Leto XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka Časopis za trgovino, industriio Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaja]'* ■redo In petek Liublfana, petek f. oktobra 1937 Cena Hevllkl din VSO Besede iz Prage Na tem mestu smo že večkrat opozarjali ua vzgled iz Prage, kako treba delati za notranjo ureditev države. Zlasti smo opozarjali na razne upravne reforme, ki se izvajajo na Češkoslovaškem na iniciativo same vlade. Čeprav vsa ta naša opozorila na praški vzgled niso dosedaj dosegia nobenega učinka, vendar smatramo za svojo dolžnost, da še nadalje opozarjamo na praški vzgled, ker nam ta kaže pot, kako moremo zboljšati našo upravo in rešiti naš notranji problem. Kakor pri nas, tako je tudi na Češkoslovaškem vso javnost zlasti razburjalo vprašanje centralistične ali decentralistične državne ureditve. Pri nas smo reševali ta problem tako, da so po vrsti vsi zastopniki strank govorili, da je nujno potrebno izvesti decentralizacijo in dekoncentracijo uprave, da pa se je kljub temu centralizacija vedno bolj širila ter polagoma ob-segla že skoraj vse panoge javnega in tudi gospodarskega življenja. Danes bo centralizirano pri nas res kmalu vse, notranja uprava, šolstvo, denarništvo, socialna politika itd., in že tudi doživljamo prve poskuse, da se centralizacija izvede tudi v posameznih gospodarskih panogah. Pri vsej tej centralizaciji pa sta upravna in davčna praksa v vsaki pokrajini drugačni. Vsa ta centralizacija se zagovarja s tem, da se z njo utrjuje edinstvo naroda. V resnici pa je stvar ravno nasprotna, kakor dokazujejo hrvaško in druga vprašanja, ki so nastala predvsem zaradi tega nesrečnega centralizma. Narod noče te centralizacije in jo mora odklanjati tudi zato, ker jo izraža slaba in ne-ekspeditivna uprava. Moramo začeti z reformo svoje uprave, če nočemo, da bo naš notranji problem vedno bolj nemaren. Kako treba v moderni dobi reševati notranji problem, o tem je lepo govoril na kongresu češkoslovaških juristov ministrski predsednik dr. Hodža, ki je med drugim dejal: ( im bolj trdno je država z enotnim pravom zvezana, tem bolj se inore tudi izvesti decentralizacija njene uprave, tem bolj se morejo razbremeniti preobremenjeni centralni uradi, tem več nalog se more prenesti na samouprave Zato gre vzporedno z unifikacijo prava razširjenje pooblastil dežel nih predsednikov, zato se more uresničiti avtonomija Podkarpat-ske Rusije. Zato bodo tudi osnovne železniške tarife na novo urejene, kakor zahteva to nerazrušljiva enotnost države tudi kot gospodarske enote. Tudi z deželnim šolskim svetom Slovaške ne bomo več odlašali... Naša notranja uprava potrebuje poleg decentralizacije tudi notra njo reformo. Pravni sosvet pri ministrskem predsedstvu je že pripravil upravno reformo ter za konski načrt za pospešeno delovanje uradov... Moderna država ni le policijska država 19. stoletja. Tudi nekda nje liberalistično mnenje ne drži več, temveč mora država posegati v gospodarstvo zaradi socialnih in teresor državljanov. Zaradi na raslih nalog države se je povečalo tudi število državnega uradništva, vendar pa mora imeti ta pomno-žitev uradništva svoje meje, ki jih postavlja moč državnega in zaseb »ega gospodarstva. Zato ne gre da bi se število uradništva kar neprestano pomnoževalo in zato se mora javna uprava zlasti v tehničnem pogledu poenostaviti in v vsej upravi se morajo uvesti moderne delovne metode. V času telefona, radia, avtomobilov in letal potrebujemo tudi v javni upravi duha moderne tehnike. Tvornice se racionalizirajo in v mnogih je tega že preveč, v javni upravi skoraj ni nobene racionalizacije. Ne preostaja nam nič drugega, kakor da se reformi javne uprave v vsem obsegu posvetimo. Ni to majhna naloga ter se tudi ne more kar čez noč izvesti. Toda treba jo je začeti izvajati. Parlamentarna kontrolna komisija ter komisija za ekonomično vodstvo javne uprave sta že dale mnogo vzpodbud, ki se deloma tudi že uresničujejo. Modernizacija javne uprave pomeni ne le novo organizacijo uprave ter nove delovne metode, temveč zahteva tudi nov duh v uradniškem naraščaju. Duh juristov sc mora združiti z duhom tehnikov in zato je tudi reforma visokih šol neobhodno potrebna... Zakaj ne moremo pri nas nikdar slišati podobnih besed? Zakaj se tudi pri nas vsaj s podobno resnostjo in odločnostjo ne razpravljajo osnovna javna vprašanja? Pa če že sami nismo sposobni, da bi na podoben način delali za rešitev naših notranjih problemov, zakaj se niti ne ravnamo po vzgledih, ki nam jih dajejo napredne države. Zakaj ne posluša- mo vsaj besed, ki jih dobivamo iz Prage? Dosedaj smo mogli vendar še vedno konstatirati, da smo dobro delali, če smo se ravnali po praškem vzgledu. Zakaj potem teh naukov ne upoštevamo, zakaj se nočemo od izkušenj izučiti? Ne zadostuje, če pobiramo samo lak od tujih zakonov, temveč je treba sprejeti tudi njih duh ali pa je vse skupaj brez vrednosti. In tako tudi ni zadosti, če govorimo o reformah in o decentralizaciji, a če niso naša dejanja v skladu z našimi besedami. Upravno reformo je res treba začeti izvajati, centralizem se mora začeti demontirati, potem bo država tudi resnično napredovala. To nam govore besede iz Prage in čas je, da jih več ne preslišimo. Novi zadružni zakon in gospodarst Spomenica Zbornice za TOi na trgovinskega ministra Po sklepu beograjske konference zbornic je izdelala ljubljanska zbornica spomenico o posledicah izvajanja novega zadružnega zakona za gospodarstvo. Ta spomenica je bila sedaj predložena trgovinskemu ministru v imenu vseh zbornic v državi. V celoti pa se pridružujejo tej spomenici tudi vse trgovske in obrtniške organizacije, da moremo spomenico označiti kot zahtevo vse jugoslovanske gospodarske javnosti. Ker poleg tega spomenica jasno in izčrpno obravnava celo vprašanje, je potrebno, da je tudi širša javnost o njej poučena in zato jo objavljamo v celoti, in sicer danes prvi del, prihodnji petek pa njen drugi del. Spomenica se glasi: Kakor znano je gospodarsko zadružništvo v naši državi zlasti v zadnjem desetletju v hitrem razvoju. Poseben podnet za ustanavljanje zadrug so ugodnosti, ki jih nudijo v obilni meri zadružni, davčni in posebni zakoni, pa tudi tarifne, davčne in druge olajšave, ki so dovoljene zadrugam na podlagi posebnih odlokov. V javnosti se trdi, da je število zadružnikov prekoračilo že en milijon, kar bi z ženami in otroki zadružnikov pomenilo tretjino prebivalstva. Zadružne zveze in njih propagandne organizacije delajo z vso silo na to, da bi se ustanovila v vsaki vasi zadružna podjetja, zlasti nabavljalna oz. konsumna za druga. Ne vpraša se pri tem, če je dejanska potreba za takšno zadrugo, ker pač za ustanovitev za druge ni potreben postopek, kakor je predpisan za otvarjanje trgovskih obratov. Tudi se ne vpraša, če bo nova zadruga v resnici mogla nuditi konsumentom cenejše in boljše proizvode in če ne bo samo ogrozila eksistenco obstoječih trgovskih in obrtniških obratov, ki nosijo breme državnih in drugih davščin, temveč je vsa skrb zadružnih central v tem, da povečajo svoj obrat, da bi mogli v čim večji meri izkoristiti ugodnosti, ki jih jim je dal zakonodavec. Razumljivo je, da pri takšnem položaju trgovski in obrtniški stan z vznemirjenjem čakata na izvajanje novega zadružnega zakona (in ki je med tem že stopil v veljavo). Gospodarske zbornice so raz pravljale o položaju, ki je nastal po uvajanju zadružnega zakona v življenje in ugotovile, da je v mnogih primerih neskladnost med določili zadružnega in obrtnega zakona. Poleg tega otvarja zadružni zakon vrsto novih vprašanj, ki se morajo predhodno razčistiti, da se preprečijo škodljive posledice v praksi. Trg. industrijske zbornice, katerim je po uredbi poverjena naloga, da proučujejo splošen razvoj gospodarstva na svojem območju ter da skušajo spraviti v sklad nasprotne interese posameznih strok in raznih oblik gospodarskega dela in udejstvovanja, smatrajo za svojo dolžnost, da opozore ministrstvo na ta vprašanja, ki se morajo v interesu reda in gospodarske podjetnosti nujno rešiti. To je še zlasti potrebno, ker se, kakor smo poučeni, v kmetijskem ministrstvu že izdelujejo pravilniki za izvajanje zadružnega zakona, ki pa so po našem mnenju brez predhodnega sodelovanja in soglasja trgovinskega ministrstva ne bi smeli izdati. Po naših informacijah pa žal etga sodelovanja danes še ni, kar nSm nalaga dolžnost, da prosimo ministrstvo za takojšnjo intervencijo pri kmetijskem ministrstvu, da se vsa ta vprašanja rešujejo v skladu z in-tencijami in določili obrtnega zakona, ki je temeljni zakon za redno in stalno gospodarsko delo. Konferenca zbornic se zaveda da obrtni zakon v § i. ocist 3 ’ določa, da se, v kolikor ni v zakonu samem drugače določeno, njegova določila ne bodo uporabljala za gospodarske zadruge, če svoje delo omeje le na zadružnike, če ne dele dobička, ne tantiem članom upravnega in nadzornega odbora in če se njih rezerve v nobenem primeru ne morejo razdeliti med zadružnike ter če se od deležev ne plačujejo ni kake ali vsaj ne višje ko 6% ne obresti. Izigravanje zakonskih določil Takšno pogojno izvzemanje za drug iz določil obrtnega zakona se more ne samo na nešteto načinov izigravati, temveč se more v sporih, ki vsak dan nastajajo, tudi zelo različno tolmačiti. Nič ni laže kakor formalno na papirju zadostiti tem številnim pogojem, da pa se pri tem vseeno opravlja neomejena blagovna trgovina, kakor se opravlja v zasebnih trgovinah, a da zakon vendar ni formalno prekršen. V praksi se morejo najti vedno pota in načini, da se pod drugim naslovom ali v obliki stalne plače ali v obliki daril tretjim organizacijam doseže to, kar je v navedenem paragrafu prepovedano oz. označeno kot pogoj za izjemo iz obrtnega zakona. Zainteresiranim gospodarstvenikom je že s tem položaj izredno otežkočen in vsa borba proti nelojalni konkurenci blagovnih zadrug onemogočena, ker je silno težko z dokumenti konkretno dokazati, da so bili predpisi zakona izigrani, ker je pač nezadružnikom kontrola nad poslovanjem zadrug onemogočena, ko pa nimajo vpogleda v poslovanje zadrug. 0 nedovoljenih poslih zadrug zvedo navadno šele potem, ko se s tem drugemu gospodarstvu storjena škoda sploh ne more več popraviti. Razen na navedenem mestu govori obrtni zakon o gospodarskih zadrugah še v § 9., kjer pravi, »da pravne osebe, razumevajoč tu tudi gospodarske zadruge, ne smejo opravljati obrtniških obratov niti teh ustanavljati«. Nabavljalnim zadrugam pa more dati ban pravico opravljanja obrtniških obratov, če jih ustanove v javnem interesu in s posebnim dovoljenjem bana ter če imajo strokovno usposobljenega poslovodjo ter izpolnjujejo določila § 1., odst. 3., obrtnega zakona, vendar pa morejo te posle opravljati samo za svoje člane. Potemtakem je tudi tu predvidena izjema, da more politična oblast po svoji uvidevnosti, ker se pač zadružno delo smatra vedno kot delo v javnem interesu, dovoljevati ustanavljanje tudi obrtnih zadrug poleg konsumnih zadrug. Mislimo, da ni treba mnogo dokazovati, kako naivno so določeni kriteriji in pogoji, da zadruga posluje samo z zadružniki. Iz prakse vemo, da ni za zadružnika glede nakupa blaga prav nobene orne jitve ter da zadruge prodajajo vsakemu zadružniku vsako zahtevano količino brez ozira na to, če ta tudi večkratno presega njegovo osebno ali družinsko celomesečno potrebo in potrošnjo in čeprav je v teh primerih očitna namera, da se nabavljeno blago proda naprej tretjim osebam in tudi nezadruž- nikom. V krajih, v katerih je na-bavljalno zadružništvo razvito, se morejo vsak dan zabeležiti takšni primeri, ki dokazujejo, kako izumetničeni so ti pogoji in kako neupravičena diskriminacija, ki se iz teh razlogov dela proti drugim trgovskim obratovalnicam, namesto da bi se z vsemi prodajalnami postopalo na enak način po stvarnih in objektivnih činjenicah in brez ozira na to, če gre za samostojno trgovino, javno družbo, delniško družbo, družbo z omejenim jamstvom ali za gospodarsko zadrugo. Za presojanje javno - pravnih vprašanj je oblika firme in njena notranja gospodarska struktura popolnoma indiferentna in irelevantna. Nikdar ne more biti razlog za dovoljevanje izjem, ker je sicer nevarnost, da nastane v gospodarskem delu kaos in nered, ki se že itak z vsakim dnem vedno bolj ustvarja, ker se deli trgovski promet na skupino privilegiranih in neprivilegiranih obratov. Pri tem podčrtujemo, da se v nekih krajih zadružni blagovni promet popolnoma izenačuje s trgovskim prometom. Novi zadružni zakon pa se ni zadovoljil samo z že itak ugodnimi določili obrtnega zakona, temveč je šel še znaten korak dalje, trdeč apodiktično, da se more zadruga baviti z vsakim neprepovedanim delom, ki more povečati dohodke ali zmanjšati izdatke njenih zadružnikov. Ravno tako postavlja kot činjenieo, da zadruge ali sploh ne dele zadružnikom poslovnega prebitka ali pa da ga dele sorazmerno poslu posameznega zadružnika z zadrugo, kakor tudi, da ne dajejo tantiem in da poslujejo samo s svojimi zadružniki. Zato bi se po novem zadružnem zakonu smatralo, če bi se neka zadruga spustila v kupčijo z nezadružniki, da je to samo disciplinski prestopek, za katerega odgovarja in se kaznuje po določilih desetega poglavja odgovorni nameščenec oziroma poslovodja ali član uprave. Tako more zadruga zelo pogosto zagrešiti tak prestopek, pa bi kljub temu po splošnih uvodnih določilih novega zadružnega zakona še vedno ne prišla pod obrtni zakon niti se ne bi smelo smatrati njeno poslovanje kot neupravičeno. Članstvo v zadrugi se stalno menja. Število članov zadruge je nedoločeno ter je zato vsaka kontrola praktično neizvedljiva in neučinkovita, zelo pogosto pa se tudi dogodi, da se zasačena oseba kot nezadružni kupec naknadno vpiše v zadružni seznam članov, pa čeprav ni bil plačan zadružni delež ter se s tem izigrajo vse zakonsko sankcije za samo zadrugo. Kakor se iz vsega tega vidi, so določbe enega in drugega zakona takšne, da spravljajo lastnike samostojnih trgovin pri obrambi njihovih interesov v brezizhodno situacijo. Vsak upravni postopek jo pri oblasteh že naprej obsojen na neuspeh, zlasti, ko se ve, da se zadružništvo z uradne strani kot. neke vrste sodobna socialna ustanova forsira in protežira. Trg. ind. obrtniške zbornice visoko cenijo idejo zadružništva .in prednosti ko tudi koristno delo, ki so ga mnoge kmetijske in tudi mnoge kreditne zadruge izvršile v, teku desetletij za dvig našega kmetijstva ko tudi za olajšanje pridobivanja kredita malim posestnikom ter za napredek obrta. Toda danes se je zadružništvo znatno oddaljilo od svojega prvotnega načela, po katerem bi moral sak’ zadružnik neposredno sode-ovati pri upravi zadruge in bi orali zadružniki skupno voditi sle po načelu vzajemne pomoči jin altruističnega dela, kajti danes Zadruge vse svoje poslovanje uravnavajo po običajih in tehniki modernega trgovskega dela, ustanavljajo industrije in velika blagovna zvezna skladišča, ki predstavljajo prave blagovne centrale z detajlnimi prodajalnicami, ki se v svojem delu v prav ničemer ne raz- likujejo od zasebne trgovine. Po svoji sedanji obliki so te izgubile obeležje nekdanje vzajemne kooperative, ki je zaradi pomanjkanja trgovin zalagala prebivalstvo z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami. Pri analiziranju določil novega zadružnega zakona je konferenca zbornic ugotovila zlasti štiri kritične točke, ki jih je treba v interesu pravilne razmejitve zadružnih in zasebnih prodajalnic Čim bolj podrobno urediti, da bi se preprečile nezaželjene posledice, komplikacije, težkoče in škode, ki bi sicer z ozirom na današnji položaj neodvrnljivo morale nastopiti. Te točke se tičejo določil glede: 1. ustanavljanja zadrug, 2. označevanja zadružne oblike, 3. obratnega predmeta zadrug in 4. primerov, ko more zadruga poslovati tudi z nezadružniki. (Konec v prih. petkovi številki.) Knjigo vodkinja- bilandttka perfektna slovensko-nemSka kores-pondentka, z nad 201etno pisarniško prakso, želi menjati službo. Cenj. ponudbe pod „Zmožna in pridna moč" Dva usp Nov odlok o nabavi kniig in pripomočkov — "Bati” odkloniena prošnia za kavarno Po dolgem času moremo vendar zaznamovati dva uspeha, ki pričata, da boj za pravice gospodarskih stanov vendarle ni brezuspešen. Oba dosežena uspeha pa tudi dokazujeta, da bi trgovstvo moglo doseči še mnogo lepše luspehe, če bi še bolj delalo za (napredek svojih organizacij in dvojega stanovskega glasila. Še prav znatno večji uspehi pa bi Ibili doseženi, če bi vse gospodarske organizacije in vsi gospodar-jeki stanovi nastopali vedno solidarno in če bi bili bolj aktivni tudi v javnem življenju. Naj bi bila oba dosežena uspeha podnet vsemu trgovstvu in vsem gospodarskim stanovom, da bi delovali “ j ■' priporočila, da so pri podeljevanju pa tudi naslednje zahteve: kreditov zelo previdne. | 1. Ustanavljanje veleblagovnic se mora prepovedati! 2. Konsumne in nabavljalne zadruge se morajo prav tako ob-dačiti in morajo plačevati iste takse ko samostojne trgovine. 3. Izdati se morajo zaščitne odredbe za trgovce-dolžnike. Nikakor pa se zanje ne zahteva moratorij, temveč pomaga naj se jim z Ugovor, da je nastala kriza de-1 individualnimi ukrepi in z inoder-narništva pri nas zaradi tega, ker Inizacijo zakona o konkurzu ter za- Posledica tega je bila, da so tečaji vrednostnih papirjev nazado-1 vali in da so padle tudi rente za skoraj cel frank. Tečaj Francove pezete je dvakrat boljši ko tečaj pezete valencijske vlade. »Times« pravijo, da to ne prihaja od tega, ker bi mednarodni svet računal z zmago generala Franca, temveč ker vodi general Franco boljšo devizno politiko. Franco ima namreč v svojem taboru selo dobre finančnike in po njih nasvetu je tudi vpeljal devizno kontrolo. Morda je bas to vzrok, da je tečaj Francove pezete boljši. Zadnji izkaz Francoske banke izkazuje dvig zlate podloge za 44 milijonov na 5508 milijarde frankov. Obtok bankovcev je nazadoval za 530 milijonov na 88 milijard frankov. Zlato kritje je zato na predovalo od 52'08 na 52'81%. Fran Cvetličarna KORSIKA se je preselila v pasažo ..Nebotičnik" ter se za nadaljnja cenjena naročila vljudno priporoča Majalije imeI Totna postrežba! dobno priznanje, ki ga je napisal znani strokoynjak Roscnbcrg. Zato bi človek pričakoval, da bodo oni činitelji, ki danes odločajo o naših hranilnicah, visoko spoštovali izkušnje slovenskih hranilnic in da ne bodo posegali v stvari, ki so se izkazale kot dobre. Žal pa ima pri nas odločujoč denarni zavodi ob navalu vlagateljev niso mogli vnovčiti svojih dolgoročnih posojil in da bi se hranilne vloge smele nalagati re- kona o prisilni poravnavi izven konkurza. 4. Vse javne dajatve za lastnike gostinskih obratov se morajo zni- doma le kratkoročno, ne drži niti Vsako tihotapstvo alkohola najmanj. Kriza denarnih zavodov je nastala samo zato, ker se ni dalo ob pravem času denarnim zavodom na razpolago par sto milijonov din, da bi z njimi ustavili prvi naval vlagateljev, kakor sc je to zgodilo v drugih državah, ne pa zaradi naložb denarja v dolgoročne kredite. To je samo prazno čvekanje, brez vsake cene! Novo določilo v načrtu nove uredbe o samoupravnih hranilnicah pomeni nov udarec proti slo- pa je treba z vsemi sredstvi zatirati. 5. Uvede naj se enoten davek za vse obrtnike in vse trgovce. Vsak naj ve, koliko davka bo moral plačati v koledarskem letu. 6. Nujno potrebna je revizija sedanjega obrtnega zakona. 7. Železniške tarife naj se znižajo v soglasju z gospodarskimi zbornicami na višino, da bodo v skladu z vrednostjo predmetov. Te zahteve so poslali zborovalci zbornici v Osijeku, da jih predloži venskim in vsem samoupravnim . hranilnicam in ta udarec se mora | na odločujoča mesfa preprečiti. Dovolj škode je že napravila dosedanja prisilna centralizacija denarništva in ni treba, da bi povzročala še nove. Zunanja trgovina Skrivnosti dobrega ni razlog, da je tako malo kmet- vp]jv tendenca, da se na vso molskih dolžnikov plačalo svoje letne forsiraio le državni privilegirani i.« d«ix„;i.: • I ' ■’ . obroke. Zato ti dolžniki zahtevajo, da se z izterjanjem anuitet počaka, dokler sodišča ne izrečejo svojih razsodb. Da je ta zahteva utemeljena, smo naglasili že v zadnji številki. Kakor pa poroča »Jugoslovanski Kurir«, se Priv. agrarna banka s tem mnenjem ne strinja. Izvršilni odbor banke je namreč o zavodi. Ta tendenca se stalno in tudi z vso brezobzirnostjo uveljavlja že leta in leta, pa čeprav se je izkazalo, da imajo državni denarni zavodi že tako velike kapitale, da jih ne morejo niti več dobro plasirati. Toda kljub temu traja ta tendenca še naprej in zavoljo nje je moral še v zadnjem času denar bratovskih skladnic v Beograd. Ta tej zadevi sklepal na svoji zadnji tendenca je celo tako močna, da seji in sklenil, da se izvršbe ne morejo odložiti, ker bi v tem primeru mogli vložiti prošnje za znižanje dolgov tudi dolžniki, ki nimajo prav nobene pravice na znižanje. Tako bi mogli dolžniki či- J sto brez utemeljenosti zavleči plačilo anuitet. Zato bo Priv. banka zahtevala, da se anuitete za kmetske dolgove od davčnih uprav izterjajo. ima vsa Slovenija vtis, da je samo to krivo, da sc ni hotelo po magati denarnim zavodom v avgustu 1931, ker se je na ta način baje izvedla centralizacija denar ništva. Ta nesrečna tendenca se pojavlja povsod in se je seveda pojavila tudi v novem načrtti uredbe o samoupravnih hranilnicah. Posebno jasno se kaže ta tendenca v § 15. Če hoče trgovec dobro prodajati, mora tudi dobro nakupovati. Mnoge trgovske tvrdke so se dvignile nad druge samo s tem, ker so znale nakupovati za sebe ugodno. Ne pravi pa se nakupovati dobro, če se kupuje samo ceneno blago, temveč kupiti je treba takšno blago, ki ga odjemalci radi kupijo. Nakup se ravna po prodaji, ta pa se zopet ravna po povpraševanju. Trgovec, ki hoče biti dober nakupovalec, si mora biti najprej na jasnem, katero blago zahtevajo njegovi odjemalci ali katero odklanjajo. Ustreči vsakokratni želji odjemalca, to je podlaga za dober nakup in s tem tudi za uspešno prodajo. Ni pa le to, kar odjemalci di rektno zahtevajo, predmet trgovine. Trgovec se mora vedno dobro informirati o vseh novostih, ki jih prinaša njegova stroka. Nakup novosti nikakor ni lahak, ker marsikatere novosti, za katere je mislil trgovec, da bodo dobro šle, so se izkazale kot stvari, ki so v skladišču obležale. Zato ne sme trgovec nikdar na slepo slediti raznim »šlagerjem«, temveč se mora vedno zanesti tudi na svoje trgovske izkušnje. Samo na ta način se more trgovec ogniti napakam in pre prečiti, da bi se njegovo skladišče napolnilo s stvarmi, ki ne gredo. Dolžnost trgovca je, da svojim odjemalcem vedno v pravem času Grški kralj Jurij je obiskal jugoslovanski paviljon na solunskem velesejmu. Po dosedanjem poteku našega izvoza računajo, da bo letos dosegel okoli 6 milijard din. Po mne-. ,nju nekaterih strokovnjakov bomo ponudi vse novosti, ki bi mogle lmogji letos izvoziti še živine in ži- imeti za odjemalca pomen in ki bi mu mogle služiti. Današnja proizvodnja preplavlja trgovski svet z| vedno novimi novostmi in novim blagom. Med temi novostmi je v resnici tudi mnogo dobrega blaga, ki se odlikuje ali po večji učinkovitosti ali drugače olajšuje delo odjemalca. Je pa seveda tudi mnogo takšnega blaga, ki ga sicer pre- valskih proizvodov za 440 milijonov din, pšenice za 180, koruze za 400, lesa za 360, tobaka za 90, bakra in drugih rud za 300, konoplje za 100 in drugih proizvodov za približno 160 milijonov din. Na zasedanju stalnega jugoslo-vansko-nemškega gospodarskega odbora v Dubrovniku je bil dovoljen naši državi izvozni kontingent 7000 q hmelja, ki se bo plačal v kliringu, dočim se je sedaj v prostih devizah. Ker je v Savinjski tirana reklama na moč povzdigu-1 je 40OO q neprodanega je, čigar vrednost pa je precej letošnjega hmelja, pričakujejo dvig enaka ničli. Ge bi se trgovec dal zapeljati k nakupu tega nepriporočljivega blaga, bi seveda slabo poslužil sebi in svojim odjemalcem. Zato je treba pri nakupih vedno dobro preudariti in skrbeti, da se stalnemu odjemalcu postreže z novostmi,'toda s takšnimi, ki mu bodo gotovo v korist. Skrivnost trgovskih nakupov je v trgovčevi bistrovidnosti, njegovih izkušnjah, a tudi v njegovi pravilni presoji vrednosti novih stvari. cen. Romunija, ki je prepovedala vsak izvoz koruze, je sedaj dovolila, da se izvozi 50 vagonov na Češkoslovaško, 120 vagonov koruze pa na Poljsko. Češkoslovaška delegacija je prišla v Beograd, da po Prizadu nakupi 1000 vagonov koruze. Na iniciativo nemških ladijskih lastnikov se v Berlinu proučuje načrt o ustanovitvi avstrijske svobodne luke v Hamburgu, da bi se na ta način odvrnila Avstrija od Trsta in jadranskih pristanišč. Poljski lesni izvoz se je v prvih osmih mesecih v primeri z lani povečal po vrednosti od 88 na 94 milijonov zlotov. Na južnem pobočju gorovja Gvi- A^clik zaslužek si pridobite z _ vpeljavo izvrstne žitne kave »Slasti?®!« TJuliji Ekstra« v lepih prozornih zavojč- roča agencija Stefani, ležišča železne rude. Sedaj preiskuje teren kih. Zavojčki po '/», Vi in '/» kg. | neka italijanska rudarska družba. »Slast melange« je izvrstnega okusa in vonja. Za poskušnjo pošilja- mo franko 5 kg »Slast melange« v zavojčkih sortirane velikosti. Commerce d. d. v Ljubljani. Kolesa In motorna kolesa na drobno In debelo Spleina trgovska d. z o. z. TvrSeva cesta Stev. 5 — Dvorakova ulica Stev. 3 I Letošnja žetev kave v Braziliji je bila tako dobra, da bo treba uničiti 70% letošnje žetve. N. V. Philips, tvornica žarnic, bo razdelila za ravnokar zaključeno 1 poslovno leto 18'5%no dividendo, dočim Je lani izplačala le 8»/ono. Vsak trgovec mora biti naroiirik .1 rgonkega Hita" 150 milijonov za povišanje uradniških plač »Jug. Kurir« poroča, da je že izdelan načrt uredbe o povišanju uradniških plač. O načrtu je razpravljal tudi že gospodarsko-finančni odbor ministrov, ki je ta načrt odobril. Sedaj je uredba izročena ministrstvom v podpis. Za povečanje uradniških plač bo potrošenih 150 milijonov din, do-čim so se s prejšnjimi redukcijami znižale plače za 480 milijonov din. Povečanje poštnega prometa v letu 1936. Pred kratkim je izšla »Statistika pošt, brzojava in telefona v letu 1936«. Iz statistike posnemamo: Število nameščencev se je znižalo od 12.315 na 12.281. (In to kljub povečanemu prometu, kar gotovo ni pravilno.) Število pošt pa se je dvignilo od 1825 na 1850, da je znižanje števila poštnih nameščencev še manj umljivo. Število brzojavnih postaj se je zmanjšalo od 2039 na 2038, tele- fonskih pa se je povečalo od 1322 na 1379. Telefonski promet se je povečal od 713 na 768 milijonov telefonskih govorilnih enot. Dohodki pošte so se povečali od 461,6 na 486,8 milijona din. Izdatki pa so se zaradi novih investicij povečali od 352,5 na 393,0 milijona din. Zaradi teh investicij se je tudi suficit znižal od 109 na 93 milijonov din. Promet poštnih paketov se je dvignil od 436,6 na 466,6 milijona navadnih pošiljk, promet vknjiže-nih pa je narastel od 43,4 na 43,6 milijona. Promet denarnih pošiljk se je po številu sicer povečal, nazadoval pa je po vrednosti od 16,26 na 15,93 milijona. Ker istočasno raste čekovni promet Poštne hranilnice, ki v tej statistiki ni upoštevana, je to nazadovanje le navidezno. Število telefonskih aparatov se je povečalo za 3990 na 50.928, število telefonskih naročnikov pa za 5514 na 41.161. Število krajevnih pogovorov je naraslo za 24,6 na 249,9, medkrajevnih pa za 0,2 na 3,8 milijona dinarjev. Doma in po svetu Nj. Vel. kraljica Marija je odpotovala s kraljevičem Andrejem na krajši obisk k svoji materi v Romunijo. V Zagreb so prispeli voditelji beogTajske združene opozicije, in sicer dr. Milan Gavrilovic za zem-Jjoradnike, Boško Vlajič za Davi-dorvičeve demokrate in dr. Lazar Markovič za skupino okoli g. Ace Stanojeviča. V Zagrebu se sestanejo z dr. Mačkom, da z njim skupno pregledajo besedilo sporazuma. Ce bo to besedilo od vseh soglasno sprejeto, ga bodo vsi voditelji opozicije podpisali ter nato tudi objavili. Po časopisnih vesteh je glavna vsebina sporazuma naslednja: Sedanja ureditev države na temelju državnega in narodnega edinstva se likvidira. Priznajo se vse tri na- rodne individualnosti. Ustava se ukine ter sprejme nekak vrhovni zakon, ki bo začasno nadomesto-val ustavo. Sestavi se nova vlada iz vseh skupin, ki podpišejo sporazum. Ta vlada naj pripravi sklicanje ustavotvorne skupščine, ki bo sklepala o vseh vprašanjih razen o dinastiji Karadjordjevičev, o državnih mejah in o treh narodnih individualnostih, ker je vse to izven vsake diskusije. Tako vsaj navaja vsebino sporazuma sarajevska »Jugoslovanska pošta«. Prvi sestanek voditeljev Združene opozicije in dr. Mačka še ni rodil pravega uspeha. Kakor poročajo, si želi dr. Maček več jasnosti glede revizije ustave in sklicanja ustavotvorne skupščine. Dr. Maček bo zato načrt beograjske opozicije še proučil. Beograjski delegati niso dali o sestanku z dr. Mačkom nobenih informacij. Turška vojna misija je odpotovala iz Dubrovnika na turškem rušilcu »Adatepe« nazaj v Turčijo. Maršal Balbo je potoval skozi Vljudno naznanjam, da sem prevzel po pokojnem FILIPU PRISTOU Crkoilikarskl artistični atelje za specialno slikanje na steklo, kovine, les, sid, platno, slikanje grbov, po predpisih itd. ter ga bom sedaj uredil v lastni delavnioi. Izvrševal bom VSB IrkOSilkarska, pleskarska, ličarska in sobo-slikarska dela točno, vestno in solidno po nalnižjh konkurenčnih cenah, za kar se vsem cenjenim naročnikom in znancem najtopleje priporoča za vsa v mestu in podeželju v to stroko spadajoča dela staroznana tvrdka IVAN BRICELJ pleskarstvo in ličarstvo Tyrfava cesta 15 Ljubljana Gosposvetska it. 2 Telefon 33-07 Ustanovljeno 1893 .POTNIK. Za razpečavanje prvovrstnih parketnih plošč v I iimu vseh delih Jugoslavije se iščejo potniki, ki redno obiskujejo arhitekte in graditelje. Upoštevajo se le oni. ki te razpečavajo kake prvovrstne predmete, ki spadajo v gradbeno stroko in oni, ki nudijo s svojo preteklostjo popolno garancijo. Navesti je reference. Ponudbe na upravo lista pod „Potnik“. Vezalke za ievlj« vseh vrst dobe trgovci najceneje od tovarne Kolodvorska ulica 11 - Ljubljana „Triumf“ KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. za«. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-kOnte, Strace, iotirnale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. Ljubljano in se nato odpeljal v Zagreb, kjer se Je nastanil s svojo soprogo v hotelu »Esplanade«. Iz Zagreba se odpelje k Plitvičkim jezerom. V Beograd Je prišel član pripravljalnega odbora za svetovno razstavo v Newyorku 1. 1939. Albert Johnson, ki je povabil našo državo, da se udeleži te razstave. V Dubrovniku se začne te dni konferenca italijanskih in naših železniških zastopnikov glede novega voznega reda ter novih železniških tarif. Odstavitev bivšega župana v Laškem dr. Roša je upravno sodišče v Celju razveljavilo kot nezakonito. Redna letalska zveza bo vpostav-ljena med Italijo, Jugoslavijo in Romunijo, in sicer bo uveden redni zračni promet na naslednjih progah: Rim—Beograd—Bukarešta ter Bukarešta—Beograd—Zagreb— Benetke—Milan s priključkom na Rim. Tvrdka Rudolf Zaloker v Ljub-ljani-Vič je zaprosila za odobritev zgradbe za industrijsko proizvajanje plinov v Zaborštu, občina Dol pri Ljubljani. Komisijski ogled bo na kraju samem dne 8. oktobra ob 15. Mesto Ruma, ki je šele pred 3 leti postalo mesto, hoče zopet postati vas, ker so za mestno občino davščine previsoke. Konzulat republike Bolivije je bil ustanovljen v Zagrebu in se nahaja v Šubičevi ulici št. 20. Za konzula je imenovan g. Jerko Ma-tulič. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je izdalo razsodbo, da opravljajo upravitelji pogodbenih pošt in njih nameščenci javno funkcijo in izdajajo javne listine ter se morajo zato po kazenskem zakonu smatrati kot državni uradniki. Povišanje potnih pristojbin, o katerem smo poročali v zadnji številki, se nanaša le na pisma in dopisnice, ki se pošiljajo z zračno pošto. Nov hotel »Majestic« je bil otvorjen v Beogradu na Obiliče-vem vencu v bližini kavarne »Ruski car«. Novi hotel ima nad 100 sob. Tehnični ravnatelj tekstilne tvornice v Karlovcu je izvršil samomor z električnim tokom visoke napetosti. , Kovinski delavci v Splitu so začeli stavkati. Ne stavkajo pa delavci ki so zaposleni v ladjedelnici. Letos je bilo povprečno pridelano na. eno jutro 130 stotov sladkorne repe. Stot se je plačeval po 16'50 din. Letos pa je bilo posejane pri nas s sladkorno repo mnogo manj zemlje ko prejšnje leto. Tiskarsko podjetje »Vreme« v Beogradu je sklenilo, da poviša svojo delniško glavnico od 6 na 10 milijonov dinarjev. Uprava rudnika Trepče Mineš namerava zgraditi topilnice za svinec in cink. V Nišu je bila ustanovljena obrtniška zbornica, ki obsega vse ozemlje moravske banovine. Pri volitvah v koroško kmetijsko zbornico so doživeli hitlerjevci poraz. Niti en njihov kandidat ni bil izvoljen. O hudih povodnjih poročajo iz Koroške, zlasti iz krajev, kjer prebivajo Slovenci. Upamo, da bo avstrijska vlada kljub temu pomagala tem krajem. Papež je izdal encikliko, v kateri opozarja na nevarnosti narodnega socializma in komunizma za civilizacijo. Grški prestolonaslednik Pavel se je zaročil s princeso Frideriko, hčerko vojvode Braunschweigskega. Podržavljena je bite tvomica Schneidcr-Creuzot. Podržavljeni pa so bili le tisti oddelki tvornice, ki izdelujejo orožje in vojni material. V Londonu je bite zelo neugodno sprejeta vest, da je poljska vlada svoje poslaništvo v Tokiu baš v sedanjem trenutku povišala v veleposlaništvo. Poljska vlada pa izjavlja, da je bilo to povišanje sklenjeno že preje in da je bilo le slučajno sedaj izvedeno. Japonska vlada je odredila mobilizacijo 20 letnikov, in sicer so pozvani pod orožje vsi rezervisti od 21. do 41. leta. Bojkot japonskega blaga se na Angleškem vedno bolj širi ter se pripravlja tudi že v Ameriki. Vedno glasnejša postaja zahteva angleške javnosti, da vlada prepove vsako prodajanje vojnega materiala Japonski. Zaradi soglasnih in ostrih protestov vse svetovne javnosti so sedaj tudi že na Japonskem vznemirjeni ter japonska letala, ki so bila nad Nankingom, niso mesta več bombardirala, temveč samo letališče. V Španiji se boji nadaljujejo, ne da bi ena ali druga stran dosegla večjih uspehov. V Miinchenu so bili aretirani štirje protifašisti, ker da so pripravljali atentat na Mussolinija. Tudi v Innsbrucku sta bila iz istega vzroka aretirana dva potnika v vlaku Pariz-Bukarešta. Ponovna izvolitev La Guardie za newyorškega župana je zagotovljena. La Guardia je znan po svojih nastopih proti narodnim socialistom. Kitajske čete 8. armade prodirajo po poročilu agenture »Central News« proti Tatungu, ki je zaseden od Japoncev. Japonske čete se umikajo v smeri kitajskega zida. Pariško svetovno razstavo je do- sedaj obiskalo 22 milijonov ljudi. S prvim oktobrom so uradne ure v uradih Poštnih hranilnic od 8. do 13.30. Poštni čeki se sprejemajo do 13. Tržna piročifa Mariborski živinski trg Na mariborski sejem 28. septembra je bilo prignanih 12 konj, 16 bikov, 139 volov, 446 krav in 17 telet, skupaj 630 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli (1 kg žive teže) 4'50 do 5'75 din, poldebeli voli 3'75 do 5, plemenski voli 3'30 do 4'50, biki za klanje 3’30 do 4‘50, klavne krave debele 3'75 do 4'80, plemenske krave 3‘20 do 4, krave klobasarice 2'20 do 3‘15, molzne krave 3'25 do 4, breje krave 3 do 3'50, mlada živina 3'70 do 5, teleta 4'50 do 6. Prodanih je bilo 402 živali. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10, meso od bikov, krav, telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 8 do 10, II. vrste 10 do 12, svinjsko meso sveže 10 do 14. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., razpisuje na dan 8. oktobra 1937 pismeno dražbo za ca. 3300 plm bukovine na panju v območju šumske uprave razlaščenih gozdov Kočevje, revir Kočevje, Grčarice A in B. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah. I Cenjenim trgovcem «e priporoča DOLENC JOSIP, TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA Barvanje in strojen|e vseh kož Sv. Petra c. 19 - Tel. 22-62 Kupujemo suhe gobe, fižol in deteljno seme SEVER & KOMP.. Liubliana. Gosposvetska cesta št. 5 Zaradi opustitve trgovine Razprcda/a od 20. septembra do 20. decembra vse zaloge moških in deških oblačil globoko ped lastnimi cenami JF. ftlaček Ljubljana, Aleksandrova cesta sl. 12 Radii Ljubljana Sobota, dne 2. okt. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: C as, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Zabavne oddaje v prihodnjem letu (prof, N. Kuret) — 19.00: čas. vreme poročila, spored, obvestila — l'9.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Pratika za mesec oktober ali vinotoč. Besedilo napisal Niko Kuret, izvajajo člani radijske igralske družine — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Nedelja, dne 3. oktobra. 8.00: Operni Šramel — 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve —9'45: Versko predavanje — 10.00: švicarski ljudski napevi (Malenškov trio) — 11.00: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: čas; vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Gospodarska navodila za kmetovalce in tržne cene — 17.30: Narodne pesmi (plošče) 18.00: A. Medved: Na ogledih — zvočna igra, izvajajo člani radijske igr. družine, vodi Jože Zupan — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Začetek hrvat-skega pisanja — 19.50: Slovenska ura: a) Volaričeve speve poje g. Milan Jug — b) Doba taborov in čitalnic na Goriškem (dr. Joža Lovrenčič) — 20.30: In zdaj: »Dame volijo!« Za dobro voljo bodo poskrbeli Jožek in Ježek ter Adamičevi fantje — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Ruske ciganske pesmi poje ga. Tajsija Akinfijeva. Ponedeljek, dne 4. okt. 12.00: Iz operet (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura: O boleznih in njihovem nastajanju (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Koroške pesmi (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: Slavnostne igre v Salzburgu (prof. Fr. Koblar) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Bokeljska usta ja ,— 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročla, spored — 22.15: Šramel kvartet učiteljskih abituri-entov. v barva, pleska la Ze v 24 urah itd. Skrobl Id ivetlolika srajce, ovrat« nike hi manšete. Pere, mši, manga la lika domaife perila tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova nL 8 Telefon it 22-72. Dražba lesa. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1., razpisuje na dan 8. oktobra pismeno dražbo za ca. 8550 plm bukove hlodovine in ca 15.180 prm bukovih drv na panju V območju šumske uprave razlaščenih gozdov v Kočevju, revir Travnik in Podstenice. Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gorenjih upravah. V I 1 0 L 1 N E leilare, Hohner harmonike, struno in vse glasbilne potrebščino kupito poceni pri R. VfARBINEK, DOM GLASBE LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4 D. N. C & L M. S. prejico, krpanec. Primor, Kronsko in umetno svilo, čipke, šolske In krojaške potrebščine, zimsko trikotažo In drugo galanterijsko ter drobno blago nudi po nalnižjih cenah OSVALD D0BEIC UUBUtNJ, Pred Školiio Slev. 15 Velika izbera raznih gumbov 1 Na debelo! Na drobno 1 Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.