198. Številko.
g uiujiii, g sredo. 28. outusto 1987.
XL leto.
Uhaja vsak dan »večer, IzimSi nedelje In praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ofrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za[LloblJano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tnfe detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole frankovati.
je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr„ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
_ Rokopisi se ne vračajo. — CredniAtve In
DrednlAtva telefon it 34»
Jtfeseina priloga: „ Sto venski Cehnik
ruaatiM številko po 10« h.
Upravnistva telefon it. 85.
Nos hmetskl stan.
Klerikalci so osredotočili vse svoje moči na to, da priklenejo slovenskega kmeta do verigo ultramon-:anstva. Lovo sicer tudi male obrtnike in delavce. aH na te se ne zanašajo. Njih zaslomba in opora je kmetski stan. V kmetskih žilah se kri po-• ;;si pretaka in v kmetskih glavah je še velika tema. Nekdaj, ko je pritiskala sila na kmeta tako, da je obu-paval. tedaj je dvignil sekire in kose in je šel nad gradove in samostane. A te krute sile ni več in kmet je apatičen in ravnodušen. O svetu izve malo, vpogleda v velikanske prevrate nima, ker je duševno len. vse gospodarstvo in vse življenje njegovo je tako, kakor je bilo v davnini. Kmet misli, da mora vse tako ostati, kakor je bilo. V takih razmerah je i-ararno, da cvete na kmetih neome-do duhovsko gospodstvo.
To gospodstvo si skuša klerika-Hzem seveda ohraniti za vsako ceno. Z blaznim verskim fanatizmom hoče .zdržati kmeta v popolni dušni odvisnosti od duhovščine. Ker pa je življenje močnejše in bi znale materialne okolnosti zmagati nad duševno lenobo kmetskega ljudstva in kmeta osvoboditi iz dušne odvisnosti, zato >krbi klerika 1 izem, da še na druge načine priklene kmeta. Materialna odvisnost je največja slabost, oziroma moč na svetu. V ta namen so ustanovili klerikalci nebroj vsakovrstnih organizacij, ki drže kmetsko ljudstvo kakor klešče in dajo različnim ljudem priliko, da si na kmetske stroške polnijo žepe. Pri klerikalnih zadrugah kradejo in goljufajo ljudje, da je groza. Zadnje sredstvo vzdržati kmeta v klerikalni sužnosti je to, da ga skuša duhovščina popolnoma izolirati. Najraje bi vse tako uredila, da bi kmet z nikomer ne prišel v do-tiko, zlasti pa ga skuša naščuvati proti mestjanom.
Gonja zoper mestno prebivalstvo je velika. Kar je le mogoče store klerikalci, da bi napravili globok prepad med mestnim in med kmetskim ljudstvom. Treba je le poslušati, kadar klerikalci govore o gospodarskih razmerah. Se najmanj je, da kmetu govore, da on s svojimi davki vzdržuje vso državo, kar že davno ni
ns i u bi država morala napra-
viti tisti dan baukerot, ko bi bila nakazana samo na davke, ki jih plača kmet.
Poglavitno sredstvo klerikalcev za hujskanje kmetskega ljudstva je, da predstavljajo kmetske interese kot dijametralno nasprotne mestnim interesom. »Fabrike in mesta so nesreča za kmeta.« Ta nauk je lahko slišati vsak dan.
In če je kak nauk neresničen, je ta. Resnica je namreč, da se kmetski in mestni interesi popolnoma ujemajo. V interesu kmetov je. da mesta cveto in se razvijajo, zakaj mestjani so najboljši odjemalci kmetijskih pridelkov, in v interesu mest je, da živi na deželi krepak, dobro stoječ kmetski stan ker je ta najboljši odjemalec industrijskih izdelkov.
Dejanjske razmere potrjujejo to kot resnično. Poglejmo kamorkoli, povsod vidimo, da je kmetski stan v največji stiski ravno tam, kjer ni industrije iu kjer ni v bližini velikih mest, najbolj pa izhaja v bližini tovarn in mest.
V enem oziru trpi kmetijstvo res vsled tovarn in mest. Jemljejo mu posle. Manjši posestnik tega še ne čuti tako, kakor graščak, ki sam ne dela in torej mora imeti posle. Ali to je proces, ki ga ne more ustaviti nobena moč na svetu. Razmere in zaslužki kmetijskih poslov so taki, da ne bo nihče ostal na kmetih, kdor nima svoje zemlje. Kmet mora s tem računati in temu primerno urediti svoje gospodarstvo. Oprijeti se mora novih oblik produkcije, nove metode gospodarstva, kakor je to moral storiti kmet na Francoskem, v Švici, na severnem Italijanskem, v Belgiji, v zapadni Nemčiji itd., kjer tudi ni poslov. Če kmet nima poslov, si že pomaga, to pričajo omenjene dežele, samo graščak si ne more pomagati. Pomanjkanje poslov provzroči parcelacijo velikih posestev in s tem se ustvarijo dobre male kmetije.
Kmetska beda ni prazna beseda, ali vzroki kmetske bede so drugi, ne tisti, ki jih navajajo klerikalci. Poglavitni vzrok kmetske bede je zadolženost. Deset milijard je vknjiženili na zemljišča v Cislitvau ski, dočim znašajo vsi državni dolgovi Cislitvanske okroglo le šest mi lij ar d. Okroglo 500 milijonov morajo zemljiški posestniki plačati na leto samo na obrestih o<l teh dolgov. To je
breme, ki ga ne morejo zmagati in zato padajo od leta do leta globlje v barje zadolženosti. Razdolženje kmetskega stanu, to je jedro vsega agrarnega vprašanja in če se ta problem ne reši, zadene naš kmetski stan usoda, kakor je zadela kmetski stan na Angleškem. Tam je propadel in izginil.
Kakor temu silnemu zadolženju tako je tudi vir vsem drugim nadlogam, ki tarejo kmeta, iskati le v kmetu samem. Kmetska konservativnost, ki je toliko trdovratnejša, ker sloni na nevednosti, kmetska zaostalost, duševna in gospodarska, brezin iselna zapravljivost, slaba vzgoja — to je največja nesreča kmetskega stanu. Kmet škoduje sam sebi največ, ker nima pojma o svojih pravih koristih. Kdo bi se potem čudil, da ga imajo v rokah duhovniki.
Slovenska narodna in gospodarska korist zahteva, da se reši kmetski stan. Mi še dolgo ne bomo imeli take slovenske industrije, da bi mogli ravnodušno prepustiti kmetski stan svoji usodi. Lahko bi se zgodilo, da bi naš kmet propadel, predno bi imeli svojo industrijo in potem bi bilo ugonobi j eno vse slovenstvo. Trden stan srednje-velikih posestnikov, to je za slovensko narodnost življen-sko vprašanje. Uresničiti pa se to ne da, dokler ne stopi kmet na lastne noge, dokler se ne iztrga iz rok svojih sedanjih jerobov, ki ga iz sebičnih nagibov hote ali nehote tirajo v propast. Osvoboditi kmeta iz rok političnih Brajdičev, to je predpogoj rešitvi kmetskega stanu.
Kriza v ogrski koaliciji.
Budimpešta, 27. avgusta. Vsestranskemu vplivanju, tudi z višjih mest, se je posrečilo, da se je kriza v koaliciji začasno ustavila. Glasilo ljudske stranke je prineslo danes izjavo: »Z današnjim dnem je položaj glede ljudske stranke in koalicije zopet jasen. Koalicij a ostane skupaj, dokler ne izpolni nalog, ki jih je prevzela.« — S tem pa še ni rečeno, da je kriza sploh odpravljena, in dalekovidni politiki prorokujejo, da čez leto in dan sploh ne bo več sledu o koaliciji. Prvi ministrski s\«'t po počitnicah, ki ho zboroval sredi meseca septembra, se bo 6 stvarjo temeljito bavil. Do tedaj pa
ljudska stranka opusti agitacijo proti koaliciji.
Madžarski terorhem podlegel.
Budimpešta, 27. avgusta. Vkljub nečuvenemu terorizmu je bil v Belenvesu izvoljen za državnega poslanca Rumun Lukaciu s 797 glasovi večine proti madžarskemu kandidatu Kardosu. Razburjenje je bilo nepopisno, ker je med volitvami na treh krajih gorelo. Zgorela je tudi orožniška hiša. Zvečer je gorela velika vas Tarkanv ter so zgorela vsa poslopja. Tudi nekaj ljudi je baje ostalo v plamenih. Madžari dolže Rumn-ne, da so zažigali, da bi odgnali nasprotne volilce domov.
Še vedno sestanki vladarjev.
D r a ž d a n e , 27. avgusta. Cesar Viljem je obiskal saškega kralja na gradu Pillnitz, preden se je kralj odpeljal v Trbiž. Posvetovala sta se baje le o internih rodbinskih zadevah. Po cesarjevem odhodu je imel kralj tajno posvetovanje s svojimi ministri in s škofom Schaferjem. Zatrjuje se, da je vse to v zvezi z zo-petno ženitvijo kralja, ali pa se vrne grofica Montignoso na dvor.
London, 27. avgusta. Kralj Edvard je baje rekel v Marijinih varili napram ruskemu poslaniku, da se upa kmalu sestati s carjem. Splošno se sodi, da bo ta sestanek v finskih zalivih na širnem morju.
Justična reforma v Mace-doniji.
Sofija, 27. avgusta. Načrt Avstro-Ogrske in Rusije gre za tem, da se ustanovi v Solunu pod evropsko kontrolo kas a e i j s k o sodišč e , ki naj preišče vse v Macedoniji izrečene sodbe ter jih po potrebi razveljavi. Predvsem pa bo naloga tega sodišča, da kontrolira in modernizira ii r e i s k o v a 1 n o sodstvo, ki je skrajno zanemarjeno. Nadalje ima reforma namen, obnoviti volitev mir o v n i h s o d -n i k o v , kakor je to bilo pred vstajo, da pridejo prebivalci pred sodnike, ki so izišli iz njihove srede. S tem bi se odpravilo brezpravno stanje in podkupljivost imenovanih sodnikov.
Merodajni krogi se zavedajo, da bo Turčija storila vse, da justično reformo prepreči.
Rim, 27. avgusta. Sestanek med ministroma T i 11 o n i j e m in A e h r e n t h a 1 o m na Severniku je bil poglavitno zaradi j u s t i č n e reforme v Macedoniji. Na sestanku v Desiu je bil razgovor največ o albanskem vprašanju, ki se je uredilo v vsestransko zadovoljnost. Med tem sta Avstro-Ogrska in Rusija izdelali načrte za justično reformo v Macedoniji ter se je načeloma določilo, da se justična reforma, kakor svoječasno reforma zaradi mace-donskega orožništva, stavi pod neposredno nadzorstvo velesil. Italija je avstro-ogrske predloge v principu odobrila, toda v nekaterih točkah si je izgovorila pridržek. In zaradi teh pridržkov je bil sestanek med imenovanima ministroma na Severniku ter se je doseglo med obema vladama popolno soglasje.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 27. avgusta. Po dolgem času pride prihodnje dni car zopet v Petrograd, in sicer k blagoslovljen j u cerkve, ki je zgrajena v spomin na umorjenega carja Aleksandra II.
Grof V i 11 e prevzame predsedstvo v ravnateljstvu ruske banke za zunanjo trgovino.
Ministrski svet je sklenil graditi drugo sibirsko železniško progo.
V a r š a v a , 27. avgusta. Ofici-alne vesti o obravnavi zaradi zarote proti carju so popolnoma napačne. Nobeden obtoženih ni priznal, da bi bil imel namen carja umoriti. Dokazi sodišča se opirajo le na izpovedbe enega obtoženih, ki so ga pregovorili, naj krivo izpove. Tudi ta je sedaj svoje izpovedbe preklical.
Francija in Italija.
Pariz, 27. avgusta. Francoski poslanik Cambon je imel v Nordernevjn sestanek z nemškim knncelnrjem knezom B ii 1 o w o m. Temu sestanku se pripisuje političnu važnost ter je baje dokaz, da se razmerje meti Francijo in Nemčijo vidno izboljšuje. Z droge strani pa se zatrjuje, da sta se državnika razgo-varjala zaradi odškodnine, ki jo zahteva Nemčija za svoje podanike v Casablanci.
LISTEK.
narodnost v umetnosti.
»Jakopič je vložil na občinski svet spomenieo zastran ustanovitve umetniške galerije v Ljubljani.«
»Jakopič in Sternen ustanovita v Ljubljani slikarsko šolo.«
Tako je šlo te dni po Ljubljani in vsi prijatelji obrazilnih umetnosti so se teh vesti resnično razveselili.
»Iz slikarske šole se razvije sčasoma morda akademija,« se je slišalo in še pogosteje se je slišalo, da bi bila galerija hram slovenske umetnosti, priča naše kulturne zmožnosti in Taktni- za umetniško vzgojo Slovencev.
Strinjamo se z vsem tem, kakor Be ob sebi umeje in kakor pozdravljam z veseljem ustanovitev Jakopič-Sternenove šole, ki zna postati velikega splošnega pomena, tako bi pozdravil tudi ustanovitev umetniške galerije.
Pri pogovorih, ki sem jih poslušal te dni, sem se pa prepričal, da je mnogo ljudi, ki sicer ljubijo umetnost, a imajo vendar nekam napačne pojme o njej. V enomer se je govorilo o slovenski umetnosti. Ne v tem smislu, da so dotični umetniki Slovenci, nego tako, kakor bi imeli njihovi umotvori specifično slovenski značaj, po katerem se bistveno razlikujejo od umotvorov drugorodnih umetnikov.
Časih je bilo res tako. Časih so imeli kulturni narodi svojo posebno narodno umetnost, to se pravi, narodova duša, narodovo čuvstvovanje in pojmovanje se je zrcalilo v umetnosti. Umetnost je bila vsa nacijo-na lna.
Ta n;ieijonalni značaj umetnosti je bil povod, da so ljudje grupirali umetnike po posameznih šolah. Vsaka se je temeljito razlikovala od drugih. Italijanska šola je posvečevala svojo pozor nosi poglavitno čuvstve-aosti: Perugini graciji, Rafael ljubezni, Leonardo da Vinci mistiki; flamska šola se je s svojimi liiiben-si, Jordaensi, Teniersi bavila z upodabljanjem uživanja življenskih sladkosti; nizozemska šola z Rem-brandti, Potterji, Berghemi z demokratičnimi intimnostmi; francoska šola s Poussini, Lebuini, Watteaui, Boncberji itd. z elegantnimi in pikantnimi pojavi življenja.
Razloček ni bil samo v tem, kake predmete in dogodke ali kar že bodi je upodabljala posamična šola, nego tudi v tem, kako jih je upodabljala. Lahko se reče: vsaka teh šol se je izključno ravnala po duhu svojega naroda, iz naroda je ta umetnost zajemala svoje inspiracije in temelje svojega umetniškega naziranja.
Dandanes pa ni več tako. Umetniškim šolam je življenje že davno naredilo konec. Dandanes je čisto nemogoče, umetnike kakega naroda grupirati pod skupno etiketo. Nič jim ni tem umetnikom drugega skupno, kakor pokoljenje. Narodne obra-
zilne umetnosti ni več, imamo samo še umetniške individualite. Mnogo je danes francoskih in italijanskih umetnikov, ki stvarjajo taka dela, da bi jih bil prav lahko ustvaril kak Norvežan ali Američan; mnogo je Rusov in Angležev, ki bi po svojih delih lahko veljali za Spance.
To je koiisekvenoa'.i individnali stiškega razvoja vsega človeštva. Umetniki so se emancipirali vplivov svojega naroda. Kdor je bil pred nekaj tedni na umetniški razstavi v Benetkah —- morda je še odprta — je našel za te trditve nebroj dokazov.
Pa proces v razvoju umetnosti je i rajni jako dolgo. Čim so se narodi začeli bližje spoznavati, se je začel ta proces. Najprej je bil premagan klasicizem in zavladal je realizem — na začetku v historični obliki (Mei-Ssonier, Menzel) — ki sta ga izpodrinila naturalizem in pleinair in sicer po celi Evropi. Poleg teh dveh formul se je hitro pojavil impresijo-nizem. Toda ljudje so se kmalu naveličali te skozi in skozi materijali stične umnosti in tedaj se je porodi] simbolizem. Obenem je zatriumfiral v vseh deželah, pri vseh narodih, ki sploh goje umetnost in pretrgal zadnje vezi, ki so umetnike še vezale na njihove narode.
Obrazil ne umetnosti so danes popolnoma kosmopolitiške. Nacijo-nalnih umetnosti ni več in jih najbrže nikdar več ne bo.
Roj kov.
Brata.
Povest. — A. P. Rušič. (Dalje.)
V.
Dva tedna sta prešla,
V nedeljo dopoldne je ležal v travi nad morjem Hilarij. Otožen in žalosten je bil; njegov obraz je bil upaden in na licih so se izbočile kosti. Njegove oči so bile nestalne in meglene.
Čita] je v knjigi, ki jo je našel bogvekje. Že dolgo ni čital; sedaj pa se je hotel s čitanjem brez dvoma razmisliti. Polglasno je stokal, s težavo izgovarjajoč posamezne besede, mnogokrat jih ponavljajoč po dvakrat. Poleg njega je ležala v travi temna steklenica.
Lep je bil razgled na morje in na nasprotno bregov je, ki se je izgubljalo očem v lahni modri meglici. Mirno je bilo danes morje; ležalo je kakor brezčutno, raztezajoče se v neskončnost in neizmernost. Posamezni parniki so se videli v dalji in tam daleč, pred reškim pristanom je ležalo majestatno vojno brodovje, ki so ga obkroževali mali parniki, polni r a d o v ed n e ga ljudstva.
Po stezi je prišel polagoma in ves zaspan Ardigal. Smrdel je po katranu; neprijetni duh se je vsiljeval njegovi okolici.
»Čitaš?« se je čudil smeje. »Bog, kakšni ljudje čitajo dandanes knjige!«
Hilarij se ni zmenil zanj. Vztrajno je stokal počasi polglasno dalje: »Bil je ubožcu, a dopadljiv in pokoren Bogu in ljudem!« . . .
Ardigal je pljunil jezno in se zasmejal zaničujoče. Nadaljeval je svojo pot: toda slučajno je zagledal steklenico Ležati v travi in zato se je vrnil.
»Cuj, daj, pokaži mi svojo knjigo,« je rekel in jo vzel. Bedasto je gledal v zamazani papir. Pregledaval je posamne že orumenele liste, poče-čkane ob krajih z dolgimi in okornimi podpisi. Pri tem je čmerno gledal in nekaj premišljeval. Potem je bral:
»Ti si osel!... Nekdo je prišel in ti prevzel ljubico .... Zato čitaš neumnost i . . .«
Zakrohotal se je gromko, zaprl je knjigo in jo vrgel v travo. Nekoliko je pomolčal in pridigarsko dostavil v temnem tonu:
»Kdor veruje v žensko krepost, je brezpogojno izgubljen, Hilarij!«
Začudeno je pogledal Hilarij okolo sebe. Pobesil je glavo; težka in polna je bila beseda, ki jo je na pol nezavedno izgovoril lahkomiselni Ardigal. Italijan pa se je zopet smejal p reka njeno in izpregovoril :
»Brat si mi in zato mi pokaži steklenico*?«
»Ne, prijatelj!« je odvrnil Hilarij odločno. Z očmi je begal po travi za knjigo, ki jo je vrgel lehkomi-selni Ardigal z zaničevanjem od sebe. Ko jo je našel, je začel čitati znova. Ardigal pa je že segel po steklenici
Zarota na Portugalskem.
Madrid, 27. avgusta. Hišne preiskave pri republikancih v Lisa-boni zaradi nedavno razkrite zarote proti kralju in ministrskemu predsedniku so privedle policijo na sled drugi izdelovalnici bomb. Našli so velike množine razstreljiva. Policija je mnenja, da je bil pripravljen napad na prestolonaslednika, ki se vrne 28. septembra iz Afrike.
Punt v Maroku.
L o n a o n , 27. avgusta. General Drude je sklenil, da naskoči iz Casa-blanee maroško taborišče pri Tad-dertu s 3000 vojaki in osmimi topovi, dasi je v Taddertu zbranih nad 30 tisoč Marokanov.
Nemška kolonija je zapustila Fes ter odšla pod vojaškim spremstvom v Laraš. Francozi, Angleži, Španci in Italijani so mesto že poprej zapustili.
Pariz, 27. avgusta. Novo proglašeni sultan Mulej Hafid je naročil Marokanom v Casablanci, naj ne napadejo Francozov, preden sam ne pride tja. Na potu je z močnimi oddelki in mnogimi topovi proti Casablanci.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 28 avgusta.
— Svetovni kongres »Svobodne Misli« v Pragi. Škofovemu listu ne da mirno spati kongres »Svobodne Misli« v Pragi. Kakor steklo ščene se vedno in vedno zaganja v to prireditev in vedno si izmišlja nove podlosti, s katerimi skuša oblatiti manifestacijo svobodomislecev vseh dežela in narodov, ki se zbero meseca septembra v zlati Pragi v obrambo svobodnega mišljenja in čuvstvovanja pred navali črnega nazadnjaštva. Ker mu ne dostaje poštenih argumentov v boju proti svobodomiselnemu gibanju, sega po starih svojih lažeh in pogreva svojo že stokrat ovr-ženo trditev, da prirejajo kongres »Svobodne Misli« tisti, ki hočejo razrušiti Avstrijo in pregnati Habsbur-žane. Poživljamo resnicoljubne urednike škofovega trobila, da naj vendar enkrat to svojo trditev tudi dokažejo, to tem bolj. ker je vendar naravnost v njihovem interesu, da to store in pokažejo prireditelje kongresa »Svobodne Misli« v pravi luči predvsem oblasti, ki potem brez dvoma niti trenotka ne bo premišljala, prepovedati praški svobodomiselni shod. Torej na dan z dokazi, posvečena drhal okrog »Slovenca«! Dokler tega ne storite, ste v očeh vsakega poštenega človeka podli lažnivci, brezstidni obrekovalci in nesramni denunciantje! Višek hudobnosti in brezmejne podlosti pa so škofovi kuli j i dosegli preteklo soboto, ko proglašajo vse tiste, ki se zbero na kongresu »Svobodne Misli« v Pragi, »f a-lote, huligane, ki naj gredo na galere, na katerih je edino mesto zanje«. Proti takšni farški zbesnelosti pošten človek nima orožja, zato poživljamo samo pripravljalni odbor v Pragi, naj potom sodišča pouči blazne kulije okoli »Slovenca« manire in dostojnosti. To bo zelo zdravo za pobaline, ki menijo, da smejo brez kazni vse in %-sakogar onesnažiti s svojo smrdečo gnojnico! Sicer pa, kaj ako bi tudi mi vračali nemilo za ne-drago in bi tudi mi imenovali udeležence katoliškega shoda, v \Vurzbur-gu falote in huligane!! To bi škofov organ zatulil kakor prase, če se mu
in jo nagnil. Dolgo jo je držal na ustih; potem jo je postavil na drugo stran, poleg sebe.
Temno je gledal Hilarij.
»Sem jo daj!« je zahteval razjarjen. Toda Ardigal se je veselo smejal.
»Pusti me pri miru, brat! Tega ne moreš zahtevati od mene. Kakšen čudak pa si?«
Hilarij se je stegnil po steklenici. Toda Ardigal jo je vjel in med tem ko je Hilarij pil, je držal on z obema rokama za steklenico. Nakrat mu jo je odmaknil in Hilarijeve temne, meglene oči so se izbuljile v velikem čudu. Urno je nagnil Ardigal sedaj steklenico; grlo je naglo in hlastno požiralo; parkrat se je nervozno stresnil in postavil je prazno steklenico na tla.
»Vse si izpil?« je jezno hropel Hilarij.
Ardigal je molčal. Ozrl se je navzdol. Krasno je blestelo solnce na morski površini; majhen parnik je plesal v velikem kolobarju po širokem morskem hrbtu.
Razjarjen je pograbil Hilarij prazno steklenico in jo zalučal od sebe. Steklenica se je zavrtela v zraku in padla razbita na tla. Zatrepetal je nekje v bližini pojoč ženski glas in naposled naglo utihnil.
Prikazala se je Fina. Črni in gosti lasje so se ji usipali predrzno po visokih ramah; gorela so njena zagorela lica.
zasadi nož med rebra! No, mi tega ne storimo, ker smo dostojni ljudje, ki se ne borimo z argumenti, ki so v časti pri klerikalcih. Wir Wilde sind doch bessVe Leute!
— »Nihče tte bo zato trdil, da se je eden ali drugi odrekel svojemu programu.« Na skupščini »Hrvatske stranke prava« je imel poslanec Zagorac, eden izmed prvih strankinih vodij, sijajen govor o strankinem delavnem programu. Ta govor je za nas Slovence tem zanimivejši, ker je Zagorac v tem svojem govoru indirektno obsodil tudi politiko naših klerikalcev. Glede skupnega postopanja in delovanja raznih političnih strank za skupno narodno stvar je namreč rekel Zagorac doslovno tole: »V nekih vprašanjih so se družile in se družijo povsodi na svetu tudi sicer si nasprotne stranke k skupnemu delovanju. Poglejmo na primer naše brate v Dalmaciji. Tam je divjala krvava volilna borba v Zadru, Šibeniku, v Dubrovniku in na otokih. Po končanem boju pa so vsi poslanci najrazličnejših strank ustanovili edeu edinstven klub. Tudi Starčevi-čanee-frankovec sedi v istem klubu z bivšim narodnjakom in s Srbi. Doma se prepirajo, toda na Dunaju so združeni in složni. Nihče pa zato ne bode trdil, da se je eden ali drugi odrekel svojemu programu in prepričanju«. Na skupščini, ko je to govoril Stjepan Zagorac, je bil navzoč tudi klerikalni slovenski poslanec dr. Benkovič, ki je bil na Dunaju med tistimi klerikalnimi petelini, ki so iz zgolj strankarske strasti in mržnje razbili skupni klub vseh južnih Slovanov brez razlike strank. Sicer ima dr. Benkovič precej debelo kožo, vendar smo prepričani, da je čutil želo Zagorčevega govora, ki je bilo indirektno, če tudi morda nevede, naperjeno tudi proti njegovemu postopanju in proti politiki njegove stranke. Klerikalci kaj radi reklamujejo Zagorca za-se in »Slovenec« se zlasti v zadnjem času trudi, da bi dokazal, da je Zagorac pristen klerikalec in njegov somišljenik. Ne bodemo preiskovali, kaj ima skupnega ta hrvaški politik z našimi klerikalci, to lahko z mirno vestjo trdimo, da je med Zagorcem — in naj si je tudi klerikalec — in med politiki »Slovenčevega« kalibra diametralen razloček, da je med njimi prepad, ki ga niti vsa zavijanja in podtikanja škofovega lista ne morejo premostiti. Zagorcu je narodna stvar nad vse in tej podreja vse drugo, našim klerikalcem pa je verski fanatizem, slepa strankarska strast in nestrpljivost glavna stvar, vse drugo, pred vsem narodov blagor pa jim je hekuba. Zagorac pravi: »Naša stranka ni, in ne more biti niti po svojih tradicijah niti po svojem mišljenju verska stranka, ona želi združiti pod svojim krilom vse Hrvate brez razlike in naj pripadajo ti tej ali oni veroizpovesti.« A naši klerikalci hočejo izključiti od skupnega narodnega dela brezpogojno vse, ki ne trobijo ž njimi v en in isti rog in ki se slepo ne pokore dr. Šusteršičevi komandi! Jasno je, da se s politikom, ki ima takšne nazore, kakor jih ima Zagorac, v marsičem lahko strinja tudi naprednjak in svobodomislec, ki mu je najviše načelo narodna stvar in narodov blagor in kooperacija obeh na narodnem polju je prav lahko mogoča. Ako se je torej udeležil župan Hribar kot narodno-napreden poslanec skupščine »Hrv. stranke prava«, ki jo vodijo zgolj politiki z Zagorčevimi nazori, je bilo to docela umestno in v interesu narodne stvari,
Ardigal jo je pozdravil vesel, Hilarij pa je trmasto molčal.
»Ali si prišla? Čakal sem te!« je rekel Ardigal.
»Prišla sem!« je odvrnila mirno.
»Kje si bila!« je pripomnil čez nekaj časa Hilarij, ne da bi ji pogledal v oči.
»Ali si me iskal?«
Hilarij je bil v zadregi. Iskal je ni, toda čakal je na njo. Mislil si je natihoma: Aha, sedaj si se vrnila k meni; skesana in obupana si. In zato je bil trmoglav, zakaj rad se je uda-jal iluzijam in sanjam.
»Nisi me iskal, nisi me iskal, Hilarij !« je odgovorila ona mesto njega. V njenih očeh je blestel čudovit ogenj in govorila je sikajoče; skoraj žvižgala je. Čutila je v sebi odpor do njega. Zaničevala je njegovo neodločnost, njegovo mlačnost in straho-petnost. Tudi je sovražila sedaj njegove sanje in iluzije, njegovo mehkobo, ki je ni mogla porabiti nikjer v življenju.
»Čakal sem te!« je vzdihnil komaj slišno.
»Tudi čakal me nisi! Hilarij — ti ne!« Uprla je svoje močne oči vanj in on je bil mehak in bojazljiv.
Daleč doli, v dolini, je zatrepetala v solncu človeška postava počasno in okorno se gibajoča. Zeleni žametni telovnik je žarel v solncu. Ardigal je dolgo gledal tja doli, kjer se je med zelenjem svetil žametni telovnik. Zadovoljen se je gladil z roko po obriti bradi.
če tudi »Slovenec« bevska, da se je Hribar zaradi tega izneveril svojim
načelom in zašel v družno »Slovan,^ čevih« somišljenikov — klerikalcev. Vtemeljeno bi bilo to očitanje samo, ako bi mogel dokazati, da je Zagorac klerikalec kranjskega kalibra in da je »Hrv. stranka prava« prav tako klerikalna kakor kranjska dr. Šu-steršičeva stranka! Dokler pa škofov list tega ne more dokazati, naj lepo drži jezik za zobmi.
— Vrhunec brezstidnosti. Škofovo glasilo piše: »Edinole resnico pišemo mi o Hribarju, in sicer še to le v načelnem boju; mi nismo segli niti še v njegovo privatno življenje . . .« To je vendar od sile, kaj se vse upa škofov list javno tajiti. Kdor je bral klerikalne liste od dne, ko je bila zagotovljena kandidatura župana Hribarja za ljubljanski državno-zborski mandat, tisti ve, kako lažnivo, infamuo, infernalno je škofov list o županu Hribarju pisal in kako lažnivo, infamno, infernalno mu je kradel čast in poštenje kot politiku, kot organizatorju, kot uradniku in kot človeku. Takegapočetja svet še ni videl. Ni pozabljeno to divjanje in ni odpuščeno. Zdaj pa se ta list upa trditi, da piše edino le resnico o Hribarju in zraven dostavlja, da ne dela tako — kakor m i. Kaj se tem ljudem blede. Ce bomo mi začeli streljati na tak način kakor »Slovenec«, zna biti — joj. To naj si ljudje okrog »Slovenca« zapišejo za svoja klasično razvita ušesa.
— Kdor psuje, kaže, da je zadet ... pravi star pregovor. »Slovenec« se je snoči zopet enkrat izpso-val. Cel vlak pijanih romarjev bi ne mogel huje psovati. Iz vsake »Sloven-čeve« vrste puhti smrad, vsaka beseda razodeva grozovito urnebesno jezo. Vse to zaradi brzojavke, ki nam je došla iz Wiirzburga. Nam je bilo čitanje tega izbruha pobesnele onemoglosti v pravo slast. Kdor psuje, kaže, da je zadet. Samo če je komu nadvse neljubo, da je prišlo kaj na dan, psuje tako, kakor škofov list. Naj le psuje, to le kaže, da jašemo!
— Nedoslednost. Kakor je znano, je bila veselica na Muljavi prepovedana iz zdravstvenih ozirov. Okoli Zatične se je pojavil tifus, a nikakor ne tako, da bi opravičeval postopanje okrajnega glavarstva, kajti sedaj o njem že ni sledu, razen v zatiškem samostanu. In zdaj pomislimo, da so ravno v samostan, kjer se je najprej pojavila bolezen, hodili ljudje vse nedelje k maši in da bi bili najprej morali tam skrbeti za varnost, kjer je bila največja nevarnost. Tudi žegna-nje na Muljavi 15. t. m. ni bilo prepovedano, pač pa veselica, ki se je imela vršiti 10 dni pozneje. Skrb okr. glavarstva za zdravstveno stanje je gotovo opravičena, a naše mnenje je, da, če ni nevarnosti v zatiški cerkvi, ko je v samostanu bolezen, je toliko manj nevarnosti v pet četrt ure oddaljeni Muljavi. Pa pri nas je že vedno tako, da je nevarnost samo za gotove prilike. Imel je pač pokojni Simon Gregorčič prav, ko je zapel o »vele-grajski kugi«. Morda bi bilo dobro, da bi zapel kdo sedaj o »črni kugi«. Kuga je kuga, morilna je ena in druga, naj je že velegrajska ali črna. Obe sta se pojavili, da sta preprečili slavnost na Muljavi, ki je bila že pripravljena. Tudi tifus je dvojni: nevaren za zatiško cerkev in nevaren za Muljavo. Toda tifus je tifus, in če ni nevaren v kraju, kjer se je pojavil, ne more biti nevaren v kraju, kjer ga ni. Toda »vsegamogočna« roka skrbi za nas in zato je tako.   Gotovim fa-
»Cuj!« je začela Fina z resnim, pametnim obrazom. »Tvoja Klarica je hudo bolna in ti jo prepuščaš samo sebi. Sedaj sem bila pri njej. Droben in posušen je njen obraz. Zelo pridna je tvoja hči ... ali ti jo boš ubil. Angel je med vragi! Zelo je bolna, slabo je njeno telo; kuha jo vročina .. . kaj si storil 1 Kaj si napravil z njo, Hilarij!«
Hilarij je ležal nem na tleh. Vsaka njena beseda je rezala v njegovo mehko srce kakor nož.
Sklonil se je in zaihtel iz polnega grla.
»Ti si ubila . .. mene in njo . .. mojo Klarico. Zavržena . . .«
Ardigal se je razljutil. Udaril je z roko po zemlji, da je votlo zabobnela.
»Poglej, kakšen pes je to! Ti osliček, nedolžni. Suženj si in suženj ostaneš! Kdaj se je videlo kaj takega I«
Vsi so molčali.
Cez trenotek pa je nadaljeval Ardigal mehke je:
»Poglej, Fina, kdo se valja tam doli med zelenjem! Ali ga poznaš?«
»Poznam!«
Gledali so vsi v dolino in tudi Hilarij je spoznal, ko si je obrisal solze, Urha.
»Urh!«
Molk je pretrgala Fina z zbadljivim krohotom in se je začela tolci po kolenih, kakor razposajen otrok. (Dalje prihodnjič.)
k tor jem je bilo zelo po volji to stra-ŠMo; bog ve, kako vlogo bo tifus igral {Jr\ujQ leto. Zatiški okolici želimo, da bi kmalu po nji prenehal nevarni tifus in da bi že nastopilo ugodno zdravstveno stanje, želimo pa da bi izginil tudi drugi tifus, ki enako mori, ce ne še bolj, kot ta, ki razsaja sedaj.
— Prepovedana slovenska slavnost v Trstu. V nedeljo bi se bila mo-. rala v Trstu praznovati 251etnica delavskega podpornega društva v Trstu. Vsled groženj socijalnodemokra-tičnega lista »La\ oratora« je policija prepovedala slavnostni sprevod z razvitimi zastavami. Vsled tega se je vsa slavnost odgodila na nedoločen čas.
— Iz sodnijske službe. Avskul-tant dr. L a v r e n č i č je premeščen iz Rovinja v Gorico, avskultant A. Manzoni pa }z Gorice v Rovinj.
— Iz zdravniške službe. Zdravnik dr. Alfonz Serjun je imenovan za sanitetnega asistenta v Trstu.
— Rudarski urad. Višji rudarski komisar dr. Karel H o r i a k v Ljubljani je premeščen v Gradec za predstojnika, višji rudarski komisar Vinko S t r g a r pa iz Celja v Ljubljano za predstojnika tukajšnjega rudarskega urada.
— Učiteljska vest. Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval učiteljskega kandidata Karla Blaži-č a za provizoričnega učitelja in šolskega voditelja na enorazrednici v Colju. Mestni šolski svet ljubljanski je imenoval izprašano učiteljsko kan-didatinjo Vero pl. G r e s s e 1 za pomožno učiteljico na 8. razredni nemški dekliški šoli.
„Prosvetine" tablice z napisom: Slovenskemu občinstvu osobito slovenskemu dijaštvu priporoča to narodno firmo slovensko akad. ferijalno društvo nProsvetau, so vzeli doslej sledeči gg. trgovci: G r i č a r in Meja č, konfekcijska trgovina; S o k 1 i Č, trgovina s klobuki; Valentin Golob, trgovina z železnino (Mestni trg), in J. Bahovee, trgovina s papirjem. Nadaljnja poročila sprejema odbor „Prosveteu, „Mestni dom" (uraduje vsako dopoldne od 10.—12)
Mlada čestilka Prežema. Na
Prešernovem spomeniku ob pesnikovem vznožju je v zadnjem česu opaziti vedno sveže cvetoče cvetice v cvetličnih lončkih; čim odcvete ena roža, se takoj nadomesti z drugo. Za cvetke skrbi mlada Prešernova Če-stilka — 121etno dekletce, ki prihaja vsak večer pred spomenik, da zaliva rožam ali jih nadomešča s svežimi. Lep zgled narodne vzgoje inpietete!
V pridobninsko komisijo za LJubljano so bili izvoljeni, in sicer v IH. razredu dne 27. avgusta za Člana Ivan K en d a, gostilničar, in Avgust Jenko, pek; za namestnika Frid. Novak, gostilničar, in Alfred Seydl, gostilničar. V IV. razredu dne 28. avgusta za člana Ivan Tosti, gostilničar, in Franc Šeber, tapet-nik; za namestnika Anton Steiner, gostilničar, in Ferd. Primožič, mizar.
Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi dne 8 septembra t. 1. veselico v gostilni Antona Steinerja na Opekarski cesti št. 25. Po dolgem presledku bode zopet oživelo javno društveno življenje v dobro organizova-nem krakovsko - trnovskem okraju. Društvo si je osnovalo knjižnico in apeluje na somišljenike, naj vsak, kdor le more, nekaj pripomore, da se ta knjižnica preskrbi z dobrimi knjigami. Opozarjamo torej vse somišljenike na veselico, katera bo pričala o zavednosti vrlih Krakovcev in Trnovcev, ljubljanski rodoljubi pa naj pohite v naš okraj. Društvo si je postavilo za nalogo, povzdigniti narodno izobrazbo in politično zavednost in je radi tega vsestranske podpore vredno.
Velikodušno darilo. Neimenovan dobrotnik je podaril za uboge bolne otroke Elizabetne otroške bolnice znesek 550 K.
Zadruga krojacev itd. v LJubljani pošilja s v oiiin Članom to-le okrožnico : Dne 16. t. m. je stopil v veljavo novi obrtni zakon z dne 16. februarja 1907. Deželna vlada poživlja zadruge, da skliČejo v najkrajšem času izredne občne zbore, pri katerih se naj spremene pravila v smislu novega zakona. Odbor krojaške zadruge je v svoji seji dne 15. t. m. sklenil sklicati v ta namen mojstrske sestanke, pri katerih bi se naj razgo-varjalo o novem obrtnem redu z ozi-rom na koristi krojaškemu obrtu. Prvi tak sestanek krojaških mojstrov bo v četrtek, dne 29. avgusta, ob 8. zvečer v restavraciji pri „Kroniu (Gradišče št. 8), na katerega vabimo tem potom vse cenjene gg. tovariše, da se tega sestanka v prav obilnem številu udeleže. Brez združenja in brez organizacije ne dosežemo ničesar !
Slov pevsko društvo »Lipa11
priredi dne 1. septembra, to je v nedeljo veliko vrtno veselico v gostilniških prostorih g. Kališka na Fužinah. Vstopnina za osebo 30 v. Zače-
tek ob 4. uri pop. Sodeluje tamburaški klub „ Šiška". Cenjenim gostom iz Ljubljane je na razpolago voz.
Uradno obvestilo o logarju na Kranjskem dne 27. avgusta: V tukajšnji bolnici se zdravi 15 bolnikov na legarju. V Ljubljani sami so 4 bolniki v zasebni oskrbi. Ljubljanska okolica je sedaj prosta legarja. V postojnskem okraju imamo, v občinah Postojna, Slap, Slavina, Št. Peter in Šmihel vsega skupaj 45 bolnikov, med temi 33 v Postojni sami. Iz kočevskega okraja je zglašenih 15 bolnikov, in Rioer 7 iz Male SJivioe, občina Sv. Gregor, 4 iz Zdi novega, občina Mozelj, in 3 iz Banjeloke. Bolnikov za legarjem v litijskem okraju je skupno 21, vštevši 18 slučajev v ZatiČini, občina Št. Vid. Iz vseh drugih političnih okrajev Kranjske je bilo prijavljenih skupaj še 6 bolnikov. Število za tifuzom bolnih vojakov v tukajšnji c. in kr. vojaški bolnišnici znaša že nekaj dni stalno 77.
»Dijaški dom v LJubljani11 Sedaj, ko se bliža začetek novega Šolskega leta, se nam vidi umestno, da opozorimo slavno občinstvo na gori imenovano podjetje. Živa potreba po dobrih stanovanjih in po strogem nadzorstvu za naše dijake je vodila ustanovitelje, da se je oživotvorila ta ideja. V zavod se sprejemajo dijaki različnih kategorij, na razpolaganje so lepe, prostorne zračne sobe. Vse dejanje in neftanje v zavodu je uravnano po \ pedagoških principih. Določen je natančno hišni in dnevni red, sonadzorstvo ia pomaganje pri učenju je" poverjeno samo osebam, ki so se sprejele po vsestranskega višjem priporočilu. Za hrano, stanovanje in pomaganje pri učenju je določen mesečni prispevek 60 K, posebne ure za izvenšolske predmete se plačujejo po dogovoru Za letošnje Šolsko leto je število gojencev omejeno in je na razpolaganje samo še nekoliko prostorov. Vsi potrebni podatki glede sprejema, hrane, nadzorstva in dnevnega reda se dajejo ustno ali pismeno vsak dan od 8. do 12. dopoldne pri vodstvu na Poljanski cesti št. 22., II. nadstropje.
Zanimiva obravnava  bo pri
tukajšnjem okrajnem sodišču jutri. Pralo se bo perilo iz tukajšnje jetniš-nice, v kateri ne vladajo baš vzorne razmere, kakor je soditi po vesteh, ki krožijo po mestu.
Izplačevanje pokojni a e po postni hranilnici Vsled najnovejše naredbe finančnega ministrstva si lahko naroči vsakdo izplačevanje svoje pokojnine potom poštne hranilnice. Seveda mora imeti v ta namen svoj čekovni konto. Potem je napraviti na deželno finančno ravnateljstvo tako prošnjo z 1 K kolekovano : Podpisani prosi, da se mu nakaže njegova pokojnina mesečno na njegov Čekovni konto Št. . . . ter izjavlja, da se sme pristojbina za pobotnico odtegniti od njegove pokojnine.
Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo, dne 1. septembra veliko ljudsko veselico v Rožni dolini. Spored: 1. Veliki koncert,   izvaja   si.   domžalska godba
2. Petje,  poje   domači   pevski klub.
3. šaljiva pošta, papirnata bitka, sre-Čolov. 4. Ples v salonih. 5. Spuščanje zrakoplovov, prašički na ražnju pečeni, Šaljivi prizori, krotilec divjih zveri s slovečo rožnodolsko brno, rešilna postaja itd. Zvečer v mraku umetalni ogenj. Veselica bo ua vrtu, v restavraciji in na prostorih ob restavraciji r Rožna dolina". Začetek u s treh popoldne. Vstopnina 20 vinarjev Otrooi do 10 let so vstopnine prosti Ob neugodnem vremenu se veseli a preloži na prihodnjo nedeljo, dne S. septembra.
Radi malomarnega dostav* ljanja pisem v Šiški smo dobili z raznih strani pritožbe. Tako nam piše neka stranka, da je v petek poslala iz Lindava na Nemškem pet pisem v Šiško. Stranka se je že pred več dnevi vrnila domov, a izmed pet pisem Še vedno niso dostavljena tri. Postui urad naj napravi red v dostavljanju!
Kranjski udeletniki II dij rad.
Shoda, ki žele potovati peš skozi Savinsko  dolino v  Celje, so zbero
4. septembra zvečer v Dobu pri Domžalah (pri tov. Zamiku), kjer prenočijo. Drugo jutro se odpeljem1 skozi Črni graben na Vransko, odtod pa potuiemo peš skozi Savinjsko dolino v Celje.      Odbor „Prosveteu
Divji mrjasec se je zopet poja vil, kakor nam poročajo, v Rašici pri Skaručni ter napravil na njivah veliko škode. Lov na mrjasoa se pri" redi te dni in lovci se poživljajo, da se te lovi udeleže v čim največjem številu.
I. slov. pevsko društvo »Lira'
v Kamniku priredi v nedeljo, dn® 1. septembra na vrtu hotela „pri Fi-soherju" koncert v zvezi z družinah zabavo in plesom. Sodeluje pomnoži oddelek mestne godbe na lok.
„Sokol81 V Zlroh je priredil d* 25. t. m. krasno vrtno veselioo, ki se je v vseh ozirih prav lepo obnesla Ob polu 3. uri popoldan je koraki naš mladi nSokol" v Osojnioo bratom
Idrijoem naproti in je potem skupno z njimi in z idrijsko godbo na Cehi korakal skozi vas Žiri na Dobračevo
Škofjelocanom naproti. Presrcno so pozdravili Žirovoi brate Ločane in krepak „Na z d ar" se je cul iz vseh grl. Sokoli so se zvrstili in skupno odkorakali na veselične prostore k sestri Marijauici Sedej v Novi vasi. Krasno je bilo videti močne sokolske čete korakati po lepi Žirovski dolini. Bile so pa tudi prisrčno pozdravljane. Ob cesti je skoro iz vsake hiše vihrala slovanska trobojnioa in vrla naša dekleta so čile mladeniče obsipale z oken s šopki in s cvetjem. Za Sokoli je korakal idrijski naraščaj, ki je pri telovadbi žel mnogo pohvale. Lepo je bilo videti male dečke tako točno izvrševati po taktu godbe proste vaje ljubljanske od leta 1902. A tudi bratje telovadci so kaj Častno rešili svojo nalogo, ter s tem dokazali, da je rSokoluu mogoč obstanek in napredek tudi v priprosti kmečki vasi. Po telovadbi se je pričela prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Naše vrle sestrice so kaj pridno razpečevale srečke in dopisnice. Da, zabavali smo se odkrito in neprisiljeno. Ves prostrani vrt, kakor vsi drugi prostori so bili natlačeno polni, tako da so morali iti ljudje v druge gostilne. Bilo je pa na veselici tudi samo zavedno ljudstvo iz Idrije, škofje Loke, Žirovske doline in okolice, zato sp se pa tudi čule neprenehoma same narodne pesmi, vmes pa je svirala godba in mladi pari so se pridno sukali po prostorni dvorani. Navzoče goste je pozdravil brat načelnik Ivan Kavčič, potem je govoril brat J. Novak, načelnik idrijskega .. Sokola" ter poudarjal pomen sokol-stva, nakar je zaorila krasna himna „Hej Slovenci". Le prehitro je prišel čas ločitve; kajti ob polu 9 uri se je odpeljal ^Škofjeloški Sokol", „Na zdar" klici so doneli za vrlimi brati. Ob 10. uri je odkorakal .Idrijski Sokol", „Na svidenje smo mu klicali prav iz srca. Domače ljudstvo in bratje pa so se še dolgo zabavali in veselili krasnega dne, ki bo ostal marsikomu v spominu in spodbujal brate k nadaljnemu delovanju. Vesel pa je bil tudi blagajnik lepega dohodka in upamo, da ne bode preteklo leto, ko bode imel „Žirovski Sokol" svoj lastni dom v sredi doline, kjer se bodo vzgojevali možje naprednega mišljenja in narodne zavesti, ne pa mračnjaki in kimavci, kakršnih je pri nas še, žal, obilo.
Sadjarske zadruge za radovljiški Okraj ustanovni občni zbor bo v nedeljo, dne 1. septembra t. L, ob 4. uri popoldne v dvorani pri gosp. Kunstlju v Radovljici. Sadjarska zadruga za radovljiški okraj je velikega pomena za preporod sadjereje na Gorenjskem, in ne le to, marveč tudi radi tega, ker utegnejo zadrugi neposredno slediti še neke druge zelo važne in prepotrebne gospodarske naprave v tem okraju. Sadje-rejci, udeležite se torej tega občnega zbora v velikem številu!
Rudeževo graščino v Mali Loki je kupil g. A. Mauser sam in ne, kakor smo poročali, v družbi z gosp. Jakličem.
Zviti cigan, pa lakontnl in zabiti kmetje. (Izpred porotnega sodišča v Novem mestu). Cigan Janko Brajdič. rojen v Mirni Peči, pristojen v Št. Jur, star 25 let, sedaj bivajoč v hostah Šmihel-Stopiče, katoliške vere, je po cigansko poročen. Njegova žena je krasotica — bele polti — civilno opravljena. Cigan Janko Brajdič je c. kr. topničar. Na vesti ima dovršene in poskušene goljufije. Tudi ga toži državno pravd-ništvo radi prestopka orožnega patenta. Pri Fr. Toršeku iz Jurje vasi je Brajdič delal nekaj kovaškega orodja. Začel mu je praviti, da kmetje le vse preveč trpe; on pa da zna za Človeka, ki dela bankovce, ki jih niti v davkariji ne spoznajo. Speljal je moža res, da mu je dal 93 gld. Bačar Neža iz Koroške vasi pri Jurki vasi se je tudi dala oguljufati. Cigan ji je ponujal denar, ki ga niti imel ni. Ža 100 K dobi lahko 1000 K. Kazal ji je neke etikete s steklenic. „Niso pa 5e popolno zdelane, bo se vse popravilo". Tako jo je hodil flfarbat", da jo je napumpal oziroma oskubil za 120 K. Na enak način je oskubil Marijo Jenček 73 let staro iz Jurje vasi. Janko Brajdič jo je miloval, da je revna. Rekel ji pa je, da ji za 60 K preskrbi denarja, kolikor ga hoče. Ni pa imela več ko 1 krono. To mu je dala. Prišel je pa v drugič. Takrat je povedal, da so drugi sosedje že naročili. Prišel je V tretje. Sedaj mu je prišla hčer Opeharjene   na   pomoč.    Za  predpUSt je
dobil 48 K. Kokoš in jajca mu je morala še posebej dati. Hčer UrŠO pa je mimo grede ukanil za 8 K. Marija Klobučar, 27 let stara, posestnika žena v Uršnih Selih, je tudi sedla na te limanice. Dala mu je 40 gld. Dobro je cigan tudi oskubil Veroniko Kapš, 39 let staro krčmarico na Uršnih belih, dala mu je 50 gld., da ji preskrbi za 2000 goldinarjev    ponarejenega denarja
Maja meseca je zopet prišel. Pripeljal je s sabo gospoda, ki znat denar delati. Takrat je dala 15 gld. Crez par dni je s opet prišel in rekel: „Gospod hoče še 20 K. — Dala mu je zadnji denar 10 K. Izdala je vsega vkup 150 K. — Frančiško Hren „Liušaroo" v Jurni vasi, 48 let staro, je na isti način opeharil. I) al a mu je 20 gld. A s tem ni bil zadovoljen. Pripeljal je že obsojenega KovaČiča s sabo in rekel: nZena vidite, ta gospod bo delal denar. Dajte še 100 K." Dobila sta še 8 K. Žena pa pripoveduje sama, da bi bila dala, ko bi bila imela. Dala pa mu je mesa. „Znal je govoriti tako, da bi dala tudi vole iz hleva, Če bi jih imela." „Duša zavržena, ni res tako?" reče priča oi-ganu. Tudi Marijo Kump na Drsnih Selih je cigan osleparil. Imela pa je samo 2 gld. in šla iskat na posodo 20 K. Drugi dan je prišel cigan zopet še po 10 K, teh mu pa ona ni hotela dati. Enako se je zgodilo Urši Jerič. To so slučaji, v katerih je cigan imel srečo. V mnogih slučajih pa se ljudje niso dah" prevariti. Porotnikom je bilo stavljenih 15 vprašanj. Razsodba nam še ni došla.
Strogo nemška gostilna je pri
„Koflerju* na Blačah ob koroški progi Jesenice-Beljak, če pride kak slovenski gost v to gostilno in zahteva v slovenskem jeziku jedi m pijače, dobi dosledno za odgovor: „Diese Sprooh' verstehmer net"! Opozarjamo slovenske potnike na to gostilno, da se je bodo vedeli izogibati !
Občni zbor „Prosvete" bo 5.
kimovoa ob sedmih zvečer v „Skalni kleti" v Celju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika.     3.   Odborovo poročilo.
4. Poročilo   podružnic   in odsekov.
5. Volitev predsednika, odbornikov, namestnikov in preglednikov. 6. Sprememba pravil. 7. Predlogi. 8. Slučajnosti. Predlogi naj se vpošljejo vsaj do 4. kimovca na odbor, pozneje priglašeni obravnavali se bodo le kot nujni. Ker je občni zbor velike važnosti za nadaljnje postopanje v obrambnem delu, je želeti, da se ga udeleži čim največ članov. Vsi prijatelji društva dobro došli!
V „Narodnom domu" v Slovenjem Gradca bo v nedeljo 1. septembra veselica, pri kateri se uprizori veseloigra „V Ljubljano jo dajmo". Na sporedu je tudi petje, prosta zabava in ples.
Spominska plošča Gregorčiču. VRihembergu se odkrije 1. septembra spominska plošča pesniku Simonu Gregorčiču. Vsi rodoljubni krogi so bili za to, da bi naj bilo odkritje popolnoma nestrankarska prireditev. No, klerikalcem to ni bilo povolji, zato so onemogočili vsa tozadevna prizadevanja. Napredni sloji se torej slavnosti, na kateri bosta govorila Pavlica in prof. Berbuč, ne udeleže.
Ameriška eskadra v Pulju. V prvi polovici meseca septembra pri-pluje v Pulj ameriška eskadra v poset k naši vojni mornarici. Ameriške ladje ostanejo v Pulju več dni. Na čast ameriškim gostom se prirede velike slavnosti.
Podržavljenje trgovske šole.
Ministrstvo je podržavilo dvorazredno trgovsko Šolo v Spljetu s 1. septembrom t L
Legar V Bosni- Sarajevska gar-nizija se ne udeleži letošnjih manevrov, ker razsaja med vojaštvom Ugar. Samo pri dveh stotnijah 68. pešpolka leži za legarjem 47 vojakov; dva sta že umrla. Tudi med prebivalstvom nastopa legar, toda la sporadično.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes v sredo v hotelu „Lloydu, Sv Petra cesta, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v. — Jutri se vrši v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice društveni koncert. Začetek ob polu osmih zvečer, člani prosti, nečlani plačajo 40 vin.
Poročil se je dne 26. avgusta t. 1. v Dramijah pri Celju tamošnji učitelj in rezervni častnik, gospod R a -doslav Hernko, s hčerko ondot-nega gospoda nadučitelja Fr. Košllt-nika. Bilo srečno!
ttlagoslovljenje zvona. Iz Savin-ske doline se nam piše dne 27. avgusta: Naš savinski »Rigi«, t. j. soln-čna Gora oljka ima na vrhu lično cerkev in ta cerkev je dobila nov, velik zvon, ki je stal lep denar. In ta zvon je prišel minolo nedeljo, t. j. 25. t. m. sam škof dr. M. Napotnik iz Maribora »žegnat«. Ljudstva se je kar trlo na gori; bil pa je tudi krasen dan in razgled z vrha čaroben daleč naokrog po lepi naši domovini... V soboto ponoči pa sta hotela dva zlikovcu zvon z odra prevrniti, — imela sta v to orodje pri sebi! — da bi se bil prekucnil navzdol po strmem pobočju. A bližnji pes na verigi pri cerkovniku z lajanjem prebudi njega in par delavcev, ki so ta večer slučajno tu no-čevali; in ti prepode zlodejca. — Pa še nekaj! Popoldne isto soboto pa je neki voznik s Polzele peljal nove stole gori na goro, da bi »gospodje« v
mežnariji imeli kam sesti. Mož spredaj na vozu sedeč je bi| malo natrkau in kadil je smodko. Bilo pa je precej vetrojvno. Na vozu pa |e bilo dosti slame, kajti stoli bili šo vsi dobro oviti s slamo. Y^er z£*nese s smodke iskro zadaj v slamo in kmalu je vse gorelo, tudi stoli; toda mož vsega tega niti ne opazi. Šele mimo idoč potnik ga opozori na to kar se vrši za njegovim hrbtom. A bilo je že prepozno! Stolov ni bilo možno več rešiti, še bog da so oteli voz. :—Vidi se, da ;je imelo »žegnanje« na Gori oljki svojo predigro. — Na kakšnih stolih in kako pa so »gospodje« sedeli potlej po »andahti«: o tem vam pač ne morem pisati.
Prijet vlomilec. Zadnji teden so bili policiji ovajeni štirje vlomi, ne da bi se vedelo za zločinca. Ker so bili izvršeni vsi po enakem sistemu, je bilo opravičeno mnenje, da se je priklatil v Ljubljano kak specialist, in niso se motili. Med tem pa je prišlo od šišenskega orožništva obvestilo, da je vloma v Koslerjevi restavraciji sumljiv Koslerjev uslužbenec, mizar Fran Ivan Zugsberger, rojen 8. grudna 1880. v Schardingu in tjekaj pristojen, ki je takoj po vlomu zapustil delo in se potem potikal po mestu ter iskal prilik kraje. Policija je začela nanj posebno paziti in ga zasledovati, kar je obrodilo zaželjeni uspeh. Na križišču pri pošti službujoči stražnik zapazi včeraj popoldne nekega neznanega človeka, s kojim se je ujemal nndhfri popis Zugsbergerja, in mu sledi po Dunajski in Marije Terezije cesti in pokliče za asistenco tudi tam svojega službujočega tovariša. Neznanec se je začel plaho ozirati okoli Bebe in nič mu ni kaj ugajalo, ko je videl za seboj kar dva Herniandadina služabnika. Podviže se in krene na Bleiweisovo cesto, kjer ga varnostna organa dohitita in ustavita. Kakor plah zajec se je neznanec začel loviti z besedami in oči so mu švigale na vse kraje, kakor da bi iskal pravega izhoda. Ko je slednjič le povedal, da je Zugsberger, je bil aretovan. Mož se je delal silno nedolžnega in kar v glavo nm ni hotelo, kaj ima pravzaprav policija z njim opraviti, a bila je zadeva kmalu jasna. Pri osebni raziskavi so našli pri aretovancu tri srebrne ure z verižicami, ki so izvi rale od vlomov, kakor dva zlata prstana, katera je istotako ukradel. Imel je pri sebi tudi srednje velik, namizni nabrušen nož in klinjo oblica, ki mu je služila pri vlomih za orodje. Zugsberger sam prizna, da je bil že v Monakovem kaznovan, in tudi v ljubljanski prisilni delavnici je prestal 18 mesecev. Toliko je znano njegovo predživljenje dosedaj. Na vesti ima sedaj vlom pri Koslerju, onega v Marijanišču, nadalje onega na Poljanski cesti št. 34, na Rimski cesti št. 24, onega v semenišču in po-skušenega v Češkovi vili in se mu mogoče dokažejo še kake druge tatvine. Lopov bi bil nedvoinljivo napravil občinstvu še mnogo škode, policiji pa hude preglavice, ako bi ne bil tako naglo prišel v roko pravice, in je upati, da bode sedaj mir z vlomi, dokler se ne pojavi zopet kak podoben malopridnež.
Tatvine. Delavki Jeri Kusljevi je bil v Tesarskih ulicah št. 3 ukraden bankovec za 50 K. Na njivi g. Antona Kovača je bilo na Ljubljanskem polju pokradenega do 400 kg krompirja. Krast so ga hodili otroci iz okolice, ki so ga nakladali kar na voziček in ga potem odpeljali. V enem slučaju so bili zasačeni, a so nato zbežali, voziček pa popustili. — Včeraj popoldne je bilo postreščku Ignaciju Habiču ukradeno kolo, ki ga je imel naslonjenega pri vodnjaku, vredno 80 K. Kolo je bilo že staro in je imelo policijsko številko 662 na rumenem polju. — V hiši »Glasbene Matice« se je nedolgo tega vtihotapil v pralnico takrat še neznan človek, ki je čakal prilike, da bi bil kaj pokradel, a ga je hišnica prepodila. Sedaj se je pa dognalo, da ni bil to nihče drugi kakor Zugsberger, ki je izvršil v Ljubljani zadnji čas več vlomov, o katerih je poročano na drugem mestu. Kaznovan je bil zaradi tatvine že z dve in 41etno ječo.
Aretovan je bil predvčerajšnjim 341etni agent Jožef Kolenec rodom iz Novega mesta, ker je na sumu, da je izvabil nekemu gostilničarju 110 K, nekemu trafikantu pa 69 K denarja. Izročen je bil tukajšnjemu deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Macedoncev, 30 Ruuiun-cev in 114 Slovencev.
* Drobne novice. Za tirolskega namestnika je imenovan dosedanji vodja namestništva baron Spiegelfeld.
— Kaplana Kirchstei-gerja, ki je spisal znano knjigo »Pod spovednim pečatom«, so baje spoznali zdravniki za blaznega. Vsaj »Vaterland« tako trdi.
— Ljudska justica. V neki vasi pri Nižjem Novgorodu je pogorelo 15 hiš. Razjarjeni kmetje so
vrgli v ogenj štiri osebe, ki so bile sumljive požjga.
— Japonsko mesto H a -kodate je skoraj popolnoma zgorelo. Razun ameriškega konzulata 60 vsi konzulati zgoreli. ,
— G r o f T o 1 s t o j je spisal z ozirom na neprestane umore spis »Ne ubijaj!« To svoje delo razpošlje istočasno vsem velikim časopisom.
— Osepnice na Dunaju. Vsak dan zboli na novo 3 do 5 oseb.
— Zaradi pasivne resi-stence med pravnimi praktikanti na Češkem je nadsodi-šče odtegnilo 40 praktikantom mesečni štipendij 70 K.
— Tepena poslanca. V Haliczu v Galiciji so kmetje na shodu napadli mladorusinska poslanca Levickega in Barczvnske-g a ter ju pretepli.
— Ostri streli pri vojaški vaji. Pri vajah 69. ogrskega polka (Jelačič) je neki vojak izstrelil svinčenko, ki je žvižgala polkovniku pl. Weberju, ki mu je bila brez-dvomno namenjena, mimo glave. Polkovnik je zaradi svoje strogosti skrajno nepriljubljen. Polkovnik je takoj zapovedal končati vaje, a storilca so zaman iskali.
— Umorjen turist. V švicarskih gorah je pastir Milhaut ustrelil na 50 korakov turista Wund-fingerja, ga oropal, truplo pa v gozdu zakopal.
— Gladu je umrlo lani na Angleškem 220 oseb, med temi 49 v Londonu.
— Ljubi m ska drama. Iz Gradca sta prišla v Curih 181etna Marija Stuckmann in 321etni ključavničar Tom. Kanzler. Dekle je vstopila za sobarico v neki hotel, a ker gostilničar ni dovolil, da bi Kanzler vsak dan obiskoval svojo ljubico, je ta ustrelil gostilničarja, deklico in sebe pa smrtno obstrelil.
* Novi dragi kamen. Profesor George L. Leuderback kalifornijskega vseučilišča, poroča o novem po njem preiskanem dragulju, katerega sta našla zlatoiskalca v countvju Be-nito, Cal. Ta kamen je čist in prozoren ter modre barve, le v temnejših delih je višnjev, toda tudi v teh delih je prozoren. Barva novega dragulja je slična safir j u, toda kamen safir izdatno nadkriljuje, ker se izdatno bolj sveti in lepša odseva, da-siravno ni tako trd. Vendar je pa bolj trd, nego opal. Ako se ga razgre-je, postane rdeč, toda, ko se ohladi, zadobi zopet prvotno barvo. Ta kamen je povsem nove vrste minerali j a in profesor mu je dal ime Benito, po countvju, v katerem so ga našli.
* Častnik je vzel ljubico, preoblečeno v mornaja, na ladjo. Norfolk, Va., 29. julija. Marmarel de Ca-vilaral, mlad častnik brazilske vojne ladije Boroso, katera je odplula proti jugu, skušal je pred odpotovanjem ladje svojo ljubico privesti na ladjo v obleki navadnega mornarja. Med tem ko so se vsi starejši častniki vseh treh brazilskih križark mudili v \Vashingtonu pri banketu, dovedel je dekleta na ladjo, toda pri tem se je izdal s tem, da je dozdevnemu mornarju, ko je ostavil ladijo, galantno pomagal priti iz čolna na ladjo. Častnik, kateri je bil na straži, je takoj pronasel goljufijo in je o tem javil in admiral Huet de Bace-llar je mladega Častnika kaznoval z ukorom. Dekleta so takoj poslali na kopno in ko častniku niso pustili spremiti jo na kopno, je izpil malo količino strupa, katerega je imel pri sebi. Zdravniki upajo, da bodo rešili življenje mlademu častniku.
* Turopoljski plemič. Kazensko sodišče v Zomboru je že od leta 1901. s tiralnico iskalo bivšega poročnika Zoltana Topiča pleni. Turopoljskega zaradi sleparij in ponarejanja javnih listin. Ta turopoljski plemič se je izvežbal za nedosežnega pustolovca. Topič — ali kakor piše — Topits de Turopolje — izhaja iz bogate rodbine v Bački. Pred 10. leti so morali njegovi sorodniki poravnati nad 400.000 njegovih dolgov. Vendar se je moral odpovedati častniški šarži, nakar je s podporo svojih sorodnikov ustanovil v Zomboru tednik, v katerem pa je vsakogar napadal tako sirovo, da je imel polno dvobojev in tožeb. čez noč je izginil, a kmalu nato so prišle razne njegove umazane afere na svetlo. Razne trgovce in obrtnike je osleparil za večje zneske, X>ri raznih posojilnicah je vzdignil večje svote s ponarejenimi menicami. Vse zasledovanje je ostalo brezuspešno. Pod krivim imenom je živel nekaj časa v Berolinu ter nadaljeval svoje sleparske manipulacije. Ker je metal denar na vse strani, smatrali so ga za neizmerno bogatega. Potem se je pojavljal hipno v najdražjih kopališčih in letoviščih, kjer je površne znance osleparil in brž zopet izginil. Lansko zimo je živel nekaj časa v Hamburgu ter občeval v najboljših hišah. Hči nekega milijonarja se je zaljubila vanj. Topits jo je zasnubil, toda milijonar je   poizvedoval ter
zvedel o »plemiču« le neugodne stvari. Topits je izginil ter se pojavil v Monakovem pod imenom poslan i-škega atašeja »dr. Zoltan Balogh pl. Tariszkovar«. Seznanil se je z znanim slikarjem, ki ima izredno lepo ženo. Neki dan je našel slikar vrniv-ši se domov listič svoje žene: »Ljubim atašeja Balogha, zato Te moram zapustiti«. Vzela je s seboj vso zlatnino in srebrnino. Najela 6ta si na Tirolskem vilo za celo poletje, a žena je bila tako neprevidna, da je pisala svoji prijateljici na Dunaj, vsled česar so oblasti zvedele za njuno biva-lisce.
* Ženska umetniška kolonija s celibatom. Na Loug Islandu pri Njujorku se ustanovi ženska umetniška kolonija. Članice kolonije se bodo posvečale edino umetnosti. Na čelu kolonije stoji mis Elizabeta Cur-tis, ki izjavlja, da se bo v koloniji strogo varoval celibat. V prirodo gredo članice, ker je to najnujnejši pogoj za umetnost. Sprejemale se bodo le deklice, ki se nameravajo resno posvetiti umetnosti. Vsaka bo v koloniji šest tednov za poskušnjo. Ako ne bo napredovala, se izpusti iz zadruge. Potrebno za življenje si bodo deklice nabavile z umetnostjo. V zadrugo more vstopiti le deklica, ki je vsaj dve leti obiskovala kako umetniško šolo. Pogoj je nadalje, da deklica tri leta niti ne misli na ženitev. Ako se katera članica hoče omožiti, mora to javiti pravočasno zadrugi ter se potem odpusti. Moški smejo obiskovati članice le ob določeni uri. Po tri deklice bodo stanovale skupno ter dobivale iste modele. Zadrugo bo podpiralo več bogatih gospej iz Nju-podpiralo več bogatih gospa iz Nju-
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Uboj s steklenico. Pred Pirna-tovo gostilno v Spodnjih Jaršah je prišlo dne 26. majnika t. 1. med 10. in polu 11. zvečer med fanti iz Pšate na eni, ter med fanti iz Domžal in Srednjih Jarš na drugi strani do prepira, ker je Ivan Hribar iz Pšate zabavljal na druge fante. V tem prepiru je 171etni Franc Šare, po domače Jakov, mlinarski pomočnik iz Gornjih Domžal z vso močjo udaril s steklenico Hribarja po glavi, da mu je prebil črepinjo in se mu je polagoma vlila kri v možgane. Okvarjenec je letel po zadobi j enem udarcu proti Gornjim Jaršam tuleč vsled prizadej jane mu rane. Vsled pritiska utisnje* ne črepinje na možgane je bil čisto zmešan: tekel je naprej in obležal na Fran Drinčevem polju, kjer ga je gospodar drugi dan nezavestnega našel ležati na trebuhu. Živel je le nekaj časa, potem pa kmalu umrl, ne da bi se zavedel. Obdolženec ne taji storjenega dejanja, katerega istinitost potrjujejo tudi zaslišane priče s svojimi izjavami.
Obsojen je bil na 3 leta težke ječe._
Telefonska in Brzojavno »oročilo
Kostanjevica 28. avgusta. Pri občinskih volitvah je bil naskok klerikalcev sijajno odbit. Po ljuti borbi so naprednjaki zmagali na vsej Črti z veliko veČino. Slava zavednim meščanom in kmetom!
LjnbnO 28. avgusta. Italijanski minister Tittoni se je danes odpeljal na avtomobilu iz Ljubna. Prebivalstvo mu je povsodi prirejalo iskrene ovacije.
IŠ1 28. avgusta. Cesar je poslal bolgarskemu knezu Ferdinandu povodom 201etnice njegovega vladanja brzojavko, v kateri mu Čestita v iskrenih besedah, k jubileju in izraža željo, da bi mu bilo še dolga leta usojeno vladati v korist mirnemu razvoju bolgarske kneževine.
Budimpešta 2S. avgusta. Predsednik državnega zbora Julij Justh izjavlja, da se bo posrečilo, v najkrajšem Času poravnati vse diference v madžarski koaliciji. Istega mnenja sta ti.di podpredsednik R a-kov8zky in minister a latere grof Z i o h y.
Belgrad 28. avgusta. Iz Črne-gore prihaja vedno več beguncev v Srbijo. Vsi begunci zatrjujejo, da je položaj v Črnigori skrajno kritičen in da pride brez dvoma do revolucije, Če še dalje Časa ostane sedanja vlada na krmilu.
Solila 28. avgusta Bolgarska vlada je dala na Francoskem d alati 10 torpedovk. Torpedovke so včeraj transportirali v Varno, kjer se spuste v morje.
Paril 28. avgusta. V francoski Guavani v Južni Ameriki je uteklo 70 kaznjenoev, ki so ubili kaznilničuega predstojnika, ter se nato organizirali kot roparska četa, ki sedaj pleni in mori po pokrajini.
LOIldOD 28. avgusta. „Tribuni" poročajo iz Tangerja,  da je bil sultan Abdul Azia v svoji palači ' umor j en.    • ■■ . - ~
Za  prebivalce  mest, urednike I. 1. d.
Proti težko tam p reba vijanja in vsem nas leđnom mnogega sedenja in napornega du&ev-kega dela je uprav neobhodno potrebno do mače   zdravilo   pristni „Moll-ov Seidlits-
Erašek". ker vpliva na prebav ljenje trajno i nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek Skatljica velja 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak da a lekar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagate*', na DUNAJ1. Tachlauben 9 V lekarnah na deteti je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir podpisom 3 16-12
Za potovanje % dojenci in na letoviščih je jako priporočati prehrano z Nestlejevo otroško moko, ker ni samo blagoslastno, stanovitno in lahko prenosno izvrstno živilo za dojence, ampak
ima mati ob motenju prebave, ki jo povzroča premena mleka in podnebja (želodčni in Črevesni katar) pri roki preizkušen izravnalni pomoček.   Zato  je  za potovanje neutrpno
Nestlevo kondenzirano planinsko mleko (dobiva se v vsaki drogerijski ali delikatesni trgovini). Ne kisa se nikoli, vedno pripravljeno za rabo. b Sijli*- t
Zahvala.
Tukajšnje gasilno društvo je imelo dne 18. t. m. na Vrju pri »Kralju" veselico z namenom, da bi z njenimi dohodki poplačalo nekaj gasilnega orodja. Ta veselica se je na društveno korist prav lepo obnesla
Da je tako, zahvaliti je nam vse občinstvo, ki je bilo prišlo na veselico od blizu in daleč, zlasti pa p. n. gospe, gospodične in gospode letoviščnike iz Medvod, stanujoče pri g. Fran Jarcu, one i Goričan, ker so najizdatneje pripomogli k veselica emu uspehu.
Gasilno društvo v Pirničah,
dne 18. avgusta 1907.
Jote Lavtiiar,
podnačelnik.
Fran Lavtiiar,
načelnik.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 24. avgasta: Marya Raič, profesorjeva vdova, 70 let. Marije Tereziie cesta 4. Vsled raka — Klara Pessiak, zasebni ca, 91 let. Eesljeva cesta 11. Ostarelost.
Dne 25. avgusta: Oton Skobe, paznikov sin, 25 dni. Marije Terezije cesta 6. Bronchiti«.
V deželni bolnici:
Dne 23. avgnsta: Ivan Zontar, Žagar, 67 1. Contnsio obd Peritonit»s.
Dne *4. avgnsta: Cecilija Fem, kajžzrioa, 46 let. Vsled raka. — Josip Muzlovič, kovač, 71 let. Jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani
Uradni kurai dun. borze 28. avgnsta 1^07.
f P*ioIb.fli pa?**-
majska renta. . . . rt*/t srebrna renta . . . ML avstr. kronska renta . .
¥U » zlata - • ■ ¥j% ogrska kronska renta . QL , zlata 4% posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet . Zadar
ti
f^*/f bos.-berc. železniško posojilo 1902 .
4»/. češka dež. banka k. o.
fi.  .   .   - ,*•
4Vi*/« zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4V«*/t Pešt- k°m-  k. o. z
10°„ pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
•Vi*/« sast. pisma ogr. cenV
dež. hranilnice . .
^/■•/o Z- PiS" °gr- niP" ban obl- °Sr- lokalnih železnic d. dr.     .   . . #■/,•/„ obl. češke ind. banke 4*fe prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
♦% prior, dolenjskih žel. . 1% prior. juž. Žel. kup. 1 tVi ¥ ,te , avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Vtčke od L 1860'/,  .  . . ,    od L 1864 .   . .
p tizske......
*em. kred. I. emisije
B    ogrske hip. banke 9    srbske a frs. 100 — 9    turške.....-
Sasilika        srečki . .
Kreditne .    . . •
hiomoške 9     ■ .
Krakovske .     . .
Ljubljanske       ,    • .
Avstr. rdeč. križa 9    . .
Ogr. . mm*' Rudolfove ,     . .
Salcburške , • • • Dunajske kom.  a    • .
DelniM.
hižne železnice.....
Državne železnice .   . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     . »       • •
Zivnostenske       ,       • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan   . . Praške žel. ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin.....
30 franki......
£0 marke......
Sovereigng......
Marke........
Laiki bankovci.....
ftubiji........
•Marji .......
Denar
9605 97 60 S6 20Š 114 90 92 5J 109 60 98-60 '04'sO WW
97-2F. 95 r0 95-75
BUg
96 20
97 80 96 40
115 12 92.70 109-80 U93J 102-—
98 25 96 -9625
99-— 100*— 10350^ 104 —
98 -
99'-
98 - 99 -99*25 1i 25
9850 995)
99 761 1-'U75
99 90
98-'»* 99 7*
294-25 296 25
98 50 99 50
146 75
237 — 13850 257-5'> 968 —
228 -98
181*25 l>( -40
413 50 86-90--W— 4K — J6 — 63 85 5
4*6 —
162-5 64676
'786' -630 2r. 737 25 840 -724 — 690-25
16'0 624 -268 — 466 -138 -
1184 I* 15 *S BO t3 96 11740 96 70 1 63 4-H4
148 75 241 — 140 50 263 5 i 274- -233 — 102- • 182 25 22*40 41960
88- -94 — 62- -47 — 28 — 67'—
89- 50 432 —
153-50 647-75 1796- -631 25 73825 »42 -726 — 691 26 620-526 — 262— 470 — 140 —
11-38 19 18
23 b6
24 06 117-60
95-90 2 1 6-
žitne oeno v Budimpešti
Dne 28. avgusta 1007. T«
l oktober
Plenica Bi
Koruza Oven
maj 1908 . . „ . oktober    .   . »
Nespr emen j en o.
60 *# 60 . W . 60 .
11-66 9H8 6-89 8 25
Darila.
Za diiaiko podporno društvo „Ra-dogol*' ¥ LJubljani s Gospod Ivan Grilec v Chicagi v Ameriki K 10*—, mesto venca na krsto svoje umrle sestre. Pavle žerjav na Vačah. — Srčna hvala 1 — Živeli
fleteoroiositno porotno.
.  I nad morim kOft    ttftdoji u«anl tlak Tdo 0
& m m j	Oas opaso-▼auja	Stanja barometra v mm	a« =' ■ o. 3 3 9 ii H B	Vetrovi	Nebo
2?	W. .v.	73e6	19 l	, si. sever	jasno
	7. m).	739 «	13-6	breEvetrno	megla
	POP.	739 1	278	al. jug	jasnu
Sredida vč«r^lSuja temperatura:					19 t" nor
onaJe 17 H		— Podučim		V   mm    0 0.	
Dr. Rudolf Mara, c kr. finančni koncipijent, naznanja v svojem in v imenu soproge Jadvlge pretužno vest, da mu je včeraj zvečer preminil nepozabni sinček
Borut
v nežni starosti 5 mesecev. 2860 V Ljubljani, 28. avgusta 1907.
Zahvala«
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti naše ljube, nepozabne sestre, oz. tete in svakinje, gospe
Marije Raič roj. Hupfl
c. kr. profesorja vdove
in pa za časteče spremstvo drage pokojnice na poslednje počivališče, ter za lepe darovane vence izrekamo s tem najpresrčnejšo in najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, 27. avg. 1907.
2867 Žalujoči ostali.
Mirna stalna stranka brez otrok
išče za 15. oktober oz. 1. november
stanovanje
s 3 sobami in postranskimi prostori.
Ponudbe: V. St radarski urad, Ljubljana 2868—1
Laški kurzi
se pričnejo letos 2. septembra. Na zahtevo se bode poučevala tudi laška trgovska korespondenca. Vpisovanje od 1 do 2 ure popoldan od danes naprej do 30. t. m. ori A. Šibeniku, Čopove ulice st 10. ali pa Kolodvorske
UliCe Št. 18. 2866-1
V lepo meblirano
mesečno sobo
s posebnim vhodom se sprejmeta dva gospoda na hrano in stanovanje ali pa dva dijaka iz boljše mdbiue.
Naalov pove upravništvo „Sloven-skega Naroda". 2861-1
Crgovskega
pomočnika
takoj t-*j>r-^jmo
Zdravko Krajne v Kranju,
trgovina h špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. 2862—1
Uprava ElUabetne otroške bolniee.
Delavci
xa   kopanje   zemlje   so sprejmejo
proti dobremu plačila.   2865 -l
pri gradnji vodovoda v Radovliici.
Ob tf$el<em vremenu.
Jutri, dne Z9. oujustn 1.1.
v hotelu JURIJA'
KONCERT
Društvene godbe za člane.
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Za obilen obisk se priporoča
FBIC NOVAK
2863—1
hotelir.
r Pred
nakupom
si oglejte velikansko 35
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 34 ulice itev. 5.
Os tet o U i ped ceno!
Proda se dobro idoča
Izve se v npravmštvu »Slovenskega Naroda". 2825—2
4-5 dijakov
se sprejme no stanovanje z zajtrkom.
Naslov uove npravnistvo »Slovenskega Naroda-. 2800—3
Vinske jode
(belega  vina)  skoro   nove,   dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni 2368—7
Fran Cascio
Vegove   ulice   &£• SO.
•fl€fl<
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj- Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2706—13 Ponndbe na npravništvo „Sloven. Naroda"   pod  „blapOC 223ia.
lad
uči
OD
vojaščine prost zmožen slovenskega in nemškega jezika, jako dobro izurjen v mešani stroki z letnimi spričevali želi v službo vstopiti s 1. ali 15. sept
Ponndbe naj se pošiljajo pod nJ.
L. 500 posterestante Travnik.11
Iz proste roke se proda v Spodnji šiški radi odpotovanja novo dozidana
hiša
z  velikim vrtom,   še   11   let hišnega davka prosta. 2811—2 Več  se  izve   pri  g. STIRNU, V restavraciji v Sp. Šiški št 22.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne
Odhod U LJubljane fot. ieL:
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7- 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec,
7 07 zjutraj.   Osebni  vlak v  smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 005  predpoldne.  Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo
od 1. junija.) H-40 predpoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.45   popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7*IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Llnbllano lni. ieL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta dri. žel.     — « r
1. maja 1907. leta.
II-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žeL, fcTrstl drž. žel.
©■58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,*jRu-dolfovega.
11*10 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trstz drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod lz LJubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 205 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. ICOO ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
6 46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10*00 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- B0 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn,
Brivnica
blitn L jo bi j an e, na novo urejena, dobro idoča in brez konkurence z vpeljano acetilenako razsvetljavo, se pod jako ngodnimi pogoji tako] odda. 2838-» Kje, pove Fr. Fork v Domžalah
Stavbni polir
spreten, samostojen delavec,  se tako sprejme za Ljubljano.        2831—-FonudDe na opravDi*tro „Sloven-skega Narodau pod nA. B. 17."
Špecerijske in železninske stroke, veŠe slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, ielt premeniti službo.
Kdo, pove uprav. „Sl. Naroda". _ 2861—a
Skladišče
ln veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na Dunajski cesti Št. 12. 2023- 2!
Poizve se pri lastniku Ivanu Matbiann starejšem.
išče parna opekarnica v Zalogu (Bre tenau) pri Novem mestu na Dolenjskem
Uslop 1. septembra, plača po dogovoru.
283*-£
izvežban v vseh strokah trgovine, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezika, službujoč seda) kot prva mod v manjftem mestu na kranjskem, želi primerne službe v LJubljani. ?835- s
Naslov v upravn. „Slov. Naroda1*,
Leon
d
a
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v nove zgrajenih hišah na Seln pri Linbljan.' blizu električne postaie se oddajo v najem takoj ali za november. 2449 ii VeČ se izve pri E. Predoviču Ambrožev trg.
Zelo dobro vpeljana
žson]ekuhori]a
v bližini Ljubljane z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer tako ngodno   proda.   Denarja   je treba 12.000—20.0U0 gld. 2Y6>-1U
Ponndbe pod »Priložnost 224
na upravn-štvo  ^Slovenskega Naroda".
Crlle
se sprejmejo na dobro hrano in  lepo   zračno stanovanje
v novi hiši v Kandiji pri Novem mestu. Oddaljeno od gimnazije 5 min.
Naslov: „Stanovanje11 posle rest Novo mesto. 2818-2
jđlfnuromBilniu 1886-11
Hutter & Schrantz deln. dr.
Dunaj, VI., VVindmuhlgasse 20.
OGRAJE, PLOTOVI K PARKOM ZA DIVJAČINO, BODEČA ŽICA, ŽICASTI MODROCI, ŽELEZNE POSTELJE,
39
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12-98
Podružnica v SFLJETU.
Stritarjeve ulice it 2.
aoo.ooOf
Podružnica v CELOVCU.
obrestuje vloge na knjižice In tekočI raSun po 41/t°/o od dne vloge do dne vzdlga. — Sprejema zglasila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav4* po K 500 —, 1000—, 5000 — in 10.000.
Bentni davek plača banka sama.
Bentni davek plate banka sama.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pus tos 1 emiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne-.
C3^^
UW0D
^669541714
10
K4
52
9