Posamezna številka 6 vinarjev.
SleV. 71. Izven Unbljane 8 vin.	y HODIM V HMM 30. im 1914
Leto m
„ 2-20 „ 29--„ 35--
s Velja po pošti:
Za celo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . si Nemčijo celoletno . za ostalo inozemstvo .
V	Ljubljani na dom: Sa celo leto naprej . , K 24 — sa en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman meseCno „ 1-70
s Sobotna izdaja: =
sa celo leto....... 7'—
sa Nemčijo celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Ins^ratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zalivale, osmrtnice ¡11.:
enos olpna fieUtvrsta po 2 J vin
_____ Poslano: " ■ ■■
enostolpna petitvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lsvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
par Uredništvo Je t Kopitarjevi nltol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravni štvo Je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne branllnlce avstrijske št. 24.797, ogrske 26,5U, bosn.-hero. št. 7563. - Upravniškega teleloua št. 108.
J*" Današnja številka obsega 6 strani
Kdo je vladar v Avstriji ?
Kakor da bi šlo za nekaj popolnoma samo ob sebi umevnega, piše nemško in laško časopisje, da je nemški cesar in pruski kralj Viljem II. te dni ob svojem obisku na Dunaju odločno interveniral, da se ustanovi laška fakulteta v Trstu. In isti dan, ko nemško časopisje po navodilu od zgoraj izjavlja, da so zahteve slovenskih odvetnikov na ju-stično ministrstvo popolnoma nesprejemljive, se tam bere, da vsled prizadevanja Viljema II. ni izključeno, da se ne bi laško vseučilišče s § 14. ustanovilo. Kakor blisk najtemnejšo noč osvetljuje ta okolnost neznosne razmere v naši monarhiji.
Kdo so Lahi in kdo smo mi? Nočemo svojim laškim sosedom očitati njihove narodne zavednosti kot take, temveč presojamo njihove dejanske težnje s stališča avstro-ogrske države. In s tega, vidika moremo na zgorejšnje vprašanje le to odgovoriti: Lahi so tisti, ki prav nič ne skrivajo, da jim za Avstrijo ni čisto nič, da ne morejo pričakati dneva, ko bo Italija Trst in Trentino Avstriji otela; Lahi so tisti, ki niso ra-zun običajnih formul ob otvoritvi treh primorskih deželnih zborov ne vladarju, ne dinastiji ne državi kot taki še nikoli izrekli kake udanosti ali vernosti; Lahi so tisti, ki ne zamudijo nobene prilike, da ne bi svoie sovraštvo do donavske monarhije očitno pokazali. Slovenci pa srno cesarju in monarhiji brezpogojno zvesti in pokorni, z beserlo in dejanjem, iz prepričanja in ob vsaki priliki, tako da je naša udanost postala nekaj za. naš narod uprav tipičnega. In vendar je naša skromna zahteva, naj bi sodniki, ki sodijo nad našim blagrom in imetjem, razumeli in upoštevali naš jezik, nesprejemljiva, dočim laška univerza v Trstu ni nič nemogočega.
Toda pustimo laško univerzo kot tako na strani. Če vlada misli, da jo sme Lahom dati, nam pa ne, in če meni, da jo sme ustanoviti v Trstu, ne da bi se dala vznemirjati no dejstvu, da bi ta šola tam bila ic visoka šola laškega iredentizma, potem je to stvar, ki jo bomo skušali z vsemi silami preprečiti, ker tangira predvsem bitne interese slovenskega naroda. Naš odpor mora biti še večji, če vlada namerava ta atentat na slovensko ljudstvo, ki je pa obenem tudi atentat na avstrijsko državo, izvršiti neustavnim potom. To je stvar, ki
se tiče vlade in nas, oziroma parlamenta. Seveda je še zmiraj vprašanje, ali vlada lo res namerava ali ne. Za nas ostane le dejstvo, da je v to zadevo posegel nemški cesar, in to je, proti čemur slovesno in z vsem ogorčenjem protestiramo. Kaj takega Slovenci ne smemo mirno prenesti, in če bi se avstrijska vlada res temu pritisku udala, ne bo to, kar se nas tiče, ostalo brez najresnej-ših posledic!
Treba je te dni le brati nemško časopisje v rajhu. Skoro soglasno zveni iz njega, da se ima Avstrija, ki na znotraj propada, zahvaliti le Nemčiji, če obstoja dalje. Mi se Rusije ne bojimo — pravijo Nemci — in stopimo lahko še danes z njo v zvezo — dodevajo bismar-kovske »Hamburger Nachrichten«, glasilo pruskega junkerstva — pa.č pa je Avstrija, ki se ima bati Rusije, Rumu-nije, Srbije. Naš cesar, tako beremo med vrsticami, je prišel na Dunaj kot rešitelj Habsburga. Zato pa sme tudi kaj zahtevati. To so Čustva, ki vodijo našo zaveznico, tako ie njeno prijateljstvo. Rabi nas za vsak slučaj, ne da bi podrla vseh svojih mostov do Rusije, nam ne pusti se okrepiti in skrbi le za to, da Nemci, Madjari in Lahi ohranijo svoje gospodstvo v Avstriji. Z Dunaja se po gotovem časopisju propagira misel, da je Rusija zato naša nasprotnica, ker se Avstrija poslovanjuje. Kaj še! Vzrok ruskega nasprotstva je čisto drugi in ga bomo ob priliki skušali pojasniti. Avstrija se še od daleka ne poslovanjuje, če Rusine podpira. Naša zveza z Nemčijo je porok, da ostane oficielria Avstrija nemška in madjarska, in ta zveza se na. Dunaju proglaša kot, neobhodno potrebna, nerazdružljiva in nenadomestljiva ter večna. Tako plačujemo pomoč, ki jo imamo od Nemčije za vsak slučaj s tem. da se ne smemo ganiti, da se naša država, ne sme preosno-vati, da ne moremo ne na Jadranu ne na Egeju postati to, kar bi lahko. In tako je mogoče, da pride Viljem in od nas zahteva, da damo Lahom univerzo!
Če nas zunanji urad izve za kako željo bodisi slovenskega ali hrvatskega naroda, ki se tiče izboljša,nja notranjih razmer, ima vedno za odgovor stereotipno frazo: V notranje zadeve po ustavi ne smemo nič posegati. Če Viljem ukaže, pa seveda sme. Zakaj avstrijski vladi je pruski kralj več kakor blagor slovenskega in hrvat. ljudstva in njegovi z interesi Avstrije ob Adriji identični interesi. Na ukaz šefa hohenco-lernške rodovine bi se smela v Trstu osnovati fakulteta, ki bo žarišče in te-
žišče vesoljnega laškega iredentizma od Palerma do Gorice. To je grenko in boli in mora razburiti najpohlevnejšo dušo.
Avstrijska vlada naj se še nekoliko premisli. Tukaj gre za najvitalnejše interese habsburškega cesarstva. O teh ne more in ne sme odločati pruski kralj. Če pa se hoče naša vlada tudi topot pokoriti povelju Nemčije, naj ve, da bi s tem činom vrgla vsem svojim Jugoslovanom v obraz bojno rokavico.
XXX
KAKO MISLI VLADA REŠITI VSEUÓI-LIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj. Po prizadevanju nemškega cesarja se, kakor se v odločilnih krogih govori, laška fakulteta ustanovi s pomočjo § 14, s provizoričnim sedežem na Dunaju, čemur Nemci baje ne nasprotujejo več, obenem pa se na isti način kot kompenzacija Jugoslovanom prizna veljavnost izpitov na zagrebški univerzi tudi za avstrijsko polovico. Tozadevni cesarski naredbi izideta baje v kratkem.
ñoro - Mercurieve monipii ocile pred sod SCem.
(Izprecl deželnega sodišča.)
Senatu je predsedoval svetnik Mil-činski. Kot votantje so bili Pajk, Veder-njak, dr. Papež in Skaberne. Ker zna razprava dalje časa trajati, sestaja senat iz petih članov, katerih eden fungirá kot namestnik. Državno pravdni-štvo je zastopal dr. Neuberger, Zvezo slov. zadrug dr. Tavčar, Elizabetpi mlin v Budapešti dr. Schweitzer in konkurz-no maso Agro-Merkurja dr. Sajovic, obtožence pa dr. Mandič, dr. Pire in dr. Tekavčič.
Dr. Mandič se je protivil temu, da bi razen dr. Sajovica kot konkurznega upravitelja, tudi zastopniki drugih upnikov kot Zveze slovenskih zadrug in Elizabetnega' mlina bili pri razpravi kot zasebni udeleženci.
Dr. Neuberger pravi, da imajo po njegovem mnenju prisostvovati kot zasebni udeleženci pri razpravi pravico vsi oni, ki so bili vsled obtoženega dejanja prizadeti.
Dr. Tavčar izjavi, da more biti le v interesu obtožencev, ako se stvar pojasni natančneje. Dr. Schweitzer poudarja, da ima Elezabetni mlin tir jati nad 121.000 K. Končno konstatira dr. Mandič, da se samo zato protivi zasebnim udeležencem, ker hoče svojega kli-jenta dr. Žrjava obvarovati čim večjih
stroškov v slučaju, da bi se zanj razprava neugodno končala. Nato se je brala
obtožnica:
Državno pravdništvo ljubljansko je vložilo pri deželnem sodišču v Ljubljani zoper dr. Gregorja Žerjav, roj. 14. novembra 1882 v Ložu, pristojnega v Ljubljano, kat., oženjenega, odvetniškega, kandidata v Gorici, predkaznovanega; — Ivana Rožman, roj. 4. decembra 1873 v Ivancih, pristojnega v Ivance, okraj Ljutomer, kat., oženjenega, bivšega ravnatelja Zveze slov. zadrug , predkaznovanega; — Otona Bayer, roj. 15. avgusta 1856 v Ljubljani, pristojnega v Ljubljano, kat., oženjenega, ravnatelja Kmetskc posojilnice*, nekaznovanega; <— Gabrijela Cohen, roj. 5 marca 1882 v Zemunu, pristojnega v Zeraun, izraelita, samskega, trgovca v I rstu, nekaznovanega — in Josipa Lenarčič, roj, 22. februarja 1856 na Vrhniki, pristojnega na Vrhniko, kat., oženjenega, posestnika in tovarnarja na Vrdu, predkaznovanega, — obtožbo, da se imenovani, in sicer dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rožman in Oton Bayer kot člani načelstva, Gabrijel Cohen pa kot upravnik podružnice Trst Agro-Merkurja, Id je dne 22. oktobra 1910 prišel v konkurz, ne morejo izkazati, da so omenjeno zadrugo samo nesreče brez njene krivde v nezmožnost pripravile svojim upnikom popolnoma ugoditi. Imenovani potem, ko so dolgovi pravo premoženje že presegali, niso takoj pri sodniji konkurza napovedali, marveč delaLi nove dolgove ter dajali plačila. Gabrijel Cohen je z namenom, onemogočiti iztirjaoje tirjatev Agro-Merkurja, prodal svoje pekarije, ki jih je imel v Trstu, ter (. tem povzročil škodo, presegajočo nad 100 K. Gabrijel Cohen si je kot upravitelj tržaške podružnice Agro-Merkurja sledeče zaupane zneske prilastil, in sicer: a) znesek 50 K 74 vin., izročen mu od Angele della Vedova; b) znesek 900 K, vročen mu od trgovca .1. šusteršiča; c) znesek 570 K. iztočen mu od Josipa Comiglia; skupaj 1520 K 74 vinarjev; dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rožman, Oton Bayer in Gabrijel Cohen pregrešek zoper varnost lastnine v smislu § 486. kaz. zak., 1. in 3. odst. splošnega dela; Gabrijel Cohen polog tega še po § 1. zakona z dne 25. maja 1883, št. 78 drž. zak. in hudodelstvo nezvestobe v smislu § 183. kaz. zak — Državno pravdništvo predlaga, naj se kaznujejo: dr. Gregor Žerjav, Josip Lenarčič, Ivan Rožiuan in Oton Bayer po § 486. kaz. z.; Gabrijel Cohen pa po §§ 184. in 35. kaz. zak.
Razlogi obtožnice
navajajo med dragim: Leta 1907. se jc ustanovila v Ljubljani «.Zveza slov. zadruga, ki je imela tudi blagovni oddelek. Ker pa zveza ni mogla več naraščajočih blagovnih poslov izvrševati, ker bi pri tem trpeli drugi posli in ker vrhu tega ni po svojih pravilih smela sprejemati članov fizičnih oseb, ustanovil se je pktobra 1908 Agro-Merkur, ki naj bi služil zadrugam Zveze slovenskih zadrug, kol blagovna centrala, preskrboval svojim članom vse potrebščine, bodisi za gospodinjstvo, gospodarstvo ali za obrt, ter svojim članom vnovčeval pridelke in izdelke. Vsi nakupi in prodaje so se glasom § 2. štatutov imeli vršiti potom :Zveze slov. zadruga v Ljubljani.
Med člani prvega načelstva Agro-Merkurja so bili: dr, Gregor Žerjav, Oton Bayer in Ivan Rožman, predsednik je bil Josip Lenarčič. Dr. Gregor Žerjav in Ivan Rožman sta dejansko vodila posle Agro-Merkurja, kakor tudi Zveze slov. zadrug- , tako da se je trdilo, da se gre tu za eno in isto zadrugo, ne pa za dve različni zadrugi.
Agro-Merkur se je pod vodstvom dr. Žerjava in Ivana Rozmana izkazal za ljubljanske trgovce
LISTEK.
oporniki.
Poljski spisal Artur Gru^eoki, poslovenil dr. Leopold L 6 n a r d.
(Dalje.)
»Vaše ime?« je vprašal župan z uradnim glasom.
»Peter Malinov, posestnik.«
Pisar se je rajezil radi takega načina vprašanja, in je zamrmral:
»Škoda časa,« toda je zapisal.
»Kakšne vere?«
V pisarni in v veži je nastala grobna tišina, da sc je slišalo dihanje lju-dij in vsi so čakali, kar je zaklical pisar naglo:
»Kaj tO vprašanje? Vsi vemo, kdo |e pravoslaven, a kdo katoličan .... Malinov je vendar pravoslaven,« in pripravljal se je, da bi zapisal, namakal je že pero, kar jc izpregovoril Malinov s suhim in ostrim glasom:
»Ni vaša reč, gospod pisar, da, bi odločevali o človeški vesti... Zapišite, kakor jaz povem... jaz sem in ostanem vedno katoličan.«
Šepetanje je šlo med zbranimi, župan jc z neko zadrego pogledal na od-
bornike, na pisarja, ki je ves rudeč odvrgel pero in zaklel:
».....naj vzame tako popisovanje ... saj si vendar prištet k pravoslavnim ... laži ne bom pisal... kaj pove gospod glavar?«
»Torej... Malinov,« jc prigovarjal župan pomirjevalno, »premislite...«
»Pa se vi. gospod župan, premislite, preden se priznate k pravoslavju . . . Moja vera jo sveta in jc nikdar ne zatajim ... Jaz sem katoličan, to je moja zadnja beseda.«
»Jaz pa ne zapišem,« je zaklical pisar jezno.
»Torej pokličem vse vas navzoče za priče,« se je obrnil Malinov k množici, »da kadar najvišji ukaz zahteva resnice, je ne mara zapisati naš pisaj'.«
»Mora— Taka je postava... Sam car zapoveduje!... Ni mogoče!« klicali so ti in oni.
Župan se je polglasno posvetoval z odborniki, in ko se je odkaSljal, je rekel:
»Povelje je, da mora vsakdo govoriti resnico ... ako je taka vaša resnica, Malinov, boste sami odgovarjali... gospod pisar, zapišite... ali ostanete pri vaši izpoVedi?«
»Sem že povedal,« je odvrnil z dvignjenim glasom, »ker ne samo jaz, am-
pak cela moja hiša je in ostane katoliška.«
Tako so izpovedali po vrsti, Bal, Sekirski in Dobek, a med navzočimi se je razširilo prepričanje, da mora biti res, da bo tako ostalo, kakor kdo napiše.
Nada miru in sreče je zabliščala zatiranim, obrazi so se razveselili, usta so se nasmehnila, oči so zažarele.
Za Dobkom jc bil na vrsti cerkveni ključar in na navadno vprašanje, je odgovoril glasno:
»Pavel Mazak.«
»Pravoslaven,« je zamrmral pisar ter se pripravil, da bi zapisal.
»Tega še nisem rekel,« je zaklical Mazak urno.
Vsi so se razveselili, a, on je sicer zarudel in z nekoliko tresočim sc glasom je rekel čez trenotek:
»Katoličan.«
»Pomislite vendar,« je pojasnjeval župan, »saj ste vendar ključar pravoslavne cerkve . . .«
»E, kaj mi ta čast,« je skomizn.il z rameni, »ljubše mi je moje zveličanjc in mojih otrok... zapišite, gospod pisar: katoličan.«
»Dobro govori,« je zaklical nekdo iz množice.
»Prav ima.« io. dostavil drucrL
Mazakov zgled je učinkoval celo na najbolj boječe, vsakdo se je priznal h katoličanstvu. Zadnji so je moral zapisati župan. Potil se je in zvijal, dasi-ravno je bilo v pisarni hladno, ker so vežina vrata bila odprta, a zunaj mraz, ko je pa slednjič moral odgovoriti na vprašanje, je vstal in rekel:
»Če so je sam cerkveni ključar priznal k resnici... pa zapišite še mene za katoličana.«
Bilo je veliko vosoljo po celi vasi, da so se v Tesni zapisali za pravoslavne samo: pop, djak in pisar.'
Razburjeni pop se je odpeljal takoj drugi dan tožit k okrajnemu glavarju.
»Kaj, batjuška, morem jaz za to,« je skomiznil z rameni, »za popisovanje ne smem kaznovati... kaj druzegu je, če bi vložili prošnjo, da bi jih zapisali za pravoslavne.«
»Toda to jih bo utrdilo v uporu,« jc zaklical pohujšani pop.
»Gotovo, da to ni dobro,« je odvrnil glavar ravnodušno.
»In čemu je bilo treba prirediti popisovanje?... a zraven še ta svoboda ¿/.poznavanja .. .«
»Ni vaša reč, da bi kritikovali vlado... sam car jo zapovedal in stvar je končana.«
(Dalje.)
kot jako neprijetnega konkurenta; nastalo je vsled tega med trgovci jako živahno gibanje zoper Agro-Merkurja, kar je imelo za poslcdico, da je »Kmet-ska posojilnica«, katere načelnik Ivan Knez je bil (udi načelnik trgovskega ¡¡remija, ustavila »Zvezi slov. zadrug< kredit, ker- se je Knez moral ozirati na pritisk irgovcev. To je bilo proti koncu 1909. Posledica tega je bila, da je tudi »Zveza slov. zadrug* bila primorana odpovedati Agro-Merkurju kredit.
Agro-Merkurju je bil od strani Zveze dovoljen kredit do 50.000 K. Te meje sc pa dr. Žerjav in Rožman nista držala ter je vsled tega narasel dolg Agro-Merkurja napram Zvezi do oktobra 1909 približno na 120.000 K.
Dasi se je od strani Zveze odpovedal Agro-Merkurju nadaljni kredit, sta vendar dr. Žerjav in Rožman ostala v načelstvu Zveze ter sta prej ko slej v Zvezi neomejeno gospodarila. Dočim sta imela pri Zvezi vsak letne plače 4800 K, pri Agro-Merkurju nista imela plače.
Agro-Merkur je svoje delovanje nadaljeval še v večjem obsegu in dr. Žerjav ter Rožman sta namigavala, da financira Agro-Merkur neki zavod, ki ga ne smeta izdali, češ, da ne bi trgovstvo tudi ■»plivalo na dotični zavod.
Julija meseca 1909 se je ustanovila v Trstu podružnica Agro-Merkurja, katere upravitelj je postal Gabrijel Cohen, čegar delokrog je bil popolnoma nedoločen. Dr. Žerjav in Rožman pravega pojma o trgovini sploh nista imela, tudi Cohen ni imel prave trgovske izobrazbe, in tako je delovanje centrale kakor podružnice postajalo vedno bolj zmedeno. Nakupovale so se ogromne množine blaga brez vsake kalkulacije, vsled česar so nastale velike izgube, ki so končno privedle Agro-Merkurja do popolnega gospodarskega poloma.
Do gospodarskega propada so Agro-Merkurja privedle zlasti gorostasne kupčije z moko. V drugi polovici leta 1909. je došlo do takozvanih »Propre-kupčij", to je kupčij na lastni račun. Cohen je namreč z dovoljenjem dr. Žerjava in Rožmana in njihovo vednostjo stopil v zvezo z »Elizabetinim mlinom» v Budimpešti. Moko se ni samo za f i 1 i— jalko v Trstu, temveč tudi za centralo v Ljubljani naročalo ter izgovor dr. Žerjava in Rozmana, da je Cohen ravnal na svojo pest, ne more obveljati. Cohen je ravnal marveč v sporazumu, zlasti z dr. Žerjavom, ki je opetovano prihajal v Trst. Agro-Merkur je koncem leta 1909. in začetkom 1910. naročil ogromne množine moke. ne da bi imel zadostnih in odnosno dovolj varnih odjemalcev. Odjemalci so bili večjidel mali peki v Trstu. Ko je cena moke potem v letu 1910. močno padla, so ti peki večinoma iz Trsta izginili. Agro-Merkur, ki je imel velikanske sklepe z mlinom v Budimpešti, pa ie bil dolžan prevzeti ogromne množine moke (kakih 150 vagonov), dočim ni imel odjemalcev. Ker Agro-Merkur ni mogel prevzeti naročene moke, je mlin seveda zahteval diferenco iz do-tičnih sklepov. Glasom navedene razsodbe je bil konkurzni sklad Agro-Merkurja obsojen na plačilo 121,578 K 94 vin. s pripadki.
A ne samo z moko, tudi v drugih ozirih so le vršile jako neugodne kupčije. V Ljubljani je centrala nabavila konjaka za 20.000 K, kar je tako ogromna množina, da je moral vsak razsoden človek uvideti, da je ne bo mogoče iztržiti. Za ves t« konjak se je potem iztržilo v konkurzu 6000 K. Pod imenom -»Zveze slov. zadrug« je centrala naročila 150 vagonov Tomaževe žlindre, kar pomeni naravnost gorostasno kupčijo, ker je bilo od za-fetka jasno, da tolike množine žlindre ne bo mogoče prodati. Kupčija se je morala z veliko škodo »tornirati.
Filijalka je kupila ogromne množine koruze, ci je ali žc bila ali šele postala plesniiva ter bila »«led tega od politične oblasti zaplenjena. Skladišča v Ljubljani in v Trstu so bila prenapolnjena « vsakovrstnim blagom, pregleda je bilo vsled ne-jostatnosti knjig malo ali skoro nobenega. Tako ¡e prišlo, da se je velik del blaga pokvaril in se je blago pri otvoritvi konkurza prodalo v veliko ?kodo.
Že koncem leta 1909. se je po Ljubljani go-/orilo, da Agro-Merkur ne stoji dobro, da ni vse 4 redu. Zagonetno pa je bilo, na kak način je Agro-Merkur vzdrževal promet in ga celo izdatno pomnožil, da je njegovo delovanje ljubljanskim lrgovcen\ postalo skrajno neprijetno. To zagonetko (e rešilo kazensko postopanje in civilna pravda »Zveze slov. zadrug« zoper konkurzni sklad Agro-Merkurja. »Zveza slov. zadrug ®jc namreč tožila ►klad Agro-Merkurja na priznanje ogromne svote 540.094 K 44 vin. Kakor že omenjeno, je Zveza dovolila Agro-Merkurju kredit do 50.000 K; ne oziraje se na mejo pa sta dr. Žerjav in Rožman izrabljala kredit v veliko večji meri. Kakor omenjeno, se je pa storil od zaupnikov narodno-napredne stranke in od strani načelnika Zveze sklep, da se Agro-Merkurju kredit ustavi Ta sklep sta dr. Žerjav in Rožman vzela na znanje, saj sta sama bila člana načelstva Zveze. Da se je pa kljub temu kredit 50.000 K daleko prekoračil, je bilo le mogoče, ker sta Rožman in dr. Žerjav pri Zvezi ostala poslujoča člana načelstva ter se drugi člani v poslovanje niso vmešavali.
Vendar se je obema šlo za to, da stvar na kak način prikrijeta, ker je bilo vendarle mogoče, da bi si kdo ogledal knjige ter prišel na sled ne-rednostim. V to svrho sta se poslužila dr. Žerjav in Rožman dveh sredstev.
Dne 1. februarja 1910 se je v knjigah Zveze račun Agro-Merkurja za 100.000 K razbremenil, mesto tega pa otvoril račun Kočevje ter obremenila posojilnica v Kočevju za 100.000 K. To se je seveda zgodilo brez dovoljenja in vednosti Kočevske posojilnice. Dr. Žerjav je bil tudi član načel-ništva Kočevske posojilnice ter se je smatral zaradi tega Opravičenim izvršiti navedeno transakcijo. Poleti 1910 je dobila Kočevska posojilnica računski izvleček, kateri se seveda ni vjemal z njenimi knjigami. Vsled tega se je dotični račun kasneje storniral.
Prilično v istem času, to je februarja 1910, ¡e Agro-Merkur izdal »Zvezi slov, zadrug« 25 menic v skupnem znesku 120.000 K. Te menice je Zveza sprejela kot gotovo plačilo ter Agro-Mer-kurja za dotični znesek razbremenila.
Na ta način se je dolg Agro-Merkurja napram Zvezi navidezno znižal za 220.000 K, to je 100.000 K in 120.000 K, ter se je na ta način dr. Žerjav lahko pohvalil, da dolguje Agro-Merkur Zvezi le še primeroma malo svoto.
Dr. Žerjav in Rožman sta se pa ponosno še pohvalila, da Agro-Merkur Zvezi skoro ničesar več ne dolguje, češ, da financira Agro-Merkurja drugi zavod, ki pa mora ostati tajen, V resnici je pa prej ko slej morala dajati »Zveza slov. zadrug. Agro-Mekurju sredstva za nadaljevanje prometa, in le navidezno je postala Kmetska posojilnica-' tisti tajni zavod, ki je baje Agro-Merkurja financiral.
Dne t, februarja se je otvoril pri Zvezi slov, Zadrug« takozvani tajni konto Agro - Merkur -Kočevje II". O tem računu pa pri Kočevski posojilnici sploh ničesar vedeli niso.
Agro-Merkur ¡s za plačila, katera je uiOfuI dajati, naprosil Zvezo, Zveza je tudi plačala, nI pa za plačilo obremenila Agro-Merkurja, temuč
Kočevsko posojilnico, V knjigah Agro-Merkurja pa je zabeležena kot upnica ne morebiti Kočevska posojilnica, temuč Zvez«.
Na račun Agro - Merkur . Kočevje II »o se vknjiževale le obremenilne zabeležbe ter je ta račun narastel od 1. februarja 1910 do 20. avgusta 1910 na 34b.036 K 6b h.
Meseca julija 1910 je zapalo zgoraj omenjenih 25 menic za 120.000 K. Treba je bilo iskati pokritja. Da se iznebita zadrege, sta se dr. Žer|av in Rožman obrnila do posojilnice v Moravčah s piošnjo, naj Agro-Merkurju potom Zveze, koje član je bila Moravška, dovoli kredit do 200.000 K, nasprotno pa naj bi Zveza — kakor Kočevski —■ dovolila Moravški kredit do 200.000 K. Da bi omenjeno posojilnico lažje pripravila do navedene transakcije, je Rožman po naročilu dr. Žerjava pisal posjllnici, da je dr. Žerjav postal vsled Že-nitve »bogat možakar« ter je naknadno dr. Žerjav napram posojilnici jamčil za znesek 200.000 K.
Dne 1. julija 1910 se je nato otvoril račun Agro-Merkur-Moravče in se je enostavno Moravška posojilnica obremenila z zneskom 120.000 K. Ta račun se naknadno ni več obremenil, temuč so se na ta način vršila le odplačila, tako, da je znašal 30. septembra 1910 71.482 K. Račun ni bil tajen, vendar za račun druge osebe vedele niso, ker se za poslovanje takorekoč nihče brigal ni.
Konečno je omeniti račun Agro-Merkur-Puc. Tvrdka Blaž Kamenšek-Puc je prišla v plačilne zadrege. Blaž Kamenšek se je obrnil do dr. Žerjava radi prevžetja likvidacije tvrdke in dr, Žerjav je prevzel blago ter dolgove. Dolgove je poplačal Agro-Merkur z denarjem Zveze in tako je nastal dne 25. februarja 1910 račun Agro-Merkur-Puc, ki je znašal 27. septembra 1910 — 14.257 K 77 h. Blago pa je prepustil dr. Žerjav »Mizarski zvezi», ki je prišla v konkurz, tako da za znesek 14,257 K 77 h skoro ne bo pokritja, gotovo pa ne popolnega.
Zgoraj navedeni zneski niso bili povsem točni ter ie sodišče obsodilo konkurzni sklad na' plačilo zneska 523.825 K 34 h (mesto iztiženega zneska 540.094 K 44 h).
Ogromna svota 523.825 K 34 h kaže jasno, kako je moralo biti gospodarstvo pri Agro-Merkurju. Kajti pravo premoženje je glasom inventar-nega zapisnika znašalo ob otvoritvi konkurza 112.094 K 42 h. to je naravnost neznatna protivrednost v primeru z dolgovi.
Velikanska pasivnost je potemtakem popolnoma jasna. Dr. Žerjav se sklicuje na 20 kratno jamstvo 771 vplačanih deležev, tedaj 771 X 400 K — 308,400 K. Če tii bili vsi ti deleži odnosno jamstveni zneski iztirijivi. bi hila vendar pasivnost še vedno jako velika. Vprašanje pa je, koliko deležev bode v resnici iztirijivih. Opomniti je tu zlasti, da je Št. Janška premogokopna družba oporekala svoje članstvo glede 5000 K deležev, to je skupaj jamstva 200.000 K (20 X 5000 K). PremogokOpna družba je pravdo v vseh inštancah dobila ter odpade tedaj sigurno 200.000 K pokritja.
Kar se tiče krivde posameznikov, je sledeče omeniti: Odgovornost dr. Žerjava in Rožmana je popolnoma jasna, istotako tudi odgovornost Cohe-nova, ki je takorekoč samostojno vodil podružnico v Trstu, koje poslovanje je v veliki meri krivo gospodarskega poloma.
Anton Bayer je bil tudi član načelstva ter je žc vsled tega odgovoren za poslovanje zadruge. Če je vse prepustil dr. Žerjavu in Rožmanu, tedaj ni izpolnjeval svoje dolžnosti. Trdi sicer, da je že novembra t909 izstopil iz načelstva, dočim je v resnici bil izbrisan iz zadružnega registra šele septembra mesca 1910. Sicer pa trde soosumljenci, da se je udeleževal poslovanja do junija 1910.
Josip Lenarčič se zagovarja s trditvijo, da ie bil le častni predsednik, da jc sprejel to častno predsedništvo zgolj, ker so ga zato od vseh strani prosili, češ, da bo njegovo ime jamčilo za uspeh. Sprejel je s tem le nekako vrhovno nadzorstvo, odklonil pa jc od začetka neposredno udeležbo pri poslovanju. Zaupal je popolnoma dr. Žerjavu in Rožmanu, zlasti se je pa zanašal na dr. Žerjava, ki so ga vsi hvalili za jako delavnega človeka ter smatrali takorekoč za nekak gospodarski ženij.
Nasprotno trdi dr. Žerjav, da je bil Jos. Lenarčič glede določilnih ukrepov, zlasti glede in-direktnega financiranja »obveščen ter da je iem ukrepom«; pritrdil.
Sicer pa ne glede na trditve dr. Žerjava zagovor Josipa Lenarčiča nc more obveljati. Zadružni zakon ne pozna »častnega predsednika«. Josip Le-* narčič je bil v zadružnem registru Agro-Merkurja zabeležen kot član načelstva. Kdor pa je zabeležen v registru kot član načelstva, ima pravice in dolžnosti, kakor jih zakon določa. Po zakonu so pa odgovorni za poslovanje zadruge vsi člani načelstva brez izjeme. Josip Lenarčič tedaj ni smel prepustiti celega poslovanja drugim osebam; če vsled preobilega posla ni imel časa se brigati za posle pri Agro-Merkurju, ni smel ostati član načelstva ter bi moral skrbeti za to, da se pravočasno izbriše iz registra. Josip Lenarčič tedaj po zakonu naloženih mu dolžnosti ni izpolnjeval.
Kakor že omenjeno, osumljenci nikakor no zamorejo izkazati nesreč, katere bi jih utegnile oprostiti krivde v smislu § 486. k. z.
Glede poslovanja pa je kratko še sledeče omeniti:
Knjigovodstvo pričelo se je voditi pri centrali šele naknadno, in sicer začetkom oktobra 1909. Pri podružnici se je vodil od 1. julija 1909 žurnal pod naslovom glavna knjiga, ki ni bil ko-lekovan. in šele meseca marca 1910, ko se ie sestavljala bilanca za 1909. se je pričel voditi novi žurnal, dnevnik«, v katerem so se izvedle vse vknjižbe do 1. julija 1909 nazaj, bržkone na podlagi izpiska iz centrale. Kreditno podlago tvorijo deleži in jamstvo, katero je bilo v slučaju Agro-Merkur 20 kratni znesek deležev, skupaj 400 K za en delež. Iz knjig se da posneti, da vodstvo pri sklepanju kupčij se ni oziralo na to edino pravilno kreditno podlago. Tako n. pr. znašajo vplačani deleži po šestmesečnem pos'ovanju 31. decembra 1909 — 1180 K, kar pomeni garancije 23.600 K, dočim so dolgovi znašali 280.257 K 23 h, torej več kot 10 kratni znesek jamstva. Dne 31. avgusta 1910 znašajo vplačani deleži 452.983 K, jamstva circa 90.600 K, obveznosti pa 465.021 K 27 h. Obseg poslovanja torej ni bil v nobenem razmerju z garancijo.
Bilanca za 1909 je edina bilanca, ki se )c vsaj deloma pravilno sestavila in tiskala. Glasom mnenja izvcaencev je ta bilanca kolikor toliko pravilna, naravnost nepravilna jc le vknjižba glede vplačanih deležev, kakor že omenjeno. Ta bilunca izkazuje za leto 1919. — 4468 K 25 h čistega dobička. Toda že meseca januarja 1910 so se pojavile glede moke velike težkoče. Kajti Agro-Merkur svojih obveznosti napram Elizabetnemu mlinu že takrat ni mogel več izpolnjevati. Kljub temu pa se je promet nadaljeval, naročevalo se jc blago, delali dolgovi in pa dajala plačila. Na občnem ¿boru junija 1910 pa se položaj ni pojasnil, temuč na podlagi bilancc slikal jako ugodno. Sicer pa je omeniti, da glede tega edinega občnega ¿bora ne obstoja nikak ¿aul&iiik.
Režija je bila velika ter veano boli naraščala. V prvih šestih mesecih od 1, iuliia do 31. decem-
bra 1909 znašajo skupni strnlkl centrale 7383 K 85 vin, v nudaljnlh devetih mesecih nad 37.000 K. Povečali so se na plačah skoro za 100 odstotkov, potni stroški za 300?i, izdatki za delavce za 1000"ii. Podružnica izkazuje za prvih šest mesecev skup-nih stroškov 12.020 K 36 h, za nadaljnih devet mesecev 37.252 K 34 h.
Skupni stroški centrale in podružnice za čas od l.juiija do 31. decembra 1909 so znašali 19,404 K 34 h. Skupni stroški centrale in podružnice za čas od 1. julija do 31. decembra 1909 so znašali 19.404 K 21 h, za nadaljnih 9 mesecev pa 74.000 K.
Povečanje stroškov v letu 1910. je bila posledica velikih sklepov. Ko je morala zadruga blago prevzeti, ko še kupcev ni imela, treba je bilo blago vskladlščiti ter plačati veliko najemnino In voznlno. Potem se je zadruga trudila blago zapečatiti ter v to svrho pošiljala svoje uslužbence na potovanje.
Iz vseh navedenih okolščin pa je razvidno, da nI nesreče zakrivil gospodarski propad Agro-Merkurja, temuč nezmožnost voditeljev in pa ne-dostatnost lastnih sredstev.
Dr. Žerjav in Rožman sta skušala z zvijačami podaljšati kredit Agro-Merkurja, zlasti pa jc njihovo postopanje napram Zvezi in Kočevski skrajno nepravilno.
Pač pa so tako glede dr. Žerjava in Rožmana kakor glede Otona Bayerja, Josipa Lenarčiča in konečno Gabrijela Cohen podani vsi znaki pre-greška po 1. in 3. odst. splošnega dela § 486. k. z. Gabrijel Cohen je, da bi moko lažje razpečaval ter tudi imel sam dobiček, prevzel tri pekarije v Trstu, In sicer brezdvomno v sporazumu z dr. Žerjavom. Prevzel je eno pekarijo v Via Istria, drugo v Via Madonnina in tretjo v Via Giulia. Moko za te pekarije je dobavil Agro-Merkur ter je Cohen postal glasom pravomočnih razsodb dolžan Agro-Merkurju za dobavljeno moko 2886 K 42 h, nadalje 616 K 20 h ter 422 K 56 h.
Omeniti je, da so se vodile pekarije pod tujim imenom. Ko je Cohen začetkom meseca aprila radi nerednosti mOral zapustiti služho pri Agro-Merkurju, se je vseh pekarij kratkomalo iz-nebil na ta naiin, da je pekarije prodal, denar pa za sebe Uporabil.
Gabrijel Coben pa je bil tudi v drugem ozlru nepošten. Cohen je namreč dobil vplačanih več zneskov, ki jih je zase pridržal in seveda raditega tudi sprejema v kniigah ni zabeležil. Dobil je leta 1910. od Angela della Vedova 50 K 74 h, od trgovca L Susteršiča 900 K, od trgovca Josipa Conciglia 570 K, skupaj 1520 K 74 h. katere zneske je imel vložiti v blagajno Agro-Merkurja. Cohen odločno taji, da bi bil sprejel te zneske. Nasprotno pa vse priče in tudi uslužbenci Agro-Merkurja potrde, da je Cohen sprejel te zneske.
Nato je senat sklenil, da se Zveza slov. zadrug in Elizabetni mlin pripustita pri razpravi kot zasebna udeleženca, ker sta z velikimi vsotami inte-resirana pri Agro-Merkurju.
Obtoženec
Lenarčič
opisuje nato zgodovino Zveze slovenskih zadrug, ki se je pečala tudi z blagovnim prometom. Ker je ta blagovni promet rastel, se jc osnoval Agro-Merkur, ki bi imel le nalogo posredovati pri prodajah in kupčijah članic. Načelo Agro-Merkurja je bilo, le nabirati fiksna naročila in ničesar kreditirati ter vršiti kupčije s članicami. Vsi člani načelstva Agro-Merkurja razen Rožmana so bili tudi člani načelstva Zveze slov. zadrug. Obtoženec je bil načelnik in je smatral za svojega namestnika dr. Zr-java. Sicer pa je on redno hodil v pisarno in se zanimal za tekoče posle. Zapisnika o sejah načelstva niso imeli, ker so bili člani načelstva skoraj vedno skupaj. Ko so začeli agenti Agro-Mer-kurja ponujati kolonialno blago, so ljubljanski trgovci nastopili proti Agro-Merkurju. Tudi obtoženec sam ni bil zadovoljen s kupčijo s kolonialnim blagom in so se končno zedinili, da se ta kupčija opusti, zlasti še, ker se je tudi izvrševalni odbor narodno - napredna stranke za to zavzel. Obtoženec je bil tudi proti ustanovitvi tržaške podružnice, ker je imel že sam slabe izkušnje v Trstu. Ker pa se je reklo, da bo podružnica le posredovala pri kupčijah, je dovolil, da se ustanovi. Promet z Elizabetnim mlinom si je predočeval tako, da je Agro-Merkur posredoval pri dobavah moke, za kar bi dobival 2 c/c provizije. Za dobave bi Agro-Merkur garantiral do ene tretjine vrednosti. Da pa so se lastne kupčije z Elizabetnim mlinom sklepale, je zvedel šele pozneje. Ko je zvedel o velikih sklepih z Elizabetni mlinom, je tudi ukazal, naj se ti sklepi izpreme v agencijsko kupčijo kot je bilo prvotno določeno. Ko je pozneje vprašal Rožmana, če se je to zgodilo, mu je ta vprašanje potrdil. Ko je Zveza odpovedala Agro-Merkurju kredit, se je dr. Zrjav obrnil do moravške posojilnice, da pomaga iz zadrege. Da je prepusj.il to delo dr. Zrjavu, je krivo to, ker ni obtoženec bil vedno v Ljubljani. Tega, da. bo moravška posojilnica dobila nov kredit pri Zvezi, obtoženec ni vedel. Ko jc zašel Agro-Merkur v denarne zadrege in je z novim letom 1910 narastel dolg pri Zvezi do 193.000 kron, se je sklenilo, da poplača Agro-Merkur Zvezo na ta način, da bi dobil denar od moravške posojilnice potom menic. To se je tudi zgodilo in so menice znašale 120.000 K. Kako pa se je zgodilo s kočevsko posojilnico mu bilo znano. Vedel je, da Kočevska financira, a da v taki visočini, kot, se je pozneje izkazalo. ga je presenetilo. Da je imel Agro- j Merkur v Trstu skladišča, da se mu je | koruza zaplenila, je izvedel šele pozne- ; je, nakar se je peljal v Trst, da si ogleda ta skladišča. Blago so morali prodajali
po nižji ceni kot so je kupili. Dr. Vo-dušku v Trstu je vsled tega naročil, naj skuša doseči pri Elizabetnem mlinu, da da se oni neugodni sklopi stornirajo.
Takoj, ko sem spoznal stanje Agro-Merkurja, sem sklenil napovedati konkurz. (Dr. Neuberger: Da, šele čez par mesecev.) Ko sem prišel iz Trsta, sem zahteval, naj se sestavi bilanca, kar se je pa zelo zavleklo.
Preds.: Bili ste načelnik Zveze slov. zadrug, zakaj niste po njej pustili revidirati Agro - Merkurja. Druge zadruge ste revidirali, Agro-Mercurja ne?
Lenarčič: Saj je šel Rožman enkrat v Trst ter je cel teden delal tam doli.
Preds.: Ali je bil Rožman kot član načelstva primerna oseba za revizijo?
Lenarčič; Mi smo mu zaupali. Ko se je končno sestavila bilanca, je izkazala 40.000 K primanjkljaja. Plačila smo ustavili in napovedali konkurz. Bilanca pa, ki so je pozneje predložila sodišču, je izkazovala 120.000 K zgube. Rožman in dr. Zrjav pri Agro-Merkurju nista imela plače, pač pa pri Zvezi, in sicer po 4800 K. O tem, da bi se Ražmanu v kaki seji plača zvišala, ne ve. Kot načelnik, pravi obtoženec, je storil vse, kar se mu je zdelo potrebno v korist Zvezi in Agro-Merkurju. Ko je zvedel o nerednostih, je takoj posredoval. V podrobnosti se pa ni mogel spuščati, ker bi moral pregledati vso korespondenco v Ljubljani in v Trstu.
Preds.: Bili ste načelnik Zveze in Agro-Merkurja, Zveza pa je AgrO-Mer-kurju odpovedala, kredit, to se pravi, da ste sami sebi kredit odpovedali.
Lenarčič: Hotel sem rešiti, kar se je rešiti dalo.
Preds.: Kako ste mogli kot. načelnik trpeti, da je bil Agro-Merkur brez nadzorstva, ki bi ga moral imeti.
Lenarčič ne odgovarja direktno rja vprašanja, temveč se zvija. Pravi, da je sklenil, da bo prvi občni zbor volil nadzorstvo, do tedaj pa naj bi izvrševala nadzorstvo Zveza, ki ima sploh pravico do revizije.
Preds.: Pravila določajo, da se vodi o sejah načelstva zapisnike, a teh zapisnikov se ni vodilo. Nadalje določajo pravila, da v slučaju, ako je načelnik zadržan, vodi njegove posle nač. namestnik. Tega pa ni bilo.
Obt.: Bil je dr. Zrjav, ki sicer ni bil izvoljen, a se je smatral es ipso za onega, ki vse vodi.
Drž. pravdnik: Da, vse se je vršilo bolj po domače.
Preds.: Pravila Zveze slov. zadrug določajo, da se pri vsaki zadrugi izvrši revizija vsaj vsako poldrugo leto. Pri Agro-Merkurju pa se ni ves čas obstoja nobena revizija vršila. — Kakšni so bili vzroki propada?
Obt.: V prvi vrsti to, da je Cohen v Trstu pričel kupčije na lasten račun Agro-Merkurja ter pregovoril dr. Zrja-va in Rožmana, da sta odobrila njegovo postopanje. Ko so prišle zadrege, je Cohen zvrgel krivdo na ljubljanske gospode, na dr. Zrjava in Rožmana, ki sta mu pa le preveč zaupala.
Drž. pravdnik: Vi ste pa preveč zaupali dr. Zrjavu in Rožmanu.
Obt.; Kdo pa bi na mojem mestu ne zaupal dr. Zrjavu?
Dr. Tavčar nekaj ugovarja in mrmra v brado.
Drž. pravdnik: Ali vam je znano, da je že 1. februarja 1910 znašala terjatev 276.000 K, ko je šele pol leta posloval Agro-Merkur?
Obt.: Natančno nisem vedel.
Dr. Tavčar: Faktum je, da ima Zveza danes iskati 700.000 K pri Agro-Merkurju in je po mojem mnenju krivda to, da je načelnik Zveze nekoliko za-tisnil oči načelniku Agro - Merkurja. Prosim, naj se konstatira, ali je načel-stvo Zveze pritrdilo temu, da vstopita njena plačana uslužbenca dr. Zrjav jn Rožman v načelstvo Agro-Merkurja. Ali obstoja kje tak sklep?
F»reds.: Bomo pogledali v knjige.
Dr. Tavčar vpraša Lenarčiča, ali je kot načelnik pregledoval knjige in kako, da ni prišel na manipulacijo s kočevsko posojilnico glede vpisovanja v Zvezine knjige?
Obt.: V mojem položaju nisem vsega mogel narediti.
Dr. Tavčar: Zakaj si pa prevzel?
Dr. Mandič vpraša obtoženca, ali je vedel za obstoj tajnega konta.
Obt.: Ne.
Dr. Tekavčič: Ali vam je kdo kaj povedal o naročilu 150 vagonov Tomaževo žlindre?
Obt.: Nobeden.
Dr. Tekavčič; Kdo je napravil kupčijo s koruzo, ali ste kaj vedeli?
Obt.: Ničesar; po mojem mnenju jo je Cohen popolnoma samolastno na pravil.
Preds.: Ali ste se kaj prepričali, ko ste dobili bilanco leta 1909., ali je dobra ali ne?
Obt.: Z ljubljanskimi knjigami se je ujemalo.
Preds.: Glede deležev zadružnikov
ne.
Koncem zaslišanja Lenarčiča, se je izkazalo, da so člani načelstva dr. Zr-jav, Rožman, Bayer in Lenarčič podpisali napram Zvezi slov. zadrug garancijsko izjavo za 150.000 K v svrho pokritja dolga Agro-Merkurja pri Zvezi, a da je Lenarčič svoj podpis na tej izjavi pozneje preklical in napovedal konkurz.
Nato se je razprava prekinila in se hadaljuje popoldne ob pol -4. uri.
Dnevne novice.
'-f-' Državni zbor. Socialnozavaro-valni odsek jc pretekli teden v dveh sejah rešil 72 paragrafov, in sicer od 28. do 99. Pri § 28. je bila zanimiva debata, ker je stari »lculturkampfer« baron Hock zahteval in predlagal, da se črta določba o zaprisežen ju uradnikov pri skupnih zavarovalnih uradih. Se-kundirali so mu sčveda socialni demo-kratje, dočim se je osobito nemški ra-dikalec Seidl zavzel za prisego. Pri glasovanju se je Hockov predlog odklonil.
+ Volilno gibanje na Notranjskem. Včeraj sta se vršila volilna shoda S. L. S. v Šmihelu in Trnju na Notranjskem, kjer se je predstavil volilcem kandidat S. L. S. deželni tajnik dr. L o v r o Pogačnik. V Šmihelu je dobrih 250 volilcev napolnilo društveno dvorano in odobravalo z navdušenjem izvajanja g. kandidata. Predsedoval je shodu g. župan Dovgan. Shoda v Trnju se je udeležilo okrog 100 tamoš-njih volilcev. Predsedoval je gosp. kurat. Lovšin. Med govorom dr. Pogačnika sta se prismolila na shod tudi liberalca mesar Lavrenčič in trgovec Domicelj iz Št. Petra. Izborno razpoloženje med volilci je oči-vidno slabo vplivalo na oba neodvisna agitatorja tako, da ju je moral predsednik shoda opozoriti k redu. Ko sta bila pozvana, da se oglasita k besedi, sta jo urnih korakov odkurila korajžno domov za peč s prepričanjem, da bodo 19. maja liberalci tako poraženi kakor že davno ne.
-f Laške zahteve. Laški listi v kraljustvu pišejo, da Italija spričo sestanka ministra di San Giuliano z grofom Berclitoldom zahteva, da mora Jadransko morje imeti zgolj avstrijsko-laški značaj, to je, da Slovani ob njem ne smejo eksistirati ali saj nobenih političnih pravic imeti. Lahi niso zadovoljni samo z laško fakulteto, marveč hočejo, da se ves sistem v avstrijskem Primorju izpremeni. Da Avstrijo upla-ši, piše »Stampa«, da dobivajo slovenske banke v Trstu denar iz Rusije! Ire-dentar denuncira! Lahi si, odkar so »slavno« premagali arabsko mizerijo v Tripolisu, veliko upajo, a kar si zdaj dovoljujejo, je res prav nesramno. Edina medicina zanje, bo, če jim bomo pošteno ustrojili kožo, kar bi se znalo preje zgoditi nego Italija misli.
+ Ponesrečen poizkus. V kranjskem deželnem zboru se je. v zadnjem zasedanju poslanec profesor Jare dotaknil tudi vladnega dispozičnega fonda, o katerem je dokazano, da so iz njega dobivali velike vsote Mladočelii, v katerih klubu sedi tudi liberalni poslanec ljubljanskega mesta dr. Ravni h ar. Profesor Jarc jc na glas vprašal dr. Ravniharja, koliko sta on, oziroma njegova stranka dobila iz tega dispozičnega fonda. Liberalci, ki so se sicer pri najmanjši besedi silno razburili, so takrat hitro pogledali na dr. Ravniharja, ki so je prebledelega obraza naslonil nazaj in se mu je videlo, da mu nekaj zapira grlo. To se je v zbornici in na galeriji splošno opazilo in različno komentiralo. Ze takrat smo vedeli, da bodo liberalci poizkušali ta vtisek popraviti s tem, da bodo po stari liberalni taktiki druge sumničili. Nedavno jc »Narod« priobčil notico, da je uredništvo »Dneva« dobilo iz zunanjega ministrstva 600 Iv in da je ta znesek poslalo nazaj ter je dostavilo opazko, da so na Slovenskem listi, ki dobivajo iz raznih fondov podpore. Mi pri tem nismo bili prav nič prizadeti, zato nismo imeli povoda kaj registrirati. Sedaj pa pride »Narod« in kriči, zakaj ne reagiramo. Po mnenju liberalnih žur-nalistov bi morali reagirati na vsako sumničenje, katero iz prozornega namena izleže kak liberalni časnikar. Slabo bi bilo z našo častjo, če bi moralo tako biti. Noben slovenski list zunanjega ministrstva radi njegove zgrešene politike tako ne prijema kakor ravno »Slovenec«, »Narod« in njegovi patrom so pa že od lastnih somišljenikov zadnji čas dobili naslove, ki so zasluženi v toliko, ker se »Narodova« pisava obrača vedno po strahu, do ne bi šel ljubljanski magistrat v zrak. Zdi se nam, da »Narod« misli, tla je vsak tak, da se prodaja. Mi se preveč zavedamo svojega zvanja, da bi to zvanje spravili v odvisnost z drugimi interesi kot z in-
teresi, ki nam jih veleva naš narodni program. To enkrat za vselej. Liberalci ne bodo nikoli doživeli časa, da bi katoliškemu slovenskemu dnevniku »Slovencu« mogli očitati kaj sličnega, kar se lahko očita klubu, v katerem sedi njihov poslanec! Kar se pa tiče lažij o podporah »Slovencu« od »Piusver-eina«, pa tudi tudi enkrat za vselej: Pripravljeni smo izdajanje »Slovenca« takoj ustaviti, če se nam dokaže, da sta »Slovenec« ali naše podjetje dobila vinar podpore od »Piusvereina«. To smo seveda zapisali za poštene ljudi, ne pa za tiste, ki jim je obrekovanje in sumničenje druga narava.
-j- »Slovenski Straži«! Ivan Nep. Murovec, župnik in dekan, črniče pri Gorici, v spomin 5001etnice vstol., 100 K. — Vaclav Vondrašek, župnik, Podbrez-je, 2 K. — Fr. Repolusk, Ruše, 4 K 20 h. '— Fran Tavčar, trgovec in posestnik, Selce nad Škof j o Loko, 3 K. — Po g. Mariji Kozmelj, Vransko, nabrano na sedmini, 3 K 80 h. — Ivan Stare, provizor, Slov. Plajberk, 5 K. — Josip Glažar, kaplan, Sv. Ivan jjri Trstu, 3 K. — Po podružnici Št. Ilj v Slov. goricah darovali duhovniki na sedmini č. g. Matije Ke-lemine, ki so se udeležili njegovega pogreba, 14 K. — Nemški »S chulve r-e i n « ravnokar priobčuje oklic na nemški narod, v katerem pravi: Dajte s polnimi rok a m i. Vi, ki imate kaj premoženja, zavedajte se narodnih svojih dolžnosti, pa tudi Vi meščani, kmetje, delavci, prispevajte, ker vse, kar daste, dobe najrevnejši. Le tisti narod je vreden, da se ohrani in uspeva, ki se z lastno močjo brani! — Tako nemški »Schulverein«. Mi vsi dajmo po »Slovenski Straži« najrevnejšim med nami, obmejnim bratom, da morejo braniti mejo ter jo ohraniti domovini v korist vere in v čast rodu.
-f- Nemške marke za avstrijsko nemštvo. Virtemberške »šolske občino« (nekake organizacije ljudsko - šolsko mladine) zbirajo med sabo darove za nemške — zlasti protestantske — šole v »ogroženih« krajih v Avstriji. Tako se protestantski vikar Martin Nast iz Grulicha na Češkem zahvaljuje neki »šolski občini«, da je zbrala in poslala denar, s katerim se nakupijo biblijske slike za verski pouk protestantskih šolarji v Grulichu. Na istem mestu (»Mitteilungen aus den Schulgemeinden von Württemberg«) poroča neki učenec o »čedni vsotici«, ki so jo šolarji zbrali za »tlačene brate« v Brnu, to je za tamoš-njo nemško šolo. Mi nočemo tukaj govoriti o nemških markah v tistem zmi-slu, kakor Nemci tako radi govore o ruskem rublju in privoščimo Nemcem rajhovske marke iz vsega srca. Radovedni smo le, kaj pravi k virtember-škim markam koroški Dobernig, ki smatra kranjske Slovence na Koroškem za — tujce in jim odreka pravico brigati se za svoje koroške brate. Ali tudi gosp. Dobernig ne priznava meja, ki ločijo Avstrijo in Nemčijo, pač pa naroclnost-no-deželne meje v Avstriji — in po nem-ško-nacionalni geografiji seveda —?
+ Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 28. marca 1914: Prvo žrebanje papirjev deželne banke kranjske se določi na 15. aprila t. 1., ob 11. uri dopoldne. — Deželnim živinozdravnikom na Vrhniki se imenuje Fr. Pestotnik, ki nastopi službo 1. aprila 1915. ko zadosti vojaški dolžnosti. — Šolska babica Katarina Kvartič v deželni bolnišnici se definitivno namesti. — Sklep zdravstvenega zastopa Tržič se razveljavi glede dovolitve odškodnin odbornikom, ki se udeležijo seje, odobri pa glede nagrade načelniku. — Zastopnikom deželnega odbora v zdravstvenem okrožju na Raki se imenuje Alojzij Hu-mek v Gradišali. — Za rokodelsko razstavo v Radovljici se dovoli 500 K podpore. — Deželni vladi se predlaga razpust občinskega odbora v Slavini in nasvetuje za gerenta Štefana Fičur v Slavini, za prisednike pa Josipa Žitko in Janeza Ilrovatin iz Matenjevasi, Fr. Bergoč iz Koč in Frana Požene I iz Ra-kitnika. — Prošnje posestnikov od Sv. Duha in iz Krškega za dovolitev podpore za modro galico se odklonijo.
-f- Vlada oktroira nov zbornični poslovnik? Predsednik avstrijske posla-niške zbornice dr. Sylvester se je obrnil na predsednika ogrske zbornice s prošnjo za en izvod novega ogrskega zbor-ničn. poslovnika. Zato sklepa »Az Est«, da namerava avstrijska vlada oktro-irati nov zbornični poslovnik, ki naj bi bil sestavljen po ogrskem vzorcu.
-r Marckhl proti slovenskim zahtevam na polju sodstva. Dne 28. t. m. jc bil pri justičnem ministru državni poslanec Marckhl in v imenu nemško-Ijudske zveze protestiral proti vsakršni izpremombi dosedanje jezikovne prakse na sodiščih v območju graškega deželnega. nadsodišča.
-i- Parlamenterlzacija hrvatske vlade so šc vedno ni izvedla. Baje sc pa
bo v kratkem. Potem bo koalicija vesela in zadovoljna.
+ Ekspropriacljski zakon gre, kakor izvejo hrvatski listi, v prvi vrsti za tem, da bo mažarska vlada prišla v posest takozvane delte Rječine, ki je. na hrvatskem-teritoriju. Na ta način hoče Ogrska Reko razširiti in zgraditi tam velike pomorske naprave. Kadar bo to postalo premajhno, pa bo šla dalje. Se razume.
-[- Pojasnilo. Z ozirom na vest »Poglavje o koritih«, priobčeno v »Slovencu« dne 28. t. m. podpisani odbor »Društva jugoslov. uradnikov denarnih zavodov v Ljubljani« izjavlja, da je odbor tukajšne krajevne skupine v zadevi spora med uradništvom in upravo »Splošnega kreditnega društva« storil vse korake, da bi se zadeva rešila mirno in v korist uradništva. Ako to prizadevanje ni imelo uspeha, je temu krivo uradništvo samo, ki je začelo boj z upravo na svojo roko in ki je zadevo društvu sporočilo šele, ko je bila vsaka ugodna rešitev takorekoč že izključena ter se ni niti potem ravnalo po danih navodilih. Nadalje podpisani odbor poudarja, da je »Društvo jugoslov. uradnikov denarnih zavodov« strogo stanovsko društvo, ki izključuje vsako politično in versko vprašanje, da so člani tega društva uradniki vseh denarnih zavodov, ne glede na to, h kateri politični stranki sicer pripadajo in da sta tudi v odboru tukajšnje krajevne skupine zastopani obe večji politični stranki. — Društvo jugoslov. uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani.
-f- Kdo deli denar med konfidente? Hrvatski listi javljajo, da dobiva Gjor-gje Nastič, dasi ni res, da bi bil imenovan za uradnika pri zunanjem ministrstvu, od leta 1909. 300 K mesečnega honorarja od »Literarnega biroja c. kr. ministrstva za zunanje zadeve«, in sicer preko avstro-ogrskega poslaništva v Parizu. Na ta način plačuje zunanji urad svoje konfidente v Srbiji, na Hrvatskem, v Ukrajini in drugod. Ta denar se pač slabo rentira!
-i Odlikovan je višji deželnosodni svetnik A n t o n Leveč, povodom od njega naprošene vpokojitve, z reclom železne krone tretjega razreda.
—	f Umrl je dne 29. t. m. č. gospod Ivan P 1 a h u t n i k , župnik v Mot-niku. Rojen je bil v Ljubljani 2. avgusta 1878, v mašnika posvečen 3. avgusta 1900. Služboval je kot kaplan v Senožečah, na Igu, v Cerknici, v Ribnici in kot župnik v Motniku. Pogreb bo v sredo, dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne. Čč. duhov, sobratom se priporoča v molitev.
—	f Jakob Megušar: iz Selc: V nedeljo smo pokopali ob ogromni udeležbi Plaznika. Srčna napaka je podrla čvrstega moža še v krepkih letih. Ž njim je legel v grob kremen-značaj, plemenit naš somišljenik, podpornik vsega, kar se je pri nas delalo v cerkvi in v javnosti. Pomen zadružništva jo — dasi ni bil videl šole od znotraj — eden prvih doumel; s trezno sodbo je spremljal vedno vse dogodke javnega življenja. V njegovem duhu je vzgojena vsa njegova družina. Počivaj v miru!
—	Visok obisk v Postojnski jami. Dne 28. t. m. je obiskal Postojnsko jamo pruski princ Joahim Albrecht.
—	V Metliki zopet potres. Dne 29. t. mes. ponoči ob dveh je bil v Metliki zopet močan potresni sunek. Sunek jo bil tako močan, da so vrata in okna šklepetala. Ognjišče teh potresov jc baje v Belikrajini.
—	Iz Adlešič 28. marca. Sinoči ob pol 8. uri čutili so nekateri pri nas zopet lahek potres, podoben gromu. — V Lipniku preko Kulpe na Hrvaškem pa je bil menda še hujši potres kot v Metliki. Kakor se govori, so se majali oltarji in so bežali iz cerkve ljudje, ki so čakali na sv. spoved, in g. župnik iz spovednice. — Včeraj jc slišal pri nas nekdo že kukavico. Ta se je pač zgodaj vrnila k nam.
—	Za tajnika »Hranilnice in posojilnice« v Kamniku je imenovan g. Košar, zet hišne posestnice gospe Marije Bahovec v Ljubljani.
—	Krvava bitka med delavci. Iz Litije nam poročajo: V petek, 27. t, m, pozno ponoči so se tik pred poslopjem c. kr. okr. glavarstva stepli delavci s predilnice in topilnice. Vršila se je prava bitka kakor med Albanci. Nad dvajset strelov je padlo, pokale so planke, motike, vile in bliskali so se noži. Tepli so se v temi kar vsevprek, kamor jc padlo, in kdor jc prišel blizu mirit, je bil tudi tepen. Na cesti so bile še drugi dan velike mlakuže krvi, kakor če bi kdo iz soda kri zlival na cesto. Očividci pravijo, da jc bil to grozen prizor, nič manj strašen kot v vojski. Veliko čudo je, da ni bil nihče do smrti pohit, ranjeni so pa vsi več ali manj; nekateri imajo celo kroglje v životu. Vzrok pretepa je staro sovraštvo med prcdilničarji in topilničarji
radi hrvaških delavk. Značilno je, da se je pretep vršil tik pred glavarstvom; to je bil dovolj glasen opomin našemu pridnemu glavarstvu, kako skrbi onostran mostu za mir in red. Medtem, ko zahteva glavarstvo v trgu strogo nadzorstvo gostilen, na svojem ozemlju onostran mostu pripušča popolno svobodo. Ondi po gostilnah se pleše, pije in vpije po cele noči, pleše se tudi v postu; vse pa brez vsake licence ali kakega nadzorstva. Po policijski uri se v trgu gostilne zapirajo, onostran mostu se pa šele pričenja ponočevanje; ni čuda, da se gostilničarji v Litiji pritožujejo, ker se postava ne izvršuje za vse enako. Občinski odbor v Hotiču je pa baje nedavno sklenil, iz strahu pred gostilničarji, da naj ostane pri starem, namreč, da občinski odbor ne reflektira na takso in licenco, ampak naj se naprej vrši prosto ponočevanje in ples; to pa kljub litijskim gostilničarjem. Kar se taks tiče, bo ta sklep zanimal deželni odbor; c. kr. deželna vlada naj pa pritisne na glavarstvo, da bo povsod enako izvajalo in izvrševalo cesarske postave.
—	Umrl jc v Meranu grof Friderik Thum V a 1 s a s s i n a, star 77 let. Truplo prepeljejo v Pliberk na Koroškem.
—	Skušnje za tesarske mojstre pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani so na>> pravili sledeči: Za tesarskega mojstra/ g. Josip Rop iz Bočno, Štajersko in g. Franc Zwick, Črcšnja vas na Koroškoqji Za zidarskega mojstra pa Anton For-giarini iz Viclma.	,,
—	Poštne razmere v Hinjah pri Žužemberku. Toliko zaželjenega in potrebnega poštnega urada še ni. Poštnega nabiralnika ni več. Vzel ga jo paragraf 101. kazenskega zakona ter ga skril v varno zavetje, kjer so bo zu nekaj časa lahko odpočil od vodnega strahu. Kako naj sedaj oddajamo ali prejemamo uradna in zasebna pisma? Štirje uradi so v župniji: župnijski, dva šolska, urad boleta deželne naklade ter hranilnica in posojilnica, a poštnega urada ni, niti poštnega nabiralnika. Oddajati stvari drugam jo predaleč: v Žužemberk dobre dve uri, v Struge dobre dve uri, v Stari Log poldrugo uro. Pa zamuda časa je prevelika. Ako so uradnim dopisom s sodnije, okrajnega glavarstva in drugih oblasti ljudje no odzovejo, naj posledice trpi poštna uprava, ne ljudje, ki niso tega krivi. Zakaj pa se ne ustanovi samostojen poštni urad, dasi jo tu več prometnih enot, kot pri marsikaterem drugem poštnem uradu na deželi? Pa tudi kar se tiče drugih pošiljatev, je potreben samostojen poštni urad. Kolikokrat jc pošiljatev pokvarjena, prodno pride lastniku v roke; pa tega ni kriv poštni urad v Žužemberku, ampak prevelika daljava in pa ker ni bilo vsakdanjo zveze z Žužemberkom.
—	Trgovska šola na Sušaku je proj glašena za. samostojno trgovsko akademijo, s čimer je prebivalstvu Sušaka zelo ustreženo.
—	Hrvatska mensa academica je te dni zaradi nedostajanja sredstev svojo delovanje prekinila.
—	V spanju umorjena. V Bredju pri Koprivnici na Hrvatskem jo to dni neznanec splezal ponoči skozi podstrešje v sobo, kjer je spala kmetica Marija Gorničec in jo s topim orožjem ubil. Zaprli so kmeta Frana Jurjeviča iz Illebina, ki pa odločno taji.
—	Tamburaške instrumente za celi zbor od devet članov ceno proda neko slovansko dijaško društvo. Vprašanja na: Janko Dolinar, stud. agr., Mödling bei Wien, Wiesenstraße 15.
RUMUNIJA IN AVSTRO - OGRSKA.
»Universul« objavlja članek ruskega publicista Durnova, ki izvaja, da more Rumuniji edino rUsofilska politika koristiti. Rumunija v zvezi z Avstrijo ni mogla ničesar doseči, kar so je med balkansko krizo dokazalo. Prihodnje vojsko se moro Rumunija udeležiti le skupno z Rusijo in s Srbijo. Drug list se pa zavzema za avstrofilsko politiko in objavlja vrsto člankov pod nadpisom »Za ali proti Avstriji«. Dokazuje, da more Rumunija napredovati le, če se drži trozvezc in močnega soseda. Avstro - Ogrske. Ruska politika nima za Rumuni jo nobenega zmisla.
AVTENTIČNO BESEDILO PROTIKA-TOLIŠKEGA PISMA NEMŠKEGA CESARJA.
»Berliner Tageblatt« objavlja besedilo pisma cesarja Viljema hesenski princesi, ko jo prestopila h katoličan-slvu. Napad na katoličane slove: »Ti liočeš pristopiti onemu praznoverju, ki je sovražim iz dna svojega srca in katero izkoreniniti smatram za nalogo svojega življenja.«
V IRSKI GROZI VSTAJA RADI HO-MERULA?
V ponedeljek (danes) namerava vlada v zbornici izjaviti, da sta podala generala French in Ewars svoj odstop. Znani časnikar Harald Spencer jc na
nekem shodu izjavil, da je iz prijaznosti nemška vlada obvestila Anglijo, da ulstrski vstaši naročajo orožje v Nemčiji. Nacionalistiška »York Examuncr« piše: Če bi proti pričakovanju Irska homerula ne dobila, se lahko pripete izvanredne stvari. Znaten del armade, mornarice in policije se namreč zavzema za irske zahteve.
Primorske vesli.
p Občinske volitve v Gorici. Včeraj je volil tretji razred. Slovenci so dobili 339 gla sov, Lahi 512. Kamoraši, laški krščanski socialci, socialni demokrat je in Nemci so volili kompaktno proti Slovencem. Udeležba je bila 85 odstotkov. Glasovi, ki jih je dobila slovenska lista, so samo slovenski. Da bi bile v Gorki proporčno volitve, bi bil dejanski uspeli Slovencev velik, velik pa je sedaj njihov moralen uspeh, ker so dokazale, da |e slovesnska stranka v Gorici najmočnejša stranka v mestu. Slovenci so dobili 40 odstotkov vseh oddanih glasov. Nemci so svoje glasove Italijanom na pomoč privlekli celo iz Knittelfelda. Zvečer so bile po Gorici laške demonstracije. Napadenih je bilo več Slovencev, med njimi dr. Trco, ki je ranjen na glavi. V gledališču so bile velike protislovenske demonstracije. Komisar je zagrozil, da bo dal gledališče izprazniti, ako ne nehajo. Demonstracije po Gorici bi bile še večje, da ni vlada prepovedala nameravanega italijanskega obhoda z godbo. Lahi sami priznavajo, da so jih te volitve veljale najmanj 30 tisoč kron. Sedaj se prične s še večjo silo gospodarski boj Slovencev proti Italijanom. Razpoloženje med Slovenci v mestu, kakor tudi v okolici je najboljše. V tem boju morajo Italijani podleči.
p Volitve v občni pokojninski zavod v Trstu so za Slovence neugodno izpadle. Slovenci so izvoljeni samo v skupini A. D. kot namestniki.
p Vsenemška slavnost v Trstu. Nemci, ki so priromali v Trst, slave zdaj SOletnico, ko so ustanovili svoje turnarsko društvo »Eintracht«. Hajlati so prišli ob tej priliki v Trst tudi Nemci iz Berolina, Gradca in z Dunaja. Celo namestnik princ Hohenlohe jo šel včeraj gledat Pruse iz Berolina na ko-merz v Trst privandranili Nemcev.
p Prestolonaslednik v Pulju. V soboto kmalu po četrti uri popoldne je dospel na krovu jahte »Laeroma« prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Pulj. Vse vojne ladje, katere se nahajajo v vojni Inki, so pozdravile cesarskega princa vsaka z 21 streli. V nedeljo si jc prestolonaslednik ogledal novozgrajeno kazino mornaričnih častnikov. Prestolonaslednik bo na krovu jahte »Lacroma« skoro gotovo nekaj časa spremil eskadro, katera bo te dni odplula za šest tednov v Levanto.
p Volil, imeniki v Pulju. Dne 26. t. m. bi bili morali biti razpoloženi volilni imeniki za prihodnje deželno-zborske volitve v Pulju. Imenikov pa še do danes ni na svitlo, akoravno vladni komisar, kateri vodi puljske občinske posle že 2 clni razglaša na oklicih, da so isti že izpostavljeni na ogled. V Pulju se pač menda ne sme odigrati nobena stvar brez nereda.
p Bombna afera. O tej stvari poročajo laški listi: Vest ogrskega kores-pondenčnega urada, da se bo razprava proti bombometalcu Belleliju kmalu začela, ni resnična. Začela se ni niti preiskava, ker se policijski protokoli nahajajo Še vsi pri državnem pravdni-ku! Glede poziva Lahov, naj vlada toži gospoda Giganteja, ki jo je obdolžil, da je bombni atentat sama uprizorila, se merodajni krogi baje s tem izgovarjajo, da je Gigante obdolžil tudi državnega pravdnika, da bi torej moralo tožbo vložiti nadpravdništvo v Budimpešti.
p Dolgo se je dal prositi. V Poreču so že pred več časom izvolili za župana odvetnika dr. Tullio Sbisa. Ta pa te časti ni hotel sprejeti, dasi so ga opeto-vano prosili. Dne 25. t. m. se je občinski svet zopet zbral in je prvi svetovalec marki Polesini moral vso svojo zgovornost uporabiti, cla se je dr. Sbi-sd udal. V daljšem govoru, ki so ga svetovalci z velikim odobravanjem spremljali, je župansko čast potem vendarle sprejel.
p Umrl je v Trstu čevljarski mojster Fran Gruden. — V Rojanu je umrl gostilničar in posestnik Ivan Marija Bole.
RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK
IN PRESTOLONASLEDNICA TER PRINC KAREL V CARSKEM SELU.
Dne 28. t. m., ob treh popoldne sla došla rumunski prestolonaslednik in prestolonaslednica s princem Karlom v Carsko Selo. Na kolodvoru sta jih sprejela ruski car in carica z velikimi
knezi in z velikimi kneginjami. Gostje so nastanjeni v Aleksandrovi palači. Oficiozna »Bosija« pozdravlja rumun-ske goste. Obifek utrja prijateljske razmere med Rusijo in Rumunijo, ki odgovarjajo političnim koristim in slavnim spominom obeh narodov, ki zasledujeta mirovno politiko. Obisk še bolj utreti vezi prijateljstva med obema državama.
Zadnje vesli.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dunaj. Ministrski predsednik je bil danes dalje časa v avdijenci pri cesarju.
ZA SKUPNOST ČEHOV.
Praga. Listi se pečajo s potrebo, da se združijo češke stranke v en tabor. Pozvati nameravajo v vseh strankah priljubljenega člana gosposke zbornice dr» Matuša, da vodi zbliževalno akcijo. »Venkov« objavlja članek iz poslaniških krogov, da je zadnji čas, cla ustanove institucijo, ki naj bi za združitev vseh sil v češkem političnem taboru nastopila. »Pravo Udu«, glasilo češke socialne demokracije, izvaja, da v boju med Čehi ne gre za načela, marveč za osebnosti in cla ne sme več tako naprej.
BURNI SHODI NA ČEŠKEM.
Praga. Včerajšnji mladočeški shod v Nepomuku so narodni socialci razbili. Orožništvo je izpraznilo dvorano. Nato so imeli narodgi socialci zaupni shod, na katerem je poslanec Rašin izjavil, da Čehi toliko časa ne izpremene svoje taktike, dokler ne nastanejo ustavne razmere na Češkem.
NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJA-NJA MED ZASEDANJEM DELEGACIJ.
Praga. »Pragcr Tagblatt« poroča, da uvede vlada med zasedanjem delegacij koncem aprila neobvezno razgovore med vodilnimi nemškimi in češkimi politiki na Češkem, da omogoči nova spravna pogajanja. Od teh razgovorov je odvisno, kako da sc razvijejo na-daljna politična vprašanja, osobito čc pricle do zasedanja poslaniške zbornice meseca junija. V delegacijah nameravajo osobito alpski poslanci na vlado pritisniti, da so zbornica skliče.
DR. KRAMAH iN KLOFAČ SE RADI DR. SVISE PREREKATA.
Praga. V »Narodnih Listih« se dr. Kramar peča zopet z afero dr. Svihe' in izjavlja z ozirom na izjavo profesorja; Masaryka, češ cla sta dva detektiva odkrila dr. Svihovo delovanje, da to ni res, marveč da je vse odkril neki češki domoljub, ki zasluži, da ga vse spoštuje. Klofač se je dne 29. t. m. na. nekem volilnem shodu pečal s Svihovo zadevo in je ojsfro napadal dr. Kramafa, ker ga ni na dr. Svihovo počenjanje pravočasno opozoril, clasi jc to že dve leti in pol znal. Klofač je tudi grajal postopanje preiskovalne komisije, ki ni naznanila, ka j cla je dr. Sviha zakrivil. Klofač jc povedal, cla so bili v preiskovalni komisiji član gosposke zbornice dr. Mattuš, dr. Vratislav Černv, vseuči-liški profesor dvorni svetnik Hlava, profesor Hejrovskv, dr. Svehla in dr. Prokupek.
BACHOV SISTEM V SPLJETU.
Spljet. Zaradi protiitalijanškili demonstracij je tukajšnji okrajni glavar Szilvas izclal razglas, glasom katerega je za tri mesece prepovedana noša znakov, vrbe, petje, klicanje in slično. Pre-greški zoper to se kaznujejo po Bachovem policijskem patentu. Na podlagi tega je bila neka 151etna deklica, ker je imela 24. t. m. trobojni znak na gru-dih, kaznovana z zaporom.
HRVATSKI SABOR.
Zagreb. Sabor se danes ali jutri od-godi. Prihodnje zasedanje se vrši maja meseca, cla se reši proačun, regulirajo učiteljske plače in sistemizirajo pokojnine avtonomnega uradništva.
TRAGIČNO POGLAVJE IZ ŽIVLJENJA ZNAMENITEGA ČEŠKEGA ČASNIKARJA.
Praga. »Češko Slovo« razkriva intrige družine znanega češkega časnikarja in organizatorja Franceta llovor-kc, katerega so lastni otroci iz egoistič-nih ozirov spravili v norišnico, iz katere se mu je posrečilo izmuzniti, ko je dokazal sam svojo normalnost.
KORUPCIJA V PRAŠKI OBČINI.
Praga. Znano je, da je odvetnik dr. Boucek .očital 10 praškim občinskim svetnikom, cla so tatovi in podkupljeni individui. Občinski svetnik dr. Ba-stecky je prišel v dr. Boucekovo pisarno in ga je prosil, cla naj izjavi, če tudi nanj misli. Dr. Boucek je izjavil, cla razpolaga z gradivom, da so bili nekateri mestni svetniki podkupljeni, drugi so pa osumljeni, a dr. Bastec.ky ni med njimi. Šele med porotno razpravo
namerava imenovati imena kompromi-tiranih mestnih svetnikov.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. Pri današnjem žrebanju so zadeli: 60,000 K št. 31.362; 5000 K št. 17.826 in 55.876; 2000 K št. 1356, 3700, 4239, 8540, 9238, 12.261, 12.986, 23.872, 26.304, 46.275, 49.445, 55.523, 79.162, 87.565 in 93.418.
SPOR V GRAŠKI SOCIALNI DEMOKRACIJI.
Gradec. V enem delu socialnodemo-kraškega delavstva in socialnodemokraško stranko je razpor. Včeraj so nezadovolj-neži imeli shod, socialni demokratje so pa preprečili, da bi govoril urednik Gross-mann. Bil je velik vrišč, ki se je razvil v pretep. Komisar je shod razpustil. Zboro-valci so drug na drugega metali vrčke. Pretep se je nadaljeval tudi na cesti. Trije delavci so aretirani.
VELIKA IREDENTI3TIČNA DEMONSTRACIJA V ITALIJI.
Pavia. O iredentistični demonstraciji, ki se j c vršila tu 27. t. m. (o kateri avstrijsko nemško časopisje noče nič natančnejšega vedeti) se poroča: Dijaki so dopoldne št raj kali, da protestirajo, cla se vprašanje laške fakultete v Trstu zavlačuje, popoldne ob 2. uri pa prišli na univerzo ter se podali v veliko avlo. Tu jc bil zbran ves profesorski zbor z rektorjem na čelu. Govorili so. rektor, več profesorjev in dijaki. Seveda so vsi napadali Avstrijo. Potem so dijaki korakali k grobovom v vojskah z Avstrijo padlih dijakov. Na grobovih je govoril dijak Fiet.ta in mu je množica navdušeno ploskala. Kaj, si je lahko misliti. Dijaki so se nato hoteli podati k spomenikoma Garibaldija in Oairolija, a to je bilo že. 1ako nevarno, da so kajabinijeri nastopili, cla preprečijo kako prehudo urotiavstrijsko demonstracijo. Večkrat so zatrobile trobente. Ker ni vse dosti pomagalo, so morali nastopiti vojaki.
RUMUNSKA POLITIKA.
Berolin. »Vossische Zeitung« pravi, da se rumunska politika ne izpremeni, kakor je pričakovala Rusijo vsled obiska rumunskega prestolonaslednika v Peter-burgu.
ZRAČNO BRODOVJE RUSIJE.
Petearburg. Načrt za zgradbo vojaškega letalnega ruskega broclovja je izdelan. Sklenili so, da zgrade 326 navadnih aeropianov in 10 zvačnili dread-noughtov. Naročili so nadalje 100 malih aeropl.anov zistema Sikorsy in aero--plane inozemskih zistemov. Farman, Duperdussin, Moran in Voisin in po 2 aeroplana novih zistemov nemške tvrdke Rumpler, angleške tvrdke Sofitch in ruskega poročnika Kovanjska. Naročili so tudi dva zrakoplova, ki se lahko vodita, v Franciji, enega pa v Rusi-ji. Program se izvede že bodočo jesen.
ŠVEDSKI KRALJ BOLAN.
Stockholm. Bolezen švedskega kralja Gustava se jc zelo poslabšala.
ITALIJANSKI GENERALNI KONZUL V SKADRU ODPOKLICAN.
Skader. Italijanski generalni konzul v Skadru Gali je odpotoval v Rim in se ne vrne več sem. Med mohamedanci je agi-liral, naj princa Wieda pri njegovem dohodu v Skader ne pozdravijo.
VELIK KONKURZ.
Gradec. V konkurzu tukajšnje tvrdke Jakob Mayer jun. znašajo pasiva 1,250.000 kron.
POLET AVIATIKA WIDMERJA IZ TRSTA V RIM.
Trst. Aviatik Giovanni Widmar je 29. t. m. ob 6. uri 25 minut odletcl iz Portoroze v Rim. Polet namerava v Ra-veni in v Perugiju prekiniti.
Rim. Aeroklub poroča, da je moral aviatik Widmar radi defekta pri motorju pri Ravenni polet prekiniti. Aviatik ni poškodovan.
NESREČA PRI ZGRADBI AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Dunaj. Včeraj je pri gradnji nove palače avstro - ogrske banke padel skozi strop 2200 kg težak betonski stroj. Škode je 15 tisoč kron. Ubit ni nhče, ker delavcev v nedeljo ni bilo na stavbi.
MADRIDSKI BOGATAŠ SAMOMORILEC.
Madrid. Veletržec Salvator Lopec je nesrečno špekuliral. To ga je tako razburilo, da je šel na stolp katedralke, od tu je pa skočil v globino. Truplo je padlo na žico električne poulične železnice. Žica je nesrečneževo glavo odrezala in glava je padla v neko kavarno, kjer so gostje biljardirali.
VIHARJI V RUSIJI.
Azov. Strašen vihar je zopet divjal v Azovskem ozemlju. Škode je nad pol milijona rubljev. Tudi v Batumu je divjal vihar.
GUVERNER GRŠKE NARODNE BANKE UTONIL.
Atene. Guverner narodne banke Valavritis je na nekem izletu utonil.
POVODNJI V SRBIJI.
Belgrad. Ker trajno dežuje, se bojo velikih povodenj. Belgrad ogrožujeta Donava in Sava, ki je že več hiš poplavila. Železniška zveza z Nišem je prekinjena. Boje se, da povodenj uniči vodovod. Ladje ne morejo voziti, ker reki dere ta. Brzo vlaki in orientni ekspres v Carigrad ne vozi. Iz notranje Srbije dohajajo neprestano vznemirljiva poročila o povodnjih. Osobito ob Moravi je položaj opasen.
NESREČE OB FRANCOSKEM OBREŽJU.
Pariz. V viharjih ob zahodnem francoskem obrežju so sc potopili angleški parnik »Carnsdal« in francoska parnika »Faure« in »Aleksandria«. Moštvo vseh treh parnikov je utonilo.
Po sveio.
+ Alkoholizem na Francoskem.
Francija ne hira samo vsled umetnega preprečevanja zaroda, ampak zelo tudi vsled vpliva alkoholizma. Odlični možje so zdaj osnovali ligo, da bi pri-morali bodoči parlament, da bi izdal stroge antialkoholne postave. Statistika, ki jo je leta 1907. ukazal Clemen-ceau, kaže, da je na Francoskem norosti kriv absint v 23, sladki likerji v 5, žganje v 53, jabolčno vino v 22, vino v 12 slučajih od sto. Najhujši je absint, ki uničuje naravnost možgansko snov. Absintopivci pa rode tudi živčno popolnoma oslabele potomce. Kar se norosti tiče, dr. Schmidt dokazuje, da se je od 40 let sem število norcev v Franciji podvojilo! Torej Francija tudi -\ tem oZiru vse dežele prekaša.
Nemška pšenica za srbsko armado. Srbija je v Nemčiji naročila 4 milijone kilogramov pšenice za armado. Finančni minister je za to dobavo dovolil carine prost uvoz.
LjoDljooske novice.
lj Poslovilni večer Ignacija Borštnika.
Kdo bi si bil mislil. Najkrasnejše nedeljsko vreme in gledališče napolnjeno do zadnjega kotička. Vsaj po slovo od Ig. Borštnika. je prišlo ljubljansko občinstvo v gledališče. Lepo! Ali si je morda zadnji tre-notek vendarle premislilo in spoznalo, da potrebujemo tudi drame? Večer je bil za Ig. Borštnika najčastnejši. Prepuščamo besedo našemu rednemu kritiku; mi le kon-statiramo, da je Borštnik neštetokrat bil poklican na oder, da je občinstvo uprav — manifestiralo. Kako neki naj si tolmačimo te manifestacije koncem sezone? . . . Ali je morda občinstvo izvedelo, da je kljub vsej letošnji dramski mizeriji Borštnik vendar napravil prebitek, dočim smo prejšnja leta imeli pri dobro obiskanih hišah tisočake in tisočake deficitov? Ali se morda pričnemo vendarle zavedati, da. je edina pot spraviti dramo zopet v pravi tir, dati jo v roke takemu gledališkemu ravnatelju kakor je Ig. Borštnik, poveriti jo njemu popolnoma, ne da bi se kak drug smel vmes vtikati. In to tudi pri engage-mentih! Kdor hoče letošnjo dramo strogo kritizirati, ta pač noče vpoštevati, da je Borštnik pripeljal se iz Zagreba neko soboto tik pred sezono in je moral drugi četrtek že igrati z osobjem, katerega ni prav nič poznal in ki je slučajno še ostalo v Ljubljani. Disciplino, katere prej med igralci pod raznimi profesorji in doktorji ni bilo prav nič, je pričel kmalu uveljavljati. Sedaj bi bil čas, da se Borštniku takoj nanovo poveri ravnateljstvo, da si lahko takoj začrta pot za bodočo sezono. Edino sredstvo ohraniti in razviti slovensko dramo je, dati jo v roke veščemu gledališkemu strokovnjaku in da se preneha z enoletnimi debitiranji raznih profesorjev, doktorjev in »pisateljev« kot intendatov slovenskega gledališča. Če je hotelo včeraj občinstvo s svojimi bučnimi manifestacijami za Borštnika t o povedati, je imelo prav. Naj bi včerajšnji večer ne bil »poslovilni« večer g. Ig. Borštnika od našega odra — ampak začetek nove dobe!
lj Sestanek katehetov v sredo, dne 1. aprila, ob petih popoldne. — Referat kanonika Kržiča o biblični k a t e -h e z i.
lj Hrvatska opera. Dne 2. aprila zvečer se uprizori Offenbachova fantastična opera »Hoffmannove povesti«, ki je na našem odru dobro znana, a se ni izvajala doslej še nikdar vsa, neskraj-šana. Zagrebško operno osobje pa izvede to popularno opero brez krajšav. Zato jc prolog izdatno daljši, epilog z drugačnim zaključkom ter je slika v Benetkah glasbeno in pevsko bogatejša. Gospod Marko Vuškovič, ki igra vse tri zle duhove, ima v prologu in v poteku opere obsežnejšo vlogo, kakor so jo izvajali naši pevci v isti operi. Razne, pri nas črtane osebe nastopajo v zagrebški izvedbi povsem po izvirniku.
Gospod Vuškovič predstavlja tri izredno originalne tipe, ki spadajo med najsi j aj ne j še kreacije bogato galerije njegovih opernih značajev. V kratkem gostuje gospod Vuškovič na kraljevski saški dvorni operi v Draždanah, zato mu ne bo možno več priti v Ljubljano. Göspod Lowczynski jo idealen Hoff-mann, ženske vloge pa so z gospo Ma-jo de Strozzijevo (Olimpija in Antonija), z gdč. Miro Koroščevo (Giulietta) in z gdč. Jos. Sladovičevo (Stella) v vzornih rokah. Niklasa poje gdč. Mere. Valentijeva, Spalanzanija g. Zv. Str-mac, Crepela g. Jos. Križaj, Schlemihla pa g. Tošo Lestič. Tako bo po svoji popolni in neskrajšani izvedbi ta opera za Ljubljano kakor noviteta. — V petek, dne 3. aprila se uprizori najnovejša Fr. Lehärjeva opereta »Naposled sama«, ki se izvaja pravkar večer za večerom v »Theater an der Wien« na
Dunaju.	#
lj Novo vojaštvo. Jutri ob 12. uri 5 min. popoldne dospe semkaj 31. domobranski polk iz Moravskega in ostane tu mesto našega domačega, ki je premeščen na Goriško. Vojake bode čakalo častni-štvo in godba. Ker so vojaki moravski Čehi, je pričakovati, da bode civilno prebivalstvo z njimi harmoniralo.
lj Zblaznela je v četrtek v Železnikih 32 letna vezilja Terezija Prezelj, katero so pripeljali v blaznico na Studenec. Nesreč-nica je bila epileptična od svojega 12. leta in je le-ta bolezen tako vplivala na njene živce«
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Mrhar, kleparski mojster, 38 let. — Vincenc Božič, sin železniškega zavirača, 16 mesecev.
_ Alojzij Bardorfer, reienec, 15 dni. —
Josip Mavsar, bajtar, 34 let. — Anton Zdešar, posestnikov sin, mornariški eleve, let. _ Matevž Košir, bivši hlapec, 47 let. — Josip Schuster, sin železniškega delavca, 4 leta. — Josip Počivalnik, bančni uradnik, 26 let. — Marija Noč, posestni-kova hči, 29 let. — Marija Zavodnik,.pre-mogarjeva žena, 23 let. — Julijana Re-bozelj, služkinja, 21 let.
BOJI GRKOV Z ALBANCI V EPIRU.
Iz Aten se brzojavlja, da so epirot-ski grški vstaši zadnje dni pri Kimari, Leskoviku, Saleziju in pri Auduci porazili albanske čete "in več oddelkov albarfske žendarmerije. Epirotske vsta-še vodijo Kremidas, Dimulas in Kel-yoos. Albanci so baje že zapustili središče severno epirotskega odpora.
UMAZ ARIJE V FRANCOSKEM SVOBODOMISELNEM TABORU.
Preiskovalna parlamentarna komisija je sklenila, da predloži zbornici poročilo, sestavljeno po Jauresu, ki izvaja: Dognano je, da je Monis kot ministrski predsednik nastopil, da pritiska na sodišče in da jc zahteval, da se pro ces Rochette odgodi. O poročilu Jau resa bo razpravljala zbornica šele v četrtek, nakar gre na počitnice, ne da dokonča proračunsko razpravo.	*
NAPETOST V ANGLIJI PONEHAVA?
Ker so Asquith in še nekateri ministri koncem minulega tedna odpotovali iz Londona, se sodi, da ni notranji politični položaj v Angliji več tako napet, kakor je bil. Voditelj ulstrskih vstašev Carson je došel v London, da se danes (30. t. m.) udeleži seje poslaniške zbornice.
Sli erske novice.
š Volilni boj v Št. IIju v Slov gor.
V soboto, dne 28. marca se je končalo v Št. Ilju reklamacijsko postopanje. Slovenska stranka je vložila čez 50 reklamacij. Volitev sama, ki bo konečno odločila nadaljno usodo Št. Uja, se bo skoro gotovo vršila šele v poletju.
š Delavsko zborovanje v Gradcu. Na shodu J. S. Z. v Gradcu dne 29. t. m. je govoril okrožni delavski tajnik Vekoslav Zaje.
Š štajerska c. kr. kmetijska družba je imela dne 27. in 28. marca v Gradcu v deželni zbornici svoj občni zbor. Udeležba jc bila izredno velika. Iz Spodnjega štajerja je bilo zastopanih 51 podružnic s čez 110 delegati. Ob 4. uri dne 27. marca popoldne je predsednik dež. glavar grof Attems otvoril občni zbor. Po običajnih poročilih so se začeli razpravljati predlogi centralnega odbora in podružnic. Med podružničnimi predlogi je bil tudi predlog podružnice v Žalcu radi obrtnih olajšav za deželo, katero je zastopal prejšnji liberalni poslanec Roblek. V svojem utemeljovalnem govoru je Roblek zavzel ravno nasprotno stališče kakor liberalna stranka. Zavzemal se je za »fušarje«; v govoru je žalil obrtnike, kakor nobeden kmečki poslanec. Rekel je v svojem govoru o dosedanji obrtni postavi: » . . . das Sie in unverschämter Weise ausgenützt worden ist.« Značilno je, da je isti delogat se izrekel za to, da bi se imela koncesija za vino-
trštvo dati samo Istim, ki imajo v zalogi samo avstrijska vina. — Volitev osrednjega odbora se jc vršila v soboto. Vršila se je tako, da so Slovenci prod Nemci složno nastopili, dovolili so naši delegati tudi liberalcem dva mandata z obvezo, da se vsaj držijo kompromisne liste. Seveda se vsi liberalni delegati do te poštenosti niso mogli pov-speti. Glasovali so drugače. Glede na priznano liberalno značajnost, to ni nič čudnega. Iz spodnještajerske skupine so bili izvoljeni vsi trije kompromisni kandidati: dr. Verstovšek, Gabr. Majcen in Fr. Roblek. V plenumu se je vršil velik boj med Pantzevci in Hohen-blumovci. V plenumu Pantzeva stuja ni prodrla, pač pa v gornjoštajerski skupini. Slovenci imamo letos zaznamovati veliko pridobitev. Dosedaj smo imeli lo tri zastopnike v centralnem odboru, namreč one, ki jih volijo spodnještajerske podružnice. Letos pa so nam Nemci morali odstopiti tudi tri mesta, v plenumu. Izvoljeni so Slovenci: Franjo Thaler, župan v Št. Ilju, Jos. Ozmec, župnik in dež. poslanec v Št. Lovrencu ter Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih. Slovenec našinec g. Thaler je v plenumu dobil izmed vseh kandatov največ glasov (322). Propadel pa je nemški grof Meran. Šele ko je izvoljeni odbornik pl. Ecker odstopil, je grof Meran prišel v odbor š Zopet dvoboj s smrtnim izidom v Ljubnu na Zgornjem štajerskem. V Ljubnu na Zgornjem Štajerskem sta se sprla, ko sta igrala, 311etni slušatelj rudarske šole Zigmund vitez pl. Karbin-ski in 251etni slušatelj iste šole Wiecher-kiewicz iz Varšave, tudi Karbinski je iz Rusko-Poljskega. Karbinski je v raz burjenju rekel Wiecherkie,\viczu lopov (šust). Sledil je dvoboj na samokrese Dvobojevala sta se v takozvanem Glanzgrabnu pri Brucku ob Muri. Že ko je padel prvi .strel, je padel Karbinski, smrtno nevarno v glavo zadet. Prepeljali so ga v Štefanijsko bolnišnico v Ljubnu, kjer je nesrečnež ob 11. uri dopoldne umrl. Rajnik je študiral v Ljubnu že od leta 1902. Wiecherkiewicz in sekundailti so pobegnili. Državno pravdništvo jih zasleduje. — Iz Ljub-nega danes brzojavljajo, da so ondi aretirali enega sekundanta Tadeja Ostrovskega, Obdukcija Karbinskega je pokazala, da ga je krogla zadela v možgane. Danes se vrši pogreb.
š Volitve v celjsko okrajno bolniško blagajno so potrjene. Rekurz je odbit.
Kurzne cene
dne 28. marca 191{.
š Stavka krojaških pomočnikov se
je pričela v Mariboru 26. t. ni.
š Dezerterja. Od celovškega infan-terijskega polka sta pobegnila Jakob Kovač in France Rednjak, oba doma iz Spod. Štajerske.
š Nesrečna mati. Ona mati Belšak pri Št. Jakobu v Slov goricah, katera je nedavno vsled zadušenja izgubila vseh svojih petero otrok, je bila pred mariborsko okrožno sodnijo obsojena na en mesec težke ječe.
š Občntno kaznovana babica. Mariborska sodnija je obsodila 601etno babico Frančiško Dolenc v Mariboru na tri mesece težke ječe, ker je baje zakrivila, da ste umrli dve porodnici, ki sta ji bili izročeni v skrb.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 28. marca 1914.
Pšenica za april 1914.....12 83
Pšenica za maj 1914.....12-72
Pšenica za oktober 1914 . . .	11-31
Rž april 1914........10-17
Rž za oktober........9'36
Oves april 1914.......796
Oves za oktober.......7 82
Koruza za maj 1914.....6-83
Koruza za julij 1914.....697
Poslano.
Gospod pl. Trnkoczy
lekarnar v Ljubljani.
Moja soproga jc zadnjega sinčka s Sladinom >sladni čaj" zredila. Fant je poldrugo leto star, Čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnjih treh otrocih je rabila razne re-dilne moko, s kojimi ni niti približnega uspeha imela. Sladin priporočam vsem starišem.
Spoštovanjem
Makso Kovač
c, kr. vojaški uradnik.
V Pu 1 j u, dne 23. marca 1014.
Državne rente.
4 °/o konv.dav.pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan — jul) 4-2° o avstr.velj. papir, renta febr,—avg.) 4-2% avstr. veli. srebr. renta (april—okt.) 4 °lu avstr. zlata renta. davk. prosta . . . 4 % avstr. kronSKa renta (marec—sept.) 4 % av. krop renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v zlatu..........
4 °/o ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4V2°/o ogr. renta v kronah iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deženo posojilo iz 1.1888. 4'/i°/o kianjskodež.melior.pos. iz i. 1911.
4 V2°/o kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posoiilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4°/0 obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4 % obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 40/0 drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g,d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5°/odon. uravn.pos.iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke 1. izd. 30/0 avstr zemli. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld. Liubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči Križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz I. 1885. po 25 lir. .
josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod .... Avstro ogrska banka . . . . Angio-avsirijska banka . . . Dtmaisko bančno diuštvo .
Jadranska banka.......
Ljubljanska krediina banka
ynion banka . *......
ZivnostensKa banka.....
Avstri|ski Lloyd.......
Državna železnica......
južna železnica.......
Alpine............
Škoda .............
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubel) . .
K	h
82	60
82	(¡0
86	20
86	35
102	85
82	95
82	85
98	50
81	65
90	20
95 95 81 85 92
1630	_
442	—
675	—
350	—
270	—
276	—
242	—
• 26	25
68	-
31	25
46	—
16	—
225	90
29	
6?,6	50
1973	—
343	j 80
534	P*
402	L
605	, 50
270	i25
621	—
710	130
102	35
820	75
756	1 25
19
23
252
Zahvala.
Za izredno Številne izraze so-žalja, ki so nam došli tako dobro-dejno od strani prijateljev in znancev povodom nenadno smrti našega dragega, iskreno ljubljenega
Pavla Peterca
tigovr.a )n hišnega posestnika
za krasne darovano vence kakor tudi za številno spremstvo k zadnjemu počitku pokojnikovom izrekamo tem potoni najsrčnejšo zahvalo. 10&1
Ljubljana, 30. marca 1914.
Žalujoči ostali.
(Brez posebnega obvestila.)
Vsa tozadevna po asnlla se t'obe odi podružnici c. kr. pri v. a vb r, kred t, zavoda Ljubljani.	j*
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin in brat, gospod
Josip Počivalnik
bančni nradnlk
danes zjutraj po dolgi bolezni v starosti 26 let mirno in vdano preminul.
Pogreb se vrši v torek 31. marca 1914 ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti. Prisojne ulice št. 3 na po-kapališče k Sv. Križu.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!	1097
Ljubljana, 30. marca 1914.
Žalujoči ostali.
I. »lo», pogrebni aavod Jo*. Türk.
Duhovščina dekanije Kamniške naznanja žalostno vest, da jc poklical vsemogočni Bog k Sebi ljubega tovariša veleč, gospoda
Ivana Plahutnllf
župnika v Motniku
previdenega s sv. zakramenti sinoči ob 6. uri.
Pogreb preblagega rajnika se bo vršil v sredo dne 1. aprila ob 10. uri dopoldne na župnijskem pokopališču v Motniku. Priporoča se v pobožno molitev in prijazen spomin.
Za dekanijsko duhovščino:
1082
Iv. Lavrenčič,
dekan.
HBBggBa^BBBBBS^ag^^Sffi)
blaga za obleke in perilo za skoro polovične cene podjetje zvezdnih tkanin „HERMES" v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5 v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte).

1045
Ad št. 1019 ox 1914.
Prodaja Eesa
v državnem gozdu »llovca« na Gorenjskem se proda okolu 3500 fm' mehkega lesa za žago okolu 2600 fm' lesa za celulozo v posebnem stanju na mestu sekanja.
Ponudbe naj se pošljejo do vključno 25. aprila 1914 na c. Ur. gozdno In domensko osbrb. nl&tvo v Bohinjski B.stncl, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila in kupni pogoji.
G. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo.
Codea, dne 27. marca 1914.
10 r.
»KatoliSki Bukvami« v Ljub'jani.
Italijznsko-slovenski slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez. K 4.50. Katoliška Bukvama v LjubÜani. To je najpriročnejši laško-slovenski slovar, ki ¡e ooleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-ztologije nad 40.000 besed. Slnvar je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolah ter bo tudi vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel.
Iskravec, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laškl slovar šele čez nekaj let, je to edini slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar je obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv.
Nalezljive o roške bolezni v sliki in besedi. Za šolo in dom priredil dr. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški. Cena stenski sliki na poltrdem papirju s platnenim robom 4 K.
Na tej poučni tabe'i so v s'iki in besedi natančno obrazložene lahke in nevarne otroške nalezljive bo'ezni. Kdor bo prebral pouk o bolezni in pog'edal sliko, ho na prvi pog1ed spoznal, ali ima otrok ošpice, škrlatinko a'i kako drugo boVzen. Glavne znake vsake bolezni namreč lahko vsak razloču:e. Te koristne tabele bi ne smelo manjkati v nobeni šoli, društvu in večji družini. Ker je ravno sedaj čas, ko se najbol'" gosto pojavljajo otročje bolezni, naj vsak, kdor ima otroke, poseže po zgoraj označeni tabeli, ki se dobi in naroča v
Nove, ravnokar izišle knjige izred ae porabnosti: Milz, Die Kirche Christi. Sechs Fasten-
predigten. Cena 1 K. Csser, Eine Viertelstunde. Predigten im Anschluß an die hl. Sonntags-Evan-gelien. Cena 1 K 32 viri. Weber, Unser Weg zu Jesus und Maria. Anleitungen zum geistigen Leben aus den Schriften des Superiors Dr Louis Gillot. Cena 3 K .
Knjige se dobe in naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Nabiralnike „Slot?. Straže'4
pred psal^ega, bi mu ljubezen clo obmejni^ bratov ni samo prazna besečla!
Stanovale
se oddarNak'em pri Kranja, z več sobami dvema kuhinjama in vrtom, skupno ali posamezni prostori. Poslopje je enonadstropno, poleg državne ceste v neposredni bližini cerkve in kolodvora. Primerno za kako obrt ali kakega duhovnika v pokoju. Vprašati je pri V nko Črnilec, posestnik Naklo pri Kranju št. 46.	898
na benc. nmotor se proda, vse stoječe kot je. ali da se cela naprava ven vzame. Vse v najboljšem stanu. Obrniti se je: Franc Lenarčič. Nova vas pri Rakeku	089
ABSOLVENT
državne obrtne šole za siavbeno in pohištveno cnizurstvo s prakso tudi v obrtu želi vstopiti kot risar ali sekund, delovodja. — Pi i,azne po-audbe sprejema uprava tega lista pod „Mladenič" št. 1027.
Na osrednjo kmeti o v ljubljanski okolici se takoj sprejme boljši
t dobro plačo. Oženjeni niso Izvzeti. Naslov pove iz prijajnosti uprava lista pod št. 1063. (Znamka za odgovori)
Še nekaj 1000 komadov presujenlh in ne-presajenih jelkovih sadik v znani kakovosti odda graščina Sonnega pošta Studenee-Ig pri Ljubljani.	10(54
tRTIS
[\ SANATORIUM • EMONA"
f	'-B0LE2M. I
t7 LÜUBL-JAÑA • KOMENSKEGAULICA- 4 1 h
i sef-2dravn?::prinar:l)-Dr- FR DERGANC I
"V/
Večja množina sodnijsko cenjenega
M»lakHiiega, galaaierljskega, konfekcijskega blaga
kakor tudi emajlne In porcelanaste posode se
. -	. . ceno proda Povpraša se v trgovini A. Zoro,
dogovoru. Mibaei Puc, trgovec, Col pri VipavL I Jesen ce-Sava, Uoren.sko.	1024
zn parno žago z dobrim spričevalom, pridnega in treznega, sprejmem takoj v službo, plača po
t«m. «.a.« A. ».	».obj» i*i »-■»- Jije.	■»
*	«.*.«.» -m i.«»
Iščem izurjenega in poštenega
m
(otok Krk, Istra)

kopališče
Velika peSčona obal. ■ Dnevna zveza z Reko, 834 (10)
Morsko dno plitvo in cisto. — Čisto morje, hoteli, sobe v privatnih hišah.
Moderno urejeni Prospekti zaslon).
Uprava kopališča.


He zamu lite ugodne
prilike!
ki se razume deloma tudi na vrtnarstvo. Plača po pogodbi. Več se izve pri Aute Pavloviču, veleposestniku v Križpolju, Hrvatsko.	997
MpwsnVMKSVna
n nr iiifr
m
D^ vitez Hup pl. Porenta
primarij dobrodelnega zavoda v Trstu, potrjuje, da tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta, pri motenju delovanja prebavnih organov vedno najbolje učinkuje. Steklenica 20 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna
Gr. I^lCCOli
Samo nekaj dni!
1
zaloge čevljev
kakor molkih, ženskih, otroških, gorskih itd. najnooejie oblike bode od l. aprila dalje
IS Wolf®IiI lllio ssa dTOrlšžH Huroug hiie globoko pod lastno ceno.
Naiaile se bole razprodala usa zalaga usnja in feuljarshib potrebščin
ter spi o 4i usa pradašainiška opraoa isfotani pri
Zdrnienih čevljarjih,
Ufolfoua ulica 12.
Spomladne modele
n i» in öeHiiee priporoča MU
Ljubljana, Pred Škofijo 19.
Za gospode in dečke
nafvečja Izbera
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba! 2734 Solidna postrežba!

1066
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice o kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Kdina zaloga
il«awakcnrič
veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage. konjaka, žganja itd.
po4noma.sten. iako fini se dobi zelo poceni v mlekarni Ivan Vjdiuar, Črn vrh uad Idr.jo.
jfllllM«IHIHIIIIimi|IM«IIIIIIIMItNIII|lmillMHIHIIIIIllt1lll|NMI|UHt||ll1IHff1l„in»
{	Sukno, volneno blago, vse vrste pe-
|	rilno blago, sifoni, preproge, odeje,
{'	zastori in izvrstno gotovo moško pe-
|	:: rilo se dobi po najnižjih cenah t
j v masinfiktnrnl modni trgovini
H.JUDIJ a «si», 2n3l
llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllu
Deželni odbor kranjski razpisuje službo provizornega
nep IlsiiiizirasiIIia
S to službo je združen letni dohodek 1800 K, od katerega odpade 1000 K na deželni zaklad, 800 K pa na občine sodnega okraja Hadeškega.
Prosilci za razpisano službo naj pošljejo svoje z dokazili o starosti, o domovinstvu, o živinozdravniški vsposobljenosti in o znanju slovanskega in nemškega jezika opremljene prošnje do
25. aprila 1914
podpisanemu deželnemu odboru.
deželnega ofifes&ra kraniskega
v Ljubljani, dne 27. marca 1914.
'«iffMiMtimiimiirvitikitmtifiiiiiititMiiiittiiiMaMHifMtiiiiiMiuitiitiiuiiiiiiKuittunnnnm«,
iinEiiiimimiinniimitmntt
ZöißÜO,
zfllitcuoite mm
LJubljana
S1! Peirecesiö4
Izdala konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Udgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.