ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 9. maja 2002 / letnik LV / št. 19 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT ERA PETUA, d.0.0. Ptuj, Ob Dravi 3a m TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA v vseh prodajalnah ERA PETUA TA TEDEN / ta teden Kmetijski obeti ^"^ončne dni začetka maja so kmetje izkoristili za košnjo in spravilo mlade, hranilno bogate in lepo dise~e živinske krme. To je prvi pridelek letošnje kmetijske sezone, in če sodimo po njem, se obeta dobra letina. V obilnih aprilskih padavinah so se napolnila tudi globinska vodna zajetja in po izkušnjah ljudi vsaj nekaj časa, do poletja, ne bo suše. Kot kaže, bo tudi obisk ledenih mož konec tedna brez nevarnosti pozebe, zato je tudi začetek vinogradniške in sadjarske letine obetaven. Država obljublja kmetijstvu 18,7 milijarde subvencij, ki jih bo razdelila med okoli 60 tisoč obdelovalcev zemlje. Za nadomestilo manjšega dohodka iz kmetijstva in za prispevek kmetijstva k obdelanosti naravnega okolja. S subvencijami Slovenija že stopa na pot evropskega odnosa do kmetijstva, čeprav so subvencije znatno nižje od evropskih - približno tako kot plače delavcev. Ločnica do Evropske unije in njenih subvencij bodo letošnja naporna pogajanja, ki bodo poleg časa, ko se bomo z vsemi pravicami in obveznostmi vključili v evropski kmetijski prostor, določila tudi kvote ali dovoljene količine posameznih pridelkov in izdelkov, s katerimi bomo lahko nastopali na skupnem trgu. Evropa nas kot pridelovalca hrane ne potrebuje, saj je ima v glavnem dovolj ali preveč. Zaradi majhnosti naša kmetijska proizvodnja tudi ne bo bistveno vplivala na razmere evropskega prehrambnega trga. Morda so v tem naše pogajalske prednosti in morda nam bo Evropa priznala večje kvote, kot so bile navedene v izhodiščih za pogajanja, ki so že dvignila val kmečkega ogorčenja. Vsekakor bo šele po končanih pogajanjih mogoče dokončno oceniti letošnje kmetijsko leto. Od njih je v precejšnji meri odvisen tudi rezultat referenduma za unijo ali proti njej. Od kmetijstva je še vedno, neposredno ali posredno, odvisen dobršen del Slovencev, predvsem pa imamo vsi radi lepo L ^^ fl,/-^ ciI' in obdelano Slovenijo. ORMOŽ / POGOVOR Z ZUPANOM VILIJEM TROFENIKOM Ormož ima konino institucije, ki jih mesto mora imeti Vili Trofenik: "Četudi so bili projektu gradnje hitre ceste od Ptuja do Ormoža nenaklonjeni drugi centri moči, je končni krivec za to, da je še vedno ni, izključno neenotnost poslancev severovzhodne Slovenije. Ne glede na politično pripadnost bi ti lahko nastopili enotno. Podobno je s problemom obvoznice Pragersko, ki pa je še starejšega datuma in bi ga morali reševati vzporedno z ormoško obvoznico, ptujskim podvozom in odcepom Devina." Vei v pogovoru na strani 7 in 8. Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. ie od 2.900.000 SIT Enkrat Golf, vedno Golf. W * itevUo vozil in modelov je omejeno Domlnko d.o.o., Zadniint trg 8,2251 Ptii| _TEL.; 02/788-11-50 pit Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE I PE PTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J v REORd.o.o.,Zr]mYiika cesta 87,2000 Maribor ^ TRGOVINA-JNŽENIRING-STORITVE d.0.0. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Maj je postregel s sočno pašo in zalogo dišeče krme za prihodnjo zimo. Foto: J. Bračič PTUJ / o gajkah na referendumu 12. maja Manjšina o usodi veiine V nedeljo, 12. maja, bodo občani Spuhlje na posvetovalnem referendumu odlo~ali o gradnji najsodobnejšega centra za ravnanje z odpadki v Republiki Sloveniji, ki naj bi ga uredili na območju zdajšnjega divjega odlagališča Gajke. Gradnja novega centra na tem območju pomeni tudi najhitrejšo in najkvalitetnejšo sanacijo sicer že močno načetega okolja zaradi nekontroliranega odlaganja. Odlaganje in ravnanje z odpadki za 70 tisoč občanov v naslednjem obdobju je prepuščeno volji (odločitvi) 692 volivcev na območju Spuhlje, ki bodo v nedeljo o tem odločali na glasovalnem mestu v prostorih GD v Spuhlji. V mestni občini Ptuj pravijo, da bodo odločitev Spu-hljanov v vsakem primeru spoštovali: če se bodo odločili proti gradnji, centra Gajke ne bodo zgradili. V tem primeru občani Spuhlje tudi ne bodo tako hitro dobili nekaterih infrastrukturnih objektov (največji je gradnja kanalizacije v vrednosti okrog 650 milijonov tolarjev) in objektov družbenega centra, glede rente pa se še pogajajo. Za odvoz smeti v tujino, ki bo močno obremenil vsako gospodinjstvo na območju bivše občine Ptuj, bo potrebno plačati najmanj sto odstotkov več kot doslej. Gradnjo centra Gajke so podprle tudi vse politične stranke v mestnem svetu, ki so na pobudo mestne četrti Jezero tudi odločile o razpisu referenduma. REPUBUKA SLOVENIJA fŘ^j MINBIBSIVO ZA KMETTISTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO UPRAVIČENCI DO SREDSTEV IZ NASLOVA "NEPOSREDNA PLAČILA 2002" - POZOR! AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE Čimprej oddajtc vlogo! Rok za oddajo je do 24. maja 2002. VLOGA JE DENAR! ZA KMETIJSKE TRGE Proizvajalci mleka - do 31. maja 2002 je potrebno na agencijo poslati pravilno IN RAZVOJ PODEŽELJA izpolnjen obrazec za vodenje količin mleka in mlečnih izdelkov. Podatki Dunajska 160, Ljubljana bodo osnova za dodelitev mlečne kvote vašemu kmetijskemu gospodarstvu. Dodatno motivacijo za odločanje Spuhljanov na nedeljskem referendumu predstavlja namenska informativna zloženka pod naslovom Ravnajte modro - glasujte za, ki naj bi prepričala še zadnje dvomljivce o nujnosti odločitve za gradnjo. Koristi od gradnje naj bi bile velike, motečih vplivov na okolje pa skorajda ne bo. V igri je okrog 4,5 milijarde tolarjev; od tega bo šlo za novi center za odlaganje odpadkov okrog 3 milijarde, milijardo so vredni projekti za Spuhljane, preostanek pa so stroški zapiranja zdajšnje deponije Brstje in izplačilo rente občanom Brstja še do leta 2007 za sprejem dosedanjega odlagališča, ki ga bo potrebno spraviti v določenem času po zaprtju v prvotno stanje. Nedeljski referendum ne bo samo preizkus volje občanov oziroma njihovega sprejemanja nove deponije, temveč tudi prepričljivosti stroke in politike za reševanje skupnih zadev, ki pa v nobenem primeru ne sme predstavljati grožnje zdravemu življenju in okolju. V okolje, kamor prihaja, lahko prinese le novo kvaliteto. Glede na to, da v mestni občini Ptuj zatrjujejo, da je projekt nastajal in se razvijal ob stalni prisotnosti okolja, bi odločitev morala biti pozitivna. Tudi zato, ker bodo imeli občani zagotovljen nadzor nad izvajanjem same gradnje in tudi med delovanjem centra, prednostno pa so si izgovorili tudi delovna mesta. Na negativno odločitev, ki bo prizadela vse, ki so vezani na ta center, v tem trenutku nihče v resnici ne računa. Ali pač. MG Zdajšnja deponija je polna, baliranje bo mogoče le še do konca leta. Foto: Črtomir Goznik POLITIKA HAJDINA: Evropska unija -priložnost za hitrejši razvoj STRAN 6 PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO: Novo odlagališče smeti STRAN 9 PO NAŠIH OBČINAH SLATINA: kruh ponoči spi -pek pa ne STRAN 14 PO NAŠIH OBČINAH: PTUJ: Prvomajski utrip na ptujskih ulicah in trgih STRAN 19 9770040197046 AKTUALNO MARIBOR / TRETJI STRATESKI RAZVOJNI PROGRAM ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE V središtu je zavarovanec Desetega oktobra lani so bili na volitvah za novo štiriletno obdobje izvoljeni novi člani območnih svetov Zavoda za zdravstveno zavarovanje po vsej Sloveniji. Območni sveti so organizirani po teritorialnem načelu za območne enote Celje, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Nove mesto in Ravne na Koroškem. Ptujčani se za samostojno enoto neuspešno borijo že več kot deset let, čeprav bi jim že po številu zavarovancev morala pripadati. Clani sveta zastopajo interese zavarovancev in delodajalcev v zvezi z izvajanjem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja na ravni območnih enot. Obravnavajo predvsem vpra{an-ja v zvezi z uresni~evanjem pogodb z izvajalci storitev in pravic v konkretnem okolju službe oziroma zavoda, v ključno z obravnavo pritožb zavarovanih oseb. Zavod si zaradi specifičnosti posameznih okolij prizadeva, da bi se upravljanje obveznega zavarovanja v {e večji meri decentraliziralo in približalo potrebam konkretnih okolij oziroma ljudi v regijah. Še posebej pa si bo s pomočjo konkretnih argumentov prizadeval, da ne bo pri{lo do vključitve strogo namenskih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v integralni državni proračun. Odločno bo nastopil tudi proti vsem posegom v avtonomijo upravljanja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prizadeval pa si bo tudi za modernizacijo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod bo v leto{njem letu izdelal in prejel svoj tretji strate-{ki razvojni program za petletno obdobje pod naslovom "Tradicija solidarnosti in spremembe po meri zavarovancev". Člani območnega sveta Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Maribor so o njem razpravljali na svoji drugi seji marca letos, ko so govorili tudi o Deklaraciji za socialno pravičnost in ohranjanje načel solidarnosti v zdravstvenem za- varovanju, ki jo je skup{~ina Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije sprejela 28. februarja letos ob 10-letnici zavoda. Kot je povedala direktorica Obmo~ne enote Rosvita Sven-šek so v sredi{~u vseh razvojnih aktivnosti in sprememb zavarovanec, njegove potrebe in zahteve na področju zdravstvenega varstva v konkretnem okolju države Slovenije v 21. stoletju. Gre zato, da zavarovanec sam želi in zmore prevzeti določene od- govornosti pri skrbi za lastno zdravje, druge pa v skladu z dosegljivimi in razvojnimi tehnolo-{kimi spremembami s pomočjo vrhunsko usposobljene in za kakovostno delo primerno motivirane zdravstvene službe. Osnovni razvojni cilji zavoda so predvsem: doseči novo vsebino in kakovost zdravstvenega zavarovanja, večje zadovoljstvo zavarovancev in učinkovito izvajanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izbolj{ati preglednost financiranja izvajalcev zdravstvenih storitev, nadaljnja {iritev in uveljavitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, s prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje zagotoviti obsega javnih sredstev v vi{ini najmanj 6,9 % BDP in zagotoviti usposobljen in motiviran kader za uspe- {no delo zavoda. "Na področju pravic si bo zavod prizadeval za ohranitev pravic do zdravstvenih storitev in njihovo postopno {iritev skladno z novimi medicinskimi spoznanji in tehnologijo ter materialnimi možnostmi slovenske družbe. Prizadeval pa si bo tudi za večjo osebno in materialno odgovornost zavarovanca za tveganje v zvezi z zdravljenjenm po{kodb zunaj dela in delodajalca pri zdravljenju po{kodb pri delu in poklicnih bolezni," je {e o nekaterih nalogah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v leto{njem letu povedala direktorica Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Maribor Rosvita Sven{ek. MG PTUJ / novo iz dispanzerja za ženske v zdravstvenem domu Poslej dvakrat tedensko tudi popoldne Ptujski dispanzer za ženske, ki že tretje leto dela na novi lokaciji na Potrčevi 19/a, ima od nedavnega dva popolna ginekološka tima, ki ju sestavljata ginekologa specialista Tatjana Kolar Rop in Veselin Šučur ter štiri medicinske sestre. Eden najstarejših ptujskih ginekologov, ki je več desetletij skrbel za zdravje žensk s Ptujskega in okolice, ginekolog specialist Ivica Sokolić pa se poslavja od aktivnega dela v dispanzerju. Dispanzer za ženske ptujskega zdravstvenega doma ima okrog osem tisoč opredeljenih pacientk; večina jih prihaja s Ptujskega, vedno več pa tudi iz občin Slovenska Bisrica, Slovenske Konjice, Ormož in Maribor. Glede na to, da ima po novem dva popolna ginekolo{ka tima, ambulanta od prvega maja dalje dela dvakrat tedensko popoldne (doslej so delali popoldne le enkrat tedensko). Novi specialist ginekolog Veselin Šučur bo delal ob sredah od 7. do 18. ure. S tem, ko bosta oba ginekolo{ka tima pacientkam na voljo dvakrat tedensko, bodo bolj dosegljivi tudi za PTUJ / S SEJE VARNOSTNEGA SOSVETA Skupno proti drogam "V želji, da zagotovimo večjo varnost občanov na vseh področjih dela in življenja, si varnostni sosvet MO Ptuj postavlja nove projekte. Med aktualnimi oblikami ogrožanja varnosti je tudi uporaba prepovedanih drog, ki se vedno bolj pojavlja tudi med mladimi. Ker nam ni vseeno, kaj se dogaja na tem področju, bomo poizkusili dodatne aktivnosti, ki naj bi vzpodbudile vse odgovorne za vzgojo mladine," je povedal mag. Janez Merc, član varnostnega sosveta pri MO Ptuj. Ob preventivni dejavnosti pa bodo učinkoviti tudi na področju trgovine in uporabe prepovedanih drog med drugimi kategorijami občanov. Miroslav Luci, župan MO Ptuj, je izpostavil strate{ko lego Ptuja in nevarnosti zaradi nara{čanja zlorabe prepovedanih drog. S tem namenom so sredi aprila organizirali posvet, na katerega smo povabili Juliana Bedingfielda, namestnika veleposlanika Velike Britanije v Republiki Sloveniji. Veleposlani{tvo Velike Britanije v Sloveniji ima v svojem programu poseben projekt za preventivno delovanje na področju odkrivanja in uporabe prepovedanih drog, kjer že sodeluje s pristojnimi državnimi organi in službami na področju usposabljanja policajev in carinikov. Predstavniki policije so predstavili stanje in svoje potrebe v boju proti drogam, pri čemer ugotavljajo, da so njihove aktivnosti na tem področju v porastu, sami pa želijo več izobraževanja in opreme za operativno dejavnost in nujnost povečanja aktivnosti v {olah in s star{i. V tem primeru je nujno usklajeno sodelovanje policije, centra za socialno delo in drugih služb ter varnostnega sosveta. Dogovorili so se za vključitev v programe usposabljanja, ki jih financira in organizira britansko veleposlani{tvo. To bo zagotovilo nabavo strokovne literature, didaktičnih sredstev, prav tako bo nabavilo kovček, ki vsebuje imitacije možnih oblik drog, ki so v rabi. Ur tiste, ki hodijo daleč v službo. Bolj dosegljivi naj bi bili tudi za tistih 30 odstotkov žensk, ki sploh ne hodijo na ginekolo{ke preglede, oziroma dodatno za tiste, ki si {e sploh niso izbrale svojega ginekologa. Po oceni ginekolog Tatjane Kolar Rop in Veselina Šučurja naj ginekologa redno ne bi obiskovalo kar okrog 50 odstotkov žensk s Ptujskega. Oba sta tudi prepričana, da se z navodilom o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (objavljena so bila v Uradnem listu {tev. 32, ki je iz{el 12. aprila letos) ženskam kratijo pravice. Oba se čudita, da so {la navodila brez pretirane glasnosti mimo žensk oziroma da se v njihovem imenu niso oglasila nekatera civilna združenja oziroma uradi, ki se deklarirano postavljajo na stran žensk oziroma njihovih pravic. Ginekologinja Tatjana Kolar Rop pravi, da so imeli ginekologi, ki delajo v ambulantah, le 14 dni časa, da so navodila pregledali, se o njih argumentirano pogovorili, vendar kljub temu da so jim soglasno nasprotovali, to ni omajalo ministrstva za zdravje, da jih ne bi objavilo; enostavno so njihov strokovni glas ob{li. 11. maja naj bi se na to temo ponovno sestali, vendar bojijo, da tudi vnovično argumentirano nasprotovanje ne bo obrodilo sadov. Četudi naj bi sedaj z vabljenjem žensk (t.i. pre-sejalnimi pregledi) sku{ali povečati {tevilo žensk, ki bodo preventivno ginekolo{ko pregledane, ginekologa Rop in Šučur pravita, da na Ptujskem in tudi sicer ni pričakovati večjega odziva. Še tam, kjer so se stvari poskusno lotili, so bili rezultati slabi. Pripravljalci navodil so enostavno spregledali to, da pri nas vlada drugačen način življenja (mentaliteta) kot drugje. Po novem naj bi imela slovenska žena pravico do brezplačnega preventivnega ginekolo{kega pregleda za preprečevanje raka materničnega vratu le vsaka tri leta. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki je pričelo veljati zadnje dni aprila oziroma petnajsti dan po objavi, nalaga izvajalcem preventivnih pregledov, da začnejo razporejati ženske glede na njihov zdravstveni status v novo triletno shemo preventivnih pregledov za preprečevanje raka materničnega vratu. V roku {estih mesecih morajo pregledati kartoteke zanje opredeljenih žensk in narediti načrt preventivnega dela ter vabljenja na preventivne preglede. Ženske, ki so imele v zadnjem triletnem obdobju dvakrat zaporedoma v enoletnem presledku uporaben bris PAP I negativen, bodo povabili na preventivni pregled v treh letih od zadnjega pregleda. Ženske pa, ki v zadnjih treh letih in več niso imele opravljenega preventivnega pregleda oziroma v tem obdobju niso imele dvakrat zaporedoma v enoletnem presledku uporabnega brisa PAP I negativnega, bodo na pregled povabili čimprej oziroma prednostno. Ženske pa, ki {e nimajo svojega osebnega ginekologa, bodo vabilo za preventivni pregled za preprečevanje raka materničnega vratu prejele iz Registra organiziranega odkrivanja raka materničnega vratu. Prva vabila bodo poslali v {estih mesecih po uveljavitvi navodil postopno po zdravstvenih regijah, do konca maja leta 2003 naj bi bila pokrita cela Slovenija. Vabilo bo osnova za opredelitev za najbližjega ginekologa. MG PTUJ / POKLICNO UVELJAVLJANJE ZENSK Za boljši položaj žensk Pospeševalni center za malo gospodarstvo je novembra lani objavil razpis za pripravo projektov s področja pospeševanja podjetništva in poklicnega uveljavljanja žensk v obdobju 2002/2003. Iz Podravja sta projekta prijavili ZRS Bistra Ptuj in Ekonomski inštitut Maribor. Projekt sestavljajo različne aktivnosti na področju osveščanja in poklicnega uveljavljanja žensk. Slovensko žensko podjetni{tvo se srečuje s podobni trendi kot v Evropski zvezi, v kateri zna{a delež podjetij, ki jih vodijo ženske deset odstotkov, v Sloveniji le odstotek manj oziroma devet odstotkov. Med novonastalimi podjetji pa je kar 18 odstotkov takih, ki jih vodijo ženske. Gre večinoma za podjetja z eno zaposleno osebo. Tudi problemi, ki spremljajo slovensko žensko pri njenem poklicnem uveljavljanju, so identični problemom, ki jih imajo ženske v drugih evropskih državah. Z njimi pa se v veliko večji meri identificirajo ženske v Podravju. Pomeni, da jih je več med brezposelnimi, da se srečujejo s problemi pri zaposlovanju, z vedno novimi omejitvami in problemi, ki so posledica preoblikovanja gospodarstva, sprememb na področju sociale in na drugih področjih. Cilje projekta je skozi aktivnosti zajeti cilje skupine žensk, kot so: delujoče podjetnice in obrtnice, brezposelne ženske, ženske s podeželja, dijakinje in {tuden-tke oziroma ženske v starosti do 30 let. Skozi načrtovane aktivnosti projekta, ki vključuje aktivnosti na področju osve{čanja in poklicnega uveljavljanja žensk, naj bi zagotovili kvalitetnej{e zaposlitvene priložnosti za poklicno uveljavljanje žensk, s tem naj bi se izbolj{al tudi njihov ekonomski in socialni položaj. Promotorke ženskega podjet-ni{tva v Podravju uspe{no delujejo že nekaj let. V okviru nadaljnjega uresničevanja projekta, aktivnosti bodo usklajevali medlokalno in na ravni regije, načrtujejo tudi ustanovitv lokalnih pisarn. Trenutno delujejo v Podravju promotorke ženskega podjetni{tva v okviru Animacije Ptuj, ZRS Bistre Ptuj, Ekonomskega in{tituta Maribor, podjetja Fitto Maribor, Halo Cirkulane in Kooperative Vita Maribor. MG PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Infíacija vi{ia od načrtovane V preteklem tednu se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev trgovalo le v ponedeljek in torek, ko je bilo mo~ ~utiti precej po~itni{ko vzdu{je, saj je bilo ustvarjenega le malo prometa, kljub temu pa so te~aji ve~ine delnic porasli. Najve~ se je {e vedno trgovalo z delnicami farmacevtskih družb, katerih enotni te~aji se že nekaj ~asa vztrajno višajo, še vedno pa ostajajo hit trgovanja in višanja vrednosti delnice pooblaš~enih investicijskih družb. Dokon~no so se razblinila ugibanja o prihodnosti rokov za preoblikovanje pokojninskih bonov v police dodatnega pokojninskega zavarovanja in preoblikovanja pooblaš~enih investicijskih družb. Vlada je namre~ sprejela sklep o podaljšanju roka za preoblikovanje prvih do konca decembra 2002, pri drugih pa do konca leta 2003. Ve~ino so presenetili podatki o letošnji inflaciji, ki je precej višja od na~rtovane in je v aprilu znašala 1,4%. Ob tolikšnem povišanju na mese~nih ravneh je težko verjeti, da bi letna stopnja inflacije ne presegla napovedane. Med vzroki za to se na vidnem mestu pojavlja izrazita rast cen komunalnih storitev, ki jih oblikujejo lokalne skupnosti. Na povišanje inflacije sta vplivali še uvedba višjih dav~nih stopenj pri davku na dodano vrednost v za-~etku tega leta ter rast cen naftnih derivatov. Visoka inflacija je zelo neprijetna tudi zaradi bližnjega uvajanja nominalnih obrestnih mer za posojila in vloge za dobe, krajše od enega leta. Banke bodo imele toliko težje delo, ko bodo poskusile predvideti inflacijo v prihodnjem obdobju. Po napovedih evropske komisije bo gospodarska rast letos v Sloveniji 3,1-odstotna, kar je za 0,1-odstotne to~ke manjša kot lani. Med deseterico kandidatk, ki so najbližje vstopu v Evropsko unijo, so napovedi nižje samo še za Poljsko, kjer bo rast samo 1,4-odstotna. Gospodarska rast v Sloveniji naj bi okrevala šele prihodnje leto, ko bo znašala okrogle štiri odstotke. Za zdaj se je kon~ala tudi zgodba o uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije na borzo, ki jo je želela izpeljati uprava, najve~ji lastnik — država — pa je temu odlo~-no nasprotovala, ker želi prihod na borzo izpeljati so~asno s privatizacijo, za katero pa meni, da trenutno zanjo ni pravi ~as zaradi nizkih cen delnic telekomunikacijskih podjetij. V minulem tednu je nadzorni svet Telekoma izoblikoval dokon~no stališ~e, da se do odlo~itve o konceptu privatizacije Telekoma zamrzne postopek uvrstitve delnic na trg Ljubljanske borze. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Telekom, brez Siola in Mobitela, posloval bolje kot lani, saj je zabeležil 20,45 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 4 odstotke ve~ kot v enakem obdobju lani. Dobi~ek v tem obdobju je znašal 2,6 milijarde tolarjev, kar je za 44 odstotkov ve~ kot leto poprej. Nina Pulko, Ilirika, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ, LJUBLJANA / vloge za kmetijske subvencije 2002 Zadnji dan je 24. maj Agencija republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj že sprejema vloge za letošnje subvencije v kmetijstvu. Zanje je letos namenjenih 18,7 milijarde tolarjev, zadnji rok za oddajo vlog pa je 24. maj. Če boste med zamudniki in boste vloge oddali po tem datumu, vednar do 30. maja, boste prejeli za pet odstotkov nižji znesek subvencij. Pri izpolnjevanju obrazcev nudi pomoč kmetijska svetovalna služba, na vlogi pa mora biti obvezno tudi podpis kmetijskega svetovalca. Z območja upravne enote Ptuj bo vloženih okoli 6 tisoč vlog, zato predstavlja izpolnjevanje obrazcev obsežno delo. Kmetijski svetovalci bodo svojo pomoč nudili neposredno na terenu, po posameznih vaseh, kjer bodo po v naprej določenem razporedu obiskovali zbiralnice mleka. Poziv za oddajo vloge velja tudi kmetovalcem, ki pravice do subvencije doslej še niso uveljavljali, saj gre za pomemben del sedstev, ki so nadomestilo za relativno slab dohodek iz kmetijstva. Vlogo za subvencijo lahko vložijo vsi, ki obdelujejo več kot trideset arov kmetijskih površin. Za izpolnitev vloge je potrebno precej podatkov, s seboj pa je potrebno prinesti tudi paket obrazcev, ki so jih upravičenci v glavnem že prejeli po pošti, v njih pa so že navedeni osnovni podatki. Obljubljene subvencije so letos nekoliko višje kot v prejšnjih letih. Za pšenico in druga krušna žita znaša 56 tisoč tolarjev, za koruzo in ječmen 42 tisoč tolarjev, sladkorno peso 56 tisoč, za oljno ogrščico 70.000 tolarjev po hektarju in tako na- Izvedeli smo TEDEN RDEČEGA KRIŽA Včeraj se je tudi v Sloveniji pričel vsakoletni teden Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja. Osrednje aktivnosti tedna so v Sloveniji namenjene sprejemu mladih članov v organizacijo, postavitvam informativnih stojnic, izvedbam predavanj, koncertov, odprtju razstav, dnevu odprtih vrat in drugim aktivnostim, ki so namenjene širjenju znanja o Rdečem križu. Območno združenje RK Ptuj bo v tednu RK organiziralo tekmovanje mladih članov RK iz osnovnih šol na Ptujskem, ki bo 14. maja ob 9. uri v dvorani gasilskega doma na Ptuju. Pričakujejo okrog deset ekip. Dan poprej se bo območni odbor sestal s predsedniki krajevnih organizacij RK na Ptujskem, kjer je aktivnih 23 organizacij z okrog 7000 tisoč člani, mladih članov RK pa je nekaj čez 2000. OB DNEVU MEDICINSKIH SESTER Osrednja slovesnost ob letošnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester 12. maju bo 11. maja v domu Španskih borcev v Ljubljani. V prazničnem delu bodo podelili najvišja priznanja za vzorno delo sester oziroma na področju zdravstvene nege - zlate znake. Članice Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož se letošnje prireditve v Ljubljani še posebej veselijo, saj že drugo leto zapored prihaja ena od nagrajenk iz njihovih vrst. Letos bo zlati znak prejela Anica Geč iz ZD Ormož. PRIPRAVE NA CELJSKI SEJEM V Območni obrtni zbornici Ptuj so že pričeli zbirati prijave za sodelovanje na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 11. do 18. septembra. Že po tradiciji bo zbornično razstavišče v hali L. Prijave zainteresiranih obrtnikov, ki bi želeli razstavljati svoje izdelke na skupnem razstavišču, bodo sprejemali do 30. maja. ČLANI DIPLOMATSKO-KONZULARNEGA ZBORA NA PTUJU V soboto se bodo z muzejskim vlakom iz Ljubljane na Ptuj pripeljali člani diplomatsko-konzularnega zbora, akreditirani v Republiki Sloveniji, poslovni partnerji in nekateri drugi gostje. Sprejem na ptujski železniški postaji bo ob 12. uri. Med nekajurnim bivanjem si bodo člani zbora ogledali nekatere ptujske zanimivosti, muzejske zbirke na gradu, staro mestno jedro, vinsko klet, pa tudi igrišče za golf, kjer bo letos julija prvi diplomatski turnir v golfu. Srečanje bodo obogatili tudi domači pevci in plesalci. V SOBOTO TEST HOJE V okviru projekta Gibanje za zdravje bosta Zdravstveni dom Ptuj in Karate klub Ptuj organizirala test hoje na dva km, ki bo v soboto, 11. maja, od 10. do 12. ure. Zbirališče bo na koncu Mestnega parka na poti proti Ranci. S testom hoje bodo udeleženci preverjali svojo telesno zmogljivost. ŠPORTNO SREČANJE DIABETIKOV 25. maja bo v Postojni že sedmo športno srečanje slovenskih diabetikov. Udeležili se ga bodo tudi ptujski diabetiki; prijave sprejemajo na sedežu društva 15. in 22. maja, v diabetoloških ambulantah pa vsak dan. Cena je dva tisoč tolarjev po osebi. Odhod bo ob šesti uri izpred ptujske železniške postaje. TA TEDEN NA PTUJSKI TV Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: prispevek o Gajkah (ponovitev), glasba iz zaprašene skrinje, festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2001 in poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati. MG prej. Tudi premije za krave dojilje so nekoliko višje in znašajo 33.500 tolarjev, za goveje pitance 35 tisoč tolarjev, za klavne telice in tudi krave ob zakolu znaša premije 13.500 tolarjev. Dodatne premije za kmetovalce, ki imajo zemljišča na območjih z omejenimi dejavniki znašajo 12.100 tolarjev za hektar travnika in dodatno tudi za njivske površine na teh območjih. Seznam subvencij iz različnih programov je precej dolg in ga kaže pred vložitvijo zahtevka temeljito pregledati ter uveljavljati državna sredstva na vseh področjih, kjer nam na osnovi zakonodaje pripadajo. Izpolnjevanje obrazcev je iz leta v leto bolj bolj doseldno in natančno, zato je tudi vrnjenih obrazcev z zahtevo po dopolnitvi čedalje manj. Kot je povedal vodja kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Ptuju ing. Ivan Brod-njak, je bilo potrebno lani dopolniti le še okoli 8 odstotkov vlog, kar je občutno manj kot leto prej, ko je bilo potrebno dopolniti skoraj tri četrtine vlog. Pričakovati je, da bo stanje letoš še nekoliko boljše, saj imajo iz-polnjevalci iz leta v leto več izkušenj, zbranih pa imajo tudi večino potrebnih podatkov. Posebej je potrebno kmetovalce opozoriti, naj pred oddajo še enkrat preverijo pravilnost vsebine obrazcev. Okoli 10 odstotkov vseh vlog namreč preveri kmetijska inšpekcija, v primeru večjih kršitev pa so predvidene tudi kazni. Že sedaj se moramo navaditi na stroge kriterije, ki veljajo v državah Evropske unije. Podatki iz sosednje Avstrije govorijo o tem, da je veliko kmetij propadlo prav zaradi kršitve predpisov o kmetijskih subvencijah, ko je bilo potrebno za pet let vrniti prejeta subvencijska PTUJ / slovesno praznovanje prvomajsko Drugaien pomen - isti cilj Na tradicionalnem prvomajskem kresovanju je ob gasilskem domu v Ptuju na predvečer praznika okoli 300 udeležencev slovesnosti nagovoril Milan Utroša, sekretar Zveze svobodnih sidnikatov Slovenije. Po bogatem kulturnem pe-rogramu, na katerem je po nekajletnem premoru nastopila tudi folorna skupina iz sosednjega Varaždina, so praznični večer tudi tokrat zaokrožili s kresovanjem in velikim ognjemetom. Sekretar ZSSS Milan Utroša je med drugim menil, da danes doživljamo prvi maj v novem, drugačnem pomenu, a še zmeraj z istim ciljem. Zavrnil je očitke nekaterih politikov, da so glavni vzrok za domače ekonomske težave predvsem delavske plače in previsoka raven delavskih pravic. Nasprotno, saj so mnogokje delavske pravice še vedno kršene in bodo uzakonjene šele s pravkar sprejetim novim zakonom o delovnih razmerjih. Ob tem ne moremo kar tako pozabiti na 120.000 izgubljenih delovnih mest v Sloveniji, kar je za našo majhno državo razmeroma veliko. Sindikati sicer ponujajo roko za socialni dialog, v katerem ne bodo pristali na ozke interese kapitala in pod nobenim pogojem ne na balkanske plače in evropske cene, je poudaril Utroša. Če pa svojih zahtev ne bodo dosegli, jim ostanejo le še javne demonstracije in stavke. Praznični kulturni utrip so O novem pomenu 1. maja je v Ptuju govoril sekretar ZSSS Milan Utro{a. Foto: M. Ozmec poleg šestih padalcev Aerokluba Ptuj, ki so doskočili ob majsko drevo, po nekajletnem premoru spet pripravili člani folklorne skupine KUD Sloboda VIS Varaždin, s ptujskega območja pa pevska skupina Spominčice, folklorna skupina bolnišnice in pihalni orkester Ptuj. Prvomajsko praznovanje so zaokrožili z več kot 5 m visokim kresom ter prazničnim ognjemetom in zabavo do jutranjih ur. M. Ozmec Kmetijska svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj nudi pomo~ pri izpolnjevanju in pregled vlog za subvencije 2002. Vsako vlogo mora pregledati in podpisati kmetijski svetovalec. Pred izpolnjevanjem vloge dobro preberite navodila in preverite pravilnost natiskanih podatkov. Pri potrditvi vloge potrebujete naslednjo dokumentacijo: paket obrazcev za subvencije 2002 (ki ste jih dobili iz Ljubljane), fotokopijo prve in druge strani hranilne knjižice ali obeh strani kartice žiro ali teko~ega ra~una, mapno kopijo zemljiških parcel ali fotokopijo le teh, z vrisanimi parcelami po kulturah, posestni list, ~e vlagate zahtevek prvi~ ali so v njem spremembe, izjave o zakupu ali pogodbo s Skladom kmetijskih zemljiš~, ali izjave o zakupu od drugih lastnikov, komasacijske odlo~be, fotokopije subvencijskih vlog 2001 ter podatke o sadovnjakih in vinogradih za pretekla leta. Če vlagate subvencijo prvi~, dobite paket obrazcev v Kmetijski svetovalni službi. Da bi lahko vložilo vlogo ~im ve~je število vlagateljev, bo svetovalna služba nudila pomo~ in potrjevala obrazce na terenu in na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, Ormoška c. 28, vsak delovni dan od 7. do 15. ure, vsak torek in ~etrtek od 18. do 20. ure. Pomo~ pri izpolnjevanju obrazcev in potrditev vloge stane vlagatelja 3000 tolarjev, samo potrditev vloge pa 1000 tolarjev. Po dolgih letih premora so na ptujskemu prvomajskem srečanju spet zaplesali člani KUD Sloboda VIS iz Varaždina sredstva. Natančnost podatkov je torej nadvse pomembna. Kljub temu, da je mogoče pomoč pri izpolnjevanju obrazcev dobiti vsak dan na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Ptuju, pa kmetijski svetovalci prosijo kmetovalce, da se udeležijo izpolnjevanja obrazcev v svojem kraju. Izpolnjevanje v domačem kraju je namreč lažje in bolj pregledno tudi z vidika izrisa posameznih parcel. Z izpolnjevanjem in oddajo vlog je priporočljivo pohiteti in delo opraviti že v prvi polovici maja, saj bo zadnje dni, po izkušnjah iz prejšnjih let, pri tem velike gneča. Zamuda pri oddaji vloge pa bo sankcionirana z znižanjem določenih subvencij za pet odstotkov. J. Bračič S s. od 6 S >{0 5 DC "D 03 O Mercator UGODNA PONUDBA MOTORNIH KOS Z NITKO STIHL 84.000,00 SIT DVA APARATA ZA CENO ENEGA Štedilnik Zanussi ZCM 5260 in Mikrovalovna pečica Zanussi ZM 17 M 59.900,00 SIT Peč PICNIK PARTY 14.988,00 SIT ...v vseh Mercatorjevih specializiranih tehniénih prodajalnah na obmo^u Ptuja, Ormoža^ Slovenske Bistrice, Lenarta, Gornje Ráídfftne, Lendave ter Središča ob Dravi od 25. 4. do 31. 5. 2002 ponudba velja do prodaje zalog ^ Ih&eesxwnajboljši sosed KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / finale knjižnega kviza po radijskih valovih Radijski krst mladih tekmovalcev V sredo in četrtek pred prvomajskimi prazniki je bil ustaljen red v prostorih Radia Ptuj nekoliko druga~en, saj so studijski prostor do zadnjega kotička zasedli izvrstni osnovno{olci in se pomerili na zaklju~ku 8. medobčinskega knjižnega kviza. TEDNIKOVA KNJIGARNICA Štiri novosti za vse starosti Po rahlem slikaniškem predahu zopet namenjam današnjo Tednikovo knjigarnico slikanicam. Tudi zato, ker so pač tovrstne knjižne novosti med najštevilnejšimi na slovenskem knjižnem trgu ter je takšna tudi njihova prodaja in izposoja. Seveda je med obiljem izdanih knjig za najmlajše precej takih, ki ne zaslužijo pozornosti ter je dobrodošel namig za kvalitetno branje. Najprej predstavljam dve umetni pravljici, nato še dve odlični poučni slikanici. Zmeda zaradi malega medveda Ta slikanica založbe Kres je med mnogimi podobnimi vredna branja, ker je zraven odličnih, otrokom prijaznih in zanimivih ilustracij (Wolfgang Slawski) zanimiva po temi: kako je lahko dobrodušna, a nepozorna pomoč prijateljev zoprna zadeva. Zgodba se odvija v živalskem svetu na cvetoči livadi blizu gozda. Medvedek se je prebudil s kihanjem v neko pomladno jutro, ko je travnik pred brlogom žoltel od regrata (Morda ima alergijo na cvetni prah?). Njegovi prijatelji krtek, zajček, jazbec in bobrčka takoj priskočijo na pomoč in reveža "medicinsko" oskrbujejo na vse možne načine. Medvedka silijo z domačimi zvarki, ušesa mu polnijo z vsemogočimi nasveti, da ubožček ne utegne ugovarjati in je vse bolj bo-lehen, dokler ... Avtorica Katja Reider je humorno vpletla v zgodbo nasvete za samopomoč, predvsem pa daje pogum otrokom, ki se ne znajo postaviti zase. Slikanico priporočam predšolskim otrokom in učencem do četrtega razreda. Lisjak Luka potrebuje očala Erhart Dietl je skušal in tudi uspel skozi preprosto lisičjo zgodbico prepričati slabovidnega otroka, da so očala imeniten pripomoček. Pri tem mu je izdatno pomagal ilustrator Reinhard Michl, ki je s slikami ponazoril sliko okvarjenih oči. Seveda je vse skupaj obrnjeno na šalo. Lisjaček ima težave pri vsakodnevnih opravilih in pri igri, zaradi slabovidnosti je neroden. Sam pa je prepričan, da pač tako je in pika. Končno mama opazi, da je vsem njegovim nejevoljam kriv slabši vid, in odpravita se k okulistu, kjer Lisjaček končno uzre svet v pravi velikosti in luči ter jasno kot nikoli doslej. Slikanica z velikimi tiskanimi črkami sicer ni prva liga, če se izrazim nogometno (ko pa se približuje nogometni spek-takel!), a jo priporočam vsem staršem, ki se srečujejo s težavami vida pri svojih otrocih. Zbirka Balonar Oskar In še prijetno presenečenje za konec: založba Mladinska knjiga v uredništvu ptujske rojakinje Andreje Peček (Bravo!) je pripeljala med slovenske bralce odlično poučno branje. Balonar Oskar je mlad raziskovalec, ki se poda na teren, ko mu njegov prijatelj Baltazar postavlja vprašanja o živalih. Baltazar je mestni otrok in velik raziskovalec živalskega sveta ter izumitelj. Žal ga je živali strah in raziskuje ob računalniku in knjigah, tako postavlja nadvse zanimiva vprašanja prijatelju. V knjigi Greta Kruleževa je svinja — to je torej Oskarjeva knjiga o svinjah - Baltazar sprašuje: Zakaj svinjam raste iz zadnje plati odčepnik? Ali so res svinjska ušesa iz listnatega testa? Kako to, da imajo svinje od spredaj vtičnico? Ali so svinje bolj lene od samega Baltazarja? V zabavnih, prikupno in modro ilustriranih pismih Oskar poroča Baltazarju, kakšne so svinje videti v resnici, kaj rade jedo, kdaj spijo, kakšne sorodnike imajo, kdaj samice povržejo mladičke, zakaj morski prašiček sploh ni prašič in da prašiči sploh niso ne leni, ne neumni. Zares odlična knjiga, ki bo tudi odraslemu bralcu dobro dela! Avtorici Rotraut Gre-une in Heike Burghardt sta na isti, izvirni način predstavila še druge živali, slovenski bralci lahko sežejo še po knjigi Konrad Kopitnik je konj. Ba-lonar Oskar je tudi junak poučne animirane pustolovščine na cederomu. Liljana Klemencic POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, v četrtek, 9. maja, bo ob 17. uri Pravljica z jogo v pravljični sobici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, Ptuj. Vabljeni otroci od četrtega leta dalje v lahnih športnih oblačilih in s copatki. Vstopnine ni! Kakor je Tednik že poročal, so v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča osmič zapored pripravili obsežno knjižno tekmovanje za tričlanske ekipe osnovnošolcev. Tudi letošnji finalisti so bili navdušeni, saj je večina prvič prestopila prag radijske ustanove, kar je prav posebna izkušnja in hkrati nagrada za mlade tekmovalce. Cetudi je bil v ptujskem radijskem studiu veliki drenj, da je radijski vodja kviza Vladimir Kajzovar (kviz, čez 320 vprašanj, sta pripravili mladinski knjižničarki Melita Zmazek in Liljana Klemencic) moral pozorno voditi tekmovanje, so Finale knjižnega kviza je potekal iz studia Radia Ptuja z voditeljem Vladimirjem Kajzovarjem. Foto: M. Ozmec mladi tekmovalci z mentorji odhajali sijočih obrazov. Enako veselje je prevevalo tudi organizatorje kviza, saj so se mladi odlično izkazali v znanju iz predpisanih leposlovnih in poučnih knjig. Finalisti predmetne stopnje so bili iz naslednjih šol: Destr-nik (mentorica Lilijana Pisar) in so osvojili prvo mesto, Ma-jšperk je zasedel drugo mesto (Milan Kumer) in Zavrč (Marica Zebec) tretje. Med tekmovalci razredne stopnje so največ točk osvojili z OŠ Olge Meglič (mentorica Alenka Ze-nunovi}), drugi so bili tekmovalci OŠ Videm (Mirjana @lahtič) in tretji z OŠ Destrnik (Lilijana Pisar). Velja tudi poudariti, da so tudi tokrat vsi tekmovalci prejeli knjižne nagrade, izbrane po tematiki tekmovanja, finalisti pa še praktične nagrade (glavni sponzor NKBM - Podružnica Ptuj). Tako so šolske knjižnice pridobile strokovno delo rojakinje Darje Koter Glasbilar-stvo na Slovenskem, tekmovalci pa so domače knjižne police obogatili z izvirnim domačim leposlovjem: Pravljice Frana Milčinskega in Slovenske ljudske pesmi. L.K. MARKOVCI / 19. mednarodna folklorna revija Naslednje leto praznujejo 65 let Folklorno dru{tvo Alojz Jože Štrafela je v soboto, 27. aprila, v Markovcih pripravilo 19. mednarodno folklorno revijo, na keteri so nastopile skupine iz Markovcev, Lancove vasi in Varaždina, zaplesali pa so tudi markovski kopja{i. Zapeli so {e pevci iz Markovcev in 7 mladih, skupina ljudskih pevk iz Zabovcev, ki so dokazali, da je tradicija ljudskega petja v teh krajih resnično bogata. FD Markovci, znotraj katerega delujejo kopjaši, skupini ljudskih pevcev in pevk, folklorna skupina in etnografski pustni liki, je med tovrstnimi društvi eno izmed najstarejših v Sloveniji. Društvo ima okrog 50 članov in se udeležuje festivalov in revij po Sloveniji in Evropi, v predpustnem času so redni gosti televizijskih oddaj, na letošnjem občinskem prazniku pa so prejeli plaketo občine Markovci. Zbrane je poleg Milana Ga-brovca, predsednika FD Mar-kovci, uvodoma pozdravil tudi Franc Kekec, župan občine Markovci. Posebej je pozdravil Franca in Silvo Kolarič, dolgo- Markovsko in varaždinsko folklorno društvo sta podpisali listino o pobratenju. Foto: Laura PTUJ / premierna predstavitev pesni[ke zbirke ale[a [tegerja Literarni veier s Protuberancami V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je bil v četrtek, 25. aprila, ob 19. uri literarni večer s pesnikom Ale{em Štegerjem in premierna predstavitev njegove nove pesni{ke zbirke z naslovom Protuberance. Literarni večer in pogovor s pesnikom je vodila Tja{a Mrgole Jukič. Večer je potekal v prijetnem, domačem vzdušju, ki so ga na začetku pričarali pevski oktet z Destrnika, v katerem poje tudi Aleš Šteger. Foto: Stojan Kerbler Alešev oče, ki je na začetku literarnega večera povedal, da je zelo ponosen na svojega sina. Nato še je Aleša in vse prisotne pozdravil pesnikov prijatelj in pesnik Mitja Cander. Aleš je z branjem svojih pesmi vsem prisotnim odkril čudoviti svet poezije, ki razgalja pesnikovo dušo, ki rada potuje ter spoznava nov svet in nove ljudi, ampak zmeraj hrepeni po svojem domu in se vrača h koreninam. Aleš je zelo lepo povedal, da je potovanje lahko beg pred obremenitvami in vezmi, v bistvu pa je potovanje iskanje doma. Dejal je tudi, da so potovanja kakor plasti, ki se nalagajo ena na drugo, potem pa skozi te plasti steče voda, ki na koncu prečiščena priteče na dan. Protuberance je Štegerjeva tretja pesniška zbirka in po mnenju literarnih kritikov njegova najboljša. Boštjan Koražija letna in prizadevna člana FD Markovci. Gostje iz tujine, člani FS KUD Vindija Varaždin, so ob tej priložnosti povedali, da v Markov-cih gostujejo že četrtič in da jih na Markovce vežejo zelo lepi spomini. Ob tej priložnosti so podpisali listino o prijateljskem sodelovanju. Letošnjo revijo so Markovč-ani izvedli nekoliko skromneje kot prejšnja leta, zato bodo prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 65 let, pripravili večjo, bogatejšo revijo. "Zaenkrat imamo samo idejne načrte. Revija bo zagotovo širša, a s številom skupin ne mislimo pretiravati. Dobro bi bilo povabiti čimveč skupin iz tujine, npr. iz Ceške, Poljske, Slovaške ali celo iz Srbije, s katerimi bi bilo pametno vzpostaviti stike in prijateljske vezi. Resno pa razmišljamo tudi o tem, da bi v program vključili plesalce veterane. Tako bi se na primer publiki lahko predstavile tri generacije kopjašev, poleg tega pa nameravamo razstaviti še vsa darila in priznanja, ki jih je društvo dobilo v 65 letih delovanja," je povedal Milan ga-brovec. Mojca Zemljarič KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / festival mlade ustvarjalnosti Delavnice za šest podroHj V mesecu maju bo v organizaciji območne enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj že tradicionalni festival mlade ustvarjalnosti. Namenjen je srednješolcem, študentom in tudi učencem višjih razredov osnovne šole, ki se želijo izpopolnjevati v umetnostni dejavnosti. Tokrat bodo imeli na voljo gledališko dejavnost, literaturo, igranje na kitaro, fotografiranje, delo z video tehniko in risanje. Gledališko delavnico bo vodila Branka Bezeljak Glazer, literarno Mitja Cander, fotografsko Stojan Kerbler, video Milan Potočnik, risarsko Tomaž Plavec in igranje na kitaro Goran Stefanec. Zainteresirani se lahko prijavijo na obmo~no izpostavo omenjenega sklada v Narodnem domu na Ptuju ali pa pridejo na sre~anje vseh, ki žele sodelovati, 13. maja v Narodnem domu. Svoje dosežke bodo ustvarjalne delavnice predstavile 25. maja v stari steklarski delavnici, v Narodnem domu in na dvo-riš~u Narodnega doma, ko se bo predstavil gledališki studio ptujske gimnazije, zapel naj bi ptujski študentski pevski zbor, zaigral pa ansambel Kvinton. Zaklju~ek festivala bo v dvorani Centra interesnih dejavnosti z glasbeno-literarnim ve~erom. HAJDINA / ročno delo clanic društva žena in deklet Za spretne ni meja Društvo žena in deklet občine Hajdina je tudi letos v zimskih mesecih organiziralo te~aj ro~nega dela. Dobivale so se vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. Mentorici sta bili ga. Marjana in ga. Marija, članici z največ izkušnjami. Pokazali sta, kako je potrebno vzorec lepo našiti na blago ali ga kvačkati z prejico. Vsaka od udeleženk pa je dodala še svojo izkušnjo pri izdelavi izdelkov. Foto: 2-M Izdelki, ki so nastajali izpod spretnih prstov, so raznoliki. Nastali so prti in prti~ki, našiti z razli~nimi vzorci, izdelki iz volne, prti s križci ali kva~kani prti in prti~ki, ki jih krasijo razli~ne pentlje in rožice. Preizkusile so se tudi pri izdelavi kva~kanih rož, nekaj rož pa je nastalo tudi iz krep papirja. Vse udeleženke so pri svojih izdelkih našle zadovoljstvo in sdo hvaležne vsem, ki so jim omogo~ili delo: društvu, mentoricam, Gasilskemu društvu Hajdina za dvorano in g. Mirku za vedno topel in dobro osvetljen delovni prostor. Anica Cafuta □ GLEDALIŠČE PTUJ življenje je komedija za tiste, ki razmišljajo, in tragedija za tiste, ki čutijo. Horace Walpole v GLEDALIŠČU PTUJ PROGRAM 9.S.- 23.S. 2002 NA GOSTOVANJIH 10. petek MARJETKA, STR. 89 Gostoi/an/e v Kamniku, 20.00 UUBEZENSKA PISMA Gostoran/e v Drami SNG Maribor 20.00 11. sobota MARJETKA, STR. 89 Goslovan/e v Piranu, 20.30 UUBEZENSKA PISMA Gostovanje v Drami SNG Maribor 20.00 DPD Svoboda Ptuj KONCERT FOLKLORNE SKUPINE, 19.30 14. torek NAGON Predstava za izven, 20.00 16. četrtek MARJETKA, STB. 89 Predstava za izven, 20.00 18. sobota 20. ponedeljek MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Drami SNG Manbor 19.30 ELEKTRA Predstava za izven, 20.00 PREMIERAv anglešitem jeziiadnn(Jrš^nTš)ŤáňI:liR^7v^^ SprejřHiuteizzliJ.La zoMkj \lèJkm Mspe^ Luka Martin Tomažič je v angleščini napisal legendo o črnem križu pri Hrastovcu su jo usmrtijo. Po vrnitvi mladi graš~ak ne more pozabiti svoje ljubljene in odide v samostan, kjer tudi umre. V spomin na nesre~na zaljubljenca stoji ob glavni cesti pred Lenartom znamenje, ki se imenuje Crni križ pri Hrastovcu. Zmagovalno delo si lahko ogledate na spletnih straneh Britanskega sveta www. britishcouncil.si/competition ali www.cankarjeva-z.si/oxford. MARKETING Komunikacijska strategija (1. del) V preteklih številkah smo pisali o analizi stanja, ciljih trženja in proračunu, ki smo ga za komuniciranje s potrošniki in poslovnimi partnerji pripravljeni porabiti. Po izdelavi potrebnih analiz, opredelitvi ciljev in pričakovanj ter oceni, koliko naj bi za promocijo potrošili, začnemo sestavljati strategijo in taktiko komuniciranja oz. opredeliti načina komuniciranja in samo izvedbo promocijske akcije (oblikovanje, izdelava oglasov, odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje...). Pri sestavljanju strategije moramo na podlagi izsledkov, trženjskih ciljev in proračuna opredeliti ciljne skupine in cilje komuniciranja, izdelati kreativno strategijo (s planom in načinom izvedbe akcije) ter oglase. Na koncu sestavimo plan objave v medijih (več o posameznih točkah bo govora v naslednjih številkah). Večina podjetij si ne more privoščiti visokih denarnih sredstev za promocijo, zato je z denarjem potrebno ravnati racionalno. Morda boste izdelali in objavili samo tiskane oglase, se odločili za televizijsko oglaševanje, polepili obcestne panoje ali sponzorirali lokalno športno ekipo oz. gasilsko društvo, ipd. Izbira je pestra, zato je toliko težje sestaviti pravo kombinacijo, ki vam bo prinesla pričakovani učinek. Na prvi pogled je izbira oglaševalske agencije draga rešitev, vendar vam bodo strokovnjaki znali svetovati, kako najučinkoviteje porabiti denar, ki ste ga namenili za promocijo podjetja. Ne pozabite, da se vam bo denar ob dobri oglaševalski akciji povrnil, ob napačno zastavljeni pa lahko izgubite tudi ugled, ki ste ga pridobili do sedaj. Ce komunikacijsko strategijo pišete sami, vam svetujem, da vsaj oblikovanje oglasov in pisanje tekstov prepustite za to usposobljenim agencijam, oblikovalskim studijem in profesionalnim tekstopiscem. Seznam ponudnikov boste našli v knjigi Dosje MM ali na spletu: dossi-er.hal.si (nekoliko zastareli podatki). Lahko pa si pogledate oglase, ki so vam všeč, in v kotu boste ponavadi našli ime agencije, ki je oglas pripravila. VPo-dravju se lahko odločite za eno izmed večjih (Mediamix, Pro-focus, Kraft&Werk, SPEM, PR Plus, Doberman Creative Company, Altius) ali manjših agencij, ki jih boste našli tudi v prej omenjeni knjigi. Agencije vam bodo ponudile cenejše oglaševanje v medijih in preko svojih zunanjih sodelavcev lažji dostop do različnih storitev (snemanje oglasov, tisk, postavitev sejmov ... ) Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidel_forever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH KRAJIH HAJDINA / javna tribuna koalicije slovenija Evropska unija - priložnost za hitrejši razvoj V organizaciji občinskih odborov SDS in Nova Slovenija Hajdina je v ponedeljek potekala javna tribuna Koalicije Slovenije, ki sta se je udeležila predsednik stranke SDS Slovenije Janez Janša in podpredsednik stranke Nove Slovenije Alojz Sok (predsednik stranke dr. Andrej Bajuk se zaradi priprav na izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo govorili o lastninjenju zavarovalnic, tribune ni mogel udeležiti). Kot gostja se je je udeležila kandidatka za predsednico države Barbara Brezigar. Uvodoma sta udeležence pozdravila Štefan Kirbiš, predsednik Občinskega odbora SDS Hajdina, in Jože Kmetec, predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije Hajdina, zapel pa je moški pevski zbor GD Hajdoše. Na javni tribuni so govorili o aktualnih političnih in gospodarskih razmerah v Sloveniji v luči približevanja Evropski zvezi in Natu. Nekaj besed je udeležencem tribune namenila tudi kandidatka Koalicije Slovenije za predsednico države Barbara Brezigar. Povedala je, da imamo v Sloveniji ljudi, ki imajo kaj povedati svetu, v odločanje moramo pritegniti ljudi, ki bi želeli kaj narediti za skupnost, predvsem pa moramo odločati in delovati brez predsodkov. "Čas je za nove ljudi v politiki. Prepričana sem, da je čas za spremembe, kar je dobro za demokracijo. Že zdavnaj je napočil tudi čas, da presežemo napetosti med cerkvijo in državo," je med drugim v svojem nastopnem in predstavitvenem govoru povedala Barbara Brezigar. Po njenem je najpomembnejša vloga, ki jo mora imeti predsednik države, povezovalna. Prav tu pa so ženske uspešnejše kot moški. "Na tem področju lahko kot predsednica ogromno naredim. Dosežemo lahko, da bo Slovenija zgodba o uspehu za vse nas, ne samo za redke posameznike. Naši cilji so dobri. Prepričani smo, da bomo jeseni uspeli." Janez Janša, predsednik SDS Slovenije, je uvodoma povedal, da je obdobje zadnjih desetih let v Sloveniji obdobje hitrejše- ga razvoja. Letošnje leto bo odločilno glede bodočega statusa Slovenije, sprejeta bo odlo~itev o vstopu v Nato, zaklju~ujejo pa se tudi pogajanja o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo. Odprta so {e tri poglavja od 29: kmetijstvo, regionalna politika in finan~ne subvencije. Od tega, kako uspe{na bodo pogajanja, bo odvisen tudi status Slovenije v Evropski zvezi. Leto{nje leto je tudi leto volitev na lokalni in državni ravni. "Letošnje predsedniške volitve so prvo resno soočanje po letu 1990. Slo bo za resno soočanje kandidatur. S tega vidika smo veseli, da je Koalicija Slovenije podprla zelo verodostojno kandidatko Barbaro Brezigar. Po letošnjih volitvah bo v Sloveniji v veliki meri drugače. Predsednik države je ve- Janez Janšo, predsednik SDS Slovenije: »Letošnje leto bo odločilno leto glede statusa Slovenije ...«. Foto: Črtomir Goznik Kot gostja se je javne tribune Koalicije Slovenija udeležila tudi Barbara Brezigar, kandidatka za predsednico države. lika moralna avtoriteta. S to moralno avtoriteto lahko veliko naredimo. Ta zunanji videz je za hitrejši in pravičnejši razvoj zelo pomemben," je med drugim poudaril Janez Janša in dodal, da je bila Slovenija, ker ni imela moralne avtoritete, v zadnjih letih zelo prikrajšana. Obdobje zadnjih desetih moramo razdeliti na dve obdobji, je v nadaljevanju povedal Janez Janša. Do leta 1996, ko smo precej napredovali, tudi makroekonomski kazalci so bili dobri, od leta 1996 do danes pa je pogled zalo drugačen. Res je sicer, da je tudi v tem obdobju bila gospodarska rast 3-odstotna, da se je inflacija zniževala, da so bile izvedene nekatere investicije in naložbe, ki so prinesle razvoj, v ozadju vsega pa je bilo vsez- KICAR / četrti praznik brigadirjev Prireditve ob 25-letnici vse leto Ker je na praznično soboto, 27. aprila, močno deževalo, se je po slovesnosti ob domačini narodnega heroja Jožeta Lacka v Novi vasi na 6. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar tokrat podalo le okoli 50 udeležencev; najstarejši med njimi je bil 91-letni Bogomir Kostanjevec iz Ptuja. Pred gasilskim domom v Kicarju pa so jih pričakali številni drugi udeleženci, tako da so 4. praznik brigadirjev proslavili v nabito polni dvorani nadvse množično in slovesno. Člani ptujskega kluba brigadirjev mladinskih delovnih akcij so že pred dnevom upora proti okupatorju izvedli tradicionalno akcijo čiščenja okolja spomenikov Slovenskogoriške čete v Mostju in Kicarju. Kot je povedal predsednik kluba Feliks Bagar, je ta akcija pomenila pričetek praznovanja letošnje njihove 25-letnice delovanja. Slovesnosti na Kicarju so se poleg številnih brigadirjev nekdanjih mladinskih delovnih akcij iz ptujskega območja udeležili tudi predstavniki sodelujočega Kluba brigadirjev La-ško-Radeče, ter predstavniki brigadirjev iz Pomurja s profesorjem Avgenom Titanom. Predsednik ptujskega kluba brigadirjev Feliks Bagar je v slavnostnem nagovoru uvodoma spomnil, da posvečajo svoj 4. brigadirski praznik spominu na vse borce, aktiviste in udeležence narodno osvobodilnega boja 1941-45, ter osamosvojit- Feliks Bagar je izročil knjižno priznanje tudi nepogrešljivemu harmonikarju Ivanu Goričanu. Foto: M: Ozmec vene vojne leta 1991, pa seveda spominu na vse generacije bri-gadirk in brigadirjev ter drugih udeležencev, ki so po letu 1945 s prostovoljnim delom obnavljali in gradili domovino. Kako tudi ne, saj mineva 25 let odkar so prvič organizirano poprijeli za krampe in lopate na slovenski MDA Slovenske Gorice 1977, ob izkopu regionalnega vodovoda, na odseku v gozdu pri Podvincih. Takrat so postavili temelje organiziranega de-lovan ker so čutili potrebo po nadaljevanju vrednot vseh oblik prostovoljnega dela in druženja, čutili so interes po ohranjanju vezi, ki so jih stkali ob težkem fizičnem, pa tudi umskem delu, z namenom, da vse te vrednote preneseje tudi na mlade rodove. Jubilejno leto so ptujski brigadirji pričeli z akcijo čiščenja okolja spomenikov Slovensko-goriške čete v Mostju, ter ob postojanki pri nekdanji Fuksovi lanišnici v Kicarju. Aktivnosti ob praznovanju 25-letnice pa se bodo vrstile skozi vse leto. Po praznovanju v Kicarju bodo ob prazniku mestne občine Ptuj postavili dokumentacijsko razstavo o delovanju kluba brigadirjev ter o akciji Slovenske gorice, aktivnosti pa bodo sklenili v decembru s svečanim zborom brigadirjev, ter - če bodo finančno zmogli - tudi z izdajo jubilejne publikacije. Sicer pa so bili tudi v zadnjem letu v ptujskem klubu brigadirjev zelo ustvarjalni, saj so uspešno organizirali vseslovensko srečanje brigadirjev in praznovanje 55-letnice slovenske MDA Pesnica 1946 - Do-rnava 2001, ki se ga je v Do-rnavi 15. septembra udeležilo prek 500 nekdanjih brigadirjev. V tisoč izvodih so izdali jubilejno publikacijo Pesnica 1946, spominsko pisemsko ovojnico in poštni žig, spominsko priponko, v Ptuju in Dornavi pa postavili dokaj odmevno foto-dokumentacijsko razstavo Pesnica 1946. Poleg tega utrjujejo stike z brigadirji iz Primorja in Istre, Ljubljane, Celja, Maribora, Pomurja in Laškega-Radeč. S knjigo v Korak s časom so se že med potjo na Kicar zahvalili sodelavcem in prijateljem brigadirjev, ter njihovih akcij in pohodov: družini Lacko v Novi vasi, družini Frajnkovič iz Brstja, ter družini Sprah iz Kicarja. Na slovesnosti v dvorani pa so knjižna priznanja ob jubileju izročili še družini Arnuš iz Ki-carja, pa nepogrešljivemu harmonikarju Ivanu Goričanu iz Kicarja, Janku Kocmutu iz Žab-jaka, Olgi Kostanjevec iz Nove vasi, Francu Tašnerju iz Rogoz-nice ter prostovoljnemu gasilskemu društvu Kicar. Brigadirjem so ob prazniku zapeli, zaigrali in recitirali moški pevski kvintet DUR društva upokojencev Rogoznica, ženska pevska skupina Spominčice, dijaki ptujske gimnazije ter harmonikar Ivan Goričan. M. Ozmec kozi prisotno veliko zadolževanje. Od leta 1996 se neto zadolževanje povečuje. Po prebivalcu je Slovenija bolj zadolžena kot prejšnja država. Trenutno ima za šest milijard ameriških dolarjev tujih dolgov. Velik je tudi notranji dolg, prav tako plačilna nedisplina, ki jo država podpira tudi zato, ker z njo zakriva luknje v javnih financah. "Če bi bili državljani tako občutljivi, kot so se pokazali ob nakupu vladnega letala, bi bilo stanje javnih financ zelo boljše. Večina ljudi odločitev državnega zbora proti novim občinam v Sloveniji. Brez komentarja ostaja ugotovitev, da male občine pogojujejo centralizacijo. "Če bomo šli z zdajšnjim tempom izgradnje cest naprej, jih bomo zgradili šele okrog leta 2030, če se seveda ne bomo odločili za izgradnjo s koncesijami, kar je tudi zahteva opozicije že dlje časa, žal brez uspeha. Financiranje avtocestnega programa zgolj iz proračuna ne more biti uspešno. Vztrajali bomo, da se v novem rebalansu nacionalnega cestna programa ohranijo avtocestni programi, ki so pomembni za to območje: Slovenska Bistrica - Ormož in povezava Maribor - Hrvaška. V Novi Sloveniji bomo vztrajali tudi, da se ljudem vrnejo celotni zneski brez stroškov kapitala, ki so jih namenili za razvoj telefonije," je še povedal Alojz Sok. Letos se bo za gradnjo cest v Sloveniji namenilo okrog 35 milijard tolarjev, potrebnih pa bi bilo najmanj štirikrat toliko. "Z vstopom v Evropsko zvezo Slovenija ne bo dobila raja na zemlji, dobili pa bomo priložnost za hitrejši razvoj. To bo lahko zlata doba v razvoju Slo- Alojz Sok, podpredsednik Nove Slovenije: "Za lokalno samoupravo bi morali nameniti ve~ kot 5 odstotkov BDP ..." si še ne predstavlja, da so javne finance njihov denar, vlada ne gospodari s svojim denarjem, temveč našim denarjem, denarjem davkoplačevalcev," je dejal Janez Janša. Zaskrbljujoče je, da se od januarja letos vsak mesec srečujemo s precejšnjo stopnjo inflacije, kar pomeni, da sta slovenska ekonomija in finance bolni. Avtocestni tolar se že dolgo več ne namenja za izgradnjo avtocest, zato si sledijo rebalansi programov drug za drugim. Trenutno je v pripravi novi. Koalicija Slovenija ima pripravljenih več ukrepov, zlasti še na razvojnem področju, s katerimi bi lahko presegla zdajšnje stanje, če bo prišla na oblast, seveda pa čudeža čez noč ni pričakovati, poudarja Janez Janša. Popredsednik stranke Nove Slovenije Alojz Sok se je na javni tribuni dotaknil vprašanj kmetijstva, kjer nas čakajo še trda pogajanja zlasti pri kvot-nih sistemih in neposrednih plačilih, v luči približevanja Evropski uniji, avtocestnega programa, financiranja lokalne samouprave in vračanja preveč plačanih vložkov za razvoj telefonije. Trenutno Slovenija namenja za financiranje lokalne samouprave le pet odstotkov BDP, najbolj razvita evropska država Švedska pa 30 odstotkov, zato je toliko bolj nerazuljiva venije. Že sama menjava oblasti, kar je dobro za demokracijo, bo prispevala k boljšemu zdravju države, ne samo v socialnem, temveč tudi finančnem pogledu," je še na ponedeljkovi javni tribuni povedal Janez Janša. Iz vprašanj udeležencev je bilo zaznati, da si želijo spremembe, hitrejši in enakomernejši razvoj v celi državi (trenutno je po evropskih merilih razvita le Ljubljana z okolico, druga območja kot na primer Stajerska in Pre-kmurje dosegata le 60 odstotkov povprečja, pri tem pa se volivci odločajo še vedno za stranko, ki je s svojimi ukrepi povzročila to neskladje), prijaznejšo in stabilno ter socialno državo. Prva stvar, ki bi jo bilo potrebno poceniti, pa je funkcioniranje države, je prepričan Janša. Toliko, kot sedaj troši, slovensko gospodarstvo ni zmožno več pokrivati. Za kmetijstvo na primer gre letno iz proračuna že 40 milijard tolarjev, vendar teh sredstev ne dobi v celoti dejavnost, kar polovico požre sistem sam za svoje vzdrževanje. Javno tribuno so zaključili s podelitvijo hajdinskih občinskih simbolov gostom, Janez Janša pa je po stažu v stranki najstarejšemu članu stranke SDS v Hajdini Viliju Polajžerju podelil srebrno vrtnico. MG PO NAŠIH KRAJIH ORMOŽ / pogovor z zupanom vilijem trofenikom Ormož ima konino Institucije, ki jih mesto mora imeti Proračun, naložbe, ormoška obvoznica, življenje na tem občutljivem obmejnem obmo~ju, gimnazija, dom za ostarele, kvalitetno osnovno šolstvo, lokalna samouprava in ob koncu še obvezno vprašanje, ali bo na letošnjih lokalnih volitvah ponovno kandidiral, so bile teme pogovora z ormoškim županom prof. Vilijem TTofenikom, že drugi mandat tudi poslancem državnega zbora, zanimivim sogovornikom, pri katerem med vrsticami izveš marsikaj. Pogovor sva pričela z letošnjim proračunom, ki daje okvir gospodarjenja v vsaki občini. Povedal je, da ostaja že nekaj let na približno na enakih številkah, to je okoli 2,2 milijarde tolarjev. Ko so lani jeseni pričeli pripravljali proračun za leto 2002, jim je bil temeljni cilj, da ga sprejmejo pred novim letom, to pa ima tudi nekatere slabosti. Kljub temu da je država pravočasno sprejela državni proračun, s čimer so bile dane temeljne podlage za sprejemanje občinskih proračunov, vendar niso bili znani vsi podatki za investicijski del, to je tam, kjer občina za neko naložbo dobi nekaj denarja še iz države -iz sklada za skladnejši regionalni razvoj, znane pa niso bile še nekatere druge stvari. "Proračun smo tako sprejeli decembra in je pokrival najnujnejše stroške, s tem da smo se že od vsega začetka zavedali, da bomo verjetno letos za razliko od prejšnjih let že v maju morali sprejeti rebalans. Kot prvo naj bi dobili razliko za soudeležbo pri infrastrukturi. Kot drugo nismo v lanskem letu prodali premoženja, ki je bilo načrtovano in zajeto v proračunu; prodaja se je zgodila letos, to pa ni bilo predvideno v proračunu za letos. Na drugi strani pa je velika verjetnost, da bo država poravnala obveznosti iz naslova spremembe namembnosti za hitro cesto, ki je stara dve leti. Kljub temu da so bili izdani dokumenti za pravnomočnost odločbe, do teh poravnav še ni prišlo.Torej so vsi razlogi, da bomo morali sprejeti rebalans, ki bo omogočil nekaj več naložb v infrastrukturo. Ne nazadnje so se dogovori o sofinanciranju stanovanjske izgradnje z republiškim stanovanjskim skladom razvili ugodnejše, kot smo v proračunu predvidevali: več bo sredstev in jih bo potrebno zajeti tako na strani prihodkov kot tudi odhodkov. Po proračunu nismo sprejeli modernizacije cestnega omrežja, ker praktično ni bilo razpoložljivih virov, sedaj se kaže, da bo nekaj iz državnih virov, nekaj iz ostanka proračunskih sredstev iz lanskega leta, kot tretje pa so sredstva, ki jih bomo dobili iz prodaje premoženja, tako da bomo vzporedno z rebalansom lahko dali program modernizacije cestne mreže. V teku so naložbe, za katere je bil denar zagotovljen. Sem sodijo gradnja pločnikov, kanalizacije in javne razsvetljave na najbolj ogroženih cestnih odsekih, kot so Obrež, Grabe in Mihovci pri Veliki Nedelji. V pripravi pa so še nekateri odseki v Miklavžu pri Ormožu, v Podgorcih in avtobusna postajališča v Oslušev-cih. V proračunu je delež investicij nekoliko nižji, kot je bil v preteklih letih, vendar je to samo navidezno. Seveda pa zagotavlja proračun tudi začetek gradnje prizidka pri osnovni šoli v Podgorcih, kjer gre za telovadnico z veznim traktom. Gradnjo bomo pričeli predvidoma v juliju, in ker bo soudeležba države pri tej naložbi letos manjša , kot smo prvotno načrtovali, bo tudi to potrebno zajeti v rebalansu. Drugače pa smo trenutno za razliko od lanskega leta likvidni. V prvih petih mesecih smo {e obremenjeni s plačilom doma za ostarele, sedaj pa poravnavamo obveznosti do gimnazije, ki zapade v leto{njem letu, in do zimskega bazena, ki ga sami financiramo, kar znaša približno ljišč, arheologija in podobno, kar je v našem primeru že vse narejeno. Izvajalec je bil izbran že novembra 2000, sledila je pritožba, kar je vse zavleklo v januar 2001, to pa je bila vsebinska ali formalna možnost, da so odlašali in na koncu izgradnjo preprečili, drugače bi morali v letu 2001 pogodbo podpisati. V lanskem letu smo to poskušali reševati z amandmajem, a zaradi neenotnosti poslancev severovzhodne Slovenije ni bil izglasovan, manjkali so trije glasovi. Prizadevanja za gradnjo so tekla dalje in tako so v letošnjem letu v programu Darsa predvidena sredstva za plačilo spremembe namembnosti, ker edino občina Ormož tega denarja še ni dobila, v programu pa so še nekatera druga pripravljalna dela. Sem sodi navezava na bodoči most čez Dravo pred Ormožem, kar prej ni bilo predvideno. Sedaj je to s sosednjo državo načelno dogovorjeno, zato bodo letos stekla pripravljalna dela in zaključni Ormoški župan prof. Vili Trofenik 100 milijonov tolarjev. To bomo v maju pokrili in potem bo likvidnostna situacija malo boljša oziroma se bomo lažje posvetili našim naložbam," je župan Vili Trofenik na kratko predstavil letošnji proračun. HITRA CESTA NI SAMO ORMOŠKA, TEMVEČ DRŽAVNA TEDNIK: Ko se pelješ iz Velike Nedelje proti Ormož, je levo in desno ob cesti tik pred ormo{ko obvoznico arheološko obdelano zemljiš~e, namenjeno gradnji hitre ceste. Tako je že slabi dve leti. Kdaj bo prišlo do gradnje omenjene ceste na tem območju? VILI TROFENIK: "Gradnja je odložena zaradi zapletov v lanskem letu, čeprav je bil razpis za izvajalca narejen v letu 2000, pravnomočnost pa je bila v januarju 2001. Zaradi čudnih iger na državni ravni je bilo to izločeno iz programa Darsa za leto 2001, podobno kot Pra-gersko, kjer še vedno gre za pripravljalna dela - odkup zem- odkupi zemljišč, spremembe namembnosti, izdelava idejnega projekta za novi most in mejno ploščad, povezava z ormoško obvoznico, staro in novo cesto ter sprememba lokacijskega načrta, saj ga bomo morali zaradi vsega omenjenega dopolniti. Nekoliko večje upanje za začetek gradnje je prihodnje leto, ker programa Darsa vlada ni sprejela iz preprostega razloga, ker obstaja možnost za dodatnih 18 milijard tolarjev kredita Evropske banke za razvoj, ki ga ponuja vodstvo te banke. Ce bo do te realizacije prišlo, je realna možnost, da se gradnja prične, seveda če bo vse urejeno s tistim delom trase, ki sodi pod ptujsko domeno. Na tak način bi lahko del zaostanka odpravili. Cetudi so bili temu projektu nenaklonjeni drugi centri moči, je končni krivec izključno neenotnost poslancev severovzhodne Slovenije. Ne glede na politično pripadnost bi ti lahko nastopili enotno in tako zagotovili reševanje problematike tega cestnega odseka. Podobno je s problemom obvoznice Pragersko, ki pa je še starejšega datuma in bi ga morali reševati vzporedno z ormoško obvoznico, ptujskim podvozom in odcepom Devina." TEDNIK: Ormož je obmejno območje, celotna južna meja občine poteka s sosednjo državo Hrvaško. Je državi res vseeno, kako je s prometnimi povezavami na tem občutljivem obmejnem območju? VILI TROFENIK: "Očitno v Ljubljani ne razumejo vsi, za kaj gre. To je obmejno območje in skozi stoletja neke vrste vojna krajina. Z uvedbo schen-genskega režima na meji in ob neizdelanih prometnih povezavah v najširšem pomenu - pa ne gre samo za cesto - lahko to postane neke vrste "mehki trebuh" ob meji, ki mu bo zaradi tega onemogočen nadaljnji gospodarski razvoj. Ni problem samo cesta, problem je tudi železnica. Glede posodobitve železnice od Pragerskega do Ormoža se trenutno ne dela čisto nič, tako kot tudi ne glede trase od Ormoža proti Ljutomeru razen nekaterih kozmetičnih popravkov postaje v Ivanjkov-cih in delne posodobitve v Žero-vincih, za kar je bilo polovico plačanega iz državnega proračuna, druga polovica pa iz programa PHARE. Seveda smo z velikim pompom gradili madž-arko. Ne samo da je ta zgrajena nekvalitetno, ne omogoča kvalitetnega transporta, saj vozijo vlaki namesto 120 samo 40 ali še manj na uro. Večja propustnost tovornega prometa ni omogočena niti do Ormoža, ker se pri elektrifikaciji proge in drugem tiru ne dela nič, še manj pa od Ormoža proti Murski Soboti, kjer je proga zastarela in je potovalna hitrost 70 km na uro. Sočasno pa se na državni ravni veliko govori o koprski luki, in ker so želje, da bi šel promet od nje tudi do naših krajev, ne samo do Ljubljane, je govor tudi o pomembnosti modernizacije železniških omrežij, vendar se bojim, da nas bodo tudi tu prehiteli Hrvatje, podobno kot se je sedaj zgodilo, da je na zadnjem sestanku padla pomembnost petega koridorja in je dobil pomembnejšo vlogo koridor Švedska — Dunaj. Očitno bomo zaradi neodgovornosti in nekaterih lokalističnih pristopov ter nerazumevanja v državi zaigrali tisto, kar je za življenje v teh krajih nadvse pomembno. Pozitivno je, da smo prišli do lastne države, vendar smo na gospodarsko življenje na meji, ki ima svoje posebnosti, pozabili. Marsikdo si je veliko obetal od maloobmejnega sporazuma, vendar bo schengenska meja vse skupaj zaostrila in ne bo Ormožu prinesla nič drugega kot mogoče 200 do 250 novih državnih uradnikov, za katere bo potrebno zagotoviti - če mislim na policijo — stanovanja. sedaj na tem področju ni še nič storjenega, računamo pa, da bo potrebno okoli 40 stanovanj in nova policijska zgradba, kajti obstoječa je bila zgrajena za največ 30 policajev in jih v njej ne more delati sto in več, pa četudi samo nekaj let. Nadaljevanje na naslednji strani! ... PA BREZ ZAMERE Vsi drugačni -samo da vsi kot mi Nepoznavanje in nepriznavanje -glavni problem (in vzrok) Okej. Ste naredili domačo nalogo iz preteklega tedna? Ne? Nič hudega, itak jo bomo tukaj namesto vas (kar pa ne pomeni, da vaš miselni angazma ni zaželen, nasprotno, celo zelo zaželen je). Kot se verjetno spomnite, smo postavili oris mnenja (tukaj ga ne bomo spet navajali, kogar zanima, naj si ga prebere v prejšnji številki), ki je vladalo o Muršičevi, z namenom, da z njegovo razgradnjo pokažemo, da se v tem skriva več kot pa samo mnenja večine o neki partikularni stvari. Zaradi omejenosti prostora pa se bomo omejili na zgolj dva, tri poglavitne probleme. Prvič. Rekli smo, da so dobri meščani bili prepričani, da se na Muršičevi zbira sama drogeraška mladina. Torej, prva stvar — droge. Brrrr. Huuuu. Povprečnega meščana (95 %) kar zmrazi, ko sliši to besedo. Besedo ultimativnega zla, bližajočega se armagedona, besedo, ki pooseblja moralni in vsesplošni propad družbe in vrednot, kot jih poznamo. Nič čudnega, da se ob tej besedi skoraj vsak v svojo kultivi-ranost prepričan meščan prime za pištolo in hiti kurit grmado ter postavljat vislice. Droge, droge — proč s tem, zatreti, uničiti, ubiti in predvsem, čimmanj mi to omenjati, saj me je groza in se mi vse skupaj gabi. Nekako takole, v tem duhu razmišlja povprečen meščan. O tem noče nič slišati, še manj pa kaj videti. Obstajajo seveda tudi taki (in ni jih malo), ki mislijo, da o tem luciferje-vem sadu vedo prav vse, kar morajo vedeti, ter zato o tem prav tako nočejo slišati niti besede več. V obeh primerih, to je treba povedati nadvse jasno in glasno, gre za popolno in zaskrbljujočo napako. V temelju le-te pa leži preprosto, pa zato nič kaj razveseljivo dejstvo, namreč to, da se večina ljudi tistega, česar ne pozna in je tuje njihovemu ustaljenemu življenju, boji. To preprosto dejstvo — nepoznavanje, strah pred tistim, kar nam ni domače — je vzrok vseh predsodkov, izločevanja in v mnogih primerih tudi odkrite sovražnosti. Tistega, česar ne pozna, se večina ljudi na smrt boji. In misli, da bo z odrivanjem na periferijo to kar samo od sebe izginilo. To se kaže v prepričanju, da če nečesa ne omenjam, ne slišim o tem ničesar, o tem nič ne berem, skratka, če to odrinem nekam ob stran, da se tega sploh ne zavedam, bo potem to sčasoma izginilo. Ha, naj vas presenetim, dragi moji, take stvari potem ne izginejo, ne, tudi zmanjšajo se ne. Edina posledica, ki nastopi, je ta, da se zaradi nepoznavanja taki zadevi začne pripisovati tudi tiste lastnosti in kvalitete, ki nimajo z njo neposredno prav nobene zveze. Saj razumete: če nekdo o neki stvari ve samo to, da je grozna, hudobna in nasploh strahovita, drugega pa prav ničesar, potem se ne bo ustavljal, še več, čisto prav se mu bo zdelo, da tej stvari pripiše vse, kar ga vsaj malo plaši, mu zbuja gnus, zgražanje in odpor. Kot vedno je tudi tukaj temu vzrok nič drugega kot nepoznavanje problematike, neseznanjenost s problemom. In zato ni čudno, da (skoraj) vsi morale polni meščani na ves glas vpijejo proti drogam (kadar se le-te sploh omenijo, seveda), vijejo roke v nebo, kar tekmujejo v tem, kdo bo bolj zgrožen ali v najboljšem primeru zaskrbljen, kdo bo bolj obsojajoč in gromovniški, ob tem pa nimajo pojma, o čem govorijo in za kaj pri vsem skupaj zares gre. Kar pa v resnici delajo in govorijo, je poveličevanje (domnevne) morale, (domnevne) kultiviranosti in brez-madežnosti, oprostite izrazu, svojih lastnih riti. Tako. Ali na Ptuju obstajajo droge? S^^eda obstajajo. Ali jih je veliko, no, precej? Seveda jih je. Ali jih uživa precej mladine? Jasno, da jih. In to ni zgolj subjektivno mnenje ali ocena spodaj podpisanega, ne, dragi moji, to so dejstva. Facta bruta. Ce so vas presenetila, spadate med zgoraj opisane in vam svetujem, da kar v najkrajšem možnem času sestopite na realna tla (kar velja tudi za tiste, ki gornja dejstva sicer priznavajo, a potem nočejo o tem več nič slišati). Ampak, prosim, brez zganjanja panike. Poglejmo še naslednja dejstva. Ko govorimo o drogi, imamo v mislih predvsem mariuhano, kanabis, za katero ste menda že slišali in ki je na Ptuju, kot tudi drugod, najbolj razširjena. In upam, da vam ni treba pojasnjevati (ali pač?), da niso vse droge enake, da jih povsem upravičeno delimo na trde in mehke. In marihuana je vsekakor pripadnica slednjih. Zaradi marihuane še nihče ni umrl, dobil kake bolezni ali kaj podobnega. Marihuana tudi NE vodi kar avtomatsko k tršim drogam, kakor tudi pir NE vodi avtomatsko k šnopsu, ampak je to odvisno predvsem od osebe, ki alko konzumira — povsem enako je pri marihuani. Vzporednica z alkotom je tukaj na mestu. Tudi kozarček vina ('mehkega" alkota) na dan ne vodi k alkoholizmu, mar ne? Baje je celo priporočljiv. Tako tudi nekaj dimov marihuane na dan ne vodi k temu, da bi si potem kar začel za-pikati iglo s heroinom v žilo. Ne, ne, ne. In, kar ni nepomembno, marihuana se vse pogosteje uporablja tudi v medicini — ja, kot zdravilo. Kolikor vem, se pir, vino in šnops, vsaj v našem osončju, ne. In če imamo ob tem še v mislih število smrti, povezanih z "mehkim" alkoholom — recimo vinom -, ter to primerjamo s številom smrti zaradi kajenja marihuane (nula), bi se moral vsak, ki mu zdrava pamet vsaj malo seže čez predsodke, malo zamisliti nad tem, ali marihuani res ne delamo velike krivice. Konec koncev tudi nihče pri zdravi pameti ne bo enačil pira z, recimo, dvakrat prekuhanim šnopsom (tudi zakon, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, tega ne počne). A pustimo to in se vrnimo k situaciji v našem mestu (ki sama zase ni popolnoma nič drugačna od drugih mest). Poleg zgoraj navedenih dejstev je potrebno poudariti še eno pomembno stvar, kar se tega tiče. Ce mislite, da marihuano kadijo zgolj tisti osebki z dolgimi lasmi, uhani v nosu in tetovirani, tisti, ki se ne oblačijo kot pridne punčke in fantki, skratka neki pripadniki kake sub-kulture, ja, taki, kot so se zbirali na Muršičevi, potem ste zagrešili prej opisano temeljno napako, da pač stvari, ki so vam tuje in niso po vaši meri in okusu, mečete v isti koš, oziroma jih povezujete in rinete skupaj. Svetujem vam, da o vsem skupaj malo premislite. Verjemite, če bi vam vaš priden otročiček ali vnukica/vnukec po pravici povedal, koliko njegovih vrstnikov, prijateljev, znancev prijetno smodika marihuano (v več kot petdeset odstotkih tudi ona/on sam/a), bi, še enkrat oprostite, padli na rit. Gregor Allé PO NAŠIH KRAJIH Nadaljevanje s prejšnje strani! Iz vsega tega je očitno, da tisti, ki bi o tem morali razmišljati v Ljubljani v tistem delu, ki servisira izvršno oblast, nimajo pravega občutka in odgovornosti. Kar pa se parlamenta tiče, še enkrat poudarjam, da gre za pri-slovično neenotnost poslancev s tega obmo~ja: Pomurci za sebe, Mariborčani zopet tako, tisti, ki smo izven tega dela, pa tako ali druga~e. Manjka nam skupen in odgovoren nastop poslancev iz severovzhodne Slovenije za interese tega dela naše države, ne glede na politično pripadnost." ŽELIMO ZAGON V GOSTINSTVU IN TURIZMU TEDNIK: Kako pa je z gospodarstvom na tem občutljivem obmejnem obmo~ju? VILI TROFENIK: "Če merimo skozi nezaposlenost, je ta nekoliko nižja, kot je povprečje v Podravju, in je na eni strani odsev večjega zaposlovanja v Car-reri. Ta je v tem času, ko še niso pričeli načrtovane naložbe, že dosegla 1110 zaposlenih, glede na tržne razmere pa v obstoječih proizvodnih prostorih načrtujejo še novih 200 delovnih mest. V koncernu še čakajo na razvoj dogodkov na tržišču, saj je na investicijo negativno vplival 11. september 2001, kar je povsem normalno, kajti več kot 40 odstotkov njihove proizvodnje gre na ameriško tržišče.Ta tovarna, poleg drugih seveda, v ormoški občini na nek način rešuje problematiko brezposelnosti in novih delovnih mest. Nekoliko slabša je rast malih podjetij. Ormož je pred letom spadal med 30 krajev v Sloveniji, kjer so firme ustvarile največji dobiček.To je glede na preteklost velikega pomena, vendar so ta dobiček ustvarila srednja in velika podjetja, lepo pa bi bilo, če bi ga ustvarila tudi mala in če bi jih bilo v naši občini več. Žal je Ormož relativno oddaljen od kakega večjega uspešnega gospodarskega centra, ki daje večje možnosti razvoju manjših podjetij. Maribor in s tem posledično Podravje se še nista izkopala iz gospodarske krize, zato je razumljivo, da tu ne more nastati vrsta malih podjetij. Pri trgovini ni več tistega zagona, ker je kupna moč relativno majhna, na kupce iz Hrvaške ne moremo več računati, to je bilo bolj kratkega veka. Seveda bi bil želen nov zagon na področju gostinstva in turizma, vendar ga občina lahko pomaga pospešiti, ne more pa ga sama zagnati. Priti mora do podjetniškega interesa; v mislih imam prodajo ormoškega hotela. Upam, da bo prišlo do uspešne prodaje in kapitalskih povezav ter novega zagona. Občina sedaj pospešeno pripravlja raziskovalna dela in podelitev koncesije za izkoriščanje geo-termalne vode na Hardeku za turistične namene. Priprave v organizacijskem pogledu so v zaključni fazi, in če ne bo interesa - veseli pa bi bili, če bi našli enega ali več partnerjev iz gospodarstva - bomo sami ustanovili firmo, ki bo na eni strani nosilec raziskovalnih del, na drugi strani pa bo iskala kapital, ki je za to potreben. Tu lahko občina delno pomaga, ne more pa vleči celotnega voza, priti mora do pristnega gospodarskega interesa. V najkrajšem možnem času , menda že v juniju, bomo ustanovili d.o.o. za iz- koriščanje geotermalne vode za namen, ki je temeljni, to pa je zgolj turistični." TEDNIK: Mogoče {e nekaj besed o kmetijstvu ... VILI TROFENIK: "Kmetijstvo je v občini Ormož izredno pomembna gospodarska panoga, vendar pač delimo usodo kmetijstva cele Slovenije, ki je na eni strani zadnja leta posledično v soodvisnosti od takšnih ali drugačnih vremenskih prilik, na drugi strani pa od položaja, ki nastaja pri približevanju Evropski uniji in s tem seveda prihaja vse dobro in slabo, zlasti pa slednje. Res je, da je 'režiser' vsega država, na drugi strani pa menim, da bi morale priti pobude in odločnejši koraki pri reorganizaciji tudi od tistih, ki so usposobljeni, da konkurirajo v novih razmerah, ko se postopoma približujemo EU. Vse preveč je vsaj še pri nekaterih stokanja, jokanja in čakanja, da bo nekdo drugi napravil nekaj namesto njih. Resnica je, da bi morala država spremeniti nekatere instrumente, kajti preveč je drobljenja vseh mogočih pomoči. Združiti bi jih bilo potrebno na tiste, ki se pretežno ali izključno ukvarjajo samo s kmetijstvom in želijo to delati, ker vidijo v tem prihodnost, ustrezno temu pa bi bilo potrebno urediti tudi zemljiško politiko. Sklad kmetijskih zemljišč vsaj na območju naše občine ne opravlja naloge, za katere je bil postavljen. Tu so prav posebni pogoji, ki bodo tudi po zaključni denacionalizaciji, ta pa teče vse prepočasi in je prav tako cokla pri razvoju kmetijstva. Ko bo - in upam, da bo - zaključena, bo država na območju občine Ormož razpolagala s pomembno količino kmetijskih zemljišč, kar ji daje možnost in odgovornost, da tudi v tem pogledu naredi nekaj konkretnega. Menim pa, da sklad kmetijskih zemljišč do tega trenutka še ni opravil vsega, kar bi lahko kvalitetno opravil. Res pa je, to še enkrat poudarjam, da denacionalizacija poteka prepočasi, zato je tu cel kup neznank: ali bo vrnjeno, ne bo vrnjeno, kdo bo razpolagal z zemljišči in podobno, čas pa teče in onemogoča zao-krožanje kmetij, kajti brez zadostne zemlje se s kmetijstvom ne moreš ukvarjati." ORMOŽ KONČNO DOBIL FUNKCIJE MESTA TEDNIK: Na področju družbenih dejavnosti je bilo v zadnjem času v ormoški občini veliko narejenega. VILI TROFENIK: "Mesto Ormož, čeprav majhno, vendar z dolgo zgodovino in zelo starimi mestnimi pravicami, je v zadnjih letih končno pridobilo tiste funkcije, ki jih mesto mora imeti ali naj bi jih imelo: imamo bolnišnico, dom za ostarele, zdravstveni dom, srednjo šolo, kulturne institucije s knjižnico in podobnimi dejavnostmi ter kvalitetno osnovno šolstvo . Mislim, da se sedaj Ormož končno lahko začne obnašati in delovati kot mesto z vsemi mestnimi funkcijami. Mogoče bi bilo še kaj potrebno, vendar to so že bolj želje.V mislih imam arhiv ter dokončno zaživitev muzeja, kar pa je odvisno od zagotavljanja materialnih in prostorskih pogojev. Institucionalno je z vzpostavitvijo enote Pokrajinskega muzeja Ptuj v Ormožu to urejeno, sedaj so tu še kadrovski problemi, a jih bomo v kratkem uredili, saj že šolamo mlade kadre. Seveda sta obseg in vsebina institucij določena, vendar pri kvaliteti ne moremo biti nikoli zadosti zadovoljni, želje morajo biti vedno večje. Ob tem se moramo zavedati, kaj te institucije nudijo na eni strani ormoškim meščanom, na drugi strani pa okoličanom. Nekatere so namenjene za vse, ne samo za prebivalce ormoške občine, druge opravljajo celo regijske funkcije. Tako je bolnišnica širšega pomena za območje severovzhodne Slovenije, enako dom za ostarele, kjer je trenutno več varovancev iz krajev zunaj občine Ormož. Seveda je to trenutno stanje, bolj realna slika bo v naslednjih mesecih, ker se dom počasi polni, v vsakem primeru pa je to ena od funkcij, ki ga mestno naselje opravlja." TEDNIK: Ena izmed institucij, ki sodijo v mesto z dolgo in bogato zgodovino, je tudi gimnazija. VILI TROFENIK: "Gimnazija kot srednja šola, vendar ne kakršnakoli srednja šola, ampak samo z njegovim uspehom na maturi, temveč tudi pri študiju za kasnejši poklic, zato menim, da jih čaka zahtevno delo. Ob gimnaziji je potrebno povedati, da sta tudi dve osnovni šoli v devetletnem programu -to sta osnovni šoli v Ivanjkovcih in pri Sv. Tomažu. V Ivanjkov-cih devetletka že teče, Tomaž vstopa sedaj, na devetletko pa so pripravljene tudi druge šole. Nekih velikih prostorskih izboljšav ne bo potrebno. Prva, ki lahko takoj prične, je ormoška šola, ki ima vse pogoje. Nekaj bo potrebno postoriti še v Veliki Nedelji in Središču, podobno je pri Miklavžu. Praktično nobena od ormoških osnovnih šol ni takšna, da bi lahko trdili, da ne more v devetletko, ker nima ustreznih prostorov. S poletjem pričnemo širitev tudi na podružnični šoli v Podgorcih, kjer bomo gradili telovadnico in prizidek, drugo leto pa adaptirali še obstoječo zgradbo. To bo zadnja šolska zgradba, ki bo v dvajsetih letih nepretrgane gradnje šolskih prostorov posodobljena, na drugi strani pa so Podgorci krajevna skupnost, ki je V gimnaziji vzgajajo kader, ki ne samo da bo šolan in usposobljen, ampak mora ~utiti pripadnost kraju. Foto: Hozyan šola, ki bo omogočala pripravo na študij. Dolgoročni cilj je, zagotoviti več diplomantov fakultet in visokih šol, z namenom, da se vračajo v Ormož, na to območje, kar je osnovni pogoj za razvoj občine. Ne samo kapital, denar se že najde, temveč kvaliteten kader, ki ne samo da je šolan in usposobljen, ampak mora čutiti pripadnost kraju, kar se upravičeno pričakuje od domačinov. Zato smo šli v ustanovitev gimnazije in velika večina javnosti to že razume, vsi pa seveda še ne; rezultati se bodo pokazali na dolgi rok. Na kolektivu gimnazije je sedaj izredna odgovornost, da bo naredila vse za kar najboljšo kvaliteto poučevanja. Pogoji za to so, v javnosti pa se moramo zavedati, da vsaka taka institucija potrebuje čas, da zraste v kvalitetno, se 'usede', dozori, zlasti ker so to mladi kolektivi, ki morajo dozo-reti; do njih moramo biti strpni. To pa seveda ne pomeni, da ta kolektiv nima ambicij v čim krajšem času dozoreti in biti odgovoren do tistih, ki smo rtaz-voj gimnazije zagotovili, in do tistih, ki jim je ta namenjena. Kvalitete maturanta ne merimo najdalj časa čakala v vrsti na to, 'da nekaj dobi'. Na tej podružnični šoli v okviru veliko-nedeljske šole bodo čisto druge možnosti devetletne šole, učenci bodo tako nekaj več časa preživeli na domači šoli, v zadnji triadi pa bodo nadaljevali šolanje na centralni šoli. Pri tem bo marsikaj pridobil tudi kraj, kjer bo več možnosti za razne oblike rekreacije, športa, kot imajo to povsod drugod." TEDNIK: Kako pa je s številom šoloobveznih otrok v ormoški občini? VILI TROFENIK: "Na žalost je število otrok upadlo. Pred dvajsetimi leti smo imeli 2250 šolarjev, sedaj pa jih je približno 1850. To je seveda splet okoliščin. Prijetneje bi bilo, če bi bilo več otrok. Manjše demografsko nazadovanje je na ravninskem predelu, slabše pa na hribovitem, kjer je tudi migracija večja. Na žalost je to slovenski problem, nismo najslabši, smo v zlati sredini. K slabši demografski sliki prispevajo ekonomsko-socialni pogoji, pa tudi način življenja." TEDNIK: Najbrž tudi nekdanji podružnični šoli Hum in Runeč, ki so ju pred leti zaprli, ne bosta več služili svojemu namenu. VILI TROFENIK: "Težko je kaj reči. Podružnična šola Runeč je sicer obnovljena, zadnja faza pa še sledi. Tu bomo imeli v prvem nadstropju 'varno hišo', kjer je mogoče urediti pet stanovanjskih enot za primere, ko je potrebno posameznika ali mlajšo družino ali mater z otrokom začasno naseliti in ji zagotoviti človeka primerno in varno stanovanje, pritlične prostore pa bomo pustili za krajevne potrebe. Menim, da glede na poseljenost Runča in okolice in glede na dobro infrastruturo (dobra cesta, voda, telefon in še kaj), in ker je večina bivših vikendov naseljenih z mladimi družinami, se lahko pojavi potreba po kakšnem oddelku otroškega vrtca. Zakaj bi jih vozili nekam daleč?! Zato bomo pritlične prostore po eni strani pustili na razpolago za ta namen. Če se bo pojavil interes, bomo v skrajni sili in če bi kdo želel, podelili koncesijo za zasebni oddelek. Runška šola bo v enem letu dokončno urejena in bo živela dalje. Šolo na Humu smo dali v upravo krajevni skupnosti Ormož in se njeni uporabniki zelo spreminjajo. Zgradba bivše ivanjkovske šole pri Svetinjah pa je trenutno na prodaj. Poslovni interes se kaže, in če bo dogovor uspešen, bomo prodali, če pa ne, pa bomo naredili nekaj podobnega kot na Runču in jo preuredili v stanovanja. To je še najbolj realna rešitev. Ko ljudje kažejo interes po stanovanjih, zlasti mladi in tisti s slabšim socialnim statusom, je pri vseh preveč prisotna želja, da bi bili v mestu, to pa ni dobro, saj se podeželje ormoške občine pri zagotavljanju enakih pogojev za življenje približuje kvaliteti mestnega." ORMOŽ JE MARSIKOMU NAPOTI ... TEDNIK: Proti koncu najinega pogovora bi rekla še katero o lokalni samoupravi oziroma o željah nekaterih, da bi imeli svojo občino. VILI TROFENIK: "Za prebivalce obstoječe občine Ormož in za pozicijo občine kot lokalne skupnosti bi bila vsaka delitev slaba. Zato ker smo enkrat pod pritiskom in pokroviteljstvom ljubljanskega centralizma, proti kateremu je pač potrebno imeti neko 'težo', da lahko kaj izbezaš za razvoj tega območja, na drugi strani pa smo še pod večjo nevarnostjo bodočega regionalizma, kjer je seveda tudi potrebno imeti 'težo'. Ormož ne bo nikoli regijsko središče, vendar bo igral ustrezno vlogo v regiji, kakršna koli že bo, in tudi tu je potrebno imeti 'težo'. Pri željah za drobljenje občine gre za splet dveh okoliščin: lokalistične ambicije, vzpodbujene s še trenutno potuho načina financiranja, ki pa bo v kratkem odpravljena, na drugi strani pa vzpodbujanje - ne bom rekel podtalno navijanje - posameznikov izven meja občine Ormož preko politike strank, ki so v tem prostoru prisotne, kjer jim ne gre za dobrobit občine in tu živečih občanov, ampak za lastne politične interese. Takšen Ormož, kot je, je marsikomu napoti. To lahko ilustriram z zelo konkretnimi stvarmi. Cesta na primer je pokazala to 'željo po sodelovanju': niti ptujski niti kateri drugi od poslancev s tega območja nas niso podprli, čeprav cesta ni samo ormoška, je tudi njihova, pa četudi je v resnici državna. Kar pa se tiče gimnazije, uradni predstavniki ptujske politike, ne lokalne in ne kake druge, nikoli niso podpirali njenega nastanka, prej ovirali, kakorkoli sedaj govorijo. Pri domu za ostarele je podobno. Še marsikaj bi lahko našteli, vključno z delovnimi mesti. Mnogi mislijo, da je Carrera padla z neba, vendar ni tako. Ko je šlo za njeno širitev, je bilo potrebno seči globoko v občinski žep in nekateri tega ne priznajo. Da smo lahko zagotovili vso potrebno infrastrukturo, smo se morali zadolžiti v obliki obveznic v markah, ki smo jih sami v celoti plačali. Država ni imela razumevanja in ni v ta namen dala niti tolarja. Danes, ko pride na obisk kakšen minister ali kateri drugi birokrat, debelo gleda, da je lahko tu taka tovarna. Meni je o tem težko govoriti, vendar vodstvo koncerna pove, da je ob takratnih stikih bil odločilnega pomena naš način razmišljanja o tem. Veseli bi bili, če bi prišlo v občino več takih; trenutno prihajajo na pogovore samo trgovci, a si jih ne želimo, ker je že zadosti domačih. Želimo, da bi v Ormož prišel tuji kapital z realno proizvodnjo, zlasti v živil-skopridelovalni industriji, ker se bojim, da sedanje kvote tovarni sladkorja ne dajo neke svetle bodočnosti, zanjo je nujno potrebna širitev. Velikokrat moje kategorično nasprotovanje delitve občine mnogi razumejo kot neko osebno kaprico, celo podtikajo, da bi bil rad župan velike občine, kar pa ni res. Globoko se zavedam, kakšne so bile pozicije ormoške občine nekoč in kakšne so danes ter kako težko je bilo to izboriti in seveda kako prijetno bi bilo, če bi bilo možno to težo še povečati. Vsako drobljenje ali zmanjševanje njene 'teže' bi bilo v škodo vseh občanov in v prid nekomu drugemu. Veseli me, da so me klicali, mi pisali in prihajali na pogovor, da bi vzdržali, preprosti ljudje, ki mislijo z zdravo kmečko pametjo, tudi z območij, kjer so želje po svoji občini, kar seveda nerad govorim, da ne bi prišlo do nepotrebnih konfliktov in da ne bi izpostavljal ljudi. Seveda pa ne jemljem, da je to moja izključna skrb. Če bi ljudje tako želeli, bi pač tako napravili, a bil bi drag poskus, da se nekaj najprej deli, in ko se čez nekaj časa ugotovi, da je to bila napaka, zopet združuje. Rajši sem, da se vsi skupaj in da se učimo na tujih, ne na svojih napakah." TEDNIK: Čisto na koncu še eno vprašanje. Letos se vam izteče županski mandat. Boste ponovno kandidirali? VILI TROFENIK: "Trenutno - zelo iskreno povedano -še ne vem. Vedno sem se ob katerihkoli volitvah odločal v zadnjem času. V teh nekaj mesecih do konca mandata me čaka še cel kup reči, ki jih je potrebno zaključiti ali pa postaviti tako, da bodo šle normalno pot, volitve ne smejo biti preveč moteč faktor v smislu, da bi delo zastalo. Pri ponovni kandidaturi, seveda če se bom odločil, sta pomembna dva elementa. Vidim še nekaj izzivov, ker v tem času ni vse uspelo, čeprav lahko rečem, da smo veliko naredili. In če bo zdravje in kakšna vzpobu-da s strani preprostih, ne s politiko obremenjenih ljudi, bom razmisli ... Ampak o tem se bom odločal poleti." Vida Topolovec PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO / novo odlagališče smeti Storilci se predstavijo Maj upravičeno nosi sloves zelenega in cvetočega meseca. Po obilnejšem deževju v aprilu je začetek maja zadehtel v vsem svojem bogastvu. Sprehod po gozdu, polnem prijetnih vonjav in pomladne svežine, je pravi užitek in vir zdravja. Toda za ohranitev mirnih živcev, ki prav tako sodijo v zdravo podobo ~loveka, odsvetujemo sprehod po borovem gozdu v neposredni bližini kidri~evske tovarne. Da ne bo pomote: tovarna nima pri tem nobene vloge, njen vpliv na okolje je menda zadnja leta ~isto v redu. Tako pa ni z vplivom oziroma dejanji držaljanov, ki vidijo v gozdu še vedno mesto za odlaganje od- gozdu, kakih petdeset metrov od ceste? Mnogokrat nerešljiva uganka, saj so storilci težko ugotovljivi. Toda v tem primeru gre za onesnaževalce, ki bi bili svoje početje, tako kaže, pripravljeni obelodaniti kar na razglasni deski. Iz papirjev, ki ležijo na kupu, in na tistih, ki jih je veter raznesel daleč okoli "novega" odlagališča, je namreč nič kolikokrat zapisano ime in toč- Zgovorni podatki Zavoda za statistiko en naslov tistega, ki je bil nekoč padkov. Pogled na kup papirja in druge gospodinjske navlake je sredi zelenega in dišečega gozda vse prej kot prijeten. Če vam zato sprehod na tem mestu odsvetujemo, pa ga priporočamo pristojnemu inšpektorju. Le kdo je taka packa, da se odvečnih stvari znebi kar v lastnik strokovne literature, društvenih aktov, seminarske naloge in razglednic, ki so prišle na njegov naslov. Pred dnevi se je "ustanovitelju" odlagališča pridružil še eden, ki je poleg gospodinjskih odpadkov, kamor sodijo plastenke in druga na- vlaka, ter pol štruce plesnivega kruha odložil tudi svoje bančne izpiske, prejete račune in podobno. "Naj svet vidi moje premoženjsko stanje, da lahko tudi hrano mečem v gozd in da niti nimam tako majhne plače ... " V poduk obema onesnaževalcema bi bilo dobro zapisati, da je mogoče v glavnem papirnate Morda celo jeseni, saj jih je vlaga že nekoliko načela. Toda predvsem papirji v fasciklih so skoraj v celoti ohranjeni in bogat vir podatkov. Recimo: večkrat naslovljen gospod je študiral pravo, uporabljal je tudi strokovno gradivo o orožju. Bil je funkcionar Športne zveze Ptuj in aktivist Kickboxing zveze Slovenije. V "predstavljeni" dokumentaciji najdemo seznam podpisnikov Športne zveze Ptuj, njihove telefonske številke in še mnogo drugega. Spoznamo zgodovino športa v občini Ptuj v obdobju 1988-1990, statut Zveze za šport in rekreacijo, odločbe oddelka Del bogate vsebine v gozdu "shranjenega" fascikla ostanke sežgati ali še bolje, jih odložiti na ustrezno mesto, od koder bi našli pot do predelave in ponove uporabe. Tako pa bodo v gozdu ležali mesece in morda leta ali pa bo kdo oba odlagalca vendarle prisilil, da bosta za seboj počistila. Bomo videli! Da ne bi delali krivice Ki-dričanom, moramo povedati, da odloženi dokumenti nosijo ptujski naslov. Odlagalci bi vsekakor imeli krajšo pot do čistega mesta ali do katerekoli posode za smeti v mestu. Toda vrnimo se k dejstvom. Prvi odlagalec je smeti odložil že pred časom. Tako izgleda novo odlagali{~e v Kidri~evskem gozdu. za notranje zadeve, podatke Sta-tisti~nega urada in tako naprej. Iz okoli ležečih papirjev izvemo tudi za nesrečo, ki jo je imel dotični v Čateških Toplicah z avtomobilom in da je zavarovalnica njegov odškodninski zahtevek zavrnila 22. junija 2000. Spoznamo tudi, da ima družina prijatelje, saj je dobila nekaj razglednic. In še: izvemo tudi, kaj je študiral njihov sin, saj je med papirji tudi njegova seminarska naloga. Drugi odlagalec se je za od- Javno razgrnjen ban~ni izpisek lagališče v kidričevskem gozdu odločil pozneje, pred nekaj dnevi, saj so njegovi odloženi podatki še povsem sveži. Poleg popolnega naslova najdemo na bančnem izpisku tudi podatek, da nima tako majhne plače in bi z njo mirno lahko plačal odvoz odpadkov. 15. marca 2002 je prejel nakazilo 201.641 tolarjev, kaže pa, da je neustrezno upošteval navodilo banke z roba izpiska "prihranite si čas in denar" ter smeti z izpiskom vred odvrgel na (zaenkrat) brezplačno odlagališče - morda mimogrede, ko se je pač peljal po cesti od Ptuja proti tovarni v Kidričevem. Po šoku, ki ga človek doživi ob pogledu na tako očitno objestnost in nesramnost naših znanih sodržavljanov, še nekaj dni nisem mogel verjeti, da sem videl prav. Odlagališče sem obiskal še nekajkrat, vzel s seboj pričo, ki mi je potrdila, da vidim prav. Objava v časopisu seveda ni kazen, je le opomin na nerazumljivo in nedopustno početje. Za kazen bi storilce toplo priporočal pristojni inšpekcijski službi in sodnikom. J. Bračič PTUJ / pogovor z novopečenim krajinskim arhitektom boštjanom vaudo Številne krajinske prvine premalo izkoriščene S krajinskim urejanjem mest in naselij se ukvarja krajinska arhitektura, ki jo predavajo na biotehniškni fakulteti v Ljubljani. Ker se s tem področjem na Ptuju ukvarja bore malo strokovnjakov, smo za pogovor zaprosili mladega krajinskega arhitekta Boštjana Vaudo, ki je pred kratkim diplomiral in si za svojo diplomsko nalogo izbral krajinsko ureditev na osnovi zgodovinskih prostorskih funkcij na primeru Ptuja. TEDNIK: S čim se ukvarja krajinski arhitekt? B. Vauda: Urejanje krajine je iskanje smernic v prostoru. Ne gre zgolj za posaditve z rastlinjem, iskati je potrebno harmonijo rastlinja z analizo celotnega prostora, poiskati bistvene elemente in z rastlinjem dolo~ene prostorske elemente odkrivati ali pa tudi zakrivati. TEDNIK: Ali je to stara veda? B. Vauda: Krajinsko urejanje se je razvijalo skupaj z arhitekturo. Vrtni arhitekti so bili vedno zelo pomembni in cenjeni. Pri nas je kot znanost mlajšega datuma. TEDNIK: Lahko krajinsko arhitekturo pri{tevamo k umetnosti? B. Vauda: Po svoje jo lahko, saj s svojo urejenostjo, barvami, linijami, arhitekturo zelenja lahko ima vse elemente umetnosti, tudi sporo~ilnost. TEDNIK: Umetnost ima svoja stilska obdobja. Lahko go- vorimo o stilskih obdobjih tudi pri urejanju krajine in ali se pri urejanju krajine upo{teva sodobnost dana{nje gradnje? B. Vauda: Bila so razli~na stilska obdobja, recimo francoski barok, pa angleški krajinski slog. Danes je vse odvisno od oblikovalca prostora. Lahko naredi odprt prostor, ki bo dihal, ali pa ga bo zasadil, da bo dajal številne vizualne informacije. TEDNIK: Kako na krajinskega arhitekta deluje dana{nji Ptuj? B. Vauda: Ptuj je umeš~en v zelenje. Po krajšem sprehodu smo med parkovnimi drevesi in polji, ki se drže mesta. Zelenja ima Ptuj dovolj. Na urejenost mesta pa ne vpliva zgolj zasaditev in zelenje, gre za funkcionalno urejenost krajinskih elementov. Ptuju primanjkuje ustrezno urejenih manjših trgov ali parkov, ptujski park se je zaradi prometnic skr~il na minimum in ne daje ve~ tistega vtisa mirnega koti~ka za sprehode, druženje, rekreacijo. Tudi Bo{tjan Vauda pred eno od ptujskih fasad, ki {e ~aka na obnovitev. Foto: Fl številne manjše ptujske trge bi bilo potrebno ustrezno urediti, da bi nudili prijetno bivanje do-ma~inom in obiskovalcem Ptuja. Potrebno bi bilo izkoristiti ptujsko zgodovino, arheologijo in najdiš~a povezati s prijaznimi sprehajalnimi potmi, kar bi pritegnilo številne turiste, ki sedaj obiskujejo zgolj naše muzejske zbirke. TEDNIK: Kateri so glavni krajinski elementi na Ptuju? B. Vauda: Veliko jih je. Na prvem mestu je to grajski gri~, ki ima poseben pomen, tudi lep razgled, omogo~a sprehod, potem je Panorama (neko~ bo verjetno osrednji ptujski park), ki je sedaj namenjena kmetij- stvu, saj je tam sadovnjak; Ptuj ima premajhen mestni park, pa Ljudski vrt, ki je glavni rekreacijski center, potem so reke Drava, Grajena, Studen~nica, Rogoznica, jezero, ki so nasploh neizkoriš~ene in neurejene prvine, na Dravi ni pravega življenja, ~olnarjenja skoraj ne poznamo ve~. V~asih so ~olna-rili na Švicariji, na majhnem ribniku. Grajena je v bistvu zazidana, Studen~nica je z golf igriš~em pridobila svojo urejenost. Nadalje imamo park na Turniš~u (neizkoriš~en potencial — stara nemška oblika parka), Son~ni park, spominski park (staro ptujsko pokopališ~e z lepimi starimi drevesi in starimi spomeniki), okrogli park (avtobusna postaja), bolnišnični park, pokopališče, ptujske Terme, ki nudijo veliko možnost širitve, otroška igrišča, ki bi jim morali dati več inovativnih igral, pa šolska igrišča, rekreacijski center Žabjak, zelenje ob blokih in stanovanjskih hišah, pa parkovne površine, vrtički, gozdne zaplate, drevoredi in obdelovalna zemlja. TEDNIK: Ali je lahko tudi sadno drevje v okras krajini? B. Vauda: Nedvomno, sadno drevje cveti, ima svojo obliko debla, se ga oblikuje. V mestih ni običajno. Stare jablane po našem podeželju pa dajejo naši krajini posebno podobo, tega ne vidiš nikjer, jablana bi lahko bila slovenski simbol. TEDNIK: Ena osrednjih ptujskih ulic je Pre{ernova ulica, ki ob svojem zaklju~ku gosti eminentne ptujske kulturne ustanove. Ali je ustrezno urejena? B. Vauda: Preveč je prometna. To je tržni prostor. Korita z zelenjem ne dajejo prave podobe urejenosti, so kot ovira prometu, delujejo turobno. Prešernova bi morala imeti drugačen videz in zaradi širine ta možnost obstaja, sicer pa ulice najbolj popestrijo rože na oknih, kaj drugega je v težko predvideti. TEDNIK: Kako delujejo na krajinskega arhitekta novo na- stali trgovski centri in industrijski predeli mesta? B. Vauda: Pri teh objektih, ki so veliki, je ureditev okolice še toliko važnejša. Beton in asfalt je potrebno členiti z ustreznimi grmovnicami in tudi z višjimi drevesi, da že objekt od daleč daje prijaznejši videz, pa še praktično je zaradi sence. TEDNIK: Mestno zelenje ima več funkcij. Katera je naj-važnej{a? B.Vauda: Po mojem sociološka, to je rekreativna, pomembno je tudi druženje ljudi. Most za pešce je v Ptuju zaživel, ima rekreativno funkcijo. Nimamo pa kolesarskih poti, ki bi povezovale Ptuj z zanimivim okoljem proti Slovenskim goricam, Halozam ter na Ptujsko in Dravsko polje. To pa je širše načrtovanje. TEDNIK: Mladi ste v svojih idejah čestokrat revolucionarni. Imate v svojem bodočem delu v mislih tudi kak{ne revolucionarne plane? B. Vauda: Ne, v ptujskem prostoru je velika revolucija že to, da okolico opozoriš na krajinskega arhitekta. Važno je priti blizu arhitektom, ki imajo primat nad Ptujem, da povabijo k sodelovanju nekoga, ki se ukvarja z odprtim prostorom in zelenjem. Franc Lačen PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO / o zaščiti vodnega zajetja sikole Bo zmagala pamet ali kapital? V prostorih občine Kidričevo je bil v začetku tega tedna zanimiv posvet o ohranjanju podtalnice na obmo~ju vodnega črpališča Šikole, ki so se ga udeležili predstavniki upravljalca in lastnika vodnega zajetja v Šikolah, Sklada kmetijskih zemljišč ter Geodetskega zavoda Maribor. Po besedah sklicatelja Milana Unuka, predsednika Komasacijskega odbora Dravsko polje, je kljub metanju žogice odgovornosti od enega k drugemu posvet uspel, saj so se po štirih letih uspeli dogovoriti vsaj o tem, kako bo celotni postopek potekal. Poleg upravljalca vodnega zajetja v Šikolah - Komunale iz Slovenske Bistrice - so na pogovoru v Kidri~evem sodelovali predstavniki lastnika oziroma ob~in Slovenska Bistrica in ob~-ine Kidri~evo, Sklada kmetijskih zemlji{~ ter Geodetskega zavoda. Po dobrih dveh urah razprave in metanja žogice odgovornosti, kdo je kriv, da se doslej na tem podro~ju ni zgo- dilo {e skorajda ni~, so sklenili, da se bodo o procesu za{~ite zemlji{~a, ki se okrog vodnega zajetja Šikole v coni A in B razprostira na okoli 17 hektarih, v coni C pa {e na okoli 40 hektarih, dokon~no dogovorili na sestanku, ki naj bi ga v tednu dni sklicali z župani ob~in Slovenska Bistrica, Kidri~evo in Ra~e Fram ter s predstavniki bistri- {ke Komunale in Agrokombi-nata Maribor. Vsekakor je ~asa za vse, kar je potrebno postoriti, bore malo, saj pri~ne novi zakon o za{~iti vodnih zajetij veljati 1. januarja 2003, do takrat pa se je treba dogovoriti tudi o morebitni zamenjavi zemljišč in jo izpeljati ter določiti višino odškodnin oziroma rente za zemljišča v zaščitnem pasu, ki so zaradi omejene obdelave vredna manj kot sicer. Milan Unuk je po posvetu povedal, da je komasacijski odbor pred veliko nalogo, saj je v okolici črpališča v Šikolah 460 hektarov veliko komasacijsko območje, zato imajo sedaj realne možnosti, da bi po toliko letih mirovanja vendarle stopili korak naprej. Pred nami je novi zakon, ki bo natančno do- ločil zahtevano kvaliteto vode, zaščito in koriščenje vodnih virov. Tudi kmetje si prizadevajo za zdravo pitno vodo. Ožji zaščitni pas, tako imenovana A in B cona, se razprostirata v okolici črpališča na okoli 18 hektarih, v celoti pa naj bi ju pogozdili ali zasadili kakšno čisto bioproizvodnjo, saj bo strogo prepovedana uporaba kakršnihkoli "strupenih" zaščitnih sredstev, fungicidov itd. Tudi v C coni, ki se razprostira v okolici črpališča na več kot 40 hektarih, naj bi bila dovoljena le omejena proizvodnja, vendar ne tako strogo kot v conah A in B. Predlog komasacijskega odbora Dravsko polje je, da bi bili SLOVENSKA BISTRICA / tretja medobmocna revija odraslih gledaliških skupin ^^e komediji in drama Letošnje tretje medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin medobmočja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice, na katerega so se uvrstile tri gledališke skupine - iz Ptuja, Vidma pri Ptuju in z Zgornje Ložnice -, je potekalo v Domu DPD Svoboda Slovenska Bistrica pod pokroviteljstvom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in ZKD iz Slovenske Bistrice. Revijo odraslih gledali{kih skupin so pri~eli gledali{niki DPD Svoboda Ptuj — Teatra III s komedijo Seana O'Caseyja Prihranjeni funt oziroma En pri-{parani jurij, kot so komedijo poslovenili. Igro o dveh obupanih pijan~kih, ki sta ju pre-pri~ljivo zaigrala Franc Simoni~ in Oto Mesari~, ki jima "neusmiljena" po{tna uslužbenka s hranilne knjižice no~e izpla~ati zadnjega jurja, nam, kot je v gledali{kem listu zapisal režiser Boris Mio~inovi~, "vra~a zaupanje v pravno državo in neopore~-no delovanje njenih institucij" ter ljudi spravlja v dobro voljo. Poslu{alstvo, v ve~ini dijaki slo-venjebistri{ke srednje {ole, so igro petih igralcev dobro sprejeli. V popoldanskem ~asu so se z dramo Samorastniki Prežiho- vega Voranca predstavili člani gledališke skupine KD France Prešeren Videm pri Ptuju. Pod režiserskim vodstvom Marije Černila so se po mnenju prof. dr. Janka Čara za amatersko gle-dali{~e lotili težkega projekta, vendar so ga odli~no izpeljali. Po nekaj ve~ kot poldrugi uri, kolikor je igra trajala, je sicer malo{tevilno ob~instvo živelo z igralci, župnikom, Karni~-nikom, Meto, Ožbejem in njunimi samorastniki ter jim ob koncu navdu{eno zaploskalo. Čestitke k odli~ni predstavi! Kot tretji so nastopili ~lani gledali{ke skupine KUD Alojz »Pijanček« Oto Mesaric in »poštarica« Urška Vučak. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / tretje medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin Nastopilo sedem osnovnošolskih skupin Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ormož ter ZKD Ormož sta bila organizatorja tretjega med-bomočnega srečanja otroških gledaliških skupin, ki je potekalo 22. aprila v tamkajšnjem domu kulture. Predstavilo se je sedem otroških gledaliških skupin iz medobmočja Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Ker se je revija pri~ela ob 8. uri zjutraj, željeno pa je bilo, da bi bili vsi mladi gledali{~niki prisotni na vseh predstavah, so morale biti vse skupine ob tej uri že v Ormožu. Tretje medobmo~no sre~anje otro{kih gledali{kih skupin so pri~eli doma~ini, ~lani gledali-{ke skupine osnovne {ole Ormož z delom Jakobine Bra~i~ "Kralj Matjaž", režija je bila v rokah Brede Šandor. Za njimi so nastopili "Zmaj~ki" iz osnovne {ole Laporje. Predstavili so se z delom "Črno in belo", v režiji Mateje Pavli~ in Špele Štefani~. Otro{ka gledali{ka skupina KUD Vitomarci se je predstavila z igro Nika Kureta "Pavli-ha se predstavi", ki jo je režirala Valerija Ile{i~. Z delom Dese Muck "H~i lune" in v režiji Marjete Šenekar so nastopili ~lani dramske skupine MI osnovne {ole Lenart. Mladi gledali{~-niki iz osnovne {ole Videm pri Ptuju so pod režiserskim vodstvom Marije Černila zaigrali "Čepico sre~e" Andreja Rozmana. Recitacijsko gledališka skupina osnovne šole Anice Černejeve iz Makol se je lotila dela Jakobine Bračič "Vse, razen hotela". Delo je režirala Helena Kolar. Kot zadnji in tudi najmlajši igralci so se s pravljično igro Pavla Golie "Uboga Ančka" predstavili člani gledališke skupine podružnične osnovne šole iz Zgornje Ložnice. Po končanih predstavah, trajale so skoraj do 14. ure, so udeležencem podelili priznanja in jih povabili na kosilo v jedilnico ormoške osnovne šole na Hardeku. Ob koncu lahko zapišemo še to, da so vsi mladi gledališč-niki, ne glede na starost ali izbiro dela, igrali dobro. VT Milan Unuk, sklicatelj posveta, sicer predsednik komasacijskega odbora Dravsko polje. Foto: M. Ozmec A in B coni izvzeti iz komasacije ter da bi upravljalec vodnega zajetja Komunala iz Slovenske Bistrice zemljišča na tem delu v celoti odkupil. Lahko bi se dogovorili tudi, da bi ta zemljišča prevzel Sklad kmetijskih zemljišč in bi kot državni organ od upravljalca Komunale iz Slovenske Bistrice zahteval določeno odškodnino. To je stvar dogovora pravi Milan Unuk, kajti vedeti je treba, da kmetje potrebujejo zemljo za svojo proizvodnjo, ta pa je lahko konkurenčna in uspešna le tako, da uporabljajo tudi zaščitna sredstva oziroma najrazličnejša škropiva in kemijske preparate. Če zaradi zaščite vodnih virov tega ne bodo smeli več, zemlje ne potrebujejo in upravičeno zahtevajo drugo, nadomestno in enako kvalitetno zemljišče. Tudi za kmetovanje v coni C se bo potrebno dogovoriti za primerno odškodnino ali morebiti rento lastnikom okoli 40 hektarov zemljišč. Ti bodo sicer lahko kmetovali, vendar bodo zaradi precejšnjih omejitev uporabe pripravkov in škropiv pridelki zagotovo bistveno okrnjeni. Zato pričakujejo pošteno sodelovanje stroke, ki bo imela pri oceni škode in določitvi odškodnin zagotovo zadnjo besedo. Bistvo posveta v Kidričevem je torej sklep, da se morajo v enem tednu sestati lastniki Avžner z Zgornje Ložnice. Predstavili so se s komedijo Ivana Nepomuka Nestroya v priredbi Adolfa Robide Lumpacij vagabund ali Trije bratci in številka 7359. Delo je režirala Rozika Ozimič, ki se igranja komedij rada loteva, saj meni, da je na svetu že vse preveč resnega in gorja, zato je prav, da se ljudje vsaj tuintam od srca nasmejijo. Pa so se resnično nasmejali trem bratcem - mizarju, čevljarju in krojaču, ki na loteriji s številko 7359 zadenejo težak milijon dinarjev. Vendar ob leto osorej, ko se ponovno snidejo, razen pri mizarju pri drugih dveh tega denarja ni več. Kljub ponudbi, da bi pri prijatelji mizarju živela brez skrbi, se raje ponovno odločita za široko cesto in brezskr-bo potepanje po njej. Se bodo že še kdaj srečali. Pohvale vredno je tudi to, da so igralci vseh treh gledaliških skupin, uvrščenih na medob-močno srečanje, poslušali tudi igro drugih, kar pa ni bila samo radovednost, "kako pa igrajo oni", temveč neke vrste medsebojna solidarnost. Vse tri predstave si je ogledal in jih spremljal po strokovni plati Matjaž Šmalc, ki je igro vseh treh skupin pohvalil, vendar je menil, da bi lahko to isto tematiko režiserji nekoliko modernizirali. Vida Topolovec začela se je matura PrvU tudi dijaki ormoške gimnazije V ponedeljek se je po vsej Sloveniji začela matura. Dijaki so pisali esej iz slovenskega jezika in književnosti. Letošnje teme so bile Ljubezen Marjana Rožanca, 1. del Kovačičevih Prišlekov in Janija Virka Smeh za leseno pregrado. Približno 8500 dijakom po vsej Sloveniji se je pridružilo 224 gimnazijcev na ptujski gimnaziji, od tega 164 rednih dijakov (prvič so maturantje tudi iz športne gimnazije), 43 jih je bilo takih z maturitetnim tečajem in 17 zunanjih. Na Šolskem centru na Ptuju so opravljali maturo dijaki Ekonomske gimnazije, in sicer dva oddelka. Prvič so se slovenski maturi pridružili tudi dijaki Gimnazije Ormož. V Ormožu je bilo teh dijakov 62, kolikor jih je v četrtem razredu. Drugi del pisnega izpita iz materinega jezika bo 3. junija. Sicer pa se matura začne 1. junija s pisnim izpitom iz tujega jezika, 5. junija iz matematike. 7., 8., in 10. junija bodo pisni izpiti iz izbirnih predmetov in tujega jezika. Ustni izpiti bodo potekali od 21. do 29. junija. Potem bo nastopilo obdobje nestrpnosti do 15. julija, ko bodo znani rezultati. Fl in upravljalci vodnega zajetja Šikole in stvari doreči. Če tega ne bodo storili, po besedah Milana Unuka v komasacijskem odboru ne bodo več čakali in bodo v najkrajšem možnem času pričeli delitev zemlje, pri tem pa ne bodo več upoštevali nobenega odloka. Do sedaj naj bi vsem odgovornim že večkrat ponudili roko sodelovanja, ampak za to praktično niso imeli nobenega posluha. Edini krivec zato je po njegovem Komunala Slovenska Bistrica, ki na tem področju ni storile še ničesar. Občina Kidričevo je sicer sprejela ustrezni odlok, Komunala pa za izboljšanje vode po Unukovih besedah ni storila popolnoma nič! Časa je torej zelo malo, do novega leta je treba storiti še veliko vsega, dejstvo pa je, da leži vodno črpališče Šikole na naj-rodovitnejših njivah Dravskega polja. Vsi bi radi pili zdravo in neoporoečno pitno vodo, kmetje kot potencialno največji onesnaževalci pa morajo tudi preživeti. Na potezi je sedaj bistriška komunala in župani treh občin - uporabnikov vode iz Šikol. Za vodo gre, za človeka, da o nujno potrebni kanalizaciji ne govorimo. Ali bo zmagala pamet ali kapital? M. Ozmec Odltodittitam MAJSPERK / SVETNIKI O IMENOVANJU RAVNATELJA Svetniki občine Majšperk so na 9. izredni seji, sestali so se v torek, 30. aprila, uvodoma sklepali o imenovanju ravnatelja Osnovne šole Majšperk in se po krajši razpravi strnjali, da to funkcijo še naprej opravlja sedanji ravnatelj Rajko Jurgec. V svet javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča v Ptuju so imenovali Slavka Fegu-ša iz občine Kidričevo, o vsebini dogovora o prodaji deleža ptujskih Term naj bi zaradi nekaterih nedorečenosti sklepali na eni od prihodnjih sej, medtem ko so točki o predloga delitvene bilance bivše občine Ptuj ter o pokrivanju stroškov skupnih prostorov v ambulanti Majšperk umaknili iz razprave. MAJSPERK / USTANAVLJAJO STRANKO MLADIH Ta petek, 10. maja, se bodo ob 19. uri zbrali v prostorih gasilskega društva Majšperk na ustanovnem zboru lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Majš-perk, in kot je povedal koordinator iniciativnega odbora Drago Lorber, opravili volitve za predsednika in člane delovnega telesa, ter se dogovorili tudi o smernicah delovanja. Med gosti pričakujejo v Majšperku tudi najvišje predstavnike Stranke mladih Slovenije, zbor pa bodo popestrili s krajšim kulturnim programom. ZAGOJICI / SESTALI SE BODO UPOKOJENCI V nedeljo, 12. maja, ob 14. uri se bodo na rednem letnem občnem zboru v društvenih prostorih sestali člani društva upokojencev Spodnje Ptujsko polje Zagojiči. Po uvodnem kulturnem programu bodo prisluhnili poročilom predsednika, tajnika in blagajnika o aktivnostih v minulem letu, v svoje vrste sprejeli nekaj novih članov, dogovorili pa se bodo tudi o aktivnostih v letošnjem letu. -OM PO SLOVENSKIH GORICAH adItaltM fant SV. TROJICA / MEDOBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN JSKD - Območna izpostava Lenart organizira v petek, 10. maja, ob 16. uri v kulturnem domu pri Sv. Trojici v soorganizaciji s kulturnim dru{tvom Trojica in osnovno {olo medobmočno srečanje otro{kih folklornih skupin za me-dobmočje Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Strokovna spremljevalka srečanja bo Nežka Lubej iz Maribora. SV. ANA / OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V sredo, 15. maja, JSKD - Območna izpostava Lenart organizira v soorganizaciji s osnovno {olo Sv. Ana območno srečanje otro-{kih in mladinskih pevskih zborov. Srečanje bo ob 16. uri v telovadnici osnovne {ole Sv. Ana. Strokovna spremljevalka srečanja bo mag. Dragica Žvar, svetovalka za zborovsko petje pri Zavodu za {olstvo RS, OE Celje. VOLICINA / 100-LETNICA ŠOLSKE STAVBE V Voličini letos praznujejo 245-letnico {olstva in 100-letnico {olske stavbe. Ta je bila sezidana leta 1900, odprta pa leta 1902. V njej {e danes poteka pouk. Leta 1970 je bila v celoti obnovljena, od leta 1991 pa poteka ponovna obnova. Praznovanje teh dveh jubilejev bodo pričeli v petek, 10. maja, ko bo v prostorih osnovne {ole otvoritev likovne razstave Jožeta Krambergerja, dru{tvo Presmec iz Dolgih Njiv pa bo pripravilo et-nolo{ko razstavo — prikaz starih kmečkih obrti. Prireditve ob jubileju bodo potekale vse do 20. septembra, ko bodo pripravili proslavo ob zaključku projektnega tedna in prazniku krajevne skupnosti Voličina. CERKVENJAK / KLOPOTEC NARODNOZABAVNE GLASBE 2002 V ponedeljek, 6. maja, je bila prva tiskovna konferenca kulturnega dru{tva Jože Lacko iz Cerkvenjaka in Radia Slovenske gorice, ki 20. septembra skupaj prirejata festival narodnozabavne glasbe z naslovom Slovensko-goriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak2002, ki ima že 17-letno tradicijo. Na festivalu lahko nastopijo ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki se bodo do 20. junija prijavili z novo lastno skladbo in priredbo ljudske. Na festivalu bo nastopilo največ 12 ansamblov, ki jih bo izbrala strokovna žirija. Skladbe sodelujočih ansamblov bodo prvič letos iz{le na zgo{čenki. SV. JURIJ / KONEC JURJEVIH DNI 2002 V sredo, 1. maja, so se s tradicionalnim {portnim srečanjem med zaselki KS Sv. Jurij zaključili 10. tradicionalni Jurjevi dnevi 2002. Prireditve ob Jurjevih dnevih so potekale od 14. aprila, v njihovi pripravi pa so sodelovala vsa dru-{tva v kraju. Prvomajsko srečanje med zaselki Jurovski Dol, Žiten-ce, Malna, Partinje, Gasteraj in Varda so pripravili člani športnega društva Sv. Jurij. Osem ekip se je pomerilo v malem nogometu, {ahu, streljanju z zra~no pu-{ko in vleki vrvi. V {ahu je bila najbolj{a ekipa Jurovskega Dola, v streljanju z zra~no pu{ko prav tako ekipa Jurovskega Dola, v vlečenju vrvi ekipa Malne, v malem nogometu pa ekipa Gastera-ja. Ob koncu so najboljšim trem podelili priznanja in pokale. Zmago Šalamun LENART / deset let pihalne godbe Prvomajska budnica TUdi letos so se občani Lenarta v prvomajsko jutro prebudili z budnico Slovenskogori{ke godbe MOL iz Lenarta. Letos so budili z novo skladbo Delavska kora~nica — Prvomajski pozdravi, ki jo je posebej za to priložnost napisal Vinko Štrucl. "Naš orkester se zbira in igra prvomajsko budnico meščanom Lenarta že od ustanovitve. To pomeni, da letos igra- mo že desetič, saj naša godba praznuje desetletnico delovanja. Na prvi maj z glasbo prebujamo občane; eni so tega veseli, včasih pa smo naleteli na kakšno kritiko, ampak mi vztrajamo in upam, da je večini naše delo všeč," nam je povedal Stanko Firbas, predsednik kulturnega društva MOL iz Lenarta, v okviru katerega deluje pihalna godba. Zmago Šalamun Foto: Zmago Šalamun LENART - ZAVRH / tradicionalni prvomajski pohod Sonino vreme privabilo v naravo Tudi letos so občina Lenart, turistično dru{tvo Rudolfa Maistra Vojanova z Zavrha, planinsko društvo in športna zveza Lenart organizirali tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh. Pohodniki so se 1. maja ob 9. uri zbrali v centru Lenarta in na Zavrh krenili po dveh poteh: po nekoliko starejši in daljši ter napornejši planinski poti ali po novejši turistični poti, ki poteka mimo jezera Radehova do razglednega stolpa na Zavrhu. Udeleženci so podpisali posebno izjavo, s katero so organizatorji dodali delček k svetovni akciji boja proti kajenju, in prejeli tudi posebno spominsko majico z napisom: Cigareta, ne hvala! Zaradi velikega števila udeležencev, zbralo se jih je od 300 do 350, je letos organizatorjem zmanjkalo spominskih majic in kap, vsi udeleženci pa so prejeli nagelj. Pohodniki so prišli na Zavrh malo pred 12. uro, tam pa jih je pričakala slovenjegoriška godba na pihala MOL iz Lenarta. Z Vurberka so na Zavrh prišli člani tamkajšnjega kulturnega društva. Pohodniki so si na Zavrhu - po okrepčilu - lahko ogledali spominsko sobo generala Rudolfa Maistra v kulturnem domu in razstavo ročnih del sekcije Klara, ki deluje v okviru turističnega društva Rudolfa Maistra Vojanova. Družabno srečanje je ob lepem vremenu in pravem prvomajskem vzdušju potekalo do poznih popoldanskih ur. Lahko zapišemo, da je veselo druženje na Zavrhu potekalo dva dni, saj so člani turističnega društva družabno srečanje pričeli v torek ob 18. uri s tradicionalno postavitvijo majskega drevesa in kresovanjem ter ognjemetom ob polnoči. Zmago Šalamun Nageljcek za spomin SV. ANA / seja občinskega sveta Po obrokih do ceste V petek, 3. maja, so se na 25. redni seji sestali člani občinskega sveta občine Sv. Ana. V začetku so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto, v nadaljevanju pa projekt modernizacije cest v letu 2002. za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Sv. Ana za letošnje leto. Za ta namen je v občini Sv. Ana osem prosilcev prejelo 20 milijonov tolarjev kreditov. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi in izdajateljstvu javnega glasila Anine novice. Svetnikom pa je vodja policijskega okoliša Mirko Farazin s policijske postaje Lenart poročal o trendih varnostnih pojavov na območju občine Sv. Ana, obravnavali pa so tudi poročilo o delu komunalne inšpekcije v letu 2001. Zmago Šalamun Letos bodo modernizirali 3,2 kilometra cest v skupni vrednosti 55 milijonov tolarjev. Ob tem so sprejeli tudi sklep, da občani za modernizacijo prispevajo 150.000 tolarjev po gospodinjstvu in se jim omogoči obročno odplačevanje. Nato so sprejeli sklep o ureditvi zemljiškoknjižnega stanja občinskih zemljišč. Gre za zemljišči, na katerih sta zgrajena vodovodna rezervoarja v Lokavcu in ju bo občina zamenjala z lastnikom. Svetniki so sprejeli tudi sklep o razdelitvi dolgoročnih posojil pod ugodnejšimi pogoji SV. TROJICA / 35 let v ' v turističnega društva V soboto zaietek praznovanj V soboto, 4. maja, so člani turističnega društva Sv. Trojica pričeli prireditve ob 35—letnici delovanja. Društvo šteje 210 članov. Lani so ob TTojiškem jezeru pričeli graditi turistični dom, ki ga letos nameravajo dokončati, če bodo zbrali dovolj finančnih sredstev. V soboto popoldne so organizirali tek ob Trojiškem jezeru, ki se ga je udeležilo deset tekmovalcev. Najhitrejši na 3360 metrov dolgi progi okrog jezera je bil Branko Lehner pred Tomažem Lehnerjem, tretji je bil Ivan Župec, vsi trije iz Benedikta. Nameravali so izvesti še tekmovanje deskarjev, saj pri turističnem društvu Sv. Trojica deluje sekcija deskarjev. Tekmovanje je odpadlo zaradi brezvetrja v dopoldanskem času in ker so se prijavili samo trije tekmovalci. Izvedli ga bodo ob ugodnem vremenu. Nato je potekalo družabno srečanje članov društva, na ka- terem so izvedli družabne igre in se pomerili v vlečenju vrvi. Kot nam je povedal predsednik turističnega društva Sv. Trojica Marjan Klobasa, bodo v sklopu praznovanj 35-letnice delovanja društva organizirali koncert New Swing Quarteta, prireditev Martin Krpan - najmočnejši Slovenec 2002, osrednja prireditev pa bo 24. maja, ko se bodo člani društva predstavili s premiero gledališke igre Plemeniti gospod Prasetnik. Prireditve ob 35-letnici delovanja društva bodo zaključili 26. maja s tradicionalno troji-ško spomladansko kvatrnico. Zmago Šalamun SV. ANA / POHOD PO ANINI POTI Vsako leto bolje Tudi turistično društvo Sv. Ana je 1. maja organiziralo drugi tradicionalni pohod po mednarodni panoramski Anini poti. Pohodniki so se zbrali ob simbolu turisti~nega dru{tva Sv. Ana, pre{i pri sv. Ani, ki so jo ~lani dru{tva postavili pred sedmimi leti, ko so ustanovili turisti~no dru{tvo. Od tam so se je 130 udeležencev odpravilo peš ali s kolesom po 22 kilometrov dolgi poti. Ta vodi po asfaltnih in makadamskih cestah, pešpoteh, med polji in travniki, in kar je v tem času najprijet-nejše, tudi po gozdnih poteh. Pohodniki so se med potjo v Dražen Vrhu okrepčali z malico iz Anine kuhinje. Lepo vreme, lepa slove-njegoriška pokrajina in domači godci so poskrbeli za dobro voljo in pravo vzdušje. Ob koncu pohoda nam je predsednik turističnega društva Feliks Beri~ povedal, da so ocenili izvedbo pohoda, saj na ta način sprotno odpravljajo napake in prisluhnejo predlogom udeležencev, da ne bi prihodnje leto ponavljali napak. Pohodnike je ob koncu poti čakalo presenečenje: organizatorji so v gostilni Eder poskrbeli za zaključno malico - tradicionalni golaž, ob glasbi domačih godcev in ob dobri kapljici pa so nadaljevali družabno srečanje. Zmago Šalamun rri y nagrajujemo v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ zyes1ïnar0cme mrouPMomsKiiEmBh ime in priimek: MsudaKOKOL naslov! Lasigovci 10/a, 2287 Polenšak Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. OD TOD IN TAM razmišljamo Mo€ pisane besede Verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj kdaj pa kdaj v roke vzel kakšne knjige, prebral dnevnega časopisja ali pa zgolj revije s trači. Nekaterim branje pomeni sprostitev, drugim način življenja. Brez jutranje kavice in pisane besede si ne znajo predstavljati začetka dneva. Ljudje smo različni in zmeraj pravim, da je to dobro, saj se na ta na~in kaže tudi svoboda govora in sprejemanje drugačnega mnenja. Dandanes imamo že toliko raznoraznega časopisja, da si res vsakdo lahko po mili volji izbere tisto, kar bo bral in tisto, kar ga zanima. Mogoče je malo manj strpnosti na strani tistih, ki "popljuvajo" vse, kar jim ni všeč ali pa ni pisano njim pogodu. Pa s tem ne mislim na kakšno kritiko, ki so jo morebiti zasledili na svoj račun, ampak ravno nasprotno, da ne znajo tolerirati tistega, kar je napisano, oziroma bolje rečeno, si ne dajo reči, da pa je morda kje še kdo, ki bo napisano z veseljem prebral, ki ga stvar zanima in si bo tako razširil obzorje. Stvar je taka. Najlažje je seveda pisati kronološko, nekam iti in potem povzeti tamkajšnje dogajanje. Krivec potem ne bo tisti, ki je podpisan pod člankom, ampak tisti, ki so subjektivno odgovorni za tamkajšnje dogajanje. Ljudje se bodo pogovarjali o njih, kaj so naredili narobe, kaj bi oni vsekakor naredili bolje in še in še, kot poje naša nesojena potnica za Evro-vizijo Karmen Stavec. Spet drugače pa je, če se vsa stvar nanaša na petično osebo, ki je podpisana pod avtorskim člankom in ki nima prav nobene podlage, na kateri bi gradila svojo zgodbo, ampak je njena podlaga samo lastna glava, lastno razmišljanje in seveda smisel, da sploh lahko napiše nekaj, kar bi bilo mogoče prav fletno prebrati. Dejstvo je, da lahko nekomu rečeš samo "keks", pa bo o tem znal napisati celo zgodbo, spet drugi bo tuhtal, kaj bi lahko ob tej besedi sploh povedal, da bo stvar smiselna, in na koncu ugotovil, da na to besedo lahko "spravi skupaj" le dva, tri stavke. Bo pa seveda znal globoko-umno razpredati o tistem, ki se je o tem razpisal na dolgo in široko. O, ja, to pa seveda zna! Moja želja je nekoč bila imeti lastno kolumno, pisati o vsakdanjih, življenjskih stvareh. Saj navsezadnje se z njimi ljudje najbolj poistovetijo, ker te stvari živijo. Želja se mi je, kot je tudi videti, uresničila, verjamem pa tudi, da ob vsakem prispevku vsaj eden izmed tistih, ki ga prebere, najde podobnost s svojim lastnim življenjem. Pa to ni zato, ker bi pisala o njem, ampak zato, ker je pisano realno, ker smo vsi ljudje, ki imamo na videz resda drugačna življe- nja, resda razmišljamo vsak po svoje, a bistvo nam vsem ostaja enako. Nemalokrat nas pritegne že sam naslov, saj se nam ravno v tem istem trenutku dogaja natanko tisto, o čemer piše avtor, in potem na koncu še celo kdaj pa kdaj ugotovimo, da v svojih razmišljanjih nismo sami. Mogoče nam je celo lažje, ker vemo, da pravzaprav nismo edini, da imajo tudi drugi podobne probleme, želje in hotenja. In ce je stvar "kolektivna", je tudi občutek osamljenosti in izgubljenosti v lastni "epizodi" toliko manj{i. Lahko bi torej rekli, da ima pisana beseda tudi svojo psiho-lo{ko moč. Sama raje, kot da preberem kak{en članek, ki govori o dogajanju npr. v parlamentu, posežem po uvodnikih, saj je tam zaslediti subjektivnost tistega, ki pi{e, in predvsem to, da stoji za tistim, kar pi{e. Je že res, da se je včasih težko distancirati od lastnega življenja in pisati mimo njega, se pa da vse izvrstno povezati in navezati. Kajti težko je namreč pisati "na suho", vse ima svojo podlago. Nemalokrat lahko iz dogodkov svojega življenja izpeljemo tudi tisto, kar bo skupno {e komu, ne pa samo pe{čici ljudi. Spet drugič pi{emo o tistem, kar je narobe, kar bi se dalo izbolj{ati, pa ni ljudi, ki bi bili pripravljeni to narediti, ker SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kdo bo plaial Notranji minister dr. Rado Bohinc se je pred nekaj tedni pred očitki poslancev zaradi uvedbe novega, predragega in preve~ zapletenega postopka registracij motornih vozil branil z zatrjevanjem, da vse skupaj ne povečuje stroškov države, ker vse, kar je dražje, pač iz svojega žepa plačujejo ljudje ... Izjava je tako značilna, da se kaže k njej kar naprej vračati. Najprej odseva (prevladujoč?) način razmišljanja v aktualni vladi. Vse, kar ne ogroža neposredno državnih bilanc in računic, je dopustno in neproblematično. Kako si je mogoče drugače razlagati vehementno zatrjevanje notranjega ministra, da problem z registracijami pravzaprav sploh ni problem, ker pač ni povečal državnih stroškov, ampak zgolj stroške občanov?! Zdaj pa smo že pri vprašanju, za koga skrbi in bi morala skrbeti vlada, še zlasti tisti njen del, ki pripada tako imenovani politični opciji, ki prisega na "socialno državo". Ali je njena funkcija zagotavljanje in obramba nekakšnih imaginarnih interesov "države" ali pa predvsem tenkočutno uravnavanje vseh ekonomskih in drugih tokov, ki so v njeni neposredni ali posredni pristojnosti, v smeri, ki ne bo ogrožala standarda in nasploh dobrega počutja ljudi. Drugače rečeno: ali je zaradi nekakšnih višjih interesov države dovoljeno izigravati in pozabljati na temeljne interese njenih državljanov? Zanimivo bi bilo vedeti, ali so si takšno vprašanje po izjavi ministra Bohinca postavili v njegovi "matični" stranki - Združeni listi socialnih demokratov in kako so odgovorili nanj. Osebno sem prič- akoval, da se bo stranka takoj samodejno odzvala in distancirala od takšne "logike" svojega ministra ali pa da se bo skupaj z njim vsaj opravičila in pojasnila, da še naprej misli, da mora vlada služiti predvsem interesom ljudi, da ljudi ne more in ne sme izigravati ali še bolj konkretno - vleči za nos niti tedaj, ko gre za odločanje o milijardnih vsotah niti tedaj, ko so v igri zgolj tisočaki ali de-settisočaki. Najslabša legitimacija za vsako vlado je namreč, če neodgovorno ravna z davkoplač-evalskim denarjem ali pa če ljudem lahkomiselno nalaga vedno nove nepotrebne in neprepričljive finančne obremenitve, če si denimo vsakih nekaj let ali pa kar vsako leto izmišlja nove administrativne opravke, ki jih je treba dodatno plačevati, če se gre prepogosto menjavanje potnih listov, načina registracij avtomobilov pa mopedov in tako dalje in tako naprej. Lahkotnost, s katero se državni organi lotevajo posameznih "operacij", ki dodatno finančno in časovno obremenjujejo prebivalstvo, v bistvu govori o tem, kako zelo so oddaljeni od dejanskega življenja in kako zelo birokratski so. NAGRAJEVANJE PRIJAZNOSTI, MOČ BIROKRACIJE Premier dr. Drnovšek se lahko še tako "ponaša" s svojimi mesečnimi nagrajevanji "najbolj prijaznih" državnih uradnikov, toda rešitev ni v tem. Pravzaprav je smešno, da predsednik vlade osebno "participira" pri "nagrajevanju" nečesa, kar mora biti osnovna delovna dolžnost vsakega državnega uradnika - prijaz- nosti do tistih, s katerimi imajo vsakodnevne opravke. To bi moral biti pravzaprav prvi pogoj za vse, da sploh lahko ostanejo na svojih delovnih mestih. Veliko bolj prepričljivo bi bilo, če bi nas vlada - ali njen predsednik osebno - obveščala, koliko državnih uslužbencev je zaradi neprijaznosti oziroma zaradi nasploh slabega dela izgubilo delo, tako kot zaradi podobnih pomanjkljivosti množično izgubljajo ljudje v gospodarstvu in že tudi na mnogih drugih področjih delovanja. "Antibirokratski program" v državni upravi očitno izvajajo ljudje, ki v bistvu niso dojeli, v čem je moč in glavni problem slovenske birokracije, saj so v bistvu njen sestavni del. Pri tem jim ne more pomagati še tako popoln program "kompjuterizacije" in elektronske modernizacije poslovanja. Potreben je prelom v glavah, v miselnosti, ki se je tako drastično pokazala ob primeru notranjega ministra, ki pa očitno živi tudi v glavah mnogih drugih ministrov in visokih državnih uslužbencev. Če bi bilo drugače, prejšnji teden zagotovo ne bi doživljali (ponovnih neskončnih) vrst pred okenci za registracije motornih vozil in humoristične zbadljivke v TV popru na račun nepojmljive neorganiziranosti na večini registracijskih mest, ki meji že na norčevanje iz ljudi, ne bi moglo biti. Ali je mogoče, da se po ogorčenih poslanskih razpravah na račun "preveč kompliciranega" načina registracij, ki so potekale pred nekaj tedni, ni nič spremenilo? Kvečjemu bi lahko dejali, da je vse skupaj samo še slabše. Vmes so se odrekli nekakšnemu posebnemu denarnemu prispevku za na novo uveljavljanje registracijske nalepke, nihče pa ni niti pomislil, da bi vrnil denar tistim, ki so ta prispevek morali že plačati! Ljudje morajo še vedno po nekakšna "homologacijska potrdila", ki so nenadoma začela "veljati", z ene- se bojijo, da bodo na njih kazali s prstom in govorili: to je pa ta in ta, ki je napisal to in to. Če{, kako si pa upa, kaj pa misli, da je. Ampak če tak{nih ljudi ne bi bilo, ne bi imeli kaj brati, se o ničemer za pogovarjati, kajne? Ne sme mi uiti {e en, zelo pomemben argument, ki bi ga skorajda izpustila. Namreč tako kot ste zadnjič brali o moči televizijskega medija, danes na tem mestu berete o moči pisanega medija. Prvega je mogoče "uti-{ati" na prav eleganten in pre-finjen način - s preklopom na drug kanal, pisani medij pa je mogoče zaobiti tako, da obrnemo list na drugo stran. Tako enostavno je to. Vsi, ki pi{emo, se zavedamo, da pisati pravzaprav ni lahko. Učinki na{ih objavljenih sestavkov lahko kaj kmalu pridobijo negativno konotacijo; pa ne zato, ker bi s tem imeli namen koga užaliti, ampak predvsem zato, ker mogoče ljudje dostikrat ne želijo ali bolje rečeno nočejo vedeti, kaj smo jim hoteli povedati. Čeprav je bilo napisano dobronamerno. Nenazadnje nihče ni rad, da se o njem govori za njegovim hrbtom. In to je tisto, kar nam {e zmeraj manjka: iskrenih besed, iskrenega pogovora in poslu{ati tistega, ki govori, saj nihče zagotovo ne govori tja v en dan. In mogoče je prav umetnost poslu-{anja tista, ki vodi do večje tolerance in strpnosti med vsemi nami. Šele ko znamo prisluhniti drugim in njihovim argumentom, smo sposobni sprejeti tudi lastno kritiko. Kdor je ni sposoben, tudi ni sposoben prav nobenega dialoga. Žal. Bronja Habjanic ga državnega urada na drugega, čeprav je vsem jasno, da bi se to dalo opraviti tudi drugače in predvsem - ceneje. Tako pa en državni urad izdaja potrdilo za drugi urad, da bi ta po kar nekajdnevnem čakanju izdal novo homolo-gacijsko izkaznico tistemu, ki je staro ob nakupu avtomobila kam zavrgel, misleč, da je ne bo nikoli več potreboval. Seveda je posebej zanimivo in nerazumljivo, da homologacijske izkaznice zahtevajo kot pogoj za podaljšanje registracije zgolj določenih letnikov vozil, medtem ko drugi tega preprosto ne potrebujejo! Prav tako je nepojmljivo, da so nekateri letniki vozil "obsojeni" na vsakoletne tehnične preglede in vsakoletne stroške v zvezi s tem, medtem ko za druge takšni tehnični pregledi niso potrebni! BIROKRATSKI NESMISLI Tisti, ki se gredo "antibirokratski program" v naši državni upravi, bi pravzaprav storili še največje dejanje, če bi med državljani razpisali natečaj (ni nujno, da bi bil nagradni) o največjih birokratskih nesmislih, ki se jih gremo ta hip pri nas. Odkrili bi marsikaj. Predvsem, da smo se v času samostojne države - v nasprotju z vsemi iskrenimi in upravičenimi pričakovanji - še dodatno birokratizirali in da smo si, predvsem po "zaslugi" države, še dodatno zapletli in podražili življenje. Na hitro hodo denimo ugotovili tisto, kar sicer že tako ali tako vedo vsi, ki to hočejo vedeti, da sta uvedba notarjev in prenos mnogih administrativnih poslov z državnih organov nanje povzročila astronomsko podražitev posameznih storitev. Pa še marsikaj drugega, kar bi lahko (oziroma bi morala) država z malo več posluha za želje in probleme ljudi zlahka preprečila. Jak Koprive PO SLOVENIJI aDANA UREDBA O PRIDOBIVANJU IN POSREDOVANJU PODATKOV MED ORGANI JAVNE UPRAVE Vlada je izdala uredbo o pridobivanju in posredovanju podatkov med organi javne uprave za potrebe upravnih postopkov. Uredba določa način in roke pridobivanja podatkov o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco državni organi, uprave lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar so ti podatki potrebni za odločanje v upravnih in drugih javnopravnih stvareh. Uredba bo začela veljati 29. maja. ŠE LETOS GRADNJA TIRNE VZPENJAČE NA UUBUANSKI GRAD V slovenski prestolnici naj bi še letos začeli graditi tirno vzpenjačo, ki bo grajsko poslopje oziroma ljubljanski grad, kjer bo zgornja postaja, še bolj povezala z mestnim jedrom oz. Krekovim trgom, kjer bo spodnja postaja vzpenjače. Trasa vzpenjače bo potekala po ostalinah srednjeveškega mestnega zidu, šlo pa naj bi za vzpenjačo z enojno progo in eno sorazmerno veliko kabino. Vzpenjača bo lahko vsako uro v eno smer prepeljala približno 500 oseb, naenkrat pa bo lahko v kabino vstopilo 33 potnikov. Po prvotnih željah mestnih oblasti naj bi se sicer na ljubljanski grad z vzpenjačo vozili že v začetku letošnjega poletja - obratovati bi namreč morala začeti že junija, vendar je bil prvi javni razpis za pridobitev izvajalca gradbenih del in strojnih naprav, ki je bil objavljen v prvi polovici januarja, neuspešen. SKLEP O VALORIZACIJI NADOMESTILA ZA INVALIDNOST 30. aprila je stopil v veljavo sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi višine dodatka za tujo nego in pomoč, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji 23. aprila letos. Kot je določeno s sklepom, znaša od 1. aprila letos nadomestilo za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb 47.199,60 tolarjev. PRIPRAVA SLOVENSKE VOJSKE ZA SODELOVANJE V OPERACIJI ZA PODPORO MIRU Poveljnik prve brigade slovenske vojske Branimir Furlan je namestniku načelnika generalštaba Slovenske vojske Antonu Turku 30. aprila predal poročilo o pripravi doslej največje enote Slovenske vojske za sodelovanje v operaciji za podporo miru. Četa, ki jo sestavlja 109 poklicnih vojakov 10. motoriziranega bataljona, se bo na misijo v Bosno in Hercegovino prvič odpravila z novimi vozili humvee in valuk ter novo opremo iz projekta Bojevnik 21. stoletja. Kam in kdaj bo enota odpotovala na ozemlje BiH, zaenkrat še ni znano. Enota, ki je s 1. majem postala pripravljena za naloge, bo tokrat prvič logistično samostojno delovala izven slovenskega ozemlja. DRŽAVNI SVET SPREJEL ODLOŽILNI VETO NA ZAKON O SISTEMU PLAČ Državni svet je sprejel odložilni veto na zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je na svojem izrednem zasedanju sprejel državni zbor. To pomeni, da so državne svetnice in svetniki izkoristili pristojnost državnega sveta, ki mu jo daje ustava. Državni zbor bo moral namreč na njihovo zahtevo na naslednji seji ponovno odločati o zakonu. Zakon, ki ureja sistem plač za več kot 150.000 zaposlenih v javnem sektorju, bo po ponovnem odločanju sprejet, če bo zanj glasovala večina poslank in poslancev državnega zbora. JAVNI RAZPISI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PODJETNIŠKEGA SEKTORJA IN KONKURENČNOSTI Ministrstvo za gospodarstvo je v Uradnem listu objavilo tri javne razpise v skupni vrednosti 1,135 milijarde tolarjev, s katerimi želi spodbuditi razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti. To so razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij, razpis za spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti, in razpis za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture. Ministrstvo za gospodarstvo je marca letos sicer že objavilo 14 javnih razpisov v okviru programa spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti. VSE VEČ EKOLOŠKIH KMETIJ Zdrava in varna hrana postaja vse pomembnejša za sodobnega potrošnika, ki se zaveda, da je pri pridelavi hrane vse pomembnejše tudi varovanje in ohranjanje okolja za prihodnje rodove. Slednje še posebej poudarjajo tisti, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem. Tako kot drugje po Evropi se tudi v Sloveniji število ekoloških kmetij hitro povečuje. Lani je certifikat ekološke proizvodnje pridobilo preko 800 kmetij oziroma približno odstotek slovenskih kmetij, letos pa je v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 1200 kmetij. Večina slovenskih ekoloških kmetij je združenih v Združenje ekoloških kmetov Slovenije, ki ima pod okriljem osem regionalnih združenj. V PEKU ZADOVOLJNI S POSLOVANJEM V Tržiškem obutvenem podjetju Peko so v prvih treh letošnjih mesecih izdelali 273.000 parov čevljev, prodali pa so jih nekoliko manj -234.000 parov. Prihodki od prodaje so znašali 1,8 milijarde tolarjev in s poslovanjem so v podjetju zadovoljni, je povedala predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc ter napovedala, da se bodo letos še posebej posvetili kolekciji obutve, želijo pa začeti tudi prenovo trgovin. BLEJSKI GRAND HOTEL TOPLICE PONOVNO ODPRT Blejski grand hotel Toplice je po končani prenovi, ki se je začela lansko jesen, s 1. majem začel sprejemati prve goste. Najuglednejši blejski hotel je s prenovo, katere ocenjena začetna vrednost naj bi presegla milijardo tolarjev, temeljito izboljšal svojo ponudbo. Hotel pa je med drugim obdržal tudi štiri zvezdice. Pripravila: Bronja Habjanic . _____ Družba za časopisno in radiisl» dejavnost RADIOTEDNII^ d.o.o, RADIOTEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/74»34-10, ' idblednilcsl, spletne stranh hU^www.radk>-tednlk.sl ZANIMIVOSTI, KULTURA PTUJ / raziskovalna dejavnost na elektro soli Po poti raziskovanja do znanja in spretnosti Nekoč si bomo, preden bomo šli v Nemčijo, vstavili čip z oznako Nemčija in problemi z nemškim jezikom bodo preteklost. Ko bo "crknila" televizija, si bomo vstavili čip elektronika in jo sami popravili. Ko bomo lačni, bomo uporabili čip kuhanje in si skuhali slastno kosilo. Dobrodošli v svet domišljije, tehnoloških izzivov in znanstvene fantastike. Malo smo ra-zmi{ljali o tem, kaj bi se lahko uresni~ilo v prihodnosti. Resnica je zaenkrat druga~na. Znanje in spretnosti nam niso prirojene in jih ne podedujemo, zanje moramo poskrbeti sami. Tekma s ~asom je postala vsakodnevni pojav. Če se u~imo sproti, ~e vsak dan predelamo in ponovimo del~ek snovi, pred preverjanjem za oceno samo izpilimo podrobnosti in z oceno bomo zadovoljni. Če pa u~enje prelagamo, se snov nakopi~i. Tik pred zdajci ne moremo predelati vsega in tudi z oceno verjetno ne bomo zadovoljni. Zakaj je potem naš odnos do znanja in spretnostih prepogosto ignorantski? V preteklosti je bil velik poudarek na ~lovekovi mo~i in ro~nih spretnostih. Z razvojem sodobnih tehnologij postaja zelo izrazit pomen specializiranih znanj in spretnostih. Še posebej so cenjene spretnosti iskanja informacij, komunikacija z okoljem in s samim seboj. Kako v vzgojno-izobraževalnem okolju razvijati našteta znanja in spretnosti? Ugotovitve kažejo, da je kljub neprestanim prenovam programov in vsebin pri pou~evanju še vedno poudarek na u~ni vsebini, kar dolo~a golo teoreti~no znanje, ne pa na izkušnji, ki je pravi generator ~lovekovih sposobnosti in spretnosti. V Poklicni in tehniški elektro šoli Šolskega centra Ptuj pa ugotavljajo, da je dodatni problem, ker nekateri dijaki nimajo primerno razvitih u~nih navad in tehnik za samostojno u~enje. Ker se problemi navadno me rešujejo kar sami, na šoli niso sedeli križem rok ter upali na najboljše, temve~ so di- Najmlajšo raziskovalca Borut - 9 let (levo) in Urško - 10 let (desno) v spremstvu dijakov in staršev. Foto: Nini jakom v projektu Raziskovanje je lahko zabavno pod vodstvom profesorja Janeza Sipoša omogočili pridobivanje znanja in izkušenj. Mentorji posameznih seminarskih nalog: Slavko Murko (telefonska centrala), Janez Sipoš (merilnik magnetnega polja), Marjan Bezjak (ojačevalnik moči) in Franc Vrbančič (računalniške mreže) so skupaj z dijaki naredili raziskovalni načrt. Kljub pomanjkanju izkušenj in znanja so jim tako omogočili, da so se samostojno, aktivno in uspešno vključili v proces pridobivanja znanja s pomočjo samostojnega in skupinskega raziskovalnega dela. Gre za aktiven u~ni proces, obogaten s povratnimi informacijami, do katerih pride ob podpori dijakov - soudeležencev, ko se obravnavajo realni problemi. Dijaki se u~ijo drug od drugega, pri ~emer si nudijo podporo in nasvete, izzive in kritike. Mentorji so preverjali predznanja, pri~akovanja, izkušnje dijakov, skozi proces spremljali, usmerjali in nudili potrebno pomo~, udeležencem svetovali na~in raziskovanja, pomagali reševati zapletene situacije in podobno. Dobrodošla je bila pomo~ pise: DR. LJUBICA SULIGOJ / demografske značilnosti prebivalstva na ptujskem območju v minulem stoletju Kaj razberemo iz popisov prebivalstva Nadaljevanje iz prejšnje številke Pokrajinske enote v ptujskem politi~nem okraju so se torej demografsko razlikovale, kar nam pokaže tale primerjava: v obdobju od l. 1910 do 1931 je na Dravskem polju živelo od 68,3 do 76,3 ljudi na km2, na Ptujskem polju od 87,5 do 104,6/ km2, v Halozah od 72,4 do 73,9 na km2 in v Slovenskih goricah od 87,8 do 88,3 prebivalcev na km2. Po komasaciji ob~in so prejšnje ob~ine z manjšim številom prebivalstva zamenjale ve~je, v katerih je živelo ( brez mestne ob~ine )od 1270 ( Hajdina ) do 3727 ljudi ( Sv.Tomaž pri Ormožu ). Mestna ob~ina Ptuj je bila zdaj po številu prebivalstva ( 7165 ) vodilna v okraju. Ve~ja naseljenost okrog okrajnega sre-diš~a ( okoli 114,6 ljudi na km2 ) je bila še vedno prisotna, ~ep-rav mesto ni kazalo znamenj napredka. Pred drugo svetovno vojno je bilo ptujsko obmo~je še vedno izrazito agrarno obmo~je. To kažejo demografski podatki. Poli-ti~ni okraj je z mestno ob~ino 1939. leta štel 75.930 prebivalcev (91,8 na km2), brez nje pa 69.081 ali 85,5 ljudi na km2. Izven Mestne ob~ine Ptuj je živelo v okraju 91 % prebivalcev. Iz skopo ohranjenih podatkov ob pripravah na ljudsko štetje leta 1941 lahko le razberemo, da se je od leta 1931 pove~alo število stanovanjskih hiš, naj-ve~ v Ptuju in na Spodnjem Bregu, kar opozarja na spreminjanje števila prebivalstva. Toda slednje ni mo~ potrditi. Sicer pa lahko še dodamo, da naravni prirastek v tridesetih letih ni kazal ve~-jega vzpona. Za ptujski okoliš ugotavljamo, da je od leta 1932 do 1938 naravni prirastek v Ptuju in njegovi okolici znašal ok. Priprave na popis prebivalstva leta 1941. Zakon o imenovanju krajev, ulic in oznamenovanju hiš. ZAP, MOP, šk.299, spis 949/40 4890, od tega 204 v samem mestu. Ta sicer relativni pokazatelj opozarja, da je ob trendu napredovanja okoliškega prebivalstva Ptuj ostajal v fazi stagnacije. Do dolo~enih sklepov nas popeljejo rezultati štetja prebivalstva, ki ga je izvedel nemški okupator na Spodnjem Štajerskem 29.novembra 1942. V ptujskem okrožju so tedaj našteli 104.689 (88,7 na km2) prisotnih prebivalcev ( brez vojakov in delovnih obveznikov ). Če pri tem podatku ne upoštevamo prebivalstva obmo~ij, ki pred drugo svetovno vojno niso bila del ptujskega politi~nega okraja, bi tedaj v njem živelo 83.186 ljudi. Po-ve~ana ob~ina Ptuj je 1942. leta štela 10.983 prebivalcev (224,4 na km2). V ormoški ob~ini je bilo 5959 ali 119,1 ljudi na km2 in v ob~ini Središ~e 2426 prebivalcev oz. 74,5 na km2. V nemški statistiki pa se moramo bolj nasloniti na podatke o preštetem stalnem prebivalstvu. Tega je bilo v okrožju 103.375 oz. — brez prebivalcev, ki pred okupacijo niso sodili k ptujskemu okraju — 79.591 ljudi, ki je živelo l. 1942 na območju predvojnega okraja. Po podatkih o stalnem prebivalstvu je bivalo v občini Ormož (Friedau) 5873, v Ptuju (Pettau) 10.869 in v Središču Polstrau) 2401 ljudi. To pomeni, da se demografske razmere leta 1942 bistveno ne razlikujejo od predvojnih. Še vedno so bili najgosteje naseljeni kraji Ptujskega polja ( Sv.Marko niže Ptuja: 118 ljudi na km2 ), Spodnjih Haloz ( Zavrč 99,7 na km2 ) in Ljutomersko-Ormoških goric ( Sv.Miklavž pri Ormožu 108,8 na km2 ), medtem ko je bila v Zgornjih Halozah naselitev dosti manjša ( Majšperk 63,1 na km2 ). Tudi povprečje družinskih članov ne kaže bistvenih sprememb. Območje je še vedno veljalo za agrarno, na kar opozarja podatek, da je izven ptujske občine živelo 86,3 % prebivalcev. Za realnejši prikaz števila pre- bivalcev pred okupacijo je potrebno še upoštevati, da je okupator iz nekdanjega ptujskega okraja l. 1941 izgnal okoli 1300 zavednih Slovencev. Istega leta se je znašlo v ptujskih zaporih 206 poli-ti~nih jetnikov, ustreljenih pa je bilo 22 talcev. Naslednjega leta beležimo 546 politi~nih zapornikov in 88 talcev. V letih 1941/42 je ve~ kot 1.500 ljudi ob~utilo okupatorjevo nasilje. Poleg tega predvidevamo, da je vojna neugodno vplivala na naravni prirastek. Statisti~ni podatki iz leta 1948 namre~ kažejo, da je prebivalstvo tedanje ptujske ob~i-ne od l. 1931 do 1948 poraslo za 4081, ormoške pa upadlo za 189 ljudi. Primerjalno tako lahko sklepamo, da je v ptujskem po-liti~nem okraju na za~etku leta 1941 živelo manj kot 80.000 prebivalcev in da je z vojno demografski razvoj stagniral. Glede na spremenjene družbenoekonomske razmere so ptujsko obmo~je v povojnem obdobju spremljali migracijski tokovi. Nastajanje novih industrijskih centrov in možnosti zaposlovanja v drugih okoljih so sprožili izseljevanja in preseljevanja ljudi. Ob~utno je naraš~alo aktivno industrijsko prebivalstvo. Za celotne Haloze velja npr. ugotovitev, da je prebivalstvo na-raš~alo do leta 1948, nato pa je za~elo nazadovati zaradi mo~ne-ga izseljevanja in hitrega zniževanja rojstev ( posebno v letih 1961 — 1971 ). Migracijske valove je doživljal tudi Ptuj, intenzivno npr. v letih 1953 — 1961, ko je prebivalstvo ptujske ob~i-ne celo nazadovalo. Iz doslej povedanega sledi, da so se za ptujsko obmo~je spe-cifi~ne ekonomske razmere odražale na tem prostoru tudi v demografskem razvoju. Op. Sestavek temelji na arhivskih virih Zgodovinskega arhiva Ptuj in na ustrezni literaturi. zunanjih udeležencev, ki so z nasveti pomagali pri na~inih raziskovanja, preverjanju in ocenjevanju izdelkov, ki so nastali kot sad raziskovalnih nalog. "V procesu raziskovanja je zraven pridobivanja znanja pomemben dejavnik tudi druženje in izmenjevanje mnenj. Iz izkušnje starejših udeležencev so se dijaki nau~ili, da ni treba obupati ob prvem neuspehu in da obstajajo takšne in druga~ne rešitve istega problema. Najmlajši raziskovalec je bil 9-letni osnovnošolec Borut, o starosti naj- starejšega zaradi vljudnosti raje mol~imo," dodaja koordinator projekta Franc Vrban~i~. S prakti~nimi izdelki, ki so dokumentirani na spletnem naslovu: http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/ ~ elektro/projekti2001_2002, so sodelujo~i v projektu pokazali svojo uspešnost in prizadevnost. O uporabi sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije pri ponavljajo~ih se in zamudnih raziskovalnih opravilih pa kaj ve~ kdaj drugi~. Milan Krajnc Pavlica PTUJ / elfrida brencic v blagovnici mercator Izrazit ob~utek za kolorit V soboto, 4. maja, je bilo odprtje likovne razstave slikarke Elfride Brenčič, članice likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. O slikarki je profesor Jože Fol-tin zapisal, da se s slikarstvom ukvarja pravzaprav kraj{i ~as in so ljubitelji slikarstva prikraj{a-ni za dožiavljanje njenih kvalitetnih slik v smislu kreacij ljubiteljskih slikarjev. Elfrida pri slikanju izhaja iz svojega okolja, slika predvsem krajine in tihožitja, kjer izstopajo tihožitja z rožami. Od tehnik izstopa olje. Barvna paleta je topla in je osnovna draž njenega slikarskega izdelka. V slikah je umirjena, kljub kontrastnosti, ki jo vstavlja v svoje slike. Dobro obvlada tudi risbo. Izogiba se dekorativnih elementov ter združuje funkcionalne elemente z estetskimi. Razstava bo odprta do konca maja. FL PTUJ / občni zbor zgodovinskega druStva Izvolili predsednico V petek, 19. aprila, je bil v prostorih Dijaškega doma Ptuj letni občni zbor Zgodovinskega društva Ptuj. O njegovem delu v minulem letu je poročal predsednik Ivan Lovrenčič. Najve~ truda je bilo vloženega v pripravo Ptujskega zbornika VII. Besedila vseh avtorjev prispevkov so že zbrana in konec letošnjega leta bo zbornik verjetno izšel. V društvo so tudi uspeli pritegniti nekaj mlajših ~lanov, mladih zgodovinarjev, ki bodo zapolnili vrzel po naravni zakonitosti odhajajo~ih starejših. Program predavanj je bil sicer izpolnjen, vendar z udeležbo na njih niso bili zadovoljni. Program pou~nih izletov pa ni bil izpolnjen, ker je bilo premalo prijav, da bi se spla~alo najeti avtobus. Vzrokov za to je ve~, glavna pa sta ~as in denar. Finan~no poslovanje društva je skrbno vodeno po predpisih in je leto kon~ano s pozitivno bilanico, kar je v svojem poro~i-lu potrdil tudi predsednik nadzornega odbora. Poro~ila so bila kratka in razumljiva, zato udeleženci niso imeli vprašanj, vse so potrdili soglasno. Zbor je tudi ugodil želji predsednika g. Lo-vren~i~a in ga razrešil dolžnosti predsednika, ~lan izvršnega odbora pa ostane še naprej. Za njegovo delo v društvu so mu udeleženci zbora dali priznanje in zahvalo z živahnim aplavzom. Za novo, tokrat predsednico Zgodovinskega društva je zbor soglasno izvolil Nata{o Kolar iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki se je navzo~im zahvalila za zaupanje in dejala, da bomo s skupnimi mo~mi delo društva uspešno nadaljevali. Nato je predlagala program dela za letošnje leto, s katerim so navzo~i soglašali brez bistvenih dodatnih predlogov. O programu bomo ve~ napisali v eni naslednjih številk. Po uradnem delu zbora je znani svetovni popotnik Vili Podgoršek imel še poldrugourno predavanje o manj znanih zanimivostih Avstralije. Kot obi~aj-no na teh letnih zborih je sledila {e skupna ve~erja, ki so jo pripravile kuharice in strežnice kuhinje dija{kega doma. F. Fideršek SLATINA PRI CIRKULANAH / dobrote iz krušne peci arnecicevih Kruh ponoii spi - pek pa ne Na vrhu haloške Slatine je sredi cvetoče pomladi kot v raju. Človeku se spočijejo oči ob pogledu na okoliške griče, posejane z obdelanimi goricami in cvetočim sadnim drevjem. Prijetno ti je pri srcu, ko se zazreš v zeleno dolino, na koncu katere tam daleč spodaj čepijo Cirkulane. Kot piščanci okrog koklje so videti hiše okoli zvonika cerkve sv. Barbare. Tukaj na vrhu, v Slatini 40, stoji mogočna domačija, ki izstopa od drugih haloških koč in cimprač in že od daleč daje slutiti, da v njej živijo pridni in delovni ljudje. Pri Bezjakovih jim pravijo starejši domačini, kajti njega dni sta v njej gospodarila in pridno kmetovala Alojz in Jožefa Bezjak. Danes pa je to kmetija odprtih vrat Blanke Ar-necic, ki nosi v sebi dolgo in na čase zelo grenko zgodbo o kruhu in smrti. Dve hčerki so se rodile Bez-jakovim; starejša, Milena, se je poročila v dolino, na Rogozni-co, mlajša, Blanka, pa se je odločila, da ostane doma na kmetiji. Ker je želela o kmetovanju izvedeti več, se je vpisala v kmetijsko šolo v Mariboru, vendar se je kmalu po končanem šolanju zaposlila v ptujskem obratu Save iz Kranja ter se poročila z Vid-kom Arnecicem. Naključje je hotelo, da je mož, ki je bil zaposlen v Kmetijskem kombinatu Ptuj, leta 1992 ostal brez službe. Nista dolgo odla- sprejela ponudbo Kmetijske zadruge Ptuj za dopolnilno dejavnost na kmetiji - za peko kruha na domač, kmečki način. Pogoje sta imela, pridne roke tudi, da o brihtni in ambiciozni glavi ne govorimo. V hiši so imeli dve kmečki krušni peči in pričela sta. Starši so jima zaupali stari haloški recept za pripravo testa in peko v krušni peči. Sprva sta vse mesila na roko, njun kruh, ki so ga ponujali le v zad-rugini prodajali Kmečki hram v Ptuju, pa je kopnel kot sneg sredi poletja. Sel je za med, tako da so se stranke morale zanj celo naročevati. O dišečem domačem haloš-kem kruhu iz krušne peči s krhko rjavo skorjo in večdnevnim trajanjem brez konzervansov ali drugih dodatkov se je kmalu raz-vedelo še drugod. Povpraševanje se je večalo, zato sta že leta 1995 kapacitete posodobila in zgradila večjo peč, ki sprejme tudi do 45 hlebcev. Dopolnilna dejavnost je prinašal težko prigaran denar, ki so ga sproti vlagali v posodobi- sula v pepel in ostala je sama s takrat 4-letnim Darjanom ter bolnima staršema, zavita v žalost in grenkobo. ŽIVLJENJE MORA ITI NAPREJ ... Čeprav bo od tega kmalu štiri leta, se rana še danes ni povsem zacelila. V tistih težkih trenutkih, ko se je bilo treba spet postaviti na noge in vse začeti znova, speči. Ko je peč dovolj vroča, iz nje očistijo vso žerjavico in oglje, dno peči celo pobrišejo z mokro žakljevino, da spodnja skorja ne postane preveč črna. In potem z lesenim loparjem vanjo na hitro porinejo hlebčke drugega ob drugega, vratca v peč zaprejo in tako pustijo debelo uro. Takole prav Blanka: "Tisti prvi vonj po pečenem je vsakič naj- Najslajši je prvi vonj po pečenem kruhu iz kmečke peči prijetnejše doživetje. Naš kruh imajo radi, to mi je v veliko ve- Blanka Arnečič s sinom Darjanom ter z očetom in pomočnikom. Foto: M. Ozmec selje. Ljudem pa bi rada povedala, da kljub težkemu delu vložim veliko truda tudi v svojega sina in skrbim za ostarela in bolehna starša. Pri 37 letih postajam vedno bolj utrujena, zato se veselim vsakega prostega trenutka in ga v glavnem preživim z Darja-nom, ki obiskuje 5. razred osnovne šole v Cirkulanah. Daleč, dobrih 5 km je v dolino, a poskrbeli so za šolski kombi. Želim si, da moj otrok nikoli ne bi pozabil na ljubezen, ki jo vlagam vanj. Rada bi ga za vedno obdržala ob sebi, čeprav vem, da bo nekoč tudi on moral ustvariti svojo družino ... " Ob slovesu mi gospa Albina ponudi v roke še topel hlebec njihovega dišečega kruha. Na papirnati vrečki preberem napis: "V hribih, tam, kjer je mir doma, kjer ptica te budi, tja vabijo dobrote kmečke te peči..." M. Ozmec Ko je peč zagreta, je treba iz nje očistiti vso žerjavico in pepel šala, pravzaprav nista imela druge izbire, zato sta se odločila za kmetovanje. Zemlje in dela je bilo dovolj, saj je bilo treba obdelati okoli 7000 trsov. Pridna sta bila kot mravlje, mlada dru-žinica pa se je kmalu povečala za sina Darjana. Ker pa zahteva pridelava vina veliko dela in daje malo zaslužka, sta mlada zakonca leta 1994 tev in obnovo goric. Sedaj obdelujejo že več kot 9.000 trsov, obnovili in dogradili pa so tudi hišo in gospodarsko poslopje. A ko je kazalo, da jima gre kot po maslu, je k hiši prišla nesreča. Blanka ne bo nikoli pozabila tistega groznega dne, 27. julija leta 1998, ko se je mož med delom s traktorjem smrtno ponesrečil. Njuna pravljica se je čez noč se- V veliko krušno peč je treba čimprej spraviti tudi do 45 vzkipelih hlebčkov ji je priskočil na pomoč takratni tajnik občine Gorišnica gospod Ivanuša, ki je mladi vdovi ponudil pomoč na kmetiji. Dolgo je razmišljala, a ker sama ni več zmogla, je končno sprejela ponujeno pomoč, mladega brezposelnega delavca. Kmalu se je izkazalo, da je storila prav, kajti s pridnim in vestnim delom ji je postal sedaj že skorajda nepogrešljiva pomoč pri hiši. Kljub bolečini v srcih lahko pri Arnečičevih spet živijo dokaj normalno, preživljajo pa se skorajda izključno le od sicer dopolnilne dejavnosti na kmetiji, od peke kruha v domači krušni peči. Po Blankinih besedah se namreč kljub 9000 trsom petčlanska družina težko preživlja le s pridelavo vina. In čeprav je Arnečičev domač kruh dišeč in mehak, je pridelan na težak način. To je trdo delo, ki se začne sredi noči, včasih že okoli 22. ure zvečer. Moko iz kmečkega mlina v Zabovcih po starem receptu "zamesijo" v testo in skoraj sočasno zakurijo v krušni peči. Izključno z bukovimi drvmi kurijo, saj z drugimi kruha enostavno ne bi mogli 9.-15. maja 2002 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 fm Četrtek, 9. maj TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor. 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz za mlade. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.10 Vide-ostrani. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Dobro jutro. 15.05 Svetovni izzivi. 15.35 Opus. 16.05 Tiri skozi ~as, dokumentarna oddaja. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Dosežki, ponovitev. 17.20 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu. 17.50 Na liniji, oddaja za mlade. 18.25 Zaple{imo, franancoska dokumentarna nanizanka, 18/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokumentarni film: Pierre Debauche. 23.25 Režiserji: Terry Gilliam, ameriška dokumentarna oddaja. 0.30 Resnična resničnost, ponovitev oddaje o računalništvu. 1.00 Osmi dan, ponovitev oddaje. 1.30 Tednik, ponovitev. 2.25 Saint Tropez, franancoska nadaljevanka, 11/26, ponovitev 3.15 Zunaj življenja, francoski film. 5.05 Šport. TV SLOVENIJA 2 10.30 Videostrani - vremenska panorama. 14.35 Polnočni klub: Spomini na vojno, ponovitev. 15.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos. 18.15 Saint Tropez, francoska nadaljevanka, 11/26. 19.10 Videospotnice. 19.55 Goeteborg: SP v hokeju na ledu skupine A, polfinale, prenos. 22.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 22.45 Novinka, nem{ko-avstrijska nanizanka, 5/14. 23.35 Poseben pogled: Illuminata, ameriški film. 1.20 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, ponovitev. 96. dela. 10.00 Močno me objemi, ponovitev 11. dela. 10.55 Tri sestre, ponovitev 88. dela. 11.50 Esmeralda, ponovitev 78. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev kviza. 14.10 Dragon Ball, risana serija. 14.35 Jezdeci senc. 15.30 Urgenca, 8. del. 16.25 Esmeralda, 79. del. 17.20 Tri sestre, 89. del. 18.15 Močno me objemi, 12. del. 19.15 24 ur. 20.00 Seks v mestu, zadnji del nanizanke. 20.30 Romantični Hlm: Simpatični prevaranti. 22.30 Bolni{nica upanja, 13. del. 23.20 JAG, 97. del. 0.10 Prijatelji, 9. del. 0.40 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, ponovitev. 27. del. 12.00 Jack in Jill, ponovitev. 1. del. 13.00 Ricki Lake, ponovitev. pogovorne oddaje. 14.15 Obala ljubezni, 31. del. 15.00 Mladi in nemirni, 157. del. 15.50 Ricki Lake: Pusti mojo prijateljico!, pogovorna oddaja. 16.40 Beverly Hills, 28. del. 17.30 Ned in Stacey, 8. del. 18.00 Rose-anne, 7. del. 18.30 Korak za korakom, 6. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Srčece, kako si mogla?, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Nevarne misli. 21.20 Pa me ustreli, 13. del humoristične nanizanke. 21.50 Ti in jaz, 8. del. 22.20 Noro zaljubljena, 3. del. 22.50 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje. 23.40 Roseanne, ponovitev. 7. dela humoristične nanizanke. 0.10 Rdeče petke. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.26 TV spored. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Vrnitev morju, nemški film. 14.50 TV izložba. 15.00 Novice. 15.05 Dokumentarna serija. 15.30 Dokumentarni film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka_ Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena razprava. 0.20 Film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Svet mode. 3.00 Na zdravje!, serija. 3.25 Transfer 4.10 Amerika - življenje narave. 4.50 Vrnitev morju, nemški film. 6.15 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 7.55 TV spored. 8.00 Lassie, serija. 8.25 Superman, serija. 8.45 Rojeni zmagovalci, dokum. serija. 10.00 TV spored. 10.05 TV koledar 10.15 Amongst Women, serija. 11.00 Dosjei X, serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Globalno naselje. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Turbo babica, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Witness Against Hitler, film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Allo, allo, serija. 23.40 Življenje na severu, serija. HTV 3 18.25 TV spored. 18.30 Povest nogometa. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Lovci, film. 22.00 Svet mode. 22.25 Hit-depo. 0.25 Nogomet. 0RF 1 6.00 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.10 Rožnati panter, risanka. 8.35 Dinozavrčki, risanka. 9.30 Šport. 10.00 Zbada-nje, komedija 1985. 11.25 L'aile ou la cuisse, komedija. 13.05 Klicali so ga žuželka, komedija 1978. 14.40 Over the top, film. 16.15 Nogomet. 18.30 Formula 1, reportaža iz Spielberga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Deep impact, film 1998. 22.10 Amadeus. 23.40 Nogomet. 0.20 Dark angel, serija 1.45 Deep impact, ponovitev. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 Praznična matineja. 11.10 Making of La Traviata. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Magazin. 14.00 Avstrijski film. 15.35 Čarli-jeva_ teta, komedija. 17. 00 Čas v sliki. 17.05 Reportaža iz Avstrije. 17. 30 Živijo, kako ste, serija. 18. 00 Donavski tempelj. 18.45 Religiozna oddaja. 19.00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 19.45 Med Zemljo in Nebesi, serija. 20. 15 Dokum. oddaja. 21.20 Klinika pod palmami. 23.00 Čas v sliki. 23.10 Življenjski umetniki. 0. 05 Film. Petek, 10. maj TV SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Duhovni utrip. 9.00 Prgi-{če priljubljenih pravljic, 10/13. 9.15 Zaple{imo, Fran. dok. nan., 18/26. 9.25 Na liniji, oddaja za mlade. 10.00 Odd. za otroke. 10.45 Dosežki. 11.05 Resnična^ resničnost. 11.35 O živalih in ljudeh, odd. TV Maribor 12.00 Ženska, brazilska nadaljevanka, 7/10. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi n drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 16.50 Zenit. 17.20 Objeto mesto, dok. odd. 17.55 Marko, Mavrična ribica, 22. ep. ris. nan. 18.10 Iz popotne torbe: Tudi iz nič nastane nekaj. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Odvetni{ke zdrahe, angl. nan., 1/6. 20.30 Odmev, angl. nad., 2/3. 21.25 Cik Cak. 21.50 Dobro je vedeti - olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Zenit, pon. 0.30 Objeto mesto, dok. odd., pon. 1.05 Gledali{če v hi{i, jug. ČB nan., 38.epizoda, pon. 1.35 Saint Tropez, francoska nadaljevanka, 12/26, pon. 2.30 Okupacija v 26 slikah, jug. film, pon. 4.40 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.55 Orion, pon. TV SLOVENIJA 2 10.35 Videostrani - vremenska panorama. 15.00 Znanost na{ega časa, am. dok. ser., 5/8, pon. 15.50 Gledali{če v hi{i, jugoslovanski ČB nan., 38.epizoda. 16.20 Saint Tropez, fran. nad., 12/26. 17.15 Valovi nad nami, angle{ki ČB film. 18.55 Goete-borg: SP v hokeju na ledu skupine A, Prenos tekme za 3. mesto. 21.15 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 21.45 Umori, ameriški film. 23.10 South Park, am. ris. ser., 10. ep. 23.35 Iz slovenskih Jazz klubov: Igor Lunder With Reeds iz Kluba Gajo. 0.20 Videospotnice. POP TV 9.10 JAG, pon. 97. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 12. dela meh. nad. 10.55 Tri sestre, pon. 89. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 79. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball. 14.35 Jezdeci senc. 15.30 Urgenca, 9. del. 16.25 Esmeralda, 80. del. 17.20 Tri sestre, 90. del. 18.15 Močno me objemi, 13. del. 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Mladi Indiana Jones: Globeli pekla. 21.40 Privid zločina, 6. del am. nan. 22.30 JAG, 98. del. 23.30 Prijatelji, 10. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.45 Beverly Hills, pon. 28. del. 12.00 Popstars, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. pogovorne oddaje. 14.15 Obala ljubezni, 32. del. 15.00 Mladi in nemirni, 158. del. 15.50 Ricki Lake: Ta{ča mi uničuje zakon, pogovorna oddaja. 16.40 Beverly Hills, 29. del. 17.30 Ned in Stacey, 9. del. 18.00 Roseanne, 8. del. 18.30 Korak za korakom, 7. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja: Afere, ki razdrejo dom, pogovorna oddaja. 20.00 Horror: Izganjalka vampirjev, 5. del. 20.55 Angel, 5. del. 21.50 Satanov sin. 23.45 Ekstra magazin, pon. 0.30 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 1.15 Rdeče petke. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risanka. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 Jezikomer. 12.26 TV spored. 12.35 Izvor, serija. 13.25 Film. 14.55 Novice. 15.00 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Potopisna serija. 19.00 Kviz. 19.14 Jezikomer. 19.15 Majhne skrivnosti - Podravka. 20.02 Dokumentarni film. 20.35 Where The Heart Is, am. film. 22.20 Glamour Cafe. 23.25 Odmevi dneva. 23.45 Šport danes. 23.55 Fallen, am. film. 1.55 Sculptress, am. film. 3.30 Svoboda, serija. 4.15 Svetovna nogometna prvenstva, dokumentarna serija. 5.25 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 7.55 TV spored. 8.00 Risanka. 8.25 Dokumentarna serija. 8.45 TV koledar 8.55 Sodnica Amy 2., serija. 9.40 Hit-depo. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca 1., serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.55 Polni krog. 21.20 Svoboda, serija. 22.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 22.50 Enkraten svet, oddaja o filmu. HTV 3 19.25 TV spored. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet. 21.20 Frasier, serija. 21.45 Smrtna kazen, serija. 22.10 Na zdravje!, serija. 22.35 Serija. 22.55 Jazz. 0.15 Glasbeni program. 0.45 Nogomet. 0RF 1 6.00 Otro{ki program. 7.45 Varu{ka, serija. 8.05 Sabrina, serija. 8.30 Korak za korakom, serija. 9.10 Klicali so ga žuželka, pon. filma. 10.50 Formula 1, VN Avstrije, prosti trening. 12.10 Herkul, serija 12.50 10.50 Formula 1, VN Avstrije, prosti trening. 14.15 Confetti Tivi 14.30 Risanka. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Formula 1, reportaža. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.10 Šov za milijone, kviz. 22.00 James Bond 007, Licence to kill. 0.15 Provocateur, triler. ORF 2 9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Tri dame z žara. 10.15 Hotel mama, pon. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Alpe Donava Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Prijateljici, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16. 00 Talkshow. 17. 00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20. 00 Pogledi s strani. 20. 15 Siska. 21.20 Reportaža. 22.50 Čas v sliki. 23. 10 Komisarka, serija. 0. 00 Čas v sliki. 0.30 Veronica, serija. Sobota, 11. maj TV SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.35 Vesela hi{ica: Polž, lutkovna igrica , 8/23. 8.50 Male sive celice, kviz. 9.40 Na liniji, odd. za mlade. 10.20 Klic divjine, kan. nan., 6/13. 11.05 Radio aktivnost, kan. nan., 6/26. 11.30 Objeto mesto, dok. odd., pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Mostovi, pon. 14.15 Preganjan, am. ČB film. 16.00 Grdi raček Tine, risana nan., 23/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Alpe-donava-jadran, podobe iz Srednje Evrope. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, odd. TV Maribor 17.45 Kuhinja do nazga, angle-{ka dok. ser., 1/15. 18.15 Svet Petra Zajca in prijateljev, risana nan., 8., zadnja epizoda. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Povabilo na ples. 21.00 TV Poper, odd. TV Koper-Capodistria. 21.35 Trend, odd. o modi in vizualni pop kulturi. 21.55 Tvegana znanost, am. dok. ser, 4/6. 22.25 Poročila, {port, vreme. 23.00 Oz, am. nad., 22.del. 0.00 Južnja{ka uteha, am. film. 1.45 Kuhinja do Nazga, angl. dok. ser, 1/15, pon. 2.15 Alpe-donava-jadran, podobe iz Srednje Evrope, pon. 2.45 Lov na duha, nem{ki film. 4.30 Šport. 5.45 TV Poper, odd. TV Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon. TV SLOVENIJA 2 10.05 Tedenski izbor 10.05 žene in hčere, angl. nad., 3/6. 10.55 Med prijatelji, nem{ka nan., 1/13. 11.35 Po{tar, kratki igrani film za otroke. 11.50 Horace in Tina, avstralska nad., 10/26. 12.15 Štafeta mladosti. 17.10 Škofja Loka: Rokomet (M), polfinale Slovenskega pokala: Mobitel Prule 67 - Prevent, prenos. 18.45 Goeteborg: sP v hokeju na ledu skupine A, finale, prenos. 21.30 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 22.00 Žene in hčere, angl. nad., 4/6. 22.50 Sobotna noč. 0.50 Videospotnice. POP TV 8.45 Oliver Twist, ris. ser 9.10 Mali helikopter, ris. ser 9.25 Princesa Sissi, ris. ser 9.50 Dragon Ball, ris. ser. 10.15 Jezdeci senc, ris. ser. 10.40 Jekleni Max, ris. ser 11.05 Dogodiv{čine Jackieja Chana, ris. ser 11.30 Godzila, ris. ser 12.00 Šolska ko{arkarska liga. 13.00 Formula 1, prenos treninga. 14.05 Preverjeno, pon. 14.50 TV Dober dan, 6., pon. 11. dela slovenske nan. 15.40 Na{a sodnica, 20. del am. nan. 16.30 Močno zdravilo, 11. del am. nan. 17.30 Očetova izbira, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sobotni filmski hit: Smrtonosno orožje 2, am. film. 23.10 Sosedovi, am. film. 0.50 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Obala ljubezni, pon. 28. dela am. nad. 11.20 Obala ljubezni, pon. 29. dela am. nad. 12.10 Obala ljubezni, pon. 30. dela am. nad. 13.00 Obala ljubezni, pon. 31. dela am. nad. 13.50 Obala ljubezni, pon. 32. dela am. nad. 14.40 Prijateljska nogometna tekma: Severna Irska - Španija. 16.30 Matlock, 13. del am. nan. 17.20 Simpatije, 8. del am. nan. 18.10 Felicity, 8. del am. nan. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Popstars, pon. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Vrniti vero Natascha: Wet-tlauf mit dem Tod, nem{ki film. 22.45 Helikopterska enota, 10. del nem{ke akcijske nan. 23.45 Legende nogometa, dokumentarna serija. 0.15 Mokre in divje, erotična serija. HTV 1 7.40 TV spored. 7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 TV spored. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Glas domovine. 14.30 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.55 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 Kraljetvo živali. 17.35 Moj otrok mora živeti, nemški film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Tucker: The Man And His Dream, am. film. 22.40 Novice. 22.50 TV dvoboj. 23.15 Madame Bovary, mini-serija. 1.45 Pa to je enkratno, serija. 2.15 Welcome to New York 1., serija. 2.40 Oprah Show. 3.25 Veliki nož, am. film. 5.15 Dokumentarni film. 6.15 Jennifer Lopez - Let's Get Loud, koncert. 7.00 Kraljestvo živali. HTV 2 8.00 Panorame. 12.15 Veliki nož, am. film. 14.05 Koncert. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Welcome to New York 1., serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Evrosong 2002. 20.55 Novice. 21.05 Hit HTV-ja. 21.50 Svet zabave. 22.20 Pa to je enkratno, serija. 22.50 Jennifer Lopez - Let's Get Loud, koncert. HTV 3 19.25 TV spored. 19.30 Zabavnoglasbena oddaja. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Hrvaški filmski portreti: Vladimir Terešak. 23.10 Ljubimci s Pont Neufa, fr. film. 1.10 Nogomet. ORF 1 6.20 Otro{ki program. 8.40 Formula 1, Velika nagrada Avstrije, prosti trening. 11.10 11.10 Disney festival. 12.05 Šaljivec Carey, serija. 12.50 Formula 1, Velika nagrada Avstrije, kvalifikacije. 14.30 Austria top 40. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.20 Raztresena Ally, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive. 18.00 Formula 1, reportaža. 19.00 Nogomet. 19.30 čas v sliki. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.15 Flubber, komedija 1997. 22.45 Turbulence, akcijski film 1996. 0.12 Beyond Hypotermia, akcijski film 1996. 1.40 Flubber, ponovitev. ORF 2 6.30 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Policijska in{pekcija 1, serija. 9.55 Klinika pod palmami, serija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Nem{ki film. 14.50 Joj, če jih spustimo, komedija 1958. 16.05 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v svet, oddaja. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo, kviz. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Klinika pod palmami,serija. 21.45 Čas v sliki. 22.00 I{čemo ministra, film. 23.50 Čas v sliki. Nedelja, 12. maj TV SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski, 78. oddaja; Ferdi, ris. nan., 5/13; Biser-gora: Bibamica izgubi hi{ko, lutkovna nan., 6/15. 9.55 Bežigrajski pihalni orkester. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodist-ria. 10.55 Pravljične živali, angl. dok. serija, 13., zadnji del. 11.20 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Jan Cvitkovič: Daleč je smrt, domača nan., 5., zadnja epizoda, pon. 14.00 Tistega lepega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Slovenija na belanci, dok. serija, 9/10. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Intervju. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Humanistika. 23.45 Novinar, hrva{ki film. 1.25 Slovenija na belanci, dok. serija, 9/10, pon. 2.45 South park, ameri{ka ris. serija, 10.epizoda, pon. 3.10 Ultravijolična, angl. nad., 1/6, pon. 4.00 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.30 Šport. TV SLOVENIJA 2 10.40 Tedenski izbor 10.40 Rad imam Lucy, ameri{ka ČB nan., 72. epizoda. 11.00 Komisar Rex, avs. nan., 20.epizoda. 11.50 Iz roda v rod gre moja pot: AFS France Marolt, 3. oddaja. 13.00 Šport. 13.55 Ljubljana: Tenis - Ljubljana open, finale, prenos. 16.30 DP v ko{arki (ž), tretja tekma finala končnice, Merkur Celje : Ježica, posnetek iz Celja. 17.10 Škofja Loka: finale slovenskega pokala v rokometu (m), prenos. 18.45 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža. 19.15 Videospotnice. 20.00 Tujska legija, fran. dok. oddaja. 20.55 Frasier, ameri{ka nan., 15/24. 21.20 Homo turisticus. 21.40 Speedway, SP - kvalifikacije, reportaža iz Ljubljane. 21.55 Ultravijolična, angle{ka nad., 1/6. 22.45 J. Golob - E. Fritz: Krpanova kobila, posnetek opere SNG Opera in balet Ljubljana. 0.45 Videospotnice, pon. POP TV 8.45 Oliver Twist, ris. ser. 9.10 Mali helikopter, ris. ser. 9.25 Princesa Sissi, ris. ser. 9.50 Dragon Ball, ris. ser 10.15 Jezdeci senc, ris. ser 10.40 Jekleni Max, ris. ser 11.05 Dogodiv{čine Jackieja Chana, ris. ser 11.30 Godzila, ser. 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 12.55 Majhne skrivnosti, pon. 13.00 Zresni se že!, 3. del am. hum. nan. 13.30 Formula 1: Spielberg, prenos dirke za VN Avstrije. 16.00 Moja bo{!, 11. del. 16.30 Močno zdravilo, 12. del am. nan. 17.30 Srčni zločini: Crimes of the Hart, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.25 Zgodba Dennisa Rodmana, am. film. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.10 Mladi in nemirni, pon. 11.00 Mladi in nemirni, pon. 11.50 Mladi in nemirni, pon. 12.40 Mladi in nemirni, pon. 157. dela am. nad. 13.30 Mladi in nemirni, pon. 14.20 Nogometna arena, pon. 15.20 Zgodovina nogometa, dokumentarna serija. 16.20 Popstars, pon. 17.15 Adijo, pamet, 10. del am. nan. 18.10 Dvakrat v življenju, 10. del. 19.00 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.05 Jack in Jill, 2. del am. nan. 20.00 Zmajevo srce, am. film. 21.50 Spet zaljubljena, 11. del am. nan. 22.40 Popstars, pon. 23.30 Ekstra magazin, pon. 0.20 Dannyjeve zvezde, pon. HTV 1 7.50 TV spored. 7.55 TV koledar 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.25 TV spored. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Luka, dramska serija. 16.45 Legend Of The White Horse, am. film. 18.25 Sternbergovi, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Film. 23.25 Novice. 23.40 Film. 1.15 V nedeljo ob dveh. 2.15 Sternbergovi, serija. 3.05 Afrika, pz. serija. 3.30 Ancient Voices: Empire Of Death, dokumentarni film. 4.25 Film. 6.15 Hrvaški glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Bleiburg: Sveta maša, prenos. 12.05 Film. 13.40 Madame Bovary, mini-serija. 16.15 TV spored. 16.20 Ksena, serija. 17.05 Magazin. 17.35 Afrika, pz. serija. 18.00 Opera Box. 18.30 Kultura. 19.05 Risanka. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 19.55 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Ancient Voices: Empire Of Death, dokumentarni film. 22.10 Triler. HTV 3 9.00 TV spored. 9.05 Izvor, serija. 12.50 Nogomet. 13.45 Spielberg: Formula 1 za VN Avstrije, prenos. 16.00 Šport v nedeljo. 22.00 Šport danes. 22.15 TOP DJ MAG. 23.15 Nogomet. ORF 1 6.00 Otro{ki program. 9.15 Formula 1, Velika nagrada Avstrije, ogrevanje pred dirko. 11.20 Champions League magacin. 11.55 Drive!, magacin. 12.30 Formula 1, Velika nagrada Avstrije, prenos dirke. 16.15 Šport v nedeljo. 17.15 Nogomet. 19.30 čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Meet Joe Black, film 1998. 23.10 Talenti gospodične Polifax, film 1999. 0.40 Fugitive among us, triler 1991. ORF 2 6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Prihodnost religije, oddaja. 9.35 Dokumentarna oddaja. 10.05 Novosti iz avstrijskega filma. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Življenjski umetniki. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum. 15.05 Policijska in{pekcija 1, serija. 15.30 Igrani film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Dunaj. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Koncert po želji. 22.00 Čas v sliki. 22.15 Zadeva, oddaja. 23.30 Čas v sliki. 23.35 Klasična glasba. 0.30 Kulturni teden. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ISCETE SVOJ STIL / iscete svoj stil Simona - bodoča profesorica matematike Simona Simonič je doma v Janežovskem Vrhu 13 v občini Destrnik. Stara je 20 let, na pedagoški fakulteti v Mariboru pa študira matematiko. Prosti čas, ki ga ni veliko, saj je študij zahteven, v glavnem preživlja s fantom. Zelo rada ima živali. Navdušuje se za športna in elegantna oblačila, od barv so ji pri srcu siva, modra in rdeča. Akcija Iščete svoj stil je v bistvu izziv, ki ga je želela doživeti, pravi. Simona ima že nekaj časa težave s kožo, zato se je že zdravila pri dermatologu. V kozmetičnem salonu Neda v Prešernovi 18 na Ptuju so ji kožo očistili, nanesli masko in dali nekaj koristnih nasvetov v zvezi z nadaljnjo nego doma, saj mora biti redna in temeljita. Priporočili so ji tudi redne obiske v kozmetičnem salonu, po potrebi tudi pri dermatologu. Frizerka Minka Feguš iz frizerskega salona Stanka se je pri Simoni odločila za poživitev osnovne barve las po celi glavi. Prejšnjo precej monotono barvo je poživila z bolj živo rdečo. Večjo razgibanost pa je dosegla z debelejšimi temno vijoličnimi prameni ob straneh pod zgornjim delom las, enako tudi v sprednjem delu ob obrazu. Na vrhu je dodala še nekaj svetlih tankih pramenov. Zatem je lase drsno postrigla po celi glavi, s tem je pridobila dolge rese in spredaj kratek frufru. Pri oblikovanju pri~eske je uporabila gel Wella, lase je posušila s po-mo~jo sušilnika in okrogle kr-ta~e, sprednje dele je "zlikala", da so ostali lasje ravni in sve-tle~i. Za Simonin make up je poskrbela Nina Škerlak. S korektorjem ji je prekrila nekaj majhnih napravilnosti, z gobico pa na- Simona prej ... in pozneje nesla tekoči puder, ki ga je rahlo fiksirala. Veki je očrtala s črta-lom in nanesla senčila v mare-lični barvi. Poudarila je obrvi in nanesla maskaro. Ustnice je obrobila in jih nahlo poudarila z obarvanim glosom. Za nova Simonina nova oblačila so tokrat poskrbeli v modnem kroja{tvu Creativa Zorana Rosi}a iz Wilhelmove ulice 6 na Ptuju. Posebej zanjo so skre-irali in zašili tridelni šport-no-elegantni kostim v modnem roza odtenku z ozkimi navpi~-nimi ~rtami iz blaga trgovine Firenze v Super mestu. Jakna s sraj~nim ovratnikom je bolj oprijeta in se zapenja z zadrgo. Hla~e z nizkim pasom so krojene na trapez, zapenjajo se s skrito zadrgo. Bluza ima trendovski višji razporek spredaj po sredi- vq/o adiičnast pasiušaicem Radim RtuJ. ČETRTEK, 9. maja: 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Loče pri Poljčanah z Marijo Slodnjak in Zvonicom Žibratom SOBOTA, 11. maja: 12.15 POGOVOR OB KAVI sTjašo IVIrgole Julcie in dr. IVIarjeto Cigienečlci TOREK, 14. maja: 18.00VRTIČKARIJE z Mišo Pušenjal< in Tatjano IVIoliorIco SREDA, 15. maja: 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT z Radom Šltui tei.: 0g/74»a4-1Q, faks: dektronsb poŠta: nabiralnikdradio-tednilul spletne strani: httpi77www.rBdlotednlk.sl predstavljamo vam... VW touareg - najmoinejši terenec z dizelskim motorjem >00 o < JÇ ÍE Î IX 'i: Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen bo jeseni zaključil svojo tretjo fazo prestižnih avtomobilov. Limuzinama passat W8 in phaeton bo sledil luksuzni terenec touareg. Ta razkošni potovalni enopro-storec, ki je hkrati prilagojen vožnjam zunaj urejenih cesti{~, se ponaša z najmo~nejšim dizelskim motorjem TDI V10 in stalnim štirikolesnim pogonom. VW touareg je dolg 4,75 metra, širok dva in visok 1,72 metra, medosna razdalja znaša 2,86 me- vklju~iti tudi ro~no. Kratke previse po brezpotjih, do 30 centimetrov globoke jame in polmetrska mo~virja premaguje tako, kakor se pri~akuje od teh-ni~no dognanih terenskih vozil. Po navedbah tovarniških voznikov, je touareg sposoben za vožnjo po zelo zahtevnem terenu. tra. Novi model sodi v razred luksuznih vozil "off-road", obenem pa bi ga lahko uvrstili tudi v razred športnih limuzin, saj doseže najve~jo hitrost okrog 250 kilometrov na uro. Vtis polnokrvnega terenca poudarijo reduktor, trije diferenciali in samodejni elektronski nadzor prenosa mo~i, ki so standardni. Zaporo diferenciala je mogo~e Hkrati pa je zaradi vseh tehni~-nih dodatkov in opremljenosti pravi "salonski" avto. Takšen je tudi njegov zunanji videz; prav ni~ ne spominja na ve~ino grobo oblikovanih terenskih vozil, temve~ na malo "privzdignjeno" limuzino luksuznega razreda. Serijsko so vgrajeni elektronski sistemi ABS, TCS (nadzor proti zdrsu koles), ESP (elek- tronski stabilizacijski sistem), EBC (elektronska zapora motorja) in MBA (hidravli~ni sistem). Poseben zavorni sistem omogo~a zanesljivo zaviranje v vseh okoliš~inah tudi pri polno obteženem vozilu. Ce ima vozilo vgrajeno pnevmati~no obe-šenje (dodatna ponudba), se pri hitrostih nad 125 kilometrov na uro samodejno spusti (zniža) za 25 milimetrov. Snovalci so veliko pozornosti namenili tudi ve~namemskosti; tako se na primer na velikih zadnjih vratih okno lahko odpira posebej. V prtljažniku je prostora od 555 do 1.570 litrov. Brez omejitev lahko vle~e do 3,5 tone težke prikolice. V Nem~iji bo touareg letos jeseni, ko ga bodo za~eli prodajati, na voljo s 3,2-litrskim bencinskim V6 in 5-litrskim dizelskim motorjem TDI V10. Bencinski motor razvije 162 ki- ímd™ Postanite novi naročnik Tednika vase štajerske kronike in izkoristite priložnost: 0 o z >u Û. N NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ?n čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) bre4)fécnó. NaroČrtino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih. NOV NAROČNIK: Ime in priimek: Naslov: Pošta: _ DŠ: ,Tel.: Datum naročila in podpis: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. lovatov mo~i, dizelski pa kar 230 kilovatov s 750 Nm navora pri 1.800 vrtljajih na minuto. Tema motorjema se bosta pozneje pridružila še dva: novi petvaljni, 2,5-litrski dizelski in 4,2-litrski bencinski motor V8. Serijsko je vgrajen šeststopenj-ski ro~ni ali samodejni menjalnik, odvisno od razli~ice motorja. GM na noge postavlja nov Daewoo Ameriški avtomobilski gigant General Motors (GM), korejska družba Daewoo Motor ter Korejska razvojna banka, ki deluje v imenu odbora Daewoojevih upnikov, so naposled podpisali pogodbo o ustanovitvi nove avtomobilske tovarne. Dogovorjen posel bodo po napovedih izpeljali v dveh do treh mesecih. Nova družba bo imela v lasti in upravljanju izbrano premoženje Daewoo Motor v Koreji in na tujem, po na~rtu pa bo v Evropi odprla posebno sredi-š~e, preko katerega bo usmerjala poslovanje v tem delu sveta. Ameriški GM bo v projekt vložil 251 milijonov ameriških dolarjev ter tako pridobil 42,1-ods-totni delež, njegovi poslovni partnerji bodo prispevali 149 milijonov ameriških dolarjev in pridobili 24,9-odstotni delež, preostalih 33 odstotkov družbe pa bodo pridobili Daewoojevi upniki, ki bodo v gotovini prispevali 197 milijonov ameriških dolarjev. Upniki bodo poleg tega prispevali devet podružnic in tri tovarne v tujini, v zameno pa jim bo nova družba dodelila prednostne delnice v nominalni vrednosti 1,2 milijarde ameriških dolarjev. Nove družbe še vedno niso poimenovali, po na~rtu pa bo imela okoli pet milijard dolarjev prometa na leto; prevzela bo tudi 573 milijonov dolarjev obveznosti iz poslovanja stare družbe. Ford prodaja konceptna vozila Ford Motor Company na~rtuje v dobrodelne namene na dražbi prodati 51 konceptnih vozil, ki jih je v zadnjem ~asu predstavljal na razli~nih avtomobi-listi~nih razstavah. Dražba bo 16. junija blizu sedeža Forda v Dearbornu pod vodstvom znane dražbene hiše Christie's. Na njej bodo tudi sloviti prototipi mustang mach III iz leta 1992 in ena od dveh preostalih razli~ic thunderbirda convertible. Ve~ina vozil izvira iz osemdesetih let, najstarejši model na dražbi bo ghia selena II iz leta 1960. Zanimivost dražbe bo tudi to, da izklicne cene ne bodo vnaprej dolo~ene. Pri Fordu so prepri~-ani, da bodo denimo mustanga macha III prodali za okrog 200 tiso~ ameriških dolarjev. Evropska unija je izdelovalce avtomobilov zavezala, da bodo pla~ali recikliranje svojih starih avtomobilov Izdelovalci avtomobilov bodo morali zaradi pred kratkim sprejete direktive EU o uni~evanju starih vozil pla~ati tudi recikliranje starih avtomobilov. Nov, precej strog zakon EU o odpadkih namre~ zahteva, da izdelovalec avtomobila pokrije stroške odstranjevanja strupenih delov iz starih avtomobilov in recikliranja ve~ine delov. Poznavalci menijo, da bo denimo koncern Volkswagen to stalo 1,3 milijarde evrov. Pred uvedbo novega zakona so bili proizvajalci odgovorni zgolj za kakovost in varnost uporabe, ne pa tudi za uni~evanje starih odpadnih vozil. Zdaj bodo lahko vozniki stara vozila brezpla~no pošiljali k pooblaš~enemu predelovalcu. Ta bo moral spoštovati stroge standarde predelovanja stare plo~evine, proizvajalec avta pa pla~ati ve~ino stroškov. Stroški rastejo, saj novi zakon zahteva, da odlagališ~a iz starega avtomobila odstranijo tudi baterije, pnevmatike in nevarne kemikalije, preden ga pošljejo v re-ciklažo, s tem pa zagotovijo 80-odstotno recikliranje odpadkov. Po novem zakonu EU naj bi vlade vseh 15 ~lanic EU poskrbele za ~im prejšnjo uskladitev svojih pravil za uni~enje odpadnih avtomobilov z evropsko zakonodajo. Avtomobilska panoga, ki ji lobiranje proti uveljavitvi novega zakona ni uspelo, zdaj poskuša omejiti višino dodatnih stroškov, ki bodo nastali pri recikliranju. Podjetja iz te panoge bodo namre~ prva, ki bodo morala upoštevati "odgovornost proizvajalca". Izdelovalce avtov zdaj najbolj zanima cena, ki jo bodo morali pla~ati za reciklažo, in tudi to, ali bodo prihodki iz recikliranih avtomobilov sploh pokrili stroške predelave. V mednarodnem uradu za reciklažo (BIR) pravijo, da recikliranje avtomobila po novem sistemu stane od 50 do 100 evrov. Izbira sistema, iz-ra~un ~istih stroškov recikliranja ter vsota, ki jo bodo morali avtomobilski proizvajalci pla~-ati podjetjem za recikliranje, za zdaj še niso znani. Nekaj držav na~rtuje uvedbo nizozemskega sistema, po katerem se posebni stroški za do okolja prijazno re-ciklažo vozil pla~ujejo iz sklada, ki ga polnijo vozniki; ti morajo ob registraciji vozila za te namene pla~ati 45 evrov. Nem~ija bo sistem pravil za predelavo odpadnih avtomobilov kon~ala do junija letos. Da bi ublažila udarec avtomobilski industriji, je država ponudila 250 milijonov evrov na leto v obliki dav~-nih odpustkov med letoma 2002 in 2007. Pri~akujejo, da bo zakon povzro~il podražitev novih avtomobilov za pol odstotka. Španija je zbrala 263 milijonov evrov za kritje stroškov vzpostavitve nacionalne mreže odlaga-liš~ starih avtomobilov, Velika Britanija pa je svetlobno leto dale~ od uveljavitve avtomobilske zakonodaje. Britansko združenje predelovalcev železa je namre~ od vlade zahtevalo jasne informacije o tem, kako bo deloval britanski sistem predelave odpadnih avtomobilov, preden za~nejo vlagati v novo opremo. Sporno je po mnenju izdelovalcev avtomobilov dejstvo, da jih bo EU prisilila pla~evati re-ciklažo avtomobilov, ki so bili prodani pred uveljavitvijo tega zakona. Kot so povedali v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA), se niso zavedali, da bi morali dajati v rezervo tudi denar za reciklažo avtomobilov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: prsti, letak, akara, Memo, kmetstvo, šči, kormoran, iterativ, aforist, Šmarna gora, Rene, tir, Tolo, Baron, Anina, Štrbac, TT, KZ, amba, OB, rin, Abba, tic, Nor, Mai, Ag, ris, evaporacijska posoda, radikalni socializem. UGANKARSKI SLOVARČEK: ARNATT = ameriški filmski igralec (John 1917), CALASAN = slovenska tekačica in skakalka v višino (Desanka), ISSA = antično ime za Vis, KROTALON = sedanjim kastanjetam podobno glasbilo starih Grkov in Rimljanov, LANTANA = lepa cvetoča lončnica, spreminjavka, NARO = antično ime za reko Neretvo, Narenta, REPLIKANT = skrivnostno bitje iz filma Iztrebljevalec Ridleyja Scotta, SIEBURG = nemški pisatelj in publicist (Friderich, 1893-1964), TRISTANO = ameriški jazzovski pianist (Lennie, 1919-1978) namreč začeli streljati. ... DA bo ptujski predizbor misice na dan državnosti. Najbolje bi bilo ob rojstnem dnevu države med lepoticami izbrati kar bodočo predsedni- rOVORI SE... ... DA so v spodnjem Pobre-žju storili odločen korak, kako bodo pometli z evropsko kmetijsko konkurenco: sredi njiv so si uredili javno razsvetljavo in tako bodo odslej njihova koruza, bob in loboooda rasli še ponoči ob svetlobi obcestnih svetilk. Pa še okopavali bodo lahko ponoči, četudi ne bo svetila luna. ... DA so Pooobrežani sicer nadvse napredni, saj imajo med njivami tudi asfalt. Naslednja poteza bodo semaforji. ... DA bodo naši ekstremni politiki dobili do Evrope nekoliko več spoštovanja. Tam so ... DA bi tako državljani (glede na pogled pod obleko) zagotovo vedeli, da ima predsednica vse stvari na svojem mestu. ... DA je Aluminij šel v Novo Gorico samozavestno ob dejstvu, da je to pač mesto iger na srečo. ... DA bi bil govor mestnega župana ob nedavni slovesnosti popoln, če bi na koncu vzkliknil še "Smrt fašizmu ..." ... DA na vseh občinskih praznikih govorijo o velikem razcvetu lokalne samouprave. Občani, ki imajo sicer radi tudi rožice, pa čakajo predvsem na sadove. ... DA je maj mesec ljubezni. Zdravniki zato znova razmišljajo o stavki iz gole ljubezni do denarja. Aforizmi by Fredi Ni vsaka, ki prismodi kosilo, prismoda. *** Če si človek na mestu, te bodo vsi pustili za sabo. *** Ne nečistuj v nečistem. *** Če ti že pade sekira v med, pazi, da se pri lizanju ne porežes. *** Ne igra samo plehmuzika plehke glasbe. *** Kdor začenja iz nič, ni za dajanje v nič. *** Zame postane ženska angel takoj, ko si obleče mini krilo. *** Marsikateri moški ugotovi, da je nevreden svojega imena, šele, ko bi moral priznati očetovstvo. LUJZEK Dober den vsoki den! Gnes, v nedelo, ko va^ pišem toto pismo, pa je tak hladno, ke bi si skoro moga oblečti duge gate. Piha zahodni veter, megle se po lufti lovijo, od cajta do cajta pa tudi kokšna kapljica dezeka prileti izpod neba. Vam rečem, da je to provo aprilsko in ne majniško vremen, čista podobno našim politikom in jiho-vim strankam. Obročajo se tak, kak veter piha, za nas preproste občane in drzavlane pa itak velja storo pravilo, da je proti vetri zmetno lulati. Mica je šla k pozni meši, jaz in sosid Juza pa sma bla pri roni meši. Tak po tihem povedano, sma se spovedala v gostilni pri mlodi kelnarci, ki nama je za pokoro nalozla dvo špricara, eno kafe, pelinkovec in še druge artikle gostinske hiše. Za pokoro pa še zahteva, da se morema drugo nedelo, če ze ne prej, drgoč pri spovedi zglasiti. Ja, vidite, tokšno je zivleje na našem Suhem bregi. Pred por minutami je po mobiteli zvunija moj haloški kolega Gustl, ki vas vse lepo podavlja, mene pa prost, če bi mu lehko sprava v promet 500 litrov lenskega dobrega vina po normalni ceni 300 tolarof za liter ali pa še za nizjo ceno, če bi v enem šusi odpela vso vino. Tak sen mu nazaj pomo-bitelil: "Drogi Gustek, ti si moj provi odpustek! Obrna si se na napačni naslov. Tudi jaz man v kleti preveč vina, tejko ke ga ne bi mogla spiti nobena deklina in gospa fina. Kupcov pa nega z nobene grabe in brega. Glede nas Evropska unija, ki je, kak provijo dobri poznavalci, vejka goljufija, še posebno za zemljorilce, gospodove tovariše in druge plazilce." Pa smo na kunci. Mica ze v kuhinji crvči z nekšnimi dobrotami. Nama in vsem, ki štejete toto mojo pismo, vašim dober tek, ki ma ga tudi divji zovec v breg. Vas vse podavlja LUJZEK OVEN 20. 3. DO 20. 4. Egoizem provokacije in prepiri, ki so že nekaj časa vaši spremljevalci, se bodo končno umaknili in z olajšanjem boste ugotovili, da so se sreča, mir in ljubezen spet vrnili v vašo zvezo. BIK 21. 4. do 20. 5. Bodite livaležni, da je vaš partner rahlo ljubosumen, s tem vam da samo vedeti, da vas ima rad in da vas ne bi rad izgubil. Bodite prepričani, da ta vrsta ljubosumnosti ne bo uničila vaše zveze, še utrdila jo bo. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Namesto da ustvarjate nesoglasja in zamere v svoji zvezi, se raje vprašajte, ali ne bi bilo učinkovitejše in preprostejše, končati nekaj, kar je že davno končano. Dobro premislite. RAK 21. 6. do 22. 7. Pred vami je projekt, ki zahteva veliko odgovornost. Brez dvomov, sposobni ste ga izpeljati tako, kot je treba in kot se od vas zahteva. Pri tem pričakujte tudi javno pohvalo in priznanje. LEV 23. 7. do 23. 8. Kljub temu da imate prijateljsko razpoložen dom, kjer vlada razumevanje, lahko vse to izgubite zaradi svoje strastne Ijubosum-nosti, ki ji vedno znova in znova povsem neupravičeno podlegate. Zberite se. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Ne obremenjujte se glede poslovnih zadev, ampak se veselite, ker vam bo šlo vse tako, kot je treba. Vse poslovne zadeve boste dokaj uspešno reševali. Čustva v vaši zvezi bodo še močnejša in strastnejša. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Končno boste dobili sporočilo, ki ga pričakujete ža tako dolgo, s tem pa se vam bo odprla pot k ponovnemu poslovnemu uspehu. Bodite pogumni, ker sta usoda in sreča na vaši strani. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Svobodno lahko zadihate, končno so se vam uresničile vse sanje in vsi cilji, materialne dobrine (posel, denar ...) imate urejene, vaša ljubezenska zveza je stalna in srečna, predvsem pa ste ljubljeni. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Preživljatetežko obdobje, V katerem ste zelo negativno nastrojeni tako proti sebi kot proti drugim. Nekoč boste hvaležni življenju, da vas je vrglo med krdelo volkov, saj se boste naučili preživeti. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Ne bodite tako egoistično in provokativno razpoloženi proti svojim najbližjim, če vam trenutno ne gre vse tako, kot bi si želeli. Končno pa ste si vse, kar imate, pridobili skupaj z ljubljeno osebo. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Predvamijeprijetnainuspe-šna pot, na kateri boste premagovali poslovne težave, ki izvirajo še iz preteklosti. Kljub temu da sedaj ne verjamete v to, boste usodi še hvaležni, da vas je pripeljala na to pot. RIBI 20. 2. do 20. 3. V vaš dom so se zavlekli malodušje, negotovost in predvsem ljubosumnost ter občutek ogoljufanosti. Navdušenje, s katerim ste s polnimi načrti začeli novo obdobje življenja, se je na žalost poleglo. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. Glasbeni svet pretresajo manjši ali večji škandali, ki nekaterim glasbenikom pomagajo, drugim pa {kodujejo. Kje je torej meja škandaloznosti, da jo bodo oboževalci še vzeli za pozitivno? Avstralska pevka KYLIE MI-NOGUE nam je z lanskega albuma Fever že postregla z dvema mega hitoma Can't Get You Out Of My Head in In Your Eyes. Izredno seksi pevka promovira novi komad z vpra{ljivim naslovom LOVE AT THE FIRST SIGHT (***), ki bazira na zelo znanih disco - pop sodobnih plesnih ritmih. Nem{ka skupina NO ANGELS je zmagala v televizijski glasbeni oddaji Popstars, ki je tudi pri nas zelo popularna in napeta ter jo organizirata v glavnem Kanal A in glasbena založba Menart. Kvintet je uspel s hitom Daylight In Your Eyes in kmalu dobil konkurenco v skupini BroSis. Plesno-pojoča ženska skupina že snema material za drugi album Now... Us in prvi single SOMETHING ABOUT US (***) je zmes energičnega r & b-ja, funky-ja in sladkega popa. *** Britanska skupina S CLUB JUNIORS je kopija skupine S Club 7 in jo sestavlja {est otrok, starih od 11 do 14 let. Mladi zvezdniki izvajajo zelo poslu{ljivo in melodično klasično pop pesem ONE STEP CLOSER (***). *** Nem{ka skupina WONDERWALL si je nadala ime po mega hitu britanske skupine Oasis (fantje so trenutno v modi s hitom The Hindu Times). Tri najstnice izvajajo akustično klavirsko-kitarsko pop-rock klasiko JUST MORE (****), ki je tudi odlično več-glasno odpeta in jo boste kmalu na{li na njihovi debitantski zgo-{čenki Witchcroft. *** Kanadska pevka DIANA KRALL je nova kraljica popularne jazz glasbe in že nekaj časa blesti s fenomenalnim albumom The Look Of Love. Fantastična pevka je tokrat priredila jazz in bossanova standard S'WON-DERFUL (****), katerega izvirni avtor je George Gershwin. *** Ameri{ko pevko CHRISTINA MILI-AN je "potisnil" v glasbeni svet raper Ja Rule, ko je z njim zapela komad Me And You. 20-letna pevka je uspela z uspe{nico AM To PM, ki ji sledi moderna in ritmična sodobna r & b groovy godba WHEN YOU LOOK AT ME (***). *** BRANDY je mlada ameri{ka super zvezdnica r&b in soul glasbe, ki je letos uspevala s komadom What About Us in albumom Full Moon. Nadarjena vokalistka tokrat ponuja pravljično zgodbico o polni luni v r&b komadu FULL MOON (***), ki ga je pro-duciral Rodney Jerkins. Ameri{ki raper EMINEM je bil najpopularnej{i s hitom Stan, v katerem je pela tudi britanska pevka Dido. Kontraverzni beli raper je naredil novo atraktivno in provokativno rap odo WITHOUT ME (****), v kateri ponovno malo "posmfa" nekatere glasbenike in filmske igralce. NemSka studijska skupina AQUAGEN še blesti na plesiščih s komadom Hard To Say I'm Sorry, ki so ga v orginalu izvajali člani skupine Chicago. Producentska skupina je remiksirala v "buta-buta" trance stil house klasiko EVERYBODYS FREE (***), ki jo je na novo zapela izvirna pevka Rozalla. *** V Info glasbenih novicah postaja standardno, da vam ponudim pregled najboljših albumov, izdanih v aprilu: Spin - DARREN HAYES, Release - PET SHOP BOYS, Shaking The Tree - PETER GABRIEL, The Best of - SOFT CELL, Fantic - BRYAN FERRY, About A Boy - BADLY DRAWN BOY, Can You Do Me Good - DEL AMITRI, The Singles - BLUE-TONES, Are You Passionate -NEIL YOUNG, C'mon C'mon -SHERYL CROW, Ashanti - AS-HANTI, Southern Hummingbird - TWEET, Celebration -DJ BOBO, La patata - KELLY FAMILY, When I Was Cruel -ELVIS COSTELLO, The Spirit Room - MICHELLE BRANCH in Gutter Flower - GOO GOO DOLLS. David Breznik Mladi dopisniki ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE V sredo, po malici, smo odšli v dvorano. Počakali smo, da pride naš obiskovalec, Tone Pav~-ek. Je pesnik in prevajalec. V dvorano sta prišla gospod Tone Pavček in ravnatelj naše šole Miroslav Tramšek. Nastopil je pevski zbor Tilen. Zapeli so pesmi: Hud pesjan in Letošnje počitnice. Nastopili so še drugi učenci. Potem je dobil besedo Tone Pavček. Najbolj všeč mi je bilo, ko je našteval besede, v katerih je več besed. Izbral je tudi besedo kravata, v kateri sta besedi ata in krava. S pomočjo takega iskanja besed nastajajo pesmice. Začeli so podeljevati bralno značko. Ponosen sem bil, ko me je učitelj Mladen poklical na oder. Prišel sem k Tonetu Pavčku, ki mi je dal roko in bralno značko. Lepo sem se mu zahvalil. Amadej Sklepic, 2. a, OS Miklavž pri Ormožu LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR Klementino poznam že zelo dolgo. Imela je prijateljico Nušo, s katero sta si vse zaupali. Vse se je začelo nekega dne, ko sta šli Klementina in Nuša z družinama na smučanje. Nuša je smučala, Klementina pa si je izmislila, da ji ni do tega in je Nušo samo opazovala. Klementina jo je ves čas popravljala in ji pravila, da ne smuča pravilno, motila jo je njena drža, po njenem je smučala prepočasi in podobno. Minila sta dva dneva in Klementina ni bila še nič na snegu s smučmi. Nuša jo je vprašala, zakaj noče smučati. Klementina se je na veliko izgovarjala, da je prehlajena ter da ima zvit gleženj. Nuši se je zdelo vse malo sumljivo, zato je vprašala Klementinina starša, ali ima Klementina sploh smuči s sabo. Povedala sta ji, da jih nima, ker ne zna smučati. Naslednji dan je Klementina spet začela popravljati Nušo pri smučanju. Nuša se je razjezila in ji zabrusila v obraz: "Le čevlje sodi naj Kopitar!" Karmen Unuk 8. b / 9, OS Kidričevo PRINCESKA ČEŠNJA MI JE ZAUPALA Nekega popoldneva sem zagledala češnjo, vso v belih cve- tovih. Ker je bila zemlja suha in lepa zelena trava, sem legla pod njo. Naenkrat se oglasi tuj glas. Gledam naokoli, a nikogar ne vidim. Vstanem, bolje pogledam in zagledam, da ima češnja usta, oči in ušesa. Zdi se mi nenavadno. Vprašam jo, ali je to res, kar vidim in slišim. Odgovorila mi je, da je vse to res, ter dodala: "Kakor rada bi imela družbo ali družino." Vprašala sem jo, če jo moti, da sem človeško bitje. Rekla mi je, da je čisto nič ne moti, le družbo si želi. Odgovorila sem ji, da sem ji z veseljem za družbo, ker se je nazadnje pogovarjala pred enajstimi leti. Najin pogovor se je globoko zapletel. Na češnjo je priletel mladi plavček. Vprašal naju je, če se lahko pogovarja z nama. S češnjo sva v en glas odgovorili, da se lahko. Naš pogovor je bil zelo zanimiv. Iz cipres zasli-šim atov glas. Takoj se oglasim in odhitim k njemu. Češnji in plavčku sem zaželela še lep dan naprej. Konec maja sem spet šla k češnji. Komaj me je spoznala, kajti ima slab spomin. Vprašala me je, če me mikajo njeni plodovi. Veje je zamajala in na tleh je bilo polno češenj. Zahvalila sem se ji, ona pa me je vprašala, če mi kaj znano, kdo sta njena starša. Povem ji, da je njena mati pomlad, oče pa sonce. Povedala sem ji, da še ima tri sestre: to so poletje, jesen in zima. Češnja se mi je lepo zahvalila in me prosila, naj jo še kdaj obiščem. Obljubila sem ji in ji povedala, da bom povabila še plavčka. Ines Svarc, 4. r., OS Trnovska vas ŽE TRI DNI DEŽUJE že tri dni dežuje! Dolgočasni, pusti dež, jezni, črni oblak, ki nad Ptujem zliva bes. Odgnali bi ga radi, a on se ne da, saj svojo moč bi rad pokazal nam. Nekdo se spomnil je, kako se dež odžene, saj v zelo starih knjigah zapisano je. Prinesli smo tri kilograme prahu, veliko dišav in zaplesali smo ples sonca. Oblak eksplodiral je, saj sonce spustilo svoje žarke je. 1. Escape - ENRIQUE IGLESIAS ^ Lík7a Prayer" MADTOSE-\S ^ X / 3. If Tamarraw Never Cames - \ \ > / HDNAN KEATING ^ 4. I'm not a Girl, not yet a Wami ' / BRITNEY SPEARS ■A^iew Day Has Come - CELINE DIDI, B. Celebration - DJ BDHD " 7. Don't Let Me Get Me - PINK 8. Murder on the Dance Floor -SDPHIE ELLIS BEXTDH 9. Whenever Wherever - SHAKIHA Wherever you will Go - THE CALLING \ Vsak^ s>o\?o\.o m splošna popravila vseh tipov motornili vozil > generalna popravila motorjev > manjša l