Stev. 299 TRST, V petek 27. oktobra 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN •k Mfefl&b la praznikih §b 5, ab paaadaljklh ab 9. zjotraj. Taaaw1ffan itav. m prodajajo po S nv6. (6stot.) t mnogih lihbnuh t Trsta in okolici, Gorici, Kranj n, Si. Petru, Focrtojni, Sctani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergn itd. Zastarela SUt. po 5 nvć. (10 stot.) OtLA8! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 salone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ifiTirirr. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO ni. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka j&eiajjna vrsta K 2. Hali oglasi po A stot. beseda, naj-suurf pa 40 stol Oglase sprejema In se ratni oddelek nprava »Sdaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In iožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva ,»Edinost" za Primorsko. „F timotii j* a»ti P NAROČNINA ZNAŠA ■a celo lato 24 »t, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;u na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. VtMiliM U u4«!Jitt tztanj« „SDITCOSTI" ItU« i M Ml« l*to Kros 5-20, za pol Ista fi.mii 360. Tat dopisi naj s« pošiljajo na uredništvo lista. Nefrznko- vana pisma aa aa aprejanajo in razopi&i ts ne vradaja. Karočnlno, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liat^, UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Gaiatti 20 (Narodni đca). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edmont", fflaana zadruga z omejenim poroštvom v Trotu, ulica Giorgio Gaiatti štev. 20. PeSfato-liraailnlZitl račun Stev. 841-652. TELFFOfl St. 11-57 Viharna seja državnega zbora. (Izvirno telefonično poročilo.) DUNAJ 26. — V današnji seji državnega zbora je pričela proračunska debata. Ni bil baš ta dan srečno izbran, kajti notranja politična situacija je zelo akutna in današnja razprava je edino-le Še razpirila strasti. Za stvar samo bi bilo gotovo boljše, če bi bili ostali poslanci bolj rezervirani. Že danes, prvi dan proračunske debate, se je priglasila cela vrsta voditeljev k besedi, in zbornica je z največjo napetostjo pričakovala razvoja razprave. Prišli pa so do besede danes samo trije govorniki: Čeha dr. Kramar in Hruban ter nemški krščanski socijalec Fink. Govor poslanca dr. Kramara, ki je znan kot najsijajnejši govornik našega parlamenta, kateri je vseboval resen apel na poslance za skupno delo za napredek in procvit države, je napravil globok vtis, kateremu se ni mogel odtegniti nihče. Toda hotela je nezgoda, da se je govornik, prisiljen po izzivanju, dotaknil tudi raznih perečih vprašanj, kar je izzvalo ostra nasprotovanja nemških nacionalcev, katerim so zopet odgovarjali Čehi. Prišlo je vsled tega mestoma do najburnej-ših nastopov. Eksplozivne snovi, ki so se tako zbirale tekom seje, so eksplodirale potem na koncu seje, kjer se je pokazala vsa neotesanost in brutalnost nemških nacionalcev, a najbolj se je odlikoval med njimi poslanec H e i n e, ki je s svojimi nesramnimi psovkami razburil celo zbornico tako zelo, da je skoraj prišlo do dejanskih spopadov in vzbudilo viharno ogorčenje zlasti med Čehi. Burni medklici so kazali, da je splošno razburjenje doseglo vrhunec. Nemški nacionalci so posebno burno nastopili proti poslancu dr. G r e g o r i n u, ki je v krepkih besedah karakterizira! brez-sramni in naravnost ostudno brutalni nastop nemških nacionalcev. Posl. dr._ K r a m a r je izjavil, da smatra za sedaj parlamentarizacijo vlade za nemogočo, ker manjka za to potrebna podlaga. Cehi morajo, ako hoče vlada, da bodo sodelovali pri vzpostovitvi reda in parlamentarnem delu, dobiti popolne garancije, da se ne bo vladalo brez njih in proti njim. Imenovanje nacionalnih, neparlamentarnih ministrov naj poda garancijo za to, da se bo v vseh resortih vladalo in upravljalo s popolno enakostjo za vse narodnosti. Rekonstrukcija kabineta ni v nikaki zvezi s Češko nemško spravo na Češkem, ki je žele Čehi, da bi mogla oba enako močna naroda skupno delati za skupno blaginjo dežeie. Čehi zahtevajo pošteno spravo na podlagi popolne enakopravnosti obeh narodnosti in smatrajo položaj za tpreresen, da bi v nacionalni objestnosti prevzeli nase odgovornost za oinogočenje narodnostnega miru. Govornik svari Nemce, naj ne slede politiki najradikalnejšega njihovega krila in ne prevzemajo s tem nase te odgovornosti. Posi. Fink izjavlja, da bodo krščanski socialci glasovali za proračun, ako se ne bo smatralo glasovanje o proračunu za vprašanje zaupanja in ako poda vlada zadovoljiva pojasnila o potrebi višine kreditnih operacij in nameravanega posojila. Krščanski socialci zahtevajo odredbe proti draginji, energično pospeševanje poljedelstva in moderno podpiranje vseh panog narodnega gospodarstva. Ob koncu seje je posl. H e i n e silovito napadel vlado, češ da je prisilila nemško občino Podmokli (Bodenbach), da mora za več sto čeških otrok vzdrževati javno češko šolo. Posebno pa je napadal naučnega ministra grofa Stiirgkha, češ da ni dovolj nemški minister, in pa češkega namestnika kneza Thuna, kateremu je podrejeno pod-mokelsko okrajno glavarstvo. (Ogorčenje!) V nadaljnem je denunciral nekega češkega učitelja, češ da je političen agitator. Trdil je, da se Češka manjšina v Podmoklih vzdržuje le umetno, dočim pa da so nemške manjšine v Pragi in Plznju domo-rodne. Čehi v Podmoklih so samo „Post-wenzelniu in „Bahnwenzelnia. (Velikansko ogorčenje med Slovani!) Posl. dr. G r e g o r i n : Sramujte se, da tako hujskate! In vi ste celo ministrski uradnik. Posl. F a r n e r (nemški radikalec) : Ven s Čehi iz Podmoklov! Posl. dr. Gregorin : Takđ hujskajo poslanci ljudske zbornice, izvoljene na podlagi splošne in enake volilne pravice! Kaj bi bi bilo, če bi mi na Jugu pometali Nemce ven, ki pri nas pač niso domorodni! Nato vsa sila psovk in velikanski hrup med nemškimi nacionalci, ki silijo proti slovanskim poslancem in posebno proti posl. dr. Gregorinu. Na Heinove nesramne žalitve je takoj odgovoril posl. dr. Kramar, ki je izrazil j svojo globoko obžalovanje, da prihajajo ^nemški nacionalci v tako kritičnem parla-I mentarnem položaju, s takimi vsega obsojanja vrednimi nastopi, s takimi žalitvami in psovkami. Posl. H e i n e : To pri nas ni psovka. , Pri nas se tako splošno govori, i Posl. dr. G r e g o r i n : Govorite tako, kakor se govori v beznici, ne pa v parlamentu ! (Tako je I) Posl. H e i n e: Protestiram proti temu, da se me je denunciralo kot ministrskega ' uradnika 1 Posl. dr. Kramar: Bežite, bežite, saj vsak ve, da ste uradnik! Posl. dr. G r e g o r i n : Kričite, da se ne sme denuncirati, pa ste sajmi ravnokar denuncirali ubogega učitelja! (Škandal! Velikansko ogorčenje! Posl. H e i n e hoče še ugovarjati, a predsednik mu odvzame ob največjem hrupu in viharnih klicih ogorčenja besedo. Tako je zaključila današnja seja. Draginjski odsek DUNAJ 26. Draginjski odsek je nadaljeval glasovanje o raznih predlogih, na kar se je pokazalo, da ni bil odsek več sklepčen. Prihodnja seja jutri. PodkOmitć odseka za državne nameščence. DUNAJ 26. Podkomite odseka za državne nameščence se je bavil z vprašanjem aktivitetnih doklad in časovnega avanzma. Finančni minister Mayer je izjavil, da je časovni avanzma ob enem s povišanjem aktivitetnih doklad znašal okroglo 29 milijonov, približno trikrat več, kar namerava vlada. Na tako razširjenje akcije ni absolutno možno misliti. — Minister je izjavil, da je službena pragmatika z upravno reformo v zvezi, in zato bi bilo nespametno, da bi se ob sedanjem Štadiju razprave upravne reforme zopet vložilo prejšnjo predlogo. Parlamentarni položaj. (Izvirno.) DUNAJ 26. Dogodki v današnji zbornici pomenijo naravnost usodepoln preobrat v notranjem političnem položaju. Situacija je skrajno resna in splošno se sodi, da odloči nemški „Nationalverband- usodo ne le kabineta, temveč tudi parlamenta. Nemci so odklonili češke in poljske zahteve. Čehi so izjavili, da ne vstopijo v parlamentarno veČino brez gotovih garancij, da se pred vsem odpravijo najbolj kričeče krivice. V čeških krogih ni napravila Jzjava nemških nacionalcev nikakega vtisa. Čehi so izjavili, da so pripravljeni sodelovati, Če se jim dajo vsaj minimalne garancije. Vsa krivda, ako se ne posreči sanacija razmer, zadene edino le Nemce. Zmernejši Nemci so itak za mirno rešitev spornih vprašanj. Pogajanja se bodo najbrž nadaljevala na novi j podlagi, kar pa se zgodi najbrž že ta ali pa i prihodnji teden. Najbrž stopi dne 6. novem-!bra baron Gautsch z novim kabinetom, v katerem bosta dva češka uradnika, pred zbornico. Z druge strani pa se trdi, da poda baron Gautsch že jutri svojo demisijo, ki je 1 pa cesar ne vsprejme, temveč bo baronu Gautschu poveril nalogo, da skuša izvesti one predloge, za, katere ni treba trdne večine. Če bi se' pa ne posrečilo to, bi pa krona storila nadaljne korake, in bi prišlo eventuelno tudi do razpusta parlamenta. Čehi so mnenja, da najbrž odstopi baron Gautsch in da pride za njim provizoričen kabinet, ki bo skušal dognati vsaj najnujnejše 1 stvari, predvsem proračunski provizorij, Če bi pa to ne bilo mogoče, pa bi bil državni zbor odgoden in bi stopil v veljavo § 14. Na čelu provizoričnemu kabinetu bi bil najbrž grof Stiirgkh. Jutri bo ministrski predsednik izjavil v proračunski debati, da je brez sodelovanja Čehov nemogoče parlamentarno delo. - Parlamentarna in ministrska kriza bo gotovo tudi vplivala na češko-nemška pogajanja. _ IzmiSljen atentat na ruskega carja. DUNAJ 26. Danes se je tukaj raznesla vest, da je bil izvršen atentat na ruskega carja. Car da je bil ustreljen, njegov šofer ranjen, carica da se je pa onesvestila. Ta brzojavka je bila odposlana iz Pariza različnim listom. Tukajšnje informacije so pa po-j kazale, da gre za grdo mistifikacijo v svrho zbeganja borz. Strahovit umor. DUNAJ 26. (Izv.) Pri Hodonih na Mo-ravskem so našli v ponedeljek na polju grozno razmesarjeno truplo 30 do 35 let starega moža. Iz raznih znakov se je dalo sklepati, da je umorjenec šofer kneza Salma, neki Ladislav Toman. Sum, da je umoril Tomana, je padel na nekega agenta, Tomanovega znanca, o katerem se je trdilo, da je vedel, da je imel Toman pri sebi 65.000 K in se je hotel polastiti tega denarja. Umorjenčevo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Oči so bile iztaknjene, nos odrezan, roke vse razsekane in čreva potegnjena iz trupla, ter raztresena po polju. Seveda se je takoj uvedla najnatančnejša preiskava, in ta je končno dognala čudno dejstvo, da truplo ni Tomanovo, da-siravno je bilo oblečeno v Tomanovo šofersko obleko, in so našli v žepih več na Tomana naslovjenih pisem. Preiskava je namreč dognala, da je umorjenčevo truplo za 2 centimelra manjše od Tomana. Sedaj pa se je pokazal naenkrat senzacionalen obrat v celi stvari. Doznali so namreč, da umorjenec ni Toman, temveč neki njegov pajdaš, ki ga je Toman umoril, ga oblekel v svojo obleko in mu vtaknil svoja pisma v žep. Toman se je namreč pred kratkim zavaroval za 83.000 K. Da bi potegnil zavarovalnino, je umoril svojega pajdaša in ga našemil s svojo obleko. — Tomana še niso dobili. Benetke na Dunaju v konkurzu. DUNAJ 26. Znano veselično podjetje „Venedig in Wien* („Benetke na Dunaju") je prišlo v konkurz. Pasiva znašajo nad en milijon kron. Kolera v Srbiji. BELIGRAD 26. Glasom razglasa zdravstvenega oddelka ministerstva za notranje stvari je v Srbiji od časa od 15. do 21. oktobra obolelo na novo za kolero 19 oseb, od teh jih je 10. umrlo. Francosko-nemški sporazum dosežen. PARIZ 26. Predvčerajšnjem je ministrski svet odobril kompenzacije, ki se jih ima dati Nemčiji v srednji Afriki in s tem je rešen trancosko-nemški spor radi Maroka. Potrebno je še par sej v Berolinu, da se reši nekaj postranskih vprašanj, na kar bo možno podpisati sporazumni zapisnik. Gotovega se še danes ne ve, na kaki podlagi je dosežen ta sporazum. Zato je vse, kar se piše, le ugibanje. Oni listi, ki se smatrajo za bolje informirane, pišejo, da odstopi Francija Nemčiji kos svojega Konga, ki se drži vzhodne meje nemškega Kameruna in kakih sto štirijaških kilometrov na področju Dahove-Togo. Gotovo je, da sta obe državi zadovoljni, ker sta srečno premagali trimesečni strah pred vojno. Pogodba med Francijo in Nemčijo glede Maroka. PARIZ 26. Glasom nekega navidezno oficijoznega poročila je sklenila vlada, da predloži francosko-nemško pogodbo parlamentu še le tedaj na ratificiranje, ko alge-sirske vlasti privole v francosko-nemško pogodbo glede Maroka. Umorjen grški Škof. SOLUN 26. Uradne poizvedbe so dognale, da sta grškega škofa Emiliana ubila dva zloglasna Grka. Storila sta to iz osebnega maščevanja. Prvotno se je mislilo, da so umor izvršili Turki iz političnih razlogov. Upor vojaških novincev v Italiji. MILAN 26. Minuli torek je prišlo v Piacenzi do upora vojaških novincev. Trebalo je poslati vojake, da so ukrotili upornike. Šlo se je za novince, ki so prišli iz po koleri okuženih krajev južne Italije in ki so se uprli proti petdnevni kvaranteni. Govorice o predstoječem razpustu frančiškanskega reda. DUNAJ 26. Govorice o predstoječem razpustu frančiškanskega reda so v tukajšnjih redovnih krogih provzročile veliko pozornost. Glasom doŠlih poroči!, bo baje frančiškanski red kakor tudi red frančiškanskih konven-tualov s papeževim dekretom, ki izide dne 1. novembra t. 1. razpuščen in podrejen kapucinskemu redu. Na merodajnih mestih na Dunaju ni o taki nameri rimske stolice znano ničesar. Pričakovati je sicer odredbe papeževe, ki se bo bavila s tremi granami reda sv. Frančiška, toda take zelo važne odredbe se ne pričakuje. Krščansko socijalna korespondenca „ Au-stria" poroča, da se kongregacija obredov v Rimu bavi sedaj z izdelovanjem reformnega načrta frančiškanskega reda. Ni povsem izključeno, da se namerava zvezo frančiškanskih observantov in frančiškanskih konven-tualcev ter kapucinov preurediti, kakor je bila zapričeta že za časa Leva XIII. Ako pride do združitve, se izvrši tako, da se 10.000 kapucincev pridruži 17.000 frančiškanom strožje observance. Turčija. CARIGRAD 26. „ Tanin" poroča, da je Rešid paša zopet imenovan poslanikom na Dunaju. CARIGRAD 26. Listi poročajo, da je mmisterski svet sklepal o mirovnih pogajanjih na podlagi efektivne turške suverenitete. Budimpešta 26. Naučni minister je danes izjavil neki ve'.iki deputaciji, da je za novo madjarsko vseučilišče, ki se je ima ustanoviti, v prvi vrsti določen Debrecin. Lodz 26. Tukai je do tal pogorelo poljsko gledališče. Zavarovano je bilo za 150.000 mark. London 26. V trgovini Wa!worth je izbruhnil ogenj. Žena posestnika in njeni trije otroci so zgoreli, trgovec sam pa je zadobil jako hude opekline. Revolucija na Kitajskem. Kaj pravi duševni vodja revolucije ? Kakor javljajo francoski in angleški listi, je duševni vodja kitajskih ustašev in kandidat za mesto predsednika bodoče kitajske republike, zdravnik dr. Suniatsen, dospel v NjuYork. On da pričakuje samo poročil iz Pekinga, da odpotuje na Kitajsko, od kjer je izgnan že 12 let. Napram nekemu francoskemu časnikarju je dr. Suniatsen izjavil: „Moje študije in potovanja po Evropi in Združenih državah so me potrdila v žel|i, da osvobodim Kitajsko od tiranstva. Disciplina med Kitajci Je pov-sodi izvrstna. To velja posebno glede rojakov v Združenih državah. Celo oni, ki so svojčas smatrali moje nauke za preveč napredne, so se spreobrnili. Tudi najsiromaš-nejši prispevajo k revolucijskemu skladu. — Pojdem na Kitajsko, ko bom smatral čas primeren za to. Novi možje, ki stopijo na Čelo nove Kitajske, so si svesti svoje odgovornosti. Oni vedo, kaj imajo zahvaliti zapadni kulturi. Oni poznajo Pariz, London in Ameriko ter prenesejo od tam ustavne ideje in nove svoboščine. Gibanje ostane antidi-nastično. Vnanje zadeve z novo Kitajsko ne bodo prizadete. Po malem poskusimo napraviti zvezo kitajskih pokrajin. Dve zbornici, kakor na Francoskem, se bodeta posvetovali o splošnih interesih. Tudi gospodarski razvoj ne bo več v rokah posameznih uradnikov. Javno šolstvo se zboljša, izvede se reformo občinskih svetov, reorganizacijo armad, ter se odpravijo predpravice posameznih razredov. Nastopi era popolnega prenovljenja, ko zaplapola nad Pekingom revolucionarna zastava". Suniatsen se nadeja, da ohranijo zunanje velevlasti popolno nevtralnost ter dajo tako kitajski republiki Časa, da pripravi in izvede nove dogodke v vshodni Aziji. Novi vspehi ustašev. LONDON 26. Iz Pekinga javljajo : Do-sedaj je pet glavnih mest najbolj obljudenih pokrajin v rokah ustašev. Kianking so ustaši zasedli v ponedeljek zvečer. Podkralj pokrajine Kvang je brzojavil v Peking, da se na cesarske čete ne more več zanašati In da tudi nima nikakega streljiva več. Vlada je v velikih skrbeh, da je z odpadom garnizije v Honanu odločena usoda generala Jinčanga. Pekinški dvor je Izgubil vsako upanje, da bi bilo sploh še možno zatreti ustajo. ŠANGHAJ 26. Ustaši so zasedli strate-gično važno križišče Čenčan v pokrajini Ho-nau, kjer se križata železnici Peking-Hankau in Kaiheng-hUnkau. S padcem Čenčana je ostanek cesarskih čet v pokrajini Hankau izoliran. Vlada taji uspehe ustašev. BRUSELJ 26. „Ag. d' extreme Orient" objavlja brzojavko podkralja v Naukingu, da vlada tam popolen mir. Vlada priznava poraz vladnih čet v Hankavu, a mu ne priznava nikake važnosti. Kuga v Mandžuriji. LONDON 26. Glasom vesti iz Šanghaja je v severni Mandžuriji izbruhnila kuga. V Mukden se baje pokliče 2000 mož Mandžov. Italijanskoturška vojna. Turška provizorična vlada v Tripolisu. SOLUN 26. Poslanec Rahmi iz Soluna in poslanec Afendulli iz Smirne ter dva druga člena mladoturškega komiteja poročajo, da so dospeli v Tripolis. Rahmi ima »EDINOST« St. £99 V Trstu, dne 27. oktobra 1911 S.rac II. b2je nalog, da ustanovi tamkaj provizorično vlado. turški parlamenter pred italijanskim polkovnikom. RIM 26. „Ag. Štefani" poroča iz Tri-polisa od 25. t. m.: Včeraj je prišel turški parlamenter pred italijanskega polkovnika in ga pozval, naj se umakne s svoje pozicije. Odgovorilo se mu je, naj le pridejo Turki in Arabci, da zavzamejo pozicije. Gre očividno za častnika, ki je bil odposlan pod pretvezo, da izvohuni naše pozicije. Seveda so ga z zavezanimi očmi dovedli in odvedli. Turki in Arabci pred Tripolisem. TRIPOLIS 26. Aeroplani italijanskega ekspedicijskega zbora so predvčeranjim zjutraj, po atakl, ki je bila prejšnji dan odbita, rekognoscirali teren v dolgi črti pred italijansko fronto, na karavanski cesti Tripoli-Q>fergariana, ter razkrili obširne tabore Arabcev in Turkov. Tekom dneva je bilo videti skupine Arabcev in Turkov v raznih pozicijah, ne da bi bilo prišlo do bojev. Istop iz mladoturške stranke. CARIGRAD 26. Govori se, da so časiniki drinopoljskega vilajeta izstopili iz mladoturškega odbora. Vendar ta vest še ni potrjena. Avstro-Ogrska in Italija. RIM 26. „Tribuna" in „Vita" pišeta zelo simpatično o izjavi ministrskih predsednikov baiona Gautscha in grofa Khuen-Hedervarija, glede italijansko-turškega konvikta, ter pravita, da sta obe izjavi napravi v Italiji najbolji utis. Protest jeruzalemskih odličnjakov vseh veroizpovedij proti Italiji. „Neue Freue Presse" je dobila iz Jeruzalema sledeče pismo: Izrabivši naše notranje težkoče in okoristivši se od mednarodnega političnega položaja, nam je Italija brez uzroka in brez provokacije napovedala vojno. Ona zadržava razvoj našega ustavnega življenja in moti za gospodarske in politične interese velesil potreben mir v Orijentu. — To je storila, da nam bi na kruten način odtrgala kos naše države in ugiožava s tem integriteto našo državo, katero smo prisegli braniti za ceno svoje krvi. S tem krši Italija posvečene pravice vsakega posameznega človeka in vsakega naroda, ter razglaša, težko žaleč pri tem celo človeštvo, prevladje sile. Jeruzalem, metropola veroizpovedanj in prorokov, zibelka odrešenja, pravice in pravičnosti, vsem srcem drag in gostoljuben za ljudi vsake veroizpovedi, ki iščejo zavetišča v njegovi svetosti, obrača svoje oči k vsem velesilam in dviga svoj glas k človeštvu, zahtevajoč njegovo mednarodno pomoč proti brezprimernemu nasilstvu Italije, kateri naš narod ne bo dovolil ne da bi oropala in ne da bi okrnila našo domovino. Podpisani so poleg turških dostojanstvenikov, zastopniki in delegati vseh veroizpovedanj : turški mufti, katoliški, armenski in grški delegat in židovski rabinar. Turki v Tripolisu. CARIGRAD 26. „Sabah" bilježi vest, da je solunski poslanec Rahmi bej, odličen član mladoturškega odbora dospel v Tri-polis. Feranski poslanec, stotnik Dšami bej se je baje z neko četo prostovoljcev pridružil turškim četam v Tripolisu. Iz Egipta so turškim četam v Tripolisu baje poslali 250.000 konserv.__ CARIGRAD 26. Po ulicah se je v velikih množicah prodajalo slike, v katerih se predstavlja, kako se potopljsjo italijanske vojne Iadije. RIM 26. „Ag. Štefani" poroča iz Tri-polisa od včeraj: Noč od 24. na 25. t. m. je minula mirno. — Včeraj predpoiudne je častnik aviatte ugotovil, da se sovražne čete gibljejo iz Agicije in da se druge zbirajo tudi diugod. Te vojne sile je častnik-aviatik cenil na 5—6000 mož. Za našo pozicijo so nadaljevali z odstranjevanjem nevarnih arabskih elementov iz oaze. — Pri re-kognosciranju na levem krilu se je našlo nad 300 trupe!, ki jih je ostavil sovražnik na bojnem polju. Kriza na Hrvatskem. Zagreb, 25./10. 1911. Kriza r«a banski stolici kraljevine Hrvatske — traja dalje. Te dni se je pač mislilo, da se bližamo zvršetku. Na podlagi vesti, toliko iz Budimpešte, kolikor z Dunaja, skoro ni bilo več dvoma, da je tudi ban Tomašič slednjič uvidel, da je njegova pozicija postala jednostavno nevzdržijiva ter da se ne more več vzdržati na visokem mestu, na katerem je igral ves čas toli žalostno in mfzerno vlogo, da je z mesta prvega dostojanstvenika kraljevine Hrvatske in pred-stavitelja nje državne neodvisnosti in samostojnosti padel nizko doli na stopinjo jedno-stavnega eksponenta ogrske vlade in njenega sedanjega načelnika grofa Khuen-Hedervayja. Da si le zagotovi benevolenco in s tem oporo v ogrskem ministerskem predsedniku in se tako tudi proti narodni volji in na nesrečo svojega lastnega naroda vzdrži na visokem mestu, je bil in je ban Tomašič le pasje pokoren izvrševatelj Khuenove volje, ali bolje rečeno: Khuenove samovolje nasproti Hrvatski. Saj je to svojo poniževalno podrejenost madjarskemu nasilju sam pri- poznal s tistim svojim znanim, proslulim rekom, ki je pognal vsakemu poštenemu Hrvatu rdečico srama v obraz : „ 77 (Khuen) moj gospodar, voditelj in učitelj l* Tako more govoriti le ponižen hlapec pred svojim mogočnim in prevzetnim gospodarjem ! In tu moramo imeti pred cčmi: da ta gospodar bana Tomašića ni nihče drugi, nego tisti Khuen, ki je skozi 20 let po načinu despotov in tiranov mrcvaril ubogo Hrvatsko, dušil v njej vsaki svobodni dih ter vzdrževal v njej režim, ki so mu zaznamovale pot ječe, prelita kri, solze preganjanih, uničene ekzistence: režim, katerega konečni cilji so se združevali v prizadevanju, da potisne državnopravno neodvisno kraljevino na stopinjo brezpomembnosti kakega navadnega ogrskega komitata. Brez srama se je torej ban Tomašič sam označil za jednostavnega eksponenta tuje sovražne sile in to le zato, da ohrani — sebe!1 Nu, ravno vsled neizmerne nesreče, ki jo je grof Khuen prinesel nad Hrvatsko, so se duhovi osvestili, v Hrvatski je začelo pluti živeje politično gibanje. Narodna vest se je jela vzbujati. Ban Tomašič pa se ni menil za to evolucijo v duši naroda hrvatskega, marveč je kljubovaje vzdramljeni narodni volji brezobzirno in z vsemi in tudi najnevrednejimi sredstvi nadalje izvajal Khue-nov režim ter tlačil Hrvatsko v vedno hujšo in sramotnejo odvisnost od korumpiranih mogotcev v Budimpešti. Lokav je sicer mož, a vendar se je ljuto varal. Hotei si utrjati pozicijo madjarskega eksponenta, si jo je le — izpodkopaval. S svojo pasjo pokornostjo nasproti Madjarom, z dopuščanjem najdrznejših posezanj ogrske vlade v nezavisnost Hrvatske, je idejo skupnosti z Ogrsko tako diskreditiral in omrazil vsej hrvatski javnosti, da so ostala brezvspešna vsa njegova obupna prizadevanja, da bi si ustvaril stranko, oziroma večino, na katero bi se opiral v saboru, In ki mu bi votirala proračun, kar naj bi njegovemu vladanju po-deljalo vsaj videz ustavnosti. Ni mu ostalo druzega, nego da je razgnal narodni parlament na počitnice ter da trosi še danes narodno premoženje brez ustavnega dovoljenja in brez vsake parlamentarne kontrole. K temu pa so se v zadnji čas pridružili napadi v hrvatskih in madjarskih listih, ki so se dotikali tudi osebnega ugleda in časti banove: očitati so mu začeli zlorabljanje in izkoriščanje svoje visoke pozicije v — osebno korist. Take obdolžitve pa ne sme mirno prenašati niti zadnji državni sluga, kamo-Ii prvi državni dostojanstvenik. Ban Tomašič pa je molčal in ni reagiral, s čemer je le utrjal uverjenje, da one obdolžitve niso brez podlage. Omraženosti njegovega režima v vsej javnosti in poleg tega težkim obdolži-tvam osebne naravi je bila posledica splošno uverjenje, da tak mož ne more ni trenotek več ostati na svojem visokem mestu. Slednjič se je zdelo, da je tudi ban sam prišel do tega spoznanja in prepričanje je bilo splošno, da so dnevi njegovega banovanja šteti. Ali kdor je tako računal, se je motil v bana Tomašića — tankovestnosti. Pred par dnevi se je bila raznesla vest, da je bil ban Tomaš ć v avdijenci pred cesarjem ter da je podal vladarju svojo demisijo. In na to se je usula ploha nasprotujočih si vesti. Eni so trdili, da je cesar vsprejel demisijo, drugi pa, da jo je odklonil, ker Khuen ne želi osebne spremembe na čelu hrvatske vlade. No, sedaj pa je prišla bomba: vest namreč, da ban Tomašič niti še ni bil pred cesarjem, marveč, da je izbral kakor previden mož varnejo pot: svojo demisijo da je podal le grofu Khuenu, svojemu „gospodarju, učitelju in voditelju", o katerem je vedel, da ga ne pusti pasti. In res govore poročila, da Khuen sicer predloži vladarju Tomašičevo demisijo, toda z zahtevo, da — se ne vsprejme! Sabor bo razpuščen in nove volitve da bo vodil — Tomašič. To pa pomenja le nadaljevanje sedanje hrvatske krize vsaj tako dolgo, dokler ne pade TomaŠićev „gospodar, učitelj in voditelj", zli duh Hrvatske — grof Khuen Hedervary. * * * Z Dunaja so nam v zadnji hip poročali, da je bil hrvatski ban dr. Tomašič včeraj pri cesarju na avdijenci. Poročal je cesarju o političnem položaju na Hrvatskem. Je-li podal cesarju demisijo, ali ne, ni še znano. Dnevne vesti. Nadvojvoda, ki se je odpovedal svojim pravicam. Nadvojvoda Ferdinand Karol se poroči — kakor smo že poročali — s hčerko vseučeliškega profesorja Berto Czu-ber. Cesar je v to ženitev privolil, a nadvojvoda se je zato odpovedal vsem pravicam in naslovom, ter se bo v bodoče imenoval Čisto navadnim meščanskim imenom Burg. Cesar je nadvojvodi določil iz privatnih sredstev apanažo v znesku 40.000 kron na leto, kar bo vsekako zadoščalo, da kakor ni bilo treba stradati nadvojvodi Fran Karolu, to tudi gospodu Burgu ne bo potreba! Katoliško vseučilišče v Solnogradu. Neka dunajska korespondenca poroča, da otvorijo na katoliškem vseučilišču v Solnogradu 1. 1912 pravno in državno-znanstveno fakulteto, leta 1913 filozofično in leta 1915 I pa medicinsko fakulteto. ObČekoristna stavbena in stanovanjska zadruga „Naš dom", rc^istroTana zadruga z omejenim jamstvom — V TRSTU — VABILO na ustanovni občni zbor ki se bo vršil (nadaljevaje onega z dne 15. oktobra t. 1.) dne 28. oktobra 1911 ob 8. uri zvečer v dvorani „Slov. Čitalnice" (Nar. dom). DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev pravil (konec). 2. Volitev načelništva in nadzorništva. 3. Slučajnosti. Volilno pravico bodo imeli le oni, ki se do občnega zbora prijavijo za zadružnike in ki položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se lahko vplačujejo tudi v mesečnih obrokih po 5 K. Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica4* in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka. Pripravljalni odsek. Domače vesti. Mestni svet bo imel dre vi ob sedmih sejo. Elsnerjeva ukaza in „Slovenec". — Kakor smo na kratko že poročali, je predsednik deželne sodnije ljubljanske izdal na podrejene uradnike ukaz, da se v uradu ne smejo posluževati druzega, kakor uradnega nemškega jezika. Ker je cela zadeva prišla v liste, je dr. Elsner izdal drugi fer-man, ki je še hujši od prvega. Umeje se, da je to vzbudilo veliko ogorčenja v vseh narodnih krogih in poslanec dr. Ravnihar je vložil v zadevi dve interpelaciji, ter uvedel o celi zadevi parlamentarno akcijo. „Slovenec", ki je dosedaj molčal o celi stvari, pa je včeraj prinesel notico, v kateri omalovažuje celo akcijo dr. Ravniharja v tej zadevi in se norčuje z iste. Pravi da imajo slovenski sodniki in odvetniki sami orožje v rokah, da takoj preprečijo Elsnerjeve ukaze, ter naj delajo še naprej tako, kakor so delali dosedaj. Elsner da si opeče prste, ako bo hotel tu kaj veliko mešati. (Torej malo lahko meša ? Ur. „Ed.") Da je od naših sodnikov samih odvisno, da Elsnerju njegovi predpotopni fermani ne bodo nič pomagali je popolnoma resnično, ravno ako resnično in človešso umijivo pa je, da mar-sikak sodnik ne najde v samem sebi dovolj moralične sile, da bi se uprl terorizmu od zgoraj, ako ne najde potrebne moralične opore od zunaj To moralično oporo pa bi moralo nuditi v prvi vrsti narodno zastopstvo in časopisje. Navsezadnje so tudi sodniki, kakor vsi drugi državni uradniki, več aH manj odvisni od svojih predpostavljenih, ki jim morejo škodovati na eden ali drugi način. Kako naj torej zahtevamo od slovenskega sodnika, da bo on sam zastavil vso eneržijo v obrambo svojih pravic, ako je že v naprej prepričan, da ga v slučaju preganjanj ne bo nihče branil?! Molk „Slov." in zastopnikov S. L. S. na Dunaju pa nikakor nista primerni sredstvi, da bi vzbujali v sodnikih ljubljanske deželne sodnije potrebno eneržijo in voljo za odpor, ker si morejo pač misliti, da bi oni, ki molče ko st je izreklo A, molčali tudi, ko bi se izreklo B ! Mi smo sicer prepričani, da se slov. sodniki ljubljanske deželne sodnije kljubu temu zopetnemu dosedanjemu molku „Slov." in S. L. S smejejo Elsnerju in njegovim fermanom, a molk v tem slučaju vendar-le ni bil na mestu. Strinjamo se popolnoma s „Slovencem", da ukaza kakor sta ona Elsnerjeva, ni smatrati za resne, a pri tem vendar-le ne smemo zabiti, da E'sner sam gotovo smatra svoja ukaza za prokleto resna, ker sicer gotovo ne bi ju bil izdal. Elsner se je pokazal kot smešno figuro, ali pri tem ne smemo pozabiti, da je mesto, katero on zavzema, zelo resno! Zato pa bi bil „Slovenec" storil pametneje, da, ker je že molčal o dekretih samih do včeraj, naj bi bil molčal tudi o akciji poslanca dr. Ravniharja. Če že poslanci njegove stranke niso storili ničesar, naj on vsaj drugim poslancem v tem vprašanju ne meče polen pod noge! »Pitacco* in „Edinost" Kadar pro-slulemu zastopniku še bolj proslule tržaške magistralne klike na Dunaju zmanjkuje argumentov, izvleče gotovo na dan kako staro „Edinost", iz katere citira kako izjavo, ki naj bi dokazovala slovensko nespravljivost. Pri tem pa seveda zamolčuje, da vsako tako izjavo „Edinosti" provzroča ravno postopanje njegove stranke, ki nas po eni strani zatajuje, a nas bi po drugi strani hotela po sili spraviti iz sveta. Mi smo vsak čas pripravljeni paktirati z Italijani, a to le pod pogoji popolne enakopravnosti. Ravno tega pa oni nočejo; nočejo nas priznati kakor enakopravne poleg sebe, ker se nočejo zadovoljiti s tem, da bi bili prvi med dvema enakima, temveč hočejo biti j sami gospodarji. Samoobsebi umevno je, da moramo pri teh razmerah mi le ponavljati ono, kar je rekel galski vojvoda Bren premaganim Rimljanom: Vae vlctis — gorje premaganim ! Ker nočete imeti poleg sebe bratov, bodete imeli nad seboj — gospodarje ! Iz Tripoliške puščave. (Izv. poročilo). Draga „Edinost" ! Ko je začela vojna me J Italijo in Turčijo, me je poslalo Ljub^ansko „Jutro" na bojišče in sicer na laško stran, ker ono je — saj veš — vse navdušeno za Lahe! Tako bi lahko nadaljeval, ker sem slučajno videl brezzično brzojavko, ki jo je „Bum bum" poslal „Jutru" — ker „Edinost" menda noče poveličevati najmodernejših ro-parstev. Ker sem slučajno doznal, da ima „Jutro" v Tripolitanskih puščavah že svojega „izvirnega" poročevalca — namreč onega, ki ni nič zadovoljen z vami, ker nočete hvaliti, kar graja ves civilizirani svet, sem sklenil pošiljati Vam svoja „izvirna" poročila. Po tem mojem uvodu prehajam k stvari: Dne 16. t. m. smo mi bombardirali naenkrat vsa obmorska mesta Tripolitanije. Turke smo kar pomendrali v prah in danes ne najdete več živega Turka na vsem Tripo-litanskem! Najnovejša novost je ta, da so naše bojne ladije vršile svojo službo kar na več mestih naenkrat — kar potrjuje tudi laški vojaški list. Mi smo izgubili le enega moža, dasi so Turki in Arabci intenzivno streljali s svojimi pihalniki. Na turški strani pa je padlo vse, kar je bilo živega in smo celo bolnišnice, polne bolnih Turkov, u ličili. Storili smo vse to v znamenju italijanske civilizacije, za kar nam bo menda hvaležno vse, kar je civilizovanega! Pardon I Ostalo je bilo še kakih pet Turkov pri življenju. Ti divjaki so se, ko so čuli o polomu turšse države in propadu Muslimov, iz žalosti napili dolenjskega čvička — podaril jim ga je „Edinostin" uskok poročevalec (gotovo s plemenitim namenom !) — in začeli so klicati — Alaha. Naš novi vojaški in civilni poveljnik je bil tako razburjen vsled te turške predrznosti, da je dal — brez vsake sodbe in le v imenu civilizacije — obesiti vseh pet ostankov turškega plemena ! Ker ni sedaj tu nobenega Turka več, a med Lahi razsaja kolera in ker sem se že navžil laške civilizacije, odrinem potom brezžičnega brzojava v Trst. Upam, da se mi posreči dobiti „dela" v Trstu, ker je gotovo odšlo onih 40.009 Lahov domov in pojdejo v novo obljubljeno zemljo — širit civilizacijo ! Dobro bi tudi bilo, ko bi se preselilo tu sem nekaj Slovencev — osobito pa onih, ki so v domovini tako napredni, da se že vsakdo boji njihove naprednosti. Naprednost in civilizacija in pa nekoliko cvenka in rešena bo naša domovina — saj Lahi so šli vsi v Afriko I Sokar. Ustanovni občni zbor stanovanjske zadruge „Naš dom" se bo vršil jutri ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani „Narodnega doma" in ne v Sokolovi telovadnici, ki ni na razpolago. Ker je čitalniška dvorana na razpolago le do 9. ure, so Člani naprošeni, da pridejo točno ob 8. uri, da ne bo treba čakati in da bo možno končati do devetih. K zadrugi „Naš doma so pristopili nadalje še sledeči gg.: 51. Cetin Anton, nadčuvaj kazn. vp., Trst. 52. Stepančič Gra-cijan, veletržec, Trst. 53. Malalan Karol, veleposestnik in trg., Opčine. 54. Bertok Ant, delavec, Trst. 55. Dr. Jos. Wnfan, odvetnik, Trst, 56. Dekleva Ivan, poštni poduradnik. Trst 57. Mužič Ivan, trg. pom., Trst. 58. Mavrenčič Josip, poštni vslužbenec, Trst. 59. Bertok Nazarij, težak, Trst. 60. Koqan-čič Josip, čuvaj. Trst. 61. Gregorovič Matso, poštni uslužbenec, Trst. 62. Š.trinjar Stanko, Trst. 63. Počkar Lovrenc, kmetovalec, Trst-Vrdela. 64. Prime Fran, trgovec, Trst. 65. Arhitekt Josip Costaperaria. Ribiška zadruga v Sv. Križu, regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom, sklicuje v nedeljo, dne 29. oktobra t. 1. dva shoda: zjutraj po sv. maši se bo vršil shod na Kontovelju v društveni krčmi, popoludne po blagoslovu pa bo shod v Sv. Križu v gostilni Maganja (Nemec). Zadružniki! Ribiči! Ministerstvo notranjih stvari je v soglasju s trgovinskim ministrom naložilo c. kr. namestništvu, naj do meseca decembra nabere vse potrebne podatke o lovenju in prodaji rib na tržaškem trgu. Zato Vas vabi n^čelništvo ribiške zadruge na shod, da se pogovorimo o svojih potrebah in željah, toliko glede ribolova, kolikor tudi glede razprodaje rib na našem ribjem trgu v Trstu. Vabimo Vas vse, ki se pečate z ribarstvom v Barkovljah, na Kontovelju in v S v. Križu, na nedeljska shoda. NačelništvO zadruge. I. družabni in Martinov večer lelo-vadnega društva „Sokol- se bo vršil v soboto 11. novembra t. I. ob 8. in pol zvečer v veliki dvorani „Nar. doma". Sodelujeta iz prijaznosti g. Štefan Šink in g. Leon Dja-gutinovič, režiser slovenskega gledališča. Pevske točke proizvaja društveni pevski zbor, godbene pa vojašsi orkester 97. peš-polka. Običajna Martinova gos ! Vspored : 1. Fučik: „Hercegovac", koračnica, orkester. 2. Piskaček: „Cake Valk", iz baleta „Dame iz baleta", orkester. 3. Narodne pesuii: a) „Se davno mrači", b) „Koračnica", izvaja društveni pevski zbor. 4. Smetana: Overtura iz opere „Poljub" orkester. 5. a) Dr. B. Ipavec: „Članka Marija", b) Josip Hatze: „Kad mil'dijah umrieti. . jsolospeva, poje g. Š'efan Šink. 6. Cajkov?ky : Fantazije iz opere „Evgen Onegin", orkester. V Trstu, dne 27. oktobra 1S11S ►EDTNOSTc S*. 29*. Stran ILl 7. „Smrčati mora !*, burka v 1 dejanju, sodelujejo gg. Dragutlnovič, Dragutinovičeva, D-*vetak in Bernetičeva. 8. Jaki: „Potovanje po Kranjskem", veliki slovenski potpourri, orkester. 9. Narodne pesmi: a) „Je pa davi slanca pala", b) „Oj ta mlinar", izvaja društveni pevski zbor. 10. Delibes: Prizor iz baleta „Copellia", orkester. 11. Dr. G Krek: .Pogodba", solospev, poje g. Štefan Šink. Iudne nenadno izdihnila 83-Ietna Leticija Gentuzzi, doma iz Rocola Št. 114. Zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo, nego konstatirati smrt. Koledar in vreme. Danes: Frumencij šk. — Jutri: Simon in Juda ap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f-17® Ce!s. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: B&H 12. Zeller : Paberki iz operete „Ptičar", or- j Večinoma motno, deževno. Temperatura malo kester. Martinova gos. Po vsporedu ples v spremenjena. Lokalni vetrovi, sokolski dvorani. Vstopnina za člane in njih rodbine po 50 st., za nečlane po 80 st Zabava se vrši pri pogrnjenih mizah. Jesenski cvet. Gospića Karla Dekle- Dr ust vene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer vova nam je doposlala iz Vipave jesenski, pevska vaja ob 8. uri v prostorih Del. pod-cvet hruške iz tamošnjega grajščinskega' pornega društva „Nar. dom", vrta. Hvala gospici za pozornost. Veselični odsek telovadnega društva Ruski kružok. Odbor ruskega kružka! »Sokol" v Trstu naznanja, da se vrše obi-je po svojih najboljših močeh skušal, da' čajne plesne vaje jutri zvečer ob 9. uri v ćim bolje ustreže svojim članom. Tako je j društveni telovadnici. Poučujejo se razni n. pr. na izrecno željo nekaternikov otvoril plesi. Na zdar! kurz za slovensko stenografijo. Slovenski advokatje in slovenske pisarne potrebujejo slovenskih stenografcv in stenografk; zato Imajo uradniki in uradnice slovenskih pi-saren sedaj najugodnejšo priliko naučiti se stenografije, ki je tako potrebna. Dramatično društvo v Trstu. Vse gg. odbornike prosim, da bi zanesljivo prišli k izredni važni seji, ki bo danes v petek ob navadni uri zvečer. — Predsednik. Zveza Jugoslovanskih železničarjev, j Člane osrednjega upravnega odbora vabimo Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je predvčerajšnjim nenadoma vzela kruta roka smrti preljubljeno soprogo, hčerko in sestro Josipino Kunej. Pogreb nepozabne in ljubljene pokojnice se vrši danes v petek dne 27. t. m. ob 4ih popoldne iz hiše žalosti v ulici Sanita štev. 14. TRST, 27. oktobra 1911. Poučeval bo prof. Marn ob četrtkih od k izredni odborov! seji, ki se vrši danes, 6.30—8.30. Oni, ki so se vpisali, so želeli, naj bi bil pouk samo enkrat na teden, a tedaj po 2 uri. — Učntna znaša 4 K na mesec. Prav tako so tudi učenci slovenskega kurza želeli, naj bi prihajali samo enkrat k pouku in naj bi pouk trajal 2. uri zaporedoma. Slovenščina bode ob torkih od 6.30-8.30. Za hrvaščino je določen torek in pelek od 7.30—8.30 in rusko (l tečaj) ob ponedeljkih in petkih od 7—8. Ruski (II tečaj) ob sredah popoludne od 5.30—6 30 in prav tako ob sredah od 7 dalje bode češki II kurz, ako se otvori. Češki tečaj se lahko prične takoj, ko bode dovoljno število učencev, kajti učitelja, pravega Čeha, imamo že požrtvovalnega in navdušenega Slovana. Mnogo je takih ki so se češkega jezika uči'i že po eno ali več let, pa bi radi nadaljevali in ker so nekateri teh gospodov izrazili željo izpopolnjevati se v tem jeziku, otvori se drugi teč jj. Vpisu e se še vedno lahko za vse kurze pri , g.i Biček (Narodni dom) in v Slovanski Čitalnici ter v večernih urah od 7 dalje v slov. CM šoli na Acquedottu št. 20, lil. nadstr. Pouk v vseh kurzih bode v Ciril-Me-todovi šoli na Acquedottu Štev. 20 III. nadstr. Beligrajsko pevsko društvo v Trstu. V nedeljo dne 5 novembra pride v Trst najslavnejše pevsko društvo Stevana Mo-kranjca in priredi koncert v gledališki dvorani „Nar. doma". Zbor šteje 75 članov in je na glasu kakor najboljše pevsko društvo v kraljev/ni S.biji. Povsod, kjerkoli je to društvo nastopilo, je vzbuja!o splošno pozornost. Njega prvi zborovodja je znani srbski komponist St. Mokranjac ki je že neštetokrat proslavil srbsko ime v najoddalje-nejih krajih izven svoje domovine. Tržaška mala kronika, Tercet židovskih goljufov. Poročali smo včeraj, da je policijska oblast dala pred kratkim zapreti otvorjeno prodajalnico simi-lijev „Radiosa* na Korzu ter da je aretirala lastnika Jakoba Exsteina. O tej aferi smo po-izvcdeli še sledeče: Neki Alojzij Lovventhal iz Monakovega je pred meseci poslal v Trst nekega Morgensterna, čegar osebno ime ni Marko Kunej, soprog. Gvido in Marija Neusternig, brat in sestra. 27. oktobra ob 8. uri zvečer v društvenih prostonh. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Predsedstvo. Vrdeljski Sokol naznanja, daje ustregel želji članov, ter uvedel plesne vaje, ki se vrše vsako soboto od 8. in pol do II. in pol ure zvečer. Vstopnina za člane 30 st. ženske 20 st, nečlani 50 st. Tržaško vojaško veteransko društvo „Cesar Fran Josip Ia, ki si je nadalo nalogo uvesti in udomačili streljanje v tarčo z armadno puško, priredi tudi letos kakor zaključek streljanja z ojstrimi naboji, v nedelji 29. oktobra in 5. novembra 1911 na tržaškem c. in kr. vojaškem streljišču (pri Bazovici) ob vsakem vremenu „V. Veliko cesarsko streljanje" na dobitke. Tudi za tarče za goste je bogato preskrbljeno z darili. Gospodje in mladina moškega spola od 16 leta naprej smejo le s puško repetirko (M. 88-90 in M. 95), stoječe in prostoročno streljati. ! Puške in streljivo je na streljišču na razpolago. Dnevni red za cesarsko streljanje dne 29. oktobra: streljanje v tarčo od 1—6 ure popoludne, dne 5. novembra: ob 6. uri zjutraj: odhod iz ulice Gelsi na streljišče pri Bazovici; od 10—12 ure dopoludne, ter od cd 1—4 ure dopoludne streljanje v tarčo. Ob 4 30 uri popol. je na vsak način konec streljanja v tarčo. Ob 5. uri popoludne slovesna razdelitev daril, zatem koncert, pri katerem sodeluje vojaška godba c. in kr. bos. pešpolka štev. 4. V Bazovici je mnogo primernih vrtnih restavracij in tudi na streljišču je dobra gostilna. j _ » M&r. del. organizacija, i — Konsumna zadruga članov NDO. v Trstu. Jutri, t. j. 28. t. m. se vrši v Skednju1 ob pol 8. uri zvečer sestanek izključno le za člane. Na sestanek pridejo vsi odborniki. — Izobraževalni odsek NDO. priredi v sredo, dne 1. novembra v dvorani NDO. ul. sv. Frančiška št. 2. II. rodbinsko dramo v 4 dejanjih „Sin". Spisal Engeibert Gangl. Vstopnina za posamezno osebo 60 v. Sedeži od I. do III. vrste 40 vin. in od IV. do Karolina vd. Neusternig, mati. Angela Neusternig, svakinja. Brez vsacega posebnega obvestila. HELENA STRENAR Je po dolgi in mučni bolezni v 40 letu svoje starosti danes zjutraj, v narečju svojih dragih, v Gospodu zaspala. Žalujoči soprog Kari, c. kr. uradnik na namestništvu, sinovi Kari, Maks, Mirko, hčerka Pavla naznanjamo žalostno vest vsim sorodnikom prijateljem in znancem. Pogreb drage pokojne se bo vršil v soboto dne 28 t. m. iz hiše št. 8. Via Fran-cesco Cappello. TRST, 26. oktobra 1911. NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST Corso 49 (Trg Goldonl} ODVETNIK Br. ferclo Černe ima svojo pisarno v Trstu, ulica Zonta št. 9 I. nadstropje. Telefon 1766. Telefon 1766. KKMS$*mXSt%K*ttttKXSt Kupujte ,Nar. kolek'! SGUBHG: in : ELEGANTNO j T PO ZMERNIH CENAH "iBg $ RAFAELE ITAUA * TRST > VIA MALCANTON ■ TR8T Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 33. Ima vedno v svoji zalogi begato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov nase zadruge. --a?BEJEI2AJO SE TUDI POPKA VE. --i-— Na obroke I JAKOB DUBMISK^ i TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, n. nadstropje — Trst YellKa izDera izsotorlieniH M za dxMi in nsumUtniua Mase jjffy ter moške ln ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. znano, naj poišče kapital za otvoritev pro-J VIII. vrste 30 vin. Začetek točno ob 5. uri daj^lnice „radiose". Morgenstern je čez ne-J popoludne ko iko časa odpotoval iz Trsta in pustil tu jna svojem mestu Jakoba Exsteina. Da-li je Morgenstern našel kapital ali ne, ni še prav znano. Dejstvo je, da je Ex$tein najel omenit ni lokal za trgovino na Korzu blizu trga G^ldoni, in ga je dal s precejšnjo eleganco vrediti in opremiti od stavbenega mizarja Rektorja Krassnig, elektrotehnika Josipa Pa-dovana in slikarja-dekeraterja Silvija Righettti. Skupni strošek za dela teh treh podjetnikov je znašal 2000 K. ExUein ni od tega zneska plačal niti vinarja in tudi L6wenthal in Morgenstern nista niti odgovorila na opomine teh treh upnikov. Krassnig |e tedaj podal ovadbo in, kakor smo poročali je bil Exstc-in aretiran in trgovino so zaprli. Osebna per-kvizicija pri Exsteinu je dognala, da je bil nekako zmenjen z obema drugima Židoma, Kako naj prekani kaline, ki bi se dali ulo- viti. Dognalo se je tudi, da ima goljufiva banda razne prodajalnice „radiose" v raznih mestih Avstrije in da je solnograŠko podružnico že prodala. Tukajšnja policija je že poslala noto na bavarsko policijo v svrho nadaljnih informacij ter aretiranja Lowenthala ln Morgensterna. Nagla smrt. — 57-letnl krošnjar Emil Bač'ć stan. v ul. Sette Fontane štev. 13, je sinoči nagloma umrl za „angino peetoris"' Truplo so prenesti v mrtvašnico pri sv. Justu. — Istotako je včeraj ob 4. uri popo- vmm "'i t ■ vmr'i-T — Sestanek tovarne olja (Spremiture olii) se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih NDO. pri sv. Jakobu. Tovariši! Delavci člani in nečlani NDO.! Agitirajte za ta velevažni sestanek, ker se ima razpravljati jako važne stvari za Vaš lastni interes. Odbor NDO. — Občni zbor „Godbenega odseka44 NDO. ki se je imel vršiti danes zvečer se preloži na ponedeljek, dne 30. t. m. zvečer ob 8. uri. Toliko na znanje tov. članom. DAROVL Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda darujeta Ema in Srečko BartI K 20 namesto venca prominuli blagi gosp. Pini Kunej. Mesto venca na grob pok. R. Fanin-gerja je daroval g. Josip Urbančič, posestnik v Bazovici, 10 K tamošnji podružnici družbe sv. Cirila n Metoda. Za narodno zbirko v spomin XX. septembra so doposlali nadalje: Gosp. A. Mervič iz Povirja K 960, Ivan Orel iz Koprive K 7, Anton Marčelja iz Hrušice K 24, Slavno delavsko podporno društvo v Trstu potom g. Mikota K 10. Gospodičina Jožefa Saxida iz Trsta K 17, Mery Gulič iz Trsta K 14, Agata Obersnel iz Trsta K 18. Srčna hvala! Mnenje gospoda dr.a J- Louda, JAGENBACH > G. /. SBRRAVALLO Trst. Uspehi, ki sem jih dosegel z ŽELEZNATIM KINA-VIN A SER-RAVALLO so me vsekakor zadovoljiil. Kot tonično sredstvo za želodec se mora postaviti železnato vino Serravallo na prvo mesto pred vsemi drugimi stičnimi izdatki. JAGENBACH, 9. marca 1£10. Dr. J. LOUDA. % Splošno anonimno druitvo za prevažanja Via Ghega 3, Telefon 2487. Sbriiaiiia In prevažanje poMflua BazpoSD. In shramba kou&Koo Telefon 1220. Telefon 2572. fiftenle In shramba preprog 1015 Telefon 2573. mmrnm kolinsko cikorijo topio priporočamo edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda I 683 —a—a Btian IV. ..EDI^OBT41 št. 299 V Trstu, 27. oktobra 1911. Naše gledališče. V nedeljo uprizore na našem odru eno izmed najzanimivejših iger modernega repertoarja : „Red iz nravnosti1' tragedijo iz dijaškega življenja v 4 dejanjih. Spisal Adolf Schwayer. Ta igra je vzbudila pri svoji premieri velikansko zanimanje. — Avtor biča v njej z ojstrim peresom razmere na avstrijskih srednjih šolah. Vzgoja mladine treba reforme — kliče avtor. Predstava se vrši v abonma. Vstopnice pri vratarici. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. Repriza Leharjeve operete „Grof Luksemburški". POLITEAMA ROSSETTI. Danes po-slednjič krasno inscenovana Straussova opereta „Cigan baron". Začetek ob 8. uri. EDEN. Varietetna predstava. Vesti iz Goriške. ■ K. K. Forst- und Domanen-Direction, j materijske občine. Enorazredna glas. se napis v pozlačenih črkah nad! « S™e„jse je s tem žo!skim letom vratm. c kr. gozdnega ravnatelja v Go-;™ 8 dvorazrednico in je poleg učitelja-nci na Solkanski cesti. S ovenskega napisa ,' " i, '.,„ » . ' tamkaj nimajo in ga tudi ne marajo. Vsa i V0Hdlte najnesčena uci el^ca Za novi raz- Hriipa r irr civilna nhlastva v katerih rieln- ired sta bj,a na razpolago dve sobi. Ena druga c. kr. civilna oblastva v katerih delo- absolutno ni odgovarjala inje bila a krcg spada večji ali manjši kos slovensko-t... n R • ^ hrvatskega ozemMa snnStuieio — hndi že !lmme odklonjena. Diuga pa je odgovarjala hrvatskega ozem.ja, spoštujejo — ood1 ze d . bn nekoliko dobrevolje ali prisiljenim potom — avtoh- , AliJ.,lH: „e^ tonno prebivalstvo' s tem, da imajo nad!""».metrov manjša. A 'e jrspre- vhodom tudi slovenski aH hrvatski napis.se le ™ ' laf'n* V delokrog tukajšnjega gojzdnega ravna- i£obe' da. °.n Preskrbivecio lntoponudbo teljstva spada Goriška ktriška Kranjska,11° vsprejeii da-s sobanecdgovarja vnCH Primorje, $3. kraljevina Dalmacija, in venda^1" P°eledu' 'ma } ' okn?. ~ «n° ta c. kr. oblast, ne vpošteva in ne spoštuje ceS'°' dv,e pa "i:"' 53 Slovencev in Hrvatov vsaj v toliko, da bi maih"a- da "e si nabavila tudi slovenski, oziroma hrvatski j Posebn° ie, nii? vrata odprta V tem s ufaju nnrtio 11 i pa zopet ni možen pouk, ker je soba pri tleh drugi. Še veliko bolj bi bili hvaležni si. ravnateljstvu, če bi nas enkrat rešilo znanega — prijatelja našega ljudstva, že pre-dobropoznanega postajenačelnika BradaŠka, pardon : Bradaschia ! Glede tega gospoda pa je ravnateljstvo gluho. Koliko pritožeb se je že pisalo proti njemu, kolikim nepri-ličnostim je že dal ta mož povoda — ali vse zastonj. Držijo ga tukaj menda kakor nekako zastavo — starega zistema na naših drž. železnicah. Tobakarna v ulici Panzano št. 40 v Gorici se odda potom javne konkurence. Kolesarsko društvo „Adrija" v Gor-janskem priredi v nedeljo dne 29. t. m. svoj prvi izlet po tržaški okolici in gornjem Krasu, preko: Opčin-Bazovice-Sežane Štorij-Štanjela in obratno. — Zbirališče na javnem trgu. — Odhod točno ob 8. uri zjutraj. Ker ima društvo mnogo zunanjih članov, so naprošeni le-ti, da pridejo ob točni uri na zbirališče. Reditelj: Viktor Ko če var. _ Vesti iz Istre. c ■a 2Ž * as c S> a. < ~ CAtf M fK • šču p™ 8V* Mariji Magdaleni zaključila malo notico o najemninskim „kraj- t OUUIU«* Bpodnji, Trst, s hišo in hlevom m odda varili« nntpm 1rn iV nnvpriala rla ip r1p*plni 5 v naienl takai- 800 kron na leto* Plsarna Konrad carju potem, ko je povedala, aa je aezeini Karcl Exner JPiazia Cas£rma 5t i. Trat 1892 zbor svoječasno ze dal dovoljenje za pobi- _—- ranje tega davka. nnQnnfiirna katera ima malo obrt i5Ce v Pil^nm rpfprata <;tare5inp Thedre?* se UUbJJUUlUIICl, svrhu Žemtve, uradnika. Po-Ulasom reterata staresine i neareza se nudbe «"d Srtčna poroka- posta Piszza Giusep- porabi ta davek deloma za zgradbo novih, !pina^ r r r 1893 seveda italijanskih šolskih palač, med tem ko so svoječasno magistrove* za slo-: Uraf gf^S^S^VSSiSr^ vensko deco določili Staro Latinelli-jevo nizkl cenl in 2 garancijo. PopraTija bndilnlce kasarno Podturnom, katero je še celo vo-1 po K 1—. 8896 jaštvo opustilo ker se je v njej opetovano | Q|nvonri ki Otijo v „Edino^ male pojavljal legar I I VSI OlOVenC!, oglase, kupujejo sedaj vsak Za svojo deco palače — nam pa' dan „Kefir" v Mlekarni Hrušica v Trstu V. delle opuščene kasarne na periferiji mesta I Mi {poste 16. 1838 Slovenci Goriški moramo za šolstvo v za k: jigovodstvo, ki piše slo- 1882 Oddajo te dve sobi 11. 36. ulici Commerciale 9, 1896 UUlloM oiuvLiik.1 iiiui aiiiu d.a ouiaivu v p I ■ v K'ji mestu prispevati dvojen davek in sicer ma- hOSpOuICVia Tensiro"in nemško i£če pri-gistratu za italijansko Šolo, in „Šolskemu merno službo. Naslov P. Strehi, Gretta di sopra^N. domuM, oziroma Ciril-Metodovi družbi za i276-slovenska poslopja in slovensko deco, ako hočemo to obvarovati poitalijačevanja. j_ Zakaj se niso naši poslanci temu M{ . - dobre družine, ab^oivimi nižjo realko davku energično v bran postavili?! Saj jim mEailcIlIb trg0vpki tečaj, vešč slovenščine in je bilo vendar znano, V. kakšne namene ga ' nemščine išče mesto pisarniškega praktikanta pri misli magistrat porabiti! Saj jim je, dalje, j večjem podjetju. Ponndbe „Vencesiav* znano, koliko narodnega davka — poleg oddelek- mseratni 1885 drugih davkov — moramo goriški Slovenci nhiulfA za možke* otrofeeJ paletot, dežniki, te-nlačevati in kako težko se nam godi na go-,uulblV3 denski ali mesečni obroki. Levi. Via podarskem polju 1 Antonio Caccla 5t L nad' (bUxu Btaie Kadar je treba prispevati, delati in -7---7-—— plačevati v narodne namene, se nas spo- SlOVailSke igralne kafte ?"gjg® minjajo, zakaj pa tedaj ne, ko je šlo za tO knjigama J. Gorenjec, nI. Casenna 16., Gregor Zidar da se nas obvaruje absolutno nepotrebnih & c., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria bremen ' Ako je V narodnem obziru nestrpni (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Siolfa, trgovec, v magistrat zagazil v finančne težkoče, zakaj i Kozini: Ivan Dekleva- 1472 naj bi ga ravno slovenski poslanci in; Tnu9Pn9 enrinvlr A v. ^s0" Pri Go* po njih slovenski meščanje reševali iz za-j 'UVd™ &UUUVIUJ n« pnporoča Bvoj - 01 * ! izvrstni izdelek šifonk m pokalic gospodom krčmar- Sate • ' , .. . ' iem v Podeori in okolici. PoBtrežba na dom. JoBip Iz Repentabra. Na naši postaji se Je ftemec. _1757 vendar nekaj predrugačilo. Res hvaležni ————-- _ _ ~ smo ravnateljstvu drž. železnic, da nam je ||JJJ fOtOgrtif jE ADlOD JETKICf lrSTv poslalo moža naše narodnosti, g. Zamastila, Via deue po8to 10 _ goeioa, gosposka ulica 7. rodom Ceha. Saj smo gotovi, da ne bo Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno žalil naše narodnosti, kakor delajo to — k njemu. 315 Zalega tu- in Inczcm. vin, špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via dalže Acque št 8, Trat (Nasproti Cafife Centrale) Velik izbor /zancoskepa šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in ovetro - ogrskih vin. Bordeauz Furgunder, renskih via, Mosella in Chianti. Euui, konjatt, razna žganja tor posebni priBtni tropinoveCj »livovec in brinovec. Izdelki I. vrste, doSli iz do tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSL Razpošilja se po povz&iju. Ceniki na zahtevo in franko. Razproćsja cd pol litra n&prej. 263 'mmmm^f^m^m emulic TRST, ulica deli' Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČASKO, v kateri se dobi cel dan svež kruh in raznovrstne sladčice. Moka iz I. mlinov ter maslo- Likeri, vino in pivo v Btekl. Postrežba tndi na dom. Petama OEKOSLAV CUL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejša moke po zmernih cenah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in —vino v steklenicah. - Prodajaln, ur in dragocenosti (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst SKIS Corso fteu.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato iu tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. volnere, svilene šerpe, fuštanj, lawntenni.->. nll IU Mesečni in tedenski obroki. Via Antonio Caccia 6, I. uad. (blizu stare mitnice). 18s5 Umetni: fofoarnflinl oteliiL - TRST. ulioa Rivo štev. 42 (pritličje) ri sv. Jako-a 213 3 IrrrtaJ« vsako fotografiAno dalo, kakor tudi razglad«, pcacatka, notranjo, t lokalov, poreclanacM ploM« aa mkorntot ipomealka Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatare fotografije. Radi udobnosti P. H. naroflatkoT ■prejema naročb« ta Jih larriuja na doma, •▼•ntaaloo tadl lunaj masla. aMMHHjgM Berite in čudite se! 600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4*20. Krasna, pozlačena, najfineja ura Anker-Remont s pozlačenim številnikom ; i^ta ima dobroidoče 3'i-urno kolesje, za kar se jamfi 3 leta, 1 krasna ovratna igla s fcimili - brilaatom. 1 pozlačen prstan s pon. kamnom za gospode ali gospe, 1 krasen collier iz okoiu 150 trijentalskih peri, najmodernejši nakit za dame, 1 krasna garnitura gumbov za zapestnice, ovratnike in prsi, zajamčeno Double-zlata s patentiranim zatvorom, 6 platnenin robcev, 1 eleganten žepni črnilnik iz nikla, 1 krasno zrcalce, 1 comad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beležnica 72: angleških peres, 20 različuih komad »v za korespondenco in še 396 drugih predmetov ki so koristui in neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato uro vred, ki sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4 20. Odpošilja po povzetju eksportna ivrdka H. SPINGARN, Krakovo št. 240, Edor kupi 2 paketa dobi še zastonj zraven iep no-Ž.Č z dvemi rezili Pri več nego 2 paketih, za vaafc paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne denar. Torej je izključen vsak riiiko. il TEODOR KORN J£ 1 II Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE = V PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenk«. 3sn 3SG 3 S Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki EmporiJ kap za potovanje in za šport. V, ■ 7-H/ IV V : V*m ^ ■ • BET 7 531 fSSI m rtiT? TZCT TtiJI liiiinii-nii-Biigfnn«! B. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje 2051 o. kr. »TBtrljaklh Ari. ieleimio Sprejme raicariujanje talorJnegasiSodi tiata Iz mitnic, iostaTliaoje sa Joni. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE, BflT Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa .PORTLAND« v Spljeto. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE Zja ajdg