Dopisi. Iz Radla. Na potovanji črez Marenbeig k sv. Pankiaciju na Remšaiku sem občudoval Marenberško cerkev, ki je zdaj celo ponovljeua in tudi umetniikemu očesu moia dopasti. Zaotrajna (ipiava in barvanje zida je v najlepšem redu. Kteri je nekdaj Marenberško cerkev videl, še jo le na zvoniku spozna, ki je redkvi zelo podoben. Altarje ponovil in pozlatil je g. Oioslav Cuček, pozlatar v Mariboru. Delo sauio ga bvali. Angeljce iu sv<t nike, ki so bili kitajskiiii nialikom podoboi, je odetranil. Umetnost tedaj in delo ga piiporočuie vsem cerkvenim predstojnikom. Prva bvala se mora izreči g. dekana Stuklas-u, ki no za plačilo skrbeli. Dospevši do sv. Pankracija na Remšnikn sem si mislil: o sv. Panki acij, ko bi ti bil v fai i g. Stoklasa, bi že gotovo drugo suknjo nosil. Sv. Pankracij je na prijaznetn hribu Radla dve uri od Brezja in od železniske postaje. Od Remšniške strani prihod ni pretežaven in kedar ua hrib prides, imaš najlepši razgled pri raznierno le majhnem trudu. Prizor je kot v gledisču, kedar se zagrinjalo odstrani in oko se pri ugodnem vremenn ne more nagledati naravine lepote, krasnib doliu, hribov in hiibčekov.^ Pioti zahodu stoji visoka Golica, proti severa Šekl in celo taesto Gradec in proti izhodu se vidi črez slovenske gorice in nemške kraje tje na Ogersko. Protijugu te pozdrarlja Velika kapa na Pohorju. Lepota razgleda se ne da popisati, le občudovati jo zamore obiskovalec sv. Pankracija. Tukaj ua najlepŠem prostoru, kjer je mejaš slovenske in nemške zemlje, lavaDtinske in sekovske škoflje, Marenberške ia Šramber.ške dekanije, Remšniake, Jivniškein Arveškefare, Slovengraškega in Lipniškega okraja, stoji revna in razdrapana cerkvica sv. Pankracija. Ta hrib bi imel biti ponos za slovensko zemljo! Leta 1872 so imeli pripravljenih 100.000 žganih opek za stavljenje nove cerkve; 30.000 jih je že razpadlo. Nalomljeaega kamenja je 2e mnogo. Celi hrib je apnen kamen. Stepib je bil skopan 20 stopin od ceikve in veliko vode je bilo v njem za ugaševanje apna. Obljubljenega denarja je bilo 5000 fl. Vse ugodno za stavljenja nove cerkve! Hrib že planiran pa ima še staro revno cerkvico. Ko bi se zidanje izročilo Marenberškemu dckanu g. Stoldas-u, imeli bi inočuo zaupanje, da bi v par letih izvrstaa hiša božja tamkaj stala. Za uslišanje prosi edeu, ki je že 1000 gld. potrosil leta 1872. F. L. Iz Središča. (Predstojniki — pravi ti-pini.) Kakor je bilo v ,,Slov. Gosp." že nazaaujeno, nas je obiskala kar na enkrat dvojna kužaa bolezen. Otrok — tu ia taru tudi odrašcenih — se je lotila vratna vnetica — difteritis — ter razsajala nekaj časa precej hudo; podavila ,je v 6 tednih kakih 30 otrok. Ta bolezen je hvala Bogu nekoliko popustila. Goved pa je dobila bolezea ua parkljih ia v gobcu, kar pa pri nas ni aič aovega. Tudi pred 4 letmi smo imeli enako bolezen skoraj pri vsaki hiši, pa crknilo ni nobeao živinče. Nektere dui živiaa ne more jesti, se sliai, plauta, poležava, potem pa zopet ozdravi. Snažnost iu spiranje z mrzlo vodo pospešuje ozdravIjenje. Nekteri kuhajo tudi, kakor nUmni živiuorejec" priporočuje, reso ali vres (Haidekraut, Erica vulgaris), ki po kakih peščeuih krajib. raste, pri nas v ,,Mladolesu'<, na vodi precej dolgo ter dajejo bolenemu govedu zjutiaj in zreCer po 2 ali 3 kupice, kar prav dobro stori. Sploh pa ljudje na bolezen nialo porajtajo, ker dolgo ne trpi in itak uevarna ni, če se živiuče le snažno drži. Neuadoma pa se razglasi: v Središča je živinska kuga, iu kar maboin prideta iz Ptuja ob euem c. k. fizikus in živioski zdravnik pregledavat naše živiuice iu zapisavat. Vse je lepo in prav, ko bi s tem bilo le kaj pomagauo! Gospoda v Ptuju menda raisli, da je Središče kje tam doli oa Turškem iu mi sami uporniki, ali pa se morda g. živinozdiavnik uedolžuih ia plautavib kravic tako boji, ker je prvokrat dva žandarja seboj prignal. Pa gotovo se je prepiical, da v Sredisču za-nj ni uobene nevaruosti, ker je drugokrat prišel brez žandarjev, le predstojuik je nioial kot toliaač i ajisa, ker atnu besedice slovenske na razumi. In tako «o že drugikrat popisane boleae kravice, teličke in bikeci po barvi in starosti, še celo svinje, ki so le količkaj plantale, prišle so v zapisnik. Tudi se je predstojnikom strogo zaukazalo, da tnorajo v vsakib 8 dneh hleve preiskati in vso boleno ali že ozdravljeno ali crknjeno živino, tudi svinje, z imenom goapodarja v vsakih 8 dneh c. k. glavarstvu nazuaniti, inače bode ua predstojnikore stroške priSel poseben pot po dotične zapisnike. 0, ubogi predstojnik! ti si zares trpin — pravo naklo, po kterem udrihajo vsi uradi, kakor je blagi naš g. Herman svoje dni rekel. Sodnija, glavarija, davkalija, razui odbori in Bog zna kteri uradi še te nadlegujejo ter te tirajo v hleve, citirajo y kancelije, gonijo po komisijouih ter se ti po vrh namesto plaSila 8 kaznijo grozijo. Htel bi iti rajai boba plet, kakor biti v sedanjib rar.meiab na deželi predstojnik! Iz Vranjskega okraja. Pretečeni mesec so se vršile volitve v tukajšni okrajni zastop. Kakor dosedaj, tako srao si tudi dne 15. avgusta t. 1. v syesti bili, da bomo iz kmečkih občin volili sarue narodnjake; ali letoa smo propali, in sicer edino le zaradi enega glasu, kterega je oddal častiželjui  nevedui župau na Reki, Jakob Poznič 8 tem, da je vzel listke od obeb. strauk, potem pa je volil v nasprotnem taboru; in glejte, izmed 16 oddanih listkov dobil jih je OH 15! Od veselja si je ta čloyek takoj prižgal suiodko ter jo ponosno puiil, ia zakaj bi jo ne? Taka čast ga še gotovo ni zadela! Čuditi se le inoramo temu uiožu, da kakor slep tava za glasovitim Vraajakim nemčuijem, kteri se že sedaj čuti nacelnika novega odbora. Ali varujte se, da Vam ne spodleti. Mi ae smemo zanesti na oue narodae duhovne in posvetne go- spode, kteri so v okrajni zastop vendar še izvo- ljeni bili, da bodo izvolili poštenega moža za na- čelnika, in da se bo z okrajuim piemožeujem po- štenejši ravnalo, kakor se dela v občini Reški, kjer je J. Poznič župan. Milujemo le davkoplače- valce Reške, da puste z obSinskim premoženjem tako gospodariti. Zupan itua prevdarjeno gotovo letuo plačo za domače pote in zamude, pa on si vračuni še vsakega posebej; odbornikom, ki pri- dejo k seji, zaraŠuni 3 gld. za vino, ko vendar vsak ve, da »e to brezplačno zgoditi mora; i eao besedo razun plače pisarju, — ktera pa ni  prevelika — primejo se menda vsi občinski dohodki  župana (?). Ker so ravno volitve v občinski odbor  pred durmi, opominjamo Reake volilce, da se pridno volitve vdeležijo in si poatenejšega in varčnejsega  moža za župana izberejo, kteri bo bolj previdno s  težko plačanim denarjem gospodaril. F. K.  Iz llirske Bistrice. (Letina) je pri nas tako slaba, da se po pravici bojimo budegaglada; žito nam je jako slabo se poneslo, še semena ne bo ; turšica je slaba pa še zdaj vsa zeleua in njo bo slana vzela, ča aam Bog ne pošlje ugodae jeseni; korun je začel Crniti; 6e nam on zgnjije, smo popolnem uničeni za živež; zelje so gosence deloma popolnem pojužinale tako, da sein ter tje sami goli koceai stojč. 0 repi ne govorimo, ker nje nibče ni sejal zarad suše. Ajda pri nas ne stori, jaz sem ž njo poskušal zarad čebel, pa je bilo seme zavrženo. To so potrdile večletne skušnje. Sena govejega je obilo, koujskega pa malo, ker nam ga je moča v rasti zadržala i tudi voda poplavila i poblatila, a otavo pa nam je silua ploha posula. Pri nas je vinogradov jako nialo, a še ti so letoa vsi zarad slane piazni. Sadja ni nič, ue jabelk, ne brušek, oreha ni nobenega, češp samo kaka za pojesti. Bog se uas usoiili! in davkarji tudi!