154
Pogovor
kmetifhkiga ozheta s tvojim naravoflovja suzhenim
finam, v mefzu Kimovzu.
O. Janes! ti ne verjamefh, kako hudo fe mi je nizoj godilo, ko fim fhel domii is fomnja.
§. Kaj taziga fe vam je primerilo?
O. Vefhe ib me motile, de domu nilim naj-del, in de fim fkorej vfo nozh okrog trapal.
§. Kaj neki fo vefhe, ki fo vam tako nagajale?
O. Ali ne vefh, kaj de fo? Vefhe fo hudobni duhovi, kteri v pofebnih krajih po nozhi ko fvitle luzhize okrog letajo in ljudi s fvojo fvitlobo motijo , drashijo in sapeljujejo.
§. Kako pa vefte, de fo vefhe hudobni duhovi?
O. Sato ker fe pri vefhah nizh drusiga ne vidi, ko fvitloba; in ker ljudi drashijo in sapeljujejo , kaj drusiga morejo biti, ko hudobni duhovi ?
§. Ali fe pri ognju vidi kaj drusiga, kakor fvitloba ?
O. Pri ognju fe nizh drusiga ne vidi, kakor fvitloba.
§. Ali je ogenj savoljo tega kaki duh?
O. Ogenj ni duh; pa vefhe tudi nifo ogenj.
§. Bleso de — sakaj ravno ogenj ali luzhi v sraku fo vefhe.
O. Kako pa fe samorejo napraviti take luzhi v sraku ?
§. Is zhlovefhkih in shivinfkih kofti, in is vfih  drusih trohljivih rezhi  fe napravi neki fopar
155
(gaz), ki ga vodenz LWasserstoff) imenujejo, ki v pravi primeri s fosforam sdrushen, v tami svit-lobo od febe daje. V nekterih krajih fe dofto fos-fora in vodenza napravi, ki fe v gorkoti vshgeta, in ker fta lasheji, ko srak, v njem plavata; vidijo fe luzhize, ki od fape gnane femtertje ferkljajo, in nevedni ljudje fi jih miflijo vefhe.
O. Ako vefhe nifo hudobni duhovi, ampak le luzhize, sakaj fe nar vezhkrat vidijo pri poko-palifhih, ali v drujih krajih, kjer je kaj mertvih trupel, ali pa v kakim mozhirju?
§. Take luzhize, ki jih imenujete vefhe, fe satd vezhidel vidijo v takih krajih, ker pri troh-nenji kofti, drevef, selifh in drugih rezhi fe napravi dofto vodenza in fosfor a, ki fe vshgeta in take luzhize napravita.
O. Ako vefhe nifo hudobni duhovi, sakaj pa ljudi drashijo in motijo? Zhe fim tekel pred njimi, fo sa mano letele; zhe fim jih lovil, fo pred mano beshale.
Sij. Vfe to vam rad verjamem ; pa vender is tega fhe ne fmete foditi, de fo vefhe hudi duhovi; sakaj kader fte tekli sa kako luzhizo, fte srak pred fabo pihali in odganjali, in torej je tudi luzh, ki je v njem plavala, beshala pred vami ; kader fte pa tekli pred luzhjo, fte srak vlekli sa fabo , in tudi luzh je fhla sa vami.
O. Zhe nifo vefhe hudobni duhovi, sakaj pa le po nozhi letajo? Jjaj luzhize bi fe lasheji po dnevi napravile, ko po nozhi,  ker je po dnevi gorkeji?
§. Te luzhize fe satd le po nozhi vidijo, ker jih po dnevi fonzhna fvitloba otamni; faj fe tudi fvitloba od prishgane fvezhe po dnevi komaj vidi, po nozhi nam pa zelo liifho rasfvetli.
(Konez  fledi.}
158
Pogovor
kmetifhkiga ozheta s fvojim naravoflovja suzhenim
finam, v mefzu Kimovzu.
(Konez.)
O. Ako vefhe nifo drusiga, ko luzhize, sakaj pa beshe, kader zhlovek kolne, in fe mu blishajo, kader moli?
§. Kadar zhlovek kolne, je ferdit, piha, f fapo odganja srak , in tudi take luzhize beshe od njega. Kadar pa moli, je bolj miren, fhe fapo bolj k febi vlezhe, in take luzhi fe mu blishajo. Ko bi te luzhi bile hudi duhovi, bi gotovo raj f hi flifhali kletev, ko molitev.
O. Pa vender ni mogozhe, de bi me bile farne luzhize tako smotile, de nozoj fkorej domii nifun najdel.
§. Morebiti fte ga pa na foinnji nemalo pre-vezh pili, in de vaf je vinfki duh kaj motil?
O. Pili fino ga — sakaj jes lim bil prodal jarm volov, in bres vina kupzhije ni; sadnjizh fmo pa fhe shganje pokufili.
§. Ozhe! to to fo bile morebiti nar huji vefhe, ki fo vaf motile na poti proti domu. Pivzi fo she marfiktero prikasen vidili, kterih nihzhe ni vidil, in kterih tudi nikjer ni. Vem fe fhe dobro fpom-niti, de je pretezheno simo neki shganjar, s shga-njem v pofodi in v glavi, po nozhi domii grede vidil zhudno prikasen pri nekim koselzu; vidil je namrezh, fe mu naproti peljati gorezho kozhijo s ognjenimi konji (koselzova fenza je bila), on fe ji vef vftraf hen umakne, po tem pripuhti domii, ftrah mu je befedo vsel. Potem premifhljuje, kaj de bi fe bil pregrefhil, de fe mu je taka zhudna prikasen pri-kasala, in ker drusiga pregrefhka ne najde, li mifli, de je gotovo fvojim shganjopivzam premajhno mero dajal. De bi ga tedaj vezh ne ftrafhilo , gre drugi dan s shganjem okrog fvojih vzherej-fhnih pivzov in jim saftonj potozhi vfe shganje. Ni jih bilo treba veliko Uliti, popili fo ga vfiga, kar jim ga je dal in marlikteri od njih je domii grede prikasen vidil; tresen prodajavez pa to nozh ni vidil ne gorezhe kozhije, ne ognjenih konj, ker mu shganje ni glave smotilo.
O. Kako pa je vunder to, de fo ljudje she vezhkrat vidili kake ftrahove, poftavim: mertve bres glav hoditi po pokopalif hu, pogrebze bres glav merlizha nefti h pogrebu i. t. d.
§. Grosno bedafto bi bilo vervati kej takiga! Ko bi take prikasni bili duhovi, bi jih ne mogli viditi, faj duh fe ne vidi; ko bi bile pa trupla mertvih, bi bres glave ne mogli shiveti in hoditi, faj nimamo isgleda, de bi bil kdo bres glave shivel in hodil.
O. Belo s hen o lim pa she fam vidil, defi-ravno nitim bil pijan.
§. Vidili fte kako belo oblezheno shenfko, ali kak fvetel fhtor ali kako drugo belo rezh in fte miflili, de je prikasen. Ljudje ft take ftrahove farni delajo. Zhe je kdo navdan f prašno vero v ftrahove, gre po kakim famotnim kraji, plafhno okrog febe pogleduje , vidi dolgo fenzo pred fabo ali sa fabo iti, in mifli de je ftrah: ali pa vidi fenzo drevefa, ki ima podobo mosha ali shene, in vidil je zhudno
159
prikasen; ali vidi fvetel fhtor, in mifli, de je mosh bres glave i. t. d.
O. Zhe je pa taka, pa saref ni pametno, fe ftrahov bati.
^. Ja, taka je in nizh drugazh. De vaf ne bo ftrafhilo, nikar ne poflufhajte in ne verjemite takih prikasen; nikar fe ne vpijani-te; vsemi te fi ferzhnoft pogledati natanj-ko vfako rezh, ktera fe vam zhudna sdi, in odgnali ti bofte vfe ftrahove.          J. Jashirk.