Inozemsko šolstvo in učiteljstvo BORBA ZA UGLED OSNOVNE ŠOLE V BELGIJI. Letos jc praznovalo splošno belgijsko učiteljsiko društvo (Federation Generale des Instituteurs Belges) svojo 50-letnico in je ob tej priliki na svoji skupščini razpravljalo o napadih na državno osnovno šolo s strani parlamenta in časopisja. Glavni očitek jc bil ta, da daje osnovna šola otrokom premalo podlago za višjo šolo. Vslcd tega jc postavilo društvo na skupščino kot glavno točko prcdavanje o uspehih današnje osnovnošolskj vzgoje. V tem predavanju je b'lo postavljcnih več zahtev, ki se jih mora izpolniti, ako naj osnovna šola služi kot učilnica otrclk š rših narodnih clasti: Državna osnovna šola ne sme biti pripravnica za višje šole. Nju namen in smotcr ležita v njej sami. Njena naloga je vzgojiti otroke v dobre ljudi in razumljivc državljane. V razvoju osnovne šole ni premirja. Zato je potrebno moralno visokostoječe n z dobro predizobrazbo podkovano učiteljstvo. Telesna vzgoja sc ne sme zapostavljati, zato naj se zgradijo na vseh šolah telovadnice in kopalnicc. Pouk naj bo brezplačen. Šola m dom morata dclovati roko v roki. — Število učencev v razredu ne sme presegati 40. Ker je b'la skupščina zvezana s proslavo 50-letnicc društva in je bilo na njej zastopano po odposlancih vse belgijsko učitelj:;tvo, (kakor tudi vsa oblastva, so sklepi te s.<upščine v javnosti povzročili močan odmcv. ŠTEVILO ŠOLSKIH OTROK V POSAMEZNIH RAZREDIH V ANGLIJI. Društvo anglešikega učiteljstva je vložilo na prosvetno mhrstrstvo posebno protestno noto radi previsokega števila ueencev v posameznih razredih višjih šol, kar kvarno vpliva na uspešno vzgojo. Po statistiki je dokazano, da imajo šole zelo močno zasedene razrede. To velja posebno za London, dasi jc b'Jo tam v minulem šol. lctu 147 učenccv manj nego v 1. 1930./31. Na Angleškem je 4944 razredov, v katcrih je nad'30 učencev. Prejšnje leto jih je bilo 628 manj. Po ministrstvu predpisano maksimalno število učencev v enem razrcdu, to je 35, je bilo prekoračeno v pretečenem letu v 155 primerih. Ker pa ti primeri stalno naraščajo, se je učiteljsko društvo čutilo dolžno posrcdovati v tej stvari pri prosvetncm ministrstvu. FINSKO UČITELJSTVO. Prebivalstvo Finske: 7io Finov m '/io Švedov. Švedi kot manjšina uživajo precejšnjo politično in kulturno svobodo in !majo lastne šole, v katerih je učni jezik švedski. Oba naroda živita v popolni medsebojni harmoniji !n tako je bilo ustanovljeno pred 32 leti skupno finsko-švedsko učitelj. društvo, v katerem je bil odbor izvoljen sorazmerno iz zastopnikov učiteljstva obeh narodnosti. To društvo se je pozneje sicer razdvojilo, vcndar rešujeta obe društvi še dancs gospo- darska in stanovska vprašanja sporazumno. Švcdsko učteljsko društvo šteje lc nekaj nad 1100 članov, a :'ma kljub temu svoj stanovski list, kot ga ima tudi finsko učiteljsvo, ki ga je skoraj desetkrat toliko. Učiteljs'ke plače se dclijo na Finskem v dve kategoriji. Uč teljice nižjih osnovnih šol (prvo in drugo šolsko leto) prejemajo v našem denarju povprečno 18.000 Din letno, a učitelji višjih osnovnih šol pa povprcčno 27 tisoč dinarjev letno. Po novih določbah pa bodo znižani prejemk' v prvi^kategoriji za 5, a v druci za 10%. Združeno učiteljstvo je sicer vložilo proti tej nameri protest, ki je zelo dcbro utemeljen. Ko so bile uradništvu v prejšnji dobi zvišane plače. je blo učiteljstvo izločeno, kcr se ni prištevalo k uradništvu. Sedaj, ko se nameravajo plačc aradništvu znižati, sc pa prišteva učiteljstvo k uradnikom. Kljub slabemu materialnemu položaju se f nsko ueitcljstvo ne pusti motiti v svojem idealizmu. Tako jc ustanovilo učiteljsko društvo v Helsingtonu z lastnimi sredstvi več okrevališč za bolchne otroke. V pretcčenih počitnicah jc bilo v teh domovih 226 otrok. Delovanje fnsko-švedskega učiteljskega društva jc posvečeno v prvi vrsti povzdigi osnovnega šolstva na Finskem. Sevcrnt; države imajo skupno udruženje učiteljskih društev v svrho skupnc zaščitc in zahtcv šole in učiteljskih interesov. V tem udružcnju je včlanjeno tudi fnsko-švedsko učitcljsko društvo. y NAMERAVANA REDUKCIJA UČITELJIŠČ NA ANGLEŠKEM. ! Pred kratkim je 'zdalo prosvetno ministrstvo posebna pojasnila glede redukcij učitcljišč. Vslcd krize bo morala država omejiti izdatke tudi za ikulturnc ustanovc. Zbog tega je bila že znižana angleškemu učiteljstvu v preteklem lctu plača za polnih deset odstotkov. Tudi zvišanjc maksimalnega števila otrok v osnovnošolsikih razrcdih je vzbudilo upravičeno ogorčcnjc angkškcga učiteljstva.Sedaj pa nameravajo reducirafi učiteljišča ki vz«ajajo učitcljski naraščaj za podeželske šole. Poročilo pravi. da je vzrok tcmu sklcpu v tem, ker pada število novovpisanih šolskih otrc!k. Redukcija učiteljišč je predvidena že o Veliki noči 1933. Oni zavodi. ki ostanejo, bodo smeli sprejeti večje štcvilo učcncev in bodo prejeli radi tcga tudi vcčjo subvencijo. Posebej se poudarja, naj se pred temi ukrepi obvarujejo učiteljišča na univerzah, ki vzgajajo v 4 lefh predvsem učiteljski naraščaj za London in druga večja mesta v Angliji- Angleško učiteljstvo je vložilo proti temu odloku prosvetnega ministrstva najostrejši protcst, kcr vidi v njcga izvršitvi škodlj v vpliv na kulturni razvoj. ki ne sme biti odvisen od momentane finančne zadrege. Protcst opozarja predvscm na slabe šolske razmere na deželi, ki že delj časa iklcejo po izboljšanju.