorejo, ne le Ali lahko vplivamo na staranje? Kako bo starejša oseba sprejela telesne in duševne spremembe, je v veliki meri odvisno od njene osebnosti in okolja, v katerem živi. Posameznik, ki spoštuje svoje staranje, je ozaveščen. Ve, da mu fizična moč peša, energija upada in da je tudi bolj počasen. Kljub temu se je na notranje in zunanje pritiske sposoben odzvati tako, da spremeni svoje cilje in se lažje prilagodi spremembam. Ohranjanje socialne mreže in aktivno vključevanje v okolje mu pri tem pomagata. Ohranitev volje in pripravljenosti za dejavnosti, ki jih zdravstveno stanje dopušča, je pri tem zelo pomembna. Slabše zdravje ali bolezenske težave, kadar že pride do njih, naj ne bi ogrožale zaupanja vase in predstave o lastni vrednosti. Proučevanje »rasti in razvoja« posameznika v zreli dobi kaže na to, da z vidika telesnega in duševnega zdravja predstavlja večje tveganje človekova »odpoved« zaradi premajhne uporabe svojih možnosti kot pa izčrpanost zaradi prevelike uporabe (obremenitve). Gre za princip »uporabi ali izgubi« in velja za telesne in duševne sposobnosti ter družbene aktivnosti. Med odločanjem »uporabi ali izgubi« vplivamo na kakovost življenja in lastnega staranja. Življenjski slog in vedenjski vzorci, ki jih v življenju »kopičimo«, se obdržijo in se v poznih letih celo stopnjujejo. To velja za pozitivna kot tudi negativna vedenja, navade in razvade. Intelektualne aktivnosti in kontakti z drugimi ljudmi vzdržujejo in bogatijo duševno zdravje. Zmerna fizična aktivnost pa ohranja in izboljšuje telesno in psihično zmogljivost. Na to, kako »uspešno« se bomo (po)starali, razen zdra- na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Starše in skrbnike tudi opominjajo, naj ne pozabijo na lasten dober zgled, naj se sami dosledno pripenjajo z varnostnimi pasovi, otroke pa prevažajo izključno zavarovane v ustreznih otroških varnostnih sedežih. Da morajo paziti na šolarje, bodo voznike od danes naprej opozarjali tudi na AMZS s kampanjo Še 365 dni. V devetih slovenskih krajih, in sicer v Dravogradu, Hočah, Izlakah, Kopru, Lukovici, Markovcih, Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela vstvenega stanja vplivajo splošna inteligentnost, stopnja izobrazbe, spodbujajoče okolje, vrednote, odnos do sebe in sveta ter motivacija za ohranjanje telesnega in duševnega zdravja. Pri tem pomaga učenje novih veščin in strukturiran čas, takšen, ki določa potek dneva in mu da namen. Dr. Andrea Margan, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa Piranu, Slovenski Bistrici in Šenčurju, bosta AMZS maskoti Anja in Zdravko z avto-moto društvi na prehodih za pešce ob šolah voznike opozarjali, čez koliko dni se otroci vračajo v šolo. Namen gesla Še 365 dni je poudariti, da imajo otroci pravico do prometne varnosti vse dni v letu, ne le prvih nekaj dni ob začetku pouka, pravijo na AMZS. V zadnjih dveh letih sta v Sloveniji v prometnih nesrečah vsako leto umrla po dva otroka, stara do sedem let, ter po en, star od sedem do 15 let, kažejo podatki policije. "Razen enega so bili vsi potniki v osebnem avtomobilu potniki svojih staršev in nikakor niso vplivali na svojo poškodbo. Zato tista opozorila, da so starši zgled oz. tisti, ki lahko največ naredijo, držijo," je opomnil Kapun. (sta) Pomagajmo si Otroci naj bodo v prometu varni vse leto Danes so se na ceste vrnili otroci, začenja se namreč novo šolsko leto. Voznike na prisotnost otrok na cesti, predvsem pa na upoštevanje cestnoprometnih predpisov v teh dneh še bolj intenzivno opozarjajo policisti. Foto: AMZS Tačke in repki . Stafilokokna infekcija kože pri psih Miran s Ptuja je lastnik 8 let starega zlatega prinašalca, ki ima pogosto težave s kožo, z izpadanjem dlake, srbenjem kože, krastami po koži. Ko je peljal psa zadnjič k veterinarju, so mu odvzeli bris kože in laboratorijski izvid je pokazal, da ima kuža stafi-lokokno infekcijo kože. Veterinar mu je omenil, da je ta bakterija odporna proti vsem antibiotikom in da se kuža ne bo pozdravil. Zgoraj omenjene težave najpogosteje povzroča bakterija, imenovana staphylococcus pse-udointermedius. To je bakterija, ki jo lahko najdemo na koži tudi pri popolnoma zdravih psih in generalno ne povzroča prav nobenih težav. Bakterijo pogosto najdemo tudi v ustih psov. Ko pride kjerkoli na koži psa do mikro ali makro poškodb, bakterija vdre v globlje plasti kože in se začne razmnoževati. Temu še zelo pripomore sam pes, če si obolelo mesto na koži vneto liže, saj si na ta način dobesedno širi in veča infekcijo na večje in globlje plasti kože. Sam vdor omenjene bakterije v kožo in njeno hitro razmnoževanje je v neposredni povezavi s slabim imunskim sistemom živali. Vemo, da je imunski sistem tisti branik oziroma zaščitnik organizma, ki ga s svojim obrambnim sistemom brani zoper infekcije. Stafilokokna infekcija kože je tipična bolezen psov s slabotnim imunskim sistemom, oziroma, če napišem po domače, neodpornih psov. Da pa je problem še bistveno večji in težji, moramo vedeti, da je omenjeni stafilokok ena od najbolj odpornih bakterij na antibiotike, kar pomeni, da ne odreagira ustrezno na zdravljenje, saj je odporna proti večini klasičnih antibiotikov. Zaradi vsega omenjenega se bakterija v koži živali hitro razmnožuje in nepričakovano zajame veliko površino kože. Samo odpornost bakterije na antibiotike pa še dodatno poveča sporadična, občasna raba le teh, npr. kadar kužek dobi pri veterinarju injekcijo in mogoče še drugi dan, potem pa je terapija zaključena. Bolezen se na tak način samo pritaji in čaka na ponovni izbruh. Kot vzrok za omenjene težave lahko navedem v prvi vrsti najrazličnejše alergije, ki privedejo do srbenja živali in se ta začne praskati in lizati ter si na tak način bakterijo zanese v globlje plasti kože. Alergije so lahko posledica pika bolh, prehrane, ki povzroča alergijo, polnih perianalnih mešičkov do težko obvladljive atopije, to je alergije, ki pride v telo preko vdihanega zraka. Ker se posledice alergij seštevajo, se je vsekakor treba angažirati Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. v njihovem preprečevanju, kar pomeni redno praznjenje peri-analnih vrečk, kakovostna hipo-alergena prehrana, zaščita zoper bolhe in klope itd. Zelo pogosto je vzrok izbruhu bakterije tudi kožni zajedavec demodex, parazit, katerega razširjenost po telesu živali je prav tako v povezavi z imunskim sistemom. Eliminacija bakterije iz telesa živali je sicer možna, vendar zelo težavna in samo na podlagi njene determinacije v laboratoriju in izdelavi antibiograma, kar pomeni, da se laboratorijsko določi ustrezen antibiotik, ki je učinkovit in ga mora žival uživati skozi daljše časovno obdobje. Zraven ciljane antibiotične terapije je treba pravilno umiriti alergijo in nastaviti protialergijski plan, ki se ga mora lastnik živali tudi Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. držati. Pogosto smo uspešni šele takrat, ko naredimo alergološke teste, ki nam povedo povzročitelja alergije. Vsekakor je treba poskrbeti za močan imunski sistem živali, saj je ta glavni branik vdora bakterij v telo. To dosežemo s pravilno prehrano, dodatki k prehrani, telesno aktivnostjo živali in ustreznimi cepljenji ter pregledi pri veterinarju. Vsaj enkrat letno priporočam pregled krvi zaradi morebitne slabokrvnosti, klopnih bolezni in pravočasnega diagnosticiranja pritajenih vnetnih procesov v organizmu živali. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 1. septembra 2017 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC ŠPORTNO MOŠTVO, TIM GRŠKI OTOK TROPSKA SMOLA ENOČLENIK IZURJEN DELAVEC MESIČ POSLAN PO MOBITELU KONJSKI DRNEC, GALOP KRAJ PRI PODČETRTKU MORIJA, KLANJE AMERIŠKI PISATELJ (ISAAC) 3836 AMERIŠKA JEDRSKA PODMORNICA ŽIVČNI BOLNIK, NEVROTIK UMETNOSTNO SREDIŠČE UDOR, USADINA VELIKA MORSKA RIBA RENESANSA IVO DANEU VELELNI NAKLON IVO MALEC VNUK LILI NOVY (INGO) KORALNI OTOK RODBINA, ROD OSTRO DISEC PLIN KOZEL EDVARD KOCBEK ŽIVORODNE ŽIVALI SIJAJ, LESK IZCEDEK PRI VNETJU DOMAČA ŽIVAL IZLIV KRI POD KOŽO ORODJE ZA SEKANJE SEČNI MEHUR VRANJI SAMEC OGROMEN VAL VINSKA SLADICA VREŠČEČA PTICA FIŽOLOVKA, PREKLA PLEME, RASA HITER IN KRATEK GIB NAKIT OTON POLIČ KRTOV MLADIČ FRČANJE PRAZNI TEK UMETNA SNOV ZA IZDELAVO LAKOV NAŠ ALPINIST (ANDREJ) Dopisuj v Štajerski TEDNIK KALIJEV CIANID POTEPUH, KLATEŽ PRŠICA, KLOP PETER AMBROŽ PLAČILO STAR KITAJSKI NOVEC RIMSKA 6 NAŠ HOKEJIST (MIROSLAV) NAŠA PLAVALKA KEJŽAR MAJHEN REP NAŠA SOPRANISTKA BRATUŽ CILJ STRELCEV IZ BESEDE ARTAČ NAPAD, NASKOK VISOKA KUČMA IZ OVČJE KOŽE UGANKARSKI SLOVARČEK: ASIMOV = ameriški pisatelj (Isaac), ELEMI = tropska smola, EKSUDAT = izcedek pri vnetju, IMENO = kraj pri Podčetrtku, KAKPAK = visoka kučma iz ovčje kože, SKLAT = potepuh, klatež, TAEL = star kitajski novec, VESIKA = sečni mehur, VIVIPARA = živorodne živali. ■yivdivvi Vviviv 'voavi 'vnvbii 'vmn 'vvineiv Tnvvi -NVI3 lidvivnod 'ia 'ivivis 'viaiavi 'do 'not 'aaiar 'voNns 'aoa 'oaos Iva iviosia 'nvma 'iaioiviabh 'sad 'ivansvia 'vavdiAiA 'smunvN 'aoaodaad 'iaionoiai 'iiahi3 'soiaivs 'vdivia :ouabjopoa imnvzihm 3i A3iis3H Podlehnik • 18. ocenjevanje domov Domače okolje vedno bolj cenjeno Turistično društvo Podlehnik je pod budnim očesom komisije tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v občini Podlehnik. Komisija je celotni kraj, še posebej vse prijavljene domove obiskala, ogledala in vse fotografirala. Ni vsaka hiša prijeten in prijazen dom za bivanje; velikokrat jo lahko z zanimivimi, izvirnimi idejami in primerno zasnovo izboljšamo, da to resnično postane, da se v njem dobro počutimo. K temu vsekakor sodi tudi okolica hiše, saj se takrat, ko nam vreme to dopušča, radi in veliko zadržujemo zunaj. Komisija v sestavi Andrejke Vi-dovič, Milice Plajnšek in Zdenke Golub si je letos natančno ogledala podlehniško občino. Vidno je, da ljudje cenijo svoje okolje, prav tako pa si nekaj zaslug lahko privzame TD Podlehnik, ki že osemnajsto leto vzpodbuja urejenost okolja. Letos so prejeli priznanja za najlepše urejene do- move družina Podgoršek-Milošič, Jablovec 22, družina Piškur, Zg. Gruškovje 28, in družina Arbeiter, Strajna 35. Priznanje za pristno domačo kmetijo je prejel Albin Ciglar iz Zakla 33. Priznanje za poslovne objekte so prejeli OŠ Podlehnik z enoto vrtca in Občina Podlehnik. Zdenka Golub pcrto: ZG Priznanje za pristno domačo kmetijo je prejel Albin Ciglar iz Zakla 33. Videm • Srečanje ljudskih pevcev Zapeli Jurovski fantje V gasilskem domu Tržec so zadnjo avgustovsko soboto pripravili srečanje ljudskih pevcev Fantje iz Jurovc, ljudski pevci, ki delujejo pod okriljem KUD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Prepevajo že več kot 30 let predvsem v domači občini Videm, ob raznih prireditvah, praznikih, revijah, rojstnih dnevih ... Svojo pot so začeli kot koledniki, nato so na pobudo nekaterih ustanovili svojo skupino. Na začetku jih je bilo več, toda najvztrajnejši in ljubitelji glasbe in lepega petja so ostali v skupini in pojejo še danes. To so: Slavko Kmetec, Branko Merc, Marjan Mohorko, Franc Spevan in Franc Habjanič. Posneli so tudi samostojno kaseto in CD. Vsa ta dolga leta skupino vodi Franc Habjanič. V uvodnem delu so zapeli gostitelji, nato sta vse navzoče pozdravila vodja skupine Franc Habjanič in župan občine Videm Friderik Bračič. Zvrstilo se je šestnajst skupin Ljudske pevke FD Lancova vas Ljudski pevci iz Jablovca, ljudski pevci Fantje treh vasi KD Lovrenc ljudski pevci Mejaši iz Repišč, ljud ske pevke Žanjice PD Cirkovce Skupina šeg in navad TD Podleh nik, ljudski pevci FD Pobrežje Prešmentani faloti KPD Stoperce ljudske pevke KD Sela, ljudski pev ci Vinogradniki KD Videm, ljudske pevke Stezice Etnološkega društva Ložnica, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in pevke Etnološkega društva Makole ter gostitelji. Popoldan so zaključili ob prijetnem druženju, zakuski, osvežilnih napitkih in pesem je donela po dvorani, ko so zapeli vsi gostje. Zdenka Golub Foto: ZG 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 1. septembra 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 23. del Znova v glavnem mestu V Ammanu sem se že prej dogovoril, da mi hranijo posteljo v Jordan River Hotelu. Sicer to ni bil prav hotel po nekih standardih, bilo pa je čisto in zelo poceni. Tako sem po že znani poti prispel na staro mesto in naredil načrt za naslednje dni. Ker sem s poti načrtno izpustil Izrael, mi je ostalo še nekaj časa za ogled glavnega mesta in vzhodne puščave. Eno najbolj ohranjenih gledališč na Bližnjem vzhodu Center spada med tiste predele, ki so sicer čisti in urejeni, vendar izhajajo iz preteklosti, o čemer pričata način življenja in velika trdnjava na 850 metrov visokem hribu. Trdnjava ali citadela je stara nekaj tisoč let, saj so jo vedno znova rušili in obnavljali. Vanjo sem z mojo 'univerzalno vstopnico' prišel brez težav, vendar pa sem bil malce razočaran, saj je zelo malo ohranjenega za ogled. Okoli se razteza slaba 2 kilometra dolgo obzidje, znotraj tega hrama pa je iz ruševin prepoznana bolj ali manj samo glavna palača, kjer je bival 'šef' mesta s svojo družino. Ta palača je imela čisto novo leseno ostrešje in posledica tega je bila, da so se informacije večinoma nanašale na to, kako dolgo in na kakšen način se je delalo to ostrešje, kot pa dejansko na zgodovinski pomen območja. Res pa je, da se z vrha hriba vidi daleč po glavnem mestu, tudi do novejšega dela, ki se je začel graditi v prejšnjih šestdesetih letih, kjer pa se sicer nisem veliko potikal. Na tem prostoru je veliko policije, ki sicer pretežno lenuhari. Razlog za to je prisotnost mladine, ki se predvsem ob večerih in v nočnem času hodi v bližino citadele zabavat in navijat glasbo. Bojijo se namreč, da se ne bi še kaj uničilo, ker se na veliko dirja z avtomobili in dela oslarije. Tega sicer sam nisem doživel, verjetno pa bo že držalo ... Pot navzdol me je vodila proti novemu potniškemu terminalu Raghadan, kjer je v neposredni bližini tudi eden najlepše ohranjenih teatrov na Bližnjem vzhodu. Ta potniški terminal naj bi sicer obratoval, vendar so bili tam vse počez parkirani osebni avtomobili, tako da ne vem, čemu je potem celoten objekt služil. No, s tem si nisem preveč razbijal glave, saj je rimsko-grški teater veliko bolj impresiven. Naslonjen je na hrib, na katerem je bilo včasih ogromno rimsko pokopališče, svoje čase pa je sprejel okoli 6.000 gledalcev. Dandanes ga uporabljajo za različne družabne dogodke, zanimiv pa je tudi drugače, saj veliko ljudi pleza po njem, se fotografira ali pa preprosto uživa ob osupljivi akustiki. Če ste kdaj že obiskali npr. teater v Rimu ali Pulju, potem veste, da lahko nase-diščih brez težav razločno slišite vse zvoke z glavnega odra. Levo in desno od odra so v ogromnih prostorih, ki so nekoč služili za garderobe nastopajočih na odru, uredili muzej narodnih noš in muzej o tradicionalnih opravilih. Ne vem čemu, ampak imeli so dva zaposlena, ki sta težila ljudem, da v notranjosti ne smejo fotografirati. Seveda je to vsakemu z lahkoto uspelo, ampak režim pa je bil takšen, da je bil že smešen. Poleg tega pa so taisti možje postave v tistih zatohlih prostorih kadili, da se včasih ni videlo nič. In to ni šlo na živce samo meni, ampak vsem obiskovalcem. Kljub temu sem se do teatra vrnil še enkrat zvečer, ko je bil osvetljen in je z množico sprehajalcev ustvaril solidno kuliso. Med sostanovalci ni bilo nobenega pametnega, da bi šel z njim na kakšno večerno druženje, zato sem se odpravil na zrak kar sam. Tuhtal sem, kam bi šel dat nekaj na zob. Hashem restavracijo sem si hranil za na konec, neka hitra hrana mi ni ustrezala, na koncu pa OVEN (21.3. - 20.4.) Izvedeli boste prijetno novico. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Življenje vam bo ponudilo mnogo pozitivnih izzivov in zadeve se bodo speljale na pozitiven način. Poslovni svet bo prinesel ugodnosti. V prostem času se boste morali posvetiti tistim rečem, s katerimi odlašate. ici (21.4. - 20.5.) V vaše življenje bodo prišli zanimivi ljudje. Osrečili vas bodo pogovori in sprostila glasba. Mnogo več časa boste preživeli v družbi in se predajali prijetnim navdihom. Na delovnem mestu vas bo spremljala delavna in ustvarjalna energija. In v ljubezni boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. m DVOJČKA F ^ (21.5. - 20.6.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Delovnih obveznosti se boste lotili na poglobljen način. Na svoj način boste ujeti v primež preteklosti. Pomembno bo, da si izdelate načrt, kajti tudi počasi se daleč pride. V ljubezni bo v ospredju strast in prijetnosti v dvoje vam bodo podarile krila. rak sem našel zmagovalca v slaščičarni, kjer so imeli na voljo en kup loparjev, polnih takšnega in drugačnega peciva, tortic, kruhkov in vsega podobnega. Generalno gledano mi njihova kuhinja načeloma ni preveč všeč, ko pa se gre za sladice, so zares vrhunske. In poceni. Ko sem videl druge, ko so mirno polnili svoje kartonaste škatle, sem se tudi jaz opogumil in hodil od pulta do pulta, kot da sem sladice jaz pekel. V glavnem, dobršna porcija čokoladnih dobrot in drugih sladic, vzeta seveda s poviški, je stala dobra dva evra v naši valuti. Prodajalec je menda mislil, da bom celotno porcijo nesel domov družini, meni pa niti na misel ni prišlo, da bi obelodanil, kdo bo pravzaprav snedel vse te dobrote. Čez slabe pol ure je škatla že tičala v košu, vrli jedec pa se je samo še tapkal po trebuhu. V svojem brlogu sem našel re-ceptorko, ki se je ukvarjala s starejšim parom iz Kitajske, ki nista znala besedice ne angleško in ne arabsko. Ta dialog je bil vreden poslušanja, tako da sem se parkiral tam zraven in užival v nesmislih. TEHTNICA ! (23.9. - 2310.) f Ugoden čas bo v pogledu denarja. Na tem področju bo pestro in zanimivo. V veliki meri se jI boste soočili s svetom duhovnosti in v! T duhovnih energij. To vam bo poka- "§ zalo še alternativno možnost. Pazi- ni p "o ti se bo treba, da ne boste spregle- ezZv dali drobnega tiska in morebitnih smerokazov. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Delavnih obveznosti se boste lotili na pionirski način. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Ljubezen bo prinesla — določeno blagostanje na eni strani O ter po drugi neizbežno prilaganje. Iz ozadja vas bo spremljala ma-gnetična energija in tako boste kos vsem zadanim obveznostim. R (21.6. - 22.7.) Teden bo v znamenju plodnosti in ustvarjalnosti. Cas bo, da boste naredili prerez. S svojim šarmom boste pritegnili partnerjev pogled. Romantična energija vam bo koristila v ljubezni. Na delovnem mestu bo treba spiliti diplomacijo in štele bodo salomonske rešitve. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Obdani boste s kopico novosti in priložnosti. Sreča se bo lesketala tako v službi kot v ljubezni. Obdobje bo namenjeno temu, da boste stopili korak naprej. Svoje sanje bo moč poživljati v okrilju doma. Obstajala bo povečana možnost izobraževanja in kontaktov s tujino. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Teden v katerem bo v ospredju transformacija. Ločiti se boste morali od stvari, ki jih ne potrebujete, in se soočiti z novim. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Družabno bo tudi na delovnem mestu in zaupana vam bo zelo posebna naloga, ki ji boste v celoti kos. STRELEC v (23.11. - 21.12.) Zvezde so prepričane, da vas bo sreča spremljala vposlov-nem življenju. Zdi se, da bo treba dokončati tisto, s čimer ste odlašali. Počasi se daleč pride. V ljubezni O se boste morali bolj prilagoditi in razvedriti. Prosti čas bo namenjen razvajanju v dvoje in raziskovanju neznanih krajev. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Sledili boste svojim sanjam in omenjeno po potrebi tudi vneto zagovarjali. Drzno se soočite s tistim, kar vam bo podarjeno. Blesteli boste v pogledu K denarja. Družinska idila vam bo na skrivnosten način vlivala nove O VODNAR Jfy (21.1. -18.2.) Odkrili in razrešili boste neko skrivnost. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist, modro bo, da boste premišljeni in da ne prehitevate dogodkov. Obdobje bo namenjeno prijetnostim v ljubezni. Prosti čas bo priložnost za harmonične pogovore in izmenjavo mnenj. m&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Soočili se boste z notranjo modrostjo. Vsekakor vas bosta spremljala sreča in blagostanje. Zanimivo bo tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Sledilo bo obdobje prilaganja. Svoje mnenje boste povedali na odločen način. Zdravje: pomembno bo, da bodo vaše misli svetle in prijetne. P V- 1 - r - . ^ - Foto: Dani Zorko Prostočasne aktivnosti jordanske mladine Iz sveta • Hrvaška V Dalmaciji postavljajo podvodni krizev pot V zalivu Jelinak pri Trogirju nedaleč od Splita so v nedeljo v okviru projekta Križev pot pod morjem postavili njegovo prvo postajo. Poudarili so, da gre za prvi podvodni križev pot na svetu. Do konca septembra načrtujejo postavitev približno 50 betonskih kipov na 14 postajah križevega pota. V nedeljo so na dno zaliva, na globini okoli štiri metre, postavili prvih deset kipov v velikosti približno dveh metrov. Potem ko bodo položili vse kipe, bodo zaliv Jelinak uvrstili v potapljaške zemljevide Jadrana. Kipe so izdelali v zasebni delavnici v Petrinji nedaleč od Siska. Pobudnik projekta, lastnik potapljaške šole Blue Nautica iz Trogirja Joško Kandija je novinarjem pojasnil, da nameravajo več ljudi spodbuditi k potapljanju ter prispevati k večji turistični ponudbi v državi. Foto: index.hr Pokrovitelj projekta je hrvaški parlament. Med potapljači je bil v nedeljo tudi podpredsednik sabora Milijan Brkic (HDZ). Ocenil je, da gre za »novo vrednost v ponudbi verskega in domoljubnega turizma«. Do velike noči leta 2018 nameravajo ob obali zaliva Jelinak postaviti tudi desetmetrski kip Jezusa Kristusa ter osvetliti celotno območje za nočni ogled križevega pota pod morjem, je napovedala hrvaška televizija. (sta) petek • 25. avgusta 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski TEDNIK 21 Lepi spomini ne bledijo! sito*» IZ VSEBINE Ur*i*nj« obmotu Poki4r, {.trto 7) Kuhutni dnrvi («trm 9) 0»«iiide»iittoin.]i ¿«volanom Utrtn 11) PETO 8RIGADIRSK0 POlETJf V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J* vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega ^"S: sveta ZKS Maribor S Sfclf KOMITfJA O« BO PTUI emalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas a(i vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! 1 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudnikih najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! * * * KARATE-DO PTUJ SMh Qi Tai Kasc-Aa Karate do Association fčoi kartica Radio-Tednik Ptu] Štajerski TEDNIK 89.8-98.2-IO+.3 000001 Janez Novak * Urnik otroci in začetniki »J V ponedeljek sreda petek 17.30 17.30 17.30 Urnik člani vpis novih cLonov! ponedeljek sreda 20.00 20.00 od 5. leto starosti doUe. www.karatedoptuj.com M: 041699 639 Prireditvenik Ponedeljek, 4. september 19:30 Vurberk, grad, komedija Gospod Plemeniti Prasetnik Nedelja, 3. september kot imetnik kartice osvojite^ ¡¡g izmed zelo privlačnih nagrad: ; športno kolo gospodinjski aparat sedežna garnitura Finalno žrebanje bo na Orfejčkovi paradi, 26.12. 20i 7....... : Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si 10:00 Majšperk, pri lovskem domu, 21. občinski praznik Maj-šperk, srečanje lovskega društva s kmetovalci, pristrelitev pušk šibrenic med 8. in 10. uro, srečanje 12:00 Ptuj, grad, 14. grajski vinski praznik in kuhinja na gradu, predstavitev vin Grajskega vinskega ocenjevanja 2017, kuhna na grajskem dvorišču, pokušina nagrajenih vin, svečana podelitev odličij najboljšim vinarjem ob 14.00, med 12.00 in 17.00 14:00 Starošince, Zahvala polju v Starošincah, kuhanje bobovega golaža, predstavitev obrtnikov in starih šeg in navad, podelitev priznanj za najlepše urejeno okolico v občini Kidričevo 15:00 Podlože, na igrišču , 21. občinski praznik Majšperk, vleka štrika za najmočnejšo vas v občini Majšperk 16:00 Preša, 21. občinski praznik Majšperk, Čajanka z medom na temo Vosek 19:30 Vurberk, grad, komedija Gospod Plemeniti Prasetnik 10:00 10:30 10:30 14:00 15:00 19:30 20:00 plavanje, tenis, jahanje, pustolovski park Vurberk, do 13.00 Maribor, Gosposka ulica, Promenada klobučkov, Gospe in gospodje, na Gosposko, koncerti, delavnice, razstave, vodstva po Mariboru Zavrč, Korenjak 17, Kmetija Fajfar, 8. tradicionalni piknik, srečanje krajanov korenjaka, Pestik in Brezovca ter vasi iz sosednje Hrvaške, maša pri kapeli matere Marije pod Svaj-glovo lipo, srečanje krajanov Korenjaka, Pestik in Brezovca ter vasi Jelovec, Donja in Gornja Voča iz sosednje Hrvaške Majšperk, Podlože, 21. občinski praznik Majšperk, panoramska vožnja motoristov občine Majšperk Sestrže, pri Domu krajanov, 21. občinski praznik Majšperk, tradicionalno kožuhanje Ptujska Gora, Starotrška hiša, 21. občinski praznik Majšperk, 6. odprtje razstave Strici so mi povedali - Ko zazvonijo zvonovi... O ljubezni, ki je bila Vurberk, grad, komedija Gospod Plemeniti Prasetnik Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah Petek, 1. september Sobota, 2. september 08:00 Kidričevo, pred restavracijo Pan, 19. Talumov dan za zdravje - Zdravo, Talum, športno-rekreativni dogodek, pohod od naselja Studenice do Statenberga, kolesarjenje, 17:00 17:00 19:30 20:00 Furstova hiša - dvorišče, Krempljeva 1, Ptuj, Udarno in ekspresivno - polfinale 2. državnega prvenstva v slam poezij Korenjak, Kmetija Fajfar, Haloze in Zagorje poje Ptuj, turnirski prostor gradu, 48. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017, tekmovalni večer Ptuj, Stara steklarska delavnica, predstava Petra Božiča Mravlje so še na zvezdah ■iMKffaiitMMatgl i iig nuzpgi Rem i^Teaml^aDljenma Družba Radio Tednik in Turistagent vas vabita na pohajkovanje po sončnem Hvaru. Od 20. do 24. septembra se bomo predajali morju in soncu, številnim aktivnostim, odkrivanju lepot otoka, za piko na i pa bodo poskrbeli Haloški muzikanti, ki bodo vsak dan poskrbeli za nepozabno zabavo. Pridružite se najbolj veseli karavani na Jadranu tudi vi. Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 23 50 206 Akcijska cena izleta: 290 EUR www.tednik.si tednik@tednik.si 3838898114427 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 1. septembra 2017 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET, PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva RENAULT SCENIC 1.5 OCI, DYNAMIQUE 2013 8.990,00 ! AVT. DEU. KLIMA BELA CHEVROLET LACETT11.616V SW 2010 3.990,00 ! 47.307 KM KOV. SV. MODRA OPEL OPC AVT. INSIGNIA 2.016V BIT. SPORT KAR 2012 18.900,00 € 75.551 KM KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNAMIQUE 2004 2.500,00! AVT. KLIMA KOV. SIVA OPEL ASTRA1.416V CLASSIC 2002 2.200,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.5 DCI EXTREME 2005 1.380,00 ! KLIMA KOV. ČRNA RENAULT CLI01.5 DCI DYNAMIQUE 2009 5.490,00 ! KLIMA KOV. SIVA CITROEN C41.4 VTIFURIO 2012 8.290,00! 48.531 KM KOV. SIVA VOLKSWAGEN GOLF 1.6TDI COMF. BLUEMOTION 2013 11.650,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA MERCEDES-BENZ B180 BLUE EFFICIENCY 2011 10.600,00! SERV. KNJIGA BELA NISSAN QASHQA11.5 DCI TEKNA 2008 7.990,00! SERV. KNJIGA KOV. ČRNA RENAULT SCENIC 1.9 DCI DYNAMIQUE LUX 2005 3.450,00! AVT. KLIMA KOV. MODRA OPEL ZAFIRA 2.0 DTI COMFORT 2003 2.450,00! 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA NISSAN MICRA 1.2 TEKNA 2010 4.550,00! PRVI LAST. BELA CHEVROLTKALOS 1.4 ELITE 2005 1.990,00! 67.793 KM KOV. MODRA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION 2010 4.990,00! SERV. KNJIGA RDEČA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI EXCLUSIVE 2007 5.550,00! AVT. DEU. KLIMA KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION 2007 3.790,00! KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF VARIANT 1.6 TDI COMF. 2011 7.790,00! SERV. KNJIGA KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.616V ENJOY 2010 7.490,00! SERV. KNJIGA KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. BARVA BMW 318 D SPORT,4 VRATA 2015 27.890 CITR.C4 GRAND PICASSO 2.0HDI 2014 15.990 FORD B-MAX 1.0 ECO TREND 2015 12.490 FORD C-MAX1.6VCT TREND 2011 8.990 FORD OMAX GRAND 2.0 TDCI 2014 13.990 FORD FOCUS 1.6 TDCI KARAVAN 2013 9.780 FORD KA 1.2 METAL START STOP 2015 7.990 FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2011 12.980 FORD M0NDE0 2.0 TDCI, 5 VRAT 2016 29.990 FORD M0NDE0 2.0 TDCI, KAR. 2016 37.558 FORD S-MAX 2.0 TDCI TITANIUM 2011 14.890 OPEL C0RSA 1.416V 2012 7.270 RENAULT CLI01.216V, 3 VRATA 2011 SEAT IBIZA 1.416V.3VRATA 2010 VW GOLF 1.6 TDIHIGHLINE 2012 11.390 5.990 5.490 ODLIČEN, SAM019.646 KM AVT0MATIK, 7 SEDEŽEV 1.LAST., SAMO 46.800 KM 1.LAST., ODLIČEN, SLO TITANIUM. 7 SEDEŽEV 1.LAST., SK-P0TRJENA SAMO 8.000 KM, 1.LAST. 1.LAST., ODLIČEN TITANIUM, POVVERSHIFT 4X4, AVTOM., VIGNALE SLO,1.LAST., ODLIČEN 1.LAST., TRAJNIK 1.LAST., TRAJNIK 2.1AST., TRAJNIK 1. LAST., ODLIČEN BELA BELA BELA KOV. B0RD0 RDEČA KOV. RJAVA KOV. T. SIVA KOV. T. SIVA RDEČA BELA kmetijska zadruga VEDNO SVEŽA DOMAČA ZELENJAVA NA POLICAH PRODAJALN KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ TRENUTNO AKTUALNO 3 50€ n 95€ , JABOLKA ELSTAR kg O, 3 99€ _ o , ČEBULA 5kg Z, 10€ ČEBULA PTUJSKA RDEČA kg 1, 10€ PONUDBA JE NA VOUO OD 1. 9. DO 16. 9.2017 OZ. DO PRODAJE ZALOG. VABUENI V PRODAJALNO ZADRUŽNIK IRogozniška cesta 27, na Ptuju) in v ŽIVILSKE PRODAJALNE KZ Ptuj. Slika je simbolična. Info: WWW.kZ-ptUJ.Si VEČJE KOLIČINE ZELENJAVE LAHKO NAROČITE V SKLADIŠČU KZ PTUJ NA TEL: g. MARJAN (031) 615-870 ali ga. VALERIJA (041) 385-144 SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Praznik gospodinj Marta Juršinci 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica SIP 21:10 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 10:40 11:00 10:00 12:00 15:00 18:00 20:00 21:00 22:30 108:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Otroške poletne igre na Vidmu 13:00 24. Lukarski praznik v Dornavi 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Povorka kmečkih običajev na Destrniku 18:30 Praznik gospodinj Marta Jurš 20:00 Kronika iz občine Starše 21:00 Veseloigra - Ulica žalostnih obrazov 23:40 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 Veseloigra -Ulica žalostnih obrazov ŠKL Ptujska Kronka Praznik gospodinj Marta Juršinci Video strani Glasbena oddaja Slavnostna akademija PGD Majšperk Oddaja iz občine Markovci Ujemi sanje Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroške poletne igre na Vidmu 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:00 Veseloigra- Ulica žalostnih obrazov 23:40 Video strani NOTRANJA VRATA in OKNA po meri Brezplačna cenitev vašega vozila i Odkup vseh vrst vozil t Prodaja osebnih vozil ' Prodaja tovornih vozil llljip ^SEfiSamn Transferoseb Prevoz oseb z voznikom Prevoz tovora po EU AVTO PROFI PTUJ Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525D KARAVAN 2008 7.990 T.MODER METALIK VWSHARAN 2.0 TDI 2014 22.990 ODLIČEN SREBRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 ODLIČEN TEMNO MODRA CITROEN C3 2010 5.990 EXKLUSIVE ČRNA FORD C-MAX 2005 2.790 ODLIČEN MIŠJE SIVA PEUGEOT 3008 2011 8.990 AVTOMATIK SREBRNA KIA PROCEED 2013 8.490 KOT NOV BELA BMW XIXDRIVE D AUT. 2016 33.990 KOT NOV ČRNA NISSAN JUKE 1.5 DCI 2014 12.990 ODLIČEN SIVA FORD MONDE01.8 TDCI 2011 8.490 ODLIČEN TEMNO MODRA FORD GALAXY 2.0 TDCi 2014 13.900 DOBRO OHRANJEN SREBRNA PEUGEOT 207 1.4 2006 3.490 ODLIČEN SREBRNA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., # Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 V^IOI.OO kWh/m' na leto j w (© PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA PETEK 1. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Kuhinjica, pon. 8:25 Športno): Ivan Klarič, pon. 9:05 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 9:50 Pogled nazaj, pon. 10:15 Sekvenca, pon. 10:30 Glasba za vse, pon. 11:00 Glasba, pesem združuje, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 13:45 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Moč glasbe nas združuje 4. del, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Darfur: Vojna za vodo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Guliverjevo potovanje, pon. 23:45 Videostrani SOBOTA 2. september 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 Pet prijateljev, pon. 10:20 Glasba za vse, pon. 10:50 Pogled nazaj. pon. 11:10 Charlie Chaplin: Imigrant, pon. 11:30 Charlie Chaplin: Potepuh, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 13:10 Povabilo na kavo: Božena Bratuž, pon. 13:50 Povabilo na kavo: Nada Polajžer, pon 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse 18:55 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:25 Povabilo na kavo: Zavod BODIDOBRO, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Povabilo na kavo: Metka Petek Uhan, pon. 21:05 Povabilo na kavo: Danijel Milošič, pon. 21:40 Potovanje na luno, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Nosferatu, pon. 23:55 Videostrani NEDELJA 3. september 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Regi Gorišnica 9:25 Pogled nazaj, pon. 9:45 Glasba za vse, pon. 10:15 Pridelava plodovk, pon. 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Javne službe Ptuj, pon. 13:35 Gostilna »Pr Francet« 14:35 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 Povabilo na kavo: Vojka Havlas, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 PITA, pon. 20:45 15. Poli maraton, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Vsega je kriva Nina, pon. 23:45 Videostrani PONEDELJEK 4. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 Kuhinjica, pon. 9:15 Rožmarinkina ljubezen, pon. 11:20 Glasba za vse, pon. 11:50 Potovanje na luno, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Nosferatu, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Charlie Chaplin: Boksarski prvak, pon. 19:25 Pogled nazaj, pon. 19:45 15. Poli maraton, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Javne službe Ptuj,pon. 21:35 Šport(no): Nastja Ceh, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Klasična glasba za dušo, pon. 23:25 Videostrani Mestni kino Ptuj Petek, 1. september: 17:00 Trd oreh 2; 19:00 Drugo stran upanja; 21:00 Anabelle: Stvarjenje. Sobota, 2. september: 17:00 Trd oreh 2; 19:00 Marie - Francine; 21:00 Barry Seal: Tihotapec. Nedelja, 3. september: 17:00 Trd oreh 2; 19:00 Barry Seal: Tihotapec; 21:00 Druga stran upanja. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 47. Festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2016, za ljubitelje polk in valčkov; 1. del, nastopajo: Prva liga, ans. Vžig, ans. Pogled, Grajski kvintet, Hozentregarji, Frajerke, Dolenjski zvoki, ans. Ekart, 2. del: Brendi in Korado z največjimi uspešnicami. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo TV OKNO Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski TEDNIK Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja i/ Sloveniji in po svetu. MODRA ŠTEVILKA (((o 080 88 62 ) aščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) www.tednik.s tednik@tednik.s petek • 1. septembra 2017 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. Plavalna akademija Kurent vpisuje v plavalno šolo za leto 2017/2018. Ponujajo programe za vse starostne kategorije od 4. leta naprej. Vpisi: v torek, 5. 9., in četrtek, 7. 9., v Termah Ptuj. 051 311 258, Boštjan, www.kurent-pa.si. POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ... prevozi do tono in pol. Tel. 031 733 112, Srečko Turk, s. p. UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PRODAM grozdje sovinjon, beli pino, šipon in mešamo, približno 700 kg. Telefon 031 311 017. PRODAM prešo, 200 l, hidravlično. Zelo ugodno! Telefon 040 481 835. PRODAM sortno belo grozdje (zeleni silvanec, renski in laški rizling) ter podarim osemvalne salonitke. Tel. 051 637 990. PRODAM suho luščeno koruzo poltr-dinko in 1 ha koruze z njive. Tel. 031 320 051. UGODNO prodam 180-litrsko hidravlično stiskalnico in 200-litrski sod in inoksa za vino. Tel. 051 366 165. NEPREMIČNINE PRODAM lepo, sončno parcelo blizu Term Ptuj. Nudim vso potrebno pomoč pri gradnji, uredimo kredit. Tel. 041 646 662. PRODAM novejše, takoj vseljivo, opremljeno 2-sobno stanovanje z urejenim atrijem (pritličje) na območju Prager-skega, dve parkirni mesti, v bližini železniške postaje. Ogled možen, cena po dogovoru, informacije ne tel. 031 321 260. PRODAM trisobno stanovanje, brez obremenitev, dobro vzdrževano, v neposredni bližini Osnovne šole Ljudski vrt, štev. en. iz. 2017-490-300-46548. Inf. na tel. 041 408 415. GRADNJA hiš na ključ, adaptacije, tlakovanje, urejanje okolic. Aleksander Lončarič, s. p., Skor-ba 31 a, Hajdina. Telefon 041 646 662. PRODAMO - vikend na Dravinjskem vrhu, letnik 1993, 107 m2, zemljišče 1007 m2 - ograjeno, sončna in mirna lokacija. ^js nr/AAKs/ Cena: 56.000 EUR. * Kb/KlRt Kontakt: 041 684075 ^ ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio DOM STANOVANJE PRODAM ali dam v najem poslovni prostor v Drava centru, 48,8 m2 (lahko je tudi stanovanje). En. iz. 2017304-260-49083. Tel. 02 782 14 91. MOTORNA VOZILA TAKOJ prodam osebni avtomobil WV FOX, 1,4, letnik 2007 (registriran do marca 2018, vinjeta), redno servisiran, prva lastnica, nekaramboliran, rumene barve, prevoženih 84500 km (električni paket, klima), trojna vrata. Cena po dogovoru, možen ogled. Informacije na tel. 031 321 260. KMETIJSTVO PISCANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, in nesnice, 19-te-denske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM grozdje na brajdah: jurko, kvinton, gemaj. Tel. 031 222 122. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM 5 let staro kravo simentalko, brejo 7 mesecev, četrtega teleta, ter prodam 100-litrsko stiskalnico. Telefon 041 855 063. PRODAM 500-litrsko prešo, na boben - 3-fazni tok, in rabljeno kuhinjo kotno, v dolžini 3 metre, z aparati. Tel. 041 378 329. PRODAM 7 pegatk. Inf. na tel. 753 75 91. PRODAM brzoparilnik (alfe). Tel. 030 929 205. IŠČEM žensko za občasno pomoč pri hiši in okolici na Ptuju. Tel. 040 348 792. RAZNO IRENA Cvetko se opravičuje Brigiti Cvetko. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ŠtajerskiTEBMK v digitalni knjižnici: www .d I i b-si Maksu Vaupotiču v slovo »V delih svojih živel sam boš večno...«(A. Aškerc: Čaša nesmrtnosti) .v V nedeljo, 20. avgusta, smo se sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci na pokopališču v Vidmu pri Ptuju poslovili od Maksa Vaupotiča, dolgoletnega zborovodje pevskega zbora in dirigenta tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm. V slovo so mu v domači cerkvi sv. Vida zaigrali njegovi tamburaši... Poslovili smo se od človeka, ki si zasluži naše spoštovanje, kot je on spoštoval vse tiste, ki so imeli čast, da so z njim preživeli manjši ali večji del njegove življenjske poti. In to ne kakršnekoli življenjske poti, kajti ta, ki jo je prehodil Maks Vaupotič, je bila dolga kar 99 let in 9 mesecev. Prvi korak na njej je mali Maks storil 18. novembra 1917 v Lancovi vasi, kjer se je rodil Mariji in Jakobu Vaupotiču - pri Petelinovih, kot so jim po domače rekli takrat in kot jim velikokrat v pogovoru rečemo še danes - kot dvanajsti otrok malo pred koncem prve svetovne vojne. Sedemletnika je pot peljala v videmsko štiriletno šolo, šolanje pa je nadaljeval na ptujski gimnaziji. Žal ga zaradi težkih socialnih razmer takrat ni mogel končati, ga je pa pozneje, po drugi svetovni vojni, ko je končal višjo agronomsko šolo v Mariboru. Usodno so njegovo življenje usmerila medvojna leta, ko seje moral skrivati pred Nemci, ki so nekatere Vaupotičeve izselili v Srbijo in na Hrvaško, Maks pa se je izseljeniški usodi izognil tako, da je šel delat na Dunaj. Okupatorji so Vaupotičevo domačijo požgali. V novi državi se je začel zreli, službeni del življenjske poti Maksa Vaupotiča, ki ga je vodil od dela na krajevnem ljudskem odboru Lancova vas prek živinorejske zadruge Tržec v tovarno aluminija Kidričevo, pa na zadrugo Videm, kjer je bil najprej računovodja, potem pa njen upravnik. Z zadrugo seje selil v Ptuj, kjer je bil takrat sedež skupne haloške zadruge, nazadnje pa je delal kot upravnik na Kmetijskem kombinatu Turnišče do upokojitve leta 1978. Sicer pa to, da je svojo poklicno pot našel v kmetijstvu, ni nič nenavadnega: že od najmlajših let je pomagal staršem na kmetiji, narava pa je bila njegova ljubezen tudi pozneje, saj je bil navdušen čebelar, pa tudi v lovskih vrstah je bil dolga leta. Družino je Maks Vaupotič zasnoval z Bračičevo Anico, s katero sta se poročila 8. septembra 1951. Skupaj sta preživela več kot 65 let in se jih lansko leto spomnila z diamantno poroko. V zakonu so se jima rodili sin Franček ter hčerki Anica in Marinka. Anica je žal v mladosti umrla, Franček in Marinka pa sta očeta in mater razveselila s tremi vnuki: Matejo, Urošem in Jakobom. A Petelinov rod gre naprej, pradedka Maksa in prababico Anico so zadnja leta razveseljevali že pravnuki Anej, Vid, Neja, Ema in Leja. A ni to, kar je bilo doslej zapisano, tisto, zaradi česar bo Maks za vedno v srcu Videmčanov in marsikoga v širšem spodnjepodravskem okolju. Tisto posebnega spomina vredno je bila - glasba. Ta je bila stalnica življenja vseh Petelinovih, spremljala jih je ob delu in počitku, ob veselih in manj veselih dogodkih. Tudi Maksu je bila ljubezen do slovenske pesmi položena že v zibko; njegov glasbeni talent je prepoznal tudi takratni vi-demski duhovnik Jakob Soklič in mu celo plačal obiskovanje glasbene šole v Ptuju. Čeprav jo je obiskoval le dve leti, je to bilo dovolj, da je glasbi v poznejšem življenju posvetil ves svoj prosti čas. Že kot mlad fant je bil muzikant, s fanti so igrali v gostilni, potem pa so ga povabili k ptujski vojaški godbi. Zaradi glasbe je dobil službo v kidričevski Tovarni glinice in aluminija, saj je moral pred sprejemom na delo obljubiti, da bo ustanovil pevski zbor. In ga je. Pa še godbo na pihala. A ob tem nikakor ni pozabil na domači Videm. Tu je leta 1951 ustanovil tamburaški orkester, v katerem je združil svoje brate in sestre ter sorodnike, istega leta pa se je na njegovo pobudo rodil še videmski pevski zbor. Ljubezen do glasbe zahteva za svojo uresničitev veliko znanja. In ker je bilo dirigentov in zborovodij malo, ni nič čudnega, da smo Maksa Vaupotiča več desetletij srečevali tudi drugod: v Kungoti, Trničah, pri ptujskih upokojencih. A njegova največja ljubezen je bila doma, v videmskem kulturnem društvu, kjer je vzgojil številne tamburaše in ljubezen do glasbe razvil pri množici pevcev. Njegovi glasbeni učenci smo mu hvaležni za vsak trenutek, ki nam ga je žrtvoval. Vedno s spoštovanjem povemo: mi nadaljujemo tradicijo, ki jo je začel Maks Vaupotič. Hvala vam, gospod Maks, da ste nam podarili svoje bogato glasbeno znanje; da ste si vzeli čas za pevce in tamburaše; da vam ni bilo nikoli pretežko prenašati naših nerodnosti. Za svoje dolgoletno, z uspehi zelo bogato delovanje je prejel številna priznanja. Najpomembnejša so mala oljenka, ki mu jo je leta 1980 podelila Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj, zlata plaketa ZKO Ptuj, Gallusovo priznanje leta 1996 in plaketa občine Videm leta 1998. Maksa Vaupotiča se bomo vedno spominjali kot prvega častnega člana Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm. Jože Šmigoc, predsednik KD F. Prešerna Videm Mirno je zaspal naš dragi in spoštovani mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric Anton Žagar HERCEGOVA 4, PTUJ Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2 septembra, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. V globoki žalosti njegovi najdražji Skozi vse življenje tako boriti si se znala, a v tej tihi poletni noči od bolečin utrujena si klonila, nemočna si za vedno nam zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete in botre Elizabete Forstnerič roj. Štrucl 1923-2017 IZ TOPLAKOVE ULICE 2, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju DU Ptuj, Društvu upokojencev Tur-nišče, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala župniku g. Marijanu Feslu za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njeni Kako srčno si ti želela, da med nami bi živela. Smo vsi ob tebi se trudili, da zdravje bi ti ohranili. A smrt tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Ostane nam le pogled v nebo, kjer upamo, da je lepo. V SPOMIN Kristina Mlakar IZ BELAVŠKA 36 A, ZG. LESKOVEC 30. 8. 2016-30. 8. 2017 Minilo je eno leto žalosti, odkar te več ni med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče v spomin. Žalujoči: tvoji najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Boleča je izguba, ko se je od nas poslovil naš dragi Dušan Zorec IZ PODVINCEV 119 A, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam v času njegove bolezni nudili podporo, nas hrabrili ter bili z nami v mislih in dejanjih. Hvala vsem za sleherni stisk rok, objem in besedo tolažbe. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. Danilu, OOZ Ptuj in MoPZ za izrečene poslovilne besede, patru za opravljen obred in ganljive besede pri sveti maši. Hvala pogrebni službi, pevcem, praporščakom in godbe-niku.Hvala tudi sodelavcem Veterinarske bolnice Ptuj. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, tudi tistim, ki jih nismo imenovali. Tvoji najdražji Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA Odšel je naš ljubi mož, ati in dedi Janez Pečar IZ SPUHLJE 133 A Pogreb bo v ponedeljek, 4. septembra, ob 15. uri na starem rogozniškem pokopališču, žara bo pripeljana ob 12. uri na dan pogreba na novo rogozniško pokopališče. Njegovi najdražji www.tedni k.si Slovenija • Stavka v skupini Arriva napovedana za ponedeljek Stavka avtobusnih šoferjev neizbežna Vozniki avtobusov v skupini Arriva so za ponedeljek napovedali stavko. V tem času naj bi zagotavljali le minimalne storitve. Da bi stavko preklicali, so postavili šest zahtev, med drugim terjajo dvig urne postavke in preklic vseh sankcij proti članom sindikata. Po torkovem (drugem) neuspešnem sestanku predstavnikov podjetja s sindikalisti je dogovor vedno manj verjeten, stavka pa vedno bolj neizbežna. Skupina Arriva ima v ptujski enoti kar 78 avtobusov. Skupina Arriva zaposluje okrog 970 ljudi, v ponedeljek, 4. septembra, ob 8. uri pa naj bi stavkali vozniki avtobusov v podjetjih Arriva Dolenjska in Primorska, Arriva Štajerska ter Alpetour potovalna agencija. Stavkovni odbor naj bi postavil šest zahtev, ki pa za vodstvo podjetja niso sprejemljive. "22. 8. 2017, smo po spletni pošti prejeli napoved stavke, ki naj bi se začela 4. 9. 2017. Stavkovne zahteve bomo natančno preučili in nanje odgovorili," je pojasnila predstavnica za odnose z javnostjo skupine Arriva Monika Bukovec. Dodala je še, da bo vodstvo skupine Arriva ob napovedi stavke, glede na to, da gre za javni potniški promet, skladno z zakonom o stavkah skupaj s stavkovnim odborom poskušalo dogovoriti zagotavljanje minimalnega števila prevozov z namenom zagotovitve upravljanja najpomembnejših aktivnosti skupine in zagotavljanjem minimalnih delovnih procesov. »V predlogu stavkovnemu odboru smo se osredotočili na mednarodni linijski prevoz, medkrajevni linijski promet, prevoze delavcev, predvsem pa na Kaj zahtevajo vozniki avtobusov Stavkovni odbor Arrive pravi, da je predstava njihovih delodajalcev za javnost neprepričljiva. Zahteve voznikov so jasne: prenehanje s pritiskom na sindikalne zaupnike, plačan prispevek za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so jim ga ukinili pred štirimi leti, povišanje urne postavke s pet na sedem evrov, spoštovanje delovnega časa in minimalnega postanka na končni postaji. Kot poudarja stavkovni odbor, so stavko napovedali pravočasno, upoštevajoč zakonska določila. Njihov primarni cilj je doseči ugoden dogovor o stavkovnih zahtevah, ki bi izvedbo stavke popolnoma preprečil. „Če do ustreznega dogovora o stavkovnih zahtevah ne bi prišlo in bi bila izvedba stavke neizbežna, pa bo stavkovni odbor poskrbel za zakonitost stavke tako, da bo z delodajalcem pravočasno uskladil minimum delovnega procesa, ki ga ZStk določa kot pogoj za zakonitost stavke," še poudarjajo. Fotografija je simbolična. šolske prevoze, saj se zavedamo, da je september poseben mesec za vse, ki so vključeni v izobraževalni proces,« še dodaja Bukovčeva. Na prvem srečanju naj bi vodstvo skupine Arriva Slovenija stavkovnemu odboru predlagalo mirno rešitev spora in preložitev stavke ter zagotovitev minimalnih delovnih procesov. A kot kaže, skupnega jezika niso našli. »Stavkovni odbor je postavil šest za vodstvo nerazumnih in nerealističnih zahtev. Pogoji, ki jih postavlja stavkovni odbor, dolgoročno gledano, vodijo skupino in panogo v propad. Uveljavitev zahtev bi za skupino Arriva po prvi oceni pomenila več kot 65-odsto-tni dvig stroška dela voznikov. Razočaran sem nad enostransko odločitvijo stavkovnega odbora, še posebej ker zahteve predhodno niso bile poslane. Zahteve je stavkovni odbor vodstvu posredoval šele z grožnjo stavke. Sam menim, da je stavka nepotrebna, prav tako stavka ni primerna oblika izražanja nezadovoljstva za dosego V Sloveniji zaposlujejo 970 ljudi Podravje . Novosti v primestnem prometa Arriva je eden največjih ponudnikov storitev na področju potniškega prometa v Evropi. Z avtobusi, vlaki in tramvaji vsako leto prepelje 2,2 milijarde potnikov. Z več kot 56.000 zaposlenimi Arriva opravlja širok spekter storitev. Deluje v 14 evropskih državah: Hrvaška, Češka, Danska, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija. Skupina Arriva Slovenija je največja prevozniška skupina v Sloveniji, ki opravlja storitve prevoza potnikov za mestna, primestna in medmestna področja. Visok tržni delež dosega tudi z dejavnostjo občasnih prevozov in turistično dejavnostjo. Skupina z družbami Arriva Štajerska, d. d., in Arriva Dolenjska in Primorska, d. o. o., Alpetour, potovalna agencija, d. d., KAM - BUS, d. o. o., in AP Integral Tržič, d. o. o. razpolaga z več kot 545 vozili in zaposluje 970 ljudi ter s svojimi poslovnimi enotami deluje v skoraj vseh večjih mestih po Sloveniji. Dodatna linija mestnega avtobusa Vir: Arriva Slovenia Iz ptujske občine so nas včeraj obvestili, da bo zaradi rekonstrukcije starega mostu čez Dravo in posledično urejenega obvoza prek Puhovega mostu s 1. septembrom, torej današnjim dnem, uvedenih v avtobusnem medkrajevnem potniškem prometu več manj- Štajerski TEDNIK www.tednik.si IStajerskitednik I Stajerskitednik ših časovnih sprememb odhodov na širšem ptujskem območju. „Prav tako se bodo nekatere vožnje začele oz. končale na postajališču Ptuj Zadružni trg namesto na avtobusni postaji Ptuj. Zaradi tega bo uvedena dodatna mestna linija, ki bo povezovala Ptuj Zadružni trg Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 in avtobusno postajo Ptuj oz. Šolski center Ptuj ter naselje Turnišče. Vse podrobnejše informacije in obvestila najdete na spletni strani Arrive," so še pojasnili na MO Ptuj. Več v naslednji številki Štajerskega tednika. Dženana Kmetec RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si ciljev. Dejstvo pa je, da skupina Arriva na izsiljevanje in vsiljevanje zahtev stavkovnega odbora ne more in ne bo pristala, kar je bilo na današnjem sestanku povedano tudi predstavnikom stavkovnega odbora,« je povedal Bo Karlsson, direktor in predsednik uprave skupine Arriva Slovenija. Ker na prvem srečanju dokončen dogovor glede minimalnega števila prevozov ni bil dosežen, so se v torek, 29. avgusta, srečali ponovno. A tudi tokrat neuspešno. V kakšnem obsegu bo stavka potekala, bo jasno v ponedeljek. Tudi o tem, kako bodo zagotavljali minimalne storitve, se vodstvo in stavkovni odbor niso uspeli dogovoriti. Dženana Kmetec OKNA, VRATA GARAŽNA www.naitorsl BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA NAIiORSnoo Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Foto: CG Napoved vremena za Slovenijo Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca, pšenice, rži. —_ VJ6/2 20/23 17/18 Q3 19/24 14/17 16/19 16/20 16/24 15/23 17/23 16/21 18/26 16/28 16/22 N W A 20/26/ E 24 22/25 Danes bo v vzhodni polovici Slovenije sprva še občasno sončno. V zahodni in delu osrednje Slovenije se bo pooblačilo. Že zgodaj zjutraj se bodo tam začele pojavljati občasne padavine, deloma nevihte z nalivi, ki se bodo dopoldne postopno širile proti vzhodu. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 17 do 26 stopinj C. Obeti V soboto bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Ohladilo se bo. V nedeljo kaže sprva na pretežno oblačno vreme z občasnim dežjem, ki bo sredi dneva od severa postopno ponehal, oblaki se bodo trgali.