GRADISOV GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD GIP GRADIS Leto XXII VESTNIK Ljubljana, julij 1980 štev. 266 Prvi počitniški vtisi iz Biograda n/m i^a Zače,ku naj h?. do*8°letni člar povem, da sem, da c elan Gradisa, vesel, bili m° P° fnenda dvajsetih letih do-Cevnov °^jekt za oddih naših delav-Drv’im^Se* pa ^di, ker sem imel med n°vem jJrdoznost prebiti dopust v Bran 831,16111 domu je bilo v času menimeHVeliko. naPisane8a* zato oD; ’ .a ga ni potrebno ponovno don. Vatl' ^ov* počitniški dom nudi visok 'ku res veliko udobje. Daje ne 7d standard bivanja, saj po tem S 3°staia niti za boljšimi hoteli, v Dr‘310 delovanje vseh funkcij pa je z nek lzmfni. najbrž bilo še pogojeno mi paterirni »zagonskimi« težavami C °lna ekipa še ni uigrana pa je hja:L .zato pomanjkljivosti več. prvi b Je vsak od gostov, ki so bili v Prič ivrnen'’ doživel kaj mimo svojih hram °XaiTi: Nekaterim ni ustrezala Pqs. ’ drugi so se pritoževali nad po z °. 50 pa tudi takšni, ki so valne tll-^ank<< 'n njegove ohlaje- deležni povsem v duhu splošne stabilizacije in varčnosti. Sicer pa se tudi v Biogradu dS kaj privarčevati, če prepogosto ne zahajaš v bližnjo gostilno »Kod Žuče« in druge turistično močno »obremenjene« objekte. Cene izvenpenzionskih uslug so namreč v našem domu precej dostopnejše, pri čemer ni zanemaljiv tudi močno padajoči novo naših osebnih dohodkov. Privarčujemo pa tudi, če si »Jadranske susrete«, ki jih zagrebška televizija vsak petek prireja v Biogradu, ogledamo kar na televizijskem zaslonu, ker so cene za ogled »v živo« na evropskem nivoju. Tisti zahtevnejši si za manj denarja lahko ogledajo četrtkovo generalko, najzahtevnejši pa bodo seveda morali globje seči v žep. lahk0 Zmoznost’. Bodoči gosti se maniki?fsai bo vsaJ P°" tx Jivost v kratkem odpravljena 1 ‘no ohlajena. bre7 n,03 osvežitev pa se v Biogradu ne sknr.°ma prileže. saj poletje tam na$ *"» ?°nčnimi žarki, kot pri celini«, kjer smo teh dobrot Vse kaže, da smo se Gradisovci ob počitniških domovih v Poreču in Ankaranu, kjer je do morja le dober skok, že močno razvadili. Po prihodu iz Biograda sem namreč najpogosteje slišal vprašanje: Ali je res tako daleč do plaže? Res je »zelo daleč, celih deset minut« lagodnega sprehoda skozi borove gozdičke. Nekaterim, za katere bi to veeeno bil prevelik dopustniški napor, pa naj povem, da se je do plaže moč pripeljati tudi z avtom. O plaži še to. Na najbližji plaži so l>0ČI,niŠki dom v Biogradu n/m nameščne tudi lepe ležalne deske in če ste slabega spanja, si jih lahko med eno in tretjo uro zjutraj rezervirate na ta način, da jih prekrijete z' odsluženimi brisačami in kočami. Po tetji uri bo zanesljivo že prepozno, ker v Biogradu očitno letujejo mnogi, ki jih pesti nespečnost. Da smo Gradisovci navdušeni športniki je pokazala tudi zasedenost sedaj še skromnih športnih objektov, zato bomo tovrstno ponudbo morali nujno povečati. O zabavnem življenju v Biogradu lahko povem malo, saj se zaradi posebnih okoliščin o tem nisem utegnil seznaniti. Vsekakor pa bodo tudi plesalci našli kaj zase, ljubitelji kina V tej številki berite: 2. str.: Odgovorne naloge 00 ZS v pripravah na II. konferenco ZSS 6. str.: Položaj delavcev pri . izvajanju investicijskih del v tujini 15. str.: Razpis za Gradisove nagrade in diplome za leto 1980 pa vsekakor, saj filme manjavajo vsak dan. Tisti, ki pa jim ni do plesa, niti do kina pa lahko v domu gledajo televizijo in v Biogradu se bodo resnično počutili kot doma. Masten Valter Korajža velja Osemtisoč nas je, osemtisoč delavcev, ki se aktivno in odgovorno vključuje v celoten proces resničnega samoupravljanja in odločanja. Seyeda nekateri več, drugi manj — bistveno pa je, da nihče ne sttiji ob strani. Zato smo prepričani, da bomo z akcijo sindikata »Tisoč delavce v-sodelavce v« izboljšali aktivno sodelovanje delavec — Gradisov vestnik in tako pridobili za pisanje in informiranje vrsto novih dopisnikov — sodelavcev iz vrst neposrednih proizvajalcev. Želimo čim-več članov, predlogov in pisem iz vaših delovišč, iz vašega delovnega in življenjskega okolja. Pišite nam s preprostimi besedami, pišite tako kot vi mjslite, da bi bilo najbolje. V Gradisu imamo mnogo skritih talentov, ki se z besedami še ne upajo na dan toda korajža velja. Veseli bomo vsakega vašega dopisa, predloga, vsake vaše besede. Vaše prispevke bomo radi objavljali, pa skromen honorar bo sledil objavljenemu članku. Smo v času ostrih stabilizacijskih ukrepov, govorimo o boljšem go- spodarjenju, dvigu produktivnosti dela in na vseh koncih iščemo notranje rezerve. Zato nam bo vsak vaš predlog še kako dobrodošel. Prepričani smo, da se bo število stalnih in občasnih dopisnikov dvignilo in tako bo Gradisov vestnik postal še lepši in vsebinsko bogatejši kot doslej. Izkoriščamo to priložnost in vsi v uredništvu vam želimo prijeten dopust. LOJZE CEPUŠ NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAS SINDIKAT • NAŠ SINDIKAT • NAS Odgovorne naloge 00 ZS v pripravah na II. konferenco zveze sindikatov Slovenije Kako pomembno je vprašanje delitve po delu in rezultatih dela izpričuje sklep RS ZSS, da na dnevni red 2. konference ZSS postavi prav to vprašanje. In če povzamemo iz statuta ZSS, da se konferenca ZSS sestane za obravnavo posameznih pomembnih vprašanj, je še jasneje, da mora problematika delitve po delu in rezultatih dela biti v ospredju, ko gre Za aktivnost sindikata. Skladno s tem je republiški svet pripravil izhodišča za pripravo 2. konference ZSS z naslovom »Naloge sindikatov pri hitrejšem uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela«, določil pa je tudi rokovnik za potek priprav na 2. konferenco ZSS (Sindikalni poročevalec št, 4 od 31. 5. 1980). Glavni poudarki v pripravah na 2. konferenco ZSS bodo usmerjeni k oceni dosedanje aktivnosti pri uresničevanju stališč RS ZSS o delitvi po delu, ki so bila sprejeta spomladi leta 1979 (Knjižnica Sindikati št. 21). Ker bo na 2. konferenci v imenu ZSS sprejet tudi Družbeni dogovor o skupni h osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, bo v okviru priprav na 2. konferenco potekala tudi javna razprava o osnutku tega družbenega dogovora, pri katerem sta ob zvezi sindikatov udeležena še Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Udeleženci ocenjujejo, da bi £ sprejemom družbenega dogovora: — ustvarili podlago za usklajeno uporabo določil zakona o združenem delu o delitvi po delu in rezultatih dela, — ustvarili pogoje za uveljavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev pri razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — ustvarili pogoje za doslednejše uveljavljanje načela delitve po delu. Republiški svet ZSS pa bo o organiziranju javne razprave o osnutku družbenega dogovora sprejel poseben sklep. Posameznih nalog na tem mestu najbrž ni potrebno razčlenjevati, saj so dovolj temeljito obdelane v izhodiščih za pripravo 2. konference. Osnovnim organizacijam oziroma njihovim Izvršnim odborom le poziv, da se teh nalog nemudoma lotijo ter sprejmejo konkretne zadolžitve za aktivnost po sprejetem rokovniku. Konferenca OOZS bo preko svojih organov za področje delitve prispevala svoj delež, saj je tudi doslej vprašanjem delitve po delu in rezultatih dela posvečala osrednjo pozornost. Najbrž pa bi kazalo v času javne razprave o osnutku Družbenega dogovora o sk upni h osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sklicati tudi sejo konference OOZS GIP Gradis. O tem je predsedstvo konference OOZS sprejelo naslednji program aktivnosti: 1) Priprava ocene uveljavljanja načela delitve po delu po vprašanjih iz II. poglavja točka 2.1. Izhodišč za pripravo 2. konference ZSS z naslednjimi poudarki: a) Kako so bili dopolnjeni samoupravni splošni akti o delitvi po delu glede na stališča RS ZSS o delitvi po delu (Sindikati št. 21) po vprašanjih: — zagotavljanje hitrejše rasti akumulacije od rasti sredstev za osebne dohodke, — ugotavljanje zahtevnosti dela — metoda vrednotenja, — ugotavljanje uspešnosti dela. b) Kako so v samoupravnem sporazumu oblikovane skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka oz. za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. c) Kako vplanskih aktih zagotavljamo odvisnost rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka in uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela. d) Oceniti, katere dopolnitve in spremembe splošnih aktov o delitvi so še potrebne, da bi zagotovili hitrejše uveljavljanje načela delitve po delu. Po potrebi dati pobudo organom upravljanja, da pripravijo programe za dopolnjevanje aktov. Zadolžitev: Svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za OD Komisija za izvajanje nagrajevanja po delu 2. V javni razpravi o osnutku Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo sprejemamo naslednje konkretne naloge: a) proučitev osnutka družbenega dogovora in oblikovanje pripomb in dopolnitev Zadolžitev: Svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za 01 b) Uskladitev pripomb in dopolnil, ki jih bodo oblikovali svet in OOZS na seji konference OOZS Zadolžitev: Predsedstvo konference OOZS c) Organiziranje javne razprav^ in seznanjanje delavcev o vsebini * namenu družbenega dogovora Zadolžitev: Izvršni odbori OOc■ d) Oblikovanje skupnih prip0I1Jc in dopolnil na osnovi javne razpra Zadolžitev: Svet za oblikovan)6 dohodka in delitev sredstev za u, ’ Komisija za izvajanje nagrajevanj 3) Organiziranje javne razprav6 o gradivu ter osnutku stališč in sK pov na 2. konferenco ZSS Zadolžitev: Izvršni odbori OOZS Predsedstvo konference OOA Po mostu, katerega so zgradili delavd Nizkih gradenj dnevno vozijo aV< mo bile in prikolice iz novomeške tovarne IMV ZAHVALA Zahvaljujemo se vam za uspešno organizacijo športnih iger delavce> gradbeništva Slovenije. V vaši organizaciji in z napori vaših delavcen> še posebno nekaterih posameznikov ste uspeh zelo racionalno organi--ruti športno srečanje v optimalnih pogojih in v prijeten spomin 1 s udeležencev. Dokazali ste, da je mogoče športna srečanja iz vesti z malo sredstt'11 daje koristno med delavci gradbeništva vzpodbujati ter krepiti špor' Življenje v rekreacijski zahtevnosti. Dokazali ste, da se moramo na način zavzemati za usposobljenost delavcev. ,g ’ Želimo vam še veliko uspehov na tem področju in da boste te uspen ’ kar najbolje pretočili v rezultate dela. S tovariškimi pozdravi! n<- Gradimo elektrarno na Soči 116 So,kan naj bi dogradili leta 1982 Zaradi ozkosti in omejenosti s prostornim je gradbišče organizirano na desni obali Soče ČutiJmanjkanje električne enei Ta n °,v naši ožji in širši domo' m J\oblcm je značilen tudi za trarnku ln zat0 so se v Soških e Soiif.f1 lz *s,ove Gorice odloč tram nu'z8raditi manjšo hidroe tozd Srtdbena dela ic Pre HB e^!zkc g^dnje iz Marib Prva..kan se gradi v dveh fa na H« aza Predvideva gradbena haiain111 polovici struge, kjer se Pre,očna polja in pa d, naj l"a z.gradba. Ta faza grai I9ui . bl*a zaključena spom drUBOfleta' Takrat se bo zače Soči *^8°d'o tudi našim dela doum ,?Ča je namreč izra; žito n fa reka in njen pret koL;lha’ Predvsem v odvis SSi Prav našlb delavcev na Scx je nrfia,radl težav z vodostaj muL ° tudi do enomese Pa n 8radni‘- *rovaiJ,Samo hudourniška 5 tej zamudi. Pomanjk vidag jekla je drugi vzročnik. Dobava dividag jekla je vezana na uvoz in prav zato ga v Solkanu niso dobili pravočasno. V teh dneh se delajo izkopi za temelje objekta v prvi gradbeni jami, Zaradi vdorov podtalnih voda, so se dela na izkopih tudi nekoliko zavlekla, saj so vdori večji kot je bilo predvideno, poleg tega pa je zaradi ozkosti objekta bilo potrebno postopno miniranje z omejenimi količinami eksploziva. Ko bodo v kratkem stekla betonska dela, saj bodo pričeli z betoniranjem temeljev v prvi gradbeni jami bo tudi delo hitreje steklo in zamuda zmanjšana. S pomočjo soizvajal-cev so se tudi že začela dela na preložitvi ceste Nova Gorica—Bovec, ki poteka v območju gradnje hidroelektrarne. Preložitev ceste je nujna zaradi pričetka druge faze gradnje, to je gradnja strojnice na levi obali. Sedaj je na gradbišču zaposleno SO gradisovih delavcev, v kratkem pa bo to število treba povečati za 50 delavcev, tako da bi v naslednjih mesecih delalo redno najmanj 130 cem Nizkih^aj6 * j *OS dostikrat ponagajalo graditeljem HE Solkan, delav- delavcev. Potrebno bo pojačati tudi močjo 10,5 W in s pretokom 60 ku- mehanizacijo in to predvsem za bičnih metrov na sekundo. Vodni izvajanje betonskih del. padec bo znašal 21 metrov. Po prcd- Bodoča HE Solkan bo imela moč videvanjih bo hidroelektrarna Sol-21 MW. V strojnico bosta vgrajeni kan zgrajena leta 1982. dve Kaplanovi turbini, vsaka z C. PAVLIN Na osnovi sklepa 2. seje Odbora za razvoj in organizacijo in predloga komisije za inventivno dejavnost v GIP Gradis se razpiše javni natečaj za rešitve posameznih perečih tehnoloških problemov. Namen tega natečaja je spodbujati vse delavce TOZD in delavce skupnih slutb v GIP Gradis k izumljanju, odkrivanju in uveljavljanju novih koristnih predlogov za rešitve na področju — gradbene tehnologije — organizacije proizvodnje — ekonomike poslovanja — samoupravne ureditve — drugih področij, ki omogočajo prihranke (tudi preprečitev škode) Zato razpisujemo Natečaj za rešitve naslednjih nalog: ■ 1. Skladiščenje opažev, odrskih cevi, stojk in drugih opažnih elementov na gradbišču 2. Enotna gradbiščna napisna tabla 3. Alternativni materiali za opaže (les, plastika, aluminij, itd.) — ekonomske rešitve 4. Rešitev montaže YU-nosilcev do 6 metrov brez vmesnega podpiranja Pogoji natečaja so sledeči: Od avtorjev natečaja pričakujemo: Ustrezne tehnične rešitve, ki naj upoštevajo veljavno zakonodajo, zlasti pa predpise s področja varstva pri delu, ekonomiko in pravilen izbor materiala, naj avtorji pošljejo v roku 90 dni v Razvojno organizacijsko službo v GIP GRADIS, 61000 Ljubljana, Šmartinska 134a. Natečaja se lahko udeležijo vsi delavci TOZD GIP GRADIS in DSSS. Za vse izbrane idejne rešitve naštetih naslovnih tem razpisujemo 3 nagrade v višini L nagrada 10.000 2. nagrada 7.000 3. nagrada 5.000 Komisija za inventivno dejavnost bo o rezultatih natečaja obvestila vse avtorje najkasneje 30 dni po zaključku natečaja. 5. seja Predsedstva konference Na svoji 5. redni seji jePredsestvo OOZS Gradisa razpravljalo o vrsti žgočih vprašanj, ki so značilne za današnji gospodarski trenutek, o položaju Gradisa v slovenskem gradbeništvu in gospodarstvu ter o pripravah na II. konferenco slovenskih sindikatov, o 35. obletnici Gradisa in ostali tekoči problematiki. Uvodoma sta tovarišica Milka Kloboves in tovariš Ervin Schvvar-zbartl pojasnila bistvene spremembe Samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Gradis in pa podrobneje pojasnila nekatera vprašanja, kot so: urejanje odnosov tozd — delovna organizacija, odnosov tozd — delovna skupnost skupne službe. V razpravi, pa je bilo predvsem poudarjeno, da je potrebno v tozdih organizirati temeljite razprave, da ne bi kasneje v fazi sprejemanja prihajalo do ovir zaradi novih nerazjasnjenih vprašanj. Zato mora v času razprave, oz. po razpravi biti opravljena popolna uskladitev stališč temeljnih organizacij. Za pomoč in ob vseh odprtih vprašanjih naj se vse OOZS poslužujejo nasvetov in pomoči Komisije za pripravo predlogov in organiziranje razprave Samoupravnega sporazumi o združitvi v delovno organizacijo GIP Gradis. O pripravah na sprejem Samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije sta poročala tov. Ivan Polak in tov. Stane Uhan. Tovariš Polak se je dotaknil vprašanj katerim moramo v sindikatu posvetiti posebno pozornost, ato sor — gospodarska problematika, — informiranje, — stanovanjska problematika, — počitniški domovi, gre za vzdrževanje obstoječih in za razrešitev kapacitet ter za usmeritev na ekonomske cene penziona, kar bo zahtevalo pripravo sistema subvencij, . — športni rekreaciji, . — socialnem varstvu. Tovariš Uhan je poudaril nekatere stabilizacijske elemente, ki bodo vnešeni v srednjeročni plan, saj sprejemanje plana sovpada z obdobjem resnih ukrepov na področju stabilizacije. Samoupravni sporazum samo nakazuje, oz. narekuje reševanje posameznih vprašanj, konkretne rešitve pa se urejajo z drugimi akti, kot so pravilniki, plani, programi itd. V fazi razprave mora biti opravljena maksimalna uskladitev. Temelje plana moramo sprejeti z referendumom na vsakem tozdu, Samoupravni sporazum o .temeljih plana pa sprejme delavski svet delovne organizacije po predhodni potrditvi delavskih svetov temeljnih organizacij. Nadalje se je predsedstvo konference OOZS dotaknilo analize OOZS GIP Gradis osebnih dohodkov z analizo vzrokov obstoječega stanja. O tej prolema-tiki je poročal tov. Stane Uhan, ki jeprikazal nekatere dolgoletne trende gibanja dohodka in osebnih dohodkov v Gradisu v primerjavi z gradbeništvom Slovenije in gospodarstvom Slovenije. Iz teh primerjav je razvidno, da je delež osebnih dohodkov Gradisa v slovenskem gradbeništvu, oz. gospodarstvu vedno zastajal za deležem dohodka. Za izboljšanje stanja je predlagal naslednje možne ukrepe: 1. Tozdi, ki so bili letos uspešni in bodo to lahko tudi v prihodnje, naj proučijo odločitev, da razporedijo sredstva za osebne dohodke do najvišje možne višine po merilih. 2. Sedaj uspešni tozdi, vendar s slabo perspektivo, naj analizirajo možnosti in na osnovi analize povišajo sredstva za osebne dohodke. 3. Slabe temeljne organizacije, ki tudi v perspektivi ne morejo računati na izboljšanje, morajo pripra- viti interne (sanacijske programe gibanja obsega del, dohodka in osebnih dohodkov. Kot dolgoročne ukrepe, ki bodo vnešeni vplan za obdobje 1981—85 je tovariš Uhan poudaril predvsem naslednje: — povečati delež osebnih dohodkov po učinku, — preprečiti neutemeljneo povečanje vrednotenja del in ispolnje-vati PMS metodo predvsem na račun pogojev dela, — izpopolnjevati vse tri oblike delitve po delu in rezultatih dela (normiranje, ocenjevanje, organizatorji dela), — osebni dohodki iz minulega dela, — osebni odhodki na osnovi inovacij — izpopolnjevanje obstoječega pravilnika. V razpravi na to temo je bilo še posebej izpostavljeno dejstvo, da smo v preteklosti o vprašanjih delitve osebnih dohodkov že sprejeli vrsto sklepov in usmeritev, vendar se v praksi stvari prepočasi spretni' njajo. Kritizirana je bila tudi praks8’ da se v času slabih rezultatov in niz-kega dohodka najprej omejuj6!0 oblike delitve po delil, čeprav bi m0' ralo biti nasprotno, saj bi na ta način izpostavili slabe delavce. , Predsedstvo konference OOZS sprejelo tudi program aktivnosti pripravah na drugo konferenco sin* dikatov Slovenije. Program 'n nej loge objavljamo obširno na drug1 strani Gradisovega vestnika. Na koncu je predsedstvo odobri poročilo stroškov za izvedbo XX*_•, letnih športnih iger Gradisa, ki bile v Kopru, ob tem pa jetudispr6 jelo sklep, da naj Komisija za špo* in rekreacijo dopolni Poslovnik športni aktivnosti v GIP Gradiszd 'ločili iz katerih bo natančno razVI no, katere stroške v zvezi z organi* cijo športnih iger krije Konfer6 Izmenjava učencev Bytostav-Gradis Tudi letos je bila tradicionalna izmenjava najboljših učencev našega podjeUa in podjetja Bytostav iz Ostrave v ČSSR. Vendar je bil program te izmenjave v letošnjem letu nekoliko dopolnjen. Letos je bilo prvič v to strokovno ekskurzijo vključeno enotedensko proizvodno delo. Češki učenci so delali na gradbišču Slovenijalesa, kjer gradi TOZD GE Ljubljana poslovni objekt in v Kovinskih obratih. Delali so pod strokovnim vodstvom naših inštruktorjev. Po enotedenskem proizvodnem delu so odšli v počitniški dom v Ankaranu in tam preživeli štirinajstdnevne počitnice. Vmes so si ogledali naš počitniški dom v Poreču in nekatera druga mesta vzdolž obale. Ogledali so si tudi Postojnsko jamo. V letošnji program je bil vključen ogled naše lepe Gorenjske tja do Bleda. Spotoma so obiskali Begunje, ki so znane iz časa nemške okupacije. Preden pa so zapustili našo deželo je bil poslovilni večer na Pohorju. Naši učenci, ki so bili na Češkem, pa so teden dni bili na proizvodnem delu v Jeseniku. Tam so delali na adaptaciji počitniškega doma in pri montaži počitniških hiš. Tako so si učenci obojestransko izmenjali in pridobili izkušnje o načinu gradnje in tehnologije. Ostalih štirinajst dni pa so naši učenci preživeli v Maleno-vicah v počitniškem domu podjetja Bytostav. Od tam pa so obiskovali in si ogledovali zgodovinske znamenitosti te prijateljske dežele, ogledali so si tudi »zlato Prago« in tovarno avtomobilov Tatra v Koprivnicah. Na teh strokovnih ekskurzijah niso pozabili na športno življenje učencev. Odigrali so dve tekmi, eno v Malenovicah drugo v Ljubljani. V Ljubljani na igrišču Doma tehničnih šol so si učenci po prijateljski tekmi izmenjali tradicionalna darila. Naši učenci iz Doma učencev v Kvedrovi 19 so obogatili vitrino s še enim po- kalom, češkim učencem pa so ^ čili v spomin nogometno žogo z togrami naše ekipe. j0. To je samo droben prikaz P ^ grama in koristnosti teh stroko na ekskurzij. Ne smemo F?za;,l.1so: ostale pomembne faktorje .° telj-spoznavanje mladih obeh pr,Ja ju skih dežel, izmenjava delovn' ^ drugih izkušenj ter sklepanja traj . prijateljskih vezi med vrstnik'. , pričajo njihova poznejša dop«s ni*' P,,,* And# . Po končanem srečanju na igrišču Doma tehničnih šol Likofa so se udeležili vsi delavd, ki gradijo poslovno stavbo Slovenijalesa Likof na Slovenijalesu nJ^°nfC juniJa’ tako kot je bilo Li?,hrdeno’ 80 de*avci TOZD GE n oni3/1-3 postavili smrečice na zadnji P °8co poslovnega centra Slove-tretjes. In s tem naznanili konec aze gradnje. Likofa so se ude-1 ‘ Predstavniki investitorja, tj. direlft' 3 esa Pa čelu z generalni Grarti°rjem .^terom, predstavni prj gradnjiVS' delavci’ ki sodeluje voru Cnnr'i°tne ie v kratkem nag lesaV« dravil direktor Slovenij lite.; r m se pohvalno izrazil o kv delavni 3 m .hitrosti, s katero m stavbo 8r3dii° njthovo poslovi imeU7VnnoClnter S,0venijalesa trov j. bruto kvadratnih PoslovnVrŠme' ^ tei 10-nadstrt '» •«00 d',Stavbi b° zaPosleno o sedai h 3VCev Sl°venijalesa, k Ljublian °CDran' na razHenih kr Vrednn^fe kPredv'dena mvestici °biekla je precej sta bili c a branastih konstrukc 'zdelani ipHhn0/°8ii0 drsnih op; trov. Ohp drij°biekta v višini 42 Petrov stabML H°|Žine 'n širin< času Pri J11 'Zdelam v rekordi 'jedro vVrVdrSenju je bil° v vs 1.800 knhi^n°uPO 100 ton armat kubičnih metrov betona 300 in 850 opažev vseh velikosti odprtin. Okrog jeder je skeletna konstrukcija, ki sestoji iz stebrov MB 500 in 500 do 700 kilogramov armature na kubični meter betona. V glavo stebrov so položeni 1 nosilci. Vse vertikalne komunikacije bodo v obeh jedrih: v vsakem jedru po šest dvigal (tri osebna, eno tovorno in dva poštna), stopnišče in vse vertikalne instalacije. Omeniti moramo tudi to, da je likof veljal le za severni del objekta, kajti južni del naj bi bil zgrajen do tretje faze dva meseca pozneje. Na severnem delu poslovnega centra Slovenijales se bo ves čas delalo še bolj intenzivno, tako da bi le-ta bil dograjen do konca letošnjega leta, južni del pa v naslednjem letu. Takšen način gradnje je možen zato, ker sta severni in južni del objekta funkcionalno popolnoma ločena. C. PAVLIN Vse navzoče je pozdravil generalni direktor Slovenijalesa tov. Šter c Predstavniki investitorja in izvajalca del pod smrečico na poslovnem centru Slovenijalesa Položaj delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini Predsedstvo konference OOZS je na svoji 4. seji med drugim obravnavalo tudi trenutni položaj in prihodnjo usmerjenost in perspektive Gradisa pri izvajanju investicijskih del v tujini. Pomembnost teh vprašanj potrjuje tudi dejstvo, da je o položaju delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini razpravljal tudi Svet zveze sindikatov Jugoslavije na seji v začetku aprila. Navedena problematika je bila na seji Sveta obravnavana iz vseli zornih kotov, od samoupravnega organiziranja, aktivnosti sindikata pa do nalog, ki so še pred sindikalnimi organizacijami. Za samoupravno organiziranje delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini je značilna različnost pristopov k reševanju tega vprašanja. Najpogostejše so naslednje oblike organiziranja investicijske dejavnosti v tujini: — v okviru delovne organizacije v tujini se organizira temeljna organizacija združenega dela za izvajanje del v tujini, v kateri združujejo delo delavci iz drugih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v okviru delovne organizacije; — delovna organizacija s posebnim samoupravnim splošnim aktom organizira obrat za izvajanje del v tujini brez statusa temeljne organizacije združenega dela; — temeljne organizacije oz. delovne organizacije organizirajo gradbišča v eni ali v več državah; — določeno število organizacij združenega dela občasno izvaja delu v tujini z manjšim številom delavcev, organiziranih v delovno enoto, pri čemer p vseli vprašanjih poslovanja odločajo samoupravni organi v domovini. Pri vseh teh oblikah organiziranja delavcev v tujini pa so ugotovili, da razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v delih organizacij združenega dela v tujini v celoti zaostaja za doseženim v domovini, čeprav so nekateri pozitivni premiki prisotni. Značilno je, da je stanje v delih OZD v tujini znatno boljše tam, kjer družbenopolitične organizacije in posebej sindikat matičnih organizacij v domovini aktivneje sodelujejo v izgradnji družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Iz tega sledi, da se boljša organiziranost sindikata v delovnih enotah v tujini postavlja v ospredje kot del celovite samoupravne organiziranosti in ustvarjanja ustavnega položaja delovnih ljudi v delih združenega dela v tujini. Nadaljnja značilnost samoupravnih odnosov pri izvajanju investicijskih del v tujini je nezadovoljiva zastopanost delavcev delovnih enot v tujini v samoupravnih organih in or- ganih družbenopolitičnih organizacij v matičnih TOZD oz. delovni organizaciji, kar se opravičuje z veliko oddaljenostjo in s tem povezanimi stroški potovanja in tudi z dejstvom, da delavci delajo v tujini povprečno eno do dve leti. Takšna praksa pa je v nasprotju s temeljnimi ustavnimi usmeritvami in zakonom o združenem delu. Ko gre za odločanje delavcev so težave izrazitejše pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela. Na tem področju so doseženi rezultati skromni, čeprav je rok za uskladitev teh vprašanj z zakonom o združenem delu že potekel. Zato je še vedno prisotno plačevanje po času, prebitem na delu, po kvalifikaciji, strokovni izobrazbi ipd. Vsa ta vprašanja navajamo zato, ker so več ali manj prisotna tudi v Gradisu. Konferenca OOZS je zadnje leto sicer večkrat načenjala vprašanje položaja delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini, vendar pozitivni premiki samo z aktivnostjo na ravni konference niso mogoči, če tudi osnovne organizacije ZS teh vprašanj ne bodo izpostavile kot prioritetne naloge in če v temeljnih organizacijah ne bodo izvajanja investicijskih del v tujini sprejeli kot sestavnega dela svoje poslovne politike. Doslej smo delo v tujini največkrat jemali kot neprijetno obveznost, ko je bilo potrebno zagotoviti kadre za izvajanje del v tujini. Pričakujemo, da bomo s sprejemom nekaterih samoupravnih aktov, ki so v pripravi, do neke mere ustvarili pogoje za občutncjše pozitivne premike pri izvajanju investicijskih del v tujini. Na komercialnem področju so izglcdi dobri, preostane nam le, da se »strokovno«, kadrovsko in samoupravno tako organiziramo, da bomo pri izvajanju in- vesticijskih del v tujini tudi uspešni«, kot je bilo ugotovljeno tudi na 4. seji predsedstva konference OOZS. Da bi to dosegli pa se moramo v sindikatu nemudoma lotiti nekaterih konkretnih aktivnosti, ki se v naših pogojih kažejo predvsem v naslednjem: 1. povečati moramo aktivnost pri jačanju samoupravnega položaja delavcev v delovnih enotah, ki izvajajo investicijska dela v tujini, pri čemer moramo doseči, da bodo tem delavcem ustvarjene enake možnosti pri uresničevanju samoupravljanja kot delavcem v domovini. Ob tem moramo posebej poudarjati: — potrebo po ustrezni samoupravni organiziranosti za delo v tujini; — zagotoviti moramo ustrezno zastopanost delavcev delovnih enot v tujini v samoupravnih organih matičnega TOZD oz. delovne organizacije; — posebej se moramo zavzeti, da bodo delavci odhajali na delo v tujino ustrezno obveščeni o družbenopolitičnih in drugih pogojih dela v tujini; — pojačati moramo delo družbenopolitičnih organizacij, posebno sindikata v delovnih enotah v tujini; — boriti se moramo za uveljavljanje principa delitve po delu in rezultatih dela, pri čemer je potrebno upoštevati vse elemente, ki vplivajo na višino osebnega dohodka delavcu kot so: količina in kvaliteta opravljenega dela, pogoji dela, prihranki pri delu ipd. 2. pri zagotavljanju ustreznih življenjskih in delovnih pogojev delavcev pri izvajanju investicijskih del v tujini bomo posebej pozorni na to: — da bomo za delavce v tujini zgotovili ustrezne oblike kulturno-zabavnih aktivnosti; — da bomo skrbeli za takšno razporejanje delovnega časa, kot to določa zakon in samouprav1" splošni akti; — da bomo z našim delom inob" našanjem čuvali in negovali ugled* položaj Jugoslavije v mednarodni odnosih; — da bomo prispevali h krep'tv družbene samozaščite z upošteva njem dogovorjenih kriterijev P' izbiri delavcev za delo v tujini, — glede na odločujočo vlog0 dikata pri reševanju vseh prob* mov, s katerimi se srečujemo P izvajanju investicijskih del v tuj1"1’ bomo krepili in razvijali organiz'r nost sindikata: u — z ustanavljanjem sindikat"^ organizacij v delovnih enotah v * jini in z njihovo politično usposo Ijenostjo za akcijsko in učinkovi delovanje; — z usmerjanjem delovanja s* dikalnih organizacij v delovnih e" tah na ključna vprašanja izgradm socialističnih samoupravnih ocl" sov in na uresničevanje samoup"3 Ijanja delavcev; ,t — zagotavljali bomo povezan organizacije v tujini in doma p*1 Sevanju skupnih vprašanj. ,a. Vsa ta in še mnoga druga vpr" y n ja bomo morali upoštevati tuj* razpravah o planih za našle*1 srednjeročno obdobje. , ug. Ob spoznanju, da so pogoji,v terih pridobivamo in izvajamo d® ^ tujini vse prej kot ugodni, in «a tekma nu tem področju še zao!itfon. ie nujna dobra organiziranost, k j. kretna politična aktivnost, pa u tesna povezanost vseh organiz ki na kakšen koli način s0^e. y tl|. pri izvajanju investicijskih del v VALTER MAST^ Montaža nosilcev v A mati 7l r preživelih borcev »Prve tankovske brigade« ob 35. letnid Tanki so v narodnoosvobodilni vojni mnogo prispevali k izgonu sovražnika in ohranili marsikatero življenje Gradisovci med prvimi tankisti 16. julij, rojstni dan Prve tankovske brigade ie ,e.stlntrideset let je minilo, od kar dan!.3 Z ukazom vrhovnega koman-Darf3 naro.dnoosvobodilne vojske in tn„ lzansk*h odredov Jugoslavije Var,ša Tita, formirana Prva tan- kovska brigada. Njeni zarodki segajo v saharski pesek in Bližnji vzhod. Sestava te brigade je bila zelo pestra. Zastopane so bile skoraj vse SuJz>ret* no8omctnlm srečanjem gradlsove ekipe A mara s švicarsko Mladinci v DE Amara II mladinska organizacija je I979 1 ”Vana v mesecu novembru pod v^a' °d tedaJ uspešno deluje Orln°ds,vom Perkovič Štefana. l£5ana. je.v okviru OO sindi-nje vnv, 6 akc'ie zajemajo delova-vezuipm tru "a^e del°vne enote, na-Vanskim° stlke z ostalimi jugoslo- „d nekatePriehmmiahd3cevZ3in,eresiranost štev, P°manjl(anje tehničnih sred-Z •jub težavam je naše delo dokaj uspešno. V obdobju obstoja smo organizirali sledeče akcije: — več športnih srečanj s tujimi firmami in domačimi (nogomet, odbojka, šah, namizni tenis, itd), — organiziranje več delovnih akcij (čiščenje okolja, urejanje športnih terenov), — sodelovanje v prvomajski paradi v Amari, — organizacij a zabavnih četrtkovih večerov in kviza znanja, itd. Delo naše OOZSMS je koristno v več pogledih. Spodbuja prijateljstvo med nami samimi, razširja stike z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati in povečuje ugled našega podjetja kot tudi Jugoslavije. V prihodnosti nas čaka še precej dela. Upamo, da bomo s pomočjo vseh dejavnikov temu kos. Predsednik OO ZSMS v Iraku Perkovič Stjepan narodnosti iz Jugoslavije. V največjem številu so bili zastopani primorski Slovenci ter Istrijani. Torej tisti, ki so bili dolga leta pod italijansko okupacijo in so bili mobilizirani v italijansko vojsko ter poslani v takratne italijanske kolonije v Afriki in Aziji. Druga svetovna vojna jih je odrezala od domovine in so tako ostali po kapitulaciji v Afriki. Manjše število tankistov je bilo Štajercev in Gorenjcev, ki pa so padli pod nemško okupacijsko cono ter bili mobilizirani v nemško vojsko in poslani na afriško bojišče. Ostale narodnosti pa so prišle po raznih naključjih v Afriko in Bližnji vzhod in potem tudi v sestavo Prve tankovske brigade. Že ob koncu leta 1943 je med jugoslovanske tankiste v Afriki in Bližnjem vzhodu prodrla vest o partizanih, ki se bojujejo na okupiranem ozemlju Jugoslavije, vendar kaj več ni bilo znanega. V letu 1944 pa se je slišalo že nekaj več. Nekateri naši fantje, ki šo bili v angleški vojski na radijskih zvezah so ujeli tudi kako vest iz Jugoslavije. Zavezniki so vedeli veliko več, toda za osvobodilni boj naših narodov niso gojili kakih večjih simpatij. Med našimi ljudmi je vznikla želja, da bi se na nek način priključili partizanom v Jugoslaviji in pomagali k čimprejšnji osvoboditvi domovine. Sčasoma so se formirale skupine in pripravljale načrte za odhod v Jugoslavijo. Vsi ti načrti so bili v tajnosti. Čas je prinesel svoje. Velika želja in nestrpnost je prodrla v javnost. Postavljena je bila zahteva, da se vsem tistim Jugoslovanom, ki želijo k partizanom, omogoči odhod v Jugoslavijo. Po daljših zapletih in na intervencijo partizanske misije so zavezniki organizirali tečaje za določene rodove vojske, ki bi sodelovali v zaključnih bojih v Jugoslaviji. Priredili so tečaj za tankiste, aviatičarje in topničarje. Te tečaje je obiskalo zelo veliko število naših rojakov, vendar vseeno ne vsi. Po zaključku tečajev so bile še praktične vaje, nato pa odhod čez lužo v Italijo. Takose je v Italiji, 16. julija 1944. leta, formirala Prva tankovska brigada, ki je nato odšla v domovino in se s svojim modernim orožjem priključila partizanskim enotam. Pot Prve tankovske brigade je bila dolga. Tankisti so sodelovali pri osvobajanju naših krajev od Dubrovnika pa do Trsta. Znano je tudi, da je nekaj tankov prišlo tudi na avstrijsko Koroško. Moram omeniti, da so bili pripadniki Prve tankovske brigade tudi naši Gradisovci. Nekaj jih je že odšlo v zasluženi pokoj. Morda bi bilo zanimivo, da zvemo za njihova imena: Franc Stramiek, sedaj v pokoju, je bil v preskrbovalni enoti. Ernest Gregorič in Franc Erjavec, oba v pokoju, sta bila šoferja v enoti, ki je oskrbovala tanke in oklopna vozila z municijo in gorivom. Rupert Babič je bil v brigadni mehanični delavnici kot mehanik. Ludvik Šnajder pa je bil voznik tanka v operativni borbeni enoti, torej večni operativec. Morda je še kdo, toda naj oprosti, da ni omenjen, ker se ne poznamo. Vsekakor bi bilo zaželeno, da bi se spoznali vsi pripadniki Prve tankovske, ki še delamo v Gradisu, ali pa so Gradisovi upokojenci. V imenu uredništva Gradisovega vestnika čestitamo vsem tankistom za njihov praznik, 16. julij, dan Prve tankovske brigade. LuŠna -- <*■»*&* Letos jv dom v Poreču dobil mvd drugim tudi lepši zunanji 'ide/ Letošnjo poletno dopustniško sezono smo v Gradisu začelLz povečanim številom ležišč v naših počitniških domovih, saj smo zgradili nov dom v Biogradu na moru,- Tako je sedaj kapaciteta v vseh štirih počitniških domovih (Ankaran. Poreč, Pohorje in Biograd na moru) 320 ležišč, kar pomeni da od 10. junija do 17. septembra, ko so vsi štirje'domovi tudi odprti lahko v njih letuje okoli 3200 naših delavcev in članov njihovih družin, ali drugače povedano, kapacitete naših domov zadovoljujejo v omenjenem terminu okoli «00 naših delavcev, kar pomeni, da v domovih lahko letuje približno vsaki deseti gradisovec. Počitniški dom v Poreču je letos po dolgem času sprejel goste prenovljen. Dom je dobil novo fasado, vse sobe so prepleskane, kakor tudi vsa okna in polknc. Streha je popravljena, pa tudi vse inštalacije v domu. Sobe za osebje so funkcionalno preurejene in tudi pralnica, likalnica in skladišče. V lepo urejenem vrtu so v senco postavljene lesene mize in klopi, katerih so se vsi gosti izredno razveselili, saj so precej zasedene v času največje pripeke. Možnosti za rekreacijo so v Po-ječu zaradi prostorske stiske omejene. Dom premore eno mizo za namizni tenis in pa rusko kegljišče. Starejši Gradijovci vedo povedati da je imel dom pred leti tudi svoj čoln z motorjem, danes pa bi bili zadovoljni tudi z nekaj sandolinsi. Drugi pa predlagajo, da mogoče ne bi bilo slabo organizirati kakšen plavalni tečaj. S hrano in postrežbo so vsi zadovoljni. Tisti, ki so bili v domu že lansko leto povejo, da je letos pecivo neprimerno boljše. Hitro smo odkrili zakaj'je tako. Lani so pecivo vozili iz slaščičarne v Poreču, letos pa ga sama pripravlja glavna kuharica Marija Marinšek. O njenih sadnih pudingih smo slišali tudi samo pohvalno. Tudi počitniški dom v Ankaranu, oziroma njegove hišice so v poletnih mesecih polne Gradisovih delavcev. V devetih hišicah je lOOležiščveno, d v o, tro in štiri posteljnih sobah. S površino 44.000 kvadratnih metrov nudi vsem dopustnikom obilo prostora za sprehode, šport in rekreaci- Osehje počitniškega doma v Poreču z upravnikom Janijem Klančarjem I z desne) in glavno kuharico Marijo Marinšek (druga z leve) Če bi imeli v Poreču več lesenih ležalnikov za sončenje bi bili dopustnik' bolj zadovoljni Gradisove! na dopustu v Ankaranu in Poreču Pa naj kdo še reče, da v Gradisu nismo fejst fantje... Malo rekreacije na dopustu tudi ne škodi "■ 1 1 I' .. 11111 "H “. ter predvsem mir v senci iglavcev 1 <>govcev, , “d.1 'etos smo imeli nekaj težav i°vaniem kadrov v domu«, je edal upravnik počitniškega vena V Ankara™ Maks Kuder, , a5, smo do prihoda prvih go-tudi to vrzel uspeli nekako za- mašiti. Imamo odličnega kuharja, ki je bil že lansko leto v Ankaranu. To je Toni Tomažič, in prav dober kuhar pomeni že skoraj polovico uspeha pri gostih in njihovega dobrega počutja pri nas.« Ker so vse plaže na naši obali javne, tako je tudi naša plaža v Ankaranu dostopna vsem turistom in to '"'soletni sodelavec Gradisovega vestnika Ludvik Šnajder tudi na dopustu more brez časopisa ,Cri s<> PHstuli kar pravi mojstri v igranju na ruskem : m m° 'rKb tudi kakšno partijo plastičnega balinčka Na Ankaransko plažo večkrat zaidejo nezaželeni gosti — mirne nudistke ter vznemirjajo naše goste dostikrat moti naše delavce. Na plažo večkrat pridejo skupine glasnih študentov iz sosednega Študentskega kampa, ali pa celo nudistke, ki včasih povzročijo dosti hude krvi na naši plaži. To je bilo le nekaj utrnikov iz naših počitniških domov v Ankaranu in Poreču. Kako pa ste se imeli v Biogradu na moru? Pišite nam o svojih vtisih in počutju. CVETO PAVLIN OO sindikata Gradis UDD Ljubljana je organizirala za svoje delavce enodnevni brezplačni izlet v Beograd. Ožji člani družin zaposlenih ali delavci drugih TOZD pa so prispevali polovico stroškov izleta. Namen izleta je bil poklonitev oz. mimohod ob grobnici predsednika republike tovariša Tita v Hiši cvetja na Dedinju ter ogled drugih znamenitosti naše prestolnice vezanih za zgodovino in revolucijo glavnega mesta in naših narodov ter nerodnosti. Tako smo se dne 31.5. 1980 zjutraj zbrali ob železniški postaji v Ljubljani, od koder smo se nejevoljni zaradi slabega vremena odpeljali proti letališču Brnik, ki nas je tudi sprejel v dežju in mrazu kljub mesecu maju, ko vse cveti in je pomlad na višku. Ob 6.50 smo z letalom Boeing 727 poleteli proti Beogradu. Letalo se je komaj dvignilo na višino 10.000 metrov. stevvardese pa pozdravile potnike in podelile tradicionalni napitek, se je že zaslišalo iz zvočnikov; »Bližamo sc Beogradu, prosimo potnike, da si pripnejo pasove, čez nekaj minut bomo pristali na beograjskem letališču SurČin.« Izstopi no iz letala, vreme jc isto kot v Ljubljani, ali pa še slabše. Hladno je in lije kot iz vedra. Komaj sc prebijemo v letališko zgradbo in počakamo nekaj časa, že nas sprejmeta vodič ter voznik, ki nas popeljeta proti Beogradu in našemu cilju. grobnici tovariša Tita na Dedinju. Na Dedinje prispemo točno ob 9.00 uri in se priključimo koloni, ki se je kljub slabemu vremenu disciplinirano s tesnobo v srcu počasi pomikala proti Hiši cvetja v Užički ulici, v kateri počivajo posmrtni ostanki nam dragega tovariša TITA, ki nas je vodil v vojni in 35 let v miru. V ko foni je videti ljudi vseh starosti in iz vseh krajev naše domovine, ki so prišli, da se poklonijo človeku, za katerega bije srce vseh nas. Posebno človeka stisne pri srcu, ko vidi stare ljudi, pionirje in otroke, ki se disciplinirano in počasi brez besed, mokri, pomikajo proti enemu samemu cilju, kjer za vedno počiva naš TITO. Ob 10.30 se nebo nekoliko zjasni in preneha deževati, ob 13.15 pa zapuščamo s tesnobo v srcu in solzo v očeh mesto, h katerem se bomo vedno vračali, mesto večnega počitka našega maršala TITA. Zapuščali smo Hišo cvetja z mislijo; Bilo je častno živeti z njim. Nato nas je avtobus z vodičem popeljal po mestu do restavracije Gazela, kjer smo približno ob 14.30 imeli kosilo. Po krajšem oddihu smo se mimo Belega dvora odpeljali proti Avali, kjer smo si ogledali monumentalne Meštrovičeve kariatide oz. grobnico Neznanega junaka. Spotoma smo si ogledali spomenik svojetskim vojnim veteranom, ki so se z letalom ponesrečili v podnožju Avale. Z Avale smo se nato odpeljali na znamenito beograjsko trdnjavo Kalemegdan z vojnim muzejem in grobnico naših revolucionarjev (Moše Pijade, Duro Bakoviča, Iva Lole Ribarja in Ivana Milutinoviča). Med vožnjo po našem glavnem mestu smo si ogledali mesta kjer sta bili v času okupacije znani koncentracijski taborišči Sajmište in Banjica. Kako so naši narodi in narodnosti trpeli v času okupacije je dovolj, če povem podatek, da so samo na Banjici Nemci ustrelili okrog 80.000 srbskih rodoljubov. Vsem izletnikom pa je bilo ^ žal, da si nismo mogli zaradi ča stiske tudi ogledati Muzej 25. ker se je dan bližal h koncusmo rali pohiteti proti letališču 1 kjer smo se poslovili od vozni vodiča. Po krajši formalnosti n tališču smo se zopet znašli v let® • j nas je poneslo proti LjuHjan1, . , V imenu udeležencev izlc*® . nas je poneslo proti ljudij«11 V imenu udeležencev 'z*e/yaiju-svojem imenu se iskreno z ,,nf jem OO sindikata Gradis u/tJ i in hi inna pnVrfltrif) lil U jem OO sindikata Gradis P( Ljubljana za enkratno in uSf* sp organizacijo. x.no|jA PAJTAK ANDK ~ Izletniki na Avali Indok center za graditeljstvo Pri centralni tehniški knjiinici Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: CTK) deluje specializirani INDOK center za graditeljstvo — SIC za graditeljstvo. Center je v stiku z več delovnimi organizacijami s tega področja, ki imajo lastne informacijsko dokumentacijske službe za ožja področja graditeljstva, z. njimi se dogovarja o sodelovanju zaradi kar najboljše organizacije posredovanja znanstvenih in tehničnih informacij. SIC za graditeljstvo razpolaga s specializirano bazo podatkov za področje graditeljstva RSWB (Raumordnung, Stddte-bau Wohnungsweswn, Bauvve-sen — Prostorska ureditev, gradnja mest, stanovanjske vede, gradbene vede) iz ZRN. Baza obsega 60 strokovnih območij s 1000 področnimi skupinami, npr. razvoj prostora, struktura naselja, varstvo okolja, urbanizem, zazidava, planiranje v gradbeništvu, gradbena operati-i a, gradbeni materiali, gradnja cest, gradnja mostov, itd. Baza je sestavljena na klasičen način v obliki kartic (letno okrog 2d. 000) in na magnetnem traku za računalniško obdelavo, ki prinaša okrog 25.000 dokumentov letno. CTK dobiva bazo na magnetnem traku od leta 1978, dalje, le-ta je prirejena za praktično uporabo. 17,%, kar pomeni 17.000 podatkov letno. Obe bazi R SWB in CROMPENDEX se prekrivata le neznatno in nudita skupaj preko 24.000 podatkov letno s področju graditeljstva. CTK ima na razpolago tudi bazo podatkov Engineering lndex (100.000 dokumentov letno) na magnetnem traku COMPENDEX, ki pokriva vsa tehnična področja. Gradbeništvo je v njem zastopano s približno SDI inf ormacije (selektivna di-seminacija informacij) se dajejo na interesne profile uporabnik-mov, npr. Opažni sistemi, Toplotne izolacije. Akustika v arhitekturi in predstavljajo sodoben način posredovanja znanstvenih in tehničnih infomacij. Te informacije vsebovane v najnovejši znanstveni in strokovni literaturi, najčešče v člankih, pa tudi v re-portih, kongresnem gradivu, standardih, knjigah itd. Uporabnik se naroči na SDI J informacije podobno kot na revijo. SDI informacije, t.j. sezname strokovne in znanstvene literature na določen profil, bo naročnik prejemu toliko časa, dokler ne bo joj centru, da obveščanja o novi h raturi na določen profil ne p trebuje več, ker je npr. zaklj raziskavo o opažnih sistem • Ponavadi pa hkrati naročil no SDI informacije posreduje Sl C za graditeljstvo prve trimesece L. naročilu brezplačno zaradi m nosti čim boljšega oblikovaJ profilov, po tem obdobju po c ter zaračunava informac,}e,/ne ceni 450 din po profilu na le glede na število odgovorov. 'Za eventuelne podrobnejše formacije se lahko ^^cuNl-naslov: CENTRALNA Tt£H,r.e ŠKA KNJIŽNICA, Univ#* Edvard Kardelj v Ljubljani, za graditeljstvo, 61000 Lju na, Tomšičeva 7-1. « * » « e « * • i e e • « za R sli sk St; tu m Pi ni 0( iz d, 8< sli ti| Za vi r; Zi Ponovno akcija H J* sv#kom sastanku |J> sPott$ki m 8ra nama «!*«; ■■■■ se o mladinci tozda GE Ljubljana takmiče u raznim Aktivni omladinci GE Ljubljana GE^r^S^k® organizacija tozda H.ŽC?.«8 je od 1975. g. počela jima Jim radom na svim područ-turnnm°'Sebno na političkom, kul-braii , 1 sP°rtskom području. Iza-sti{v. mo vodstvo Saveza cocijali-na, °m,«d«ne tozda GE Ljubija-svakeT1' Pr°8ram rada, kojeg djuiem8°dlne dopunjavamo i uskla-vamn i ® svom radu obavješta- GE 1-jublTana jCm°*“ 0SS ‘00SK radaUOkselVw° ‘ pratili pro8ram 197» k ®SO Moste Polje, a krajem SSn i' "»o *c prcorjentirali u OK ’sSsae,"’‘- oroani-^odinc je naša omladinska dcčcakcijeUUSpjCŠn° izvcla slije' smo «,1, ,turni praznik Slovenije gramu ?Jc.loval' u kulturnem pro- za smo' uredili tribunu Revni,, ■■ *tafete mladosti na trgu »vo uoje u Ljubljani, * služen„*xratni' Štafete smo imali za-ske0ro,Č'St’ da ^*an na$e omladin-stavu 8 nizac'je nosi proletersku za- W°/alanizi.rali smo 'Priredili kul-mai i j avni program za praznik 1. ProB'dan 0F Slovenskog naroda. "aComu°R?TUZ P°mOČ OOSvu od i«,.* . K-u- To su samo neki u‘zvrsemh akrii= ; od izvri -l ^*u' To su samo neki Da ■ 'O'!1 akcija i zadataka. izvršen^ ^ lvnost veča, dokazuju 5!eakcakcije’ 3 Za nspješno^ve- °rn la din e vtlLvaveza soc'jalističke ToT Ljubljana-Centar. ZadužJn1Znanie ie za "as pohvala i više oe"Je za i°š bo|ji rad. " ' " , omladinaca nn;,.x;i: . torima. Svaki aktiv ima svoje uže vodstvo, ko je prenosi i vrača informacije i organizira akcije. Zbog rada u smjenama počeli smo sastanke održavati subotom inede-ljom, zato da bi na tim sastancima moglo učestvovati što više naših omladinaca. Na kraju svakog sestanka imamo kratak kulturni program, a zatim takmičenje u raznim s portskim granatna. Da je takav način radapokazao pozitivne rezultate vidi sc iz broja omladinaca, koji na sastancima učestvuju. Taj broj je znatno veči nego prije. Tukve oblike sastanaka če naša omladinska organizacija njegovati i u buduče. Naša omladinska organizacija dobro saradjuje i sa OOSSO — Dom učenika, a želja nam je proši-riti sudjclovanjc i sa drugimomlu-dinskim organizacijama gradisovih tozdova na svim područjima. Od Strane vodstva našega tozda imamo punu moralnu i finansijsku podršku. Svake godinc nam uz program rada odobre i financ!jski program, a OOS je ove godine ugodila našoj molbi i naša sredstva preuzela na svoj žiro račun — zbog jedno-stavnijeg koriščenja. Našim akcijama i manifestacijama se odaziva večina radnika, našega tozda, a kulturnem programu za 1. maj je prisu-stvovao i direktor našeg tozda dipl. inž. Mesarič Štefan, zbog čega smo-bili svi još zadovoljniji, kako izvod-njači, tako i prisutni gledaoci. Nadam se da čemo u buduče još bolje raditi te da če za naš trud svi u kolektivu imati jednako razumije-vanje kao do sada. MILENKO NIKIČ Sakupljamo sekundarne sirovine S a vez socijalističke omladine Srbije pokrenuo je ponovo akciju sa-kupljanja sekundarnih sirovina u ko joj mladi dobrovoljnim radom treba da daju praktičen doprinos ostvarivanju politike ekonomske stabilizacije i štednje. Inače, ova akcija bila je prvi put pokreriuta 1976. godine, ali je tada i pored nesumnji-vih početnih rezultata i elana koji su mladi ispoljili, ubrzo— zbog raznih subjektivnih i objektivnih slabosti — ugašena. Ovaj put u akciju prikupljan ja sekundarnih sirovina ne ide se »grlom u jagode«, kao 1976. kada ni je bilo dobre organizacije ni dogovora izmedju omladine i organizacija za sakupljanje i preradu otpadaka. Tada se, naime, sakupljalo sve i svašta, bez obzira da li tu vrstu i te količine otpadaka mogu da preuzme i prerade specijalizovane organizacije u ovoj grani. Zbog toga se i dogodilo da su mladi za kratko vreme sa kupili ogromne količine raznog otpada i pretvorili školska dvorišta, prostore oko mesnih zajednica i fa-bričke krugove u prave deponije ko je su augo ostale neraskrcene jer ni je imao ko da ih preuzme i preradi. !!< ZSMSi UU6UANAa*re* KXWi.U!:. priznanje Od tada se, med ju tim, mnogo šta promenilo: složena organizacija udruženog rada »INOS« stasala je za relativno kratko vreme u veliku i dobro opremljenu organizacijo sa 3.300 radnika i godišnjim kapacite-tom prerade od 350 hiljada tona — 2,5 puta više nego 1976. godine. Iz akcije 1976. koja nije uspela, stekla su se mnoga iskustva koja če biti ko-risna za uspešno vodjenje nove akcije. Na prvom mestu pokazalo se da je najvažniji uslov da se mladi i »INOS« precizno dogovore šta če se i u koji m količinama sakupljati zbog tona če se samoupravnim sporazu-mima izmedju »INOS«-a koji im poslovnice u preko 100 mesta u Srbiji, i opštinskih organizacija SSO precizirati svi detalji ove akcije, počev od vrste i količine materijala, do sabirnih mesta i cena za prikupljeni otpad. U ovoj fazi akcije, s obzirom na tehnološke mogučnosti prerade, neče se sakupljati sav otpad, nego samo stari papir, Čelik, obojeni metali, staklo i teksil. Dakle, neče se sakupljati drvo, guma, plastika i otpaci životinjskog porekla, mada bi se za pojedine ma-terijale uskoro mogle da stvore tehnološke i ekonomske mogučnosti za prikupljan je i preradu. Ovim spora-zumima izmedju »INOS«-a i omladinskih organizacija precizirače se. takodje, minimalne količine za preuzimanje, način utovara i preu-zimanjc. način utovara i preuzima-n ja i svi ostali detalji od značaja za dobru organizaciju akcije koja ne sme da bude kampanjska i ništa ne sme da prepusti stihiji. Tokom ove akcije mladi u fabri-kama. školama i mesnim zajedni-cama prikupljačc sekundarne sirovine i istovremeno če se takmičiti u izvrševanju jednog nesumnjivo zna-čajnog društvenog i ekonomskog zadetka koji ima i značajen idejno-vaspitni efekt. Ne treba zanemariti ni efekat u zaštiti sredine koja sc najbolje štiti i unapredjuju upravo ovakvim. domačinskim i racionalnim odnosom prema svim sirovina- ma. GRADIS za usmSno'«* m?#nrvovAt.K>.mo .V 98Č 0R9*W*Č18 UvSUANA o«: utiBUANA center više omLZa )0Š bolji rad- Da bi što radoSfmvCa uk'jučili u aktivni ziralism^ n$^e ?r8anizacije organi-omladinske aktive po sek- A z,ralism, Zasluženo priznanje našim mladincem Posle neprijatnih iskustava iz 1976. ovaj put se mnogo brižljivijc i opreznije pristupilo pripremama za akciju. Takodje, za razliku od ranije akcije, društvena klima i podrška koju so su mladima pružile sve društveno-po litičke snage u republici u pokretanju nove akcije, mnogo znače za njeno uspešno vodjenje. I predonošenja formalne odluke o pokretanju akcije u mnogim sredinama u republici, mladi su spontano u dogovoru sa »INOS«-om organi-zovali i prikupljan je sekundarnih si-.rovina. Takve uspešne inicijativc »odozdo« su, u stvari, i najbolja garanti ja za uspeh akcije »Sakup-ljajmo sekundarne sirovine«. Milan Lazarevič r Gradjevinari— narodni heroji JOŽE MITRIČ Mitrič je po zanimanju bio zidar. Rodjen je 24. oktobra 1912. godinc u Ljubljani. Član KPJ je od prc dru-gog svetskog rata. U NOB stupio 1941. godine. Ubijen je pred kraj rata. Odmah posle okupacije zemlje, Jože kao stariji član KPJ, aktivno radi na pripremi oružanog ustanka, U partizane je otišao aprila 1942. godine i odmah je postavljen za komandira minerskog voda u Notranjskem NOP odredu. Bio je odličan miner i zato mu je uspelo da uništi više mostova i poruši prugu Kočevje—Grosuplje. Kasnije, Jože postaje komandant drugog bataljona Krim-skog NOP odreda, a osnivanjem »Šercerjeve brigade« ulazi sa svojim bataljonom u njen sastav. Jože sa svojim bataljonom uspeva da razbije oko 400 italijanskih i belogar-dijskih vojnika, koji su oktobra 1942. godine napali »Šercerjevu brigadu«. Na Pokojišču je Jože sa svojim bataljonom zaplenio dosta oružja i municije. Novembra 1942. godine Jožetu po lazi za rukom da sa uspehom vodi borbu 24 dana. Jula 1943. godine Jože je sa svojim bataljonom na prednjoj liniji borbe u kojoj su na sektoru Grosuplje uče-stvovale dve slovenačke brigade — Šercerjeva i Cankarjeva, ni je dozvo- LADO MAVSAR Lado Mavsar, zvani Rank0V djen je 23. juna 1923. godine.L| tranju kod Gorice. Bio je radi61 pomočnik. Za NOB aktivno avgusta 1941. godine. N ' ilegalac prenosi ilegalnu illlv"1>1jl sakuplja oružje i municiju,» učestvuje u raznim sabotaž drugim borbenim akcijama P g okupatora i njegovih pomagal' kraja 1941. godine Lado se i hrabro bori u partizanskim )e , cama, pa uskoro postaje k°m. j; Ribničke čete v ukojoj se pr°s svoj™ junaštvom. U ovojčeti j6 j tokom 1942. godine, a kasnjjeJj staje komandant bataljona -jeve brigade. Član KPJ je 1941. godine. U februaru LJ dine Lado, sa svojom je<11 uspeva da odbije šest juriša ne kih jedinica na Grasnoj Gra"epii Pohorju, ali u sedmom jur'sU, jatelja Lado junački gine. Bi 20. februara 1944. godine- * ^ počeo da živi. Za narodnog J proglašen je 27. no.vembra e°dinC' M. GEORGI^ Jože Mitrič Lado Mavsar lio nastopanje mnogo jačem nepri-jatelju koji je bio potpomagnut avi-jacijom i artiljerijom. Povukao se tek tada kada je bataljonu zapretilo okružavanje i kada je dobio nare-djenje za povlačenje. Jože Mitrič je bio veoma sposobna rukovodilac i zato postaje načelnik štaba divizije. Ali, novembra 1944. godine Jože je bio ranjen u prodorubelogradejaca u Belu Krajinu i tom prilikom je ne- prijatelju pošlo za rukom da zarobi ovog vrsnog rukovodioca. Mučili su ga do bezsvesti, urezali mu peto-kraku na obrazu i mučili ga sve dok nije izdahnuo. 10. novembra 1944. godine. Za narodnog heroja proglašen je 27. novembra 1953. godine. Kako su se čuvali važni dokumenti u vreme NOR-a? Aktivisti u narodnooslobodilač-kog pokreta su pokušavali i veoma često uspevali da od oka i ruku agresora i njegovih slugu sakriju mnoge važne dokumente. To su či-nili na različite načine. U ovom napisu govoritiemo o jednom takvom načinu sakrivanja dragocenih do-kumenata naše nedavne slavne prošlosti. Vera Nenadovič u čijem je stanu drug Tito proveo skoro četiri mese,-ca. u svojim sedanjima na ta vremena kaže, da je posle odlaska druga Tita na slobodnu partizansku teritoriju (a drug Tito je na slobodnu teritorju otišao 16. septembra 1941. godine), u skloništvu svoje kuče našla mnogo papiriča. Papiriči od dve vrste hartije (žučka-sti i zelenkasti) služili su drugu Titu da na njima beleži i piše razne inte-resantnosti koje su u izveštajima sti-zale do njega sa terena i mesta gdese ved vodila borba za slobodu. Medu-tim papiričima, kako kaže Vera bilo je i izveštaja koje su donosili kuriri sa raznih strana i predava,. Jrugu Titu. dok je boravio u njihovoj kuci. Sve te izveštaje Vera je kako sama kaže lepo spakovala i zakopala u bašti. Kako? Isto onako kako je to učinio drug Tito*— pakovala ih u tegle. Drug Tito je pre odlaska iz kuce Vere Nenadovid sam sakrio sve važ-nije pisane dokumente. To je činio tako što je taj materijal pakovao u stakleno tegle koje je zatim herme-tički zatvarao i zakopavao u po-drumu pod betonsku plodu. Tako su i sačuvani mnogj dragoceni dokumenti iz tadašnje korespondenčne koju je drug Tito vodio. Kako se dobre seča drugarica Vera Nenadovič, avgusta meseca 1945. godine lično je ona iskopala sve što je 1941. godine zakopala u bašti. Sve je bilo u savršenom dobrem stanju očuvanosti. I kada je sve to ona odnela drugu Titu 1945. godine, a medju tim materijalima je bilo i nešto novaca, drug Tito, se je nasmejao i rekao Veri da nije tre-bala novac da zakopava i nakriva jer to nije bio ilegalni materijal. Eto tako su naši ljudi čuvali ono što je bilo od vrednosti. M. GEORGIEVSKI dre dra be, *aF Po, o$r čet o, Po, Druže direktore, mala mi je plata, ne mogu da živim A ti misliš, da i ja živim samo od piate?! V spomin Jožetu Zajku S težko bolečino v srcu smo Vremljali na zadnji poti našega poletnega sodelavca Jožeta £aJk». Polnih 30 let je služil racbso kot zvest in dober dela-_ ?•s svojim delom je pripomo-i * ?e 11 gradnji tovarne Glinice k1!! TGA Boris Kidrič v •Kidričevem. Rodil se je 12. 4. 1932 v Pk-pri Ptuju. Kot mlad in kre-m delavec se je 8. 5.1947. leta kW "a gradbišču Gradisa v le j . em. V letih 1952-1954 le odslužil vojaški rok. Po odslu- 4 ,o?i>Ške8a roka se je dne 20. • ^59 zaposlil pri takratnem Krajnem remontnem podjetju — sedanji TOZD GE Gradnje. Ob delu si je pridobil kvalifikacijo zidarja. Člani našega kolektiva so ga poznali kot dobrega in marljivega delavca. V TOZD Gradnje Ptuj je bil večkrat izvoljen v najvišje organe upravljanja. Hvaležni smo mu za trud in nesebično pomoč pri učenju mladih delavcev. Potrpežljivo je prenašal vse težave, ki so ga mučile. Tožil je za bolečinami, vendar vedno je dejal: »Saj bo minilo«. Nikoli ni odklonil najbolj težkih in zahtevnih opravil in vedno je bil pripravljen pomagati. Dolgo se je upiral hudi bolezni, ki pa mu je iz dneva v dan slabila in krhala njegovo izčrpano telo. Kljub vsem prizadevanjem je dne 5. 7. 1980 ugasnilo življenje, komaj 48 letnemu Jožetu Zajku. Za njim bo ostala nenadomestljiva praznina v krogu njegovih sodelavcev, posebno pa med domačimi, kjer jim ne bo nihče mogel nadomestiti skrbnega moža in očeta. V TOZD Gradnje se ga bomo spominjali kot dobrega delavca in tovariša ter ga bomo ohranili v trajnem spominu. PEMI Iz vojske nam pišejo <*r0vskjV?nl!^O*cot Josip, ki služi ka- uravljavx^V,NovemMeslu’Poz" bena enotaM avuCe vTOZDGrad- * ZaPoslen„c ^ar'bor, posebno še vse ^odbreži na8radbišču osnovne šole 0$n0vna - Njegova želja je, da bi tetkah bila zgrajena do pri-°°dočih č i ga leta- ker ie ,0 želja iMP* POuku v !f|ev’ ki b°do hodili k H 0 šol°- Wm; i ••■V .. v'. VCuFIK :r,HRAN,c zdrWKo I,’1"'0 *"•' 11» * /1 . " o VVJNIC«, .... -• 5ls*=?5=.te-...................— 3oš«e pa m ovc * Veno Filipovič Iz Ajdovščine smo prijeli pismo s pozdravi vojaka Filipovič Vena, ki med drugim piše tudi tole: »Vse najboljše pri delu in v življenju želim vsem delavcem Gradisa, še posebej pa delavcem TOZD GE Ljublja-na-okolica. Posebno pozdravljam delovodjo Kralja ter Mehanoviča, Kneževiča, Alagiča in druge KV tesarske mojstre.« Filipovič Veno V.P. 1266-6 A 65270 Ajdovščina V slovo Rudiju Preglju Vse delavce našega tozda na Jesenicah je pretresla'vest, da je umri njihov dolgoletni sodelavec Rudi Pregelj. Rojen leta 1909, se je že kot mladenič vključil v napredne revolucionarne tokove, v kar je vložil vse svoje mlade sile. V Gradis je prišel kot kovač leta 1947 na gradbišče HE Moste, od koder jč bil leta 1949 premeščen na Jesenice. Na Jesenicah je vse do svoje upokojitve 8. marca 1969 pridno in strokovno opravljal vsa zahtevna kovaška opravila. Kot dolgoletni član Gradisa je bil poleg vestnega dela na mestu visokokvalificiranega kovača vseskozi aktiven družbenopolitični delavec na nivoju tozda, kakor tudi celotnega Gradisa. V etiko svojega prostega časa je posvetil reševanju raznih problemov za dobrobit kolektiva v osnovni organizaciji sindikata ter v osnovni organizaciji zveze komunistov, kjer je imel različne vodilne funkcije kot sekretar ZK, predsednik sindikata, pred- sednik upravnega odbora itd. Kot vesten In pošten delavec je vedno stal v ospredju za napredek naše socialistične družbe. Vsi delavci jeseniškega Gradisa bomo Rudija Preglja ohranili v najlepšem in trajnem spominu. •J« Tončku v slovo Mnogo prerano smo se morali posloviti od Toneta Ramovža, ki mu je nenadna smrt pretrgala življenje. Poln načrtov in želja je zapustil svoje domače, znance in prijatelje. Imel je mnogo dobrih prijateljev, stanovskli tovarišev, ki so mnoga leta delali in živeti skupaj. Pri Gradisu je bil dolgo šofer, celih 31 let. Neumorno je vrtel volan na vseh naših velikih gradbišči!. Delal je tudi v Črni gori, na takrat najbolj oddaljenem gradbišču. Bilje priden in vesten delavec. Nikoli ni uporabil besed — »ne grem« ati »ne morem«. Ni mu bilo težko delati ob sobotah in nedeljah, kar ni redkost v času, ko so take velike potrebe po takšnih delih. V zadnjem času je upravljal avtomešalec, po fem deluje bilo vedno veliko povpraševanje, zato je bilo treba delati ob vsakem času, tudi ponoči. Z izgubo tako vestnega de- lavca in dobrega tovariša je nastala vrzel, ki se v današnjem času ne da nadomestiti. Dragi Tone, v spominu boš ostal pri mnogli Gradisovdh, kjer si delal, predvsem p a pri sodelavcih iz SPO. « Zahvale 1 Ob boleči izgubi dragega moža, strica in ata se iskreno zahvaljujemo kolektivu Gradisa Jesenice, OOZK, OOZS ter delavcem uprave Gradis Jesenice za izrečeno sožalje in poklonjene vence. Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Zorka in nečakinji z družinama Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujem tozdoma Strojno prometni obrat in Kovinski obrati Ljubljana za izrečeno sožalje, poklonjene vence in denarno pomoč. Žalujoči Anton Ronko Za izrek sožalja in prekrasni venec, ki ste ga darovali mojemu pokojnemu očetu Bogomirju Le-gatu se najlepše zahvaljujem. IVICA SMOLČIČ »Tu pričenja slovenska planinska pot« Imeti za klobukom, ali na rdečem puloverju, značko slovenske planinske transverzale, to je želja slehernega ljubitelja gora in je postala tudi želja nekaterih članov našega še razmeroma mladega planinskega društva, ki si je zastavilo to zahtevno nalogo. V 5 letih naj bi tisti, ki bi marl jivo brusili pete dobili toznačko — mimogrede: Komar jo že ima in naskakuje že drugo. No čemu ta uvod boste dejali! Zato. ker so bili prvi. ne toliko težki kakor mokri, koraki že stor jeni. Petek: 23. 5. IV80, ura je dve in petnajst minut. V avtobusu proti Mariboru je rezerviranih osem sedežev za planince Gradisa. Odhod, avtobus se prebija čez prehode za pešce. Kakšna gneča lepo oblečenih mož in žensk v visokih petah, kot da bi hotele biti vičje od najvišjih gora. Mi pa v ponošenih pumparicah in ''kornihgojzaricah. Vendar se počutimo bolj sproščene, saj nas v Mariboru pričakuje zeleno Pohorje. Tja e™napriprava dela večjega obsega v TOZD oziroma DSSS, če ___ Pa,l> da bo tudi doseiena ekonomičnejša tehnologija dela, dročuČleitPn' doseiki v organizaciji poslovanja na posameznih po-Posti in v s*rezuldra tudi v večji produktivnosti dela, boljši ekonomič- stroiJ}ienin‘ doseiki na področju projektiranja (v gradbeništvu, __ °Preme, gradbene mehanizacije in podobno), — H°Jn° ureieni notranji odnosi v TOZD (sluibi), delef aapovprečno doseien uspeh TOZD (povečana realizacija in — 1° sklade’ Predvsem poslovnega sklada), sothostpri sluiba vars,va Pri delu, ki kaie minimum ali sploh od- °rgam°sebne ^usluge pri preprečitvi škode za TOZD oziroma celotno dobno}aC,]° zdrutenega dela, kot npr. v slučaju poiara, kraje in ponev* .Zjedno osebno prizadevanje na področju kulturnega in šport-?! udels»ovanja več delavcev, stiknv redno dobro vključevanje v druibeno iivljenje in navezovanje — o ?odro(ju TOZD, DSSS, __ P°8‘avljanje samoupravnih odnosov, __ Pr,zadevanja za uspešne integracijske procese v gradbeništvu, Pri ler a s faktorjem 3, orS,JOZD v preteklem obdobju kreacijaliZt>en‘ standard, kultura, druibeno politično delo, šport, re- Kvaliteta planov in izpolnjevanje j&ssur- PredFtV° Pri delu' hudo Za diname nagrade dajejo TOZD in OO Sindikata na po-PredloameZnil