LETO XXXV., ŠT. 9 Ptuj, 4. marca 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Vpisdo 15. marca (stran 2) Cepljenje psov proti steklini (stran 4) Zakaj je haloška zemlja tako trda (stran 5) Ormož in hortikultura (stran 6) Kronika kulturnih dogodkov (stran 8) PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZKS PTUJ Ni časa za malodušje Prejšnji četrtek so se sestali člani starega sestava občinske konference in člani novega sestava skupaj z delegati osnovnih organizacij ZKS Ptuj in gosti na programsko volilni konferenci. Potem, ko so potrdili delo v preteklem mandatu, je predsednik občinske konference Jože Botolin govoril o nadaljnjih nalogah zveze komunistov v utrjevanju družbenopolitičnih in družbenoekonomskih razmer v občini. Pri tem je poudaril odgovornost zveze komunistov in vseh subjektivnih sil pri uresničevanju sprejetih nalog. V vseh okoljih pa je treba ugotoviti, zakaj ne ugotavljamo odgovornosti in zakaj ne ukrepamo. V nadaljevanju seje se je razvila živahna razpra- va, v kateri so razpravljalci zelo kritično ocenili uresničevanje sprejetih nalog v posameznih okoljih ter ugotavljali, da zaradi mnogih nedoslednosti in napak, ki so prisotne v delu komunistov, se med člani pojavlja malodušje. Pereči gospodarski problemi pa terjajo močno angažiranost vseh subjektivnih sil, posebej še komunistov. Ta si mora, kot je dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor Milan Kneževič, še posebej prizadevati za utrjevanje samoupravljanja in za krepitev delegatskega sistema. Izvršni sekretar v predsedstvu CK ZK Slovenije, Alojz Gojčič pa je dejal, da sedaj ni časa za malodušje. Komunisti se morajo idejnopolitično in akcijsko usposabljati v nenehnem prizadevanju za spreminjanje odnosov, kritično obravnavanje opravljenega dela pa je porok za še boljše delo v bodoče. Tako je menil tudi član CK ZK Slovenije Ivan Potrč, ki je poudaril, da se prav komunisti ne smejo ustrašiti poštene kritike. Na programsko volilni konferenci so bili potrjeni tudi novi člani OK ZKS. Teh je sedaj 43, med njimi pa je kar 25 odstotkov delavcev iz materialne proizvodnje, medtem ko jih je bilo v dosedanjem sestavu le 8 odstotkov. Na prvi seji OK ZKS novega mandata so izvolili predsednika občinske konference, sekretarja in izvršnega sekretarja komiteja in člane komiteja OK ZKS. Sprejet je bil tudi predlog programa dela konference, ki bo dopoljnjen s predlogi, podanimi v razpravi na programsko volilni konferenci. N. Dobljekar Vodstvo občinske organizacije ZKS Ptuj na programskovolilni konferenci. Od leve: Feliks Bagar, izvršni sekretar komiteja, Dimče Stojčevski, dosedanji sekretar komiteja, Stanko Lepej, novoizvoljeni sekretar komiteja in Jože Botolin, predsednik OK ZKS Ptuj. Foto: M. Ozmec marec - zgolj upuiiiiiik ali kaj več Prvi marčevski dnevi vneto opozarjajo, da se približuje 8. marec — mednarodni dan žensk. V cvetličarnah se bogato založijo s cvetjem (navijejo cene, računa- joč na potrošniško sentimental- nost, ki ne zataji še pred tako visoko ceno — ženi. dekletu, materi, prijateljici boš kupil . . .), v trgovinah napisi opozarja- jo... , kaj pa naša zavest — se zadovolji samo s tem ali zahteva kaj več? Lepi so naši obeti, kijih skozi različne in včasih zelo zavite načine ponujamo ženski, kol enakopravnemu stebru v našem gospodarskem, politič- nem in kulturnem življenju. Pa Ji v resnici to omogočamo? 8. marec praznujemo kot po- mnik za velike manifestacije žensk, ki so zahtevale splošno volilno pravico. Dvainsedemde- set let je minilo od druge interna- cionalne konference žensk — socialistk. ko je bil na predlog Klare Zetkin sprejet sklep o uvedbi mednarodnega dneva žensk, ki bi ga naj obeležili vsako leto v začetku meseca marca. Vendar je šele leta 1919 bil 8. marec določen za mednarodni praznik žensk. Spominja pa na isti dan leta 1917, ko so množice leningrajskih žena demonstrirale proti vojni in lakoti. 8. marec — mednarodni dan žensk nosi v sebi veliko simboliko, idejo in borbo, ki so jo ženske v nadalj- njem razvoju družbe dobile z veliko močjo, toda žal še ne povsod; združile pa so jo s številnimi žrtvami in odrekanji. 8. marec pa je hkrati tudi organi- ziran začetek ženskega boja za njeno enakopravnost z moškimi. Od takrat dalje socialistke v vseh naprednih deželah sveta organi- zirajo praznovanje tega dne v znamenju skupnega boja delav- skega razreda in vseh delovnih ljudi proti vsakršnemu izkorišča- nju. Deleža žensk v našem družbe- nem razvoju ne moremo oceniti. Ženska kot delavka, mati. vzgoji- teljica otrok, gospodinja in druž- benopolitična delavka nosi naj- večja družbena bremena. Druž- ba kot taka Jo ščiti: zagotovljen Ji Je enak osebni dohodek kot moškemu, zgradili smo veliko jasli, vrtcev, obratov družbene prehrane . . . Postavili smo jo na odgovorna delovna mesta v gos- podarstvu, v družbenopolitično skupnost, še največkrat pa smo bili navdušeni, če smo Jo posadili na odgovorno mesto v kakšni SIS družbenih dejavnosti rekoč, da imajo v teh področjih ženske itak največje interese. Letošnje voli- tve so nova priložnost, da se Ji oddolžimo za njeno aktivno delo pri izgiajevanju samoupravnega socialističnega sistema. Na tisto drugo, da bi imela več odločilne besede na ključnih položajih v gospodarstvu pa ni računati že zaradi tradicionalnega moškega mišljenja in splošne družbene klime, ki Je še proti ženski. V mislih imam karikaturo enega od jugoslovanskih časopisov, ki je kandidaturo Milke Planine za predsednico zveznega izvršnega sveta opremil s »tipično sliko ženske za štedilnikom in s kuhal- nico«. Že ko smo v letu 1975 pisali, da je to leto mednarodno leto žensk, smo sprejeli obvezo večje družbene skrbi za reševanje »ženskih« vprašanj. Takrat smo bili polni obljub, lepih besed in obvez, da bomo tradicionalno nerešena »ženska« vprašanja ka- kovostnejše reševali. Še večjo težo smo tem obljubam določili s konferenco »delavka v združe- nem delu«; pisalo seje leto 1979. Kaj pa danes? Letos smo o teh vprašanjih govorili tudi na tretji konferenci slovenskih sindikatov na temo socialna poHtika. Tudi letos bomo ob 8. marcu veliko govorili o teh vprašanjih. Veliko bo ponavljanj, le premalo odločnosti. Tako ob letošnjem 8. marcu lahko znova računamo, da ne bomo nič novega povedali, da ne bo novih kakovostnejših podatkov o družbeni skrbi za žensko. Šopek, podarjen iz lju- bezni, spoštovanja tako ne bo imel tiste vrednosti, kot bi ga naj imel. Pomenil bo novo zakriva- nje pred žgočimi družbenimi problemi. MG Slavnostno in delovno srečanje Svet za spremljanje družbeno ekonomskega in političnega po- ložaja žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj pri- pravlja slavnostno in delovno srečanje v počastitev mednarodnega praznika — dneva žensk. Srečanje bo v ponedeljek, 8. marca ob 16. uri v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Po pozdravu udeležencev bo predavanje o srednjem usmerjenem izobraževanju v ptujski občini, za tem pa ogled delovnih in učnih prostorov Centra srednjega usmerjenega izobraževanja. V slavnostnem delu srečanja bo govor o pomenu dneva žensk in kulturni program, ki ga pripravljajo učenci in učenke ptujskih srednjih šol v usmerjenem izobraževanju. Vabilo na slavnostno in delovno srečanje so prejele predsednice sekcij v krajevnih skupnostih, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in predsedniki KK SZDL — s priporočilom, da zagotovijo udeležbo na srečanju najmanj 4-članske delegacije iz vsake krajevne skupnosti in najmanj enega delegata iz vsake osnovne organizacije sindikata. PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA ZKS 0RM02 Izvoz in stabilizacija Ormoški komunisti so se sestali na programsko volilni konferenci pretekli petek. Najprej so poslušali uvodno poročilo predsednice OK ZKS Ormož Gabriele Kuhar, ki je opozorila na naloge v preteklem mandatu in še posebej poudarila tiste, ki jih niso uspeli uresničiti tako, kot so jih nameravali. Ugotovila je, da se pojavlja'med komunisti oportunizem, ki se kaže v zapiranju oči pred problemi. Vendar za take člane v zvezi komunistov ni prostora, je dejala. Naloge so jasne, za njihovo uresniče- vanje pa je potrebna dovolj dobra idejno politična in akcijska usposoblje- nost članov. Ko je govorila o nalogah v prihodnjem mandatu je izpostavila izvoz in stabilizacijska prizadevanja. Ormoška občina je že v preteklem letu presegla planirani izvoz za več kot polovico, za odstotek pa je zmanjšala uvoz. Takšne rezultate, ali pa še boljše, želijo doseči tudi v tem letu. V razpravi so udeleženci seje opozorili na probleme v posameznih okoljih, tako na področju gospodarstva kot negospodarstva. Mnoge ugo- tovitve povedo, da so komunisti kritično ocenili svoje delo in da jih dose- ženi uspehi niso uspavali. Zanimiva je bila razprava enega od kmetov, ki je opozoril, da o novi davčni politiki v kmetijstvu ne moremo govoriti kot o stimulativni. Davki so lahko le pravični, nikakor pa ne stimulativni, je dejal. V razpravi je bilo govora tudi o uresničevanju načel kadrovske politike, o samoupravnem združevanju dela in sredstev na podlagi dohodkovnih odnosov, o investicijah in o zaposlovanju mladih. V nadaljevanju seje so udeleženci sprejeli poročilo, nadaljnje naloge komunistov in programsko usmeritev konference ter razrešili organe ob- činske organizaciie ZKS. Zatem so izvolili člane občinske konference, ki ji bo tudi v tem mandatu predsedovala Gabriela Kuhar, sekretar komiteja OK ZKS Ormož pa bo Miroslav Tramšek. Izvolili so tudi člane staturarne komisije, tovariSkega razsodišča, nadzorne komisije in delegate za 9. kon- gres ZK Slovenije. N. Dobljekar Uveljavitev delegatskega sistema Čeprav smo tik pred volitvami novih delegatov in delegacij, se bodo v naslednjih dneh še sestali zbori skupščine občine Ptuj na ločenih sejah, zadnjih v tem 4-let- nem mandatnem obdobju. Družbenopolitični zbor se bo sestal že danes, 4. marca ob treh po- poldne, zbor krajevnih skupnosti se bo sestal v torek, 9. marca dopoldne, zbor združenega dela pa prav tako v torek, vendar po- poldne. Glavna točka dnevnega reda na sejah vseh treh zborov bo poročilo o uresničevanju delegat- skega sistema Skupščine občine Ptuj v mandatnem obdobju 1978—1982 in kratek oris razvoja občine v tem obdobju. Nadalje bodo vsi trije zbori sklepali o predlogu odloka o pri- pravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ptuj 1981—85. o osnutku odloka o spremembah in dopol- nitvah odloka o priznanjih občine Ptuj, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. V skladu s svojimi statutarnimi pristojnostmi bosta zbor zdru- ženega dela in zbor krajevnih skupnosti sklepala še o predlogu odloka o proračunu občine Ptuj za letošnje leto, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine, o odločbah o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj in Zgodovinskega arhiva Ptuj, prav tako o samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah in obvez- nostih ustanoviteljic obeh omenje- nih zavodov, enako pa tudi o odločbi in samoupravnem spora- zumu Zavoda za spomeniško /arstvo Maribor. Poročilo o uresničevanju dele- gatskega sistema Skupščine občine Ptuj je sicer obširno, čeprav zgo- ščeno, jedrnato in na kratko obravnava delo v mandatnem obdobju 1978—82 zbora zdru- ženega dela, zbora krajevnih skup- nosti in družbenopolitičnega zbora ter organov skupščine, to je komi- sije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, statutarno pravne komisije, komisije za vpra- šanja, borcev NOV, komisije za vloge in pritožbe, komisije za družbeno nadzorstvo, komisije SO Ptuj za priznanja in odlikovanja ter sveta za ljudsko obrambo, var- nost in družbeno samozaščito. OPRAVLJENO JE ZAHTEVNO DELO Čeprav so poročila bolj kratek povzetek opravljenega dela, je iz njih moč razbrati, da je bilo v tem mandatnem obdobju opravljeno veliko, vsestransko in vsebinsko zahtevno delo. Predsednik skup- ščine, dr. Cvetko Doplihar je v pi- smu vodjem in članom delegacij Skupščine občine Ptuj med drugim zapisal: ,,Delo so delegati vseh delegacij tega sklica opravili v povezavi s svojo bazo, družbeno poHtičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in strokovnimi službami. To je velik prispevek k nadaljnje- mu uveljavljanju neposrednega delegatskega načina dogovarjanja in odločanja delavca in občana. Čeprav nismo dosegli vsega, kar smo želeli, predstavlja opravljeno delo nadaljnjo uveljavitev delegat- skega sistema v krajevnih skup- nostih, organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih. Želimo, da tudi v bo- doče kot aktivni člani svoje samo- upravne sredine sodelujete pri delu novoizvoljenih delegacij in s svo- jimi izkušnjami prispevate k uspešnemu delu delegatov tretjega sklica delegatskih skupščin." Ob prebiranju teh poročil se moramo zavedati, da obsegajo le del delovanja delegatskega siste- ma. Pomemben del tega sistema se razvija znotraj temeljnih samo- upravnih organizacij in skupnosti. Zato morajo tudi te analizirati, to je razčleniti svoje dosedanje delo in z odpravljanjem težav, ki so se ob tem pojavljale, omogočiti boljše delo delegatskega sistema v naslednjem mandatnem obdobju. To ni samo naša skupna želja, temveč predvsem naša skupna na- loga! Že prihodnji četrtek, 11. marca bomo v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skup- nostih, v skupnostih obrtnikov itd. izvolili člane delegacij za delegira- nje delegatov v zbor združenega dela, kmetje bodo to opravili v ne- deljo, 14. marca, na voliščih v ok- viru krajevnih skupnosti, kjer bomo volili tudi delegacije za zbor krajevnih skupnosti in glasovali o izvolitvi delegatov v družbeno- politični zbor Skupščine občine Ptuj. FF POPRAVEK V razpisu žirije za podeljevanje priznanj osvobodilne fronte slovenskega naroda pri OK SZDL Ptuj, ki je bil objavljen v 8. številki Tednika, je napačno naveden rok dostave predloga. Zato se predzadnji odstavek omenjenega razpisa pravilno glasi: »Predloge za priznanja OF lahko pošljejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF krajevne konference SZDL, delovne in druge organizacije, samoupra- vne skupnosti, društva in občani do 25. MARCA 1982.« 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 4. marec 1982 — TEDNIK Odgovoriti bo potrebno na... Pretekli teden so se sestali člani, ki se bodo podali v OO ZSMS po organizacijah združenega dela. Zastavili so si enoten program oz. vprašanja na katera bi naj mladina med razgovorom odgovorila. Vsekakor bo vse mladinske aktiviste zanimalo, kakšna je aktivnost mladine, način vključevanja v mladinske organizacije in druge organe, kako in o čem se pogovarjajo, kakšne aktivnosti vodijo in kakšne akcije izvajajo. — Potrebno bo ugotoviti kakšna je organiziranost, kako pogosto se sestajajo in kakšna je udeležba na sestankih, če udeležbe ni, kakšni vzroki in kako jih odpravljajo, kakšno je vključevanje mladih v samoupravno življenje, koliko mladih je v delavskem svetu, ... in drugih organih samoupravljanja? — Vključevanje mladih v poslovno politiko. Vsaka TOZD ima svoje programe. Potrebno je ugotoviti kako mladi vplivajo na poslovno politiko, cene, prodajo .... ali se mladi dovolj vključujejo v razpravo zaključnih računov . . .? — In kako se mladi vključujejo v stabilizacijo in kako si zanjo prizadevajo. Kakšen je njihov odziv kot celote in posameznikov? — Kakšno je zavzemanje stališč stanovanjske problematike, kadrovske politike, kadrovanje; kako so urejeni pravilniki, ali so mladi izbojevali svoje interese, kako se rešujejo problemi zaposlovanja, stanovanjske problematike, itd. — Vsekakor bo najbolj aktualno vprašanje sodelovanja z zvezo komunistov, s poslovodnimi organi......Seveda bo potrebno oceniti delo mladih komunistov. Velikokrat ugotavljamo, da le ti včasih ob- stojajo samo na papirju, kar pa ni, ne interes članstva niti interes mladine. Ce se bodo vsi mladi komunisti zavzeli za delo in pričeli reševati nerešene probleme, ki se pojavljajo v OO ZSMS, bodo sčasoma lahko uredili razmere posameznih OO ZSMS. — Kakšno je mladinsko prostovoljno delo. Koliko mladih se udeležuje MDA, kako se vključujejo v udarniške dneve in kakšno je kadrovanje? — Kakšne so aktivnosti na športnem in kulturnem področju, obujanje tradicij NOB, vključevanje mladine v javne prireditve itd. Ponekod skrbijo DO za spomeniška obeležja — kdo skrbijo zanje? — Kako mladi sodelujejo v OK ZSMS Ptuj. Vzroki — zakaj se mladi niso udeleževali na seminarjih, ki jih je organizirala področna kon- ferenca, skupaj z OK ZSMS Ptuj. V ptujski občini imamo 78 OO ZSMS v združenem delu, seminarja pa se je udeležilo le 20 OO ZSMS. — Vsekakor je potrebno poudariti, da se takšnega srečanja z mladino in aktivistov OK ZSMS morajo udeležiti tudi individualni poslovodni organi, sekretarji OO ZK v TOZD in drugi odgovorni člani. Probleme je potrebno obravnavati iz oči v oči, saj se bodo le tako lahko bolje in temeljito reševali. Vsi skupaj smo prepričani, da bomo z obiski lahko potegnili neko črto in ugotovili vzroke za (ne) aktivnost mladih v združenem delu. Ko bodo rezultati znani (to bo konec marca ali v začetku aprila), pa bomo seveda o tem obširneje pisali. J. Hvaleč V OBRATU RŠC ZGORNJA POLSKAVA NOVA NAČRTOVANJA Obrat Rudarskega šolskega centra iz Velenja v Ze. Polskavi je trenutno najmlajši delovni "kolektiv v t)bčini Slov. Bistrica, saj obstoja komaj slabo leto dni. V tem kolektivu dela okoli 60 krajanov, predvsem ženske delo- vne sile. kljub kratkemu času beležijo pomembne delovne re- zultate, saj je pohištveno okovje, kot osnovna proizvodna usmeri- tev kolektiva, danes na trgu zelo iskano. Proizvodni rezultati so spo- dbudni, zato po letu dni delova- nja že načrtujejo nove naložbe v razširitev proizvodnje. S takšni- mi načrtovanji, za kar imajo tudi trdno osnovo v proizvodnih rezultatih preteklega leta, posta- jajo pomemben delovni kolektiv, ne samo za krajevno skupnost Zg. Polskava, ampak se vse uspešneje vključujejo v gospo- darske rezultate v okviru celotne občine Slov. Bistrica. Takšni delovni uspehi člane kolektiva usmerja tudi na področje pospcr šene družbenopolitične in sa- moupravne dejavnosti ter orga- niziranosti. Pred nedavnim so že ustanovili osnovno organizacijo sindikata, sedaj pa razmišljajo tudi o ustanovitvi osnovne orga- nizacije ZSMS, saj je kolektiv v povprečju zelo mlad. Skupno z razširitvijo proizvod- nih zmogljivosti pa v obratu RSC Zg. Pol.skava že načrtujejo usta- novitev TOZD. Delovna zavest, mladostni po- let in prav gotovo tudi pomemb- no spoznanje, da so mnogi v KS Zg. Polskava dobili zaposlitev v domačem kraju in se jim tako ni treba več voziti v oddaljena industrijska središča, so dovolj trden motiv za nadaljnje dosega- nje proizvodnih uspenov, seveda v Odvisnosti od tržnih razmer in potreb. Ob tem je potrebno tudi povdariti lesno sodelovanje ob- rata z življenjem in delom v krajevni skupnosti Zg. Polskava in v širšem okolju. Fotografija in tekst: Viktor Horvat Sodobni obrat pohištvenega okovja RŠC na Zg. Polskavi pričakuje nove naložbe. MENJAVA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Razdrobljenost parcel in oddaljenost neka- terih zemljišč od kmetije povzroča marsikate- remu našemu kmetu veliko težav in nepo- trebne stroške. Kot je znano, pa je razdroblje- nost kmetijskih površin pri nas velika. Nekateri kmetje se zato zanimajo za med- sebojno menjavo zemljišč, ker ne poznajo možnosti za menjavo in olajšav, ki jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih za takšne kme- tijske zemljiške operacije. Zaradi tega menjav zemljišč med kmeti skoraj ni bilo. S tem kratkim sestavkom jih želimo opozo- riti na pogoje in olajšave, ki jih imajo pri me- njavi ter tako spodbuditi obseg menjav, s tem zaokrožitev zemljišč in seveda racionalnejšo in intenzivnejšo obdelavo. Medsebojna menjava kmetijskih zemljišč je ena od oblik kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij, ki so opredeljene v zakonu o kmetij- skih zemljiščih. Menjava je najenostavnejša agrarna operacija. Stranki menjata svoji zem- Iji.šči po sporazumu — pogodbi^ki ga skleneta z namenom, da bi z zaokrožitvijo svojih zemljišč racionalneje rabili svoja kmetijska zemljišča. Za menjavo zemljišč sta določena dva po- goja, ki morata biti izpolnjena in sicer: — namen, po katerem naj medsebojna me- njava pripomore k racionalnejši rabi kmetij- skega zemljišča obeh pogodbenih strank in — vrednostno merilo, po katerem vrednost enega zemljišča ne sme presegati polovice vrednosti drugega zemljišča. Vrednostna omejitev menjave onemogoča razne špekulacije, ki bi se lahko pojavile ob nesorazmerni vrednosti zemljišč, ki so v me-' njavi. onemogoča skrivanje kupoprodajnih pogodb za menjalne pogodbe, preprečuje prikrivanje taks pri prenosih lastništva ali kmetijskih zemljišč ter davka od prometa ne- premičnin. Menjalne pogodbe, sklenjene po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki imajo ustrezno potr- dilo občinskega upravnega organa za kmetij- stvo so proste davka od prometa nepremičnin in tudi nekaterih taks. Menjava zemljišč je pogodbeni pravni posel in zanjo veljajo razen določil zakona o kmetijskih zemljiščih še do- ločila zakona o obligacijskih (pogodbenih) razmerjih. Menjalno pogodbo lahko napišeta kmeto- valca, ki menjata zemljišče, sama, vzorec take pogodbe pa lahko najdete v knjižnici »Po- godbe, dedovanje«, ki je ena od petih knjižic knjižnice za pospeševanje kmetijstva, ki jo je pred kratkim izdalo časopisno založniško podjetje Kmečki glas.. Cian Izvršnega sveta SO Ptuj Zvonka Kneževič dipl. ing. IZ RAZPRAVE NA PR06RAMSK0V0LILNI KONFERENCI ZKS PtUJ Gre za najbolj človeške odnose med ljudmi v razpravi na programskovolilni konferenci ZKS Ptuj je sodeloval tudi naš znani pisatelj IVAN POTRC, ki je kot član CK ZKS zaželel komunistom uspešno delo. Pohvalil je živahno in kritično razpra- vo in poudaril, da tam, kjer ni kritike, kjer ni trenja, tudi ni napredka. Vsa naša prizadevanja, v skladu s programsko usmeritvijo ZK, pomenijo boj za samoupravljanje. V tem boju gre za najbolj človeške in človečanske odnose med ljudmi. Tej misli je pritrdil tudi ALOJZ GOJČlC, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS — s poudarkom, da je čas, ki je pred nami težak, prav zato so dobri človeški odnosi temeljno vodilo našega časa. ,,Kritična beseda v razpravi na konferenci je tudi zagotovilo za boljše delo jutri" je naglasil tov. Gojčič in nanizal nekaj kritičnih ugotovitev. Predvsem je menil, da je ZK premalo učinkovita, ker smo v zadnjih desetih letih imeli premalo izostre- ne kriterije za sprejemanje v ZK, saj se je število članstva — tako v Sloveniji kot v občini skoraj podvojilo, zato je ZK tudi premalo učinkovita. Revolucionarnosti delavskega razreda pa ne znamo dovolj izkoristiti. Dober komunist je tisti, ki je prišel v ZK s srcem in ne le z razumom. Občinska organizacija ZK je enotna organizacija, komunisti se morajo čutiti kot enotno partijsko telo. Metodologija dela je pol vsebine, in prav pri metodologiji dela šepamo, smo šibki v uresničevanju dogovorjenih nalog. Občinska organizacija ZK se bo morala odločno spoprijeti z idejnimi pogledi komuni- stov v nekaterih delovnih organizacijah, ki vsako leto ob zaključnih računih izsiljujejo rešitve, ki so v na- sprotju z resolucijskimi usmeritvami. Brez znanja ni napredka, zato je nujno idejno- politično usposabljanje. Program usposabljanja mo- ra biti akcijsko naravnan na reševanje konkretnih problemov. Človek je idejno-politično usposobljen, če ima nekaj v glavi in v srcu, kar pomeni znanje in prepričanje. Ob koncu svoje razprave se je v imenu CK ZKS in medobčinskega sveta ZKS Maribor zahvalil doseda- njemu vodstvu občinskih organizacij ZKS za priza- devno in uspešno delo, zlasti še dosedanjemu sekretarju Dimčetu Stojčevskemu. Kritično spodbudno se je vključil v razpravo tudi MILAN KNEŽEVIČ, sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor, da se poročilo, ki ga je v uvodu dal predsednik OK ZKS Jože Botolin, stvarna ocena raz- mer v občini. Iz tega mora izhajati tudi programska usmeritev, ki mora biti kar najbolj konkretna in iz- hajati iz življenja. Ne smemo dovoliti, da bi ZK izgubljala ugled zaradi nekaterih posameznikov. Ta- ke moramo izključiti! Ob sedanjem težkem gospodarskem stanju komunisti ne smemo zapadati v apatičnost, temveč biti na čelu boja, saj je prav ZK tista, ki mora voditi družbeni in gospodarski razvoj. V svoji nadaljnji razpravi je Milan Kneževič opozoril predvsem na naslednje: Preveč samo ugotavljamo, sprejemamo sklepe, teh pa ne uresniču- jemo, kje so idejno-politični razlogi za tako stanje, kaj narediti, da to odpravimo? Kako se v praksi lotiti stvari? Kam gre smer našega razvoja, ali uveljavlja- mo samoupravno pot razreševanja problemov ali ne? Kdo odloča v TOZD — delavci ali vodilna struktura? Na vsa ta vprašanja morajo v osnovnih organizacijah ZKS najti konkretne odgovore in zastaviti konkretne naloge za odpravo slabosti. Zlasti je treba konkretno opredeliti odgovornost, čeprav smo po svoje odgovorni vsi, vendar je treba odgovornost razliko- vati glede na položaj in funkcijo, potem pa jo dosledno uveljavljati v praksi. ZK mora tudi bolj delovati v institucijah političnega sistem.a, oblast delavcev, interes delavskega razreda izvrševati v okvi- ru delegatskega sistema. Opozoril pa je tudi na to, da je treba politično delo racionalizirati in poenotiti. Na programskovolilni konferenci so sodelovali v razpravi, poleg navedenih še: Stanko Kovačec, Miran Skok, Ivo Horvat, Darko Ferlinc, dr. Mihael Ledi- nek, Franjo Gnilšek, Janko Mlakar, Tilčka Lovren- čič, Nada Krajnc in Luka Trop Sekretar komiteja ZKJ ptujske vojne pošte, Mileta Miloševič je poročal o delu komunistov v JLA, o njihovem usposabljanju po načelu, da je ,,vsak vojak občan in vsak občan vojak". Podpredsednik OK ZKS Maribor Tezno, Jo- že Škrinjar je v imenu mariborskih komunistov za- želel konferenci plodno delo in tudi sodelovanje s sosednjo novo občino Maribor-Tezno. FF USMERJENO IZOBRAŽEVANJE VPIS D015. MARCA Prejšnji teden sta dnevnika Delo in Večer objavila razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1982/83 in za sprejem v domove za učence za to šolsko leto. V ptujskem centru srednjega usmerjenega izobra- ževanja bodo letos vpisovali v 27 oddelkov ali drugače povedano, na vol^o je 910 vpisnih mest v agroživilski, kovinsko predelovalni, metalurški, ekonomski in družboslovni usmeritvi. CSUI bo vpisoval in izobraževal po skrajšanih in srednjih programih srednjega usmerjenega izobraževanja. Izobraževanje po skrajšanih progra- mih traja od 18 mesecev do 2 leti, po programih sred- njega izobraževanja pa 2, 3 oziroma 4 leta. V razpisu so objavljeni tudi pogoji za vpis v posamezne vrste programov. Danes bo v CSUI tudi informativni dan, ko bodo lahko učenci dobili vsa podrobnejša pojasni- la glede vpisa in glede izobraževanja v posameznih programih. Izredno pomembno je, da se učenci odloČijo za vpis v posamezni program najkasneje do 15. marca, ker morajo šole takoj za tem obravnavati prispele pri- jave. Ce bo namreč za posamezne vzgojno izobraže- valne programe več prijav kot je vpisnih mest, se bodo lahko učenci po predhodnem obvestilu šole vpisali v drug program. Po 25. marcu, ko bi naj bile prijave usklajene, bodo šole ponovno obravnavale prijave za posamezne programe. Vendar se bo po tem roku moč preusmeriti le na tiste šole, ki bodo še imele prosta vpisna mesta. Ce tudi po teh ukrepih število kandida- tov za posamezne programe ne bo enako številu vpis- nih mest, bodo šole v soglasju s pristojno posebno izo- braževalno skupnostjo določile merila in postopek za izbiro kandidatov ter jih s tem seznanile najkasneje do I. junija. Med 15. in 30. junijem bodo šole ugotavlja- le, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis in opravile postopek za izbiro kandidatov v tistih pro- gramih, kjer bo število vpisanih večje od števila vpis- nih mest. Šole bodo najpozneje do 10. julija obvestile vse prijavljene kandidate ali izpolnjujejo pogoje za vpis, oziroma do kdaj jih morajo izpolniti. V ptujskem srednješolskem centru pričakujejo pre- cejšnje zanimanje učencev za kmetijsko usmeritev, ki ponuja več možnosti izobraževanja. V skrajšanem programu bodo izobraževali kmetovalce in kmetovalke gospodinje, v srednjem pa kmetijce in kmetijske tehnike. V prihodnjem šolskem letu pa bo- do izvajali tudi skrajšani program kmetovalec in kme- tovalka gospodinja, ki bo trajal dvakrat po Sest mese- cev v zimskem času. Namenjen je učencem, ki bodo ostali na kmetiji, pogoj pa je končana osnovnošolska obveznost ali šola s prilagojenim učnim programom. Sicer pa program za izobraževanje kmetijca in kmetijskega tehnika obsega splošna znanja iz naravo- slovno matematičnih in družboslovnih predmetov ter specialna znanja iz rastlinske in živalske proizvodnje in kmetijskega strojništva. Učenci, ki se usposobijo v teh smereh so širše kmetijsko izobraženi, specializaci- jo za posamezne poklice pridobijo šele po končanem šolanju. V metalurški usmeritvi bodo z novim šolskim le- tom izobraževali v programu pridobivanje in predela- va kovin, to je skrajšani program. IzobraževaH pa bo- do še v srednjem in nadaljevalnem programu. V kovi- narsko predelovalni usmeritvi bodo izobraževali v skrajšanem programu obdelava kovin in upravljanje strojev in v srednjem programu kovinarstvo in strojni- štvo. V ekonomski usmeritvi ni bistvenih sprememb gle- de na lanski vpis, opozarjajo le, da je vpis v izobraže- vanju za poklic trgovca izdelan na podlagi slovenskih potreb in ne na podlagi potreb v ptujski občini. V družboslovni usmeritvi bodo letos vpisovali v vzgojno-izobraževalni program-administrativna de- javnost in v program družboslovno-jezikovna dejav- nost. Oba programa sta srednja. Podatki, ki smo jih navedli, so seveda skopi in ne dajejo natančne slike o možnostih vpisa. Kot je zapi- sano že v uvodu, so bili natančni vpisni pogoji in šte- vilo vpisnih mest v posameznih vzgojno izobraževal- nih programih objavljeni v Delu in Večeru, natančne informacije pa bo moč dobiti danes, 4. marca na in- formativnem dnevu v CSUI. Sicer pa lahko dobite potrebne informacije tudi katerikoli drug dan, da bo odločitev za vpis lažja. N. Dobljekar IZ TGA »BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO v delovni organizaciji namenjajo vse več skrbi za bolne delavce. O delavcih, ki so v bolniškem staležu nad en mesec, so spregovorili tudi člani izvršnega od- bora osnovne organizacije sindikata v TOZD Tovar- na glinice. Sklenili so, da bodo poskrbeli za ustrezne nakaznice v vrednosti 500 din, člani vodstva OOS bo- do obiskali vse tiste delavce, ki so v bolniški nad en mesec in jim izročili nakaznico za 500 din. Ce delavec ostane v bolniški nad 3 mesece, ga bodo ponovno obiskali in mu zopet podarili nakaznico za 500 din. Dogovorili so se, da naj bolnega delavca obišče sindi- kalni poverjenik iz tiste skupine, kjer je bolni delavec delal. Tako bi se tudi medsebojno seznanjali z delom in problemi, poverjeniki pa morajo o teh obiskih po- ročati na sejah izvršnega odbora osnovne organizaci- je sindikata. Da ne bi na katerega od delavcev poza- bili, bodo vodih posebno evidenco o svojih sodelav- cih, ki so v bolniškem stjiieifei^_. . ^ _ ... V TGA Kidričevo se je sestal aktiv žena, ki deluje v okviru konference osnovnih organizacij sindikata TGA. Dogovorili so se, da bodo v počastitev medna- rodnega praznika — dneva žensk — organizirali eno- dnevni izlet v Celje. Tam si bodo delavke iz Kidriče- vega ogledale Muzej revolucije in Pokrajinski muzej Celje, nato pa še tekstilno tovarne Metka. V tej to- varni si bodo ogledali proizvodnjo in se pogovarjale s tekstilnimi delavkami o njihovih problemih in uspe- hih, pa tudi o vključenosti žensk v samoupravno in politično delovanje v delovni organizaciji in v kraju prebivanja. Tako bodo ženske iz DO TGA Kidričevo skromno in delovno poučno proslavile vsakoletni praznik — dan žensk. France MeSko TEDNIK - 4. marec 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Srečo Kirn o idejnopolitičnem izobraževanju člane občinskega eenlra marxističnih krož- kov občine Ptuj, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj, sta obiskala Igor Bavčar, vodja republiškega centra marxističnih krožkov in Srečo Kirn, predsednik komisije za idejnopolitično delo pri RK ZSMS. Pogovarjali so se o delu ptujskega marxisličnega centra, težavah s katerimi se srečujejo, vsebinskih oblikah dela in o vlogi idejnopolitičnega izobraževanja in marxistič- nega izobraževanja, ki ga opravljata komisija za IPD in občinski center MK pri OK ZSMS. Srečo Kirn, predsednik komisije za IPD pri RK ZSMS. je o težavah priidejnopolitičnem izobraževanju, njegovi vlogi in ciljih dejal: »Naloge idejnopolitičnega dela izhajajo iz razumevanja, da je za vsako idejnopolitično delo. družbeno delo, potrebno poznavanje družbenih odnosov, položaja, splošnih pogo- jev, v katerih potekajo medčloveški odnosi (Marx). Brez tega poznavanja naša akcija ne more biti uspešna, dolgoročna, kontinuirana. Zaradi tega je naloga idejnopolitičnega dela predvsem ta. da t)rganizira teoretsko dejavnost v ZSMS. Zanimivo je to, da je OK ZSMS Ptuj ena redkih v Sloveniji, kjer je to teoretsko delo. ta odprtost do spoznavanja družbenih problemov posebej razvita. Posebej je treba pohvaliti de- javnost občinskega centra marxističnih krož- kov, ki z organiziranjem različnih razprav, ja- vnih tribun, okroglih miz. na nov. odprt, ne- tradicionalen način posku.šačim bolj množično predstaviti in uveljaviti potrebo po stroko- vnosti in teoretskem pristopu v delu mladinske organizacije. Kot v vsaki dejavnosti, se tudi tu javlja cela vrsta problemov, med katerimi je največji ta, da se pri vsakem takem interesu izobražujejo in želijo, da se uveljavlja teorija. To pa je v veliki rheri odvisno od tega. na kakšen način se or- ganizira dejavnost, idejnopolitičnega dela. V tem smislu smo si v srednjeročnem obdobju po kongresih in v pripravah na XI. kongres zadali prav nalogo organiziranje teoretskega dela, s čimer bo delo bolj množično in pristopno v.sem mladincem. Osrednja vloga je prav v tem, da bomo poskušali v vseh OK ZSMS organizirati mladinsko politično šolo, ki je osnovna orga- nizacijska in vsebinska oblika idejnopolitič- nega izobraževanja v ZSMS. Ta naj bi na nov način, z novimi metodami dela in oblikami izobraževanja zajela čim širši krog mladih ak- tivistov, pa tudi ostalih zainteresiranih mla- dincev. D. Papler OBČIMSKI SVET ZSS PTUJ Priprave na volilne skupščine odborov v ponedeljek je občinski svet ZSS Ptuj opravil posvet s predsedniki in podpredsedniki občinskih odborov sindikatov dejavnosti, na katerem je osrednja pozornost veljala pripravam na volilne skupščine občinskih odborov. Dogovorjeno je bilo. da se morajo skup.ščine sestati do konca marca. Le-te morajo biti dobro pripravljene, zaradi kontinuitete priprav na volilno sejo občinskega sveta pa se ne sme odstopati od dogovorjenega ' roka. I Na posvetu so tudi pregledali kadrovske, vsebinske in organizacijske priprave na skupščine in pri tem ugotovili, da .so te naloge izpeljali skladno z dogovori. Posebno pozornost so namenili sestavi poročila o delu odborov, ki mora zajeli štiriletno delovanje in pripravi programa dela odborov za leto 1982. Tudi v novem mandatnem obdobju ostane sestava odborov nespremenjena; posamezni odbori štejejo od 7 do 15 članov. Pri kadrovanju pa seje upoštevala kontinuiteta dela tako, daje v posameznih odborih ostalo nekaj starih članov, ki bodo koristno prispevali k delu odborov v novem mandatnem obdobju. MG SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE PTUJ Bo sklepčnost zagotovljena? Danes se bodo sestali delegati ptujske občinske skupnosti za za- poslovanje. Dnevni red je precej obširen, ima kar deset točk. dele- gati pa bodo med drugim obra- vnavali poročilo o delu skupščine ■ in njenih organov v preteklem mandatu. V poročilu o delu skupščine ugotavlja izvršni odborskupnosti. da so bile seje v prvih dven letih iztekajočega se mandata sklepč- ne, medtem ko je bilo v zadnjih dveh letih mandata kar pet sej nesklepčnih. Nižal seje tudi od- stotek udeležbe delegatov, kije bil v drugi polovici mandata komaj- da tolikšen, da so bile se)e sklepčne. Izvršni odbor meni. da je vzrokov za slabo udeležbo in pasivnost delegatov več. Med drugimi navajajo, da so delegacije premalo povezane z delovnimi ljudmi in z organi upravljanja, da Jim pri delu tTi zagotovljena stro- kovna pomoč in da so delegati mnogokrat premalo usposobljeni za opravljanje svojih nalog. Iz mnogih razprav je "mogoče skle- pati.'"da delegati razpravljajo na podlagi svojrh mnenj in ne na podlagi stališč, izoblikovanih na sejah delegacij. Nadalje člani izvršnega odbora menijo, da so gradiva se vedno preveč strokovna in običajno tudi obsežna, v.sebina obravnave na sejah skupščine pa zato zelo splošna. Prav tako menijo, da je strokovna služba skupaj s samo- upravnimi organi skupnosti pre- malo povezana z delegatsko bazo. Gotovo o teh prolilemih ne bi smeli razpravljati le člani izvr- šnega odbora. Ustrezno pozor- nost hi iim morali nameniti v de- legacijan. družbenopolitičnih or- ganizacijah, samoupravnih orga- nih in \ strokovnih službah v vseh okoljih, ki delegirajo delegate v organe te skupnosti. Glede na to, da postajajo vprašanja zaposlo- vanja vse"bolj pereča je skrajni čas. da jim namenimo ustrezno po- zornost. N.^obljekar Izvoljeni na občinski konferenci ZKS Ptuj Na programsko volilni seji ZKS Ptuj so bili izvoljeni delegati za 9. kongres ZK Slovenije: Ljubo Cimerman, Neža Jurič, Kristina Jus, Zofka Kodrič, Marica Lenart, Milan Longhino, Marija Magdalene, Katica Mazera, Ivan Mazera, Ignac Murko, Jože Murko, Zlatka Pevec in Henrik Zlebnik. Za delegata za 12. kongres ZK Jugoslavije je bil izvoljen Feliks Bagar. Na programsko volilni konferenci so bili izvoljeni tudi člani statutarne komisije, lovariškega razsodišča in nadzorne komisije. Na prvi seji OK ZKS novega mandata so bili izvoljeni za predsednika OK ZKS Ptuj Jože Botolin, za sekretarja komiteja Stanko Lepej, za izvršnega sekretarja komiteja pa Feliks Bagar. Za člane komiteja so bili izvoljeni poleg obeh sekretarjev še Franjo Gnilšek, odgovoren za delo komunistov v industriji, Jože Janžekovič, odgovoren za delo komunistov v zdravstvu in socialnem varstvu, Matilda Klasinc, odgovorna za delo komunistov v krajevnih skupnostih, Mihael Ledinek, odgovoren za delo komunistov v kmetijstvu, Tilčka Lovrenčič, odgovorna za delo komunistov v družbenopoHtičnih organizacijah, Jože Perko, odgovoren za delo komunistov v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Slava Sare, odgovorna za delo komunistov v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti, Sonja Skorjanec, odgovorna za delo komunistov v političnem sistemu in urejanju samoupravnih odnosov in Gorazd Zmavc, odgovoren za delo komunistov v trgovini, gostinstvu in turizmu. SLOVENSKA BISTRICA EVIDENTIRANJE BRIGADIRJEV v teh dneh so pri občinski konferenci ZSMS Slov. Bistrica pričeli z evidentiranjem brigadirjev za republiške in lokalne mladinske delovne akcije. Mladi brigadirji iz občine Slov. Bistrica so združeni v MDB Pohorski bataljon in povezani z vrstniki v drugih delovnih brigadah bratskih in prijateljskih slovenskih, hrvatskih pa tudi občin Cičevac in Sve- tozarevo iz SR Srbije. Doslej je mladinska delovna brigada Pohorski bataljon v akcijah v Suhi krajini, na Brkinih in v Slov. goricah osvajala najvišja možna priznanja. Tudi letos se bodo mladi brigadirji občine Slov. Bistrica udeležili več delovnih akcij. Med njimi bodo najpomembnejše republiška MDA Gorič- ko 82, katere se bo udeležila MDB Pohorski bataljon s skupno 45 brigadirji in nadaljevanje delovne akcije izkopa vodovodnega omrežja med naselji Makole in Laporje, kjer bo sodelovalo okoli 50 brigadirjev. Ta akcija bo meseca avgusta letos. Da bi zagotovili potrebno število brigadirjev so pri centru MDB pri OK ZSMS Slov. Bistrica, pred kratkim pričeli z evidentiranjem brigadirjev, ki bo trajalo vse do 20. marca. Na dan mladinskih delovnih brigad, 1. aprila pa bodo v občini Slov. Bistrica organizirali že prve letošnje delovne akcije. Na ta dan bodo v Matični knjižnici Slov. Bistrica odprli zanimivo razstavo o mladinskem prostovoljnem delu in življenju mladih brigadirjev v dosedanjih delovnih akcijah v občini in izven nje. Razstava bo odprta tri tedne. Pri centru za mladinske delovne akcije v občini Slov. Bistrica predvidevajo, da bodo tudi letos uspeli zbrati prek sto brigadirjev za delovne akcije v Sloveniji in tudi za lokalne delovne akcije v sami bistriški občini. Viktor Horvat OKROGLA MIZA O ODGOVORNOSTI Sociološko društvo Ptuj organizira v torek, 9. marca, okroglo mizo o odgovornosti v naši družbi. Uvodne misH bo podal univerzitetni profesor doktor Peter Klinar. K mizi so ptujski sociologi povabili predstavnike družbenopolitičnih organizacij, vabljeni pa so tudi vsi, ki jih tema zanima ali pa želijo prispevati svoje misli. Okrogla miza bo v sejni sobi ptuj.ske občinske skupščine ob 1530 (na magistratu). Rezervni starešine so ocenili svoje delo v soboto je bila prva seja ob- činske konference Zveze rezer- vnih vojaških starešin. Poročilo o delu je pripravilo predsedstvo zveze, prebral pa ga je predsednik Milan Vogrinec. Rezervni stare- šine ptujske občine so v letu 1981 iismerili svoje delo na idejno-po- litično in marksistično izobraže- vanje, splošno vojaško usposab- ljanje, varnostno in samozaščitno delovanje ter informativno in propagandno dejavnost. Iz poro- čila se vidi. da so bili člani zveze v naši občini zelo aktivni v družbe- no-političnih organizacijah in kot delegati v krajevnih skupnostih in združenem delu. Sodelovali so v dejavnostih ob obletnici 40-le- tnice ljudske vstaje, pri akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. pVi pre- davanjih iz ljudske obrambe in družbene saniozaščite za občane, na raznih tekmovanjih in pri drugih manifestacijah. Po poro- čilu je bila zanimiva razprava delegatov konference. Rezervni vojaški starešine so se zavzeli za ustvarjalno delo pri stabilizaciji našega gospodarstva v smislu za- vestnega delovanja v svojih delo- vnih kolektivih za uspešno delo. To opredelitev so vključili, razen dosedanjih nalog, v program dela za leto 1982. Na konferenci so delegati iz- volili Milana Vogrinca in Janeza Drevenška za delegata republiške konference Zveze" rezervnih vo- jaških starešin SR Slovenije. Ob zaključku so podelili pla- keto in pismena priznanja zveze. Plaketo ZRVS Jugoslavije .so prejeli Občinski štafi teritorialne obrambe Ptuj. Krajevna organi- zacija ZRVS Videm pri Ptuju in M\Ao Soba. član Krajevne orga- ni/acij eZRVSCirkulane. Podelili so tudi šestnajst pismenih pri- znanj ZRVS Slovenije. Rezervni stareSine pri usposabljanju Foto: B. Rode Izvoljeni na občinski konferenci ZKS Ormož Na programsko volilni konferenci so bili izvoljeni člani statutarne komisije, tovafiškega razsodišča, nadzorne komisije in delegati za 9. kongres ZK Slo- venije. Ormoške komuniste bodo na tem kongresu zastopali Anica Pevec, Franc Štuhec, Miro Mele in Rudi Peršak. Na prvi seji občinske konference ZKS novega man- data pa so bili izvoljeni predsednica konference Ga- briela Kuhar, sekretar komiteja OK ZKS Miroslav Tramšek in člani komiteja Matija Ratek, odgovoren za delo komunistov v kmetijstvu. Miran Krajnc, od- govoren za organiziranost ZK in idejnopolitično delo, Anica Pevec, odgovorna za delo komunistov na po- dročju vzgoje in izobraževanja, Franc Polič, odgovo- ren za delo komunistov na področju družbenoeko- nomskih odnosov, Mirko Novak, odgovoren za delo komunistov na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, Mirko Lunder, odgovoren za delo komunistov v industriji in Slavko Kačičnik, odgovoren za delo komunistov na področju socialne politike. Na seji so bili izvoljeni tudi člani komisij pri komiteju in občinski konferenci ZKS Ormož, delega- cija OK ZKS v občinski konferenci SZDL Ormož in delegacija za medobčinski svet ZKS Maribor. Potrje- ni pa so bili tudi kandidati za organe CK ZKS in CK ZKJ. N. D. 7. maree - dan inženirskih enot JLA Inženirske enote Jugoslovan- ske ljudske armade praznujejo 7. marca svoj praznik. Letos mineva 39 let od pričetka njihovega de- lovanja v okviru oboroženih sil. Razen tega pa so inženirske enote nenehno pri.sotne med ljudmi. Z gradnjo mostov in cest, s polaga- njem vodovodov in podobnim, nudijo delovnim ljudem in obča- nom neprecenljivo pomoč v sku- pnih prizadevanjih za hitrejši razvoj posameznih območij. Da bi prikazali javnosti njihovo delo na čim bo\i neposreden na- čin, so predstavniki Ljubljanske- ga armadnega območja prejšnji^ leden povabili novinarje na obisk v inženirsko enoto v Mariboru. Gostitelji so nam prikazali delo z lansirnimi mostovi pri premago- vanju vodne ovire, delo rovoko- Pača. s katerim .so izkopali že na kilometre jarka za vodovod okrog Rogaške Slatine. Videli smo tudi naprave za prcčiščevanje in fil- triranje vode. videli vžig eksplo- ziva z elektronsko mrežo itd. Večo obisku med inženirci pa vam bomo v besedi in sliki prikazali v prthcKlnji številki Tednika. M. Ozmec Ijinsirni most je bil v nekaj minutah pripravljen za prehod prek vodne ovire. Nova cena v vrtcu - osrednja razprava na skupščini SOV v petek. 26. februarja .so se predzadnjič v tem mandatu sestali delegati skupščine skupnosti otro- škega varstva občine Ptuj in že po tradiciji komaj zagotovili sklepčnost v zboru uporabnikov v kate- rem je bila le 51 odstotna udeležba, v zboru izva- jalcev pa pri.sotnih deset od petnajstih delegatov ali 75 odstotkov. Pri večini točk dnevnega reda delegati niso imeli pripomb niti dodatnih predlogov, le pri aneksu k samoupravnemu sporazumu o določanju višine oskrbnine v VVO Ptuj. ki jo plačujejo starši je po- stalo nekoliko živahnejše. Izvršni odbor skupnosti otroškega varstva občine Ptuj je o predlogu povi- šanja cene v VVO in deležu staršev razpravljal na dveh sejah in pri tem ugotovil, da VVO povečuje v letu 1982 obseg dejavnosti za en oddelek otrok v starosti od treh do šestih let in sicer od I. aprila dalje, poleg tega pa letni finančni plan za 26 odstotkov, kar je pogojeno z nekaterimi neizogibnimi stroški, na katere zavod ne more vplivati — to so predvsem zelo povečana amortizacija za zgradbe za 43 odstotkov in za opremo za 127 odstotkov, povečanje stroškov za živila, zagotavljanje sredstev za sklad skupne po- rabe, ki v letu 1981 ni bil dosežen v potrebni višini, ter cene elektrike, kurjave in podobno. Na izračun letošnje cene pa vpliva tudi zajetje otrok, ki temelji na povprečni lanskoletni zasedenosti in ne po predvideni maksimalni zasedenosti oddelkov — kot je bil to primer za lansko leto. Z omenjenim dopolnilom bi se cene v jaslih in vrtcu dvignile v povprečju za letošnie leto za starše za 16,81 odstotka, pri tem pa ni upoštevano šesturno varstvo, ki so ga uvedli šele lani in za katerega tudi ni pravega zanimanja. Tuje namreč skupni odstotek povišanja cene nekoliko višji. V obširni in živahni razpravi je bilo več pripomb in vprašanj, ki so se nanašala predvsem na ugoto- vitev, da bomo z vsakim povečevanjem cen, kar je sicer na dvig stroškov neizogibno, samo še pospešili izpisovanje otrok in s tem še večje praznjenje od- delkov. Končno so delegati z večino glasov potrdili novo ekonomsko ceno za jasli in vrtec, o deležu staršev pa se bodo izrekli na naslednji — zadnji seji skupščine. Do takrat bo znano tudi stališče občinske skupnosti za cene. ki je že dobila predlog za povi- šanje, poleg tega pa Se tudi stališče o predlogu, da bi manjkajočih štiri milijone dinarjev, toliko bo zbranih z višjimi deleži staršev v letu 1982. pokrili iz ostanka sredstev oziroma pozitivne razlike v letu 1981, ta je 11.097.589,15 dinarjev. Del tega je že upoštevan v letošnji prispevni stopnji, o drugem pa bi se morali izreči v združenem delu. To bi končno pomenilo, da kljub povišanju cene za leto 1982. starši ne bi bili obremenjeni v tolikšnem odstotku kol ga predlog predvideva ali celo to, da bi letos plačevali le toliko kot .so v letu 1981. razliko pa bi pokrili iz že zbranih sredstev. Predlogje v času, ko želimo zadržati vsaj sedanje že tako nizko zajetje otrok v VVO gotovo umesten in bo potrebno o njem temeljito razmisliti ob dejstvu, da so v nekaterih občinah podobno že ukrepali in da je v sedanji situaciji to tudi edini možni ukrep, ki bo zavrl izpi- sovanje otrok iz organizirane vzgoje in varstva. mS 4 - iz naSih krajevnih skupnosti 4. marec 1982 — PRIPRAVE NA REFERENDUM V KS ŽETALE Nadaljevali bodo z razvojem KS Krajevna skupnost Zetale leži ob robu ptujske občine, na območju haloških gričev in tako sodi med najmanj razvite krajevne skupnosti v občini. Pred štirimi leti so se krajani odločili za prvi krajevni samoprispevek, to pa je prispevalo k hitremu razvoju krajevne skupnosti, na dosežene rezultate so krajani upravičeno ponosni. Naj- prej so se lotili modernizacije cest- ne povezave z občinskim sredi- Sčem, v dveh etapah jim je uspelo v celoti asfaltirati cesto do sosed- nje krajevne skupnosti Podlehnik. Precej uspeha so imeli tudi pri iz- boljšanju oskrbe z električno energijo v vaseh Cermožiše in Nadole. Dogradili so tudi vodno zajetje in del vodovodnega om- režja, ki oskrbuje z vodo 55 gospodinjstev. Precej sredstev so namenili za vzdrževanje in obnovo krajevnih cest, ki so velikega pomena, saj pomeni dobra krajev- na povezava lažji dostop do po- sameznih zasdkov in kmetij, mladi se tako lažje odločijo ostati doma, to pa ugodno vpliva na nadalj- nji razvoj krajevne skupnosti. To vse so dosegli v kra- jevni skupnosti Zetale s prvim krajevnim samoprispevkom, zbrali so okoli 2,5 milijona dinarjev, to zadostuje danes komajda za kilo- meter asfaltne ceste. Seveda so bili pri svojih prizadevanjih deležni pomoči občinskega sklada pa tudi pomoči, ki je namenjena manj razvitim krajevnim skupnostim. Dobri razvojni rezultati, ki so jih v tej krajevni skupnosti do- segli v minulem štiriletnem obdob- ju, jih spodbujajo pri načrtih za novo štiriletno plansko obdobje. 14. marca se bodo krajani na referendumu odločali o podaljša- nju krajevnega samoprispevka. Sredstva za razvoj svoje krajevne skupnosti bodo združevali po stopnjah 2 odstotka neto osebnega dohodka delavcev, kmetje pa 3 odstotke svojega katastrskega dohodka. Po istih stopnjah so združevali sredstva tudi doslej. V naslednjih štirih letih bodo tako zbrali 3,2 milijona dinarjev. Iz razprave na zborih krajanov, kjer so soglasno podprli razvojni program, je moč sklepati, da v uspešni izid referen- duma ni treba dvomiti. Plan razvoja krajevne skupnosti so razdelili v dva dela. Prvi del predstavlja skupne interese krajev- ne skupnosti, drugi pa zajema interese vsake posamezne vasi. V skupne interese sodi javna telefon- ska govorilnica, uredili bodo po- kopališče, tudi v naslednjih letih bodo skrbeli za izboljšanje električnega omrežja, v teh pri- zadevanjih imajo močno podporo pri interesni skupnosti elektro- gospodarstva. Nekaj sredstev bodo namenili tudi za ureditev ambu- lante, saj je zdravnik zaradi nepri- mernih prostorov v zadnjem času odpovedal zdravstvene usluge. Dograditi nameravajo še vodno zajetje, pitna voda je namreč po- goj tudi za ponovno delo splošne in zobozdravstvene ambulante. Ostali del sredstev bodo nameni- li, kot že rečeno, za vzdrževanje krajevnih cest. Pravkar potekajo v vseh petih vaseh pogovori z vaški- mi odbori, na teh sestankih pa bo- do natančno razdelili vsoto sred- stev za vzdrževanje in obnovo po- sameznih cest. Seveda si pri tem zelo prizadevajo, da bo razdelitev sredstev kar n?ibolj pravična in da bodo vložena sredstva dala naj- boljše rezultate. Potrebno je dodati Se to, da bodo v vseh akci- jah sodelovali krajani z udarni- škim delom, pa tudi z materialom. Vse, kar smo doslej omenili želi- jo v krajevni skupnosti Zetale uresničiti v naslednjih štirih letih. Seveda pa to Se zdaleč niso vsi načrti, ki jih imajo v tej krajevni skupnosti v daljšem časovnem obdobju. Tako jih čakajo v naslednjih desetih ali petnajstih le- tih še velike obveznosti. Zal je v sedanjem petletnem planskem obdobju krajevna skup- nost Zetale bolj ob strani razvoj- nih ciljev ptujske občine. Krajani pa mislijo, da se z modernizacijo cest tem krajem odpirajo pre- cejšnje razvojne možnosti. Po tem referendumskem obdobju namera- vajo modernizirati Se 4 kilometre ceste do sosednje občine Šmarje pri Jelšah, saj se dnevno vozi po tej cesti nekaj deset delavcev na delo v celjsko Cinkarno. Na asfaltiranje čaka še 4 kilometre ce- ste proti Majšperku. Vse to bo zahtevalo ogromna finančna sredstva, kar brez izdatne družbe- ne pomoči krajevna skupnost ne bo zmogla. Zelo si želijo tudi razširitev obrala Olge Meglic v Dobrini, kjer bi večje število mla- dih tako ostalo v domači krajevni skupnosti in na vse bolj zapuščeni haloški zemlji. Želijo si tudi boljših avtobusnih povezav s Ptujem, predvsem velja to za jutranje ure, ko odhaja veči- na mladih ljudi na delo ali v šolo v Ptuj. V Zetalah bodo tudi v dalj- šem časovnem obdobju dali naj- večji povdarek povezanosti svojega kraja z sosednjimi krajevnimi skupnostmi in bližnjimi mesti ter razvoju kmetijstva. To so namreč osnovni pogoji za hitrejši razvoj tega dela Haloz, razvoj Haloz pa je tudi želja celotne družbene skupnosti. Razveseljivo pri vsem tem je spoznanje, da so krajani pripravljeni sodelovati pri razvoju svojega kraja tudi s prostovoljnimi prispevki in udarniškim delom. JB Razširitev obrata Olge Meglic v Dobrini bi prinesla nova delovna mesta,; mladina bi se tako lažje odločila za delo in življenje v Halozah OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO PTUJ - ORMOSKA C. 28 TOZD VETERINARSTVO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI Po določilih 11. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in 17. čl. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS 18/77) ter 8. čl. odredbe o preventivnih cepljenjih v letu 1982 (Ur. list SRS 39/81) razpisujemo obvezno cepljenje vseh psov, starejših od 4 mesecev proti steklini. Veterinarska služba bo cepljenje opravila na naslednjih zbirnih mestih: Ponedeljek, 8. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Senekoviču v Sp. Hajdini — pri Gasilskem domu v Spuhlji ob 10.00 uri — pri osemenjevalnici v Skorbi — pri Koroščevem mlinu v Zabovcih ob 11.00 uri — pri gostilni Rožmarin v Markovcih ob 12.00 uri — pri gasilskem domu v Hajdošah ob 13.00 uri — pri gasilskem domu v Novi vasi Torek, 9. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri strojni lopi v Slovenje vasi — pri gasilskem domu v Borovcih ob 9.00 uri — pri domu krajanov v Prvencih ob 10.00 uri — pri gasilskem domu v Gerečji vasi — pri Prelogu v Sobetincih 15 ob 12,00 uri — pri gostilni v Kungoti — pri gasilskem domu v Moškajncih ob 13.00 uri — pri Škafarju v Strnišču Sreda, 10. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Marušeku v Zg. Hajdini — pri gasilskem domu v Gorišnici ob 9.00 uri — pri Donaju v Placerovcih ob 10.00 uri — pri Maleku v Dražencih ob 11 .(X) uri — pri osemenjevalnici v Forminu ob M.OO uri — pri Podgoršeku v Njivercah — pri gasilskem domu v Zamušanih Četrtek, 11. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri gostilni Kopušar v Apačah — pri osemenjevalnici na Polenšaku ob 10.00 uri — pri Kmetijski zadrugi v Lovrencu ob 11.00 uri — pri gostilni pri Janezu v Dornavi ob 12.00 uri — pri Zunkoviču v Župečji vasi — pri gasilskem domu v Mezgovcih Petek, 12. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri osemenjevalnici v Cirkovcah — pri Žmaucu v Zagorcih ob 10.00 uri — pri Medvedu v Mihovcah — pri uradu KS v Juršincih ob 12.00 uri — pri osemenjevalnici v Pleterjah — pri Križanu v Gaberniku Ponedeljeke, 15. 3. 1S82 ob 8.00 uri — pri kapeli v Starošincih — pri gostilni Vurcev v Trnovski vasi ob 10.00 uri — pri gostilni Kureš v Šikolah ob 11.00 uri — pri Silacu v Drbetincih ob 12.00 uri — pri gasilskem domu v Sp. Jablanah Torek, 16. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Mercu Konradu, Pobrežje 55 — pri osemenjevalnici v Janežovcih ob-10.00 uri — pri bivši gostilni Poldek v Tržcu — pri Krušiču v Jiršovcih 56 ob 12.00 uri — pri Purgovem v Zg. Pristavi — pri Mariniču v Desterniku Sreda, 17. 3. 19B2 ob 8.00 uri — pri uradu KS v Vidmu — pri Zadružnem domu v Rogoznici ob 10.00 uri — pri osemenjevalnici v Sovičah ob 11.00 uri — pri osemenjevalnici v Podvincih ob 12.00 uri — pri Kastnerjevem na Majskem vrhu Četrtek, 18. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri osemenjevalnici v Lancovi vasi — pri Kovačecu v Novincih ob 10.00 uri — pri gostilni Svenšek v Selah — pri kapeli v Hvaletincih ob 12.00 uri - pri Kmetijski zadrugi v Doleni — pri Matjašiču v Grlincih Petek, 19. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Topolovcu Kariu na Ptujski gori 26 — pri osemenjevalnici v Krčevini pri Ptuju ob 10.(X) uri — pri Sagadin Amaliji v Medvecah 17 — pri uradu KS v Grajeni ob 12.00 uri — pri Žunkuviču v Sestržah 16 — pri osemenjevalnici v Krčevini pri Vurbergu ob 13.00 uri — pri Beriingerju v Vumpahu Ponedeljek, 22. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri osemenjevalnici v Majšperku — pri gostilni Tobias v Pacinju ob 10.00 uri — pri Zunkoviču v Grdini — pri Žampu v Levajncih ob 11.00 uri — pri Krajnčičevi kapeli v Kicarju Torek, 23. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Pletarni v Dobrini — pri trgovini v Bukovcih _ ob 10.00 uri — pri Kmetijski zadrugi v Žetalah — pri tehtnici v Stojncih ob 12.00 uri — pri Bedeniku v Čermožišah — pri trgovini v Muretincih Sreda, 24. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri Štefanu Pislaku v Doklecah 3 pri Uradu KS Zavrč ob 10.(X) uri — pri Lorber Leopoldu v Narapljah 9 — pri Veseliču v Turšekem Vrhu ob 12.00 uri — pri Potočnikuv Nadolah 50 — pri trgovini v Drenovcu Četrtek, 25. 3. 1982 ob 7.00 uri — pri Mlakarju v Cirkulanah ob 8..00 uri — pri pošti v Podlehniku ob 9.00 uri — pri Debeljaku v Medribniku — pri gostilni pri Novi cerkvi ob 11.00 uri - pri obratu KK v Slatini — pri žagi v Kozmincih ob 12.00 uri — pri Žeraku v Rodnem vrhu ob 13.00 uri — pri Vidmarju v Gradiščah 146 Petek, 26. 3. 1982 ob 8.00 uri — pri gostilni na zadružnem trgu v Ptuju — pri Drevenšeku v Sp. Leskovcu ob 10.00 uri — pri Uradu KS v Leskovcu ob 11.00 uri — na dvorišču kmetijske šole v Turnišču ob 12.00 uri — pri Kovaču v Veliki Varnici Sobota, 27. 3. 1982: v ambulanti OZVŽ Ptuj, Ormoška c. 28 ob 7.00 uri — vse ulice KS T. Žnidarič in Budina ob 9.00 uri — vse ulice KS F. Osojnik in B. Ziheri ob 11.00 uri — vse ulice KS J. Potrča in D. Kvedra ob 12.00 uri — vse ulice KS Bratov Reš in Olge Meglic Na vrvici privezane pse pripeljite z nagobčniki. Vsak pes mora po cepljenju nositi predpisano znamkico. Posestnik psa mora vsako spremembo o nabavi v 8. dneh, o poginu, odtujitvi ali pobegu pa v 3 dneh prijaviti upravi zavoda. Ko pes med letom dopolni 4 nnesece starosti, ga pripeljite na cepljenje v ambulanto Ptuj vsak torek, sredo in petek od 7.00 do 12.00 ure. Predpisano pristojbino za registracijo in cepljenje 250,00 din po psu plača lastnik živali ob cepljenju (Ur. list SRS 19/81). Neprijavljeni in necepljeni psi bodo pokončani. Proti kršilcem zakona bo uveden upravni postopek o prekršku. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj TOZD VETERINARSTVO O DELU KINOLOŠKEGA DRUŠTVA PTUJ SKRB ZA ŠTIRINOŽNE PRIJATELJE Ta sestavek je namenjen vsem ljubiteljem domačih živali. Se posebej ljubiteljem Sirinožnih dla- kavih prijateljev, psov raznih pa- semj barv in velikosti. V Ptuju je že nekaj let aktivno delovala sekcija kinološkega društ- va iz Slovenske Bistrice, od koder so hodili izkušeni člani in vaditelji v Ptuj ter pomagali lastnikom psov pri organizirani vadbi. Spomladi 1981 pa so se najbolj zagnani člani ptujske sekcije odločili^ da ustanovijo svoje društvo. In to jim je tudi uspelo. Ob soglasju občin- ske konference SZDL Ptuj, ki je odgovorna za delo društev, so pri organih za notranje zadeve registrirali kinološko društvo Ptuj. Za predsednika so izvolili Ivana Ozimeka, ki je o začetkih društva povedal: ,,Uradno smo ustanovljeni od spomladi lanskega leta, ko nas je bilo le deset, toliko, kot zahteva zakon. K tej odločitvi pa je seveda največ prispevalo kinološko društvo iz Slovenske Bistrice, ki je na ptujskem območju organiziralo tečaj za šolanje psov. Ze od vsega začetka se je med člani ptujske sekcije oblikovala misel, da bi ustanovili svoje društvo. Ptuj ima veliko zaledje, saj do Ljutomera in Murske Sobote dejansko ni podobnega društva, ki sicer že obstajajo v Mariboru in Slovenski Bistrici. Iz besed smo prešli k deja- njem in kot sem že rekel, lani spomladi nam je uspelo ustanoviti v Ptuju svoje kinološko društvo.". Kakšna je osnovna naloga vaše- ga društva? ,,Prav gotovo je osnovna naloga Se kaj več, kot samo šolanje psov. Glavna naloga naših članov je' vzreja športnih in vseh ostalih psov, ter njihovo šolanje. Mislim, da je tudi izredno pomembna naloga šolanje psov, ki bi naj služili potrebam civilne zaščite, v okviru SLO. Mislim predvsem na šolanje psov za reševanje izpod ru- ševin in snežnih lavin. Trenutno res še nimamo ustreznega kadra za takšno šola- nje, prav gotovo pa bomo z leti tu- di to pridobili. Pa tudi samo šola- nje psov je dolgotrajno. Vemo, da mora vsak pes najprej opraviti os- novni A tečaj, Sele zatem se lahko šolajo za ostale specializirane dejavnosti. Ker je društvo mlado, še zaenkrat ne more začeti z vsem. Primanjkujejo nam tudi kvalitetni rodovniški psi, ki bi bili zmožni učinkovito sprejemati vse odgovorne naloge, ki izhajajo iz programa šole." Kakšen je pravzaprav pogoj za vstop v kinološko društvo? Ivan Ozimek, predsednik kinolo- škega društva v Ptuju ,,Pogoja skorajda ni. Dovolj je, če imaš ljubezen do psov. Seveda s tem ni rečeno, da mora vsak član imeti psa. Ce pa ga ima, je to dokazilo več, da mu je žival resnično pri srcu. Vsak vodnik si mora pridobiti zaupanje svojega štirinožca. Brez sodelovanja med vodnikom in psom ni pravih učin- kov šolanja." Katere pasme psov se na našem območju najbolj razširjajo? ,,5e vedno prednjačijo nemški ovčarji, ker pač prevladuje mne- nje, da je ta pasma najbolj primer- na za službene pse. Ljubezen do psov pa je privedla še ostale člane, da so pričeli s šolanjem ostalih pa- sem. Za to ni potrebna nobena fakulteta, le pristen in učinkovit kontakt med živalijo in človekom. Psu je poslušnost že skorajda prirojena." A imate kontrolo nad vzrejo posameznih pasem? ,,V društvu imamo posebno komisijo za vzrejo psov, ki skrbi za vsa legla rodovniških psov. Za sam rodovnik je treba vsako leglo pravočasno prijaviti, obdržimo lahko le določeno število rodovni- ških psov. Član vzrejne komisije je zato dolžan, da odvisne mladiče izloči, pri življenju pa pusti tiste mladiče, ki imajo lastnosti za nadaljnji razplod. Predpogoj do- brega psa pa je že tudi pozitivno potomstvo prejšnjih generacij. Gre torej tudi za neke vrste podedova- nje iz roda v rod." Kakšne pa so možnosti za šola- nje v Ptuju? ,,V Ptuju trenutno nimamo pra- vih možnosti, saj nimamo prosto- rov, ne za šolanje, pa tudi ne za seje članov. Na žalost se sestajamo po gostinskih lokalih, sedež društva je doma pri tajniku. Za šolanje psov pa še nismo našli pra- ve rešitve. Nekaj časa smo bili go- stje na igrišču Mercatorja, vendar so nam nadaljnjo uporabo sedaj prepovedali. Tako smo vložili pro- šnjo za uporabo prostora pod grajskim hribom. Mestni muzej nam je nato že pozitivno odgovo- ril. Čakamo samo še na sklep KS Dušan Kveder. Prepričani smo, da s svojimi vajami — dvakrat teden- sko po dve uri — ne bomo preveč okrnili tega prostora, na katerem se ponavadi veselijo otroci." Kje se posamezniki lahko včlanijo v kinološko društvo Ptuj? ,,Za vse, ki se nam želijo pridružiti naj povem, da bomo kmalu imeli sestanek, na katerem se bomo dogovorili o načinu, me- stu in času spomladanskega šola- nja psov. O tem pa bomo prek sredstev javnega obveščanja pose- bej obvestili vse občane. Vse ljubitelje psov vabimo, da se nam pridružijo!" M. Ozmec TEDNIK - 4. marec 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 O zdravljenju in zdravstveni negi na domu B ZDRAVSTVENI CENTER PTUJ - 0RM02 Zdravljenje in nega bolnika na domu sta dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva, sta funk- cionalno povezani, organizirani pa kot sestavni del splošne medi- cine in patronažne službe. Zdra- vljenje in zdravstvena nega na domu se izvajata v obliki obiskov zdravstvenih delavcev na bolni- kovem domu in sta organizirani neprekinjeno skozi vse leto. Ob- segata: zdravljenje na domu, nego na domu, zdravstveno-so- cialno obravnavo na domu, dru- ge diagnostične-terapevt.ske de- javnosti: laboratorijske, fiziotera- Fanika Korenjak pevtske dejavnosti, medicinsko- tehnične storitve in podobno. Uspeh zdravljenja in nege na domu je zagotovljen le ob har- monični in timski obravnavi. Nove vsebinske vidike zdra- vljenja in zdravstvene nege na domu je zastavil že zakon o zdravstvenem varstvu in tudi sporazum o delitvi dela na po- dročju zdravstvene dejavnosti v SR Sloveniji. V osnovi pa gre za pocenitev zdravstvenega varstva občanov s tem, da se prenese del zdravljenja iz bolnišnice ali iz drugih zavodov, kjer pacienti ležijo, na dom. Fanika Korenjak, glavna sestra zdravstvenega cen- tra Ptuj-Ormož poudarja, da moramo na prvo mesto dati zdravljenje in ne nego, ker zdra- vljenje samo že zajame tudi nego, ki jo določena bolezen zahteva. Tako tudi v bolnišnici nikoli ne rečejo, da je bil bolnik na negi, temveč na zdravljenju. V bolnišnici pa se poleg zdravil, preiskav in drugih posegov na )olniku, nudi tudi nega. PREDNOSTI Fanika Korenjak pove o tem: »Pocenitev izhaja, ker bolnišnica nudi le zdravljenje, vse ostalo, kot je: prehrana, pranje, servisne dejavnosti, pa gre v breme bolni- ka. Želeli bi, da bi ta način zdravljenja uporabljali v čim širšem smislu in da bi se čim več občanov odločalo za zdravljenje na domu. To bi prispevalo k racionalizaciji. Obstaja pa še drug močan razlog: mnogo obča- nov ne želi zdravljanja v bolniš- nici, tudi ko zbolijo, želijo ostati v domačem krogu. Zakaj tem ljudem ne bi omogočali ozdravi- tev doma? V bolnišnici zaradi hišnega reda in zaradi organizacije dela ni mogoče zagotoviti stalne pri- sotnosti svojcev. Doma pa to lahko. Združeno delo ptujske in ormoške občine pa je itak že izčrpalo vse možne vire in ni zmožno sprejeti še dodatne obre- menitve za zdravstveno varstvo, ki že tako veliko trosi. V zdravstvenem centru, kot je naš, je bilo možno tako organiza- cijo izpeljati, že zaradi dinamič- nih organizacijskih procesov, ki so prisotni že od leta 1979, prek katerih smo pristopili h kom- pleksnejšemu zdravstvenemu varstvu v obeh občinah. Skladno z zakonom smo tudi organizirali delo v temeljni organizaciji os- novno zdravstveno varstvo in tako zagotovili organizacijo vseh oblik zdravstvenega varstva, kot to narekuje zakon o zdravstve- nem varstvu. To dejavnost smo organizirali v posamezne oddel- dr. Ciril Korpar ke, eden je oddelek za nujno medicinsko in neprekinjeno zdravstveno pomoč ter zdravst- veno varstvo na domu. V okviru zdravstvenega varstva na domu lahko zajamejo vse: nudenje neprekinjene medicinske pomo- či, pomeni hišnih obiskov in druge oblike zdravstvenega var- stva občanov oziroma bolnikov na domu ter tudi preventivne dejavnosti. Od tu naprej je bil samo korak. V okviru oddelka deluje enota patronažne službe, ki lahko zaja- me preventivo in kurativo na tem področju. Tu smo organizirali strokovno nego na domu, ki se bo po novejših stališčih imenova- la, zdravstvena nega oziroma v okviru zdravljenja zdravstvena nega.« PREDSTAVITEV NEGE Fanika Korenjak nadaljuje: »To nikakor ni nega. kot si jo marsikateri predstavlja. V ožjem smislu je to zdravstvena nega. Nego lahko nudi sosed, svojec, oseba, ki ni zdravstveni delavec. O zdravstveni negi na domu odloči zdravnik, ki tudi predpiše način zdravstvene nege, ki obse- ga vse operacije zdravstvene nege, osnovne in specialne nege. Zdravstvena delavka prenese delovišče iz bolnišnice na bolni- kov dom in tam opravi določene zdravstvene storitve. Te pa so cenejše za družbo in tudi ugod- nejše za samega bolnika. Ta nega pa ni bdenje nad nepokretnim občanom oziroma občanko, ki je nezmožna skrbeti zase, ki nima svojcev in podobno. To dejav- nost mora razvijati druga služba: socialno-skrbstvena služba. V glavnem v teh primerih gre za ostarele občane. Ti občani so potrebni družbene pomoči, ven- dar ne iz zdravstvenega dinarja, ki se ozko namenja za zdravstve- no varstvo občanov. Drugače je v primeru, ko starostnik zboli, takrat je deležen zdravstvenih storitev. Vedeti moramo, da starost ni bolezen, da vsak starostnik ni bolan. Starost je posebno obdob- je človeka, ki zahteva poseben režim, kot dojenček. Samo, daje dojenčka mnogo lažje negovati, se ga tudi nihče ne brani (mislim predvsem na svojce), medtem ko se starostnikov, tudi najožji svoj- ci otepajo. Zdravstvena služba je doslej mašila te luknje, še posebej, ko je v okviru zdravstvenega doma bila organizirana t. i. laična nega Lidija Plohi na domu. Opravljale pa so jo ženske, ki so želele delati s starostniki. Ta služba sicer še obstaja, vendar bi v nadaljevanju želeli, da se le-ta organizira oziroma prenese v krajevno skupnost, v skrbstvene organe in tudi v domove za ostarele. Zdravljenja na domu ne more- mo izvajati pri takih bolnikih, ki nimajo svojcev. Vemo, da imamo v bolnišnici 24-urni delovni čas, saj bolnik zahteva 24-urno bde- nje. Skrajno racionalno bi bilo, da bi mi na domu uvajali 24-urni delovnik. Moram poudariti, da smo po podatkih v zadnjih treh mesecih leta 1981, ko;> smo že izvajali zdravljenje na domu, privarčeva- li dragocene milijone, ki jih bomo lahko s pridom uporabili za druge oblike zdravstvenega varstva. Zdravstveni delavci ugo- tavljamo, da smo na pravi poti, ob enako kakovostnem zdravlje- nju, ob enako kakovostnih dosež- kih in ob enako hitrem vračanju ali hitrejšem vračanju aktivnih delavcev na delo, kar je največji uspeh v kakršnikoli obliki racio- nalizacije zdravstvenega dela.« DELEŽ ZDRAVNIKOV V ZDRAVLJENJU IN ZDRAV- STVENI NEGI NA DOMU Dr. Ciril Korpar, predstojnik oddelka za nujno medicinsko in neprekinjeno zdravstveno var- stvo na domu: »Tim za zdravlje- nje in nego bolnika na domu sestavljajo: zdravnik, ki bolnika zdravi na domu in je praviloma tisti, ki ga je zdravil že v ambu- lanti, patronažna medicinska sestra, medicinska sestra za nego bolnika (zdravstveni tehnik), bol- niška strežnica, po potrebi pa se v tim vključujejo tudi drugi sodelavci, kot so socialni delavec, delovni terapevt in drugi. Zdravljenje in strokovna nega bolnika na domu je lahko nada- ljevanje bolnišničnega zdravlje- nja, nadaljevanje ambulantnega zdravljenja, nadaljevanje zdra- vljenja, ko je diagnozo postavil zdravnik na bolnikovem domu, lajšanje bolečin pri neozdravljivo bolnih. Zdravljenje in nega bol- nika na domu se lahko dodelita bolniku, ki mu zdravniška oskr- ba z nego zadošča, da ga ni potrebno hospitalizirati, nadalje bolniku, ki je lahko odpuščen iz bolnišnice, če vključuje zdravlje- nje in oskrbo na domu tudi nego, in bolniku, ki že sicer nujno potrebuje nego na domu zaradi kronične bolezni in invalidnosti. Bolnika pa ne moremo nego- vati na domu, ko je bolezensko stanje take narave, da potrebuje nepretrgano nego in pomoč, kadar potrebuje pomoč, ki traja več, kot je pogoj iz nege bolnika na domu, in kadar gre za pomoč take vrste, s tistega področja nege, ki se lahko izvaja le v bolnišnici. Zdravljenje na domu se izvaja v obliki obiska na domu. Ko gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ima zdravnik na voljo navodilo za zdravljenje iz bolnišnice, zato je nujno potreb- no, da dobi bolnik skupaj z naročilnico za zdravljenje na domu. tudi kopijo popisa bolez- ni. Zdravljenje na domu svetuje bolniku ali njegovim svojcem zdravnik v ambulanti, kadar sodi. da bi ponovno prihajanje v ambulanto poslabšalo zdravstve- no stanje. V to skupino bi uvrstili predvsem bolnike, ki sicer spada- jo v bolnišnico, pa takšno zdra- vljenje odklanjajo. Nadalje: zdravnik-specialist-svetovalec — zdravnik v osnovnem zdravstve- nem varstvu, kadar sodi, da je stanje bolnika takšno, da ne more prihajati v ambulanto. Zdravljenja na domu so deležni tudi neozdravljivo bolni, kadar ostanejo v domačem okolju. Zdravljenje in nega na domu je humana in racionalna pomoč družbe človeku, .sodobni družini, ki jo je iz psihosocialnih in ekonomskih razlogov potrebno omogočiti bolnim in invalidnim. To je tudi funkcija zdravstvenih domov oziroma enot zdravstve- nega varstva, da zdravstvene storitve čim bolj približajo upo- rabniku na svojem območju. Cilji, ki jih pri tem želimo doseči so: nadaljnja humanizacija odno- sov med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva, zmanjša- na potreba po bolnišnem zdra- vljenju, ker vemo, da okrog 50 odstotkov zdravstvenega dinarja v strukturi izdatkov v zdravstve- nem varstvu, porabimo za bol- nišnično zdravljenje, nadalje ra- cionalizacija pri porabi zdravst- venega dinarja, ki kakovostno vpliva na stabilizacijo našega gospodarstva in nenazadnje, da zdravstveno varstvo in nego na domu razvijemo do solidnega nivoja.« PATRONAŽNA SLUŽBA IN ZDRAVL,IENJE NA DOMU Lidija Plohi, vodja patronažne službe: »Izvajanje zdravstvene nege na domu s strani patronaž- ne medicinske sestre oziroma sestre, zadolžene za strokovno nego na domu vključuje: pomoč bolniku pri vzdrževanju osebne higiene in estetske ureje- nosti, pomoč bolniku do tera- pevtsko zaželjene lege in pri gibanju, pomoč pri prehrani, prebavi in izločanju, pomoč 5olniku za uspešno dihanje, delo v zvezi z medikamentoznim zdravljenjem, pomoč bolnikom pri zaposlitveni terapiji, izvajanje zdravstvene vzgoje bolnikov in svojcev, sprejem, prevzem in premestitev bolnikov ter zdravst- veno nego umirajočega ter piete- tno oskbro. MG Zakaj je haloška zemlja tako trda V Halozah so naše ogromne re- zerve, neizkoriščee možnosti, predvsem za razvoj živinoreje, ki se ji danes pišejo črni trenutki, če seveda ne bomo uspeli kar se da hitro doseči odločilnega preokreta v načinu krmljenja. Umetna krma, na kateri je slonel dosedanji razvoj naše živinoreje, je vse bolj draga, vir lagodnega dela živinorejcev, zato počasi usiha. Kmetje se vse manj odločajo za povečevanje čre- de v svojih hlevih, število plemen- ske živine celo pada. Nad tem po- javom smo upravičeno zaskrbljeni in zato vse bolj glasno povdarjamo nujnost preusmeritve na krmljenje z domačo krmo. Za to so potrebne velike površine travnikov in pašni- kov. Te imamo, zanje za intenziv- no izkoriščanje travnikov in pašni- kov tudi, vsaj zaenkrat pa nam manjka dobre volje pri iskanju možnosti, kako ljudi pritegniti na- zaj v Haloze, kako jim tudi na tem ,,pozabljenem" obfnočju naše ob- čine ponuditi beli kos kruha. Mladih tu skorajda ni več, tisti pa, ki so še, glasno razmišljajo, da bodo odšli in le redki, resnično ze- lo redki so se odločili ostati in vztrajati. Vztrajajo pa na račun svojega življenja, ki ni takšno, kot ga ljudje danes želimo. Vsa idila haloške pokrajine, vse lepote, ki jih izletniki najdejo v tem koncu Slovenije izginejo, če prisluhnemo besedam teh ljudi. Skorajda never- jetno se nam zdi, ko stojimo na vrhu haloškega hriba, ko v daljavi vidimo moderno magistralno ce- sto, pa motel v Podlehniku. Na drugi strani, na lažje dostop- nih gričih stojijo vikendi, do tam so lepše ceste, je elektrika, pone- kod tudi voda. Tam so obnovljeni vinogradi, ob praznikih, nedeljah in ob trgatvi je tam tudi živahno življenje. Tu, kjer stojimo, pa so hiše temne, sem še ni prišlo sodob- no življenje. Marija Gajser že sedem let živi sama Konrad Vaupotič pred svojim sodobnim hlevom V marsikateri hiši v Sedlašku še ni zasvetila električna luč. Vodo je potrebno iskati v pol ure ali še več oddaljenem vodnjaku na dnu ,,grabe"7§e gasilci, ki le kraje os- krbujejo s pitno vodo neradi, ozi- roma težko pridejo v te kraje, po- sebno pozimi, ko so ceste ledene. Ce je zima suha, kot letos, pa ljudje prav v tem času njihovo po- moč najbolj potrebujejo. 85-letna Marija Gajser živi sama v Sedlašku 85. Do nje je sicer še sorazmerno lepa cesta, tudi elek- triko ima v hiši. Vode pa ni, cister- na je zaradi suhe zime prazna. Pred dnevi so ji vodo pripeljali ga- silci. Za cistero vode je odštela 80 tisočakov, če bo suša še trajala, bo čez mesec cisterna ponovno praz- na. Ima še dve kravi, ki potrebuje- ta vodo. Lani je imela štiri krave, ko pozimi z avtomobilom ni bilo mogoče do njene hiše, je topila sneg, da krave niso trpele žeje. Si- cer je s svojim življenjem še kar zadovoljna, niti se preveč ne prito- žuje, dokler se ne spomni, da ima 180 tisočakov mesečne kmečke po- kojnine in da mora nakazati 300 starih tisočakov za davek in druge prispevke in da 1,8 hektara zemlje čaka obdelovalca. To je le ena izmed mnogih zgodb, ki nastajajo v teh krajih. Marija Drevenšek in sin Janez ži- vila še dlje, v Sedlašku 93. Elektri- ke nimata, vode tudi ne, stara do- bra kmečka peč še vedno služi za kuhanje ter ogrevanje kuhinje in sobe. Kar lepo je v tej pristni kme- čki hiši, če seveda ne pomislimo na drugo plat življenja. Tudi na to, da se sin Janez ni mogel poročiti. saj ni ženske, ki bi želela okusiti grenkobo življenja v Halozah. Tako bi lahko nadaljeval in na- vedel še kup primerov, ki bi bili več kot poduk tistim, ki tarnajo za vsako malenkost in niso zadovoljni s svojim še tako sodobno urejenim življenjem. Pa ne bi vse skupaj nič pomaga- lo, težko bo namreč popravili dol- goletno krivico, ki smo jo delali tem krajem. Večino ljudi smo že zvabili od tam, le kako jih zdaj zvabiti nazaj. Na teh, ki so še os- tali namreč ne moremo graditi bo- dočnosti teh krajev. Eden redkih mladih ljudi, ki so se odločili za življenje in delo v Halozah je Konrad Vaupotič. Nje- gova hiša in kmetija ležita nekoli- ko nižje, v Sedlašku številka 71. Kmetijo je kupil na licitaciji in za- čel obnavljati vinograde in graditi sodoben hlev. Zdaj ima v njem pitance, pa tudi nekaj plemenskih telic. Vsa sredstva je vložil v obno- vo vinogradov in gradnjo hleva ter nakup kmetijske mehanizacije. Za obnovo in gradnjo hiše ni bilo niti časa niti denarja. Sest ljudi se tako stiska v eni sobi. Pa to še ni najhu- je. Največji problem zanj so ceste in voda. Prve so slabe, potrebne popravila, vode pa sploh ni. Tudi njemu jo vozijo gasilci. Po novem plačuje za cisterno 100 tisočakov, zadostuje pa le za teden ali deset dni. Za ureditev ceste so s sosedi že večkrat prosili krajevno skupnost Podlehnik, pa doslej še niso uspeli. V bližini njegove kmetije so pred leti že napeljali vodo, priključka pa on niti sosedje ne morejo dobi- ti. Vzrok je menda v pretanki cevi. ki jo bo potrebno odkopali in dati v zemljo cev večjega premera. Si- cer pa je Konrad Vaupotič že izgu- bil upanje, da bo v njegovi hiši kdaj tekla voda iz pipe. Take so torej življenske resnice prebivalcev Haloz. Nič podbudne- ga ni videli v njih, razen velike vo- lje do dela, ki jo imajo ti ljudje. Družbene pomoči, za katero pravi- mo da je nujna, še ni čutili. Bolj je občutna težnja, da pritegnemo kar največ ljudi v mesto, če lahko pospešeno gradnjo stanovanj tako razumemo. Mimogrede: Konrad Vaupotič v celoti uresničuje cilje našega kmetijstva na področju ži- vinoreje. Vso krmo, ki jo potrebu- je za svoje pitance in plemenske telice, pridela doma. Intenzivno obdeluje okoli 6 hektarov travni- kov. S stališča pospeševalnih kmetij- skih prizadevanj je to zelo vzpod- budno. Takih ljudi želimo in nuj- no potrebujemo več, mnogo več. Morda jih bomo imeli, če bomo uspeli z velikopoteznimi načrti, ki jih imamo na tem področju. Delavci se zavedajo, da je potreb- no za hrano prispevali in večina se je za odvajanje sredstev v ustrezne sklade že odločila. Ce bomo v Haloze uspeli vrniti življenje, bo s skupnimi močmi laže reševati na videz še tako neizhodne situacije. JB 6- iznaSihkrajev 4. marec 1982 — TEDNIK DELO MLADIH V TGA KIDRIČEVO v delovni organizaciji TGA Kidričevo je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih 555 mladih. Ta številka dovolj zgovorno pove, da imajo mladi v tem kolektivu velik delež, saj številčno predstavljajo nad eno četrtino vseh članov kolektiva. Od vseh mladih je 28 članov ZK, v samoupravne organe je vključenih 50 mladih, v vodstvih vseh družbenopolitičnih orga- nizacij pa je približno 60 mladincev. Ugotavljajo, da večina dobro izvršu- je naloge v teh organih in organizacijah. Predsednik konference mladih v TGA je Milisav Jankovič, ki je v mi- nulem letu redno obiskoval vseh 7 osnovnih organizacij ZSMS, vključno tudi organizacijo v TOZD Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje. Pri tem je ugotavljal, da je mladina povsod dobro deluje in je pri svojem delu uspešna. O tem je povedal: ,.Mladi v TGA Kidričevo smo si začrtali v svojem programu dela pre- cej zahtevnih nalog. Prva je bilo dopolnilo izobraževanje mladih v osnov- nih organizacijah. Vodstva so bila zadolžena, da v vsaki osnovni organi- zaciji ZSMS pripravijo po eno temo, ki mlade najbolj zanima. To smo iz- vedli. Zastavili smo si tudi nalogo, da bomo skrbeli za lepše in varnejše okolje — tako delovnega mesta kot kraja prebivanja. V skladu s tem smo izvedli več delovnih akcij, ki so jih mladi izvedli, pri tem pa smo ugotovi- li, da mladi prav nič ne zaostajamo za ostalimi DPO. Vsega, kar smo si v program zapisali v lanskem letu, še nismo uresničili, izvedba nas čaka še letos. Zlasti nismo zadovoljni s sodelovanjem z mladimi iz delovne orga- nizacije IMPOL Slovenska Bistrica. Mladi iz IMPOL-a in Kidričevega se poredko srečujemo, zato tudi rezultati niso vidni. Cilji in naloge obeh or- ganizacij mladih so enaki, vendar jih nismo znali enako izpeljati." Ce bi zapisal vse, kar je povedal o delu mladih njihov preeddsednik, bi zavzelo preveč prostora. Naj samo poudarim, da smo mladi v TGA v lan- skem letu opravili vrsto aktivnosti, sodelovali smo na raznih manifestaci- jah v okviru kolektiva, krajevne skupnosti, občine in širšega prostora. Kljub temu še ne moremo biti z doseženim zadovoljni, vendar s skupnimi močmi, z voljo in veseljem do dela, bomo v letošnjem letu prav gotovo dosegli še več. Srečko Širovnik Gospodinjski tečaj v Makolah Zimsko mrtvilo na področju kmetovanja so gospodinje iz Makol in okolice dobro izkoristile. Na pobudo samih žena-gospodinj je sekcija za družbeno ekonomsko aktivnost pri krajevni konferenci SZDL Makole organizirala gospodinjski tečaj. Za njegovo izvedbo pa je imela veliko zaslug tudi Kmetijska zadruga Slov. Bistrica, ki je tečaj tudi omogočila. Da je bila takšna oblika izobraževanja gospodinj težko pričakovana, kaže tudi število udeleženih tečajnic, saj se je kuharskih spretnosti v Makolah udeležilo okoli 40 gospodinj. Tečajnice so opravile teoretični in tudi praktični del tečaja, v katerem so posvetile največ pozornosti spoznavanju novosti na področju kmetijske proizvodnje, higiene, prehrane in še nekaterih drugih področij. Tečajnice so bile s podajanjem gradiv in praktičnih prikazov posameznih dejavnosti zelo zadovoljne, predvsem pa prepričane, da jim bo na tečaju pridobljeno znanje v veliki meri koristilo pri opravljanju vsakodnevnih nalog tako pri obdelovanju zemlje kot tudi v pripravi hrane- in pri drugih delih. Tečajnikom je nova znanja uspešno posredovala Delavska univerza iz Slov. Bistrice. Udeleženke pa so prepričane, da bi veljalo takšne tečaje organizirati tudi za preostale kmečke žene, kar še posebno velja za tiste, ki živijo na turističnih območjih. Viktor Horvat Pustno rajanje, smučanje, l(urenti, drsanje in še kB\ v CSUI Pred dobrim tednom dni se je tudi za nas začel pouk. Prvi teden smo bili še čisto pod vplivom počitniškega lenarjenja, saj smo se morali spet navaditi na urnike, zvezke, knjige in klopi, na šolski zvonec. Da pa se ne bi že na začetku preveč utrudili, nam je kot naročen priskočil na pomoč norčavi Pust. Pustno razpoloženje nas je prevzelo že prvi ,,šolski" petek, ko so nam najprej razdelili oblačila Rimljanov, Ilirov in Slovanov, ki smo jih v nedeljo nosili v povorki. Ob 17. uri pa seje pričel veliki šolski pustni ples z živo glasbo, ki so ga organizirali maturantje Ekonomske šole. K dobremu razpoloženju sta poleg različnih mask pripomogli tudi dve skupini, Poljub in ansambel vojašnice ,,Dušana Kvedra", ki sta, kot pravijo, dobro igrala. Mimogrede, najboljše maske za izjemo niso bile nagrajene, plačale pa so 30.000 din vstopnine, prav tako kot ,,vsakdanje maske". V torek, na sam pustni dan, smo imeli 6 ur čisto ,,resnega" pouka, ki so ga ,,motile" številne bolj ali manj domiselne maske in seveda kurenti, ki so pregnali še zadnje ostanke zime in vsake učilnice in tudi iz naše ,,Petice". Za pustnim torkom je prišla sreda. Ker smo gimnazijci seveda najmanj spali in najbolj noreli, smo imeli v sredo zimski športni dan, preden nas bodo zasuli s kontrolkami in šolskimi nalogami. Smučarji so odšli na Rogljo, drsalci v Maribor, ostali pa naj bi se šli igre na snegu. Sneg na Mestnem vrhu pa je že tak, da se ni hotel iti iger na snegu, zato smo morali naš načrt spremeniti v pohod. En krog okoli Rabelčje vasi, potem pa hitro domov k radiatorjem. Naj zaključim s staro, že malo obrabljeno resnico, da si želimo še več pustnih tednov in športnih dni . . . Valja Aleksič Kulturne aktivnosti v Cirkulanah v tem času, ko se v Cirkulanah pripravljajo na 200-letnico šolstva, ne morejo mimo dejstva, da je bila šola nekoč in danes gibalo kulturnega življenja v kraju saj so se skozi vsa obdobja razvijale nekatere ljubiteljske dejavnosti — kot so godba na pihala, tamburaški zbori, dramska in \njižničarska dejavnost, zborovsko petje in prenašanje kulturnega ročila v društvih-PD Franček Kozel, v gasilskem in lovskem društvu. Ob letošnjem jubileju v Cirkulanah vabijo člani tamburaške sekcije vse krajane k sodelovanju, predvsem pa svojih 400 podpornih članov in iste, ki jim je kulturno izročilo most med morebitnimi nesoglasji, med obrim in slabim, spodbuda za doseganje boljših in učinkovitejših elovnih rezultatov. Cirkulančani so se letos prvič predstavili tudi na ptujskem karnevalu, na katerem so nam nekako posredovali etnološko razmišljanje preprostega in skromnega kmetovalca, predvsem o haloškem TURIZMU, delavnici časa in možnosti nadaljnjega razvoja vodovoda v Halozah. Ljubitelje petja pa vabijo v začetku tega meseca, ali točneje 6. marca ob 17. uri na prireditev ob dnevu žensk, na kateri se bodo pevcem pridružili še tamburaši in recitatorji, gasilci pa bodo poskrbeli za veseli ali družabni del srečanja. Krajani, zadolženi za kulturne aktivnosti so prepričani, da bodo z :tošnjimi aktivnostmi, zlasti pa z udeležbo na prireditvah, krajani potrdili potrebo po večnamenski dvorani v Cirkulanah zaradi česar pričakujejo tudi ustvarjalno akcijo. S. Gole Utrinel( s kurentovanja Na lolkiorno in karnc\alsko povorko. ki jc bila v nedeljo pom)ldnc v Ptuju (21. februarja). JC bilo treba precej časa čakati. Kcr se JC puč čas t)bhoda nekoliko zavlekel. Čeprav je bilo pošteno mrzlo, to najmlajših ni oviralo, da ne bi vztrajali. Se več. ponc- kod so prav najmlajši s svojo živahnostjo zabavali starejše. Ki Mali obiskovalki kurentovanja sta preganjali dolgočasno čakanje tako, da sta sami zaplesali. so ob tem pozabljali na nestrp- nost, ki navadno spremlja čaka- nje. Končno je le prikorakal na čelu dolgega sprevoda mogočni kurent, v spremstvu dveh malih. »Očka. zdaj pa so prišli«, je iz množice zaklical eden od malih in veselo vzdušje seje nadaljeva- lo. Vsi .so z letošnjega kurentova- nja odhajali zadovoljni. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč ORMOŽ IN HORTIKULTURA Podnebje občine Ormož, šteje- mo ga med subpanonsko. ozna- čuje razmeroma majhna množina padavin, pri čemer so tudi tem- perature tako ugodne, da tu naj- bolj uspeva vinska trta. Pri tem je pomlad zgodnja, jesen se podalj- šuje. Zato ni čudno, da tu uspeva tudi mnogo drugih raslin, ki jih drugje po Sloveniji ne najdemo. Zahvaljujoč temu naravnemu daru. so mnogi ljubitelji horti- kulture že davno v okolici Ormoža začeli saditi razne rastline in drevnine. ki so krasile njihove vrtove in privatne parke. Kaj vse raste v okolici Ormoža, je lepo opisal v publikacjji »Or- možskozistoletja« MirkoSoštarič iz Maribora. Tu je navedel La- stavčev vrt pri Veliki Nedelji. Šo- najev in Ozmečev vrt v Ormožu in Kukovčev vrt na Hardeku. Poleg tega je opisal že drevnine v or- moškem grajskem vrtu in vrt v Jeruzalemu. Zraven tega pa ima- mo še lep nasad iglavcev v »mestni grabi«. V zadnjem času se je Ormož hortikulturno obogatil še po za- slugi ing. arhitekta Dušana Mo- .škona. ki je zasnoval nasade ob ormoški cerkvi, avtobusni postaji in na trgu Heroja Kerenčiča. Tu najdemo mnogo cvetličnih korit z nizkimi rastinami in iglavci. V cilju, da bi hortikultura v Ormožu s pomtKjo Turističnega društva Ormož dobila še večji pomen in razmah predlagam, da se prek Biotehnične fakultete, katedre za botaniko, mogoče za diplomsko delo, pristopi k siste- matskemu popisu vsega lepotne- ga rastlinja. V ormoški okolici kot »Ijubi- tej» in zbiratelj lepotičnega rast- linja menim, da je hortikulturna dediščina Ormož tako bogata, da bi upravičeno Ormož še z nadalj- njimi zasaditvami imenovali kot Ptuj »mesto muzej«. Ormož kot mesto horitikulture. , Besedilo in posnetek: Rado Ku- kovec Sprehajalna pot na Hardek je tudi pozimi zelena. DOBRA UDELEŽBA NA KUHARSKIH TEČAJIH v Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinore- jo uspešno deluje tudi služba za delo s km.ečkimi že- nami. V letošnji zimski sezoni so organizirali več predavanj in izobraževalnih seminarjev v okviru akti- vov kmečkih žena. V tem času potekajo predavanja v okviru 60-urnega kuharskega tečaja v Majšperku in v Stopercah, ki ga obiskuje po 30 kmečkih žena. V Vidmu pri Ptuju pa so v času zimskih šolskih počitnic že izvedli kuharski tečaj, ki ga je končalo 14 kmečkih žen. Ker je zanimanje za kuharske tečaje med kmečkimi ženami prisotno skoraj povsod, bodo v marcu izvedli še nekaj tečajev. Zlatko Novak Življenje jn delo vojaških in civilnih obveščevalcev obveščevalnega centra (OC) Pohorie BOGOMIR KOSTANJEVEC MARKO 1. nadaljevanje ORGANIZIRANJE OBVEŠČE- VALNE sluZbe Junija 1944 je bil poslan od Šta- ba IV. operativne cone na Planico šef obveščevalne službe drugega sektorja poročnik Stane Terčak z nalogo, da organizira obveščevalno službo. Septembra 1944 je bil usta- novljen Obveščevalni center Pohor- je (skrajšano OC), ki ga je vodil po- ročnik Stane Krištof-Gangster. Tu- di mene in Petra so dodelili k tem vojaškim obveščevalcem. Obvešče- valni center Pohorje so sestavljale opazovalne (obveščevalne) točke, od katerih je vsaka imela od 4 do 7 partizanov. Skraja sva bila s Petrom dodeljena k drugim obve- ščevalni točki, ki jo je vodil podpo- ročnik Stanko Pečovnik-Maska. Da pomaga organizirati obvešče- valno mrežo v ptujskem okolišu in pridobi za sodelavce nove civilne obveščevalce, je Peter že 23. 9. 1944 odšel s Pohorja in vzel s seboj tudi pismena navodila za zbiranje obveščevalnih podatkov. Ta navodila so bila namenjena Borutu in Železnemu. Ze čez tri dni se je Peter vrnil na Pohorje, poročal kaj je opravil in izrazil željo, da bi odšel v dolino in tam kot civilist zbira! in nam pošiljal za nas intere- santne podatke. Njegovi želji je vodstvo Obveščevalnega centra ugodilo. Peter, ki je že v stari Jugo- slaviji bil napredno orientiran, je že od leta 1941 sodeloval v narodno osvobodilnem gibanju. Peter je po- stal marljiv obveščevalec in nam poslal dosti dragocenih naročil. Kot mnogi drugi pa je tudi on padel v kremplje gestapa. Znani ptujski aktivist OF Franček Zorčič v svojih spominih piše. da so Petra, ki seje 5. decembra 1944 vračal iz javke pri Nežici Golobov! v Zlatoličju, blizu njegovega doma ustavili v partizane preoblečeni gestapovci. Peter jim je nasedel ter jim je zau- pal, da kot kurir vzdržuje zvezo s Pohorjem. Takoj so ga aretirali, njegovo hišo v Markovcih pa teme- ljito preiskali in našli razpoznavne lističe s posebnim pečatom. Ustreli- li so ga 11. 1. 1945 v Cirkovcah. Novembra 1944 je bila izvedena reorganizacija obveščevalnega cen- tra Pohorje, ki so ga sestavljale 3 opazovalne (obveščevalne) točke. Točka 1 a je obsegala sektor Mari- bor—Pragersko in je med drugim tudi registrirala promet na železni- ški progi. Vodil jo je Stanko Pečov- nik-Maska. Točka 1 b je obsegala sektor Pragersko—Ptuj—Ormož, vodil sem jo jaz, ki sem imel ilegal- no ime Marko. Točka 1 c je obsega- la sektor Poljčane—Slovenska Bi- strica, vodil jo je Jože Koren-Tim. Pozneje je prišlo do nekaterih spre- memb na OC. Na posamezne obve- ščevalne točke so kurirji stanice TV 13 S in drugi prinašali poročila od civilistov-obveščevalcev. Pregleda- na in obdelana poročila so vodje obveščevalnih točk pošiljali na Center, ki je izdajal situacijska po- ročila in z njimi seznanjal Stab IV. operativne cone in druge vojaške enote ter politična vodstva OF. O čem vse je bilo treba poročati? Obveščevalni center je zbiral pred- vsem sledeče podatke: a) o sovražnikovih oboroženih silah in lo: o številu vojakov, orož- nikov, policistov, itd. v določenem kraju, o premikih in koncentraciji teh sil, o rodu vojske (pehota, top- ništvo itd.) o imenu enot, o imenih komandantov edinic. o vrsti oboro- žitve, o bivanju vojske (v kasarni, v hišah, v šotorih itd.), o morali obo- roženih sil (disciplina, vera v zma- go, politično razpoloženje, odnos do civilnega prebivalstva, do parti- zanov itd.). p) o prometu (železniškem in cestnem) in to: o številu vlakov, ki vozijo skozi določeno postajo, oz. o številu tovornih avtomobilov ki peljejo skozi določen kraj, kam so ta transportna sredstva namenjena, kaj prevažajo in podobno. c) o vojni industriji in to: kje stoji tovarna, kaj proizvaja, kakš- na jc proizvodna kapaciteta, koliko delavcev je zaposleno v tej tovarni, ali so zaposleni v tovarni tudi vojni ujetniki, kako je zavarovan dostop v tovarno in podobno. , č/ o utrjevanju oboroženih sil, kot na primer: ali utrjujejo stavbe, ali kopljejo strelske jarke, ali postavljajo na cesti kake prepreke itd. Razen zgoraj navedenih podat- kov je O. C. zbiral še druge podat- ke vojaškega značaja, dalje podat- ke u okupatorjevih sodelavcih, o narodnih izdajalcih itd. Kako so prišli posamezni obve- ščevalci do podatkov, to je bilo odvisno od njihove iznajdljivosti, od zvez, včasih pa tudi od srečnega naključja. Treba je povedati, da so zelo dragocene podatke dobili naši obveščevalci celo od tistih nemških vojakov, ki so bili nasprotniki hitlerjevega režima. Tako so n. pr. prihajali na O. C. Pohorje podatki strogo zaupnega značaja, ki jih je direktno dajal vojaški poveljnik mesta Maribor Maks Kinzer. ORGANIZACIJA IN DELO- VANJE OBVEŠČEVALNE TOC- KE IB Ko sem novembra 1944 prevzel vodstvo obveščevalne točke /b, me je čakalo precej dela. Na točki nas je bilo z menoj vred 6 partizanov, (Drago, Slevo, Srečko, Silvo, Bo- go) Spomnim se, da je bil Stevo pisar, katerega glavna naloga je bila napisati s pisalnim strojem razna, včasih tudi šifrirana obve- ščevalna poročila, dopise in podobno, ki sem jih sestavljal jaz kot vodja točke. Drago pa je bil intendant. Ko smo se zadrževali v kaki nenaseljeni hiši je opravljal tudi kuharske posle in skrbel za prehrano. Na Planici je delovala tudi gospodarska komisija od ka- tere smo včasih tudi obveščevalci dobili nekaj prehrane, zlasti mesa. Tu pa tam pa smo pri kakem narodnem izdajalcu izvedli tudi rekvizicijo in mu odnesli kako ko- koš, praše itd. V glavnem pa so nas prehranjevali s krompirjem, fižolom, repo, žganci, mlekom itd. sicer razmeroma revni pohorski kmetje. Drugi zgoraj imenovani tovariši pa so v glavnem opravljali kurirske stražarske in druge posle. Obveščevalna točka Ib ni imela svojega sedeža vedno na isti posto- janki in v istem kraju, temveč se je iz varnostnih, prehrambenih, stanovanjskih in drugih razlogov selila iz kraja v kraj v okolišu nad Framom, Slivnico, Polskavo, vse do Planice. Dočim smo podnevi, če je bilo na terenu mirno, delali in bivali v hišah pri zanesljivih sodelavcih narodno osvobodilnega gibanja kot na primer pri Anžurje- vih, Streharjevih, Fleglovih in dru- gih, smo ponoči spali, včasih sku- paj, včasih ločeno, na senikih, v hlevih, v podzemskih bunkerjih, tu pa tam tudi v gozdu. To je bilo v glavnem odvisno od aktivnosti akupatorjevih orožnikov, polici- stov in vojske. Treba namreč vede- ti da so okupatorjeve oborožene sile, bodisi kot orožniške oz. poli- cijske patrole, ali pa kot vojaške edinice stalno vznemirjale in preganjale tako nas partizane- obve.ščevalce kakor tudi druge partizane ter politične aktiviste, ki so se zadrževali na zgoraj omenje- nem terenu, na katerem pa ni bilo večjih partizanskih enot, ki bi se lahko spoprijele z sovražnikom. V taki situaciji nam obveščevalcem pa tudi drugim ni preostajalo dru- go kot umik (rabili smo izraz ,,kupljanje") iz naselij v gozd, čim smo zaslišali puškarenje oz. čim smo dobili obvestilo o približeva- nju sovražnika. Lahko mirno re- čem da smo v jesenskih in spomladanskih mesecih ,,kupljali" najmanj dva do trikrat tedensko. Vkijub temu pa je okupator, delo- ma tudi po izdaji, marsikaterega partizana in političnega aktivista, ki se je mudil na tem delu Pohor- ja, presenetil, ga zajel in ustrelil. O tem bom nekaj več napisal v nadaljevanju tega sestavka. Poleg pokhcnega dela smo obveščevalci O. C. tudi pomagali tamkajšnjim kmetom pri jesenskih kmečkih delih, ki se ponavadi opravljajo zvečer. Tako smo na primer pomagali kožuhati, obrezo- vati repo in korenje, prebirati krompir, luščiti fižol, prešati grozdje in jabolka itd. Razume se, da je kmetom, ki jim je itak primanjkovalo delovne sile, naša pomoč bila dobrodošla in oddolžili so se nam z jabolčnico in hrano. Nadaljevanje prihodnjič Obveščevalci in kurirji obveščevalnega centra Pohorje. Tretji od leve je kurir Lojze Lončarič-Božo iz Trnič na Dr. polju, četrti kurir Franc Šolar-Srečko iz Zlatoličja, sedmi (zadnji) pa je kurir Franc Kacjan-Jovo od Marjete (Starše). TEDNIK — 4. marec 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA SULIGOJ Predvojna ptujska mladjna v boju za napredel< in družbeno preobrazbo v obdobju med vojnama zavzema napredno revolucionarno gibanje na ptujskem območju pomembno mesto. Zgodovina napred- nega delavskega gibanja na Slovenskem nikakor ne more mimo dogajanj v Ptuju. Mestece ob Dravi, kije bilo od prejšnjega stoletja vse bolj izpostavljeno germanizatoričnemu pritisku in v katerem je imela pozneje nem.ška demagogija ob specifičnih družbenoekonomskih pogojih določen odmev, je doživljalo burno obdobje narodnoobramb- nega boja. Ta boj, ki se je razplamtel v letih pred drugo vojno, je bil hkrati tudi revolucionarni boj — boj za nove družbene odnose, boj proti ekonomski zaostalosti, kije ustrezala določeni družbeni strukturi. Zato je potrebno za razumevanje boja naprednih družbenih sil orisati najprej ekonomske in družbene specifičnosti ptujskega območ- ja. Hkrati je potrebno že v uvodu podčrtati, da naprednega mladinske- ga gibanja ni mogoče ostro ločevati od aktivnosti starejših komunistov. Cim bolj se človek poglablja v obstoječe vire o naprednem predvojnem delavskem gibanju, vse bolj dojema dejstvo, da je bilo napredno mladinsko gibanje globoko vtkano v vsa dogajanja, v vse revolucionar- ne nastope, ki jih je usmerjala Partija. Skratka, ni bilo dejavnosti brez napredne mladine, tako da gibanje mladih Ptujčanov sodi med naj- močnejše v Sloveniji. Iz teh razlogov bo predstavitev mladinskega gibanja povezana z vsemi dejavniki, z nastopi vseh naprednih družbenih sil. I. PTUJSKO OBMOČJE PO PRVI SVETOVNI VOJNI 1. Specifični družbenoekonomski pogoji v naših krajih Družbenoekonomska nasprotja starojugoslovanske države so se odražala v Ptuju in njegovi okoUci kaj hitro po prvi svetovni vojni. Ptuj ni bil industrijsko mesto, predstavljal je mestece z zaostalim agrarnim zaledjem, kjer je gospodovala revščina. Dejansko je bilo kmetijstvo edina gospodarska panoga v okraju, kajti majhna industrija je zaposlo- vala le maloštevilne delavce. Nerešena agrarna reforma, kmečki dolgovi, proletarizacija vasi, viničarski odnosi in velika revščina teh ljudi, porast brezposelnosti v času ekonomske krize — vse to je bila predvojna realnost na ptujskem območju. Buržoazni sistem ni storil ničesar, da bi zajezil gospodarsko upadanje. Med ohranjenimi viri ptujske občine' naletimo tudi na zapisnik tajne seje z dne 18. 7. 1938, v katerem beremo, daje pripisati padec števila prebivalstva spremenjenim gospodarskim razmeram po letu 1918. Medtem ko bi naj bil Ptuj pred prevratom še živahno trgovsko sredi.šče s kmetijskimi pridelki, se je po njem izvoz zmanjšal zaradi konkurence južnih pokrajin. Tržišča za kmetijske pridelke, še posebej za vino, ni bilo. V zapisniku nadalje beremo, da lokalni faktorji »niso razumeli« spremenjenih razmer, da bi pravočasno ustanovili industrijska podje- tja. Zato naj bi od 1918. leta prišlo do »počasnega, a stalnega gospodar- skega hiranja mesta«, ki ga je pospešila gospodarska kriza. Tako je prišel rokodelski stan, ki je bil v mestu močno zastopan, »v skrajno neugoden položaj«. Edino večje industrijsko podjetje, to je tovarna čevljev »Petovija«, ustanovljena 1918. leta, je ustavila delo. Gmotno stanje občine je »skrajno neugodno«, so ugotovili na omenjeni seji. Menili so tudi, daje vse to vplivalo tudi na število prebivalcev v Ptuju. Medtem ko je štelo mesto leta 1910 še 4631 prebivalcev, jih je bilo leta 1931 le 4261 (glej opombo 1!). Leta 1931 se je npr. s kmetijstvom ukvarjalo v ptujskem okraju 75 % prebivalcev ali 53.850 ljudi; od tega je bilo 4.868 kočarskih družin in 2.316 najemniških; 4.117 kmečkih družin je imelo več kot 3 ha zemlje.^ Ptuj je bil mestece z nekaj manjšimi obrati, trgovinami in obrtniškimi delavnicami, pa še ta kapital je bil pretežno v rokah Nemcev. Pritisk nemškega kapitala v preteklem stoletju je prinašal v naše kraje tudi nemško politično prevlado, germanizacijo, kar je seveda sprožilo narodnoobrambni boj, kot so, denimo, bili ptujski dogodki 1908. leta. Nemška ekonomska premoč je pogojevala nemške politične nastope v mestu, ki je pred prvo vojno veljal za »nemško trdnjavo«. Odlični nastopi ptujskih Nemcev zoper porajajoče se narodnostne težnje po združitvi in osamosvojitvi ob koncu prve svetovne vojne ne presenečajo. Prosluli ptujski »Štajerc« je zapisal 6. 1. 1918 v št. 1 o »jugoslovan- ski« državi, da »nikdar ne bode uresničena«, a v št. 4 z dne 27. januarja govori o nevarnosti deklaracijskega gibanja, češ daje »mesto Ptuj proti jugoslovanski' deklaraciji«. Občinski svet meni, da je deklaracija »velika nevarnost za Avstrijo« in da je Ptuj »napram tej hujskanji popolnoma brez varstva«. Tako je deputacija štajerskih Nemcev in nemčurjev v maju 1918. leta pod vodstvom ptujskega župana Ornigga terjala na Dunaju odločen nastop zoper vse, ki spravljajo državo v nevarnost. Ptuj je bil do prevrata ena od najmočnejših nemških trdnjav na slovenskem Štajerskem. Zagrizenost in slepa vdanost ptujskih Nemcev in nemčurjev habsburški monarhiji sta z obiskom deputacije pri cesarju to dokazovali. Dogodek tudi po prevratu ni bil pozabljen. Še ob 20-letnici Ujedinjenja SHS so na slavnostni seji mestnega sveta^ 1. dec. 1938 omenjali deputacijo »nemštva« iz Ptuja in ptujskega okraja, ki je pri cesarju terjala, da »udari po izdajalskih Slovencih in reši nemštvo na slovenskem ozemlju«. Nemci so krepili svojo moč nad Slovenci s svojim kapitalom in v- ponemčenem meščanstvu dobivali poglavitno oporo. Da bi zavrli porajanje narodne zavesti na podeželju, so spodbujali kmečko stanov- sko zavest, propagirali nujnost sodelovanja kmeta z nemškimi obrtniki in trgovci, poudarjajoč, da se bo le tako mogel kmet rešiti gospodarske krize. Skratka, štajerska provincialna skupnost naj bi bila rešitev, slovensko narodno gibanje pa veleizdajalsko. Tako so Nemci in nemškutarji do konca Avstro-Ogrske krepko držali politične vajeti, trdno obvladovali Ptuj in Ormož, pa čeprav je bila večina prebivalstva v okraju slovenska. Izhajajoč iz nemške nacionalne ideologije, je znalo ptujsko nemšt- vo povsod izkazovati svojo superiornost v odnosu do manjvrednih Slovencev, in to s tako močjo, daje Se Mariborski Večernik »Jutra«, 5. jan. 1928 v št. 4 omenjal »zastrupljeno mentaliteto slovenskega ljud- stva«, ki še vedno vidi »v nemškem ptujskem meščanu nekaj višjega«. Prva svetovna vojna je sicer pokopala iluzije o ptujski »nemški trdnjavi«, toda lojalnost ptujskega nemštva do novih jugoslovanskih oblasti je bila dejansko le navidezna. Zgodovinski viri to v bistvu dokazujejo. Ptujski listje npr. 1. junija 1919 v svoji 9. štev. poročal o seji mestnega sosveta dne 25. 5., ko so ugotavljali povezanost ptujskih Nemcev z Gradcem in pisanje graških listov »o izgredih proti Nem- cem« kot »neresnično«. Mestni sosvet je apeliral na nemške odbornike, »naj razkrijejo resnico«. Navedem naj še tale podatek, čeprav bom o ptujskem nemštvu podrobneje govorila pozneje, in sicer v zvezi z narodnoobrambnim bojem. V zapisniku seje mestnega .sosveta 22. jan. 1921"*) beremo o zborovanju Sudmarke v Gradcu, kjer .seje »baje sklenila akcija plebis- cita, da se Ptuj z okrajem priklopi k nemški avstrijski republiki«. Tega zbora naj bi se udeležili tudi .>nekateri ptujski Nemci«. Na seji sosveta so ponovno govorili o propagandi, ki dajo »izvajajo nekateri nemški časopisi«. Posebej so pozvali odbornike nemške narodnosti, naj »vpli- vajo na tukajšnje Nemce, da mirujejo«, še posebej »pa je treba prijeti nemške visokošolce«, za katere »se je že slišalo, da rovarijo zoper Slovence«. (se nadaljuje) 1) Zgod. arhiv Ptuj (ZAP). Zapisniki občinskih sej 1937/38 2) L. S.: Iz zgodovine KPJ in SKOJ v Ptuju. 72. in 73 Izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju, Ptuj 1979. str. 7 3) ZAP. Zapisniki občinskih sej 1937/38 4) ZAP. Zapisniki občinskih sej 1920/23 Potrebovali bi večji oder Krajevna skupnost Videm sodi med tista haloška središča kjer že nekaj let razmišljajo o tako imenovanem kulturnem prostoru, čeprav dvorano in oder imajo. Pri svojih načrtih pa ne gredo predaleč, ker se zavedajo težkega gospodarskega položaja in s tem dejstva, da za novi večnamenski prostor zlepa ne bo denarja. Tako imajo v načrtu, da bi dogradili samo oder s potrebnimi garderobnimi prostori na katerem bi se lahko predstavila tudi druga gledališka skupina oziroma bi bilo na njem moč uprizoriti zahtevnejša gledališka dela. Sedanji je majhen in neustreza, celo sami se njem težko znajdejo. Računajo na razumevanje same krajevne skupnosti in krajanov — sta nam ob našem obisku povedala predsednik PD Anton Sedlašek in režiserka Ančka Selak. Pred dvema desetletjema sta na Vidmu delovala le pevski zbor in gledališka skupina, danes se jima pridružujejo še tamburaSi pri katerih je tudi precej šolske mladine. S pevskim zborom je trenutno nekaj težav, gledališka skupina in tamburaši pa pridno vadijo. V prosvetnem društvu na Vidmu pa so vključene tudi številne etnografske skupine — orači iz Lahcove vasi, plesači iz Pobrežja, luščarice iz Drave, žanjice iz Lancove vasi, mlatiči in muzikanti, ki redno nastopajo za krajevni praznik. Letos nameravajo organizirati še tri skupine, ki bi nekako predstavljale stare običaje in opravila brez katerih si nekoč nismo mogli zamisliti življenja kmečkega človeka. Za knjižnico pravijo na Vidmu, da ne dela, ker je v nezakurjenem prostoru, čeprav imajo precej knjig. Tako kot vsako leto se tudi v tej sezoni pripravljajo na premiere videmski igralci. Izbrali so si dokaj zahtevno delo SAMORASTNIKE, za katere so morali zbrati številni igralski ansambl. Vaje lepo tečejo — pripoveduje režiserka Ančka Selakova v upanju, da bodo z zvezo kulturnih organizacij uredili tudi glede mentorja. Trenutno so brez zunanje pomoči, ki bi jo potrebovali predvsem pri tehnični izvedbi. Oder je majhen in zato je potrebno prilagoditi vse temu neustreznemu prostoru. Računajo, da bodo tudi to pomanjkljivost odpravili in da bo premiera v marcu uspešna. ,,Brez pomoči krajanov ne bo veliko boljše", — pravi tovarišica Selakova, ,,sredstev je tako malo, da brez prostovoljnega dela in drugih akcij ne bi uspeli. Ce nam pri tem ne bi pomagala šola in nudila gostoljubnosti v zakurjenih prostorih delo ne bi bilo mogoče," ugotavljajo kulturni delavci na Vidmu. mš JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (61) Besede in dejanja Kakor drugi se tudi mi pri Jezikovnem razsodišču veselimo velikih uspehov naših smučarjev in smučark. Veselimo se tudi ob njihovih govornih nastopih po televiziji, kadar vidimo, da jim ni vseeno, kako govorijo — posebno Križaj se skoraj vselej potrudi. Veliko je k tem uspehom pripomogel tudi Jugoslovanski smučarski sklad, v katerem združuje sredstva nekaj podjetij. Za tujino se ta sklad imenuje Vugoslav Ski Pool, in za tujino je to seveda prav. Nobenega razloga pa ni, da bi sklad s tem angleškim imenom in z drugimi angleškimi besedili nastopal tudi pred domačo javnostjo, kot se je recimo dogajalo pri reklamah, vstavljenih med televizijske prenose že v sezoni 1980/81. Naše razsodišče se je tedaj obrnilo na vodstvo tega sklada s pismenim opozorilom. Sele spomladi, z datumom 15. 5. 1981, smo dobili odgovor od upravnika sklada. Toneta Vogrinca. Rahlo skrajšano pismo se glasi: ,,Prejeli smo vaše pismo, v katerem nas opozarjate na jezikovne napake pri tv prenosih tekmovanj alpskih smučarjev in pri ekonomski propagandi, ki se vključuje v te prenose. Priznati moramo, da pravilnemu slovenskemu izražanju nismo posvetili dovolj pozornosti. To napako delno opravičujemo s tem, da smo velik del tekmovalne sezone v tujini, tu pa je tak način izražanja v vsakdanji rabi. Ker bo naša dejavnost tudi v prihodnje potekala pretežno v tujini, bomo v pogovornem jeziku verjetno še vedno uporabljali mednarodne izraze, za širšo javnost doma in v sredstvih javnega obveščanja pa bomo uporabljali slovenski jezik." Lepe besede in lepe obljube, ampak ostalo je le pri obljubah, dejanja so drugačna. Kdor je gledal dosedanje prenose v letošnji sezoni, je lahko videl, da so v reklamah še vedno rabljene angleške oblike in ne slovenske — pri oddajah, namenjenih slovenskim gledalcem! Ne vemo, ali se sklad ni potrudil za zamenjavo ali slovenska televizija tako ,,varčuje", vsekakor se ni nič zgodilo. In kakor da malomarnosti še ni dovolj, je pred kratkim izšla tudi Vogrinčeva knjiga z naslovom ,,Smučarska šola Bojana Križaja", in tudi to zaljša angleški emblem Vugoslav Ski Pool, čeprav menda ni namenjena tujcem, ko je natisnjena v slovenščini. Kdaj se bosta v nekaterih naših krogih zdramila zavest in spoznanje o mestu, ki gre v slovenski javnosti domači besedi? Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! IZ MUZEJSKE FOTOTEKE v Ptuju in njegovi okolici je mnogo gradov, dvorcev in gra- ščin, ki opozarjajo nase s svojo mogočno in arhitektonsko skla- dno gradnjo. Svojčas je bilo tak- šnih zgradb dosti več. Mnoge so povsem izginile, da za njimi ni drugih sledov kot so arhivski za- piski, vse preveč pa je takšnih, ki vidno propadajo, ker zanje ne najdemo sredstev za vzdrževanje. Notranje dvorišče ob koncu vojne porušenega gradu Vurberg, foto- teka kulturnozgodovinskega od- delka pa tudi ne dovolj interesa, da bi jih koristno uporabili. Grad Vurberg pa je postal žr- tev zadnje vojne. Leta 1945 je padla nanj bomba in kar ni raz- dejalo razstrelivo, je uničil čas. V zadnjih letih sicer obnavljajo po- samezne dele nekdaj velikega kompleksa, vendar je osrednja grajska stavba za vedno izgublje- na. Na srečo nam je ohranil zelo podroben opis gradu, zgodovin- .ski oris njegovega nastajanja ter seznam vseh njegovih lastnikov in oskrbnikov Matija Slekovec v topografsko zgodovinski skici Vurberga, ki je izšla v Mariboru leta 1895. ohranjenih pa je tudi nekaj zanimivih fotografij. Danes predstavljamo fotografijo notra- njega dvorišča osrednje grajske stavbe, ki ga obdajajo lepe rene- sančne arkade, sredi dvorišča pa stoji vodnjak, ki danes krasi park na Muzejskem trgu. Lepa rene- sančna trifora iz prvega nad- stropja pa je vzidana na blejskem gradu. O nastanku gradu in njegovih 5rvih lastnikih pripoveduje nekaj judskih legend, v listinah pa se grad prvič omenja 1. 1244. Gradili so ga v več fazah tja do konca 17. stoletja. Poleg osrednje stavbe našteva Slekovec še gospodarska poslopja: žitnico, orožarno, so- darno, ledenico, rastlinjak in cvetličnjak; mogočno obzidje, vrtnarjevo stanovanje, grajske ječe in stražni stolp. Najprej je bil vurberški grad v lasti salzburških nadškofov, ki so ga dali v fevd Ptujskim gospodom, nato so ga posedovali Schaumbergi in kma- lu zatem Stubenbergi, ki so ostali na Vurbergu skoraj 200 let. V 16. stol. so prevzeli za svojo vero protestantizem in so morali zato zapustiti deželo. Za njimi so grad kupili VVechslerji, nato je prešel v last Herbersteinov in nato At- temsov, pred zadnjo vojno pa so v njem živeli Herbersteini. Marjeta Ciglenečki Nov krog oddaj „lz vasi v vas" Minulo nedeljo se je iztekla poslednja ponovitev oddaj ,,Iz vasi v vas", ki smo jo v začetku pomladi lanskega leta posneli na območju KS Trnovska vas in v majhni slovenskogoriški vasici Rotman. Že v nedeljo, 7. marca pa se prične krog novih oddaj, ki smo jih to pot posneli v KS Dole- na. Več o pripravi in snemanju te oddaje v zaselkih in vaseh območja KS Dolena bomo napisali prihodnjič. I. C. Ustanovljenih že več šolskih kulturno- umetniških društev Zveza kulturnih organizacij v Ptuju je imela že v svojem lanskem pro- gramu zapisano, da sodi med izredno pomembne naloge ustanavljanje šolskih kulturno-umetniških društev, v katerih bi združili vse tovrstne šolske aktivnosti. Akcija teče še v letošnjem letu, ko smo se je tudi nekoliko resneje lotili in mnoge šole v ptujski občini imajo taka društva že ustanovljena. V osnovni šoli Videm pri Ptuju so v okviru pionirskega kulturno- umetniškega društva združili gledališko, lutkovno, likovno, glasbeno ter literarno in novinarsko dejavnost. V tem sklopu pa delujeta tudi oba pevska zbora. Videmski šolarji delujejo v tesni povezavi s krajevno skupnostjo in zanjo tudi pripravljajo programe za različne priložnosti. Gledališka skupina prav v tem času vadi igrico DECEK Z DVEMA IMENOMA, pri kateri sodelujejo tudi nekateri učitelji. Poleg tega pa se bodo predstavili še za 8. marec z igrico 30-letna vojska, ki jo režira dijakinja 4. razreda gimnazije Olga Kmetec. Likovniki se vsako leto predstavijo v glasilu KLOPOTEC, ki ga izdaja novinarska sekcija in bo tudi letos izšlo ob koncu drugega polletja. Ustanavljanje šolskih kuhurno-umetniških društev ima med drugim tudi izredni pomen za vzgojo kadrov, to je tistih krajanov, ki bodo nekoč aktivno delali v prosvetnih društvih ali se kako drugače ukvarjali z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. n^g OŽIVLJANJE DOMAČE PESMI PRIHOVA Ivan Pavlic najraje ustvarja v svojem življenjskem okolju. V Prihovi pri Oplotnici, na obronkih Pohorja, že vrsto let živi eden maloštevilnih ljudskih pesni- kov, to je danes že 89-letni Ivan Pavlic iz Prihove 20, ki pa se ni tu- kaj rodil. V Prihovo se je priselil leta 1921 iz Velikega Obreza pri Brežicah. Novo okolje mu ni osta- lo dolgo neznanka, saj je že v mla- dih letih imel močan čut opažanja in kar je še pomembneje, ta opa- žanja je znal zliti v pesmi. Kljub zavidljivim letom Ivan Pavlic svo- jega daru tudi danes ni opustil. Pridno opaža vse spremembe v svojem življenjskem okolju in jih zabeleži v pesmi. Tako je do danes v njegovi be- ležnici nastala bogata zbirka dalj- ših in krajših pesmi, ki nazorno prikazujejo razvoj življenja na Prihovi in v širši okolici. Nekaj nad 200 pesmi je že napisal, ven- dar so do letos te ostale, razen ne- kaj pesmi, ki jih je objavil v Kme- čkem glasu, v njegovi beležnici. Z njimi se predstavi ob raznih pri- ložnostih, srečanjih literatov obči- ne Slov. Bistrica ali pa jih z vese- ljem prebere tudi tistim, ki ga obi- ščejo na .doinu.^sai je pi»njej)e- smi njegove veliko zadovoljstvo. Med tistimi, l(.i jim je predstavil svoje pesmi, je bil tudi Franc Še- tinc, ki ga je obiskal na domu avgusta 1981. Pred nedavnim pa se je v okviru praznovanj, 8. februra- ja predstavil ob priliki srečanja pi- sateljev severovzhodne Slovenije, ki ga je organizirala Matična knjižnica v Slov. Bistrici. Vztrajno pisanje pesmi je dvigo- valo tudi njihovo kakovost in bo- gastvo prikazovanja življenja po- horskega kmeta, delavca, gospodi- nje pa tudi narave. Kuhurna skup- nost občine Slov. Bistrica, ki si zadnja leta pospešeno prizadeva zbrati in ohraniti preostalo narod- no blago, med katero spadajo tudi ljudske pesmi, je sklenila zbrati pesmi Ivana Pavlica, da bi jh dala natisniti. Sedaj, ko so pri kuhurni skuposti uspeli izdati zbirko pesmi pohorskega pesnika Jurija Vodov- nika, bodo pospešili zbiranje in urejanje pesmi Ivana Pavlica, ki bodo tako dobile svoje pravo me- sto v širšem kuhurnem prostoru občine Slov. Bistrica. Fotografija in tekst: Viktor Horvat 8 - KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE 4. marec 1982 — Kronika kulturnih dogodkov v letu 1981 Kljub temu, da smo stalno neza- dovoljni, da iz leta v leto tarnamo, ker imamo na voljo premalo denarja, da ni ustreznih prostorov in druge opreme, da nam propada- jo zgradbe velikih zgodovinskih vrednosti in prosvetni domovi na podeželju, pa vendarle moramo priznati, da smo v lanskem letu namenili veliko denarja za kulturo, tisto profesionalno in amatersko- Ijubiteljsko. V tem zapisu ne bomo govorili koliko je ta denar pomenil za posamezno kulturno ustanovo v Ptuju, mirno pa lahko potrdimo ugotovitev zveze kulturnih orga- nizacij, da za ljubiteljsko kulturo nismo imeli še nikoli toliko sred- stev — za vsa društva je bilo raz- deljenih 1,498.580 dinarjev. Na videz sicer ni veliko, v povprečju pa odpade na društvo 51.675,17 dinarja ali na sekcijo 14.272.19 dinarja — teh je bilo 105. V resnici je bil ta denar razdeljen drugače, za nakup oblek, za dejavnost, opremljanje odrov in za večje prireditve so dobila društva od 8.000 do 480.000,00 dinarjev. Pri tem je bilo odločilno predvsem de- lo, pomembnost posamezne sekci- je, številčnost in še bi lahko našte- vavali kriterije po katerih so se odločali v izvršnem odboru ZKO Ptuj. Ce je verjeti statističnim podatkom smo lahko tudi z akti- vnostjo v društvih zadovoljni. V preteklem letu smo imeli skupno 71 gledaliških predstav, 37 lutkovnih, 18 krat so nastopili re- citatorji, 11 samostojnih koncertov so imeli pevski zbori pa še 82 nastopov na raznih proslavah in prireditvah. K temu je prišteti še 46 nastopov ptujskega in bukov- škega pihalnega orkestra, 55 nas- topov tamburaških zborov, na 71 prireditvah so nastopile folklorne iskupine, ena skupinsko in tri samostojne razstave je imel fotoki- no klub, knjižnice so izposodile 6289 knjig in še bi lahko naštevali. Skupaj so društva iz ZKO Ptuj pripravila ali sodelovala na 440 kulturnih prireditvah, ki si jih je ogledalo prek 110.000 ljudi (skupaj s ptujskim kurentova- njem). Uspešno je delovalo tudi kinogledališče z desetimi filmi, ki jih je videlo 2200 ljudi. V Ptuju smo lani gostili tudi občinske in področne gledališke skupine, tamburaši so se zbrali v Majšperku in v Cirkovcah na občinski in republiški reviji, imeli smo srečanje otroških in mladin- skih pevskih zborov, osmo revijo odraslih pevskih zborov, večer ljudskih pevcev in godcev . . . gre torej za veliko množičnost ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki takorekoč tudi edina dopolnjuje kulturno življenje v občini in je marsikaterem kraju tudi edina kul- turna dejavnost, s katero so občani in delovni ljudje v neposrednem stiku, brez radia in televizije ali tiste tako imenovane poklicne- profesionalne kulturne ustvarjal- nosti, ki je je deležen le manjši krog naših ljudi. Po mesecih smo za preteklo leto skušali zbrati nekaj podatkov, ki govore o tem, kam smo svoje ,,kuhurne" moči usmerjali, na ka- terih področjih smo se posebej an- gažirali. JANUAR 1981 — že v tem me- secu smo slišali, da bodo Cirkov- čani proslavljali zlati jubilej folklorne skupine in da bodo os- rednje prireditve ob koncu meseca avgusta. Na kratko smo analizirali delo v ljubiteljski kulturni dejav- nosti, v katero je bilo takrat vklju- čenih okrog 2500 naših delovnih ljudi in občanov, med njimi tudi veliko mladih. Med pomembne delovne naloge v tem letu smo zapisali pomoč in sodelovanje pri organizaciji šolskih kulturno- umetniških društev. V januarju smo si lahko v Ptuju ogledali razstavo fotografij Alfre- da Bradača, obširneje smo pred- stavili načrt dela zgodovinskega društva in zapisali, da bo v Ptuju potrebno resneje razmisliti o delu gledališča, ki še nikoli ni bilo v ta- ki krizi kot je danes. Brez režiser- ja, brez ustreznih in opremljenih prostor in kar je najpomembnejše — tudi skoraj brez ljudi, ki bi bili Se voljni delati. O delu na terenu smo zabeležili nastop mariborskih poklicnih gle- dališčnikov v Destrniku, nastope naših kulturnih skupin na priredi- tvah devetnajstih srečanj bratstva in prijateljstva, predstavili so se ljudski pevci, godci in plesalci, začele pa so se priprave na veliko ptujsko kurentovanje s karneva- lom. Januar je bil tudi mesec, ko smo si lahko v kinu ogledali drugo predstavo na novo ustanovljenega filmskega gledališča, pa spet za- skrbljujoče tarnali o nadaljnji uso- di celotne gledališke dejavnosti v občini, ki je močno zastala tako v množičnosti kot v kvaliteti. Pri- ložnost zato so bili tudi občni zbo- ri prosvetnih društev, na katere smo se pospešeno pripravljali v vseh sredinah, kjer je ljubiteljsko kulturno delo živelo in životarilo. Za začetek meseca FEBRUARJA smo se v Ptuju angažirali pred- vsem pri proslavljanju slovenskega kulturnega praznika, nakar so bila Stojanu Kerblerju, Folklornemu društvu Ptuj, Feliksu Bagarju in Jožetu Strafeli podeljena občinska priznanja kulturne skupnosti. V tem času je bila v tisku tudi knjiga SKOZI VIHARJE V LEPSO PRI- HODNOST, ki je bila posvečena nekaterim pomembnim jubilejem — v njej pa zapisi o pričevanju o naši revolucionarni preteklosti. Folklorno društvo Ptuj je v za- četku meseca februarja skromno nagradilo vse, ki so prispevali k bogati aktivnosti društva ob nje- govem 10-letnem jubileju. 15 je bi- lo posameznikov, ki so dobili pismena priznanja kot zahvalo za njihov velik in nesebičen prispevek k ohranjujanju folklorne tradicije v ptujski občini, zlasti v Ptuu, Ptujskem in Dravskem polju. Februarja so že stekle priprave na občinsko srečanje gledaliških skupin, delavsko prosvetno društvo SVOBODA iz Ptuja, ki je bilo v tem času odlikovano z redom za- slug za narod s srebrno zvezdo in sicer ob svoji 60-letnici dela. Ob tej priložnosti je bilo zapisano, da je to priznanje predsedstva SFRJ hkrati spodbuda sedanjim in bodočim generacijam, da bodo s še večjimi napori prispevale k splošnemu na- predku na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter kulturne bogatitve delovnih ljudi in občanov. Seveda v tem času nismo mogli mimo uspehov članov foto- kino kluba, ki so jih analizirali na svoji delovni konferenci v začetku meseca februarja. Samostojna razstava fotografij in diapozitivov v Ptuju je bil njihov največji uspeh, nič manjši pa tudi sodelovanje na 21 razstavah po vsej Jugoslaviji ter na dveh na Svedskem^in Finskem. Februar pa je ostal zabeležen še nekoliko drugače v naši kulturni kroniki. Namreč 9. februarja, le dan po slovenskem kulturnem prazniku, je nekaj po enajsti uri za- čelo goreti v stanovanju hišnika. Gasilci so ukrepali hitro in učinko- vito ter požar pravočasno pogasili, pred tem pa tudi spravili na varno učence osnovne šole Tone Žnidarič, ki so prišli na predstavo mladinske- ga gledališča iz Ljubljane. Od razstavne dejavnosti naj omenimo, da je bila 26. februarja v paviljonu Dušan Kveder odprta razstava del akademskega slikarja Albina Lugariča, s katero nam je umetnik predstavil precejšen del svojega slikarskega ustvarjanja, ko se je v minulih letih preizkusil v več stilnih usmeritvah. Razstava je bila med Ptujčani zelo toplo sprejeta, kar je pričal tudi izredno lep obisk na otvoritveni slovesnosti. Lahko še rečemo, da je ves me- sec februar minil v znamenju priprav na veliko kulturno, turis- tično in folklorno prireditev. Kurentovanje, da se je v Mariboru predstavila likovna pedagoginja iz Ptuja Rozina Sebetič, da je imel sam.ostojni koncert moški pevski zbor prosvetnega društva Alojz Strafela iz Markovec in da sta se v Ptuju poročila na stari kmečki na- čin Anica Kmetec in Darko Vau- potič. V marcu je bilo veselo že na sa- mem začetku. Namreč 20. jubilej- no kurentovanje s karnevalom, ki je bilo v nedeljo, 1. marca je pomembna kulturna, pa turistična in folklorna prireditev. Takrat smo novinarji zapisali, da je bilo v Ptu- ju okrog 40 tisoč obiskovalcev, pr- vo nagrado pa je prejela skupina MlP-a,~ ki je predstavilo novo to-, varno gnojil in pokazala kako lah- ko koristno uporabimo še danes nekoristno čistilno napravo. V tem mesecu smo tudi zapisali, da je v Ljubljani Jože Vrbnjak iz Ptuja dobil odličje Svobode, ki ga je šestnajstim najzaslužnejšim kultu- rnim delavcem podelila republiška zveza kulturnih organizacij. V prilogi TEDNIKA je v začetku meseca marca izšla DOMACA RAST s fotografijo meseca, v njem pa so se s svojimi literarnimi izdelki pridno oglašali tudi mladi dopisniki, člani novinarskih krožkov na osnovnih šolah, raznih literarnih skupin in podobno. In o čem smo v tem času še pisa- li, o tem, da je potrebna večja skrb kulturnim prostorom v občini, ki so po večini v nezavidljivem, lahko bi celo rekli zaskrbljujočem stanju, pa o tem, da nam v občini aktivno dela 30 prosvetnih društev in da je bila 26. marca odprta v paviljonu Dušana Kvedra razstava z naslo- vom ROZINA SEBETIC in NIE- NI UCENCI, s katero se je ptujski Pokrajinski muzej skromno udeležil pedagoginji, ki je v v svo- jem več desetletnem delu uspela priljubiti likovno umetnost mladim ljudem, danes že odraslim, ko se nekateri z njo tudi poklicno ukva- rjajo. 18. marca je bila tudi skup- ščina ptujske kulturne skupnosti, na kateri so delegati ponovno pos- tavili vprašanje v zvezi z gradnjo muzeja NOB in ljudske revolucije, za katerega smo začeli združevati sredstva leta 1979. Dobili so odgo- vor, da bo nekaj več o tem mogoče povedati delegatom do naslednje skupščine. Danes pa vemo, da smo ta denar namenili za ureditev ob- stoječih prostorov muzejskih zbirk na gradu in da zaenkrat o novem muzeju NOB ne bo nič, niti z ureditvijo nekdanjih prostorov ptujskih zaporov, kjer je bila do- ločena prvotna lokacija in kjer bi muzej — po mnenju nekaterih že bil, če bi se del lotili pravočasno in bolj zavzeto. Ta mesec se je v Ptu- ju začelo tudi občinsko srečanje gledaliških skupin, na katerem so se najprej predstavili Ptujčani z Goldonijevimi ZDRAHAMI, sicer pa smo na ptujskem odru videli osem več ali manj uspešnih nasto- pov igralcev iz Hajdine, Vitomarc, Stoperc, Destrnika, Grajene, Ze- tal in Ptuja. Na republiškem tekmovanju glasbenih šol, ki je bilo v Maribo- ru, je nastopilo tudi pet mladih glasbenikov iz Ptuja in kar trije med njimi so si priborili pravico nastopa na zveznem tekmovanju v Sarajevu, to so bili trobentar Oto Koletnik ter klarinetista Janez Za- vec in Drago Brlek. To ni bil le us- peh nastopajočih, temveč celotne- ga kolektiva ptujske glasbene šole. Mesec april se je začel v zname- nju priprav na občinsko srečanje tamburaških orkestrov, ki jih je tokrat gostil Majšperk, v Ptuju pa smo začeli razmišljati še o vsako- letnih kuhurnih srečanjih, ki so zakorakala v deseto — jubilejno leto. Od 20. do 24. aprila smo imeli v gosteh 24 srečanje gleda- liških skupin Slovenije in sicer področno prireditev. Med pomembnejšimi dogodki tega meseca, mislimo seveda na kulturno področje, naj omenimo še razstavo LIKOVNI ZNACAJ FOTOGRAFIJE V NOB, ki jo je pripravil ptujski Pokrajinski muzej, oziroma organiziral v sodelovanju slovenskega kabineta za fotografije v Kranju. Takrat je bil tudi vsakoletni koncert moške- ga komornega zbora, ki je ponov- no navdušil številne ljubitelje lepe- ga zborovskega petja in ponovno dokazal, da imamo v Ptuju an- sambel, na katerega smo lahko ponosni in ki nas dostojno zastopa povsod kjer koncertira ali sodeluje v programu skupaj z drugimi kulturnimi skupinami. 23. aprila je zgodovinsko dru- štvo Ptuj ob sodelovanju Pokrajinskega muzeja predstavilo javnosti knjigo SKOZI VIHARJE V LEPSO PRIHODNOST in ob tej priložnosti organiziralo v domu Franca Krambergerja okroglo mi- zo, ki je tudi v celoti uspela. Pomemben sklep tega zbora pa je bil, da je z začetim delom ob neposredni pomoči organizacije ZZB NOV potrebno intenzivno nadaljevati, zbirati nova pričeva- nja in preverjati že objavljena. V Majšperkso ob koncu aprila z uspehom nastopili člani folklorne- ga društva Koprivniški Ivanec, tam je bila tudi lanskoletna prvomaj- ska proslava, s tem pa so se začele tudi kulturne prireditve v okviru medrepubliške kulturne izmenjave. Tudi mesec maj bo ostal zapisan v naši kulturni kroniki kot mesec živahne kulturne aktivnosti. Ta- krat smo zapisali, da je šest zelo uspešnih let zabeleženih v delu prosvetnega društva Zetale in da bo jeseni začel z delom v Ptuju spet poklicni režiser, oziroma re- žiserka Branka NIKL. V tem času smo tudi obširneje pisali o zlatem jubileju prosvetnega oziroma folklornega društva v Cirkovcah, kjer se lahko pohvalijo s samostoj- nim gledališkim abonmajem, ko v goste vabijo znane poklicne an- samble in tudi kvalitetne amater- ske igralske skupine. 15. in 16. maja je bilo v Ptuju srečanje mladih zgodovinarjev in likovnikov iz vse Slovenije. Gosti- telja sta bila občinska zveza prija- teljev mladine in osnovna šola To- ne Žnidarič, v paviljonu Dušana Kvedra pa smo takrat lahko videli razstavo PARAPLEGIKI V LIKOVNI UMETNOSTI. 17. maja je bila na letnem prireditve- nem prostoru revija otroških in mladinskih pevskih zborov kot ne- kak pregledtega petja, dosežkov in tudi slabosti, ki jih je potrebno vztrajno odpravljati. Delegati so na letni skupščini zveze kulturnih organizacij ugotovili, da nam tudi na področju ljubiteljske kulture delegati ne delajo najboljše, veseli pa so bili podatka, da se sestava članstva iz leta v leto pomlajuje in zajema vse strukture, kar je dovolj zgovoren dokaz, da imajo naši ljudje radi kulturo in so zanjo še naprej pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas. Ob 130-letnici smrti slovenskega in hrvaškega pesnika, kritika in pisatelja Stanka Vraza je bila v prostorih študijskega oddelka ptujske knjižnice priložnostna raz- stava o njegovem življenju in delu, ugotovili pa smo tudi, da kupuje- mo vse manj knjig, ki so pogosto predrage in da se zviševanje življenjskih stroškov pozna tako, da ljudje bolj zahajajo po knjige v oddelke knjižnice, kjer si jih lahko samo sposodijo za majhno od- škodnino. In naj MAJ zaključimo s podatkom, da so se 29. maja zbrali v gledališču učenci osnovnih šol, njihovi učitelji in gostje-pesni- ki in pisatelji, da bi skupno proslavili 15-Ietnico bralne značke v ptujski občini. Med prisotnimi naj posebej omenimo Ivana Potr- ča, Branko Jurca, Ančko Sumen- jak, Mileno Batičevo, Miroslava Slana, Toneta Partljiča in druge, ki so jih mladi bralci posebej pri- srčno sprejeli in pozdravili. Junija so v Markovcih pripravili praznik mladosti in plesa z nasto- pom pionirskih folklornih skupin, ki ga je vzorno organiziralo fol- klorno društvo Ptuj v sodelovanju z občinsko zvezo prijateljev mladi- ne, v Ptuju pa so se že začele in- tenzivne priprave na vsakoletna kulturna srečanja — lani deveta po vrsti. Iz podatkov, ki smo jih uspeli zbrati za poletna meseca JULIJ in AVGUST, naj najprej spregovori- mo o pomembnejših kulturnih pri- reditvah in srečanjih v mesecu juli- ju. Tednik je že 2. julija prinesel nadaljevanje gledališke kronike ptujskega poklicnega okrajnega gledališča, ki jo je na osnovi razpoložljivih podatkov zbral in zapisal Peter Malec. Takrat smo slišali tudi za uspešno predstavitev ženskega pevskega zbora Alojz Arnuš v Varaždinu in za razstavo OBRTNIŠKA DEJAVNOST NA OBMOČJU RIMSKEGA POE- TOVIA, ki je bila odprta v pavi- ljonu Dušana Kvedra. V ptuj- ski vojašnici so odkrili spominski kip Dušanu Kvedru-Tomažu, s či- mer so slovesno proslavili tretji dan te vojaške enote. Dornavčani so gostili člane de- lavsko kulturno umetniškega dru- štva Vilko Jurec iz Varaždina, v Cirkulanah pa so slavili tamburaši. Ob otvoritvi lovskega doma so namreč pripravili ustanovni tamburaški koncert, s katerim so ponovno oživeli to zvrst glasbene dejavnosti v Halozah, kjer si je ne- koč že uspešno utrla pot in tudi tokrat ni ostala brez svojih zvestih prijateljev. Na stopnišču ptujske Blagovnice smo lahko v mesecu juliju videli tudi prvič razstavo RELIEFNE FOTOGRAFIJE avtorja Alfreda Bradača, za katero nam je zatrdil, da nastane po posebnem postopku in da je izdelava zelo zamudna in draga. 11. julija je bil na Polenšaku spet tradicionalni praznik žetve, neka- teri ptujski gobelini pa so vandrali na restavracijo v Zagreb. Ob kon- cu julija je bil objavljen tudi pro- gram ptujskih kulturnih srečanj, ki so se s slovesno otvoritvijo začela v sredo, 5. avgusta. Nastopil je odli- čni folklorni ansambel izTbilisija. V Ptuju smo tudi v minulem po- letju zabeležili bogato arheološko bero na območju zazidalnega oko- liša Rabelčja vas — zahod in cen- tra srednjega usmerjenega izobra- ževanja. V Zabovcih so se v začet- ku meseca predstavile ljudske pev- ke — likarice, pravzaprav ne v Za- bovcih, ampak so odpotovale na folklorni festival v Beltince, kjer so nastopile še nekatere druge naše skupine. Kljub poletju in dopustom so avgusta igrali v Cirkovcah. Doma- ča gledališka skupina je naStudira- la igro Vinka Koržeta MICKI JE TREBA MOŽA, ki je dobesedno razgibala domače občinstvo. To je bil nekak uvod v 50-letni jubilej cirkovške folklore, ki so ga slove- sno proslavili 23. avgusta, ko so ob osrednji prireditvi pripravili še več drugih manifestacij in razstav, skratka bilo je slovesno in veselo, kot se za zlati jubilej spodobi. September je bil ves v znamenju ptujskih kulturnih prireditev med katerimi je vsekakor potrebno omeniti dve izvirni — to je festival domače zabavne glasbe, bil je 4. in 5. septembra in lansko leto prvič tudi MINI PULO s predstavitvijo štirih najboljših jugoslovanskih filmov v dneh od prvega do 4. sep- tembra. Tako za festival kot za MINI PULO je bilo med ljubitelji domače zabavne glasbe in filmske umetnosti izredno zanimanje, kar je potrdil tudi velik obisk, poln letni prireditveni prostor in polna kinodvorana. V tem času pa so tekle še druge prireditve iz progra- ma kulturnih srečanj, ki jih ne ka- že posebej omenjati. Mladi likovnik iz Ptuja Boris Zohar, poznamo ga bolj kot naiv- ca, je razstavil svoja dela v trebanjski galeriji likovnih samo- rastnikov. Gotovo pomembno pri- znanje za mladega Ptujčana. Med kulturnimi dogodki bi ka- zalo omeniti še v tem času prvi kmečki praznik na Destrniku, že zaradi tega, ker so hoteli ob tej priložnosti obuditi nekatere stare običaje, kot je preja in drugo opravilo. V Ptuju pa je bil 24. septembra večer slovenske mladin- ske poezije, nastopili so člani zbo- ra slovaških učiteljev, stekle so priprave na področno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo 3. oktobra, osmega pa je ponovno izšla DOMACA RAST. 7. oktobra smo končali ptujska kulturna srečanja, Cirkovčani pa so ponovno, tokrat že drugič, gostili tamburaške orkestre iz vse Slovenije. Čeprav je ta mesec še veliko dela in opravkov, se je tudi na podeželju počasi začelo prebu- jati kulturno življenje, bili so prvi sestanki in sprejemali so prve pro- grame aktivnosti v sezoni 1981/82. Ptujsko gledališče je v svojo sredo povabilo tudi mlade, da se jim pridružijo. Odziv je bil izredno dober. Paviljon Dušana Kvedra je bil spet zaseden tokrat z razstavo MEDICARSTVO PTUJA IN VA- RAŽDINA, obenem pa so že stek- le priprave na 13. festival domače zabavne glasbe. Ob koncu še kratek pregled za meseca november in december. 19. novembra je izšla monografija Stojana Kerblerja HALOSKI Človek, spet je zaživelo ljubi- teljsko kulturno delo, decembra je bila skupna seja ZK in SZDL o šolstvu in kulturi, začeli smo z ak- cijo o Miheličevi stalni razstavi v Ptuju, premiero so imeli lutkarji in gledališčniki . . . Vsega žal nis- mo mogli zajeti, ker je na voljo premalo časa, morda vsega tudi nismo uspeli zabeležiti, lahko pa ta naš današnji zapis zaključimo z ugotovitvijo, da smo kljub temu, da v Ptuju nimamo niti ene profe- sionalne Vulturne ustanove, izvzet je seveda muzej, knjižnico in še koga, veliko storili. Slovenski kul- turni praznik pa je bil obenem pri- ložnost, da vse to ocenimo, se dogovarjamo in tudi ukrepamo, da bo delo v prihodnje še boljše, predvsem pa kvalitetnejše, ker si bomo le tako počasi, pa vendar vztrajno pridobivali tudi občinst- vo, ki ga dostikrat pogrešamo tam, kjer bi resnično moralo biti. Najvei kulturnih aktivnosti je Mlo v Ptuju v gledališču V paviljonu Dušana Kvedra In na odru v centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju. ZBRAL IN PRIPRAVIL: JVI$ TEDNIK - 4. marec 1982 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 POKAL »STRMEC 82" Kljub slabim pogojem dobri skoki Člani športnega društva Lesko- vec so v nedeljo, kljub pomanjka- nju snega, izvedli tradicionalno, to- krat že peto, tekmovanje v smučar- skih skokih na 25-metrski skakalni- ci. Tekmovanje z.a pokal ,,Strmec 82" so morali zaradi muhaste zime že nekajkrat odpovedati, v nedeljo pa so izkoristili takorekoč zadnjo priložnost v letošnji zimi. Se isti popoldan in naslednji dan so topli sončni žarki pobrali sneg tudi na hribu vsakoletnega tekmovanja do- mačih smučarjev. Poleg skokov na 25-metrski skakalnici se ob dobrih snežnih razmerah pomerijo tudi v slalomu. Letošnjih 16 tekmovalcev ni pre- več motila trava, ki je predvsem na izteku skakalnice že silila izpod sne- ga, potrebno pa je povedati, da so organizatorji poskrbeli za varno za- letišče in doskočišče in ga pokrili z zadostno količino snega. Poskrbeli so tudi za dobro počutje tekmoval- cev in obiskovalcev, ki so se lahko okrepčali s toplim čajem, kavo ali s kakšno močnejšo pijačo, ki so jo nudili v improviziranem baru v na- ravi. Po poskusni seriji skokov smo v dveh serijah tekmovalnih skokov videli skoke povprečnih dolžin. Najdaljši skok je dosegel Bojan Murko iz Pobrežja in sicer 19 met- rov, s skupno dolžino obeh skokov 32 metrov je omenjeni tekmovalec zasedel I. mesto. Na drugo mesto se je uvrstil Janez Krajnc s Strmca, s skokoma 12 in 16 metrov, s skup- no dolžino 26 metrov pa sta tretje mesto delila Zvonko Duh z Majske- ga vrha in Albin Bedenik s Ptujske gore. Prireditelji tradicionalnega tek- movanja za pokal Strmca in tekmo- valci upajo, da jim bo sneg prihod- nje leto bolj naklonjen, tako bo tekmovanje še bolj zanimivo, privabilo pa bo tudi več tekmoval- cev in gledalcev. JB Eden izmed skokov za pokal »Strmec 82« Občinska »Zlata puščica" ponovno Ludviku Pšajdu Po končanih tekmovanjih strelskih družin za družinske >>Zlate pu.ščice« 1982 je občinska strelska zveza Ptuj v nedeljo. 28. februarja 1982 izvedla tekmovanje za občinsko »Zlato pušči- co«. Na ptujskem zračnem strelišču, se je po določenem ča.sovnem razporedu za to pre- hodno značko (trofejo) pomerilo 76 najboljših strelcev in strelk iz 14 strelskih družin občine. Za najboljšega je tudi tokrat vladalo izredno, zanimanje, saj se je v zadnjih letih na novem zračnem strelišču v Ptuju usposobilo v kvali- tetne strelce veliko število strelcev tudi iz doslej še manj znanih strelskih družin, ki bi lahko pripravili presenečenje. Po prvem kolu sta prevzela vodstvo Jože Lovrenčič s 539 krogi (od 600 možnih) iz SD Merkator in Marjan Turnšek s 532 krogi iz SD Opekarna. Toda že v naslednjem kolu je Tonči Planine iz SD Turni.šč s 546 krogi postavil nov rezultat in v.seje kazalo, da bo za leto 1982 zlata pu.ščica njegova. Med zadnjimi tekmovalci dneva, pa se je zopet znašel že znani rutinirani strelec in lanski zmagovalec Ludvik Pšajd iz SD Jože Lacko, ki je svojega tekmeca prekosil za 1 krog in s 547 krogi osvojil to pu.ščico tudi za leto 1982. Normo na tekmovanje za regijsko »Zlato puščico«, ki bo tudi v Ptuju v nedejo. 14. marca je doseglo vsega 12 tekmovalcev, med njimi strelka Zdenka Matjašič iz Turnišč s 535 krogi. Najuspešnejši udeleženci regijskega tekmo- vanja, pase bodo pomerili za republiško »Zlato pu.ščico«. ki bo 17. in 18. aprila letos v Kranju. Našim strelcem mnogo uspeha! K. A. TURNIR V MALEM NOGOMETU DOBILI so GA REKREATIVCI Turnirja v malem nogometu, ki sta ga v nedeljo v Mladiki izvedla TVD Partizan Ptuj in komisija za množičnost pri ZTKO Ptuj, seje udeleži- lo 23 ekip iz ptujske občine. Nastopilo je kar 184 igralcev. Po opravljenih predtekmovanjih so se v zelo zanimiv finale uvrstile naslednje ekipe: Rekreacija I Ptuj, Gerečja vas in Hajdina. Izidi medseboj- nih srečanj so bili naslednji: Rekreacija — Hajdina 4:2, Gerečja vas — Re- kreacija 3:2 in Hajdina—Gerečja vas 4:3. Vrstni red je odločila razlika v zadetkih. Tako je prvo mesto osvojila Rekreacija, druga je Gerečja vas in tretja Hajdina. Najboljši strelec je bil Žitnik (Gerečja vas) s 7 zadetki, vsa srečanja pa je ob dobrem obisku vodil Klasinc. Velja omeniti, da je bil na- stop ekip brezplačen, kar je prava redkost. Nadaljnji vrstni red ekip: 4. Go- rišnica, 5. Skorba, 6. Ptuj (veterani), 7. Bukovci, 8. Videm, 9. Hajdoše, 10. Leskovec, 11. Markovci, 12. Rekreacija II, 13. Drava (veterani), 14. Tržeč, 15. Zavrč, 16. Moškanjci, 17. Hajdina (veterani), 18. Aluminij (veterani), 19. Rogoznica, 20. Sobetinci, 21. Videm (mladi), 22. Draženci, 23. TVD Partizan Ptuj. REKREACIJA: Zivkovič, Celan, V. Plajnšek, Umiljenovič, Djeraše- vič, Ačimovič; GERECJA VAS: Lešnik, Rozman, Štajner, Gojkošek, Žitnik, Turn- šek, Kirbiš, Majcen; HAJDINA: Murko, Kajič, Hasemali, M. Plajnšek, Sagadin, Brod- njak, Vek, Panikvar. L kotar SKL ČLANICE: PTUJ-MARIBOR:76:87 (40:34) Dobro le v prvem delu Dvorana Mladika, gledalcev 30, sodnika Grudnik (Šoštanj) in Zelič (Laško); PTUJ: Golob, Kornik 23, Horvat 5, Murko, Vogrinec 24, Veličkovič, Kukovec 2, J. Sirec 6, Krničar, M. Sirec 16; MARIBOR: Ploj 18, Cavničar, Kovše4, Erjavec 14, Lobnik 26, Kre- jač 12, Pocrnjič 13, Sere, Gumzej, Napotnik. V drugem delu prvega polčasa so domačinke ujele stalno vodstvo go- stujoče ekipe ter z res dobro igro nadigrale Mariborčanke ter prvi polčas odločile v svojo korist. V začetku drugega polčasa so gostje v treh minutah prešle v vodstvo ter razliko stalno povečevale. Domača ekipa v tem delu ni prikazala igre iz prvega polčasa terje zasluženo izgubila. V prihodnjem kolu bodo Ptujcanke gostovale v Slovenskih Konjicah. 1. kotar Ptujski ekipi v polfinalu Pionirke in pionirji KK Ptuj so se uvrstili v poifinalni del letošnjega Festivala košarke v Sloveniji. Na četrt finalnem turnirju v Murski Soboti so tako dekleta kot fantje premagali domači ekipi ter izgubili z ekipama iz Maribora. V nadaljevanje tekmovanja sta se uvrstili dve ekipi. 1. k. Aluminij- KiadivarO:D v prvi prijateljski tekmi sta se v Kidričevem na stadionu Alumi- nija moštvi domačega Aluminija in Kladivarja iz Celja razšli z ne- odločenim izidom. Domačini so nastopili nekompletni, kljub temu se to ni poznalo. Imeli so veliko priložnosti, vendar pa je težko igrišče oviralo oba tekmeca, da nista prikazala boljše igre. Železničar- Aluminij 1:0 Nogometaši Aluminija so. na- s^topili v Mariboru in se pomerili z Železničarjem. Zmagali so do- mači in sicer s strelom iz enajst- metrov. Za moštvo Aluminija so nastopili tudi trije mladinci in si- cer so Glažar, Zupanič in Koren prikazali dobro igro, skupaj z ostalimi igralci Aluminija. Igrišče je bilo zaledenelo in težavno za igro. Danilo Klajnšek DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU Vindiš v državni reprezentanci! Na državnem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nede- ljo v Sarajevu, se je ptujsko zastopstvo res izkazalo. Nastopili so Marija Vindiš, Mirko Vindiš in Branko Krošl, vodil pa jih je trener Franc Ivančič. Velika želja pred odhodom v Sarajevu je bila uvr- stitev enega tekmovalca ali tekmovalke v državno reprezentanco za nastop na balkanskem krosu, ki bo čez 14 dni v Atenah. Ta izjemen dosežek je uspel Mirku Vindišu, ki si je s šestim mestom pri mlajših mladincih pritekel poziv za nastop v Atenah. Marija Vindiš je bila med članicami sedma, Branko Krošl pa med starejšimi mladinci deveti. Steza v Sarajevu je bila zelo težka, saj je bila v ce- loti zelo blatna. To je povzročalo veliko preglavic Vindiševi, ki zato boljše uvrstitve kljub veliki želji ni uspela doseči. Z Mirkom je bilo nekoliko drugače, saj sodi med lažje tekače s kratkim korakom, tem pa je takšna steza vsaj delno ustrezala. Vendar, takšen je kros! Uspeh v Sarajevu je nova potrditev zavzetega in kvalitetnega dela v ptujski atletiki. Celotno zastop- stvo zasluži čestitke, Mirku pa zaželimo veliko uspe- ha v Atenah! 1. kotar II. SKL VZHOD - CLANI: STRAŽA- PTUJ: 74:75 (33:49) TESNA ZMAGA v GOSTEH PTUJ: Filipič 8, Erbus, Šeruga, Vučinič, Beranič 19, Bedrač 6, Cobelj 12, Gailhofer, M. Kotnik, R. Kotnik 4, Dobrijevič 14, Musič 12. V 13. kolu tekmovanja v območni ligi so člani KK Ptuj v Novem mestu premagali ekipo Straže. V začet- ku so imeli pobudo domačini, vendar so Ptujčani z nekaj menjavami prevzeli pobudo in si do konca prvega dela priigrali veliko prednost. Dobro so na- daljevali tudi v začetku drugega polčasa. V zadnjih minutah pa so se jim domačini z agresivno igro pri- bližali. 35 sekund pred koncem so pri rezultatu 75:74 za Ptuj domačini zapravili napad, Ptujčani pa brez meta žogo zadržali do konca srečanja ter tako dosegli novo zmago na gostovanju. Opaziti pa je, da popu- stijo v drugem delu, kar bo v bodoče potrebno po- praviti. Priložnost je že to soboto, ko se bo ekipa KK Ptuj doma pomerila z Brežicami. Srečanje bo v dvo- rani Mladika, pričelo pa se bo ob 19,30. Vrstni red po 12. kolu: 1. Dravograd 24, 2. Litija 20, 3. Podbočje 14, 4. Ptuj 12, 5. Pomurje 11, 6. Straža 10, 7. Šentjur 10, 8. Zlatorog 8, 9. Kamnik 7 in 10. Brežice 2 točki. I.Z^ KRITIKA JE POMAGALA Tako, kot sem pred nekaj tedni kritično pisal o delu mladine v krajevni skupnosti Kidričevo, še posebej pa v naselju Kidričevo.je potrebno tudi zapisati, da so imeli programsko-volilno konferenco, začeli pa so tudi z aktivno rekreacijo v telovadnici OŠ Kidričevo. Na voljo imajo dva termina in sicer v ponedeljek in četrtek. Za prvič jih je bilo samo osem, vendar pa bi jih lahko prišlo še več. Veliko plakatov je opozarjalo na aktivno rekreacijo, vendar pa bi bil lahko odziv večji. Važno pa j'e predvsem to, da so dobili prostor, kjer lahko vsaj dvakrat na teden igrajo košarko, mali nogomet, ali pa se ukvarjajo s takšno drugo telesno aktivnostjo. Boljše je vsekakor v telovadnici, kakor pa za mladino neprimernih kot so gostilne, bifeji ... Ne bi bilo odveč razmišljati tudi o ponovnem aktiviranju kina in razmišljati tudi o kakšnih drugih kul- turnih prireditvah. Saj samo s konkretnim delom privabimo mlade, pa tudi starejše občane. Torej mladi v Kidričevem so na ponovnem akti- viranju. Besedilo in posnetek: ■ Danilo Klajnšek. Sedaj košarka in majhno Število mladincev, prav gotovo pa bo kmalu postalo bolj množično. Občinska gasilska zveza Ptuj objavlja prosta dela in naloge administrativno-tehnične službe za določen čas - s polnim delovnim časom eno delovno mesto. Pogoji: končana ustrezna srednja šola z znanjem strojepisja, član gasilske organizacije s činom najmanj gasilskega nižjega častnika(ce). Prijave pošljite na naslov - Občinska gasilska zveza Ptuj, Natašina pot 1/a Ptuj. Nastop dela takoj ali po dogovoru. KARATE v Hamburgu v Zvezni republiki Nemčiji sta se srečali reprezentanci ZRN in Jugoslavije na prijateljskem srečanju v karate športu in sicer v bu- dokaiu, semi contactu in fuU contactu. Na tem srečanju je za reprezentanco Jugoslavije nastopil tudi Vladimir Sitar iz Ptuja in sicer v muha kategoriji. Najprvo so se pomerili v budokai, ko je Sitar premagal svojega nasprotnika Brunzela kar z rezultatom 13:1. V semi contactu pa je Sitar z Brunzelom izgubil s tesnim izidom 7:8. Ko pa bi se naša reprezentanca oziroma Sitar moral pomeriti v fuU contact športu je žalosten ugotovil, da gostitelji za ta nastop niso imeli svo- jih reprezentantov in tako Sitar na tem sicer prijateljskem srečanju ni prišel do veljave, kajti je znano, daje prav v full contactu skorajda nepremagljiv. Franjo Hovnik Dobro pripravljeni Nogometaši Apač, ki nastopajo v rekreacijski A nogometni ligi MNZ Ptuj. so se zavzeto pričeli pripravljati na pomladanski del prvenstva. Enkrat na teden jim je na voljo telovadnica OŠ Kidričevo, kjer se na vsaki vadbi zbere čez 15 igralcev in tudi drugih krajanov, ki se želijo malo rekreirati. Nogometaši vadijo zavzeto in to, kar sami. Najprej se pošteno ogrejejo, nato pa sledijo vaje za gibljivost in moč. Na koncu pa odigrajo še mali nogomet in sicer štiri proti štirim, 2 x 10 minut na matinele. Ritem igre je zelo visok, tako da lahko zapišemo, da je cilj vadbe dosežen. Predvsem je važno, da se malo razgibajo in da ne izgubijo preveč v delu z žogo. Torej o koristnosti nogometašev iz Apač ni potrebno izgubljati odvečnih besed. Tekst In slika DMiiolOiUaick Nogometaši Apač vadijo zavzeto. USTANOVILI DRUŠTVO TVD PARTIZAN v Gradišču v Slovenskih goricah so ustanovili društvo za telesno vzgojo Partizan. Na ustanovnem občnem zboru, ki so ga imeli pred kratkim na pobudo krajevne skupnosti Gradi.šče, so sprejeli program dela za letošnje obdobje, v katerem pa navajajo predvsem športna tekmovanja in delovanje nekaterih športnih selekcij, ki dozdaj niso imele možnosti delovati, razen nogometa. Na občnem zboru so sprejeH tudi finančni načrt in se dogovorili za postavko članarine članov. Izvolili so tudi vodstvo društva. Za predse- dnika je bil izvoljen Janko Haložan, za podpredsednika Janez Lorber, za tajnika Marica Merzelin za blagajničarko Marija Drumlič. Izvolili so tudi upravni in nadzorni odbor ter druge komisije, ki bodo skušale novemu društvu pomagati pri uspešnem delovanju. Janez Lorber 104 tekmovalci na prvenstvu v smučanju v organizaciji ZTKO Ptuj in Smučarskega kluba Ptuj je bilo na Rogli na Pohorju smučarsko prvenstvo občine Ptuj. Tekmovanja seje udele- žilo lepo število tekmovalcev in tekmovalk, nedvomno pa bi bilo število večje, če bi bilo tekmovanje v domačem kraju. Pri pionirkah je nastopilo 21 tekmovalk, zmagalaje Zdenka Gomilšek F. Osojnik Ptuj pred Mašo Gorše Kidričevo, Karmen Vtič I. Spolenjak itd. Ekipno: F. Osojnik 1. 97.53, F,Osojnik II 99,44, Kidričevo 100,06,1. Spolenjak I, O. Meglic L, T. Žnidarič. O. Meglic II. ^ Pri pionirjih je zmagal Odon Planinšek F. Osojnik pred Stojanom Žunkovičem Majšperk, Kristjan Kovač T. Žnidarič itd. nastopilo je 61 tekmovalcev eki pno: F. Osojnik I. 129,03, Majšperk 132,58, T. Žnidarič i I. 133.31. O. Meglic. I. Spolenjak, Kidričevo, Desternik, F. 0.sojnik II, T.! Žnidarič II, Videm in I. Spolenjak II. j Najslabša udeležba je bila pri mladinkah, kjer je nastopilo le 6] tekmovalk in je zmagala Dorka Sajber44.18 pred Metko Žlahtič 49.51 in \ Ireno Klemen 50.36 (vse Gimnazija). I Pri mladincih pa je nastopilo 29 tekmovalcev in je zmagal Zoran Krajnc — 34.07 pred Matjažem Kekcem 34.62 in Pranjem Rozmanom 35.45 (oba Kov. š.) Predstavnik pokrovitelja tekmovanja. EMONA-MERKUR, je po- delil prehodni pokal ekipi (pionirji-pionirke) osn. šoli F. Osojnik Ptuj, dočim pokal v mladinski konkurenci ni bil podeljen. Najbolje uvrščeni pa so prejeli praktične nagrade, ki jih je prispeval pokrovitelj. anc 0RM0Š;(A OBČINSKA ZLATA PUŠČICA V soboto, 20. februarja je bilo v Ormožu tekmovanje za občinsko zlato puščico Občinske strelske zveze Ormož. Tekmovanja se je udeležilo 24 strelcev. Občinsko zlato puščico je osvojil Branko Veselko SD Središče le z enim krogom prednosti pred Stankom Lebenom SD Velika Nedelja, ki je dosegel 534 krogov. Tretje mesto je osvojil Darko Vernik SD ,,KOVINAR" Ormož s 526 krogi, četrti je bil Franc Ciglerič SD Miklavž s 525 krogi in peti je bil Dean Bezjak SD „KOVINAR" Ormož s 520 krogi. Organizacijo in priprave za izvedbo tekmovanja je prevzela SD „KOVINAR" Ormož. Občinsko zlato puščico je po končanem tekmovanju podeDI tehnični sekretar občinske strelske zveze tov. Mirko LUKNER. Darko Vernik« 10 - ZA RAZVEDRILO 4. marec 1982 — TEDmK TEDNIK — 4. marec 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 4 — m I i^it Kdo ga ne pozna. Poznajo §a skoraj v vseh krajih Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Sloven- skih goric, dobro ga poznajo držav- ljani sirom Slovenije in Jugoslavije, prav tako ga dobro poznajo Slo- venci v Italiji, koroški Slovenci iz- ven naših meja in porabski Slovenci na Madžarskem. Poznajo ga po njegovih mnogih nastopih. Rodil se je 16. fe^^ruarja 1922 v Bukovcih pri Markovcih v bližini Ptuja kot sin malega kmeta. Že v rani mladosti se je ukvarjal s teles- no vzgojo. Bil je izvrsten telovadec, vaditelj in izreden organizator. Za telovadbo je imel izreden posluh in veliko veselje. Za njo je znal v teh letih navdušiti širši krog mladih lju- di in prijateljev. Zaradi prikupnega nastopa se je krog njegovih telo- vadcev dnevno veČal. Fizkulturi je ostal zvest vse do današnjih dni, ko je izredno vitalen, gibčen in dina- mičen preiel na svoja ramena šest življenjskih k rižev. Tovariš Strafela pa ni bil samo telovadec in fizkulturnik. Vzpored- no s fizkulturo se je bavil tudi s fol- kloro in prav temu področju je več kot tri desetletja posvetil veliko skrb, mnogo časa in veliko ljubez- ni. Na tem področju ie vsa ta leta prav izgoreval, se trudil in prizade- val, zlasti za področje ljudske kul- ture, za ohranitev vsega, kar so nam na torišču ljudskih običajev zapustili naši predniki, za ohranitev šeg in navad naših dedkov in babic. pradedov in prababic. Kot mlad fant je prisluhnil ljudskemu glasu in njihovemu življenju. Predan svoji polanski zemlji in njenim lju- dem, je bil eden glavnih organiza- torjev mnogih etnografskih skupin. Neizprosen, vztrajen in dosleden ie pri ohranjevanju naših izvirnih ljudskih plesov z bogato folkloro, kar velja še posebno za mnoge pustne Ln predpustne običaje. Daje Jože Strafela velik ljubitelj etno- grafskega področja slovenske kul- ture, je najzgovornejši dokaz, da se je na njegovo pobudo ustanovilo eno prvih folklornih društev v Mar- kovcih. Folklorno društvo v Mar- kovcih s tov. Strafelom na čelu ima neprecenljive zasluge za ohranitev običajev, šeg in navad na tem širo- kem območju ptujskega polja. Za dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture je Jože Štrafela (levo) med drugim prejel tudi zlato Bloudkovo značko, ki mu jo izroča Zvone Masten (desno). Foto: KOSI Kurentovanju se je predal z vsem srcem in vso ljubeznijo, ko je bil le- ta 1973 izvoljen za prvega predsed- nika Folklornega društva v Ptuju in ko je še isto leto bil iz predstavnikov folklornega in turis- tičnega društva izvoljen pripravljal- ni odbor, ki je prevzel skupne dol- žnosti in naloge za izvedbo XIII. kurentovanja v Ptuju leta 1973. Za prvega predsednika je bil soglasno izvoljen naš jubilant Jože Strafela, ki opravlja z odborniki prej imeno- vanih društev to nalogo še danes. Nedvomno gre tovarišu Strafeli vse priznanje za dolgoletno in zelo odgovorno delo, za vsa uspela ku- rentovanja v času njegovega pred- sedovanja, saj je kurentovanje s karnevalom ena izmed največjih in najpomembnejših kulturnih in tu- rističnih prireditev v ptujski občini. Kakor je bil neumoren pri vsem tem velikem in odgovornem delu, tako je našel še vedno dovolj časa za lastno študijsko izpopolnjeva- nje. Diplomiral je na višji pravni šoli v Mariboru in na Pedagoški akademiji predmetno skupino zgo- dovino in zemljepis, kar mu je v mnogočem služilo pri njegovem ljubiteljskem delu. Malo je takih! Po svojem osnovnem poklicu je ta- ko pravnik in predmetni učitelj. Dragi Jože! Naj ti bo teh nekaj napisanih vrstic spodbuda za na- daljnje delo na tem važnem in zah- tevnem področju v prizadevanjih za ohranitev vsega lepega in pleme- nitega, kar so nam kot dediščino zapustili naši predniki. Za konec pa še mnogo zdravih, srečnih in krep- kih let! V imenu folkornega društva in Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj STANE STANIČ CENE V LETU 1982 Program je sprejet Clani sveta skupnosti za cene občine Ptuj so v prejšnjem tednu na redni seji največ časa namenili programu izvajanja politike cen v občini za letos. To je osnova, brez katere delo ne bi šlo. Namreč, vse predloge za spremembe cen bodo obravnavali in potrjevali izključno v skladu s sprejetim programom. Poprečno se lahko cene letos povišajo do 15 odstotkov, znotraj tega pa za posamezne dejavnosti različno. O tem pa je bilo tudi na tokratni seji precej različnih mnenj. Vendar so se člani sveta le uskladili ter sprejeli program, ki bo objavljen v prvi naslednji številki Uradnega vestnika občin Ptuj in Ormož, prilogi na.šega lista. V drugem delu .seje so člani obravnavali kar 12 predlogov za spremembe (pov-išanje) cen. Največ jih je bilo s področja gostinstva in turizma. Zanimivo bo gotovo povišanje cen za malice in abonent.ska kosila. V skladu s programom in priporočili se bodo malice podražile za 15. kosila pa za 17 odstotkov. V bistvu so se že, saj nove cene veljajo od 1. marca. Povišale pa so se tudi cene oskrbnih dnevov v zavodih ter servisne storitve v Agisu in Tehnoservisu. Poprečno povišanje je okrog 16 odstotkov. I i^otar Agrotransport zmagova- lec v znanju o prometu Na prvem »Kvizu znanja o prometu« za poklicne voznike, kije bil v dvorani Narodnega doma, je zmagala ekipa Agrotansporta, v kateri sta nastopala Marjan Herak in Marko Pogorelec. Na dobro pripravljenem tekmovanju je nastopilo 8 ekip OZD, ki so pokazale odlično znanje iz cestno prometnih predpisov, vozniške etike, prve pomoči in motoroznanstva. Tekmovalci so odgovarjali na vpra- šanja, ki so bila vsem prisotnim zanimiva, marsikdo pa je nekatere obudil iz spomina. Vodila seje velika borba med ekipami in za končno uvrstitev na drugo oz. tretje mesto je kljub dodatnim vprašanjem moral odločiti žreb. Žal pa je bil maloštevilen obisk, ob katerem se bi bilo potrebno zamislili, zakaj takšno nezanimanje celo pri stanovskih — poklicnih: tovariših, da bi prišli bodrit predstavnike svoje OZD. V delovnih organizacijah je predhodno Svet za preventivo in vzgojo pri SO Ptuj organiziral predavanja in preveijanje znanja, ki se ga je Zmagovalna ekipa iz delovne organizacije Agrotransport Ptuj Foio: Langertioic udeležilo okrog 400 poklicnih voznikov. Ob tem pa velja vsesplošna ugotovitev, da v tistih organizacijah, kjer imajo s samoupravnimi akti določeno vsakoletno preverjanje znanja, so bila testiranja dobra, v m.anjših OZD pa temu pomenu posvečajo premalo pozornosti in so temu primerni bili izidi testiranja. Tako se tudi niso odzvali razpisu tega tekmovanja, da bi poslali svoje ekipe, zato bo potrebno v bodoče tem posvetiti več pozornosti, saj krvni davek in materialna škoda na naših cestah to narekujeta. Tekmovanje, kije bilo v organizaciji Sveta za preventivo in vzgojo pri SO Ptuj je odlično vodila Nevenka Dobljekar. strokovno komisijo pa so sestavljali Fran Hajduk, Lojze Cene in Rudi Novak. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Tornado iz Maj- šperka. Vse nastopajoče ekipe so prejele priznanja in praktične nagrade, ki so jih prispevale OZD prve tri uvrščene ekipe na pokale pokrovitelja ZSAM Ptuj. Končni vrstni red ekip je naslednji: Agrotransport Ptuj 40 točk, Certus 35. MlP-Ptuj 35. EKO - PP - KK-mlekarna po 30 točk. Komunala, gradbeništvo, promet in Pekarna V. Reš Ptuj 25 točk. anc RODILE SO: Marta Tuš. Dornava 136 — Nino; Jožica Osenjak, Šturmovec 3 — dva dečka; Terezija Breznik, Mestni vrh 103 — dečka; Irena Frieta, Podgorci 99 — deklico; Marija Horvat, Slatina 79 — Zlatko. POROKA: Janez Yerbole, Prevalje, Trg 29 in Jelka Žinko, Ul. B. Kraigherja 30. UMRLI SO: Štefanija Zelenko, Dornavska 17. roj. 1919. umrla 22. februarja 1982; Jakob Majcenovič, Peršo- nova 47. roj. 1908. umrl 23. fe- bruarja 1982; Marija Karo. Vin- tarovci 22, roj. 1935, umrla 22. februarja 1982; Franc Esih, Med vrti 10, roj. 1911. umrl 20. febru- arja 1982; Rudolf Kolarič, Dra- govič 53, roj. 1929, umrl 21. fe- bruarja 1982; Marija Zebec, Hrastovec 6/a, roj. 1898, umrla 25. februarja 1982; Janez Ivanuša, Spuhlja 75, roj. 1926, umrl 25. februarja 1982; Jožef Zelenik, Podvinci 65, roj. 1908, umrl 27. februarja 1982. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.