Prodiranje Nemcev na Balkan V Ljubljani, 26. februarja. Deset dni je že minilo od podpisovanja bolgarsko-turškega nenapadalnega pakta in vendar svet danes toliko ve o ozadju tega dogodka kakor pred tednom dni. Mi smo svoje naziranje o stvari podali že v prejšnji številki; takratnemu razglabljanju ne moremo danes ničesar drugega dodati kakor ugotovitev, d^j. so logične osno- vojske s seboj, da zadelavajo jezove, kjer jih je voda prebila. Toda jezovi so popustili in niso več zanesljiv branik pred vodo. Kaže, da bi povodenj mogla zajeti skoraj ves svet. Vsak narod mora gledati, da bodo njegovi jezovi trdni — če mogoče, skupaj s tistimi, posebno s sosedi, kjer se povodenj še ni razlila. Zakai, kdor gre dalje, ne more več nazaj. Bolgarija pred formalno nemško zasedbo. — Posledice za nadaljnji pofek vojne Zapisali bomo le to, kar se nam zdi neizpodbitno, in iz,vajali iz tega sklepe, ki nam jih pamet narekuje. Nemčija se pripravlja na zasedbo Bolgarije. V Bolgariji se Nemci ne bodo ustavili. Njihov prvi cilj mora biti Solun, morda tudi Dardanele. Ce je končni cilj pohoda Nemcev na Balkan defenzivnega značaja, se bodo tod ustavili; vsa celinska Evropa bo poslej v njihovih rokah in nemška vojska se bo z zavestjo, da ima hrbet krit, lahko bolj ali manj neovirano pripravljala na invazijo v Anglijo. Ce je končni cilj nemškega vkorakanja v Bolgarijo ofenziven, bo Hitler napadel Turčijo, zavzel Carigrad in Dardanele in skušal prodreti čez Malo Azijo na Suez, hkrati pa čez Mezopotamijo v Perzijski zaliv in dalje proti Indiji. Ce se bodo Nemci ustavili na bol-garsko-grški in bolgarsko-turški meji, sc bodo Angleži najbrže zadovoljili s prekinitvijo diplomatskih odnosov s sofijsko vlado. Ce bodo Nemci marširali na Solun, se bo ustvarila nova solunska fronta; nujno je — z angleškega stališča — da Angleži te postojanke drže, drugače pade Grčija (in z njo tudi ves stvarni, predvsem pa moralni dobiček, ki ga je grški odpor prinesel demokracijam) in z njo ves Balkan, s tem pa tudi poslednje oporišče, ki ga Angleži še drže na evropski celini. Če Angleži izgube Solun, bodo skušali držati fronto v Turčiji kot njeni zavezniki; po človeški pameti se zdi izključeno, da hi ankarska vlada kapitulirala. Ce pade tudi Turčija, se bodo Angleži branili v Palestini; svetili jim bodo goreči petrolejski vrelci. Angleži računajo, da Turčija ne bo padla; če bi pa že ne mogla do konca kljubovali pritisku Nemcev, se zanašajo, da bodo velikanske razdalje ohromile udarnost nemških armad in ustalile fronto še pred Palestino. Vsekako stojimo letošnjo pomlad pred veleresnimi dogodki dogodki, ki utegnejo odločiti vojno. Prav je. da se tega zavedamo; le z odprtimi očmi, trdnimi živci in pogumom v srcu bomo kos preizkušnjam, ki čakajo tudi nas. Observer ADMIRAL DARLAN, zaupnik maršala Petaina, je preosno-Val svojo vlado, ne da bi bil Lavala sprejel vanjo. GENERAL VVAVELL, zmagovalec v Libiji, stopa kot vrhovni poveljnik britanskih armad na Bližnjem vžhodu spričo dogodkov na Bal-kauu čedalje bolj v ospredje. ,.l- »»MALTA G lAa/il 0O1OFRA OS£BHA MUR1UK KiRtrt jlfcATRUlH % l ulA iSMA&A !T«4b*nii ADUA ise Km D UFI 2 Na Grškem se tudi pretekli teden ni zgodilo nič pomembnega. Iz Libijo ni poročil; general Wavell skrivnostno molči. Vendar se zdi, da se tam zares nič ne dogaja. Iz Vzhodne Afrike poročajo Angleži, da prodirajo njihovo motorizirane čete proti Mogadisciu. SEVERNA ERITREJA z utrdbo Kerenom, ki se srdito brani pred britanskimi napadi. (1 - Eritreja; 2 —- britansko-egiptovski Sudan) Vendar se zdi, da moč udarcev obeh vojskujočih se taboiov ni. Več tolikšna, kakor je bila v za.četku. Kakor da bi bil elan nekojiko popustil spričo občutka, da ke konec vojne vse bolj odmika, -vojni riziko pa narašča. To je tista težka mora, ki lega na vse. In ta mora bo čedalje Iz vsega tega se pa vidi še nekaj hujša in bo nazadnje zmagala nad drugega; da nima danes nihče več vsemi, ker bo vse pod njo popadalo, dogodkov v rokah. Položaj postaja Zato je zelo potrebno ostati zunaj čedalje nejasnejši in dogodki vlečejo vojne. Strateški načrti Nemčije in Italije Nadaljevanje z 9. strani K bojem v Libijt: italijanska zelenica Džarabub. fotografirana iz letala. Pašiflina plačana v goiotini ILUSTRIRANI L I j I L A DRUŽINSKI TEDNIK Leto XIII. V Ljubljani, 27. februarja 1941. štev. 9 (593) | Za drznostjo se samo velik g strah skriva. t Lucanus, : latinski pesnik H (39. -65.) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja oh četrtkih. UrednlžUo In uprava v Ljubljani* Miklošičeva 14/111. Poštni predal 6t. 34&. Telefon 6t. 83-3‘i. — Uačuu poštne hranilnice f Ljubljani fct I5.39.'S. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dop‘sov ne sprejemamo. Za odgovor je tieba priložiti ra S din znaruk. NAROČNINA iU leta Zb din. */» teta 40 din vse leto 80 din. V Italiji tt» lelo 40 lir, v Kru nr i ji 70 frankov, v Ameriki 2*dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem .delus enostolpgfm prtitna. vrst a ni; njen prostor fvlfiina 3 mm in Strma 63 mm) 7 din: v oglasne m delti 4*50 din. V dvobarvnem tisku' cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod te. posebej Pr} večkratnem naročilo popust. Dahčs: Strateški načrti Nemčije in Italije (G), str 9.) Nagrada je razpisana.*, Pod to goro zeleno »lomih ga je Suh it o. Pa je prišla grenka smrt in odnesla ga na »vrt«. Strašna žalost zadoni: »Subita nikjer več nil Mora priti drug poet, da zabaval bo ta svet.« Zgrabili so naju dva —» češ, da prav pripravna sva, uravnavati smeri, naj kar koli se zgodi. A je strašen krii nastal: nihče naju ni poznal. Kamor koli sva prišla, b'la sva bojkotirana. Dve sto din je na glavo že bilo razpisano: vendar ni ga svet rodil, ki bi naju »ven dobil«. Glavi sta narisani. Stezajo vratove vsi, toda nihče ne spozna, kakšna kljukca sva midva. Dve nedolžni ovčici, ali brihtni glavici! Ce potreba bi bila, hitro se prepleskava. Moda ni incognito, to že davno je prešlo. Cistth treba nam je ras! To je zdaj edini as. Diplomatstvo konec je. Kdor si mož, postavi sel »Slepe miši« so zdaj preč, zgrabite za bridki meč! Jaz sem Pif, o jaz sem Pal. To bo najin epitaf. Vendar še ne gremo spat ven e se nam obeta zlat. Kdor veselja je željan, Stopi brž, kar brž na plan! Tolarjev je vrhan škal! Garancija: Ptt in Pal, Kdor nagrade ni dobit, kaj zato bi se- solzili Ga midva poplačava, kozle preobračava: Zdaj minister, jujri tat... Vsak imel bo naju rad. Komur dolgčas bo kedaj, k nama pridi, roko daj! Lipe Peljale*. Proglas naprednih političnih skupin Koncem januarja t, 1. je v reviji »Misel in delo« pod naslovom »Na skupno delo« izšel proglas, glede katerega so se sporazumeli predstavniki več naprednih političnih skupin. V uvedu tega proglasa se z ozirom na velike dogodke v svetu ugotavlja, da se nahajamo na prelomu med dvema dobama in da se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red. »Ta red novega življenja med narodi in posamezniki mere biti osnovan le na večnih nravnih zakonih, enake pravice in svobode za vse. ter na- vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva. Uveljaviti se more in san e samo pt> prostovoljnem' pristanku vseh... Po nebrzdanem strankarskem življenju zavrženo demokratično načelo da izvira vsa oblast od naroda, moramo obnoviti. Demokracija pa bo resnična le. ako jo bomo postavili, na trdno socialno in gospodarsko podlago. Socialne odnose je treba preOsnovati tako. da bo delo osnovna družbena vrednota...« V proglasu se potem podčrtava potrebo, da morajo biti socialne reformo predvsem, namenjene malemu človeku in da mera naša v,as po-tati činitelj javnega življenja. Z ozirom na gmotne dobrine, jjravi- proglas, da morejo te služiti le občim narodnim koristim- v gospodarstvu se pa mora dobiček posameznika uma lun ti načrtnemu gospodarjenju za skupnost. Proglas vidi v sporazumu s 2G. avgustom 1939. srečen začetek končne ureditve naših notranjih razmer. »Naloga mladine je.« pravi proglas, »da vnaša v splošni naredni razvoj nove poglede in novo delo za ureditev, družbe... V prepričanju, da je le v slogi moč, smo snosmali, da se moramo nemudoma lotiti skupnega dolu- v vseh vprašanjih, ki zadevajo našo narodno in državno skupnost .. To sodelovanje je pot k trdnejši strnjenosti in povezanosti vseh resnično naprednih sil. Zdr to pozivamo ]>rav vse. ki so enakih misli, da nam pri tem skupnem delu pomagajo.« H lMl. vo tu, proj/Un rva lirjfcm HCtftufiku JhnIvUbM : M” j n h P<*rV#vJ kiMft ftki nit), Zftdip jifi Mntu; Milan Goii»rk> Ari v. pfipmvnlV, Šv, v jjoriofth; Htflrt- ko iljuž. kmethtd sin, W7.«lj.-ko pri Br^/icaH; Ivan Jmko. 'ttua/iT. fijulrijaPA; France pravni olV/i) i/liri »D »n«; Jnii»vke£i» zp> voila, fvnri Krenovitok, kmetski Ukradeni medeni mesec PLAVOLASA 1ZKUŠNJAVA Vsakdanja zgodba izpred ljubljanskega sodišča ŠJTtll OKVIRII Ljubljana, v februarju. Mlada, prikupna plavolaska Tani je bila komaj nekaj let poročena, vendar se je pa v zakonu zelo dolgočasila. Njen mož, trgovec in gostilničar, 'e bil resen in delaven, človek, zmerom zaposlen, in ni imel za njeno nuauost prav nič razumevanja. Ali je kaj čudno, če se je živahna in življenja željna Fanika ob takšnem možu dolgočasila? Zabave je pa na deželi, posebno v tako majhnem kraju, kakor je Mojstrana, kjer je Fanika živela, prav malo. Tako so Faniki minevali dnevi neizživljene mladosti v skritih željah in neuslišanem hrepenenju. Nenadno je pa prišla izprememba v osebi mladega prometnega uradnika Viktorja, ki so ga tiste dni službeno premestili na železniško postajo Mojstrano. Viktor je iskal stanovanje in Fanika mu je oddala opremljeno sobo; pa tudi hrano mu je dajala. Viktor se je v majhnem kraju prav tako dolgočasil. Zašel je včasih v gostilno in sta s Faniko vrgla kvarte. Tudi gospodar je prisedel in pokramljal-Tako se je Viktor sčasoma kar privadil kraju in ljudem. Najbolj se je privadil Faniki. Vedno češče je prihajal v gostilno, kadar je bila ona tam, in to je bilo vsak dan. Kakor slučajno sta se večkrat srečala tudi na stopnicah in tedaj ie pogled povedal več kakcu- vse besede. Tiste dni je dobil Fanikin mož poziv na orožne vaje. Fanika se ni prav nič žalostila zato. še nadalje je kvartala z Viktorjem; kadar sta se pa naveličala kvartati, sta. odšla na izprehod. Vračala sta se pozno v mraku domov. Ljudje, ki so večkrat videli Faniko in Viktorja skupaj, so pričeli skrivaj namigavati in šepetati; da to ni kar tako, so dejali, Fanika in Viktor se imata rada. Le kako bo, ko se vrne Fanikin mož, so ugibali. Nekateri so mu bili brž pripravljeni povedati vso stvar. Toda ljudem ni bilo treba dosti praviti. Fanikin mož je videl sam, kako je in kaj. Trdo je prijel Faniko, ta je pa pobrala svoje stvari in še nekaj špecerije v trgovini svojega moža in odšla k svoji materi. Seveda je tudi Viktor odšel z njo. Da jima pa ne bi bilo treba stradati, sta odnesla možu iz predala nočne omarice tudi 15.000 dinarjev, ki mu jih je bil dal njegov oče hraniti, češ da bodo pri njem varnejši. Ti tisočaki so bili skoro ves izkupiček za neko parcelo, manjkalo je samo 500 dinarjev. Mati je hčer sprejela z odprtimi rokami in prav tako tudi Viktorja, ki ga je imela njena hči rada. Saj je zatrjevala, da brez njega ne more živeti. Dejala je svoji materi, da se bo ločila od svojega moža in se poročila z Viktorjem. Da jima pa ne bi mogel biti na poti Fanikin mož, sta sklenila, odpotovati kam daleč. Imela sta denar, Viktor je pa zaprosil za nekaj dni dopusta. Ker mu ga pa niso dali, sta sklenila odpotovati kljub temu. Rečeno, storjeno. Kar na lepem ju je vzela moč. Odšla sta v Dalmacijo. Preživela sta medene tedne v Dubrovniku, Splitu in drugih obmorskih mestih. Ko sta pripotovala v Sarajevo, jima je zmanjkalo denarja. Fanika je brzojavila domov po denar. Tedaj ju je pa že zajela policija, ki je odvedla Faniko nazaj domov. Tako se Je končala njuna velika ljubezen. Fanika se je skesana in revna vrnila k svoji materi. Viktor je pa prišel za njo in se nastanil pri nekem svojem prijatelju. Tam ga je zajela oblast. Obtožili so ga tatvine 15.000 dinarjev. Fanika trdi, da jih je Viktor ukral, čeprav ga je prosila, naj jih pusti Viktor pa trdi, da mu je ta denar dala Fanika. »Nedolžen sem, to bo prišlo še nekoč na dan,« pravi Viktor. »Obžalujem le, da sem padel v pest tej ženski in izgubil zaradi nje službo.« Obsodili so ga na 3 mesece in 7 dni zapora. Tako je lahkomiselnost uničila mlademu fantu kariero, ženi pa topel dom. I. d. sin, Orla vas pri KrasTovCitl); Ivan Mihelčič, eivkfcrotehnik. Ljubiittiin: Alfonz Pipun akademik, Ljubljana; Jo2<* Praznik, mojster, Ljubljajm.; dr. Bori? P*t\ odvetnik, Ljubljana; inf,. Jože Rus, ZAbChni marinik, ljubljona ;• Jako* 6ilc, kmetski siir, Gsahovo prt Cer H n kr: dr. Vladimir ftuktje. odvetnik, Ljubljana: Jonko Tomažič, kmetT Sv. Bol- j fenk pri Središču; Andrej TTr!f*č, zasebni urad- ! nik. Ljubljana: Stane VadnjuJ, uradnik OLZI>, Ljuk*iwm- ViH Vlahovič, gnafičar. Ljubljana; dr. Branko Vrčon, noviimr,, Ljubljana. mm »mm- mikl iiifi Silne« rulftuRArllBi uOpSLIlIk« Kum = LjUBLjANA, Wolfova 4 = nmitiiiiitiiimiiriHffiHiiiaitiitdHiii? Pehližni lediil* Madžarski prosvetni minister dr. Bahat Homan je na poti iz Bolgarije, kjer je podpisal kulturni dogovor med Madžarsko in Bolgarijo, prispel v Beograd. Obiskal je predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cine ar. Markoviča, v avdienci ga, je pa sprejel tudi knez namestnik Pavle. S prosvetnim ministrom dr. Krekcm sta na sestankih obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi z bodočo kulturno konvencijo med Madžarsko in Jugoslavijo. O slovenski avtonomiji Je govoril senator Fran Smodej na skupščini krajevne organizacije JRZ na Jesenicah. Poudaril je- da. se mora sporazum o avtonomni Hrvat'ki razširiti tudi na Slovenijo, glede katere ni nobenega spora. Zagrebški nadškof dr. Stepinac se je vrnil s svojega potovanja v Rim. Te dni je obiskal oba slovenska ministra. dr. Kulovca in dr. Kreka, dr. Mačka in finančnega ministra dr. šu-teja. V avdienci ga je sprejel tudi knez namestnik Pavle. Zastopnike državnih uslužbencev je sprejel minister za prehrano dr. Milan Protič in se z njimi porazgovoril o vseh gmitnih vprašanjih aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, o možnostih olajšanja njihovega položaja, preskrbi z živili in s?mopomcči. G. minriter jim je obljubil vso podporo za izboljšanje nihovega položaja. Humoristični tednik »Toti list«, ki je izhajal v Mariboru in si pridobil med prebivalstvom dosti simpatij, je bil pred, kratkim ustavljen. Za podliana banovine nimatske je bil namesto upokojenega dr. Krbka imenoval* dr. Svetozar Ivkovič, odvetnik iz Zagreba, ki Je po rodu Srb. To imenovanje je zbudilo v naših političnih krogih veliko zanimanje. Dr. Ivkovič je ob svojem nart.opu časnikarjem iziavil, da se spominja besed Nikole Tesle: »Ponosen sem zaradi svojega srbskega imena, in hrvateke domovine.« To je osnovna misel tistih. Srbov, ki so se v najtežjih zgodovinskih trenutkih borili skupaj s Hrvati za blaginjo Hrvatske in kraljevine Jugoslavije. Naš zunanji minister dr. Ctnear-Marfcovič je 26. fc. m, odpotoval na uradni obisk v Budimpešto. Tam bo svečano izmenjal ratifikacijske listine madžarsko-jugcslovanskega sporazuma o večnem prijateljstvu. Položil bo todi venec na grob. pokojnega zunanjega, ministra Csakyja, »Kulturbond« bo začel graditi svojo bcinišnico v Novem Sadu. Mestna občina je zahtevala za zemljišče po 1000 din. za kvadratni meter in M) poetelj v bolnišnici za bolnike drugih narodno, rti. Naposled je občin ki svet pristal: na ceno 260 din za kvadratni meter, v bolnišnici bo pa samo 5 postelj za1 druge bolnike. Nemški koledar je izšel v Beogradu. Med drugim piše, da je v Beogradu 12.009 Nemcev in da Je torej po številu Nemcev največje mesto v Jugoslaviji. Najboljše jamstvo za ohranitev naše domovine to njenega položaja Je v nas samih, v našem notranjem položaju v naši solidarnosti, ureditvi nuše narodne in državne politike; tako piše »Delo«, glasilo odstopivšega pravosodnega miuhtra dr. Markoviča. Nasloniti se je treba na narod in na vse pozitivne narodne sile. To je prav gotovo najboljša pet, ki jo moremo ubrati. zdaj tako daleč, da jedo vrane, veverice in. jastrebe, ki jih drago plačujejo, ker nimajo drugega mesa; kmalu bedo pa prišle na vrsto tudi miši to pcd. gane. Levičarji to desničarji, . ki so agitirali, da se ni treba boriti za Francijo. se zdaj lahko vprašajo, ali se res ni bilo treba boriti. Tudi pri nas so takšni zastrupljevalci, a jih bo iz dneva V dan manj. Povemo jim pa, da nočemo jesti vran, veveric in jastrebov kakor Francozi, ki so poslušali takšne preroke. Skupino 16 teroristov je prijela zagrebška policija. Ugotovila je, da so povzročitelji nedavnega atentata v angleškem klubu v Zagrebu in treh podobnih napadov iz preteklega, leta. V načrtu so imeli še celo vrsto drugih zločinov. S tem so nameravali izpodkopati obstoječi zakoniti državni red in. avtoriteto banske oblasti. Razen tega je v Karlovcu prijela, skupino IS teroristov. Plenarna seja uprave saveza SKJ je bila pretekli teden v Beogradu. Udeležili so se je zastopniki vseh sokolskih žup. Sprejeli se sklepe za letošnje pomembno leto, ko bo prevzel vladarske posle naš mladi kralj, kar bo sokolstvo- p« vsej državi primerno proslavilo. Seja delovnega odbora za zimsko pomoč je bila pretekli teden v Beogradu pod predsed-tvom Nj. Vis. kneginje Olge. Udeležili so se je tudi predsednik svoji zemlji svoj goepod! Spomenico so :lali jugoslovanski, ameriški in angleški vladi in drugim oblastem. P«*li Jngenieu' SchuJe. . {Deui-shnif nd > STROJESHADBA, ELEKTROTEHNIKA Tiskovine brezplačno D nspchlh okrožnih tečajev za krajevne voditelje in njiheve sodelavce po župi Hrvatski poroča nemško glasilo »Deutsches Volksblatt«. Ob zaključku tečajev Je dal njihov vodja Jožef Majer navodila to smernice za njihovo delo. Tečaji so bili baje zelo dobro obiskani; vršili, so se za okraje Viro-vltico, Djakovo. Garešnico, Lipik. Osijek in Valpovo. Razstavo likovnih umetnikov je odprla pretekli teden NJ. Vis. kneginja Olga. Otvoritvi so prisostvovali tudi minister dr. Krek m drugi odličniki. »Sel.iačfco kolo« iz Zagreba piše; V nekdaj bogati Franciji, ki je bila banka vsega sveta, so imeli delnice in državne papirje ne le kmetje, temveč tudi delavci in služkinje. Prišli so pa vlade Cvetkovič podpredsednik dr. Maček in drugi. Tajnik odbora ja poročal, da so doslej po vsej Jugoslaviji nabrali za rimsko- pcmoč okrog 8.800.000 dinarjev, brez Beograda. Zagreba in Ljubljane. Največ odborov za zim'ko pomoč so ustanovili v donavski banovini, največ prispevkov so pa nabrali v banovini Hrvatski. Združeni ameriški Slovenci v Clevelandu (Ohio), največji slovenski naselbini v Ameriki, so imeli zborovanje; na katerem so se poklonili spominu pokojnega dr. Korošca In s spomenico Izjavili, da hočejo- začeti propagando za zedinjenje vseh Slovencev. Ameriški Slovenci to zahtevajo na podlagi načel demokratskih Združenih, držav. Spomenica se konča z besedami: Na Naš hmelj bodo začeli baje izvažati v Ameriko to Rusijo, kakor so razpravljali na zunanjetrgovinski seji. V državi imamo še okrog 2206 ton hmelja. Zdaj bo ravnateljstvo za zunanjo trgovino kar najhitreje poskrbelo za izvoz. »Prizad« bo iz Bolgarske nabavil 100 vagonov pšenične moke. Razen tega so se zastopniki »Prizada« dogovorili še za uvoz nekaterih drugih vrst blaga. Zasedanje banskega sveta dravske banovine je končano. Proračun za 9 mesecev letošnjega leta znaša 125,1 milijona dinarjev, povečan je torej za 18.9 milijona dinarjev. To povečanje namerava banovina kriti z novimi dokladami na neposredne davke. Povišala je tudi banovinsko trošarino na pivo in takse za prenos nepremičnin. Na zaključni seji banskega sveta je govoril o gospodarstvu g. Avsenek. nato pa g. Nande Novak iz Kamnika ki je poudaril, da je stanje v naši državi takšno da nas zanj zavidajo marsikateri veliki narodi. Za vse to imajo zaslugo tisti, ki vodijo našo politiko, pred vsem pa Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Naposled je dejal: Kot en mož se bomo odzvali pozivu svojega kralja to pohiteli pod zaetave in pokazali, da je svoboda Jugoslovanu dobrina, za katero ni nobena žrtev pretežka. Samo preko naših trupel drži pot v naše domačije, v suženjstvo se ne vrnemo nikoli več! Naposled je zaključno besedo spregovoril te ban dr. Natlačen. Zvečer je med banovinske svetnike rSet tudi minister dr. Kulovec, ki se mudil v Ljubljani. Na zadnjem zasedanju so z odobravanjem sprejeli okrog 30 reeohicij. Velik govor je imel kancler Hitler ob 21. obletnici narodnoeocialistične stranke, in sicer v isti dvorani, kjer se je stranka ustanovila, v Monakovu. Prenašale so ga skoraj vse evropske radijske postaje. V uvodu je Hitler izčrpno opisal zgodovino nahGdnoeocia-listične stranke. Dejal je, da ob ustanovitvi stranke nihče ni mogel verjeti, da bo v tako. kratkem času dosegla takšne uspehe. Stranka ni bila navezana na nobeno veroizpoved, ne aa kakšen stan, ne na gospodarsko kO&o, temveč je veljate vsemu nemškemu ljudstvu, V tem je edinstveno, in. prav zato je uspela. Pritegnite je k sebi mladino to s tem je bilo- novi stranki dano jamstvo, za zmago. O prijatelj- Pnpravito preciznih nr — F; Čuden, Prešernova 1 — Nakup zlata iu srebra stvu z Italijo je govoril kar najpriffrč-neje. Poudaril je: »Ce s kom sklenem prijateljstvo, potem držim z njim, pa naj pride, kar hoče«. Nato je poudarjal italijanske uspehe v sedanji vojni to dejal, da se je prav zaradi njih Nemčija lahko pripravila na. najhujšo podmerniško vojno, ki bo marca in1 aprila. Angleže bodo napadli povsod' in udarili nanje tam. kjer bo udarec najbolj smrtonosen. Nato je govoril o nemškem gospodarstvu, nazadnje pa dejal, da s fanatičnim- zaupanjem zre v končno zmago in dosego vseh ciljev. Dejal je, da je nemška armada najboljša na svetu, za njo pa stojita ne-razdružno nemška država in narodno-sccialist čna stranka. Mussolini je govoril v nedeljo v Tea tro-Adrianu v Rimu na velikem zborovanju fašistične stranke. Mussolini je v začetku poudaril, da Italija ni v vojni šele esem mesecev, temveč že šest let. odkar je šla na pomoč generalu Francu, Nato je govoril o vojnih uspehih v Libiji. Angliji se ja posrečilo prebiti se do Bengazija. Dogodili. ki so sc odigrali v zadnjih mesecih. so sovraštvo Italijanov Še povečali do tiste strpnje. ki je potrebna. Zadnja angleška trdnjava na Balkanu je Grčija, ki se noče odreči angleškemu jamstvu. Z njo zdaj obračunavat Italija. Grške izgube so ogromne. Proti kašlju Vam priporočamo odličen Remediu sirup. Dobiva ne r vseli lekarnah m zahtevajte izrečno sadi« ta domači preparat »Remediu sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno- zastopstvo za. Slovenijo je poverjeno znani lekarni Baltove«, v Ljubljani. mm Listek ..Družinskega tednika“ POBIRANJE DA¥K0V NAPISAL JANE RO&NCVCT Ko boni finančni minister,- ne pri-čakuite od mene presnove davkov, Vem, da vsi kttoofe: reforme je treba in davke naj plačujejo bogatini, no pa revežil Ali prijatelji, zadevščina ni tako preprosta. Pr-vič je bogatinov malo, revežev veliko, V politiki, trgovini in pri davkih pa le množic«, zaleže. Drugič mi verjemite ker imam Sam- z njimi nekaj izkušenj, da boga-tim ne dnjojo zjalika- denar-j« od-sebe. So davkarija jim ni vselej kos. Imajo svoja načela, združenja, tajnike in zveze v. ministrstvih, pa se branijo- >n bTanijo, Tretjič — tudi to povem- iz izkušnje; — bogatini navadno niso tako bogati, kakor se kažejo, Ge so preobloženi z davki, šfe kateri propade «11 pobegne in država* se obriše za stotisoče. Zeto mi ne zamerite, da se bom ne stolu finančnega ministra držal preizkušenega nauka svojih prodnikov: Bolje je sto vrabcev v roki kakor golob na strehi. Kvečjemu vam obljubim, da pospravim najprej sto vrabcev in se potem lotim še goloba na strehi ter naložim davke na jamranje, debele trebuhe, prijateljice in podobno bogatinsko razkošje, čeprav vem, da vse skupaj ne bo- dosti vrglo. Veliko več si obetam od presnove pobiranja davkov, kajti prepričan sem, da- je prav tokaj vzrok vsega državljanovega davčnega vzdihovanja in-godrnjanja. Zato som trdno’ odločen,, da v pobiranju davkov uvedem- prav revolucionarne presnove in postavim-sedanji način, ki stoji na glavi — na zdrave noge. Prosim vas, komu je to podobno?! Državljan dobi listek umazano-ramen-kastega papirja 7. nekimi številkami in mora v davkarijo. Tanv stopi v lokal, ki je bil morda pred njegovim rojstvom zadnjikrat- prebeljen, vidi pisalne ntizo popackane s tinto dveh generacij, kupe porumenelih in razcefranih aktov itd. A'li se čudite, da državljan, ki v tekem lokaili jemlje) denar iz žepa, na tihem preklinja in na glas godrnja?1 Jaz mu no zamorim in se le čudim, da šo noben finančni minister ni pomislil, kako bogata dama, ki so na trgu za Žive in mrtvo s kmetico pregovarja za petdeset par, popoldno v elegantni trgovini brez ugovora drago- plača, ko ji uglajeni prodajalec z diplomatskim nasmeškom pove,- da ima tvrdka zaradi visoke režije Stalne cene. AMi noben finančni minister no ve, kaj je trgovsko psihologija? Pod mojim ministrovanjem bo drugač«.- Ravnal se bom po trgovskih načelih in ne bom varčeval na napačnem kraju. Davkarije bodo nnjelegantnej-š| lokali, davčna vabila, potrdila in druge- tiskovine grafične umetnine na luksusnem- papirju, davčni uradniki n-a zunaj in znotraj dovršeni diplo-matjoi. davčni sluge pa še bolj dostojanstveni: kakor »luge Narodne banice Državljan naj 2a svoj denar kaj- vidil Druga novost, ki jo terjata trgovski duh in razum, je ustanovitev davčnega vestnika-. Saj me kar boli, da je človeštvo v pobiranju davkov teko- zaostalo, kakor morda- komaj še v vzgojeslovju ali socialnem* skrbstvu, Samo v Sloveniji imajo- davkarija okrog 409.000 davčnih računov. Za toliko ljudi bi vsak podjetnik ist-dajal časopis* ki bi davkoplačevalca poučevali in- navduševali Gcr s- propagando in reklamo- lahko ljudi navdušite z« vojno, Surovo hrano, vitko ltnijo> ovseno kosmiče, poduhovljeno umetnost, kavo- brez kofeina in druge grozoto, zakaj jih no bi navdušili še za davke, ki niso napol tako hudi. Zato bom ultazai: V vsako hišo- poučni in -zabavni »Davčni vestnik« s prilogama »Mladi davkoplačevalec« in »Davčna moda«, s kotički za smešnim, križanke, uganke in nagradna tekmovanja! Davčni vestnik naj postane najbolj priljubljen družinski častmi* Naročnino bodo pobirali kar z davki vred, a koliko bodo vrgli pri tolikšni nakladi še oglasi! Dbbro razmerje med proizvajalcem in odjemalcem povzdigne poslovni uspeh. Pri davkih- so sicer vloge nekako zamenjane, ali dobro in prijateljsko razmerje je* kljub temu potrebno, Zato bodo pod mojim ministrovanjem- davkarije prirejale tudi elitne plese. Ni treba, da se kdo smeje. Če prirejajo elitno plese študentje; ki niso še nič, zakaj , jili ne bi prirejala davkarij«, ki je nekaj, za davkoplačevalce, ki tudi nekaj velja, jo-. Po takem plesu poreče marsikdo, plačevanje davkov je zdaj slast, A jaz porečem, ni samo slast, temveč je tudi velika* čast. Uresničil bom svojo največjo misel ter ustanovil davčni red. Državljan naj za svoj denar kaj dobi', kar Hn lahko pokazali Red bo imel pet stopenj in naj-višjo 2 zvezdo. Čast bo draga, a- bo zato tudi velika, kajti davkoplačevalci, odlikovani z najvišjo stopnjo, bodo ravni županom velikih mest. Slike njih hčera bodo- objavljene v davčnem vestniku, po smrti bodo pa na- državne stroške pokopani v davčnem panteonu. Pri tem pa- vendar ne bom pozabil revežev. V zadoščenje vsom, ki ne bodo deležni osebnega odlikovanja, postavim- pred panteon vedite spomenik — neznanemu davkooVačevalcd-Torej vidite, da bom- dober in pravičen finančni minister. DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! Najstarejši ženin v letošnjem predpmUi jv bil menila Matija Posti ve h Turnišča, ki je letim izpolnil 98. leto in se rtret j ič oženil s SOletno vdovo Maro Pav-lekovo. VSAK TEDENI DRUGA 3»* A 1041" | Novo radijsko postajo so dobili v bivši • SIBV• nbEn« 1341 Avstriji. Imenovala se bo >Alpe« in is-irfe m-ihodnie dni Pišite do oeledno : bo imeIa isto valovno dolžino kaKcr -fGraz in Klagcnfurt oddajala bo pa številko. — Naročnina neizražena. fez (jan v nemškem. zvečer pa v tu.Uh Naslov: »ZENA 1941«, KAMNIK. jezikih. — V Sofiji demantirajo sen- __________________________________________j zacionaliie novice nekaterih narodnih Angleški zunanji minister Eden in zastopnikov v sobranju, ki so trdili, načelnik generalnega štaba Dili sta preteku teden nenadno odpotovala v Kairo, da proučita politični in vojaški položaj na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Po končani konferenci bosta odpotovala v Turčijo. V Kairu je ministra Edena sprejel kralj Faruk. izdatki, so morali letožuji proračun zvišati. Nekatere izdatke bodo pa krili s povišanjem nekih davkov. Zato bodo povišali pristojbine za večjo porabo vode. povišali bodo trošarino na vino in pivo, zvišali bodo uvoznine, kanal- ske pristojbine bodo morali odslej da so Nemci postavili pontonske mo- j plačevati vsi lastniki nezazidanega stove čez Donavo pri Rnščuku in dni-1 sveta, kjer je kanalizacija že napel ja-god za prehod na Bolgarsko. — An- j „a. Uvedli bodo tudi nekaj novih taks-, gležl so minirali Sredozemsko morje t tak() 1>of|() „vo(m novo „apisno takso. tnomih .... . ... . 1 ... od Malte do francoskih teritorialnih voda in od rtiča Santa Maria di Lenca na italijanskem polotoku do severne Cirenaike. Ladje, ki ne bedo upoštevale opozorila britanske admiralitete. bodo plule na svojo odgovornost. — Neka sovjetska paroplovna družba je najela del denavskega pristanišča v Budimpešti. Tako se bo sovjetsko bro-dovje odslej pogosto pojavljalo' na srednji Donavi in bo vozilo blago naravnost iz Odese. — število jvemškega prebivalstva je kljub vojni naraslo, kakor ie razvidno iz uradne rajhovske statistike. Leta 1940. se je rodilo 1,645 000 ctvok. leta 1939. pa 1-633.000 otrok. — Združene države ne b:do več Evropi dobavljale kavčuka; tako se je odločilo pet največjih ameriških tovarn gumija. S tem bodo baje najbolj prizadete države osi. Kmalu bo pa prišla pomlad in z njo italijansko vojsko boljši čas. Vse-kako pa Italija računa z zadnjo bitko Njena zmaga je z nemško pomočjo liopolnoma gotova. To je prva in glavna stvar. Nato je Mussolini govoril o zvestobi do Nemčije. Italija bo šla z ">jo do kanca. Nato je poudaril, da se os bori za zmago, Anglija pa za svoj ebstoj. če bi hotela zmagati, bi molela napasti celino, to je pa tisto, na kar Anglija ni pomislila. Sovjetska agencija Tass je uradno demantirala poročila švicarskega lista »Ba.sler Nachrichten«. češ da se je bclgarsko-turška nenapadalna pogodba sklenila s sodelovanjem Sovjetske zve-**• Sovjetsko zanikanje je imelo svoj odmev tudi v Berlinu. Nemški krogi trdijo, da so hoteli Sovjeti tako zanikati samo novico, niso pa zavzeli nikakršnega stališča. Angleži so začeli zapuščati Bolgarijo na poziv angleškega poslanika Ren-della. Po nekaterih poročilih bo prihodnji teden odpotoval tudi angleški konzulat. Položaj na bojiščih je ostal pretekli teden skoraj nespremenjen. Tako v Afriki, na zahodu in v Albaniii ni prišlo do večjih bitk ali osvojitev. Na zahodnem bojišču sc pred vsem na «eni let?la. Nemška letala so napadla Pnstanišče Swansea. angleška pa Wil-nelmshaven. Nemška letala napr-daio tudi angleške konvoje. Angleži še dalie napadalo pristanišča v Nizozemski in zasedeni Franciji. Angleške čete so v Somaliji zasedb pristanišče Margarito in mesto Dželib. Italijani so pa odbili angleški napad na oazo Džarabub v severni Afriki. Angleški in ameriški poslanik v Tokiu sta hkrati obvestila iaponcko vla-ao, da bi sleherno nadaljnje japonsko gibanic preti jugu pomenilo poslabšanje odnošajev z obema državama, ker pi ogražalo angleške in ameriške interese, ************************************ Kako preprečite spuščanje pentelj na ženskih nogavica h? }'o veliko vprašanje je naposled rešeno. Te dni so v naši državi zaceli prodajati »Nimelo«, ki zanesljivo prepreči spuščanje pentelj. Uporaba je enostavna. Vsebino steklenice pred uporabo dobro premešajte in ]<> raztopite v enem litru hladne ali Mlačne vode. V to raztopino denite nove ali oprane suhe nogavice in jih buetite v niej dve do tri minute. I otem jih dobro odcedite in pusti- le, da se osuše. Vsako nogavico pred sušenjem z roko raztegnite, tako da ‘>o prišel zrak v notranjost in ne boji0 na njej nastale proge ali gube. ® imate preveč trdo vodo, potem j? •odajte malo boraksa ali pa upora-ute kuhano vodo Ce se namreč niela< raztaolja v trdi vodi, nasta-lejo kosmiči. Vsa vsebina steklenice zadostuje za 20 parov nogavic in so j ko poljubno dolgo hrani. Vso raztopino, ki vam ostane od opranih Nogavic shranite v čisto steklenico tu |° lahko spet drugič uporabite, če nočete preparirati samo štiri do pet Parov nogavic, zadostuje, da vzame- te eno žlico »Nimelei na četrt litra vode. Originalna steklenica »Nimele« stane din 80'— in zadostuje za 20 Parov nogavic. Preparacija enega na-fa nogavic stane torej snmo din 1’50, Kar je vsakomur dostopno. Zahtevajte samo originalne steklenice »Nimele<, ki se dobe v vseh trgovinah in d rosen jah Samoprodajo za Jugoslavijo ima »Nimela«. Celje, poštni predal 2. Izredna ponudba. Izšla je II. izdaja Splošno priznane in priljubljene knji-Ke preizkušenih kuhinjskih receptov. Kljub večjim tiskarskim stroškom in Podražitvi papirja, smo se odločili, da pošljemo knjigo za staro ceno din’ 10— V6em onim, ki jo naročijo do 15. marca t. I. Denar pošljite v znatn-ii ,.nn naslov: Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8, ali pa i>o po- z,n'ci na ček. račun štev. 14.259. Za Priporočeno pošiljko poSljite din 4’— Bolgarska kliče čedalje več rezervistov pod orožje. Poluradni list »Dnes« piše, da naj vpoklici nikogar ne vznemirjajo; Bolgarija je po sporazumu debila iz Berlina dovoljenja za ponovno oboroževanje. List je pozval vse vpoklicane vojake, naj čuvajo državno tajno. — Bivši albanski kralj Zogu je hotel stopiti v grško vojsko, kakor poroča neki švicarski list iz londonskih krogov, — Dunajski Zldjc se selijo v Lublin na Poljskem, kjer jim je raj-hovska vlada določila bivališče. Pretekli teden je odpotovala prva skupina, do konca avgusta pa nameravajo izseliti v Lublin vse dunajske 21de. — Predsednik kanadske vlade King je imel v parlamentu govor, v katerem je poudaril, da se ameriška javnost čedalje bolj zanima za pomoč Angliji. To je po njegovem mnenju najvažnejši dogodek preteklega leta. Dodal je pa. da ne sme nihče misliti, da je pot. ki so jo ubrali, lahka. Težja je in dosti stra&nejša, kakor mnogi mislijo. — Agrarno reformo nameravajo; izvesti na Slovaškem. V ta namen je predsednik Tuka govoril po radiu slovaškim kmetom in jim razložil izčrpen načrt. — Malta je doslej zdržala 300 letalskih napadov, kakor je v britanskem Spodnjem domu izjavil minister za kolonije Hrtll. Vlada je dodala milijon funtov za varstvo njenega civilnega prebivalstva. — Britanski minister za prehrano lord Buitou je govoril v lordski zbornici c prehrani' Anglije. Izjavil je. da je nalvečje po-! manjkanje živalskih produktov, ki so jih poprej uvažali iz Holandske. Uvoz; .ie etežkočen zlasti zato. ker je mini-; strstvo za prehrano žrtvovalo okretne; in hitre trgovske ladje za prevoz čet v; Afriko. »Izbirati sme- imeli med jajci J in Bardijo«, ie izjavil minister Bulton.« — Nemški ministrski svet za cbrambo, je izdal naredbo. da mora biti nemški ( državni proračun za ]eto*šn;e leto se-J stavljen na podlagi največje varčnosti.* Izdatki za cbrambo imajo prednost ♦ pred vsemi drugimi izdatki, ki jih rnc-J ra Pa odobriti finančni minister. — , Združene države namerava ®o nadzirati J svoj izvoz v Japonsko, da bi prepre- ♦ čile dobavo o’t>ž‘a. Po nekaterih ve- Z steh iz Washingtona namerava ame-J riška vlada reducirati tudi izvoz v Ru- J sijo, če bi še dalje dobavljala to blago * Nemčiji. — Nemški vojaški oddelek je prispel na pomoč šoanstemu mestu Santandru, ki ga je porušil orkan, V Madridu trdijo, da se je to zgodilo na po?jv zunanjega ministra Suner a. V Londonu pa meni. o. da je to začetek sodelovanja Španije in Nemčije. — Atenska agencija najostreje demantira vest, ki jo je razširila neka tuia* radijska postaja, da so se britanske * čete izkrcale na grškem pteku Lem-nosu blizu Dardanel in ga spremenile v utrjeno letalske in pomorsko oporišča. Prav tako demantira vesti, da so čete generala V/avella na peti v Grčijo. — Predstavniki francoske Indo-kine, ki so bili na mirovnih razgovorih S siamskimi zastopniki v Tokiu so od- ................. rekli nadaljnja pogajanja, dokler se’ u- «... , japonsko ladjevje ne umakne iz vod! Kl"sut' Ui"" marec dobe fianco-ke Indokine, — Angleške d^ak«* j upravičenci samo do vštetega K. marcu bodo porabili za kmečka in poljska dela. kaker je sporočil kmeti i»ki minister Hudson po radiu. V dobi obdelovanja ne bo šolskega pouka. — Med letali, ki jih ;e Amerika iz Kalifornije poslala v Singapur, sc nekateri štirimetorni moderni bombniki z Hk-cijskim radijem 9600 kilometrov. — ki jo bo moral plačevati vsak, kdor izvršuje na področju mesta Ljubljane kakšno obrt, trgovino ali samostojen poklic. Takso bodo odmerjali po plačanem prometnem davku. S 1. aprilom bodo zvišali ceno električnemu toku za 0‘30 din. Pričakovati je pa. da bo tudi mestna plinarna kmalu zvišala ceno plinu. Stroge predpise za promet s -liro timi kožami je izdal urad za kontrolo cen. l5o tej naredili mesarske zadruge in mesarski obrtniki ne smejo prodajati surovih kož neposredno tvornicam ali obrtnikom, ki predelujejo kože, ampak samo zbiralcem in trgovcem s surovimi kožami. Trgovci s surovimi kožami ne smejo prodati svojih zalog Ct vttiameii aii ut Koliko vbodov ima vaša obleka? Uganite! Stavimo, da boste dejali premajhno številko. Neki peštanski krojač je izračunal, da naredi za mako obleko okrog 7i.500 vbodov, in sicer pol na roko, pot a šivalnim strojem. V Bahčisaraju na Krimu imajo kaj nenavaden spomenik, ki ga je. dal zgraditi neki tatarski knez pred sedem sto leti, ko mu je umrla ljubljena žena. Spomenik je zgrajen tako, da ,joka‘; točno vsako minuto namreč kane iz zareze v njem kaplja vode. Ali verjamete, da je v Združenih državah dežela, kjer so prometne nesreče tako redke, da jih tako rekoč ni? To je država Severna Karolina, kjer poučujejo v ljudskih, m srednjih šolali ,Obrambo proti prometnim nesrečam* kot redni šolski predmet že trideset let. V Argentini so pridelali lani (!,(!■} milijona ton koruze. Ker ne vedo, kam z njo, iv ker je nova žetev pred vrati, so pričeli z njo kuriti lokomotive namesto s premogoma Moderna pravljica v času, ko po svetil ljudje kruha stradajo ... »Brc, vsi so se spravili na ta nas Iiulkau; včasih so se xato, ker jc bil nemiren, tlaneg pa zato, ker je miren.« Vreme, Beograd. surovih kož brez predhodnega dovo-*************************************■% 1 jenja urada za kontrolo cen v Beogradu. V 1’«k ra m .je umrl najstarejši vladika v srbski patriarhiji, Ooletni Miron ;:Nikolič. V Pakracu je pastiroval celih t>0 let in bil priljubljen pri Srbih in Hrvatih. Sedem ljudi je umrlo od okuženega mesa v vasi Poričah v bugojenskem ;:okraju v Bosni. Kmet Juko Glavaš je zaklal živinče, ki je pa bilo iz neznanega vzroka okuženo. Uro potem, ko ; Ije njegova družina znužila meso, so oboleli za zastrupitvijo štirje odrasli člani družine in en otrok. Ker je kmet nekaj tega mesa daroval tudi svojim sorodnikom, so tudi ti zboleli. Vsi oboleli so za posledicami zastrupitve umrli. 5tM) hišic se je ie porušilo v Bački in v Banatu zaradi talne vode, ki je ponekod napravila že cela jezera. Največ škode je v Somboru, Seuti, Ta-vankutu in Subotici. Pod vodo je kakšnih 70.(HX)oralov plodne zčmlje. Voda je že začela rušiti tudi nasipe iu ce-sle. Za poplnvljence so že uvedli podporne akcije. S štirimi meseci je spregovoril otrok Mijo Nikolič v vasici Jarugah pri Bosanskem Samcu. Deček je vnuk znane slavonske vedeževalke Irene Radičeve s Kavkaza. Praznoverni ljudje verujejo, da je svojega vnučka začarala, ker že s štirimi meseci govori toliko kakor drugi otroci šele z dvema letoma. !HMI učiteljskih kandidatov bo dobijo letos službe. V zvezi s tem je prosvetni minister izdal nekaj novih naredi) Na prazne vaško šole bodo dodelili dovolj veliko število učiteljev, skrajšali so tudi rok šolanja, sprejeli so tudi večje število gimnazijskih abi-turientov, ki bodo delali zrelostni izpil junija. Na podlagi te naredbe so pridobili zdaj okrog 400 učiteljskih kandidatov, junija jih bodo pa dobili še okrog 500. Silen vihar je divjal na Jadranu v četrtek ponoči. Morje je bilo tako razburkano, da je motalo na obrežje ogromne valove. V Hiogradu je divjal tako silen vihar, da je nekemu hotelu odneslo streho in balkon. Na otoku Murterj',1 jc voda poškodovala več hiš in na obalo nametala veliko rib. ki so jih ljudje polovili. V zaliv otoka Mur-terja i< pi morje zaneslo tudi neko pokvarjeno tuje vojno letalo. Vso škodo. ki jo je vihar povzročit, cenijo na več ko milijon dinarjev. Nemški znanstveni zavod bodo svečano odprli v Beogradu. Zavod bo imel svoje prostore v ulici kralja Ferdinanda, kjer so uredili tudi bogato knjižnico, ki zavzema cela tri nadstropja. 160 kil nnjfinejšegu čaja so zaplenili organi mestne trošarino v Subotici. Čaj je vtihotapil vinogradnik Aleksander Indus iz Romunije, vreden je pa četrt milijona dinarjev. Willy Forst, znani nemški filmski igralec, je te dni obiskal Beograd in Zagreb in se bo ustavil tudi v Ljubljani, kjer bo prisostvoval premieri svojega najnovejšega filma: »Kralj operete-. Nastopil bo tudi v ljubljanskem radiu. 54 vagonov turškega bombaža je ua potu iz Braile v Romuniji v našo državo. V prihodnjih dneh bodo odposlali še nadaljnjih 40 vagonov. Morje je naplavilo pri vasi Lumbar-di nn otoku Korčuli precej lesa, med njim tudi lesen zabojček. Ko so ga ribiči razbili, se jim jo nudil grozen prizor. V zaboju so bilo tri odrezane človeške noge, Ker nikjer ni bilo nobenega napisa niti pojasnila, se da sklepati, da so noge odrezali močno ranjenim vojakom in jih potem po stari mornarski navadi vrgli v morje. Zaliojček z odrezanimi nogami so pokopali na vaškem pokopališču. Nakaznice za petrolej bo iidajal mestni preskrbovalni urad od 1. do 8. marca. Nakaznice bodo dobili samo tisti, ki bodo mestnemu uradu predložili potrdilo mestne elektrarne, da v svojom stanovanju nimajo napeljane elektrike. Od 8. marca dalje mestni urad pod nobenim pogojem ne bo več dajal nakaznic za petrolej. Podražila se bosta električni tok in plin. Električni tok se bo podražil od 5 na 5‘B0 din, zato ker so Kranjske deželne elektrarne povišale cono za tok, ki ga dobavljajo mestni občini, za pri svojih trgovcih. Po 8. marcu bodo izdajali trgovci krušne karte samo še v izjemnih primerih. Novi proračun za mesto Ljubljano znaša za leto 1941. (i8‘63 milijona din, dočiui je znašal za leto 15)40. 00'K milijona dinarjev. Ker so narasli številni moč navadi; 10‘par pri kilovatni uri. Cena plinu se lio povišala za okrog 20 •/«, ker se je črni premog podražil s 450 na 800 din. Pristojbino *a vodo so tudi podražili (>o novem pravilniku o občinski vodarini. Za vsak kubični meter vode. ki jo gospodar porabi čez dovoljeno ko ličino, bo moral odslej plačati dva dinarja namesto prejšnjih 1 '50 din. Posebne vlake za Planico je določila direkcija državnih železnic. Poleg rednega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40 bodo v nedeljo vozili še vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 6. zjutraj, ob 7.05 in ob 8, zjutraj. Mariborski povirni vlak bo odhajal iz Maribora ob it. ponoči. Polovična voznina z« Planico je dovoljena samo za skupine 30 in več oseb. Italijanski bombnik jc padel pri Makarski na tla in se razbil. V njem je bilo pet mož posadke. Vrije so se rešili s padalom, dva sta pa dobila lažje poškodbe in se zdravita v splitski bolnišnici. 103.718 din so darovali Ljubljančani 3. in 4. februarja za zimsko pomoč. Pri tej tako obsežni dobrodelni akciji so sodelovala skoraj vsa dobrodelna društva s svojimi člani in članicami in uslužbenci naših uradov. Nova knžna bolezen svinj se rmSirji po Sloveniji. To je nalezljiva ohromelost, ki je naredila drugod in pri nas že veliko ikode. Glavni in edini znak. ki skoraj povsod nastopa, je ohromelost zadnjih nog. V torek so odprli nemški institut v Beogradu. Vodil ga bo znani profesor slavistike na pruškem vseučilišču dr. Gerhard Gesemann. Zavod bo izdajal časopis, ki bo seznanjal Nemce z jugoslovansko kulturo. Odsek za zaščito in evakuacijo otrok je odredil ban pri oddelku za socialno jm.iIitiko in narodna zdravje., V področje novega odseka spadajo posli evakuacije in zaščite otrok za primet vojne. 70 pekov iz Zagreba se bo moralo zagovarjati pred sodiščem zaradi tega, ker so odjemalcem iu preprodajalcem zatrjevali, da se je moka podražili, pa ni bilo res. Naš parnik I>ub se ni potopil, kakor so zadnji čas poročali iz Dubrovnika. Te dni je namreč prispela v Dubrovnik brzojavka z besedilom: »Dub plove, posadka je živa in zdrava. Osebne vesti POROČILI SO SE; V Ljubljani: ing. Frane Strojin tu Minka TerSnntJvo; g. Milan Mrhic, pnif., in {.'dč. Mimica Žboparjeva: tir. .luHj čfnrllt in ifd«\ Lija Kristanova; ji. Stam* Mrva, trJtni nadzornik, in mlč. Marija Kleutnova Ir. Kleč; u. Leon Žlebnik, i - 5 * vrt.: * . 5* s l- . - 'vt’..-", *5o'h a .;rt's *• - -> ' i v j ..r cilw;>. r-*-: <•- ■ x$t 'j t /p■' 5r.rj>v.V»' Cortina d’Ampezzo, februarja. Nanizal sem vse vtise v eno samo poročilo, da bodo imeli bralci in ljubitelji belega športa boljši pregled, -Ostali smo pri Cortini. Po teku na 18 kilometrov v krasnem pršiču z zmago Švedov in po klasični kombinaciji z lahkotno zmago Nemcev se ie približil dan smuškega teka patrulj na 25 km. Glavna skrb in delo sta mi bila, da spoznam progo za to borbo, ki so se je udeležili tudi naši. Že dopoldne sem iskal z daljnogledom, ali ne gazi kje kakšna četa vojakov z zastavicami na hrbtu novo smer za novo borbo. Kdor išče. ta najde in tudi jaz sem jih našel. Kmalu tem bil pri njih; ko se je dan spreminjal v noč, sem bil že na smučeh na terenu. Vesel in zaskrbljen sem se vračal k našim. Vesel, ker sem prevozil in poznal vso smučino in tim io lahko natanko skrb za tek na 50 km. ki se je vršil naslednji dan. Ta poslednja borba na smučeh se je odvijala v dokaj lepi smučini, toda v prav tako neugodnih snežnih razmerah. Prijavili so se samo najvztrajnejši, a še izmed teh so se nekateri skesali tik pred nastopom, ker je nastopila jugovina in s tem sprememba snega. Ker je smučina dolga, so tudi start pomaknili v rano jutro, da bi kosilo preveč ne omrznilo in svarilo želodce, ki so morali še mnogo, mnogo pretrpeti. Dvakrat me je na progi prehitel moj ljubi Demetz in jaz sem ga dvakrat ugnal nazaj, drugič za res, pa so pozneje dejali, da je bil smuči zlomil. Jaz sem pa videl, da je menjal nezlomljene smuči, da so mu drugi mazali, kakor še mnogim drugim, tudi s severa. Samo jaz in še nekateri se tako trmasto ravnamo po športu in športnih pravilih... Lepo in težko je bilo. Lepo, ko prehitiš Šveda v belem dresu, ko se obesiš' modrooblečenemu Fincu in ga po malem puščaš za seboj, težko, ko čutiš, da ne gre več prav, ko burja pri štiri- /llnni <*f 1 Iti GIl*phc/77a Naša patrulja na cilju v tekmi patrulj na 25 km s 700 m višinske razlike. Z desne proti levi: Desetnik Knific, podporočnik in vodja patrulje Jože Švigelj, narednik Martin Brumec in narednik Lado Jazbec. razložil, uredil pomoč rezerv in pravilno namazal smuči. Zaskrbljen zaradi težke in silno nevarne proge, izpeljane v hudih, za nošnjo puške in 8 kil težkega nahrbtnika, vse piehudih smukih v gozdu in grapah. Ko sem že zgodaj zjutraj — pričeli smo ob pol štirih — namazal smuči in tri ure nato preizkusil maže na snegu, sem bil več ko zadovoljen z mazanjem. Porazdrlil sem ljudi na progi ix> nevarnih mestih z rezervnimi deli. na vrh vzpona pa postavil dr. Heima s čajem. Sam sem pričakal patrulje na treh najnevarnejših mestih. Takoj pri drugem kilometru si je član finske patruljo zlomil roko, od naših sta tam padla samo dva brez hujših posledic. Od zadnjega nevarnega mesta sem naše spremljal v razdalji 50 metrov da cilja, čili in zdravi so rezali cilj ob navdušenem pozdravljanju potrpežljivih gledalcev. Naši višji vodje so bili morda malo razočarani ob polurni razliki med časom prvega in nami. Dopovedal sem jim pa, da smo prvič nastopili častno, zasedli četrto mesto in spoznali, da nam še mnogo manjka, da se moramo češče boriti in nastopati, če hočemo napredka in izboljšanja. Na 21. kilometru je bilo odlično ure. jeno strelišče. Vsaka patrulja je morala s strelom razpočiti 3 balone premera 25 cm na daljavo 150 metrov. Za to streljanje je vladalo posebno veliko zanimanje. Pošteno utrujeni saj je bila proga patrulj najtežja izmed vseh prog za tek so legali na snežne naslone in uničevali kar najhitreje s kar najmanj streli izzivajoče rdeče balone. Italijani in Švicarji so porabili samo po en strel za vsak balon najboljši v teku Švedi, štiri, naši šest, Nemci se. dem in Slovaki osem strelov. Izmed naših je .pogodil" s prvim strelom samo narednik Brumec, ki je bil tudi sicer poleg vodje patrulje podporočnika Šviglja najboljši mož v patrulji. Dva strela je porabil Knific, ki to pot niti povprečnega časa s treningov v terenu ni dooegel, najsigurnejši strelec v vsem treningu narednik Jazbec, star, rutiniran tekmovalec, je moral pa oddati kar tri strele na svoj balon. Le-ta si je v enem opasnih sunkov nekoliko izvinil nogo, pa je stisnil zobe in vezil dalje, kakor je mogel. Njega so morali pač zato čakati, preden so mogli voziti v cilj kot peti, pred Slovaki in Finci-ki so odstopili. Nisem se še oddahnil od skrbi in dela za patruljo, že sem imel novo desetem kilometru nosi moker sneg meter visoko. Jaz sam nisem nezadovoljen, vesel in presenečen sem nad 12. mestom pri takšnem snegu, treningu in konkurenci. Izmed 33 tekmovalcev jih je na cilj prispelo 21, 12 jih je pa odstopilo med pcrtjo. Proga sama je bila zelo lepa. v boljšem snegu bi bila lahka in krasna. Poslednji dan se je neba umirilo. Cortina se je hotela posloviti od tistih, ki so jo obiskali in ki so zdaj hiteli na SOmetrsko skakalnico, kjer so bile poslednje borbe, škoda, da v tej panogi .ni bilo naših, čeprav smo jih pričakovali vse do zadnjih dni. Novost na skakalnici je bila vzpenjača, ki je podobno kakor inž. Bloudkova v Planici vozila skakače do mosta. ■ S >, / smo bili iznenadeni, ko so si svetovno prvenstvo v smuških skokih to pot osvojili spet severnjaki, Finci. Težko so to preboleli Nemci vendar mora biti včasih tudi tako, sicer bi tekmovanje izgubilo svojo mikavnost in borbenost. Drugo jutro smo se z .mednarodnim vlakom* — tako smo ga krstili, ker je vozil tekmovalce vseh narodnosti iz Cortine v Garmisch-Partenkirchen — potegr.ili v Nemčijo. Garmisch, februarja. Prijaznemu vabilu nemških športnih krogov so se naši odzvali v precejšnem številu. Eni smo prispeli kar naravnost iz Cortine, drugi pa iz domovine. Tisti ki še niso bili v Garmisch-Partenkirchnu, so se veselili bolj kakor pa mi, ki smo že stari znanci tega letovišča. Mesto samo nima pravega lica, čeprav postaja življenje z vsakim dnem živahnejše, toda vse drugačno je kakor v letu miru 1936... Posebno občutno primanjkuje — snega. In tako je to tudi vzrok nesreče, ki nas je to leto zadela v tem le-pem zimskošportnem letovišču. Ze kar pri drugem treningu si je naš najboljši med najboljšimi dr. Hubert Heim zlomil nogo. Zabolelo nas je vse, najbolj seveda njega. Danes hvalimo Boga. da se je vsaj tako končalo; sam pravi, da bi utegnilo biti še hujše. Tako ga bo» mo morali pustiti za 14 dni v bolnišnici, in s bo vračal sam, naš Hubert. Vendar v domovino gre vsak z vedrim srcem, pa čeprav ima nogo v mavcu... Ko smo se mudili okrog Heima. so se tekme že pričele. Začeli so s tekom na 18 km in s tem postavili vse na glavo. 118 številk so spustili v polmi-nutnih presledkih. Ker je do polnoči deževalo, je dež izlizal smučino v gladko. svetlo in trdo, uh pretrdo! 2e zvečer je smrdelo pri nas v zato primernih prostorih po bencinu, kli-stru, skareju, po Istiniču na kratko. Vžigali smo maže, da bi bolje in dalje držalo v mokrem in trdem snegu. Po poti do štadijona dohitim tri Fince in kar venomer škilim v dilice*, kako imajo namazano. Pokažejo smuči, jaz pa svoje. Imeli so tenko namazane, toda na štadijonu so št; pridajali. Čeprav smo takoj dobro namazali, so nas vendar po progi drugi pošteno .mazali*. Sicer so bili pa tudi drugi rezultati kar nenavadni: Dalquist, ki je imel v Cortini dve minuti naskoka, je bil tu šele 18., Finec Olkinuora. ki je bil v Cortini trideseti, je pa tukaj zmagal. ' Izmed nas je najbolje tekel Razinger s časom 1:08:33". šest sekund pred menoj, ki sem dve mesti za njim in pet in štirideseti. Sledijo Knific 56.. Klančnik Gregor 62., Pogačnik 71., Jazbec 75., Brumec 80. in Majnarič 81. Drugi dan je ista slika spremembe v smuku. Vzpenjača deluje z vso paro; nekatere vleče navzgor že 500tič f!) in še se čudimo kako moreio tako krasno in divje voziti po teh strminah! Izmed 114 tekmovalcev se jih ie med pr.^ pol minute uvrstilo kar 45! Naši so vozili zelo dobro, saj so čas od lani izboljšali za pol minute. Samo na videz se zdi. da so nekam med visoke številke zašli, v resnici so pa razlike med časi zelo majhne. Prvi je Lukane na 55. mestu, za njim Bertoncelj 56. pa 63., najhujši in najdrznejši Zvan. Pii norveški, klasični kombinaciji sta nas zastopala Razinger Tone in Klančnik Gregor. Razinger je dosegel deseto mesto s skokoma 41 in 45 metrov, pet mest za ni im se je pa planiral .Grega* z 39 m in 40 m. Tu smo lahko kar zadovoljni, sai ni niti enega Šveda ne Italijana, ki bi nam konkuriral. škoda, da nas niso pustili k slalomu, ki je bil v nedeljo dopoldne in kjer so pobrali lavorike Nemci. Popoldne istega dne so pripravili skakalnico. Vreme je bilo kakor nalašč, morda celo malo preveč sonca. Nemci so pričakovali, da se nobeden Finec ne bo mogel pretolči med prvih pet mest, toda ušteli so se. Bradi je sicer popravil plasma iz Cortine z najdaljšim stoječim skokom dneva, 84 m«trov. toda že drugi za njim je bil Finec Mu-ranna. Stavil sem z nekim Nemcem za 100 din. da bodo Finci med prvimi petimi mesti, in stavo kajpak tudi dobil. Naš naiboliši Klančnik Karol je bil 17. s skokoma 74 in 70 metrov. Novšak 31. s skokoma 68 in 65 metrov. Pribovšek s skokoma 75 cm s padcem in 69 metrov pa 39. V tei panogi smo pokazali največji napredek zadniih let ■ Tik pred odhodom so n>s zb^li še enkrat na štafetah 4S; 10 km. Bilo je 12 štafet: Finci 3 Nemci 3, Švedi in mi po ‘2. Italijani 1 in prav toliko Slovaki. Čeprav ;e bil ponedeljek, je bi vendar živa in žilava Prog tipično nemška, težak ker je bil sneg trd Finc.i Te dni je obiskal jugoslovansko prestolnico madžarski prosvetni minister dr. Homan Balint. Na sliki ga vidimo ob prihodu v Beograd na beograjski po taji \f družbi našega prosvetnega ministra dr. Mihe Kreka. njem možu finske štafete Olkinuorcni prvakom na 18 km. Finci so potrebovali za 40 km čas 2:17.55. Deveto mesto je zasedla Jugoslavija v postavi Klančnik Gregor. Smolej Knific. Razinger: 2:40 08. Odlično sta tekla Razinger 37,59 in Knific 3808. Jaz prihajam vedno počasneje in se približujem mestu, ki mi pripada — psnziji — potreboval sem 39.21 za isto progo. Klančnik Gregor je pa štartal prvi in so le-ti imeli ca 800 metrov daljšo progo zaradi skupnega .Starta izven štadijona. Cas 44.40 je za 2.3 toljši cd časa Pogačnika, la je v naši II. štafeti tekel kot prvi 4C.33. Za nami so bili še: 3. nemška štafeta in kot 11. druga naša s časom 2:54,41 v postavi Pogačnik, Švigelj, Majnarič in Brumec. Za poslednje smo določili Slovake, ki so potrebovali za 40 km '3:00.49. Nagrade, plakete so razdelili kar na cilju v štadijonu in popoldne je že bilo vsavek na samec, in sicer 25’Vo rednih dohodkov za vsakega samca, ki je prekoračil 30 leto, so uvedli na Madžarskem. Oženjeni moški, ki nimajo otrok, bodo pa pla- Tragikomičen doživljaj sladkosnedne muce, ki ji je mleko najljubša pijača na svetu. 1. dejanje: »Mmm, kako je to mleko sladko!« 2. dejanje: »Nič za to, saj se je tudi rimska cesarica Popeja kopala v mleku. Pravijo, da je to dobro za lepoto.« 3. d c -j a n j e : »Po kopanju postaneš lačen. Kaj, če bi začela iznova?« čali od rednih dohodkov IS*/«. — Spomenik in mavzolej Kcmalu Atatiirku bodo zgradili v Ankari. Tekmovanje in se na bodo lahko in na mast ke- Knjiznic za nemško organizirali v Nemčiji. V imajo več ko 10 mili- Po hudih smučarskih borbah Iz Gortine v Garmisch-Partenkirchen „Če hočemo uspešno tekmovati na mednarodnih tekmah, se moramo še učili, predvsem pa pogosteje boriti," pravi France Smolej. Strateški načrti Nemčije in ltaliie!.VOJIIE k*1!*11?? • /nrvrl»Tfftly lr nliraim n U/inplnnn Prmrnmmi ir 7 rtov unriiTiMplrnrm Indviilrr Tri možnosti: invazija v Anglijo, napad v zahodnem ali pa v vzhodnem Sredozemlju |(Dodatek k članku o Winstonu Churchillu v 7. štev. »Družinskega tednika«; Beograjska Politika je v nedeljo priobčila v svoji »Vojni kroniki« zanimiv in strokovnjaško napisan članek o raznih možnostih nemško-italijanske ofenzive proti Veliki Britaniji in njenim postojankam v Sredozemskem morju. Članek se nam zdi tako aktualen, da ga ponatiskujemo v celoti. (Skica je takisto prireje-na po Politiki.) Angleške operacije v Afriki in okoli Sredozemskega morja so po strateškem pomenu operacije drugega reda; •o se pravi, za zdaj imajo samo šele moralen, pomen. Te operacije bi se povzpele v prvi red šele tedaj, kadar bi se Angležem posrečilo zavzeti še Tiipolitanijo, Grkom pa Albanijo. Takrat bi Angleži dobili široko osnovo za neposredno ofenzivo proti južnemu krilu osi; to bi postalo najbrže piva etapa angleške ofenzive proti državama osi, če bi se napad na Anglijo izjalovil. Po takšnem uspehu bi Anglija dobila do neke meje iniciativo v svoje roke. Stvar bi potem utegnila postati zelo pomembna spričo politično-stra-teškega uspeha, ki ga je Anglija iz-vojevala v Ameriki s sprejetjem zakona o pomoči demokratskim državam. V takšnih okoliščinah se vsiljuje vprašanje: kakšne protiukrepe bi mogli izvršiti državi osi in s katerim ciljem? S strateškega vidika se morajo vsi postranski cilji zmerom podrediti glavnemu; skoraj nikoli se ne sme stiemiti za glavnim ciljem preko postranskih in pomožnih. Sicer je res, da Napoleonov primer leta 1796, in naš leta 1918. tega načela ne potrjujeta: obakrat je uspeh na stranskem bojišču rodil uspeh tudi na glavnem. Ali takšnih Prhnerov skoraj v vsej zgodovini ne srečamo nikjer več. V tem je temeljna razlika med politiko in strategijo. Medtem ko stremi politika k vsakemu cilju z otipavanjem, obzirnostjo 'n manevriranjem (spričo negotovost*, dejstev, ki se nanje naslanja in ker Se boji presenečenja), deluje strategija na podlagi skoraj samih realnih elementov, ker želi biti čim ne-posrednejša. V tem smislu utegnemo biti danes priče poslednjemu otipavanju držav osi, trudečih se, da do-ženeta cilje; Po vsem tem bi bil najboljši nemški odgovor na angleško ofenzivo v Afriki napad na angleško otočje. S tem bi se uredila skoraj vsa vprašanja. Odveč je omeniti, kolikšen moralni pomen bi imelo zavzetje britanske metropole in kakšne posledice bi takšen uspeh rodil tako Pii britanskih dominionih in kolonijah kakor pri ostalih narodih, naj so j«5 naklonjeni Veliki Britaniji ali ne. roda največji realni rezultat tega uspeha bi bil, da bi Velika Britanija 111 Amerika izgubili najmočnejšo oporo pri ciperacijah proti državama °si; izgubili bi pa tudi dobršen del možnosti za preprečitev akcij teh dveh držav na jugu proti Afriki in na jugovzhodu proti jugozahodni Azijj — t. j. tam, kamor ti dve drža-Vl v glavnem stremita. Ali nekatere okoliščine, neznane široki javnosti, utegnejo imperativno nalagati črtanje akcije proti glavnemu cilju, ali pa vsaj odložitev za določen ali nedoločen čas. Pri tem Pa ni treba, da bi državi osi sedeli prekrižanih rok. V tem drugem primeru odložitev neposrednega napada na Anglijo vsaj za določen čas — je torej Nemčiji in Italiji najbližji cilj niipada Sredozemsko morje v vsej Sv°ji dolžini, posebno pa na obeh koncih. Politično delovanje na zahodu (sestanki državnih zastopnikov in poglavarjev Italije, Španije in Francije) na vzhodu (prekinitev diplomatskih stikov med Anglijo in Romunijo *n pred kratkim sestanek med zastopniki Nemčije in Jugoslavije) je dalo tudi širši svetovni javnosti priložnost za razmišljanje o teh problemih. Zato bi bilo zanimivo ogledati Si ti dve pomožni smeri morebitnega nastopa držav osi v strateško-polUič-nem pogledu, da vidimo, kakšni cilji •*> se dali doseči in kakšno korist bi se od lega obetala. Zahodno Sredozemlje V zahodni smeri okoli Sredozemskega morja ležita Francija in Spani-1®- Obe državi sta pomembni ne samo po svoji zemljepisni legi (saj objemata zahodno Sredozemlje i na severu i na jugu), ampak tudi po Svojem današnjem strateško-politič-nem odnosu do držav osi. Potrebno bilo samo, da se za strateške akci- je ta odnos še smotrneje uredi, ker bi ti dve državi morali postati izhodišče operacij proti Angležem v Afriki. Španija ima posebno velik pomen še zato, ker bi se z njenega ozemlja mogel sorazmerno lahko osvojiti Gibraltar in zapreti Sredozemsko morje na zahodu. Tu bi se kljub pomorski šibkosti držav osi mogla tudi brez strahu ustvariti stik med Španijd in Tangerjem, kakor obstoji podobn^ zveza med Dansko in Norveško. Neugodnost te zveze je samo v tem, da je silno ozka in da drži v Tanger, t. j. v točko na severozahodnem robu Afrike, ki jo gore in Sahara, največja puščava sveta, tako rekoč odrezujeta od ostale Afrike. Tem bolj, ker ni tod skoraj nikakršnih daljših novodobnih komunikacijskih zvez. Francija je v strateškem po gledu za napad v Afriki na boljšem kakor Španija, ker ima še precej mečno in moderno vojno mornarico, ki bi skupaj z italijansko dobila na Sredozemskem morju zelo velik pomen. Razen tega objema francosko ozemlje, posebno afriško, Sredozemsko morje zelo na široko, med drugim tudi tam, kjer se dotika italijan ske Afrike v Libiji; tudi je zelo blizu Tripolisu. Zato bi francoska Afrika, zlasti Tunizija, mogla kot bojišče zmesti angleške načrte, tako da se Angleži po osvojitvi Tripolitanije ne bi inogli obrniti proti jugu osi, ampak bi se morali najprej zavarovati : Dober poznavalec zgodovin- dosti časa, preden bi se dosegel do-:sjcega razvoja vojnih mornaric končni uspeh. Tako bi pa bilo letal- Svelesil nam je dal na razpolago stvo držav osi glavno in edino orožje* , . za uničenje britanske mornarice, ko-5sP°dnje podatke kot dopolnilo penska vojska osi bi pa morala z {navedbam iz prvega članka o letalsko pomočjo premagati britansko ;Winstonu Churchillu, priobče-kopensko vojsko, ce hoče doseči jne„a v našem listu pred štiri-zemliepisno-strateske cilje, za kateri-1 ..... . 1 mi os stremi. {najstmn dnevi. Na Balkanu so komunikacije še dosti dobre; ali ko prideš v Malo ,.s.tavek- Ob istem času je Chiut:hill . .. ' , / . »skrivaj zamenjal 13 5palčne s 15palc- Azijo, postane prehodnost za moder- .njmj topovi, ko je dal V delo pet novih no motorizirano vojsko — a brez nje Jdrednotov«, mi je potisnil pero v roke, si naglih akcij ni skorajda nemogoča. moči misliti — Smeri napadov obeh taborov |—r {-mh »v • da osvetlim nekoliko njegovo ogromno {in drzno delo s podatki iz mornariške Ena možnost bi pa utegnila olajšati !s<;atis^ko’ . položaj, možnost še hujšega pritiska Listajoč poTaschenbuchu der Kriegs-T u j w . jtlotten za 1913. m 1937.. sem dobri Japonske na Daljnem vzhodu. V tem »naslednje podatke, ki osvetljujejo ka-pnmeru bi morah Avstralija m Nova { rakteristično Churchillovo delo za pre-Zelandija bolj nase misliti in ne bijnovljenje največje mornarice sveta, mogli več pošiljati svojih čet v Afri-{ Drednoti. ki so lili začeli graditi z ko. Tedaj bi Afriko branile zvečine; njegovim vstopom v Asquithovo vlado, samo indijske čete, te pa nedvomno S so bili Barham, Ouccii Elisaheth, Vane bi zadoščale {liani. VVarspite in Malaj-a, ki zmorder- Vse to kaže, da bi bilo za navede-{n\zir<*nl tvorijo še danes dragoceno „e o,™«. «*, d.,,, sodeč po poteku dosedanjih operacij {velikani, oboroženi vsak s topovi 8- do \ sekako ne manj od leta dni. j38 cm kalibra, so se v 1. 1913, in 1914. {splavljeni, borili v skagerraški bitki {31. maja 1916. Warspil<- je sovražnik {v bitki nevarno poškodoval, po liem-Spričo silne nemško italijanske vo- Sških poročilih celo potopil. Da so bile jaške moči (kolikšna je, nihče prav {to odlično zgrajene ladje, saj pravi ne ve, gotovo je le to. da tolikšna jzgora.i omenjeni almanah iz 1. 1937., So ni bila nikoli poprej) bi se akcija "° »elue b**ondm segliukte K«n-. 1 . » v . •slruktioii« tposebno posrečene kon- osi mogla razvili v vsoh treh gori S-trukcije). dckazuje dejstvo, da so to omenjenih smereh, t. j. proti britan- {ladjo 27krat zadele najtežje granate, ski metropoli in proti vzhodnemu in • y primeri s svojimi prednicami so zahodnemu delu Sredozemlja. Istoča-Ste enote imele po 3000 ton več in ka- {liber topov se je povečal s 34‘3 cm { (13‘5 palca) na 38 cm. • še prej je prevladoval v vseh velikih • mornaricah kaliber 30‘5cm. • Dvajset let pred svetovno vojno je {bila angleška mornarica tako močna, • da je v 1. 1894. prekašala mornarice {treh najmočnejših pomorskih velesil, {t, j. Francije. Nemčije in Rusije sku- • paj, USA je takrat imela zelo skromno {mornarico, o japonski ni bilo skoraj slišati. Toda 1. 1900. se začenja pre* obrat. Nemški Reichsrat je sprejel 14. junija 1900. mornariški zakon (Flotten-gesetz), ki se je pozneje izpopolnil z novelama z dne 5. junija 1906. in 14. junija 1912., po katerem so Nemci začeli pomnoževati svoje vojno brodovje. Po tem zakonu bi morala do 1. 1917. Nemčija imeti 41 oklepnic, t. j. 5 eskader po 8 enot in 1 admiralsko ladjo, dalje 20 velikih in 40 malih križark. S tem se je pričela med obema tekmecema borba za nadvlado na morju, borba, ki se najlepše pokaže v številkah. L. 1894. je štela nemška mornarica 15 velikih oklepnic maj več je po 10.000 ton) in 8 obrežnih oklepnic do 5.000 ton., Tonaža vseh skupaj je znašala 151.751 ton, V istem času je imela Anglija 52 velikih (do 15.000 ton težkih enot) in 13 obrežnih oklepnic. Skupno so izpodrivale 622.000 ton. L. 1904. je imela Nemčija že 29 velikih in 8 majhnih oklepnic s tonažo 353.400 ton. Anglija pa 70 velikih in 4 majhne oklepnice z 931.000 tonami. Nadaljnji razvoj obeh mornaric je naslednji: Nemčija je imela 1. januarja 1913 30 oklepnic, Anglija 55 enot, mlajših od 20 let; nemške ladje so imele 463.000 ton, angleške 947.000 ton. Med njimi je bilo nemških drednotov 10 z 216,200 tonami, angleških pa 15 s 338.500 tonami. Poleg tega sta imeli obe mornarici še oklepne križarke in orjaške bojne križarke, ki so jih prištevali zaradi težkega topništva in oklepa diedno-tom. Iz teh številk je razvidno, kako je rasla nemška mornarica in se pomaknila s 4., odnosno 5. na 2. mesto. V svetovno vojno je šla Nemčija z 41 oklepnicami, 21 velikimi in 43 malimi križarkami. Dosežen je bil program zakona iz 1. 1900. Ce prištejemo še 4 bojne križarke (od 19—28.000 ton), je Nemčija začela svoj gradbeni program, a tudi angleška mornarica se istočasno pomnoži z 9 takšnimi orjaki od 18—30.000 ton. Celotno mornarico nam podaja naslednja statistika, strašna priča oboro, ževalne tekme, ki je privedla 1. 1914. do svetovnega konflikta. Nemška in angleška mornarica v 1. 1894. in 1914. po Mr/rine Almanaclui in Tašchenbuchu ilei Kriegsllotten Leta •1894 •i {1914 j! 1894 !l 1914 1894 1914 Skita strateških načrtov po Wavellovih uspehih v Libiji Anglija; B r Bolgarija; č Srno morje; E — Egipt; F Francija; G A Gb Gibraltar; I irska; It — Italija; J L Libija ;M Madžarska; Mt - Malta; N Rm Romunija; S : Sardinija; š Španija; T Turčija; Tg Tanger; Tp Tripolis; T« „ Tunizija; VSm Vzhodno Sredozemlje; ZSm -- Zahodno Sredozsmlje. Jugoslavija; K — Nemčija; P Kreta; Kz Portugalska; R Grčija; Korzika; Rodos; pred napadom iz Tunizije. To ne bi bilo v majhno korist državama osi, ker bi se položaj Italije znatno olajšal. Toda za nadaljnji potek vojne bi se udeležba francoskih kolonij na strani držav osi mogla izraziti bolj proti zahodu, kjer sta državi osi dobili oporišča (Dakar, Casablanca itd.) za široko akcijo proti angleškim zvezam okoli Afrike in z Južno in Severno ■ Ameriko. Manjši bi pa bil spričo velike oddaljenosti pomen teh francoskih kolonij za vzhodno Sredozemlje, posebno za njega najobfutlji-vejšo točko Suez; saj je od Tunizije do Sueza ob obali okoli 2400 km. Če iz gornjega presodimo, kolikšna akcija bi se mogla razviti s tega novega francosko-španskega bojišča, in če vemo, koliko časa je bilo treba za pripravljanje operacij proti Franciji in zdaj proti Angliji, bi smeli reči, da bi priprave za to afriško akcijo zahtevale najmanj šest mesecev. ’ Vzhodno Sredozemlje Medtem ko ležita v zahodnem Sredozemlju obe glavni strateški točki — Gibraltar in Tanger — tako rekoč pied nosom, je v vzhodnem Sredozemlju glavni cilj Suez tako daleč in tako težko dostopen, da mora to biti glavni vzrok razmišljanja, ali sc more in mora izvesti napad tudi s te strani. Dalje je treba pomislili: po zavzetju Gibraltarja in Tangerja se področje operacij ne bi dosli razširilo, ker ga omejuje Sahara. V vzhodnem Sredozemlju je pa slika drugačna: s pohodom na Suez se odpira silno široko operacijsko področje proti večini Afrike — severni, vzhodni in južni — in proti Mali Aziji, Mezopotamiji, Siriji in Arabiji. Razen tega je tod zbran glavni del britanske kolonijske armade; 7. uspešno akcijo na vzhodu bi so tod dosegli zato tudi vsi ostali zemljepisno-strateški cilji. Toda hkrati je v tem tudi največja težkoča; zakaj za uspeh proti britanski kolonijski vojski je potrebna premoč na morju, ker premoč v zraku ne zadošča, a tudi zanesljiva ni. Brez premoči na morju bi bilo treba zelo sen napad v vseh treh smereh je pa { malo verjeten in tudi ne bi bil v • skladu z dosedanjo nemško načrtno S taktiko, po kateri se imajo operacije { zmerom razvijati v eni smeri, j>ri- { čenši pri najslabšem. Za napade v j vseh treh smereh bi se morala upo- S rabiti skoraj vsa vojaška moč obeh { držav osi. Doslej je šel sicer — za- { radi otipavanja in orientirania — prvi napad vselej postransko smer _ (n pr. čez Dansko in Norveško) in je { šele pozneje prešel v važnejši pravec« (Nizozemska in Belgija) ter na koncu S v najvažnejšo smer (Francija); toda { zmerom ni treba, da bi bilo tako. 1894 1914 1894 1914 Vrsta ladij Oklepnice Obrežne oklepnice Oklepne laižarke Velike križarke Male križarke ladij N E M C I J A dovršenih ton Skupaj 1894 1914 1894 1914 1894 1914 Torpedovke Rušilci Podmornice 38 113.581 1)34.500 20.970 8.300 240.600 6.052 (>.052 37.931 141.760 178.534 98 1,031.220 ladij vseh ton 16 123.581 lil >0.300 28.170 8.300 208.000 6.052 28.460 37.931 146.060 41 1 195.734 105 I 1.112.320 110 70 11 147 18 126 70 11 165 18 ANGLIJA dovršenih ladij 45 66 13 29 44 2 45 110 60 299 215 179 117 29 217 76 ton 484.020 1,184.500 53.000 220.000 651.100 11.000 302.050 286.000 199.120 1,060.020 2,336.770 vseh ladii 52 74 13 31 44 112 78 219 241 184 117 42 281 96 ton 569.020 1,400.000 53.000 255.000 651.100 63.000 302.050 288.125 268.120 1,228.145 g,611.270 j K tej statistiki pripominjam, da so i Oklepne križarke so bile z oklepom , . .. ,. , {gradile ob koncu 19. stoletja vse mor- zavarovane ladje. Toda oklep je bil Cilj taksnih nemških napadov v;narice za varstvo obrežij oklepnice do tanjši, ladje so pa bile hitrejše od postranskih smereh je bil doslej 0U-S5.000 ton ki so bile kljub temu močno pavanje, kakšen vtisk narede doseže-{obkrožene. Za boj na visokem morju ni uspehi, in računanje, koliko ti »daleč od mornariških oporišč so gra-uspehi moralno in gmotno prinesotdili ladje od 5.000 ton navzgor. • napadalcu, t. j. Nemčiji, in koliko i Po_bitki pri Cusimi 1. 1905. so začele ., . . I' , {velesile graditi oklepnice od 18.000 ton škode ima v istem smislu bramlec, .nav2g0r prvo tako ladjo so zgradili t. !• Anglija. Danes je pa slika dokaj {Angleži na podlagi izkušenj te bitke, drugačna. Sv kateri so odločili zmago japonski Danes se namreč jasneje vidi, da {topovi kalibra 30'5 cm. Prva taka postranski uspehi ne narede bogve joklepnicase je imencvala Drcadnought; kolikšnega moralnega vtiska, če ne 1 splavljena 1. 1906., je imela 18.000 ton prineso tudi velikih gmotnih koristi, !*>/ ^1 530 a danes si odlaganje glavne bitke { želita Anglija in Amerika, ker jima je še jiotreben čas. Iz gornjega smo videli, koliko časa bi bilo treba za izvršitev naloge v vsaki smeri posebej. Ce bi se pa napad najprej izvršil v glavni smeri in če bi uspel, bi se pozneje uspeh v postranskih smereh dosegel mnogo hitreje, skorajda sam po sebi, kot posledica uspeha v glavni smeri. Spričo današnjo nemške moči (najmanj 5 milijonov borcev) in italijanske (2—3 milijoni) bi se mogel napad na britansko metropolo izvršiti z vojsko približno dveh milijonov mož. Če bi se po tej poti dosegel uspeh, bi se dosegel najhitreje. Ta napad velja za najverjetnejšega, čeprav je najbolj tvegan; toda pekoč bo treba riziko tvegati. Če ri-ziko danes obstoji, tudi pozneje ne bo minil. Se več; niti vstop Japonske v vojno ga ne bi zmanjšal, zakaj rizika ne delajo številke, ampak odločnost Angležev za obrambo metropole; in ta odločnost se ne bo zmanj- oklepnic. Po svetovni vojni jih grade več. Velike križarke so vse ladje z več ko 5000 tonami, majhne imajo pa po 2000 do 5000 ton. Torpedovke so bile ladje do 200 ton. Vse torpedovke z več ko 200 tonami se štejejo med rušilce. Ob izbruhu svetovne vojne 1. 1914. sta bili zelo močni tudi mornarici USA in Japonske. Dobra je bila tudi avstro-ogrska vojna mornarica. Po velikosti so si sledile: Anglija, Nemčija. USA, Francija. {Japonska. Italija, Avstro-Ogrska, Ru-Jsija. šala. Prebitek vojaštva preko števila, • v razdobju 1918.—1939. je nastal potrebnega za napad na metropolo, {najprej velik zastoj v gradnji velikih bi ostal za eventualnosti in za po- Svojnih ladij. -lij. Morda vse to vojaštvo! Do leta 1035. so zgradile vse velesile znejse c»l e Morda vse^ to vojaštvo j okIepnic (med njlmi nemške tri niti m mobilizirano, ampak živi svoje {. f0 000 ton) redno civilno življenje; v tem je • Raznj dogovori, sklenjeni med nji- samo premoč osi, prav tako kakor je !mj s0 omejevali tonažo in število enot, njena največja slabost šibkost njene {Zdelo se je. da je konec pomorskega mornarice • oboroževanja. Z letom 1935, se prične Ta trenutek se vojne priprave ne {»ov v“| „ ... ... vidijo, ker jih skrivajo. Le iz_ njih bi jy 3m°0^f ™ ^ns^Ichaffi^ mogli izvajati določnejše sklepe o {Anglija je pa začela graditi 1. 1937. namerah obeh taborov: kje, Vai 111 {35 oootenske ladje, ki jih uvrščajo zdaj kako kateri tabor misli. Kljub mu {v SVojo mornarico, se tendenca razgalja: odkriva jo di- j praucija je splavila prvo 26.000 ton- plomatsko delovanje. In iz tendence |sko boino ladjo 2. oktobra 1935. Italija so vidi, da vlada večja živahnost ne!je začela zdaj gradnjo 35.000 tonskih samo na zahodni bojni fronti, ampak {Oklepnic (l.ittorio, Vittorio Vcneto in v vzhodnem in zahod- Jdruge). Zganila se je Japonska m pri-Sčelo se je spet delo v ameriških ladje-{delnicah. tudi politična nem delu Sredozemskega V vzhodnem Sredozemljvi je Anglija J l2gipUc SQ pvejžnje olUepne in druge morda tempo celo pospesila s preki križarke z več ko 10.000 tonami, nitvijo diplomatskih odnosov z Ro- s pojavili so se povsem novi tipi vojnih munijo. {ladij. Nadaljevanje na 1. strani { Toda o tem morda drugič. A. M. pričela. same od Winston Churchill Izvleček iz knjige Reneja Krausa »Winston Churchill« (Filadelfija 1940} (Gl. štev. 7. tn S. D. tj Smrt je takrat stalno prhutala nad njegovo glavo. Kako ji je Churchill ušel, bodo ljudje govorili vse dotlej, dokler bodo na svetu škotski strelci. Nekega tihega popoldne, komaj teden dni po njegovem prihodu na fronto, je Churchill sedel v svojem malem zavetišču iz peščenih vreč in pisal pisma domov. Tedaj vstopi ordonanca: »Poveljnik armadnega zbora bi rad govoril z majorjem Churchillom in ga vabi na čaj v Merville. Avto bo čakal ob 3.15 na cestnem križišču pri Rouge-Croixu.« Churchill je odšel po razmočenem in s snežno brozgo pokritem gozdnem terenu na kraj sestanka. Toda voza ni bilo. Po enournem čakanju je Churchill, razdražen od jalove hoje, tiho zaklel in odkolovratil po blatu nazaj. Njegov narednik je salutiral in javil: »Sir, vaš nahrbtnik smo morali spraviti v drugo zaklonišče. Pet minut po vašem odhodu je zažvižgalo in udarilo skozi streho, da je vse razneslo.« 15. decembra je Churchill napredoval v polkovnika in prevzel poveljstvo nad 6. polkom škotskih strelcev. S srdito vnemo pa hkrati s ponosom se je pehal s svojimi fanti, da je ustvaril iz njih vzoren bataljon. Njegove metode so bile vse prej ko pravoverne. Tako je nekega jutra, kmalu potem ko je postal polkovnik, zbral svoje stotnike in jih takole ogovoril: »Gospodje, začne se vojna proti — ušem!« Potlej je sledilo strašno znanstveno predavanje o ušeh, nazadnje je pa prosil zdravnika, naj sestavi odbor za popolno iztrebljenje tega mrčesa. Odbor je ustvaril prave čudeže. V treh ali štirih dneh ni bilo v tistem odseku nobene uši več. In krilatica o brezušnem- bataljonu je šla po vsej armadi. Z vojaštvom je Churchill ravnal tako obzirno, da so ga krstili za očeta njegovega oddelka. O sleherni rani svojih ljudi je govoril z zdravnikom in si sam ogledal ranjence, posebno po napadih iz strelskih jarkov; te napade je pogosto sam vodil. Ker strahu ni poznal in mu je življenje na fronti ugajalo, je jel postajati čedalje bolj drzen. Nekoč sta ga obiskala dva generala; Churchill ju je imenitno pogostil, potlej je pa dejal: »Gotovo vaiu bo zanimalo videti, kakšni so moji strelski jarki.'. Bilo je ravno med srditim sovraž nikovim obstreljevanjem, toda generaloma ni drugo kazalo, kakor da pristaneta. Vsi trije so se plazili po tleh; drugače bi bilo prenevarno. Vojaki v prvi črti so se smejali, videč, kako si stara dva gospoda v Dolkov-nikovi družbi trgata lepo ukrojene hlače ob bodeči žici in se valjata v blatu. »Saj to je zelo nevarno,; je rekel eden izmed obeh generalov. Drugi je pa resno prikimal s svojo srebrnolaso glavo. »Res je,« je pritrdil Churchill. »Hudo nevarno je.« Njegovo duševno življenje na fronti ni počivalo. Bral je svojo žepno izdajo Shakespearja in med točo granat debatiral o podrobnostih parlamentarnih diskusij. Seveda ga je imelo domotožje po parlamentu; toda pokazal tega ni. Cim dalje je vojna trajala, tem težje je bilo zadelavati vrzeli v škotskih polkih. Fronta je dan za dnem požirala neizmerno človeških življenj. Kaj kmalu je bilo treba Churchillov bataljon spojiti z nekim drugim bataljonom istega polka. Ker je bil Churchill mlajši polkovnik, se je moral podrediti drugemu. Tedaj ga je jel glas Anglije klicati nazaj. Churchill se je vdal pravcatemu veletoku prošenj, naj se vrne v parlament. Pred odhodom je priredil svojim tovarišem častnikom poslovilno večerjo. Pričakovali so, da bo imel blestečo govoranco, toda izrekel je samo en stavek: »Hvaležen sem, da sem imel priložnost spoznati, da je mladi Škot najstrahotnejša bojna žival.« Po končani vojni je Churchill osebno poskrbel, da so vsi njegovi frontni tovariši, častniki in navadni vojaki, dobili službe. Vse svoje življenje si je povsod ustvarjal sovražnike — samo ne v svojem nekdanjem bataljonu. Stare roke, v katerih je dotlej ležala usoda imperija, so takrat silovito drgetale, Churchill se je z vso vnemo spravil na delo; zahteval je, da se ima vojna nadaljevati z večjo odločnostjo, a hkrati tudi z večjo opreznostjo. Neizprosno je nastopil proti temu, da bi generali po nepo- trebnem žrtvovali človeško življenje! pri poskušanju prebijanja zahodne fronte. V svojem prvem govoru po vrnitvi v parlament je prvič zahteval samostojno letalsko ministrstvo. Velika Britanija mora obvladovati oblake prav tako kakor valove (namig na britansko himno: Britannia, rule the tVaves,- Britanija, gospoduj nad valovi; op. ured.), ali bo pa lepega dne po njej. Večina poslancev je bila prepričana, da misli njihovega hrabrega tovariša spet previsoko lete. Toda Lloyd George, kmalu nato predsednik britanske vlade, je poslušal z velikim zanimanjem. Churchillove ideje o »tvorni obrambi« in o tem. da se ne sme več zapravljati človeško življenje samo zato, da bi čim več »Nemcev prišlo na drugi svet«; temveč da je treba ugonobiti nemške podmornice in čakati na ameriško pomoč. 16. julija 1917. ja Ltovd George ponudil Churchillu municijsko ministrstvo. Po 20 mesecih grenkega izgnanstva je v zbornici završala novica: »Winnie je prišel nazaj!« Njegovo ministrovanje v municij-skem resoru je bilo morda najsrečnejši čas v vsem njegovem življenju. Prišel je so-i v boj, v element, kjer je bil derna, in vrhu tega spoznal, da te vojne Velika Britanija ne more več izgubiti. Intervencija Združenih držav ga je bila elektrizirala in od njega so se iskre utrinjale k vsem, ki so prišli z njim v stik. Churchill je bil neizmerno ponosen, da je po materi tudi sam Američan. Njegovo izredno razumevanje ameriškega duha in • okoliščina, da stoji z eno nogo v Ameriki, z drugo pa v Angliji, sta bili neprecenljive vrednosti pri občevanju z novim zaveznikom. Churchillova iznajdljivost in smisel za vojno mašinerijo, pa njegova neizmerna energija in ustvarjalnost so zdaj imele dovolj torišča za udejstvovanje. Nič več mu ni bilo treba zapravljati svojih sposobnosti v boju z malenkostnimi pomisleki. Za svoje prve tanke je s težavo izmoledova! 70.000 funtov kredita; zdaj je lahko zahteval na tisoče teh pošasti, ki so tako uspešno prestale svoj ognjeni krst. Vse britansko otočje je postalo en sam arzenal municijskega ministra. Ali potrebe vojske so stalno naraščale. Njene zahteve so bile imperativne in tako rekoč nenasitne. Štirje činitelji so omejevali produkcijo: pomanjkanje tonaže, jekla, strokovnega delavstva in denarja — v tem redu, kakor smo jih navedli. Marsikateri drugi človek, naj bi bil še tako sposoben, bi klonil pod bremenom tolikšnega garanja. Za Churchilla je bila sleherna nova naloga tudi nova izpodbuda. Kaj, še za zaveznike naj skrbi? Zakaj ne! Italijani so postreljali skoraj vse strelivo pri Kobaridu? Nič 7a to, Churchill bo že poskrbel za novo mu-nieijo! Potem je prišla njegova največja dobava: Združene države so zaprosile, naj bi Anglija opremljala rrjihovo čedalje bolj naraščajočo vojsko na Francoskem. In Churchill je podpisal pogodbo v višini 500 milijonov dolarjev (v našem denarju 30 milijard) za popolno topniško opremo ameriške vojske — brez slehernega dobička ali izgube za obe strani. Gentlemanska pogodba, ki se je sijajno obnesla. Nikdar poprej in nikdar pozneje ni prisrčnost anglo-ameriškega prijateljstva dosegla tolikšne stopnje. Ves ta čas je Churchill prenočeval v svojem uradu. Nekajkrat se je tudi odpeljal čez Rokavski preliv. Dopoldne je prebil v ministrstvu, j>o-poldne je sedel v letalo in dve uri pozneje je že bil v britanskem glavnem stanu blizu Verchocqa. Vselej je pri takšni priložnosti preletel bojno črto, navadno v starih, dosluženih »škatlah«, zakaj nove aparate je potrebovala vojska. Stavka municijskih delavcev je bila poslednja zapreka, ki jo je moral preskočiti. Churchillov zmerom budni Instinkt mu je dejal, da to pot ne gre zgolj za mezde, ampak da je stavka bolj izraz živčnega izčrpanja. Slo je za veliko stvar: za resnično voljo do odpora. Anglija je bila — športno povedano — tik pred koncem dirke,- vsa zasopla, a za več ko eno glavo pred svojim tekmecem. Ali naj se tik pred ciljem zgrudi na tla? Churchill je sprejel zastopstvo stav-kujočih delavcev in jim postavil ultimat: »Delajte, ali pa na fronto!« Dotlej so bili namreč municijski delavci oproščeni frontne vojaščine. Spričo te grožnje so odnehali: stavka je propadla. Churchillov ultimat je med mnogimi delavci zanetil strastno sovraštvo do moža, ki je zatrl mezdno gibanje. »Sovražnik delavčevi« Tako ga je poslej imenovala levica. Toda nekaj tednov pozneje so zazvonili vsi zvo- novi. Winston Churchill se je v dmž-i bi svoje žene peljal v odprtem avto-* mobilu skozi Whitehall (ulica v Lon-S donu, ob kateri stoje vsa važnejša? ministrstva; op. ured.), med vriskajo-* čimi pozdravi množic, ki so ga bile J še malo prej preklinjale. NaDowning-J Streetu (cesta, po kateri Angleži- radij imenujejo svoje zunanje ministrstvo;J op. ured.) ga je čakal Lloyd George.♦ Brez besede sta si moža segla v roke; J tako sta proslavita zmago. J Malo ljudi je prestalo toliko na-| petih trenutkov prve svetovne vojne.* Kaj vse so pomenili VVinstonu Chur-f chiilu? J Mrzlične priprave v mornariškem{ ministrstvu, bolje rečeno, zaroto; hu-t zarski napad na Anvers; jalovo upa-S nje v Galipoli in nato tragično raz-* očaranje,- obup odslovljenega mini-* stra; kratkotrajno divje zadoščenje* ob bojih v strelskih jarkih; vrnitev* na oblast, ki se je moral zanjo tako* srdito boriti; demonsko vnemo za* tank in za letalstvo; nešteto grenkih« debat z izčrpanimi in obupanimi vo-j ditelji; potem navdušenje med vsto-J pom Amerike v vojno, uvedbo 24 urnega delavnika v municijskem reso-j ru; strah pred porazi, meječimi sko-3 raj ob katastrofo; veselje ob tre n ut-i nih uspehih in na koncu spor z de-3 lavstvom. Bil je res nadčloveški napor, toda} ko ga je bilo konec, se je Churchill« zaklel, da ne sme priti do nove voj-« ne, in je takoj ponudil roko poraženi« Nemčiji' On je bil prvi, ki je zalite-] val, da se blokada pri priči ukine,« še preden je bil mir podpisan in da! se pošlje živež v Hamburg. Pozneje] je pri neki priložnosti takole zgostil« svojo osebno vojno filozofijo: »V voj-? ni odločnost; ob porazu vztrajanje:? v zmagi velikodušnost.« W | Po vojni je Churchill ostal v vladi še J tri leta, najprej v vojnem in letal-* skem ministrstvu — v obeh hkrati — in na teh postojankah izvedel velikansko organizacijsko delo demobilizacije in ustvarjanja novega garnizijskega sistema vojske v imperiju. Po-J tem, spomladi leta 1921., je jirišel vi kolonijsko ministrstvo in izvedel* energične reforme v Iraku in Pale-J stini; nazadnje je srečno likvidiral* skoraj sto let star prepir s podpisom* pogodbe z Irsko, pogodbe ki je dala J licem neodvisnost in rešila Ulster* (severni protestantski del Irske) im-* periju. { Zasedanje parlamenta v letu 1921.,* so krstili na »Churchillovo zaseda-J nje«, tako ga je Churchill obvladoval J s svojim govorniškim darom; vsa An-J glija je govorila samo o njegovih J delih. Ali demokracija je takrat pre-J življala nemirne dni, in štirinajst dni} pozneje je narodni junak padel, iz} nedognanih vzrokov, ki vodijo na-} i-cd, da požre tiste, ki jih ima rad. * 'knglija ni bila več tista, kakor je? bila. Strahotni vojni napori, izguba? toliko krvi, predvsem pa prenaoenja-J njo živcev — vse to je deželo docela} izčrpalo. Možje, ki so zdaj prišli na* krmilo, so bili popoln izraz šibkosti} izgiibMene angleške generacije — go-} neracije med dvema vojnama. * Stranke so snubile vclilce s tom, daj so se skrbno ogibale, da ne bi zdra-J mile ljudstva iz njegovih pacifističnih? sanj in da ne bi obujale more prejš-} nje vojne. Anglija se je delala gluho? in slepo. Bog ne daj, da bi se ljud-* stvo moralo kako odločiti! Lahko,? udobno in neskrbno življenje je bilo? prvo. Vlade in javno mnenje so se« siečale na isti gladini — na najnižjil v ponosni zgodovini Velike Britanije.} Med splošnim odobravanjem se jej pripravljal teren za gospode Macdo-nalde, Baldvrine in Neville Chamberlaine, da bodo pripeljali Anglijo nizdol 3 Po tej poti Winston Churchill nij mogel iti. Bil je pretežak — pretežaki slavnih spominov, ki jih je narod že-* lel čim prej pozabiti; mož iz dobe! junakov v času porajajočega se jazza.! Tako se je Churchill v začetku; leta 1922. zagledal zunaj parlamenta; — prvič po letu 1900. Zdaj je imel spet časa na prebitek; porabil ga jel za pisanje zgodovine. S hitrimi koraki stopajoč po sobi, je narekoval v! podečih se stavkih, ki jim nobena! strojepiska ni mogla slediti, svojo! mojstrovino The World Crisis (Sve-! tovna kriza), pregled prve svetovne! vojne in njenih vzrokov. Zgodovino je] obilno prepletel z dogodki iz svoje; lastne preteklosti; popisal jo je z; blestečim jezikom, ostroumnostjo in; s pedantno resnicoljubnostjo. Ko je knjiga izšla, je sir Arthur] Conan Doyle, znani pisec detektivskih povesti, napisal: »Winston Churchill piše najlepši slog med vsemi; živečimi Anglosasi.« J. L. Garvin, mož, ki ni bil zmerom Churchillu naklonjen, je pa ugotovil v Observeriu: »Noben angleški državnik ne bo dobil trajnejšega mesta v literaturi. Churchill je eden izmed tistih, ki se; o njih lahko reče, da so rojeni organisti jezika.« Ko je nekaj let pozneje; napisal življenjepis svojega prednika, vojvode Marlborougha, ga je kritika prav tako proglasila za mojstrsko H. C. i čeveljčki »To je pač blesteče usnje?« je vprašala stara gospa. »Tako se svetijo!« »Da, svetijo se,« je odgovorila Marija. In ker so ji bili prav, so jih kupili. Toda stara dama ni vedela, da so rdeči, kajti nikoli ne bi bila dovolila Mariji, da bi šla k birmi v rdečih čeveljčkih. Tako je pa vendar šla. In celo veselila se je tega. Vsi ljudje so strmeli v njene noge; in ke je šla po cerkvi proti vratom na kor, se ji je zdelo, da celo nagrobni stari kipi, slike pridigarjev in njihovih žena v trdih ovratnikih in dolgih, črnih oblekah. upirajo oči v njene rdeče čeveljčke. In samo nanje je mislila. ko ji je pridigar položil roko na glavo, ji govoril o svetem krstu, o zvezi z Bogom in o tem, da je zdaj postala odrasla kristjanka. Orgle so slavnostno igrale, ljubki otroški glasovi so peli, toda Marija je mislila samo na rdeče čeveljčke, ki so bili tako podobni princeskinim- Popoldne so ljudje povedali stari dami, da so bili čeveljčki rdeči; gospa je dejala, da je to grdo in da se ne spodobi in da mora Ma- rija vselej, kadar gre v cerkev, obuti črne čevlje, pa čeprav so že stari. Marija teh besed ni posebno rada poslušala. Prihodnjo nedeljo je bila v cerkvi večerja; Marija si je ogledala črne čevlje, pogledala rdeče in spet črne — in obula je rdeče. Bil je prekrasen sončen dan; Marija in gospa sta šli po stezi skozi žito; steza je bila prašna. Ob cerkvenih vratih je stal star vojak z berglo in s čudovito dolgo brado, ki je bila bolj rdeča kakor bela; priklonil se je do zemlje in vprašal staro gospo, ali ji naj obriše čevlje. Tudi Marija je pomolila svojo drobno nogo. »Glej no, kakšni lepi plesni čeveljčki!« je vzkliknil vojak in jih potrkal po podplatih. Stara gospa je dala vojaku mi- loščino in odšla z Marijo v cerkev. Vsi ljudje v cerkvi so ogledovali Marijine rdeče čeveljčke in tudi vse slike so škilile za njimi; ko je Marija pokleknila k oltarju in dvignila k svojim ustnicam zlato kupico, so se njene misli mudile samo pri rdečih čeveljčkih in zdelo se ji je, kakor da bi plavale v kupici. Pozabila je peti svoj psalm in moliti svoj očenaš. Ko so vsi ljudje odhajali iz cerkve, je stara gospa sedla v svojo kočijo. Marija je dvignila nogo, da bi se povzpela v kočijo, tedaj je pa vzkliknil stari vojak, stoječ tik nje: »Poglej no, kakšni lepi plesni čeveljčki!« In Marija si ni mogla kaj. da ne bi zaplesala nekaj korakov. delo. Dalje prihodnjič. In ko je pričela, so noge plesale dalje, same od sebe, in bilo je, kakor da so dobili čevlji neko čudo-tvorno moč nad njimi. Priplesala je okrog cerkvenega vogala, pa še ni mogla prenehati-Kočijaž je moral teči za njo in 1° ujeti za krilo. Dalje prihodnjič . [-i i Vy-ih' | KRIMINALNI ROMAN * ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOOPCHILD. PREVEDEL Z. P. | i 27. II. 1941. « 1. poglavje Sir Henry Lush Je bral v svoji udobno opremljeni gosposki sobi na Slonea Squaru borzna poročila v velikem popoldnevniku. Bil je videti zadovoljen — in kako bi ne, ko so se pa v toliko številkah zrcalili fcjtgovi lastni uspehi na borzi. Za-*°-isi je dejal, da ni zdaj vendarle lahko za nekaj časa obesil kupčije na klin in se maio odpoč*’... Na mizi je bil cel kup potovalnih Prospektov, okrašenih s samimi zapeljivimi in vabljivimi slikami s kanarskih otokov, iz Južne Afrike to z riviere. Manjkalo kajpak ni Y?*&ih redov vseh mogočih parni-skih družb. .Poveznit se je globoko v usnjeni nht i ak in si zavit v gost srnji ooiak dima svoje smotke, slikal v soncu se kopajoče južno morje in ® v mislih naslajal nad bohotno astjo tropskih palm in nad redko senco pomarančnih logov. J®°> na mofi prijetno je bilo tako Mtnisljanje na vlažno leden tfe-embrski večer, ko je na tisoče ^°ndončanov šklepetalo z zobmi in br> na tis°če zavijalo po ornih stanovanjih v preperele capi?— Sira Henryja je pa mučilo „ ‘n°.to vprašanje, ali naj odpluje svojo razkošno jahto, ali naj se Pomeša med vrveče množice ogatih potnikov, ki bodo odpluli s°Sen.i svet na jugu na velikih il! palačah, ki so se mu spektov smehl^ale s Phanih pro- *<£ie8°va smotka, že osma po kn-Pravkar dogorevala. Sir Je vrgel ogorek v veliki pe-koiJi . izPJ1 11(10 81 ga ve kateri • *n Pozvonil. Ponižen služab-nn « vst°Pil in se globoko priklo-hi - Gospodar mu je velel, ne da Dl se ganil: ''Kopel, Simtnons?« »^pripravljena, gospod.« oblekoUJal b°m V klUbu' Vežemo ?Kakor ukazujete gospod!« „ minut pozneje se je kalu-imL v?di- kl mu J° Je bil Sim-oriSof skl'bno pripravil. Potlej ie in spalnico, se počasi oblekel dohr^ r kaJ si bo privoščil tn za večerjo. Brez smotke tohpn - ^lo- Segel je po veliko Prert ^C0 listnico- ^ ju je bil koPanJem položil na toaletno cn ,?i ^etarlžuo 3e odprl tobačni-sl25aiel Je Pa opazil, da sta imeli na smotki izmed treh izvir- obročka 2 zlatom opražena 0^,^ «notke je bil ovit z rrwu PaPhja, na njem pa decilom narisana tehtnica... lr L.enry je prebledel. Njegova mesnata roka, držeča tobačnico. Je vidno zadrhtela. Težko sopeč je sedel na bližnji stol. ^Simmons!« je zaklical. Služabnik se je prikazal. *Ali ste bili... ali ste bili vi kaj v moji sobi potem, ko sem se že sle-Kel za kopel?« »Ne, gospod!« veste t0 Prav za gotovo?« vu* v za gotovo, gospod. Pripra-nhifiem-vam k°PeI, položil večerno *e»o cez stol in vas poklical.« <{r> oči sira Henryja Lusha Priprt 03 oknU’ ki ie bUo ,e vi odprli okno?« »Ne-, gospod. Zdi »e mi. da Je bilo snh« ?. PrtPrto, ko sem prišel v Ali nemara česa pogrešate, oOSpocl?^ Prav nič. Naročite šoferju, 3-) Pripelje pred hišo.« zar & »Sina, ves v skrbeh Sirta gospodarjeve razburjenosti. tiL-enry ** Je ■’Pet zazrl v potf-“snjeni obroček na smotki, živčno hrtJ« snel in si začel ogledovati bi£ £ stl'an Papirja. Lepilo je torpi 1?^kroI; zamenjava se je nujam^sa^u ® Precl nekaj, mi- H- '«d- fer je stal ko kamniteni^ odpstimi vrati vozita He«ry g.a ni videl. Pred ogg £ rdeča tehtnica. P^eSala »kostna »KaSt’ 80SP°d?* •♦Ali boste v klubu večerjali?« DRUŽINSKI TEDNIK »Ne, Poženite, kolikor se da, do Scotland-Yarda. Brž!« V Scotland - Vardu je zahteval sir Henry višjega komisarja, toda ta visoki uradnik je imel opravke drugod. Službujoči detektiv ga je odpeljal v pisarno nadzornika Malcol-ma Brenta. Brent je bil še sorazmerno mlad mož, vendar se je že ponašal s prav imetnitnimi uspehi. Sira Henryja je poznal sicer po imenu, toda osebno z njim še ni imel opravka. »Prav žal mi je, da vas gospod višji komisar ne more sprejeti,« se je vljudno opravičil Brent. »Sicer sem vam pa jaz v vsakem oziru na uslugo.« Sir Henry je z odsotnim pogledom bolščal v nasprotno steno. Zdajci je segel v žep in položil pred Brenta smotko s podtaknjenim obročkom. »Tole sem našel pred pol ure.« Brent je bil pri priči ves v ognju. »V kakšnih okoliščinah?« je naglo vprašal. »Pustil sem tobačnico pred kopanjem na toaletni mizici. Ko sem se vrnil iz kopalnice, sem našel na smotki tale obroček. Prisegel bi, da so imele vse tri smotke izvirne obročke, ko sem odložil tobačnico na mizico.« Brent mu je ostro pogledal v oči. »Ali veste, kaj to pomeni?« »Vem. Čeprav aem od sile zaposlen, sem vendarle pred kratkim slučajno bral v časniku... Tehtnica je ,Maščevaldevo‘ znamenje I« »Res ie, sir. Ali mar sumite, kako bi se bil ta nepridiprav prikradel v vašo hišo?« »V spalnici je bilo okno samo priprto. Za količkaj spretnega moža je igrača, da se vzpne v visoko pritličje.« »KakSne namene Je utegnil imeti?« »Tega ne vem. Ničesar drugega ne vem o ,Maščevalcu* kakor to, kar so časniki pisali. Moja rejena listnica in dragocena ura sta ležali poleg tobačnice, pa se ju še dotaknil ni. Po mojem je to zgolj grožnja... osebno ogrožanje.« »Ali sumite koga, ki bi imel kakršen koli vzrok, da bi vam stregel po življenju?« Sir Henry je požrl gosto slino. »Ne tajim; utegne biti, da sem se pri tem ali onem osovražil, sicer pa —- to sami dobro veste — posloven človek se z dobro kupčijo* zmerom kakšni osebi zameri... To- X da med temi poslovnimi neprija-t^. , _ n„n telji pač ne more nihče imeti na-1NAGRADNO TEKMOVANJE YYt£»v\Q ri r\ mn limninl m T so bile zvečine imenitne osebnosti. Toda vselej ne... Mnogo protislovij je še nepojasnjenih. V enem edinem primeru je žrtev izginila. To je bil Swinton, Zločinca pa doslej še niso nikoli videli v obraz. Brent si je zbral celo kopico zanimivih malenkosti. In iz vsega, kar je doslej vedel, je sklepal, da mora biti .Maščevalec' mlad; to se je dalo zlasti presoditi po njegovi spretnosti in njegovem glasu. Neki star kaznjenec je izpovedal, da ima .Maščevalec* naslikano krinko, ki se skoznjo vidijo edinole njegove oči. Prav to je potrdil tudi neki starinar, ki so ga našli zjutraj po izvršenem ropu privezanega na posteljo. Po njegovem pripovedovanju je njegov obraz podoben ženski milega obraza in dolgih obrvi, Glaa je pa vendarle moški, čudrto zvočen, smeh pa ciničen. Za Brenta Je bil .Maščevalec* Sirava mora, strahotna pošast, ki i ne more do živega. Njegov šel Je postajal zaradi tega nepridiprava že nestrpen, prav tako meščanstvo, zakaj večina Maščevalčevih Žrtev se je štela med londonske imenitnike. Medtem ko je Brent še razmišljal o najnovejši dogodivščini, je Vstopil njegov tovariš Felton. Nadzornik Felton je bil starejši gospod. Sicer ni imel tako ostrega pogleda kakor Brent, zato je pa imel toliko več izkušenj. Pelton je poznal slehernega zločinca v mestu in je natanko vedel za njihove navade in skrivališča. »Strašansko vreme, nocoj,« je menil, »Ali je kaj novega?« Brent je pokazal a prstom rta Smotko, ki jo je pustil sir Henry Lush na njegovi mizi. Felton je zažvižgal skozi zobe in menil: »Kdo je pa dobil ta čedni spominček?« »Sir Henry Lush!« »Lush.., Lush? Aha, že vem! To je tisti bogataš, ki se je ondan malce ponesrečil z avtomobilom. Skopuh, da mu ga ni para. še avtomobila ni imel zavarovanega... Siromaka, ki je zakrivil nesrečo, je tožil za odškodnino. A tako torej! Ta gospod se je zameril .Maščevalcu*?...« »Tako nekako se zdi « »Ali ga kaj strah daje?« je malce porogljivo vprašal nadzornik Felton. »No. menda že. Zmeden je bil precej... Pri vsej stvari je zame po-s-'jno to nerodno, ker z ljudmi Lushove družabne stopnje ne smeš in ne moreš govoriti o njihovi preteklosti. Po navadi pri taki gospodi ni kdo ve kaj svetla... če bi poznal vse okoliščine, bi bilo zame delo mnogo lažje. Tako je pa prav ta zameglena preteklost morda voda na Maščevalcev mlin.« »Zlodjčvo zvit je ta fant! Sicer je pa lahko v Lushovem primeru vse samo bluff.« »Ne bi rekel. Bluff ni MaSčeval-čeva lastnost. Prej bi rekel, da si bo sira Henryja prav tako izposodil, kakor si je starega Swlntona.« »Stojte! Saj smo vendar še mi na svetu!« »Že, že, toda... saj veste... Car-rolla bom postavil pred hišo, Wren ga pa lahko zmenja. .Maščevalec* se po navadi ne obotavlja dolgo... O, da bi ga le mogel žasačiti!« 3. poglavje Harry Reynolds je stal dva dni pozneje pred napetim platnom v svojem ateljeju v Chelseaju, Zamišljeno si je ogledoval naspol skončano podobo gole ženske, ki jo je bila naslikala njegova mojstrska roka v sočnih obrisih. Ugaiala mu je. Na pamet je bil oblike res prav imenitno naslikal. Odloiil je palelo in čopič in si prižgal cigareto. Čeprav je bilo fele ob štirih popoldne, je bilo V ateljeju že hudo mračno. Medtem ko je opazoval skozi okno leno rsko ln podeče se oblake, je zazvonil telefon. Njegov sluga mu ie hip nato sporočil, da ga bo kmalu obiskala Miss Harmerjeva. »Zakrij .mojstrovino*, Tony! Velika umetnost ni za vsakogar. . ajši skuhaj par skodelic dobrega čaja« Tony je prikimal, vzel veliko ruto, a Še preden je pokril gospodarjevo sliko, si jo je s strokovnjaškim očesom ogledal od vseh strani. Tony je bil med vojno Rejmoldsov sluga in je svojemu oboževanemu ,keptnu* zmerom rad ln dobro po-; stregel. Zato si ga je Reynolds pozneje vzel kar s seboj — in ni mu bilo še nikoli žal, zakaj zvesti sluga je svojemu gospodu stregel prav tako vestno kakor v krvavih letih na Francoskem. Roza Karmerjeva je prišla o poli petih. Bila je izredno čedno dekle 3 nekako enaindvajsetih let. Njen mena, da bi me umoril.« • ,. ji^anu eniuuuv;ijseun jcl. itjBu »Teea človek nikoli ne more ve-* N.a** napra-bivaleihi. Str He*try je opuavii. Kad-zorreik se je začel sprehajati manj posrečenih, dovtipnih imen. Raz-sodisče je imelo precej dela, preden jih je nredilo ht izbralo izmed njih najboljše. 1. nagrado, din 209. si je priboril gospod, ki «e skriva pod psevdonimom Lipe Ffctjčflen, Ljubljana. Krstu je ifaša dva junaka: TINE PIF IN TONE PAF 2. nagrado, din 100, je razsodišče prisodilo g. Ani Nerate« is Ljulrfjan* za imeni: MIHA IN PATUHA 3. nagrado din 50, sl je (HjitMnja g*č. Kadica Medičeva iz Ljubljane za imeni: GOSPO» SIROTKA IN COSPOD OTROBNIK Nagrajenci se lahko tikoj ogJa.se v upravi »Družinskega, tednika«; denar jim bo takoj izplačan. Tkft. ki jim to pot sreea ni bila mila,, naj pa Me iz- ♦ taš svojo ljubico. Kljub temu in morda prav zato je imela hudo mnogo smisla za praktičnost, medtem ko je bila ta vrlina HeyiKild.su popolnoma tuja. Vedla se je kaj rada na moč gosposko in sanlodo-padljivo, kar je bilo včasih spričo siromašnega porekla Harmerja hudo zabavno, če ne te smešno. V pozdrav je ponudila Reynoltfsir samo konce svojih negovanih prstov. »Spet prt dela, Harry?« »Pretegnil m rte bom. Strašen poklic, ne?« »Zakaj se le ukvarjate s takimi rečmi?« »človek si mora vendar zasiu-► žiti svoj vsakdanji kruh.« Zaničljivo se je zasmejala, »VI... 1. je zapi F prav gotovo najmanj tri tisoč iun-[ tov letne rente.. Rajši bi prišli več- po sobi gor in dor. V poslednjem ~ [pa skrbi! Vaš oče vam. je zapustil fE bi fafefco ii pa i »Draga Koza, toliko sem že stre-.jal, da u»am za vse življenje dovolj, Tony vam. lahko, potrdi. Na jih pripisovali .Maščevalec, na- moč raaposia. Skoraj- v vseh primerih Ob krstu naših dveh junakov vas Jr.eč na boginjo navdahnjenja; ven-i opozarjamo na pesmico (gl. str. 2.), ki i ■ jLii . ^. , • «ooozariamo na ihtmiucu ieu sir, z.>, u, * dar le s skromnim uspehom. Aha, tehtnico! Včasih so zaznali zna>-mentje prejr včasih hkrati* s hudodelstvom, včasih na papir zarisano, včasih vgrebeno na. oknu ali na vratnih podbojih. Njegove žrtve ‘ mer, da bt zmagala. Tam se vam bosta jnovicanii na dau.!« • naša nova znanca predstavila, kakor se) 'spodobi za takšna junaka, t. ji v ve-'zani besedi. rif »nvr&Tmn »Oče je od sile slabe volje.« »No, to pa res ni nič novega.« *že, že, toda zadnje dni je neznosen. Ne morem- i» ne morem več strpeti doma. Skupaj s sirom Henryjem Lushom M pOhata Ka neko kupčijo in zdi se, da bo Lush bolje opravil. Nedavno je 2 hjim telefoniral — pa sem slišala že takšne izraze, da so se nil kar lasje ježili. Brr... kakor na fronti je doma! Vsi trpimo. Da ne pozabim: ali ste že kaj slišali o nekem .Maščevalcu'?« »O kom govorite?« »O ,Maščevalcu*. Ta vzdevek se poda temu hudodelcu kakor volku jagnjetovo ime. Ali ne berete časnikov?« »Prav redkokdaj. Saj ne utegnem,« »Nikarite no! — Naj vam pa Jas povem kaj o tem! Včeraj sem srečala Brenta. Zaupno mi je povedal... sicer pa se mi zdi, da bi Vam tega ne smela povedati.,,« »Le z besedo na dan! Saj ne bom klepetal.« »Naj bo. Sir ttenry Lush se boji za svoje življenje. Bil je pri Mal-colmu v Scotland-Yardu in tam so mu morali dati policijsko stražo,« Reynolds je skoraj prevrnil skodelico s Čajem, »Ali sem mar kaj preslišal? Zakaj neki, za vse na svetu, pa potrebuje sir Henry policijsko stražo.« »Saj sem vam vendar že rekla, od tega nepridiprava, od tega Maščevalca je dobil grožnjo... Zdaj seveda trepeta za svoje življenje.« »Zakaj pa?« 1 »Čudno vprašanje! Če Maščevalec komu zagrozi, grožnjo tudi i2-Vtši.« »Zakaj M pa ogrožal prav sira Henryja Lusha? Ta Je pa iz trte izvita!« »Tega tudi jaz ne vem. Sir Henry Je ondan pustil svojo tobačnico na toaletni mizici, medtem ko se je kopal. Ko se je vrnil v spalnico, je bil izvirni obroček na smotki zamenjan za obroček iz navadnega papirja % Maščevalčevim znamenjem — z narisano tehtnico,.,« »Nerodno slepomišenje? Zakaj ni ta Maščevalec sira Henryja kar v kopeli zadavil? S tem bi vendar ne zapravil več časa kakor z zamenjavo obročka rta smotki,« »Povem vam samo to, kar se j* zgodilo.« »In sir Henry naposled res verjame v to šalo?« »Kajpak. Se celo Malcolm sam!« »Če je pa tako, je res že poslednji čas, da našo policijo presejemo in izvržemo otrobe. Po mojem je vse vkup nora šala — ih tte gre mi v glavo, kako more Brent Zapravljati dragoceni čas s takšnimi bedarijami« »Tega vi, Harry, ne razumete. Poglejte sebe! Vse, kar poznate, je umetnost, Malcolm je pa, to menda veste, med najsposobnejšimi ljudmi s Seotland-Yarda. Tudi vi ste bili nekoč drugačni. Vojna vas je popolnoma izpremeiiila. Se dobro se spominjam, da sta bila vi in Malcolm huda tekmeca že takrat, ko sem bila še punče. Potlej — ko sta se vrnila, se je pa vse tako čudno tzpremenilo. Zdaj ste postali pravi zaspanč, vi nekdanji neugnansc neobrzdani... Zakaj. Harry?« Reynokls se je nasmehnil. Mno-gočesa bi Roza ne razumela. Ona ni bila na bojišču, ni videla, kako so najboljši tovariši — skoraj še otroci — padali kakor trava poit koščevo koso... Ona tudi ni mogfa ; razumeti grenkih občutkov bojevnikov ob vrnitvi, ko so z žalostjo v srcu zaznavali na vsakem ko-I raku žalostne posledice vojn« v domovini. Reyfioldsov lastni oče s* je bil okoristil z rrgodrrfrtii prifož-* nostmi, hudo okoristil... Mnogo mladeničevih idealov se je sesuto v prah. Milogo1,. Čeprav ne vsi; drugi ! so padli tako nizko kakor življenje 1 samo. 1 »Zahotelo se mi je miru po vseh 'strahotah,, kl sem jih doživel,« ja priznal.. »Narava me jo obdarovala 's skromno slikarsko nadarjenostjo. 'In rad bi se izpopolnil. Brent je .človek drugačnega kova,- Privoščim 'Hit njegov« »spehe; naj MŽiva ob 'roparskih zgodbah te dogfocttvšči-naft. Sicer bi p® tega s«as-ega vsj-nega tovariša res že spet rad vi-■ dlet. Dobrega pdt feta ga že nt bilo rva izpresled.« ! »Kakor nalašč! Malo prej seraf 'ga srečala- i» gfa povabila, naj; se še popoldne oglasi' pri vas. Upam, 'da mi ne zamerite'.« »BRUStINSKEGA i itONTKA« 'r ŠPORTNI TEDNIK j Samci ne žive dolgo Napisala Lillian G. Gennova Višek letošnje bele sezone — nogomet sormo za točke . Za športnike' je bele sezone že konec, Ugodne snežne prilike so se pomaknile za nje nedosegljivo visoko in daleč, kamor imajo dostop le pravi športniki, ki tekmujejo v vrhovih med elito. Dogodki v Garmiseh-Partenitirch-nu so potekli ob udeležbi, ki.se nagiba k »osišču«, in zanimivo bi bilo omeniti. da je na koncu v hokeju zmagala Nemčija, ki so jo v izločilnih tekmovanjih potisnili na mesto najboljšega izločenega. medtem to so se v finalu tisti finalisti švedska, Švica in Madžarska plasirali na mesta izza Nemčije. V Beljaku smo se udeležili mednarodnega smučarskega tekmovanja za koroško prvenstvo. Pogoje tekmovanja je neprimerno vreme znatno poslabšalo, pa tudi prevelikega navdušenja ni bilo na naši strani za to prireditev. Zabeležiti je vendar Razingerjevo drugo mesto v klasični kombinaciji. Pred nami je še Planica. Termin so morali pomakniti nekoliko nazaj, sicer ne bi bilo iz »mednarodnosti« te velike prireditve nič. Nemci po prvem marcu svojini tekmovalcem ne bodo več dajali dopustov za potovanja v inozemstvo. Menda so v marcu na sporedu važnejši dogodki od nedolžnih športnih borb. V nogometu smo za enkrat f»' vedno navezani samo na čitanje poročil o dogodkih drugod. Medtem ko pri nas še prezimujemo so Hrvati in Srbi v svojih dveh ligah zelo agilni, čeprav po blatu. Tablica srbske lige se počasi usta-Ijuje in dobiva od vrha navzdol čeda-lte bolj jasne konture. V državnem finalu sta z vso gotovostjo že BSK hi beograjska Jugoslavija, ker ju ne more nihče več izriniti. Dokaj ugodno tretje me«to ima subctiški ZAK. ki bo po vsej priliki tretji udeleženec v finalu. Za zdaj je na četrtem mestu Vojvodina. sicer čisto, toda še ne težko dosegljiva Nato je gneča med petimi klubi za naslednje mesto in ima še, vsak klub izmed te petorice od Jedin- j stva do Slavije možnost, da se pre-, rine ne samo do petega, temveč tudi I do četrtega mesta, če bi Vojvodini med | pot'o spodrsnilo. Beležimo rezultate minule nedelje: BSK—Bata 3 : 1, Jueoslaviia B—Gradišniki 2 : 0. Voivodina—BASK 4 : 0, Jedinstvo—Jugoslavija J 1:0, 2AK— —Slaviia 2 : 0, torej vseskozi pričakovani izidi, V Zaerebu so imeli na s no redu sreča’-‘e med purgerji in Hajdukom. Kakor vedno te tudi tokrat ta točka soo-reda močno novlekla. Borb« je ostala s 4 : 4 neodločena — na veliko veselje zn<"eWSkih »zelenih«, ki so tako za cele tri točke nred Hajdukom in za štiri pred CVradian=kim. S svoiim mršavim rezultatom 2 :1 v Osijeku nrott Slnvtii ci Conco^Hiia sicer ni nabrala svežih lavorik dodala na le dosedn-niemu izkuDičku točk še dve in vedi krenko in skoro nedo^e^lnvo na hrvs t-ski tablici Tretii zaerebški klub sim-r>at'*’ii to^«> lctos mani usnešni Hašk, ie šel v Snlit in le z istoimenskim klubom psto 1 : 1 remiziral. Seveda le s t°m re^ult^tcm oct«l v isti razdalii petih točk do G'adian=kega in tako srVoh 7ao»*avil vcaVo možnost, da bi si i on v d'-ravno li(ro Na dnu hi*e 7flie'"*ili še na'ledn’a rezultata: S'ovi;a V—BPčka 4 : 3 in Sašk— —9:elfizn’čnr 1 :0. ki nimata nrav nobenega vpliva na r>adalfn*o usodo hr-vatskega nogometnega športa. Prejšnjo nedeljo je v Zagrebu zboroval narl3ir>"nt nlavačev. Prikrojili so nam boa^t in zanimiv spored za pri-hodnio plavalno sezono, sporazumeli so se tudi o n c vem načinu nnrenstve-neera tekmovania. Vn*en ie sklen plode obveznega sloven^ko hrvat^ko-srhskega plavalneera troho’'a. Tudi ie bil odobren pr«»ben nrnvilnik »a ta troboj. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako so rešili problem nastona noedinih plava če v za posamezne narobne zveze: ali no članstvu v klubih aM no nweklu? Po na-šem bi moral slovenski š<>ortnik (to lie vel