•IV Sid iWm , AMERICAN IN SPHklT FOREIGN IN LjINGUAGE OMLY flova vojno preti mei Remci io zavezniki. Pariz, 7, dec. Vrhovni zavezniški vojaški koncil je poslal nemški vladi, noto, v kateri se zahteva od nemške vlade, da podpiše protokol mirovnega zborovanja te-k se toliko raznovrst-kov, da so zavezniki sklenil, vsega tega podpisati in tako dati besedo, da se bo držala vsega, kar je v protokolu pi* sanega. Med drugimi uktep se nahaia v protokolu tud ta določba, da mora Nemčija izročiti svoje doke in pristaniške naprave, da povrne ta Jlo Škodo, katero so naredil nemSki mornarji, ki so v Scapa Flow, angleSkem prt-staniSču, navrtali zaplenjene nemške vojne ladije da so se potopile, Nemčija trdi, da to ni krivda države, če se mornarji kai naredili na svojo roko, toda zavezniki zahteva jo na vsak način, da Nemčija povrne to Škodo. Nemčij* se trdovratno brani to storfti v Zavezniki se pripravljajo* da prisilijo Nemčijo, če se bo branila podpisati.. Kot se poroča je vst angleSka mornarica pripravljena, da uda-di v BaltiSkem morju proti Nemcem. Francoske in angleške čete so pripravljene ob reki Reni, in poroča se, da je že več divizij Franco-zbv in Angležev prekorači* lo reko Reno ter se nahaja na desnem bregu Rene. Mesta Essen in Rurski okraji, zajedno s Frankfortom bodejo nemudoma zasedena. Ogromne topove je francoska armada v zadnjih par dnevih prepeljala preko Rene. Kakih 30.000 Amerikaji-cev Se nahaja še na francoskem ozemlju, ki se bodejo udeležili pohoda proti Nemcem, v slučaju potrebe. Zavezniki so objednem naznanili Nemčiji, da mora nehati z nadaljnim oboroževanjem. Nemčija je kljub obljubi, da bo razorožila armado, skrivej ,pripravljala I brambe1'. razne "deželna "varnostim policijo" in "prostovoljske brigade", ki sicer nimajo popolnoma, vojaškega značaja,, vendar se dajo uporabiti za slučaj vojne takoj. Zavezniki zahtevajo, da Nemčija nemudoma razoro-, ži vse te p6l-vojaške sile. Da bi zavezniki poslalj ultimatum Nemčiji, Se ni gotova, pač pa je nota, ki je Nbila Nemčiji poslaha pisana v ta ko ostrem tonu, da če Nemčija v treh dneh ne odgovori povoljno na to noto, bodejo zavezniki poslali ultimatum, kar pomeni, da se bo vojna z Nemčijo znova začela. — Trgovcem, društvenim tajnikom in posameznikom naznanjamo, da če je bilo ^adoje čase kaj izpuščenega v listu, kar so prinesli za priobčitev, ali da ni tylo pravilno, prekasno, da nam opr6ste. 'Urednik je bil dva dni odsoten iz ufada glede U. S. Relief Shipment.^V pondeljek je to delo zaključeno, in bodemo zopet lanko posvetili vso pozornosti delu v našem uradu. Kdor ima, kako pritožbo, naj blagovoli | razven Wasington, 7. dec. Gine-ralni pravnik Zjed. držav je naznanil ob polnoči, da se je dosegel sporazum med vladnimi uradniki in med John L. L e w i s o m, predsednikom u n i j s k i h premogarjev. Glasom tega Spofazuirta 'bodejo sklicani eksekutivni uradniki premo-garske unije prihodnji torek in sploSno se pričakuje, da bodejo premogarji se potem nemudoma vrnili na delo. Sporazum, ki je bil predlagan unijskim uradnikom, je delo predsednika Wilsona, ki je izrazil željo, da se štrajk nemudoma preneha in da se vsa nasprotja med vlado, operatorji in premogarji odstranijo. Poročilo iz Wfcsh-ingtona naznanja, da bo pred sednik Lewis od premogar-ske unije prosil vse premo-igjirje, /da^ sprejmejo Wilso-ndv načrt za rešitve štrajka, V soboto popoldne se je vr-■šila sej* kjer so bili navzoči feneralni < pravnik, tajnik umulty, ki je zastopal predsednika* Lewis in William Greene, blagajnik premogar . junijski uradnik so se izjavili, da so zadovolj ni z načrtom, kakor ga je predlagala vlada, in da bodo poklicali može nazaj na delo. Governer Cox, kije pokll-aal zaistopnike Pprcmogarjev in lasmikov premogovnikov k s$bi na konferenco, in pri k*teri konferenci je baje obljubil premogarjem več plače, kakor pa je vlada dovolila, in da se raditefca mora ce- na iz povišati, je dobil ashingtona brzojavko, v kateri mu naznanja kurivni administrator Garfield, da pod nobenim pogojem se ne sme povišati cena premogu, ki je že dovolj visoka. Governor lahko „ naredi pogodbo s premogarji, toda cerva premo gu mora ostati ista klačati premogarjem več ka-coi; pa je bilo določeno v Washingtonu od vlade. Pte-mogarji kot lastniki premogovnikov se zavedajo, da zna nastati skrajno kritični po-tožaj v deželi, ako premogov niki ne začnejo operirati. Go verneK ima glasom ustave pravico, v slučaju potrebe in nujnosti, zapleniti vse premogovnike v državi ter jih operirati na državni račun, n pričakuje se, da bo governer Cox to naredil. Washington,,6. dec. Govorice, ki so nastale zadnje čase posebno v republikanskih krogih, da predsednik Wilson ni več sposoben opravljati • djiavne posle, ker so njegove duševne moči popolnima opešale, so morale včeraj prenehati, potem ko sta dva senatorja, en demokrat in republikanec na povelje senata obiskala predsednika ter ga dobila zdravega in svežega na duhu kot vselej. V senatu je bila sploSno razširjena govoric}, da predsednik Wilson nima več prave pameti, da se mu deloma blede, da jt njegov obraz popačen ter da ne more več slediti dnevnim dogodkom ter jih pravilno soditi. Raditega ie senat poslal senatorja Hitcn-cpcka, demokrata in velikega prijatelja predsednika ter senatorja Fall, republi kanca, enega največjih nasprotnikov Wilsona, da gresta, osebno v Belo hiSo in se prepričata o pqložaju "predsednika. Po končanem obisku se je izjavil senator Full, nasprotnik w ijsona, sledeče: Barva na obrazu Wilsona je dobra, njegova lica so polna, iz ust mu ne prihaja teška sapa, njegov gptor je miren in premišljen, prehlajen je nekoliko, nobene* otrpneno-sti ni'zapaziti na Vijem; predsednik seže v roke vsem obiskovalcem, brije se sam ter je nenavadno poučen in trezno sodeč o vseh dogodkih. Tekom svoje bolezni si je pustil ^ilson rasti brado, katero je pa sedajo ko je okre val, sam pobril. Republikanci, nasprotniki Wisona so raz glasili po celi deželi da je Wilson nesposoben za vlado in da drugi opravljajo v njegovem imenu državna dela. Grenko je sedaj za republikance, ker morajo' sami javnosti priznati, da so se motili. „ , ™ V - « ■ , .} Washington, 6. dec. Kriza z Meksijco je pojenjala. Mek-sikanska vlada je konečno oprostila ameriškega konzularnega agenta William G. Jenkins, ki' je bil več tednov zaprt -in radi katerega je grozila vojni med Zjedinjenimi državami in Meksiko. Da je novica o Jenkinsu prišla Štiriindvajset ur pozneje, bi bile gotovo prekinjene. diplo-matične razmere med Meksiko in Ameriko. Vse druge obravnave z Meksiko se bodejo uravnale naj brž na dostojen in miren način. Senator Fall, ki je obiskal predsednika, da ga prepriča, da je absolutno potrebno, da se prekinejo diplomatične razmere z Meksiko, je moral priznati, da je Wilson f^ljše informiran o meksikanskem položaju kot on sam jn znano je vsem,,da bi predsednik Wilson skrajno nertrd pov-*ro{il vojno mfed Meksiko in Aitoeriko, ker je prepričan, da ameriški narod ne želi novih homatij. Nekateri republikanski senatorji so bili mnenja, da bo zlahka ustvariti |rubel med Meksiko in Ameriko, ko ]e predsednik bolan, toda sprevideli so, da je predsednik nenavadno dobro informiran o celem položaju. Ko so predsedniku očitali, da> bite 11 Amerir kancev ubitih tekom zadrtjih par let v Meksiki, in da se mora to maščevati, je predsednik baje odgovoril: Več Mek. je bilo ubitih od Ameri ancev kot Amerlkancev od 9 roparskih oapadov Konferenca It. dec. tik pred policijo. -7 Vlada porofca; da je v Ameriki toliko denarja, da pride na vsako osebo $58.65. o je ka 58 centov manj kot ansko leto. Skupnega denarja v prometu v Ameriki $7.783.144.176. - Na križišču 70. ceste in .ake Shore železnice je neki brzovlak podrl in zgrabil Pavel Vučeviča ter ga vlekel precej časa s seboj, vendar razven malih prask ni bilo Pavlu nič resnega. — 15.,_dec. začne operirati nova proga cestne železnice in sicer po E. 30.,cesti. Kare bodejo vozile po dnevu vsakih deset minut in tekom jutranjih in večernih ur pa vsakih 5 minut. — Pismo ima v našem uredništvu Damijan Tomažin. — Umrl je Stefan Molek, stanujoč na 1425 E. 39th St. star 30 let, oženjen. Ranjki je doma iz vasi Hinje, fara Gradenc. Doma zapušča očeta in 3brate. ki so pa vsi nesrečni,, edef je bil ubit v vojni, dntgj*;MpguMl obe nope, tretji pa se še nahaja v italijanskem ujetništvu;, Pokojni Molek je bil član dr. sv. Jb-žefa in Carniola Tent, Maccabees. Pogreb se je vršil v soboto« Naj počiva v miru f V Collyiwoodu je umrla 9 letna ličerka Ivana šega, katere stariši stanujejo aa 161 cesti. — Vlada je odločila, da se ne. sme po listih oglaševati, da ima kdo naprodaj materi-jal, iz katerega se dela pivo, vino ali žganje. Velike kazni pretijo časopisu in prodajalcem takega materijala. * —Državna postavodaja v Columbusu je odklenila predlog, da se naloži večji dav^k na avtomobile, toda kot se poroča, bo predlog le enkrat vložen v državni po-stavodaj; ter bo gotovo sprejet, vendar se pričakuje, da davki ne bodejo tako visoki, kot se je prvofno pričakovala • Meksikancev, poleg tega pa je bilo štirikrat toliko Angležev, Italijanov, Kitajcev in Francozov ubitih kot pa Amerikancčv, vendar nobena ižtaed imenovanih držav ni raditega zagrozila z vojno. •- — V soboto so se prtčele nakladati clevelandske bokse iz skladišča Rudečega Križa v železniške vozove na Pennsylvania Depot na Euclid ave. Petnajst rojakov je imelo ves dan polne roke dela, in pet vqjikih truckov, pod vodstvom Jos. Kotnika je prevažalo ves dan blago. Pričakuje se, da bo i>et velikih železniških / vozov polnih clevelandskih zabojev. Vsi napolnjeni vozovi so odšli še isti dan, to je, v soboto zvečer proti New Yor-ku, kamor dospejo v sredo zjutraj, in oni, ki odidejo v pondeljek, pa pridejo tja v petek zjutraj. Parnik odplo-ve definitivno v torek, dec. Vozila bo Cunard linija, ena največjih preko-ocean-skih črt. Parnik se imenuje "Ocean Monarch". Vse blago gre zajedno s Čeho-slova-ško pošiljatvijo, Naši zastopniki odpotujejo nekaj dni pozneje iz New Yorka. — Dotični odbor irreh mož, ki je določil, da morajo delničarji družbe cestne železnice dobiyati sedem procentov od-svojega kapitala namesto šest, je veljal kompa-nijo $40.000. Vsak izmed odbornikov je volil sam za sebe, da dobi $4000 za "svoje delo". Tudi ta denar morajo plačati oni, ki se vozijo na karah. Znižana vožnja, ki bi se morala pričeti v pondeljek, 8. dec. ne pride še v ve- ljavo. Kompanija pravi, da ne more dobiti dovolj tiketov iz Chicage, kjer jib tiskajo in dokler jih nima vsaj dvajset milijonov, se vožnja ne En blok od glavne policijske postaje na Square se je pripetilo v soboto zvečer pet roparskih napadov. V enem slučaju so roparji ujeli neko žensko, katero so na cesti prisilili, da si je slekla nogavice ter, čevlje, da dokaže, da nima denarja v nogavicah, kjer je po navadi ženska ban ka. Žena pa je imela spravljen denar pod jopo, in tja ni so posegli roparji ampak so spustili žensko. Trije drugi so bili ustavljeni v mali ozki ulici, ki vodi iz Square proti Champlain ave. kjer je policijska postaja. Thomas Bid-ju>nski, grocerist, 2298 5th St. je bil že devetič napaden v soboto od roparjev. Roparji so prišli v njegovo trgovino kmalu po 0. uri zvečer. Eden izmed roparjev je nastavi! dva irevolverja Bid-norsHemu na prsa, a drugi je začej preiskovati njegove Žepe, dočim se je tretji lotil oash registra. Tod|a grocer se ni ustrašil. Kot Bljpk urno iP zamahnil s teško roko in sunil onega roparja, ki je držal revolverje v usta, da^ so se Roparju zobje zamajali ter je padel kot hlod na tla. Pred no je mogel drugi ropar udariti grocerista, je že dobil brco v trebuh, da se je zvrnil po tleh, a tretji roparji Je kot tepen pes pobegnil £ri vratih na prosto. Medtem sta se pobrala 2e tudi prva dva roparja ter sta bežala za svojim tovarišem v zunaj čaktajoči avtomobil, četrt ure prej, predno se je zvršil ta napad pri groceristu Bidnorskem, pa so isti .roparji napadli mesarja Battel Bilskega-na 2128 10th St. katerega so zaprli v ledenico in mu odnesli medtem $150. še petnajst drufeih oseb je bilo napadenih in oropanih tekom Sobote in nedelje^ — Policija je zadnji teden zaprla 17 oseb, ki so kradle žganje privatnih stanovanj. — Odbor pevskega društva L,ire se vsem pevcem in pevkam, igralcem in udeležencem in vsem, ki so kaj pripomogli k zadnji nedeljski prireditvi, toplo zahvaljuje. — Ali ste že dali svoje male vpisati v Mladinski oddelek Slovenske Dobrodelne Zveze? Ako še niste, kaj čakate? Mladinski Oddelek, kakor je sedaj upeljan pri Slovenski Dobrodelni Žvpzi je popolnoma postavno urejen, in bo kmalu ena najbolj močnih mladinskih organizacij ^ Ameriki. Vaši otroci so zavarovani pod izvanredno ugodnimi pogoji, in dobijo veliko smrtnino, poleg tega, da imajo , krasno priliko, ko odrastejo pristopiti k Sloven ski Dobrodelni Zvezi pod ta ko ugodnimi pogoji, kot jih ne nudi nobena druga organizacija. Slovenci in Slovenke, vpišite svojo mladino k Slovenski Dobrodelni Zvezi. Vsak-društveni tajnik vam da pojasnila, s katerimi bo-dete zadovoljni. glede S. Kar. Dona. V sredo, 10. dec. se začne ob 8. uri zvečer v Birkovi dvorani konferenca delničarjev Slov. Narodnega Doma, ki je skrajne važnosti za bodoče poslovanje tega slovenskega podjetja. Cas je prišel, da se pride pri S. N. pomu do npkaj stalnega, trd njega to gotovega. V tem ' stanju kot je sedaj podjetje, ' ni napredka, napredek je pa absolutno potreben. V prvi vrsti je potrebno več zanigra nia od strani vsegb Cleveland skega občinstva za Slov. Narodni Dom. Drugič je treba temeljito predelati pravila, tako da bodejo odgovarjala državnim in modernim zahtevam ter upljivala na občinstvo, ki bo z največjim veseljem podpiralo podjetje. Tretjič pa je treba financirati. vso stvar tako trdno in si- furho, da ne bo več dolgo, o dobimo v resnici potrebno stavbo za slovenska društva v Clevelandu, ker sedanje poslopje absolutno ne odgovarja tem potrebam. Naii sosedje Colinwoodčani in NewburCani so nas v tem oziru prekosili. Za svoje potrebe so postavili, ali pa sedaj gradijo krasne domove. To se je zgodilo ker so se ljudje že od kraja zavedali kaj je prav ter so s skupnim de-Ibm privabili vse kroge. Isto ^ se mora zgoditi v Clevelandu. Dolžnost vseh društvenih zastopnikov je, da so navzoči v sredo, 10. dec. pri otvoritvi letnega zasedanja konference Nar. Doma. Ravno tako tudi zastopniki posameznih delničarjev. Ta konfefenca mora reSiti bodoče poslovanje Nar.. Doma. če so cle-velandska /slovenska društva mnenja, da potrebujejo primerno poslopje za svoje društveno življenje, tedaj bo dejo storila, vse da se to čimprej in tem bolj sigurno zvr ši, ako pa se naša slovenska društva ne zanimajo in nimajo Volje postaviti lepo narodno stavbo, tedaj )€ najbolje, . da to takoj povedo, ker v ne-, gotovosti se ne more dalje de lovati. Kjer je volja, tam je tudi denar, kjer ni volje, tam je propad. Zatorej je gotovo dolžnost vseh delegatov, da so brez izjeme navzoči, in se enkrat konečno dogovorijo, kako se bo delalo vnaprej. Naj torej nikogar ne manjka v v sredo. \ VT k5 ' f T- Mestni uradniki, ki skr-biio „za vodovod v Clevelan-napotili v nedeljo do štrajkujočih premogarjev v državi Ohio, da jih pregovorijo, da se vrnejo na delo. Mestu primanjkuje premoga, in vodovodna naprava je v nevarnosti, da bo morala nehati poslovati, ker ni premo-g a za stroje. Ako se to zgodi tedaj vsakdo ve kaj to pomeni za tako ogromno mesto kot je Cleveland. Mestni vodovod potrebuje vsak dan 400 ton premoga, in zaloge je samo Se za 8 dni. Kaj bo potem, mestni uradniki ne vedo. Bolezni, ki bi se začele širiti med prebivalstvom, bi , bile še najmanjše Zlo. Razveseljiva je pa novica, o kateri poročamo na drugem mestu, da j? preds. Wilson naredil načrt glasom katerega se pre mogarji vrnejo na delo. — Prva božična drevesa a^ -M dospela v mesto. Drevesa bo g • i 1 . . MESTO BREZ DEKLET. V Goloma, Cal. se je 6. dec. .poročila zadnja zastopnica ženskega spola. Nobene ga dekleta ni več v mestu, ki bi bik) za možitev, 26 fantov , 0 l I ■ m i "Attteriratt Bjontp n ———5— 5 Iff88 BPVVV^HOHHHMBJMHHHHH to al! I o [ I I H > i ? ■ f ......"""i 1.4 11 i ii r j fcT-i 3000 tovareB zaprtih v Clevelandu. % Mestna elektrarna In Cleveland illuminating Co. ki dajejo električno silo raznim ' industrijam v mestu,.popisujejo vse tovanie In delavnice, kjer rabijo električno silo z namenom, da se električna l? sila odvzame vsem,j»nim to-|f§ varnam in delavnicam, kjer " nimajo neobhodno potrebnega dela. It Wasbingtona je prišlo ponovno jako ostro povelje, da se mora odvzeti djlcktrtk# vsedn industrijam, ki niso neobhodno potrebne. Kurivna administracija jf Washingtonu^je zagrozila, da bo odvzela premog vsem električnih kompanijam, če same ne-ustavijo električni tok kompanijam, ki se bavi-jo s produkti, ki niso absolut no potrebni/Mnogo tovaren pa, ki ima svojo lastno električno napeljavo bo moralo zapreti vrata v pondeljek, ker jim je zmanjjcalo premo-A. Gledališča in razne firme, ii imajo veliko električno razsvetljavo, so ^e prostovoljno oglasila, da bodejo prenehali z razsvetljavo. Pri vatne osebe zahtevajo mno-< go več premoga, kot se ga more dobiti V mesto. Približ 119 je v normalnih časih pri-I hajalo v mesto 60Q kar premoga na dtn, danes ga prihaja samo 30. Od pon-detjka naprej bo ena tovarna za drugo morala začeff zapirati vrata. iz pfttsburga, pa. . \» Onim. rojakom, ki so odposlali zaboje z oblekami svojcem v Jugoslavijo dne 11. nov. s skupno odpošiljat-vijo, naznanjam, da je bilo skupaj 101 zaboj, ki so tehtali 15022 funtov. Za železniški voz do NewYorka se je plačalo 1292.50. Zabije so natovorlli naši delavci v voz, s čimur je bilo ^prihranjenega $l58.6Čt Prihranjeno je bilo1 tudi neusmiljeno brc ar nje zabojev, in vsakdo si lah* ' ko mislil kaj pomeni to. Ako'" se 6)» še kdaj zbrala taka po-šiljatev, bi svetoval, da si rojaki izberejo odbor, ki^bo preskrbel vse potrebno za skupno pošiljatev. Tri zaboje sem* posebej poslal, ker so zakasn^lf za skupno pošiljatev. Ti trije zaboji so mi dali v več sitnosti kot onih 101. Srikio se .zahvaljujeiii ( ^ vsem sotrudnikom, kot Rev. ' ^ J. Mertelu, našemu župniku, Ivan Mravincu, Frank Golobu in Jpraj švebu, ki so toliko pomagali. Posebno Zahvaljujem Ivafl'Mravin^ cu,(ki mi je pomagal pri pisa ' vi. Vsak zastopnik.je imel veliko dela, kaj pa šele glavni odbor? Jaz sem bil v Clevelandu in sem videl uradnike gl. odbora pisati pozno v noč. Dela je bilo, to mora vsakdo pritrditi. Jaz pa mojega truda nič« ne obžalujem, ker u-pajm, da bodo doživeli naši sestradani rojaki v domovini izredno «reselje. Pozdrav Josip Kroteč, zastopnik U. S. Relief Ship-ment za Pittsburg in okoli-co. v, #- a J ~ Učite se angleščine. Ho- c elite v šok), berite angleške c knjige in časopise. Znanje [ angleščine vam mnogo poma ; ga v življenju. Č — Policija je zopet napadla p fsocijalistttni glavni stan in v aretirala pet oseb, ki so se i tam nagajale. t NO. 142 pošiljatev. Ironij« usode jej da Rep. Združenje vedno pgr mesecev posnele naredi Isto, karje pred njim naredila S. N. Zveza, ker 4- Zveza je na pravi podlagi, v korist in pomoč narodu, za narodifo samo odločevanje in za pravo in iskreno amerikanizacijo brez. rudečih flik. Demokracija in avtokracija. 1 _______ Besede demokracija in avtokracija so, kakor znano, grškega izvora: demos — ljudstvo, kratein — vladati, torej dcmokratia, ali demokracija, pomeni doslovno ljudovlado. Beseda autokratia, ali avtokracija, je sestavljena z autos-sam in krate-invladati, torej samovlada, kjer vlada en sam. Demokrcija pomenja vlado veČine, avtokracija pomeni vlado nasilja, manjSlne. V demokratični državi določajo vlado državljani sami potom glasovanja pri volitvah; v av-tokratični državi pa določajo vlado puške in topovi. Demokratična vlada sloni na volji večine, avtokratična vlada pa je vlada manjSine nad veČino naroda. Demokracija še ne pomenja republike in tudi avtokracija Sc ne pomenja kraljestva ali obratno. Ali ni vladala v starogrških oligar-hičnih republikah, kakor tudi v srednjeveških največja tiranija jednega stanu nad ostalimi? 'Ali niso francoski ja-kobinci naravnost grozno gospodarili! In, ali so moderni boljfteviki — ako poročila ne ližejo — kaj boljši od cara — samodržca! Na drug! strani pa mora vsakdo priznati, da je na primer, angleško kraljestvo dosedaj najdemokratičnejša država, kjer so našli zavetišča prekucuhi s celega sveta. Kje na svetu ima volja naroda večjo veljavo, kakor na primer v Avstraliji, kjer vlada v resnici nafod potom svojega jsarlamertta! In vendar načeljuje Avstraliji kraljev namestniki V Združenih državah imamo republiko in vendar ima-natprtidsednik tekom svojega ura do van j a veliko več moči/kakor pa angleški kralj. Kje tiči razlika? Kralj je prvi v državi po časti, po moči pa je parlament, oziroma ministerstvo z lord chancellor^« na čelu. Pri nas Je po časti predsednik prvi seveda; toda pri nas je predsednik prvi tudi po moči, ker v njem je investirana eksekutiva vlade. Vendar imamo v Ameriki najširšo demokracijo, ker pri nas ima^narodtia volja abso-lutnomoč; predsednika izvoli narod sam. Angleže^ se kralj rodi, mil pa svojega predsednika zvollmo iz svoje srede* ■ Republika in kraljestvo, kraljestvo in republika sta dV« popolnoma relativna, pristranska pojma, kar se ti& demokracije in demokratične vlade. Republika kakor kraljestvo J? lahko tiransko in v republiki kakor kraljestvu lahko vlada demokracija. Niti republika niti kraljestvo ne garantira demokratične vlade. 7 Demokratično vlado garantira edino in izklučno le ustava države, pa naj bo potem republika ali kraljestvo. Ak6 bo Jugoslavija ostala kraljestvo, še ne pomenia, da pridejo iz jednega zla v slično zlo. Nikakor ne in nlkqar ne! Če bode jugoslovanska ustava taka, kakor je bila av f stro-ogrska in če se nam v Jugoslaviji naše sloboščine tako kratile kakor so nam jih kratili v Avstro-Ogrski, potem, da, pridemo iz jednega gof-ja v drugo. Toda ne vsled kralja, ampak vsled ustave. Ako pa postane Jugoslavija republika, to Se ne pomenja našega odrešenja. Postavi v stfcro ustavo besedo predsednik namesto kralj in atribut republikanski naipesto kraljevi, pa bomo imeli v novi Jugoslaviji svoje staro zlo vkljub republikanski Jugoslaviji. Volja naroda — to Je prvi zakon, to je demokracija. D'ANNUNZIO GRE. Kot poročajo brzojavke iz Pariza so zavezniki naredili nekak pritisk na d'Annunzia, da slednji "odpokliče" svoje čete iz Reke in drugih mest, katere je na pustolovski način zasedel, ter zasedejo - regularni italijanski vojaki dotično ozemlje. Sicer to za Jugoslovane ne pomeni druzega kot priti iz dežja pod kap, toda nekaj pomena ima to vseeno, namreč da če zavezniki hočejo lahko kaj naredijo, Ako bi bila resna volja zaveznikov, tedaj bi se držali dane besede, ki se glasi, da Reka ne sme priti v italijansko oblast. Zakaj dovolijo zavezniki, da prihajajo v Reko italijanski vojaki, sedaj ko so prepodili d'Annunzia, in zakaj radi "večje varnosti" ne zasedejo Francozi, Angleži in Srbi Reke ter "delajo red in mir". Kako se more vodstvo miru deliti Italijanom, ki se ne razumejo na red, ker ga niti v astni hiši ne morejo napraviti? Odhod d'Annunzia pa tudi pomeni, da se je ta laški papirnati junak ustrašil menda jugoslovanskih pesti. Dokler je bil na varnem in nikjer preblizu jugoslovanskih bajonetov je govoril kot bi bil predsednik Amerike in Evrope skupaj, kakor hitro pa je v Dalmaciji prišel samo nekoliko v dotiko z Jugoslovani, pa so ga brž minule vse skomine in — utihnil je. Vsak Italijan lahko prav mnogo govori, ima velik po-gun, kadar ni Jugoslovana blizu. Kakor hitro pa se prikaže en tak-le kranjski, hrvatski ali srbski Janez, Juro ali Mile, tedaj pa zbeži cela laška divizija. In Italijanom je še danes grenko v spominu zgodbica pri Kobaridu, kjer je bežala vsa laška armada tri milijone močna proti nekaj regimentom Jugoslovanov, še danes dolžijo vse mogoče generale v Italiji, da se dožene, kdo je zakrivil Kobaridski poraz, toda take preiskave v Italiji so zaman, ker dolžiti ni treba nikogar druzega kot naše fanfe in može. Ti so pravi vzrok, in ti znajo tudi dokazati, da sta Trst in Reka jugoslovanska. po las VPRA&ANJE OTROK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. (Specijalni članek) Leta 1912 je Kongres Zd- Otroški Urad (Children's Bureau). Ta Bureau je bil tedaj; dodeljen Oddelku za | Delo, in njegova naloga je bila, kakor je to označil Kon- j o vseh vprašanjih, ki se tičejo dobrobita vseh slojev našega naroda. Tekom sedmih let svojega obstanka je Children's Bu-H.OO reau zbral veliko število in-■ I Formacij o otrocih v Združenih Državah. Prva njegova naloga je bila, da dožene, zakaj toliko otrok pomira. Skoraj 300.000 novorojenčkov v Združenih Državah umre, predno so dovršili prvo leto svojega življenja. Kaj je temu vzrok? Agentje tega urada so prehodili mesta in vsi, da najdejo odgovor na to vprašanje. Obiskovali so domove, kjer so se otroci rodili, in proučevali so razmere, poi katerimi so ti otroci živeli ali umirali. Kar so ti agentje dognali opisovalo se je časa do časa v mnogoštevilnih poročilih, iz katerih je bilo razvidno, da je mogoče spremeniti razmere, ki so provzročale smrt tolikih otrok, in da se pomi-ranje more omejiti, oziroma da se s spremembo teh razmer mpre omogočiti razvoj otrok v zdrave in jake moške in ženske; skratka da bi se moglo rešiti veliko število otrok, ako bi oni in njihove matere dobivale pravilno oskrbo. Children's Bureau je tudi proučeval in poročal o razmerah, pod katerimi otroci delajo in se igrajo, in glede oskrbf, ki se posvečuje umo-nolnim in k zločinu ^naklonjenim otrokom. Izdal je tudi izvestje o zakonih, ki se tičejo otrok, opisal delo ^a oskrbo otrok v Združenih Državah in drugje; nasveto-val je in sugestiral občinam način, kako naj delajo v svojem, delokrogu, za dobrobit otrok. Izdal je tudi brošurice navodili za matere, kako naj skrbe za-se in za svoje otroke. Skratka Children's Bureau skuša biti neke vrste zamenjalnica vseh informacij, ki se tičejo otrok. Začetkom drugega leta vojne je Children's Bureau v zvezi z Child Conservation Section of the Council of National Defense priredil kampanjo za "Leto Otrok", v svrho da se čim bolj nagla-Ša potreba za oskrbo otrok za Časa vojne in mira. Program te kampanje se je naslanjal na izkustvo, ki ga je Children's Bureau pridobilo tekom petih let preiskovanjp in proučevanja, Ta program je navajal izmed točk, ki jih treba izvršiti v vsaki občini tudi javno protekcijo zdravja materin otrok; drugič, zadosten dohodek za vsako družino, tako da lfiorejo matere ostati doma in skrbeti za svoj$ otroke, mesto da so primorane iskati zunaj dela v svrho vzdrževanja svojih otrok; tretlč, da vsako dete, doraslo za šolo, mora hoditi v šolo celo šolsko dobo, ih da se obvarujejo in nadzirajo otroci, ki delajo; četrtič, da se vsem detetom in mladini daje prilika do zabave. Skoraj vsaka mati v Združenih Državah je1 slišala o merjenju težine in višine otrok, ki se je proizvalo tekom "Leta Otrok", da se vidi, da-li otroci rastejo tako, kakor bi morali in da se opozorijo roditelji na potrebe otrok. Mnoge matere so tudi slišale o "Stay-in-school" kampanji, ki je bila tudi ena točka tega Leta, s katero se je otrokom predočevala prednost Šole pfed delom in se je priporočalo starišem naj drže svoje otroke kolikor mogoče dolgo v šoli,^ na ta način pridobijo zadosten 'duševni in telesni razvoj, ki bo povečal njihove pogoje za uspešno življenje v bodočnosti. "Leto Otrok" je bilo pro-duk sodelovanja. Organizacije vseh vrst, verske in posvetne, zdravniki, bolničarke učitelji in učiteljice, socijal-ne delavke — vsak komur je interes otrok na srcu — se je pridružil stremljenju, da po^ stane njihovo okrižje boljši načrti za oskrbo otrok. Izmed najbolj vidljivih uspe- ............. n vilo krajevnih .bolničark, nova igrališča, in boljie zakone za zaSčito otrok. IRONIJA USODE. , Kdo se jpomlnja kako so glasila Rep. Združenja napadala z vso umazano strastjo nas 'in one domoljubne Slovence, ki so aprila meseca letos poslali kaj živeža in obleke svojcem v domovino. En list je z drugim tekmoval kdo bo natresel več blata nad naSe rojake, ki so toliko plemeniti, da se usmilijo reve-žev doma; Vse so prinesli na dan, kar sd jim svetovale hudobne duše, da v stari domovini imajo vsega dovolj, da ni treba cap in kruha, ampak socijalizma, to potrebujejo, da se preživijo. Rekli so, vse bo Italijan vzel, vse bodo pokradli, toda naši ljudje ^0 se jim smejali in pošiljali. Domov je prišlo vse pošteno in hitro. Sedaj je druga pošiljatev, kf presega prvo trikrat ali štirikrat. Neka) časa so molčali, ker so imeli bolečine še od prve pošiljatve ifv niso mogli takb nitro požreti sramote, toda zadnje čase so se zopet < splašili. Kristan je sedaj na romarskem potu od Poncija do Piltta, zakaj, dragi bratje, zakaj? ?ato da bi tudi on, o* katerem piše Enakopravnost, da Ima take žeblje v čevljih, da je en že-belj več vreden1 kot pa vsi drugi ljudje skupaj, torej da bi on tudi r— skomandiral eno pošiljatev. Zt en teden>ega po vzhodnih mestih, da naredi to, kar je prej rekel; da je največja neumnost, blaznost, itd. Zato, ker vidi, da Rep*. Združenje propada, da ga skoro ni več, zato motajo preklicane kište ptfti na pomoč, one kište, radi katerih so že dvakrat pamet zgubili! To so značaji, ta velikafpe-torlca v Chicagi, Kar danes psuje, jutri hvali, kar pri nasprotniku vidi ,da je uspešno, se san^i polastijo. Živeli, velika petorica v Chicagi, Slovenska Narodna Zveza vas je naučila manire, da sedaj po njenih potih hodite! Narod neče vaSega socijalizma, on hoče kruha in postrežbe. Ironija usode jč, da oni, ki so pošiljatve najbolj, napadali, sedaj potrošijo stotine dolarjev, da bi sami dobfli NADOMESTILO SLADKOR. ZA Sladovi sirup (Malt sugar syrup) je najnovejša 'sladka snov, ki je prišla na trg v pra vem trenutku,« ko je_ pomanjkanje slarkorja največje. Specijalisti kemičnega urada od pepartment of Agriculture, ki so preiskali mnogo nadomestil za sladkor, pripo: ročajo ta sirup kakor nadomestilo za sladkor. Je sladek in razun tega ima jako prijeten okus, ki spominja na med kar povečava- njegovo vrednost kakor siadkorjevo nadomestilo! "Malt sugar" je bil znan kemikom že dolgo časa, ali njegova produkcija za trgovske namene še le začenja sedaj. Dve okoliščini sta dali povod.k tej produkciji. Pomanjkanje sladkorja mu je odprlo širok trg in novi zakon o prohibiciji je dal na razpplago toliko surovino kolikor stroje, potrebne za njegovo izdelovanje. .Malt sugar sirup se napravlja iz istih zrn kakor pivo in more izdelovati se tudi iz koruze-ali krompirja ali sploh iz vsake rastline, ki vsebuje škrob (Stirko). Ječmen, Jd se je do zadnjega časa rabil izdelovanje piva, more se rabiti sedaj za produkcijo tega novega sladkorja. NAZNANILO. Članice dr. Srta Marije (staro) tem potom opozarjam, da se polnoitevilno udeležijo letne a#|e 14. dec. v navadnih druitvenih prostorih. Na tej' seji se ab* aolutno ne bo ssesment pobiral od otrok, vsaka sestra naj se sama udeleži seje, in katera Se ni plafiafa en dolar v blagajno, oziroma 75c za bolniške nadzornike in 25c glede veselic«, mora na letni seji to poravnati. Kakor naradnb vsako leto, se v mesecu decembru volijo nove uradnice, tako tudi letos, pridite vse brez izjeme In volite po svojem najboljšem prepričanju. Sestrsk} pozdrav, F. TRBE4NIK, tajnica (144) i ...... . . 1 TAKOJ DOBIJO OBLO prodajalci, ki govorijo slovensko, v trgovini E. A. RoHmar &Co. 3423 St. Clalr av. (143) SLUŽBO DOBIJO SLOVBNftE kot prodaialke v trgovini E. A; Reimer & Co. 3423 St. Clair Ave. ((143) ZA LETNO DELNIČARSKO SEJO S. N. DOMA ki se vrši dne 10. decembra 1619 v Birkovi dvorani, ter se j>ri€ne točno ob 8 uri zvečer, so dosedaj prijavila svoje pooblaščence sledeča društva: Carnfola Tent Št. 1288 (Maccabees) Josip Skuk J. Kremžar Carniola Hive št, 493 LOTM. (žen.) M. Tekstar F. Oblak Cleveland št. 23 Z. S. Z. Jakob Luznar Dramatično društvo Ivan Cankar Louis Truger Cleveland Slovenci št. 14 SD Z. Frank LavriČ F. Jerina Danica št. 12 SDZ. Frances Hifdovernik F. Zakrajšek Doslužencev Louis Virant Geo. Kranjčič Edinost pevsko društvo Anton Podpadec F. Podboršek France Prešem št. 17 S. D. Z. John Centa A- Anžlovar Glas Clevelaitdskih Delavcev št. 9 SDZ. J. Eržen J. Lunder Janeza Krstnika št. 37 JSKJ. Frank Budič L. Zakrajšek Lunder & Adamič št 20 SSPZ. Frank Somrak John Marn Loška Dolina John Znidaršič Joe Znidaršič Lipa št 129 S. N. P. J. John Avsec John F. Jadrich Napredni Slovenci št 5 S. D. Z. John Pirnat Anton Jančar Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Rosie Mayers M. Tancek Naprej št. 5 SNPJ. Frank Oglar Victor Vidergar Primož Trubar št 126 SNPJ. Jakob Jene John Gabrenja Ribnica št. 12 SD£ Matija Križman Chas. Krašovic Slov. Lovsko Podp. dr. Sv. Evstahij Louis Mežnar Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Joseph Ogrin Slovenske Sokolice št. 62 S. D. P. Z. Fannie Trbežnik St Clair Grove št. 98 W. O. W. Alojzija Flajšman Srca Marije staro Agnes Palčič Svobodomiselne Slov. št. 2 SDZ. A. Flajšman A. Čebular Slovenski Sokol Frank Strehovc Frank Strehovc Slovenec št. 1 SDZ. Frank Zorich Frank Osretkar * Sava št. 87 SSPZ^rank Kavšca Josip Meskovič Slovenija Alois TomŠe ' Slovan št. 3 SDZ. John Zaletelj John Zaletelj Srca Jezusa John Levstik Jernej Žnidaršič Vodnikov Venec št. 147 SNPJ. Louis Eršte Erazem Gorshe Sv. Ane št. 4 SDZ. Ana Erbežnik Frances Znidaršič Po starih pravilih po 2 zastopnika za društvo so izvoli-la sledeča društva: Delavec št. 51 SDPZ. Edward Braniselj in Josip Terbižan Jadranska Vila št. 178 SNPJ. A. Stanovnik in L. Pečenko Slov. Soc. Klub št. 27 Pavel Modic in Andrej Bogataj ' Slov. Soc. Pevski Zbor "Žarja" John Česen John Bradač Dosedaj je torej prijavilo 37 društev svoje pooblaščence ozir zastopnike. Društva ki se niso prijavila svojih zastopnikov, so pročena, da to takoj store, da bode mogoče podpisanemu tajniku prinesti na konferenco popolen imenik vseh pooblaščencev. Konferenca se prične točno ob 8 uri zvečer, ker je obilo važnega gradiva in vprašanj katere bode treba rešiti. Zastopniki so proseni, dm se torej točno vdeležujejo sej in istih ne zadržujejo z izostajanjem. Pridite vsi, nikdo naj ne izostane. V i. J . _ t ■HENRY J. SCHNITZER STATE BANK. ^NA NAJSTAREJŠIH BANK. KI STOJI POD STALNO RD2AVNO KONT&OLO. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO. PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO O-RIGINAiLNI CENI, IZVRŠUJE VSE ZADEVE V-STAREM KRAJU. Ki m Morati t sivo d e * ♦ » ♦ i Dr. S. Hollander, | i zobozdravnik .^jj I 13S5E554 SLvog.SLClair i: ; Vstop na 55. cesti nail lekarne ;; Ure od 9. zjutraj x do 8. zvečer. i Zaprto ob sredah pop. ;; ! tudi v nedeljo zjutraj. * 1 >>♦»<♦ 111111 K Za božične Stara navada je 2e, da pošiljajo ameriški rojaki svojcem v starem kraju denarna darila sa vsake prilike. Ta darila so bOa vedno sprejeta z največjim ve-: seljem, a letos bo tO v toliki ve-; čji meri, ker je potreba toliko I večja. f Vsaka pošiljatev potom mo-! je tvrdke je popolnoma varna pred izgubo in bo dospela na svoje msto sedajnih hazmerah možnem času. * . ioo Kron za______ $ 1.45 soo Kron za......$ 2.85 500 Kron za ......$ 7.00, 1000 Kron za_____: $ 13-90 5000 Kron za ...... $ 66.00 10.000 Kron za......$132.00 25.000 Kron za ...... $325.00 ! 50 lir za $ 5-oo j 100 lir za $ 9*75 I 500 lir za $48.00 j 1000 lir za $95.00 ! POTOVANJE V STARI KRAJ. Strajk v New YorSkem pristanišču je končan. Promet z Evropo se zboljšuje in prihaja nana j v stari tir. Z 21. nov. se ima pričeti reden tedenski profnet na Francoski liniji. Kdor Žel ibiti za Božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov. POTNI LISTI. Onim ki nočejo sami imeti tega posla pre-; skrbim potne liste v kratkem času. * LEO ZAKRAJŠEK 70 9th Avenue, NEW YORK, N. Y. m Vrni Kašelj Je neprijetna prikazan in povzroča mnogokrat mfeogo bolečin, trpUMa in skrbi Nekaj taoaoa le, kar se \ na morate izoebiti hitro kakor bi radi, razan ako storite to, kar je storilo mnogo drugih: Vzemite ; ^ S {Severov Balxam »t pljuča) v xdra- S S v^prehlada.^hripavosti, S jsnem vratu in'enakomernem po- ; b uUjavania Poskusite steklsnioo » danes. Dobite ga v Vali lekarni d Dobro za otroka ih odrasle. Cene ' B ttoinlo davka, ali 60c in So davka. ■ Soba se odda za 2 fanta ali t dekleti 1378 E. 47th St. _(147) POUK V IGRANJU NA PIANO. Slovencem Ve priporočam sa poučevanje njih strok na glaao* vir, na domu ali pridem v stanovanje, kakor ieUte. Posebno . lepo priliko imajo dečki, Id bi radi igrali pri flasovirju. fttudirala asm glasbo mnogo 1st pri naj-, bslj&ih profesorjih, in učenci katere sem učila, bodejo a veee-9em povedali, da so bili popol-■orna zadovoljni. Poučujem po-putnfao, klinično ali harmonično glasbo, kakor tudi sa plea. Be priporočam Mre. EMELIA FABIAN 1025 E. 62nd Si " ' 1 ....... Hej, tu je doip zi v^ml Vsem onim, ki izdelujejo doge. Ku->11 sem 50.00J hrastovih dreves v Ken-ucky in aedaj potrebujem 250 izdelovalcev dog tdr 25 formanov, da mi »omagajo pri iem leau. Drevesa ae na-tajajo v gorah, kjer nI nobenega blata tobene mrzlice in nič moekitov. Moje sene, ki jih plačam vam-garantirajo la več zaslužite pri meni brez ozira, cje in kaj delate sedaj, ker lahko de-ate vsak dsn, v deiju ali aolncn t teh krasnih gorah Kentuckya, dočlm morete v luinih gozdovih delati samo pol iasa. če eefinete pri meni 4 meseca, ram povrnem železniiko vožnjo, In Ce iroosjdete, da ni vae res, kar pliem, edaj vam vrnem vse stroike, ko pri-leto sem in prsiičets. Pridite v HA-KENTUCKY^ Mer me bodete IdMtl pripravljenega, da vas prlpus-:lm k delu. H. KRAMER, Hazard, Ken* ucky._(152) POZdR! Prodaja se tills s« 4 družine na 6* well. Elektrika, velik lot, rent $52 da nesec, cena $5.5bl Takoj $2.500. Og-asite ae hitro, ker ta hlia mora biti >rodana v 14 dnevih. Več ae poz ve na 1065 E. 69th St. all pisarni na 6506 >t. Clair Ave. pri J. Lulin. (143) LA.Starce, Oph. De ! zdravi sub Pogled, gla- ; VOBOL, NKRVOZNOST Z OČALI AKQ NISTE ZADOVOLJNI Z VAŠIM OČALI, PRIDITE K MKNJ. 5393 St. Clair Ave. (Vogal St. Clair in Marquette). URAflWAMO KRIiPOGLED BREZ OPERACIJE. Uradne ure: Zjutraj od 10 do 12 Popoldne od 2 do 4 Zveder od 6 do 8 .........................t ka. Vptia^i^ilavnStvu^ $BDNA FRONT SOBA se odda za dva poitena fanta, brfc hrane. Pozve ae v tSpravnlitvu tega lista. (143) NAZNANILO. • Iz urftd dr. Sv. Ane, it. 4. SDZ. ae naznanja vsem članicam,,posebno onim, lfl niso dobile karte,' da se gotQvo udeleže glavne seje 10. dec. ktf Imamo veliko valmyia na dnevnem redu in volitev novega odbora za leto 1020. Volite vsaka po svojem prepričanju, ker • qe soi uradnice dobre, je dober tudi na-pVedek., Katera sestra ac ne udeleii aeje bo kaznovana s 50c. Objednem se bo vriilo vpjsanje v mladinski oddelek. Sestre, ne poml&-liajte, to je važen korak nalega napredka. To bo v korist nam in naflim mlaj-' Sim. Kakor ni bilo naie društvo zadnje v ie nobenem oziru, tako tudi sedal ne sme biti. Postavimo se z niilm naraščajem. Poskusimo, da vidimo kaj lahko 'Storimo, ako s skupnim} močmi delujemo. Sestrski pozdrav. F. DEBEVC, tajnica, (143) POHIŠTVO, 2 postelji,*ena miza, tri stole, peč, se proda poceni. Vpraftajte na 1414 E. 53rd St. (144) » , ;•:<■ .11. 1, 11 i, . . ' 1 NAPRODAJ JE ČEDN* HIŠA za dve Vdruiini, v jako dobrem stanju. Se pro- JBda poceni radi odhoda v staro domovi- P^1589 E. 41st St. 144) * ZAHVALA. ~ Zahvalim ae dr. sv. Cirila In Metoda SDZ. It. 18. za smrtnino, ki so mi jo v tako kratkem Česu izplačali po mojem ranjkem soprogu. Vsem Sloven-eem priporočam to dobro jn pošteno društvo. * i FRANCES ČESNOVAR. Ob pHllkl kaks vsssMas, beSHf^e m iij-i WWAAftAm Amlvki. MMMu^fei te nerodno stavke tLQVENCKI NA-RODNI DOM". Vesk imJsMm|M dar hmmMp» I ROPARJI! NEM TRI Da ste pripravljeni, bi morali takoj kupiti edini predmet na svetu, ND2 la REVOLVER skupaj. Nož lahko vsak dan rabite, revolver pa fo pripravljen za alučsj napada. Strelja pršve 33 ka-llbef kroglje. . m rnumm SljWWfi m - - - 1 w^llVes —dMWse ■i^lHnm Dr. J. V. 1 ŽUPNIK, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK,' ; r 6127 SL CUir Ave. < Knausovo poslopje nadGrdi-novo trgovino. • , Najboljše zobozdrav- * niiko delo po nix- Jlrik cenah. UidMM ed 8*0 Sfvtrctf d« t 4 ' 8(30 m£ec. IŠČE SE razvaialec grocerije in mesarije. Hrana in stanovanje ter dobra plača. Vpraša se na 15416 Saranac Road pri FERLINU (i4g) PRIPOROČILO. Cenjenim slovenskim gospodarjem in gospodinjam se uljudno priporočam v mojem poelu kot slovenski mlekar. Dovalam na dom vsak dan sveie, zdravo mleko. Na razpolago Imam tudi NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naznanjam, da imam odsedsj naprej v zalogi vsakovrstno najfinejšo usnje, ki je popolnoma "waterproof". Posebno lepo priliko * Imajo sedaj sad, ki nameravajo poslati usnje v staro domovino, kjer ga taks zelo potrebujejo. Pri nas dobite najboljše usnje ps zmernih cenah. Gospod Ignac Germ vam bo tolas postregel, kakor bodete zahtevali, ker ta je vodja v prodajalni. Vsakds. ki nsmersva kupiti nanje as veliko sH male, aaj ss oglasi an spodaj omenjenem prostoru, in si bo gotovo prihranil precej densrja. Slovenske trgovina s dt*m in trgovine^ kjer^ae popraTlj^ ftevJj^ pa bo^ ottMgl^naš ipmtnpnik, M. Jalorvec, 5409 ST. CLAIR AVSSOS, nagoti Lake Shore Bank« m 55 c«He. ZAKRAJŠEK & KAUŠEK slovenska pogrebnika in baizamista. 1105 Norwood Rd. naspr. sL cerkve sv. Vi^a PRINCETON 1735 W . ROSEDALE 4983 •m. -nJim- | prej, je postal {craijevi ujet- 4 Inik. Hribovci so potem, ko ♦ so zvedeli, da je njih Hans ; > iz Istfnda ujet, zgubili Se <► ono mrvico poguma, ki jim < ► je preostajala. < J o so prvi žarki vzhajajoče 5 \ ga solnca pozlatili vrhunce < > krasnili snežnikov, ki so bili < ► sicer še vedno napol zaviti v < > sivo-črno temo, je vladai tu- J [ roben mir in strašen molk v < ► Črnem Stebrovju, in letupa- < ► sem je zapiskal* sapa mrtva- < J Sko pesem onim, ki so umrli \ > v tej soteski. ' # / < ► Nad preostalimi, visoko & gori v zraku, pa so krožile cele jate vran ter drugih ptic roparic, ki so se zbirale iz vseh krajev horizonta kaj- „ ti pričakovale so bogato poje dino. Nekaj ovčarjev, ki'se je v jutranji zori približalo*, Črnemu Stebrovju, se je hitro umaknilo proti domu, kjer so pripovedovali, da so videji tverino s Človeškim obrazom v črnem Stebrovju, kako je sedela na nekem ostrem kamnu ter-pila kri iz človeške lobanje. Moraf je biti .to Hans iz Islanda, ki je izdal hribovce polkovniku Vetaunu, naj jih prime v Črnem Stebrovju, in ki je pozneje začel metati ogromne skale nad kraljeve voiake, in ki je ustrelil častnika, ki je z belo zastavo ponujal mir hribovcem. HaAs je to st6ril z namenom, da bi zanetil nov boj med obema strankama, kajti on je bil vesel le tedaj, kadr se je vršilo prelivanje krvi. Nihče nI slutil, kdo je povzročil krvavo klanje.1 Dalj« prlkodmjtt.' „ SPISAL VICTOR HUGO, W. F. Severa Co., /Cedar Rapids, Iowa. PRINC ALBERT | BO VAS TOBAK Ik S PIPO p RIKC ALBEBT da ka- (if) dJcem več veatilja kot so ga \( • prej. Ima tako Čudo vi. u ti c7-u3 in duh ter je tsilo h \ * * ^dan in osvežujoč, Možem Jgj&tiL naroda u^ajaja /za- raimJHk stran svoje kakovosti. w Pokadite Princ Albert koli- kor ga hočote, nikdar vas ne // bo pekel jezikali pa grlo, / Vse Je odstranjeno potom posebnega patent'nnega pro- * y sesa. Samo kadit j naprej in sa veselite ves čas. Princ Albert je tako dober in lato zadovpljiv. » WtfeJi • i«tk In refrta p«o4«vl-• c»t-« fvatii« ki pol fuifla In ft. I •?• fur.t lonček li r«UM> fla »ttkli, na vrhu goba xa vlago. R, J. REYNOLDS TOBACCO CO. WINSTCfllSALEM, N. C. S Dr. j Semolunas O. D. j specialist ZA OČI < »115 st. CLAIR^AVENUE. jj Zdravimo oči in jih pf^ift-; čemo. ; Preskrbimo prava očala. MIUH»HIHIIII»in» aiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiir the national joy smoke ZaupM dela gfe. ~." * v: r". ? ■ ' t .<- i . # * i • ''i * Skora že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. Ag to tudi radi pravega vzroka, te zaupnost izdelovatelja zasltaži popolno zaupanje inlčislanje od strani številnih odjemalcev. 'Maio povišanje con je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov; Branili smo še dolgo zoper kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dbvele nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo -ceno. nekolika (povišati. V&alc pf*jatelj, Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, !ko moramo veiikJo več •plačati za potrebščine, in tudi lek^rja stane veliko več, ni mogoče dhigmji v okom priti. Zato "pa bo vrednost Tirinerjevih leflcov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje- % ML F-Infihar Javni notar ZmmriH* pr.« OGNJU. 15712 Waterloo Romi Tel. Wood 187 R 11«IIIJI11HI«HIECP5 fjj torej ima takio zaupanje in vspeh med svetom, k> za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla Ini s t*, istotako aa čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnihotvorov Dobi se' v vsdH lekarnah. " / Naj novejše nagrade ao dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San FWtaciacO 1915, Grand Prix — Panama 1916. __» ' s JOSEPH TRINfcR, MANUFACTljRING CHEMIST. 1333-1343 So. Alhla^d Kn. Chicago, IE , . 1 ■ J. S. Jablonski H SLOVENSKI FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Inklnjc slike m fenitbe in dmSiMke dike, otroike dike, po n«ji10Tejli modi in po nixkih cenah. Za #4.00 Trtdtioatnihilik-(en ducat), naredimo «no reliko aliko ▼ naravni reHkoatt ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. ^ HANS IZ ISLANDA , ROMAN ====— SPISAL VICTOR HUGO......- ZA "A. D." PRIREDIL-*. Q A A A " -Zimski kasdj Ca vaa »adltguje kalcij ali prehlad, tedaj pontnlfr, da m vičlej iRnKO zanesete nn Severa'a . Balsam for Lungs * 1 (Severov Balzam sa Pljuča) ca hitro odpomofi. to )e dobro zdravilo z« otroke kot tii-dl za odraatle. Naprodaj pri lekarnarjih vsepovsod. Cena 25 in 60 contov, davek I aH 2 centa., * I .....Jj, wairfnnl " B UV^UHU MWW1II i I hdčott1- teleti en izvod iia* 1 it koledarja zastonj v^vašem i Tastnem jeziku, tedaj vprašaj-f « Severov Almanah aa Slovence za leto 1020 v vali lekarni, ali k pa pišite nam direkmo ter pri-loite znamko za poitnino. V C vaio korist ao zavoji naših raedecin slikani v naravnih barvah. Poflejte na dotraja platnice. MrMfMlinffSii^H "Ho! Ho! Pri Ingulful Mislil sem, da je Hans iz Island« bolj spreten v rabi svo jega orožja. . In vnel se je boj med velikana min malim ^znancem. Spopadla sta se kot dva blazna človeka. Kamenita in jeklena sekira je udarila ena ob drugo. Udarjala sta tako silno eden ob drugegt, da Je tisoče isker se kresalo iz kamna in jekla, in konečno sta oba zgubila sekir?, ki so radi silnih udarcev obema padle iz rok. Toda mali Čokati mož je bil hitrejSi kot misel, kajti v istem trenutku, ko'je zgubil svoje orožje, se je sklonil k tlom te"r pograbil teško leseno palico, katero je moral zgubiti kak mrtev hribovec. Neznanec se umakne Pelikanu, ki se je sklonil, da objame malega neznanca ter ga zadavf, toda v istem trenutku že udari z vso silo velikana po glavi. Velikan straSno zakriči ter pade kot mrtev na tla. Mali mož pa skače po njegovem truplu, zmagoslavno posmehujoč se, ves penast od veselja ter kričeč: Imel si preteSko ime za svojo moč, zato sedaj ležiš na tleh premagan!" Potem pazamanne s palico ter odbeži po bojišču iskajoč nove žrtve. Toda velikan nikakor ni bil mrtev. Sila udarca ga je samo trenutpo omamila, nakar se je, brez zavesti zgrudil n# tla, toda je kmalu zopet odprl' oči ter dal dd sebe znamenja, da živ!. Neki muške^ tir, ki ga je opazil iz daleka, se takoj vrže proti njemu in začne kričati: "Hans iz Is-landa je ujet! Zmaga! Zmaga!" "Hans iz Islanda je ujet!" ponavlja stoterov glasov, nekateri zmagoslavni, ' cjrugi obupani. Med tem pa je mali, čokati mož, ki je tako siliio divjal na bojišču, zginil. Hribovci so že prej prišli do prepričanja, da se morajo na vsak način podati .tako Številnim kraljevim četam, kajti munkholmskim mušketirjem so se malo prej pridru žili strelci iz gozda, in tu so se mahoma pojavili v sote ski lancerji ter dragonci, ki so pustili svoje konje zunaj' soteske in peš udrli v notranj ščino. Pri takih okoliščinah ni preostajalo druzega kot podati sč. Junaški. Kenny-bol, ki je bil ranjen že mnogo prince Albert - baS pri truplu zavratno umor - jenega mirovnega, častnika, t kje se je razvnel živahen boj. t Nihče več ni pazil na di»- - ciplino, vse je bilo pomešano. - Poglavarji upornikov, kralje - vi častniki, vojaki, hribovci, , vse se je pretepalo, zaganjalo . se eden vdrugega, metali so • se po tleh, in v tem so bili • prav podobni dvem čredam - sestradanih tigrov, ki se sre- - Cajo v puščavi na lovu za • žrtvami. Njih dolge sulice, • bajoneti, sekire in drugo t orožje je bilo seda) brez po-1 mena; le meči in male ročne l sekirice so prišle v poštev, - in marsikdo izmed bojevni-: kov ni mogel rabiti druzega orožja kot svoje močne pesti ali pa zobe. HHbovci kot mušketirji so se borili z Isto jezo in strastjo, in skupni klic: "Izdaja! Maščevanje!" je odmeval tako iz hribovskih ust kot iz ust mušketirjev. Ena skupina je obdolžita drugo, da jo je izdala. Spopad ie prišel tako daleč, da je bilo vsakogar napolnjeno z zverinsko surovostjo; možje *so brezobzirno korakali preko trupel svojih lastnih ranjencev in mrtvecev, in marsikdo izmed ranjenih je z zadnjimi silami potegnil onega, ki je M preko njega navzdol in ga s sled njimi silami svojih rok zadavil. V tem trenutku se je približal neki mal, čokat mož, katerdga je več borilcev že prej opazilo med dimom in pretakanjem krvi. Vsi so ga smatrali za divjo zver, fcajti oblečen je bil v krvajve Živalske kože. Vrgel se je v najhujši vrtinec boja, s strahovitim smehom in Jekom divjega veselja. Nihče ni vedel odkod se je vzel mali čokati človek, niti niso mogli pogoditi na čegavi strani se je neznanec boril, kajti njegova kamenita sekira nikdar ni izbirala Žrtev, ampak ie udrihala enako po glavan upornikov kakor po lobanjah mušketirjev. Vendar se je tupaserti zdelo, da raje udriha po qlavah mušketirjev kot po glavah hribovcev. Kdor je prišel v njegovo bližino se je hitro umaknil, kajti divjal je kot ranjeni vol med voiaki in hribovci. Njegova krvava" sekira je žvižgala po zraku brez vsakega presledka, zdelo se je, da neprestano udriha; in od nje so leteli kosci mesa, fazbiti členi človeških trupel ter razdrobljene kosti na vse kraje in konce. Neprestano je kričal' "maščevanje", pravkar vsi drugi, mušketirji in hribovci, med to besedo pa so, odmevale druge, izmed katerih je bilo mogoče razločiti eno samo, ki se je glasila kot "Gill", Ta strašni tujec je prav gotovo smatral klanje kot za svojo najboljšo zabavo. ^ , Neki hribovec, katerega je zadel morilski pogled strašnega moža, se je vrgel zdajci na kolena pred dozdevnega Hansa iz Islanda, v katerega je Kennybol toliko zaupal, in je začel kričati: "Hans Iz Islanda, reši me!" ^ "Ha, Hans iz Islanda!" | ponavlja mali mož. In divji človek se približa 1 velikanu, ki je vodil upornike, in o katerem so mislili; da ie Hans iz Islanda. j "Ali si ti Hans iz Islan | da? « vpraša. Velikan pa, namesto da bi odgovoril, Je "ttvlgnll svojo ] sekiro, toda v istem trenutku J je mali čokati mož odskočil, I n zamahnjena sekira, na- I mesto da bi zadela divjega I iloveka, se je zasadila v lo- j banjo človeka pod njim, ki 1 ga je malo prej prosil usmi- I jenja. Neznanec se prične kroho- S tati. * s S VI LAHKO GRESTE V EVROPO, TODA EVROPE NE MORETE PRINESTI SEM, TODA VSO EVROPSKO VOJNO LAHKO VIDITE ZA $3.85 , Vojna je konC*na. Ali želite videti - -f strašne bitke v Franciji, Belgiji, Ruel- -nrrtaliji, SrbljrfAngnTf?fti. drugod. Ali ffiCSnB^ hočete videti spopade med submarini fl.fj 1 - -i^jydCjSffl®® in vojnimi ladijami? Zrakoplovi, ki ae VMSW lu»TOl7>llBa bore v zraku? Deiele, vaai in meata ^ '»UW4' ttnna razrušena, cerkve v razvalinah ? Skrat-^ * k«, vse uejp«, ko se je akoro V Vse to lahko vidite v lastnem domu. ■»»AfSfr^ Wk ✓ar \ hrez Stroškov, jako jasno in čisto » po-^^žfigsS&gv^a' \ močjo naj^ga stereoskopa najnovejše tBgSSfc^SSPSjg/ // iznaidbe. Vai prizori «o bili vzeti na 'ir jS N bojišču, in ko jih opazujemte, mislite, da je vse živo pred vami. Če berete ^s^jIO^S^Ui knjige ali časopise ne morete toliko ra- u " B m — zumeti kot fc gledate te slike. Stereo- skop je krašno narejen, trpeien, traja c. u - mnogo let. kn E.0«,« 8eriilimi V?inlh tkuPai 150 " vam proda sa krat-t . ? IJ.85. prava vrednost e $10.00 in-se more dobiti le pri nas. To je neNaj »cZrHeAl!rj ie ?e,ite' P?!,lteJ!koj dokler se cEna n" dvigne go.P iiitc ta kol n af^ "mP ' ,n °8tanek P*ClltC ko dobite bla" UNION PRACTICAL CO. 1065 M3LWAUKEEvAVR DEPT. A 145, ^CHICAGO, ILL. Toda v tem trenijtlcu zaCujejo uporniki trobetanje in od-mevanje bobnov naravnost pred seboj. In v istem trenut ku^sS je pokazal za nekim o-vinkom gorske soteske, ostanek munkholmskega bataljona, ki je dobil nov pogum, ko je videl prihajati od spredaj sveže kraljeve Čete. Bajonet se je bliskal pri bajonetu, dokler je moglo nesfi človeško oko. Ko so tako nepri-eatovali do Kennybolove divizije, so se kraljeve Čete mahoma ustavile. Izmed vrste kraljevih vojakov se pojavi zdajd visok mož, ki je bil očividno zapovedujoči častnik. Mož stopi -naprej vihteč belo zastavo v rokah in apremljevan od trobentača. Nepričakovano srečanje s tem oddelkom vojakov nikakor ni odvzela poguma Kennybolu. V Času nevarnost pride človek do točke, |co je presenečenje in strah ikoro nemogoč. Pri prvem glasu trobente in bobna je stari lisjak iz Klolen gorovja nemudoma ustavil svoje može. Ko so se kraljeve Čete razvrstile pred njim v uzornem vojnem redu, jb nemudoma zapovedoval tvojim možem, da nabašejo Vse svoje puSke ter jihrazpo-, ttafil v dvojup vrsto, tako da ne bi nudili toliko ugodnega eilja svojim nasprotnikom. Kennvbol sam se je postavil Oa Celo svojih ljudi, poteg 1 sebe pa je imel skrivnostnega i velikana, -ker Kennvbol se le ] medtem že prepričal, da veli- | lan nikakor ni nadnaraven i Človek, kajti njegove oCi niso i odsevale kot dvoje žarečih i ogtjev, njegovi nohtovi nika- 1 kor niso bili podobni krempljem divjega Hansa, in Kennybol se je poCutil domaČega < poleg velikana. < / Medtem pa je častnik, ki i je stopil z belo zastavo naprej ! prišel do sredine, med četo ' upornikov in kraljevih voja* i kov; tu se je ustavil, in trobentač, ki ga* je spremljal je i trikrat glasno zatrobil. Čast- i nik pa je ftkilčat z glasnim glasom, ki se je sliSal kljub 1 temu, da je v ozadju še vedno ] divjala vihta v gorskih sote- | skah: "V imenu kralia! i Kralj je dovolil v svoji milosti, da se odpusti vsem onim upornikom, ki so vrgli od sebe orožje in ki izročijo svoje voditelje najvišji pravici nje-"govega veličanstva." Nosilec mirovne zastave je ; komaj Ipregovoril te svoje i besede,, ko )t padel strel iz i bližnje gošfie. Nihče ni vedel odkod je prišel strel, ali iz i vrstf upornikov, ali Iz vrst vo- i jaštva ali pa od kake druge 1 nevidne roke. Častnik se 1 strese," stopi nekaj korakov i naprej, dvigne svojo zastavo visoko nad svojo glavo, potem pa pade, ko vzklikne: "Izdaja!",, >1 Nihče ni vedel čegava roka je sprožila fatalni strel. "Izdaja! Lopovska izda- < ja 1" so zdajci začele ponav- ' ljati kraljeve čete, pri katerih 1 se je vzbudila skrajna nevo- \ Ija radi strela. r In v istem trenutku se je ' vsula strašna točka nad niče- ' sar hudega sluteče hribovce, f Mušketirji so pričeli strelja- K ' ■ * "Izdaja!" so se zdajci ogla- t •sili tudi hribovci, ki so videli, c da so njih bratje ponovno začeli padati. d In v vrstah hribovcev je začelo odmevati. Sledil je o splošen spopad med puntarji $ in kraljevimi vojaki. u "Ubijte jihl Nad njel To- i, varili, v boj! Smrt nesram- n nim lopovom! Smrt!" so č kričali častniki mušketirjev, b In obe stranki hitite na- g prej z dvignjenimi meči in Ij pripravljenimi mušketami. . Nasprotne čete so se srečala ti TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO