H a j t « 6 j i slovenski dnevnik
▼ Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00
ta pol leta.............. . $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS
list slovesih delavcev v Ameriki
(The largest Slovenian Daily
»
In the United States.
lulled every day except Sundayi and legal Holidays. ■V 75,000 Readers. "TPS
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON:	4687 CORTLANDT.
NO. 142. — ŠTEV. 142.	NEW YORK, MONDAY, JUNE 19, 1922. — PONDEL-JEK, 19. JUNIJA, 1922.	VOLUM E XXX.	— LETNIK XXX.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV GOTOVA STVAR
TAKO IZJIAVLJAJO UNIJSKI NAČELNIKI, KI PRAVIJO, DA BO EN MILJON MOŽ ZASTAV KALO DNE 1. JULIJA, ČE SE NE BO RAZVELJAVILO PROGLASA SKRČENJA PLAČ. DOKAZI MANJŠINE SO V VSEH OZIRIH JAKO PRETIRANI.
lezniškegra delavskesra sveta, se je obdolžilo, "da sejejo ono majhno seme, ki je vzraslo in vsevete-lo v inrlnstrijalno anarhijo v se-.danji Rusiji''.
Werajsnji skb'p. ki je skrčil pla«'*e 325.000 železniških uslužbencev za nadaljnih $27.000.000, predstavlja skupno skrčenje v znesku -ti35.000.000 in več kot 1.200.0<H) železniških uslužbencev je prizadetih od ukrepov večine železniškega delavskega sveta.
DOLOČBE NOVE
IRSKE USTAVE
Cincinnati, Ohio. 17. junija. —-Edinole uinaknitev skrčenja ]>la<"\ katero je odredil železniški lavski svet obenem z umakne-njem kontraklov. katere so sklenile žejpjniee z zunanjimi »lelav-nieami mor** preprečili pretečo sravko približno enepa miljona delavcev, ki bo izbruhnila dne 1. julija, soglasno z linijskiivi uradniki.
linijski voditelji izjavljajo, da se je |<M>polne načrte za stavko o-dobrilo in da bo uvelavljena. raz-ven če ho železniški delavski svet preklical svojo odločitev glede plač ter delavnih pogojev.
Kot se izjavlja, je osem in devetdeset odstotkov linijskih <"-Ia-nov glasovalo za pro^Iasenje stavke. Voditelji izjavljajo, da predstavlja to velikansko večino, kajti pričakovali niso niti devetdeset odstotkov glasov za stavko.
Chicago, 111., 17. junija. — Večinski »"-lani železniškega sveta bila objavljena nova ir-^ka ustava. Združenih < 1 ržav, ki so odredili I Ta pr^ee j obsežen dokument ob-včeraj nadaljno skrčenje plač že- st*"a l->-0'N) besed ter krije vse lezniških delavcev, so danes od-!	v od noša jih med Irsko
govorili na kritike manjšinskih 1 iu
članov sveta s trditvijo, da sprav-1 Nova . UKtava »javlja pred-
i ■ •	•	,	vsem princip, da je vsaka določba
Ijajo eiani manjšine na dan ar-i ,- ,	*
ti'ii vsaka postava snreieta na sr um en te "pretirane narave. kn.Llo|- , ,	■ -
, . i»iHju te ustava, ki nasprotnic lr-
j.h namen .„• pripravit, zelezrnske .sko-an-ritemu dogovoru, iievc-uslMzbem-e do stavke ter jih spra- jjavna v kolikor nasprotuje temu viti v tako razpoloženje".	j dogovoru.
Manjšino, obstoječo i r, dveh j Prvi člen ustave določa, da je izmed treh delavskih članov Ze-. irska presta država polno "upraviči ceni član angleškega imperija
Ustava nove irske preste države kot je bila sprejeta. — Ureditev razmerja med Irsko in Anglijo.
London, 17. junija. — Tukaj je
ZADEVA McCORMICK.
Prva na sliki je Edith McCormick, hči multimiljonarja Rockefellerj a. Pred kratkim se je lo£la od svojega moza Harolda P. McCormicka, kateri se je zatelebal v poljsko igralko Walsko ter se je te dni podvrgel tajinstveni operaciji. Poleg je njena šestnajstletna hčerka Matilda McCormick _ta se je smrtno zaljubila v švicarskega jahača Oserja, katerega vidite na desni
DRŽAVLJANSKE PRAVICE POROČENIH ŽENSK.
Soglasno s četrtim členom bo irski ali galski jezik narodni je-fzik. a angleški jezik bo imel enake Washington, D. C.. 17. jun — pravice kot uradni jezik. V okra-< able predlog, ki naj bi uredjajjih. v Katerih se govori le en je-nat urnlizafi jo ter državljanske j zi k, lahko uveljavi pai'lamou! popravile jv ročenili *»rtsk. je bila '^bne določbe. u-'Mlno poročana <•<! hišm^ga ko-j osmj člen proglasa prostost, ve-miteja z,i priseljevanje in natura-<*ti ter pr.wto voroizipovedanje za iizaeijo. Debata gl^Te t.- predlog nedotakljivi osnovni pravici.
1m. vršila - pred debato glede Dvanajsti člen uveljavlja, da predi.»are tikajoč. tr^^unske naj obstaja parlament proste ir-""""ni,ri'*p	l^e države iz kralja, poslanske
zbornice in .>enata.
Šestindvajseti člen določa, da naj parlament od časii do časa določi članstvo poslanske zl>ornice,
odredba dol<K*a, da ne pristane
ženska, ki je s|M*sobna za državljanske pravice ter r>«r*fM"i s t lili a jšn j i
drža vljanoni. ali i nožem
k
oje mož podano T»o uveljav- a ne manj članov kot po enega za l.vnjn te predloge državljan, po- vsakih 20.<XH) ali {0,000 prebival-1'md sv.jp poroke ali potom netil- cev. Poslance se bo volilo potom lah/acije ,v>jega moža držav- proporcijonalniii volitev.
KONEC VLADE NAD SMRAD IZ AMERIŠKE JUŽNO KITAJSKO1 "VISOKE DRUŽBE"
Dr. Sun Jat Sen, predsednik juž no-kitajske republike, je pobegnil na ladjo.
Peking, Kitajska, 17. junija. — General < 'eng Ciung-MLnfir, prejšnji civilni governer province Kvantung. kojega čete so se v pe-tek polastile Kantona, je objavil danes, da je prišel konec južno-kitajski ali kantonski vladi in da se bo južni del Kitajske združil s severom ter priznal severni republikanski režim.
Poročila, ki prihajajo i/. Kantona, opisujejo polom južne vla-
Harold McCormick, star čez petdeset let, se je dal operirati, da dobi nazaj svojo možko moč.
Chicago, 111.. 17. junija. — Skrivnost, ki je obdajala operacijo, izvršeno nad Haroldom F. McCormickom, predsednikom sveta ravnateljev International Harvester Trust Company, je bila pojasnjena danes ter se glasi, da je predstavljala ta koz van i prenos žleze, s katerim upajo zdravniki vrniti izžetemu fnili jonorji njegovo možko moč.
Ugotavlja se nadalje, da je do-
de kot po polen. kajti sile dr. Sun hil človek, kateremu se je izrezalo
Jat Sena so bile zdrobljene in
žlezo, katero so nato zdravniki
PARIŠKO ČASOPISJE IN KAJZERJEVI SPOMINI
l.ianka. da pa jo je lahko natura 1 izirati, če i/polni pogoje natura bzfieijske postave.
Predb»2a določa nadalje da o
Soglasno z devetindvajsetim členom naj obstaja senat iz državljanov ki so si pridobili značilne rta - luge za narod ali katere se srna
1 rani državljanka Združenih dr-jtra vsled posebnih lastnosti za za-/av. ki poroči 7 inozemeem, vse stopnike narodnega življenja, svoje državlj inske pravice, razen Enomtndeseti člen določa, da cc w a me za mr.ža inozetnea, ki ne naj se voli senator je vsaka tri leta more poslati tukaj državljan ali potom proporcionalnih volitev.
■e • odpove svojim •Kini pravicam.
državljan-
WKEKS IN PROHIBICIJA
Columbns, f»hio, 17. junija — V nekem nagovoru, katerega je i io-1 pred dijaki Western R^s^rve vseučilišča v Olii.iu. je izjavil vojni tajnik Weeks. <la ni po njejro- kom.
1 "stava določa nadalje, da mora vsak član parlamenta, položiti pri-j*ey;f» zvestobe; predno zavzame svoje mesto. Prisego je treba po-lo^iti j»red zastopnikom krrme ter \ kljubuje ]>os»4>no izjavo zvej«t/vbe napram ustavi irsk^ <lržaveter na-prani kralju Jurju V., njegovim dedičem ter pravnim nasledni-
vem mnenju prohibieija dosti pri po mogla k prosperiteti dežele.
Pozor!
Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja,
ker je bila dosedanja postava
Tri in štirideseti člen ustave do-loča, da se ne more ij*ske države prisiliti k aktivni sovdeleabi pri kaki vojni, z izjemo slučaja invazije. brez posebnega odobrenja irskega narodnega parlamenta.
Belfast, Irska. 17. junija. — Ok raja Altanaveigh in Tjkdruni-liska sta bila danes pozoriš^a mo-rilnih napadov ck! strani -iboro-| ženih tolp. Napadalci so u* ill
-	-	: jjr
(triprocentna kvota) podaljšana1-*: • „	•
» nadaljni dve leti. Dobiti sZd- S"r' ra02ke ln on° iensko ,er nike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja,
nili več oseb. Več kmečkih hiš je bilo požpranih.
V tozadevnih okrajih stanuje jo v pi a vnem presbiterijanei ter
------ ---ri— — ura.vgu ">»J»<	*	-----
naj nam piše za pojasnilo; točna se domneva, da se je izbralo ta in solidna postrežba jameena. ' dva okraja za povračilne akcije
za napad na Liislea, ki se je zavr-šil preteklo sredo. Današnja tragedija se je pričela krog tretje ure zjutraj.
FRANK 8AKJ3ER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York
sti ter se za enkrat še ne ve. koliko bojev je bilo predno je bila strmoglavljena južno - kitajska vlada.
Y	nekem sporočilu iz ameriških virov v Kantonu se "lasi. da drže <Vte dr. Sun .Tat Sena še vedno vladno palačo, kljub hudim i napadom od strani severnih čet. čeprav je predsednik sam zbežal na neki kanonski čoln, ki se je nahajal v pristanišču.
Poroča se, da je bil padee južnega voditelja posledica sporazuma med generalom Yu.-pej-Fu-jem ter predsednikom severne republike. Li-hian-Hungom, ki se v glavnfm zavzema za združenje cele Kifajske.
V	splošnem se domneva, da se bodo napotili člani južno-kitaj-ske vlade v Peking ter se pridružili ustavodajni zbornici v slučaju da bi ne mogel dr. .Sun Jat Sen dobiti nazaj svoje sile.
General Cang Tso Lin, man-džurski voditelj, ne bo popolnoma izločen od vlade, čeprav je bil v zadnjem času poražen tekom pohoda proti Pekingu.
I*r. Wellington Koo, kitajski minister v Angliji ter prejšnji kitajski poslanikov Združenih državah. je bil imenovan od novega kitajskega predsednika za načelnika delegacije, ki bo preiskala finančni položaj Kitajske v namenu, da se reorganizira kitajske finance.
Kardinal Logue. primat Anglije, in njegov pomočnik, nadškof O'Donnell. sta bila zopet ustavljena od članov nlsterskesn orožništva tekom pretekHe noči, ko sta se vozila v avtomobilu v bližini Newiy.
prejšnji predsednik južno-kitaj- prestavili v telo miljonarja, sijaj-ske republike je na begu.	t no nagrado v znesku manj kot
Poročila, k i so dospela semkaj. ($500. Izprva se j(4 p^o^ da je se razlikujejo glede posamezno- dobil dotieni človek velikansko
nagrado, a to je bilo malo vrjetno vsp.ričo dejstva, da so ameriški miljonarji kaj prižeti. celo v zade vab. ki se tičejo spolnega uživanja.
Soglasno z drugim virom upa miljonar McCormick doseči na temelju operacije starost ''stotih let ali še več".
Furor, katerega je vzbudila o-peracija. izvršena nad McOr-mickom, je bil posledica neke novice v Chicago Herald-Examiner, v kateri se je glasilo, da se je miljonar McCormick podvrgel operaciji. katero je izvršil dr. Viktor Lespinasse, znani izvedenec glede človeških, žlez.
Zrlo mično v zvezi s tem je tudi1 dejstvo, da je operirani miljonar McCormick sporočil srečno dejstvo. da je operacija uspela, svoji dobri prijateljici, Gana Valski, poljski operni pevki koje ime se' je večkrat združevalo 7. njegovim.
Brzojavka, hatero je poslal McCormick po izvršeni operaciji, se je glasila;
Operacija uspešna. Much. love. Takoj po objavijenju te novice so prijatelji miljonarja zanikali dejstvo, da je bila izvršena nad njim operacija tak'e vrste. Dr. Lespinasse sam je izjavil: — Mr. McCormick se je nahajal še dalj časa v naši bolnici ter je bila izvršena nad njim operacija manjše vrste. V glavnem je prišel v bol-; nico, da se odpočije duševno in telesno. (Radi bi vedeli od česa se mora odpočiti tak miljonar. kajti duševno ali telesno se ni nikdar i prenapenjal.)
Pariško časopisje jih odklanja kot zaroto junkerjev, ki hočejo delati s tem propagando zase.
Pariz, Francija, 17. junija. — Vedno navzoče savraštvo Nemčije napram Franciji je našlo danes izraza na sestanku izdajateljev vseh piriških časopisov, pa katerem je bilo sklenjeno, da ne bo noben izmed pariških listov natisnil spominov prejšnjega kaj-zerja, brez ozira na ceno, katero bi se plačalo.
Ta sklep je temeljil na informaciji. katero se je sprejelo iz oficijelnih virov in v kateri se .ie glasilo, da se bo porabilo ves denar. katerenfo bi se dobilo iz ob-javl.ienja teh spominov, za sklad, ki naj bi financiral povratek monarhije v Nemčiji.
Francozi so opazovali s paznim očesom vedno bolj naraščajoče monarhistično gibanje na drugi strani Rena ter storili v.c kai je bilo v njih moči. da prepreč« jo, konečni uspeh tega gibanja. Nikdar niso verovali dejanski v nemško republiko ter bili prepričani, da si žele Nemci v svojem srcu povratka hohenzollernske dinastije.
Vsprieo tega so bili Francozi presenečeni, ko so izvedeli, da je neka ameriška založnica plačala $250.000 za izključno pravico, da priobči kajzerjeve spomine, kajti pp njih mnenju je s tem Amerika prispevala v veliki meri k restavraciji cesarstva v Nemčiji.
Francoski založniki so izjavili, da ne bodo objavili niti dejstva, da so sklenili ne natisniti kajzer-jevih spominov. Oni nočejo dati Nemcem tep-a zadovoljstva.
(Blazno sovraštvo, ki vlada med tema dvema narodoma, je prikipelo do viška in Hog naj se usmili Francozov, kadar se bo Nemčija opomogla ter združena z Rusijo in Japonci, napadla Francijo in njene pristaše.)
PORTUGALSKA ZRAKOPLOV CA ZA VRŠILA PREKMORSKO POTOVANJE.
R!o de Janeiro, 17. junija. — Kapitana Sacadura in Coutinho, portugalska! prekatlantiška zra-koplovca, sta završila zadnji del svojega dostikrat pretrganega potovanja iz Portugalske v Brazilijo. Dospela sta namreč danes v Rio malo pred drugo uro popoldne in sicer iz Victoria, ki se nahaja približno 260 milj od glavnega' mesta.
PREMQGARSKA UNIJA ZA TROJNO ZVEZO
PREDSEDNIK LEWIS UNITED MINE WORKERS JE IZ J A VIL, DA BO NJEGOVA UNIJA SPREJELA POVABILO B. M JEWELLA NA TEMELJU "TR OJNE ZVEZE". — LEWIS NE KANDIDIRAL PROTI STAREMU G0MPERSU.
Cincinnati, Ohio, 17. junija. — Na konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se vrši tukaj, je objavil predsednik Lewis United Mine Workers of America, da sc bodo sestali zastopniki stavkujo-čih premogarjev z uradniki železniških unij. ki so zapretile s stavko vsled skrčenja plač. katero je določil železniški delavski svet Združenih držav.
Konferenca se bo vršila v torek v nekem tukajšnjem hot^u in sicer na temelju določb tako-zvane "trojne zveze", katero so sklenili v Chieagu železniški dr -lavci, premogarji in pristaniški de Javci v namenit, da zavarujejo medsebojne interese, ki pa so ^c-daj zopet enkrat ogroženi, kot se izjavlja.
Mr. Lewis, ki je bil deležen navdušenih ovacij od strani delegatov, je rekel med drugim naslednje :
—	Jaz hočem v imenn zastopnikov United Mine Workers sj-rc jeti povabilo, katero nam je do-poslal B. M. Jewell v imenu dc-partmenta železniških uslužbencev Ameriške delavske federacije. da prisostvuje naša organizacija sestanku teh organizacij, na katerem se bo razpravljalo o in-dustrijalnem položaju, tikajočem se stavke organiziranih premogarjev ter nesramne akcije železniškega delavskega sveta, ki je uveljavil povsem neupravičeno skrčenje plač železniških uslužbencev.
—	Xa tem sestanku se bo razpravljalo o odnošajih v obeh industrijah in sker glede za;lev. ki so povsem času primerne.
Poleg t<jga ugotovila je podal Mr. I'cwis še/ nadaljno važno n-
gotovilo, da ne bo namreč izstopil kot kandidat proti st.ifinu Samu Ciomper^u. liolands' « mu Zidu. ki se tako krčevito ..piije-ma; stolca pred^edništva Ameriške tlelavske ftd-rarij.-,
— Jaz imam veliko n:ih*go v zadevi narodne i>remogai sk-siavke, — je rekel L«'wis, — t«-r nimam nobene druge stvari v mislih. Jaz nisem in ne bom nikak kandidat za mesto piv-ls.Mlnik.i Ameriške delavske federaciie.
"FATTY" ARBUCKLE JE "BROKE"
Los Angeles, Cal.. 17. junija. Roscoc Arbuckle. ki svoj«1 r,.- " prosto razdajal denar^vsem. ki so ga ])otrebovaJ ali ne poi^ bovali, je dospel sedaj prav tlo k'Ui'-a ter nima niti centa v žepu.
Komedijant, ki je jaV-el nastopati v kino-slikah /m velikansko plačo petih dolarjev na dan in ki se je povspel v teku časa tako visoko, da je dobival po dva tisoč dolarjev na teden, je danes dejanski "broke'*.
Roseoe Arbuckle. ki je dosegel tako mednarodo "slavo" tekom procesa radi uboja tleke ničvn-d-nc ženske, je izgubil svoj sijajni dom na West Adams Streel. S daj so nahaja tam le še kot Njegov prejšnji manager j'- last nik tega doma. Roseoe j - i/irnbil tudi avomobil. za katerega je plačal $'2T>.()(M). Tako premine -lava tega sveta.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH
. $ 4 00 . $20.00 . $39.00
$27.00 $53.00
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naš® banke Izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Včeraj so bile naše cene sledeče: Jugoslavija:
RazpoSIlja na zadele poŠte in izplačuje "Kr. postni čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zn^rehu. Beogradu; Kranju. <*'jlju, Mariboru, Dubrovniku. Splitu, SarajeTU all drupiKl. kjer je pao la hitro izplačilo natugodneje.
300 kron____$ 1.30	1,000 kron
400 kron----$ 1.70	5,000 kror.
500 kron____$ 2.10	10.000 kron
Italija in zasedeno ozemlje: RazpoSilJa Da aadDje požte ln izplačuje "Jadranska banka" v rr«ru Opatiji in /adru.
50 lir ---- $ 3.10	500 lir .
100 lir ---- $ 5.60	1000 lir .
300 lir ____ $16.20
Za pošilj&tve, ki presegajo znesek dvajsrttisor «ron a!i pa dv&tlsoč lir dovoljujemo po mogočnosti se posebni nop ust.
Vrednost kronam, dinarjem in liram wrtaj ni Ktuln.i. menja s'- \"«?kr.it in nepričakovano; iz tega razlojra unrn :ii mopofe romati natanfae rene vnaprej. Mi računimo po ccijS onega t3ue. ko uata -'osj>e poalCLiil denar ▼ roke.
VAŽNO!	,
Izplačila x gotovem ameriškem denarju alt v efektivnih dolarjih
Po novi naredbi fin-jjčiifira ministerstvn v Jugoslaviji j»- sedaj bankam tam zabranjeno izplačevati čeke in nakazila v nijiji \alu-tab. Vsa nakazila v dolarjih ali kaki druni tuji valuti m> in.»-rajo izplačevati v dinarjih oziroma kronah po dolix'-ciient tei';iju. I)o kake druge tozadevne odredim nam toraj v Jugoslaviji ni več mogoče izvrševati izplačil v dolarjih.
Vedno pa še lahko izvršujemo izplačila \ dolarjih v Avstriji, Italiji ter zasedenem ozemlju.
Na nakaznici ali v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvi iti izplačilo v dolarjih.
Poleg zneska, ki naj se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino iu dru^e .štritške kakor sledi :
Za izplačila do $10.— po 50 centov, za izplačila od $10.— do $50. -po $1-—. za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
S3 Cortlandt Street	New York, N Y.
(Advertisement)
fiLAS NARODA, 19. JT7N. 1922.
"GLAS NARODA"
__fMLOVlNIAH DAILY)_
»■mi an* PuMlaftM
iljTtn1< Publishing Gompaaj;
(A Corporation)
P WAN K »AKiW, Mumw_I.OUH »ENEDIK, Trwuw
Ptmem of Sualn«M of tU« Corporation an* Addraaaaa of Abovo Offtoarai ■ Cation*« Itnat, Soroush of Manhattan. »tow York City, N. V.
__•*<>■• Naroda" Uhaja vaakl dan lavzomtl nodolj In praaewlkoy._
tm eolo loto »olja llot u Amorlko Za Now York xa coio loto........ *7.0t
in Canada ............ $6Mi	za pol lata I3.M
Xa fxn lota ........................ »3.00 za Inoxomotvo xa eolo Mto----_ «7ji0
Km toU-t lota .............. §1.60 j	za pol *ta.......... IUC
• LAS NARODA (Voloo o« t ho Pooplo) <■■■■< «rorr Day Exeopt Sunday* and ■•uenik
Subscription Yoarly m.«0
Advortloomonto on AgrMintnt
DopM broa podpisa la oaotmoaU na no pr1ob«u]a}o. Donor oaj ao bUforoI po-Mljotl po Money Ordor. Pri spremembi kraja naroCnfkor proolmo. da ao Baa todl projdnjo MnMWg naxnanl. da hitrejo najdemo na^omlka._
Q L A • NARODA m Cortland* Stiool, Borough of Manhattan, Now York. N. V. Talop^ona: Cortlandt 2SJ9
KAJ JE BOGASTVO?
Med dnevnimi poročili lahko citate stvari, ki bodo vzbudilo resne misli v duši vseh, katerim je pri srcu blagor narodov kot takih.
V	enem teh poročil se glasi, da se je dal neki eno m petdeset let star milijonar operirati — bogve kje, — v namerni, da dobi nazaj svojo zapravljeno možko silo ter se poroči z proslulo operno pevko poljskega izvora, ki se je ravnokar ločila od nekega ameriškega milijonarja ter dobila za svojo vdanost precej čedno nagrado.
< 'lovek, ki se da operirati v namenu, da dobi nazaj svojo moško 4'snago" je v resnici čuden pajac.
Ponavadi pravi človek, ki je zapravil svoje tozadevno premoženje, da je zakon narave tak in da se mu j«' treba brezobzirno pokoriti. Ameriški milijonarji pa s«) drugačni tiči. Ce j<e gre na ta način, mora iti na druga način, in mirna Bosna.
Najhujše na celi stvari pa je, da take svinjarije spravljajo v časopisje ter trde pod krinko sramežljivo« sti, da sn to le novice, ki zanimajo najširšo javnost.
V	resnici pa te novice razkrivajo navadnim težakom, delavcem in vsem, ki se morajo boriti za vsakdanji kruh ter s stralu»m gedati v bodočnost, vso propalost katero je pnvzpiril ostudni in davno zastareli kapitalistični sistem.
Ta propalost nima para niti v zgodovini starih in davno pogintflih kultur ter denarnih dinastij.
Drugi slučaj se tiče mladega Astorja.
Njegov praded je prišel kot navaden priseljenec iz neke nemške vasi ter si pridobil z odiranjem ter zašnop-savanjern ubogih Indijancev velikansko premoženje, ki se je v teku časov še povečalo potom zemljiških operacij te družine.
Nesrečni mladi Astor, ki je dejanski žrtev razmer, se je oženil, a sedaj se hoče njegova lepa in mlada žena ločiti od njega, kajti gotovo ni bila deležna A'sega, kar je pričakovala od njega.
Kot se nam zdi, je mladi možak resen in pameten človek, a ima to napako, da je multimilijonar ter raz-vajenee od dneva naprej, ko se je rodil.
To je drugi vzgled gnilobe, ki prevladuje v ameriških multimilijonarskili krofih ter predstavlja obenem najstrožjo obsodbo, katero je mogoče izreči nad sedaj veljavnim, krivičnim kapitalističnim sistemom.
Iz
Peter Zgaga
Smrtna nesreča.
Tik železniškega mostu v La-Skem je ponoči povozil vlak neznanega moškega. Nesrečnež je moral biti takoj mrtev, ker mu je odtrgalo pol lobanje in so bili možgani raztreseni na okrog. Domneva se. da je bil ponesrečenec spremljevalec živin, transportov.
Konj ga je udaril.
Jernej Pušanc, hlapec pri konjskem trgovcu Kodelja na Olin-cah, je po gospodarjevera naročilu gnal večje število konj v Divačo. Neki konj je bil posebno muhast in plašljiv. Ko ga je liotel Pušanc pomiriti, se je konj zopet splašil in ga tako močno brcnil, da je moral v bolnišnico.
Raz vlak je padel.
Ivan Sušelj, zavirač južne že-lezniee, je pri vožnji iz Zaloga proti glavnemu kolodvoru v Ljubljani v trenutku, ko je vlak priložil na križišče, zgubil ravnotežja in padel iz voza. Pri padcu se je poškodoval na glavi.
Pasja steklina.
Iz kamniškega, okraja poročajo: V našem okraju se je nedavno pojavil stekel pes, ki je ogrizel več psov in tudi drugili živali. Posledice so se že pokazale. Štirje psi, ki so bili ogrizeni, so že poginili, pri sedmih pa so se pokazali znaki stekline. Najhujše je učinkovalo .^Uuzenje Ari psu Marije Gašper-lin iz Mlake. Grizel je vse, kar mu je prišlo pred gobec. Pred hišo so imeli naloženo strešno opeko; ko je pridivjal do opeke, jo je pričel grizti ter je 40 kumadov razgri-7.ti. Kaj bi šeile bilo, če bi napadel s tako besnostjo človeka ali celo
i
Nov občinski ger^nt
Namesto obolelega Franca Reka je imenovan za občinskega geren-ta v Plitvičkem vrhu Franc Žižek, posestnik istotam. za njegovega najnestnika pa prisednik sojetnik posestnik Fr. Pintarič.
Razpust društev.
Politično društvo "Vodnik" v Spodnji Šiški in Osrednja moška podružnica mubljana "Slovenskr straže** v Ljubljani sta razpušče-ni, ker že več let ne delujeta in ker radi nezadostnega števila članov nimata pogojev za pravni obstoj.
Pomoč ruski deci.
Na podlagi oklica, ki ga je izdal vdeeembru 1921 pokrajinski namestnik Ivan Hribar z geslom "Deca deci", se je nabiralo na dan 6. decembra po vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Zbirka je dosegla lepo svoto 56 tisoč 38 dinarjev 50 para, ki je bila odposlana Narodnemu odboru za pomoč ruski deci v Beograd. Pri zbirki je sodelovalo z veliko vnemo naše učiteljstvo, kateremu gre najlepša zahvala. Vsa zahvala pa tudi naši deci. ki je zbrala denar za svoje male stradajoče brate in .sestre v Rusiji.
Maribor za gladujoče v Rusiji.
Po inicija.tivi okrajnega jclavar-,Ia se je osnoval v Mariboru odbor, ki priredi "ruski dan". Delavci bodo delali dveuri za rusko deco, uradniki pa bodo naklonili v omenjeni namen plačo *za dve uri. Po mestu in Okolici se bodo nabirali prostovoljni prispevki.
\
Tatvina na železnici.
Tovarnar Ivan Kebek je prispel iz (Vlja v Zagreb, kjer je tam-
troka 1 Tudi pes Lucije Keržič iz kajšnji policiji prijavil, da mu je G m a j nice je, predno so ga ubili,|h,la Jnwl vožnjo od Podsuseda do ojrrizel koikoe. mač»ko in domačega Zagreba ukradena zlata žepna ura fanta, a k sreči je fanta prijel zaj^d'ia 16,000 kron. škorenj. Ker .so ljudje precej
brezbrižni, bi znale postati posledice še hujše. Ker je ogrizenih že
Stavka v Westenovi tovarni > Celju
mno?o psov ill mačk, bi 'brilo pač se je zadnje dni razširila, ker je
Iz Jugoslavije.
Avtomobilna zveza Beograd—• madžarska imena svojih ladij v Kotor.	'slovanska. Najlepši parnik "He
Ne triple na železniške zveze, ki
naj \) -spajale Beograd z Jadranom, razpravlja v Beojrradu re n<> o projektu solidne avtomo-bilnc zveze nuxl Ii«M><n*adom in Ko-torom. Ta proga naj bi vr*lila iz Beograda preko Kosova v Črno goro in Boko Kotorsko. Stroški za t<» zvezo so proračun jeni na .100 mil jonov. Dela za progo od Kra-gujevca do Raške so že v teku.
Inozemske kreditne ponudbe.
Kakor se poroča iz Beograda, je ministrskemu svetu dospelo do sedaj petnajst ponudb za posojilo. med katerimi se morejo samo tri nsno vzeti v pretres.
gediis" nosi sedaj ime "Ljubljana", 4'Vert*';c" je prekrščen v "Vardar" in "Maros" t "Sočo''.
Nesreča pri požartL
V pekami Rasima C'ajde v rajevu je ponoči nastal požar, ki je zahteval dve človeški žrtvi. Pekarski pomočniki so spati v sobi,
umestno, da se pasji kontumac poostri in raztegne tudi na mačke.
Za otroško bolnico v Mariboru.
Mariborsko "Slovensko žensko društvo" je sklenilo prirediti dva v.nakovna dneva v korist tamkajšnji otroški bolnici.
Razne nezgode.
Antona Jeriho, delavca pri te-.sarju Ravnikarju v Ljubljani, je
začelo sedaj stavkati tudi onih 200 delavcev, ki so bili doslej vztrajali na delu. Odslej delajo samo strojniki, potrebni za o<Majo električnega toka, k' ga. potrebuje prebivalstvo za razsvetljavo ter razna podjetja za obratovanje.
Protestno zborovanje v Celju.
Kakor poročajo iz Celja, se je vršilo tamkaj protestno zborovanje nižjih državnih in javnih na mešeeneev. na katerem je bila
pri delu stroj zgrabil za levo roko'sprejeta resolucija, ki lZraža pro-m mu zmečkal dva prsta.	^ proti maksillliranju draginj-
Ljudmila Bolka. sirota v Lieh tent urno veni dekliškem zavetišču
skih doklad za nižje kategorije
javnih nameščencev ter zahteva v Ljubljani, se je pri igri zlomila , ministrvki svet in filiam-.m od-
desno roko.	|l,or ta svoj skleo razveljavita.
Janezu Galetu, delavcu iz Korit Zbop je protestiraf tlldi prati Tia. pri Novem mestu, je pri razstre- ^ da se ~rta draumjska do ijevanju skalovja padel kos kam- kIada onim nižjim iavnim name. na s tako silo na levo roko, da je ^enL-em. ki plačujejo 5 Din letnih bil močno ranjen.	.neposrednih davkov. Zbor se ie
Redko slavje uslužbencev.
Dne 6. maja sta praznovala pro-
končno izrekel za nepretrgane u-radne ure od pol S. do 14, ure.
govni paznik Fran Mavric 501et- Nov kredit za javne bolnice v nico in strojnik Ivan Lukec 401et-.	Sloveniji,
nico svojega službovanja pri južni j y 7akonu ft proračunskih dva-železnici, za kar jima je izreklo■ najstinah je odobren poleg d^)se-obratno ravnateljstvo južne želez-1 danje„a rednega kredita za bolnice pohvalno priznanje in jima ,lice ,„inistru narodnega zdravja naklonilo častno darrlo. V gostil-'za bolnice v Sloveniji še naknadni ških prostorih Koviča v Laaah'uj kredit 4?57.647 Din p z^ me-se je vršil omenjenega dne zvečer ^ca maj jur prijateljski sestanek, pri katerem
sta zastopnik obratnega ravnatelj- Krajni šolski svet v Št. Petru
ki ie imela vhod samo iz pekarne>tva in načelnik progOvne sekcije v Savinjski dolini je razjni»en.
'slavijenca iskreno pozdravila. V, Uerentom je imenovan vladni ko-prisrčni zabavi je minul lepi ve-|mi.sar dr Anton Farčnik iz C^elja čer. Na mnoga leta!
Požar se je naglo razširil po ceii pekarni, tako da so pomočniki le skozi plamen mogli iziti na prosto. D v rt sta se v sobi zadušila, uva na sta bila nemarno ožgana.
Državna tvornica za poučne filme.
Nesreča v rudniku.
Iz Za ječar ja se poroča: V bogo-vinskem rudniku se je v delovnem ea.su prisodila velika nesre-Ministrst\-u za narodno zdravje ča. Delavci, ki so vrtali v rovu, je predložen pravilnik državne ->o naleteli na velik podzemski bazen vode. ki je udabila v rov ter preplavila velik del rudnika Dva delavca sta utonila.
Westfalski Slovenci obiščejo domovino.
V premogovnikih na WestfaJ-
Tvorniee za poučne in nauene til-me v mestu Beogradu.
Zagreb išče posojila v Angliji.
Zaurekški župan arhitekt. Veko-slav Heinz! se je podal v spremstvu dveh občinskih svetnikov v London, da najame tamkaj za zagrebško me<*tno občino posojilo v znesku K'*) mil jonov kron.
Jugoslovanske ladje.
Parobrodarsko društvo bivša " 1 "ngaro-Croata" je izpremeniio svoj lasten nariv v "Jadransko plovidbo" ter izpremenila tudi za j na "West falsko.
Krojaški pomočniki v Celju
Novo bančno poslopje v Celju.
Mestna občina celjska je pro-
>o vstopili v stavko. Zahtevali so'^ala tamošnji podružnici Prve hr 50odstotno zvišanje mezde, doeim, vat.ske štedkiniee parcelo v Razla-so jim mojstri dovolili le 30 od->rr,>vi uiicj p0(j pogojem, da zgradi stotkov. Ker se ni dosegel spo-'na tem starbišču še letos stano-
razum, je izbruhnila stavka.
Čudno postopanje pokrajinske uprave.
vanjsko hišo za svoje uslužbence.
Buciko je popil.
Bogoljub Kšela. trgovski vaje-
Županstvo v Planini je dne 25.jnee v Mariboru, je bil močno že aprila izdalo gg. Stanku Žnidar-Jjen. Zgrabil je na«do za čašo in si šiču in Ku-kcu ukaz na podlagi u-Jnatočil vina v kozarec, v katerem kaza pokrajinske uprave z dne — (.-ta se slučajno nahajali dve buei-2G. aprila (torej dan pozneje), naj ki, ki sta mu obtičali v prrlu. Pre-
pr»hIloži svoje domovinske itd. li -line, "sicftr bi .se mu bivanje v
»kem v Nemčiji zaposleni Sloven- v državi SHS eventualno prepo-
ci obiščejo letos osvobojeno slovensko domovino. NemAka vlada jim je dovolila poseben vlak z znižano voano cwifl. Izletniki z West-falskega prispejo v Ljubljano. V domovini ostajo en teden, nakar jih poseben vlak odpelje zopet na-
vedalo". Stanko Žnidaršič je znan rodoljub, po poklieu pa blagajnik di-ža\*ne uprave* Windisebgratzo-
vih posestev v Planini. Čudno je,	„ ________________7
da sta dohila le Kukec in Žnidar-tki je nameraval obiskati svoja 2 šič, ne pa cela vrsta tujih neza- sina. rudarja v Trbovljah. Teržan nesdjivih državljanov, ki so v slu-'je iz Petrove v Savin.jski dolini.
vidnost je mati vseh modrosti.
Agnosciran mrlič.
Kakor poročajo iz Trbovelj, je identiteta mrliča, ki so ga našli pod Kriško planino, že ugotovljena. Bil je 75 let stari Ivan Teržan,
Leta 1530 je oznanil slavni poljski učenjak Kopernik svetu:
Zemlja ne stoji pri miru, ampak se suče krog solnca.
Martin Luther mu je rekel, da je osel «in sveti oče papež ga je proklel.
To prokletstvo je trajalo do k ta 1822.
Leta 1822. to je ravno pred sto leti. je pa sveta cerkev milostne dovolila zemlji, da se sme sukati krog solnca.
* * *
Jugoslovanski kralj Aleksander ima v Sloveniji svojega namestnika Ivana Hribarja. Za to izkazano čast se je hotel Hribar na čuden način oddolžiti.
Pri najhujših nemškutarjih v Sloveniji je izfehtal par mil jonov dinarjev ter samolastno se«rel tudi v neki slovenski na rod no-obramb ni sklad po groše, da je spravil skupaj potreben denar za vilo. katero je hotel podariti kralju za poročno darilo.
Ko je izvedel kralj za to svinjarijo, je vilo sam kupil ter jo plačal iz svojega, to je narodovega žepa.
Ilriba pa ni povabil na želi ito van je.
* * *
Oh. če bi imel krila — je rekel p.rašii'- — s kakšnim ponosom
bi poletel na gnojišče.
* ^ *
*
—	Bri-li t nega otroka imaš — je rekel prijatelj prijatelju.
—	O, to ima gotrrvo od profesorja. pri katerem je moja žena služila,
t •
s	s
Možki, ki ni polovico svojega življenja norec, je vedno norec.
*	c *
Meseea junija je dospela slanini karska obrt v New Yorku na mrtvo foeit<>>
< 'e drugega ne, imajo slnmni-karji in slamnikariee že vsaj eno prijetno zavest: Meseca junij;; jim ne nagaja mašina tako kot
jim je meseca maja.
*	*
Stara, sitna babnica se je kopala. Naenkrat ji je zmanjkalo tal pod nogami, začela se je potapljati in upiti na pomagaj.
Rešil jo je prijatelj njenega moža.
Solznih oče se mu je zahvaljevala ter pristavila :
—	Takoj bom povedala mojemu možu. kaj ste storili zame.
—	Za božjo voljo ne. — se je
branil prijatelj — ubil bi me. * *
v
Cmetno usnje^in gumi izdelju-jejo iz kvasa, glicerina in vode.
Približno iz istih snovi sestoji
tudi umetno žganje.
* * *
Nekateri ljudje so zato tako zamišljeni, ker niti ne pomislijo.
da znajo misliti.
* * *
Par požirkov vsak dan — podi
prohibieijo vstran.
* * *
Bla
gooejnemu dežku iz duhov-
StignBkroansIm
Ustanovljena 1. 1838
Kalni. 3lrhttirta
Inkerdcrirar*a L 1900
GLAVNI URAD v ELY MINN.
eirni
Pn«l»e<lnl£: RUDOLF PEKDAN,	I8ft*h St.. Cl#r«laad, O,
Podpredsednik: LOCI8 PALAN^, Bo* 10«	ar«.. Loraia, O.
Tajnik * JOSEPH PISH^SR. ICI7. Mi^u. Blamjulk: GEO. BKOSirH,	Min«.
Blagajnik	smrtnLj: JIHl N MOVEB\. »24 N. 2nd Af*
W. Dnlatfe, Mtas.
VrtMval
Dr. JOS. V. GKAHEK, M H. Ohio	K. B„ Flttabursh. Pa.
Nada^rnl
MOHOB MI^DIČ. 2003 So. Lawudal* Avr. Cblraso, TU. FRANK 8KRABEC, 4822 Waahington Street. Denver. Ool«.
ParotnS adhar.
T.FSONARD HI<ABODNIK, Box 480, El/. Mina. GREGOR J. PORENTA, 2912 Beao.n Ave.. S«wtt!«, Wi»h FRANK. ZORICfl. «17 St Clair Are.. Cleveland. O.
Kdrnifcvalni odbor:
VAIjENTIN r:»0. Bl» Meadow Ave.. Rockfiale. Joilet, OL "AFLINE ERMENO, 039 — 3rd Stroet, Salle. IU. JOSIP 8TERLB. 404 E. Mena Avenue, Pnet.Lo, Oolo. ANTON CEL ARO 706 Market Street, Wauken*n, ni.
*
' « -- JednoHno arad*tt> glasilo: "Glaa	< >~» -*
Vae Btv-ri tikajoče se uradnih t* de v kakor tudi denarne pnfttlja.-tro naj ffe peftlljajo r.a slav eca ta*aika. Vne pHtožhe naj ae pošilja na predsednika porotnega odtvra. Prošnje za »prejem novih članov in bolnldka aptj^evala naj se pr^lljn na vrhov lega zdravnika.
ingoslovanaka KarollSka Je^rota se priporom v^em Jugns*ovanom <«a obilen ^rlatop. Kdnr ieil postati ^'an te organizaelje, naj ae Eglaal tajnik", hljlf^ega drv'tva J. S. B". i Za ustanovitev novih drufitev •e pa obrnite ±u* tajnika. No«o druMvo ae lahko vatanovl a S člaip ari Članicami.
Nekaj prepovedi za Japonsko.
Japonec (J. Komai je zbral l>la-'jo cvrfijvskega ženstva vse onn, česar se mora skrbno ogibati <l«> bro vzgojena JajKuika. Evo J
1.) Domišljavost in z;;visl naj tie najdeta zavetja v njenem srcu.
L'.) Malomarno poseeanje templjev in svetišč.
.'$.) Napake drugih naj opraviči. lasi ne izboljša, tudi v malenkostih.
4.) Naj se ne spodtika *>I» m>-
lf».) (Imalovaževanje tasta Sn tašče javno mnenje obsojo.
17.) Omalovaževanje lastnih o-tašee in pastorkov je nesramna brezbrižnost, ki dela žensko zaničevanja vredno.
IS. > x moškim sorodstvom soproga ne sme občevati prezaupno in najsi 1 • i bil to njegov brat.
l!>.i Narobe ravna. aki> značaj-ne ljudi sovraži, tiste pa. ki se ji hlinijo. ljubi.
Dopis,
Sheboygan, Wis.
Delavska razmere v naši nasel-
lenkusti^. ki jiii euje ali vidi. Izi«. bini so približno enake razmeram iriblje noj se obrekovanja in sn 'p" drugih naselbinah. Ka/Jikujejo
se 1" v t< :n, da pri nas delamo vsak dan da ni tu brezposelnih.
pa tak, da se le s te-delavec
Laborer
mnieen.ja.
Ti.1) Ni prav, r*e se ž.en;;ka izraža preveč prosto ali pa sili v skriv- -asln/.ek j
11 osti.
<!.') Nikoli naj ne |>o/.al>i sj ošlo. vanja in zvestobe napr::m stari šem. učitelj« ni in ueiteljieam sv« jim pa naj vedno ostane hvale/Tin.
7.1 Omalovažonje soprie^a Te proti božji f>ostavi.
8.1 Ženska naj nikoli ne zavi

zavo prezr.nno večjo družino. 1 )nevno \ klimo v li »t ili wanted at 'oy mi hour. Taka j'la-ča nika':or ne odgovarja današnji drauin.'i. vrhu tega pa je delo s take pkteo ^tilo naporno. Tako
plačo dajo le pri gradnji cest in da ljudi, ki so obogateli, ampak raznih stavb, doč.m so plače p t naj razmišl ja o načinu in sred !' ukajs-njilt tovarnah od 25 do 4C»f stvih, s kakršnimi so se povzpeli na uro. K h>r prejema plačo lUf do bogatstva. Veliko krivieo bi ua liro, * ! šleje že srečnim, delala, če bi prezirala in zaniče j Druga leta, dokler nam vodni vala tiste, ki so brez lastne kriv- ;!p":i<'|j se uiso prepove<lali prist-de obubožali.	he t/a ječmetm ega soka, ie bilo v
> Požej jivost po zabavah, glas- n;: i naselbini vedno vse polno za->i. trledališču iti raznoterih raz- bav. V-a društva so prirejala vein zabave v p
vedrilih dobre žene ne krasi.
10J Ogiblje naj se kapric malenkostnih ljubo umnosti, s kršnimi drugim otežkoea življenje.
11.1 Naj si ne domišlja nrevrč o prednostih žene.
12.) Ni prav. a ko razširja vsa-kokovrsfne klevete o prijateljih in prij; teljieah' m se naslaja ob tu skrbeh.
Krivo ravna, če se sama
oblači
' se!iee 111 zabave v jtoletnem easu, n tak » da se kar i/vt .tiri niv» mo^li. ■'"daj p 1 je v-e mirno it* klavrno u človek ne ve. kaj bi počel od
dolgega č 1 >a v prostih urah.
Dne 2. julija namerava prirediti tukajšnji odbor veliki letni iarni pikn k v korist naše cerkve Zabava obeta biti obilna na ta dan. ker odbor se že pridno pripravlja za to prireditev. V sled te-
nikove škropi In iee pri poroki, sl^- la, svoje služabniee pn v zanikrna!
di ponavadi grom v zakonu. * * *
Ce bi se vrni! duh izza leta I77fi, bi ga zakonoda jej označili za ne-usta \~neira.
Tedaj namreč ni dišalo po sodi in popu.
, r.a prosimo vsa društva in druge v lepa in dratroeena oblači-i	j , lia t;i fian w pri^jaj^
iakili zaibav, ker mi priredimo 1 neka j s!'čnecra le enkrat v letu. pretvezo rejig razgo-1	Za m],M)r.
vorov ne sme jyezaupno občevati,
in neznatna. 1 1.1 Pod
v duhovniki.
1-"». PogulK»nosna je lahkontis Ijenost pri izdajanju denarja In nezadovoljnost z lastnim družabnim stališčem.
II. Svetlin, tajnik.
- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 41 GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH^
žbi Windischgratza.
J>mrt ga je dohitela zaradi kile.
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihranke pri nas na
"Special Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4f/f_ na leto.
Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul'js. obrestujemo že od 1. julija t. L

Glavno zastopstvo
JADRANSKE BANKE
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York City
DE
y m
eJ
{
/
GLAS NARODA, 1&, JtJX. • 1822
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
(Nadaljevanje.)
"Solnee bi ji bil snel z neba," je mrmral, preklada je plavo n* blazini. "Tako dobra je bila, ubo-žica, in tako sladka; njen smeh je dišal, njen pla-s je eve tel!"
#ačel je primerjati: Marija je bila sedemkrat lepša od Vide. Toda že mu je silila Vida razločne je pred oči, sveža in Tista kakor pav-trožni popek, deviški poluobli sta k«>maj napenjali bluzo. Kri/, je začuti l, da pa mineva stričevska re-snoba misli, ter se prevrgfl sto-kaje na drugo stran; izkušnjavka pa se je bližala za nalaše, skla njala se k njemu, omahovala mu \ naročje; že j*' sopel vonj kože In las.
Ali splašil se je; v sosednji sobi je ropotal literat. vrni vsi se I pravkar iz krčme; pijan je večkrat budil Križa ju ter pa nadlegoval za slivovko in cigarete. Sn-plent je kradoma lezel popbilat ali so vrata zaklenjena; legel Je. pozabil sn'ne skrbi, zamislil s<> naj prej v Goloba, nato v svojo jtovest in utonil kmalu v trdnem, liho «»0-jKvern spanju.
Ko je prišel drugi dan ob dveh k Pohlinovim. je imela Vida z < • toni slovensko uro. Sprejela L'a i je gospa, vsa zbepana in pobita ; v hiši je bil spet viharen dan.
"Oče je nasajen," m* je pritožila Pohlinka. posadivši posta v njepov stari, rožasti naslanjač "Ob šestih je klieal deklo in n«■» ju »Ive, da pričakuje imenitnega znanca ter hoče imeti sobo pospravljeno kakor škatlico: kosilo je zabelil jki stari navadi, in zdaj je sfM-t hogporaagaj."
Križaj je siwlil j>r» njenem vzdihu, da ni povedala vsega; kakor * potrdiln vf> j,> začulo tisti htp 1/ Poli I i nove sobe srdito vreščanje;
"Tak zdaj ne ves. kdo je bil pater Rogerij? In jaz. Peter Poh lin. ki slo v i m v več	eni de-
ž**li, moram biti oče tako posi! l/vr/t-k vi. sramota mojih sivih las. ne hči?"
Vida je ihtela ; su plen tu se je stisnilo sree.
"K»-viea!" je zamrmral. "Od-ločno bi morali nastopiti, p os p a. Kii j hripa jvit< r Roperij mlado de-kb»? In č< mu to zmerjanje
" Nastopiti !" se je ustrašila Pohlinka ter pbvsnila r rokami.
Križ božji! Z' il bi naju, čeprav ni junak. In ploh, ka.; veste, kaj v.m že poizkušala in izkusila! — Vsepa ne morem potožiti, še vam ne." j<> dejala s pogledom. ki je pričal o v-fiki naklonjenosti. — "Marsičesa me naučili za možitev, t«pe/.a ne."
Pravilni, še zdaj prijetni obraz pospe profesorjeve se je zpenil v trpko prežirnem nasmešku Hči tr-a zdravnika, je imela samostansko. ali /a svoje čase vzorno vzgojo, dočim je bil profesor kmet ski sin z vsemi napakami, ki rn rte MsfX'vajo pml slamnato streho; in Peter, kakor rad je je pital zdaj t. neotesanim štorom, ki je 11-ponobil njegovo prihodnjost, se je takrat vneto dušil, <la je neskoč-no višja in boljša od njega.
"Moje življenje je šlo po vodi. toda"Vidina mladost se mi smili!" j*1 napeljala besedo na hčer. "Vsak dan to mučenje! Kreg in prošnja punt, in pokorščina — vse je bob v steno ; drupe imajo v žalosti več veselja nepo moja. kadar je najsrečnejši dan. Zmerom tiči med zi-dovjem, nikamor ne sme. komaj fcaterikrat v pled išče :tovarišie ji skoraj ne pusti im^ti. namesto i-pre in šale jo ubija z latinščino in kaj vem s čim. Ali so to dekliška leta?"
Križaj je sočutno kimal, sklepa je roke med kojeni.
"Karkoli sem poizkušala, se je izjalovilo", je povzela pospa. — "Devetnajst let že bijem boj brez upa zmaire, zakaj Pohlin se je ✓ izpremenil še tisto jesen po najini poroki, dve leti pred Vidinim rojstvom. Da. ljubi Križaj, bili so časi, ko sem napenjala uporne strune; mlada žena se ne vda brez boja v mojo usodo.... Vse zaman: moji tipi. da se kdaj obrne, so zdavnaj pokopani. Ali Vido mu ho čem iztrpati. njo moram rešiti tega življenja; moja dolžnost je — nje nima pravice teptati!" je vzkli knila s pridušeno strastjo ter napi o umolknila.
njenih črtah bežno senco misli, katere mu ni povedala, nehote se je spomnil govoric, da je Am Poh-linova po letu fini zakonskepa iz-treznjenja iskala tolažbe v objemih mladepa študenta, ki je pozneje umrl pladu na Dunaju.
"Težka nalopa!" je dejal, da bi nekaj rekel, in ustavil oko na njenih drhtečih ustnicah.
"Da. težka." je ponovila, gle-daje pa negotovo, kakor bi čakala da zine še kaj. ''Stokrat sem vstala s trdnim namenom da naju večer ne najde več pot* to streho! Sredstev nama ne bi imn;-kalo; profesor nima ničesar, in Vidina dota je moj denar.. . Ali to bi hila morala storiti odkraja. ko je bil čas; s štiridesetim; leti ženska ne začne novega /.ivl len.Ta. Bila sem premalodušna; morda me
"In ki je marsikoga tako strašno ukanila!" je vzdihnila Pohlinka s trpkobo. vidno misleč na lastno možitev. "Iz vas govori zakrknjen idealist; ne ugovarjajte mi tudi jaz sem imela ideale in jih mogoče še vedno imam. Žensko srce pa. ki utripi je tudi v meni, poznam bolje od vas filozofov,- če bi moški vedeli, s kako majhnim je zadovoljno in kako brž priprav ljeno ljubiti! Sarno trohico gor-kote mu dajte in dovolj bližine, drugega koraj treba ni; trajna sre--ea pa loti na značajih. Ali pustiva moje križe in težave, predolgo vas morim ž njimi, hudi boste name----Kaj slišim, da se pripravljate na iskušnjo je preskočila, čeprav se-je yw.znalo, da govori še zmerom o svoji reči. "To je lepo od v as!"
.to bilo strah jezikov, ki so v ta-	Pohlinove sobe se je razle-a-
kem slučaju zmerom na mož' vi h0 ves čas rentačenje in vpitie\i lt!1ni;:Z,fno.bese<1? PreI™»° Je: J pa je zdajci prekinil udarec, kakor po lieu, za njim pa Vidim gla-
">Zares." se plent nerodno.
meje življenje mu je zapisano — naj pa ima v božjem imenu.... Samo za Vido pre zdaj; i 11 pet rešitve je ena sama."
Križaj je v zadregi vrtil palce sluteč, kaj se bliža.
"Ena sama." je povzela pospa. "Omožiti jo moram prej ko mo-poče; ta misel ml pre jk> gin vi noč in dan. Sedemnajst let ji je zdaj."
ie nasmehi:'] sn-"Ali taka pot je lehko nevarna in jo utepn? privesti v novo suženjstvo, namso v prostost Vida je dekle bogate notranjosti; vsak mož ne bo pravi zanjo. Bolje bi bilo prepustiti re šitev nji sami 'n srečnemu slučaju."
"Da se vtakne Pohlin še v pa živahno prebila mati. strm: ne dast-i vselej al)ord 1. to vem. in /ato ne skrbi. Žeiii se najde kmalu : č-dna je neumna n;, revna vudi r". hvala Bogu, Toda ženin ni \se; če bi se oplasil do-i her. pameten fant. katerega bi se
kre<
ogoreenepa pe-
sni jok ter dagoga:
"Na. nevrednica! Lepo si mi hvaležna za trud, s katerim delam Iz tebe omikanega človeka! Pobe-ri se, marš!"
In čez hip, ko je Vida že odpirala vrata:
"Ne vedeti, kdo je bil oče Roperij !...."
Planila je v salon. — Očetov "marš"! je bil povsem izgrešil svoj namen,- dekličin obraz, se rdeč od zaušnice, je zrcalil zgolj olajšanje in ovobojenje ter se pokril ob popledu na sočutni obličji ! posta in matere s smehljavo ves*-• j lost.ro. Su plen tu se je storilo, ka-|)v_>jkorbi bila hkrati ž njenim prihodom zalila sol>o živejša solnčna luč. prepojena z vonjem neukrotljive pomladi. Pokimala mu je. pri -topila s tremi ozkimi, prožnimi koraki W mu tovariško stisnila desnico; Križaj je.za trenotek pri-
oklenila rade volje, z zaupanjem i d »-žal njene fino oblikovane prste, in spoštovanjem — pomislite mal-l*"'d z ohiča jr im, že znanim mu ee. Križaj, nasvetujte mi takšne-1 nežnim davljenjem v srcu. kako Sa - '	j "re nrkaj 'milega, nerazumljivo
".laz mislim," je dejal odkri- sladkega od dlani do dlani.
tosrčno ter jo pog-lodal naravnost, "da spoštovanje, zaupanje in dobrota še ne pomenijo ljubezni. — < "emu spravljati človeka s prenu-giico ob največjo srečo, ki pa čaka?"
"I božiča.*' je zamrmral. trudeč se. da ji popledal v fi. "Vrag naj vzame očeta lioperja, ki te lm-di strašit sredi najlepšega maje-vepa dne!"
Dalje prihodnjič.)
Samo v Jugoslaviji mo- Nova ekspedicija na Gav-goče.	rizankar.
prvi
»tniki srečno
General Bruce poroča: Glavni
c je d ost
ri Dzong ter našel tam vse za]>>-sre. ki so se bile poslale naprej, in tabor, ki ga je napravila naša pred
U. S. S UTAH.
Slika nam kaže največjo ameriško bojno ladjo "Utah", ki se naha ja v svrho popravila v suhem do ku v Portsmouth, Anglija.
Turneje "Glasbene Matice".
- j
£ t.*-
Mlada ljubezen.
Tela dva mereea fo belprajski Voditelj angleške ekspeilicije, centralistien 1 listi pisali, da se Pn- ki se j<? dne g_ apriIa	podaIa
pra vi ja na Hrvatskem vstaja. — na p„t da s0 ]efos iv>vspne na vrh
Napovedali so tudi natančni da- Gaurisankarja, najvišje -ore svetlim. k<laj izbruhne; enkrat so re- t.,	0 G BruCP poro<-,a kli. da I.', marea. ko pa je takrat. iz Khamba Dzonp v Tibetu o ni bilo, S4, jo preložili r.a lS apn-I Ptapi ki so jo ,v,tniki srP(,no pre. la ; ko je takrat ni bilo. pa naj bi izbruhnila 1."». te<ra meseca. Tudi |
načrt so natančno vedeli: Na ju- 1 , j\ .'V '1 * ".'"V" . ,	, 1 oddelek ekspedicijc ie dosepel Pha
pu so imeli našo državo napa-1
st ( rnogorei. Albanci in bolgarski četaši. od severa so imeli vpa-
sti madjarski dobrovoljci in hr- , - . „	. . ^ .
, . . . .	. . , nja <*eta. Z vsemi sredstvi smo si
vatski emipranti, z Kt'ke pa fasi- . „ ..	11-.-	1
..	*	j skusali preskrbiti potrebno st< vt-
sh, kateri so imeli povelja mar-!,	* ,
...	_ ■ lo živali, a mnopo teh živali t?
s-iati na /apreb iz pipozapada. , ,	^	, . *
„	.... . ' r~	ono. najf>rze zaradi prezpoduiep*: j
Operacije imela voditi pravkar . . -	, ' \ ,	it
1 : . J	, /,\„ j letnepa časa. v zelo slabem stanju.;-
ustanovljena hrvatska vlada* na « , ,	, . .	.. Is
. J, .	T. Itako da smo le s težavo spravili I
Dunaju, denarje posodila Italija.	-- , ...
_ ** .	- ' . T , ...1 potrebno množino kieikih zi-
Do sem je vse epo. \ Jugoslaviji va]i Kon?n6 smo vendarIe 7h^Vl
se za te kapitalno neumne lazi bel 31.0 fivali: jakf) vo]f)v
prajskepa vladnega tiska ni no- :j Os]ov
Z rastočim nemirom zaznamu-! svojemu novemu poklicu nasproti, jejo anpleški časopisi v zadnjem Flaj>p.ers and boys, žabice in ze-easu število Zfikonov med mlado- lenci, so sc pomnožili in poženili, letnimi in posledico teli lah komi sel često brez znanja obojestranskih nih zakonov neštevilne ločitvene4 starišev in danes anpleško easo-prosece. Zlasti v Ameriki se je ta pisje kar mrgoli poročil o raznih bolezen sila razpasla, ker se za-škandaloznih ločitvenih procesih koni tam sklepajo izredno lahko in scenah, ki se gode pred proces Se celo stari Boecacio. ki je
111 naglo in ker uživajo vrhutega prav svobodno vzgojo, ki molče priznava mladostnikom vse pravice odrastlih. Seveda je treba priznati, da je zlasti še vojna posebno pogubno vplivala na občo
prei
eeio stari lioecacio. marsikaj 1 h »živel, bi p<»stal včasih rdeč pri čitanju tt h časopisov, še bolj j>a dotičnih sodnHi- aktov. — Ločeni zakonski pari in ločit\eni dčuididiiti in kadidatkinie so vv-
moralo in <la se bo njen vpliv p-»- činoma še danes zelen nezreli, ne-znal še jako dolgo. Sicer pa v tem pogledu Amerika ni nič na slaTi-šem kakor kontinent, marveč c-Tu na boljšem.
SI i č na je slika v Anpliji. Pri tr-dovratnosti. s katero je Anglija vodila zadnjo vojno, je razumljivo. da so tudi ženske morale pr^\ zeti velik del dolžnosti. Že v prvem letu vojne je vlada dekreti-rala takozvani "national service"
izkušeni, pokvarjeni, pa obenem brez sredstev.
-Tudi sicer je vojna zakrivila marsikatero izpremembo med ;m-gleško žensko mladežjo in sicer že tako daleč, da je ta izpremem-ba postala pravcata narodna skrh in predmet javnepa zaniniiinja. — Francosira borilka za ženske pravice <"Taire de Priz pripoveduje, 'da je bila pred nedavnim v Lon-
zakon o narodni službeni .lolžno-! donu na premijeri nekega precej sli za vsakogar. Ta zakon je mo- lahkomiselnega igrokaza. Polovi-biliziral vse svobodne ženske «To' ca občinstva so bila mlada dekle-.»0. leta starosti. Zene so prišle ' ta. Njih noša je izgledala skoraj i na mesta, polna odgovornosti, za- docela možakarsko. Dekleta manj stopale so odsotne moške in kma- pledajo na svojo žensko ljubkost. Iu nisi našel službe, kjer ne bi bolj se ponašajo s svojimi močni-moških nadomestovala ženska. Ta nii miši^mi. Vse nosijo kratka nova opravila so ženske tako za- (krilca, tesna, kakor hlače, bluza poslila, da so v Anjrliji morali na- jc krojena po vojaški in je iz pro-jemati prav mlada dekleta za bega evilha, pf^l bluzo nosijo lah-manj važne službe. Tako so bila ' ko moško srajčko s kravato, na o-nastavljena tudi 14 do 17!etna de- striženi glavi pa širokokrajen kio-kleta, takozvane "flappers'' (ža- buk. Rrikavic te žabe (ali že bolj bice, ki so se kmalu obnašala naj k rote?) ne marajo. V odmoru med •r'asneje in najmanj krotko.* Xa-' akti se te punčare zpnetejo v bu-
(stavljen? so bile te "žabice" v ra- fetu. T»ušijo ciparete in popijejo znih podzemnih železnicah, v ad-1— čašo - liiskeva. Francozinja je ministracijali in pisarnah, pri vse to gledala in ni hotela verjeti (tih itd., in uradovalc so z nekak- svojim očem. Njen spremljevalec sno komično in iinpertinentno av- pa jej reče: E*-o. to je naš tretji toriteto. V prostem času j>a so šl<- spol! jflanirat. v rojih in množicah, ka-1 Pred vojno je bila Angležinja Jkor mušice. se Vsedle v nastavna-!ponosna na svojo športno 1-
Poleg nacijonalno - političnega uspeha, da je turneja "Matice" silno mnopo koristila ugledu slovenskih naselbin vv krajih, kjer je "Matica" koncertirala je ta turneja" tudi dejstvo, ki pomen! o-gromen umetniški uspeh. Slovenci so na tej turneji pokazali vse vrline svoje glasbene in reproduk-tivne umetnosti. V tem se strinjajo vsi glasbeniki, kritiki in vse občinstvo, ki je doslej imelo prav nejasne'pojme o nivo*ju"slovenske glasbene in glasbenoreproduktiv-ne umetnosti.
V mestih, kjer je Matica koncertirala. priznavajo vsi krogi, da tako odličnega mešanega zbora še niso čuli v svojem kraju. Soglasno so glasbeniki stavili re-produktivno popolnost "Matice" pred tozadevno kvaliteto praškega pevskepa društva "Smetana".
Program koncertov "Glasbene Matice" na tej turneji je bil tako srečno izbran, da" je gotovo vsak poslušalec našel v njem nekaj zase. Splošno je občinstvo mnr n.ia. da umetnost "Lisinskega" ne seže toliko v srce, kakor petje 11?-še Matice. Glasbeniki so bili ob točkah naših modernih skladateljev naravnost vzhičeni. Višek na vseli koncertih so dosegle Adamičeva "Iz Bosanskega perivoja" ter Lajovičevi "Pastirček"', oziroma "Zeleni Jurij*'. Adamičeva "Iz Bosanskega perivoja" je žela na vseh koncertih toliko nnv-dušenja zase. da se je morala povsod po nekod eel o dvakrat ponoviti. Fmetniški uspeh "Matičine" turneje je bil z eno besedo pop«. len.
Vsa mesta, kamor je došla "Matica" koncertirat. so ji priredila prisrčne sprejeme, pri katerih sn se po svoji navzočnosti najbolj odlikovale dame. V Subotici se je udeležila sprejema celokupna tri-mnazijska omladina. ki je z vojaško podbo na čelu v obilnem spremstvu meščanov prikorakala v sprevodu na kolod. Ta sprevod je po sprejemu slovesno peljal "Matičarje" v mesto. V Beocrradu so bili pri sprejemu navzočni vsi irlasbeni kropi ter zastopnice vseh ženskih udruženi ter akademska mladina. Beocradska občina je d;i-la "Matičarjem" v soboto opoldne v hotelu "Imperial" naravnost razkošen banket, na katerem so med drusrimi jrovonli odlični srlasbeniki in politiki. V Subotici sta darovali Matici ".Srbsko pevsko društvo "(Jraničar" In "Hrvatsko pevsko društvo Neven" krasen srebrn pokal, snbotiški STo venci pa krasen srebrn lovorov ve nee. V Saraievu ie radovala ^Tatici tamošnja sokolska župa v spomin krasno izdelane narodne Tusle iz javoi'ovega lesa. sara Tev-ski Slovenci pn umetniško izdelano pozbičeno vazo. izdelek "Bosanske R'd:onice".
Vsi koncerti "Matice" so bili nabito polni. Velik vzgojni pomen so imeli mladinski koncerti, katere je priredila "Matica" v Beogradu, Sarajevu in Subotici, ki se
bili vsi trije razprodani. Koncerte v Beogradu je posetila najiz-branejša publika, med njo skoro vsi višji politični dostojanstveniki in mnogo znastvenikov. Beo-gra^čani se niso mopli nadiviti' prekrasnim slovenskim ženskim narodnim nošam, ki so bile na beograjskih ulicah predmet občudovanja. Tudi v Zemunu so bili Matičarji lepo sprejeti. Pri ople-dovanju katoliških in pravoslavnih cerkva jih je v pravoslavni cerkvi z lepim nagovorom pozdravil zemunski pravoslavni pop.
O priliki koncertne matineje v Beogradu je tudi kralj posetil "Matičino" produkcijo. Vstopil je s pobočnikom in dvornim maršalom v svojo ložo ravno, ko se je izvajala Schwamova "Zdrava Marija". Pevci in pevke so pa navdušeno pozdravili. Med odmorom si je dal kralj predstaviti gp. predsednika Matice dr. Ravnikarja in pevovodjo Ilubada in se ž njima dalje časa pogovarjal. Povabil je "Matico", naj priredi prihodnji večer še n;i dvoril en koncert, čemur pa "Matica" žal ni mogla ugoditi, ker bi sicer trpel prvotni načrt. Ko je kralj čul razlope, da priredi "Matica" v pondeljek mladinski koncert že v Novem Sadil, je vzkliknil; "Ej, pa poj te mladini, jaz bom že še čul "Matico", če ne prej. pn o priliki sokolskega zleta v Ljubljani!" Drugi dan po prvem Matičinem koncertu v Beopradu je bila plavila senzacija dneva Matičina u-metnost in pa narodne noše njenih pevk.
Ugodno potovanje je Matici o-mogočila uprava državnih železnic in bosanska železnica, ki sc. je posebno izkazala s tem, da je dala Matici na razpolapo poseben ekspresni brzovlak iz Novega Sada v llidžo. V Ilidži je posetila društvena deputacija tudi v on-dotnem kopališču se mudečega ministrskega predsednika Pašiča. Ko so se Matičarji popoldne vračali z izleta k izviru Bosne pri Ilidži. so zopet srečali Pašiča, ki se je šetal po nekem drevoredu. Zve čer je stari gos|x»d z vidnim veseljem v neki družbi pripovedoval, kako prisrčno so pa pozdravljali Slovenci, ki so pa srečali na Set-nji.
V Sarajevu so se k pripravam za sprejemne svečanosti združili vsi sloji ter pripadniki vseh štirih veroizpovedanj. Sarajevčani so omogočili Matici vse mogoče komforte in tamošnji Slovenci so se kar kosali med seboj, kdo bo prenočil katerepa izmed Matičarjev, ki v Ilidži niso dobili več prenočišča.
cij
beri človek zmenil, ker ee itak periodično ponavljajo, kadar je vlada v kakšnjh škripcih. Drugače v inozemstvu. Ker je v Genovi ('•čerin nekaj omenil Hrvate, onporee in Makedonce, so tant-kaj zbrani žumalisti postali pozorni na pisanje belprajske 'žtam-pe\ Italijani so dodjali nekaj "zo sa" in naenkrat se v vseh listih po svetu pojavi telegram, da je v Zagrebu izbruhnila revolucija, da je sestavljena vlada in so se imenovali tudi ministri. Stvar se je tako za r«no smatral 1. da je ameriška vlada že odsvetovala svojim finančnikom skleniti z -Tuposlavi-jo posojilo. Ninčič in Kumanudl sta morala htro (lementirati in diplomati so jima komaj verjeli. — Po-tem ni čudno, da spričo tega albanska vlada tako v Londonu kakor v New Torku nživa veliko večji ugled nego naša. katera svoje državljane sama po celem sve-Supleutov pogled je zasačil v tu opljuva, potem pa demontira.
zjutraj dne 8. aprila je skupna ekspedicija podala na pot. Bilo je oblačno in zelo mrzlo vreme, kajti nahijjali smo se že v višini 14.000 čevljev (4.392 metrov). — Vreme je postajalo čezdalje slabše in ob eni popoldne je nastal grozen snežni metež. ki nam je onemogočil, da bi prehodili predvideno propo v določenem času. Sprednji oddelek ekspedieije pa je vendar dosesrel na kraj, kjer sc je imelo postaviti šotorišče, ter pripravil nekoliko šotorov še pred nočjo. Bila je izredno težavna hoja.
Dne 11. apirila smo po velikem naporu dosepli Khamba Dzonp. Pot je nudila pestro menjajoče se vtise. Tibet.ska pokrajina je zelo čudovita : kmalu korakamo skozi pokrajine, kakršne bi lahko našli v afrikanski Sahari, kmalu zopet nas pelje pot skozi bujno obrašce-no pokrajino.
ije. si naročile obsežne obede. zobrazbo. Gospa Asquith pravi v tem kavo in likerje, neizmerno sn svojih "Spomini": "Prav dobro pušile in obenem debatirale o po-r jezdim in sem si pri tem športu litiki. kakor kakšni sivolasi di-1^' zlomila ključnico, dve rebri, plomati in še več.	enkrat sem vrpla brado iz sklepa
Pa da je ostalo le pri teh bur- petkrat se nisi pretresla pri šikoznih manirah- Toda žabice ali padcu možpane.... vkljub temu flappers so se obnašale tako raz--11™ s,,m rodila pet zdravih otrok... posajeno, da je morala vlada n>- Anpležinja polajra posebno važ-staviti cel regiment zanesljivih | nost- na to, da je vsekdar "fit", se držali stroge zunanjosti, znali
občudovanja vredne, vsakemu mo škemu ^ila simpatične lastnosti. Večina Angležinj je korajžna. neustrašena. vztrajna, malo občutljiva za bolečino, nedostopna pretiranemu žalovanju, in večina kaže močno voljo, ceni dano besedo.
izkratka. Angležinje____ toda ne
primerjajmo, da se Dc zamerimo.
Vojna je nekoliko pokvarila 111-di to "športno moralo*.' ki je vse ura posnemanja vredna. Od vseh strani se oglašajo glasovi, ki kličejo k iztreznenju in ki obžalujejo in žigosajo rastočo nemoralnost
v Londonu in drugih velikih angle ških mestih. Seveda se ne sme vse zapisati na konto " flapper "-je v. Rana sega globlje in je "socialen pojav današnje dobe. Vsi stanovi 50 prizadeti. V Angliji ljudje niso"" moralnejši" kot na kontinentu. toda bili so previdnejši, bolj so
_ Minister Pucelj Častni član.
Za častnega člana I. .s-rar^ke zadrupe na Gorenjskem je bil na '•edni seji zadružnepa načelstva soglasno izvoljen minister Pucelj v priznanje njegovih zaslug za razvoj in pospeševanje sirarstva :ia Gorenjskem.
ADVERTISEMENTS.
V JUGOSLAVIJI NA VRHNIKI,
-i) km od Ljubljane, se [»roda posestvo, obstoječe iz lepe enonad-stropne hiše (12 s*»l>, 2 kuhinji >, polet; vlik sadni vrt in 4 njive. Ponudbe na: l\«bal, Vrhnika št. 4-'{. Slovenia, Jugoslavia.
(17-lfl—6)
I
starejših žensk, takovanih 4 * pol i- .to je. da ima izvežbano vse svoje ee womens". pomočnic policijske 1 mišičevje, in da je zdrava in o-nravstvene službe. Ta regiment i kretna. Ostati hoče vitka in gib-ženske policijske službe je nso |ka. zametuje pa vsako pretirano ral poslati včasih kar cele kom- negovanje lepote, kakor se poslu-panije na stražno službo v bližino žuje tepa nepovanja skoraj vsa-vojaških taboriŠ4', ki so jih ža- ka Francozinja in večina "teh bice zvečer oblegale v velikih i boljših'4 Dunajčank ali Madžark. množicah. Seveda so se pokazale j Angležinja je zato v lice sveža, ži-pozneje tudi posle<liee takšnega vahna,"in le, katera pretirava, je obiskovanja, narodila se je cela v lice preveč zarjavela in porde-vrsta "wSr babi«s", voljne deer. ^ i-cna. ali dobi ustrojeno, usnjato Razen tega se je sklenila šuma kožo v lice. ter precej gub, tako
lahkomislenih zakonov med flap-pers-žabieami in njihovimi vrstniki po letih, mladeniči, ki so, r— krutirani na vežbališčih, zoreli
da ne izpleda posebno lepa v plesni obleki. Toda te posledice pri-
so prikrivati. Kazali so trdno moralno discip. Ta takozvana "viktorijanska morala" je pa od leta 1914. dalje že precej odstranjena. Anglija se je tudi v tem o žiru že zelo približala kontinentu In ni več tako osamljena, kakor prej. čeprav sedaj ni v boljši družbi. Tzprememba pa dokazuje, kolike velike nravne vrednosti je pojenje sporto v širokem obsegu in bav-ljenje s prirodo, pa tudi, da sam sport ne more uspešno omejevati propada, če nima idealističnega temelja in če pretirani materijali-
dejo le od pretiravanja, in vrhu zem izpodkopava in ruii temelje tega vzgoji sport pri Angležinji človeške družbe.
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo !mjigo:
'NASVETI ZA HISQ IN DOK'
Katera vsebuje sledeče ko-, ristn^ nasvete iii navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Stane 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
GLAS NARODA^ 19; JUN. 1922
Tri leta.

\
i
Novela. — Ruski spisal Antov Čehov. \ '
t \
10
Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Nadaljevanje.) t
Prvi koinij. — visok človek, star petdeset let. z očali, temno brado ter svinčnikom r.a ušesom. — se je izražal ponavadi v nami-tavanjih in ironični smehljaj je kazal, da je pripisoval posebno važnost sv^im besedam. Rad je za temnil <voje izreke s citati iz knjipr, katere je razumel na svoj lastni način ter jih tudi pogosto rabil v napačnem smislu. Pisal *e je Ivan Vaziljie Počatkin ter je prihajal iz Kašire. £edaj, ko je čestital Laptevu. se Je izrazil na naslednji način:	\	!
—	To je nagrada hrabrosti, kajti žen.>ko srce Je močan nasprotnik.
Nadaljna važna oseba v skladišče je bil konrij, po imenu Ma-kejčev, — debel, soliden, čeden človek, z brki ter popolnoma plešast. Stopil je k Laptevu ter mu čestital spoštljivo in s pritajenim glasom:
—	Imam čast. gospod... Gospod je uslišal molitve vašega go-s pod a očeta. Hvala Bojru!
Nato so pričeli prihajati tudi ostali komiji. da nm čestitajo na poroki. Bili so vsi 1cjk> oblečeni ter izgledali kot dobro vzgojeni ljudje. Ker so stavili med vsaki dve besedi "gospoda", no se njih čestitke glasile približno na naslednji način: — Najboljše želje, jrn-spod. fa srečo, gospod ... Vse to je bilo izgovorjeno zelo hitro ter zvenelo kot pokanje z bičem — Sššššš.
Laptev se je kmalu naveličal vsega tega ter hotel oditi domov, a se je pomišljal. Bil je prisiljen ostati v skladišču vsaj dve uri, kot da s.- dejanski zanima za trgovino. Hodil je od mize do mize ter pričel vpraševati Makejčeva. če je šlo vse po redu tekom njegove odsotnosti in če se je pripetilo kaj novega. Komij mu je odgovarjal na spnštjiv način ter se izogibal njegovim pogledom. Neki deček s kratko pristriženimi lasmi ter v sivi suknji, je ponudil Laptevu ča-šo i"aja. a brez krožnika. Kmalu potem se je neki drugi deček, ki je prišel mimo. izpodtaknil nad neko škatljo ter skoro padel na tla. Obrar Makejčeva se je takoj izpremenil ter dobil poteze divje živali, ko je rakrieal na dečka :
—	Drži se na nogah, tepec.
Komiji so bili veseli, da se je njih mladi gospodar oženil ter se konečno vrnil. Ozirali so se nanj z radovednostjo in prijateljskimi < ustvi m vsakdo je smatral za svojo dolžnost, da refe nekaj prijetnega. ko je šel mimo njega. Laptev pa je bil prepričan, da vse t<» ni pristno in da se mu le k skajo raditega. ker se ga boje. Ni mogel pozabiti, kako .j»* pred petnajstimi leti neki komij. kateremu se je zmešalo v ^la\i. |	ven na eesto. oblečen le v srajco, pričel
pretit- > pestmi proti oknom ter kričati, da je trrdo postopalo z njim in kak<> -<> *.<» njegovi tov; riši ko je ozdravel, še dolgo časa norčevali i/ njetra i<t «„'»1 spominjali, da je govoril o "Izkoriščevalcih". I službenci tvrdke Laptev niso imeli nikakih nebes na zemlji in to dejstvo je bilo predmet pogovorov v celem bazarju. Najhujše pri tem p;: je bilo. da ie izvajal stari mož. Fjodor Stepanovič. neke vrste azijski despotizem v svojem stališču napram njim. Tako ni naprimer nikdo vedel, kakšne plače sta dobivala ljubljenca stanji., P«»ta' kin in Mak«.:■*■<■ v. Dobivala nista nič več kot po tri tisoč rubljev na leto, obenem /. bon lis i. a on je izračunal, tla jima plačuje p«i sedeiy tisoč. Bonus sn dobivali vsi uslužbenei vsako leto a pri-\atno in človek, ki je dobil le malo. je bil radi svoje nečimurnosti prisiljen reči, da /e dobil več. Noben izmed vajencev ni vedel, ke-daj ga bodo povišali do časti komija. Noben izmed -službencev pa tudi ni vedel, če je njegov delodajalec zadovoljen x njim ali ne. Noben«, stvar ni bila direktno prepovedana in uslužbenci niso vsled t j_'a vedeli, ka.j jim je dovoljeno in ka j ne. Ni jim blo prepovedano oženiti se. vendar pa se niso ženili iz strahu, da to ne bo ugajalo gospodrju in da bodo mogoče izgubili svoje sl*?žbe. Dovoljeno jim je bilo imeti piijatelje ter jih posečati, a ob devetih zvečer so bila vrata zaprta in vsako jutro jih je stari mož sumljivo premotril ter skušal zaslediti kak duh |>o vodki. — Dihni, — je imel navado reči.
Vsak uslužbenec je moral iti k jutranji službi božji. V cerkvi je moral .stati tako. da ga je stari mož lahko zapazil. Poste se je strogo izvrševalo. Ob svečanih prilikah, kot na rojstni dan delodajalca ali katerega člana njegove družine, so morali uslužbenci spraviti skupaj denar ter kupiti veliko pogačo. Uslužbenci so živeli, po trije ali štirje v eni sobi, v dolenjem nadstropju ail pritikli-n»h hiše na Pijatnieki ulici ter so jedli iz skupne sklede, čeprav je bil postavljen pred vsakega posameznega krožnik. Ce je prišel kateri iz družine v sobo. kadar so jedli, so vsi vstali
Laptev se je zavedal, da so mogli le oni med njimi, ki so bili I »okvarjeni od treniranja starega moža. resno smatrati njega svojim dobrotnikom. Ostali pa so se morali ozirati nanj kot na svojega sovražnika in "izkoriščevalca". Sedaj, po šestih mesecih odsotnosti. ni videl nobene izpremembe na boljše. Dejanski pa je bilo nekaj novega, kar ni obetalo nič dobrega. Njegov brat Fjodor, ki je bil vedno miren, premišljen in skrajno uljuden človek, je letal sedaj po skladišču, & svinčnikom za svojim ušesom, se delal skrajno za{K.s],-nim. potrepetaval odjemalce po ramenih ter narival komije s prijatelji. Oči vidno je prevzel novo utogo in Aleksej «ra ni spoznal v tej novi ulogu
(ilas starega moža .ie neprestano donel. Ker ni imel nobenega drugega opravka, je dajal nekemu odjemalcu nasvete ter mu pripovedoval, kako uaj uredi svoje življenje in svoj posel ter vedno pri tem stavljal samega sebe kot vzgled. To bahaštvo, ta agresivni ton avtoritete, je čul Laptev pred desetimi, petnajstimi in celo dvajsetimi leti. Stari mož je oboževal samega sebe. Iz tega. kar je pripovedoval, je bilo vedno razvidno, da je osrečil svojo ženo in vse njene sorodnike, da je bil velikodušen napram svojim otrokom, dobrotnik svojih komijev in drugih uslužbencev in da »e ga je vsakdo na cesti ter v krogu njegovih znancev spominjal v molitvah. Karkoli je storil, je bilo vedno pravilno in če ni šlo ljudem vse po sreči, se je zgodilo to vedno raditega. ker niso upoštevali njegovih nasvetov. Brez njegovega nasveta se ni mogla posrečiti nobena stvar. V cerkvi je stal vedno spredaj ter dajal celo duhovnikom nauke, če se mu je zdelo, da ne vrže službe božje na pravilen način in prepričan je bil, da ugaja s tem Bogu. ker ga je Bog ljubil.
Ob dveh popoldne je bil vsakdo v skadišču trdo na delu. z izjemo starega moža, ki je še vedno govoril s svojim globokim basom. Ker ni hotel stati nezaposlen, se je kretal Laptev »emintja ter prijel tu ali tam za kako stvar. "T. V. A"' se je glasilo od vseh strani, kajti cene se je označilo v skladišču s črkami in blago po številkah.
Ko je odšel, se je Laptev poslovil le od Fjodorja.
—	Jutri pridem s svojo ženo na Pijatniei cesto, — je rekel, — j a ti rečem, da ne bom ostal niti eno minuto, če ji bo rekel oče le eno žaljivo besedo.
—	Tak si kot vedno, — je vzdihnil Fjodor. — Zakon te ni izpremenil. Porpeti moraš s starcem. Torej ob enajstih. Čakali bomo nate nestrpno. Pridi direktno po maši torej.
—	Jaz ne grem k maši.
—	To nič ne de. Glavna stvar je, da ne prideš kasneje kot ob i enjastih, da boš imel časa moliti k Bogu ter kositi z nami. Pozdravi mojo malo sestrico ter ji poljubi roko v mojem imenu. Vse se mi dozdeva, da jo bom imel rad, — je dostavil Fjodor povsem odkritosrčno. — »Zavidam te. brat, — je zaklical za Aleksejem. ko je šel slednji po stopnjieab navzdol.
—	In zakaj se zavija v s;;mega sebe kot da domneva, da je nag? — si je mislil Laptev, ko je šel po Nikolskij cesti ter skušal razumeti izprememlio. ki je prišla nad njegovega brata. — Tudi njegov jezik je povsem nov: — Brat. drapi brat. Bog nam je poslal veselje; da pomoliš k Bogu... prav kot Juduška v Sčedrinu.
v	I
(Dalje prihodnjič.) ■
Dominik.
Mlada Kajževka je bila pridna in skrbna žena. Odkar je bival njen mož že dve leti v Ameriki, ob delavala je sama vso zemljo ki je pripalala k bajtici in redila pri tem dvoje glav goveje živine !n enega ščetinca. Imela je dvoje o-trok, ki sta jo pri njenem že i-tak preobilem delu le ovirala kajti sinčku Ivanu je bilo pet, hčerki Mieiki pa šele tri leta.
Toda Kajževka je znala premagati vse težkoče in bila je zadovoljna. Kadar pa ji je soprog poročal da je zdrav in da mnogo zasluži, in če ji je s pismom vred poslal še zavitek amerikanskih dolarjev, tedaj je bila Kajževka brezdvomno nasrečnejša žena ns st, etu.
jZa družbo, zlasti za klepetave žfnice ni marala: edino z mlado Žagarico je rada pokramljala. To menda zato. ker ju je vezala enaka usoda. Žagar je namreč s Kaj-ževcem vred odšel v Ameriko, kjer sta varčna gospodarja ves čas skupno lrdo služila ameriške dolarje. Tn kakor sta si bila moža vedpo dobra prijatelja, prav ta-j ko je tudi med ženama vladala vedno močnejša prijateljska vez. j Imeli sta obe enake skrbi, kajti, ♦udi Žagarica je morala oskrbovati hišo z nedoraslimi otroci. Pomeniti sta se torej imeli vedno dosti. sedaj o troeih. sedaj zopet o svojih soprogih in tako naprej.
Tako je poteklo pet let.
Nekesra večera pa. bilo je v zgodnji pomladi, dobi Kajževka od moža pismo, v katerem po obvešča. da se skoraj snideta. Kot vr.rok navaja neodoljivo željo, da vidi zopet enkrat po .dolgem času njo, svoja otroka in domačo grudo. Zraven je pripomnil, da se tudi Žagar resno odpravlja v ljubo domovino, toda odločil se je odriniti šele v jeseni, ko bo dovršena neka stavka, pri kateri je sedaj zaposlen.
Kdo je bil tega poročila bolj vesel kakor Kajževka. V eni sapi je letela k svoji prijateljici Ža-garici, da čimpreje anznan! pre-veselo novico. In potem sta se skupno radovali. Saj sta si pridna moža v teh petih letih toliko prihranila, da so bili dolgovi obeh hiš poplačani in še celo nekaj denarja je bilo naloženega v hranilnici.
Zakaj bi se torej zopet enkrat ne odpočila na dragi zemlji domači. med ljubljenimi svojci! Pa kako lahko jima bo sedaj gospodariti! Do sedaj sta bili reviei za vsako najtežje delo sami, a odslej jima bodo povsod v pomoči krepke moške roke. In poleg tega tudi ne bo več treba zbirati težko pri-služenega denarja za obresti, ampak vse, kar se bo pridelalo, se lahko proda, denar pa se naloži v hranilnico. Oj to bo življenje!
Štirinajst dni pozenje je bil Kajževec že doma. O. koliko so si imeli povedati! In Žagarica, ki je bila prva dva dni po njegovem« prihodu več pri Kajževčevih kakor doma. se kar ni mogla utruditi z vprašanji. LTbogi Kajževec je mnogo pretrpel, predno je bil s pripovedovanjem gotov. Za Kaj-ževko so nastopili sedaj boljši Jasi. pa tudi za Žagarico; Kajti Kajževec je na prijazno prigovarjanje svoje žene rad pomagal svoji sosedi pri težjih opravilih.
Tako se je čas Žagarjevega prihoda vedno bolj bližal. Kajževka pa je z začudjenjem opazovala, da se Žagarica svidenja s svojim možem nič več tako ne veseli kakor v začetku. Tn ko je nekoč omenila svojemu soprogu, se je ta o-krenil. kakor bi je ne slišal in je hitro zasukal prigovor na druge reci.
Nekega, popoldne — Kajževec
je bil za par dni odsoten na nekem oddaljenem semnju — pridrvel je Kajževčev Ivanček veselja žareč mamici povedat, da so Zagarjev tata doma.
Kajževka je bila silno radovedna videti in slišati svojega arae-rikanskega soseda. Ko bi slučajno ne bila z otroci sama doma. gotovo bi stekla še isti večer k sosedu.
Pa saj je revica morala drugi dan slišati dovolj. Še mnogo preveč !	f_
Naslednje jutro, ko ie nič hudega sluteč pripravljala zajtrk, pri-robanti k njej v kuhinjo Žagar, ozre se divje na okrog in brez pozdrava zahrešči:
"Kje je?"
"Kdo?"
"Kdo. in ti še vprašaš lčdo! Tvoj ničvredni mož. ta slepar ciganski! Kje je, pravim, oni razbojnik. zanikarnež. svetohlinec, da ga raztrgam na tisoč koscev? Hinavec grdi. ki mi je zapeljal ženo. uničil mene in osramotil vso hišo! Ha, ha. srkila si ga kajneda. o, ne opmaga nič, prideva pa drugje skupaj in tedaj gorje mu!'
Nato je zbežal kakor obstrelje-na zver ven na prosto in dalje, dalje —
Za nesrečno Kajževko je bil ta. udarec strašen. Kakor brez življenja se je sesedla na tla. V duši ji je vstal grozen vihar. Skušala je trezno premisliti, kaj se je zgodilo, a ni imela moči.
Ko se je slednjič vendarle ne» koliko umirila, je bila prva njena pot k domačemu župniku, kateremu je odkritosrčno razodela vse gorje.	*
Župnik ni bil eden tisith durov-nikov. ki grešnika v takem In v podobnem slučaju kar na prvi hip križajo. Poznal je dobro Kaj-žc-vea kakor tudi Žagarico. imel je oba za poštenjaka In vedel je takoj, da je tej pregreh bila največ priložnost kriva. Z milimi besedami je skušal tolažiti ubogo ženo. naj se voljno vda v srvojo u-soo ter naj .skuša spraviti moža nap ravo pot. In slednjič ji je dobri duhovnik obljubil, da zastavi vse svoje moči. da se stvar kolikor mogoče mirno poravna.
Kajževka se je vrnila precej pomirjena domov. A čim bolj je premišljevala vso to nesrečno zadevo tem bolj je bila u ver jena, da je moževeu padcu tudi sama nekoliko ' kriva. "Priložnost celo največje poštenjake zapelje." je rekel župnik. A ona je. nič hudega sluteč, mnogokrat silila svojega moža. naj pomaga syoji sosedi pri tem in onem delu.
Po Kajževkinem odhodu je az-čel župnik misliti, ali bi ne'bilo dobro stopiti do Žagarja. Bal se je namreč, da bi se razburjeni mož ne maščeval nad svojo nezvesto ženo.
A ni dolgo Časa premišljeval: Vrata se nenadano odpro in pred njim stoji — Žagar.
"Veste, gospod župnik" je začel s trepetajočim glasom, "prise? sem vam potožit —." "Vse vem. vse. prijatelj moj", mu je župnik naglo segel v besedo.
"Kaj. vi že veste? Ampak povem vam, kadar boste krstili, ga nikakor ne smete zapisati na moje ime! Ni moj. zapomnite si. da ni moj! Naj le Kajževec skrbi zanj, ki je kriv vse nesreče!"
"Prijatelj Žagar." je rekel mirno župnik, "sedite in bodite mirni! Slušali bomo vso to žalostno zadevo zlepa poravnati, kar bo najbolje in najlepše za vas, vaso ženo in za sosedove!"
Kakor prej Kajževki. tako je začel sedaj blagodušni župnik s prepričevalno besedo slikati Žagarju, da je bila vsega največ priložnost kriva. Prosil g* je, naj
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi no* rimi "O" parni ki. Potovanje za ▼se kraje Evrope.
ORBITA ----24 junija; 5 avg.; 9 »ept.
ORDUNA----8 julija: 12 avg.: 16 aept.
VAUBAN ...................... 15 julija
VAUBAN ---- 15 julija
OROPESA 22 julija: 26 avgusta: 30 sept-VANDYCK ---- 29 julija
Naravnost » Cherbourg, Southampton, Hamburg.
Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin*
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON * SON INC. AGENTS
26 Brasdwar	New York
117 W. Washington Su Chicago
— alt katerikoli parobrodnl agent. —
odpusti svoji ženi kakor tudi sosedu. ki se grešnejra čina gotovo britko kesa,ta in imala že dovolj pokore zaradi sramote, ki jo morata prenašati pred ljudmi. Tsto-tako naj tudi ne nadleguje ne-srečenga soseda s tožbami, ki mnocro veljajo in take žalosfno slučaje navadno med svetom le 5e bolj razglasijo. Kajževec bo gotovo rade volje odštel za toro-ka primerno vsoto v pokritje stroškov, ako ostane otrok živ.
Tolažilne župnikove besede so tako blagodejno vplivale na garja da se je zelo pomiril. Odpravil se je domov in odslej vse mrlče trpel. Tudi ženo je pustil pri miru.
Ko se je Kajževec vrnil s sejma. mu žena ni črhnila niti žal be. sediee. A vendar je iz njenih objokanih oči strahoma spoznal, da v-1 vse. Hodil je krog voglov kakor hudodelec in živel strašne lire. boječ se soseda, svoje žene in sploh vseh* ljudi.
Ko se ie par mesecev pozneje rodil otrok, je zahteval Žagar od soseda za otrokovo oskrbo tisoč kron. katere mu je Kajževec brez obotavljanja izplačival.
S? tem je bila stvar končana in tudi opravljivi jeziki so počasi začeli mirovati.
Toda prijattelji si Kajževčevi in Žagarjevi niso bili več. Sramota. ki je visela nad nesrečnima hiama, jim je branila obnoviti o-no resnično, pravo prijateljstvo, k? ie vladalo med njimi nekdanje srečne ease. Se celo otroci obeh družin, ki s."» počasi že doraščali, so se ogibali drug drugeara. —
Mali Dominiček pa je z Žagar-pevimi otroci vred lepo ras tel. začel hoditi v šolo in se izredno pridno učil. Njegov učitelj ga je srčno ljubil, in ker mu je bila znana žalostna dečkova usoda, se mu je v srce smilil. Obhodil je v bližnjem mestu vse svoje prijatelje, in razne druge rodoljube, proseč jih. naj se usmilijo nadarjenega dečka.
In res se mu je posrečilo spraviti Dominika po dokončanih ljudskih šolah, v mestne Šole. kjer se je izredno marljivo učil in na veliko veselje kvojih dobrotnikov izvršil maturo z odliko.
Po maturi je, dasiravno brez gmotnih sredstev, zaupajoč na velikodušnost dosedanjih dobrotnikov in na svojo lastno pridnost in železno voljo, šel na Dunaj na visoke šole. Sreča mu je bila mila. Pet let pozneje bil je promo-viran za doktorja vsega zdravilstva.
Pri nekdanjem svojem vaškem učitelju, sedaj globoko upognjenem starčku, ki je s ponosom in s solznimi očmi gledal na mladega doktorja, je napravil Dominik ma
lo gostijo, na katero je povabil tudi vso Zagarjevo in Kajževčevo družino.
Ko je v krasnem nagovoru omenjal. da kakor vsak, tako tudi on ljubi in spoštuje svoje starše in da srčno želi, naj bi staro nesmiselno novraštvo med obema družinama že vendar pojenjalo, so se ginjenja zasolzile oči vseh navzočih. Takoj so si Žagarjevi in Kajževčevi začeli krepko stiskati roke ter si obljubili prijateljstvo. Tn kar so obljubili, to so tudi iz polnili.
Mladi dr. Dominik je kmalu nastopil svojo človekoljubno službo v precej oddaljenem mestu, a kljub oddaljenosti ni pozabil na mili rojstni kraj in na drage mu svojce.
Poštni sluga, stari Lojz, ki je večkrat prinesel kak Dominikov desetak sedaj k Žagarju, sedaj zopet h Kajževcu, je vedno povdar-
jal:
"Hm, hm, pa pravijo, da 'otroci greha' niso nič prida. Pa to ni res in ni! Tako blage duše prav
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo is New York*.
I
BERENGARIA
P. VAN BUREN
MONGOLIA
YORCK
OLYMPIC
LAFAYETT«
ORBITA
AMERICA
RVNDAM
FRANCE
MAURETANIA
RESOLUTE
MINNEKAHDA
PRES. "POLK
LA TOURAINE
HOMERIC
BAXONIA
PR. MATOIKA
ANTONIA
FINLAND
PRES. ARTHUR
LA LORRAINE
FINLAND
AQUITANIA
Tuscan i a
MANCHURIA
PARIS
8EYDLITZ
MANCHURIA
P. GARFIELD
conte rosso
ROCHAMBEAU
MAJESTIC
ORDUNA
pres. taft
N. amsterdam
PRES. WILSON
zeeland
OROPESA
«t. paul
RELIANCE
BERbNGAIllA
VAUBAN
olympic
10 junija — Cherbourg
20	lunija — Cherbourg
21	Jun. — Hamburg 21	Junija — Bremen C4	Jun. — Cherbourg 24	Jun. — Havrt *4	Jun. — Cherbourg >4	Jun. — Bremer *4	Jun. — Kouloflnt M	Jun. — Havrt *7	Jun. — Cherbourg
27	Junija — Hamburg tB	Jun. — Hamburg
28	lunlia — Cherbourg IB	Jun- — Havre
1	Julija — Cherbourg
1	Julija — Hamburg
1	julija — Bremer
1	julija — Bremer
1	julija — Cherbourg
1	lull i a — Bremen
1	Julija — Havre
1	Julija — Cherbourg
4	julija — Cherbourg
5	Julija — Genoa 5	Julija — Hamburg B	Julija — Havrt .B Julija — Bre>nen
5 Julija — Hambura
5	julija — Cherbourg
6	julija — Genoa B julija — Havre 8	Julija — Cherrjoura S Julija — Cherbourg B	Julija — Cherbourg B	julija — Genoj B	JullJa — Boulogne 8	julija — Trat 8	julija — Cherbourg
10	Jun. — Hcmb'.ir?
11	lullja — Hambura
11	julija — Cherbourg
12	Julija — Hamhurg 12	Julija — Warr.burg
MAURETANIA
ARGENTINA
KROONLAND
HANOVER
PRES. ADAMS
CHICAGO
18	julija — Cherbourg 1b Julija — Trat 15 Julija — Cherbourg
19	julija — Bremen
19	lullja — Cherboura
20	julija — Havre
SUSQUEHANNA 20 Julija — Bremen
LAPLAND ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPESA HUDSON RESOLUTE MONGOLIA FRANCE
22 JulIJa — Cherbourg 22 Julija — Cherbourg 22 Julija — Boulogne 22 JulIJa — Cherbourg 22 JulIJa — Havre 22 Jui'Je — Hamburg
22	JulIJa — Bremen
25	JulIJa — Hamburg
26	JulIJa — Hamburg 26	JulIJa — Havre
P. VAN BUREN 26 lullja — Cherboura
PRES. MONROfi 12 Julija — Cherbourg NOORDAM	15 JulIJa — Boulogne
LA 8AVOIE 15 JulIJa — Havre Q. WASH'GTON 15 julija — Cherbourg
CARONIA MAJESTIC RYNDAM VANDYCK AMERICA AQUITANIA PARiS VORCK
MINNEKAHDA
PRES. POLK
SAXONIA
FINLAND
CRETIC
BERENGARIA
RELIANCE
P. GARFIELD
MANCHURIA
BELVEDERE
LA SAVOIE
ZEELAND
PRES. TAFT
SEYDLITZ
I.AFAYETTF
KROONLAND
PARIS
PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER
29 JulIJa — Cherbourg 29 JulIJa — Cherbourg 29 Jullia — Boulogne 2» )«ill'% — Hambu'g 29 Julija — Cherhnt.g
1	avg. — Cherbourg
2	avg. — Havre 2 avg. — B'imen 2 svqusta—H.imburg
2	avgusta—Cherboura
3	avg. — Hamburg 5 avqusta—Cherboura 8 avg. — Genoa 8 avgusta—Cherbotirq
8	avqusta—Cherbourg
9	avgusta—Cherbouro 9 avausta—Hamburg
10 avg. — Tret 12 e#g. — Havre 12 avausta—Cherboura 12 avqusta—Cherboura 16 avg. — Bremen 19 avg. — H s vre 19 avgusta—Cherboura 23 avg. — Havre 26 avg. — Trrt 26 avcuista—Cherboura 29 avg. — Genoa SO avg. — Breme*«
ADVERTISEMENTS.
GliM010*
Najhitrejši moderni parnfk.' svetu. Izborna Dostrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bližini je lokal-
ni agent. BREZPLAČNO VINO
V	Jugoslavijo, Bolgarsko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Dubrovnik inReko
CAMERONIA - ■ 5. julija
Parobrodni listki $105. Davek %r:»
Železnica do ujubljane $.90 Preko Cherbourg« vsak TOREK
MAURETANIA AQUITANIA BERENGARIA
Parobrodni listki $100. Davek C5. Železnica do Ljubljane $10.81
NA PRODAJ RODOVITNA FARMA
radi odhoda v domiovino. L.^ži pri bližno 50 milj od X»>\v Vnrka ter j obsega 40 a krm s hišo in gospo-, darskim poslopjem. Ker je v bli-j žini treh industrijskih nn'st. s«.* i pridelke lahko in za primrnuna ' visoko cenc proda. Cena $rf000.00. j takoj je plačati $1000.00, ostalo j na <>brok<\ Za nadaljna pojasnila! se je obrniti na: Farma, Conn., e o Glas Naroda. 82 Cortlandt Street. New York, X. Y.
OJx 19.20&22—6) y
TESNA 2VE2A 2
JUGOSLAVIJO ^ P&s> Star
Iz New Torkov do Cherbourxa In Antwerpen Gothland 24 jutii. Naravnost v Antverp Finland — 1 julija; f> avp.; 9 sept. Zeeland — S jul j:»: 12 avg-.; 16 aopt-Kroonlanc —15 julija: 13 avg.; 23 sept. Lapland — 22 juli.: 26 avf?.: 3" .sept.
^AmsbkanIINS
Iz New Yurka do Clu-rbourpa in Hamburga Mongolia — 21. jun.: 26. jul : 30r nvp Minnekahca — 2S junija: 2 avpusla;
C septembra. I samo 3. razred.1 Manchuria — 5 julija: 9 uvr,; 13 s=ept. St. Paul — 12 julija; 16 avp.; 2<J sept,
WHITE $TAH
lz New Yorka do Cherbourga in Southhamptona Olympic —24 junija; 15 julija; 12 avfj. Homeric — 1 julija: 22 julija; 19 avp. Majestic rr.6.0<>" ton) S jul ja: 29 juli.; 26	Največji paruik sveta.
Privedite Jih iz Evrope na naših udobnih parnikih. D'>lira hrana. Zap. ti prostori. 1'dob-na star«.»vanja. 1'ljudni rdiK-.abniki, ki provore vaš j^z k. Vprašajte	Cir-
ile udobnih vnaprej pl.i< a-nih voženj. Vprašajte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	New York
ali pri lokalnih Agentih._
j^^ff^Tu"iLj'i.I'J irr.
Zastopniki
Zastopniki "Glas Naroda." kateri ao ►ooblaščenl i»obirati uaročiiiuo za darilc "Glas Naroda".
sak zastopuik. izda potrdilo z* svoto, ptero je prejel in j;U rojnkom priix»-očamo.
Naročnina' ta "Glas Naruda"' Je: Za ««lo leto $6.U0; za pol leta $3.00, *a štiri mesece $2.U0; u četrt leta 1.50.
£aa Ftaucisce, CaL: jskob Laosin. Denver, Cele.: Frank Skrabec. 1'ueblo. Cole.: Peter Culi«, John Gena,
in frank Jauenh. Calida, Colo.: Louia Costellp. jftriuuiapoiia. IiuL: Ak»ia Rudman. llnton, Jnd.: Lambert Bolskar. Aurora, III.: J. Verbič. Chicago, 11L: Josei>h Rliak in Joe Bevčič.
"uliet, III.: Fr. Baabifi, John Zaletel La Salle, IIL, Job. sr>ouc*. lascoutah, 111.: Frank Auguatln. North Chicago, PL: Anton Kotoal la
Math Ojrrin. Springfield, III.: Mattes Barbori^h. Waukegan, QL: Frank PetkovOek. rraaklin. Alans, in okolico: John Be-porS.
iJimilW, Md.: Ft. Vodopivec. Chlsboim, Mine.: Frank Goth, ^ly, Minn.: Jos. J. Peehel. ^veleth, fifinn.: Lotila Gorle. iilbert, Minn.: Lonia Tesel, fiibbing, Mina.: John Povfie. Virginia, Minn.: Frank Hrorattch. J5t. Louis, Mo.: M^ke Gsibrlan F*rt Helena, Moot: Fr. Hrella. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Jowanda, N. Y.i Karl Stenitsha. Utile Falls, N. I.: Frank Masle. iarberton, O.: A. Okotlsh. Cleveland, O.: Janko Plefko, Jakob
Re on i k in C lias. Karlinger. Collinwood, ©.: Math Blapulk. Lorain, O.: Lonie Balant *i J. Kum£e Nilee, O.: Frani KogorSek. lomgstseraw, O.: Anton Kikelj. *mferidge, Fa.: Frcnk JakSe. drescoKr, Pv: Louis Hribar, frotzgbier, Pa.: Anton Ipavec Kbtrdinc, ?a.< John Demshar. Cn-insugh. Pa.: J. Brezorec h. W
RovanSek. Claridge. Pa.: Anton Kobo^t.t la A Jerlna.
VAŽNO 7.A GOSPODINJE
I Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusua jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezana, - stane $1. -
Slovenic Publishing Co, New York
gotovo ni na vsem svetu kakor sol	A}*°? 25SJSL
I vTpfn, rt.: \joxi\r snpaoeK.
gospod Dominik!"	_ ''ores* City, Pa: Mat*
'»rrell. Pa.: Jerrr 0»wrn. mperiat, Pa.: Valentin Peterael. Ireenflbnrg, Pa.c Frank Novak.
Irwin, Pa.: Mike PsrPek.
Johnstown, !"».: John Polunc. I uzerne. Pa.: Astae G*r,!nlk. Moydell, Pa,: Arton Malovrh. Planer. Pa.: Frar.lc I>cmBti8-. Moon Ron, Pa.: Frank afcčeL, FranK
Podmiliek. Pittsburgh, P*i.: 0. Jaaobtch, Z. Ja3-
she, V*nc. Arb In Je. Magister, Ralphton. Pa.; Martin 2oroehet£. Reading, Pa.: J. Pexrtlre. TJorkvood, Pa.: AVHochever. Steel t on. Pa.: Antoa Hr<-n. .'urtle Creek, Pa. tn okolico: Frani Sohifrer,
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij Pre t Id. WiKoek. Pa.: J. PeteraeL 'oKeton, W. Va.: irrank Koeian. Milwaukee. Wis.: Jos. Tratnik. Kohler, HK II. Svetlin West A His, Wis.: Fran t Skok. %cek Springs, Wye.: Loula Taticha* in A. Jc^tin.
Poleg gori navedealh mi pooblaUed pobirati naročnino tudi vsi t«^ J. a K. J.	al
' i
r^ ROJAKI, NAROČAJTE SK NA "GLAS NARODA" NAJ, VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH, ^fel