Oar Write Ui Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA r * Z.\ List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE ti C "GLAS NARODA" ** PO POŠTI NARAVNOST NA ff SVOJ DOM (iz vsemi nedelj in $f praznikov). _NA i rm nun V7nA i šš il/l tli A v nnv aw ujviw v TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 240. — Stcv. 240. ■t«r*rf mm Heemd Clu« Matter September Hit, 1M3 »t the Coat Of flee it New Wrk N. nnd«r Art *f of Msrrb Srd, 187». NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 16, 1939 -- PONEDELJEK, 16. OKTOBRA, 1939 Volume XLVI1. — Letnik XLV11. TURČIJA NASPROTUJE RANJENCI IZ POLJSKE Nemške ranjence iz bojev na Poljskem je par-nik Stuttgart pripeljal v Stettin. John L. Lewis zopet predsednik C. I. 0. i Konvencija Delavske feedracije se je zaključila s pozivom, naj ostane Amerika nevtralna. NAA KRAXCISCO, CaL, 14. sebičnosti in svetoval Federa-t. — John L. Lewis je bil da- naj bo previdlia. Da> le 'Is Ponovno soglasno izvoljen previdna naj bo, kajti z nami jfredsodmkoiu Kongresa za se ne more meriti> Clu je nam. ililustnjalno organizacijo. l)e-jre5 edina delavska organization! se je zahvalil za iz ^ kateri je bilo zadnjih pet-zano zaupanje in čast, takoj .icsctih letih mogoče pogajati tO je pa posvaril Ameriško SL. z industrija i>od enakimi iavsko federacijo, naj r.e tf0tr0jj Idenjuje naraščujoče moči L'Nikdar prej, je nadalje- val Lewis, — ni bilu industri-Včeraj, — je dejal Le- ja prisiljena priznati industri-S— je Delavska federacija jalne, socijalne in politične o uro {»oslušala nekega č!o- pravice delavstva. Ta uspeh ka, kateri je dolžil lvašega visoko cenijo tisti milijoni dead-ednika brezobzirnosti in laveev, ki še niso organizirani 'Bremen" na varnem Mornarji so parnik med potom prebarvali. — -Pomagala mu je megla. Varen v Murmansku. v nobeni delavski organizacija Ponovno izvolitev Levvisa se je završila po pol ure trajajoči demonstraciji. Delegatje so peli in vzklikali, godbe so igrale in delegatje niso vedeli, kaj bi počeli samega navdušenja. Namesto dosedanjih dveh je bilo izvoljenih šest podpredsednikov. Tajništvo in blagaj-ništvo je v istih rokah kot je bilo doslej. Protivi se razdelitvi £e/avs£e Romunske m roljske Stališče Delavske ISTANBUL, Turčija, 16. oktobra. — Ker je pri- | Federacije šlo poročilo, da Rusija na Kavkazu, na turško-"ran-j ci'X( XXAT1, ski meji zbira veliko armado, je Turčija odredila Ameriška ueiav Nemci naj selijo iz Jugosl ivi je O., 14. okt.— ka federacija v?žne vojaške ukrepe. Medtem pa se v Moskvi na- f, o 1 ^ ^'ojo 5!>. ..... i . -i • . , . ^ , „ letno konvencijo. Pred odgode- daljujejo rusko turški razgovori, ki so v teku ze lljem je po/VJll;i (leI) več tednov. njem je pozvala delegacija a meriško vlado, naj obdrži naj- Rusko vojno brodovje je zbrano v Canaku v Dar-, > nevtralnost in da se dane'.ah med Črnim in Sredozemskim morjem. I " >mL'1,0,1 n"btf,m d i • -i • ^'»»e-sati v evropsko vojno, h e- Journal d Orient, je turški mobi-1 derarija se strinja > politiko Kot oravi list Vabijo Nemce, da naj se naselijo v zapadno Poljsko. BEOGRAD, Jugoslavija, 15. lizac:;jski svet razpravljal o resnem položaju. List predsednika Roosevelta, naj "Republique" pravi, da se vojaki v Smirni in Dar- ,K) ameriško blago na razpel i-danelah vežbajo v protizračni obrambi. vsaki boiuio6i jse državij Štirje vohuni, ki so skušali dobiti podatke o utrdbah v DardaneTah, so bili obsojeni na pet let ječe. TURČIJA POZORNO GLEDA NA BOLGARE Tu rs ki vojaški poveljni ki so postali zelo pozor-i tajnici ni na Bolgarsko, ker je do 20. oktobra pozvala i SAN FKAXOLSCO, (al 14 go vsaki bojujoči si1 Toda blago je treba plačati cash ter ga odvesti na neameriških ladjah. CIO proti Delavski okt. -—• Delegacija CIO je pozvala delavsko tajnico M Is s Perkins in njene uradnike, naj Krasen in modemi nemški parnik "Bremen" AMSTERDAM, Holandska, Ki. oktobra. — Po pripovedovanju edinega Iiolandca, ki je bil med moštvom na nemškem pa miku 41 Bremen'V K. Posta, se je "Bremenu" po-rečilo u-bežati nevarnosti, da ga zajamejo angleške bojne ladje, samo na ta način, da je bil prebarvan in je bila skoro celo vožnjo go>ta megla. "Bremen" je odplul iz "New Vorka ."JO. avgusta in razun kapitana ni nikdo vedel, v katero pristanišče bo zapeljal. Kot pripoveduje Post, je kapitan Adolf Alliens dal na pamiku razobesiti poleg swastika zastave tudi rusko zastavo s kladivom in srpom. "Bremen" je bil v Xew Yorku zadršan dva dni, da -o ga cariniki uradniki preiskali, ako nima na krojit kakega orožja. Slednjič je odplul 36 ur prej, prodno je nemška armada vpa-na Poljsko. Parnik je odplul brez potnikov in brez vsakega tovora s posadko 900 mož. I Kapitan Alliens je dal na krov postaviti tanke z bencinom, per .ie, kot je rekel, prisegel. da"1>o rajši parnik zažgal, kot [pa da bi padel Angležem v roke. , ' Na vožnji je prejel "Bremen" mnogo »vprašanj po radio, toda se ni oglasil. t Kapitan je 3. sentembra poklical na krov vse mornarje ter jim je naznanil: "Možje: voir.fl v Kvropi se je pričela." Tedaj ;'m je tndi povedal, da l>o tparnik nničil, ako bi videl, da ga bodo Angleži 'vjeli. Povedal jim pa ni, kam se peljejo. Kot pripoveduje Poist, so mornarji spoznali, da peljejo zelo visoko na severu, ker je bilo zelo mrzlo. Slednjič jim je naznanil, da se nahajajo med Anglijo in Islandijo. 6. septembra pa so -zagledali Murmansk. Mornarji so hili iz Mnrmanska po železnici poslani v Bre-merhaven in kapitan Ahrens je bil za svoj čin odlikovan. oktobra. — V so vernem delu pccJ orožje 450,000 vojakov. Jugoslavije, zlasti na Štajer-i o - i • i t- • • j . , i- i ! rorocilo iz zelo zEnesliivee^a vira pravi, da ie tur skem so nemški agenti zelo de-' J & i lavni in skušajo tamošnjim,vnanji minister Sukru Saracoglu zavrnil tri rxi- j e z yso vnenjo loti-o d( Ja v Nemcem poja-niti Hitlerjev ske poglavitne zahteve. Rusija je namreč zahteva-\,ri,j ameriškemu delavstvu. načrt, da bi se iz Jugoslavije }a> Turčija prizna razde&ev Poljske, da je na' P<> zatrdilu CH) voditeljev ,avllh.Ij^f ; (uJ Balkanu postavljen nevtralni blok ood pokrovite1 j- .i-' delavski department ie \ Jugoslaviji je 480,000, o • * KI *** * J d i J kakšen privesek vlade ter stvom Kusije in Nemčije in da se Romunska razde- , , , , + • , • i J ] ne dela drugega kot izdaja ipo- j ročila, katerih i>a nihče ne čl-' Nemcev, ki stoje pred velikim vprašanjem, ali bi se odzvali li med Rusijo in Bolgarsko. ne-da Tukajšnji tovarnarji u[»ajo, da bodo tudi industrijalna podjetja j »o ilrugih krajih dežele sledila njihovemu vzgledu. * * * Stavka pri Chrysler ju DETROIT, Mich , 14. okt.— Zastopniki državnih in zveznih oblasti si prizadevajo tira vnati spor, ki je nastal me t ('hryslerjeuo korporacijo in ( , I.O. United Automobile Workers. Nad 50,000 delavcev . je brez dela. Delavci se ni-.*o Irc-leli pokoriti najnovejšim od-ifdbam vrxlstva kor|N»ra»*i j<-ter so začeli počasneje delali, vsled česar je [»redukcija, za o stala, l ilija se je pritožila pri državnem posredovalnem urn-du, in je takoj poslal sem sr\ o-je zastopnike. Prihodnji teden s<» bo <»dlo-čilo, če bo izbruhnil pri t'hry-slerju splošen štrajk ali ne, toda. upati je, da bodo pogajanja uspešna in da bo nevarno-1 stavke odstranjena. Hitlerjevemu vabilu, ali pa bi; ostali na svojih domovih. Selitev se jim ne zdi preveč vabljiva, kajti izvedeli so, da Svj Xenici, ki so se izselili iz bal- TURČIJA BO OSTALA NA STRANI ZAVEZ- t;l NIKOV, _ PRAVI SARACOGLU Stari de,avd naj Saracoglu je rekel, da se bo Turčija bojevala na ^0(j0 vpoštevani • "1 1 1. 1 • • • 1 v • \ T V« • • , ** n j ^ lili ROCHESTER, X. Y., 15. Gospodarjem v Kremlju je tudi jasno povedal, daJokL _ De]avcij ki slari 1Kld Oklopnica potopljena ..... . . . , * strani zaveznikov, ako se kalija pridruži Nemčiji I ~ " „ v^ Anglija 15. okt. tiskih drzaiv, r-voje do-move pu-t ' . J r i i i ROCHESTER, X. V., 15. —Angleška admiraliteta je stili za zelo majhno ceno. | Gospodarjem v Kremlju je tudi jasno povedal, da»okL _ Delavci> ki slari Iiad nazimIliia, da je bila ton.edi- Nemško časopisje iv Jugosla-1 Turčija nikakor ne bo privolila v razkosanje Ro- 40 let, so vsepovsod zapostav-l rana in potopljena oklopni.a vi ji do sedaj o preselitvi ter jj^ opozori^ more Turčija postaviti ljeni iti jim .skoro ni mogoče Royal Oak in da je bilo izmed mnogo pisalo, sedaj pa je P*'- j nnfj - i dobiti delo. Vodstva J(i tukaj- 1J00 častnikov in mornarjev čelo poživljati Nemce, da vzana bojišče Z.UUU.UUU vojakov. .;njih p^jjetij so sklenila za-! rešenih samo 39tJ. mejo Hitlerjevo vabilo resno, j Saracoglu je tudi opozoril ruske državnike, da vzHi se za postarne delavce.! Xatlaljne podatke ni obja Časopisi povdarjajo, da Nem( koncentracija ruskih čet na Kavkazu ne ogroža sa- Xajbrže bo obveljal nasledil ii! vila admiraliteta. Tudi o čija sovje trgovine z Jugosla-| mQ Turčije, temveč tudi Irak, od koder dobiva An- v^ijo ne bo mogla zdržati 11a S3-j,.. išini, ako ji ne pomaga- r1^ Nemci. Nemčija potrt-[nom, Irakom in Afganistanom je vsaka država ob- dan j i ivišini, ako ji ne pomaga- i HJa naiveč Petroleja. Po pogodbi med Turčijo, Ira- jo vsi buje jugoslovansko žito 111 su-j»rezan^ nomagati s svojo oboroženo silo drugi dr rov i ne, za kar pa nima dovolj ^y[ ak(> b; -Q ogroža]a ^ka tretja država. RUSIJA BO ZAHTEVALA BESARABIJO Navzlic temu, da je nedavno Rusija zatrdila Ro denarja, zato časopisje poživlja Nemce, da žrtvujejo svoje domove, da bo za njihovo vrednost mogla Nemčija Juge- 1 • j 1 1 1. id i- - sh«viji plačati za različno bla- nunski, da ne bo od nje zahtevala Bese rablje, se go. Jugoslovanskim Nemcem vzdržujejo vesti, da bo stavila to zahtevo takoj naje bilo obljubljeno, da bodo ko bodo končana pogajanja, med Rusijo in Fin- mogli kupiti nove domove v ; sko Besarabija, ki ima bogata petrolejska polja, jc zapadni Poljski, trgovci pa bo- do -stopili na mesto židovski n trg-ovcev na Poljskem. Nemški konzul v Zagrebu je zanikal govorice, da bodo Nemci iz Jugoslavije naseljeni na Oeškem in Moravskem. pred svetovno vojno pripadale. Rusiji in Rusija Romunski ni nikdar priznala pravice do nje. VOJAŠTVO JE BILO POSLANO NA MEJE Turška, ki je zaveznica Romunske v Balkanski antanti, je na bolgarsko mejo poslala mnogo voja- GosjKxIarski krogi zelo dvo- štva in ravno tako tudi Jugoslavija in Grška. Ro- mijo nad Hitlerjevim načrten. munska je vojaštvo, ki ga je odpokHcala z ma-^ o preselitvi, kajti Nemci v Ju-; , v . r : \ , 0. J goslaviji imajo zelo plodovito dzarske meje, poslala na rusko mejo. zemljo, katere zemlja na Polj | RUSKO-TURSKA POGAJANJA SO SE RAZBILA, — POROČA DOPISNIK LONDON, Anglija, 1 6. oktobra. — Popisnik lista "The News Chronicle" poroča iz Istanbul^, da so se rusko-turška pogajanja vsled zahteve Rusije. (Nadaljevanje na 2. strani) skem ne bo mogla nadomestiti. Poleg tega pa je življenje v Jugoslaviji bolj zanesljiivo. kajti deželi ne preti vojna, medtem *ko y>o>ročila življenjo v Nemčiji slikajo v zelo temnih barvah. načrt: v tovarnah naj bo za- Berlina ni bilo še dozdaj kaj poslenih (>0 odstotkov delav- slišati, samo to da je ijudstvo cev, stariji manj kot štirideset . prejelo m vieo o p:»i«»pu !•■ let, in 40 odstotkov delavcev, angleške oklopnice. ki -o že presegli Štirideseto le- \" petek so nomške ixwlm<>r-to. S tem bi se nezaposleno-1 nice potopile dva angleška t--znatno zmanjšala, in velikemu vorna parnika, angleške bojne številu postani i h delancev bi; ladje pa so istega dne potopile bilo dosti poniagano. tri nemške [MMlmornice. 'En sam je vsega kriv!' Značilna izjava bivšega načelnika NRA. — Johnson ni imenoval Hitlerja po imenu, toda je nedvomno cikal nanj. WASHINGTON, 1). C., 14. okt. — O priliki obletnice ustanovitve Young Men's Christian Association je govoril po radio bivši načelnik NRA, general llugh S. Johnson ter deja!, da bi bil mir že jutri mogoč, če bi se mogel svet zanesti m; besedo enega samega človeka. — I1 o pa nikakor ni mogoče, — je izjavil Johnson, — kajti ta mož je že prevečkrat prelomil svojo besedo. Življenje milijonov ljudi in vsa ponosna stavba zupadne eivilizaeie je v nevarnosti, ker je tisti človek padel nazaj v paganstvo ter ne more is 'svojo zmedeno pametjo pojmiti duševnih vrlin. — Mednarodne povojne pogodbe so brez vsake veljave. ( c se je obetalo le količkaj dobička, jih je prekršila ta ali ona stranka. Sedaj vlada na svetu moč orožja, ne pa medsebojno zaupanje. Usmiljenje je brez veljave, bratska ljubezen je predmet zaničevanja, čast je izgufbila svoj pomen. "«HB VIB0D AT* rnm N«w Toti Monday, October 16, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA INI or ibbft officer«: NEW lOKH, M. L 46th Year i" IWiH TSAKI'UiN IZTZCMll NBDIL] I* PIABflKOV N«w Ton. K I. POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST g tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati po-Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je za IZBOLJŠANJE LISTA. ROOSEVELT KOT POSREDOVALEC Žc vec dni a1 izjavljajo znamenja, da je namenjena predalniku Roosevelt u velika in važna naloga. Visoki nemški krogi najbrž m Hitlerjevim dovoljenjem in na njegovo pobudo, izrazili željo, naj bi predsednik Roosevelt prevzel vlogo posredovalca ter uvedel mirovna pogajanja med Nemčijo in cap&dnima velesilama. Kdorkoli se dandanes, zavzema za napredek in socijai-no pravičnost, ta utrditev demokracije in za mirovni razvoj vseii narodov, *e mora dvojno veseliti, da je v času težke in usodne .svetovne krize na čelu najvažnejše svetovne velesile — Združenih držav >—< tak mož kot je Franklin 1). Koocsevelt. Roane veltu so dosti bolj znane evropske razmere kot so bile znane nekoč Woodrowu Wilsonu. In natančneje nego Wilson pozna trike in pasti zapletene j>olitičue in diplomatične igre v Evropi. Roosevelt je preveč prežet z idejami demokracije, pravičnosti in človečanske uvobode, i ga mogel zavesti kakšen morebitni minljivi uspeh evropskih diktatorjev. Če mu je naklonila usoda vlogo posredovalca, se ne Mneta Hitler in Stalin nadati od njega nobene posebne popustljivosti. Značilno je, da Hitler že sedaj, komaj šest todnov po izbruhu vojne med Nemčijo .ter Anglijo in Francijo, stremi po Rooseveltovem i »os red o van ju. Pred šostimi meseci je namreč Hitler v svojem dve uri trajajočem govoru pred nemškim rajhstagom Iioosevelta >u rovo "zmerjal in zasmehoval. Štiri leta se je Hitler spodtika) nad Rooseveltovo politiko, (»osebno v zadevati |>osojil, trgj vinskih |»ogodb, preganjanju Zidov ter sploh ob vsaki primerni ali neprimerni priliki. Za vse to bodo dobili naeiji prej ali slej zasluženo plačilo. ('as za Rooweveltovo vmešavanje očividno še ni dozo-ir «*jsi ne v Washingtonu i>odrobno in natančno bavijo z evropski* i problemi. Ko «*e s1 vom g. dr. Ko roMeu zasedal Ijeuiovin.-ki (»thor .IRX, ki je iztekel svojo odločno zrhtevo, «ta h- v smislu že izdane ureooe čim prej pro-Uesejo koiit|**teni*c na >lt;vcii>ko banovino. Ta sklep je im. 1 takoj odz)k po deželi, kjer >o okrajni odbori sprejemali t » enodušno zahtevo \*sekupuo domovino, prav o I ločna državno-tvorna |K>treba, da se zahtevam slovenskega ljudstva ligo«'i, ker so za to Jani že vsi poboji Da v tem oznu Slovenci nikakor nismo osamljeni, marveč, da nas poupira ne h- sib ku. temveč tudi hrvatska javnost, dokazuje članek zagreškeg.t Obzora, ki 1.'». t. m. (sep.) takole piše: Zagrebški "Obzor", objavlja čianek: "Ker je verjetno, eše! hrvat-ki s., ■bor, če seveda ne nastopijo uevidljive ovire, lahko sodimo, e v današnjih časih zasliši tudi gh > njihovih svobodno izvoljenih zastopnikov, kar morejo storili le v skupščini v Belgradu. Kajpada t tki i Slovenci žele, da m izve njihovo stališče o 'sedanjem položaju, zaradi če-ar tu<;i oni žele novih volitev. Nikakor pa ni izključeno, da Slovene'-v najkrajšem času dobe slovensko banovino. Dr. Korošee in tovariši so na nedeljski konfoi enoi banovinskega odbora JHZ o mnogo lažje ustanoviti slovensko banovino, kakor pa je bilo mogoče določiti sedanje začčisne meje bane-vine Hivatske, ker med Slovtnci in Srbi ni nobenih sporo\ zaradi ozemlja. Razmejitev med Hrvati in Slovenci pa iu» pomeni prav nobenih težav, Sloxenci bodo pač vrnili Hrvatom hrvatski občini Štrigovo in Radatoviče, Zagreb pa bo Ljubljani vrnil občine Trava, Draga in Osilnica, ki slovenski časopisi o njih tr»le, da so slovenske in da so bile priključene nekdanji savski banovini. Kar pa se tiče kompetenee, hrvatska javnost iskreno žel!, da slovenska banovina dobi tisti delokrog, .ki ^a ima ali pa, ki ga bo končno imela banovina Hrvatska. Torej ni nobenih resnih težav, da se ne 'bi v najkrajšem ča-u uresničile zahteve dr. Korošea in vse slovenske javnosti ter da se ustanovi sloven-ska banovina. Ce se ta opravičena zahteva shiven.^cga naroda izvede, -sodimo, se samo po sebi načne vprašanje ustanovitve srbske banovine. Profesor Tasič, eden izmed trojice bclgraj-kih strokovnjakov »v |M»gajanjih za sporazum, je napisal, da je najbolj verjetno, da se bo poleg hrvatske ustanovila tudi slovenska in srbska 'banovina. Ni pa povedal, kdaj 1)i utegnila biti ustanovljeni« srb>ka enota. Vendar ni izključeno, ,da ho srb-ka banovina ustanovljena prej, preden se izvede nova državna u-reditev. Na to v prvi vrsti kaže uredba o razširjenju določi! banovine Hrvatske na druge banovine, ki-bi najbrž ne bila sprejeta. če ne bi bili računal: z možnostjo, da se bodo pred končno ureditvijo države izvršile še druge spremembe po vzoren tistih, ki sodile storjene z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Poleg tega pa je iz rzjav posameznih srl»kih politikov jas-no razvidno, da žele ustanovitve srbske enote. Ni še obravnavano vprašanje, ali bosta ustanovljeni dve ali le ena srbska banovina. Med srbskimi politiki je mnogo ljudi, ki mislijo, da bi bilo bolj pametno ustanoviti dve srbski banovini. Za to navajajo mnogo vzrokov, med katermi so zemljepisni, go-spodar-ki, zgodovinski, prometni. Naglašajo tudi, da bi z u-stanovitvijo samo ene srl»sko enote ta zbrala v sebi mnogo drugih etniških skupin, česar pa ni želeti, Ce pa se ustanovita dve srbski enoti, bi vprašanje drugih etniških skupin ne bilo tako važno. Vsekakor 'bodo o tem vprašanju govorili, ko bodo določila uredbe o ustanovitvi banovine Hrvatske razširila na druge banovine." Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako jc vam le priročno I Peter h Slovenije Kakor po nrznrh drugih deželah je bil tudi v Angliji zadnjih dvajset let dne 11. novembra velik praznik Vršile so .•»e vojaške parade in zahvali.e božje -službe v wpomin na tisti pomembni dan leta 1018, ko je bilo sklenjeno med zavezniki in centralnimi silami premirje. Ijctos v Londonu ne bo tega praznovanja. Ljudske množice, ki bi se zbrale na javnih prostorih bi namreč nudile u-goderr cilj nemškim letalcem. (Nadaljevanje s 1. strani.) da Turčija prekliče svojo zvezo z Anglijo in Francijo, razbila. Turiki vnanji minister Šukru Saracoglu, ki se nahaja v Moskvi že tri tedne, je zavrnil ruske zahteve ter je naprosil svojo vlado za nova navodila. ROMUNSKA NE BO ODSTOPILA BESARA-BUE SOVJETOM BUKAREŠTA, Romunska, 16. oktobra. — Romunski vladni krogi zagotavljajo, da v rusko-tur-Ikih pogajanjih se ni bilo načeto vprašanje glede Besa rabi je, ki jo je Romunska po svetovni vojni dobila od Rusije. Romunska pa je trdno odločena, da Besa rabi je ne bo nikdar odstopila, ako bi jo Rusija zahtevala. Ako bo Rusija po končanih pogajanjih s Turčijo povabila romurtskega vnanjega ministra Grigorija Gafenca V Moskvo, bo Gafencu povabilo odklonil in bo rajši odstopil, kot pa bi ugodil ruskim zahtevi* JJL.^ 4 _________ DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 400 Dinar. 500 Dinar. $ 2.90 5.20 7.50 9.85 12.15 ZARADI RAZMER V EVROPI se bile naše ivere za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prek i njene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je raoBofe nahhn rojakom vxtreei in den*r varno pošiljati. vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje. Cena Se lahko Vtfftk fas i/premeni in upamo, da bo v kratkem znižana. Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV FOSLI ŽITE SE TABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO, :: POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York ROMUNSKO LETALO PRISTALO PRI SLOVENJEM GRADCU 1:'. .MuhIkm-u (MiroV-ajo. S. s-c|»-(<•; I »ri }c v :hn li!o pozornost Si* v« .v< letalo, ki je luijflo |»i ilctflo V smeri o 1 I)ra vfjjrraila ter nato zae<*lo krojiti nad mestoni. Bi! ie to zelo .'liter enoki ilnik. ki je napravil na.i SVwnjiiii (»ra lccnt ."> krofov. Orivi Ino je bilo. da je pilot iauithil orientaeijo. ker >e je spuščat večino niže ter f»e je videlo, da išee mesto za pri -^tane-k. Xa verjem travniku je letalo - pustilo na tla. Pristanek pa j«* bil nesreeen, ker -e je letalo tako |»oškodovalo, da ne Ik) vee za rabo. Pilot pa je ostal ii«'p<»škodovan. (Ki vseli strani so se zgrnili na mc-sto pnstanka ljudje ter so po-inairali pilotu iz nje^oveira si--deža. [»kazalo se je. «la je letalo last romunske države, ki srn j«' kupila v Xeimriji. Pi lotila I yf a je ro ii mi it-»ki vojaški pilot Joan Reseseo. Pilot jo izjavil, da je pri poletu iz Xcin-eije i/^ubil orientacijo, porabil skoraj vcv bencin ter so je potom na ugodnem terenu odloeil 7a pristanek, ki /pa se mu jo po-n-esreeiI. . 2RTEV ZVARATNE GA UMORA V /iuporicah je bil<^ naplav-'med lenaiijo Ijeno žeissko truplo pri elekt- iiirmiarbiijo in rami Majdie. Truplo je ležalo po izjavah zdravnikov v vodi žo kakih *4 dni in komisija ni mogla ugotoviti nobenili znakov nasilne smrti. Po Kranju pa so zaeoli takoj sirfiljati o umoru, zakaj marsikomu so bile znane razmere med utopljenko in njenim možem. Ci' i-lont Bučanom. Piiee so na.m- pri nabijanju mine. ki i>a je na pfikrat ek--plodilala ter ga .-tra liovito ra/me-aiila. l>esno ro ko mu je pik)>oliiomn odirgalo| ml telesa, v glav»» pa ga je zadel ko»> kamna ter mu jo razbil. Kultno ranjenega onesre eeia-a >o takoj oifptrljaii v m*» rib»»|* ko b tlnišuier), kjer ! 1» 1 I UMI : i » mi -Ji vre p.i.ia-ai i j 1 "'I1 kei je takoj po pre». zu v bol- ('laz"'jia 'll r ■ >»■» premi:*-nišnico umrl. i;i Zahvalni dan. ------- --- t Premirje praznujemo une 3 I. NAROBE ZNANJE ' ih'.» nrbra, kajti tistega i.; udi trli. da žiraTa klikne, ko ji preii smrt. A to |naziia:je -p; da v isto vrsto s'('lil mir, sklenjen v Ver^jii1-kakor mnenj«, da noj glavo '1,S,L Seme, v Versaillesu'zaHt-vtnkne v j. ko nvi grfzi n<"\ainost.j letošnji Zahvalni dan je uleže plehko na pes« k. a gluv ; pre(is«^Inik premaknil. Dežela ^vi«nie za nekaj o-n'tm-M r »/ naj ga teden dni prej prazrtu kvišku, tla op: zu je okolico, je kot običajno, ( "e je kakšbn V'«"Unfurl i>> .l.i i.vn ..t >t ____ _____—_______• « „L r le na Ziipadiii fronti ustavljene s« iv razno« t i. Premirju je tM Ai-at govonjo. da don ni- povf.d za praznovanje, bo pac krdi ne pcznbi. moral vsak sam po svojih raz-kaj hudega prizarlejal. Tudi j merah presoditi. Ce se Ameti-ta dcnmeva spada k narobe ka ne bo vmešala v vojno, bo znanju. Resni eno je pae, da povoda dovolj. In ne samo In imajo slom izvrsten opomin, in (Ian v ,etu> pa- pa vseh trist j. znano je na primer, da cirku-' ti„šestdeset dni. sfki slom se i-ez leta natančno j v,-do.zii kako pot. u, kateri soj Rusija jt, začcda stegovati ze kdaj sli, pa eoprav ji-h v dru • voje roke 1>roti Zapadu. Naj. go T lili ee ne vr.l, Nanybe ielproj je okrnila samostojnost trni. maen.e. da kare. ee vili.|Lit Letske in K>tonske, zdai jo. fin grozi n;ih mladieom ne-vamost. te mladiee požro in jih JK>tem sipe t nepoŠlkod-ovane iz-goltajo. Brez dvoma ti, da kače svoje mladiče po - i-, žro _ a da bi ti n.Jadiči še ^"^^ojnih držav in jim dik- kdaj prišli iia dan, to j«, pač tira svo-'e če »«:ak«>vati. i je pa Finska na vrsti. Stalin se pri tem poslužuje Hitlerje-I ve metode. V Moskvo poziva nr '1>,' [ diplomatske zastopnike doslej SE JE VRNIL V DRUGO. V majhno vasieo v Mona-stiyc v (ialiciji je tik pred iz-bruhf;in vojne med Xeuteijo in Poljsko prišel neki .lan Slv\v-ka, ki j«' od-«d od loinji ored 2") leti. k t je izbruhnila vojna, A'vM r«> oirrsko Rusijo. Leta lf)'4 je bil v bitki pri Krasni-ku ranjen in je T»iišrd v rusko ujtništvro. Ko pa prišli na oblast boljŠeviki in r.i znal držati svojega jezika za zobmi zaraid kritiziranja n. »vih razmer in je prišel pml sodišče, ki ga je obsodilo na deset let zr pora. (>d-1(h1 rm >e mm je po (> letih srečilo uiti. Prišel je na Ki- reč izpovedale, da je Bučan, i taj-lko. kjer je na novo začel odkar sta ločeno živela, več-' /i vet t. V razmerah, ki so tam krat lazil za svojo ženo in jo! nastale po \it>adu .TajKinceA'. nekoč, tudi pričakoval /. odprtim nožem na savskem mo-tu. Hotel j<» obračunati v. njo že tedaj, ker ni hotela pokojna Helena, ki je bila zapa-Iena v ,Ju-gobruni, živeti ž njim. Policija je takoj začela n-sno preiskovati vso zadevo. Policn-ki vodja z JagmJie je hitro dal ]>o stražniku Levis*iku in agentu MihoHčičti aretirati Bučana. Pri zaslišanju je Bučan od za-četlka \iso taiil.* yH)tdrža-ti. Morilec je spremljal truplo '-voje žene oib- bregu, ker se je bal, da bi ne ji morda vendarle ( posrečilo priti na breg in se re-| ši»ti. Morilec Bučan je sedel j jj zttfpi-t v kranjskih |K)licijnkih zaiporib in se potTxylno-ma mirno obnašal. Na zunaj skuša biti celo ravnodušen. Po sodmijsiki preiskavi na kran/js-kem smli-sču bo orlldan v Ljubljanske sodne zapore. . NESREČA V KAMNOLOMU V Ribnici na Pohorju se je priipetila strašna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Alo.izij Suster je bil zaposlen r»a j«' porabil v.-e svojo prihranite in sklenil je, da se vrne v domovino — p» š. Tbr lil je eno leto. doživel mod potjo matHkaj. ob nekem bombardiranju taooiis'kih bonuhnikov ga je drobec bon^be tu-di lažje ranil, in slednjič ie prišel v Mvojo rovtuo vas ^fonastvre. V M«cli teb 25 lotih jo okušal največ vojske, preganjanja in revolucije in ko je prišel domov, ie videl, da ^e je veliko izpremenilo, ostala jo le — voj-^Ica. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu« V ITALIJO Za % 0.80 % 12.-* 29 — f 57.— Ldr 100 Lir 200 Lib 000 Ur 1000 $112.60 .......... Lir 2000 »167.— .......... Lir 8000 KER SE CENE %BDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN® CENE POD VRŽENE^ SPREMEMBI GORI AXJ DOLI NUJNA NAKAZILA IZVKSU-ftJBMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— SLOVENIC P U B L IS H IN G C, O M P A N Y (TRAVEL BUREAU) SI« W. 18th ST.. NEW YORK i ■'■'ys^s Zirinio pač v neobičajni h čn-sih in svet Ik) š,» marsičem i»ri-ča. Vse -e 'preživi. Tudi diktn-torstva ne bodo večna. Na politični pozornosti se b-Ix'tiijo velika ]»rescnef"en j»t. Prej ali slej si bosta skočila v lase, prijateljstvo med Muls-solinijem in Hitlerjem se >:e krha. Današnji sovražniki b »do jutrišnji prijatelji, in kar zdi danes še nemogoče, ho jip-tri umevno samo po sebi. lz domon ine ni posebnih po ročil. Jugoslavija, Madžarskia in Romunska so sklenile zo, (J bodočnosti, trajnosti in uspešnosti to zveze bodo odio-čali Hitler, Mu>so!iui in Stalin, ne pa bukareški, budimpe-ški in beoyrajski diplomat jo. Kdor pravi, da v Ameriki kli cenzure, se moti. Časopisje ji je podvrženo, do ^olot\'e ineH" sicer, »ločim ima cenzor radie in kino skoro povsem v svoji oblasti. Hadio programi s<. prtM broailcastanjcm do zadnje l»ie-Hode pretehtani in vsak filBi mora biti odobren, predno »ja je dovoljeno kaizati na plat ni J Filmske pmTstaive so zrea časa. Izza izbruha e v rop s vojno, so zopet vojni filmi modi: 'obstreljevanja, požig parade zmagovalcev, revšein strah in obup — vse to je n tančuo prikazano. Posledl bombnih napadov — opustoš na mesta in razmesarjena tr pla — tvorijo glavni del vsJ-ke£a vojnega filma. Nedavno sem čital, da je meriški filmski cenzor prepo-ivedal razkazovanje' nekateriii umetniških evropskih flhllOV, ker se v njih f>okaže za par trenutkov ta aLi ona igralka taka kot jo je Bog ustvaril. To da je baje pohujšljivo, nemoralno in sam ne ivem, kaj še vse. Pogled na najvefijo dovrs^- o-e- nnst stvarstva — lepo in polno telo — je torej propo> dan. Razkazovanje od bomb razmesarjenih trupel in v smrtnih krčih trepetajočih in naka3|e-nih teles je ipa dovoljeno. Sedaj je napočil tisti čas, ko začenjajo dopisniki svoje dopise z besedami: 4• Sedaj je napočil tisti čas. . . " "GLAS N A BOD New Yoif Monday, October I 6, I 939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY V. B TRK FA*: \ SMRTOGLAVEC I'fclk je bil ut1pel > i i« in prišla je tov« If j« in l preee-ŠM je j« m uuetu. Sicer pa.— stvar j Medtem se je zveeeri'o. Stoi pomoč: če- je šla tako rekoč že mimo, in nik hiti skoz) po -1 ojan k o. Rad aj tu, ki je bi >e otre-el teh misli. Kaj ne > iilir.i vnr-t vi domovine in-so dejal: iki ga brigajo te pogrete zg<*l- lain»* privikrat zagledali bo-( "Tako — prav, imamo torej I be! A potem spozna. da se teh ji <|. V-i >o bili mladi fantje, sedem prostovoljcev v |)olku." misli vendarle ne more znebiti, vin« ^ neka j prostovoljcev sko-L Mahoma se je stresel; ne raj fotrofttih oforaaov in četo močno, vnnlar je vztrepetal. v< tja jih je bil namestil v go-lAli je nemara kido to opazil? i j pred postojanko poveljni- Kakor blušk mu je šinila misel AMERIŠKA MORNARICA PO MANEVRIH ZBRANA V SAN PEDRO ZALIVU k!.Pr Shdi so tu v svoji novi bojni < primi, jeklena čelada, ki je še nhiJ bili vajeni, jitn je tičala sr«i|i čela. f'afcali so, kaj bo fldnf. Brez dvoma ni^o mislili 'Imilega, ko da b«ido tu precej ^tali. kakor je bilo to na dvorišču vojašnice, vendar so bili v zmoti. Komaj je bil če-t o vodja javil poveljniku prihod novincev, ko je ta že stal pre<4 njimi. V prvem hi»|»u se jim je za-'/dejo. ko da jim ne lahko *di)-{Hti nod tem stotnikom ||rav .h* bilo polefi in je bil dan) vroč, vendar je vt-akoirar wn»lo s^Teletelo t>o hrbta. Tako Hrumno in lahkih korakov leo na perutih, j«' orišel do njih. Bil jc visoke, nrtšičasie posta-ve, oči so se n^u svetile ko moder led, ozke. stisnjene ir-tni ce ro se d< -/devale, kakor da *e ne svoj živ »lan niso za>meja le in ri°va oolt ostro začrtanega obraza je izražala neka* ir< zen^keira. Stotnik j«« nato zahteval, kako m1 ti novim4i piši-jo. fvto-v«vlj:? jih je klical po xezuanni, in vselej se je odzvalo: 4v i*- hotel obrniti k čet orodji, da hi ifa kaj vprašal. 1'oda ne. tem očem se pa res no bo u>nialrnil. Saj je že spri-co čtf-a drujfeira o*tal na svo- Priredlti dramatične pri-rfdit?e, opozarjamo m: IGRE drama v 4. d«J......... Semenj v Elctunoudo, 4. leJnuja ---------------...__ kijih imamo v zalogi. VAla*. dl %ej«aj. Vnyrlah. 11*rodna pravljica » O. dejanjih ....................49 T«*k»ve aa«J« mm BUUavtev MUdloaka l*ra a petjem v a dejanjm__________ „ •„ .ft m. U. a Urama t a. dejanjih • pradlgro, (Ca[tekI. res._________4S Heriaec, ft. dejanj. tro» v*mmnm____M Vrti nor, drama t 3 dejanjih__.49 Zrn krti la iritili, ipokil v ft. lin uri; P• lt HM. t. d.].Bi. Zwra.lJI,M KNJIGARNA "GLAS NARODA-"' iHi ^: n m., NBW TOBK v glavo, a naiglo ko blisk je nii--el tufdi izginila. Stotnik brez dvoma ni imel popolnoma v oblasti .-vt?jega mehanizma, kakor je in we nova! živi ustroj v čiovoku. Odtod tudi ta strmi pogled, ki ga je moral prosto-voljeev o človeško la-inehnil. če fci bil >totnik dal TK>vml za tak sukebljaj. *4Pa mi, prosim, pošljite ta-k<»j \Tse potrebne listine prosto voljcev, da jih pregledam." Tako je »stotnik dejal četo-vo.Sji, ko so bili vojaki odšli. Z lai je že pol ure sedel v svojem skrivališču in je pregledoval listine. Saj ni bil prav za prav niti iph-^enečen. bilo je le potrjeno, kar jt* domneval. Kraj, rojstno leto, ime ič.;ak — v>e se je točno ujemalo. Samo kn-rtno rme mu je bilo novo. Torej Bruno. Resnično, tu ni hilo niikakih dvomov več. Saj prav za prav že od začetika -ni prav ničf zdvajal. Ddbro «e .^»ominja. kakšna je bila Gabrijela pred dvajsetimi leti, in ^laj j<» viflel njenega sina. Podobnost je bila narav-nevt neverjetna. Ta dokaz je pač zadostoval. . Stotnik .si je |>olfj»rl glavo z roko in se je zagledal v gozd pred -oboj. Mnogo gozdov je že videl v .svojem življenju, a tako otožen ni bil j>ač še nobeden. Prav za prav, se je sam sebi čuMlil.. Mi -111 je bil, da je bilo We že zdavnaj nrrtvo zanj, pa je neiikara le \tsc drugače. •Stotnik >e zamislil za dvajset le«t nazaj. Ko bi bil takrat imel denar? Ali če bi bil tedaj \>aj že tako daleč v svojem poki ieu, da bi si bil tisti potrebni denar kafco pri*ski4»el ? A Vprav to je bilo vao. In zato se je aifodilo. kakor se je. O, Gabrijela! Še zdajle jo vidi pred r-eboj! Da so ob vse. je bila rekla. Da mora misliti na očeta, na mater, na sestre in brate, na ro»hio hišo, na čast, na rod-bii^slko iaiie. Na to ni bilo kaj reči. Tisti Robek je i uvel besedo. Že takrat je bil veljaven mož. S svojim denarjem je nvogel obnoviti unif^o gTaeičinsko posestvo in oživiti krasoto. Prav nič ni mogel storiti, moral nm je pustiti Galbrijelo. StotnBccve' miffli so se mahoma raarfkrodile po tujem svetu. V dullrn Se zazre v divji veleto4^>redi' pragozda in zagleda o^ok modnega železnega moNtu. Bog ^e, koliko takih veliikiti in TOa^hnih mostov je ofWej 1»'zgradil. Konično, nobena umetnost ni pridobivati detiar. te'da ?T0vek rtpootia. kje in kako je trefoa agrafoiti. Ne more reeS, 5a bi bil denar zaničeval, in hJdi ne, da iim tisto življenje tam zunaj ne bi bilo meajalo Kdo ve, kje bi zdajle tičal, ee bi ne bilo te i*ojne? A te vojne, te se je pa? moral udeležiti. Sjvt in spet i-e motajo okrog (prostovoljca. Ze ga zagleda j>red seboj in na čeladi i mu ž li smrtoglavec. Saj ni. da bi bil praznoveren, vemlar se nm za zdi ta stvar jako čudna. kako, da si je -mrtogla . e- \z bral vprav to jekleno če!n lo z" svet v istem čudovitem ozračju. Prej bi bil moral če t o vodjo opozoriti, da bi teh novincev prvo nor" ne smel poslati na stražo. A čentu tptko? se j<» vprašal. Ali je imel zadosti fK)voda za tak ukaz? Ali bi ostalo moštvo to razumelo? Več ko teden dni niso sezuli čevljev, zdaj bodo brez dvorna veseli, da se bodo malo odklah-nili. StotnHc bi torej to misel zavrgel. A to iHora na vsak način ukreniti, da ne bodo za zdaj stražili jarkov, torej jarkov, ti mladi novinci. Ali je tudi prej že kaj takega ukazal? Saj mora biti drugim to znano. A če jim ni?? Potem se bodo temu vsi čudili, čudili njemu, ki takih stvari od njega niso vajeni. 1 jjudje se bodo vprašali, ali nemara ni — Gabrijela jm»-vod za to. Pa tega ne bodo vprašali. sa> ne vedo. kdo je Gabrijela. Rodi tako ali tako. Galbrijela mora biti tu brez pomena. Saj je bil vendar stotnik, pa ne zaljubljenec. Gabrijela ne sme imeti tu nol>ene besede. "Tako," si je dejal stotnik, "vse mora ostati, kot je bilo doslej. Ne bom odpoklical straže!" A ponoči je prostovoljec Bruno Robek umrl; zadela ira je sovražnikova kroirla, ko je bil v jarku na straži. Na Pacifiku v zalivu San Pedro, Cal., se je za manevre zbraio 111 l>ojnih ladij s Štirimi matičnimi ladjami za aeroplane. Dvojni roparski umor SMRTNA 2RTEV PRETEPA Sok"®i dan je na mali Šmaren prhabil v vinotoče na vrhove Slovemsik i h ^oric mnogo ljudi. Tako se je tudi v vino-toeu "Martin-a Hamlerja na Ivanr^evskem vrhu pri Negovi ribrala'precejisnja množica, med njo' fantovs/ke družbe iz Ivanj-«evicev in drugih vasi, ki so pri51«e od žegnanja v Negovi. Proti večeru je prispel v Ham-lerjev vinotok €bdi mlina rek i pomoiftnilk France Skerlec i« Očesliavcev v delovni mlinar-ski obldki Sedel je k fantovski druigbi iz Ivanjševcev, ki je že we poi je seveda sledil pretep s koli ut noži. Konec .surovega pokola je bil telu, da jih je bilo več laže |)OHkodovajiih, a mtrtev je obležal Skerlec Frane*-. Bil je zaboden v srce. , iz Grosuplja poročajo: Vse Grosuplje in okolica je pod dojmom strahotnega zločina, ki se je dogodil v vasici Blato. Doslej neznana razbojnika sta vdrla |s>noči v hišo pri Kovaču ter -s >ekiro pobila do smrti -zakonca Jožefa in Marijo Nučič in hudo poškodovala gospodarjevo sestro Marijo Nu<"-i-čevo. Glas o groznem zločinu se je v kakor blisk raznesel po vsej okolici in vse ljudstvo >e v nemi grozi zgraža nad živinskim početjem teh razbojnikov. V nedeljo 11. sept. zjutraj j«-pri Zničevih, ki m» so-islje Nu-čičovili, iKitrkal 1 ."»-letni reje-nec Nučičevih, Ivan fletič. Nu-čičeva nista imela - rojili otrok in sta Ivana že pred leti vzela za svojega. Ta je v zmedenih besedah pričel pripovedovati, da so pri Nučičevih razbojniki. Povedal je. da sta vdrla ponoči v hišo dva razbojnika s krinkami na licih, ki sta mu zagrozila. naj bo tiho in da mu ne bosta nič žalega storila, ako pove, kje je v hiši >krit denar. On se j»' skril pod odejo, izpod katere >e ni upal vse do zjutraj. Po njgovom opisu je bil eden o J ra/jbojnikov večje, drugi pa manjše postave. Sosed Zmec je takoj odhitel do Nučičevih. kjer je našel vežuu vrata zaklenjena, na trkanje pa se nihče ni odzval. Zlezel je nato skozi odprto okno v -obo. kjer se mol je nudil grozoten prizor. Na dveh ]>ostoljali sta ležala >traŠ'no razmesarjena oba zakonca. Vse naokro«r je bilo obrižgano s krvjo, na tleh pa je ležala velika sekira. Zakonca sta bila že mrtva. Ljudje so našli nato v čuumati Nučičevo sestro, ki je bila sicer tudi poškodovana in okrvavljena, vendar še živi. Povedala je. da je ponoči nekdo sto ji I v njeno čuiunato. in ji s -vet ilk o posvetil v obraz. LVdeir svoje postelje je zagledala dva zakrinkana človeka, ki.sta zahtevala. naj pove, kje je denar, ter jo pričela surovo obdelovati z nogami in rokami. Od silnih udarcev je onesvestila. Ko je prišla čez nekaj ur k zavesti, je opazila, da leži na tleh poleg po>teljr in da je vsa krvava. Razbojnika -ta se pozneje še vrnila k njej in ji nezav>t-ni prizadejala več udarcev s sekiro. Orožniki z Gro-upljeira so nemudoma pričeli s preiskavo. Hišna vrata >o bila zaklenjena, ključev pa ni bilo nikjer, zato je verjetno, da sta roparja hišo zaklenila in vzela ključe seboj. R» p:i-i\ja sta najbrže vdrla v bi-šo .-ikozi okno ali pa skozi streho. na kateri je bilo odmaknjenih nekaj opek. Po zločinu sta roparja vse premetala in našla nekaj nad L'lMin din. A' shrambi je bilo nekaj stekle-nic vina, ki sta ga roparja popila. 2ENO JE USMRTIL Pred petčlanskim >enatom o-krožnega sodišča v Celju se je [zagovarjal 41 letni posestnik Jožef Vovk iz Sp. Doliča pri Mrslinju, ker je umoril svojo ženo. Vovka je zagovarjal odvetnik dr. Milko Hrašovec. Vo\*k s svojo ženo Nežo ni imel otrok. V zadnjem času so postale razmere v Vovkovi hiši neznosne, ker je VoVkova žena začela intimno razmerje s »vo-jini stricem. Ko je prišel Vovk 7. julija vinjen domov, se je spri s svojo ženo. Nato pa je odšla žena s svojim stricem na kozolec, kjer sta ljubinikovala. K(» se vniila - kozolca, jo je Vovk pričakal in v silni razburjenosti zabmlel z nožem naravnost v -rce. Zena je kmalu nato izdihnila. Vovk je bil zaradi umora v afektu ol>sojen na dve leti ieče. \DVERTIbE IN - GLAS NARODA' Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V 3TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRI2EM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Hllu. — Kak«t sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri' V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, l 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Se tar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet n* divjem zapadn. — Bešeni milijoni. — Dediči. Cena $3*59 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje, —i Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Ap&či. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 Knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenlc Publishing Company 216 WEST 18th STREET new YORK, N. Y. *0£iXB IISODP.HivM Monday, Qctober 16, 1939 BLDVEITI! (YUGOSLAV) DAILT K je si bil tako dolgo? Soman is življenja Za "Glas Naroda'' priredil L H. =49== **0, sladko, jt*na*Jko di*kle! Ali mislite, d«a bi v lovolil, dci naenkrat razrežete prt med nama! But — resnici mala, Konj in motorji v moderni vojni Francoski general Pagezv >e bavi v nekem elan(ku s perečim vprašanjem uporabe konj, in sitrojev v modeimi vojni. Vjprašartje, da-li naj vojaka še obdrži konje a!i jih popolnoma zamenja z motornimi vozili, je bilo prc*limet živahnih didkmsij v vojaških krogih. Stvori 1 i sta «e tu. kaikor v vseh stvarelu os.tavi'ti med sebe m mene kot steno f Rut, ako ostanete v tako neumni domišljiji, aiko .se mi hočete, odtegniti v svojem deldlišlkem ponoru -— toliv! Ali nima prav, tisočkrat prav, ako je vse, kar je stalo izven njune ljubimi, imenoval malenkostno? Rut skloni glavo, jo na-doni na njegovo roko in zatisne oči. ** Al i v ritnici morem bit i tako srečna, brez vsakega pomisleku srečnaT" vpraša tiho. ■Klinih ji neži»o božs las«'. *4Moju Rut! Poglej, noben korak ti ne prihajam bližje, nočem te pritisniti na svoje prsi, kakor bi tako zelo raci. Ne maram, da bi (»ostala nemima in vedeti moraš, da te drži Klaufl VVeyer? tako visoko v svojem srou, da uwre tudi čakati, tla >i more prilastiti svojo «rečo pod svojim pravim imenom. Dokler nfcoram se jadrati fx*l napačno zastavo — saj dolgo ne bo več —- toliko čara Immii držal vajeti in se ti ne bom približal preblizu. Toda ne o<%*ovej mi edine kratke ure v dnevu, ko morem biti s teboj sam. To uro moram imeti, drugače ne »držim, da bi kot tujec hodil mimo tebe in pustiti gonpici Iduui da obrača svoje l«*p" oči |k> meni. Rut — saj poglej me!" Rut dvigne glavo, te«da prej se se njene i*-1nice plaho dotaknejo njegove roke. Kar bere v njenih očeh, mu dovolj pove. hi tudi njegove oči govore njenemu src«. Tako si sedita nekaj časa nasproti, oči v oči, ločena od sveta, v svoji notranjosti srečna in blažena. Samo njune roke se oklepajo, da fTeliva tok življenja. "Rut," tiho pravi Klaus. "Klaus, — Klaus!" Njej je. kot da si mora to ime veoklical s tem ime-pravi Klaus in oči se tiru ]K)rose. . Rutine ustnice f-e tresejo. "Kar si pretile!, KlauH. kako me je to bolelo!" pravi Rut žalostno. "Ti bos napravila, da bom pohabil vse, moja draga Rut!" Rut pa so nenadoma vtzravna in pri luškiuje proti vratom. "Kaj ti je?" vpraša Klauts. . 1 Rut >e zopet zJekne eama v sebe. . "Nič ni; mislila f-eni ^anw>, da geni slišala lahne korake. Prav gotovo je bil kak -sluga. Toda nekaj se bojim, KlauP; ven, da se stric ne bo brez boja odfjovodal tej dediščini?" Klaus prikiica, še vedno držeč njeno roko. "Da, vem; t'*la niikar ne .skubi, moral se bo od|Kjvedati.*' "Ali iniiiš vise dokaze, ki govore za te.be?" i moji papirji so v rodu. Rodi mirna, prepusti vfce meni. Ni ti treba delati nikakili Aubi." Rut se nekoliko negotovo zasmeje. "Neunmo je, da v tvoji sreči naenkrat občutim v t rab! Bodi previden, ipmslm te — bodi previden!" Skoro prete*V ji pride skozi ustnice. Klaus pa se ji j»onnrjevalno na«r>eje. . MKe me varuje nkoj inkognito; pozneje pa previden." Ru1 *e globoko oddahne in zopet se ji vrne barva v obraz. "Jvdor nima ničesar izgubiti, ne )H>zna strahu. Toda sedaj imam tebe. Klaus — in sedaj se bojim* za tebe. Zmeraj me, kajti zaslužim!" K law ji z<»pet poljubi roko in jo lahno m nežno boža. "Ljubim te zakadi tvojega strahu še l>olj, moja Rut! Kako dobro de človeku ako kak ljubezniv človek skrbi zanj!" Rut glolxiko vzdihne. "CNilaj i»a moraiil na polje, je že skrajni čas." "»Kmalu se bo* mogla na-spati; vi^e dni, uibogo, drago srce! Sedaj te ne maram zadrževati — toda — za toboj pridem v četrt ure in »e bova spotoma srečala. Se mnogo ti imam }*ovedati. Kje te bom mogel -polnoma spremenila položaj, kar se tiče konj. Francozi, pravi general Pogazy, so šli v vojno tedaj s precejšnjim nepoznan jem učinkov modernega ogirja. S!i so >s paradnimi čepicami, oklopi. kopiji in sabla-mi. V prvem dotiku z oirnjem iz strojnih pušik so padle vse iluzije kakor hiša iz lepenke. ki so hoteli j tega ? x General Pogazv pravi jiiiiiHiiiiUiiiiiniiiti! niiiuiiiii. ,jnt!:;;:|„ .iHiniiin^oiinnn,,. (.:imiiii,|ioinmil,||(.,tM»iiii, navzlic vsemu, čeprav priznava prednrst motorizacije, -zentlju konj vsekako prekaša motorno vozilo. Tako bi bilo na primer na Pol.r-kem, od koder smo v zadnjih dneh večkrat brali, da je poljska konjenica z uspehom nad vladala Umrl je spomin na nekklanje nemške motorizirane oddelke. slavne konjenice. Strojna pu-3ka ustvarja pred seboj pas imeti tako majhne, pa | mrtvili, ki ga ne more nihče prebiti, ne človek, ne konj, niti ne avtomobil — če ni oklop-ni avtomobil. Konji, najvažnejši del konjenika, kaikor se je izrazil Jean Girawdoux, konj, ki je spremljal človeka od najstarejših časov v najhujšo bitiko kot pravi bojni tovariš, je izgubil svoje častno mesto in so ga degradirali na morda manj slavno. toda isito koristno vlogo prenašal ca svojega gospodarja in njegovega orožja iz zaledja do vhoda v pas pohotnega ognja, ki mu je dane- pod grožnjo smrti zaprt. Sposoben je v zaledju opraviti dolge proge na kakršnem koli ozemlju in to vlogo jo v zadnji svetovni vojni tudi pošteno opravljal sredi najhujših naporov in (pomanjkanja. O njegovem loučeništvu v tem pogledu nam daje pravo sliko nekoliko številk: Za sedaj sta potrebna tmkI določenimi pogoji torej še konj in motor.. V02NJA POD VODO. Posebno vprašanje za podmornico je poslabšanje zraka v njeni notranjosti. Vprašanje o preskrbi z zrakom pod vodo je bilo i>oglavitnega pomena tudi pri nedavnih pretresljivih nezgodah podmornic Amerike, Anglije in Francije. Posadka kake sre In je velike podmornice ima 30 do 40 mož. Podmorske križarke pa jih imajo do 1. Vsi ti ljudje potrebujejo zraka. Pri tem vdihavajo iz zraka kisnk. izdihava jo pa ogljikovo ki d i no. Kisika je torej zmeraj manj iu manj, a strupene ogljikovo kisline pa je več in več. Tn sicer s<' to dogaja tem bolj. čim bolj se ljudje globi jejo in delajo. Zatorej jo potrebno, da se zrak v podmornici v^ako uro obno-Svetovna vojna je zahtevala I vi ali pa očirti. bom ze bolj 762,000 mrtvih konji, od teh je poginilo zavoljo bol own i in izčrpanja H47.000, le 115.000 jih je bilo ubitih na bojitScu. V 23 letih i>o 1914 jo avtomobil dobil posebno važnost. fV upoštevamo njegov, razvoj in če upoštevamo tudi izkuuš-nje s konji v vojni 1914 do 1918 nastane povsem naravno vprašanje, da-ii ni prišel čas, da se žival pojH>lnoma nadomesti s strojem. Za Francijo ima to vprašanje še poselmo ozadje. Ta dežela ima izredno bogato omrežje modemih c(*st in te cesto, kaikor vSe kaže. niso pri-moimo za konje. Njih tlak je pretrd, škoduje kon*flcim iio-o-amL jo siklizek in dokler no dobe poceni, prikladne podiko-ve, konii na njem ne bodo imeli dovoljne opore, da bi po takisnih cestah vletoli težJke tovore. Na-sprotno so za motorna vozila baš takišne ceste naj-nrimornte.TŠo. bi d an of mislil ra to, da bi namesto z avtomobilom potoval na konju iz Pariza v Marseille? Ko jo i ax 111 no ni i ca nad vodo, to vprašanje seveda ni težavno saj prihaja sveži zrak skozi vrhnje odprtine v stolpu v notranjost podmornice. S pomočjo Dieselovih motorjev, ki si prisvajajo zunanji zrak in ga odvajajo v notranjost, se zrak vetraui. broširana $1.25. . . vezana $1.50 awiuw iiiniiiiiiiiiii mi mirnimi—— SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr- -728 strani. Cena $5. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WKST 18th STREET NEW YORK iif»i«ii,i|liiii«,,,,,»i|,I.iiiHJiii,,. ,|ii»iM»,h|>iiM'i'ini,...iinm'it,.mu................................. iiimiii1'-111'*!!««"1!'hnMiii>''!'Hnniiii»«'l'»iiiiitii»''>nann«a»'lUnit|l'M|»Miili>ii»' KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še| danes, ker bo zaloga krtialo iztekla. Andrej Hofer Tirolnr (Junaški v od j na. Mimo tega je v podmornici slab zrak po bencinu in kuhi, taiko da postane zrak čez 4—ur bivanja vodo tako slab, da morajo ljudje še enkrat liftieje dihati in imajo kmalu usta in nos kar izsušena. Polagoana začne ljudi tudi baleti glava, pljuča zmeraj težje delujejo, nastopi občutek utrujenosti in slabosti, nobenega teka do jedi ni več, in človek mora napoti vso sile, da sploh še moro čuti, dokler ga slednjič ne zajame svinčen spanec. Soveda tako daleč ne moro priti.. Si posebno napravo za preiskovanje pljuč je treba tfdaj pa zdaj preinkati količino kisika in ogljikove kisline v zraku. Co je kisika manj kot 18 oo ptn-i znaki utrujenosti, če na primer začne 2. 3. 4. 5. r, 9. 10. U. 12. 14. 15. 16. 17. 18. 19. in. 21. 22. 21. 26. 28. 29. 30. 31. 32. 33. t-DC) lian) lil* <11. Al -Hjarj i Slulak > rer Mipk"> 37. 38. moštvo ^lehati. je že zadosti, da se ozračje iznebi ogljikove'31, ,,rav,i|rr .... , • i • i , , 35. Pravijire in kisline, ne da bi bilo treba no-1 vega ki lika. ('e ]m to ne zalc-j3fi. že, jo treba s posebno napravo dovesti kisika. Podmornica ima s teboj lei- 40. t-i k, ki zadošča za 70—SO ur bivanja pod vodo, kar se sove- 42. da brez potrebe ne bo zgodilo. V podmornicah je moštvo že naučeno, da se ravna tako, da 43. porabi čim manj zraka, ki je treba ž n jim silno varčevati. 7.i\y 4\. podmornico jo zrak najdragocenejši zaklad. . Beigrajtiki Biser (Vitoj J« Bcnnlu VrUfievalka Boj in Zmaca (J«»M-f Sj»flu Božični Daroii Utudulf \ Burska Vojska Cvetk« (II. M jar) Dedek Je praiil (Julij Devica Orleanska Dve sliki oj (Lovn-m- Sku 11 ) Fra Diavolo Fran Baron Trrnk ((»juro l*Minlurl<') (jozdovnik. 1. nmk (iozdovnik, II. x%rz*-k (II. M jijar) Hudo Brezdno 4 Fr. Krja |vw> Humoreske, (irotpskf in Sati • (Arov in T.ffh Korejska Brala, ^rtiea i/ m nov v Koreji (J«K»'f Spilli Krvna OsveU Mesija «I *r. .l» rožicaler (H. Maj pri|M>\f«IUe 7a dino < s. Kf^-nt Povesti in Slike (K^m-r Me -Ptire Selivke (Ta:: <> Praški Judek (Josip \ inijo- 1:1111 ttnt ili* i> t > r • min nils t ko) jolr > <1 .MATI UMRLA OB SPOME NIKU SVOJEGA SINA. •V Novi Zagori na B«>!gar-skoin so odkrili spomenik naj-hrabrejšemu bolgai^keiivu vojaku iz nvetovno vojne Kristu Done vil. Ko je ogriialo p'idio, tse je nesrečna mati dvignila, strmela je nekoliko trenutkov v kip svojega sina. na to se jo mrtva zgrudila na tla. po i^iau /Nadaljevanj« prihodnjih) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških »lik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — - ~ t n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko j Mero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK Praprrfanove Zijodlie. Povesi (Anton Stražar j Prst Itožji. I. iveiek Prst Božji. II. zvezek (Anton KH ll*-r» Preganjanje Indijanskih mis [ijo-I.arjev (Jos»-f spilln j n-» Kdefa in l>ela vrtnirn (Anion Huon< lleri 43. Kevolueija na Portuca'skpm I Ifi. S:sto s Sestn (n. Knl» »reri 47. Skozi Sini« Indijo 48. Spisi Krištofa Šmida 49. Štndent naj bo (S. Finžj :nn 50. Strahote vojne 51. Suneški Invalid (S. Košut ulit) Sveta Nothnrca 53. Tri Indijanske povest (Joscf Spili tn:in > 54. Vetrna pisma (Mnrija KmH 55. Vrtnar (Tac- 56. Volk Spokornik in druge po za mladino (Ksarer 57. Vojnimi r aH Poganstvo in (Jo«