Številka 175
Iah*J& mkl dan tudi ob nedeljah in prunikih eb 5., «b pcnedel)kih «b 9. zjutra}
Porami Sne Številke se prodajajo po 3 bt6. (6 Btotink) v mnogih^ tobakarnah v l retu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, ^t. Pe^ru, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. CE>*E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, viaoke 2'/« mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 Btotink ; 7.a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po f>0 »tot. '/.h oglase t tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 ntot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti'4. — Plačuje se izključno le upravi .^Edinosti".
TRST, v četrtek 27. junija 1907.
Tečaj XXXI!.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč/
Naročnina znaia
ca vse leto 34 K. pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —. na □aročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne miru,
Haročaiia na aedsljsfco iiiuie .Ediiosti' stane: celoletio K 5*20, pol leta 2-60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Jiefratjk' vaap
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie pošiljati p.a upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Narodni dom l. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Laatnifc konsorcij lista „Edinost— Natisnila tiskarna kousorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 18. Po8tno*hranllnl£nl račun it. S41m;.V4. ■	TELlFOM itev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
BRZOJAVNE VESTI.
Avstrijska poslanska zbornica.
DUNAJ 26. Na današnji konferenci načelnikov klubov je ministerski predsednik baron Beck naznanil, da predloži jutri predlogo glede reforme poslovnega reda.
Novi poveljnik deželne brambe.
DUNAJ 26. Kakor je zvedel „Wiener Abendblatt", je cesar imenoval nadvojvodo Friderika vrhnim poveljnikom deželne brambe.
Dr. Wekerle in grof Pejadević na Dunaju.
DUNAJ 26. (Ogr. biro) Ministerski predsednik dr. Wekerle je dospel danes zjutraj na Dunaj.
DUNAJ 26. Ban hrvatski grof Pejačević je dospel sinoči iz Budimpešte.
DUNAJ 26. (Ogr. biro) Cesar je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel ministerskega predsednika dr. Wekerle v posebni avdijenci. Za ministerskim predsednikom je prišel v av-dijenco odstopivši ban hrvatski grof Pejačević.
Predsednik vrhovnega sodišča v Zagrebu dr. Rakodczay je danes dopoludne dospel na Dunaj ter je v ogrskem ministerstvu obiskal ministerskega predsednika dr. Wekerle.
DUNAJ 26. (Ogr. biro) Kakor smo zvedeli, je ministerski predsednik dr. Wekerle na svoji avdijenci pri cesarju poročal o odstopu bana hrvatskega grofa Teodorja Pejačevića. Cesar je vsprejel ostavko ter je naložil ogrskemu ministerskemu predsedniku, naj predloži v imenovanje naslednika banu. Novi hrvatski ban.
BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. biro) poroča z Dunaja : Kakor smo zvedeli, je bil predsednik vrhnega sodišča v Zagrebu Aleksander pl. Rakodczav imenovan hrvatskim banom. Novi ban bo jutri predpoludne zaprisežen v navzočnosti ministerskega predsednika dr. Wekerle.
Nova hrvatska vlada.
BUDIMPEŠTA 26. Govori se, da je novi ban Rakodcza)' predložil nastopno vlado: podban dr. Fran Spevec. uk in bogočastje dr. J. Šilovic, pravosodje Platon Mihaljevic.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 26. Zbornica je nadaljevala generalno debato o železniški predlogi. Posl. Barčič je v hrvatskem jeziku govoril proti predlogi, nakar je bila generalna debata zaključena.
Predsednik Justh je nato sporočil, da ie bilo vloženih 16 sklepnih predlogov, med temi 15 vloženih od hrvatskih poslancev, dva v hrvatskem jeziku, katere se pa po mnenju predsednika ne more staviti na glasovanje. Drugi so si večinoma identični, tako da ima po mnenju predsednika pravico do besede le pet predlagateljev. Večina zbornice se je s to izjavo predsednika zadovoljila.
Izjavi predsednika je sledila dolga debata o poslovnem redu. Minister grof Andrassy je v imenu vlade izjavil, da se zamore Hrvatom le dovoliti, da smejo govoriti hrvatski; nikakor se pa ne sme te določbe tako tolmačiti, da so Hrvati tudi opravičeni vlagati v hrvatskem jeziku spreminje valne in sklepne predloge. Zbornica bi na ta način eventuelno prišla v položaj, da sklepa o predlogih, katerih vsebine niti ne pozna. Drugi zakon pravi jasno in razločno, da je razpravni in poslovni jezik ogrskega parlamenta mailjarski. (Živahna pohvala.)
Več hrvatskih poslancev je ob dolgotrajnem velikem nemiru proti tem predlogom protestiralo. Sledila je pavza. Nato je poslanec Pinterović v hrvatskem jeziku proti predlogu predsednika stavil proti-predlog, češ,
da sme vsaki predlagatelj, katerega predlog je podpisalo več nego 10 poslancev, imeti pravico do sklepnega govora. Predsednik je izjavil, da se bo o tem glasovalo jutri.
Predsednik je hotel nato podeliti besedo onim govornikom, ki so brezdvomno za to opravičeni. Posl. Popovič se je v hrvatskem jeziku izjavil proti temu, na kar je predsednik odvrnil, da se ne da terorizirati ter je podelil posl. Zagorcu sklepno besedo. Govorila sta na to kakor predlagatelja poslanec Zagorac in Pinterovič, nakar je bila razprava zaključena.
Ogrska kvotna deputacija.
BUDIMPEŠTA 26. „Magvar Orszag"je priobčil daljše poročilo o seji kvotne deputacije, glasom katere ima nuncij, predložen od posl. Foldesa nastopne zaključke, ki se razdele v tri skupine: 1. Doba kvotne pogodbe traja od 1. julija 1907 do 31. decembra 1917. 2. Carinske dohodke je, kakor doslej, uporabiti za skupne stroške; in 3. ključ kvotnega zneska se razdeli v razmerju 32.29 za Ogrsko in 67.71 za Avstrijo. O predlogu se je umela daljša debata. Posl. Merey je prigovarjal proti dolgi dobi ter je predlagal zakon, naj kvotna pogodba preneha pred letom 1916, aku dobi dežela samostojno carinsko ozemlje. Koloman Szel je izjavil, da je ta opreznost odveč, kajti, ako pride do nove nagodbe, pride kvotna pogodba ob veljavo. Na to sta bili vsprejeti prvi dve točki. Pri 3. točki je predlagal Fran Nagv nasproti predlogu poročevalca, naj se obdrži status quo. Ta predlog je po daljši debati vsprejela večina.
Dogodki na jasnem Francoskem.
NARBONNE 26. Marcelin Albert se je podal predpoludne v Montpellier, da se izroči oblastnijam.
VILLE FRANCHE SUR MERE 26. 620 puntaijev 17. pešpolka je biio danes vkrcanih na dva križarja, ki sta odplula v Sfax.
PARIZ 26. Brzojavke „Matina" iz Be-ziersa in Montpelliera poročajo, da je odhod puntarskih vojakov 17. pešpolka v Tunis provzročil med tamošnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Bati se je nemirov. List pravi, da zamore zatrditi, da se puntarje 17. pešpolka izkrca v Sfaksu in da se jih odpošlje v Gafso, eno najoddaljenejih garnizij. Tamkaj se jih nastani v prostorih kazenskih batalijonov. Kazenske batalijone se provizo-rično premesti drugam.
Posebni vlak s puntarji 17. pešpolka je ob 10. in pol uri zvečer pasiral Marsiljo. Vlak je namenjen v Toulon, kjer ukrcajo puntarje, zato so izdane posebno stroge odredbe. Puntarji ne vedo, kam jih odvedejo.
MONTPELLIER 26. Marcelin Albert se je danes popoludne stavil na razpolago oblastnijam.
PARIZ 26. Število puntarskih vojakov 17. pešpolka, ki so se v minoli noči na dveh križarjih odpeljali v Tunis, znaša 550. Blizo pristanišča sta dva vojaka zbežala. V Tunisu bodo puntarji razdeljeni v pet stotnij, ki bodo tvorile en batalijon.
H u s i j a. Revolucijonarni odbor železničarjev.
DUNAJ 26. „N. Wiener Tagblatt" poroča iz Petrograda: Policija je konečno odkrila revolucijonarno organizacijo železničarjev. Aretovanih je bilo 34 glavnih členov lige.
Napad na artilerijsko zalogo.
PETROGRAD 26. Na glavno artilerijsko zalogo v admiralitetnem poligonu, kjer se nahajajo velike množine razstrelivnih snovi in smodnika, je bil po noči izvršen napad. Pri tem je bila ranjena straža. Ko je ista stre-
ljala, je prišla na lice mesta častniška patrulja, nakar so napadalci zbežali. Zastonj so preiskali vso okolico.
IO bomb eksplodiralo.
TIFLIS 26. (Petr. brz. ag.) Na Erivan-skem trgu, nahajajočem se v središču mesta, kjer je zelo živahen promet, je bilo zapore- j doma vrženih deset bomb, ki so eksplodirale ! s grozno silo. Ubitih oziroma ranjenih je j mnogo oseb. Mnogo oken, vrat, dimnikov na hišah v obližju je razdejanih. Med detonacijami je bilo slišati streljanje iz revolverjev in pušk. Kraj katastrofe je bil zagrajen.
TIFLIS 26. Kakor se je dokazalo, je bil danes zjutraj izvršen roparski napad na voz, ki je vozil 250.000 rubljev s pošte v podiružnico državne banke in katerega je spremljalo pet kozakov in dva vojaka. Ko je prišel voz na Erivanski trg, je bila vržena bomba, ki je eksplodirala z grozno silo. Občinstvo navzoče na trgu se je v groznem kriku razkropilo. Da bi nastala še veča zmešnjava, so roparji vrgli eno bombo za drugo, ki so eksplodiralo ob zaglušnih detonacijah. Dva uradnika državne banke sta bila vržena z voza. Denarne vreče in voz so izginili brez sledu. Število žrtev ni še določeno. Znano je, da sta bila dva vojaka ubita in da je bilo ugrabljenih 250.000 rubljev. Skupno je bilo vrženih 8 bomb. Število roparjev je neznano.
PODLISTEK.
VOHUN
97
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
V malo trenotkih je stotnik izprevidel, da ga mora tovariš daleč prehiteti, in plah pogled, katerega je vrgel za seboj, ga je poučil, kako naglo se mu bližajo sovražniki . .. Komaj pa je bil krošnjar, ki je bil pri hudem diru izgubil klobuk in lasuljo, zapazil, da stotnik zaostaja, je pobrzdal konja in počakal, da ga je oni došel, nakar sta jahala vštric.
„Ali bi ne bilo bolje za naju, da pustiva konje," je menil Henrik, „in jo mahneva preko polja? Ta plot jih bo zadržal."
„Na tem potu stoje vislice,'L je odgovoril krošnjar. „Za takšen plot bi se oni toliko brigali kakor midva za kako prekljo. Ali gozdni parobek je blizu in zadaj za grmovjem se razcepi pot; morda krenejo na napačno, in tedaj sva na dobrem.
Ob vznožju gore se je iztegal gost rob grmovja in robidovja in vanj sta se rešila begunca, ravno ko so jima prve krogle preganjalcev zažvižgale okoli ušes. Dospevši na že omenjeni križpot, je krenil krošnjar na levo, a že po nekoliko hipih je udri na desno v goščavo, na stransko stezico, vodečo v strm breg. Ta manever ju je rešil. Kajti dragonci so šli za sledjo, do točke, kjer sta begunca zavila v stran, in tam so kar slepo zdrvili mimo.
Begunca sta slišala njihovo glasno vpitje in govorjenje, ko sta njuna upehana in za-sopljena konja plezala v strmino, in zopet je stotnik predlagal, naj bi pustila konje in se skrila v goščavi.
„Ne še, ne še !" je tiho dejal Breza. „Morava dospeti preje na vrh." Kmalu se je to zgodilo. Oba sta skočila zdaj s koi\ja, in Henrik je bil v istem hipu izginil v gostem grmovju. Harvi se je pomudil samo še toliko, da je priložil konjema par krepkih udarcev, ki so ju pognali v divji beg po drugi strani hriba navzdol, potem je sledil tovarišu v zavetje goščave.
Zopet nezakonita koncesija Italijanom!
„Piccolo" od dne 21. junija 1907 poroča, da bo v novembru t. 1. mogla v Trstu delovati izpraševalna komisija za meščanske šole (seveda italijanske), če bodo le profesorji državnih srednjih šol hoteli biti členi te komisije. — Ta vest vsebuje nov dokaz, kako avstrijska vlada Italijanom streže, streže tudi tam, kjer po zakonu tega ne bi smela storiti. — Da bo naša trditev jasna, hočemo podrobno pregledati zakonite določbe o izobraževanju in izpitih učiteljev na ljudskih in meščanskih šolah. Državni šolski zakon od dne 14. 5. 1869 ima v § 38. v 4. odstavku to-le določbo : „Za preskušnje o učni usposobljenosti postavlja minister za bogočastje in nauk posebne komisije. Tu veljaj za načelo, naj bodo udje take komisije posebno ravnatelji in učitelji učiteljišč, š o 1 s k i n a d z o r n i k i indobri ljudsko šolski učitelji." §42. istega zakona določa: „Da se kandidatje nadalje izobrazijo za učiteljski poklic, posebno v učnih predmetih meščanske šole, je treba ustanoviti posebne učne tečaje." V smislu teh dveh zakonskih določil, je izdalo ministerstvo z ukazom od dne 31. 7. 1886 št. 6032. določila o ustanovitvi učnih tečajev za izobrazbo meščanskih učiteljev in z ukazom od dne 31. 7. 1886 št. 6033 določila o komisijah za preskušnjo učne usposobljenosti. Prvi ukaz (o tečajih za meščanske učitelje) pravi, da se imajo ustanovljati taki tečaji na posamičnih učiteljiščih in le z ozirom na potrebna učila (za risanje, kemijo, kmetijstvo in drugo) se smejo taki tečaji za posamične predmete ustanoviti tudi na drugih učnih zavodih. Učni jezik (točka 4.) teh tečajev je isti, kakor na dotiČnem zavodu. — Ukaz o komisijah za preskušnjo učne usposobljenosti določa v členu I. točki 1., da se ustanove take komisije v vseh onih krajih, kjer obstoje državna učiteljišča.
Dalje so za nas važne določbe točke 2. in 4. čl. 1. tega ukaza, kateri določata, da je v krajih z več učiteljišči raznih učnih jezikov ustanoviti dvoje komisij za dotične učne jezike in da so vsi akti take komisije
spravljeni pri ravnateljstvu dotičnega učiteljišča.
(Zanimiva je določba ministerskega ukaza od dne 12. maja 1896 št. 10960, ki pravi, da ni dovoljeno delegirati komisij e za preskušnjo učne usposobljenosti na kak drug kraj).
Z ozirom na notico, objavljeno v „Pic-colu", izvajamo iz tega sledeče: 1. Ustanovitev komisije za preskušnjo učne usposobljenosti za (ljudske in) meščanske šole je v Trstu protizakonita, ker tu ni d r-žavnega učiteljišča. 2. Če se pa navzlic jasnemu določilu vendar-le ustanovi, je nemožno dobiti v Trstu takih učnih moči, ki so v prvi vrsti poklicane vršiti posel izpraševalnih komisarjev ! To so ravnatelji in učitelji učiteljišč, ker v Trstu ni učiteljišč. 3. Delegirati obstoječi komisiji v Gorici ali v Kopru za funkcijoniranje v Trstu je z ozirom na ministersl(i ukaz od dne 12. 5. 1896 št. 10960 nemožno. 4. Ustanovitev rednega meščansko-šolskega tečaja za predmete meščanskih šol je v Trstu nemožna in nezakonita, ker tu ni učiteljišča.
V	protislovju s temi izvajanji pa moramo konstatirati, da že dve leti obstoji v Trstu (na trgovinski akademiji) tečaj za meščanske učitelje in da se med laškim učiteljstvom povsem določno zatrjuje, da bodo frekventantje tega učnega tečaja izprašani v Trstu od posebne ad hoc sestavljene komisije, katere členi bodo ravno sedanji učitelji meščansko-šolskega tečaja.
Zakaj se mi za to ogrevamo ? Pred nekoliko leti je vlada osnovala v Gorici tečaj za meščanske učitelje in da-si je učiteljišče v Gorici določeno za izobrazbo slovenskih in laških učiteljic, je bil učni jezik tistega tečaja vendar le edino nemški.
V	tekočem šolskem letu imajo na ljubljanskem učiteljišču tečaj za meščanske učitelje z nemškim učnim jezikom. Torej Slovencem dovoljuje vlada to, kar je zakonito zajamčeno, le na pol; če pa irredentarji na tržaškem magistratu zahtevajo take nezakonite koncesije, kakor je obljubljena ustanovitev omenjene komisije, takrat vlada rada spregleda meje zakonito dovoljenega. In vendar kriSijo — Lahi o vsaki priliki, da so zapostavljeni, da so Slovenci oni, ki dobivajo od vlade neprimernih koncesij! Slučaj iz-praševalne komisije kaže pa ravno nasproten položaj. In kako naglo se stvari vrše ! Tečaj za izobrazbo meščanskih učiteljev je bil otvor jen v svečanu 1906 in v novembru 1907 bo za frekventante tega tečaja že posebna komisija v Trstu! In to navzlic temu, da obstojita v Kopru in Gorici dve redni izpra-ševalni komisiji, ki (to je med učiteljstvom znano) sta skrajno kulantni nasproti laškim izpitnim kandidatom! Drugače bi pač ne dobivali ljudje, ki notorično slovenski ne znajo, izpričeval za slovenski učni jezik, hoteči s tem snesti slovenskim učiteljem v tržaški okolici mesta šolskih voditeljev. In potem si še upa mestni svet goriški svečano protestirati proti zakonito popolnoma opravičeni ustanovitvi slovenskega moškega učiteljišča v mestu, kjer obstoji že žensko slovensko (— nemško sicer!) učiteljišče ! Da, še več ! Saj je do leta 1875 že bilo moško slovensko (slovensko toliko, kolikor so bile sploh takrat višje šole narodne) učiteljišče v Gorici! Laški petelinčki naj se ne upirajo uresničenju dolgotrajnih in upravičenih želj Slovencev ter naj z ozirom na korist svojega učiteljstva opuste popolnoma neopravičeno in bedasto perhoresciranje obeh izpraševalnih komisij na Primorskem ter naj svojega učiteljstva ne silijo k moledovanju za tak „te-stimonium paupertatis" kakršen bi bila zahte-
Komaj sta se bila skrila, ko se je prikazal nekaj korakov pred njima na stezi dra-gonec in zaklical tovarišem zadaj :
„Ravno sem videl izginiti njuna konja tam-le za vogalom."
„Potem le za njima, fantje, za njima," je kričal nekje poročnik Mazon, „in dajte kvečjemu Angležu pardona — krošnjarja posekajte !"
Henrik je čutil, kako ga je držal tovariš z železno pestjo, slišal zdirjati mimo dra-gonce, nato je rekel krošnjar :
„Sleherni korak, ki ga napraviva zdaj, je dobiček. Kajti oni jezdijo navzdol, in midva hočeva plezati navzgor. Poj diva!"
„AH nama ne bodo sledili? Ali ne bodo preiskali cele gore ? Ne pozabite, da imajo tudi infanterijo ... in vsekakor morava tu poginiti lakote."
„Ne skrbite za to, stotnik. Popeljem Vas na kraj, kamor nam živa duša ne bo sledila. Glejte, solnce že zahaja, še-le čez dve uri se vzdigne mesec, in kdo, menite, naj bi naju v temni novemberski noči zasledoval med temi skalami in prepadi?"
„ Čujte!" je vzkliknil Henrik. „Kličejo se ... naju že pogrešajo !"
„Pojdite sem-le na vrh te skale, potem jih lahko vidite," ga je pozval krošnjar in se mirno usedel, da bi si odpočil. „In v resnici, tudi oni naju vidijo ... tam ! S sabljami kažejo gor... Tako. Zdaj je eden izstrelil samokres, a daljava je prevelika."
Takoj bodo za nama!" je boječe vzkliknil stotnik. „Beživa odtod."
„Ne mislijo na to !" je odvrnil krošnjar. „Kaj bi opravili tu s svojimi težkimi škor-nji, ostrogami in dolgimi sabljami ! Ne, ne, morejo se vrniti in nama poslati infanterijo na vrat, a priti s konji preko teh sotesk je nemogoče. A pojdiva. Trudapoln pot imava še pred seboj, a pripelje naju na varno.
Vstala sta in kmalu sta bila izginila med skalovjem.
Izkazalo se je, da je krošnjar prav domneval. Mazon in njegovi ljudje so bili zdrvili dol po hribu in kmalu došli prazna konja beguncev. Ko so preiskavah nato bližnji gozd, je naenkrat zagledal eden begunca na vrhu gore.	(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« štev. 175
V Trstu, 27. junija 1907
vana ad hoc sestavljena komisija za vse laško učiteljstvo v Trstu.
Dogodki na Ogrskem.
Košut o hrvatski krizi.
Minister Košut je baje izjavil, kakor poročajo iz Budimpešte, da uvede madjarski jezik na Hrvatskem, četudi z bajoneti. Vlada mora naučiti hrvatski narod, da spoštuje jedinstvo madjarske države.
Polonyi-jev govor.
Kakor javljajo iz Budimpešte, je posl. Supilo izjavil, da trditve poslanec Polonjja, ki jih je v torek izrekel v svojem govoru, r.e odgovarjajo resnici. Svoječasno opovrže trditve Polonyi-jeve.
Spor med Hrvati in Madjari.
Ban hrvatski grof Pejačevič je torej de-luisijoniraL Se par dnevi so poročali iz Budimpešte, da ban ne misli odstopiti, ker smatra za svojo dolžnost, da v teh težkih časih ostane na svojem mestu. Truditi da se hoče v ta namen, da Hrvatje odnehajo od obstruk-ciie in da se v Hrvatski ohrani mir.
V nasprotstvu s temi napovedbami se nam zatrjuje s hrvatske strani, da Hrvatje bodo do zadnjega momenta odločno branili svoje pravno 6tališče in da — ako se afera poprej ne poravna povoljno — pred votiranjem pragmatike podajo državnopravno izjavo in se oddaljijo. Posledica temu bo akuten državnopravni konflikt. Kajti hrvatski sabor je istotako kakor sabor v Budimpešti kom-petenten v reševanju vprašanj nagodbe. V tem slučaju zbornica v Pešti nima pravice enostransko spreminjati temeljne zakone o nagodbi, a hrvatski sabor ne bo hotel pro-ir.ulgirati pragmatike. Jedina nada neprijatelj ev Hrvatov je ta, da v Hrvatski navstanejo veliki nemiri, ki naj bi dovedli do komisari-jata v Hrvatski. Upamo, da hrvatski narod pokaže toliko zrelosti, da ne nauravi takove usluge svojim neprijateljem.
Faktično podana demisija grofa Pejače-vića kaže, da so bile one gornje napoveđbe zgolj ugibanja. Mnenje od hrvatske strani pa utegne biti veljavno.
Vsaj novine hrvatske zatrjajo soglasno, da ne more biti niti govora o tem, da bi se Hrvatje odmaknili od zavzetega pravnega stališča. To je bil gotovo tudi glavni vzrok za demisijo bana Pejačeviča. No, menilo se je, da nikakor ni gotova stvar, da cesar tudi vs prej me demisijo. Ali tudi to domenevanje je bilo menda neosnovano, kajti z Dunaja javljajo, da je ministerski predsednik že predložil cesarju Pejačevičevo demisijo in cesar da jo je tudi vsprejel ter naložil W e k e r 1 u. naj predloži naslednika.
Konflikt je torej stopil v stanje skrajne akutnosti in bati se je, da se zaprične v Hrvatski zopet era preganjanja in nasilja. Ali ker se je narod v zadnjih par letih jako osamosvestil in spoznal svojo veljavo, je računati, da bo eventuvalni odpor proti nasilju skrajno odločen in da se bo narod branil z vsemi silami in brez ozira na žrtve, ki jih bo odpor zahteval.
Sedaj, ko so se stvari tako zaostrile in ko grozi Hrvatski nova Hedevary-jeva era, je še le prav jasno, kako frivolno in izdajalsko je bilo postopanje frankovcev, ki so s svojo obstrukcijo ovirali delovanje sabora. Da je sabor vsprejel vse namerovane reforme osobito novi volilni red, bi danes narod hrvatski mirno pričakoval bodočih dogodkov v gotovosti, ker bi bil povratek Hedervay-jevega režima nemožen. Tako pa se zbirajo i:ad Hrvatsko temni oblaki.. . Na ves glas treba torej naglasiti, da eventuvalno novo mučeništvo, ki je bo moral narod hrvatski prestati, imajo v prvi vrsti na vesti hrvatski politiki, ki so raje služili sebičnosti in ambicijam jednega človeka, nego da bi bili pomagali ustvarjati garancije za svobodo naroda!
Krivda frankovcev je grozna !
Drobne politične vesti.
Cesar sepodavlšl v sredo dne 3. julija t. j.
Nemški cesar na Angleškem. Iz Berolina poročajo, da je potovanje nemškega cesarja na Angleško gotova stvar. Cesar je prejel ljubezniv poziv kralja Edvarda, s katerim se ga poživlja na Angležko v dvorec Windsor. Temu obisku pripisujejo veliko važnost.
Nasi zopet izvoljen. V"Trapani je bil zopet izvoljen v italijanski parlament bivši naučni minister Nasi, ki ga italijansko sodišče že več let preganja radi tatvine. Nasi je dobil od 3700 glasov 3300. Tudi to je mala kulturna sličica iz blažene Italije.
Dnevne vesti.
O interpelaciji socijalno-demokra-tičnih poslancev ozirom na dogodke povodom občinskih volitev v Puli pripominja „Po-laer Tagblatt* : „Gospodje se hočejo blamirati na vsaki način. O kakem vmešavanju mornariške oblasti ne more biti nikakega govora, ker se je složna udeležitev mornariških uradnikov, ne pa mornariške oblasti, vršila na podlagi zakonito zajamčene jim volilne pravice. Kakor znano, je posledica volilni pravici svobodno zavzemanje stališča nasproti kateri si bodi stranki. Da se to ni zgodilo v prilog stranki, ki postopa vedno proti vsem interesom teh volilcev, torej v prilog italijanski liberalni stranki, ki se sploh ne meni za naše interese, to je samo ob sebi umevno. Da bi se bila politična oblast postavila na stran gospodarske stranke,
ne more nikdo trditi, ako ima le količkaj vpogleda v obstoječe razmere. Naravnost nesramno je, ako se hoče trditi, da je gospodarska stranka kriva na „obžalovanja vrednih dogodkih", katerih večina — izvzemši en sam slučaj — sestoji v tem, da so bili krvavo tepeni mnogi pripadniki neitalijanske narodnosti. O kaki klerikalno-hrvatski stranki ne more biti niti govora4*.
„Polaer Tagblatt" obljublja, da bo še govoril o tem. Vsakdo mora priznati, da so gornja izvajanja v soglasju s principom politične in ustavne svobode. Kdor ima volilno pravico, temu mora biti dano na svobodo, da glasuje, za kogar hoče! Kajti volilna pravica brez take svobode bi bila iluzorična, ne bi bila nikaka pravica. Tem čudneje, tem žalostneje, da ravno socijalna demokracija, ki vedno in najglasneje govori o jednaki politični in osebni svobodi za vseh, prihaja z interpelacijo, ki pomenja zanikanje politične in osebne svobode! In stvar je tem odijozneja, ker dotlej, dokler se je mornarica „vmešavala* italijansko-liberalni stranki v prilog, ni bilo nič čuti o kakih socijalno-demokratičnih interpelacijah ali protestih!
Našim ljubim prijateljem pri „Slovencu". „Slovenec" prinaša v svojem izdanju od minolega ponedeljka uvoden članek, ki se bavi z imenovanjem ravnatelja na prvem državnem gimnaziju v Ljubljani, oziroma z nevarnostjo, da bo na ta slovenski mladini namenjeni zavod imenovan ravnateljem nemško-nacijonalni srditež Proft. Svoj članek pa za-vršuje „Slovenec" s tole apostrofo na našo adreso :
„Sklepni stavek pa adresiramo na naše ljube prijatelje pri „Edinosti" : Kaj bi pisali od t m, ko bi kak naš človek le mrvico tega zagrešil, kar je tu zagrešila tista stranka, katere zastopnik v državnem zboruje iz Trsta ven razbil i u go-slovansko edinost? Izprašajte si vest in potem sodite!"
S to apostrofo je Slovenec" mahnil po j zraku in se — osmešil. Kako mislimo o po- j stopanju tistih dveh slovenskih funkcij onarjev, j ki sta glasovala za Profta, smo že povedali naravnost in brez vsacega obzira in pardona. i
Ker pa se „Slovenec" trudi, da bi za ta neslovenski čin dotičnih dveh mož zvalil odgovornost na vso nasprotno mu stranko in ker skuša vso to žalostno afero stlačiti v zvezo z našim stališčem nasproti vprašanju skupnega kluba na Dunaju, moramo spregovoriti par besed ter dokazati, da je „Slovenec" tudi s tem svojim prizadevanjem mogočno loputnil s svojim peresom — po vodi in da ni prav nič zadel tistih, ki jih je hotel zadeti.
Nočemo nastopati kakor branitelji na-rodno-napredne stranke. In tudi ne moremo po svojih nazorih in prepričanju. Ali proti neresnici nastopamo, če tudi je to slučajno v prilog rečeni stranki. S svojim prizadevanjem, da bi odgovornost za grdo Prof-tovo afero naprtil narodno-napredni stranki, se „Slovenec" prav grdo zagreša proti resnici. V prvo je „Slovenski narod" — na katerega se „Slovenec" vedno sklicuje, kadar hoče zadeti to stranko — najodločneje in brez pardona obsodil gg. L e v c a in Černivca, a v drugo se ta dva gospoda še nikdar nista politično eksponirala za narodn o-n apredno stranko. Pa tudi Če bi temu ne bilo tako, tudi če bi bila rečena gospoda resnično politična pristaša stranke, bi bilo še vedno nelojalno, ako bi se stranko proglašalo odgovorno za kakov njiju čin, čim je stranka brezpogojno obsodila ta čin!
V popolnem soglasju z nami je „Slovenec", ko pravi, da morata uradnika, ki sta se tako grdo pregrešila proti svojemu narodu, odložiti svoja mesta. Ali dejstvo je, da to nista jedina krivca, ki ju mora zadeti kazen, marveč je še jeden krivec za katerega ne8me biti odpuščenja od slovenske strani. Zakaj ne govori „Slovenec" nič o tem tretjem krivcu, o visokem dostojanstveniku, ki je po našem mnenju še | več zagrešil, ker je z oblastjo, ki mu jo daja njegova službena pozicija, navedena slovenska j uradnika s silo dovedel do dejanja, ki je vsi, najstrožje obsojamo ?!! Zakaj ne govori „Slovenec" nič o deželnem pred-j s e a n i k u Schwarzu?! Ali je zopet tu j moloh strankarske koristi ubil v „Slovencu" rodoljubje in narodno prepričanje ? ! Ali hoče „Slovenec" odpustiti možu tudi ta čin edino zato, ker ni prijatelj narodno napredne stranke ?! Mari ga hoče celo zopet sprovesti v Kamnik, da mu tam prirede — ovacijo ? !
Trditev pa, da smo iz Trsta ven razbili jugoslovansko edinost, je naravnost neverjetno drzen napad na resnico. Razbili smo res tisto „edinost", ki bi jo hotel imeti „Slovenec". Velika je namreč razlika med to „Slovenčevo" edinostjo in tisto, ki jo želimo mi in z nami vse zavedno, značajno in rodoljubno jugoslo-vanstvo. Mi hočemo edinost vseh jugoslovanskih zastopnikov, „Slovenec" pa hoče edinost le jednega dela jugoslovanskih zastopnikov, ki naj bi bil med seboj edin v nasprotovanju proti drugemu delu. To pa bi ne bila edinost, ampak dekompozicija, razsulo našega zastopstva na Dunaju, Če naš zastopnik ni hotel vstopiti v tako „edinost", ni stonl tega, ker je hotel razbiti jugoslovansko jedinost. Narobe je res: storil je to v namen, da bi prišlo do resnične jugoslovanske edinosti.
. i
: i
A če ui prišlo, oziroma če ne pride do tega, imeli bodo na tem velik del „zasluge" — naši ljubi prijatelji pri „Slovencu".
Kaj je se slovensko šolo? Iz delavskih krogov smo prejeli:
Zopet se bliža Čas, ko bodo morali slovenski stariši vpisovati svoje otročiče v razne šole-raznarodovalnice! Triindvajset let je že minolo, od kar smo mi tržaški Slovenci vložili prvo prošnjo za slovensko šolo in po 23 letih ne vemo še danes, kedaj nam bo možno vpisati naše hčerke in sinove v slovensko šolo v mestu ! Moja hči ni bila še rojena, ko sem podpisal prvo prošnjo, a danes bo že — njen sin goden za šolo — in slovenske šole še ni! Jaz vem, da je našemu vodstvu najbolj pri srcu vprašanje slovenske šole in da naš oko-ličanski državni poslanec vporabi vse svoje moči v dosego slovenske šole v Trstu. Da pa njegova prizadevanja zadobe čim trdneje pod-krepljenje ter da se vlada po skoraj četrtsfeo-letnem vpiranju odloči za ustanovitev te krvavo potrebne šole/ bi bilo morda dobro, da se zganemo zopet. Prosimo torej v imenu ti-sočev naših očetov, oziroma njih otročičev. da bi se nas od vodilnih naših činitelje v obvestilo kako naj se vedemo, ko pride šolsko vpisovanje na dnevni red. Mi slovenski stariši smo pripravljeni na vse — tudi na skrajnosti — ako bi nam to pomoglo k dosegi slovenske šole. Prosimo torej, naj se nam dado navodila kaj nam je storiti in kako postopati proti onim, ki nam nočejo odpreti toli potrebne in toliko let moledovane slovenske šole. Stvar je nujna, ker je sedaj skrajni čas, da se še pravočasno dogovorimo o na-daljnem postopanju in da eventuvalno vkre-nemo. kar je potrebno v stvari.
Za slovensko srednje šolstvo in vseučilišče so odposlali peticijo na državni zbor: županstvo občine Dekani, krajni šolski svet v Dekanikin tamošnje pevsko društvo „Zrinjski".
Dalje iz Ajdovščine: 1. županstvo, 2. društvo „Edinost", 3. ženska podružnico, 4. moška podružnica družbe sv. C. in M., 5. Lavričeva javna knjižnica.
Škandalozne razmere na postaji v Rocolu. Nekdo ie hotel na tej postaji kupiti vozni listek za II. razred. Zahteval je v slovenskem jeziku. Poslujoči uradnik mu je dal listek za III. razred. A na opozoritev potnika, da hoče imeti II. razred, mu je hotel dati še en listek III. razreda. Ker je imel vlak vsaki hip pridrdrati se je potnik trudil na vse možne načine, da bi uradniku vsaj znamenji pokazal, česa da želi. Toda uradnik tudi tega — volapika ni umel. Poklical je nato nekega uslužbenca, ki naj bi bil za tolmača, a tudi ta ni mogel umeti, kaj da pomeni drugi razred. Se le neki finančni stražnik je rešil vseh iz zadrege in je razodel skrivnostni pomen teh dveh slovenskih besed. A tedaj je menil oni železniški uslužbenec, ki je imel vršiti vlogo tolmača, da, če bi se bilo reklo „drugi klas", bi bil on takoj umel.
Rocol je postaja na slovenskih tleh in ima neprestano posla s slovenskim občinstvom. Dotični uradnik je že tam, odkar je otvorjena nova železnica, ali niti toliko se ni potrudil, oziroma niti toliko obzirnosti nima do velikega dela strank, da bi si pridobil vsaj toliko znanja v slovenskem deželnem jeziku, da bi umel, kaj je III. in kaj je drugi razred! ! To je sramota, to je škandal, to je žaljenje in izzivanje slovenskega prebivalstva. Takega uradnika bi morali odpraviti s slovenskega ozemlja! Ime dotičnega potnika je upravi železnice na razpolago.
Od sv. Jakoba nam pišejo: V našem okrožju ne daleč od cerkve, je ljudska ^kuhinja ki ima na prvem mestu italijanski, na drugem pa „slovenski" napis. Ta poslednji pravi, da je tu „liutska kuhigna!" V tem j okrožju je bilo na zadnjih volitvah 911 slovenskih narodnih volilcev, ne vštevši slo ven ' ske glasove, oddane za socijalno-demokratič-nega kandidata. Ali ga ni med temi sloven-, skimi možmi res nobenega, ki bi gospodarju | dotične ljudske kuhinje zabrusil v obraz, da njegov „slovenski" napis pomenja žaljenje slo- j venskega jezika?! Ali res ni nikogar, ki bi povedoval dotičniku, da mora popraviti ta na- j pis, in, ako ne stori tega, da bo slovenskemu! ljudstvu v dolžnost, izogibati se njegove „liut- ] ske kuhigne?!" In da res tudi naši ljudje obiskujejo njegovo kuhinjo, priča že dejstvo, da je priredil napis ki — naj bi bil slovenski ! Poreče se nam morda, da je to „malenkost", ali, kdor je siljen boriti se za vsako drobtinico pravice svojemu jeziku, ta mora biti energičen tudi ob „malenkostih!"
Dramatično društvo v Trstu 1906— 1907. Podpisani, določeni od občnega zbora „Dramatičnega društva v Trstu", obdržanega dne 1. junija t. 1., za pregledovanje in odobrenje računov sezone 1906—07., izjavljajo da je bilanca na podlagi dokazil, ki se ujemajo s knjigami, popolnoma pravilno sestavljena ter da izkazuje čistega dobička K 200 in 24 stot. in premoženja (pohištvo, garderoba, rekviziti, arhiv in gotovina) K 3146:47.
V Trstu, dne 25. junija 1907.
Dr. J. Abram s. r. Dr. I. Merhar s. r.
I. Prunk s. r. I. Ulčakar s. r.
Vojaške vaje Vojaške vaje v okolišu Herpelj-Kozine se vrše od 20. do 29. junija Udeležujeta se jih brambovski polk št. 5. iz Pule in Gorice in brambovski polk štev. 27. iz Ljubljane.
Osrednji odbor za S. Gregorčičev spomenik v Gorici je sklenil v svoji zadnji seji dne 10. junija 1907, da postavi na grob pokojnega pesnika preprost, a umetniški ka-
men. Glede, na znane pesnikove intencije iti na nabrano svoto se je določilo, da se izda v to svrlio največ 3000 kron (s prevozom in postavljenjem vred.)
Odbor vabi slovenske umetnike, da mu pošljejo do konca septembra tekočega letn primerne načrte (skice) nagrobnika s prevdar-kom. Osnutki se na željo vrnejo, a ne hono-rirajo. Slovenske liste uljudno prosimo, da ponatisnejo ta poziv.
„Pravnikov" izlet. Društvo „ Pravnik -priredi v nedeljo, dne 7. julija 1907 izlet na Bohinjsko jezero. Cenjene člene in prijatelje društva z obiteljo vljudno vabimo, da se izleta v čim večjem številu vdeleže.
Da se za komtort vkrene vse potrebno, prosimo, da se vdeležniki prijavijo najpozneje do 3. julija 1907 pri odborniku Aleksandru Hudo verniku, c kr. notarju v Ljubljani.
Odbor.
Tovariši abiturijenti! Na veliko važnost koraka, ki ga storite v kratkem s tem, da se odločite za poklic, v katerem hočete delovati vse svoje življenje v svoj in svojega naroda blagor, Vas ni treba opozarjati posebej, ker so to storili že drugi — zdi se nam pa potrebno, da Vas opozorimo na oni stan, kateri je v našem narodu še premalo zastopan in katerega gmesta zato zavzemajo še večinoma tujci. Mislimo na zdravniški stan. Kakor običajno tako krožijo tudi letos različni pozivi in zlasti nemški časopisi prinašajo dolge članke, ki svarijo pred medicinskim študijam, češ, da je že sedaj preveč zdravnikov. Ne trdimo, da to ni res, ali to velja le za Nemce, ne pazanas Slovence.
Kratek pregled zdravniških mest na Slovenskem nam kaže, da je celo na Kranjskem cela vrsta zdravniških mest zasedena po tujcih. O Štajerski, Primorski ali še celo o Koroški, kjer je Posedaj en sam slovenski zdravnik, niti ne govorimo. Opozarjamo, da cela vrsta kranjskih Nemcev študira medicino, česar bi gotovo nikdar ne storili, če bi ne pričakovali še na Kranjskem dobrih služb. Pomanjkanja služb po dovršenih študijah se torej slov. medicincem ni bati. Ostraši naj Vas tudi ne grožnja, da je 'medicinski Studii tako drag, da ga ne bi mogel zmagovati siromašen slov. dijak. To nam dokazuje cela vrsta tovarišev, ki niso premožni, pa vendar — dasi z malimi sredstvi zmagujejo medicinski študij. Ce v poŠte vate, da treba na slov. ozemlju izpolniti zdravniška mesta s slov. močmi in tako preprečiti, da se naseli tujec, na drugi pa, da Vam je v tem stanu po dovršenih zdravniških študijah zagotovljena ekzistenca, četudi le skromna, potem upamo, da se Vas tudi letos precejšnje število odloči za medicinski študij.
„Klub slovenskih medicincev na dunajski univerzi".
Za odbor: Slavko Slamnik	A. Mlinar
t. č. načelnik.	t. č. tajnik.
Štrajk gladovanja V zaporih v ulici Tigor se nahaja zaprtih 10 moškiv in 5 ženskih, ki so izgnani iz tržaške občine. V svrho, da se izgon prekliče in da se jih pusti bivati v Trstu, so ti izgnanci — vseh petnajst — pričeli minolega ponedeljka štrajkati z gladovanjem. Od ponedeljka sem namreč nihče njih ne vživa nikake jedi.
Morskega volka, o katerem smo poročali zadnjič, da se je klatil poJ;ržaškem zalivu, so videli tudi predvč. in včeraj zjutraj v bližini svetilnika, Baje je šest metrov dolg.
TEŽAŠKA MALA KRONIKA.
Poskus samomora. Včeraj v jutro našli za vojaško bolnišnico ležečega na ueh 46 letnega Jurja Stančiča, ki je bil samomorilnim namenom izpil precejšnjo jnožino karbolne kisline. Pozvali so k njem i v-rvka se zdravniške postaje, ki mu j? izpral želodec in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico.
Italijansko živinče. Predvčerajšnjim po-popoludne ob 5. uri je prišla na policijo še ne 14-letna deklica Frančiška L. in je tam prijavila nastopno : a
Njena mati Ana, ki je ločena od očeta, živi že kaka 3 leta a 29-letnim Guerrino Vi-sintini, ki je doma nekje iz Italije. To živinče da se je pa zadnje čase že dvakrat *— ko matere ni bilo doma — pregrešilo nad ubogim dekletcem. Na podlagi te ovadbe je bil Guerrino Visintin se predsinočnjimj are-tovan na stanovanju v ulici del Molino a Vento.
še eno tako človeče. Predvčerajšnjim v jutro je bil v ulici sv. Sebastijana areto-van 56-letni Friderik della Corte, kije doma iz Montemessola v Italiji in je tu v službi kakor iztirjevalec pri tvrdki Levi. Aretovan je bil pa na zahtevo Josipine Gr., ker ie pred nekaj dnevi, srečavši njeno 14-letno hčerko Karolino na stopnjicah hiše st. 10 v ulici della Torretta skušal izvršiti čin proti nravnosti. — Predvčarajšnjim predpoludne sta mati in hči slučajno srečali Friderika v ulici sv. Sebastijana in Karolina ga je takoj pokazala materi, ki je pozvala redarja in dala nemarnega starca aretovati.
Še en ropar aretovan. Predsinočnjim je bil aretovan 25-letni ogljar Anton L, ker se v nedeljo zvečer vdeležil ropa v ulici del Coroneo na škodo Josipa Čermelja. O tem ropu smo poročali, v „Edinosti" od minolega ponedeljka, dočim smo takoj v torek poročali, da je bil aretovan eden roparjev, ki so bili štirje. Dosedaj sta torej aretovana že dva.
V Trstu, dne 27. junija 1907
•EDINOST« št. 175
ritiaif IJ F
Nezanesljiv natakar je 24-letni Armand ljubno občinstvo iz mesta in okolice, da bo B.. doma iz Vidma v Italiji. Bil jo v službi vspeh veselico čim povoljnejši. Sv. Jakob je v krčmi Ivana Berrettinija v ulici sv. Kata- najmenitnejša slovenska trdnjava tržaškega rine št. 9. Predsinočnjim ob 11. uri ga je pa mesta, z edino slovensko šolo v Trstu, ki jo dal Berrettini aretovati, ker je prišel na sled- vzdržuje družba sv. Cirila in Metodija z naj* da mu je Armand vkral za 300 kron srebr- j večjimi žrtvami. Prav je, da se vsled tega to nine. Nezanesljivega natakarja so odvedli na podružnico kolikor le možno podpira; zato v policijo in pridržali v zaporu.	jnodeljo vsi k sv. Jakobu!
Dva nezanesljiva mesarja je imel v i Slovensko ak. društvo „Slovenija" službi mesar Ivan Barrison. Neki Rudolf E.. na Dunaju bo imel svoj IV. redni občni ki je bil v službi v Barrisonovi mesnici v j zbor in četrtoletniški večer dne 28. rožnika Trebčab, je iztirjal v gospodarjevem imenu j 1907 ob pol 8. uri v restavraciji Scli\varz 63 kron denarja in potem pobegnil v Ame- • (Mattaioni) Landesgerichtsstrasse. Slovanski riko. Ravno tako je storil tudi 42-letni Ivan gostje dobrodošli! N., stanujoči v ulici sv. Mavricija: iztirjal je
namreč v imenu Barrisona, pri katerem je bil v službi, večo svoto denarja in potem izginil. To je Barrison prijavil na policijskem komi-sarijatu v ulici Luigi Ricci še dne 20. t. m. A predvčerajšnjim popoludne ob 4. uri in pol so policijski agentje aretovali Ivana N. na trgu Carlo Goldoni. Odvedli so ga na policijo, kjer je bil vzet na zapisnik in potem pridržan v zaporu.
Maščevanje služkinje. Služkinja Ana T. je bila od dne 23, aprila t. 1. v službi pri gospej Frančiški Luccbi, ki stanuje v lilsi št. 15. na Corsu. Ker pa ni službe vršila vestno in pridno, jej je bila gospa odpove-vedala službo in Ana je imela oditi od tam dne 24. t. m. Spravila je skupaj svoje stvari in se potem poslovila, a pri tem je sestra gospe Lucchi zapazila, da ima Ana nekam nenavadno debele noge. Vsled tega je Ano vstavila in jo preiskala. In res sta jej ženski našli v nogovicah nič manje nego za 42 kron trakov, čipk in enakih stvari. Na to sta pozvali redarje in dali Ančko aretovati. — Na policiji je pa Ančka priznala, da je one čipke in trakove vkradla, a dejala je, da se je hotela na ta način maščevati, ker jej je gospa Lucchi radi neke malenkosti vtrgala j ki plači 60 stotink. Ančko so pridržali v zoporu.
Neznan tat je vlomil predvčerajšnjim v stanovanje cvetličarice Marije Martelanc v Jiiši št. 2 v ulici dei Vitelli in odnesel za 90 kron perila in druge obleke.
SmeSnlca. A.: „Tvoje ušesa so pa res preveli! e za človeka!*' — B,: „Tvoje so pa gotovo pre-male za osla !u
Koledar ln vreme. — Danes: Ladislav, kraij ogr. Vladislav*; Nehota. — Jutri: Leon; papež; Tolislav; Zorana. — Temperatura včeraj ob J. uri popoludne -f- 25 ° Celzius. — Vreme včeraj loro.	__
Zaseda«je porotnega sodišča.
Včeraj sta se vršili pred porotniki dve razpravi. Prva je bila
radi zločina tatvine.
Tožena sta bila 17-letni Fran Babicli, doma iz Trsta, in 20 letni Andrej Barbetti, doma iz Sanvinčeta v Istri, in sicer, da sta dne 10. t. m. zjutraj vkradla Ani Godina v Skednju kakih 160 kron denarja in pa za kak h 493 kron dragocenostij. Babich je bil namreč v službi pri Ani Godina, ki ima v Skednju pekarno, ter je bil pri njej tudi na stanovanju in na hrani. Dne 9. junija zvečer -sta se Babicli in Barbetti dogovorila, da naslednjega jutra okradeta Ano Godina, in ko je ta naslednjega jutra vstala in šla v pekarno. sta res izvršila svoj namen. A nista bila srečna : Ana Godina se je kmalu vrnila in ju zasačila. Ona dva sta bila pobegnila, a redarji so jima bili takoj za petami ter soju aretovali. Na včerajšnji razpravi sta toženca sicer priznala krivdo, a dočim je Babich trdil, da ga je k zločinu zavedel Barbetti, je ta poslednji trdil uasprotno. — Na podlagi j>-avoreka porotnikov, ki so ju proglasili krivim zločina tatvine, a so omejili vkradeno svoto na manje, nego 600 kron, sta bila obsojena : Bc.bich na 6, a Barbetti na 10 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsaki .mesec.
— Sledila je takoj razprava radi zločina detomora.
Tožena je bila 28-letna služkinja Marija Solda, doma iz Oprtlja. Bila je v službi pri družini Marinič v ulici deli* Acquedotto št. 98. Dne 8. t. ni- je rodila dete ženskega spola, dočim je prej vedno tajila, da je noseča. Rodila je sama, brez babičine pomoči. Pri porodu je bilo dete nekaj ranjeno na glavi in okolu vratu, vsled česar je par ur pozneje vmrlo v bolnišnici, kamor so bili prenesli dete in mater. — Na razpravi — ki je bila tajna — je tožer.ka izjavila, da niti sama ni vedela, da je noseča. — No, porotniki so soglasno zanikali vse tri vprašanja (glede deti mora, glede prikrivanja poroda in glede opuščenja negovanja novorojenke), vsled česar ie bila Marija Solda oproščena o b t o ž-b e in takoj izpuščena na svobodo.
Sokolom in drugim izletnikom v Prago!
Bratskim društvom ter vsem ostalim udeležencem vsesokolskega zleta v Prago naznanjamo, da se posebni slov. 'sokolski vlak odpelje iz Ljubljane jutri, v četrtek 27. t. m. zvečer z južnega kolodvora točno ob 6*50 z državnega kolodvora 7*04. Kranja 7*49, Jesenic 9*39, Celovca 1055, Št. Mihaela 28. t. m. 3*54 zjutraj. Vozne cene iz Ljubljane v Prago in nazaj : III. razred K 20'50, II. K 40*20, iz Kranja III. K 19*90, II. K 38*80, z Jesenic III. K 19 30, II, 37*30. iz Celovca III. K 18-30, II. K 34*90, od Št. Mihaela m. K 7*20, II. K 13-50. Vožni listki se bodo prodajali na imenovanih postajah pred odhodom vlaka. Nadalje naznanjamo vsem onimi z-letnikom, ki si nameravajo na povratku ogledati Dunaj, da je ravnateljstvo državnih železnic dovolilo v Lincu prekiniti vožnjo za dalje časa; povdarjamo pa, da se morajo dotični izletniki z Dunaja vrniti zopet nazaj v Line ter od tam nadaljevati potovanje v svojo domovino po tisti državni progi, kakor tja. Za druge proge bode ta vožni listek neveljaven. — V Selzthalu, kamor dospe vlak 28. t. m. ob 5'42 zjutraj, in kjer ima stati 33 minut, bode naročen zajtrk, kar naj blagovolijo udeležniki vzeti na znanje. Na zdar!
Predsedstvo „Slov. Sokolske Zveze".
tozadevnega sklepa odpošlje v Trst posebno deputacijo, katera naj osebno protestira pri j namestniku proti pristranskemu in krivičnemu i sklepu deželnega 'šolskega sveta. V deputacijo naj se^ izvolijo župan in oba adjunkta. j Sprejeto. Župan pravi, da on se ne more j
(Dalje na IV. strani)
Tovarna pohištva
Hran. in posojiluiea pri sv. Ivann pri Trstn
registrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi na
I. redni občni zbor
ki se bo vršil
m
ulica della Sesa St. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
dne 7. julija 1907. ob 4.y2 uri popol.
v dvorani „Gospodar, druživa" n. Ferdenižu. £e rabljeni, a V dobrem Stanu
nahajajoči se
D N^E V N I BED.
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o ustanovnem občnem zboru.
2.	Poročilo naČelstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1900. 5 Volitev načelstva.
6.	„ nadzorstva.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti
Načelstvo.
rudarski sveder
(Bergbohr«jr)
s palicami vred se
po ceni proda.
Kje? pove „lnseratni oddelek Edinosti" pod št. 743.
Zahvala.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo „Kolo" v Trstu vabi na običajno slavnost obletnice razvitja društvene zastave katero priredi v soboto dne 29. 1 unij a 1907. v dvorani in na vrtu „Narodnega doma" v Barkovljab. Nastopita društveni pevski in tamburaški zbor pod vodstvom društvenega kapelnika gosp. H. O. Vogriča. Začetek ob 5. uri popoludne. Po končanem koncertu ples ki traja do 11. ure. Vstopnina na koncert 50 stot., k plesu za možke 60 stot., za ženske 40 st. Med koncertom in plesom bo poslovala šaljiva pošta. K obilni vdeležbi uljudno vabi	O dbor.
Konsumno društvo pri sv. Jakobu priredi v nedeljo 30. t. m. veliko vrtno veselico. Ker je ves čisti dohodek namenjen novo ustanovljeni podružnici Sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, upa, da privabi s tem rodo-
Darovi.
Podružnici sv. C. in M. pri sv. Jakobu sta kakor vstanovna uda pristopila g. Jakob Merbar trgovec in g. I. Durnik. V nabiralniku rDel. kons. društva" se je nabrala svota 10 kr.§Nadaljnje člene podružnice vpisujejo v to določeni zaupniki in odborniki ter blagajničar Rudolf Može, uuca Scalinata štev. 1., prodajalna kuhinjske posode.
Vesti iz Goriške.
x Slovensko učiteljišče. Nameravana premestitev moškega slovenskega učiteljišča iz ■ Kopra v Gorico ne daj a miru lahonskim je | žičnem doktorjem, ki se le v mestnem svetu j goriškim. Napenjajo se kakor žabe. V pone-j deljek opoludne je imel namreč mestni svet zopet sejo ; ne dnevnem redu je bila volitev j dveh adjunktov in členov posamičnih odsekov. Seje se je vdeležil kakor vladni zastopnik tudi okrajni glavar grof Attems. Po dovršenih volit\ah se je oglasil za besedo in itikeJ, da k sobotni seji ni mogel priti, ker je bil; uradno zadržan, zatoraj sedaj zavrne napade na vlado na oni seji od strani svetovalcev Venier in Pinaucig.
Prvi, je rekel glavar, je napadel vlado prav zlobno in je hotel po sili dokazati, da je ta nasprotna italijanski narodnosti. Temu podtikanju more oporekati in pripomniti, da, ako je deželni šolski svet sklenil premestiti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, je to storil edinole iz didaktičnih ozirov, nikakor pa ni hotel stem razžaliti laške narodnosti v Gorici. Oporekati mora tudi pripombi svetovalca Pinauciga, da bi bil deželni šolski svet, ko se je izrekel za premestitev učiteljišča več mislil na politiko nego na korist pouka. Laški členi deželnega šolskega sveta morali bi se bili oglasiti v oni seji, kar se pa ni zgodilo. Upreti se mora tudi izrazu „regione Giulia*, s katerim je dr. Venier imenoval Goriško, ker ta je nezakonit in se torej tudi ne sme dopustiti, da bi se rabil v javnih zastopih.
Mi živimo, je nadaljeval dvorni svetnik, v pokneženi grofovini goriško gradiščanski, katera tvori z mejno grofijo istrsko in mestom Trst avstrijsko Primorje , pokrajine in imena „Venezia Giulia" torej ne poznamo. Dr. Venier sfe je oglasil k besedi, da odgovori vladnemu zastopniku : On da nikakor ni j ničesar podtikal vladi; kar je rekel, je gola j in podkrepljena resnica. Začel je hudo na- ; padati vlado, a župan mu je odtegnil besedo. On se je vprl in rekel, da je izraz »Regione j Giuliau popolnoma opravičen, zgodovinski,1 kajti ta pokrajina je obstojala pred avstrij- j skem vladanjem, na kar mu je župan zopet j vzel besedo. [Ubogi dr. Venier, ali v resnici n« ve ali noče vedeti, da je ta izraz za goriško skoval pred kakimi dvajsetimi Jeti v nekem uvodniku tržaški „Indipendente"4.]
V enakem smislu je govoril dr. Pinaucig ; potem', pa zopet dr. Venier, rekoč: mestni svet naj sklene, da se v popolnitev sobotnega i si
Odbor pevskega društva „Slovanska straža" se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli do tolikega vspeha veselice dne 23. t. m. Posebno zahvalo izreka sodelujočim bratskim društvom, domačinom in tujim gostom, ki so tako polno-številno obiskali to prireditev. Tudi se zahva • ljuje vsem onim, ki so preplačali ustopnino, oziroma darovali in naposled neustrašenemu pevovodji gnsp. IVANU UDOVIČ.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinet«
Dr. J. Čermak * g. Jusdter
TRST
ulica detla Caserma štev. 13, H. nadst.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente
Frovzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojači^je organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
== TRST =
z////-///-
Posebnosti:
i RAFFAELE SPAZZALI
--"	TRST
▼ia Cassa di Itisparmio št ogel Via Nuora
4. OLJA

11
Slikanje na emailu. — Povlake za
pode. Povlake za ladije, jahte itd.
t
I!
Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kotla? & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare ^ plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih """- ploščah in vsakovrstnem (amarinu.
Asfaltiraju kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in k a trama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina sa kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Torama in pisarna r TRŽIČU (Monf*lconc) pri Trstn.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspetneje sre&rtvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKAMAlT
reumatizmu in protama
TCl/ATILT D /TUNIKI n prirejeaav Trsta Rafaela goltu, lekarna „*Ua Jbdoaaa della S**" prif i# lCMJUnn bUUlnn odiefc^: ST. JakoHinJosipa Misa,kkanu^ *a\far«***.
] Steklene* te K Iz Tf* - - odpoK^ tsmjš od A	yrti polt	sli pwtt nttc»pf»
Stran IV
>EDLNOSTc štv. 175
V PiEstu, dne 27. junija iy07
70 s«b, elektr. razsvetljava, m, kopeijl Cene zmerne. poEkai &
V gostilni „Al Bivio
a
HOTEL BALKAN__
podati v Trst, ker mora iti kakor državni Tujci V hotelu „Balkan".
poslanec na Dunaj, kjer se bo potezal za to i Na novQ so došli dne a6 junija .
stvar. [Aha! županu smrdi, že ve zakaj!], Baičević A. zasebnik, MILAN; VostSebal K. Zategadelj se je sklenilo, da pojdeta k na- p08ef,tnik- PRAGA ; Bluisentbii] C. trgovec, BUPA-mestniku v Trst le adjunkta in sicer bomba- PEST; Lista M. zasebnik, PKACJA ; Cvetnih M. stični Bombig in Battistig. Kakor se vidi, j zasebnik, Št PETER; Vibkal. svečenik . Brembolič
oba puro sangue tatin." i, Tolminskih hri-	^ST^T U^oiJ^
bov ! Ubogi namestnik, ko ga napadeta ta	komiearj erjjo; Pollak M. zasebnik, PROiSJaTZ;
dva junaka della sotfitta !	Klement A. dir., BUDAPEST; Beri E. trgovec, na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V sa-
Šolska veselica V Vel. Zabijah. V	HIRSCHFELD ; Mega M. zasebnik. NE\V-YORK; Ionu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki
BALKM
pri sv. Ivanu
? Ulifini tramvajste postaje, vrši se vsato nedeljo ju prani!
javen ples
Vel. Zabijali bodo imeli v J soboto dne 30. junija popoludne ob 4, uri šolsko veselico v grajskih prostorih. Čisti dohodek je namenjen za tamošnjo šolsko knjižnico. Vlak dohaja v Dobra vije ob 3. uri 35. m., a vrača se v Gorico ob 8. uri 55 m. Z ozirom na veleko-ristno svrho je želeti obile udeležbe.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Katoliško slovansko izobraževalno društvo" s sedežem v Otaležu [pol. okraj Tolmin]. x Nagla smrt. V ponedeljek so
Pleterscbnig F. potovalec, ADMUND; Gumpelmeier F. trgovec, GRADEC.
VTnmoSlI Pevsko in bralno dru-I UlllctJU štvo" v soboto dne 29. in nedeljo 30. t. m. ples v korist druStvene knjižice._
Isce se magazin poziciji mesta, za neko
trgovino. Pismene ponudbe na upravo „Tršćanskog Lloydau, Trst, ulica Fabio Se vero §t. 104._745
Orkestron. — Izbrana vina ; Drelierjevo pivo I. vrste. — Točna postrežba.
Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik
Nazarij Grižon.
Dobra kuharica a,iotX. ^^
poljski, išče službo Naslov: Ana Kravcuk, u':ica Industria St. 53, III. n.	732
SLiIKAF* - DEKORATER
FQpi||#q prodaja kuhinjsko opravo: omare, • O L U l\ d mize itd. iz prve roke. Trst, ulica bile '' Ferriera 5tev. 25.
velike vojaške vaje v okolici Kormina, kate- jp ne premlada, poStena in pridua, šivilja rim je prisostvoval tudi korni poveljnik fct5lloKd za držati v redu perilo, dobi stalno Potiorek. Na ježi na hribček sv. Kvirina po- j elužbo v hotelu Balkan. Hrana in stanovanje v hiši. leg Kormina je prišlo naenkrat ob 8. in pol j------
zjutraj slabo polkovniku Amandu Wawraj Novi
liubljan&kemu brigadirju in zgrudil se je----
mrtev na tla. Zadela ga je kap. Truplo so Ze[ene nezrele Orehe, prenesli prvo v korminsko bolnišnico, v to- ^^ fle fcupuje v atladigču Via Paduža 2. (726
3R06EEJA JOSip ZigOlliiGam^
Filijalka na Prošeku štev. 14«
Izbor droff f barv, čopiče v, pok««« arfumo-r, flm. mile. — Zaloga mlnerelme vede, voske s* parkete, aa mrzlo prtprsvljenega «lrapa tamarlade, msllnevoa Iti. It*.
F.pertot
urar
na
L
rek v vojaško v Gorici, v sredo popoludne so ga pokopali z vojaškimi častmi na goriškem groblju s spremstvom kornega poveljnika in vseh službe svobodnih častnikov.
Pevsko in bralno društvo »Tomaj« v Tomaju priredi v soboto 29. in nedeljo HO. t. m. zabavo s plesom na dvorišču g. Cefuta Ulman. Svira godba iz sv. Ivana. Vsak plesni komad stane 20 st. Ker je čisti djbiček namenjen ustanovitvi društvene knjižnice nadeja se odbor obilne udeležbe.
Vesti iz Kranjske.
Hmelj in njega poskusi na Dolenj-___
skem. Hmelj in Dolenjska, to sta dve be- j sedi, ki Dolenjcem nikakor ne gresta v glavo, j mŽStI Kdor je potoval po prijazni Savinjski dolini,! kjer gleda cela polja, cele kraje samega visokoraslega hmelja, se nehote vprašuje, ali | bi se s to panogo gospodarstva ne dalo J tudi na Dolenjskem poskusiti.
Poskusili so z njim pred leti na ljubljanskem polju, kjer je b^je prav dobro VBpel. In lani so poskusili tudi v bližini Novega Mesta, na posestvu gospe Karoline Witschl v Srebrničah. In tudi ta poskus se je najbrže dobro obnesel. Kajti na istem mestu se opaža tudi letos blizo 500 mladih nasadov, ki prav izborno vspevajo.
Rahla zemlja, namakana Krke, ugodna lega in podnebje, skratka vsi pogoji za vspeš nost hmeljarstva v večjem obsegu bi bili dani, Treba le nekoliko več energije in podjetnosti. Omenjeni gospej posestnici bi bilo priporočati, da v prihodnje poskusi z nasadi v večjem obsegu. Takisto pa je tudi želeti, da se tudi drugodi zanimajo za slične poskuse.
Vesti iz Štajerske.
Sodna preiskava proti dr. Ploju ustavljena. Državnega poslanca dr. Ploja 1 ie v zadnji zbornici hudo napadalo več vse-nemških poslancev, ki so mu očitali različna nespodobna dejanja. Dr. Ploj se je sam ova-J dil okrožnemu sodišču v Lljubnu, da se stvar, pojasni. Zadnje dni je graško državno nad- • pravdništv, odredilo, da se preiskava proti j dr. P 1 o j u ustavi.
Prvi kongres štajerskih in koroških : krojaških zadrug se bo vršil dne 29. in 30. junija v Celovcu.
Vesti iz Koroške.
Taki SO Nemci! Neki slovenski uradnik c. kr. tobačne tovarne iz Ljubljane je bil prestavljen v Celovec, ki je bil že pred par :eti tukaj. Akoravno ga poznamo kakor mirnega človeka, vendar kriči že ob njegovem prihodu nemški „Wotanw po odpomoči in da bode treba zabičati osrednjemu ravnateljstvu c. kr. tobačne uprave, da Celovec ni mesto za slovenske — „agitatorije" (!) ampak naj se nastavljajo tukaj Nemci. Je pač ko ogenj v strehi, ako je Slovenec tako pošten, da očitno in odkritosrčno priznava svojo narodnost. Mi bi bili prav zadovoljni, ako bi se potegnilo vse Nemce in Nemčurje iz slovenskih krajev in nastavilo tam naše rojake, Slovence. Poglejmo, kako izgleda na Koroškem ?
Hud poper. Neka dopisnica priča, da Angleži Koroško vendar bolje poznajo, nego naši Nemci. Angleški „alpski klub" je poslal na skupino „Karawankenu nemškega planinskega društva neko razglednico z naslovom : C e 1 o v c i—Hungaria. To je Nemce kar pretreslo in ne gre jim v butice, kako da Angleži pišejo — Celovec — mesto Kla-1 genfurt.
Morda vendar le bolje vejo, da je bil Celovec nekdaj slovensko mesto, in da so Nemci še le dolgo za nami krstili to mesto po vodi Glini v Glanturt, in še le v novejšem času so skrpali Klagenfurt. Da je pa prestavil pisec Celovec na Ogrsko, je morda vzrok, ker biva zdaj ob poletnem času na Koroškem, posebno Vrbskem jezeru, vse i polno — madjarskih čifutov.
Nov sneg. Iz Celovca poročajo, da je; te dni visoke planine pokril nov sneg.	j
VRnHilfll se	v najem ali proda hiša z ■
nuuinu 6 sobami in kuhinjo. Obrniti ae je Ivan Čeh - Koč (Istra>.	737 !
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih - mineralnih vod =
Angelo Devetok - Trst
ulice Acquedotto 22. — Tel. 1448
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne ure najboljših tovarn
HaJnovejSe stenske ure. Izbor ur za birmo !n za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
jfindrej Rudei, miza?
mm~ in izdelovaieo pohištva -mu
(Bila Irenco delit croce 4, ii nlict Scussa I)
Ima vedno v zalogi zakonske is obedovala« seba Mjfliejle is trdno delsne v 1 satni delalniei. Posebna imberm kuhinjske oprave.
Specijaliteta:	OMARE- LEDENICE
Sprejemi j« kakorSno-koli naročilo ss ta Is as cenej, kakor tudi poprave.
Trst, ulica Boschetto štev. 6 isvrSuje vsakojako slikanje sob v različnem modernem skladu
-- Tapeciranje s papirjem.
^ DELO DOVBŠNO.	CENE ZMERNE. ^
Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst
= ulica San Michele štev. 5	-
Slika sobe v vsakojakem umetniškem sloga, izvršuje tspeeirarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgrsdb.	CENE ZMERNE
t!
O0ISeiTE!!^6
Velika zaloga čevljev
Cttigi Voltan
TRST, ulica Bar-riera vecchia 33
Največa trpežnost in eleganca.
HT CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bati konkurence.
Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan
500 parov čevljev
katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki.
Delo popravljivo !
Izvršuje se popravljanja!
Odlikovana fouarna glasovirieu
E. Warhinek
Trst, riazza Carlo Gol don i
(vogel Corao - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-jev svetovnih tvrdk 5teinwey \r. jons v JSIevv-Vorku, Schweighofer itd.
€!ekt. nianini, orkestrom, harmoniji
Izposoj ujo. — 3! cilj nje. — Daje 11a obreks. Popravlja. — Akordira po zmernih c*n»b.
J§
poprava in komisijska zaloga dvokoles
pri
Botjel-u
GORICA, via Duoiiio 3
Prodajatudi na mesečne obroke
Ceniki od VVaffenrad, Durkopp-Diana Itd. franko.
Restavracija Berger
pod gradom
Senčnati vrt — krasen razgled
MODERNO KEGLJIŠČE.
Velika dvorana za društva in za za bavne sestanke je na razpolago.
S spoštovanjem Marija Koller.
BOGOMIL PINO
^ bivši urar v Sežani
ima fevojo lovo
prodajalnico ur
TRSTU
ulica Vincenzo lSellinl štev. I:;
ca«proti (*rkTe st. j i v .» "•i'K.i
Prodaja vsakovrstne ure in peuu ji irte
po zmernih cenah in z ja 3tvom.
ANTON SKERL
mehanik s«prlaeiesl »vedeneo.
Trst - Carlo Goldonijer trg 11. - Trat
Zastopnik tovarne toles in iiietoMes Jncr
tMT Napeljava in zaloga električnih zvončkov, lj ac; in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogra»f ▼ Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehao -: delavnica za popravljanje živalnih strojev, ko i-3 motokoles itd.
Velika zalega pripadkov po tovarniških censb TELEFOli Štev. 1734.
hSI
Velika zalog& istrijan^kega io dulmatin- ĆĆ ^ skega vica, belega in črnega iz najboljih kleti, maršala I. vrste na debelo in drobne Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. UI. Glov. Boooteolo 11
PaMIStemito v Skrili
]e najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZflLiOOE V VSEH GLAVNIH MESTIH-======= Vprašajte vzorce in kataloge v	=
Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala 3elve9ere št. 1, Zelcjon 1057