^ mk dan ras« la prandkov j^ued daüy except Saturday». Sunday» and Holiday« Cona Uafta Jo $84)0 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 2847 South Lawndala progtorl AVI. Offlco of Publication: S6B7 South Lawndalo Ave. Telephone. Rockwell 4»04 î?*^ U "^nd.*cUM matUr January It, 1S33. at th« poat-offtce al Chicago, Illinois. untí.r the Act oí CongrMa of March g. 117». CHICAGO 23. ILL« ČETRTEK. 4. SEPTEMBRA (SEPT. 4). 1847 Subscription $8.00 Yearly &TEV.—NUMBER 173 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for Wsection 1103, Act of Oct. 8, 1917. authorised on June 4, tttlS. ameriških obrambno iH Ceremonije se vršile v uradu brazilskega zunanjega ministra. Predsednik Truman govoril na zaključni seji medameriške konference Rio de Janeiro. BraslllJa. 8. ^ — Delegati devetnajstih ameriških republik so podpisali obrambno pogodbo, s katero so * obvezali, da bodo pomagali vsaki državi, ki bi postala žrtev «resije zunaj ali znotraj zapad-De hemisfere. Označili so jo za najvažnejšo mednarodno pogodbo svoje vrste v zgodovini. S podpisom pogodbe so vse ¿ržave priznale Monroejevo doktrino za zapadno hemisfero. Ce-icmonije so se vršile v uradu brazilskega zunanjega ministra. V imenu Združenih držav so pogodbo podpisali državni tajnik George C. Marshall, senatorja Vandenberg in Connally, Warren Austin, kongresnik Bloom in ameriški poslanik Pawley v Rio de Janeiru. Predsednik Truman se ni udeležil ceremonij. Pogodbe nista podpisali republiki Ekvador in Nikaragva zaradi političnih homatij doma. Zunanji ministri ameriških republik so izjavili, da bo pogodba predložena parlamentom v svr-ho ratifikacije, kakor hitro se bodo vrnili domov. V smislu pogodbe se bo napad na sleherno ameriško republiko smatral za napad na vse. Kolektivne obrambne akcije bodo podvzete v slučaju oborožene-napada v geografično določe-varnostni coni, ki uključuje i republike, oceanski prostor in skoro vse polarne pokrajine apadne hemisfere- Pogodba določa tudi skupna posvetovanja v ivrho obrambe katere koli ame-riike države, ako bi ji pretil napad s strani sile zunaj varnostne cone. Predsednik Truman je govoril na zaključni seji medameri-ike konference. Dejal je, da bo Amerika ostala močna država, bo lahko izvajala svojo zunanjo politiko v interesu trajnega miru. Pozabila ne bo svojih obveznosti glede vzdrževanja miru in skrbela, da bodo druge dr-kve izpolnjevale obveznosti. Truman je govoril 35 minut. Poudaril je, "da nam je povojna «>ba prinesla bridka razočarala Veliko število držav je Še podrejenih tipu zunanje domine, čeprav smo se borili za Jtoravo take dominacije. Mnogo v Evropi in Aziji še živi PJ *nco oborožene agresije. Podaljšana vojaška okupacija jw>g»h pokrajin je odvratna, «oriomsko okrevanje se je za-j/ zaradi paralize, politične »Jazni m negotovosti. hmeljna osnova politike «nu*nih držav je trajni sve-mir. Odločili smo se, da v družbi naših prijateljev F**»' mir. Nudili bomo eko-pomoč onim, ki so pri-v!-Jeni P°magiti sami sebi. "" ameriškega bogastva so Evropa študira svoje m novi svet mora pri-™' svoj delež k trajnemu interesu blaginje člove- ¿^«ti ko ploskali Trumanu, Je »javil, da bo Amerika ostala lojalna organizaciji Združenih narodov. "Naloga te organizacije je vzdrževanje miru," je dejal. "Pozabili ne bomo naših obligacij v smislu načel čarterja Združenih narodov. Zapadne hemisfera sama ne more garantirati svetovnega miru, toda brez nje mir ni mogoč." Državni tajnik Marshall, senator Vandenberg in Warren Austin so zapustili Rio de Janeiro in odleteli domov s Tru-manovim letalom Independence. Pričakuje se, da bodo dospeli v Washington danes. Truman bo ostal v Rio de Janeiru kot gost brazilske vlade do nedelje. Udeležil se bo proslav 125-letnice neodvisnosti Brazilije. Potem se bo ukrcal na bojno ladjo Missouri, ki bo odrinila proti Ameriki. Vandenberg je dejal, da bo govoril o poteku konference v Rio de Janeiru po povratku v Washington. Marshall bo tudi imel govor po radiu in orisal ameriškemu ljudstvu provizije in določbe obrambne Dogodbe. Buenos Aires. Argentina. 3. sept.—List Critica, ki podpira vlado predsednika Juana Perona, je v uvodniku komentiral Trumanov govor- "Ameriški predsednik je zaključil konferenco v Rio de Janeiru z vojnimi besedami,H pravi list. "Razkril je nekaj,. kar so nekateri skušali prikriti. Amerika hoče imeti na svoji strani blok držav za vojne priprave." Vozniki tovornih avtov se vrnili na delo Chicago, 3. sept.—Vozniki tovornih avtov, ki odvažajo odpadke, so se* po kratki staviki odločili za vrnitev na delo. Za-stavkali so v znak protesta proti odslovitvi devetih voznikov. Sporazum je bil dosežen na sestanku z mestnim odbornikom B. J. Hallarenom; načelnikom sveta, v čigar področje spadajo odnošaji med mestno upravo in delavci. Vozniki so člani unije Ameriške delavjke federacije. Unija CIO podpisala pogodbo Washington, D. C. — U n i J a United Paperworkers of America CIO je naznanila podpis pogodbe z West Virginia Pulp & Paper Co. Pogodba določa zvišanje plače za sedem centov na uro in krije čez 4,000 delavcev. Afrika zavrnila *»l*têki protest !¡¡¡*.nnon, D. C, 3. sept-. J« zavrnila sovjetski pro-fc* AT,ti,Ä Moskvo, ds ne Vi ifrt "n< «w« sprejeti teze, more ničesar storiti, ameriško-britskih MV* Klt-de ekonomskega W:.'^* **P*dne Nemčije, c* w i i,. r. t -'^TsKa unija ne stri ¿ ^meniko-bhtskimi načrti. ^ Amerike je izrsženo v * .WríV, ílrtaVnt I f A Uvett izročil Se- fcf ,vf ar>pkinu, pravnemu šh» v"u.IJ ""^Jatskega poslani- ar *»*>m.gtonu. ^HH Amerika ne bi smela iti v vojno Japonska je ne bi napadla, pravi Hoover Washington. D. C.. 3. sept.— Bivši predsednik Herbert Hoover je citiran v članku mesečnika American Magazine, da je izjavil, da Amerika ne bi smela iti v drugo svetovno vojno. Japonska ne bi bila nikdar napadla Pearl Harborfa, "ako je ne bi bila Amerika provocirala." Avtor članka je Sidney Sha-lett. V tem trdi, "da Hoover niti danes ne verjame o potrebi vstopa Amerike v vojno." Shalett pravi, da je Hoover v razgovoru z njim izjavil: "Moja teorija je, ako bi se držali proč od konflikta, bi lahko položili sabljo na mizo. Naši ekonomski viri bi ostali nedotaknjeni in sklenili bi bili lahko dostojen mir, ko bi prišel čas za to. Nikdar nisem verjel, da je bila Velika Britanija v nevarnosti poraza. Ko je Nemčija napadla Rusijo, je bila britska zmaga možnost." Shalett pravi, da Hoover ne zaupa Rusom. "Nihče jih ne more ukloniti," je dejal. "V Rusih ni resnice. Premier Stalin je pripravljen na sklepanje mednarodnih pogodb v polni vednosti, da niso vredne ničesar, ako ne služijo njemu v prilog. Serije komunističnih revolucij, ki se že razvijajo, bodo edini učinek druge svetovne vojne." Avtor članka dostavlja, da Hoover ne vidi možnosti komunistične dominacije sveta in ne neizbežnosti tretje svetovne vojne. Amerika naj bi se borila proti komunistom z ekonomskim orožjem in sredstvi. Hoover je znan kot star sovražnik Sovjetske unije. Domače vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so 3. sept. obiskali: John Franko iz St. Louisa, Mu., Mildred, Sylvia, Joseph, Frances in Frank Sladick iz Iniperiala/Pa,, Helen Sternisha iz Jolieta, 111. Smrt v starem kraju Latrobe, Pa.—Louise Znidar-šič-Siskovich je prejela vest iz starega kraja, da je v Višiger-ftiu pri Primskovem, Dolenjsko, 13. jul. umrl njen brat Janez Mulh, star 55 let. V zadnji vojni je izgubil dva sinova-dvojčka, kar ga je zelo potrlo in mu zrahljalo zdravje. Ia Clevelanda Cleveland. — Naglo je umrls vsled srčne kapi Theresa Kosmac, rojena Travnik, stara 60 let, doma iz vaai Mačkovce, pošta Dvor pri Žužemberku, članica društva Carniola Hive in S2Z. Tukaj zapušča moža Louisa, pet sinov (tri iz prvega zakona), poročeno hčer, dve sestri in dva brata, v starem kraju pa dva brata. Henderson bo honferi-ral z grškimi voditelji Atene, Grčija, 3. sept.—Loy W. Hendersfcn, reprezentant a-meriškega državnega depart-menta, ki je dospel v Atene zadnji teden, bo konferiral z voditelji grških političnih strank. Pojasnil jim bo srhernice ameriške politike v Grčiji. Izgleda, da se desničarska vlada premi-erja Konstantina Caldarisa ne bo dolgo držala na krmilti, ker nima opore pri političnih strankah. Zasedanje parlamenta je bilo odloženo. ameriške intervencije anje zadeve grčije Atene. Grčija. 3. sept.—Prvi poskus ameriške intervencije v grške notranje zadeve je bil polom in prestiž Amerike je ps-del v Grčiji. To Je mnenje di* plomatičnih krogov v Atenah. Izraženo je bilo po formiranju skrajno desničarske rojslistične vlsde pod vodstvom premierjs Konstantina Caldarisa. Ameriške intrige so povzročile padec prejšnje koalicijske vlade De-metrija Maximosa. Namesto liberalne vlsde so Grki dobili vlsdo ene strsnke, katero tvorijo rojslisti. Celo a-meriške avtoritete priznavajo, da Je U vlada slsbša v primeri s prejšnjo, obenem pa izražajo upanje, da bo le začasns. An gleži, katerih intervencija v Grčiji se Je tudi izjelovila. se zdsj smejejo na račun Amerike. Grčija Je zabredla v vladno krizo 23. avgusta, ko sta letalski minister Panajotis Kanello-poulos In notranji minister George Papendreou resignirals Sledil Je padec vlade. Takrat je prevladovalo mnenje, da bo Grči j s z smeriško podporo do-bils bolj reprezentativno vlado. To mnenje Je ustvaril Dwight Griswold. načelnik ameriške pomožne misije v Grčiji, po kon-ferenesh z voditelji političnih strsnk, nasprotniki Caldarisa in generala Napoleona Zervasa, ki je bil minister za Javno vsrnost v prejšnji vlsdl. Pokazalo se je, da nista G ris wold in smeriški poslanik Lincoln MacVeigh vedela, kal prav za prav hoče Truma nova admi-nistrscijs. Nastal Je spor med njima. Griswold Je hotel stare-gs Themistoklesa Bopoullss, voditelja llberslne strsnke, za pre-mlerja. MacVeigh po se Je ogre-vsl za Cs lds risa. Diplomatični krogi trdijo, da je ameriška In tervenciis rs vlekla rešitev vladne krize v Grčiji. Caldaria ima poziciji predsednika in zunanjega mlnistrs v novi vladi. Vsi drugi člani so rojalisU. Ameriško Vmešavanje v konfetenco Drastični koraki se obetajo Parts. 3, sept. — Vodilni a-meriški uradniki so se sestali v Parizu in se pripravili za odprto vmešavanje v potek konference 16 zapadnih evropskih držav. Na tej se vrle razprave o ameriški pomoči tem državam na jK>dlagi načrta državnega tajnika Marshalla. . Namen ameriške ¿intervencije je dvojen. Eden je znižanje obsega ameriške pomoči evrop skim državam. Reprezentanti teh so zavzeli stališče, da mora ameriška pomoč znašati $29,000,-000,000 v prihodnjih štirih letih. Drugi namen je program, da morajo države povedati produkcijo. Ameriški uradniki so dali razumeti, da niso zadovoljni z rezultati pariške konference. Nekateri voditelji konference so že odgovorili ameriškim kritikom. Njihov argument je, da Je A-merika zavzela kontradiktno stališče. Ona ne bi smola zahtevati od držav znižanja od merkov živil, zaeno pa vztrajati pri zahtevi, da morajo povečati produkcijo. Ako rudarji in drugi delavci ne bodo dobili dovolj živil, se produkcija ne bo povečala. Nadaljnji argument je proti znižanju ameriške pomoči evropskim državam. Reprezen tanti teh trdijo, da se Marshsl-lov npčrt ne bo mogel iivsjstl, če bo pomoč znižana. Ukradeni demanti vrnjeni Holandiji Frankfurt, Nemčija, 3. sept. — Demanti v vrednosti $2,500,-000, katere so nacisti odvzeli ho-landskim trgovcem v času oku pscije, so bili vrnjeni Holsndl-ji. Oboroženi smeriški konvoj jih je pripeljsl v holsndsko mesto Beek. Holandski trgovci so morsli izročiti vse demsnte Nemcem leta 1942 Paragvajska vlada odredila volitve Asuncion, Paragvaj, 3. sept,— Vlada predsednika Moriniga, ki Je izšla iz petmeiiečne civilne vojne, je odredila splošne voli tve. Vršile se bodo 15, februarja. Znsno ni. sli bo Morinigo ponovno kandidat za predsed-niks. Holandski letalci stre-Ijali na begunce Batavija, Java, 3 sept.—Indo-neško ministrstvo za in formati je je naznanilo, da so holandski letalci streljali na dva parnika, na katerima ao bili kitajski begunci, v bližini Sumatre Enajst beguncev Je bilo ubitih in 40 ranjenih. povečanje produkcije jekla v nemčiji Amerika in Velika Britanija ignorirali ugovore Francije NOVA KONFERENCA V BERLINU London. 3. sept.—Amerika in Velika Britanija sta se kljub o poziciji s strani Francije izrekli za povečanje produkcije jekla v zapadni Nemčiji. Zadevno naznanilo je bilo objavljenb po zaključenju konference repre-zentantov teh držav, ki je trajala šest dni. AmerlŠko-britski načrt določa povečanje produkcije jekla na 11,500,000 ton letno, Načrt je v nasprotju z zaključkom *a-veznlškega sveta za kontrolo Nemčije, ki je bil sprejet v marcu lanskega leta. Svet je takrat določil letno produkcijo 5,800,000 ton jekla. Francija je na londonski konferenci vztrajala pri zahtevi, da se orodukcija jekla ne sme zvišati nad 10,000,000 letno, toda zahteva je bila zavrnjena. Kvoto 11,500,000 ton so določili uradniki ameriške in brltske vojaške vlade v Nemčiji pred šestimi tedni. Zadevni načrt ni bil takrat objavljen zaradi protesta francoske vlade. Ona je v protestu naglasila, da bi zvišanje produkcije Jekla pomenilo ožlvljenje nemške ekonomije, ki bi ogražala varnost Francije. ^ Londonska itonferenca ni rešila vprašanja internacionalizacije Porurja, nemške Industrijske province, ki je v britskl o-kupacijski coni. Rešitev tega vprašanja je predlagala Francija. Prišlo bo ponovno v ospredje na konferenci reprezentantov Velike Britanije, Amerike in Francije v Berlinu. Francija odločno vztraja na Ivojem stališču, ds Porurje ne sme ponovno postati sredstvo agresije. Ons hoče dobiti več premoga in kokss iz Porurja, da bo lahko povečala produkci jo Jekla. Amerika in Velika Britanija trdita, da Je restsvri ranje industrij v zapadni Nem čiji potrebno, da se pospeši re habilitacija Evrope. Anglija bo zniiala izvoz iita v Nemčijo London, 3. sept.—-Uradniki poljedelskega ministrstva so se od ločili zs znižanje Uvoza žita v britsko okupaq|Jsko cono v Nem čiji. Izjavili so, da morajo re šiti problem naslčevsnjs ljud atvs v Angliji. Vlada je nedav Načelnik ekvadorske vlade odstopil Streljanje ustavljeno na vseh frontah Quito. Ekvador. 3, sept.—Polkovnik Carlos Mancheno, načelnik vlade, ki je prišla na krmilo po puču pred devetimi dnevi, je sinoči resigniral zaradi Širjenja kontrarevolucije. Ma liano Suarez Vcintlmtlla, podpredsednik prejšnje vlade, je prevzel začasno oblast. Resignacljl Manchena je sledila ustavitev streljanja na vseh frontah. Vse kaže, da je kontrarevolucija, ki se je pričela zadnjo soboto, uspešna. Voditelji kontrarevolucije so zahtevali réstavrlranje ustave, katero je Mancheno suspendirsl po pre-vzetju vodstva vlade 24, avgusta. Diplomatični krogi trdijo, da je Mancheno dobil zavetje v pa lačl veiiezuelskega poslaništva in da namerava zapustiti deželo, dočlm drugI viri prsvljo, ds je Isglnil. Veintimllla, vodja kontrarevolucije, je dejal, da nima osebnih ambicij. Pripravljen je predložiti resignacijo, ko se bo kongres sestal na Izrednem zasedanju ln takrat odločil, kdo naj prevzame oblast. (Radijsko poročilo Iz Colum-bije pravi, da se bo Jose Ibarra, bivši predsednik Ekvadorja, ki je po puču dobil zavetje v Co-lombiji, vrnil v deželo in spet prevzel oblast.) Mancheno Je odlošil vajeti vlade lz ivojlh rok, ko je posta lo jasno, da bodo kontrarevolu-clonarjl strmoglavili njegov re- S» Ti niso v prodiranju proti r. uvnenfiu mestu republike na leteli na odpor. Sinoči so se v Quitu vršile demonstracije. Or gauizirali so jih prebivalci, M so vzklikali "Naj ustava dolgo živi!" Naznanilo, da Je Mafticheno re-signiral, Je objavil polkovnik Jorge Maldonado, obrambni minister. Bivši governer La Follette bo šel v Nefnčijo Washington, D. C., 3. sept.— Philip Ls Follette, bivši gover ner v Wisconsinu, bo prihodnji teden odpotovsl v Nemčijo kot reprezentant vojnega depart menta, pravi naznanilo. Obiskal bo ameriško okupacijsko cono In imel razgovore z generalom D. Clayjem, poveljnikom ameriške okupacijiske sile. V Nem čiji se bo mudil tri tedne. Železniški delavci dobili zvišanje plače Posebni arbitražni odbor naznanil odločitev SEJA VODITELJEV BRATOVŠČIN Chicago. 3. sept.—2oleznlškl delavci — klerki, mašinistl ln drugi—bodo prejemali $255,750 več na teden, ker so Jim bile plače zvišane za 15 in pol centa na uro. Njihovi letni dohodki se bodo povečali za $13,299,000. Plače su bile zvišane akoro milijonu delavcev, ki no člani 17 unij. Zadevno odločitev je podal skupni arbitražni odbor šestih članov. Dva reprezentanta železniških kompanij sta ugovarjala odločitvi, ki je na podlagi zakona obvezna za unije ln želekniške kompanije. Uradniki unij so zahtevali zvišunje plače za 20 centov na uro. Zvišanja bo deležnih okrog 50,000 delavcev v čikaškem okrožju. Odločitev je stopila v veljavo 1, septembra. Uradniki Zveze ameriških ie-leznic so izjavili, da se bodo stroški povečali za $438,000,000 letno. Dodatno vsoto $32,000,000 bodo morale kompanijo plačati v obliki davku na mezdna izplačila- Železniški delavci so iivojeva-11 tretje zvišanje plače v dobi enega leta. Prvo je znašalo 16 centov na uro, drugo dva ln pol centa na uro, tretje pa 16 in pol centa na uro. Načelnik odbora je dr. William M, Leiseraon it Washingtons, člsni pa dr. Robert D. Calkins, George M. Harrison, J. Carter Fort, Henry A. Scand-rett In George Wright, Gluvni stan bratovščine železniških spremnikov v Clevelandu je sinoči naznanil, da se bodo člani eksekutivnih odborov petih železniških bratovščin se-stali na skupni seji prihodnji torek. Razpravljali bodo o zahtevah glede zvišanja plače. Prej so voditelji teh bratovščin predložili železniškim kom-punijum zahteve glede revizije regulacij, ki se nansšajo na delovne pogoje. Kompanije so proti reviziji regulacij. Izjavile so, da se bi obratovalni stroški povečali za milijardo dolarjev letno, če bi pristale na zahtevo bratovščin. no naznanila, da bo suspendirs la kupovanje živil in drugih potrebščin v Ameriki, ker se sklad ameriških dolarjev krči. wedemever oplazil kitajsko vlado; zatiranje opozicije šsnghsj, Kitajska. — (FP) — General Albert C, Woderneyer, odposlanec predsednika Trumana na Kitajskem, ie oplazil režim generalisima Cianga Kaiše-ka. General je bil vodilna oseb nost v pritiskanju na ameriško vlado, nsj da Kaišeku štiri milijarde dolarjev, da bo izvoje-val zmago v civilni vojni. Wedemeyer Je zdaj z obsodbo Kalšekovega režima podprl skoro vse obdolžitve sovražnikov tega režima. V Izjavi, katero je pridal po dovršltvi svojega dels ns Kitajskem. Je obdolži! KaiAekovo vlado letargije, sps-tije, defetizma. nesposobnosti In korupciie. Kljub temu se je izrekel proti uporsbljanju sile proti vladi s strani njenih so vražnikov. Zda i celo oni. ki so storili največ za Kaišeka. pritiskajo za reformlrsnje režima, ki ae Je odločil za zatiranje opozicije Veliko število grup kitajskega , prebivalstva Je že obrnilo hrbet režimu. Po uničenju delsvskega gibanja ns Kitajskem se Je vlada spravila nad profesorje. Noben i zmed onih, ki podpirajo gibanje za demokratiziranje dežele, nI bil ponovno nastavljen kot profesor ns višjih šolah. Več sto profesorjev Je bilo odstavljenih in njih imena ao prišla na črno listo. To pomeni, ds ne bodo dobili pozicij, ker jih ne ame uposliti nobena šols, Brit siIr« unije bodo umaknile zahfevo Ijonrfon, — Kksekutlvni svet Kongresa britakih strokovnih u-nij je naznanil, da bo umaknil /ahtevo za skrajšanje delovnega tedna na 40 ur, ker Je dežela zabredla v resno ekonomsko krizo. O zsdevi bo dlskuzlja na ' letni konferenci Kongresa, ki se * bo vršila v Mouthportu. up sm Letalonosci bodo orabljali atom-o energijo Washington, D. C., J- sept.— Podadmiral Edward L. Coch-rane je napovedal, da bo Amerika gradila večje letalonosce kot so sedanji, katerih nosljlvost Je 45,000 ton, in da bodo nekateri uporabljal! atomsko energijo namesto oljs kot pogonsko silo. Vprašanje vpreženja a-tomske energije je predmet študije veščskov mornaričnega de-partrnenta. Ogrski socialisti se sestali z ruskim generalom Budimpešta, Ogrsks, 3. sept.— Izgleds, da usod* koalicijske vlada je v rokah socialne demokratske strsnke. Voditelji stranke so se sestsll z ruskim generalom V. P, Sviridom, ki Je nsčrlmk zavezniške kontrolne komisije. Predmet dlskuzij nI bil i a/krit Voditelji stranke so izrs/ili nezadovoljstvo nad taktiko komunistov pri volitvsh, ki so se vršile zadnjo nedeljo. Sest delavcev ubitih v eksploziji Dijon, Francija, 3. aept - Šest delavcev Je bilo ubitih in deset ranjenih v eksploziji, ki se Je pripetile v kemični tovarni v bližini tega mesta. Avtoritete ao odredile preiskavo. prosveta THE ENLIGHTENMENT GLA8ILO IN LASTMINA SLOVEN8KE NARODNE PODPOJUTE JEDNOTE of and publiahed by Slovene National Benefit Society Naročnina aa Zdruiena driava (iaven Chlcaga) la Kanado MM na leto. $440 aa pol leta. 12.00 aa ¿etrt Iota; aa Chicago in okolico Cook Co« m JO sa celo leto. $4.71 «a pol leta; sa bsoaematvo $114)0 Subscription rates: for the United States (except Chicago) aad Canada $$.00 per year, Chicago aad Coat County M M per year, foreign couatries $114)0 per rear. Ceae oglasov po dogovoru,—Rokopiai dopiaoe in aanarofiealli ¿lankev ae no era¿a)e. Rokopiai literarna eaeblne (trtic*. porasti drama, peami ltd.) se vrnejo poiiljatelju le ▼ slučaju, ¿a |e priloiU Advertising rates on agreement.—Maaatoripta of communication« aad unaolicited articles will not be returned. Other manuscripts auch as stories, plays, poems, ate- will be returned to sender only when accompanied by aalf-addraaaeS aad stamped eavelope. Naslov na vse. kar lata stik ■ listom i PR08VETA 2$57 - 69 So. Lawndale Ava., Chicago 23, Illinois %laÂovL il. naôJJv naàsdbbi Nova vojaška zveza Ko pišemo te vrstice, se v Rio de Janeiru, Brazilija, zaključuje prva povojna panameriška konferenca, ki je bila sklicana, da se« stavi pogodbo za obrambo kontinenta. Pogodba je bila sestavljena zadnji teden in čitali smo jo v nedeljskem tisku. Na "likof" jc v Rio de Janeiro poletel tudi predsednik Truman, da s svojo prisotnostjo kot predstavnik največje sile da čim večji politični po men temu paktu. Tja je Šel z letalom, bil v Braziliji sprejet kol Cezar, nazaj pa se vrne z veliko bojno ladjo. (Mimogrede naj omenimo, ko je Harry Truman po prvi svetovni vojni v St. Louisu pričel prodajati srajce in nogavice in "BVDV in pri tem "faliral", gotovo ni sanjal, da bo kdaj nastopal v vlpg ameriškega Cezarja . . . Pregovor pravi, da včasih tudi slepa kura najde zrno . . . Znano je tudi, da je ameriška politika splavila n& visoka mesta že marsikakega pritlikavca . . . Tudi v Belo hišo.) Kot je dejal novinar Bendiner v reviji The Nation pred pat tedni, ni nobene aktualne nujnosti za sklenitev te obrambne po godbe. Ta korak so diktirale predvsem smernice "naše" zunanje politike, ki gredo deloma za tem, da se prepreči razhv argentin skega vpliva v latinski Ameriki, še bolj pa za zajezitvijo komu nizma in "komunizma".. To naj se doseže deloma z dolarsko diplo macijo a la Trumanova "doktrina" in deloma z militarizmom, \ kateri načrt spada tudi ta "obrambna" pogodba. * Jedro te pogodbe sta dve točki. V eni točki se f>odpisnice zave zujejo, da v slučaju napada katere izmed njih, ji bodo priskočili na pomoč vse ostale države in sicer a) s prelomom vseh diploma tičnih odnošajev z napadalko, b) s pretrganjem gospodarskih sti kov in c) po potrebi nastopile proti agresorju tudi z orožjem, akt 'se tako izreče dvotretjinska večina. Pomoč z orožjem (podtočki c) ni obligatna, marveč prostovoljna, to je odvisno od vsake drža ve. Podpisnice s« tudi zavezujejo, da bodo vsak medsebojni kon flikt skušale izravnati mirnim potom predno nastopijo s sankcija mi proti napadalki. Vsaka napadena država pa ima seveda pravico do avtomatične samoobrambe. Vse te določbe so v veljavi med Združenimi državami in latin skimi republikami že od leta 1939, ko je bila v Panami sklenjena obrambna konvencija. Povod za sklenitev te konvencije je da< Hitler z zanetitvijo druge svetovne vojne. Jedro tistega sporazuma je bilo zdaj le prenešeno v—obrambni pakt. Druga točka tega pakta, ki je dejansko v današnji situaciji več jega pomena kot zgoraj omenjena, pa razilrja "obrambo" tega kontinenta—širom sveta! V tej točki je namreč rečeno, da se bode podpisnice tega pakta takoj posvetovale za skupni nastop tudi * primeru, da so napadene oborožene sile katere koli podpisnici kjer koli na svetu. S to točko so se predvsem zaščitile Združene države, ki imajo svoje vojaštvo po vsem Pacifiku, na Kitajskem In v Evropi inyga bodo po vseh videzih imele tudi na Bližnjem vzhodu, kjer imajo ameriški petrolejski magnatje bogate oljne koncesije, kamor\zna prej ali slej slediti tudi oborožena sila. Ta točka je za\ameriške impérialiste in militariste dejansko večjega pomena koV^aprej omenjena točka, ki sloni na konceptih Monroejcve doktrineTnT«rveč*al£fir\anj obrambnega značaja. Ta druga točka, ki po implikacijah razširja "Monroejevo doktrino" na ves svet, kjer koli ima ameriški kapitalizem tako velike interese, da jih mora ščititi z vojaštvom, pa je povsem imperialističnega značaja, naperjena v tem momentu in lahko za daljfto dobo proti ruskemu imperializmu ali "imperializmu". Poleg tega pa je raztegnjen obrambni pas okrog tega kontinenta več sto milj daleč na Atlantik in Pacifik. Na severozapadu sega do Sibirije. na severovzhodu pa do in v ključi vši Greenlandijo. * Kaj v Moskvi mislijo o tem "obrambnem" paktu, bomo Izvedeli v bližnji bodočnosti, Najbrža ga ne bodo smatrali za kakšno "prijateljsko" potezo- prej za insult. Ako bi ae nanašal samo na ta kontinent in oatal v mejah originalne Monroejeve doktrine, bi bil U pakt na mestu—vsaj nikomur bi ne mogel škodovati. SIcer si človek s zdravo pametjo ne mote prcdočttt možnosti, da bi kdaj v dogledni bodočnosti temu kontinentu pretila nevatnost od kakšne zunanje sile ali kombinacije držav. Možno Je sicer, ako pride do nove svetovne vojne, da bodo tudi na ta kontinent padale atomske bombe, toda v takem primeru bo vsak "obrambni" pakt brez pomena. Ako kdaj prlčno padati atomske bombe, bo uničena vsaka država, ki postane njih tarča, ne glede s kolikimi "obramb niml" pakti ae zavaruje. Edina "obramba" bo v tem, da napadalec sesuje svojega naaprotnika z atomskimi bombami tako rekoč Če?, noč—predno napadencc prime za orožje. Zato v tej deželi tudi mnogi propagirajo, da Je treba na Rusijo zmetati "naše" atomske Urnibe predno jih bo sama začela produclratl. O kakšni morali, poeebno "krščanski", tukaj nI nobenega govora. V takem primeru bi Hitler postal—svetnik! Koliko bo ta "obrambni" pakt vplival na mirno sožitje držav na tem kontinentu, je tudi v naročju bogov. Logično bi to sledilo, kajti ob takem paktu kolektivne zaščite bi se vsak agreoor po mišljal predno bi napadel svojega soseda Ampak tukaj Ima priti še drugI konj. ki zna to logiko postaviti na glavo. V mislih ima mo načrt "našega" generalnega štaba In državnega departmenta za oborožitev vsega kontinenta * ameriškim orožjem Sicer smo btll pod vtisom, da Je kongres zadnje dni predno j|e M na počitnice že sprejel ta načrt za mllitariziranje vsega kontinenta, todi tega ni «torll Administracija bo zda) pritisnila da to stori na pri hodnjem zasedanju In temu "obrambnemu" paktu da meao In kri Akii pride do tega. to Je ako bo glavni ameriški eksport v latinsko Ameriko orožje In vojaški oficirji, tedaj ae zna zgoditi, da ta pakt Judi za vzdrževanje miru na tem kontinentu ne bo vreden piškavega oreha Edino, kar zna doneči, Je to. da bodo potem fevdalno-militarističnl pučl v latinski Ameriki še bolj krvav», ako že ne bolj pogosti. Ako se bo v latinskih republikah razvil še mi- Milwuakee je lepo mesto, zato imajo cesto obiske Milwaukee, Wtor—Ker pravijo, da v hudi vročini ni dobro pisati dopise, aem malo počakal, da se je ohladilo. Seve, morda bo zopet vroče do tekaj, ko bo zagledal moj dopis beli dan. Zadnjič, ko smo imeli tiste pasje dneve, je br. J. Vidergar pisal dopis, ali predno je bil objavljen v Prosveti, je imenovani brat že počival pod zemljo. "Big" Tony iz Oaklanda, Calif., se baha, da ima dobre priprošnjike v nebesih, ki zanj prosijo, da se ne bo cvrl v peklu. Tony se namreč smatra za velikega grešnika, ker čita Pro-sveto in Proletarca. Pravi, da ima nečaka ali menda strica, ki je bil župnik, kateri ga v nebesih zagovarja pred vsemogočno« Bogom. < » i • *> "«1 , Tonetu povem, da imam jaz ooljše pdprošnjike kot on, namreč moja sestra je bila župniko-/a kuharica in po navadi so ta-ca dekleta svetnice, zato pa i-najo veliko več "pula" pri vsemogočnemu kot pa kakšen žu|>-nik. Saj Imamo dosti skušenj v teh rečeh tukaj na zemlji. Pojdi na sodnijo in boš kmalu jvidel, da ima ženska besedo, ti aa moraš molčati in plačati. Torej, "Big" Tony, sedaj lah-co vidiš, da sem jaz na boljšem cot ti, in tudi pametnejši, kajti ,sz hočem, da me bodo cvrli kar ukaj, kar ne bo trajalo več kot mkšne pol ure in bo vse v re-lu, dočim te cvrejo na drugem ;vetu celo večnost. Sicer pa ml ne bo treba nič plačati, kajti o bodo storili že drugi za me-loj. Saj se strinjaš z menoj, Tone? AH ne? Mesto Milwaukee je jako le-x>, zato imamo vsako poletje reliko obiskovalcev. Letos so ias mnogi obiskali, med njimi .udi Joseph Irman, znani dopis-lik Proevete is Akrona, O., daje Anton Divjak iz Sheldona, «Via., ki je upokojen farmar, samo pa vdovec. Opazil sem, da e ozira nekam proti Broughto-iu, Pa. Ima najbrže tam na rtuhl kakšno lepo vdovo, a imela mi ni hotel povedati. Vse ?aže, da mi ne zaupa. Naš tretji obiskovalec pa je rila zverina po imenu Medved, oda ne iz Rusije, pač pa iz Yu-cona, Pa. Medved je mislil, da so v Wisconsinu že zreje hruške, ali pa da so pomorili čebele. Ta zverina zelo rada je med in hruške. Ker pa je letoa pozna letina in nismo Imeli teh dobrot, smo ga pa povabili na čašo oiva, toda jo je popihal nazaj v Penno. Dejal je, da imajo tam boljše pivo kot pri nas, toda tega mu ne verjamem. Torej dobrodošli vsi in še pridite! Joe Vidmar (št. 2). Poizvedujejo z a torodniki Belgrad. Jugoelavtle.—Egldij Liniiič, Zagreb, Gredice 6, bi rad zvedel za sorodnika Angela Tre-falta, starega okrog 05 let, odšel v Ameriko 1. 1904. Hilda Ahčin, Ljubljana, Židovska ulica št. 3. bi rada izvedela za rojaka Josepha Bretna-cha iz Banata. Ivka Oreškovič, kotar Sunja, bi rada izvedela za Dana Oreš-koviča, rojenega v Leščah. kotar Otočac. Nazadnje se Je nahajal v Montrealu, Kanada Ministrstvo dela: Branko Tlca. načelnik. S pota Ko sem bil na železnem okrožju, največ v Elyju, sem prejel mnogo stvari za muzej, kakor tudi nekaj knjig Starinske predmete mi je dal rojak {Jlinšek za spomin na njegovo umrlo ¿eno. Naj še omenim, da bom ob priliki poslal te predmete, ka kor tudi mnogi» drugih. Sloven Erazma Goršeta Mati)a Pogorolec Vladna uslužbenka Barbara Mayhew kaše vpraaalno polo, pa kateri mora dati podatke, o svoji "lojalnosti". Zr. namečak mepa dati tJLll Mtoo odtisa, kakor val .drugi vladni jilužboticl, po javil« blltU dva milijona. Ta inkvizicija o "lojalnosti" bo stala davkoplačevalce $11 milijonov. Reakcija bo£e Iz vladnih uslužbencev napraviti navadna robote, bros vsako "nevarne" miall. Paul Berger v Zagrebu in Slavoniji Trst, 22. avgusta.—Kakor sem že poročal v zadnjem poročilu, sva dospela v Trbovlje v soboto zvečer, 31. maja. Vlak slučajno zelo visi na postaji proti Savi In le akrobatom /e možno brez truda vstopiti ali izstopiti iz vlaka. Vljudnost in pomoč sprevodnikov omogoča, da se lahko pelje z menoj moja soproga. V nedeljo, 1. jurt^a, smo šli na prvo okrajno fizkulturno priredbo, katera je bila zanimiva Poleg telovadbe in raznih tekem je bila tudi 'tekma z zračnimi kladivi (airhammers). Več ti-sočglava množica je ploskala zmagovalcem. Po programu je bila prosta zabava In ples. v Ljudje gredo pač na vse kraje in tako se je neka skupina 12 oseb odpeljala s tovornim avtomobilom na Dolenjsko. Vračajoči se v nedeljo zvečer, je voznik med Hrastnikom in Trbovljem zapeljal v Savo in razen njegovega očeta in matere so se vsi rešili. Čez teden dni so mater pri Zidanem mostu potegnili iz Save, očeta pa meseca junija še niso našli. Naslednjo soboto je razsajala silna nevihta, v Trbovljah. Koči-jaž je dobil nalogo, da gre po dva uradnika in ju pelje k po-nočnemu vlaku. Dospevši do kopališča, kjer se cesta odcepi proti Hrastniku, sta bila nenadoma ubita oba kohja. Nevihta je podrla visoko napet električni vod in konja sta stopila na žico, katere seveda kočijaž ni videl. K sreči je voznika le nekoliko streslo, a takih konj je nemogoče nadomestiti za 30,000 din. Navaden hrvatski konj stane v Trstu od 400-500 dolarjev. Koliko gulaža se je drugi dan pojedlo, si lahko mislite. Istega večera je strela ubila v Bukovi gori neko žensko in njenega psa. Ker ravno omenjam konje, naj po- vse podrobnosti radi mnogih obiskovalcev; tudi vroče je irilo. Radi gneče se je le s težavo dobilo čašo piva. Enkrat me je ustavil vojak, ker je bil prehod v restavracijo dovoljen le tujcem. Pomolil sem mu potni list in tako prišel do dveh čaš piva na njegov račun. Name 4e razstava napravila zelo dober vtis, le škoda, da ni bilo ničesar na prodaj. ; V Zagrebu sva spala v preurejenem hotelu Dubrovnik, jedla pa na vrtu v Gradskem podru-mu. Naj še omenim, da je Je-larčičev spomenik lično z deskami obit, med katerimi je bila peterokraka zvezda. Spomenik je pod vojaško stražo- Pokrit je menda le začasno. Na Jelarčičevem trgu, ki ima sedaj drugo ime, kažejo zvečer ob večerih iz neke trinadstropne hiše na drugo hišo nasproti premikajoče slike v svrho državne reklame. V Zagrebu je nama ugajalo in sva odnesla dobre vtise. Ker nisva mogla biti vedno v Trbovljah, sva najela taksi, kateri nas je peljal v Hrastnik, kjer sva obiskala najine ožje sorodnike. Isto sva storila pri hodnjo soboto, k6! sva Sik na obisk v Zagorje. To pa nekate rim ni ugajalo v Trbdvljah, ker po njihovem mnenju vožnja s taksijem diši preveč po buržva-ziji. Naj bi šli'(i ljudje pogledat v Ameriko in vKJelf M delavca $ cigaro ustih, kCne pelje s svojim avtOhnobilom1 na delo v tovarno ali premogovnik. Nekega dne sva se odpeljala iz Ljubljane z brzovlakom v Staro Petrovo selo v Slavonijo na obisk družine Nicka Kordicha.iz Chicaga. Ker se hitrec tam ne ustavi, sva izstopila v Novi Gra-diški, kjer sva tudi prenočila. Ondotni mestni park je poln lip V •«asa nv/iijv | uuj j ■ » • vem, da je premogovnik dobil in cvelic ie prijetno dišalo, precej parov konj od UNRRA-e, hotelu Pr» večerji je igral orkes- ki so podobni težkim belgijskim tcr P*14*1 8°deev, katerim sem kontom. kupil dva litra vina, nakar je Med tednom sva sr odpravila PriieI VP»*»*. »ko sva Čeha. v Zagreb na velcscjm. Na raz Ko 8em mu odgovoril, da sva stavi je bilo zastopanih 13 dr- S1»venca, jc godba igrala same žav. Izmed vseh mi je ugajal Rjovtnske k<>made nama v za- __11__11 . • ... — . Kauit Vntn (m bavo. Nato je nekdo drugi naročil nekaj pijače in pričeli so igrati madžarske komade in čar- najbolj ruski paviljon Poleg poljedelskih strojev so bili razstavljeni trije avtomobili razne velikosti, dalje dva različna mo- dm4e nedavno torna kolesa mnogo kožuhovine DruR0 j"*ro sva se odpeljala tobaka in ra/nega blag.i. Najpri- v Slaro P^rovo selo, kjer so na- jetnejše pa je dišalo v oddelku JU Pri)«n° sprejeli. Bil je praz- Slovenije. ki je ponosno raz- nik sv Anlon* i« tako sva so- stavlla les in lesne izd. lk» V/e- rodn,kc K,lka Kord»cha našla skemu narodnemu muzeju, ki je lo bi preveč prostora, če bt ho- pisan Paul Berger. Milwaukoo. Wis.—Želim objaviti sledeče pismo v Prosveti, kajti iz vasi Češnjice pri Sv. Lenartu nj bilo v tem listu objavljeno še nobeno pismo, a v Ameriki je veliko {pjakov, ki so doma iz tega kraja in okolice. Pismo je pisal Gabrijel Virant, mož moje nečakinje. Vprašala sem ga, naj mi odgovori, koliko je resnice, kar pišejo ljudje sem, in dobila sem odgovor. Čitate-lje bo posebno zanimalo, kaj se je godilo med vojno pri Sv. Urhu. Pismo se glasi v izčrpku: "Draga teta!—Prav lepo se Vam zahvaljujem za vse, kar ste ^torlli dobregs za nas. V zadnjem pismu ste vprašali mojo ž^no, kako so ljudje zadovoljni z novo vlado in če je res, da oblasti jemljejo kmetom žito, ne da bi jih odikodovali za to. Teta, to je docela izmišljeno, to je zlonamerna propaganda sovražnikov nove Jugoslavije, posebno pa duhovščine, ki je nevoščljiva hitrega napredka v naši novi domovini. Ker nam ne morejo diugače škodovati, pa pisarijo pisma v tujino in klevetajo laži in širijo izmišljotine. Naj Vam navedem resnico glede oddaje žita. Na primer kmet, ki pridela toliko žita, da ga ima več kot ga jpotrebuje zase, mora žito prodati državi, ne pa čez mejo črnoborzijancem. Država plača žito pošteno in vsem enako, kakor enemu, tako drugemu. To žito gre potem v zadružne zbiralnice, zadruge pa potem delijo moko vsem enako. Je pač tako urejeno, da delimo vsem enak delež kruha, to se pravi delavcu, siromaku in velikemu gospodu. To pa seve^ dh ne gre v fcaČun reakcionarnim elementom, ki smrtno sovražijo pravice delavca. Primeri pa se, da ima kmet več sto kilogramov žita za prodajo, vzlic temu pa prosi za karte. Seveda, če pridejo takšnemu š{»ekuiantu na sled, ga prav gotovo kaznujejo. Po večini takšni kmetje na zaslišanju izpo-vedo, da jih je na to nagovarjala duhovščina. V nekem kraju na Dolenjskem ni hotel noben kmet prodati žita državi. Ko so jih vprašali za vzrok, so povedali, da jim je župnik rekel, naj žita nikar ne prodajo komunistom, češ, da bo kmalu prišlo do vojne in preobrata*, nakar bodo oni prišli na površje. Seveda, do tega ne bo4 nikdar prišlo! Tem izrodkom ne gre v račun, ker pri nas čudovito hitro gradijo železnice, hidrocentrale, tovarne vseh vrst, stanovanjske hiše, ceste, regulirajo reke, izsušujejo močvirja itd., Itd; Duhovščino pete, ker imamo pri nas zakone za vse enake, za delavce in kmete, za duhovnike in ministre. Vse drugače pa je bilo v stari Jugoslaviji pod vlado dr. Korošca. Če je delavec poneveril pet dinarjev, je dqbil leto dni zapora, če pa Je minister poneveril pet milijonov, je pa dobil drugo službo, ali pa so ga dali v pokoj z mastno pokojnino. Duhovščini in drugim reakcionarnim elementom tudi ne ugaja, ker imamo pri nas udarniške nedelje In na tisoče ljudi dela zastonj. Tudi jaz hodim na takšno delo In sem zadovoljen. Zadovoljni smo vsi tisti, ki smo bili zatirani, oni, ki pa so nas zatirali ter Izmozgavali do kosti, pa sedaj zabavljajo in skušajo škodovati ljudski oblasti. Maršal Tito pravi, da so tisti časi minuli, ko je bil človek človeku volk, da moramo biti dobri tovariši in pomagati drug drugemu. To je danes naša geslo. Da. zgradili bomo novo Jugoslavijo na zdravih temeljih resnične ljudske oblasti. Sedaj pa naj še opišem, kako se mi je godilo med vojno ^n grenke izkušnje, ki sem jih ime? z urhovskiml domobranci. Tovarniška sirena vevške papirnice ae je oglasila. Bila je ura šeet zjutraj. Utrujen od dvana;sturnega dela prek0 noci sem se zjutraj vračal dom« veseleč se počitka doma v ^ gu svpje družine Naenkrat u slišim poziv "stoj!" Štirje donK branci od Sv. Urha, domači me obstopijo. Vprašajo me ka ko se pišem. Odgovoril str jim: "Saj me vendar poznat«' In že je priletela krepka klofi ta, da ae mi je takoj kri poc«t la iz ust. Najbolj poznani d< mobranec je zahteval od men legitimacijo. Ko sem mu jo »j ročil, je vzkliknil: "Ala, m mo!" Vprašal sem ga kam, F mi je zabrusil: "Bos že vidi prokleta zalega—k Sv. Urhu." Zastala mi je kri, toda mori sem z njimi na postojanko. N pragu župnišča me zagleda k< mandant Žorgovec. Peklensl se je režal in rekel: "A, to tisti tiček iz Češnjic! Smo I dobili, kaj?" Ostalim pa je uk zal, naj me zaprejo v klet in ir pretepejo. Tako se je tudi zgodilo. Pr gnali so me k Sv. Urhu in rr pahnili v klet. Od malega okr v steni je prihajalo baš tolik svetlobe, da sem opazil na stei čudne, rdeče lise. Podgane i tekale sem in tja. Ko prižge vžgalico, da pogledam, kaj ; vzrok tekanju podgan, opazir da so lise na stenah kri. Posv< tim na tla in vidim povsod po no krvi, na kateri so se pat podgane. S strahom v srcu sem se m slonil v kot in čakal, kaj se t zgodilo. Pred seboj sem vidi venomer svoje otročičke in žen V strahu za njihovo usodo si n sem mogel kaj. In tako sem pr ždel ves dan v velikih skrbel kaj se bo zgodilo z njimi in kal šna usoda jih čaka. Ko se je stemnilo, se je groi še jjovečala. Čul sem utripe lai nega srca, ki se je mešalo s cm< kanjem podgan, ki so nenasiti žrle kri mučenih in pomorjenil ,Počasi je potekala ura za ur Bilo je okrog enajstih zvece vsaj meni se je tako zdelo, * nenadoma zaslišim korake p stopnjicah, vmes pa surovo p« vanje. "Ti prokleti pes, ti kuj ba partizanska, ti prekleta pi ca! Mi se tukaj borimo noč i dan za vero in Kristusa, vidv pa nosita hrano in cigaiete v h< sto tem prokletim psom part zanskim! Sedaj vama je pa oi zvonilo!" Culi so se udarci, jok žensk in ječanje moža. Skozi malo 1 nico sem opazil nekega moikeg in mlado dekle. Udarec je padi za udarcem, eden hujši od drugi ga. Domobranci so svetili z žef nimi svetilkami. V bežnih p( gledih sem ujel stolčeni. krvij obraz tega dekleta. Bila je gol do pasu, bujnih prs. Po teh pi Sih sta tolkla z bajoneti dom« branca Kukovica Stane in C« kar Ivan, katerega sem prav dc bro videl in takoj spoznal Mi Jki pa je ležal na tleh in ga m sem mogel spoznati. To divjanje slovenskih izr^ kov je trajalo kaki dve uri. Mo ikl, ležeč na tleh, je od časa ^ časa hripavo vzdihnil. in w nje besede, ki sem Jih mogi ujeti, so bile: "Žena . . ^Kl . . z menoj je proč" Na» zamrlo hropeče vzdihovanje nerazumljivo hropenje Dekleta so še nekaj cosa mu čili. Dejalo jim je: "V. sle ^ jalci In ne mi! V. boste ume«' ne pa mi!" N. te besede sem^u domobranca: "Na. P^* Čul se je udsrec in dekle j« vzdihnilo: "Mama-s-a a-saa_ • Nekaj je ^gralo in " ; utihnilo Prav lahko sem j*» tovil. da jI je morilec zadal ^ ni sunek z bodalom N-«^ čulo le še nerazumljiv« lepe»-nje domobrancev čez neka, čas. , mandant W>vec M. w r zdaj? Ali s* ^ tfr^ Fvo Odgovor je bil: "J- / iJhTNato je dejal Sedal pa Hitro Pftf1. dva hudiča r U» dobro aiaskirajte (UD« as »trMU PROSVETA i 1 ■ ZAPISNIKA SODNE OBRAVNAVE PROTI DR. BORISU FURLANU Sodna razprava proti profesorju Furlanu, francu Snoju in drugi vohunski skupim pred kovnim sodiščem LRS (Nadaljevanje) furlan izjava Snoja je ¿•nekaj. a »lo čudna (Tožilec (cita dalje): I^pogltdam nasaj do leta ¡TffUl v MklH» «a ,'dceci. d« bi 1« • lien.® in go*p°dar»kem po- Sloveniji, da v ime-. kenkretni ImenL bi lahko : da je bil FURLAN stegnjen v tujo épi. dnažo. furlan:—To ni mogoče, naj to meni tukaj izjavi. Toiilec:-Ali boste potrdili, če ,m Snoj to v obraz izjavi? furlan:—Ne bom potrdil. jrlbar potrdi pr*d Furlanom da )e dobival poročila po kratkem odmoru se je obdava nadaljevala. Navzoč je i; tudi soobtoženi profesor Zo-b Hribar. Predsednik: —Obtoženi Boris irlan: Hribar je izpovedal na irašanja, ali vam je povedal, prihaja v imenu skupine Na-Ide. da ste vi to vedeli? Ali i vedeli ali niste vedeli? Furlan:—Nisem vedel. Predsednik:—Ni bilo niti en-at govora s Hribarjem o Na-(detu? Mi vas bomo soočili Hribarjem. Obtoženi Zoran ribar. pristopite k sodišču! Ali t takrat, ko ste prišli k Fur-nu. povedali, da prihajate k «mu v imenu Nagodetove sku-ne1 Ali je Furlan to vedel? Hribar:—Mislim, da je vedel, i imam opravka s to skupino. Predsednik:—Vi ste izpoveda-med preiskavo, da ste prišli obtoženemu Furlanu s svojim irocilom, da ste poročilo izro-li Furlanu, . da ga .je prečital, Irezal vaš podpis in obljubil, l bo vse skupaj nesel k članu «dsedništva tuje države ter is tam najavil.. Ali je bilo ts- r w Hribar:—Tako je bilo. Predsednik:—Zakaj pa je od- ul vaš podpis? Hribar:—Zaradi varnosti, mi-Im. Predsednik:—Kaj pravite na .i Furlan:—Jaz se ne spominjam. Predsednik:—Ali je bilo tako? ¡Furlan:—Jaz se tudi sedaj ne »minjam. Poročilo mi je ušlo rto iz spomina. Predsednik: — Obtoženi Hri- vi ste med preiskavo izpo-kial) da ste soobtoženemu arlanu omenili kurirsko zvezo Koroško? Hribar:—'Tc^a se spominjam. Predsednik: — Obtoženi Fur-n kaj pravite k temu? Furlan:—Kdaj je bilo to? Hribar:—To je bilo meseca M- Da. letos. Furlan Ne vem ob kakšni Mu Ja/. nič ne vem za to. Predsednik:—On ve, vi pa ne fcte Toiilet -Obtoženi Hribar, ali 1 dobro spominjate, da ste dali Flinu pismo oziroma poroči- Hribir:—To se spominjam. J'-ùlec Ali i,e dobro spomi- Hnbar-Dobro se spominjam. Toijlee—Tole pismo, ki ste ga videh' Hribar —Da. Al. s,- dobro spomi-■J- Je obtoženi Furlan od-F va* U1., pri tem pfcmu? Turi, tega se debro žirijam T*»l« - Predlagam, da ae J* '»ts to pismo. Pprtnik - Obtoženi Hri-P j« to tisto pismo. za ka hI to/tlec nato prečita Ire nliir D;t K t r. ► } «mi F « »ri - Ali ste slišali, urlan? • D* wm jaz to preči-'¿ilec:—Kaj ste si r*kaj Rte odstrigli Hri- )♦* nomogoce. r*»tožani Hribar, ali r1 ki Je hilo na- • k »d logi tega pisma fmu 'Milanu, kje ste ga oddali, na katerem mestu, v katerem prostoru? Hribar:—V njegovem stanovanju, tam, kjer je knjižnica. Tožilec: — Ali se spominjate, odkod je vzel škarje, iz katerega predela? Hribar:—Tega ne vem, toda tam so menda ležale. Tožilec:—Kaj je napravil, ko je odstrigel podpis, kaj je rekel? Hribar:—Rekel je, bo bolje tako, ali nekaj podobnega. Predsednik je odredil, da so odpeljali Hribarja in pripeljali Ljuba Sirca. Ljubo Sire potrdi Furia-novo sodelovanje Predsednik:—Obtoženi Ljubo Sjúrc, vi ste na vprašanje, kako je Furlan gledal na organe ljudske oblasti in na petletni plan, odgovorili, da je vse to ocenjeval negativno. Ljubo Sire;—Deloma negativno, deloma kritično. Predsednik:—Furlan, kaj pra vite na to? Furlan:—Sicer sem se včasih razgovarjal, ampak z gospodom Sircem zelo malo. Predsednik (napram Sircu): Iz česa ste vi to sklepali? Sire:—Iz najinih pogovorov. Predsednik: — Ali ste prejeli od njega zapisnik o sestanku LŠM na ljubljanski univerzi? Sire:—Da, sem. Predsednik: — Zakaj vam je dal to poročilo? Sire: — Prvenstveno samo za informacije, potem pa je rekel, da bi morda zanimalo tudi člana predstavništva tuje države. Predsednik:—In da to daste njemu? Sire:—Ne, tega ni rekel. Predsednik: — Zakaj pa vam je potem dal? Sire:—Da bi članu predstavništva tuje države povedal vap-bino. Predsednik Furlanu: — Kaj pravite k temu? Furlan: — Jaa «e ne spominjam. da bi to dal, če pa trdi. da sem dal sem dal. Predsednik:—Naprej, nadalj-ne vprašanje. Vi ste dobili iz inozemstva neko ustavo? Sire:—Da. Predsednik:—Kdo vam je dal to ustavo? Sire:—To ustavo so poslali emigranti. Tožilec:—Kateri emigranti? Sire:—Drčar. Tožilec:—To se pravi obveščevalni center 101 v Avstriji. Ali i sta vidva s Furlanom govorila o tej ustavi? Sire:—Rekel sem, da sem videl nek načrt ustave naših emigrantov, ampak to je bilo mi' mogrede povedano. Tožilec:—Kaj Je obtoženi Furlan odgovoril na to, ko ste mu rekli, da je to ustava, ki izvira iz inozemstva? Sire:—Pokazal Je trenutno zanimanje, toda prešla sva takoj na drugo vprašanje. Tožilec:—Ali veste za sesta- bodilne fronte, da jih je on (Sire) dobil od Furlana ter da je Furlan rekel, da jih bo dal tudi Snoju. Tožilec:—Snoj potrjuje, da je dobil 12 vprašanj, da je vedel, kakšna so vprašanja in da so med vprašanji bila tudi vprašanja o agrarni reformi, o volitvah in o nacionalizaciji. Obtoženi Furlan, zakaj ste .to prej zanikali?, Furlan:'—Toda jaz sem se s Sircem samo posvetoval. Tožilec:—Ali ste rekli, da boste Snoju dali vprašanja? Furlan:—Tega ne zanikam, toda .. . Predsednik:—Ali ste popravke poročila, ki naj bi ga bila napisala Hočevarjeva, delali skupno? Sire:—Delala sva skupno. Predsednik: — Torej, kdo je diktiral? Sire: — Deloma jaz, deloma profesofijfrurlan. Predniki — Kaj je Furlan rekel, za koga so ti odgovori in vprašanja? Sire:—Za predstavnika Ameriškega rdečega križa v Jugoslaviji. Tožilec:—Ali ste prečitali eno vrsto teh laži in nesramnosti? Kaj je prečrtano? Zverinstvo hitlerjevcev? • Vi ste pa napravili potem krutost Hitlerjeve o-kupaeije in ste sami izjavili, da je zverinstvo hujše kakor kru t ost Obtoženi Furlan]' ali ste čitali to, kar smo doslej prebrali? Furlan:—Ni bilo govora. Tožilec:—Vidite, to je osnova za vaše znanstveno delo. Kdo more tako poročilo prebrati in poalati aa znanstvene namene v inozemstvo? Kako pa kvalificira naše pravo taka dejanja? Furlan molči. Tožilec —Poznate naše zakone? (Molk.) Ali ste študirali naše zakone. Kako :>J«ito1 V ta namen ae uporablja V radiolokaciji poseben aparat—* elektronska cevka, ki služi kot osnovni del sodobnega televizorja Brž ko odda postaja svoj impulz v prostor, se pojavi na ploščici cevi navpičen svetlikajoč se znak. To je aignal, da je postaja izdala impulz. Potem ae oddajnik izključi. Nastane pav-za. Ta čas je sprejem odbitih impulaov. V tem času teče desno od osnove navpično svetlikajoča se črta, ki sta njena hitrost ii^dolšina vnaprej določeni. Ko pride impulz v sprejemnik, se pojavi na črti drugi navpični znak. Vsaka točka vodoravne črte odgovarja določenemu časovnemu presledku, ki je minil od trenutka, ko se je pričela oddaja. Zato ni težko razdeliti to črto z merilom, recimo s kilometri, in ()o skali izračunati razdaljo od objekta. Elektronska cev je torej aparat, ki Izredno točno meri čas preskakovanja impulza čez ploščico in ta Čas prenese v razdaljo. Druga posebnost delovanja radiolokaeijske postaje je v tem, da se radijski valovi, ki se pošiljajo z namenom, da odkrijejo neki objekt, koncentrirajo i ozek snopič, ki ga odda anten ska postaja v določeni meri. S tako usmerjeno delavnostjo se poenostavi tehnika določanja smeri odkritega objekta. Poseben aparat takoj pokaže kam, na katero stran je zdaj usmerjena antena (po katerem azimutu), z drugimi besedami, pokaže, od kod se je vrnil odbiti impulz Tretja posebnost je dolžina radijskih valov postaje. Radio-lokacijkka postaja deluj« na ra dijskem valu, ki ae do^ro odbija od raznih ciljev. Zato sa uporab ljajo čim krajši radijski valovi V začetku ao pošiljali v «ter ra dijske valove dolžina lt—10 m Pozneje pa ae je pokazalo, da oc še pri klad nejši aamo nek»/ cen timetrov dolgi valovi. b«n, »h Velikanske težavi«,-premagat* šale med drugo svetovno vojno, so bile v praktični izdelavi teh nike in aparature centimetrskih valov. Med vojno je bilo a pol nlm uspehom zaključeno kun struiranje posebnih anten in žar nic, ki lahko proizvajajo zelo močno centlmetrako valovanje, Tipi postaj Sodobne radiolokaeijske postaje so zelo raznovrstne. In služijo najrazličnejšim namenom. Tako Imamo recimo postaje za odkrivanje oddaljenih avionov, Njihov nsmen Je odkriti avion na razdalji 200-300 km, t. približno za pol ure prej, preden se pojavi avion, da se obvestita o njem protiletalska artlterlja in lovska aviacija. Pri odkrivanju na tako razdaljo ni potrebna velika točnost koordinat. Zadostuje v polni meri, da se ugotovi položaj kviona s točnostjo nekaj kilometrov Za merilne Instrumente, ki določajo elemente streljanja, po katerih začno protiletalske baterije streljati. nI potrebna velika daljava. Toda točnost v dolina, nju kraja, kjer je avion, moia biti w lo velika Radioakcijske pontaje i/pol* njujejo najrazličnejše naloge: V krompljih domobranskih rabljev pri Sv. Drtiii (Nsdsljevsnj* s t. straaM Divje sveri so izvlekle umorjeni žrtvi po stopnjicah navzgor, medtem pa sem jaz trepetal od groze in ogorčenja, v strahu pred tem, kaj in kako bodo ti zločinci naredili z menoj. V takem stanju sem čakal naslednjega dne. Naslednji dan so me odgnali na zaslišanje in zahtevali, da moram povedati, kje so partizani, ker pa tega nisem storil, sem jih dobil 125 z žilovko in 45 klofut. Ker nisem mogel hoditi, so me odvlekli z glavo na tleli in z njo sem udarjal ob vsaki stop-njici. Ležal sem do drugega zaslišanja popolnoma v nezavesti. Ker niso mogli ničesar izvleči iz mene pri drugem zaslišanju, so šli nad mojo ženo in hčerko. Hčerka je bila tedaj star« devet let. 2eno so skušull pi«pričati, da sem ja/ že vse priznal, ker pa kot zvesta žena in zavedna mati tega ni verjela, tudi ona ni ničesar priznala, naktij- so jo stepti in Izbili dva zoba, nato pa pretepli še hčerko. Za trm ao prebrskali vso hišo in pobrali, kar se jim je zdelo kaj vredno. Na Sv. Urhu sem bil zaprt dva meseca in skoraj vsak dan ite-pen» nato pa odpeljan v Ljubljano v šentpeterske zapore. Tam sem bil pet mesecev, nato pa so me tirali v Nemčijo na prisilno delo. Po 22 mesecih sem se vrnil domov bolan in ves izčrpan Doma sem našel shirane otroke in ženo. Vse, kur sein napisal, je resnično, sicer pa je nemogoče vsega opisati. Dragu teta, lepa hvala za vse! Našim ljudem je vsaka pomoč dobrodošla, kajti naša domovinu je še vedno zelo podrth m če* noč se ne da vsega ustvariti. Vse priznanje ame-tiškim Slovencem, kateri so num že veliko pomagali. Zaključujem in Vus lepo pozdravljam - Virunt Gabrijel,M Mary Gor nick. iščejo cilje v zraku, na morju In r^a suhem. Tik pred' koncem Vojne je bila n. pr. s pomočjo radiolokacije odkrita premesti-tfv sovražnikovih uvtokolon izza njegove prve linije, ugotovljen je bil njihov položaj in topovi so začeli precizno streljati nanje, Radiolokacija je posebno velikega pomenu za avione. V so-obnem težkem bombniku lahko naštejemo do deset različnih ra-diolokaeijskih postaj. Le-te pomagajo, da se v zraku odkrije sovražni avion, branijo rap, da se mu nepribliža sovražnik, sodelujejo v merjenju protiletalskih topov in mitraljezov. Postaje posebnega tipa se uporabljajo za bombardiranje na slepo. Valovi iz takih postaj ae oddajajo pod določenim kotom glede na zemljo. Odbijanja od nje so tako precizna, da v polni meri omogočajo razlikovati Jezera, reke, mostove, mestne zgradbe, rajone, velika poslopja itd. Na ploščici take postaje dobimo nekakšen grob zemljevid kraja, ki je nekoliko pred in pod samim avionom. Radloakclja na morju Radiolokacija je odločila izid borbe* za oblast nad pomorskimi zvezami. Prav ona je tudi omogočila ladjam zavezniških konvojev, da so odbijale napade sovražnikovih podmornic podnevi in ponoči, avionom pa, da so našli podmornice in jih napadali, V borbah proti nemškimo vojnima ladjama "Hcharnhorst" in "Ilismarck" je storila radiolokacija nepresenljivo uslugo. Ladji stu bili najdeni, njune koordinate določene. To je omogočilo uspešno pomorsko bitko. Z gotovostjo lahko rečemo, da bi bil povzročil * "ftcharnhorst", ki so gu bili Nemci poslali proti velikemu zavezniškemu konvoju, velike izgube, potem pa bi ae bil skril, če bi ne bilo na angleških ladjah radiolokacijskih postaj. Tudi "Bismarckov" beg bi bil kropan z uspehom« ker |e je rvjegovo zusledoviinje vršilo v vremenu, ko »nI bilo mogočo najti sovražne ladje In se spustiti z njo v borbo. Na pomoč Je prihitela radiolokacija, Hadiolokacijske postaje na ladjah ao omogočile izpolniti tudi take navigacijske pomorske naloge, ki so prej otežkočale primorski promet. Megla in alabu vidljivost sta Izgubili vsak pomen. Ploščica radiolokaeijske postaje je kazala objekte pred ladjo in okrog nje, kar Je bilo na poti ladje: plovni znak, ki označuje, do kod sme ladja pluti, stene, naproti plavnjočo \u djo, kose razbite ladje, obrtne obalne Unij»—vse to Je ploščica pravočasno registrirala, Radiolokacljo kot navigacijsko ' iredstvo so zrlo mnogo uporab* i IJall ob Irkrravanju lnvazi)sklh ¡čet v ftevrrni Afriki na Siciliji, j v Italiji in Normandiji O»»a je | tudi omogočila i/kiravnnje toč-1 no na določenem kraju in ob določenem času. Velikanska mno-¿in* ladijskih radiolokacijskih postaj vseh tipov je vplivala na ločnoet In koncentriran)« napadov na dan prodora, pomagala )• branili ae pred aovražnim napadom In ovirala je sovražnika, da ni mogel točno alreljatl. V mirnem čseu ... It teh primerov ni te>Jui *kU>» pati, kakšno vlogo lahko igra ra- diolokacijska tehnika v mirnem ¿asu. Onu stalno čuva in kontrolira zračne in pomorske državne meje. "Elektronski krmar'* — posebna radiolokauijsku postaja, opozarja kapitane ladij na vsa presenečenja nu odprtem morju, ljudju z radiolokucijako napravo lahko neovirano pluje v megli, viharju in mraku polarne nuči. Omenili smo samo maloštevilne in očividne primere uporabe radiolokucije. Citalčeva domišljija lahko ta pregled anatno razširi. Vse, kar koli ae kje premika, lahko odkrijemo s pomočjo radioakcijske postaje. Radiolokacija ima najširšo uporabo na vseh področjih teh^ nike v zvezi z varnostjo zračnega in pomorskega prometa. Lahko domnevamo, da bo v nadaljnjem razvoju radiolokacljo uporabljana tudi v železniškem in avtomobilskem prometu ne samo a namenom, da ae preprečijo morebitne nesreče, temvač tudi, da aa poveča spoaobnoat križanja. Da- odrabljene maščobe so se vedno potrebne pravi CLEMENTINE PADDLEFORD. urednica prehrane pri •ThU Week" Tok«) je *• •iiustijs kpkrfnlh /siea anaiki»t> "IsJ I** »»»«In tx»l)ša kol H« hiiu p»fd l*Unn dni." Vidite, tu iy#li»l«vD mnnicih itvari, ki tih fNiliviiujcmn, «n p«rfri'bnr uutua lupil»«- ni«fc-"ttt< sli njihovi pre ilukli « v «iiMiifin I« vodno pilni«njku)t> v »v« tu in«i*oto ss VM i/nltrltr Trn «j v»sk funt, ki K« nvtremo nw «ifTMTlSh® 11» nek* prlhismtl bo taleftl. Pinsim... n» Ulju ji« s taHit dobrim da!»m doki*: dodobra ne premagamo I» »Ituarije ODDAJAJTE ODRABLJENE M A I Č O S E A«.HIM ril CmhhIMm Im ME^as^s-ae» w ' mmmirM TOVARIŠI povest partizanske zvestobe TONE SELlSKAR 1 Psvlek je doma s Kala. Kal je majhno hribovsko naselje. Kamorkoli pogledal so gozdovi, polja, planjave, poseke, pa spet gozdovi, vasi, cerkvice, znamenja, steze, potoki, mlini in žage. Vinogradov tod nimajo. Lep svet, zla-sti kadar sonce sije ali pa takoj po dežju, ko se razprte pisana mavrica čez Kum vse tja do Save in Zidanega mosta. Kum vidii od vseh strani. Njegov plešasti vrh ti je vedno za petami. Dviga se v nebo nad vse ostale hribe kakor stražar in dela vreme. Nad njim se zbirajo oblaki, tamkaj se kuhajo dež in sneg, rosa in slana, tamkaj se srečavajo vetrovi od vseh strani neba. Pavlekova domačija ni ne hiia ne kajža. Temelj je zidan, vse drugo pa je leseno, toda streha je pokrita z živordečo opeko- Na obeh* konceh strelnega slemena se šopirita žgana petelina. Le hlep je še pokrit s škopniki, ker je za denar tu zgoraj hudo, zlasti zadnje ¿ase. Pred hišo raste mogočna tepka v dva vrha. Na hiši, na hlevu in v vsem gospodarstvu se pozna, da je oče Blaž skrben gospodar. Svinjak iz hrasto-vine je bil pozimi nanovo postavil, vsa navlaka okoli hleva in skednja je smotrro razporejena, nikjer ni videti nereda in zamkrnosti. 8taro sadno drevje okoli hiše je obžagano, nekaj mladih sliv je bil nanovo precepil. Tudi nekaj nove opeke ima že zložene pod pojato. Blaž je ljubil svojo domačijo! Vsake stvari se je lotil z vnemo in gorečnostjo in če se je zagrizel v kakšno stvar, tudi ni odnehal. Bil je miren, tih, skromen človek, le vjezilo ga jf včasih, ker je videl in čutil, da je ves njegov trud premalo upoštevan in da daje s svojimi rokami mnogo več, kolikor nazaj v , plačilo dobiva. "Vrag naj vzame takšno državo!" je včasih robantil. "Vsega imamo dovolj, belega kruha in mesa, premoga in lesa, živine in sadja in tisoč dobrih stvari, naš človek pa ob pogači in pitanem volu strada ter nag in bos hodi na delo!" Pavlek vsega tega še ni mogel razumeti, saj so ga v šoli prav drugače učili. Toda preveč si s tem ni belil glave. Pasel je dve kravi spodaj v globači z ostalimi pastirji, iskal je lešnike, borovnice, jagode, plašil je srake in šoje v gozdu, ki se je pričenjal kuj za hišo, pobiral med čmrljem, ogenj kuril, krompir in koruzo pekel. Najbolj pa je ljubil gozd. V gozdu so rasle bukve in smreke, gaber in javor, kostanj in maklen. V gozdu so srne, lisice, veverice, polhi, zajci, ježi in jazbeci. Tudi divja svinja zaide včasih v te hoste. V zgodnjih urah se kdaj zapasejo srne prav do hiše, pozimi pa so prišle tudi pod pojato in mulile seno izpod stropa. Deroč potok je šumel po gozdu. Rad je lovil postrvi z roko pod skalami, pa tudi kakšnega raka je potegnil izpod korenin. Jeseni je nabiral gobe; mati jih je posušila in potem suhe prodala trgovcu, da je zbrisal nckai dolga iz knjižice. Zavedal se je že, da je očetova desna roka; gonil je vprego pri oranju, pomagal pri košnji, pri žetvi in pri mlačvi, hodil je z očetom v gozd po drva, pa tudi sosedom se udinjal, kadar so potrebovali doma konja za na posodo ali pa par volov. To pomlad pa, ko je bil Pavlek dopolnil pravkar trinajst let svoje starosti, je nek«g« čemernega, deževnega dne stopil orožnik v hišo. Zunaj je deževalo, sneg je bil pravkar skopnel in mlada, udomačena kavka je čepela na oknu ter je zvedavo opazovala vrabce, ki so, se podili po luži pod kapom. Kavka se je strašno bala vode. Nič huje je ni mogel Pavlek kaznovati, kakor če jo je poškropil z vodo. Zato ji sedaj ni šlo v glavo, ko je gledala vrabce, kakor so si s peroti spodnašali vodo po trebuščkih in si jo metali lia hrbet. Pavlek je pravkar ogledoval podobo svetega Antona, pušča vnika. Ko se je slike naveličal, je začel prebirati vozni red, ki ga je bil oče izrezal iz časopisa in je na glas bral imena postaj od Ljubljane do Zidanega mosta in naprej do Maribora in do Zagreba. Njegov duh ni nikoli miroval, vedno je bil zaposlen z vsemi pojavi, ki •o se mu kazali od jutra do mraka. Takrat, ko je orožnffc,«topil .vjhijk), jf-fliaU trla orehe, da bodo velikonočne potice, Pavlek pa je z Maričko, ¿fllajšo sestrico, obdeloval butaro, ki jo bo na cvetno nedeljo nesel v cerkev. Oče je bil v hlevu pri živini. Rjavka noče žreti, pa ga je skrbelo. Kadar stopi orožnik y hišo, se jé prav feotovo nekaj zgodilo, zato je mati takoj vsa prestrašena vzkliknila: '¿O sveti križ božji, pa vender ni kaj jiarobe?" Naglo mu je prinesla majoliko starega tep-kovca in nekaj najlepših jabolk, kar jih je še našla v kleti. Lepo in ponižno ga je ogovarjala in napeto razmišljala, kaj bi se le moglo hudega zgoditi. . "Le nikar se ne truditi, ne!" je dejal orožnik prijazno, da je materi koj padel kamen s srca. "Žejen pa sem in najlepša hvala za tepkovec. Saj ni nič hudega, le poziv za vojaške vežbe sem prinesel Blažu. Jutri mora biti v Celju!" "Kaj bo vojna?" je v strahu vprašala mati. "Lahko se zgodi, da bo . . . Pripravljeni moramo biti!" 0 Potem je bilo v hiši mnogo tožba in vzdihovanja. Zdaj na pomlad, ko je vendar največ dela na kmetijah! Toda ukaz je ukaz, z vojaščino se ni šaliti, danes so pač takšni časi, saj je vojna že na Poljskem, na Francoskem, na Norveškem, v Belgiji..' Ojej, ojej, morda hoče Hitler tudi Jugoslavijo napasti . . .? 'Toda le zakaj, sij jim nismo nič hudega storili?" razmišlja mati na glaa, ko jo grenkost ločitve že sedaj davi za grlo in komaj zadržuje solze. Kar poleg očeta vedno stoji in ga gleda zaskrbljeno. j Oče pa nič ne reče. Ve, da mora iti, čuti pa v sebi nezadovoljstvo, ne gre rad, ne veseli ga ta stvar. Vojna je grda, vojna je krvava. Blaž ni vojŠčak, Blaž je kmet, zanj je njiva edino pravo bojišče! Pa endar razmišlja- Hodi po izbi iz kota v kot in napenja možgane. Vsi drugi v izbi so tihi. Kadar je oče v skrbeh, ga nihče ne moti, še Marička, ta drobna, šegava, klepetava punčka, se stisne v zapeček in strmi v Puvlekove prste, ki vežejo njeno butarico. Oče pa kar nič ne reče. Obstane pri oknu in se zagleda v dež, ki lije iz nizkih oblakov, mrak že prede svojo temno pajčevino po kotih, mati gre v kuhinjo in ropoče z lonci. (Dalje prihodnjič.) PBOSVETA do roba ae je prerinila Mimica in strmela v pokrajino, ki je br-zela mimo nje. Njive, travniki, gozdovi in vasice so hitele mimo. Vse se ji je zdelo tako ljubko, da je nehote iztegnila roko, kakor da bi hotela pobožati ta lepi svet. V vasi so se kamioni ustavili pred krajevnim odborom, kjer ao jih vaščani-že pričakovali. Po kratkem pozdravu so takoj pričeli z delom. Vaščani so jim nanoeili najrazličnejših predmetov, ki ao bili potrebni popravil. Obsežna dvorišče, kjer so se namestili, ae je kmalu izpremenilo v veliko delavnico, Zabmel je n^otor, cvilile so pile in kladiva so Mdarjal« ob kovino. Tudi šivalni stroji so zadrdrali in ženske so Imele kmalu polne roke dela. Okoli njih pa so ae gnetli vaški otroci in jih radovedno o-pazovali pri delu. Mimica aprva ni vedela, česa naj se loti. Opazovala je delo tovarišev. Nenadoma pa se je nečesa ddmislila in se sama pri aebi nasmehnila. Odprla je aktovko in potegnila iz nje m«lo škatM. V bližini je stal deček, ki je imel lase že tako dolge, da so m o ikoraj «Krili ušesa. -P** klical« g» je k,. ČETRTEK, 4. SEPTFUno t "Hoče*, da te malo oatri^em?nili, Ta učitelj je bil pa Nese m« je nasmehnil« ter vsela mec. Najbrfcpo takratne Šolske iz škatle stroj ček za striženj« I oblasti našo ponemčevalnico že Na prostovoljnem delu Eraa Btarovašnlk V sindikalni dvorani velike tovarne je bil sestanek delavcev. Vse klopi so bile zasedene, vendar je vladala med poslušalci tišina. Govornik je govoril o povezanosti, ki mora družiti delavce s kmeti. M. . . Vsi skupaj smo velika delovna družina, zato moramo tudi skupno delati za dobro nas vseh. Zid, ki nas je tako dolgo ločil, mora pasti. Spoznati moramo drug drugega, zato pa moramo iti k njim in jim po svojih močeh pomagati. Le tako bodo tudi oni nas spoznali In začeli ceniti naše drlo ter bodo uvideli. da si pri zadev« mo tudi zanje in za izboljšanje njihovih živ Ijenjskih pogojev. Zato se je naia sindikalna podružnica na menila, da organizira skupino prostovoljnih delavcev, ki bo v nedeljo odtis delat na deželo. Potrebno orodje bomo vzeli s ■«•boj. Radi bi, da bi se javilo čim več prostovoljnih delavcev, ker čim več nas bo, tem več bomo naredili No, kako ste zadovoljni s tem predlogom?" Zm nekaj trenutkov je v dvorani nastala pop..)na tišina, nato pa »e )r prav zadaj, v kotu oglasil platen ¿maki glas. "Ali bodo tli samo moški?" No, ienske vendar n« boste pilile žag in brusile motik," jo je zavrnil delavec, ki je sedel pred njo. , "Toda lahko bi livale, saj imajo gotovo kaj, Kar je treba zakrpati ali prenarediti," Je pripomnila starejša delavka. "Prav. Tudi ženske gredo a nami," se jih je več oglasilo. "Seveda gredo tudi ženske z nami, se bo že dobilo tudi zanje primerno delo," je pritrdil govornik. V dvorani je završilo. Skoraj vsi so se takoj odločili, da gredo na prostovoljno delo. Tistih nekaj, ki so menili, da imajo oscminštirideset ur tedenskega dela dovolj, se je kar izgubilo v živahno razgibani množici. • s "Ali si se ti prijavila?" je vprašala Olga tovarišico Mirni co opoldne, ko sta v menzi se deli pri kosilu. Kaj ne boš šla?N je zanimalo Olgo. "Kaj naj bi pa tam delala? Tudi šivati ne znam preveč . . je nekoliko v zadregi priznala Mimira. "Kar pojdi. Se bo že tudi zate našlo delo. Saj je.že to nekaj vredno, da ptidemo ven na »veži zrak. Kaj ti ne hodiš rada na deželo?" "Kar odkrito ti povem, da debele sploh dobro ne poznam. Z mamo vedno živiva v mestu in sen» kar zadovoljna." 1 jen je bivala v mestu vseh osemnajst let, ki jih je imela. Med qkupacijo se je izučila za frizer ko, ker ni našla primernejše za poslitve. Toda ta poklic ji ni bil poatbno všeč, zato je Šla v to-yimu t a kuj, kp se Ji je nudila \o prilik*. Ko j« začelo med okupacijo primanjkovati živeža, Je njena mati hodila po živež na deželo. Ker za denar ni ničesar dobila, je znosila tja skoraj vso obleko pokojnega Mi mičnega očeta. Takrat je vstal v Mimici nek zopern odpor do dežele in njenih prebivalcev. Kmete je smatrala za nekakšne vojne dobičkarje, ki se okori ščajo z vojno in gladom meščanov. Dolgo se je borila sama v 1 bi, ali naj gre v nedeljo z drugimi na prostovoljno delo ali ne Končno se je odločila. Zvečer ko je odhajala iz tovarne, je tu di ona pripisala svoje ime pod vrsto prijavljencev za nedeljo • V nedeljo zgodaj zjutraj se je zbrala na tovarniškem dvorišču velika skupina prijavljencev Oblečeni ao bili v delovne obleke in so imeli s seboj različno orodje Celo dva šivalna stroja so nameravali vzeti s seboj. Mimica je prihitela na dvorišče prav takrat ko so dvigali na kamion varilni stroj. V očeh ji Je sijal vesel smehljaj. Pod pazduho je stiskala aktovko Prvi korak Preilhev Voranc • Ko sem bil 10 let star, sem imel prvi konflikt s panger-manskim pritiskom na slovensko zemljo. Takrat sem hodil v ljudsko šolo v Kotljah na Koroškem, ki je bila dvojezična. To se pravi, da se je poučevala slovenščina dve uri na teden po šolskem pouku. Učni jezik take šole je bil nemški. Otroci smo bili 99% Slovenci, kmetje in delavci, ki od doma nismo znali besedice nemški. Naši u-čitelji so bili germanizatorji. Ko smo izstopili učenci iz take šole, nismo znali ne slovenski in ne nemški. Tako se je godilo tudi meni. Verouk v teh šolah je bil slovenski in tudi molilo se je pred in po šoli slovensko. Takrat je prišel k nam nov učitelj. Bil sem v drugem razredu, v katerem sem presedel vsega skupaj 7 let, ker ni bilo več razredov na šoli. Ta učitelj je bil trd Nemec. To je bila neka sprememba. Do tedaj so prihajali na šolo sami učitelji nemčurji, potujčeni Slovenci, ki so imeli naloga tned nami nada ljev^l po, kar7šp~5at$I že izpol- laa in male svetle škarjice. Fant jo je začudeno pogledal in ni odgovoril. "No, pojdi sem, ne bom tj odrezala glave," ga je bodril«. Otrok se je nasmehnil in se postavil pred njo. Zarezala mu e s škarjami v goste, temne lase. Sprva ji ni šlo prav od rok, tega opravila se je že nekoliko odvadil«. "Glej, glej, k«j del« Mimica," so pričeli vzklikati tovariši, ki so delali v bližini. "Tako je prav. Tudi to je koristno opravilo," «o jo vzpodbujali. To jo je opogumilo in kot bi trenil to bili dečkovi lasje o-striženi in lepo počesani. Gruča otrok okrog nje pa se je vedno večala. Zavzeto so občudovali olepšanega tovariša. Potem pa so' začeli drug za drugim prihajati in Mimici ni več primanjkovalo dela. Kar prehitro ae je pričel dan nagibati k'večeru. Naredili so pregled opravljenega dela in u-Ijotovili, da je bilo mnogo storjenega. Vaščani so se jim iskreno zahvaljevali. V veselem razpoloženju so se poslovili z obljubo, da ae bodo še videli. Kmalu nato so brzeli kamioni nazaj proti mestu. Pesem veselih ljudi, ki so se vračali s prostovoljnega dela je plavala nad polji in odmevala od gričev. "Kako se ti je zdelo?" je vprašala Olga Mimico. "O, zelo lepo, nikomur ne bi verjela, da so na deželi tako prijazni in dobri ljudje," je odgovorila Mimica. S kamiona je zopet zaorlla vesela pesem, Mimica in Olga sta se ji pridrufili. 1 ae la dnlaeak» vestL AU )Oi Htatn «uk dan* ! I I I ■ ■ i smatrale za . dovolj zrelo, da lahko na igpj nastavijo grdega Nemca. . , Nekega dne, kmalu potem, ko je ta učitelj prišel k nam, nam je rekel: "Otroci, odslej boste pa nem ški molili. Nemška šola je in zato boste molili nemški." Ker nihče ni znal moliti po nemško, nas je učitelj začel u čiti nemški očenaš. V neka; dneh ga je razred že znal. Jaz sem bil zdoma protinem ško vzgojen. Oče je bil najem-nink grofovske zemlje in je so-cialno izkoriščanje vezal z nacionalnim zatiranjem, ker je bila naša krušna gospoda nemškega rodu. Vedno me je izpra-leval, kaj je novega v šoli, in je bil do učiteljev nemčurjev zelo kritičen. Ko sem mu povedal, da novi učitelj vpeljuje nemško molitev, se je rizhudil in klel. Potem je stvar preudaril in mi je odločno rekel: "Ti ne boš nemški molil. Ti moli še naprej po domače in, če učitelj kaj hoče, naj me pokliče." Oče je bil zelo trmast in nepopustljiv, učitelj pa je bil videti tudi zelo odločen. Znašel sem se torej med dvema mlinskima kamnoma in moj položaj gotovo ni bil prijeten. Moram reči, da se. je tudi meni malo upirala nemška molitev, toda tako hudo spet ni bilo, ker sem bil še otrok, ki se vsega navadi. V šoli smo molili po nemško že nekaj dni. Vsi smo molili na glas. Jaz sem se ravnal po očetovem navodilu in sem dosledno molil slovenrti, toda nekoliko tiše, da učitelj mojega glasu ni •mogpl slišati. Ali učitelj je med molitvijo opazoval gibanje ustnic. Pri tem je zapazil, da se moje ustnice drugače gib- jejo, kakor bi se pa morale pri nemški izgovarjavi. Zato je zaustavil molitev in takoj zavpil nad menoj: "Kaj delaš ti?" "Ta pa po slovensko moli," me je takoj zatožil moj šolski sosed. Bil je tudi drugače sin našega soseda, graščaka. Učitelj je zdaj zdivjal. Začel je vpiti nad menoj in mi groziti. Potem me je vprašal, če bom odslej molil nemški. "Ne bom, ker ne smem," sem mu odgovoril. To ga je še bolj razkačilo. Držal nam je celo pridigo, kaj je šola in kaj je država in da v Šoli sme samo eden komandi-rati, nikakor pa ne dva. Zvečer me je za kazen zaprl po pouku. To je bil seveda ogenj v streho pri mojem vročekrvnem o-četu. Takoj drugi dan je šel k predsedniku šolskega odbora, ki je bil tudi Slovenec, ga prisilil, da je šel ž njim v šolo med poukom, kjer se je takoj lotil učitelja. Potem sta se dajala zelo resno. Moj oče je vpil ka-kor obseden in učitelj se je Začel umikati.* Spominjam se Še, kako je oče vpil' nad učiteljem: "V dvajsetih letih bo v Kotljah slovenska šola, pa recite, Kar hočete. Kaj pa hodite sem k nam prepir delat." Itd. • ¿Mene je bilo zelo sram pred tifiteljerri in pred vsem razredom. Takrat se še nisem zavedal velikega in pogumnega dejanja, ki ga je storil moj oče, preprost najemnik in delavec, za svoj zatirani narod. V tej borbi je seveda zmagal priseljeni učitelj in moj oče je propadel. Propadla je tudi slovenska molitev na hotuljski šoli. Če bi ga bili podprli, bi se to ne bilo zgodilo. Odsihmal je naša šola nosila pečat nemške šole. Počasi sem se tudi jaz moral vdati in moliti po nemško. Štirideset let pozneje sem se vrnil v svoj domači kraj, v naše mogočne Kotlje. Vrnil sem se na pol živ iz' lagerja v Mau-thausenu, kamor me je zaprl nemški fašizem. Ko sem — *eval sosede, kje £ ^SJ moj stan znanec ali ^ mi povedali, da je tisuZ', *olec, ki me je takrat zatoS m ,pred na¿o ablastjo v Av* kosm je dala mastno in ugC^ jo, ker je imel zelo, 2el0 to vest. Bivša Ju^oslav, ^ bo pri industriji, ki j0 Je l2ral jal zato da je šini neUI sizem. Partizani so ga ¿e n kajkrat lovili, toda vedno jJ znal odnesti pete. Sedaj je d dion v Avstriji, kjer se bori "nedeljivo Koroško". Kotlje J so za vedno slovenske. Tako se mimel jaz prvi koi flikt s panzermanizmom, ki prodiral proti Jadranske« morju in dalje na jug, To bj ko sem takrat z mojim ocetoi izgubil. Danes bomo dobili bi ko, ki sva jo začela takrat. Mi oče tega ne bo dočakal, ker svojo bitko že končal leta Toda pred smrtjo je še vid in govoril s partizani v sv< skromni bajti. In zato mu srn ni bila težka. Znanstveno raziskovsnjs Skadrekega J e s • r «. Skupil znanstvenikov beograjskega p rodoslovnega muzeja že dal časa raziskuje Skadrsko jezei Naloga znanstvene odprave ; da razišče živalstvo Skadrsluj jezera ter v ta namen prw ukrepe za zavarovanje naravi ga bogastva. Hkrati proučujt vprašanje delne osušitve jezei "Proeveio"? Podpirajte svol li AH «te naročeni tu dnen Razni mali oglati Your Florist Will ïfeTELEGRAPd FLOWERS /hf!^ «P HtMUmM Ott ern" 0|rtlf.«|j| 9 rJíX •Orr *i le t boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE 81 OA1 Slane sa celo leto $3, sa pol leta 11.78, • •••••••• sa tri meeece II. ITE 81 AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR „„ , . Kmalu nato ao ae odpeljali. Bilo je res. kar je dejala De-i Kamioni so drveli skozi pied iele »ploh ni poznala. 7. mater-' mest j« ter se končno znašli zu-jo, ki je bila vdova, je vse živ- naj med zorečimi polji. Prav LETNIK Stane S 1.50. 1147. le naročili? Za v atari kra) tU*. V salogi Imamo iadi Adamičeva ter rasne droge angleška knjiga. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po VA2NO OBVESTiLO naročnikom dnevnika Protvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete 5« J $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa IS. tedne konvencije se lahke naroči aa lisi P"»"** prišle J« eden. dva. trt štiri aH pet članov Is aa« drašlne k asi ninL Lisi Prosveto stana aa vsa enako, sa ¿lana ali nailan« M* » eno latno naročnina. Eer pa člani ie plačajo prt ssesnieoto 11.« tednik, m Jim in prtileje k naročnini. Te»«J s«d«J nI vsrota. de Je Ust prodre« bb člane SMP J. Ltet Prosveto Ja vaša Isjtaias n fotovo ¡0 v vsaki druftial nekdo. UMiadftlialUstvsakdaa. Pojasnila«—Vselej kakor hitro kateri tri» članov, preneha b,t' cl" SNPJ, ali če m prepcli proč od družina In bo sahtevai ssm t^m tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je Ukort^ naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsv^v* In obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosvets Ako te« stori, tedaj mora upravniftvo mižati datum ss to vsoto nsrocn Za Zdruft. drlav« In Kaand« |t.00 Za Chleago In okolice Ja * Iv tednik In________« tO I tednik in.------. „ 2 tednika ia.___MO f tednika «a--------m % tednika la____________ 4 40 9 tednika -----------tra 4 tednika la_________Ml 4 tednike la------^ I tednikov in_____SJO ^ tednike* In----- Za Evropo J*~.-—JU M iBpolnIte spodnji kspsa. prttoMte ***** ^ enoj Ordar v piamn In si naročite Prosveto. Ust. Id le eesa N anion PROLETAREC 1901 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO SS. ILLINOIS