Stališča pred-sedstva OK SZDL Člani predsedstva so situadjo na območju KS Peruzzi in Rudnik ocenili kot politično nespre-jemljivo, saj odstopi kot oblika revolta v danih trenutkih nikakor ne prispevajo k razreševanju sicer perečih problemov in nerazčiščenih vpra-šanj. Zdi se, da zaradi mnogih nedorečenosti in šibkega poznavanja zadeve, ki je takšno stopnjo revolta pogojevala, v pretekli meri izstopa prepo-tenciranost, malodušje, nervoza, namesto vse-stranskega stq>nega pa tudi kultumega dialoga ob upoštevanju vseh postopkov, okoliščin in po-manjkljivosti. V satni razpravi je bila razvejeno razgaljena celovita razsežnost vzrokov pa tudi posledic na-stale situacije glede na vrsto povsem upravičenih problemov in aktualnih vprašanj, ki se na tem območju ne razrešujejo že vrsto let do pogledov ter takšnih in drugačnih informacij glede investicij v tej, zdaj. še kar nekoliko razvpiti industrijski coni. Izkazalo se je, da je v vsem dogajanju izsto-pala predvsem nepopolna, slabo in nedorečena vsestranska informiranost, kar potrjuje tudi dej-stvo, da čisto vseh informacij ni bilo danih tudi na semem predsedstvu. V delovanju političnega si-stema še vedno nismo dosledni, kar dokazujejo dejstva, da se krajevne skupnosti še vedno preveč naslanjajo razreševanju predvsem komunalnih, cestnih. telefonskih in drugih vprašanj na vlogo občinske skupščine, ponovno pa ob tem ugotav-Ijamo, da je vloga delegatskega sistema v SIS materialne proizvodnje, ki so združene na nivoju mesta šibka (primer razreševanja kanalizacije v tej coni...), kar pa v tako komunalno slabo razviti občini kot je naša še bolj izbija. Slabo poznamo tudi poslovnik o delu občinske skupščine, ki jasno opredeljuje ugotavljanje stop-nje soglasnosti, poskusnega glasovanja, ki je bil tako ravzpit pa sploh ne poznamo. Karje zavozlanoje treba razvozlatiin to s skup-nimi močmi. Tako bo v torek 2. februarja razgo-vor s predstamiki prizadetih KS, občinc in inve-stitorja v tej industrijski coni, kjer bodo skušaJi do potankosti razdstiti situacijo predrsem okrog Polikemove investicije. 2. febniarja bo ua skupnem zasedanju vseh treh zboror obeinske skupščine podana delega-tom Informacija SZDL o zavzetih stališčih glede izrršitve odloka o zazidalnem načrtu za del ureja-nja območja VP1/2 Rudnik in nadaljnje gradnje Polikema. Podan je predlog o odlogu izvajanja zgoraj omenjenega odJoka y tistem delu, kisenanaša na izgradnjo galvan. Skupščina občine bo predridoma na tem zase-danju tudi sprejela zahtero, da skupščinska komi-sija za družbeni nadzor v celoti prouči prarilnost celotnega postopka, ki zadera gradnjo r tej indu-strijskj coni. Upošteran paje tudipredJog KS, da se fonnira strokovna komisija, ki naj do potankosti prereri in prouči možne (ae)vamost Polikemove investi-cije in gaJvan. Komisija mora biti r popolnosti nevtralna, kar pomeni, da nima možnosti vpliva na morebitno že vnaprej opredeljeno oceoo. Kronologija postopkov o spornih gradnjah na Rudniku Predlog dogovora o temeljih srednjeročnega plana obči-ne l.jubljana Vič-Rudnik Podčrtano: s prostorskega vidika se bodo nove investicije izvajale v conah. . '........RP 2/1 in RP 2/2 — območje med Dolenjsko železnico in obvoznico-. . . Investitorji: DO Semenarna - izgradnja velebla- govnice, rastlinjaka in skladišča; DO Polikem TOZD Chemo - izgradnja centralnih skladišč v coni RP 2/1 (1. faza). V skupščinski razpravi glede teh usmeritev ni bilo pripomb, delegat KS Rudnik je le vprašal kaj pomeni prcdvidena dopdlnitev zazidalnega načrta RS - 103 Vin-terca. Vsi trije zbori so planskc akte s takšnim besedilom sprejeli. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP 2/1 in RP 2/2 in industrijsko cono Rudnik Omenjeni odlok so vsi trije zbori občinske skupščine obravnavali na sejah 19. novembra 1980 inga brezdopol-nitev soglasno sprejeli. Podčrtano n obrazložitve: V času javne razgrnitve je podal pripombo SAP-Viator DO Tovorni promet glede cestnega priključka z južne obvozne ceste v indusrijsko cono, ki pa jo izvršni svet zaradi tehnične nesprejemljivo-sti ni sprejel odnosno je ponudil drugačno rešitev. O sta-lišču KS Krim-Rudnik - podprla je varianto »lahka industrija« z utemeljitvijo nizke gospodarskc strukture, pomanjkanje debvnih mest v odnosu na nove stanovanj-ske soseske s predlogom, da se del skladiščno razkladal-nih kapacitet premesti južno od obvozne ceste - pa se je izvršni svet strinjal glede nizke gospodarske strukture in pomanjkanja delovnih mest in sklenil, da mora izbor investitorjev upoštevati take dejavnosti, ki to omogočajo. Podčrtano h pravilnika za izvajanje tega zazidalnega načrta: 29. člen: V ICR se lahko namestijo samo ekoioško neproblematične industrije in druge dejavnosti. Emisije v zraku v mejnih pbmočjih ne smejo prescgati dopustnih meja po veljavni zakonodaji. Emisije v podatalnico so poleg veljavnih predpisov omejene z izpeljavo vseh od-padnih voda v vodotesno javno kanalizacijo s predhod-nim čiščenjem, če je potrebno. Izključene so dejavnosti z emisijami, ki se po končnih tehnoloških postopkih ne dajo toliko čistiti, da ne bi ogrožale podtalnice in kanal-nih odvodnikov. PredJog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik 1986-1990 V delegatskih klopeh so o tem razvojnem dokumentu delegati razpravljali in odločai 25. dccembra 1985. Podčrtano: Planirane investicijc v industrijski coni (RP - 2) VP 1/2: DO Ilirija Vedrog TOZD Markcting (iz-gradnja skladiščno distribucijskih in proizvodnih proslo-rov), SOZD Mercator KIT DO Ljubljanske mlekarne (obrtno proizvodni distribucijski center z izgradnjo ob-jcklov mlekarn). SOZD IMP DO Livar - (izgradnja livarne barvnih kovin), DO Merkur Kranj (izgradnja prodajnega centra), PD Center kemija (izgradnja distri-bucijskega eentra), SOZD Integral DO Tovorni promct Viator TOZD Ljubljana (nadaljevanje izgradnje druge faze tovornega terminala), DO Cestno podjctje Ljublja-na (izgradnja baze mehaničnih obratov, skladišč. prosto-rov za vozni in strojni park in poslovnih prostorov). Investicije SOZD Mercatorja, DO Merkurja in PD Cen-tra kcmija so označcna zvczdico, kar pomcni. da bodo investicije zaključene po lelu 1990. Razvoj osebnega dela drobnega gospodarstva bomo zagolavljali z ustvarjanjem prostroskih možnosti za grad-njo novih in razvojem obstoječih delavnic predvsem tistih proizvodnih dejavnosti, ki bodo dolgoročno povezane z OZD, zaposlovale večje šttvilo delavcev, se usmerjalc v izvoz in vlagale v izvenmestne KS. Za gradnjo takih delavnic imamo na območju občine že zagotovljenih 25.000 kvadratnikh metrov zemljišča v conah VP 1/2 (RP-2) in VP 6 (VP 4). Zagotovili pa bomo tudi površi-ne v VP 3/2 (VP-6). Dodatnih pripomb oziroma predlogov omenjenc KS niso posredovale, prav tako predlagatelj - občinski iz-vršni svet ni predlagal k temu poglavju drugih sprcmemb, razen. da je vključena druga faza POC Rudnik investitor-ja DO Semcnarna. Sicer so dclegati vseh zborov sprcjeli družbcni plan v tcm delu v takSnem besedilu. Delegatsko vprašahje KS Rudnik 24. aprila 1985 KS Rudnik zahteva pojasnilo, kaj bo v bodočem skla-dišču Chema, ki bo zgrajeno na območju industrijske cone, oziroma tčakšno tchnologijo bodo uporabljali? 30. maja 1985 je DO Polikem TOZD Chemo posredo-val odgovor: V coni ICR - 2 bo Polikem trgovina na svoji lokacijj v velikosti 16 ha zgradil proizvodno tran-sportno distribucijski centcr Kemije, katcrcga sestavni del bodo naslcdnji objckti: nadstrešnicc. zaprta skladiš-ča, rezervoarska skladišča, pralnica in regeneracija pla- stične embalaže in kovinske embalažc (sodov). mehanič-na dclavnica. infrastruklurni objckti. objekt splošncga pomena. parkirišča za oscbna in lovorna \ozila. Naštcli objckti skupaj z uMrczno ininisiruktuici bodo zgraji-ni v vcč fazah. Tehnologija ni spccilična. lcmcč jc lc mani-pulacija. skladiščcnje in prodaja vsch prodajnih progra-mov TOZD Chema kot so: lcpila. papirna konfckcija. čistila, barve, laki, tehnične in čistc kemikalije, kisine lugi... lielegatsko vprašanje KS Rudnik in KS Peruzzi 24. decembra 1986 Vprašanje je zadevalo izgradnjo industrijske cone VP-1/2 Rudnik (sladišča Chemo, galvanski objekt) s stališča varovanja okolja. Odgovor je jiodal komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. »Že pri pripravi prometnega zazidalnega načrta (RP-2) je bila opravljena vrsta demo-grafskih, gospodarskih, družbenih, prostorskih in drugih analiz in preverjen ekološki vidik možnih škodljivih vpli-vov posameznih rešitev oziroma dejavnosti na okolje. Na zazidalni načrt, ki je zaradi prometnih prednosti dajal pouarek prometnemu terminalu, so bila dana vsa predpi-sana soglasja. Zaradi nekaterih sprememb pozicij objek-tov v posameznih fazah izgradnje cone, predvsem pa zaradi vključitve nekaj novih investirorjev v cono in strožjih zahtev glede varstva okolja smo naročili izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. V dokumen-tu, ki ga izdeluje Urbanistični inštilut SRS je dan pose-ben poudarek izboru novih dejavnosti, preverbi ustrez-nih predvidenih programov in rešitvam obstoječih in načrtovanih tehnoloških procesov z vidika varstva oko-lja, kjer so in še bodo vključeni vsi pristojni organi ih soglasodajalci. Postopek sprejemanju sprememb in do-polnitev zazidalnega načrta industrijske cone VP-2/1 Rudnik temelji na javni razgrnitvi in obravnavi osnutka, kar pomeni, da bo razprava o coni pravočasno lahko stekla tudi v KS. Že prej bomo skupaj z investitorji organizirali sestanek z vodstvi KS in takrat na vsa vpraša-nja dali tudi podrobnejša pojasnila in odgovore«. Delegatsko vprašanje KS Galjevica 25. marca 1987 Vprašanje je zadevalo izgradnjo Polikemskega obrata. Odgovor je podal Polikem Marketing. »Obrat v industrij-ski coni VP 1/5 na Rudniku je zamišljen kot sodobno skladišče kemikalij s pretakališčem, kjer bo skladiščenje poteklao v zaprtem sistemu. Na ta način kemikalije ne bodo prišle v stik ne z delavci, ki bodo tam delali in seveda tudi ne z okoljtm. Nobenih odprtih naprav (ci-stern, vodov, posod...) ne bo, s čimer bo preprečeno vsakršno izhlapevanje. Celotno skladišče oziroma preta-kališče bo zgrajeno v obliki lovilnega bazena. V slučaju eventualnega izliva bodo kemikalije stekle v posebi\a lovila - zaprte rezervoarje izid pretakališča. Nikjer ne bo stika med kemikalijami in zemljiščem, saj so bile take tudi zahteve strogih pogojcv inšpekcijskih služb. Odveč je torej pripominjati, da pri tako koncipiranem obratu ne bo ropota, ne smradu ali kake druge škodljive posledice za okolje ali lastne delavnice... Tako strokovno zaščite-no in zavarovano bo tudi naje skladišče na Rudniku. Torej bomo mi, naša bližnja in širša okolica lahko živeli z njimi oziroma ob njem varno in zdravo. Za obširnejšo strokovno obrazložitev, eventualni ogled načrtov, sogla-sij. dovoljcnj in druge dokumeniacijc sc lahko krajani KS Galjevice obrnejo na vodjo projekta na Rudniku Marja-na Jeharta. tel. 315-6d7. Javna razprava o zazidalnem načrtu VP 1/2 Rudnik v KS Rudnik Javna razprava je bila 23. junija 1987. leta. na njej jc bilo prisotnih 78 krajanov KS Rudnik in KS Peruzzi. Za prcdlog zazidalnega načrta je bilo 70 krajanov. vzdržalo 8. vendar s pripombo. da glasujejo za obrlno cono brez galvanskih delavnic. ' Teh nekaj dejstev in podatkov smo nanizali pred-vsem z namenom osvetliti tisti del aklivnosli, ki so se pretežno odvijale v skupščini vključujoč tudi akliv-nosti delegatov krajevne skupnosti, ki jih izgradnja te indnslrijskf cone tudi najbolj zadvva. DELEGATIZBORA KS IN ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SPREJELI Odlok o zazidalnem načrtu za del območja VP 1/2 — Rudnik Omenjeni predlog odloka je bil sprva namenjen raz-pravi na oktobrski seji občinske skupščine. a je bil na predlog predlagatelja občinskega izvršnega sveta umak-njen iz dncvncga reda. Za boljše razumevanje vsebine odloka povzemamo del obrazložitve. »Zazidalni načrt je v skladu z določili dolgoročnega plana glede namembnosli in meje območja ter režima urejanja ter v skladu s programskimi zasnovami, ki dolo-čajo organizacijo dejavnosti (program), zasnovo promet-nega režima, usmeritev za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje. Delavnice drobnega gospodarstva so namenjene za galvanizacijo, predelavo plastike, kovin in kemijskih iz-delkov. Predvidene delavnice namenjene galvanam ali sorodni dejavnosti so locirane v območju urejanja VP 1/ 2 kot rezultat vsestransko preverjenih analiz o njihovem vplivu na okolje. Eden od osnovnih pogojev gradnje delavnic na obravnavanem območju je izgradnja poseb-ne čistilne naprave za zbiranje, čiščenje in nevtralizacijo agresivnih odpadnih snovi, ki se jih ne sme odvajati v javno kanalizacijo.-S lem bo omogočen tudi kvaliteten in stalen nadzor nad delovanjem posameznih obratov s strani poobUščene organizacije«. Uvodno obrazoložitev je na seji občinske skupščine 23. decembra podal član IS in predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Egon Breitenberg. Predlagal je tudi dopolnilo izvršnega svela s tem. da se odlok dopolni s sledečim: »Pred pričetkom obratovanja prve faze A območja (galvane) mora biti zagotovljena izselitev stanovanjskih objektov v območju B... Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja si morajo investitorji pridobiti pozitivno mnenje SEPO na tehnič-no dokumenlacijo za pridobitev gradbenega dovo-Ijenja«. O tem gradivu je razpravljal tudi razvojni svet pri občinskem izvršnem svetu, glede na zahteve iz razprave v KS pa je izvrSni svet zaprosil za mnenje Kemijski inštitut Boris Kidrič, Tako je še pred razpravo prof. dr. Dular iz omenjenega inštituta seznanil delegate s povzet-kom strokovne recenzije idejnega osnutka čistilne napra-ve. Le-ta ugotavlja, da je predvideni postopek čiščenja odpadnih voda pravilen, podobne in take naprave doma in v svetu učinkovito delujejo že vrsto let. Seveda pa ni moč izključevati nepravilnega ravnanja. Delegati KS Rudnik, Peruzzi in Galjevica so v svojih razpravah izrazili nasprotovanje izgradnji galvan in že pričeti gradnji Polikema, predvsem zaradi neugodnih talnih pogojev, ki kaj lahko na barjanskih tleh privede do ekološke katastrofe. Ob tem pa so poudarili, da ne nasprotujejo izgradnji industrijske cone Rudnik vendar naj jo zasedejo manj nevarni investitorji. Bogdan Bradač delegat iz KS Rudnik je uvodoma tudi povedal, da bodo delegacije KS Rudnik in Peruzzi v primeru s prejemom tako formuliranega odloka ob neupoštevanju njihovih mnenj odstopili. Peter Vrbunc predsednik občinske skupščine je v razpravi ponovno podčrtal. da omenjeni odlok v ničemer ne zadeva gradnjo Polikema temveč samo galvane in pozval delegate, da razpravljajo pred-vsem o vsebini tega odloka. Janez Oven - delegat DK 35 je menil, da strokovnega mnenja ni moč zavrniti brez argumentov in opozoril na dejstvo, da bo sleherni nadzor moč lažje uresničevati, če bodo galvane locirane na enem mestu. Na spoštovanje strokovnih mnenj je opozoril ludi Venčeslav Kavčič - član IS in opozoril, da v tej obrtni coni ne bodo samo galvane temveč tudi večje šlevilo drugih obrtnih detavnic. Poslovnik o delu skupščine v svojem 157 členu omogo-ča preverjanje stopnje soglasja o predlogu odloka. To-krat se ga je predsednik skupščine poslužil in rczultati so bili sledeči: V zboru zdmženega deJa se je 28 deiegatov izreklo ZA, 2 PROTI, 6 pa se jih je vzdržalo, v zboru KS pa se je 5 delegatov izreklo ZA, 5 PROTI. 14 pa se jih je vzdržalo, pri čemer pa se vsi delegati niso izjasnili. Stane Droljc je še enkrat opozoril na trdno stališče občinskega izvršnega sveta, da se v postopke vključi SEPO, da sta pogoja za obratovanje zgrajena čistilna naprava in kanalizacija, ter da Polikemu ne bo izdano gradbeno dovoljenje, dokler ne bodo zgrajene kanalne naprave. Kaj storiti? Zdi se, da je bil v tej burni razpravi še najbolj na mestu predlog Božidarja Trbiča iz KS Vič. ki je predlagal, da IS in prizadete KS nadaljujejo z uskla-jevanjem, pri čcmcr je Bogdan Bradač spomnil na dose-danje spoštovanje zahtev krajanov, Lojze Jamnik pa se je zavzel za ponoven razgovor in odlok glasovanja. Poslov-nik prav tako omogoča usklajevalni postopek v medzbo-rovski komisiji. Soglasno je bila tako imenovana šestčlan-ska komisija. Ta je ugotovila, da predlagani odlok s stro-kovnega vidika ni sporen. saj je izgradnja in varnost delovanja galvan zagotovljena, sporna pa je izgradnja Polikema, kar pa ni predmet tega odloka? Z izjemo delegata KS Rudnik, ki je bil tudi član te komisijc, je komisija menila, da se odlok lahko sprejme hkraii s pred-logom sklepa, ki je bil oblikovan na komisiji in zavezuje izvršni svet. To pa pomeni. da izvršni svel organizira razgovor s predstavniki DO Integral TOZD Tovorni promet. DO Polikem in Cestnim podjetjem Ljubljana ler krajevnimi skupnostmi in ponovno revizijo načrtov in pa, da skupaj s KS na radniškem območju opredeli nadaljnjo namembnost prostorskih površin v industrijski coni pred sprejemom prostorsko izvedbenega akta. Ob ponovno ugotovljeni prisotnosti so delegati glasovali o odloku. V zboru zdniženega dela je 25 delegatov glasovalo ZA, 1 se je vzdržal, v zboru krajevnih skupno-sti je 21 delegatov glasovalo ZA, 4 proti, 2 pa sta se vzdržala. Odlok je bil z večino glasov sprejet, s tem je stopil v reljavo. Odstop — skrajna oblika revolta in nemoči Marjan Mihevc - dosedanji predsednik svela KS Pe-ruzzi: Vodstva organov in organizacij naše KS so si vseskozi prizadevala razrešiti probleme, ki so nastali z izgradnjo industrijske cone. Siališča krajanov, da smo proti gradnji galvan in Polikema niso upoštevana — na zadnjem zase-danju skupščine smo bili preglasovani. Politični aktiv KS je predlagal odstop vseh vodstev organov in organizacij, kar utemeljujemo s tem, da se čutimo nemočne pri posredovanju in zastopanju interesov krajanov. Na zboru krajanov 28. deccmbra - prisotna je bila večina članov teh organizacij - je bil odstop soglasno sprejet hkrati s še dvema sklepoma in sicer, krajani KS Peruzzi smo proti gradnji galvan in gradnji Polikema v industrijski coni VP 1/2 Rudnik, podpiramo pa izgradnjo industrijske eone v kateri bodo objekti, obrati panog, ki niso nevarne za okolje in so primerni za barjanska tla — torej ekološko čisti. Res je, da je bil zazidalni načrt sprejet leta 1980, da je investicija Polikema ves čas v razvojnih dokumentih obči-ne, da smo se po delegatski poti posluževali le delegat-skih vprašanj in da je bila naša aktivnost glede teh investicij vezana predvsem na obdobje zadnjega pol leta. V tem času smo imelj več razgovorov s predstavniki občine, ki so nam zagotavljali, da odlok o galvanah ne bo sprejet dokler ne razčistimo nekaterih zadev. V tem času smo postali bolj pozorni tudi do investicije Polikema na kar nas je opozorilo dejstvo, da so Ljubljanske mlekarne odstopile od investicije v tej coni in pol informacije v dnevnem časopisju - da so razsežnosti Polikemove investicije večje in potenicialno nevarnejše od sedanjih zmogljivosti v Zeleni jami Dobro vemo, da barjanska tla niso primerna za gradnjo tako nevarnih objektov, postav-Ija se vprašanje posedanja objektov (most na Ižanski cesti, osnovna šola, že obstoječi silos Polikema . . .), za to področje ni rešena meteorna in fekalna kanalizacija (primer začasne rešitve Integralovega terminala!). Dana so sicer zagotovila, da ni nikakršne nevarnosti za okolje ali ljudi, seveda ob usteznih čistilnih napravah in ustezni kanalizaciji. Vsi pa dobro vemo, da ni stoodstotne kana-lizacije za barjanska tla. Še do danes ni točno kaj in v kolikšnih količinah bo Polikem prisoten v industrijski coni. Gradnja Polikema ni nevarnost samo za okoliške prebivalce, temveč tudi za Ljubljano in ob vsem tem se v bližini načrtuje izgradnja Ilovice s 15.000 prebivalci. Krajani se ob vsem tem čutijo nemočne, njihove besede in izkušnje ne veljajo. Še danes nismo rešili problema semaforizacije Dolenj-ske in Peruzzijeve (nevarnost za šolarje in krajane) . . . Vodstva in krajani smo v pretečenem obdobju dosegli nekatere vidne uspehe, novoustanovljena KS je upraviči-la svojo vlogo.Moram poudaritj, da nismo zoper občin-ska vodstva, da aktivnosti skupaj s KS Rudnik niso načrtno organizirana, vse je odraz nemoči in nezaupanja ter večje ekološke osveščenosti ljudi! Odslop je skrajna oblika revolta in nemoči, čeprav vemo, da s tem v danem trenutku malo pripomoremo k razreševanju situacije. Pričakujemo poudbo s strani občine in čc bodo predlogi sprejemljivi — menimo naj bi šlo za modificirano obliko Polikemove investicije in neizgradnjo galvan — se bodo v razgovore tvomo vključili tudi naši krajani. Po odstopu vodstev delegacij delujejo sedaj le OO ZK, KO ZRVS in štab civilne zaščite« Ostajamo brez možnosti uveljavljanja interesov in pravic Božidar ŽJender — dosedanji predsednik skupščine KS Rudnik: »Skušal bom pojasniti situacijo, čeprav morda nisem povsem merodajen, saj zaradi objektivnih razlogov nekaj časa nisem bil v popolnosti prisoten v KS, vendar sem bil zadnje mesece aktiven. Zdi se, da je do te situacije prišlo zaradi pomanjkljivega informiranja krajanov v preteklo-sti, saj je bil zazidalni načrt sprejet, ko smo bili še ena KS — Krim-Rudnik, pa tudi definicije okrog tega kaj so skladišča, so bile precej ohlapne. Po drugi strani pa smo normalno stremeli za razvojem in primerna industrijska cona je še danes dobrodošla. V tistem času smo se kot novoustanovljena KS srečevali z vrsto pomembnih vpra-šanj od komunale do prostorov... Zdi se mi pošteno, da povem, da smo marsikaj storili tudi skupaj s pomočjo občine. Omenim naj pridobitev prostorov KS, akcijo asfaltiranja cest, zrasel je (erminal lntegrala, novi so prostori Semenarne... In z rastjo te industrijske cone smo počasi prišli do spoznanja, da Polikemova skladišča ne bodo predstavljala povsem nedolžno investicijo. Te ogromne skladiščnc zmogljivosti s še kako nevarno vsebi-no so nas močno vznemirile, še posebej glede na bližino nasclja in predvsem z ozirom na specifična in tudi danes še ne povsem znana barjanska tla. Ob tem pa nas je razburila tudi velikosl investicije. Skratka, izgubili smo zaupanje. Spraševali smo se ali je res interes občine, da privablja inveslitorje glede na finančno učinkovitost, ne upošteva pa interesov ljudi za varno bivanje. Informacije so pritekale postopoma, povsem celovitih, čeprav smo se pogovarjali tudi s Polikemom, pa nimamo. Vse pa nas je še bolj zaskrbelo potem, ko so Ljubljanske mlekarne lani odstopile od nameravane investicije v tej coni. Skoraj sočasno pa smo razpravljali tudi že o zazidalnem načrtu za VP 1/2. Odločno smo se zoperstavili izgradnji galvan in na skupnem zboru krajanov s KS Peruzzi je bil sprejet sklep, da v primeru, da delegacije za zbor KS ne uspejo preprečiti sprejem tega odloka, tudi odstopijo. Kol so me tovariši v KS obvestili, je bilo s strani občinskih mož — sestanki v zadnjih mesecih so se v KS kar vrstili - dano zagotovilo, da dokler ne bo doseženo soglasje s prizadeti-mi, do sprejema na skupščini ne bo prišlo. Delegacije KS Rudnik, Galjevica in Peruzzi so bile na zasedanju skupš-čine preglasovane, naš vodja delegacije meni, da posto-pek ni bil povsem na mestu. Solidarna akcija je tekla tudi v drugih KS in rezultat je bil ta, da je 28.decembra odstopilo vodstvo KS Penizzi. V naši KS smo se o tem pogovarjali in nismo bili povsem enotni, da isti korak napravimo tudi mi. Nasprotno. Zdi se mi, to je sicer tnoja osebna ocena, da smo se na razgovoru s predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij KS dan pred zborom krajanov dogovoriii, da iščemo skupno rešitev. Odstop vseh ne pomeni izhoda, kajti kdo bo zastopal Rudničane in naSe interese, kdo bo namesto nas iskal rešitve. Prepričan sem, da jih lahko najdemo le skupaj. Brez nas ne bodo tudi naše. Žal seje na zboru krajanov, ki je mimogrede povedano bil sicer izjemno množično obiskan (250 krajanov) a tudi glede na prizvok nckalcnh razprav tudi nič kaj prijetno obarvan, spreobrnilo drugače. Potem, ko smo soglasno sprejeli poti razreševanja prohlema in vrsto sklepov — (med njimi tudi sklep o odstopu delegacije za zbor KS) je padla pobuda, da odstopi celotna KS. Sam skupaj s še desetimi sem bil proti, a ostali smo v manjšini. Čeprav je bilo na zboru mnogo članov samoupravnih organov, delegacij in družbenopolitičnih organizacij, je težko do-reči ali je poleg krajevne samouprave m delegacij odsto-pilo tudi predsedstvo SZDL. To moramo analizirati. Zdi se mi povsem nesmiselno, da smo v tej situaciji, brez možnosti uveljavljanja svojih interesov in pravic. Rudni-čani smo žrtvovali mnogo ur in dela, kar se je obrestovalo in zatorej vidim izhod v ponovni vzpostavitvi krajevne samouprave. Tudi sklepi, ki smo jih sprejeli - to pa so: zahteva po neizgradnji galvan.^ptfkinitvi gradnje Polikema, dokler ne razčistimo spornih in nedorečenih vprašanj T imenova-nje nevtralne strokovne komisije, ki naj ugotovi realnost in nevamost te investicije, izvedba ustavnosti postopka, zaščita interesov prizadetih krajanov in odstop delcgacije — tako ostajajo ničevi.« Vse vplive gradnje bomo ponovno strokovno preverili Razprave v krajevnih skupnostih so bile najbolj ognjevite v zvezi z odlokom o ureditvi površin na Rudniku, namenjenih drobnemu gospodarstvu (tudi galvanam), po vsebini pa je razprava ven-darle tekla predvsem o gradnji v industrijski coni, zlasti o Proizvodno-transportno-distribucijskem centru kemije. . Območje, namenjeno drobnemu gospodarstvu, je bilo predvideno že s sprejemom zazidalnega načrta za industrijsko cono na Rudniku in je s 13.000 m2 v primerjavi s 680.000 m2 cone soraz-merno majhno. Z decembra sprejetim odlokom smo želeli natančneje določiti namembnost obrt-nih dejavnic. Krajani so sicer nasprotovali gradnji galvan'zaradi nevarrtosti za okolje, prav ti pomi-sleki pa so povzročili še skrbnejše načrtovanje in dodatno preverjanje načrtov. K predvideni grad-nji galvanskih delavnic sta bili izdani tudi soglasji sanitarne inšpekcije mestne uprave inšpekcijskih služb in Zavoda za zdravstveno varstvo SRS, do-datno je tehnblogijo čiščenja pozitivno ocenil tudi Kemijski inštitut Boris Kidrič, s pogojem, da je zgrajena kanalizacija. Zadnji razgovori s proizva-jalci čistilnih naprav kažejo, da bi bila odpadna voda pitna za živino. Zaradi pomislekov krajanov in zahtev inšpekcije smo v odloku dodatno predvi-deli preselitev stanovanjskih objektov.ki stoje ne-posredno ob območju drobnega gospodarstva in zahtevali mnenje skupine SEPO Inštituta Jožef Stefan na projekte za gradnjo obrtnih delavnic, zlasti galvan. Izvršni svet se je kot predlagatelj odloka na osnovi izjav strokovnjakov prepričal, da ne gre za poseg, ki bi ogrozil okoliške krajane. Proizvodno-transportno-distribucijski center kemije pa gradijo skladno z zazidalnim načrtom, sprejetim v letu 1980. Investitor pripravlja za kra-jane natančno informacijo o naložbi, v preverja-nje gradnje smo Vključili tudi Mestno upravo in-špekcijskih služb. Vse vplive te gradnje na okolje bomo ponovno strokovno preverili. Industrijska cona komunalno še ni opremljena, vendar lahko zagotovim nekaj: ne bomo dopustili začetka obratovanja nobenega novega objekta v industrijski coni, dokler ne bo zagotovljena zahtevana komunalna oprema industrijske cone in dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji iz tehnič-nega pregleda objektov in zanje izdano uporabno dovoljenje. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Stane DROLJC, dipl. oec. Kaj predstavlja Polikemova investicija! Na decembrski seji občinske skupščine je bilo tudi sklenjeno, da bo pripravljena celovita infor-macija o predstavitvi programa Polikema. Na raz-govoru v občinskem izvršnem svetu (ob sodelova-nju OK SZDL) s predstavniki krajevnih skupnosti 19. januarja pa so se dogovorili, da bo razgovor s predstavniki KS Krim, Galjevica, Peruzzi in Rudnik, kjer bodo predstavili celovito izgradnjo Polikema in Viatorja 2. februarja. Iz zaenkrat še delovnega gradiva o Polikemovi investiciji povze-mamo. ... Po pridobitvi zemljišča 16 ha v coni VP 1/2 (prej RP 2) je TOZD Chemo pristopil k dejavno-sti, ki jo predpisuje Zakon o gradnji objektov. Izdelane so bile vse študije in pripravljalna dela, investicijske zasnove in investicijski program, lo-kacijska ter projektna dokumentacija, zbrana so vsa soglasja potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vso navedeno dokumentacijo so pre-gledale zunanje inštitucije in dale pozitivno mne-nje, oziroma soglasje. Načrtovana izgradnja malo-prodaje, upravne stavbe, mehanične delavnice, pralnice embalaže, skladišča kemikalij in ostalih skladišč ter spremljajočih infrastrukturnih objek-tov bi bili prevelik zalogaj za izgradnjo celotnega kompleksa in to predvsem zaradi dejstva, ker navedena izgradnja poteka ha barjanskem zem-ljišču, ki ima specifični (dražji) način gradnje in je zato deljena v faze in etape. Tako je I. faza (dela bodo zaključena do leta 1991) ponovno razdeljena v etape in za vsako etapo posebej bo možno pridobiti uporabno dovoljenje in šele nato objekte koristiti. V letu 1988 se predvideva zaključek prve etape, v kateri bodo zgrajeni naslednji objekti: skladišča za topila v 200 1 sodih, kjer bodo skladiščili topila (toluen, ksilen, butanol, izopropanol, trikloreti-len, vvhite spirit, naftno oljc, petrolej), skladišča za kisline in luge, ki bodo skladiščena v 50 1 pla-stičnih hobokih (žveplova kislina, solna kislina, olein in ocetna kislina, natrijev hidroksid, amoni-jev hidroksid, dioktilftalat), skladiščna embalaža, rezervoar požarne vode (800 kubičnih metrov - silos v gradnji) in črpališče požarne vode s hi-drantno mrežo, trafo postaja, nevtralizacijski ba-zen z lovilcem maščob in nadstrešnico za pranje umazane embalaže od kislin in lugov, sanilami in pisarniški kontejnerji, dostavni in odstavni želez-niški tir z medsebojno povezavo in povezavo na dolenjsko progo, ceste in transportne poti, mete- orna, tehnološka in fekalna kanalizacija, pitni vodovod, razsvetljava, telefonija, ograja. Od teh objektov je 50 odstotkov takšnih, ki skrbe za požarno in ekološko varnost kompleksa oziroma te etape. Novozgrajeni objekti predstav-Ijajo izboljšanje in ureditev obstoječega skladiš-čenja topil, kislin in lugov in ne predstavljajo nobene nevarnosli za okolje. Z ozirom na varstvo zraka tehnični prijemi pri projektiranju in izvedbi onemogočajo eventualne škodljive vplive za oko-Ije tako pri normalnem delu kot pri poškodbah in okvarah naprav (postopek je enak kot pri preta-kanju in natakanju bencina na bencinskih čr-palkah). Sistem zagotavlja odvajanje odplak (fekalne v kanalizacijski koleklor, meteorne preko lovilca v Požar III). Odpadne vode, ki nastanejo na prečrpališčih za topila ter eventuelno razlita topila pri pretakanju so speljana v posebni lovilni bazen iz katerega se topila prečrpava v specialne posode in se odpelje na sežig oziroma uničenje. Odpadne vode in eventuelno razlite kisline in luge pa bodo vodili preko tehnološke kanalizacije v bazen za nevtralizacijo in se nevtralizirane ponovno prečr-pale v Požar III. črpališča, pretakališča in bazen za topila bodo zgrajeni iz betona, ki bo vodo nepropustni, nato pa še premazan s surovinami, ki bodo predstavljale zadostno odpornost proti vsem kemikalijam. Posebne posode in prostor pa so predvideni za odpadke. Kemične se bo vračalo nazaj industriji v predelavo... Koliko kemikalij bo skladiš-čenih? Na razpoložljivih skladiščnih površinah - 8.000 kvadratnih metrov - bo možno skla-diščiti naslednje kemikalije: žvepleno kislino (54 ton), ocetno kislino (300 ton), solno kisli-no (108 ton), amonijev hidroksid (50 ton), natrijev hidroksid (100 ton), olein mehčalci (72 ton), klorirani ogljikovodik (288 ton), bu-tanol (96 ton), toluen, xelen, white spirit (192 ton), naftno olje, petrolej (48 ton). Topila bodo skladiščena v 200 1 sodih, kisline in lugi pa v 50 1 plastičnih hobokih. Skladiščne povr-šine o odprte, tla pa so zaščitena pri topilih z betonsko ploščo, pri kislinah in lugih pa z asfaltno ploščo, približno v razmerju 1:1. Ugotovitve inšpekcijskih služb Glede na razgovore v KS Rudnik in Peruzzi je občinski izvršni svet na svoji seji 23. decembra sprejel sklep, da od Mestne uprave inšpekcijskih služb zahteva poročilo o po-teku gradnje te faze Polikema oziroma na sprejeto doku-mentacijo. To poročilo je bilo posredovano 15. januarja in iz njega povzemamo. ... Lokacijska dokumentacija je bila izdelana 11. 11. 1983, lokacijsko dovoljenje je bilo izdano 15. 2. 1984, gradbeno dovoljenje je bilo izdano 8. 4. 1987 na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelal INA Projekt Zagreb. Dopolnilna lokacijska dokumentacija za objektc inzunanjo ureditev I. faze pa je bila izdelana marca 1987. Investitor je predvsem zaradi neusklajenosti s terenom (barje), nepopolne projektne dokumentacije in zmanjša-nja obsega gradnje (opustitev vkopanih cistem in dveh pretakališi) ter spremembe izvedbe tehnološke kanaliza-cije. zaprosil in pridobil novo lokacijsko dovoljenje. Gradbena dela izvaja SGP SCT TOZD Inženiring. Prija-va začetka del dalira z 10. 9. 1987. Proizvodno tehnična dokumentacija je na gradbišču z izjemo projekta betona urejana. Ugotovitve glede vodno gospodarskega in sani-tarnega dela so pozitivne. Investitor pripominja, da je v izvedbo PZI projektov bil prisiljen zaradi barjanskega zemljišča, ki je pogojeval te spremembe, ki so nastale zaradi zmanjšanja obsega del, kar pa pogojuje zmanjša-nje nevamosti vplivov človeškega faktorja in vamejšo izkoriščanje skladišča. Hkrati se je tudi vrednosl investi-cije zmanjšala za približno dve petini, kar je ugodnejšc za investitorja in družbo. Inšpekcijske službe so mnenja, da je investitor upošte-val vse varnostne ukrepe tako pri sami izgradnji kot v projektni dokumentaciji (PZI.I.