CELJSKI TEDNIK GLASiLO SOCIALiSTiCiE ZVEZE BELOVNESA LJUDSTVA CEUE, 3. FEBRUARJA 1967 — LETO XXI. ŠT, 4 — CENA 50 Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi in naročnilii: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85 KajbozDO? Celjski Delavski oder, ki si je v pretek- lih letih ustvaril sloves solidne ustanove, je po nepotrjenih vesteh pred likvidacijo. Pot navzdol se je baje pričela lani, ko so skušali »repertoamo krizo« reševati med drugim tudi s slovitim Guzajem. Ne glede na to, ali so govorice točne ali ne, je vendarle res, da DO zlasti v zadnji sezoni ni nič dal od sebe. Vzroki so raaJic- ni. Eden med njimi je ta, da se je v vptah amaterskih delavcev (režiserjev) Rjavila težnja po denarni stimulaciji m da so ^ enako pravico terjali takšno stimulacijo tudi nekateri igralci. Ker je bil pn^f/. aa je režiser baje dobil (visoko) plačilo m svojo režijo, igralci pa so ostali praznih žepov, je razumljivo, prišlo do razprtij. Čeprav potemtakem to ni edini razlog, da Delavskega odra praktično ni več, ostaja vprašanje, ali naj pričnemo nemara tudi amaterske kulturne delavce plačevati po »profesionalnih kriterijih« oziroma ali naj amaterizem prekvalificiramo in mu pri- znamo, da je nekaj, kar dejansko ni? Zdi se, da je materializacija šla predaleč in da je vsaj v tem primeru amaterski entuzia- zem splahnel. Ob tem velja dodati, da naftalinski Naši ljubi otroci, ki jih baje namerava DO uprizoriti zopet po kakih štirih letih, naj bodo še tako ljubi in lju- beznivi, položaja najbrž ne bodo rešili, — ne da bi seveda hoteli zmanjševati ali pod- cenjevati prizadevanje in voljo, da bi, če- tudi po liniji najmanjšega odpora, vendar- le »nekaj« pokazali. Morda je zaslugo za takšne razmere na- zadnje pripisati tudi temu, da so bile deske očitno dovolj trdne in odporne za vsakršno »dramsko« težo tega ali onega režiserja, saj očitno ni bilo nikogar, ki bi diktiral repertoamo politiko, marveč so jo potemtakem krojili posamezniki pač po trenutnem »navdihu«. dhr ENAINDVAJSETI TRADICIONAL- NI POKOP PUSTA V MOZIRJU POMENI VEC KOT DOSLEJ. To pa zato, ker so ga lani pokopali, letos pa zagrebli še preden se je ubožec lahko izkašljal. Zagrebli so ga podobni problemi, kot mar- sikje: ORGANIZACIJA. Tako pa nam ostaja nekaj šem, ki se bodo utopile v pijači in s katerimi bo- mo lahko še v nedogled, ne samo letos sodelovcdi v mednarodnem letu turizma . . . Objavljamo po- snetek mojstra Pelikana, s kate- rega bomo letos razbrali, kako je bilo nekoč. RAZGOVOR s SVETOM KOBALOM Celjska delavska univerza bo priredila razgovor z repub- liškim sekretarjem za gospo- darstvo Svetom Kobalom o oceni rezultatov in problemov pri uresničevanju reforme v letu 1966 in o osnovnih nalo- gah v letošnjem letu. Razgo- vor, ki je namenjen predsed- nikom delavskih svetov in upra\-nih odborov, sindikalnih vodstev, organizacij ZMS, predsednikom občinskih skup- ščin, načelnikom za gospodar- stvo, vodilnim delavcem v de- narnih zavodih in direktor- jem, bo v ponedeljek 6. tega meseca ob 19. uri v sipodnji stranski dvorani Narodnega doma. Republiški sekretar Sveto Kobal bo govoril tudi o perspektivnem načrtu raz- voja SRS do 1970. leta. Zaradi izredne aktualnosti tem priča- kujejo polnoštevilno udelež- bo. VSE VEC nezaposlenih Po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev je v mozirski občini 200 lju- di, ki iščejo zaposlitev. Od prijavlje- nih je 127 žensk in 73 moških. Med njimi je 17 takih, ki bi se radi prvič zaposlili. V občini pa je takih ne- dvomno več, le da niso prijavljeni pri zavodu. Število ljudi, ki so brez zatposlitve, je zlasti poraslo po uvedbi gospodar- ske reforme, ko so nekatere delovne organizacije v občini začele zmanjše- vati šte\'ilo za,poslenih. Tako je obrat »KONUS« v Rečici ob Savinji zaradi zmanjšanja obsega poslovanja odpustil 20 delavcev, gozdno gospodarstvo Na- zarje 63 delavcev, predvsem sezoncev, kmetijska zadruga Mozirje 40 delav- cev, tudi sezoncev in LIN Nazarje 26 delavcev. Pričakovati je, da se bo število nezaposlenih spomladi zmanj- šalo, ker bodo nekatefe delovne or- ganizacije ponovno zaposlile sezonsko delovno silo. Od nezaposlenih preje- ma denarno nadomestilo 52 ljudi v skupnem znesku 1,500.000 S-din me- sečno. —er CELJSKA DELEGACIJA V ČUPRIJI K ON Kil ETNO SODELOVANJE Pretekli teden je bila v Čup- riji 24-članska delegacija de- lovnih organizacij celjskega območja. Tako se vztrajno in čedalje trdneje nadaljuje tes- no sodelovanje med ljudmi prijateljskih mest, ki so pove- zali svoje življenje že v najtež- jih dneh naše zgodovine. Ti stiki so se v zadnjem času spremenili v toliko, da so iz več ali manj manifestativnih oblik prešli na popolnoma konkretne razgovore o proble- mih v posameznih delovnih organizacijah. Tako so člani celjske delegacije obiskali svo- je sodelavce iz istih panog, pa so ob tej priložnosti izmenjali dragocene izkušnje in načrte. Bili so v tovarni stekla v Pa- račinu, si ogledali posestvo Dobričevo, se pogovarjali s predstavniki trgovskih organi- zacij in podobno. Dogovorili so se celo za nekatere izme- njave strokovnjakov, tako da si lahko obetamo tudi tovrst- no izpopolnjevanje. Po besedah članov naše de- legacije je bil najzanimivejši razgovor z načelnikom oddel- ka za družbene službe, saj so v čuprijski občini lahko z za- dovoljstvom povedali, da do- kaj uspešno rešujejo proble- me šolstva in da so financira- nje zdravstva uredili tako, da njihovim zavarovancem ne bo treba plačevati prispevka za zdravstvene usluge. Zanimivo je tudi to, da čuprijska komu- na ustvarja pri približno 6.000 zaposlenih, kar je štirikrat manj kot v celjski občini, sa- mo dve tretjini manjši prora- čunski potencial. Po vseh razgovorih in obi- skih v delovnih organizacijah so gostitelji in gostje ponovno p>oudarili pravilnost odločitve o izmenjavi delovnih izkušenj in konkretnem sodelovanju med posameznimi panogami in delovnimi organizacijami. Celjani pa so iz cuprije odha- jali še presenečeni nad čudo- vito gostoljubnostjo in ljubez- nijo, ki so jo srečevali povsod, ves čas med svojim obiskom. Praznik slovenske kulture Prešeren, ki je bil rad zloben, vendarle ni nikoli združil pojmov praznik in praznina, ki ju moramo zal združevati zdaj, stoosemnajst let po njegovi smrti. Počastili bomo njegov spomin, pripravili vrsto recitalov, napisali doneče spominske se- stavke, podelili Prešernove nagrade in potem bomo spet pozabili, da kulturni praznik še ne more izpopolniti kulturne praznine, ki jo čutimo dandanes povsod zaradi praznih blagajn. Če je France Prešeren v svojem času zapisal, y>da le petica da ime sloveče«, bi vendarle njegovemu preroškemu duhu ne smeli pripisati tolikega pomena, da bi se po njem dosledno ravnali. Morda se le še kdo med nami spominja tudi njegovega verza »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. Nemara nam bo kdo očital, da Prešernovemu dnevu oporekamo pomen, ki mu pripada, zato je nujno pristaviti, da nas v današnjih časih vendarle tolaži misel, ki izhaja iz dejstev, da je v času preganjanja slovenske besede. Prešernu vendarle uspelo napisati toliko lepega in svetega, kar nas ob praznovanju slovenskega kulturnega dne oplaja in navdušuje in vsaj nekoliko ohrabruje. Ne, našega najbolj pomembnega pesnika ne bomo pozabili nikoli, nismo ga pozabili niti v težkih trenutkih narodnoosvobodilnega boja, ne bomo pozabili niti zdaj, ko nam samo- odločanje dovoljuje, da uresničimo marsikatero njegovih tedanjih želja, da Kranjcem »milši zvezde bodo zasijale«! ^POUTNi DOGODEK LETA Svetovni prvaki v CELJU V nedeljo, 5. in v ponede- ljek, 6. februarja bo Celje pri- zorišče športnih dogodkov, kakršnih v mestu ob Savinji še ni bilo. Tako bo v nedeljo ob 18. uri mednamodna tek- ma v hokeju na ledu med dve- ma državnima prvakoma — Jesenicami (Jugoslavija) in Brnom (češkoslovaška); na- slednji dan, v ponedeljek, ob isti uri pa velik ekshibicijski nastop članov sovjetske, av- strijske in jugoslovanske eki- pe na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju. Tako je poleg Ljubljane edino Celje doletela čast, da bo lahko go- stilo mnoge svetovne, olimpij- ske ine vropske prvake v umet- nostnem drsanju. Med 24 na^ stopajočimi bodo tudi Oleg Protopopov in Ludmila Belo- usova, Danzer, Schvvarz, mno- gi plesni pari in seveda Kat- juša Derenda ter naš par Ške- ta—Dolenc. Ta propagandni nastop v Celju je izjemno dovolil sam predsednik Mednarodne zveze za drsanje; željo Celjanov pa sta močno podprla tudi pred- sednik avstrijske drsalne zve- ze in podpredsednik medna- rodne zveze g. Labln ter pred- sednik jugoslovanske zveze hokejskih in drsalnih športov, Leopold Krese. Če kje, potem zlasti v tem športu močno spoštujejo amaterska pravila; zavoljo tega člani državnih re- prezentanc ne smejo nastopa- ti na revijah in podobnih pri- reditvah, kjer bi lahko za svoj nastop karkoli zaslužili. Pa tudi za darila, ki jih prejme- jo, je določena zgornja vred- nostna meja. Vsem gostom — iskrena do- brodošlica v Celju, domači- nom pa čim več športnega u- žitka. -mb MESTNO DRSALIŠČE • MESTNO DRSALIŠČE • MESTNO DRSALIŠČE Na drsališču v Celju bo v nedeljo, 5. februarja ob 18. uri mednarodna tekma v hokeju na ledu JESENICE (prvak Ju- goslavije) - BRNO (prvak ČSSR). V ponedeljek, 6. februarja ob 18. uri EKSHIBICIJSKI NA- STOP svetovnih, olimpijskih in evropskih prvakov v umet- nostnem drsanju. Nastopajo člani sovjetske, avstrijske in jugoslovanske ekipe, med njimi Protopopov, Belousova, Danzer, Schvvarz itd. Nekaj mladih Povem v^am, da me je sodelovanje mladih ved- no navduševalo. 21ato sem minulo soboto, ko sem z varne razdalje opazoval mladosten živ- žav v Planinskem domu v Logarski dolani zelo vzhičen. Iz Mozirja, Gornjega grada. Luč, celo iz Celja. Iz NEKE- GA delovnega kolektiva. Mladi, člani Zveze mla- dih. Celjani so se šli re- kreacijo, zato so bili v poznejših urah že malce vinsko rekreirani. Pa to ni nikogar preveč mo- tilo, čeprav so bili za več spoznanj preglas- ni.,. In tam nekje okrog polnoči je Celjan stro- kovno ugotoviJ, da se s KMETI ne more stro- ko\'Tio pogovarjati, zato je nekoga poslal v rod- no mesto. Ker pa ta ni takoj dojel, od kod iz- haja, ga je i^podbudil s pestjo... Okoliško prebivalstvo je bilo presenečeno. »Pridi ven, če upaš!« je Celjan velel nerazu- mevajočemu. In sta šla ven. Auu! Joj! Auu! Sneženo borišče sta označila z rdečemd zna- menji. V redu sodelova- nje, vam pravim. Ko so ostali aktivisti in neaktivisii pristopili in nestrokovno obdela- nega Celjana rešili, jo je ta hitrih nog mahnil — one — k avtomobilu, kjer je imel kolega spravljen lovski gvir... Pa so priskočili pri- sotni, borišče še za ne- kaj metrov obarvali rde- če. Auuuu! Joooj! Zatem so vsak po svo- ji strani zavili k umi- valnikom. Brez sodelo- vanja. Zjutraj je kolega, lastnik lovskega gvira, povabil Celjana v stra- nišče ... Auuu! Jooooooj! Tokrat je bil avdito- rij sorazmerno večji. Razdelil se je na dva tabora in bodril tepene- ga in onega, ki je tepel. V redu sodelovanje, vam pravim. Žal mi je pozneje zunaj spodrsni- lo ravno na tistem sne- gu, s katerim so zaradi TURIZMA prekrili rd^ če obarvano borišče. Brez sodelovanja bi mi bilo tam skoraj spKxirs- nilo, potem pa bi lahko kdo mislil, da sem sode- loval ... — n DANES V CT Kako se pripravljamo na volitve 3. stran Umazano delo in predsodki 4. stran Obveščamo vas — nova rubrika 7. stran Prekoračili smo Sotlo 9. stran Trda šola za trde možake 10. Rtran V PRIHODNJI ŠTE VILKI BODO NA NA ŠIH STRANEH GOSTO VALI NOVINARJI DE LA MARIJA NAMORš VOJKO ČERNELIČ IN IGOR PREŠEREN! VREME Med 5. in 8. februarjem ne- stalno s pogostimi padavi- nami, pozneje sneg do ni- žin. V ostalem lepo vreme z mrazom ponoči, čez dan sorazmerno toplo. Pisma »NEDOKONČANA LESTVICA Miroslav Krleža. Pri nas gradimo skupnost, v kateri bo družba individualizirana in posamez- nik socializiran. Tja — do tega cilja — vodi dolga in naporna pot. So ljudje, ki pojmujejo samo- upravljanje kot nekaj brezciljnega, kot nekaj, ko ljudje vnaprej ne vedo kaj hočejo in se zato demokraiiono odločajo od primera do primera. Tu- di to je zmotna miselnost. Samo- upravljanje, v ožjih in širših skup- nostih, je dinamičen program, jasen koncept razvoja, ki ga je treba veno- mer dopolnjevati in naprej razvijati. Samoupravljanje vključuje tudi ak- cijo zavestnih sil, ki s poznavanjem zakonitosti družbenega razvoja usmerjajo razvoj tako, da se z de- mokratičnimi sredstvi — s prepriče- vanjem, argumenti — zoperstvaljajo vsemu, kar je anarhičnega in kar za- vira napredek. Naivno, škodljivo bi bilo misliti, da je samoupravljanje nekakšen divji zakon, ko se gremo, kdo bo koga. Ko so v nekem kolektivu, kjer so delavci prekinili delo, namesto da bi reševali probleme po samo- upravni poti, opomnili najbolj »vro- če« člane kolektiva na odgovornost do družbe, so odvrnili: »To je naša stvar, pri nas je samoupravljanje!« Pri tem so pozabili, da je 'kolektiv, čeprav sam upravlja svojo tovarno, odgovoren tudi pred vso družbo. Ustava SFRJ pravi glede tega tole: »Delovna organizacija je dolžna ohraniti nezmanjšano vrednost druž- benih sredstev, ki jih upravlja... Delovna organizacija odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sred- stvi, ki jih upravlja ... Gospodar- ska organizacija se ... lahko odpra- vi, če ne more obnavljati produkcij- skih in drugih delovnih sredstev, ki jih upravlja ...« In tako dalje. Zatorej: kdor misli, češ kaj koga briga, kako pri nas gospodarimo — dobro ali slabo, ne misli kot sociali- stičen samoupravljavec. Samouprav- ljanje ni vse tisto, kar si kdo misli o tem. Samoupravljanje je red. »Delovni ljudje uresničujejo samo- upravljanje v enotnem družbeno- ekonomskem sistemu skladno z ustavo, zakoni in statutom ter so za svoje delo odgovorni,« je rečeno v 9. členu Ustave SFRJ. F. š. LETNE KONFERENCE SIDIKALNIH PODRUŽNIC V ŽALSKI OBČINI Pogumnejše razprave DOSLEJ JE V ŽALSKI OBČINI OPRAVILO LETNE KONFEREN- CE ŽE 25 SINDIKALNIH PODRUŽNIC. ČE BI PRIMERJALI LE- TOŠNJE KONFERENCE Z LANSKIMI, BI UGOTOVILI, DA SO RAZPRAVE ŠTEVILNEJŠE IN KONKRETNEJŠE. ČLANI DELOV- NIH KOLEKTIVOV SMELEJE OPOZARJAJO NA NEPRAVILNOSTI IN PROBLEME. V ^lekaterih delovnih kolektivih so opravili konference že v prvih dneh januarja, medtem ko jih bodo drug- je V;, teh dneh. Na občinskem sindi- kalnem' svetu menijo, da bodo s konferencami zaključili v drugi po- lovici februarja. Vsebina letošnjih konferenc sindi- kalnih podružnic se bistveno razli- kuje od konferenc v lanskem ali pa v prejšnjem obdobju. Le na redkih konferencah je bilo možno zaslediti vzdušje nekdanjih sindikalnih kon- ferenc, ki so pogosto vsebovale dol- ga in nezanimiva načelna poročila, ki so jih dopolnjevali posamezni vo- dilni delavci. Čutiti je, da so se vodstva in iz- vršni odbori podružnic tokrat mno- go resneje pripravljali. V poročilih je namreč delo organizacij kritič- neje in realneje prikazano, kot pa v minulem obdobju. Zato tudi član- stvo dokaj ki-itično ocenjuje dejav- nost in nedejavnost sindikalne orga- nizacije in zahteva od vodstev več prizadetosti pri reševanju določenih problemov tako v gospodarstvu kot v družbenih službah. Razprave in p>oročila se v glavnem nanašajo na položaj delovnih kolek- tivov v novih pogojih gospodarje- nja, ki pa ga je večina delovnih or- ganizacij pravilno razumela in se uspešno vključila. Kaže, da so kolek- tivi tega področja uspešno prebro- dili prve probleme ob stabilizaciji našega gospodarstva. Preuranjeno bi bilo napovedovati, kako bo v pri- hodnje, vendar bo verjetno večina delovnih organizacij še uspešneje gospodarila. —cz Tudi v Preboldu si prizadevajo rešiti stanovanjsko stisko, številnim indi- vidualnim in blokovnim gradnjam, ki so dokaj spremenile podobo kraja v zadnjih letih, se pridružujejo ved- no nove. Na sliki je nov stanovanj- ski blok, ki ga investira stanovanj- ski sklad Žalec in tekstilna tovarna Prebold, gradi pa podjetje Gradnja iz Žalca. Foto: T. Tavčar Prijateljsko prepričevanje Samoupravljanje v podjetju Verklc že dalj časa stoji pred vrati in trka na vrata. A mu nih- če ne odpre. Za vrati je namreč že starejše samoupravljanje, ki ima v konferenčni dvorani iz- ključno pravico domicila. Tu so člani delavskega sveta, zbrani iz vodilnih podjetja, člani upravne- ga odbora, najboljši med najbolj- šimi, izbrani iz delavskega sveta, člani po funkciji, položaju, sto- lih itd. Imajo sejo in samouprav- ljajo. Da. Sklenili so namreč, da na samoupravnih sejah ne bodo več razpravljali ali diskutirali, mar- več bodo samoupravljali, ker bo le tako samoupravljanje v Verkl- cu dobilo absolutni samoupravni značaj. S tem bodo tudi prisilili talentirane diskutante, da si od- počijejo, kajti prehod od razprav k samoupravljanju ni tako kra- tek in enostaven. Tako torej zdaj v Verklcu ne- kako posamoupravljajo o različ- nih problemih in težavah. In medtem ko oni posamoupravlja- jo, prihaja v proizvodnji do raz- prav na račun delitve osebnih do- hodkov. Tovariši iz proizvodnje ne razumejo (sam6)upravnega samoupravljanja, ker ne razume- jo svojih dohodkov. (Samo)uprav- ni organi deligirajo svojega čla- na v proizvodnjo in ta vsakokrat ob izplačilih prepričuje prizadete, zakaj niso dobili toliko, ampak samo toliko in toliko. Delavci ni- so zadovoljni, zato pride kadrov- ski in skuša s prijateljskim pre- pričevanjem vplivati na samo- upravno zavest. Sledi samouprav- no kreganje; z vseh strani letijo ostre tako rekoč zašiljene bese- de. Kako to, da neposredni pro- izvajalci ne razumejo neposred- nega kontaktiranja? Zakaj so zo- per samoupravljanje, saj v Verkl- cu vendar imajo (sam6)upravne ojTgane, ki odločajo? Res čudno. Kozorog 3.2.1967 - Št. 4 2 KAKO SE PRIPRAVLJAMO M VOLITVE Dejavnost družbenopolitičnih or- ganizacij je še vedno usmerjena v največji meri številnim pripravam na volitve. Razprave in razgovori o tem pomembnem dejanju pa preha- jajo skozi posamezna društva, samo- upravne zbore in razne strokovne skupnosti do vsakega posameznega občana. V tej ali drugi obliki je vsak udeležen, vsak po svojih mož- nostih izraža svoje interese in se od- loča, kar dokazuje zares veliko de- mokratičnost postopka ob letošnjih volitvah. Ce so zdaj marsikje znana načela in principi za volitve občinskih od- bornikov, si še ponekod ne razlaga- jo pravilno postopka za volitev zveznih poslancev. Zato je prav, če zapišemo nekatere spremembe, ki jih je sprejela Zvezna skupščina v tej zvezi. Predvsem je pomembno, da je Socialistična zveza postala vo- dilni gibalec volilne dejavnosti. Z zdajšnjim delom je že itak upravi- čila to zaupanje, poslej pa bodo vsi občinski odbori SZDL dolžni toliko bolj dosledno uresničevati ljudsko hotenje v posameznih družbenih in lahko postane kandidat vsakdo, ki društvenih organizacijah. Dopolnjena pravila določajo, da ga potrdi večina volilcev, če je na sestanku udeleženih najmanj dvaj- setina volilcev nekega območja; za zbor delovnih ljudi pa lahko kandi- dira vsak, če ga je potrdila večina volilcev na zboru, na katerem je najmanj desetina vseh volilnih upra- vičencev. Poprej je zakon določal, da je morala biti na zboru občanov desetina, na zboru delovnih ljudi pa petina vseh volilcev. Volitve za poslance zveznega zbo- ra so zaključene šele potem, kO potrdijo njihovo izvolitev z glasova- njem vsi volivci, medtem ko se vo- litve za poslance posameznih zborov zvezne skupščine zaključijo že v ob- činski skupščini. Če sta v volilni enoti dva ali več kandidatov za po- slance v zveznem zboru, je izbran vsak kandidat, ki je v katerikoli ob- čini zadevne volilne enote dobil naj- več glasov. Zato morajo odborniki občinske skupščine glasovati za vsa- kega kandidata zveznega zbora po- sebej. V primerih, ko je več kandidatov za katerega izmed zborov delovnih skupnosti, je izvoljen tisti, ki je do- bil največ glasov, pri čemer štejejo glasovi vseh občinskih skupščin, ki so v eni volilni enoti. Če kandidira en sam kandidat, je izvoljen le v primeru, da je dobil večhio glasov odbornikov občinske skupščine ozi- roma večino glasov v vseh občinskih skupščinah, ki sestavljajo eno vo- lilno enoto. • S temi spremembami je zvezna skupščina poenostavila volilni si- stem in bodo ponovne volitve po- trebne samo v primeru, če bi dva kandidata dobila enako število gla- sov, kar pa je zelo malo verjetno. Tudi na našem območju volihia dejavnost p>očasi prehaja v nadalje- vanje procesa, kajti evidentiranje je dalo povsod razmeroma veliko imen, ki bodo volivci slednji med njimi izvolili najbolj primerne. Pri evidentiranju se je ponekod poka- zalo, da vendarle niso zadosti upo- števali strukture. Četudi je bistveno načelo, da bi naj bili povsod izvolje- ni tisti, ki bodo s svojimi sposiriv nostmi zagotavljali uspešno delo predstavniških organov, je vendarle nesprejemljivo, da bi imeli ob41i)ske skupščine brez žena, da bi kaJOna izrazita dejavnost v občini ne imela svojih predstavnikov in podobno. Vse te pomanjkljivosti bodo morale občinske volilne komisije pretehta- vati, ko bodo obravnavale evidenti- rane in usmeriti zadnji del priprav na volitve, da zares ničesar ne bi prepustili vnemar. ŠMARJE PRI JELŠAH: Evidentiranih dve tretjini več Razen v dveh volilnih enotah so v šmarski občini evidentiranje zaklju- čili. 2e po dosedanjih podatkih so evidentirali kar dve tretjini občanov več (90), saj bodo v obeh zborih ob- činske sikuipščine volili 32 novih od- bornikov, po šestnajst v vsakem žboru. Poleg konferenc krajevnih organi- zacij SZDL so evidentiranje razširili še v posameznih sindikalnih podruž- nicah in odborih SZDL, kar je že v začetni akciji omogočilo pospešeno in širše zbiranje predlogov za mož- ne kandidate v raznih družbenih or- ganizacijah in društvih ter v posa- meznih skupinah strokovnih delav- cev. v Šmarju so se odločili, da o evi- dentiranih ne bo razpravljala samo volilna komisija, temveč da bodo v razpravah sodelovali tudi predsed- niki sindikalnih podružnic in krajev- nih organizacij SZDL, kar naj bi /a-" jamčilo široko in objektivno razpra- vo o evidentiranih. V Šmarju so evidentirali tudi več možnih kandidatov za republiško in zvezno skupščino, o čemer pa se še vedno dogovarjajo z drugimi občina- mi, ki so z njimi v skupni volilni enoti. SLOVENSKE KONJICE: Premalo evidentiranih žena Volilna komisija se je že sestala in izdela analizo evidentiranih, pri čemer se je izkazalo, da so evidenti- rali že 45 občanov, četudi še eviden- ;; tiranjo v Zrcčah in Konjicah ni za- ^ ključeno. Prccoj podatkov pa še pri- I čakujejo iz delovnih oVganizacij, ki [ še tudi v precejšnjem številu niso ^ zaključile evidentiranja. Volilna ko- misija je zato po teh ugotovitvah za- [ htevala, da se v Zrečah in Konjicah po>,Jcši e\ idcntiranje, ,pri čemer naj bi v Konjicah sklicali zbore volivcev po posameznih volilnih enotah. Nadaljnje analize dokazujejo, da pri evidentiranju niso bili dovolj po- zorni, saj so v občinskem zbom med 31 evidentiranimi samo tri ženske, medtem ko v delovnih organizacijah doslej šc niso evidentirali nobene ženske. V delovnih organziacijah se pojavlja še druga skrajnost, da evi- dentirajo v glavnem vodilne delavce. saj je med 14 evidentiranimi kar de set vodilnih, od tega celo pet direk- torjev. K vsemu pa se pojavlja še neke vrste pojem izjemnosti, ker na- stopajo direktorji kot edini kandida- ti, medtem ko so v primerih delav- cev evidentirani po več za eno kan- didaturo. Volilna komisija bo v-plivala v ta- kih primerih na volivce, da bi ven- darle v delovnih kolektivih evidenti- rali nekaj več žena, saj so te v pro- izvodnji številno zastopane. Pa tudi te možnosti ne smejo opustiti, da bi poleg dii-ektorja, če ga že evidenti- »"ajo, evidentirali še koga dmgega. Za republiško sikupščino so doslej evidentirali že več občanov. Za re- publiški zbor je evidentiranih pet, a doslej sta pristala na kandidaturo le dva. Za socialno zdravstveni zbor so na javni triboni evidentirali tri zdravnike, vendar so se vsi trije bra- nili kandidature, a zatem so na sin- dikalnem sestanku evidentirali zno- va zdravnika, četudi bi ne bilo mor- da napak, da bi evidentirali tudi ko- ga iz samouprave zdravstvenega do- ma. v organizacij'sko-'politijčni zbor so predlagali doslej štiri, a zanimivo dejstvo je, da so večidel vse predlo- gi za republiške poslance iz centra, ne bi pa smeli pozabiti, da je konji- ška občina precej velika. MOZIRJE: MOŽNI KANDIDATI V olivna enota Ljubno: Za splošni zbor: Poličnik Jože, Zamemik Franc, Ambrol Franc. Volivna enota Sevnica: Miklavc Stanko, Slatinšek Osikar, Breznik Anton. Volivna enota Lenart in Florjan pri Gornjem gradu: Pečnik Ivan, Mavric Valentin, Jeu- šnik Jože. Volivna enota Tirosek Petek Jože, Mali Jože, Podpečnik Rafael, Strnad Franc. Volivna enota Rečica ob Savinji: Venek Anton, Tajnik Vinko. Volivna enota Zg. in Sp. Pobreije: Jeraj Marija, Bitenc Jože, Bitenc Pavel. Volivtm enota Šentjanž: Koienc Štefka, Polinčik Stanko. Volivna enota Kokarje: Kresej Anton. Volivna enota Mozirje: Kovačič Mirko, dr. Franc Širko, Janko Alojz, Erjavc Ferdo, Zupan Ivan. Lamut Ivka, inž. Tra(&^ Franc. (Zadnji trije so evideintiraaii tudi v zbor delovnih skupnosti). Zbor delovnih skupnosti Volivna enota GLIN — Naizarje) obrat žagarske proizvodnje: Inž. Franc Tratnik, Golob Franc, Dobrove Marjan, Lenko Ivanka. Volivna enota obrat embalaže: Poličnik Stanko, (kandidiran tudi v splošni zbor), Remic Vera, inž. Mirko Tratnik. Volivna enota Gozdne uprave Nar zarje: Pečovnik Jožica, inž. Ivan Zidam. Volivna enota Gozdne uprave Lu- če in Solčava. Funtek Anton. Volivna enota SMREKA Gornji grad in ostali: Fale Alojz, Miklavc Fran Rok Te- rezija. Volivna enota ELKROJ Mozirja m ostali: Laniut Ivka, Božič Ferdo. Volivna enota Gostinstvo — vsa občina: Golavšek Milica, Zupan Ivan. Volivna enota Kmetijske zadruge, obrat Rečica ob Savinji: Dolinar Rudolf, Zver Alojz. Volivna enota Kmetijske zadruge, obrat Luče ob Savinji: Jež Peter, Mlinar Anton. Volivna enota Kmetijsike zadruge, obrat Gornji grad: Srčnik Ivo. Volivna enota Zdravstveni dom Mozirje z delovnima enotama Gor- nji grad in Ljubno: Kramar Tone. Volivna enota notranje uprave ObS Mozirje: Parežnik Vlado, Suhorepec Antonu Komac Jože. Volivna enota Loke in Dobrovlje: Fajdiga Zdravko, France Anton, Špeh Jože, Tisnikar Alojz. Volivna enota Lepa njiva: Usar Anton, Hrastnik Jože, Fužir Jožefa. Volivna enota šmihel: Gostečniik Pavla, Verbuč Alojz Acman Tatjana. ' Volivna enota Radmirje: Benda Anton, Koienc Ciril Priča Jurij. Republiški splošni zbor: Reberšek Jože, Resnik Anton. Za organizacijsko politični zbor' Cop Hinko, Klinar Tone. Socialno zdravstveni zbor: Urank Jožica. CELJE: KDO BO ROTIRAL? SPOMLADI ŠTIRIDESET NOVIH ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE Spomladi letos poteče mandat 40. odbornikom celjske občinske skup- ščine; vsem tistim, ki so bili izvolje- ni 1963. leta. Rotacija (obvezna za- menjava) zadene po dvajset odbor- nikov v vsakem zboru. Rotirali bodo vsi tisti, ki so bili odborniki enot z lihimi številkami. In kdo bo rotiral? V občinskem zboru celjske občinske skupščine na- slednji: Janez Kovačič (volilna eno- ta Breg)> Jožica Makarovič (Lisce), Vilma Štacun (vzhodni del Otoka), Milena Vršnik-štifter (Aljažev hrib- jug), Marjan Učakar (Gregorčičeva ulica), Cveto Pelko (Slomškov trg), Franc Rojšek (Stanetova uiica). Ve- ra Turk (Mariborska cesta, del), Pavla Beltram-Bizjak (Sp. Hudinja), Franc Knafelc (Trnovlje), Stane Ko- kalj (Oblakova ulica), MIlan Senlčar (Dečkova cesta), Bernard Krivec (Ostrožno-Lopata), Alojz Mohorko (Teharje, Bukovžlak), Marjan Kav- ka (Štore), Ivan Popit (Vojnik-trg), Jože Jošt, (škofja vas), Hedvika Ci- zej (Ljubečna), Jože Senlčar (Dobr- na), in Srečko Sluga (Strmec). V zboru delovnih skupnosti celj- sike občinske skupščine pa mandat poteče naslednjim odbornikom: Franc Rozman (železarna Štore), Anton Suhar (železarna Štore), Franc Grabar (Cinkarna), Viljem Korošec (EMO), Srečko Jamnišek (EMO), Amalija Šket (Libela, Žična, Etol, IFA, Aero), Vida Sivka (ope- karne, tovarna volnenih odej, Veleži- tir. Celjski tisk), Ladislav Zeme (LIK Savinja), inž. Drago Žlajpah (Ingrad), Slavko Marinič (železniška podjetja), Franc Vodopivec (Cestno podjetje. Ceste in kanalizacija. Kli- ma), Jurij Klajnšek (del trg. podje- tij), Adolf Lipnik (del trg. podjetij), inž. Milan Fišer (Elektro in nekate- ra druga podjetja), Danijel Škodnik (nekatera obrt. podjetja, zavodi), Drago Špendl (del šol), dr. Ivan Ver- delj (bolnišnica, del). Julija Dvoršak (zdr. zavodi in ambulante), Boris Strochsack (pravosodne ustanove) in Milan Pavlovič (UNZ, LM in JLA). Mandat poteče tudi šestim repub- liškim poslancem, katerih volilne enote zajemajo področja celjske občine. V republiškem zboru rotira- ta Mitja Ribičič in Magda Kočar, v gospodarskem zboru Ema Kruhar, v organizacijsko političnem Stane Divjak, v prosvetno kulturnem inž. Dane Tovornik ter v socialno zdrav- stvenem zboru republiške skupščine Stane Ocvirk. LAŠKO: Volilna komisija že deluje v občini Laško so zaključili z evi- dentiranjem. Na letošnjih volitvah bodo v občinski skupščini zamenja- li 28 odbornikov, po štirinAjst v vsa- kem zboru. Za izpraznjena mesta pa so doslej evidentirali za občinski zbor 45, za zbor delovnih skupnosti pa 36 ljudi. Število evidentiranih kaže na velike možnosti izbomosti, kar bo verjetno zagotovilo tudi mož- nost za ustrezno strukturo nove skupsčine. Volilna komisija, ki je te dni za- čela pretresati evidentirane občane, se je najprej posvetila prav primer- javi izpraznjenih mest z evidentira- nimi in bo tako skušala ugotoviti najbolj ustrezno strukturo nove ob- činske skupščine. Ko bodo to opra- vili, bodo sklicali politični zbor, na katerem bodo poročali o delu skup- ščine in nakazali najbolj primerne kandidate za novo skupščino, da bi ta lahko kontinuiran« in uspešno delovala. V Laškem so evidentirali tudi za zvezno skupščino. Za zvezni zbor so evidentirali Viktorja Avblja, za zvez- ni gospodarski zbor imajo evidenti- ranih več, med njimi tudi inž. Jože- ta Bučerja iz KK Šentjur in Vinka Moziča, direktorja konfekcije Lisca Sevnice. Za zvezni kultumo-pro- svetni zbor so evidentirali profesor- ja Janeza Pešca, za socialno zdravst- veni zbor zdajšnjega predsednika občinske skupščine Šmarje, Lojzeta Libnika, za organizacijsko politični zbor pa dr. Joža Brileja. Za republiško skupščino volijo v Laškem poslanca za gospodarski in Laškem poslanca za gospodarski in kulturno-prosvetni zbor. Za oba zbora so evidentirali več ljudi, za gospodarskega devet, za kultumo- prosvetnega pa tri. ŠENTJUR: Izbrali možne kandidate V šentjurski občini so prve ikandi- date za splošni zbor občinske Sikup- ščine evidentirali že na letnih kon- ferencah krajevnih organizacij So- cialistične zveze, ponekod pa so to storili tudi na zadnjih Zborih voliv- cev. Letos poteče mandat trinajstim odbornikom občinske skupščine, pa so za vsako mandatno mesto evi- dentirali po največ tri kandidate. Volivna komisija pri občinskem od- boru Socialistične zveze ugotavlja, da so ljudje skrbno izbrali svoje možne kandidate, saj povsem ustre- zajo kriterijem, ki so se zanje dogo- vorili na skupnem razgovoru. Znan je tudi že prvi možni kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine. Šent- jurski občani se bodo, kot vse kaže, tudi dokončno odločili za tovariša Viktorja Avblja, ki je bil na njiho- vem p^ročju tudi že repi^bliški po- slanec. Hkrati z evidentiranjem na terenu pa so s pripravami na volitve začeli tudi že v delovnih organizacijah, kjer bodo prvo fazo — evidentiranje možnih kandidatov končali že v tem tednu. VELEBLAGOVNICA NA UUBNEM. V teh dneh so začeli na Ljubnem priprav- ljati prostor za veleblagovnico. Tako bo- do Ljubenci in ostali prebivalci Zgornje Savinjske doline dobili končno trgovsko poslopje, ki jim bo odtehtalo večne poti v večje centre. Veleblagovnico bo gradi- lo trgovsko podjetje Mercator. (Foto: J. Sever) Celjani v Peugeolu Pretekli teden je odpotova- lo iz Celja 33 delavcev, ki se bodo zaposlili v francoski to- varni avtomobilov Peugeot. Ta aranžman je uredil celjski ko- munalni zavod za zaposlovanje delavcev. te(:aj za TEKMOVALCE Ker imajo kmetovalci pozimi več časa, je kmetijski kombinat v Žalcu s sodelovanjem s celjsko Delavsko imiverzo pripravil za to sezono šte- vilna predavanja iz ikmetijstva. Pre- davanja, ki iih prirejajo po Savinj- ski dolini, niso nič novega, saj so se že v preteklosti močno uveljavila. Kmetijtsiki kombinat ima v pro- gramu še predavanja iz sadjarstva, živinoreje in perutninarstva, omeni- ti pa je predvsem, da je pripravil večme-sečni tečaj za sinove in hčere vi in Petrovčah in čeprav so preda- svojih kooperantov. Tečaj je v Trna- vanja zanimiva, ne hi bilo slabo, ko bi obravnavala tudi kmetijsko me- hanizacijo. 3.2.1967. št. 4 3 v ROGAŠKI SLATINI NAJPREJ CESTE S SAMOPRISPEVKOM Območje, ki ga 2aj slavija kot pobudnik in da ji je pri- padla čast prve mednarodne turi- stične prireditve, moramo vsi sku- paj skrbeti, da bomo to čast in pri- znanje ohranili. Naše območje se iz leta v leto močneje uveljavlja v turizmu, o če- mer pričajo številke, a kljub temu moremo trditi, da še vedno ni izko- ristilo vseh možnosti. Po besedah tajnika celjske turistične zveze Zo- rana Vudlerja pa lahko pričakuje- mo letos takšno sodelovanje med posameznimi turističnimi društvi in podjetji v občinah našega območja, kakršnega še ni bilo doslej. Tovariš Vudler je povedal, da je bilo prejš- nji teden posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki področnih ob- čin, zdravilišč in turističnih organi- zacij. Domenili so se, da bodo nosil- ci akcij v mednarodnem turističnem letu sveti za turizem pri občinah, ki bodo sami ali pa v sodelovanju s tu- rističnimi društvi sestavili delovne programe. Olepševalno turistično društvo Ce- lje je že poslalo občini predlog za delovni program v mednarodnem tu- rističnem letu. Po tem predlogu naj bi v izvedbi sodelovali občina s svo- jimi sveti, turistična društva, poslov- na združenja, gostinske organizaci- je, kulturne, športne in druge orga- nizacije, ribiči, lovci in podobno. V Celju in vseh drugih krajih na našem področju obsegajo načrti ureditev naselij, odpravljanje nepra- vilnosti, izdelavo propagandnih in turisitionih panojev, pridobivanje tranzitnega turista, gostinske, šport- njfe in kulturne prireditve ter tekmo- vanja gostincev, aranžerjev, gojite- Ijev cvetja, ribičev, in še kaj. V go- stiščih si bodo prizadevali za boljše razvedrilo, v Ceilju bi naj tudi z grajskimi igrami prispevali delež k mednarodnemu turizmu. O programu razpravlja zdaj več ih stitucij v celjski občini, pa tudi vseh drugih občinah oblikujejo jv slednje podrobnosti. Marsikdo bo jy vsem tem sodil, da mednarodno to turizma ne bo v našem območj. rodilo ničesar novega. Toda dejstvo da obstaja medobčinski koordinacij' ski odbor, ki bo urejal za,poredje redrtev in verjetnost, da bo letos ^ večjo vnemo pristopilo k reševanj^' turistične dejavnosti tudi večje šte vilo prebivalstva, nam lahko vlivj upanje, da se ne bodo ponovile st^ re napake nesikladnosti in lokalistii nega tekmovanja za prestiž posame^. nega kraja, posameznih di^tev aj organizacij ali celo posameznikov Saj se moramo zavedati, da z letoj njimi turističnimi akcijami uresuj, čujemo vzpon vsega jugoslovanske ga turizma. TUDI IZLETNIK IN KOMPAS Za priprave smo povprašali tui obe največji celjski turistični agea ciji. Izletnik in Kompas. Direktoi Izletnika nam je povedal, da bo iit formiral Izletnik javnost o svojii pripravah na tiskovni konferenci prihodnji teden, a vodja Kompasov« poslovalnice v Qelju Milan Vukma nič je dejal, da se vse poslovalnice Kompasa od ene do druge meje že dolgo trudijo za ustrezno vlogo \ mednarodnem turističnem letu, vse priprave pa morajo biti dokončane najkasneje do 1. marca. Že ob me} nih prehodih in pred vsemi večjimi mesti bodo ob cestah namestili no ve reklamne itable, v izložbah pošlo valnic in po možnosti tudi v drugii izložbah morajo urediti ustrezno sli- kovno reklamo, založili se bodo s posebnimi sjK^minki, izdelanimi na lašč za leto turizma, oskrbeli se bo do z zastavicami in zastavami, ki bo do nosile emblem MTL, pripraviti pa nameravajo tudi avto rally od Du naja čez naše področja in nazaj na Dunaj. To prireditev organizirajo štajerske podružnice Kompasa. Pro ga še ni dokončno določena, a po ce nitvah bo na rallyju sodelovalo oko li petsto osebnih avtomobilov. Povsod mrgoli zamisli in načrtov — kakor vselej v naši lepi domovini — le da lahko tokrat uipamo, če bo mo vsi storili svoje, da uspehi ne bo do izostali. H. S Zahaj Oljka propada? LANSKI REZULTATI TURIZMA IN UKREP, KI JE ODPRL NASE MEJE, NAPOVEDUJEJO NAD 20 MILIJONOV TUJIH GOSTOV, DA O DOMAČIH NE GOVORIMO! iz lemeijnm staiisc, predlogov m sklepov zveznega komiteja za turi- zem in odbora za turizem pri zvez- ni gospodarski zbornici o pripravah na mednarodno turistično leto citi- ram: »Za razširitev omrežja restav- racij-, gostiln, postojank in drugih gostinskih objektov je potrebno šir- še sodelovanje občinskih skupščin in turističnih krajev«. In dalje: »Cim večje število delovnih organi- zacij naj bi podprlo pobudo nekate- rih delovnih organizacij za reševa- jije vrste vprašanj, katerih cilj je boljše obravnavanje turista kot go- ctn« Kako pa pri nas v žalski občini? Vse turistične objekte, ki so jih turistični delavci in organizacije gra- dili polni ideajjizma, si danes gostin- ska podjetja podajajo in ponujajo. Objekti propadajo, ker nihče nima dolgoročnega načrta za izkoriščanje. Vsi si že ob prevzemu le-teh obetajo samo izgubo in zaradi tega ne širijo nobene turistične propagande. V nič boljšem položaju ni goslišče na Oljki, ki je eno najlepših planin- skih postojank s prelepim razgle- dom. Morda se mu je kruta usoda grenko nasmehnila prav zaradi raz- sežnosti in lepote? Kdo ve? Morda tisti, ki so izigrali planinsko društvo »Oljka« na Polzeli in na lastno pest najeli visoke večmil i jonske kredite, ki danes dom bremenijo in se ga zaradi tega vsi otepajo! Dejstvo je, da se je dosedanji in dolgoletni upravnik gostišča, ki ga je skrbno upravljal, poslovil od Olj- ke in se preselil v Šmartno ob Paki; da direktor gostinskega podjetja Braslovče Ivan Dernač išče izhod go- stišča na Oljki tako, da ga ponuja predstavnikom sindikatov, občine Žalec, Gostinske šole Celje in dru- gim interesentom. To ni prav. Prav ni zato, ker je v resnici slaba le ce- sta, ki pelje na Oljko. Njo je treba urediti, pa bo bližnja in daljna oko- lica približala reprezentativno go- stišče, in solidno postrežbo domače- mu in tujemu gostu, ki ju v dolini, predvsem v žalski občini, tako po- grešata. Vy ZVEZE MED KRAJI SLABE Na območju občine Slovenske Konjice ugotavljajo, da se je v zad- njih letih avtobusni promet zelo razmahnil. Deloma gre to na račun nekaterih novih prog, še bolj pa zaradi velikega števila avtobusov, ki prevažajo potnike med posameznimi kraji. Ker je v konjiških podjet- jih veliko takih ljudi, ki stanujejo v Oplotnici in njeni okolici, opravi avtobus vsako jutro in po prvi izmeni med 14. in 15. uro dve vožnji med obema krajema. V neugodnem joložaju pa so tisti delavci s tega območja, ki delajo v drugi izmeni in nimajo v nočnih urah nobene zveze z domom. Z Zrečami je avtobusna povezava dobro urejena, manjka le avtobus, ki bi vozil pred šesto uro zjutraj. Kajti čeprav je večina Zrečanov zaposlena v zreških podjetjih, pa se jih nekaj ven- darle vozi na delo v Slovenske Konjice. Ti pričakujejo, da bodo avto- busna podjetja upoštevala njihove želje in potrebe ter temu prilago- dila svoje vozne rede. AKCIJA TA TEDEN UMAZANO DELO m PREDSODKI — v ČASOPISU JE BIL OBJAVUEN OGLAS: . .. SPREJMEMO DELAVCA ZA OD- VOZ SMETI, .. . DELAVCA ZA ČIŠČENJE ULIC ... OSEBNI DOHODKI NAD 900 N-din. — PRI CEUSKEM ZAVODU ZA ZAPO- SLOVANJE DELAVCEV JE NA DESETI- NE UUDI, KI TOŽIJO, DA NE MOREJO DOBITI ZAPOSLITVE. BAJE KAKRŠNE- KOLI . . . — KAJ JE UMAZANO DELO IN KAJ SO UMAZANI PREDSODKI ... »Tako je tovariš. Vsako delo, ki je druž- beno potrebno, je častno ...«, pri tem ml je zrl v oči, kot da ga prosim vbogaj- me. Popravil je razvrščene svinčnike ob črnilniku in se znova zazri vame. »Sicer sem pa mnenja, da je 900 N-dln (90.000 S-din) le nekoliko pretirana vred- nost tega dela. S tem namreč destimulira- mo ljudi, ki so poldrugo desetletje žulilli klopi in imajo le nekaj več kot 50 tisoč plače .. .« — Koliko pa vi zaslužite? Baje imajo uslužbenci nizke osebne dohodke? »Da tovariš, nizke. Enaindvajseto lito sem uslužbenec, pa bi lahko rekel, da za- služim le nekaj več kot polovico tiste razpisane plače ...« človeku pride, da bi se razjokal, kar tako, pa še čebule ne bi bilo treba dati pred oči. — Pa bi vi, jie zamerite, bi šli za devet- deset tisočakov odvažat smeti?, sem pre- vidno poizkusil. S konci prstov si je p^ drgnil ustnice, kot da bi zdaj, zdaj za- čel preštevati denar in me srepo gledal. KAJ JE UMAZANO DELO? Ne gre za kakršenkoli preizkus vredno- tenja dela. Gre namreč za določen pojav umazanih predsodkov, kajti: ... v Celju ne najdemo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, kot delavci pri zidar- jih, . . . nc najdemo ljudi, ki bi bili pri- pravljeni delati ceste, ... ne najdemo ljudi, ki bi odvažali smeti. . . Nikar nc mislite, da ti ljudje niso ustrezno stimulirani za svoje delo. Nika- kor! Ce primerjamo skrajna konca in po- stavimo, da zasluži pravnik — pripravnik le 50 tisoč starih dinarjev na mesec, od- važalec smeti pa več kot sto tisoč — bo- mo prišli do istih zaključkov, kot mi jih je ponudil malo prej starejši uslužbe- nec . . . Pa vendarle, da ne bi kdo napak razu- mel, ne mislimo, da bi naj šli pravniki, učitelji in ostali, ki zaslužijo kljub šol- ski izobrazbi manj — odvažat smeti, kot na primer na Kitajskem ... Ne, gre, za zanimiv pojav, ki smo ga z razpisom v časopisu odkrili in ga želimo sedaj nekoliko razsvetiti, čeprav boleče. Obiskali smo dva ducata raznih ljudi, na raznih delovnih mestih, ljudi, ki niso v delovnem razmerju, ljudi, ki dobivajo socialno podporo in jih vprašali: KAJ ME- NITE O OSEBNEM DOHODKU (90.000 S- din), KI JIH PREJEMAJO ODVAŽALCI SMETI v CELJU? Večina, 15 jih je bilo mnenja, da je to absolutno p;-eveč! Šest je trdilo, da tudi za ta denar ne bi šli tega dela opravljat! Trije pa so izjavili, da bi šli, če .. . Tu moram najprej opozoriti naše bral- ce na neljubo dejstvo, da vsi, s katerimi sem govoril, ne bi »hoteli biti v časopi- su, kajti v nasprotnem primeru . . .« Trem, to so bili delavci, je bilo vseeno. Tudi potem, ko sem povedal, za kaj prav- zaprav gre, niso želeli ostati v »anonim- nosti« — obsojali so celo ostale — z DVOJNO MORALO! Pa sem začel romanje. Obiskal sem ne- kaj uslužbencev. Kategorično so trdili, da imajo odvažalci smeti prevelike osebne dohodke. Toda kategorično jso tudi trdili, pretili in zahtevali, da njinovo ime ne sme v časopisu zagledati v zvezi s tem »problemom« dnevne svetlobe. Morda bo kdo rekel, da sem sentimentalen do takšne »dvojne morale«, toda ker sem obiskal le dva ducata ljudi, ne bi res že- lel, da bi bili samo ti črne ovce, kajti vse kaže, da je takih še . . . Ustavil sem se pred zavodom za zapo- slovanje in čakal. Najprej dolgo, zatem pa so začeli prihajati. Mladi, srednjih let, kvalificirani, priučeni... »Zakaj sem pa v šole hodil? Ha? Naj mi povedo, da me ne rabijo, naj ml dajo vlzo pa grem. Tam me bodo radi spre- jeli!« — V Nemčiji so začeli odpuščati, Šved- ska tudi ni tako darežljiva, sem začel. »Povem vam, da so za pridnega vsepov- sod darežljivi, samo doma ne.« — Saj bi tu lahko zaslužili. Sto tisoč pa res niso mačje solze. »Kaaaj, da bi jaz s svojo kvalifikacijo odvažal drek?! Ali se je zato moj stric tepci?!« Namrščen je pomendral z nogo cigaretni ogorek, se obrnil in šel. Delavec, ki dela sedem ur v potu svoje- ga obraza, mi je dejal: »Ne, nobeno delo ni sramotno. Ste vpra- šali tistega, ki odvaža smeti, KAJ ON ME- NI o svojem dohodku? Niste? Povem vam, da sem tu, pri tej peči delal za manj denarja. Toda takrat je bilo »moderno«, da so vsi silili v pisarne. Verjemite mi, da od tu prihaja tudi predsodek. Kajpada, kdo bi si »danes špogal«, da bi s svojimi prefinjeno negovanimi prsti odnašal smeti izpred hiš. Haha, zato, ker smo prefini, ker smo veliki«, tisti, ki se vozijo v oplih, zatem »srednji«, ki se vozijo v taunusih in oni »majhni« s fičkovimi ne- deljskimi izleti . . .« Svetoval mi je, naj grem povprašat ne- l^tere tovariše, ki dan za dnem posedajo pb lokalih, kaj menijo o tem. Toda kdo so to? Zaprosil sem za pomoč kolega, ki jih nekaj pozna. Vsedla sva se za mizo. Hop, pa je priskaljal, kot muha na^med. »Imaš kakšen cigaret?« je dejal in si sam postregel. — Si že dobil službo? »Ne. A veš mogoče za kakšno« Kolega mu je povedal. »Ne pokaj frisov iz mene. Za koga me pa imaš? Raje crknem!« Pa crkni, bi človek v jezi dejal. Toda ne. Iz zgornjega žepa je privlekel nekaj bankovcev (starih) po tisoč din in nama jih pomolil pod nos. Včeraj jih je s kar- tami zaslužil. On, neki uslužbenec, trgov- ski potnik in obrtnik. Oskubil jih je. Se več bankovcev je imel — za rezervo ... In vendar že nekaj let leži njegov priimek na zavodu za zaposlovanje delavcev v tisti rubriki, ki pravi, da iščejo službo. Ne, nima nobene »kvalifikacije«! Tako je tovariši. Imamo brezposelnost, imamo na pol brezposelne in ljudi, ki ne bi prijeli za vsako delo, toda trde in to v isti sapi, da je vsako delo častno. Ne- kateri kolebajo, pridejo v podjetje, nekaj dni poizkusijo, nato jih pobere megla. Za knjižico zaprosijo v pismu . . . Istočasno vemo, sam sem jih srečal — imamo ljudi, ki tako delo opravljajo — toda ne pri nas. V inozemstvu. Srečal sem naše gore list, ki je diplomiral na visoki šoli, pa je na Danskem jedel konzerve dan za dnem. Konzerve so bile proizvod, namenjen štirlnožnim ljubljencem. Cel dan je praznil greznice, domov pa pisal, kako je pomočnik šefa skupine ... In je res bil. v lokalih srečaš ljudi, ki so prišli Iz drugih republik. V delovni knjižici je cela serija pečatov raznih podjetij. Veliko jih je ostalo tu, pa nikjer ne delajo. Srečaš ga na ulici, srečaš ga v lokalu, vedno je razpoložen, vedno ima denar, plačuje pi- jačo, zabava dekleta ... Pa sem enemu previdno dejal: »CUJ, ZA STO JURJEV BI ODVAŽAL SMETI?« »Kdo? Ali si to meni rekel? Ali bi naj jaz odvažal smeti?!« Pa vendarle ti odnašale! smeti zaslužijo preveč. Tako so mi rekli. Ko sem pa vprašal, če bi šli oni to delat, ker imajo manj ali pa nobene plače — tovariši ALI SMO ŽE TAKO DALEČ V TEM P . . . J. Sever 4 3.2.1967-St, 4 Proizvodna revolucija v TT TEKSTILNA TOVARNA V PREBOLDU SODI MED NASTAREJ- ŠA PODJETJA NA PODROČJU ŽALSKE OBČINE. LETOS SO V TO- VARNI ZACELI Z REORGANIZACIJO PROIZVODNJE, SAJ UVAJA- JO VEC ORGANIZACIJSKIH SPREMEDMB. NA NOVO SO SISTE- MATIZIRALI DELOVNA MESTA, KAR JE NUJNO POVZROČILO VEC PREMESTITEV ZNOTRAJ PODJETJA. MLADIM DELAVCEM BODO OMOGOČILI DODATNO IZOBRA2EVANJE DA BI LAHKO DELALI NA ZAHTEVNEJŠIH DELOVNIH MESTIH. PRAVOČAS- NO SO U^TOVILI, DA JE PLASMA NJIHOVIH PROIZVODOV ODVISEN LE OD KVALITETE. To so strnjene misli z nedavne konference sindikalne pdružnice v tekstilni tovarni Prebold. Sama konferenca sodi med najbolje pri- pravljene, vsebina pa je zajela v^- no problemov, s katerimi se je k<> lektiv v minulem obdobju srečeval. Že pred začetkom gospodarske re- forme je namreč kolektiv na^l re- organizacijo proizvodnje, ki je po- vzročila več notranjih premikot zaposlenih in predstavlja v bistA^ revolucijo proizvodnje. Kritično o^ dobje, ko je kolektiv trpel zaradi težav ob uvozu surovin, so dobro preživeli, uspelo jim je celo pove- čati proizvodnjo. V istem času so ponovno sistemizirali delovna me- sta ter s tem povzročili več notra- njih premikov zaposlenih, ki so v enem primeru izzvali celo manjše trenje. Kaže, da so s to reorganiza- cijo načeli »mit mojstrstva«, ki je vsekakor določene posameznike pri- za^l. Med ra^ravo so nekateri najod- govornejši delavci opozorili na mož- nost nastopa nekaterih težav. Tu gre predvsem za težave s prodajo proizvodov. Zato je nujno, da do skrajnosti izboljšajo kvaliteto svo- jih proizvodov, la jih bodo lažje plasirali na zunanjem tržišču. ^ Udeležnci konefrence so kritično in sprejetih sklepih. V minulem ob- dobju se je celo primerilo, da so nekateri člani samoupravnih orga- nov napačno obvestil članstvo, kar ocenili odgovornost članov samo- upravnih organov, ki premalo ob- veščajo članstvo o vsebini razprav je v 'kolektivu vzbudilo val ogorče- nja. Mladim in sposobnim delavcem bi naj omogočili, da bi lahko delali po dopolnjenem izobraževanju tudi na odgovornih mestih. K temu sodi tudi povečana skrb za družbeni stan- dard zaposlenih. Lani je namreč kolektiv dodelil sredstva za grad- njo štiridesetih stanovanj, Icakor tudi sredstva za ureditev nekaterih komunalnih problemov kraja. Za novega predsednika sindikalne podružnice je bil izvoljen EDVIN JORDAN, tehnik iz obrata opleme- nitilnice. — ez Pomoč na cesti v okviru avto-moto zveze že 8 let deluje služba Pomoč — infor- macije, ikatere naloga je, da po- m^a pri popravilih okvar na vo- zilih, pri transportu vozil do de- lavnic, nudi zdravstveno pomoč, daje turistične informacije itd. V m^narodnem turističnem letu pa je Avto-moto zveza Jugoslavije uvedla simbol solidarnosti vozni- kov — znak pomoči na cesti. Ta znak naj bi pomagal voznikom, kadar so v težavah. S tem, ko ga lx) voznik obesil na vozilo, bo opozoril druge voznike, da potre- buje pomoč. Menijo, da bodo s tem znakom v mednarodnem tu- rističnem letu prispevali k zane- sljivejši vožnji tujih turistov na jugoslovanskih cestah. Simbol solidarnosti voznikov je izdelan iz liliona v obliki robca velikosti 70 krat 70 centimetro;v je bel s črkami SOS na sredini (na sliki) in spravljen v plastični vreči. Znak veJja 20 N-dinarjev za člane AMZ pa 18 N-din. 50 let skupnega življenja Janko in Amalija Vi- rant z Ostrožnega pri Celjiu sta pred kratkim slavila kar dva lepa jubi- leja — 754etnico rojstva in 50. obletnico skupne- ga življenja. Prehodila sta težko pot, pestile so joi moreče skrbi kar v dveh svetovnih vojnah, toda ohranila sta dobro voljo, ki jima pozno je- sen dela lepšo in prijet- nejšo. Imela sta štiri otroke, trije od njih še živijo, dali pa so jima šest vnukov in dva pravnuka. V tem krogu praznujeta svojo zlato poro- ko, mati nekoliko bolehna, oče pa še vedno zdrav in krepak, saj se še vsak dan vozi s kolesom v mesto. Že limo jima še veliko zdravih let, pa mnogo sonca in veselja med vsemi tistimi, ki ju imajo radi. K obema jubilejema iskrene čestitke! Verešenih preko 400 zahtevkov Komisija za ugotavljanje delovne in posebne dobe pri občins-'ki skup- ščini Mozirje je v lanskem letu re- šila 506 zahtevkov za priznanje de- lovne in p>osebne dobe. Nerešenih je ostalo na koncu lanskega leta,še 429 zahtevkov, od katerih odpade kar 325 za priznanje posebne dobe. šte- vilo zahtevkov za posebno dobo je zlasti močno porastlo v lanskem le- tu, ko so si kmeti-borci uveljavljali posebno dobo zaradi olajšav pri uvel javljanju zdravstvenega varstva in ker je bil zadnji rok za vložitev zahtevkov za posebno dobo 31. de- cember. Komisija je v lanskem letu po- vsem zavrnila 42 zahtevkov za pri- znanje posebne dobe, ker ni bilo do- volj dokazov, v mnogih primerih pa je zahtevkom le delno ugodila. V kratkem GRIŽE: Jutri bo v prostorih kul- turnega doma v Grižah velika maš- karada. Maškarada, ki je v Grižah postala že tradicija, samo dojKJbiju. je dokaj pestro zabavno življenje tega sorazmerno majhnega kraja. GORNJI GRAD: Člani delovnega kolektiva »Smreka« iz Gornjega gra- da ^ pred dnevi na letni konferen- ci smdikahie podružnice razpravlja- li tudi o delovni disciplini, ki v mi- nulem obdobju ni bila ravno naj- ^jsa. V tem delovnem kolektivu o^o v prihodnjih mesecih dogra- oili še novo proizvodno dvorano, ki bo povezovala že dve obstoječi. S tem bodo zaključili in poenostavili proizvodni proces. Kaže da bodo uvedh tudi drugo izmeno. POLZELA: Te dni so imeU polzel- ski gasilci občni zbor, na katerem ^ med drugim ugotovili, da so z delom v minulem obdobju nekoliko popustili. Gre predvsem za nekatere akcije, ki so imele širši značaj, pa se Jih niso udeležili. Lani so organizirali tudi gasilsko veselico, katere dobiček so namenili za nakup nove brizgalne. so imeli svoj občni zbor tudi polzx?lski čebelarji." Predsednik a^^ne Pongrac Tumšek je predla- . \ povečanje pridelkamedu oilo treba obogatiti čebelam pašo. ^ato bi naj sejali več medonosnih rasthn med drugim tudi bel<^eteljo. Clam družine čebelarjev žele prit^- mii v svoje vrste čimveč mladih, ki nLf^ prevelikega zani- vCkonTičLk. MALA ANKETA TOKRAT SMO MALO ANKETO ODSTOPILI UUDEM V MANJŠIH KRAJIH, DA BI V NJEJ ODGOVORILI NA VPRAŠANJE: KAJ VAS MOTI V OKOUU, KJER ŽIVITE? 2E NA ZAČETKU TE RUBRIKE SMO NEKAJKRAT POSTAVUALI VPRAŠANJA, KI so BILA POVEZANA S KOMUNALNIMI PROBLEMI. TOKRAT SMO HOTELI PREVERITI, KAJ NASE OBČANE V DOLOČENIH KRAJIH MOTI? ZNOVA SMO UGO- TOVILI, DA PREDVSEM KOMUNALNI PROBLEMI. SLAVKO KO- LENC, Ljubno: »Najprej ce- ste. v tem ča- su, ko nismo uspeli asfaltira- ti ostalih cest — je potrebna že popravila edina asfaltira- na cesta. Tudi zaradi turizma. Zatem me moti, da ima- mo v trgu še vedno ruševine iz zadnje vojne. No, to so sedaj začeli urejevati, s tem bo vidoz samega centra mnogo pri- dobil. Športno življenje smo v zadnjem obdobju poživeli. Sedaj ipi morali poživeti še kulturno življe^e, ki je dokaj borno.« HINKO BEVC, Šibenik pri Šentjurju: »Ce- ste, ta naš ma- kadam, ki po- gosto ni niti makadam Po vseh teh dejstvih in stro- ških, ki nam jih takšne ce- ste povzročajo, bi enkrat konč- no le morali začeti razmišljati. Poglejte vozila. Človeku se zamegli, ko začne ra- čunati kolikšno škodo povzročajo na njih te ceste. Poleg tega me moti dejstvo, da kljub tolikim razpravam za in proti in končno za — v Šentjurju nimamo bencin- ske črpalke.« ANTON DRA- ME, Zibika 5: »Moti me, da ni več sredstev za ureditev cest. Tako pa vedno capljaš po blatu. Nam v Zibiki so ob- ljubili, da bo- mo dobili kom- presor, da bi si sami nadrobili kamenje. Letos bomo nam- reč občani sami gradili cesto iz Zibike proti Tinskemu in naprej do Vinskega vrha. Drugo bi še vse bilo, le ceste.« JANKO KRIŽ- NIK, Vransko 70: »Moti me. da je Vransko v mrtvem kotu ker nimamo te- levizijskega pretvornika, za- to je s televi- zijo tako kot na Kitajskem — luksus ... zveze s Celjem. Popoldne pa sploh. Čudi me, da se avtobusna podjetja tako pehajo za dolge proge, ko pa nimamo še v redu urejenih lokalnih.« JOŽE KAJT- NAR, Šentjur 16: »Preveč go- vorimo. Po to- likih letih v Šentjurju Se vedno nimamo pekarne. Kljub temu, da je Šentjur ob ze- lo prometni ce- sti, imamo sla- be avtobusne zveze. Zatem me moli izbira ^ trgovini. Ne do- biš tistega, kar bi rad, zato moraš pogo- sto v Celje, kar je pa seveda povezano z nepotrebnimi stroški. No, ko bomo imeli bencinsiko črpalko na Vranskem, ne bo vsaj treba več v Šempeter, tako kot do- slej .« FRANJO BUDINA, Ljubno 110: »Razva- line v Ljubnem ne nudijo najlepšega vi- deza. Več kot tri četrtine leta pa hodimo Ljubenci večinoma po blatu. S komunal- no ureditvijo je sploh križ, saj pogosto zaradi stare vodovodne napeljave še vo- de nimamo v redu. Skrbi pa me tudi problem zaposlovanja, kajti težko je do- biti službo. Samo v tjubnem je več kot 60 mladih ljudi odšlo v zamejstvo, to je problem, ob katerem se bo treba zami- sliti, predvsem pa zdaj, ko govore, da bo še Titan ukinil svoj obrat na Ljubnem.« PREDLOG ZA DELITEV OBRESTI IZ POSLOVNEGA SKLADA Investicije v obrti V začetku tedna so v poslovnem združenju za obrt, gostinstvo in ko- munalo v Celju razpravljali o obre- stih, ki so se zbrale na posebnem računu. Z lanskimi štirimi odstotki obresti na poslovni sfclad so zbral okoli 50 milijonov in z letošnjim 3,5 odstotki predvidevajo novih pet deset milijonov starih dinarjev. Dogovor je veljal, da bi ta denai investirali v tisto obrt, ki bi bila tudi z lastnimi sredstvi sposobna najbolj koristno uporabili denar. V predlogu so tako odločili, da bi 50 milijonov dodeilli Avto Celje, ki je sposoben vložiti tudi 25 odstotkov svojih sredstev. Za adaptacije raz- nih lokalov obrtne dejavnosti naj bi bilo 20 milijonov, 30 milijonov pa za nakup strojne opreme za obrtno dejavnost. Takšen predlog je poslovno zdru- ženje predložilo svetu za terciaiiio dejavnost občine Celje, ki bi naTo tej razdelitvi dokončno odločil. V poslovnem združenju so prepričani, da bi bila tako vložena sredstva najbolj koristna, saj je v celjski obrti značilno, da ji primanjioije predvtem ustrezno urejenih lokalov in ustrezna sodobna'strojna oprema. Vse o kasko zavarovanju Lastniki motornih vozil bodo imeli glede na predla- gane spremembe v višini pre- mije in novih poostrenih za- varovalnih pogojih, predvsem pa' zaradi uvedene soudeležbe gotovo pomisleke, ali bi zava- rovanje obnovili, ali ne! Zavarovancem je že dalj časa znano, da je nujno potrebno postaviti to panogo na realnejšo ekonomsko osnovo. Zaradi uve- dene soudeležbe se premija ne bo dvigni- la na potrebno višdno. 7.avarovanci, ki bi utrpeli v enem zavarovalnem letu več škodnih primerov, so redki. Namen za- varovanja je, da obvaruje zavarovanca pred škodo, ki bi ga ekonomsko ogrožala. Soudeležba v višini enoletne funkcionalne premije še zdaleč ne more zavarovanca pri7adeti v taki meri, kot bi ga prizadela škoda, če vozilo ne bi bilo zavarovano. Soudeležba je uvedena z namenom, da iz- loči iz obravnavanja številne manjše ško- de. Obravnavanje le-teh je združeno s precejšnjimi stroški, ki pa bi jih konč- no plačevali zavarovanci. To pa pomeni ponovno podražitev premije. Omenili ste, da znaša soude- ležba za prvo škodo pri vozilu Zastava 750 — 360 N-din. Kaj če zavarovanec Škode, ki dose- ga ali malenkostno presega ta znesek, ne bo prijavil zavaro- valnici. Ali se ob drugi škodi v istem zavarovalnem letu upo- števa že dvojna franšiza? Za ugotavljanje višine franšize so me- rodajne samo prijavljene škode. Ali ima zavarovanec v na- slednjem zavarovalnem obdob- ju kakšen popust, če v pre- teklem ni koristil zavarovalni fond? v tej zadevi je bilo veliko predlogov, vendar so od tega odstopili zaradi same sanacije te zavarovalne panoge. Pač pa imajo zavarovanci možnost, da se že ob sami sklenitvi zavarovalne pogodbe odlo- čijo za povečanje franšize za enkratni znesek proti 40 ®/o popustu na premijo. N. pr.: bruto premija za Zastava 750 je 450 N-din s franšizami 360, 720, 1440 N- djn za 40 % znižano premijo, t. j. 270 N- din pa se franšiza podvoji za vsak zava- rovalni primer. Ob večji ali totalni škodi bo zavarovan- cu izplačana za 270 N-din letne premje polna odškodnina po odbitku franšize 720 N-din, če gre za prvi zavarovalni pri- mer v letu, ob polni letni premiji 450 N-din pa le franšiza v višini 360 N-din. Se tako vestnemu vozniku se lahko pripeti, da v teku ene zavarovalne dobe utrpi večkratno poškodbo vozila, morda celo krivdi nasproti vozečega vozila. Ali menite, je upravičeno, da se ob takih do- godkih prav tako upoštevajo franšize? V predzadnji Številki CT smo pojas- njevali razliko med kasko zavarovanjem in obveznim zavarovanjem avtoodgovor- nosti. Ce bo zavarovanec utrpel škodo na vozilu po krivdi drugega voznika, potem bo uveljavljal povračilo za škodo iz ob- veznega zavarovanja avtoodgovomostj na- sprotnega vozila. Iz kasko zavarovanja pa bo uveljavljal odškodnino le v primeru, če bo v prometni nesreči udeležen sam, aH pa bo povzročitelj prometne nesreče pod pogojem, da ima vozniško dovolje- nje v recfu, ali če do prometne nesreče ni prišlo zaradi drznega tvecanja. ško- de, ki jih bo zavarovanec uvajavil iz za- varovanja avtoodgovomosti, se v nobe- nem primeru ne bodo štele pri določanju franšiz iz kasko zavarovanja. Primer: Zavarovanec je na vozilu Za- stava 750 v enem zavarovalnem letu utr- pel štiri škode. V pnd in tretji je prišlo do prometne nesreče zaradi poledenele ceste, v drugi in četrti pa po krivdi na- sproti vozečega voznika; zavarovanec bo uveljavljal prvo škodo IZ ^ska — franšiza 3,60 N-din, drugo škodo bo uveljavljal od povrzoči- govornosti direktno od zavarovalnice. Ce bi zavarovanec vse štiri škode v enem zavarovalnem letu uveljavljal iz svojega kasko zavarovanja, za kar ima prav tako pravico, potem se prve tri stopnjevanimi franšizami 360 N-dm, 720 N-din in 1440 N-din, med- tem ko četrte škode zavarovalnica ne bi več obravnavala. ZAKAJ PLAKATI PO ZIDOVIH? Zadnji čas se je razpasla nele- pa navada, da se morda po vzoru s Kitajskega pojavljajo najrazlič- nejši plakati po zidovih celjske- ga mesta. Takšne -plakate je vide- ti zlasti pod pasažo — na stebrih pa tudi drugod. Mislim, da bi celjsko reklamno podjetje mora- lo v tem pogledu narediti red, saj imamo navsezadnje dovolj desk, uporabnih za te namene. Vsekakor bi bilo prav, ko bi vse plakate odstranili z mest, kamor ne sodijo in v bodoče uvedli mor- da denarno kazen za vse tiste ki ne bodo upoštevaj ustreznega reda. j q 3.2.1967-št. 4 5 Seja občinske skupščine Celje PLAZ PROBLEMOV Na zadnji seji občinske kupščine v Celju so odborniki poobla- ili občinski odbor Združenja borcev, da uredi vse potrebno za irejem domicila za II. grujm odredov, rtizpravljail pa so še o delu »čiiiske uprave, delovnem programu skupščliie za letošnje leto r sprejeli nekaj odlokov. Tudi v upravi občinske skupščine po gospodarski reformi prišJo do >rememb. Med poslednjimi je re- •ganizacija matične službe, ki na- skuje koncentracijo prijavne in Ijavne službe. Doslej so to delo >ravljalii tudi nekateri fkrajevni 'adi, toda pokazalo se je, <Ša je ko- cina dela veliko premajhna, da opravičevala polno zaposlitev lega uslužbenca. Zato je občinska :upščina predlagala, naj delo kra- vnih uradov koordinirajo s kra- vnimi skupnostmi in tako smotr- ?je izkoriistijo sile in sredstva. Kar dva odbornika — Ivan Cokan Franc Knafelc sta imela k pro- amu dela občinske skupščine iste Opombe. Na eni prejšnjih sej je lupščina namreč ugotovila, da jo 1 zbor delovnih skupnosti prema- aktiven. Odbornika sta menila, ij bi zdaj že v programu ločili za- ?ve, ki bi jih ta zbor ločeno obrav- ival. Tovariš Knafelc pa je poleg ga še predlagal, naj v program lesejo tudi večje angažiranje zbo- I delovnih skupnosti pri obravna- problemov tercialnih ^ejavnosti, . so za celjsko občino prav gotovo slikega pomena. Pomembno spremembo oziroma skladitev z novim zakonom je do- vel tudi odlok o prispevku za upo- rabo mestnega zemljišča. Razširil se je namreč krog tistih, ki so opro- ščeni plačevanja prispevka, spreme- njen pa je tudi namen koriščenja teh sredstev, saj jih odslej ne bo mogoče uporabljati tudi za vzdrže- vanje komunalnih naprav. Zavoljo tega bo občinski proračun spet mo- ral sprejeti nekatere obveznosti, ki so jih prejšnje leto financirali iz sklada za uporabo mestnega zem- ljišča. Odborniki so na torkovi seji po- slušali tudi poročilo o uvajanju 42 urnega delovnega tedna in ugotovili. da precejšen del delovnih organiza- cij še vedno ni predložil svojih predlogov za prehod na 42 umi de- lovni teden. Zato so sklenili, da mo- rajo podjetja to storiti do 31. mar- ca, do konca prihodnjega meseca po urediti tudi vso ostalo interno zakonodajo. Plaz za Toprom in sporočilo od- bornice iz tega delovnega kolektiva, da je delavski svet zavzel odklonil- no stališče do predloga, po katerem naj bi prispev^ del sredstev za sa- nacijo drsečih zemeljskih slojev, je povzročil precej ostre reakcije. Od- borniki so hoteli vedeti, kdo je kriv, da je zemlja sploh začeli drseti, po- tem za so se sporazumeli, da je tre- ba čimprej najti potrebna sredstva, opraviti razislcave in zavarovati te- ren pred hujšo kata&trofo. Pri tem pa bi niorala sodelovati tako Toper kot tudi zavarovalnica m seveda skupščina. Na torkovi seji je bila tudi nova točka dnevnega reda — vprašanja odbornikov. Tako je Jože Jošt pred- lagal, naij čimprej obnovijo nasipe ob potoku Hudinja, tovarišica Cize- jeva pa je vprašala, kaj je z odškod- nino, ki bi jo morala plačevati Cin- karna za škodo, ki nastane zaradi njenega plina. Zadeva namreč ni urejena, saj je plin — kljub obljubi Cimkarne — še vedno močan in po nekaterih trditvah celo občutnejši. Tovariš Knafelc je menil, da ne bi smeli dopustiti, da bi se razšla tako kvalitetna godba, kot je godba društva France Prešeren. Podpred- sednik občinske skupščine pa je po- jasnil, da bo stanovanje za dirigen- ta poskrbljeno v enem oziroma dveh mesecih in da bo potem ver- jetno več možnosti za nadaljnje so- lidno delo te prepotrebne amater- ske skupine. I. B. Koncert opernih arij Solisti: Zlata Ognjanovič, Sršen, Koritnik, Z. Lukec - klavir Koncertna poslovalnica je pripra- vila za 4. mladinski koncert mladim poslušavcem lepo presenečenje. Pri- reditelji so namesto programa dali poslušavcem v roke anketno polo, na katero so morali posamezniki zapisati imena izvajanih del, ime- na pevcev ter barvo glasu. Ta ugan- karski del je bil mladini posebno za- baven. Po končanem programu so najboljše posameznike izžrebali in obdarovali. Darove sta oskrbeli koncertna poslovalnica in Mladin- ska knjiga. Namen tekmovanja je bil vzbuditi v mladini poglobljen in- teres' za glasbo. Gotovo je bila tek- movalcem v oporo RTV. Bilo je mnogo pozitivnih odgovorov, zna- nje na zahtevane odgovore pa le delno, zlasti ko je šlo za komponi- sta Huga Wolfa iz Slovenjega Grad- ca, živečega na Dunaju — ta uganka je bila trd oreh za mladino. Pripe- tilo se je, da so nekateri zapisali, da gre za komponista Orešovca, kar so prevedli iz nemškega Nussbaum, ki ga je omenil komentator, drugi pa so zapisali ime komponista Rista Savina iz Žalca — zopet pod vplivom komentatorja, ki je zmotno označil kraj rojstva Huga VJolfa, Tudi ti spodrsljali pričajo o dokajš- šnji razgledanosti naše mladine. Po- samezni odlomki so bili iz italijan- ske, avstrijske, češke, francoske in ruske operne zakladnice. Dopoldanski koncert je bil pre- težno namenjen dijakom-vozačem, ki se popoldanskega niso mogli ude- ležiti. Oba koncerta sta bila dobro obiskana, pevci so z elitnim petjem razgibali mlada srca, saj so vse točke nagrajevali s prepričljivim ploskanjem. Koncert v zvezi Z ugan- karskim tekmovanjem je posrečena zamisel, saj so mladinci po koncer- tu menili, da je bilo to resnično do- živetje. Dosedanji štirje mladinski koncer. ti so se izvrstno obnesli, podaba je, da bodo le-ti višek letošnje glasbene sezone ob mlačnosti celjske publi- ke. A. S. Prejšnji teden so v Celju zaključi- li s prvim letošnjim plesnim teča- jem, s čimer je celjska plesna šola spet zabeležila nov uspeh. Poleg pri- kaza mladih plesalcev, ki so s plesi in plesnimi igrami dokazali, da so se naučili marsikaj, sta na prireditvi nastopila tudi plesna para Mira Ben- cak in Mirko Herman (na sliki) in Ančka Skerlovnik s plesalcem Jože- tom Reinsbergerjem. Posebno sta gledalce navdušila Mira in Mirko, ki sta prvi jugoslovanski plesni par z vidnimi uspehi v med- narodni konkurenci. Decembra sta namreč osvojila modri trak mesta Dunaja, sodelovala pa sta* tudi kot prvi plesni par iz Jugoslavije na ev- ropskem prvenstvu, četudi tam ni- sta dosegla vidnejšega uspeha zara- di velike konkurence. Celjska ples- na šola bo po počitnicah organizira- la še nadaljevalni plesni tečaj. Foto: Pelikan Kaj ste storili z otrokom? še tri tedne in spet se bo začelo, akrat bo namreč minilo prvo pol- 5tje in šolarji bodo prinesli izkaze, amo dvakrat v letu nastopi ta po- lemben dogodek in je dovolj, da se led starši in učitelji sproži pravca- i »vojna». Vmes je seveda otrok, i vihra z belo zastavo in blaži na- kok. Vemo, da najvažnejšo vlogo pn blikovanju otroka odigravata doni i šola. Med obema pa je še okc^lje, ki -stkrat prizadevanja obrača na lavo. , 1 v Bodimo prepričani, da človek se i doživljal takšne revolucije kar a vseh popriščih izživljanja, kakor h doživlja danes. Današnja doba ; prav gotovo ena najbumcjših, .»hnično najbolj zmagovitih v vsem godovinskem obdobju ljudske civili- Aciije. In če doživlja sodobni človek mage nad naravo in dela gigantske orake v tehniki, doživlja na drugi Lrani mnogo porazov. Ena izmed teh ugotovitev prihaja aravnost iz šole. Poglejmo, kaj je a stvari. Vse češče se dogaja, da 3 in postajajo starši mnogih otrok omembni činitelji najvudnejšiiih' lest, kraja, komune, republike. Ti ač nimajo časa stopiti v šolo in se ogovoriti, kako dela njihov otrok lii lima sploh kakšne težave. To najo na skrbi učitelji. In še to: trok mora razred izdelati, sicer ... a, tisti SICER je šola že nekajkrat repko občutila. Zato se nikar ne udimo, če imamo na eni strani najmodernejšo tovarno, najmoder- nejše stanovanjske bloke, v tovarni najmodernejši laboratorij, v stano- vanjih super komfort, ŠOLA pa je ostala avstroogrska podrtija, oprem- ljena z učili iz časa Marije Terzije. Res je. Kakor na eni strani brzi- mo v neotipljivo neskončnost, tako je mnogih pojmovanje vzgoje obre- menjeno s staro in še ^Ij staro miiselnostjo. To je prav danes krep- ko občutiti. Tako se danes v mno- gih podjetjih, mnogih odločujočih forumih, ki bi lahko — in so moral- no dolžni krepko ozdraviti bolno hrbtenico vsesplošne kulture, govori o nekakšni NERENTABILNOSTI šole; na drugi strani ceste pa ho- čejo imeti najsodobnejše in najpa- metnejše strokovnjake. — Šola je .stvar države! govore mnogi ki pozabljajo, kdo Vvse je dr- žava, ki krepko pozabljajo, kaj je pravzaprav temelj samoupravljajo- če se družbe. Vzgojen in vsestran- sko razgledan državljan! In velik dol tega prejme državljan v šoli. Tudi že v osnovni šoli! Osnovna šo- la je temelj vsega nadaljnjega. Ker pa šola ne »kuje« denarja, pač pa daje državljanu izobrazbo, ji je tre- ba pomagati, jo razumeti in spo^o- vati, ne oa da jo tretiramo z ne- kakšno »DEKLO« naše, samouprav- ljajoče se družbe. Vendar je v današnji rabi, poseb- no v tem času. ko se državljani zbi- rajo na sestankih, že kar nekam po- splošena navada; odgovorni se na ves glas opravičujejo. — Tovariši, dve tretjini smo žrt- vovali za našo šolo!... Le koliko stane ta »NAŠA« šola?! Pa bi državljani stopiil v zbornice in prisluhnili razpravam. Najprej se je razširila vest o 60% plači. Vzgoja je pač neproduktivna stvar in reforma jo naj kot prvo priškme. Nato so bili sklicani kolektivi šol iiY so »RAZPRAVLJALI« o 80 o o pla- či! Izobrazba je vsem zagotovljena, ne samo otrokom, tudi starejšim. Tako se zdaj šolajo nekateri »vidni« možje iz podjetja že celih deset let. Vlečejo mesečno stotisočake, imajo študijski dopust in še plačan letni dopust. In ker jih ni, je delovno me- sto vsak dan zasedeno; mlajši pač ne sme zasesti pripravljen fotelj; tu pač ni škoda milijonov! In se tak oče, večni študent, ki niikdar nima časa za sina in hčer, ki hodiita v 'osnovno šolo, privihra ob semestru k razredniku in vzvišeno, nekam protestno izjavlja. — Kaj ste storili z mojim otro- kom!? . .. In to je lahko voščilo za srečno mi... Učitelji pa bodo kljub vsemu raz- pravljali o novi, REFORMIRANI in za DRUŽBO koristni šoli. Državljani pa vedo predati o podjetju, ki je imelo milijonske in če večje medletne deficite — in so v podjetju delili dobiček?! Ampak, to podjetje bo »priborilo« v letu 1967 vsegamogočne presežke in tako bo »lanska izguba« likvidirana. Pa naj v šoli »proizvodnjo« vsaj podvo- jijo, ko nimajo niti za beljenje in popravilo makadamskih stranišč!? Vidite, to so ta naša nesoglasja, to je naš nesporazum, šola stoji, kljub vsemu stoji, pa jo vjdimo, za- čutimo le talprat, ko so zapisane te »KRIVIČNE® ocene, iko ji je prvega treba odšteti denar. Večer narodnih pesmi V torek, 7. februarja bo v dvorani kina Union v Celju gostoval Zlati ansambel iz Beograda, ki združuje popularne pevce narodnih pesmi, znane s koncertnih nastopov in gra- mofonskih plošč. Med njimi je do- bitnik zlatih in srebrnih plošč GVOZDAN RADICEVIC, koncertna solista ANICA JOCIČ in REMZIJA NUKIČ, solist Radia Novi Sad, ki ga bo spremljal DIMITAR MITROVIČ- MIKI. Za humor bo poskrbel ŽIKI- CA LUKIC — MALI. Vstopnice bodo od 4. februarja dalje v prodaji pri blagajni kina Uni- on. P. K. s POLIC ŠTODIJSKE KNJIžMCE Kluckhohn C.: Mirror for Man. A 1. Re- print. Nevv York 1959. S. 28440. Bemhard H. J.: Nevv Handbook of the Hea- vens. 6. Print. New York 195«. S. 28434. Simpson G. G.: The Meaning of Evolution. 8. Prmt. Nevv York 1958. S. 28434. Dunn L. C.. T. Dobzhansky: Heredity, Race and Society. 12. Print. Nevv York 1959. S. 28435. Marshaok A.: The World in Space. The Story of the International Geophysical Year. Reprint. Nevv York 1958. S. 28439. Nevv Horizons U. S. A. The Guide to Travel in the United States. 2- Print. Nevv York 1960. S. 28443. Bandini F.: Zadnji dnevi Benita Mussolini- ja. v Ljubljani 1966. S. 28462. Picon G.: Uvod u jednu estetiku književ- nosti. Beograd 1965. S. 28391. NOVA PREMIERA V SLG Beseda ni konj v petek, 3. februarja bo Slovensko ^udsko gledališče Celje uprizorilo že svojo peto abonmajsko premiero, satirični večer Žarka Petana »Bese- da ni konj«. Režiser Franci Križaj je splet avtorjevih satiričnih skečev iin aforizmov postavil v namišljen televizijski studio in tako je uprizo- ritev dobila okvir televizijsko sati- rične lepljenke v štirih zaporednih »prenosih«: politika, gospodarstvo, Ijul^en in razno. Nastopal too me- šani zbor »Nezadovoljni Kranjci«: Borut Alujevič, Branko Grubar, Pav- le Jeršin, Drago Kastelic, Minu Kjudrova, Marjanca Krošlova, Mija Mencejeva, Andrej Nahtigal in TV napovedovalka Nada Božičeva. Ker ima satira na celjskem odru že lepo tradicijo — v Sloveniji je prav v Celju najprej našla rodna tla — smo lahko Petanove satirične lep- ljenke še prav posebej veseli, saj se je pogumno in brezkompromisno lo- til tega težavnega posla. Razun^vo bo SLG Celje tudi v prihodnjih se- zonah ostalo zvesto temu programu; ikaikor lotos, pa bo tudi poslej sku- šalo najti kar najbolj moderen in izviren način uprizarjanja. TV od 5.11. do H. II. NEDELJA, 5. 2. 9.05 PoročUa (Ljubljana); 9.10 Rezerviran čas — Disneyev svet — ponovitev (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Oper- na scena — ponovitev oddaje od 24. 1. (Ljub- ljana); 11.15 Kalejdoskop — ponovitev oddaje od 12. 1. (Ljubljana); 11.35 Champion — se- rijski film (do 12.00) (Ljubljana); ...'Po- navljamo za vas (Ljubljana); 15.40 Propa- gandna oddaja (Ljubljana); 16.00 Evrops.ko drsatoo prvenstvo — revija na ledu (Ljublja- na); 18.30 Narodna glasba (Zagreb); 19.00 Ime in priimek — mladinska igra (Beograd); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.50 TV magazin (Zagreb); 21.50 Izgubljeni v ve- solju — serijski film (Ljubljana); . . . Zadnja poročala (Ljubljana). PONlgDELJEK, 6. 2. 11.00 TV v šoli: Umetnost in naravni izbor (Ljubljana); 1720 Poročila (Zagreb); 17.25 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb); 17 40 Risanke (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljub- ljana); 18.20 O našem govorjenju (Ljubljana); 18.45 Znanost in tehnika (Ljubljana); 19.05 Portreti: Dobitnik nagrade AVNOJ, akademik prof. dr. ing. Alojz Tavčar (Ljubljana); 19.15 Tedenski žportni pregled (Beograd); 19.40 Sklada gospodarskih organizacij — aktualna tema (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 TV drama (Beograd); 21.30 Mali komorni koncert (Zagreb); 21.45 Knjiga, gle- dališče, (Um (Beograd); 22.05 TV dnevnik (Beograd). TOREK. 7. 2. 14.15 Badgestein: Tekmovanje v slalomu za moške — prenos do 15.15 (Evrovizija — Ljub- ljana); 18.20 Poročila (Ljubljana); 18.25 Tor- kov večer — slov. nar. v izvedbi jazz fest. (Ljubljana); 18.45' Z masko in brez nje (Ljub- Potovanje na luno (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 A. Du- mas: Tnje mušketirji — predstava celjskega gledališča (Ljubljana); 21.15 Račja juha — ameriška filmska komedija (Ljubljana)- Zadnja poročila (Ljubljana). SREDA, 8. 2. 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.15 Badgestein: Tekmovanje za alpski pokal — slalom za ženske, prenos do 15.15 (Evro- vizija — Ljubljana); 16.10 Osnove splošne iz- obrazbe — ponovitev (Beograd); 17.25 Poro- čila (Ljubljana); 17.30 Ekspedicija — poljud znanstveni film (Ljubljana); 17.55 TV obzor- nik (Ljubljana); 18.15 Tisočkrat zakaj — od- daja za otroke (Beograd); 19.00 Kurentovanje Lpbljana); 19.30 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Dr. Prežeren (Ljubljana); 20.55 Cik-cak (Ljubljana); 21.00 Prenos športnega dogodka (Ljubljana); 22.05 Jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.25 Zadnja poročila (Ljublja- nd}. ČETRTEK, 9. 2. 11.00 Angleščina (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk (Beograd); 15.00 Tekmovanje za alpski pokal — veleslalom za ženske — posnetek iz Badgesteina (Ljubljana); 16.10 TV v šoli- Umetni m naravni izbon (Ljubljana); 16.40 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd)- 17 05 Poročila (Ljubljana); 171.0 Tiik-tak: Glasbene shke Claudea Debussvja (Ljubljana); 17.25 Shke sveta (Beograd); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Kalejdoskop (Ljubljana); 18.35 Tema z variacijami (Beograd); 19.00 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana); 19.30 Glasbeni kotiček: 10 minut z Ladom Leskovarjem (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana): 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni razgovori (Beograd); 21.10 Tekmovanje mladih umetni- kov Jugoslavije (Zagreb); 22.10 Zadnja poro- čila (Ljubljana). PETEK, 10. 2. 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 17.05 Poročila (Ljubljana); 17.10 Dedek Mraz — mlad. igra celjskega gledališča (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljubljana); 18.15 Filmski pregled (Ljubljana); 19.10 V. — "I- ^^^ (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 20.37 Celovečerni film — Starec m morje (Ljubljana); 22.00 Informativna od- daja — poročila (Ljubljana). SOBOTA, 11. 2. 14.00 Ob.erstdorf: Smučarski poleti — pre- nos (Evrovizija — Ljubljana); 16.10 Poročila (Zagreb); 16.15 Tekmovanje za alpski pokal — veleslalom za moške, posnetek iz Badge- steina (Zagreb); 17.20 Drejček in trije marsov- čki — lutke (Ljubljana); 17.40 Kje je kaj je — B (Ljubljana); 17.55 TV obzornik (Ljub- ljana)-; 18.15 Vsako soboto (Ljubljana); 18.30 Oživele kronike — Ptuj (Ljubljana); 19.15 Re- zerviran čas (Ljubljana); 19.40 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Hu- moristična oddaja Vase Popoviča (Beograd); 21.30 Ben Casey — amerišiki serijski film (Ljubljana); 22.20 Rezerviran čas (Ljubljana); . . . Zadnja poročila (Ljubljana). RADIO -- CELJE Nedelja, 5. februarja: 11.00 — napoved časa in -programa; 11.05 — pogovor s poslušalci; 11.20 — obvestila; 11.30 — za nedeljsko raz- vedrilo; 11.45 — naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 — literarna oddaja. V dneh od 6. do vključno 11. februarja se bodo oddaje vsak dan začele ob 16.00 s po- snetkom z nove Jugotonove plo.šče ter čestit- kami in pozdravi poslušalcev. V tem ko bo celjska kronika ob 17.00, bodo obvestila ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 6. februarja: 17.25 — športni pregled; 17.40 — Rossini v besedi in glasbi; 18.00 — zaključek oddaje; torek. 7. februarja: 17.25 — mladinska od- daja; 17.40 — glasba z izposojenih plošč; 18.00 zaključek oddaje; sreda, g. februarja: 17.25 — iz dela celjske občinske skupščine; 17.35 — glasbena med- igra; 17.45 -— iz delovnih kolektivov; 18.00 — zaključek oddaje; četrtek, 9. februarja: 17.25 — radijski felj- ton; 17.40 — od popevke do pojjcVke; 18.00 — zaključek oddaje; petek, 10. februarja: 17.25 — turistična od- daja; 17.40 — za vsakogar nekaj; 18.00 — /.a- ključek oddaje; sobota, 11. februarja: 17.25 — naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — drugi del; 17.40 — za prijeten konec tedna; 18.00 — za- ključek oddaje. ' 3.2.1967-Št.4 6 RIŽMANJA ZA PORTNO IDEJSTVOVA^JE 'retekli teden je podelila občin- t zveza za telesno kulturo prlzna- za dolgoletno udejstvovanje in itvovalno delo na športnem pod- ju. Nagrajence je v imenu ZTK pozdravil predsednik Velj- Repič, ki je dejal, naj bodo ta znanja znak zahvale za doseda- delo, istočasno pa tudi vzpodbu- za nadaljnje uspešno delovanje športnem področju. V bodoče pa bilo treba razmisliti o predlogu ta za šolstvo in telesno vzgojo istanovitvi stalne nagrade mesta ja za delovanje športnikov ali »rtnih delavcev. riznanja ObZTK so dobili: Ar- ter Maks, Brodnik Jože, Četina iko, Cetina Peter, čepin Milan, van Franc, Cik Matjaž, Črepin- Lea, Dojer Milan, Doplihar ksander. Dom Viktor, Drofenik er. Faktor Peter, Gajšek Franc, eš Marjan, Goršič Edvard, Hoče- Milan, Hrovat Vinko, Hriber- Ivan, Horvat Albina, Hrastnik hor, Ilovar Ciril, Jeram Ivan, Ja- Tone, Jager Štefan, Jakše Lji- la, Jagrič Daniel, Klemenčič Sta- Kunej Franc, Kuzma Jože, Ko- Irena, Kopitar Marjan, Kopitar e, Kolenc Emil, Kamer Peter, ;menc Metod, Kolnik Mirko, Kav- Franc, Kragelj Franc, Letner Er- ;t, Lesjak Drago, Lubej Jože, Le- ; Roman, Lubej Franjo, Lubej rjana. Mimik Franc star., Mirnik inc mL, Mravlak Drago, Nunčič rjan, Oset Zora, Ocvirk Sonja, Ožek Franc, Jožica Praznik, Petau- er Ivan, Pere Anton, Presinger Žar- ko, Putnik Ivan, Pukl Srečko, Roz- man Franc, Reberšak Franc, Rams- kugler Franc, Rovan Rudolf, Rope- ša Boris, Salobir Norbert, Snedič Alojz, Sivka Jože, Smodiš Franc, Ši- mec Rudi, šnajder Jože, Tkavc Ivan, Tržan Jože, Urankar Marjan, Uršič Dominik, Urbančič Nataša, Urbančič Adolf, Vodeb Tone, Važič Simo, Vivod Branko, Vravnik Franc, Veber Tine, Veber Hilda, Vr- stovšek Branko, Vanovšek Viki in Žilnik Janko. Tekma pionirjev Na smučišču pri Celjski koči je bi'lo v nedeljo občinsko prvenstvo v veleslalomu za pionirje in pionir- ke. Sodelovalo je čez 50 mladih smu- čarjev iz štor in Celja. Rezultati — ml. pionirke: 1. Ve- ber 38,6, 2. M. Prelog 45,1, 3. S. Pre- log 45,4 — st. pionirke: 1. Skoberae 40,9, 2. Osterman 46,0 — ml. pionir- ji: 1. Klinar 32,6, 2. Kavka 32,8, 3. Deržek 33,2 — st. pionirji: 1. Mež- narič, 47,6, 2.—3. S. in M. Jezernik 49,0, 4. Vodeb 49,8, 5. Jovan 50,6. Tekmovanje je pokazalo, da mla- di smučarji v Celju hitro napredu- jejo in da ni več daleč čas, ko bodo nekateri lahko z uspehom nastopali tudi na večjih tekmovanjih. indikalne športne igre )elavsko športne igre so v zad- m času v žalski občini zelo razgL le. Poleg pionirskih šolskih ta- vanj so brez dvoma najbolj mno- fta in načrtna športna dejavnost •boini. Sindikalne podružnice tek- tjejo od septembra do julija, ko občinskem prazniku prejmejo i bolj še ekipe priznanja in se tudi deli prehodni pokal najboljši sin- :alni organizaciji za tekoče leto. PORT V KRATKEM ponedeljek je biJo s tekmovanjem tečaj- >v zaključeno dnevno zimovanje otrok pri ski koči. Tečaja se je udeležilo približno mdeset učencev. jzultati zaključnega tekmovajija — nada- dni tečaj: 1. Brinovec Bojan 0:32,1; 2. Ti- Božo 0:33 8 ; 3. Osole Jernej 0:35,5; 4. Ve- Vlado 0:35,7; 5. Videc Rok 0:37,0 itd. ičetniki: 1. Zapušek Bojan 0:18,2; 2. Ura- : Iztok 0:18,8; 3. Horvat Vojko 0:20,0 itd. ;klice: 1. Lapomik Simona 0:18,3; 2. Štros- Judita 0:18,5; 3. Deželak Danica 0:02,1 izultati nadaljevanja sindikalnega namiz- :nišJcega prvenstva: Libela : Kovinotehna Elektro : Tkanina 7:3, Celjski tisk : Aero Zlatarna : Ingrad 2:8, Celjski tisk : IFA idbo rokometašev TVD Partizana v Štorah reA/zel trener rokometnega kluba Celje To- Goršič, ki bo skušal skupaj z domačimi "tnimi delavci postaviti to ekipo na noge ih rešiti izpada iz štajerske rokometne i rokometnem klubu Celje upajo, da bo če pri Skalni kleti dograjeno do konca eca februarja. Občinska zveza jim je, če- ' nekoliko pozno, priskočila na pomoč in dodelila milijon starih dinarjev za dogra- ! objekta. Ibojkarice TVD Partizan Celje-mesto išče- renerja, ker se je dosedanji trener Vuč- č odselil v Beograd. Kljub temu pa redno irajo m se pripravljajo za nastop v repub- ligi. ivalci Neptuna so izkoristili semestralne tnice za trening v zimskem bazenu v Rav- na Koroškem. Pričakujejo tudi novega srja Brozuviča, ki je dosedaj treniral že eo klubov v Sloveniji. ^ji žportni trener Karlo Kuliati je odšel služen pokoj. S tem pa so pri SD Olimpu ili boks sekcijo, ker je bilo za -to panogo lalo zanimanja, oziroma ni bilo možnosti ogojev za napredek te panoge. Kljub te- Pa gre prizadevnemu trenerju Kuliatiju priznanje. Do danes so zaključena že tekmo- vanja v rokometu, šahu, namiznem tenisu in kegljanju. V rokometni ligi je nastopilo šest sindikalnih ekip. Rezultati: 1. Sindikalna podružnica prosvet- nih delavcev 8 točk; 2. sindikalna podružnica Ferralit 6 točk; 3. sindikalna podružnica občinske uprave 5 točk; 4^ sindikalna podružnica Keramič- ne industrije Liboje 5 točk; 5. sindikalna podružnica Cevomon- taže 2 točki; 6. sindikalna podružnica TT Pre- bold O točk. V ekipnem tekmovanju v šahu je imela največ uspeha sindikalna pod- ružnica TT Prebold na nasle^ja mesta pa so se plasirale: SP Kera- mična industrija Liboje, Agroservis Šempeter, SP prosv. delavcev, Fer- ralit. Tekmovanja posameznikov v na- miznem tenisu se je udeležilo 32 tekmovalcev dz desetih sindikalnih, podružnic. Rezultati so naslednji: 1. Vitanc Marjan, Agroservis — Šempeter, 2. Hostič Ivan, Juteks — Žalec, 3. Ledinšek Franc, Agroser- vis, 4. Funda Tone, Ferralit — Ža- lec, 5. Dolinar Milan, Hmeljar, inšti- tut, 6. Medvešek Darko, SP prosvet- ni delavci. Prvenstvo posameznikov v keglja- nju je bilo na kegljišču Ingrada v Celju, kjer je nastopilo 28 tekmoval- cev. Rezultati: 1. Satler Stanko, Aero — Šempe- ter, 2. Roje Emil, Aero — Šempeter, 3. Culk Franc, obrat KK Vransko, 4. Grum Rudi, Keramična ind. Libo- je. 5. Ivačič Anton, Mesnine Celje, 6. Ivančič Štefan, Juteks Žalec. V tekmovanju za prehodni pokal delavsko sprotnih iger je po^ štirih občinskih prvenstvih najboljša sin- dikalna podružnica Keramične in- dustrije Liboje s 185 točkami. Sledi- jo: SP prosvetni delavci 179 točk, S P Ferralit 152 took, SP Agroservis 98 točk, SP TT Prebold 90 točk, SP občinska uprava 90 točk, SP Cevo- montaža 70 točk, itd. Na omenjenih tekmovanjih je do danes nastopilo že 22 sindikalnih podm/Jiic. ŠOFERJI TEKMUJEMO Posamezne ekipe so na tekmovanju šoferjev v Žalcu zasedle: 1. ekipa AMD .»Slander« Ce- lje, 2. ekipa ZŠAM Tržič, 3. ekipa ZšAM Tr- bovlje, 4. ekipa ZšAM Zagorje, 5. ekipa ZŠAM Laško, 6. ekipa »Agroservis« Šempeter, 7. eki- pa KK »Strojna postaja« Žalec. Obisk gledalcev je bil zadovoljiv, vendar bi bilo lahko na prireditvi tudi vec gledalcev spričo minimalne vstopnine 200 stanh dmar- ^'^Žailska organizacija se že sedaj pripravlja na praznovanje 15. julija in za tekmova«jje v spretnostnih vožnjah. Ob zaključku je dati vso priznanje orgMi- zaciji ZŠAM iz Žalca njihOTO pl^no delo vsem članom pa SREČNO VOŽNJO! ^ ^ O B V K S SkupS5ihe uredujejo C e 1 Informacijska služba, sprejemna pisar- na, prijavna in odjavna služba za stranke ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. do 12. ure; predsednik sprejema občane vsak torok od 8. do 12. ure, podpredsednik pa ob sredah od 8. do 12. ure; matična služba pri krajevnih uradih — vsak dan od 8. do 12. ure. žar e C v ponedeljek od 8. do 12. ure, v sredo od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, v petek od 8. do 12. ure. S eMi'-1 u . v ponedeljek od 6. do 14. ure, v sredo od 6. do 16. in v petek od 6. do 14. ure. 1 a S k o; Ob ponedeljkih od 7. do 12. ure, ob sredah in petkih od 7. do 12. ure. S lil J e Ob ponedeljkih od 7. do 14., ob sredah od 7. do 15 in ob petkih od 7. do 14. ure. MOZIRJE Ob torkih od 7. do 12. ure, ob četrtkih od 7. do 17. ure in ob i>etkih od 7. do 12. ure. uradne ure Zavod za informativno službo: CT, in Ekonomska propaganda Gregorčičeva ul. 5 in Radio Celje, Trg svobode 9. od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Celjski tednik sprejema objave in oglase vsak teden do srede do 11. ure. DOZ; Splošna zavarovalnica: vsak dan od 6. do 20. ure in prvo soboto v mesecu. Ostale tri sobote v mesecu ne delajo. Komun, zavod za soc. zavarovanje: Za stranke poslujejo vsak ponedeljek in sre- do od 6. do 12. ure. Ob sredah popoldne ne uraduje'. " " Kreditna banka: od 6.30 ure do 12. ure vsak dan, tudi prvo soboto v mesecu, medtem ko ostale sobote ne poslujejo. NON STOP Merx: od 7. do 20. ure so odprti: oba Marketa, samopostrežbi Soča in Gaberje, od 7. do 17. ure pa Savica, Rimski dvor. Samopostrežna trgovina Teharje, Pod gra- dom, samopostrežba Ostrožno; trgovine v Štorah od 6. do 16. oziroma 18. ure. Ob nedeljah: Soča, Sanio(iwstrežba Ga- berje, oba Marketa in Pod Gradom od 7. do 10. ure oziroma od 8. do 11. Center: neprekinieno poslujejo vse po- slovalnice, razen Voglajna, ki ima deljen drfovni čas od 6. do 11. in od 16. do 18. ure. Ob nedeljah vse poslovalnice razen Voglajne in Logarske. Moda: Volna in Drogerija od 7. do 19. in od 7. do 20. ure. Ost^e poslovalnice od 7. do 12. in od 15,30 do 18.30. Tkanina-Galanterija: Ljudski magazin, Dekor deljen delovni čas. t avtobusi LOKALNI AVTOBUSI: CELJE—STORE vsake pol ure od 5.15 do 22. in to 15 minut čez uro in 15 minut pred uro. CEUE—ŠKOFJA VAS: vsake pol ure od 5.40 do 22.10 vsako dmgo^ uro, ob 8.10, 10.10 itd( pa se proga podaljša do Vojni- ka CELJE—OSTROŽNO: vsako uro od 6.15 do 21.15. CELJE—LOžNICA: vsako uro od 6.50, 7.50, 8.50 itd. Vsi avtobusi odhajajo izpred železniške postaje v Celju. ismi Danes objavljamo samo odhode vlakov v smeri Dravograd, prihodnjič pa bomo to storili za nekatere druge. Proti Dravo- gradu odpeljejo vlaki iz Celja ob 4.05, vendar vozi vlak samo ob delavnikih in morajo potniki v Velenju prestopiti. Nato odpeljejo takole: ob 7.50, 12.41, 17.00, 18.02, ki ima direktno zvezo s Prevaljem. Do Velenja ob 14.31 in ob 21.50. dežurna službe LEKARNE: v soboto in nedeljo, 4. in 5. februarja je dežurna Nova lekarna, pri- hodnjo soboto in nedelejo pa lekarna Cen- ter. Posilujeta od 7. do 20. ure. ZDRAVSTVENI DOM: dežurna služba ob delavnikih od 19. do 7. ure zjutraj; ob nedeljah od 7. ure zjutraj do ponedeljka . do 7. ure zjutraj oziroma ob prazničnih dneh od 7. zjutraj do 7. ure na dan po prazniku. Obiski zdravnika pri bolniku vsak dan med 7. in 12. in med 14. in 19. uro. Pri- jave za obiske sprejema informativna služba zdravstvenega doma. ODDF.LEK ZA SPLOŠNO MEDICINO: V ;; splošnih ordinacijah vsak dan od 7.—12. uro in od 13.—18.30 ure razen ob nede- ljah. LABORATORIJ: dnevno od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. RENTGEN: dnevno od 8. do 16.30 ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Podatki ve- ljajo za rentgensko slikanje, preglede pljuč, srca in želodca vsak dan od 9. do 10.30 ure. FIZIKALNA TERAPIJA: vsak dan razen ob sobotah od 8. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. OTROŠKI DISPANZER: ambulanta vsak dan otl 7. do 12. ure. Otroška posvetoval- nica vsak ponedeljek, sredo in petek od 13. do 17.30 ure. Opomba: v februarju, marcu, aprilu in maju bo ob torkih in četrtkih obvezno cepljenje otrok proti davici, tetanusu in otroški paralizi od 9. do 17. ure. DISPANZER ZA ŽENE: ambulanta spre- jema pacientkc? vsak dan od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih od 13. do 18. ure in ob petkih od 14. do 18. ure. Posvetovalnica za žene posluje ob tor- kih in četrtkih od 13. do 18. ure, Readova šola ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure. DISPANZER ZA PLJUČNE BOLEZNI IN TUBERKULOZO: vsak delavnik, ra- zen sobote, od 7. do 11. ure. ŠOLSKA POLIKLINIKA: vsak dan med 7. in 12. uro, tudi popoldne vsak dan, ra- zen sobote, od 15. do 17.30 ure. Ambulanta v popoldanskem času, v ča- su šolskih počitnic ne dela. PATRONAŽNA SLUŽBA: od 7. do 14. ŽRTVE PROMETNE SKOČILA PRED AVTOMOBIL Iz Celja je proti Mariboru vozil z oseb- nim avtomobilom MARJAN LAKNER. Na Mariborski cesti pred hišo št. 68 mu je iz desne strani ceste skočila pred avto- mobil petletna DARJA GOTZ. Kljub zavi- ranju in izogibanju jo je na sredini ce- ste zadel. Vozilo je otroka zbilo po ce- stišču. Dobila je pretres možganov. VOŽNJA NAZAJ Voznik avtobusa FRANC KRIVEC je na cesti II. reda v Lučah pri vzvratni vožnji z avtobusom zadel MARIJO VOLER, ki je prečkala cesto in ni videla, da vozi avto- bus nazaj. Pri padcu je dobila poškodbe na glavi in nalom reber na levi strani. OBA PRISTALA, V JARKU ' IVAN RUPERT je vozil iz Ljubljane pro- ti Cetlju s tovornim avtomobilom približ- no s hitrostjo 40 kilometrov na uro. V bli- žini nadvoza pri Žalcu je pred sabo opazil traktor in nekoliko zavrl, ker je iz na- sprotne smeri vozil tovornjak, ki ga je upravljal JOŽE CVIKL. Zaradi poledenele ceste je tovornjak zaneslo v levo, tako da je zaprl pot nasproti vozečemu tovor- njaku, ki se tudi ni mogel izogniti trče- nju. Prvi tovornjak je odbilo nazaj na desno in je s prednjimi kolesi obtičal v meter globokem cestnem jarku. Drugi to- vornjak je prav tako zaneslo na njegovo desno stran, kjer je obstal v polmetrskem jarliu. Telesnih poškodb ni bilo, oba voz- nika! sta bila trezna. Škodo na vozilih so odenili na 8.000 N-dinarjev. MOPEDIST OBLEŽAL NEZAVESTEN IVAN KOMPLET se je peljal iz Šmart- nega v Rožni dolini v Vojnik. Pri telefon- skem drogu št. 16/63 je iz neugotovljenega vzroka zapeljal na desni rob ceste. Nato je peljal še osem metrov po nasipu in z levo stranjo ščitnika zadel v rob ceste ter padel. Obležal je nezavesten. NEPREVIDEN PEŠEC Nesreča se je zgodila na cesti III. reda Nazarje—Gornji grad v vasi Kokarje. RU- DI KOZOVINC je peljal z osebnim avto- mobilom proti Šmartnemu ob Dreti. Pri zadružnem domu v Kokarju je nenadoma prišel z desne strani pred avtomobil pešec JOŽE ILOVŠEK, ki ga je voznik kljub takojšnjemu in hitremu zaviranju zadel s prednjim delom vozila. Pešca je vrlgo po cesti, da je obležal na levem robu. Voz- nik je bil trezen, pešec pa ima zlomljeno nogo. GIBANJE PREBIVALSTVA v času od 23. 1. do 29. 1. se je v Celju ro- dilo 24 dečkov in 32 deklic, poročilo se je 15 parov. Umrli so: Ana Mlinar iz Celja, 73 let, Jože Dobrave iz Podsrede, 69 let, Matija Ti- čar iz Celja, 83 let_ Ana Dobovišek iz Prožin- kse vasi, 50 let, Milan Podgornik iz Celja, 85 let, Ferdinand Zupan iz Boštanja, 70 let in Franc Juhart iz Skale, 48 let. I Pregled maloprodajnih cen, ki jih je zavod za cene I posnel 1. februarja POSLANCI O SVOJEM DELU Wee easa za razpravo in zahljigeeli^ Na nedavnem posvetu poslancev širšega celjskega območja je o ne- katerih težavah in problemih govorila tudi zvezna poslanka Magda Kočarjeva: — Predvsem smatram, da bi mo- rali poslanci o vseh važnejših zak<> nih razpravljati na terenu, se meni- ti o njih s predstavniki družbeno političnih ski^no.sili, delovnih orga- nizacij, ki jih nek zakon nepo- sredno zadeva itd. Smo v položaju, da tega ne moremo narediti, saj do- bivamo material o njih prepozno, le nekaj dni pred sejo. Zato ni več časa, da bi razvili široko razpravo o takih zakonskih predlogih. V naj- boljšem primeru se lahko pogovo- rimo le s predsednikom občinske skupščine oziroma tovarišem na ob- čini. Razen tega se ne moremo pri- praviti niti na amandma k določe- nemu zakonu, predvsem zaradi te- ga ne, ker so seje in materiali za- nje tako obširni, da jih največkrat ne moremo prebrati, kaj šele, da bi se o posameznih zakonih lahko po- govorili in se vanje poglobili. Če omenim samo zadnjo sejo zveznega zbora, 26. decembra lami, na kateri je bilo na dnevnem redu 38 zako- nov in jih je bilo v dveh urah spre- jetih 24, potem si vsakdo lahko mi- sli, da smo samo glasovalni stroj, da glasujemo pač samo zaradi tega, ker imamo zaupanje v predlagate- lje zakonov. Pomanjkljivost in napaka skup- ščine je, da nam daje moterigle ta- ko pozno, še težje pa je, da dobimo zjutraj na mizo tik pred sejo kup materiala, ki ga je nemogoče v ne- kaj minutah preučiti. Kako se naj potom poslanec opredeljuje v posa- meznih amandmanih, če jih ni mo- gel prebrati, niti ni Seznanjen z za- konom. Menim, da to ni prav in da bi poslanec moral dobiti vse zako- ne v takšnem časovnem roku, da bi jil lahko preštudiral in dobil o njih javno mnenje. Razen lega bi moral dobili vse amandmane, vključno z mnenjem zakonodajnopravne komi- sije in vseh komisij odborov, naj- manj deset dni pred sejo, da bi lah- ko o njih razpravljal. In potem, ko dobi poslanec odgovor na svoj amandman, ni več pripravljen, vsaj posebno ne, da bi na številne argu- mente še vodil razpravo. Medtem ko so komisije ali kdor koli že ime- le čas, da pripravijo odgovor na amandman, poslanec ni vedel, zakaj bodo amandmani zavrnjeni in osta- ne največkrat osamljen. V zadnjem času veliko govorimo o nekaterih zakonih, ki niso uskla- jeni z ustavo. To je groba napaka skupščine, da lake zakone predloži. I 3.2.1967-Št.4 7 KOMPAS OBVEŠČA VSAK DAN IZLETI NA DRSAINO REVIJO V CEIOVEC od 9. do 20. februarja 1967 OSTALI IZLETI! 1. 1-DNEVNI IZLET v Trst. Cena po osebi 45 N-din vključno potne listine. 2. V aprilu 1967 potovanje z letalom v MO- SKVO In LENINGRAD. Prijave do 25. febru- arja 1967. 3. 12-dnevno potovanje v aprilu 1967 v JE- RUZALEM — DAMASK — BEJRUTH — CA- RIGRAD In SOFIJO. Prijave do 15. 2. 1967. 4. 6-dnevno potovanje z avtobusom v RIM — FIRENZE — BENETKE dne 13. marca 1967. Prijave do 15. 2. 1967. 5. V času od 11. marca 1967 — 10-dnevno potovanje z avtobusom LOURDES — AVIG- NON — MILANO — PADOVO, Prijave do 5. marca 1967. 6. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGARI- JO, SSSR in TURČIJO v času od 24. 4.-3. 5. 1967. Prijave do 20. marca 1967. 7. 5-dnevno potovanje na ogled MEDNA- RODNEGA OBRTNIŠKEGA VELESEJMA v MCNCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. 8. 3-dnevno potovanje v VERONO, VICEN- ZO, PADOVO, BENETKE v marcu 1967. Pri- jave do 10. februarja 1967. 9. V času od 14.—28, 3. 1967 15-dnevno poto- vanje na SICILIJO. Prijave do 15. februarja 1967. 10. 4-dnevno potovanje na ogled DUNAJ- SKEGA VELESEJMA v aprilu 1967. Prijave do 15. februarja 1967. 11. V času od 11.—19. marca 1967 4-dnevno potovanje za gradbenike na ogled velike raz- stave BAUMA v MUNCHEN. Prijave do 10. februarja 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. RAZNO GARAŽO na Partizanski cesti 31 v Celju od- dam. PLETILJO, ki bi delala na domu iščem. Od- dam tudi pletilni stroj. Naslov v upravi li- sta. GARAŽO za avtomobil po možnosti v centru mesta potrebujem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »GARAŽA«. MLADA zakonca iščeta prijazno upokojenko, ki bi ju nadomestovala v dopoldanskem času pri sedemmesečnem sinu. Smeh, Celje, Čopova 8 (Otok), montažni blok. PROSTOR za mizarsko delavnico ali podobno s stanovanjem nudim. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »AVTOBUSNA PO- STAJA«. STROKOVNO čistim sadno drevje režem brajde: Pišite, VRUSNIK, Celje, teharska C. 38. TOVORNI avtomobil KIPER do 5 ton vza- mem v najem. Naslov v upravi lista. 7.000 N-din posojila za plačilo carine potre- bujem — nujno. Vrnem do konca aprila 8.500 N-din, garancija avto, hiša. Naslov v upravi lista. Opozarjam vsakogar naj osebi, ki si na ime Vrečer Franc ali Silva izposojuje denar, tpga ne nudi, ker družina Vrečer nima z njo nobene zveze. Franc Vrečer, Celje, Saranovičeva 5. V soboto, 4. februarja 1967 tradicionalna »Partizanova« maškarada v Gotovljah. Pridite — prijetno in poceni se boste zabavali. TURISTOE OBJAVE PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem področju je do- volj prostih mest tudi v zdraviliščih Dobrna Rogaška Slatina ter v hotelih Evropa in Ce- leia v Celju, Savinja v Laškem, Planinskem domu v Logarski dolini in drugih. Rezerva- cije so potrebne samo za skupine. IZLET V PTUJ IN OPERA LJUBLJANA Olepševalno in turistično društvo prireja dne 5. februarja izlet v Ptuj na Kurentova- nje. Prijave v Turističnem uradu poleg kina •Metropol. 25. februarja Izlet v Ljubljano, ogled opere Šaloma. PRIREDITVE V Celju dne 4. in 7. februarja maškarada v hotelih Evropa In Celela. Slovensko Ijndsko gledališče Celje Petek, 3. febuarja ob 19.30: žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Premiera. Prcmierski abonma in izven. Nedelja, 5. februarja ob 15.30: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nedelja, 5. februarja ob 19.30: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Torek, 7. februarja ob 19.30: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Torkov abonma in izven. Sreda, 8. februarja ob 19.30: J. Benavente: LA .MALQUERIDA. Gostova- nje v Velenju. Četrtek, 9. februarja ob 18: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Gostova- nje v štorah. Petek, 10. februarja ob 15.30: J. Benavente: LA MALQUERIDA. Prvi Mla- dinski abonma. ABONMA ZA UPOKOJENCE: v sredo 15. februarja ob 17. uri. MALI OGLASI PRODAM KRAVO visoko brejo (2 teleta) proda: Jakob Žagar, Drešinja vas 22, Petrovče. DVE POSTEUI z vložki prodam. Repič, Ce- lje, Mariborska c. 32 B (dvorišče). ENODRUŽINSKO hišo z vrtom v Celju pro- dam. Naslov v upravi lista. AVTOMOBILSKI hladilnik za HANOMAK 3 tone — nov in otroški voziček uvožen pro- dam. Flis, Colje, Žagarjeva 8. LESENO vikend hišico prodam. Naslov v upravi lista. NOVEJŠE obnovljeno hišo prodam. Roga- tec 68. DOBRO ohranjen Fiat 1300 prodam. Ogled ob delavnikih od 15. ure dalje. Franc Radišek. Žalec, Velenjska 8. KLAVIR prodam. Ivan Kovač, Žalec, Ulica Florjana Pohlina 1. NOVO visoko sobno glinasto peč in črpalko za pretakanje prodam. Anton Rožanc, Okrog 28, Ponikva pri Grobelnem. LESENI svinjak krit z opeko prodam za 200.000 S-din. Studenšek, Nova vas 5, Šent- jur. f BETONSKO zarezno strešno opeko prodam poceni. Draksler, Celje, Dečkova cesta 26. OKNA z roletami — mala in velika, sobna vrata in les za ostrešje prodam. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »26«. DOBRO ohranjen enoosni traktor znamke »AGRIA« s kosilnico in plugom prodam. L. Orntk, Otiški vrh 53, p. Dravograd. DOBRO ohranjen pralni stroj MARIS-RONDO prodam ugodno. Ivan Lukman, Ljubljan- ska 26, Celje. PRITLIČNO novo enodružinsko hišo: 4 sobe, kuhinja, shramba s kletjo, 800 m« zemlje prodam. Franc Cakš, Začret 26 a. Škofja vas. KAVČ in štedilnik TOBI prodam. SIMON, Cesta na Dobravo 51, Celje. FIAT 750, 1961, odlično ohranjen prodam tu- di na čelc. Miro Kastelic, DeČKova c 54, Celje. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. KUPIM HIŠICO od Petrovč do Vojnika, lahko s prevžitkom kupim. Naslov v upravi lista. MANJŠO hišo ali dvosobno stanovanje v Celju ali okolici kupim. Ponudbe pošljite na na- slov: Franc Kodrič. Celje, Popovičeva 61. BREZHIBEN moped na 3 prestave kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »DVO- SEDEŽNI«. RABLJENO pisalno mizo kupim. Naslov v upravi lista. HIŠO lahko v slabšem stanju, tudi s pre- vžitkom, v okolici Celja, Žalca ali Vojnika kupim. Ostalo po dogovoru. Naslov v upra- vi lista. STANOVANJE DVOSOBNO stanovanje v centru mesta (56 m') zamenjam za večje v bloku. Na- slov v upravi lista. NAMEŠCENCU ali tehniku oddam opremlje- no sobo. Naslov v upravi lista. SOLIDNEGA sostanovalca sprejmemo. Celje, Trnovlje 20. ZAKONCA z dveletnim otrokom nujno išče- ta sobo in kuhinjo. Za usluge nudita nagra- do. Pismene ponudbe na upravo lista pod .%ifro »NAGRADA«. OPREMLJENO sobo s souporabo kopalnice oddam mirni starejši ženski. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo oddam dvema ali enemu fantu. Naslov v upravi Isita. ZAPOSLITEV DEKLE za gospodinjstvo na Dunaju iščemo. Plača dobra. Architekt RIEDL, 1060 VVIEN VI Lovuaiplatz 13. Austrija. KROJAŠKEGA pomočnika za stalno sprej- me: KROJAŠTVO JURKOŠEK Celje, Can- karjeva ulica 2. ZIDARJA za gradnjo prizidka iščem. Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO pomočnico ali mlajšo upo- kojenko sprejmem k štiričlanski družini. Gospodinjstvo mehanizirano. Možna tudi delna pomoč v gospodinjstv-u — soba pre- skrbljena. Osebno se zglasite dopoldne od 11.—14. ure pri Slavi Potočnik, Celje, Ul. 29. Novembra 7 (na dvorišču). MLAJŠO upokojenko za dopoldansko varstvo 6 mesečne deklice na Dolgem polju, iščem. Naslov v upravi lista. Sklad za komunalno urejanje zem- ljišč občine Celje rapisuje javni na- tečaj za otldajo mestnega zemljišča na Dolgem polju I. med Dečkovo cesto — Koprivnico in Vrunčevo ulico. Pmlrobni pogoji razpisa so objavljeni na razglasni deski Skup- ščine občine Celje, Trg svobode št. 9. REJCI PERUTNINE! V predsezoni si do 1. aprila pri nabavi vsaj 100 kom. enodnevnih piščancev lahko zagotovite 10 % Po- pusta, če piščance naročite vsaj eii mesec dni vnaprej. Valilnica KZ Naklo pri Kranju ZAHVALA Za nadvse skrbno nego, ki so mi jo nudili v času mojega zdravljenja zdravnik-specialist dr. Hrastnik ter medicinske sestre Jožica Brezovšek, Zofija Vovk, Jožica Prislan, kakor tudi ostalo strežno osebje, se vsem iskreno zahvaljujem. Hvaležna Marija Bradač Celje, 30. januarja 1967 NAJLEPŠE DARILO ZA VAŠE ZNANCE, SORODNIKE IN PRIJATELJE V TUJINI JE CELJSKI TEDNIK OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK! Sklad za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah razpisuje na podlagi 15. člena zakona o urejanju in oddaji stav- bnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) iJAVNI MATECAJ a. za oddajo stavbnih parcel v Rogatcu, k. o. Rogatec za gradnjo stanovanjskih blokov, enodružinskih hiš in garaž, ki bo dne 20." februarja 1967 ob 9. uri na krajevnem uradu v Rogatcu. Izklicna cena za pravico uporabe stavbnega zemljišča je za parcele št. 51/7, 52/2, 49/6, 54/5, 54/6, 54/7, 55/4, 61/1, 61/2, 61/3 in 61/4 10.50 N-din za m^, za parcele št. 55/1, 55/2, 57/9, 57/10, 57/1 in 57/3 pa 8.50 za m^ površine. V izklicni ceni niso zap>opadene morebitne druge odškod- nine kot za drevje, posevke, ograje in podobno. Te odškodnine se bodo naknadno določile po uradni ocenitvi. Rok za plačik) odškodnine dn stroškov za ureditev zemljišča je 15 dni po prejemu odločbe o oddaji zemljišča. Varščina znaša 1.000 N-din, ki se mora vplačati pred javnim natečajem v dobro tekočega računa sklada za komunalno in cestno dejavnost Šmarje pri Jelšah št. 5073-652-56-053 ali pa v gotovim pred pričet kom natečaja. Rok za predložitev ponudb je 18. februar 1967. Zazidalni načrt je interesentom na vpogled med uradnimi urami v pisarni sklada v Šmarju pri Jelšah, soba št. 20/1. št.: 10/1-1967 SKLAD ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST ŠMARJE PRI JELŠAH OBVESTILO Delovne in družbeno-tpolitične organizacije, društva ter ob- čane opozarjamo, da je v smislu 13. člena odloka o videzu na- selij in javni snagi v občini Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 37/61) dovoljeno plakatiranje izključno na odrejenih oglas- nih deskah in to samo preko pKKjblaščene delovne organizacije, t. j. »Reklama« Celje. Kršitelje gornjega predpisa bomo predlagali v kaznovanje sodniku za prekršJke. Skupščina občine Celje Oddelek za upravno pravne zadeve KREDITNA BANKA CELJE S SVOJIMI ENO- TAMI V CELJU, ŽALCU, MOZIRJU, VELENJU, «jO.ŠTANJU, SLOVENJ GRADCU, DRAVOGRA. DU, RAVNAH NA KOROŠKEM, PREVALJAH, MEŽICI, RADLJAH OB DRAVI, SLOVENSKI BISTRICI, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLA- TINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU, BREŽICAH, SEVNia IN LAŠKEM ob- javlja novo veliko nagradno žrebanje za vezane vloge NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750 3 motorne kosilnice ' stroTeT*"™"^''"'^ ^trin/Ltorjev 3 mopedi 3 šivalni stroji 2 fotoaparata »KIJEV« 2 peči na olje Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vsi vlagatelji, ki bodo pri kateri koli naši poslovni enoti v času od 20. decembra 1966 do 15. aprila 1967 vložili in vezali najmanj 500 N-din z dobo nad 24 mesecev ali 1000 N-din z dobo nad 12 mesecev. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7-7,5 %. Žrebanje bo v začetku meseca maja 67 IZIETOK CELJE L IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šir- ši domovini. Za šolsko mladino do 31. 3. še popust. Posebni prevozi na evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Ljubljano od 31. 1.—5. 2. 1967, ter v Slovenj Gradec na raz- stavo Mir, humanost in prijateljst- vo med narodi. Izlet na Kurentova- nje v Ptuj 5. 2. 1967. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: MUNCHEN za pet dni od 14. do 18. 3. za 496 N-din. Prijave do 5. 2. DUNAJ za Štiri dni od 12. do 15. 3. za 329 N-din. Prijave do 10. 2. RIM za šest dni od 3.—8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Azumo obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na Čehoslovaško. V Italijo, na Madžar- sko in kombinirano po domovini in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU- PINE POSEBEN POPUST! ZA OR- GANIZIRANE SKUPINE PROGRA- MI PO ŽELJI! ZA ORGANIZATOR- JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter Vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE TURISTIČNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CEIJ^ — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. IZLETNIK CELJE 2IVINOZDRAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA Od 4. do 11. 2. 1967: MARJAN TISEU, veterinar. Savinjska 3/II (Savinjsko nabrežje) telefon 28-71 HOTEL EVROPA CEUE prireja v soboto 4. in v torek 7. fe- bruarja PRIJETNO PISTOVANJE v svoji vrtni dvorani. Za pustno razpoloženje je pre- skrbljeno. Rezervacije s kunsumaci- jo sprejema recepcija hotela oziroma šef strežbe vsak dan od 6. do 22. ure. Cena za soboto: rezervacija s kon- sumacijo 20 N-din. Cena za torek: rezervacija 4 N-din. Informacije po telefonu 20-19. Maske dobrodošle! Za obisk se priporoča Hotel Evropa Celje h u m o r e s k a HANS SCHRODER: Čudežno mazilo Led se je hitro topil v pretopil li- monadi, toda moj sosed oh točilni mizi ni počakal niti toliko, da bi se stopil do kraja. Pogoltnil je pijačo, povaljal košček ledu po ustih, se na- kremzil in tako dalje... Zame se še zmenil ni. Ves čas je gledal k mizi blizu točilne mize, pravzaprav gle- dal je dolgina, ki je imel čudovito plešo, plešo, ki je bila gladka, sve- tleča, rožnata kot le morejo biti ple- še in tako dalje... No in zdaj se je odločil, da bi mo- ža s plešo potegnil v pogovor — pa tudi nekoliko za njegov velik, kuma- ri podoben nos. — Oprostite! je dejal, ko je vljud- no pristopil k mizi, — če ste tujec, bi vam morda prišel prav dober na- svet. In tako dalje ... Neznanec je vljudno prikimal in namignil na prazen stol. Plaz je po- tegnil. Vrnitve zdaj ni bilo... — Oprostite, zadeva je delikatna, gre za vašo plešo. Možak ni zausta- vil besedišča, kot moram jaz, ki mo- ram opisovati, kar sem videl in sli- šal. Gnal jo je dalje: — Vem, lahko je še huje. Prehlad takole nezaščitenih glav je pripeljal mnoge tudi v smrt. Možak s plešo je prisluhnil. Goto- vo kak zavarovalni agent. Prizade- ven, niti slabih manir nima... in tako dalje. — Pri tem obstaja tako čudovito sredstvo proti pleši. »Harfix« se imenuje, gospod. Nikoli slišali? V s to tisočih primerih je pomagalo. Meni je nekoč padla kapljica tega zdravila na svinčnikovo konico, zdaj ga uporabljam kot čopič. Čudežno zdravilo, vam pravim. — Poznam to zdravilo, pravi ple- šec, toda vseeno hvala. Kako vam kaj odrežejo posli? Potegavzar je bil ob zabavo. Mo- žak se ni razjezil. Zdaj plešec vleče njega za nos. Nesramnost in tako dalje... — Zagotavljam vam gospod, da nisem niti agent za to zdravilo, niti nimam, nobenih stikov s proizvajal- ci tega preparata! — Kdo ve?, se je smehljal pleša- sti dolgin. — Jaz bi na vašem mestu tega ne trdil tako trdovratno. Vi ste pravkar razvili čudovito prodajno metodo. Vaš način mi neverjetno ugaja. Kako bi bilo z dobro plačano službo zastopnika. Jaz sem*namreč direktor firme »Harfix«. In tako dalje... \Aforizmi o povprečju največ {govorijo tisti, ki so pod njim. * Premeten pes vedno ve, kdaj je treba lajati in kdaj mahati z repom. Mnogim so govori o delu po- stali poklic. * Mnogi upogibajo hrbet zato, da bi jim ne bilo treba nič težkega nositi na njem. * Kolikor je predmet večji, toli- ko laže ga je najti. Z idejami je ravno narobe. * So ljudje, ki morejo plavati proti toku — tudi v čisto mirni Vodi. . Ključni problemi se ne rešuje- jo s ključem za konzerve, * Obstajajo bitja, ki v ničemer "e izstopajo. Prav zato si prido- bijo obče simpacijc. Prekoračili smo Sotlo (NADALJEVANJE IN KONEC PKIHONJIC) V PONEDELJEK BO PRETEKLO TRIINDVAJ- SET LET, KAR JE PRI SEDLARJEVEM PRE- KORAČILA SOTLO SLAVNA ŠTIRINAJSTA DIVIZIJA, KI JE NA !§TAJERSKI DEL OKUPI- RANE SLOVENIJE PRINESLA PLAMEN MNO- ŽIČNEGA UPORA; TO JE BIL TUDI ZAČETEK JUNAŠTEV IN AGONIJE TE PROSLAVLJENE ENOTE. V SPOMIN OBJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE »ŽIVI ZID« IZPOD PERESA STA- NETA TERCAKA šestega februarja 1944 smo se v dopoldanskih urah bližali Selom. To je bila zadnja vasica, ki nam je nu- dila gostoljubje na hrvatski strani. »Jutri se bomo mogoče že pomerili s švabi in pili bizeljca!«, je moško spregovoril Niko in pomenljivo po- gledoval preko Sotle tja proti Koz- janskemu hribovju. Vsi smo bili ra- dovedni, kakšen sprejem nam bodo pripravili na štajerski strani. Vese- lili smo se na spremembe, posebno še mi pravi, »pristni« Štajerci, ki nas je bilo v štirinajsti diviziji naj- manj. Vse skupaj bi nas lahko pre- štel na prste obeh rok. Med nami sta bila pesnik Štirinajste Kajuh, vodja kulturne ekipe, in župnik Jo- že Lampret, verski referent divizije. Ob globokem jarku ob kolovozu, v majhnem, redkem hrastovem in bukovem gozdičku je počival naš bataljon in čakal, da se popolnoma zmrači. Ni bilo varno kazati se po- dnevi tik meje, da bi nas Besarabci ali Kočevarji, ki so se tod okoli na- selili, prezgodaj ne opazili. Cesta, po kateri smo prišli, je bilo podob- na cestam in kolovozom po Hrvat- ski. Blatna, brez gramoza, polna jam. Sto in stokrat smo te blatne ceste prekleli. Kurir Branko je mno- gokrat v jezi zatrdil, da se bo v tem blatu izgubila vsa divizija s konji in mulami. Kaj bodo potem storili Švabi, če nas ne bodo pričakali? Za nas sicer ni bilo nevarnosti. Toda za čevlje in škornje je bilo mnogokrat sila nerodno. Marsikateri partizan je bil v resni nevarnosti, da pusti svoje čevlje v hrvatskem blatu in pride bos na štajersko. Vsi brez iz- jeme smo si želeli samo zaradi sla- bih cest, da čimprej prekoračimo mejo. Kajti drugače se res nismo smeli pritoževati. Povsod, koder smo hodili po Hrvatski, so nas vasi spre- jemale kakor svate. Stane se je več- krat pobahal, da je v štabu zato, da pomaga hrvatskim kmeticam sestav- ljati jedilne liste, da lahko »Kranj- ce«, kakor so nas imenovali, dobro pogostijo. V malokateri vasi smo hodili h kotlu po hrano. Hiše so se kar ko- sale, katera nam bo bolje postreg- la. Na dvoriščih so se pekli na raž- nju pujski. Gospodinje so lovile go- si in purane. Na mizi ni manjkalo zagorskega vina, ki je posebno uga- jalo Dolenjcem. Marsikdo je menil, da bi bilo najbolje ostati na Hrvat- skem. Toda štajerska nas je klica- la... Zavedali smo se dobro, da gremo v sršenovo gnezdo, kakor je večkrat med potjo zatrdil kapetan Nace, ki je poznal skoraj vso državo. Tudi Štajerska je bila njegova dobra znanka. Zvečer, ko je sedel v štabu, je razlagal svojim fantom: »Veste, na štajerskem bo vse drugače!« Šti- rinajsta divizija je znala napraviti red na Dolenjskem. Z belčki smo pospravili, sedaj pa je potrebno, da se spoznamo tudi z raznimi »firer- ji«, lajterji in vermani. Če bo potreb- no, jo bomo mahnili kar v Maribor nad samega Steindla ali pa v Graz nad Uiberreiterja. Mi smo najbolj- ša divizija, prav sram bi nas bilo lahko, če bi poslali na Štajersko ko- ga drugega in ne nas. Vem, da sedaj marsikdo izmed vas gleda postrani in škili z enim očesom nazaj proti Beli Krajini, posebno še proti Ma- verlenu, kjer je cviček doma. Po- vem vam, da ne bo minilo dva mese- ca in nihče ne bo hotel nazaj na Do- lenjsko. še prosili boste, da bi lah- ko ostali gori. Nič ne rečem cvičku, toda bizeljanec, pekrčan, Ijutomer- čan, to je pa še vse kaj drugega.« Cmoknil je z jezikom, da so se nam kar sline pocedile. Počasi je nadaljeval: »Cigaret, be- lega kruha in pijače bo na pretek. Seveda .se bo treba tudi pretepati. Boste videli, že v prvih borbah jim bomo nagnali strah v švabske kosti. Fantje, prvo je rešpekt! Rešpekt mo- rajo imeti pred nami. Za to bomo poskrbeli!« Pridružil se nam je tudi doktor Lojze in sedel med nas. Ob vsakem prostem času je imel Lojze zdrav- niško uro. Pri vsaki uri smo prišli na njegovo najpriljubljenejšo temo. »Fantje, kadar imate čas, obirajte uši! Obirajte jih podnevi in ponoči! Likajte hlače, posebno po šivih, tam se rada skriva ta golazen. Srajce pa dajte kar nad ogenj! Uši bodo po- kapale vanj in se ocvrle. Fantje, uši so največja nesreča za partizane!« Vsi smo se muzali, saj je bilo splošno znano, da jih ravno naš Loj- ze najbolj pase. Ko se je tako udomačil, se je ta- koj pozanimal, ali je še v kakem na- hrbtniku kaj pekočega, ki razkuži v želodcu vse bacile. Vedel je, da se bo pri nas gotovo še kaj našlo. »Ta- kole ponoči na maršu se taka stvar prav posebno prileže.« Vsi smo mu veselo pritrdili. Pričakovali smo, da bo privlekel steklenico ali čutaro iz nahrbtnika. Toda nič ni bilo. Po dol- gem razgovoru smo zopet prišli na- zaj na žganje. Iz nahrbtnika sem po- tegnil malo steklenico. Že iz Vivodi- ne sem jo nosil s seboj, za najtežje čase. Odprl sem jo in poduhal. Pri- jetno je zaščegetalo po nosu. Tudi Lojze jo je moral takoj poduhati in navsezadnje tudi poizkusiti, če je res prava slivovka. Bal se je, da bi nas Vivodinci ogoljufali. Ko se je pre- pričal, da je vse v redu, sem jo hitro zamašil in spravil na varno v na- hrbtnik. B. JAKAC: jedkalnica BMtANKO FALE: OSOO km z avtostopotn Sreda, 3. septembra Ko sva prišla v Munchen, sva ime- la velike težave preden sva našla mednarodni študentski dom. Peljati sva se morala v manjše mestece Pullach. Tu sva bila dva dni v gra- du Svvanech, ki leži v prijetni dolini ob reki Isar. Nato sva se vrnila v Munchen, od tu pa na avtomobilsko cesto, ki vodi v Stuttgart. Pogovar- jala sva se s stoparji, ki so se vra- čali iz Grčije, Turčije, Italije in Ju- goslavije. Stali smo v vrsti in sonce je pripekalo. Povsem nepričakova.no je pred nami ustavil avtomobilist, vendar je bil pripravljen vzeti le enega. S Frenkijem sva se dogovori- la, da bom šel jazlj znan Leninov pristaš. Z njim si je dopisoval. Po oktobrski revoluciji se je vr- nil v Sovjetsko zvezo, v tridese- tih letih je bil sekretar CK KP Ukrajine, v Stalinovih čistkah pa je izginil. Med naslovi ljudi, ki so si dopi- sovaH z Leninom pred prvo sve- tovno vojno — in jih je objavil neki ruski časnik, piše: »P. Djat- lov, Rženička 14/11, Praga II, bo- gemija, dlja grupi B-k«. Nadalj- nja raziskovanja so odkrila dve Djatlovi hčerki v Pragi, ki sta iz- javili, da jima je mati večkrat govorila, kako je bil Lenin pri njih »kot doma«. Kasneje je Lenin, ki je hotel, da bi se delegati šeste konference zaradi varnosti preselili iz hotela v privatna stanovanja, tudi sam spremenil prebivališče. Kje je še stanoval, ne vedo. Delegat Onufri- av, ki je skupaj z Leninom sta- noval pri neki "praški delavski družini, je bil pred kakimi dese- timi leti v Pragi, vendar hiše ni mogel najti. Ušel iz pekla Požgal sem vso vas šla sva zopet po stezi. Opoldne sva prišla v neko vas. Bila je videti prav tako zapuščena kot tista, kjer sva kuhala juho. Šla sva objeta drug ob drugem. Te- daj je nenadoma vstal pred nama mož. Skočil je kviš- ku in zavpil: — Americali! Americali! Nedaleč proč sva slišala še druge. Samo slišala; videla jih nisva; videla sva le moža pred seboj. Dvignila sva roke. Mož je zamahnil z nožem. Ho- tela sva zbežati, toda on je bil hitrejši od naju. Duane je obležal, jaz pa sem mu ušel. To je bilo 15. .julija 1966. Izgubil sem vsakršno orientacijo. Dolge ure sem ležal nekje v džungli. Potem sem hotel k Duaneu. Ni- sem ga našel. Prišel sem do vasi, kjer se mi je zdelo, da so ubili prijatelja. Vas, bilo je vsega nekaj skrom- nih hiš, je bila prazna. Spustila se je noč; od nikoder žive duše. Vse je bilo tiho. Naredil sem ogenj in tekel od hiše do hiše. Zažgal sem vso vas. Nato sem sedel in čakal, da pridejo. Toda nič se ni premaknilo. EPILOG POBEGA: Na letalonosilki Kitty Hawk je viceadmiral Conolly pripel na prsa »ameriškega juna- ka številka 1« štiri odlikovanja, med njimi najvišje odlikovanje ameriške mornarice in odlikovanje letal- stva. Še pred to »pozo« (na sliki) je bil seveda Dengler precej časa v bolnišnici. HUMOR ONA, ON IN NJUNE MISLI... MAY MAC NEER ZlATA MRZLICA - 33 - IX. DOBIČKARJI « Tam, kjer je bilo svojčas skromno pristanišče za čolne in reč- ne ladjice m ki je bilo last Sutterjeve farme, se je v letu 1849 raz- vilo živahno taborišče. Tu so kopači in iskalci zlata nakupovali se vdaja 1 kockanju, popivali in se zabavali. Naselbina je nosila ime po rdki — Sacramemto. Prebivalci naselja so živeli v stalni nape- losti. zato SI niso vzeli niti toliko časa, da bi sadili zelenjavo in sočivje, da bi gojili sadno drevje. Zato je kilogram krompirja ali pa čebule stal dva dolarja. Nič čudnega, saj so te reči \'Ozili iz oddaljene misijonske postaje San Jose. Vzdolž obale so pristajale ladje, natovorjene z zaboji, sodi, zavitki, kovčki in kdo ve s čim še. Nekatere ladje so spremenili v skladišča, da bi brez haska ne trohnele v vodi do dne, ko xse bodo zlatosledci hoteli vrniti domov. Dva moža sta posedala na zaboju in se med tem, ko sta ča- kala na ladjo »Mc Kim«, pogovarjala. V pristanišču se je zbrala množica ljudi, kar ni čudno, saj je bil »Mc Kim«, prvi parnik, ki se je namenil pristati v Sacramentu. Ljudje so bili pražnje oble- čeni, vse je bilo vedro na ta septembrski dan. Od Sutter Forta je priplula jadrnica »Eliadora«. Njen lastnik je bil Sam Brannan, ki je selil svoje taborišče v Sacramento. Ko je ladjica pristala, so Indijanci začeli nositi na obalo zaboje, sodčke. — Slabo za Sutterja. Doslej je bil daleč naokoli edini, ki je imel trgovino. Tafle Brannan pa zna svoj posel, je menil eden od obeh mož. — To bo Sutterja do kraja uničilo... Glej, parnik se bliža! Neverjetno, kako ponosna ladja! Ko bo drugič priplula, se bom vkrcat, je hitel drugi in skočil na noge. Moža sta pozabila na Sut- terja in se pridružila množici na pomolu. »Mc Kim« ni bila ravno velika ladja, bil pa je najlepša, kar jih je plulo po reki. Na palubi je vzravnan prestopal možak in iz vseh pljuč poveljeval. — Tale je najtorž kapitan, je glasno domneval fant na pomolu. — Ne. Tretji oficir BiH Corlett je, ki bi prav lahko bil tudi kaipitan. On odloča o vsem, kar se dogaja na ladji. Pravijo, da je nekoč, ko je še služboval ha »Defianci«, zalotil dva Kitajca, ki sta ropaila potniško kabino. Kaznoval ju je tako, da jima je zvezal kiti in ju vrgel čez krov v vodo. Ko so ju spet potegnili na ladjo, sta - 34 — baje brizgala vodo kot dva kita. Tudi kvartopircev in kockarjev ne trpi na ladji. Kratko in malo jih pomeče z ladje. Ljudje so prisluhnili možaku, ki je pripovedoval. — No, tega bi potrebovali tukaj na suhem, je vzkliknil nekdo. — Pri nas je v vsakem drugem šotoru igralnica, celo trgovci jih vzdržujejo, če ne drugega, nudijo kupcem čašo s kockami. — Razen Huntingtona. Pri njem ni igralnic. — Saj ni treba, on tako in tako odere vsakega do kože. Množica se je razšla. Naselje je čakalo nanje. Večinoma vsi šotori in barake so bile pivnice in igralnice. Kot v San Franciscu je bilo tudi tu vse neizmerno drago. Kopači so zahtevali veliko zabave in pijače, ko so se vračali iz divjine. Bili so zvečine lahko- miselni zaipravljivci. Hoteli so se napiti, zabavati in preživeti vsaj eno burno noč — naj stane kolikor hoče. Sacramento je obdajal visok plot iz priostrenih kolov. Za nji- mi je bila divjina. Volkovi, grislyji in planinski levi so vdirali prav do te meje, lovili in pogosto postali tudi žrtve dobrih strelcev iz Sacramenta. Severno od naselja je ležalo močvirje. Prenekatero govedo je utonilo v njem in če je pihal veter od tam, je po Sacra- mentu smrdelo po mrhovini kot kuga. Sicer pa se naselje samo ni odlikovalo po čistoči. Domače živali so tekale naokoli m nihče ni - 35 - čistil njihovih iztrebkov. Take »dišave« so se mešale z vonjem po mdksikanskem fižolu, po pečenem mesu, ki se je cvrlo nad odpr- timi ognji. Žage in ikladiva so dan za dnem odmevala ob reki. Lesene hiše so rasle iz tal kot gobe po dežju. Pravkar so dograjevali gle- dališče. »Tempel muz«, ki je dotlej gostoval v velikem šotoru. Pev- ke, ples^ke in igralke so noč za nočjo zabavale bradate kopače, ki jih niso nagrajevali samo z navdušenim tuljenjem in ploska- njem, temveč tudi ipogosto z dežjem zlatega zrnja. ^ V tem vrvežu je kot tujec izstopal mlad možak, ki je bil ob- lečen po najnovejši evropski modi. Nedavno se je z materjo in sestrama vrnil iz Evrope na očetovo farmo. Bil je Sutter mlajši. Njegove oči so bile polne žalosti, ko še je oziral naokoli. Iz Evro- pe se je vrnil izobražen. Oče ga je poklical, da bi prevzel malo Sutterjevoikraljestvo. Toda ko se je »princ« vrnil, je bila Sutterje- va »država v državi« v razsulu. Stari Sutter se je krčevito boril, da bi s trgovino vrnil svojemu Fortu star sijaj, toda zaman. Ko so prišli prvi iskalci zlata na njegovo ogromno posestvo, je tudi sam poskusil srečo z zlatom. Nekaj Indijancev in Havajcev mu je isikalo zlato. Kaj hitro so ga zapustili, kot vsi njegovi beli pastirji, obrtniki in pomočniki že prve dni po novici o zlatu. Zdaj se je nesrečni starec zatekal na eno svojih oddaljenejših pristav in se otepal s peščico indijanskih delavcev. Njegove črede goveda so se razkropile. Z revolverji oboroženi nepridipravi so lovili živali po pašnikih, jih pobijali in jih prodajali v Sacramentu. Ti banditi so pregnali od Sutterja še zadnje zveste pomočnike. Sutterjeve pravi- ce v tem delu dežele niso bile nič več vredne. Razen taboriščnih za- konov, ki so jih zlatokopi sami skovali, v deželi ni veljal noben red. Oropali so ga zemlje, živine in celo ljudi. Mladi Sutter se je trudil, da bi vlada vzpostavila zakonitost in red, da bi pregnala tatove živine in nasilneže, ki so gospodarili po deželi. Sutterjema je bilo jasno, da ju lahko reši le zakonitost, oblast in red. Kdo naj vse to zagotovi? Mladi Sutter je brez moči gledal, kako so se pri vhodu v Sa- cramento pogajali neki sumljivi mošiki za ceno goveda, ki so ga prodajali. Živinčeta so imela na plečih vžgane žige Sutterjeve far- me. Mar naj potegne revolver proti tem ljudem, ki so pripravljeni ubiti vsakogar? Mlademu Sutterju se je zmračil obraz, ko je srečal oblastnega Huntingtona. Ta mož je bil visok, širokopleč. Na glavi je nosil klobuk s krajci v širini ramen. Eil je najsposobnejši zaslužkar v Sacramentu. že ko je potoval čez Panamsko ožino je sklenil obo- - 36 — gatiti s trgovino. Kupil je majhno ladjico, jo naložil z živili in razno trgovsko robo. Medtem ko so tisoči in tisoči prihajali v Ca- lifornijo z mailo ali nič denarja, je Huntington stopil na kopno s pet tisoč dolarji v žepu. Huntingtonu še na misel ni prišlo, da bi kopal in iskal zlato. Začel je trgovino in najiprej uničil konkurenita Sutterja. Svoje na- grmadeno blago je zadrževal na ladji tako dolgo, dokler niso cene tako poskočile, da je zaslužil najmanj enkrat toliko kot so znašali vsi stroški. V službi je imel ducat mladih ljudi, ki so ves dan nad- zorovali blago, trgovali in prodajali. Ti HuntiTigtonovi uslužbenci so podpisali pogodbo, da bodo ob desetih zvečer v postelji. Tako je tudi bilo. Nobenega ni nihče videl v beznicah, v igralnicah in zabavišču. Huntington je zelo pogosto odhajal v San Francisco. Tam je urejal svoje posle, vmes pa z dobrim daljnogledom opazoval mor- je. Kadarkoli je videl, da v zaliv plove ladja, je hitro najel veslače in hitel ladji naproti. Preden je ladja dosegla pomol, je običajno že ipokupil vse, kar je obetalo velik dobiček. Denar je nosil kar s seboj, največ pa je imel suhega zlata, ki ga je nosil v usnjenih mošnjičkih, obešenih na poseben pas. Kupčije je sklepal le z ljudmi, ki niso bili seznanjeni s položajem v Californiji. Ko so blago izkrcavald, je bilo že Huntingovo, le-ta pa je pravočasno iz- ginil, da bi mu ne bilo treba poslušati preklinjanja tistih, ki so mu blago prodali in v mestu kar na prvi pogled spoznali za kako smešno ceno. In ta mož, ki je obogatel na tleh, ki so bila last Sutterja, ta mož, ki je s konkurenco uničil Sutter j evo trgovino v Fortu, ta mož ni niti prsta dvignil h krajcu klobuka, da bi pozdravil na- slednika nekdaj cvetočega posestva, na katerem se je razbohotil Sacramento. Le prezirljiv nasmešek mu jč šinil čez obraz ob sre- čanju. Mladi Sutter je pomislil, če ne bi bilo najbolje prodati vse, Fort in večji del posestva, ter se preseliti na manjšo farmo daleč proč od Sacramenlo River. Kako žalostna, naravnost smešna reč. Pri tem je bilo vse tu naokoli njihovo, le da niso smeli Sutter- jevi niti ust odpreti. Ob Sacramento River je vladal surov zakon zahoda, zakon močnejšega, brezobzimejšega, zakon hitrejšega v orožju. Še pred letom dni se je v tej širni pokrajini odkrivalo staremu Sutterju okoli dvesto ljudi, ki so delali na njego\T farmi. Sedaj je bilo tu tisoče ljudi in Sutter je bil s svojimi tujec na lastni zemlji. dokujnanljtj^ni^rp^dlliri^ PROTIMPAD Sovjeti so začeli s protinapadom med 5. in 6. decembrom in to na vsej 800 kilomet- rov dolgi črti od Kalinina do Jeleca. Nem- ški odpor na posameznih odsekih bojišča je bil sicer različen, četudi so se povsod ogorčeno branili. Ko so Sovjeti 13. decem- bra obkolili Kalinin in Klin, so Nemci si- cer zavrnili predajo, a so se ^silovito po- mujali, da bi se rešili iz obroča. Marsikje so se Nemci umikali v prepla- hu. V okolici Tule, zahodno od Moskve, so Nemci pustili v dolžini več kilometrov na cesti topove, vozila in tanke, ki so ob- tičali v globokem snegu. V prvi polovici decembra so Sovjeti na vsej črti napredo- vali od 30 do 50 kilometrov in osvobodili Kalinin, Klin, Istro, Jelec ter obkolili Tu- lo, v drugi polovici decembra pa so osvo- bodili še Kalugo in Volokolamsk, kjer so našli na glavnem trgu obešenih sedem moških in eno žensko. Nepopoln uspeh sovjetske protiofenzive moremo iskati predvsem v poslabšanih možnostih oskrbovanja, ki je z oddaljeva- njem bojišča postajalo vedno bolj oteže- no; rdečearmejcem je primanjkovalo orož- ja in streliva in k vsemu moramo prišteti še velike napore zimskega vojskovanja, saj je bila temperatura v tem času neneh- no med 20 in 25" C pod ničlo, k vsemu je še snežilo in visok sneg je oviral premika- nje čet. Sovjeti so razpolagali samo z osem tisoč motornimi vozili, zato so mo- rali ogromno materiala prepeljati s sanmi. Hitler je 15. januarja zapovedal nemški vojski, da se mora učvrstiti zahodno od Rževa, Vjasme, Gžatska in Juhnova in 25. januarja so Sovjeti doživeli prvi večji ne- uspeh, ko so skušali osvoboditi Gžatsk. Nemški odpor je povsod naraščal, marsi- kje so prešli celo v protinapad, a sovjet- ska vojska se je hrabro borila proti nem- škim tankom. V nekem votlem drevesnem deblu so po vojni odkrili listič, ki-ga je napisal borec iz skupine dvanajstih, ki so odšli, da bi branili približevanje tankov na cesti_ iz Minska: »... in zdaj smo samo še trije. Zdržali bomo, dokler je življenje v nas. ..; Zdaj sem ostal sam, ranjen v glavo in roko. Vedno več tankov se pojavlja. Tvi jih je triindvajset. Verjetno bom umrl. Morda najde kdo moj listič in se me spomni. Sem Rus iz Frunze, staršev ni- mam. Na svidenje, dragi prijatelji, vaš Aleksander Vinogradov. 22./2.-42«. Izjemno hladna zima je nazadnje ven- darle huje prizadela Sovjete, ki so morali napadati, kakor Nemce, ki so se lahko ukapali. Proti koncu marca je nastopila odjuga, ki je še bolj ohromila sovjetske preniiike, posebej se je poslabšalo oskrbo- vanje, ki že itak ni bilo dobro. In tako je prišel konec sovjetskega protinapada, če- Ludi so se ostanki vojske s padalci in par- tizani bojevali še dolgo v nemškem za- ledju. Četudi sovjetska protiofenziva ni imela tolikega učinka, kakor bi ga bila imela, če bi bilo m.ogoče hkrati z napredovanjem vojske urediti tudi transport za oskrbo, izdelovati pravočasno orožje in strelivo, je vendarle prinesla nova spoznanja, ki sd v ruskem vojaku zatrla še poslednje usmi- lenje do nemškega nasprotnika. .V osvo- jenih mestih in vaseh so našli strahovite podobe nemškega terorja: požgane hiše, ustreljene ali obešene prebivalce, žive in sestradane pa prepuščene mrazu in lakoti. V tem času so se proslavili, mnoei pesniki in pripovedniki, ki so s svojimi djli vzpod- bujali in podžigali sovjetske boi'3\nikc. Zelo znane so pesmi Borisa Pastcrnaka, Konstantina Simonova in pripovedi Svir- kova. Iz njegove pripovedi, ki so jo na- tisnili leta 1941, navajamo odlomek, ki v njem ruski vojak utemeljuje, zakaj je od- ločen, boriti se do kraja: »Moje oči so vidde tisoče mrtvih žena in otrok, ki so ležali ob cestah in železni- cah. Nemški krvosesi so jih umorili. Solze žena in otrok gorijo v mojem srcu. Hitler, morilec, in njegova krdela bodo za te sol- ze plačali s svojo volčjo krvjo; kajti so- vraštvo maščevalca nc pozna usmiljenja«. Ko se je Aleksander VVerth, pisec teh spominov, vrnil maja 1942 iz Anglije v Moskvo,, je našel precej spremenjeno po- dobo. Prebivalstvo je bilo podhranjeno, stanovanja nezakurjena, vodovodne napra- ve poškodovane. Zelenjavo in krompir, ki jo je glavno mesto prejemalo sicer iz pred- mestij, so pobrali Nemci, drugo pa sovjet- ska vojska. Sladkorja, masti, mleka in to- baka skoraj ni bilo. To stisko so izkoristili sovjetski prekupčevalci, ki so mimoido- čim pomujali dva dima iz cigarete za ru- belj. Werth je bil tudi priča nemških grozo- dejstev, ki so mu jih pripovedovali sovjet- ski prebivalci. Videl je požgano spominsko šolo Tolstoja v Jasni Poljani, kjer sta mu žena in tašča pripovedovali, kako sta iz- je starejši mož pripovedoval, kako so gubili moža oziroma sina. V Latašinu mu Nemci že prvega dne obesili številne »par- tizane«, potem pa so nadaljevali po spisku, ki je bil neverjetno natančen: streljali so partijce in domoljube. V vsakem naselju so med prebivalstvom izbrali »starosto« "in ob vseh eksekucijah so morali biti vsi pre- bivalci navzoči. Vse staroste, ki so jih kasneje zatekli še v vaseh, so brez usmilje- nja kaznovali s smrtjo, saj so bili izda- jalci, ki so pognali v smrt sosede, da so rešili svojo kožo. PRIHODNJIČ: DRUGO BOJIŠČE V jutranjem svitu je priletelo letalo. Zakrozilo je ^ad pogoriščem in s padali odvrglo nekaj dimnih "omh. Kričal sem, ne da bi pomislil, da me pilot tam ^goraj ne more slišati. Potem sem bil zopet sam in ^o se je zdanilo, ni bilo nobenega letala več. Zakaj jih 'S ni? sem pomislil. Saj so vendar videli ogenj! Tudi gverilcev ni bilo. Bil sem sam. Poiskal sem dimne bombe in iz padal naredil zna- ^''''<^nje.S—O—S. Toda potem sem vse skupaj zopet po- spravil in zapustil vas. Opotekal sem se skozi džunglo. Tekel sem navzgor zopet navzdol ob reki. Še pet dni. O teh dneh vem j^lo malo. že dolgo nisem imel nič več hrane, sprem- hala me je le misel na Duaneevo smrt. Zakaj ni bilo nobenega letala? Nisem več razloče- kdaj spim in kdaj se mi blede. Dostikrat se mi je ^^clo, da bežim skozi džunglo, ne da bi prav vedel, ali Sem v resnici bežal. Bilo je tudi vseeno.. S—O—S NA OBREŽJU REKE Potem sem zagledal nad seboj jekleno vrv, ki je ^^^-lihala. Zaslišal sem helikopter. Kasneje so mi povedali, da sem na obrežju reke ^^^pravil znamenje S—O—S in da sem ležal na skalah hrbtu. Prijel sem vrv. Nebo se je vrtelo in zemlja tudi... Potem sem zagledal nogo, nogo v zeleni hlačnici. Pre- poznal sem ameriško uniformo v helikopterju. Tako krčevito sem se oprijel noge, da me niso mogli odtr- gati od nje. Držal sem jo in tulil. KONEC Prevod in priredba: oh Zeniljevidni pregled največje- ga nemškega približanja Mo- skvi (črtkasta črta), do koder so prišli v začetku decembra. protiofenzivi so Sovjeti po- gnali sovražnika od sto do Jvesto kilometrov s te črte, kjer se je bojišče znova usta- vilo. Prihodnjič začetek nove na- pete zgodbe LJUBEZEN, POLITIKA IN VOHUNSTVO Po resničnem doživetju m pripovedovanju glavne ju- nakinje! REKONSTRCKeiJA ROPA NA LETAlO „JAT" V FRANRFURTU - ZRN ZGODILO SE JE LANI POLETI. LETALO »JAT« JE V FRANKFURT PRIPEUALO MED DRUGIM MILIJON MARK. KAKO SE JE ZGODILO, SE JE ZVEDELO ŠELE NEDAV- NO .. . BERNARD FORSTER, USLUŽBENEC LUFTHANSE JE PRI LETALU PREVZEL VREČO DENARJA. NIHČE NI DVOMIL VANJ KOT URADNO OSEBO, KI NAJ VA- RUJE" MILIJON . . . . . . FORSTER JE PREDAL VREČO SVO- JEMU KAMERADU, PREOBLEČENEMU VO- JAKU NEMŠKE »BUNDESVVEHR«, KI JE NEOVIRANO ODPELJAL MILIJON S VOLKS- WAGNOM Z LETALIŠČA. FORSTER BI BIL SICER OSUMLJEN, TODA TRETJI, REIN- HER, JE PRESKRBEL ZANESLJIV ALIBI, CES DA STA BILA SKUPAJ V KANTINI . . . ____ GERSTER TISTI VOJAK, JE OD- PEUAL ZAKLAD" V GOZD V OKOLICI FRANKFURTA IN GA ZAKOPAL. SKORAJ PERFEKTNA TATVINA. REKLI SMO SKO- RAJ. REINHER ŠE JE MED TEM LOČEVAL Z ŽENO, TA PA JE PRIJAVILA MOŽA. TO, KAR NI ZMOGLA POLICIJA, JE ZMOGLA ŽENSKA MAŠČEVALNOST, ZDAJ SO VSI . . . TRIJE V JECI, ŠE PREJ PA SO MORALI POD »REŽIJO« POLICIJE PONOVITI VSE FAZE SVOJEGA PODVIGA (OD TU SO TUDI NAŠE SLIKE). ZADNJI PRIZOR JE V GOZ- DU, KJER JE LEŽAL MILIJON NEDOTAK- NJEN. GANGSTERJI SO HOTELI ŠE MALO POČAKATI . . . NAUK: CE KRADEŠ, MORAŠ BITI VSAJ VZOREN ZAKONSKI MOŽ. NE, ZMOTILI STE SE ... TO NI PRAV- LJIČNI GRAD IZ DISNEVLANDA, TEMVEČ RESNIČNI GRAD V NEUSCHVVANSTEINU V ZAHODNI NEMČIJI. ZGRADIL GA JE LUD- VIK II. DANES JE TO PRIUUBLJENI »HO- TEL« ZA PETICNE, ZGODOVINSKEGA OKO- LJA ŽELJNE TURISTE. TIPIČNO ZA NEM- CE. KI SE PEHAJO ZA DENAR. MI GRA- DOVE KOT NA PRIMER LEMBERŠKI PRI DOBRNI, PUSTIMO PROPADATI. PROČ S FEVDALIZMOM! SEDEMLETNA DEKLICA JE TEKALA PO GOZDU IN PADLA. PRIŠEL JE NEKI STRICEK IN JO POBRAL. TRENUTEK ZA TEM JO JE ZGRABIL ZA VRAT, ZA- DAVIL IN VSO POHABIL. BLAZNEŽ SE JE SAM PRIJAVIL POLICIJI, KI PA JE OB REKONSTRUKCIJI V GOZDU BLIZU FRANFURTA ODKRILA V NJEM MORIL- CA LANI UMORJENE PETLETNE PUNČ- KE. NA SLIKI VIDIMO DIETRA KAKO PRED POLICIJO PONAVLJA SVOjE DE- JANJE Z IZLOŽBENO PUPO. »HEIL HITLER, CE MI DATE PET MILI- ONOV CRUZEIROSOV, VAM POVEM KDO SEM«. MOŽ V UMOBOLNICI RE- CIFE V BOLIVIJI JE BIL DOLGA LETA SAMOSTANSKI PATER. KO SO GA PRI- JELI, JE ZNOREL, KER NI DOBIVAL VEC MAMIL. BAJE JE BIL NEKOČ VI- SOKI ESESOVSKI ZDRAVNIK, ROLF SOMMERBERG IN KOT SAM PRAVI, JE OPERIRAL OBRAZ MARTINA BORMA- NA, DA BI GA LASTNA MATI VEC NE SPOZNALA. BAJE VE, KJE SE ZADR- ŽUJETA ZLOCINCA BORMAN IN DR. MENGELE. MOGOČE RES? MEDTEM KO ŽELIJO AMERIČANI PRE- PRIČATI SVET. DA SO CIU NJIHOVIH BOMBNIH NAPADOV SEVERNI VIET- NAM, DOBIVA SVET VEDNO VEC DO- KAZOV, DA NAPADAJO STANOVANJSKE ČETRTI, VASI, BOLNIŠNICE, ŠOLE. GORNJI POSNETEK JE IZ HANOIA PRINESEL REPORTER NEMŠKEGA QU- ICKA. AMERIČANI SODIJO, DA JE POJAV »ZAJČKOV« V JUGOSLAVIJI( NOVI SAD), DOKAZ NADALJNJE DEMOKRA- TIZACIJE PRI NAS, TAKO SAJ SODI ČASNIK »TIME«!!! SOVA NODDY JE NAJDENCEK V HIŠI DRUŽINE NA ANGLEŠKEM. KER JE BAJE LENA, DA JE LE KAJ NAVADNO JEZDI HIŠNEGA KUŽKA. ' VERONIKA VEN DELL, PLAVOLASA FRAN COZINJA JE ODKRITJE ITALIJANSKEGA REŽISERJA VISCONTIJA. IGRA CAROVNI CO V ANGELSKI PREOBLEKI V ISTOIMEN- SKEM FILMU. VSE KAŽE, DA NE BO PO GORELA PO ZGLEDU SREDNJEVEŠKIH VZORNIC. Križanka Vodoravno: 1. kraj severno od Neaplja; 6. industrijski predel Cdja; 8. slovenski filmski režiser (Igor); 9. skupina ljudi, ki ima dolo- čene dedne lastnosti; 10. deli teniške igre; 13. kratkost, kratkota; 17. zanimanje; 18. eden največjih sodobnih ameriških literarnih kriti- kov (Conrad). t Navpično: 1. vladarski naslov v stari Rusiji; 2. mesto v Fokidi, kjer je bilo slovito pre- 2. mesto v Fokidi, kjer je bilo slovito preroči- šče boga Apolona; 3. prijetna izletniška točka najznamenitejši grški junak pred Trojo; 6. začetnici imena in priimka največjega itali- janskega skladatelja v dobi renesanse; 7. daljše časovno obdobje; 10. n(,>rveški izraz za smuči; 11. žensko imC; 12. francoski filmski komik (Jacques); 14. grška boginja maščeva- nja; 15. pripadnik nomadskega ljudstva na skrajnem severu, Samojed; 16. močna igralna MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. ime sovjetskega politika Mikojana, 2. večja koncertna skladba, 3. človek šibkega zdravja, 4. vrsta papirja 5. pozitivno nabiti delci atoma. CELJSKI TEDNIK ikEDNIšTVO IN UPRAVA: Čelje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pote, »Na d^lo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestmk (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju. Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za Informativno sUr/J>o Celje. TISK IN KLIšF.JI: »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2,000) din, polletna 10 (l.UOO) din. Tujina 40 (400). TF.I^OCl BACUN; m-l-llj.