Političen list za slovenski narod. v»itl vreJeniKB velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 rld., za en mesec 1 ;ld. 40 kr. T ^minlatracijl prejeman veljš: Za celo leto 12 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta I pd., za en mesec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naroinino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uUce St. 2, II., 28. KaznsniU (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «,6. uri popoludne. ^tev. .33. 7 Ljubljani, v soboto 8. februvarija 1890. Letnilc XVIII. Državni 7i)or. z Dunaja, 7. februvarija. Kongrua kuratov. Budgetni odsek je že včeraj pretresa! in rešil zadnjič omenjeni vladni predlog gltde povikšanja kongrue samostojnih kuratov. Po vladnem načrtu naj bi bila ta kongrua za 100 gl. višja, kakor kongrua kapelanov ter bi po naših deželah znašala 400 gl. Naš poslanec dr. Tonkli se je pri tej priliki krepko potezal za samostalne kurate, toda brezvspešno, dasi so ga toplo podpirali poslanci L oren zoni, Pscheiden iu Klaič. Dr. T o n k 1 i je opisa val razmere na G o r i š k e m in obžaloval, da so pri izvrševanju zakona o kongrui iz I. 1885 omenjeno postavo napačno tolmačili. Samostojne kurate so samovoljno prištevali kapelanom in jim odmerjevali kongruo 300 gl. Dotični so se sicer pritoževali zoper to nepravilno postopanje, ali vse njih pritožbe so bile zastonj. Cesarsko namest-ništvo je dotične rekurze v skupnem poročilu izročilo ministerstvu, ki jih je moralo pa zopet nazaj poslati, da dobi natančnejših poročil; vsled tega je preteklo dosti časa, ne da bi bile rešene dotične pritožbe. Ce bi bili rekurzi dognani, bilo bi njegovo stališče glede tega zakona drugačno; ako se ima pa samostalnim župnijskim vikarijem, ki z uradi in gosposkami naravnost občujejo, tako plačilo odmeriti, da se njih dohodki od 300 gl. povikšajo le na 400 gl., ne da bi imeli nado, kdaj kaj več dobiti, temu predlogu ne more pritrjevati. Vikarji in kurati imajo svoje lastno gospodarstvo in potrebujejo potrebnih sredstev za to. Duhovni pastirji po deželi ne oskrbujejo samo duhovnega pastirstva, ampak oni izvrstno služijo tudi državnim namenom. Žandarji dobivajo po 500 gl. na leto, vikarji pa, ki so se morali dolgo šolati, in ki so dolgo službovali kot kapelanje in veroučitelji, naj izhajajo s 400 gl.? To ne zadostuje, zato predlaga, naj se njih kongrua povikša za 200 gl., to je za 100 gl. več, kakor predlaga vlada. Minister Gautsch dr. Tonkliju odgovarja, da pritožbe goriških duhovnikov, katerih je vseh skupaj 76, zato niso še rešene, ker je treba natančnejših poizvedb, kar je pa jako zamudno. Sicer pa novi načrt s to zadevo ni v nobeni zvezi; ali se bode namreč tamošnjim kuratom priznaval značaj samostojnih duhovnih pastirjev in dovolila kongrua, kakoršno zakon iz 1. 1885 priznava župnikom, ali pa se jim ta samostalnost ne bode priznavala; v tem slučaji se bode ž njimi ravnalo po tem novem zakonu. Dalje pravi minister, da je v zakonu o kongrui že rešeno vprašanje, kateri duhovniki se imajo smatrati za samostojne duhovne pastirje, in da ima o tem razsojevati učna uprava, ne pa uradno mnenje. Novi načrt je posledica neke resolucije in bistveno zboljšuje stanje eksponiranih kapelanov ter bode gotovo ugajal prizadetim krogom. Dr. Tonkli ima s svojim predlogom jako dobrohoten namen, ali če bi ta predlog obveljal, prišel bi celi zakon v nevarnost, zato prosi, da naj odsek pritrdi od vlade nasvetovanemu znesku. Južno-tirolski poslanec dr. Lorenzoni podpira Tonklijev predlog ter za slučaj, ako bi ne obveljal, nasvetuje kongruo samostalnih kuratov po-vikšati vsaj za 150 gld. Tudi nemški konservativni poslanec župnik Pscheiden podpira Tonklijev predlog, rekši, da so službe zunaj nastavljenih kuratov dostikrat jako težavne, da je živež v samotnih krajih večidel drag, in da bodo duhovniki, ako obvelja vladni predlog, še vedno slabeje plačani, kakor učitelji. Tudi omenja, da je število samostojnih kuratov večje, kakor je izkazano v vladnem načrtu. Dr. Tonkli z veseljem pozdravlja trditev ministrovo, da § 1 al. 2 zakona iz I. 1885. določuje, kdo je samostojni in kdo pomočni duhovnik; ker po določilih tega zakona se morajo vsi župnijski vikarji na Goriškem prištevati samostalnim duhovnim pastirjem. Tega pa ni v zakonu, da bi bilo to odvisno še le od državne razsodbe. Zato prosi, naj se pri rešitvi omenjenih rekurzov strogo drži zakona ; po njegovem predlogu bi bilo treba sicer nekoliko večjega državnega doneska, ali državne finance so se odslej, ko je bila sprejeta postava o duhovenski kongrui, hvala Bogu, zboljšale, zato naj se zdaj nekaj stori tudi za duhovnike, da bodo imeli vsaj človeku dostojne dohodke. Tudi dr. Klaič je podpiral predlog dr.Tonklija, dr. Beer pa je ugovarjal, da bi ne bilo nobenega razločka med župnikom in kapelanom več, ako obvelja ta predlog. Dr. Menger je pri tej priliki še omenjal, da so vsled kongrue dohodki nekaterih duhovnikov slabejši, kakor so bili; dr. Lorenzoni pa je tirjal, naj se izjava vladnih zastopnikov sprejme v zapisnik. Pri glasovanji ostal je predlog dr. Touklija iu ravno tako predlog dr. Loren-zonija v manjšini, ter je obveljal znesek, kakor ga je predlagala vlada in za katerega so glasovali poljski in levičarski poslanci. Dnevni red. v pričetku današnje seje vprašal je po razdelitvi došlih vlog poslanec Fuss načelnika zdravstvenega odseka, zakaj ne reši peticij zdravniških kamor? Načelnik poslanec Gnjevvosz je odgovarjal, da zaradi obilnih opravkov drugih odsekov zdravstveni odsek ni mogel zborovati, da ga pa takoj skliče v rešitev omenjenih peticij, kakor hitro mu bodo to dopuščale razmere. Potem se je pričela razprava dnevnega reda. Pri prvi točki, to je vravnavi Avpe in Bečve na Češkem in Moravskem govorila sta poslanca Roser inHallwich pa minister poljedelstva grof Falkenhajn. Dotična peticija priporoča enotno in nekoliko krep- LISTEK. s potovanja za poskušnjo. (Iz ruščine.) Živel je ob Volgi imovit trgovec s kruhom, in mož je bil jako moder. Rad bi bil vedel, kaj se godi po širnem svetu, onkraj meja domovine njegove, toda bila je njegova nesreča, da nikoli ni čital tiskanega — razven objav o stanji žitnih zalog v »Gubernskih Novinah" — a tisku tudi dosti verjel ni. Radovednost bila je njegova slaba stran. Najbolj pa mu je vsa radovedna vprašanja pojasnjeval in razlagal, kadar je povabil na svoj dom bivšega komisijonarja, ki je brodaril po Volgi, ter ga iz-praševal: je-li v istini nekje tudi dežela, ki se na-zivlje Monako, nosijo li Slovenci brade, koliko potroši knez Bismack za poštne konje, kako se imenuje ,samovar" v Avstriji itd. Ta trgovec imel je pa tudi tri neoženjene sinove. Vsi so se izšolali na nižnijnovgorodski akademiji vede in umeteljnosti. Cestokrat so se zatekali k najboljšim krajevnim odvetnikom, naj jih zagovarjajo pred sodiščem radi kaljenja javnega miru in dostojnosti: pili 60 šampanjca z bavarskim pivom, in so precej presedali očetu. Najstaršemu sinu bilo je ime Peter, srednjemu Nikolaj, mlajšemu pa Ivan. Nekoč pokliče trgovec predse vse tri sinove ter jim začne nastopno govoriti: ^Poslušajte me, sokoli moji. Tii ste skoro brez posla ter živite kakor galejni sužnji. Pojdite si ogledat svet — da, napotite se na tuje; toda potujte tako, da si vsak izmed vas izbere drugo deželo in druge narode. Cez leto dnij morate biti vsi zopet doma; potem vas bodem pa vprašal nekaj, na kar mi morate vsi odgovoriti. Tii imate moj blagoslov očetovski. Idite v banko in naročite ondi, da vam novce pošiljajo v glavna mesta." Sokolom je bil jako všeč očetov predlog ter polete v tuje dežele. Peter potuje v Nemčijo in na Angleško. V Berolinu se pobrati z nekim pedagogom, v Hamburgu kupi ogromno zalogo smodek, obišče na Češkem žveplene toplice, v »Kelmorajnu" so ga pri igri do dobrega obrali, v Londonu je na dan popil po petnajst steklenic porterja, iskal je, toda ni našel Rafaelove slike v draždanski galeriji ter se milo zjokal, ko je nos njegov zavohal na pomejnem ver-gebolovskem kolodvoru vonj raske zeljne polivke. Nikolaj si je izbral Avstrijo in Italijo. Nemške slovnice se je učil v dunajskem Orfeji, sam je pa učil v Tirolab tirolske pevce ciganske motive; v Milanu so ga iz slikarne radi netreznega vedenja posadili na zrak, v Pompeji je napačno stopil in si izvii nogo, hotel se je tudi popeljati po železni žici vrh ognjenika Vezuva. Potujoč domov, vozil se je po železnici deloma v četrtem razredu, deloma pa kakor »slepi" popotnik. Trgovčev tretji sin, Ivan, prišel je na Francosko in Španjsko. V Parizu je bil prisoten, ko so sežigali mrtvece v znani peči, vrh Eiffelovega stolpa spustil je proti nebu raketo, obiskal je dalje staro stanovanje Boulangerjevo, v cirkusu je kupil od burkeža na glasovir igrajočega pudla; v Madridu videl je boj z bikom v areni, v nekem dobrodružji v Sevili je zgubil desno uho, v Toledu je kupil »bridko" sabljico, v železniškem vozu zvedel je od svojega soseda, trgovskega potovalca, zelo veselega dečka, da je imeniten kralj v španjski povestnici imel dvojno ime Estra-Madura; dalje je popustil ves svoj cvenk na ruletnej mizi v Monaku; odtodi se je odpeljal s 50 franki, katere je vsprejel — kakor vsi oskubljenci — od igralne uprave, in še v svojo domovino bi se ne bil pripeljal, da ni prodal zlate žepne ure z verižico in briljantno iglico. Tako in kratko je bilo potovanje treh kupčevih sinov. Cez leto sestanejo se vsi, kakor je bilo določeno in izgovorjeno, na očetovem domn. Starček jih je ljubeznjivo pozdravil ter posadil okolu mize, na to pa nagovoril, rekoč: »Tedaj, dragi prijatelji, obhodili ste ves svet. Bistroumnejši, kakor posnemljem iz vaših pripovedovanj, povsem niste postali, dasi ste imeli na pravem konci ušesa in oči. Povedite mi: je-li po vseh deželah in pri vseh narodih taka beseda, ka- kejšo vravuavo omenjenih vodi in je bila iiročeua vladi. Druga točka zadeva podaljšanje začasnega oproščenja doma izdelan h parnikov od pridobitnega in prihodninskega davka. Dotični predlog, ki ga je stavil in danes vtemljeval tržaški poslanec Burg-fctaller, bil je davkarskemu odseku izročen v pretres in poročanje. Židovske verske občine. Tretji predmet današnje seje bil je zakon glede vravnave pravnih razmer židovskih verskih občin. Gospodska zbornica je ta zakon rešila že lani; sedaj se ima ž njim pečati še poslaniška zbornica, predno zadobi postavno veljavo. Kakor je bilo pričakovati, oglasil se je pri tej točki kot prvi govornik proti-semitski poslanec Tiirk, ki pri vsaki priliki Žide vpleta v svoje govore in je bil danes še posebno zadovoljen, da je mogel prav iz srca podajati Žide, ne da bi bil prišel v nevarnost od predsednika biti pokaran, češ, da to ne spada k predmetu. Sklepal je s protestom, da bi ta načrt in njegove določbe zaJobile kdaj postavno veljavo. Za njim sta k besedi oglašena poslanec Zucker in Gomperz, ki sta sama židovskega rodu in hočeta zagovarjati pravice svojih izraelskih sorojakov. Najbrže se pa k besedi oglasi še kdo, zato ni nobenega upanja, da bi bila ta reč danes rešena. Precej za Turkom je govoril minister G a u t s c h in zagovarjal sklepe gospodske zbornice, potem pa je prišel na vrsto dr. Zucker, ki govori že celo uro, pa še nič ne kaže, da bi hotel prenehati, dasi gre ura že na tri. Katoliško politično društvo. IV. Ni še dobro pričelo delovati „katol. politično društvo", že mu je pojasnjevati napačne nazore in misli, ki se trosijo o novem društvu iu njega namenih; nemilo je zadeto društvo od strani, od katere je tega najmanj pričakovalo po svojih pravilih ia po svojih dosedanjih pripravljajočih činih. „Slov. Narod" je objavil dne 1. februvarija članek, ki se je izrazil jako neprijazno o novem društvu. Dolžnost nam je, da v interesu društva, še bolj pa v interesu našega naroda na ta članek stvarno odgovorimo; vsakdo, ki hoče, bo tudi moral spoznati, da ni res, kar piše dotični člankar, da se je društvo rodilo kar čez noč, da je v svojem naslovu z očividnim namenom izpustilo pridevek »slovenski", da se je društvo osnovalo za hrbtom, nekako jedno-stransko, da je vsled društva baje v nevarnosti slovenska narodnost itd., kakor beremo v omenjenem članku. Politično društvo se ni rodilo „kar čez noč". Tako društvo z istim imenom smo imeli v Ljubljani Slovenci že 1. 1873; a to društvo je tedanja skrajno liberalna vlada vsled prestopka po § 24. društvenega zakonika razdružila z odlokom dn6 6. mareija 1874. 1. In od tedaj so se med konser- tero vsi umejo, vsi izgovarjajo in ki človeku prija, kakor bi jo bil poklical navlašč?" Junaci se mračno spogledajo. NajstarŠi popraska se za ušesom ter pravi: „Dovolite, batjuška, da se prej posvetujemo o tej zadevi, ker se vračamo iz različnih dežel in od raznovrstnih narodov." „Dobro!" odgovori starček. ^Posvetujte se, med tem pa grem na vrt." Cez četrt ure vrne se trgovec nazaj k svojim sinom. »Nu?" vpraša oče, težko sedaje na starodavni stol, kupljen na gospodski javni dražbi. Nato začne drugi sin, Nikolaj. „Taka beseda", pravi spoštljivo, „katero umevajo vse dežele in razumi vsi narodi, katero izgovarjajo zdaj po vseh deželah in vsi narodi, in se takoj pojavi, kakor bi jo poklical, taka beseda, batjuška, — nahaja se v istini!" „To sem tudi mislil!" prikima trgovec in se obveseli. »Vsi smo ljudje, vsi smo božja bitja, in kako bi tudi biti moglo, da bi med vsemi narodi ne bilo niti jedine, vsem umljive besede. Imenujte mi to besedo." Vsi trije bratje vskhknejo jednoglasno: ,Ta beseda, batjuška, je — iDfluenca!" Stari oče pohvali sine, in ta večer so pili vsi, da bi se jih ne lotila hripa. Prevel A. S. vativnimi Slovenci od leta do leta izražale želje iu snovala pravila za tako drttStvo. Torej ne »kar čez noi", pai pa, ial, po premnogih Mtih neplodnega ratmišljavanja osnovalo se je katoT. polit, društvo. Vedno prepHčani o potrebi takega društva vde-ležili 80 se konservativci tudi osnovalnega shoda .slovenskega društva" lansko leto v čitalnici ljubljanski, niso nikomur očitali, da bi bil osnovalni odbor delal „za hrbtom" ali „nekako jednostransko", niso se izpodtikali, da društvo ne nosi v naslovu imena .katolišk", marveč so le zahtevali, naj se v pravila sprejme vodilo, ki bo zagotovilo konservativcem, da se bo slovensko društvo v svojem javnem delovanju klanjalo načelom katoliške vere. To se je obljubilo, a ne izvršilo. In predno se je mislilo na novo društvo, vprašal je vrednik „Slovenčev" večkrat vplivne može, ki so imeli biti odborniki „slov. društva" o tej zadevi, a odgovore je dobil take, da se je prepričal: Vse je odloženo „ad calendas graecas". In še le tedaj je castala potreba misliti na novo društvo. Dalje pravi člankar, da se je društvo osnovalo „za hrbtom". To se nam prav od g. pisatelja jako čudno dozdeva. Prav on bi moral vedeti, da je osnovalni odbor istodobno, kakor ^Slovencu" tudi „Narodu" poslal društvena pravila in da je vso zadevo vrednik tega lista baš g. člankarju naznanil in pojasnil še posebej pismeno. Prišli naj bi bili k osnovalnemu shodu, ker društvu pristopiti je bilo vsakemu svobodno, in tam naj bi bili razodeli svoje želje, to bi bile možato. Ne moremo pa odobravati, da so društvo prezirali, da niso v svojem listu ponatisnili društvenih pravil, o njih izrekli svoje sodbe, in da zdaj javno izpod-kopavajo društvo; najmanj pa bi bili pričakovali, da bo g. —r.— tako odurno zažvižgal s svojo bre-zovko nad novim društvom. Najhujše pa je, da g. člankar očita novemu društvu, „da se sramuje svoje slovenske matere, da je z očividnim namenom društvo v svojem imenu izpustilo pridevek „slov6nsko". Taka pisava pač ni vestna. Zakaj niste hoteli objaviti svojim čitateljem društvenih pravil? Ali si ne stavi novo društvo namena: Pospeševati slovenskega naroda duševni in gmotni napredek? Ali ne pravijo pravila, da ima društvo namen razširjati med Slovenci versko, narodno in gospodarsko izobraženost, braniti verske, narodne, gospodarske pravice slovenskega naroda? Ali more najskrajnejši narodnjak še kaj več tirjati? Ali torej naše društvo ni eminentno narodno društvo? In vendar tak naval proti njemu od strani gospodov, ki isti narod ^ljubijo čez vse", kakor sami pravijo. Ako ga res ljubijo, spoštujejo naj tudi one, ki vsikdar stoje trdni kakor skala na njegovi strani. Ali res ljubi kdo narod čez vse, ako takim domoljubom podtika slabe namene, ako že v kali zadu-šuje društva, ki imajo edini namen delovati v prospeh istega naroda? Ako naslov vse odločuje, tedaj se sramuje svoje slovensko matere tudi »družba svetega Mohorja", »družba sv. Cirila in Metoda" in druga društva, ki prav tako, kakor ,katol. politično društvo", ne nosijo v svojem naslovu imena »slovenski". Kam pridemo, ako ne bomo jenjali dlake cepiti? V pojasnilo pa, da se je osnovalni odbor odločil za pridevek .katoliško", to-le: V čitalnici se konservativci niso spodtikah nad imenom .slovensko društvo", iu niso zahtevali pridevka .katoliško", s tem so pokazali, da jim gre le za stvar; a od tedaj so se pri nas, žal, zelo neugodno spremenile razmere; bistveno jih je predrugačila podraška afera, in kadar je v deželi v nevarnosti vera katoliška, tedaj treba barvo pokazati katolikom, tedaj je tudi pri društvih priimek »katoliško" primeren in popolnoma na svojem mestu. Ker pa ste po besedah Leona XIII. ljubezen do cerkve in domovine sestri-dvojčici, ki imate enega očeta in se ne daste ločiti, zato se ni bati, da bi pri društvu nastala kolizija dolžnostij, kakor »Narod" piše, »ko bi se mu bilo odločiti v kakem kočljivem slučaju, recimo za versko šolo na protinarodni podlagi"; kajti bistveni znak verske šole je, da bo pravična vsem narodom. Ni treba torej strahov slikati, kjer jih ni; ne kovati umetnih nasprotij, ko se v isti sapi poudarja potreba edinosti. »Bolje bi pač bilo, ko bi se vse sile osredotočile v jedno društvo, katero bi bilo tem mnogobrojneje in bi vspešoeje delovalo", pravi g. pisatelj v članku. Mi smo bili istih mislij vselej: takrat, ko smo prišU k osnovalnemu shodu »slovenskega društva", tedaj. ko se je snovalo »katol. politično društvo", h kateremu je vabil osnovalni odbor bres ratločka vse rodoljube in kakor »Slovenec" priča, izraiH željo, aaj se Tei ko mogoče domoljubov prijavi društvu, ker vsakdo najde v društvu posla doTolj, ako hočemo, da bo društvo delovalo vspedno. Zato je tudi novo draitvo vzelo za podlago svojim pravilom oni program, ki so ga nedavno podpisali vsi kranjski narodni deželni poslanci, in nima nobenega druzega namena, kakor ta program v vseh točkah odločno, naravnost in dosledno rresničevati med slovenskim narodom. Na istem stališču stali so društveniki, ki so v odbor volili zastopnike najraznejših stanov teV s tem izrazili željo za složno delovanje vseh stanov, in na istem stališču stoji tudi še sedaj odbor društva, ter je pripravljen sprejeti z veseljem v društvo vsacega, ki hoče delovati v smislu društvenih pravil, in pri obnovitvi odbora čez leto in dan bo gledal na to, da posebno delavni in vplivni udje društva najdejo v društvu tudi odlično mesto. Popolno neosnovano se nam torej zdi, da gosp. nasprotnik budi svoje čitatelje na delo za ustanovitev slovenskega polit, društva, »da se kaj ne zamudi in da posebno slovenska narodnost med nami v škodo ne pride." — Vemo, da si gosp. pisatelj ni bil popolno v svesti, kako britke iu krivične so njegove zadnje besede, zato o tem molčimo. Omenimo le: Ako Slovenija nima drugih in hujših sovražnikov, kakor so verni Slovenci in vzlasti duhovniki — to dovolj spričujete preteklost in sedanjost — tedaj naj se ne trese za svojo prihodnjost, tedaj se ni bati, »da slovenska narodnost med nami v škodo ne pride". »Katol. politično društvo" bode delalo vsikdar na to, da se Slovenci, pozabivši žalostne preteklosti, radujejo v sedajnosti skupnega složnega delovanja na podlagi našega veljavnega programa ter z združenimi močmi grade temelj srečnejši prihodnjosti našega naroda! Pogreb Davorina Trstenjaka. (Izviren dopis.) »In zdaj še ti? — Slovenec nima sreče!" Te ptetužne besede Stritarjeve pretresale so nam srca, ko se je razširila vest, da Trstenjaka ni več, — slavnega Trstenjaka! Malo mož nam je Bog dal, katere bi celi narod s takim ponosom svoje imenoval, kakor ravno Trstenjaka. Učenjak je strmel nad njegovim bistroumom, meščan smehljal se je njegovi prijaznosti, — tudi borni kmet zrl je v njem svojega sočutnega prijatelja, vedno milega svetovalca. Kako globoko je v slovenskih srcih zapisano Trstenjakovo ime, in s kakšno iskreno ljubeznijo je navdaja, pokazal >e najlepše njegov pogreb. Od vseh stranij prišli so njegovi častilci, da bi mu izkazali zadnjo čast, zadnje neomejeno priznanje. Iz bele Ljubljane bilo je toliko odličnih zastopnikov, da smo se čudili, kako plamtijo srca slovenske prestolnice za slavnega učenjaka. Posebno iznenadili so nas sovdeleženci iz »tužne Koroške", ki so tudi v mnogobrojnem številu prihiteli v Stari Trg. Slovenje-graško mesto posazalo je z nepričakovano obilno vdeležbo, kako si je znal Trstenjak tudi pri naših narodnih nasprotnikih pridobiti popolne simpatije. Politični uradniki, pod vodstvom okrajnega glavarja Finetti-ja, bili so poluoštevilno prisotni. Da je pa bilo kmetskega ljudstva od blizu in daleč na stotine prišlo, misliš si lahko, ako veš, s kakšnim spoštovanjem spremlja naš priprosti narod svoje blage dušne pastirje celo življenje — do groba. Duhovnikov zbralo se je bilo dvaintrideset, pač lepo znamenje, kako priljubljen je bil nepozabni pokojnik pri svojih stanovskih bratih. Vsi ti vdeleženci, tako različni po stanu in omiki, — enaki si le v iskreni ljubezni tlo Trstenjaka, —• spremili so nesmrtnega k večnemu počitku. Sprevod bil je prekrasen! Slišal se je samo jeden glas, samo ena sodba o njem: Takega sprevoda še ni bilo v našej dolini — in ga tudi nikdar več ne bo. Sprevod vodil je prečast. g. kanonik L. Herg iz Maribora. Po običajnih sv. opravilih pred farovžem bila je krsta prenešena v cerkev, kjer je bil najprej oficij. Za tem stopi čast. g. dekan rogaški, Tompah, na leco ter vzame v pretresujočih besedah slovo od pokojnika. V krepkih potezah naslika življenje njegovo. Nobeno oko ni bilo suho, ko nam je pravil, kako je mati Trstenja-kova neprenehoma molila, da bi njen sin postal (Dalje Y prilogi.) Priloga štev. »Slovenca** dn^ 8. februarija 1890. dubovnik. Glasen jok in ibtenje pa se raEŠiri po cerkvi, ko uam je popisal njegove zadnje trenotke, vredne katoliškega duhovnika. Iz ginljivega govora omeniti nam je 6e samo one besede, ki so bile namenjene narodnemu delovanja Trsteujakovemu. ' ,Ljubil je svoj narod, iz celega srca ga je ljubil. I Istotako želel je, da bi slovenski narod dospel do ' najvišjega blagostanja. A popolnoma bil je prepričan, da bo narod to dosegel le na podlagi sv. vere. V tem smislu deloval je celo življenje, v tem kipijo vsi njegovi spisi .... Da bi ga pač posnemali slovenski pisatelji in učenjaki!" ... Res zlate besede; v sedanji dobi eminentnega pomena! Po prepovedi bila je sv. maša, katero je daroval pokojnikov sorodnik, Jak. Trstenjak, župnik pri sv. Marjeti. Sv. maši sledil je „libera" in prej ko so dvignili krsto, zapel je izborni kvartet iz Ljubljane .Nad zvezdami", pesem, ki je pač toliko grenkih solz prisilila v oči. Do vrhunca prikipela je žalost, ko smo stali ob grobu, ki bode hranil našega ljubljenca Trstenjaka Ko so bila končana sv. opravila, proslavljal je še ob grebu g. dr. Jos. Vošnjak zasluge .njega, ki smo ga ravno izročili hladni materi zemlji", .njega, ki se je vse svoje žive dni kot izvrsten pisatelj boril za geslo: .vse za vero, dom, cesarja". V blagodejni harmoniji zdela se nam je s tem govorom prekrasna pesem: „Blagor mul", katero je potem ljubljanski dveterospev zapel pokojniku z zadnje slovo. Da, — blagor mu! Ne dvojimo, da mu bode mili Bog podelil v večnem raju zasluženo plačilo, večni blagor za njegovo neumorno, plemenito delovanje in neoma-deževano življenje. S tem bila je končana tako lepa, a žalibog, tadi tako žalostna slovesnost. Pokopali smo predragega, slavnega Trstenjaka. Telo njegovo izročili smo zemlji, duša njegova splavala je v nebeške visočine, toda njegov spomin in njegova vroča ljubezen do slovenskega naroda ostane. .Kdor dušno živi, ne umrje"; a v^mo, da Trstenjakov duh bode ostal in v hvaležnem spomina živel, dokler bo narod živel, katerega je on v velenčenib spisih pogumno branil. Njegova narodna ljubezen pa, — kako li bi ona umrla? Saj so jo podedovali njegovi učenci in njegovi častilci, in v njegovih srcih bo plamtela do zadnjega vzdihljeja. V njej se bode tudi vedno lesketalo Trstenjakovo ime, v njej bo donelo in odmevalo: Trstenjaku slava, slava! M. Politični preg-led. v Ljubljani, 8. februarija. !Votraiii«> detele. Driavni zbor. Klub centruma je dn6 6. t. m. sklenil naslednjo resolucijo: Ker je centrum prepričan, da bode sprava med voditelji češkega iu nemškega prebivalstva pospeševala mir v državi, ako se bode polegel prepir med Cehi in Nemci ua Češkem; ker je dalje centrum prepričan, da se bode dosegel ta za vso državo potrebni mir le tedaj, ako ne bode ponehal le narodnostni prepir, temveč tudi versko nasilstvo, ki tare vesti gled^ ljudske šole: bodo člani centruma, kakor doslej, v najožji zvezi z vsemi onimi, ki imajo isti namen pred očmi, če tudi po različnih potih, z vsemi močmi delali na to, da se red javnih pravnih razmer zvrši na krščanski podlagi, država ostane edina in nerazdeljena, kraljevine in dežele pa razvijajo samostojno." Resolucija je bila enoglasno sprejeta. Moravska. .Moravski Orlice" piše, da je potrebna tietja češka učiteljska pripravnica na Moravskem, ter izraža upanje, da bode naučno ministerstvo ustreglo opravičeni želji deželnega šolskega sveta in prebivalstva. Ogerska. Ogerski državni zbor bode zboroval do Binkošti ter rešil državni proračun, postavo o honvedu, vprašanje o domovinski pravici decentralizacijo pravosodja. Na dnevnem redu je tudi nekaj manjših predlog, med temi ona o hrvatski hipotečni banki. — Grof Julij Andrassj je tako nevarno zbolel, da z4-nj ni več upanja. Operacija ni mogoča, ker je bolnik preveč oslabel. Tmai^e driare. Italija. V sedanjih razmerah ni čudno, da je Orispijeva komisija v senatu potrdila krivico ter I sprejela paragraf gled^ .pobožnih ustanov". — I Piemontezi so nekda prosili laškega kralja, naj se ' is Rima preseli v Turin, ker se kraljeva družina ' itak domačo ne čuti v papeževem obližji. Poleg tega 80 občinske razmere v Rimu od leta 1870. vedno slabše, ker dolg raste strahovito. Liberalni listi pod- : tikajo slabe razmere prejšnji papeževi vladi, ako- | ravno je znano, da leta 1870. rimska občina ni imela nobenih dolgov. Bolgarija. Dragan Ca n ko v je izdal pro-klamacijo na bolgarski narod, v kateri ga poživlja, naj se ne boji smrti v boji zoper sedanjo vlado, princu pa svetuje, naj prostovoljno zapusti deželo. — Nekaj vr6 ob Marici, in kakor listi trdijo, so zopet tuje roke vmes. Mala državica, ki se je po dolgem boji oprostila nečastnega jarma turškega, je sedaj prišla skoraj z dežja pod kap, ker se i njo kakor z žogo igrajo mali in veliki politiki. Črnagoru. Novorojeni sin črnogorskega kneza je dobil naslov velikega nadvojvode Zaholmskega. Ta naslov ima, kakor nekateri trdijo, nekaj političnega pomena. Ercegovina se je nekdaj imenovala Zaholm, iu znani vstaški vodja Stojan Kovačevič je bajč rekel knezu, da bude ta naslov razveselil Er-cegovce. No, do tega ne bode tako hitro ali nikoli prišlo, česar Kovačevič pričakuje. Francija. Francoski ministri so se zopet spravili in ostanejo edini do — prvega prepira. — Finančni minister je potrdil budgetni komisiji dodatne kredite ter izjavil, da bode iskal novega posojila v pokritje primanjkljaja. —- Škof v Verdunu, msgr. Pages, je pričel nabirati doneske za spomenik znani Ivani d' Are ali devici orleanski. Kakor poroča .Petit Journal", poslal je sv. oče pismo škofu Pagesu, v katerem priporoča in blagoslavlja podjetje. Anglija Parnellova pravda z listom .Times" je končana. Dokazalo se je, da je malovredni Pigott list speljal na led. Dne 4. t. m. je bila obravnava pred lordom nadsodnikom. Sprva je Parnell zahteval 100.000 funtov, konečno se je zadovoljil s 5000 funti. Zastopnik lista je bil s tem zadovoljen. To je dokaz, kako lahko največji listi pridejo v zadrego zaradi lažnjivih poročevalcev. — Angleški ministerski predsednik lord Salisburj je dovršil 60. leto. Od novega leta je hudo bolan, ravno tako njegova desna roka lord Hartington. Nemčija. Nemška zveza antisemitov je tudi izdala volilni oklic, v katerem naglaša škodljivi vpliv židovstva ua upravo iu postavodajalstvo, na časopisje in trgovino. Belgija. Med Belgijo in Nemčijo leži malo nevtralno ozemlje Moresnet, ki naj bi se razdelilo. Belgijski listi pa s to razdelitvijo niso zadovoljni, ker hoče prebivalstvo ostati nevtralno, ali pa se združiti z Belgijo. Moresnet nima moči, da bi zabranil razdelitev. Ali s tisto pravico, s katero bi se sedaj ta košček zemlje razdelil, mogla bi se kdaj razdeliti tudi Belgija, katera je tudi le .Moresnet" med velikimi državami. .Koln. Ztg." pobija to trditev, češ, da meja ni bila nikdar stalno določena po pogodbi z dn^ 26. junija 1816 med Nizozemsko in Prusijo. Ko pa je po belgijski revoluciji leta 1830 Moresnet prišel pod Belgijo, ostala je še prvotna pogodba veljavna. Portugal. V Lisabonu je bila dn4 1. t. m. velika demonstracija. Predstavljali so v nekem cirkusu pantomimo .Portugal v Afriki". Dva klovna sta predstavljala Serpo Pinta in Castelarja, ki branita portugalsko zastavo proti divjakom v Afriki. Občinstvo je začelo razgrajati ter je vse razrušilo v cirkusu. Časniki po pravici očitajo policiji, da je dovolila tako predstavo. Izvirni dopisi. Zagreb, 6. februvarija. Dne 29. januvarija je bil v Zagrebu izbran za župana dr. Milan Amruš z 21 glasovi neodvisne narodne stranke, dočim je manjšina, ali vladina stranka oddala 18 praznih glasovnic. Ko je vrhovni župan javil vspeh glasovanja, pozdravilo je zastopstvo pa tudi galerije burnim in dolgotrajnim .živio" in ploskanjem to izvolitev. Tako ima tedaj Zagreb po dveh letih zopet svojega zakonitega župana in tako se bode mogla uprava točneje in koristneje voditi, nego dozdaj, ako ne bode od strani vlade kakšnih zaprek, kajti novi načelnik je opozicijonalec; a kaj to pri nas pomeni, so že .Narodne Novine", govoreč o tej izvolitvi in o belem listu novega župana, povedale, namreč, da se more napredek mesta Zagreba le tedaj zagotoviti, ako bode novi župan vse delal v spora-zumljenji z vlado. To znd gotovo najbolje novi župan in njegova stranka, ter se je nadejati, da se bode v vseh poslovih trezno pa tudi oprezno ravnalo, tako da bode moglo vsako navodilo vladinega lista biti brezkoristno. Manjšina v mestnem zastopstvu, katerej je vedno sloga v ustih, pokazala se je že pri izvolitvi temu protivna, kajti prazne liste je oddala in ni smatrala vredno, da se župan šložno izvoli. Kakor lisica o nezrelem grozdju, tako govorč tudi .Narodne Novine" o tej izvolitvi, da vladioa stranka ne želi politike v mestnem zastopstvu, niti se more zahtevati, da se izbere današnji ban za ! častnega meščana, (ker večina temu ne bi pritrdila), ' ali sloga mora biti s sedanjo vlado, kajti brez nje | se ne more ničesar storiti. Ker pa protivna stranka ' ni hotela njihovega vladinega privrženca izbrati niti za župana, niti za podžopana, — izbran je namreč neodvisnjak Stankovič, — zatorej se drž6 strogo strankarske discipline, kar pa po njihovih nazorih protivna stranka ne bi smela delati. Kajpada, oni se niso najmanje trudili, da pride pri volitvah vladina stranka do večine! Oni niso upotrebljevah niti dozvoljenih, niti nedozvoljenih sredstev pri zadnjih volitvah, da pridejo do večine, kar se jim vsled samosvesti meščanstva ni posrečilo. Kaj ni to hinavstvo ? Novi župan dr. Amruš je pokazal že v svojem prvem govoru, da ne želi politike v mestnem zastopstvo, kajti po njegovih prvih besedah soditi, bode se bavil on najbolj s tem, da mesto Zagreb razvije in vredi v vsakem pogledu, posebno pa v zdravstvenem, česar največ pogreša, in v tem pogledu se bodo menda vendarle vsi zastopniki sla-gali. Ali domoljubja pri vsem tem ne izključuje, kajti Zagreb naj bode tak, da bode na čast Hrvat-skej, da aode mogel vsak Hrvat, ki pride všnj, s ponosom reči: Hrvat sem; hrvatska je prestolnica Zagreb! Dr. Milan Amruš je poznat v političnem in javnem životu Hrvatske. Večina mestnega zastopstva je hotela s tem, da ga je izbrala za župana, pokazati, kako ona želi in hoče občuvati mestu značaj prestolnice hrvatske, če tudi je gotovo bolj prepričana, nego vladina stranka, da v mestno zastopstvo ne spada politika. Novoizvoljeni župan pa bode tudi vse svoje delovanje tako vredil, čeravno ne smatra sedanji svoj položaj političnim, kakor se spodobi možu, ki hoče, da bode Zagreb ognjišče hrvatske samosvesti, središče hrvatskega života in napredka. Novoizvoljeni načelnik nosi seboj na župansko stolico poleg lepega uma in obsežnega naobraženja, globoko svest svoje dolžnosti, gorečo ljubezen do Hrvatske in njenega glavnega mesta, ter čvrsto voljo in odločnost, da bode njegovo županovanje plodo-nosno, koristno in častno za Zagreb. Vrhu tega ima novoizvoljeni župan na svojej strani večino, sicer ne jako po številu, ali jako po svestnih, učenih in rodoljubnih možeh, ki jo sestavljajo; jako po čvrstej odloki, da bode disciplinirana, delavna in složna, ter da bode čvrsta uaslomba župana v vsem, kar bode osnoval za razvitek, sijaj in napredek hrvatske prestolnice. Razven tega pa ima dr. Amruš še to prednost, da more biti nasproti vsakemu neodvisen in da je v srečnem položaji, da svoj čas in svoje sile posveti novemu svojemu položaju. (Konee bIMI.) Dnevne novice. (Ljubljanska dijaška in ljudska knhinja.) Človekoljubni zavod dijaška in ljudska kuhinja, ki v našem stolnem mestu blagotvorno deluje že več let — kakor znano, bila je leta 1877. ustanovljena ljudska kuhinja — mora zahvaliti za svoj postanek in sedanjo delavnost v prvi vrsti dobrosrčno tukajšnje prebivalstvo. Vsled te lepe čednosti je zopet 36 novih podpornih članov pristopilo društvu, na čemer se vodstvo najtopleje zahvali. Le če se pomnoži podporniki, mogoče bodo ob vedno rastoči draginji ustrezati plemenitemu namenu društva. Torej hvala vsem dobrotnikom in podpornikom, posebno dobrosrčnim damam, ki požrtvovalno delujejo v kuhinji. Naj bi tudi v prihodnje ne odtegnile pomoči učeči se mladini in revnemu prebivalstvu, da more obstati in razvijati se v tako težavnih razmerah prepotrebno društvo dijaške in ljudske kuhinje. Letnina je nizka in znaša le 2 gld. O dobrodelnosti in potrebi društva se vsakdo lahko sam prepriča v prostorih starega strelišča, katere je kranjska hranilnica brezplačno prepustila v porabo. Tii dobivajo revni dijaki in mestni reveži dobro, zdravo in tečno brano po najnižji ceni, kar pa je mogoče le vsled darov in podpornih članov. Vsak dan dobiva hrano v snažnih in zdravih prostorih nad 200 oseb. In sicer se dobi: porcija dobre, močne, zakuhane juhe po 3 kr., porcija najboljše govedine (7 dekagramov) po 4 kr., porcija raznega sočivja 3 kr., kos kruha 1 kr., porcija pečenke 6 kr. in močnata jed 4 kr. Do 20 revnih pa pridnih dijakov dobiva vsak dan skozi šolsko leto hrano brezplačno; tudi v prihodnje se bode oziralo na revne pa pridne učence srednjih šol, pripravnice in nove obrtne šole. Posebno izdatna podpora učeče se mladine, ki dobiva c^no in tečno hrano ter se v rasti ohrani zdravo in trdno, gotovo opravičuje naslednjo prošnjo vodstva dijaške m ljudske kuhinje: Ker so dijaki, ki zahajajo v kuhinjo, večinoma z dežele, prosi vodstvo gospode po deželi \a občinske zastope, uaj bi pristopili društvu ki noče slišati o toni jeziku in pa zelo razširjeno kot podporniki, kakor je poduirajo visoki iležolui ' mnenje, da je potrebna Madjarom. V minolem letu ibor, kranjska hranilnica, mestua občina ljubljanska, čč. duhovščina in plemeniti prijatelji mladine. (Belprajski župan Pašič) je ua svojem potovanji prišel v Ljubljano, da si ogleda vodovod in meji. Princ si je nekoliko pobarval brke ter prišel z vojvodo lAiyneškim nepoznan iz Genove v Pariz, kjer je zahteval od župana in vojnega ministerstva, da ga pokličejo na nabor. Ker mu je bila zahteva odbita, pisal je vojnemu ministru in ga {)rosil, da sme kot prostak služiti v armadi. Nato so ga prijeli. RiO de Janeiro, 7. februvarija. Vsled vojaško izjave je Fonseca generalissimus. je izdal naiiČni minister ukaz, s kojim je nemščina ' proglašena za obligatni predmet na srednjih šolah. Ta naredba je izzivljala na jedni strani hrup, na j drugi 80 jo pa pozdravljali. Zanimljivo je, kar se je njegove naprave' v Klečah. Nastanil se je v gostilni . v tem oziru dogodilo minole dni v ogerski posla-pri „Slonu". Ogledal si bode tudi drugod vodovode ■ niški zbornici. Poslanec Emil Abranyi je trpko in kanalizacije, ker nameravajo oboje uvesti tudi v | tožil o propadanji uiadjarsko kulture, rekoč: /Po je srbski prestolnici. ' stara stvar, da temu, ki hrepeni po domovji, ni treba (Vipavska kmetijska podružnica) je imela dne , potovati na tuje Zadostuje vže, če gre v peštansko Constant brigadni general in Vanden-6. t. m. občni zbor, katerega se je vdeležilo nekaj , borzo; tu v istini hrepeni po domovji, kajti ondi ni ^ kolk podadmiral. nad 30 udov iu tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. | Ogerske, tam je mali Herolin in Prankobrod. O Du- | ---— Pire. Razgovor je bil o sadjarski zadrugi na Slapu, 1 naji navlašč ne govorim, kajti ondi se govori tudi ; Ui prosi podpore, o nakupu modre galice, ameriški | češki. Kaj porečejo poslanci na to, da je danes Ogerska | trti in podružnici sv. Cirila in Metoda. Obširnejši ' '' ■ -i;.-- ~ ^......-i".-. .v, dopis prihodnjič. (Dolenjska železnica.) Neki dunajski list je ITiiirll ho: 7. febr. Jovana Jentel, zdravnikova vdova, 77 let. Stari bolj preplavljena z dunajskimi in druzimi listi nego ' trg 20, oslabljenje. — Jožefa Židan, delaviSeva hSi, 1 leto, i za one dobe, ko se je v deželi kar trlo avstrijskih | Kurja vas 10. jetika._ uradnikov? (Cujte!) Kaj porečete k temu, da list . poročal nedavno, da hoče neka družba, kateri je na ; „Neue Freie Presse" samo v Pešto dohaja v 1600 čelu g. baron Schvvegel, pričeti gradnjo doleuj- j iztisih, da je beroliuski ^Bazar" imel leta 1887. na j ske železnice s stransko črto do Kočevja. Ta vest j Ogerskem 4600 naročnikov in ne manje „Garten- ^ se nam dozdeva verojetna. j laube" ? Kaj pa pravite na to, da je tu v Pešti na ^ (Zlata poroka.) Iz Valta vasi se nam poroča: j stotine rodbin, ki ne čitajo nijednega ogerskega .. w .. • -• , • , _________!• i.^ O T.*"...: /Irt nn liii/li TiQ Arrikrolrani Tremenuko sporočilo. lista? Kaj porečete, da na tisoč ljudi na Ogerskem i polni svoje knjižnice samo z nemškimi knjigami in j časopisi ter se za duševne zaklade še brigajo ne, koji se v stoterih zvezkih nahajajo v ogerski književnosti? Petolija, tega najbolj omiljenega pesnika, učila se je množica stanovništva peštanskega stoprav tedaj poznavati, ko je bil tu dunajski gledališki igralec Lewinski in je deklamoval nekoliko Petoli-jevih pesnij v nemškem prevodu. — Povedal naj bi bil poslancem še to Abranji, kar je pisal o Madjarih njih zgodovinar gr. Etvos: „da so otok, obdan s slovanskim morjem!" (Končal si je življenje,) kakor se nam poroča, Fr. Pazdirek, vrednik lista „Slavische Warte'' v Pragi, in sicer vsled bede in stradanja. Nesrečna smrt, a jo zabeležimo, ker je bil nesrečnež znan časnikar. (Čitalnica v Krauji) priredi v soboto 15. t. m. ob 8. uri zvečer maskarado. Sviral bode oddelek domačega pešpolka baron Kuhn. Teieicrami. Pariz, 7. februvarija. Vojvodo Orlean- | skega, ki se je danes zjutraj pripeljal v Pariz ; in je imel pri sebi odpovedno pismo grofa j Pariškega in manifest na Francoze, so zvečer preobširen bi bil. Rečem le toliko, da bolj srečnega ' prijeli pri vojvodi Lujneškem na podlagi iz- ružba ne bi tiralne postave proti princem prejšnjih vla- , V raznih časnikih beremo, da so tu in tam praznovali lepe slavnosti zlate poroke. Tudi pri nas smo bili tako srečni 4. t. m. vdeležiti se redkega praznovanja zlate svatbe, katere se je veselila vsa duhov-nija in je težko pričakovala tembolj, ker se ne spominja nikdo, da bi bila v tukajšuji cerkvi ali v bližini že kdaj slovesnost zlate poroke. Slavljenca bila sta: Janez Dular, rojen 30. septembra 1810, dolgo let že cerkveni ključar in posestnik v Jurka vasi hšt. 7, in njegova blaga zaročoica Marija, roj. Zaje, 18. januvarija 1823, katere dobrotljivost in usmiljenost slovi pač daleč okolu. Zaročenca bi bila praznovala že lansko leto svojo zlato poroko, ker sta 1. 1839 prejela zakrament sv. zakona, pa ravno takrat je bila mati zelo obolela; toda ljubi Bog dodelil ji je zopet krepko zdravje in oba zaročenca radovala sta se čvrsta, zdrava in bistrega duha v sredi svojih pošteno preskrbljenih otrok t. j. dveh sinov -in dveh hčera ter mnogo veselih vnukov in vnukinj mile jima sreče v visoki zadovoljni starosti. Po slovesnem cerkvenem obredu namreč in po minoli slovesni sv. maši v krasno ozaljšani farni cerkvi peljala sta se zlatoporočenca v obilnem spremstvu svatov in povabljenih gostov na svoj dom k domačemu raz-veseljevanju. Ako bi hotel opisati vse posameznosti, prijateljsko veselje, vzajemno radovanje, zlasti pa prekrasne napitnice in vsestransko izražena voščila. I Cas Stanje Jg^ —'--Veter Vreme ž ______irtkome« toplom.r» ,2 opazovanja ^ „„ po Cei.yn » g 17. u. zjut.l 738'3~1 ^ron brezv. oblačno 7 2. n. pop. 740 5 1-6 sr. vzh „ 0 90 9. u. zvei 742-2 l-O sr. szap. „ sneg Srednja temperatura O S" za O-l" nad normalom. ]>unajHka borza. (Telegrafično poročilo.) 8. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16^6 davka) 88 gld. 60 kr. Srebrna „ 5% '„ 100 „ „ 16 * „ 88 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......933 Kreditne akcije ..........321 London.............119 Srebro ............. — Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini...........5 Nemške marke..........58 90 50 85 42 „ 59 „ 02'/, „ Tržne cene v Ljubljani dne 8. februarija. in bolj veselega dneva si zbrana družba mogla želeti, in gotovo ostane prekrasni dan tu-'kajšnje redke slovesnosti v celi duhovniji vsem mladim in starim nepozabljen. Blagosrčnima zlatozaro-čencema pa želimo vsi iz srca, da bi mirno in ve selo večer svojega zemskega bivanja preživela ter i ' ....... lg£|kr: " " gM^ Pšenica, hktl. ... 6 66 Špeh povojen, kgr. . — 68] . Rež, „ ... 5 — Surovo maslo, „ . 1 lOi 1 Ječmen, „ ... 4 55 Jajce, jedno „ . — 8| ! Oves, „ ... I 3 10 Mleko, liter .... — 3 I Ajda. „ ... 5 — Goveje meso, kgr. . — 661 , Proso, „ ... 4 55 Telečie „ „ . — 651 Koruza, „ ... 4 50 Svinjsko „ „ . — 56 Krompir, „ ... 2 90 Koštrunovo „ „ . — 36 iLeča, „ ... 12 — Pišanec.....— 70 Grah, „ ... 10 - Golob .....- 25 Fižol, . ... 10 - Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo. kgr. . 1 — Slama, „ „ . . 2 50 'Mast, „ . — 68 Drva trda, 4 0mtr. 6 80 Špeh svež, „ • — 60 „ mehka, „ „ 4 US darskih hiš. Pariz, 8. februvarija. Vojvoda Orleanski i je zvečer, predno so ga prijeli, poslal voj- ■ nemu ministru pismo, v katerem zahteva, ! da zadosti vojaški dolžnosti. Formalno se dočakala tu še demantne, po smrti pa večnoradostne i preklicuje, da bi prinesel seboj odpoved grofa nebeške svatbe. Bog usliši! i i>ariškega. Ministerski svet se bode danes (Slovanski večer na Dnnaji.) Z Dunaja nam | posvetoval o tem. Zjutranji pariški listi so javlja dne 5. t. m. prijatelj: „Včeraj zvečer v dvo- objavili veliko podrobnostij o sinočnjem do- imajo prednost, ranah Ronacherjevega zavoda prirejena zabava „Slo- ' ... ^ . i. i t^ h Tovarna za lesovino in papir v Medvodah vzame v službo dva ali tri rezalce papirja (Ir*apiei*scliiiei ro Icavo pripraviti! Pazite dobro na to, da so razširjeni ZElboji & zavitki, kteri niso pravi . Franck' ovi, ampak goljufivo ponarejeni!- Hočete li okusno pijačo in tečno kavo imeti, zahtevajte pravo /^Franck'ovo^^ kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami: Peta«. varstvena znamka. varstvena znamki. varstvena znamki. in s tim podpisom: Toraj: ^vcvidno:^^ fi 11 po ua nji! Krivo je misliti, da se .dobra kava'' le iz samih kavinih zrnc pripravlja, ne — kajti dober pristavek pOVikŠa kavino moč, njeno barvo in njen okus. — To je resnično, prepričajte se blagovoljno z poskusom prave Franck'ove kave. z* ČnnCLO ka-vo: z 4 zlicarai lca"Vin.iil srne - 1 Žlico Francfovo _ zolečno »» - »J J>. 1989 Nr. 9 IV. - 1 Franck:- ov® J. vr. k Cradec: Lekarna Vendelina pl. Tmk6Gi>:yja, deželna lekarna, Sackstrasse. Duaaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja, „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., lundathurmerstr. 113 Nepresegljivo za zobe I. sallcilia^Diiliia nli aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh Jedna velika steklenica 50 kr. ILsaliclliizoliiilpraM splosnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, k 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi ebm M^ zraven rotovža v Ljubljani. Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu". Vili., Josefsliidterstriisse št. 30. Dunaj: Lokama dr. Otona pl. Trnkčczyja. „pri Kadeckiju", 111., Uadctzkjplatz št. 17. (2) Hveže pustne krofe priporoča vsak dan (6-5) J.FflDE hhm olleka in m Podpisana imam v zalogi uajrazuovrstuejSe trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobar-vene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, velume, albe, ko-retelje, prte, sploh vse, kar se rabi t ccrkvl pri službi božji. ^ Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo, ter ne podpirajte tujih tvrdk, društev ali potujočih agentov. Izdelujem rof-no in pošteno po najnižji ceni bandera iu drugo obleko. Zagotavljaje torej hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižje cene, hvaležna Vam bodem za najmanjša naročila. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbmier, Imejtteljica zaloge cerkvene obleke V Ljubljani Gledališke ulice štev. 4. (0-6) Lepo, svetlo, suho iu mirno stanoTanje y I. nadstropji, imajoče pet sob z vsem potrebaim in krasnim razgledom, oddaje se za st. Jurij. (i) Natančneje v Kolodvorskih ulicah št. II. r. Gregorija Eiharja, katerih lastnica je bila do svoje smrti sestra skladateljeva,. Jerica Rihar, se dobivajo sedaj le še pri podpisanem. Leopold Rihar, (10—2) kapelan v Križih. Pošta Tržič. Andr. l>ru^ovic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoča po 5«elo iiizl^i oeiii okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ee-ment, sklejni papir (Dachptippe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in mo^iiio narejena Štedilna ognjišča 1 ' Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi Je mogoče v malih urah iu majliuimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi iu železoliti gornji Ktojali, kakoi- tudi v< lesena i^ovi inesiugaste trouibe in ventile in železna okova. ^mm (6) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Oi/ps) za gnojenje jHtijti. Št. 1792. (3-3) V smislu § 15 obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 drž. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev občinskega svšta sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovati in zoper nje vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih razsojal bo občinski svet. >Ies^tiii iiiag^isti-at ljiil>ljanslti, dno 1. februarija. 1890. Lepota zob. Naznanilo. Visoka C. kr. deželna vlada je dovolila občini Zg. Tuhinj pri Kamniku Iztiri letne ^eiiinje m živino in bla^o. Sejmi bodo: 20. svečana, 3. malega travna, 12. malega srpana in 21. kimovca. Prvi semenj bode SO. j^veeaiia t. 1., na katerega uljudno vabi Županstvo v Zg. Tuhinji. (3_2) župan: Janez Zavašnik. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v jaiii, ^■lMA«?^ »Jat- ima vedno bogato zalogo stavbinskega oro