Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primc-rno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulioi h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ,/,6. uri popoludne. Štev. 201. 7 Ljubljani, v petek 3. septembra 1886. Letnilc 3CIV. m Pomanjkanje. Kedar nastane v hiši pomanjkanje, nastane najprej neka nevšečnost, zamrza, nejevolja, godrna-nje. Potem se začno kregati, drug drugemu očitati, predbacivati in oponašati vzroke pomanjkanja. Kedar pa nastane primanjkljej v državnem gospodarstvu, takrat očita stranka stranki vse krivice resnične in dozdevne, ji našteva vse zamude, kterih je kriva; z besedo, prepira in očitanja ni kraja ne konca. Da je temu res tako, slišimo vsako leto pri debati o državnem predštevu ali proračunu. Ze večkrat, posebno pa letos, povzdigovali so ojstre, pa tudi opravičene pritožbe poslanci v ogerskem državnem zboru, ker je bilo samo dokladnih kreditov okoli 20,000.000 gld. Kakošni hrup so letos ravnokar vzdignili Madjari za uvarovanje ogerske ustave, ktere se nihče niti dotaknil ni! A ogerska ustava ima največjega sovražnika v lastni deželi in ta je ogersko zapravljivo denarno gospodarstvo. Debata v prvi polovici denarnega gospodarstva leta 1886 nam je pokazala, kje tiči glavni sovražnik samostal-nosti ogerske. Kedar pade veliko drevo, podere tudi manjša pod seboj in tako ne more biti drugače, da bodo tak polom čutile pred vsem dežele, ki so z Ogersko v tesnejši zvezi, n. pr. Hrvaška in Slavonija in potem tudi druge, ne izvzemši cele Avstrije. Dobrot sicer, ktere so se vsipale na Ogersko v podobi investicij (železnic itd.), dežele pod ogersko krono sicer niso bile deležne, a posledic primanjk-ljeja se pa ne bodo vbranile. Kolikor se sedaj more dokazati, je primajkljeja o sklepu drugega četrtletja 32,000.000 gld. V tretjem in četrtem četrtletji vtegne primanjkljeja biti kakih 40,000.000 gld. Denarni minister je za leto 1886 postavil primanjkljeja 14,000.000 gld. Pravega primanjkljeja pa bode najmanj za 26,000.000 gld. več. Davkov-ska pritiskalnica je napeta tako, da se bodo davki javalne dali zvišati. Stroškov se tudi nič manj ne obeta, že sedaj se pripoveduje, da bode predštev za vojsko se pomnožil. Iz tega pa se da sklepati, da bo Ogerska imela prihodnja leta stalnega primanjkljeja najmanj kakih 20,000.000 gld. Ker bo za to treba izdati dolžnih pisem, bode pa državni dolg narastel zopet za 20,000.000 gld. in obresti najmanj za ll/4 milijona gld. Nastane pa sedaj vprašanje: Kako dolgo bode še denarni trg hotel sprejemati ogersko rento? Veliko zaupanja borza že davno nima do ogerskega denarnega gospodarstva. Dosihmal je Rothschild varoval ogerske finance; kar Rothschild brani in podpira, to se lahko spečd. Pa tudi to mora enkrat nehati; kar se bode tudi zgodilo, kedar njegovi ljudje ne bodo več imeli ogerskih dolžnih pisem, takih, kterim bi kurz popolno vpadel, kadar pridejo ob veljavo ogerske obligacije. Kedaj pa to nastopi, se pač ne ve natančno, a da se pa nekoliko preračuniti. Kreditni zavod, kteri je pri Rothschildovcih največ Ogerskih zaveznic imel, ravnokar naznanja, da je vse to s pridom oddal. Takih zaveznic gotovo ne bode več kupoval. Rothschild ima brž ko ne še nekaj poslednjič izdanih Ogerskih dolžnih pisem in se je zavezal letošnjo papirno rento prevzeti. Te bode gotovo prihodnje leto oddal in tako gre misliti, da vsa Rothschildova skupina 1888 ne bode imela nikakih Ogerskih dolžnih pisem več. Ako časi ostanejo mirni, je brž ko ne gotovo, da bode Rotschild to nadaljeval še leta 1888, ker pri tem mnogo zasluži. Ali pa imamo poroštvo, da bode mir ohranjen do leta 1888 ali celo do 1889? In če ne, tudi Rothschild ne bo več upal. Da Rothschild tako počasi izvršuje opravke z Ogerskim, kaže da ne zaupa de-narstvu na Ogerskem, da ga ne smatra za ta takega, ki bi mogel prestajati hude viharje. V tem trenutku pa, ko Rothschild ne bode hotel več sprejemati tako imenovane rente pomanjkanja, takrat nastopi denarni polom, krah na Ogerskem. Vrli Ghyczy čestokrat to ponavlja v svojih govorih, a nihče ga ne mara poslušati in denarni minister grof Scapary dela na Ogerskem brezobzirno, kakor zna, ter je znal od nekdaj. Kdor premišljuje, kako grof Szapary leta in leta na Ogerskem z denarji gospodari, ne more se zadosti načuditi, kako da Madjari trpijo tako denarstveno gospodarstvo. Letos, ko so snovali zakon o dokladnih kreditih, ki so odkrili vso zanikernost finančne oprave, se je vsakdo trdno nadejal, da bode grof Szapary padel kot žrtva, da se poleže razdra- ženo javno mnenje, ki ni bilo samo na Ogerskem, marveč tudi po drugih deželah pod krono sv. Štefana. A grof Szapary še dandanes osrečuje Madjare in Nemadjare. Kdo bi se temu ne čudil ? V posebno zaslugo mu štejejo Madjari, da tako energično pomadjaruje finančno opravo na Hrvatskem ; to se vč, je že taka zasluga, da na nje račun sme Szapary že nekaj več primanjkljeja doma napraviti. Grof Szapary naj le zastopa o vprašanji zastran grbov take nazore, kakor jih je pred kratkem in potem je že pomanjkanje odpravljeno! Res, prežalostno mora biti za pravega rodoljuba, ko vidi tako zanikerno, brezobzirno finančno postopanje na Ogerskem, ter vidi v kratkem času gotov poraz vse dežele. Tako daleč pripelja ohola strast po imenitnosti in visokosti! Ogerski ni bilo druzega mar, kakor biti v vsem ne le podobna, ampak enaka drugim velesilam: Avstriji (to že tako?), Francoski, Nemški i. dr. To pa stane neznansko veliko denarja, tako, da ste še prej obe polovici komaj težo prenašali, ena polovica pa tega kar nikakor ne zmore. Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. ISTotranje dežele. Te dni smo omenjali enciklike, ki jo je Leon XIII. poslal ogrskim nadškofom in škofom ob priliki dvestoletnice, ktero ravno sedaj pod krono sv. Štefana praznujejo v spomin zopetnega osvojenja Budimske trdnjave. Navedli smo tudi po večjem njeno vsebino. Očitno je, da sv. oče niso druzega povdarjali, kakor le golo resnico in da se niso za druzega potezali, kakor le za samo pravico. In vendar so dregnili ž njo v sršenov meh. Kar je na Madjarskem framasonskih in židovskih listov, vsi so padli z groznim šundrom po papeževi encikliki. Še celo tako predrzna je framasonsko-židovska klika, da se kar nič ne sramuje vprašati, kaj da se ima vtikati sv. stol v tako popolno vojaško slovesnost in prote celo z ugovorom. Naj le ugovarjajo, kolikor jim drago, tega vendar-le najbolj prebrisani izmed njih ne bodo mogli vtajiti, da je bila prva podlaga kraljestva sv. Štefana izključljivo katoliška in da je LISTEK. Herbart Turjaški (1528—1575). Spisal J. Steklasa. (Konec.) Ungnad se je precej za tim potrudil za napolnjeni glavi padlih junakov. Veliki vezir mu je obljubil, da mu jih hoče izročiti. Rabelj pa je zahteval za nje 100 cekinov, ali dobil je samo 50 za vsako. Bili ste po izročitvi precej poslani rodovinam njihovim in še dandanes se čuvajo v orožnici dednega grada Turjaških ter se tujcem pokazujete. Počivate pa v omarici iz dilic cipresinega drevesa. Na Her-bartovi glavi je videti brada in lasje so popolnoma vzčuvani. Že poprej je bilo omenjeno, da je bil mladi Vuk Engelbert Turjaški vjet. Ivan Turjaški Žum-beržki se je precej potrudil, da ga oslobodi. Vendar pa je ostal dve leti v varstvu paše bosenskega, če- ravno je rodovina vse upotrebila, da ga oslobodi. Zavzeli so se zanj tudi rodjaki njegovi ter konečno celo cesarja prosili, da bi on posredoval zanj na turškem dvoru. To se je tudi zgodilo, kajti v pismu cesarja Maksimilijana II. na papeža Gregorja XIII., v kterem slavi zasluge Herbartove, prosi on njega, da bi izdal Turke, ko bi bili slučajno kot vjetniki v njegovih rokah, za vjetega Vuka Engelberta Turjaškega, sina Herbartovega. To pismo pa ni prišlo na svoje mesto, nego se original (izvirnik) čuva v Turjaku. Za tim ni bilo dolgo, da je moral Vuk Engelbert iz Bosne v Carigrad, ker je sultan zvedel po sovražnikih pašinih, da ima imenitnega vjetnika ter mu tudi potem naročil, da mu ga ima nemudoma izročiti. 24. maja 1577 je prišel Vuk Engelbert in drugi dan so ga pripeljali k velikemu veziru. On je prijezdil na konju čisto črno oblečen, na glavi je imel ogersk klobuk ter je izgledal kot kak star divji mož, kajti lasje so mu viseli čez pleča, kar je bilo posebno grdo, ker je bil male postave. Ferhat paša ga je bil tako oblekel, ker je mislil, da ga bo tako nazaj dobil, kajti on se je bil že z njegovo rodovino dogovoril zarad odkupnine v iznesku od 29.000 tolarjev, nekaj v gotovini, nekaj pa v dragocenostih, ktere je že Ivan Kisi zbiral. Vse to pa je oskrboval Ungnad. 27. maja so pripeljali vjetnika k sultanu, kjer so mu rane pregledali, da bi ga potem zamenili za turške vlovljence. Ferhat beg pa je mlademn vjet-niku naročil, da naj ne pove, če je bil že cenjen; in to je menda vjetnik tudi storil. Ko je pa popoludne tistega dne zopet poklican bil v divan, govoril je z velikim vezirora hrvatski, ter je prosil za malo ceno, ker je njegov oče zapustil mnogo dolgov. Sultan mu ponudi, da ga pusti za 12 Turkov, cenjenih na 50.000 tolarjev, med njimi tudi Ibrahim-ago. Na to so se od avstrijanske strani ti vjetniki prodali, a 28. maja je bil Turjaški odpeljan v cesarsko ječo, kjer ga je Ungnad preskrboval s hrano. Na to pa se je Ferhat paša razsrdil, ter poslal poslanca k Ungnadu, ki je od njega zahteval 32 Turkov, med kterimi so trije bili cenjeni na 30.000 tolarjev, a Ibrahim aga sam. na 5000 tolarjev. Samo pod temi pogodbami bi j$sg?e!i pustiti Turjaškega na slobodo. Veliki vezir se; pa o a stala pod vrhovnim pokroviteljstvom' ,,-flMagnaff Do-minae" (Velike Gospe nebeške kraljice) iu papežem, kteri je Štefanu tudi kraljevi naslov podelil. Predrzni so taki židovski in framasonski listi res zadosti, da se tudi v katoliških zadevah dranejo smatrati za trobente javnega mnenja. Kdo jih je v to pooblastil? Nihče drugi, kakor lastua nesramnost, ktere bo pa tudi enkrat konec. Hvalijo se cel6, da je sedanji rod na Madjarskem že toliko prebrisan, učen iu neodvisen, da se za take pojave sv. očeta več ne zmeni dosti iu mirno svojo pot dalje hodi. Žalibog, da slučajno enkrat resnico govorijo; da je posebno na Ogerskem že res preveč verskega indi-ferentizma ali malomarnosti, ktera se za vse briga, le za to ne, za kar bi se v prvi vrsti morala. Zakaj pa so jeli ogerski do nedavno trdni kmetje propadati ? Mar li zarad prevelike vere ? Pač ne, ampak zato, ker so malomarni postali v verskih rečeh ter zarad tega se navadili lahkoživnosti, zapravljivosti in še česa druzega. To pripravilo jih je ob vse pa Židom v pest izročilo. Sedaj je jasno, zakaj da se ravno židje tako vpirajo glasu iz Rima, dobrovedoči, da če bi madjarski narod vbogal, bi se židovski setvi kar od kraja koreninice spodjedle ter bi setev vsahnila. „Hinc illae lacrimae!" Nič ne bomo dalje prigovarjali, le rečemo: „Vse skušajte in dobro ohranite.-' Hočemo reči, židovskega brezverstva bi ne bilo treba skušati, ker ste ga pa že, primerite stanje vaše in države in sodite, kedaj je bilo srečueje, o času trdne vernosti, ali o času židovske brezvernosti ? Izvoliti ni težko. Madjari so zopet enkrat sijajno pokazali svojo strpljivost in pravičnost do Slovanov s tem, da jih k svoji dvestoletnici v spomin osvojitve Budim-ske trdnjave niti vabili niso, kljubu temu, da si jo niso Madjari sami osvojili, temveč skupno v družbi Slovanov in Nemcev. Nemce so pač vabili, in sicer kar h krati na dveh krajih: v Monakovem in v Berolinu, pa so, kakor .je znano, povsod ploh vlekli! Osoda se je za nas Slovane maščevala, ker so nas ošabni Madjari prezirali. Še le, ko so videli, da je njihova veljava v Monakovem in Berolinu toliko vredna, kakor nič, poslali so dotično povabilo tudi v Zagreb, zarad kterega so se Zagrebški mestni očetje sošli na posvetovanje v tej zadevi. Kakor povsod ob takih prilikah, bili ste tudi tukaj takoj dve stranki skupaj: ena, ki je predlagala, da naj se tudi Hrvatje vdeleže slavnosti, druga pa, ki je ta nasvet na vso moč pobijala. Senatorju D e ž e 1 i č u se je posebno imeniten zdel zgodovinski pomen slavnosti in je bil teh misli, da naj bi se Zagreb vdeležil slavnosti. Temu nasproti postavil se je Pagledič, da ne! Sramota za nas in za ves naš narod, če se le kdo tja gori gane. Ce Madjari niso imeli toliko takta, da bi nas bili vsaj ob enem vabili, kedar so poslali vabila v Monakovo in Berolin, naj se le gredo solit ter obhajajo slavnost sami, od nas pa ne morejo zahtevati. da bi mi tjekaj hodili. Sploh pa mi niti povabljeni nismo, temveč le župan z njegovim uradnim osobjem in tudi to povabilo je še le semkaj došlo, kedar so jim Nemci že pod nos dali, da ne marajo za nje! Za tem seje oglasil tudi še Z ah ar rekoč, da Bog obvaruj, da bi šel kak Hrvat Madjare proslavljat. Vse bi bilo tako videti, kakor če bi mi tja gori beračit hodili, kjer imamo pravico zahtevati svoje pravice. Sploh je pa slavnost sama na sebi jako čudna. Saj ni še tako dolgo, da so Madjari Turke proslavljali in nekemu paši nesli častno sablo, sedaj pa slavnost proti Turčiji nameravajo. Kdor hoče imeti kak „križček" naj le gre tja gori, mi drugi ostanemo doma! Ko je prišlo do glasovanja, bilo je 12 glasov za in 11 proti. Župan Badovinac pojde vendar-le tja gori v imenu magistrata in mesta Zagreba. Vnanje države. V Vratislavi v Sleziji je bil 29. preteklega meseca triindvajseti občni zbor nemških katoličanov. Sešlo se jih je lepo število, ki so se zbrali v dvorani Vincencijevega društva. Zborovanje se začne s pesmijo: „Haec dies". Pozdravil je potlej zbrane grof Ballestrem, ki pravi med drugim: Sedaj, ko je takoimenovani kulturni boj trajal že 15 let, so se konečno prepričali, da vse majeve postave katoliški cerkvi niso nič škodovale, marveč jo vtrdile, a državi so škodovale mnogo. Vlada je slovesno in uradno naznanila, da hoče v porazum-ljenji s sv. očetom Leonom XIII. majeve postave pregledati, zato se imamo zahvaliti modrosti sv. očeta in očetovskemu naklonjenju svitlega cesarja. Gotovo nihče ne dvomi nad tem, kaj misli papež storiti, ker pa živimo v poslednjem času v ustavni državi, se sme tudi ljudstvo vdeleževati postavodajavne oblasti. Ti potem svetujejo, kaj gre vpeljati v deželi. Je pa še nekaj druzega vmes, na ktero se gre tukaj ozirati. Merodajavni krogi so sicer pripravljeni skleniti mir s katoliško cerkvijo, kajti previ-dijo, da zoper edinost, pridnost in pogum katoliškega ljudstva ni mogoče ničesa doseči s kulturnim bojem. Trdno se nadejam, da se te lastnosti katoliškega ljudstva ne bodo zgubile, marveč se učvrstile in da bode tudi sedanji občni zbor v to pripomogel. Knezo-škof se ni mogel zarad bolezni zbora vdeležiti. Za predsednika je bii izvoljen pl. Heereman, za namestnika pa dež. svetovalec Janssen in Schmidt (Amberg), za perovodje Porseh, prof. Schindler (Litomerice), državni pravdnik Foesser (Frankobrod) in sodnik Krebs (Liebstadt) na vzhodnem Pruskem. Bolgarski vozel se vsak dan bolj zateguje in kdo ve, če ni tisti Aleksander v Petrogradu, ki ga bo nekega dne kar bliskoma presekal. Da bi bolgarski Aleksander to delo izvršil, kmalo ne bo nič več vrjetno, zlasti pa že po včeranjih telegramih ne. Car je knezu odgovoril tako nejasno, da se di iz tega izviti, kar se hoče. „On sam ve, kaj ima storiti" in „ruski general Dolgoruki ondi nima nič pravega opravka." To se pač lahko obrača, kakor se hoče, za kneza dobro ali slabo. Najraje se pa tehtnica o takih prilikah nagne na slabo. Kaj Rusija z Bolgarijo samo namerava, se tudi še prav nič ne dd spoznati. Edin določen odgovor, kar so jih Bolgari do sedaj iz Petrograda dobili na vse svoje klečeplaztvo pred ruskim konzulatom in metropolitom, je bii ta, da Rusija na zasedanje Bolgarije še ne misli, pač pa drži in bo vedno držala z onimi v državi, kterim je na tem ležeče, da se mir in red ohranita. Toda tudi ta izrek ni popolnoma brez zvijače, sicer bi Rusija ne preganjala Battenberga in njegove stranke, ki je brez ugovora vsaj tako miroljubna v celi Bolgariji, kakor je Cankov vedno pripravljen za ravs in kavs. Ce bi bilo po volji tega politikarja, bi morali Rusi že danes čez mejo in v deželo, s kterimi bi pa Cankov prej ali kasneje tudi ne bil zadovoljen, kajti Cankov je človek, ki je sam s seboj v razprtiji in s celim svetom nezadovoljen. Takim ljudem pa ne vstreže tudi Rus ne. Kolikor se dii do sedaj sklepati, Rusov tako dolgo ne bo v Bolgarijo, dokler bodo uporniki pri življenji. Kakor hitro pa bi knezu na misel prišlo nekaj tistih na oni svet poslati, ali pa naj bi se še kak domač punt vnel („N. fr, Pr." v^ povedati, da se je to že zgodilo ter jih mnogo padlo), se Rusija ne bo dolgo doma zdržavala, ampak zasedla bode Bolgarijo. To bi bili pa žalostni dnevi za nesrečno Bolgarijo; kajti ne da se tajiti, da je večina naroda in skoraj vsa vojska knezu prav iz srca vdana. Rusija bo toraj proti skupnemu narodu postopati morala. Kaj takega pa izvestno Bolgarom nihče ne privoši. Veliko se imajo Rusom zahvaliti, da, skoraj za vse, kar imajo, toda za vse to Rusija nikakor še nima pravice njihove narodnosti od njih zahtevati. Bolgari hočejo ostati samostalen narod, kakoršnega so si še celo pred krutim Turkom ohranili in jih nikakor ni volja potopiti se v ruskem morji. Na to bi se morala Rusija vedno ozirati in še le potem svoje postopanje vravnati. Ni še dolgo, kar je Bismark svetu na ves glas povedal, da se Nemčija oborožnje, ker jo Francozje k temu silijo. Telegram ni bil dolg in natančen, zato se je izvestno pač marsikdo vprašal, kaj li je bilo temu pojavu v „Nordd. Allg. Ztg." po- vod? Nič druzega, kakor angleška „Mornisg Post" in njen uvodni članek glede Bolgarije in sedanjih homatij na svetu. Bismark ima navado, da ob raznih prilikah rad spušča mrzle curke po svetu. Eden takih je bil tudi dotični uvodni članek v „N. A. Ztg." za odgovor na zgoraj omenjeni članek „Morning Pošte". Bismark je djal: „M. P." misli, da se bo vsled po-vrata bolgarskega kneza v Bolgariji štrena v evropejski politiki še bolj zmedla, kakor je že. Vse to bi se lahko preprečilo, če bi - se prodirajoči Rusiji ostale evropejske velesile po skupnem dogovora ojstro po robu postavile. Srednja Evropa se je vendar že naveličala položaja, v kterem je trgovina opešala, ki tolikanj oborožene sile zahteva in celi svet v skrbeh in negotovosti pušča zarad bodočnosti. Če „M. P." vzroke vsemu temu v bolgarskih homatijah išče, kar moramo po njenih izjavah soditi, je jasno dokazala, da ne pozna pravega evropejskega položaja. Nas (Nemce) Bolgarija prav nič ne briga in kar se ondi godi, za tisto niti ne prašamo ne, ter bi zarad bolgarskih dogodkov niti enega vojaka ne imeli oboroženega. Da se oborožujemo, k temu silijo nas Francozje. Če toraj „M. P." pravega vzroka išče, zakaj da svetovna trgovina peša, naj se le do svojega soseda na zapadu obrne, tega naj zgrabi in prepričana naj bo, da ima pravega v rokah. Francozje neprenehoma svojo vojno moč množe; vsak francosk časnik dokazuje nam, kako grozno, da se povečuje njihova oborožena sila, ter, da jim ni nobena žrtva prevelika, samo da si vojno tehtnost zboljšajo. Angleži prav dobro vedo, da mora Nemec svoje oči vedno na zapad odprte imeti; vsled tega bi toraj tudi vedeti morali, da je za sedanji oboroženi položaj v srednji Evropi edino le Francoz odgovoren. Bismark je tukaj resnico govoril, kljubu temu ima pa morda „M. P." vendar le marsikaj prav. Če bi bilo vse res, kar časnikarji prerokujejo, potem moralo bi biti za Bolgarijo sledeče prerokovanje „Nov. Vremja" veljavno. Omenjeni list z veliko zavestjo piše: „Če bi metropolit Klement s pomočjo svojih pristašev ne mogel zaveznikov spodenega kneza v kozji rog vgnati in miru in reda v deželi ohraniti, morala bo Rusija Bolgarijo zasesti. (Da! tega smo se nadejali!) Ruski komisar in kozaki, ki bodo v deželo prišli Bolgare branit pred njihovimi lažnjivimi prijatelji in načrti Karavelovega, Nikoforovega in druzih prijateljev Battenberžanovih, to je ravno, na kar hujskači čakajo. Potrebnost takega koraka je tako jasna, da se niti bati ui, da bi se Turčija, še manj pa kaka druga zapadna velesila vpirala. Da bi turške čete Bolgarijo in iztočno Rumelijo zasedle, na to niti misliti ni. Kakor hitro bi se prikazale na bolgarskih tleh, godile bi se takoj reči, na ktere je groza misliti. Da se pa v Bolgariji mir in red ohrani, je pa za nas prav tako potrebno, kakor za zapadne velesile, kterih bi pa te naloge nobena ue prevzela. Saj že zdrava pamet sama to zahteva, da razun. Rusije nihče ne more te naloge prevzeti. Vsi naši interesi na iztoku, vse naše žrtve, kar smo jih do sedaj za balkanske Slovane darovali, silijo nas, da prevzamemo ulogo, ktero so nam dogodki sami v roko potisnili. To morajo ua Dunaji, kakor tudi v Berolinu konečno sami razumeti. Skrb za Bolgarijo naj pa le nam prepuste." — Pojasnenja ta izjava ne potrebuje, ker je vse rusko zahtevanje, kakor na javnem trgu, očitno. Izvirni dopisi. Iz Celja, 1. sempt. (črtice o lurškem potovanji.) (Dalje). Amstetten je čeden trg na Spodnjem Avstrijskem; primeril bi ga Žalskemu trgu na Spodnjem Štajarskem ; toda večji je. Dunajčanje radi zahajajo ob poletnem času tii sem- Moj prijatelj Albert, kakor sem že omenil, kranjski rojak, ima v to sporočilo Ferhatovo ni obziral, nego je pustil mladega Turjaškega za dogovorjeno ceno, a Ferhat paši je ostalo, kar so mu že poprej dali rodjaki vjetega. Še le 18. junija se je vrnil Turjaški, kakor je mislil, oslobodjen iz Carigrada v Bosno. Ungnad mu je dal konja, da je laglje popotoval. Ali zdaj se je pokazala lokavost Ferhat paše. On se je izrazil, da bode dal mladega barona ubiti, ako mu ne plačajo 30.000 tolarjev odkupnine. In tako so morali iz Ljubljane poslati še raznih stvari v vrednosti do 20.000 tolarjev, samo, da so mladenča rešili. Vuk se je kasneje oženil z Elizabeto Šumberžko, ali je že leta 1590 umrl na jetiki vsled strupa, ki ga je dobil v turški ječi. Vsled nesrečne bitke pri Budačkem so odšli poslanci vseh treh slovenskih dežel Kranjske, Štajarske in Koroške na državni zbor v Regensburg, da se dogovore o obrambi slovenskih mej, ter so stanovi vseh treh dežel obljubili 705.000 gold. Tudi so se posvetovali, kako bi za obrambo domovine na hrvatski meji utemeljili vitežki red. Stanovi so na to privolili in vpredelili celo mesta, kjer bi se imeli vitezi smestiti. Ta mesta so bila: Kaniža, Koprivnica, Sv. Križ, Sv. Jurij, samostan Lepoglava, potem Sisek, Kostajnica, Bihač, Gvozdansko itd. (Valvazor X. 347). Ali to se ni zgodilo, ker je med tem umrl cesar Maksimilijan II. in ker niso stanovi na Bruck-škem zboru hotli v tem podpirati nadvojvodo Karla, ki je konečno sam prevzel obrambo mej v svoje roke ter utemeljil mesto Karlovec nad 900 turškimi glavami (1. 1578). Mrtvo truplo Herbartovo je bilo najpoprej pre-nešeno v Podbrezje (Freithurn), potem pa v Ljubljano, kjer je bilo pokopano v sedanji protestantski cerkvi (poprejšnji cerkvi sv. Elizabete). Le-ta pogreb pa je bila žalostna svečanost ne samo za mesto Ljubljano, ampak za celo deželo. Plemiči in drugi vsi so prisostvovali pri pogrebu v obleki tuge. 25. septembra ob 8. uri zjutraj je čakala velika množica ljudi, stanovi domači in ptuji pri Karlov-ških vratih na mrtvo truplo, ktero je nosilo deset izvoljenih plemenitih mladenčev v omenjeno cerkev, kjer je bilo izpostavljeno tako dolgo, dokler ni prispela tudi glava iz Carigrada. Še le potem so ga pokopali. Pri tej priložnosti je govoril protestantski pridigar in superintendent Krištof Spindler lep govor, s kterim je proslavljal velikega junaka, pri-likoval ga je junaškim Makabejcem ter omenil vse njegove čednosti kot kristjana in junaka. Le-ta govor je bil tiskan v Ljubljani 1. 1575 ter razširjen po celem Kranjskem. Nad grobom Herbartovim je bil kasneje postavljen lep marmornast spomenik s podobo njegovo. Valvazor ga je še videl; dandanes pa ga ni več, a napis se je ohranil v popisu teh napisov pri Tal-ničarju. Podoba njegova se je pa vendar-le ohranila na drugem mestu. Lice junakovo nam pokazuje resnobnost in odvažnost, z besedo, možatost; veliko, odprto oko je lastnost vse rodovine, ter pokazuje prijaznost in velikodušje; drugače pa se vidi na licu prestano burno vojaško življenje. Brada in lasje so sivkasti. Oklop je temno-siv in črn, z zlatimi gumbi okovan in z verižico ovit. Amstettenu lastno tiskarno, pa snažno hišo; pred kratkim si je vstanovil še drugo tiskarno na Spodnjem Avstrijskem, namreč v Scheibs-u. — Došel sem tii sem proti večeru, še dosti zgodaj, da sva pred mrakom ogledala iz prijaznega grička na severni strani trga — celo okolico — prostrano iu rodovitno Yps-iško polje. — Tu gori v Amstettenu so se naselili tudi nekteri drugi Slovenci. Murko — Ripka . . ., kakor kažejo napisi na njihovih grbih. Po dobri večerji bi se bil jaz najraje k počitku podal; toda Albert in njegova soproga, pa tudi njuna ljubeznjiva otročiča Kari in Beita — vsi so radovedni gledali v mene, ter me prosili, naj njim kaj pripovedujem iz tako slavne božje poti. „Tudi pri nas poznamo lurško Mater Božjo", mi reče Albert; Jutri boste služili sv. mašo pred oltarjem lurške marije v naši farni cerkvi, in če vam drago, se pe-Ijeva v bližnji Št. Jur, kjer boste našli v farni cerkvi krasen oltar z lurško Marijo. Povejte nam najprej: kako se je začela božja pot v mesto Lourdes; ali so resnične prikazni Marijine, o kterih sem že dosti slišal; ali je že res kedo ozdravel s pomočjo lurške vode". „Veste gospod! pri nas se nahajajo mnogi ljudje, ki vsega tega nočejo verovati, da, Še celo norce si delajo iz tistih, ki verujejo kaj pripovedkam. Poslušajte toraj, poskusil bodem ob kratkem vse razložiti, kar je meni o slovitem Lurdu znanega". Lurd je starodavno mesto in leži v prelepi dolini južnega Francoskega, na severni strani Pirenej, ki ločijo Francijo od Španske. Ondašnji prebivalci so bili od nekdaj prav bogoslužni in pošteni. Radi so častili nebeško kraljico Marijo. To mesto toraj, ki šteje 4000 prebivalcev, je postalo današnje dni slavno po vsem katoliškem svetu; tii sem zahaja zdaj leto za letom blizo pol milijona romarjev. Bilo je 11. februarja 1. 1858, ko se poda ob poludne troje otrok iz mesta, da si naberejo dračja v bližjem gozdu. Med njimi je bila: Bernardeta Sou-birous. Pridejo do votline, ki se imenuje Massa-bielle, kamor so ljudje ob hudi uri hodili vedrit. Ta votlina — pod visoko skalo je na zahodni strani mesta in od mesta skoraj četrt ure oddaljena. Sto korakov pred votlino teče reka Gave; pred pečino pa (in med reko) majhen potok, ki mu je voda večkrat usahnila, da je bilo mogoče stopiti od Gave-nega obrežja v votlino. Spod te votline toraj vzdigne Bernardeta svojo glavo na kvišku, in prečudna prikazen, nezaslišan prizor, ki se razodene njenim očem! Z Goriškega, 31. avgusta. Na povabilo mil. g. knezonadškofa Alojzija Zorna sošlo se je 120 čč. gg. duhovnikov v Goriškem centralnem semenišču k duhovnim vajam od 23. do 28. avgusta. Voditelj vaj je bil preč. gosp. Pater Josip Pastarini S. J. Tudi knezonadškof so se vdeležili skupnih vaj ter bili izgled in spodbuda vsim. Po dovršenih duhovnih vajah pri zajutrku v semeniški obednici se je monsgr. Audr. Marušič v krasnem latinskem govoru zahvalil mil. g. knezo-nadškofu za preskrbljene duhovniške vaje in osebni izgled, č. g. Patru za izvrstno vodstvo, in gospodom semeniškega vodstva za oskrbovanje telesnih potreb. Konečno so pa še mil. g. knezonadkof v prisrčnem govoru se poslovili ter nam dali res očetovskih naročil. Zadovoljni in duševno okrepčani smo se razšli zopet na delo vsak v svoj delokrog. Ta dan ob 11. uri je imelo „Oecilijansko društvo" svoj letni občni zbor. Predsednik monsgr. dr. J. Gabrijelčič odprl je zborovanje z nagovorom. Razveselil je zbor s poročilom, da knezonadškof, ki je zadržan vdeležiti se zbora, pazno sledi delovanju društva, in da ga je radostno presunilo ginljivo petje čč. gg. Cecilijancev pri duhovnih vajah. Povdarjal je neumorno delovanje tajnik gosp. dr. Sedeja in je tudi pojasneval svoje stališče v tem društvu. Zbor je s pohvalo in odobrovanjem sprejel ta nagovor. Tajnik g. dr. Fr. Sede j je podal poročilo o delovanju in stanju društva, vmes pa je vpletel mnogo podučnih in vnemovalnih misli. Mesto zadržanega blagajničarja podal nam je njegovo poročilo gospod tajnik. Zdajci pa nastopi č. g. Kokoš ar. V mastno-zabeljenem govoru je vabil v cecilijansko društvo novih udov, ter korenito pobijal vsakovrstne ugovore zoper društvo in ujegovo delovanje. Govor je napravil jako vgoden vpliv na poslušalce. Dalje je spravil v razgovor cerkveno petje v narodnem jeziku č. g. Fr. Ko dri 6. Razgovora se je vdeležil monsignor predsednik, tajnik dr. Sede j in nekteri drugi. 0. g. BI. Grča pa je stavil in podprl predlog: Novemu odboru se naroča, da naj prezvišenega nadškofa naprosi zmožnega duhovnika poslati v Regensburg v orgljarsko šolo. Z glasnim odobravanjem je zbor sprejel ta predlog. Ker je prevzvišeni knezo-nadškof vnet za pravilno cerkveno petje in se jako zanima za napredek ce-cilijanskega društva, imamo upanje, da bo ob svojem času ugodno rešil zborovo prošnjo.. G. učitelj Fr. Bajt je podal društvu še nekaj svojih želj, med njimi tudi to, da naj bi odbor skušal ob priliki letnih zborov prirediti tudi pevske produkcije. Po primernih opombah gosp. tajnika je zbor izrečene želje vzel na znanje. Na predlog preč. g. dekana Fr. Vidic-a se je zdajci začela volitev novega odbora, ki se je izvršila z vsklikom. Stari odbor je bil večinoma zopet izvoljen. Msgr. dr. Jos. Gabrijelčič je predsednik, in dr. Fr. Sedej tajnik. Zbor nam je pokazal, da društvo dejansko napreduje in si pridobiva prijateljev. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani imela je dne 28. maja 1886 redno sejo pod predsedstvom g. zborničnega predsednika Josipa Kušarja in v navzočnosti vladnega zastopnika c. kr. dvornega svetnika g. Rudolfa grofa Chorinskega. Seje vdeležili so se naslednji gospodje zborniki: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Ivan Nep. Horak (podpredsednik), Vekoslav Jenko, Anton Klein, Franc Kollmann, Mihael Pakič, Ivan Perdan,Vaso Petričič,Josip Ribič in Jarnej Žitnik. Gospod zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število zborničnih članov na-vzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Ivana Perdana iu J a r n e j a Žitnika. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. G. zbornični tajnik poroča, da je zbornici došel od c. kr. deželne vlade naslednji dopis: Po ukazu vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 26. novembra 1885, št. 37162, so v slednjem času temu ministerstvu opetovano došle od trgovcev prošnje, naj bi po analogiji v § 14 zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 za rokodelske obrte vpeljanega dokaza sposobnosti bil tudi nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti. Te želje so se izražale posebno tudi pri prvem splošnem shodu avstrijskih trgovcev na Dunaji dne 14., 15. in 16. avgusta 1884; sestavile so se v resolucijo, ktera se je predložila tudi obema zbornicama državnega zbora. Od takrat so jednaki predlogi iu resolucije vladi došle tudi od trgovskih društev ter trgovinskih in obrtnih zbornic. Ti predlogi in resolucije pa so v mnogem oziru pomanjkljive in nejasne in manjka jim one natančnosti, ktere treba, da se ta važna zadeva prav spozml. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je toraj sporazumno z vis. c. kr. ministerstvom za notranje zadeve ukrenilo, da se, predno se konečno sklepa o tem, če bi vlada mogla zastopati te želje na zakono-davni podlagi, vršijo predpoizvedbe; namen teh predpoizvedb bi bil, da se natanko določijo dotične želje trgovskega stanu. Zarad tega se je napravila vprašalna pola, ktera obsega določena vprašanja o dokazu sposobnosti pri trgovskem obrtu in druge s temi v zvezi stoječe točke. Vsled gori navedenega ukaza dobila je zbornica dva iztisa te vprašalne pole, da na stavljena vprašanja kolikor možno natanko odgovori. Da bi zvedela, kako mislijo vdeleženi krogi o tej zadevi, obrnila se je zbornica do gremija trgovcev v Ljubljani, potem do zadrug trgovskih obrtov v političnih okrajih Logatec, Radovljica in Kamnik in do občinskih uradov v Kranji, Loki, Rudolfovem, na Krškem, na Vrhniki, v Postojni in Kočevji s prošnjo, naj izrečejo o tej zadevi svoje mnenje ter odgovorijo na omenjena vprašanja. Iz došlih poročil se razvidi, da so vdeleženi krogi po deželi za to, da se uvede dokaz sposobnosti, kajti na vprašanje: „Je-li za nastop vsakega trgovskega obrta treba dokazati sposobnost?" odgovorilo se je v sedmih poročilih z „ne" in v dveh z „da"; na vprašanje: „Je-li treba samo za posamične vrste trgovskih obrtov dokazati sposobnost?" odgovorilo se je v sedmih poročilih z rda". Na vprašanje: „AIi naj ostane dokaz sposobnosti omejen samo na one trgovske obrte, ktere zvršujejo protokolirani trgovci?" odgovorilo se je v sedmih poročilih z „ne", v dveh pa tako, da naj ostane dokaz sposobnosti omejen samo na one trgovske obrte, ktere zvršujejo protokolirani trgovci v velikih mestih. Poročilo o odgovorih na druga vprašanja opusti odsek, ker se ni mogel odločiti, da bi stavil zbornici predlog, naj bi se izrekla za to, da je nastop trgovskega obrta zavisen od dokaza sposobnosti. Odsek namreč meni, naj se nastop trgovskega obrta ne ovira, kar bi se pa zgodilo, če bi se mesto te postavila jednaka postavna določba, kakor jo § 14. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 odredjuje; zatoraj predlaga odsek: „Zbornica naj se izvoli izreči, da za nastop trgovskega obrta ni potreba dokaza sposobnosti." Debate o tem predmetu vdeležil se je gosp. zbornik Fr. Ksav. Souvan, kteri je predlagal, naj se zbornica izreče za dokaz sposobnosti ter da naj se na posamična vprašanja odgovori v kteri prihodnjih sej. Za predlog g. Souvana govorili so gg.: V. Petričič, Anton Klein, Ivan Nep. Horak, za odsekov predlog pa g. Ivan Baumgartner. Ko je g. zbornični tajnik nekoliko pojasnil ta predmet in se je na predlog g. zbornika M. Pakiča sklenil konec debate, pričelo se je glasovanje in sprejel se je predlog g. Souvana. (Dalje prih.) Domače novice. (Katoliška družba) ima prihodnji torek 7. sept. zadnjikrat letos sv. mašo ua Rožniku za žive in mrtve družbenike zjutraj opolšestih z navadnim darovanjem, čegar znesek se oberne za uboge iz Vincencijeve družbe. (Sklep duhovnih vaj) je bil danes zjutraj v tukajšnjem Alojzijevišči, ki jih je vodil, kakor znano, sloveči jezuit in profesor vseučilišča v Inomostu, preč. P. H ugo H ur ter. Vsi govori so bili tehtni in prepričavni, z razločno v srce segajočo besedo. Bog plati njemu in mil. g. knezoškofu! (Duhovne molitve in slovesna sv. maša) po umrlem stolnem proštu, prečast. gosp. Jožefu Zupanu, vršile so se danes ob 8. uri zjutraj. Pobožnega ljudstva je bilo mnogo navzočega, tudi z višjih krogov. (Izredno vročino) ohladilo je danes popoludne nekaj kapelj dežja. (Razpisana) je služba uradnega sluge pri c. k. finančni prokuraturi v Ljubljani z letno plačo 300 gld., 75 gld. aktivne doklade, 52 gld. 50 kr. pavšala za manjše pohišna opravila in pa službeno obleko. Prošnje do 15. oktobra 1886 predsedništvu c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. (Včeraj so pokopali) v Metliki blizo Dunaja (Miidling) znanega našega rojaka Franc K r o m e r - j a, sovetnika najviše sodnije na Dunaji. R. i. p.! (Iz Vipave) se nam poroča: Narodna čitalnica v Vipavi bode na mali Šmaren dan, v sredo 8. sept. t. 1. v društvenih prostorih, kakor druga leta, veselico z igro, petjem in godbo priredila, k kteri se vsi gg. narodnjaki najvljudneje vabijo. Začetek ob 7. uri zvečer. Odbor. (Zadruge v ložkem sodnem okraji). Dne 2. in 3. avgusta t. 1. imele so za ložki davčni okraj ustanovljene tri obrne zadruge v Loži zborovanje. Pri tem zborovanji so se sklenila zadružna pravila, se izvolilo zadružno starejšinstvo, ter se določila naklada za 1. 1886. Zadružnimi načelniki so bili jed-noglasno izvoljeni: 1. od zadruge krčmarjev, mesarjev in klavcev drobnice g. Gregor Lah v Loži; 2. od zadruge dopuščanih obrtov in rokodelcev, izvzemši gostilničarje in mesarje, g. Josip Lavrič v Loži; 3. od zadruge trgovskih in svobodnih obrtov g. Fran Žagar v Markovci. (Državni zbor) se bo po sporočilu „Presse" sošel poslednji teden meseca sept. Dan še menda ni določen. Razprave se bodo pričele z avstro-ogersko državno pogodbo, s ktero se bodo menda do začetka novembra pečale. Na to prično pa delegacije svoje delovanje, ki se bodo letos v Budapeštu sošle. Deželni zbori prično se pa v začetku decembra. (Župnijski izpit) napravili so na Štajarskem sledeči gg.: Franc Hirti, beneiicijat v Ptuju, M. Kelemina, kaplan v Slivnici, Anton Sijanec, kaplan pri sv. Jurju v Slov. Goricah, in P. Ratb, provizor v Šmiklavžu Slovenjegraškem. (Ljudje hudo bolehajo) po Štajarskem za šenom. Okoli Marenberga in Vuhredajjih je prav v kratkem zbolelo 40 in čuje se, da se ta bolezen še vedno dalje širi. (Grajščino Nenliaus) pri Dobrni kupil je gosp. Albert Dub. (O koleri) se je govorilo, da so jo tudi že na Štajarsko zanesli. Ondašnje c. kr. namestništvo pa temu ugovarja. Na celi pokrajini zbolel je samo eden človek za kolero v Celji in ta je bil Tržačan, ki se je tjekaj hladit pripeljal. Obrnilo se mu je že na bolje. Pač pa se je tu in tam pokazala takozvana Cholera nostras (griža z bljevanjem), ki pa ni nobenega pobrala. Tudi sama griža poloti se tega ali onega, kar pa o tem času, ko je toliko sadja, ni prav nič nenavadnega. (Štajarske kopeli) so bile letos le pičlo obiskovane. V Slatino prišlo je do sedaj 2017 gostov, na Dobrno 1078, v Rimske Toplice pa 974. Vseh skupaj toraj le 4064 gostov, kar res ni veliko proti številu drugih let. (Štirirazredna dekliška šola) z nemškim pod-učnim jezikom se bo vendar-le na Slatini — v sredi hrušča in trušča kopeljašev ustanovila. Postavil jo bo „Sehuiverein". Ondašnjim prebivalcem to ni prav nič všeč in so se vsi župani proti temu početju izrekli. — Nikar naj svojih otrok v „šul-ferajnsko" šolo ne pošiljajo, pa bode vsega konec. Telegrami. Trst, 2. sept. Od včeraj pa do danes opoludne zbolelo je tukaj 9 ljudi za kolero, umrla sta pa dva. Na Izoli so zboleli 4. Reka, 2. sept. V poslednjih 24. urah zbolelo je tukaj 5 oseb za kolero 3 so pa umrle. (V Reki se je kolera zopet iz novega oglasila; nekaj dni semkaj že ni bilo čuti o njej. Heiligenkreuz (pri Badnu blizo Dunaja), 2. sept. Dr. Franc Schuselka je danes ob polunoči umrl. Sofija, 3. sept. Uporni vojaki udali so se na milost in nemilost, ter so se priporočili kneževi milosti. Carigrad, 3. sept. Ruski zastopnik Neli-dov je bil pri visoki porti in ona je svojemu zastopniku Gadban-Efendiju v Filipopelju naročila podati se k knezu, kteremu naj sporoči, da naj proti zarotnikom z dne 21. avgusta milostno postopa. London, 3. sept. Pomorski minister Ha-milton rekel je v svojem govoru na banketu, da bo navdušenje, s kterim Bolgari svojega kneza sprejemajo, taistega za vedno Čuvalo pred zarotami. Ce prav se govori o vojnih pripravah po Evropi on vendar-le misli, da v nobeni dobi ljudje niso bili bolj k miru nagnjeni, kakor prav sedaj. lilovi Jork, 2. sept. Mesta Oharlestona ni več, kar še stoji, so razvaline, ki so po potresu ostale. Več nego tri četrti mesta bode treba iz novega pozidati. Ljudje so na planem. Največ je zamorcev podsutih; nekterih trupla pa še kar po cestah leže nepokopana. Umrli so: 31. avgusta. Kudolf Cemivec, vžitninskega paznika sin, 5 mes., Opekarska cesta št. 3, božjast. 1. septembra. Ernest Koder, črevljarjev sin, 2 leti, Židovska steza št. 3, škrofelni. — Marija Majer, mizarjeva žena, 52 let, Dunajska eesta št. 15, sprideuje trebnšnik delov. 2. septembra. Janez Cirar, komisijonarjev sin, 3 leta, Gospodske uliee št. 6, škarlatica. — Marija Kozina, gostija, 76 let, sv. Petra eesta št. 5, ostarelost. V bolnišnici: 28. avgusta. Matija Neme, gostač, 70 let, Inadatum pleuriti deret. — Frane Honigman, študent, 26 let, jetika. Tujci. 1. septembra. Pri Maliču: L. Aal, trgovec, iz Norimberka. — Gessler in Hauser, trgovca, z Dunaja. — Franc Heide, trgovec, iz Kaunica. — Janez nebes, trgovec, iz Gradca. — Janez Jane, c. k. davkarski nadzornik, s soprogo, iz Ljutomera. — Kari Deperis, c. k. uradnik, iz Kamnika. — Moline, zasebnik, iz Tržiča. — Strudthof, zasebnik, iz Planine. — Sara \Vittchen, podpolkovnikov« soproga z družinv, iz Trsta. — K. Kroker, zasebniea, iz Trsta. — H. Landecker, nadporočnik, iz Trsta. — Henrik Me.vnier, trgovec, iz Reke. Pri Slonu: Ludovik Freihcit, uradnik z družino, z Dunaja. Franc Gruber, potovalec, z Dunaja. — Bettllieim in Fisoher, trgovca, iz Kaniže. — M. Poklukar, učitelj, z družino, iz Laz. — Frančiška pl. Hirsch, zasebniea, iz Trsta. — Evg. Levi, zasebniea, iz Trsta. — Matija Dumiciel, zasebnik, iz Reke. Pri Bavarskem dvoru: Janez Seiser, zasebnik, iz Dunajskega Novega mesta. — Henrik Seiser, zasebnik, iz Trsta. — A. Vesel, trgovec, iz Oblaka. Pri Juinem kolodvoru: Fr. Kari, trgovec, z Dunaja. — Janez Reichhof, pivovarnar, iz Gradca. — Avgust Rosen-kart e. k. kapitan z družino, iz Sevnice. Pri Virantu: V. Covacevich, zasebnik, z družino, iz Oikage. — Petrič, učitelj, iz Struge. Tremensko sporočilo. O g <5as Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomet-a v mm toplomera po Celziju 2. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 74131 739-72 739-32 +16-4 +27-2 +20-0 brez v. si. vzh. si. vzh. megla jasno jasno 0-00 Zjutraj megla, pozneje jasno in soparno, po višavah so-pariea. Srednja temperatura 210° C., za 4-4° nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 3. septembra Papirna renta 5