Glasilo SZDL ptujskega
: irara — Uprava , in
aredn-^tvo Ftuj. Lacko-
a ul. 8. — Telefon 156.
\'B	štev t)43-T-206
ftev. 10 - Letnik IX.
Ptuj, 9. marca 1956
Urejuje urednici odboi
—	Odgovorni urednik
Janez Petrovič — Ro-
kopisov ne vračamo —
Tiska Mariborska ti-
skarna — Cena 10 din
—	Letna naročnina 500
din, polletna 250 din
V zadnjih dneh sm« zabeležili
na mednarodnem političnem
]H dročiu veliko aktivnost. Opri-
mo se samo na razburjenje, ki
Ra ie povzročil
francoski zunanji mini-
ster Pineau
ki je v nekem svojem govoru
< stro kritiziral politiko zahod-
nih sil v zadnjih letih, ter to
ps^neje kljub negodovanju v
Londonu in VVashinfftcnu še po-
nov'.l. »Velikanske napake«, ki
jih je Pineau očital zahodni po-
litiki, bi se naj nanašale pred-
vsem na politiko proti vzhodne-
mu bloku, opazovalci pa so
mnenja, da tu ne gre toliko
za kritiko napačne politike, ka-
kor za afirmacijo Francije kot
famostojne sile. Ugled Francije
je namreč v zadnjih letih pre-
trpel tako težke udarce, da so
začeli to dr&vo prištevati bolj
med satelite Angloamerikaneev,
kakor pa za državo s samostoj-
no politiko.
Da bi te stvari v srcu zahod-
nega bloka uredili, je Eden 1«)-
vabil predsednika francoske
vlade nemudoma v London. Si-
cer so izjave ostalih članov fran-
coske vlade o »zvestobi Atlant-
skemu paktu« Pineaujevo kri-
tiko nekoliko omilile, vendar to
I^ndonu ni bilo dovolj. Vseka-
kor Pineau. kakor je izjavil,
zastopa svoje mnenje tudi na
konferenci Sveta zunanjih mini-
strov držav-članic vojaške zve-
ze za Južnovzhodno Azijo
(SEATO), ki se je začela prejš-
nji torek v Karačiju v Paki-
stanu.
Drug dogodek, ki ni nemalo
\'znemir1l zahodnega sveta, je
odstavitev poveljnika
arabske legije v Jordaniji
Glubb paše — angleškega ofi-
cirja kot nositelja britaiMskega
'vpliva v tej deželi. To vojaško
enoto je doslej vzdrževala bri-
tanska vlada ter z njo v pre-
cejšnji meri vzdrževala ravno-
težje na izraelsko-arabskih me-
jah, ki so — kakor znano —
ves čas od ustanovitve države
Izrael, dokaj nemirne. Britanci
so Si sicer v tej deželi ohranili
svoja vojaška oporišča, vendar
je izguba nadzorstva nad tako
v tej deželi sorazmerno po-
membno vojaško enoto velikega
pomena.
Ni dvoma, da je odstavitev
tega oficirja s poveljniškega
mesta v Arabski legiji le del
splošne politike arabskih dežel.
To je razvidno med drugim tu-
di iz izjave predsednika sirske
vlade, da so Sirija, Egipt i«
Saudova Arabija pripravljene
takoj nadomestiti .Jordaniji po-
moč, ki ,io je doslej ta preje-
mala za vzdrževanje Arabske
legije od Velike Britanije.
Eisenhower je te dni odgo-
voril
na drugo Bulganinovo
poslanico
ter se v svojem odgovoru po-
novno zavzel za to, da bi se
Sovjetska zveza pridružila za-
hodnim silam pri prvih kora-
kih razorožitvenega programa.
Predvsem bi naj pristala na
medsebojno letalsko nadzoro-
vanje ter na izmenjavo vojaških
načrtov. Eisenhower je ponovno
odklonil Bulganinov poziv k
sklenitvi prijateljskega pakta
med oljema državama ter po-
udaril. da praktični koraki v
smeri razorožitve nudijo največ
možnosti za izboljšanje odno-
sov med velikimi silami.
Medtem ko so v zadnjih dneh
pogajanja med Francijo in Ma-
rokom kakor tudi med Francijo
in Tunizijn vendarle
dosegla uspeh
s priznanjem maroške in tuni-
zijske neodvisnosti v »ok\iru
medsebojne odvisnosti« s Fran-
cijo. kaiior so to dokaj duhovito
formulirali, glede Alžira niso
mogli ugotoviti kakega napred-
ka. Napredovale na so nasprot-
no zopet sile alžirskega nacio-
nalističnega gibanja, ki kon-
trolirajo sedaj že pomembne
predele dežele.
Med našo državo in ItaI»jo so
hiJi te dni podpisani
novi gospodarski
sporazumi
Po pogajanjih, ki so trajala
skoraj leto dni S temi spora-
zumi je dovoljeno italijanskim
ribičem loviti v bližini naše ja-
dranske obale, drugi sporazu-
mi pa govorijo o bodočem teh-
ničnem sodelovanju med obema
državama ter o kreditih, ki jih
bodo naša podjetja uživala v
Italiji pri dobavljanju indu-
strijske opreme
Nedvomno pomenijo ti spora-
zumi pomemben korak pri na-
daljnjem zbliževanju med so-
sednima državama, kar je
obema lahko samo v veliko
korist.
Nove občine so prevzele med drugim tudi
skrb za obrtniški naraštaf
Prva leta po osvoboditvi je
bilo vključevanje mladine v
obrt in sploh mladine v poklice
poverjeno Odseku za delo pri
Okrajnemu ljudskemu odboru.
Slo je prvotno mimo obrtniške
organizacije. Obrtništvo kot
tako pri tem ni aktivno sodelo-
valo in ni čudno, da so se do-
gajale pri tem lažje in težje na-
pake. Pri vključevanju mladine
v obrt ni bilo načrtnosti. Vlogo
je igrala predvsem konjunktu-
ra nekaterih strok, v katere se
je vključevala mladina. Pri tem
se ni gledalo predvsem na per-
spektivo. Mladina ni odšla v ti
ste poklice, v katerih nam j.
takrat primanjkoval in nam št
danes primanjkuje potrebni ka
der. Posledice tega se kažejo \
tem, da nam v določenih, po-
sebno v specialnih strokah v
obrti in industriji primanjkuje
kadra. V obrt je prišla mladi-
na, ki ni imela zadostne iz-
obrazbe, iš je potrebna za do-
ločene poklice. To je bilo prva
leta po osvoboditvi razumljivo
zadnje čase pa takih pojavov n
mogoče opravičevati.
Priznati moramo tudi to, dn
obrtništvo prva leta ni upošte-
valo novih predpisov o vajen-
cih, ki so tem predpisovali či-
sto druge pravice kakor so jih
bili učni mojstri navajeni še iz
prejšnjih časov. Tudi nagraje-
vanje vajencev marsikomu ni
ugajalo, zaradi česar je prišlo
do sporov med vajenci in moj-
stri, ki so se navadno končali
tako, da se je učna pogodba
med mojstrom in vajencem raz-
veljavila. Veliko vajencev je
samovoljno zapuščalo svoja me-
sta in odhajalo v druge gospo-
darske panoge, ki so dajale
večje ugodnosti, predvsem pa
višje nagrade. Industrija je na
primer omogočala vajencem iz
obrti, ki niso opravili pomočni-
ških izpitov ali pa takim, ki so
zapuščali učna mesta in prišli
v industrijo, možnost, da so
opravljali izpite za kvalificira-
ne delavce v industriji z ran-
gom obrtnega pomočnika. Pri
teh industrijskih izpitih ni bil
tako oster kriterij kakor pri iz-
pitih za obrtnega pomočnika.
Tr:'ri in podobni vzroki so vpli-
vali na razveljavi j en je učnih
pogodb (leta 1947 celo 50%).
Razumljivo je, da ob takih oko-
liščinah nismo dobili zadostne-
ga števila obrtnega naraščaja
niti v obrt niti v industrijo.
Slednja zaposluje v Sloveniji
okrog 82 % obrtniškega kadra.
pa je bilo zopet obratno, da je
bilo več učnih mest kot reflek-
tantov. Tako je bilo v našem
in tudi v drugih okrajih.
Zadnja leta se vidi, da se
dečki zanimajo predvsem za
poklic avtomehanika, radiome-
hanika in elektroinstalaterja,
medtem ko za druge stroke ni
zanimanja. To omejeno zani-
manje za stroke pomeni svoje-
vrstno oviro. Nastaja problem,
kako dobiti mlad obrtniški ka-
der za stroke, za katere ni za-
nimanja. Tolažimo se s poklicno
svetovalnico, ki bo lahko v ve-
liki meri vplivala na usmeritev
dečkov in deklet v poklice, v
katerih je največja potreba in
v katerih je tudi bodočnost, pri
čsmer bo vsekakor potrebno
upoštevati tudi veselje kandi-
datov in predpisano šolsko iz-
obrazbo.
Po novi upravno-teritorialni
razdelitvi v septembru 1955 so
prevzeli skrb za novi obrtniški
kader občinski ljudski odbori.
Zbornica je vse te posle s teh-
ničnimi navodili pravočasno in
pravilno prenesla na občinske
odbore, nekaj pa je k pravil-
nemu razumevanju te nove na-
loge pripomogel tudi enodnev-
ni seminar za referente za delo
občinskih ljudskih odborov. Tu-
di v bodoče bo Obrtna zbornica
pomagala občinam in njenim
obrtniških svetom na obrtni-
ških sektorjih pri uspešnem iz-
vrševanju nove naloge in od-
govornosti za vajensko mladino.
Za prihodnje članke še osta-
nejo razprave o strukturi obrti
po strokah in družbenih sek-
torjih, o obrtnih obratih po
strokah in sektorjih, o zaposleni
delovni sili po občinah in ostalo.
M. D.
Oečke najbolj veseli avtomehanika
Obrtna zbornica se je res lo lotila svojih nalog
do obrtniškega kadra
Okrajna obrtna zbornica Ptuj
je preVzela spomladi 1951. leta
od Odseka za delo pri Okraj-
nem ljudskem odboru skrb za
obrtniško mladino. Te naloge
se je resno lotila in je dala
prednost za vključevanje mla-
dine v obrtne stroke, v katerih
je največja potreba po kadrih,
v stroke, do katerih ima mla-
dina največ veselja ter v stroke,
za katere ima mladina zadostno
predizobrazbo. Delo po teh treh
kriterijih se je pokazalo kot
pametno in koristno. Nepra-
vilno bi bilo trditi, da so vse
prevzete naloge stoodstotno iz-
vršene, ker še vedno obstajajo
objektivne in subjektivne te-
žave.
Težave z vključevanjem
deklet v obrt
Kakor že omenjeno so pri
vključevanju mladine v obrt
obstajale poleg navedenih ob-
jektivnih težav še posebne te-
žave pri vključevanju ženske
mladine v obrt. Zelo malo je
obrtnih strok, v katere se je
vključevala ženska mladina že
pred vojno in tudi po njej. Naj-
več deklet vidimo v šiviljski,
brivsko-frizerski. plctarski, sla-
vščičarski in delno v krojaški
obrti. Za druge obrti se dekleta
niso zanimala niti se zanje niso
navduševali starši. Tako je
ostajalo precej deklet doma,
namesto da bi se šle učit te ali
druge obrti. Obrtna zbornica je
priporočila staršem in dekletom,
naj se dekleta vključijo v pe-
kovsko, torbarsko, tapetniško
in drugo podobno lažjo obrt,
kot n. pr. v lesostrugarsko, mo-
ško klobučarsko, vrvarsko, vrt-
narsko, precizno mehaniko,
urarstvo in bar\'arstvo. S tem
bi dosegli večje število deklet-
vajenk v obrti. Prejšnja leta pa
smo ugotovili, da nam primanj-
kujejo učna mesta celo za deč-
ke, zaradi Česar so si morali
poiskati mesto drugje. Leta 1955
Z občinske konference SZDL
v Vidmu
Občinski konferenci SZDL v
Vidmu je dne 3. marca t. 1. pri-
sostvovalo 45 delegatov iz 22
vaških odborov SZDL, kolikor
jih šteje občina. Po izvolitvi
konferenčnih organov je sledil
referat o vlogi, delu in nalogah
organizacij SZDL, nakazana pa
je bila tudi vloga in ugled, ki
ga uživa naša država v svetu,
notranje politično stanje, kakor
pomen družbenega upravljanja
v podjetjih in občinah. Anali-
zirano je bilo tudi delo društev
in organizacij na občinskem
področju.
V živahni razpravi so sode-
lovali delegati iz vseh predelov
občine, ki so govorili o perečih
problemih s področja občine. K
besedi se je oglasil tudi odbor
nik Okr. ljudskega odbora tov.
Bratec, ki je govoril o zuna-
njem in notranjem političnem
položaju ter o pomenu uveljav-
ljanja novih oblik sodelovanja
ljudstva pri upravljanju našega
družbenega življenja.
Novi občinski odbor SZDL
sestavljajo: Murko Ignac, Vav-
potič Maks, Nemec Franc, Ba-
bič Matija, Mlakar Jurij, Sibila
Martin, Jureš Anton, Satler Jo-
že, Beloglavec Maks, Meško
Štefka, Smigoc Justina, Novak
Matevž in Purg Ignac.
P. N.
naie sod ar§tuo zasEuži uscfo
pozornost
Občinski ljudski odbor Videm
pri Ptuju je imel v zadnjem
času več sej, enako pa tudi ob-
činski svet za gospodarstvo z
razpravo o obnovi našega vi-
nogradništva in sadjarstva. Ve-
čina odbornikov je poudarila,
da bo potrebno več kot doslej
v bodoče misliti na temeljito
čiščenje sadovnjakov, na uniče-
vanje ameriškega kaparja ter
na izločevanje hibridnih trt iz
naših vinogradov, to tembolj,
ker se že marsikje vidi, da vino-
gradniki in sadjarji vedno bolj
razumejo pomen pravilnega či-
ščenja sadnega drevja ter pra-
vočasnega škropljenja, pa tudi
pomen kvalitetnega vinskega
pridelka.
Vozniki, pešci, domači in tuji
gospodarstveniki, ki jih pot
zanese v naše kraje, morajo,
žal, na lastne oči ugotavljati
slabo čiščenje sadnega drevja
pri nas. Lahko mirno trdimo,
da še, žal, marsikomu v naši
občini ni do tega, da bi mu
sadno drevo res nekaj dalo.
Ali naj drevo res samo čaka,
kdaj se ga bo kdo usmilil, mu
pognojil, ga očistil in ga po-
škropil?
Le z vztrajnim prizadeva-
njem, dopovedovanjem in po-
močjo bomo lahko dosegli, da
bodo naši sadjarji že prve lepe
dni segli po čistilnem orodju,
škropivu in škropilnicah, zJasti
pa po gnojilih in da bodo po-
kazali materinsko, ne pa mače-
hovsko skrb za drevje, čigar
plodov se v jeseni vsi tako
veselimo.	Odb.
Osnutek temeljnega
zakona o proračunih
Na dnevnem redu ene izmed
prihodnjih sej Zvezne ljudske
skupščine bo osnutek temeljne-
ga zakona o proračunih. Pred-
lagani zakon prinaša nujne
spremembe v proračunskem si-
stemu, da bi proračun prilago-
dili zahtevam naše nove gospo-
darske politike.
Osnutek proračuna določa
med drugim namembnost sred-
stev, ki pripadajo proračunu.
Iz proračuna se finansirajo
predvsem potrebe organov
oblasti in državnih ustanov,
kakor tudi vse nego^odarske
službe, ki zadovoljujejo potrebe
državljanov, kolikor same s
svojim poslovanjem ne dobiva-
jo sredstev za svoje potrebe.
Investicije v gospodarstvu pa
finansirajo iz investicijskih
skladov, ki imajo svoje poseb-
ne vire dohodkov.
V bodočem sistemu finansi-
ranja sta predvideni dve vrsti
skladov, samostojni in prora-
čunski skladi. Samostojni skla-
di imajo popolno finančno sa-
mostojnost, slonečo na lastnih
dohodkih in nimajo nobene zve-
ze s proračunom. Tak značaj
imajo na primer investicijski
an,iuui, sKLaai za graaiiev srn-
novanj, skladi socialnega zava-
rovanja itd. Pravni položaj sa-
mostojnih skladov bo urejen .s
posebnim zakonom.
Proračunske sklade ustanav
Ijajo in ukinjajo z zakonom ali
na podlagi posebnega zakon-
skega pooblastila. Ti skladi ni-
majo finančne samostojnosti,
marveč so njihovi proračuni
priveski ustreznih proračunov.
Osnutek letošnjega temeljne-
ga zakona o proračunih pred-
videva tudi ustanovitev .Halne-
ga rezervnega sklada, kakšen
sklad bi imela vsaka politična
teritorialna enota, njegova
sredstva pa hi služila za kritje
izdatkov, nastalih zaradi ele-
mentarnih nesreč in drugih
izrednih splošnih družbenih po-
treb.
Osnutek zakona tudi predvi-
deva, da se proračunska in ra-
čunska leta ujemajo in trajajo
od 1. januarja do 31. decembra,
ter predlaga ukinitev dodatnega
proračuna in razširja pooblasti-
la v kontroli izpolnjevanja pro-
računa.
Ptujski tednik
ccsHta vsem bralkam
ob S. marcu^
Mednarodnem dnetu sena
Ptuj tudi letos dostojno
proslavlja praznik žena
V sredo. 7. marca, zvetčer je
bila v Mestnem gledališču v
Ptuju akademija za praznik
žena, ki jo je priredil Mestni
odbor SZDL v Ptuju. Akade-
mije s pestrim sporedom in po-
gostitvijo žena bodo priredili
tudi tereni SZDL Ptuj in bodo
v soboto in nedeljo, 10. in 11.
marca t. 1., popoldne in zvečer.
Ponekod so pripravili poleg
programa in pogostitve žena tu-
di obdaritev žena s knjigami in
druigimi iprimemimi darili, za
zabavni del pogostitve pa tuda
srcčolov z lepimi dobitid.
Tako bo Ptuj tudi letos kot
nrejšnja leta dostojno proslavil
OTaznik žena in tudi tako pri-
znal naprednim ženam velike
zasluge za vso njihovo med-
vojno in povojno prizadevanje
za mir in gospo^i^ki, kultumo-
prosvetni in zdravstveni napre-
dek v naši domo\ini.
Na Bregu bo v nedeljo
praznovanje Dneva žena
Odbor SZDL Breg-Ptuj je
pripravil za »Praznik žena« aka-
demijo,' ki bo v nedeljo popol-
dne ob 16. uri v Osnovni šoli,
pozneje pa pogostitev žena v
Zadružnih prostorih na Bregu.
Kot vsako leto bo tudi letos
ta teren izkazal ženam vso po-
zornost, ki sd jo zasdužijo ob
vsakdanjem prizadevanju za
mir in vsestranski napredek
naše zemlje.
Fronc SimoniC ie predavol
v Markove h
Za nas Markovčane je vedno
vesel dogodek, ko stopi v našo
sredo naš priljubljeni rojak
Franc Simonič.
Takrat ni potreba nikake agi-
tacije, da se napolni prosvetna
dvorana ali šolska učilnica do
zadnjega kotička. Tako je bilo
tudi to nedeljo, 4 marca, ko je
izpolnil svojo obljubo in prišel
med nas, ter nam povedal ne-
kaj o svojih vtisih s potovanja
po Sovjetski zvezi. S svojo pri-
jetno, živo in prepričljivo be-
sedo nam je objasnil razvoj
odnosov med našo domovino in
Sovjetsko zvezo v zadnjih letih,
obrazložil njih pomen in pred-
očil namen potovanja naše par-
lamentarne delegacije v Sovjet-
sko zvezo. Ko nam je govoril
o svojih vtisih s tega potova-
nja, je popolnoma nepristran-
sko in stvarno prikazal vse po-
zitivne in negativne pojave v
gospodarskem, političnem in
kulturnem življenju te velike
države, vse njene uspehe in ne-
uspehe. Svoje zanimivo preda-
vanje je poživil s projeciranimi
slikami, ki smo jih gledali z
velikim zanimanjem. Tako hitro
nam je minil čas, da skoraj
msmo mogli verjeti, da se bliza
ura poldnevu, ko je končal. Ce-
lo naše gospodinje, ki se jim
navadno z vsakega sestanka
neznansko mudi domov, so
vztrajale do konca.
V Markovcih naj ostane
pošta
Na tem sestanku, ki ga je
sklicala Socialistična zveza de-
lovnih ljudi in ki sta se ga ude-
ležila tudi predsednik naše ob-
čine tov. Janko Vogrinec in
upravnik pošte tov. Vladimir
Klinar, smo obravnavali tudi
vprašanje pošte v Markovcih.
Občina Bori se je namreč
obrnila pismeno na poštno di-
rekcijo v Ljubljano z vlogo,
kjer je predlagala, naj se poštni
urad v Markovcih ukine in
odpre poštni urad na sedežu
občine Bori. Markovčani smo
na tem sestanku odločno prote-
stirali proti ukinitvi pošte v
Markovcih. Priznamo, da ima
občina Bori pravico zahtevati
poštni urad na sedežu svoje ob-
čine. Mnenja pa smo, naj to
uredi na svojem območju, kjer
ima že dve pošti: eno v Cirku-
lanah, oddaljeno 2,5 km. eno v
Zavrču, oddaljeno 5 km od se-
deža komune, torej dve pošti v
razponu 7,5 km. Z ukinitvijo
pošte v Markovcih pa bi v raz-
ponu 12 km ne bilo nobene po-
šte. Z zadovoljstvom smo ugo-
tovili, da stoji tudi naša občina
Ptuj na stališču, naj se pošta v
Markovcih ne ukine.
a.
^UijMcCtediuK
Ptuj. 9. marca 1956
Tov. Mirko
Ogore ec —
60 letnik
Se na mnoga leta!
V sredo 7. marca t. 1. je ob-
hajal 60-letnico eden najvid-
nejših gospodarstvenikov ptuj-
skega okraja, član ZKS, direk-
tor Pletarne z o. j., Ptuj, od-
bornik OLO in Občin, ljud-
skega odbora Ptuj, predsednik
Obrtne zbornice Ptuj, tovariš
Mirko Ogorelec iz Ptuja. Ob
tem jubileju so ga obiskali do-
ma prijatelji in znanci, zastop-
niki kolektivov in predstavniki
ljudske oblasti ter so mu iz srca
želeli, da bi kmalu zopet okre-
val in še vrnil med svoje sode-
lavce v podjetju, organih Ijud-
^ oblasti in organizacijah, kjer
je član in funkcionar. Močno
ganjen ob tej veliki pozornosti
se je vsem prav iz srca za-
hvalil.
Tov. Mirko Ogorelec je pre-
življal svoja otroška leta v Ha-
lozah v učiteljski družini, ki ga
je vzgajala v pametnega in
preudarnega mladeniča. 2e v
njegovi zgodnji mladosti se je
\idelo, da bo posvetil vse svoje
sile dvigu in napredku halo-
škega predela. Ze pred prvo
svetovno vojno si je postavil
kot življenjsko nalogo reorga-
nizacijo že obstoječe domače
obrti — pletarstva na zadružni
osnovi. Temelje za to obrt je
postavil že njegov pokojni oče,
v Halozah splošno priznani go-
spodarstvenik in nadučitelj v
Cirkulanah. Strokovno sposob-
nost si je tov. Mirko Ogorelec
pridobil v obrtni šoli, izpopol-
njeval pa se je v pletarski obrti
na Češkem. Prva svetovna voj-
na je prekinila njegovo delo do
leta 1918. Takoj po koncu vojne
je ustanovil Pletarsko zadrugo
v Strnišču (sedaj Kidričevo),
kjer so bili na razpolago po-
trebni lokali. Nesoglasje in
stalno menjavanje lastnikov
posestva v Strnišču je prisililo
zadrugo, da je nekaj let po prvi
svetovni vojni kupila v Ptuju
objekte, kjer je še sedaj glavni
del obrata z upravo.
Trnova in z velikimi preiz-
kušnjami je bila posejana pot
mladega zadružnega podjetja
posebno v dobi med gospodar-
skimi krizami, ki so se spora-
dično pojavljale skozi vso dobo
med obema svetovnima vojna-
ma in ki so požrle ter onemo-
gočile nešteta podjetja širom po
Jugoslaviji. Najtežje udarce je
utrpela zadruga s propastjo
Zadružne zveze Celje, kjer je
bila zadruga včlanjena. V tej
dobi je prišla do izraza vsa vi-
talnost in sposobnost našega
jubilanta tov. Mirka Ogorelca,
ki mu je uspelo, da je s svojo
priznano strokovno sposobnostjo
in izobrazbo z velikim osebnim
zaupanjem, ki ga je užival
med ptujskim prebivalstvom,
priskrbel najnujnejša obratna
sredstva za nadaljnje uspešno
poslovanje zadruge. Po tej dobi
je zadruga vidno in stalno na-
predovala in to le na osnovi
svojih kakovostnih in konku-
renčnih proizvodov. Razen v
svojem matičnem podjetju pa
si je tov. Mirko Ogorelec pri-
dobil velike zasluge tudi pri
drugem zadružnem podjetju v
Ptuju — v Elektrarni. Gotovo
je vsaj delno tudi njegova za-
sluga, da je zasvetila v naših
okoliških vaseh električna luč
že pred svetovno vojno.
Druga svetovna vojna je iz-
trgala tov. Mirka Ogoreica iz
svoje delovne sredine. Med
prvimi predstavniki slovenske-
ga javnega življenja v Ptuju
je bil leta 1941 aretiran in od-
peljan v taborišče Bori, nato v
Rajhenburg in nazadnje v iz-
gnanstvo v Srbijo, od koder se
je vrnil pozno leta 1945. V Beo-
gradu mu je naia mlada ljud-
ska oblast zaupala več odgo-
vornih gospodarskih funkcij.
Po vrnitvi v Ptuj leta 1945
si je postavil kot prvo nalogo
obnovo Pletarske zadruge Ptuj,
ki danes zopet pomeni za naše
gospodarstvo viden faktor. Ra-
zen svojega rednega in obilnega
dela v podjetju je tov. Mirko
Ogorelec v svojem prostem času
našel priložnost in čas za udej-
stvovanje povsod, kjer so bili
njegovi nasveti, delo in pomoč
potrebni. Kot član ZKS, odbor-
nik OLO. odbornik Občinskega
ljudskega odbora Ptuj, pred-
s^nik Okraine gasilske zveze
td. ;e ODravIjal svoje dolžnosti
obveznosti po-
žrtvovalno m nesebično te/]e
ob Novem letu 1956 tudi preiel
visoko odlikovanje tov. Tita
Mesece lanske^ leta ga je žat
gel veliko .lavno udejstvovati
Itl^^L^^f^"". ^ veseljem zonet
^f	^^	lahko
zopet videli novsod, kjer nam
je tako potreben.
Poleg vsega, kar so mu želeli
VSI, ki so ga pr«li obiskat ob
lubileju, na.7 mn velja prisrčna
zelia vse naše javnosti:
»Tovariš	Ogore?-- 5e
na mnoga letal«	v. F.
Prvi liinli miadili hmetovaicev-
zadnižnil(ov v ptuisbi občini
Preteklo soboto, 3. marca, se
je mladina na Mestnem vrhu
zbrala na svoj posvet o stro-
kovni vzgoji vaške mladine. V
daljšem razgovoru je mladina
soglasno sprejela sklep o for-
miranju »Kluba mladih kmeto-
valcev«, ki je bil še isti večer
ustanovljen. Izvedene so bile
volitve vodstva kluba in vodij
treh sekcij. Za predsednika
kluba so člani izvolili mladinca
tovariša Antona Rebrninška, za
tajnika kluba pa Milana Ku-
mra.
V	okviru kluba so bile usta-
novljene tri sekcije: sadjarska,
vinogradniška in gospodinjska.
V	sadjarski sekciji, ki jo bo
vodila mladinka Marija Baši,
bodo imeli skupen nasad, učili
se bodo cepljenja, nege in sa-
jenja drevja, pravilnega gnoje-
nja, spoznavanja raznih
lezni in škodljivcev in sredstev
za njih zatiranje. Doma bo vsak
član sekcije posadil svoje dre-
vo, ga gojil in tekmoval z osta-
limi člani glede oskrbe dre-
vesa.
Mladi člani vinogradniške
sekcije bodo pod vodstvon:
Janka Kumra delali poskuse m
plantažah Vinarske zadruge
cepljenje, sajenje, obrezovanje
poizkuse gnojenja, rigolanje ir
vrsto drugih zelo važnih del, \
katerih se bodo vzgajali v do-
bre vinogradnike.
Dekleta imajo gospodinjske
sekcijo, ki jo vodi mladinka
Marija Segulova. v okviru sek-
cije bodo imele razna predava-
nja, kuharski tečaj, urejanje
kuhinje, konserviranje, spozna-
vanje pomena sadja in zele-
njave, vrtnarstvo in vrsto dru-
gih vrlin, ki jih mora obvla-
dati dobra žena in dobra go-
spodinja.
Pri delu jim bo nudila vse
pomoč vinarska zadruga in je
že upravnik tovariš Bračko ob-
ljubil vsestransko pomoč, prav
tako bodo priskočili na pomot
vsi ostali, da bo mladina na
Mestnem vrhu lahko uresničila
svoje načrte.
Ob dnevu ustanovitve kluba
je bilo v organizacijo sprejetih
še deset novih članov.
To je prvi klub mladih kme-
tovalcev v ptujski občini, prav
gotovo pa bodo sledile še ostale
vasi.	r. s.
Kmetfe iz Stoperc so obrav-
navali delo^n' program svofe
zodmge
Pred nedavnim so se v Sto-
percah zbrali člani zadruge
ter skupno s strokovnjaki
Okrajne zadx'užne zveze pro-
učili možnosti napredka kme-
tijstva na tem področju. Po
daljši razpravi je bil izdelan
osnutek programa dela zadruge
za tri leta. V programu so za-
jete najvažnejše panoge kme-
tijstva, živinoreje in sadjar-
stva. Živini v teh krajih bo
treba posvetiti mnogo več po-
zornosti, kajti vsa živina je ve-
čidel podhranjena, ker ne dobi
osnovne krme za svojo rast.
Zato bo treba v prihodnjih letih
zboljšati travnike, zasejati več
detelje in ostalih krmilnih rast-
lin. Tudi selekcijo živine bo
treba vzeti resneje, saj imajo
na podroc]u zadruge veliko
število križancev. V programu
dela zadruge je predvidena iz-
gradnja več silosov in gnojnič-
nih jam ter nabava kmetijskih
strojev in drugih pripomočkov
za napredno kmetovanje. Pro-
gram obsega tudi več važnih
ukrepov za izboljšanje sadjar-
stva in vinogradništva. T. T.
V Stopercah že imn^o kršzek
mladih kmetovalcev
Na pobudo Okrajne zadružne
zveze. Kmetijske zadruge v
Stopercah in organizacije Ljud-
ske mladine je pričel v Stoper-
cah delati krožek mladih kme-
tovalcev, za katerega je med
mladino mnogo zanimanja. V
krožek se je vključilo kar 20
mladincev, ki dvakrat na teden
prihajajo redno k predavanjem.
Vsi ti mladinci bodo bodoči
gospodarji in se močno zani-
majo ,za napredno gospodarje-
nje in dvig kmetijske proiz-
vodnje. V krožku predavajo
kmetijski strokovnjaki Okrajne
zadružne zveze, kmetijska za-
druga Stoperce pa je dala
krožku na razpolago zemljišče,
na katerem bodo delali razne
poskuse. Tudi doma bo skušal
vsak član krožka napraviti čim
več gnojilnih in drugih posku-
sov. Upravni odbor zadruge je
' krožku odobril tudi znatna fi-
nančna sredstva, katera bodo
uporabljali za nabavo umetnih
gnojil, za razne poučne izlete
in nabavo kmetijskih strokov-
nih knjig.
Uli im Ptui ponsuna dobil
Imii^rno?
Ptuj je staro zgodovinsko
mesto, ki si ga ogleda vsako
leto na stotine domačih in tu-
jih turistov. Zato tembolj po-
grešamo v našem mestu neka-
tere prostore, med njimi pred-
vsem hotel, pošteno restavra-
cijo in kavarno. Kje so časi, ko
je Ptuj še imel kavarno? Res,
da je bila le malo podobna so-
dobni kavarni, toda bila je ven-
darle kavarna. V bližnji bodoč-
nosti bo slavila obletnico, od-
kar so jo zaprli in je njene
zgornje prostore zasedel Pro-
jektivni biro, v prostorih ne-
kdanje restavracije pa si lahko
Dgledajo Ptujčani kup stolov.
_ Ptujski gospodarstveniki se
sicer resno ukvarjajo z mislijo,
sgraditi v Ptuju sodoben hotel,
toda to je stvar bodočnosti, ki
se ne bo tako kmalu uresni-
čena. Zato poskušajmo najti iz-
lod vsaj v mejah možnosti in
iati Ptujčanom in turistom
tisto, kar se da. Turistično-
Dlepševalno društvo v Ptuju se
zaveda pomembnosti tega vpra-
šanja ter se že dalj časa ukvar-
ia z m.islijo poiskati primerne
Drostore za kavarno in restav-
racijo. To mu je tudi uspelo.
Ptuj naj bi dobil res lepe pro-
store za restavracijo v prosto-
'ih nekdanje restavracije, pro-
store za kavarno pa v prosto-
rih sosednje zgradbe, kjer je
;edai Svet za socialno skrbstvo
DLO,
Tudi predsednik Mestne ob-
hne tov. Vogrinec podpira ta
Dredlog ter je občina priprav-
jena prispevati tudi denarna
sredstva v ta namen. Edino
.^rašanje, zaradi katerega ob-
nna ne more začeti z adapta-
n.io prostorov, je vprašanje
preselitve Sveta za socialno
skrbstvo, kateremu naj bi našel
JLO primerne prostore. Upa-
Tio, da se bo to omenjeni usta-
lovi posrečilo in bo na ta na-
^in Ptuj dobil 1. maja primerno
cavarno in restavracijo, kar bo
3rez dvoma dvignilo naše me-
sto na višjo turistično stopnjo.
Ker je pripravljen prevzeti
lovo restavracijo in kavarno
^nan gostilniški strokovnjak, je
Jspeh temu podjetju zajamčen
n ne bo delalo z deficitom, kot
!e .le to dogajalo s preišnlo re-
stavracijo in kavarno. Tudi ka-
varna bo urejena kot prava
kavarna in bodo Ptujčani lahko
prebirali v njej domače in ino-
zemske časopise in revije, kar
bo brez dvoma dvigalo kul-
turno raven Ptujčanov, turisti
pa bodo našli v njej primeren
prostor za oddih in solidno po-
strežbo. Upamo, da bo tudi
OLO uvidel pomembnost tega
prizadevanja ter pokazal vso
voljo, da bodo Ptujčani 1. maja
prišli do svojega pomembnega
gostinskega podjetja. J. M.
POZIV
za vložitev prijav za
odmero in plačilo taks
za leto 1956
Po uredbi o spremembah in
dopolnitvah taksne tarife za-
kona o taksah (Uradni list
FLRJ, štev. 6/56) se morajo pla-
čati takse za:
1. Cestna motoma vozila — 2.
Vsa vprežna vozila — 3. Delov-
no živino — 4. Pse — 5. Zga-
njarske kotle, mlatilnice, potoč-
ne mline in mline na strojni po-
gon — 6. Hibridno trto
I.
Takse za cestna motorna vo-
zila morajo plačati tako gospo-
darske organizacije kot drugi
posestniki teh vozil, razen ti-
stih, ki so po uredbi oproščeni
plačila.
Zaradi plačila taks za cestna
motorna vozila ni treba vlagati
posebnih prijav, marveč mo-
rajo plačati te takse:
A.	Gospodarske organizacije
najpozneje do 31. marca 1956 za
prvo polletje 1956 in najpozneje
do 15. julija 1956 za drugo pol-
letje 1956 pri finančnem organu
pristojnega občinskega ljud-
skega odbora.
B.	Drugi posestniki cestnih
motornih vozil pa ob registra-
ciji vozila. Tisti, ki so motorno
vozilo letos že registrirali, mo-
rajo plačati takso v osmih dneh
po objavi tega poziva pri fi-
nančnem organu pristojnega
občinskega ljudskega odbora.
IL
Zaradi odmere taks za vprež-
na vozila, delovno živino, pse,
žganj arske kotle, mlatilnice,
potočne mline in mline na
strojni pogon ter hibridno trto
morajo vložiti pismeno prijavo:
1.	Za vprežna vozila — vsi
lastniki oziroma posestniki.
2.	Za delovno živino — samo
zasebni lastniki.
3.	Za pse — vsi posestniki
oziroma lastniki.
4.	Za žganjarske kotle, mla-
tilnice, potočne mline in mline
na strojni pogon — samo za-
sebni lastniki.
5.	Za hibridno trto — vsi po-
sestniki vinogradov, ne glede
na to, ali so vinogradi zasebna
ali dn.ižbepa last.
Prijave je treba vložiti naj-
pozneje do 31. marca 1956 in ;
odmerjeno takso plačati naj- ■
pozneje do 30. aprila 1956 pri '
finančnem organu (upravi za :
dohodke) tiste občine, v kateri ,
ima podjetje ali obrt svoj se- i
dež, oziroma, v kateri ima last-
nik oziroma posestnik živine
ali premoženja svoje stalno
prebivališče. Za hibridne vino-
grade je treba vložiti prijave
pri finančnem organu tiste ob-
čine, v kateri je zemljišče.
IIL
Taksni zavezanec, ki ne bo
prijavil v tem pozivu navede-
nih vozil, živine in predmetov,
ali ne bo plačal takse v dolo-
čenem roku, bo moral razen
redne takse plačati še kazen,
ki znaša 50 % redne takse.
Tiskovine za vložitev prijav
so na razpolago pri občinskih
upravah za dohodke.
Državni sekretariat
za gospodarstvo LRS
Mladina iz ormcisiie obu.ns
tekmuje
Do ustanovitve komunskih
odborov se je čutila na pod-
ročju Ormoža in okolice prazni-
na v delu mladinske organiza-
cije. Mladina je sicer delala,
toda v raznih društvih in orga-
nizacijah. Ob ustanovitvi ob-
činskega odbora SZDL pa je ta
takoj postavila na dnevni red
vprašanje ustanovitve komun-
skega odbora mladine. Inicia-
tivni odbor je kmalu začel z
delom in že v oktobru lanskega
leta sklical občinsko konferen-
co, ki ji je prisostvovalo preko
60 delegatov. Na občinskem
področju deluje sedaj sedem
osnovnih mladinskih organiza-
cij, v katerih je vključeno 650
članov in članic. Občinski ko-
mite mladine pa ni ostal zado-
voljen samo z ustanovitvijo
osnovnih organizacij, temveč je
na konferenci sklenil vključiti
jih v šestmesečno republiška
mladinsko tekmovanje. Omenili
bi samo nekaj točk tekmovanja,
in sicer glede vključevanja mla-
dine v kmetijsko-gospodarske
šole, kakor tudi včlanjenja v
kulturna in druga društva, kjer
se mladina kulturno izpopol-
njuje. So pa še drugi sklepi, ki
jih mladina vsakodnevno izvaja.
Občinski komite je pred ne-
kaj dnevi imel dvodnevni se-
minar za voditelje osnovnih
organizacij, ki se ga je udele-
žilo 20 mladincev. Seminar je
bil dobro organiziran ter so na
njem predavali ugledni preda-
vatelji iz ptujskega okraja. Bo-
doči voditelji osnovnih organi-
zacij mladine so ob tej prilož-
nosti mnogo pridobili, saj je
bila načelno pojasnjena oblika
dela mladinskih organizacij.
2. M.
Tudi v Halozah smučarsico
tekmovane
Prejšnji teden je bilo na pod-
ročju občine Bori veliko smu-
čarsko tekmovanje 136 smučar-
jev in smučark, pripadnikov
DTV »Partizan«, o^iovnošolcev
in gimnazijcev, ki je končalo z
zadovoljivimi uspehi. To tek-
movanje je opogumilo marsika-
terega otroka in mladinca iz te-
ga predela Haloz in ni dvoma,
da ^ sčasoma v teh krajih ved-
no več smučarjev, snvučarskih
tekmovanj in tudi kandidatov
za okrajna smučarska tekmova-
nja v teku, slalomu in skokih.
Društvo prijateljev mladine
je podarilo tukajšnji šoli 35 pa-
rov smuči, ki so bile maredko-
mu za vzorec, da si je doma
izdelal svoje anuči. Učitelj iz
Cirkulan je seznanil mladino s
posebnostmi tega športa in prvo
tekmovanje je za nami. Zani-
manje za tekmovanje je bilo
prav veliko in odrasli se niso
mogli načuditi mladini, da je
kljub začetku tako sigurna na
deskah, ki so bile prejšnja leta
v Halozah prava re^ost. Mnogi
so navijaU tekmovalcem, drugi
pa se smejali, če so temu ali
onemu noge pobegnile izpod
telesa in je zapravil po t>elem
snegu. V teku. slalomu in sko-
kih so se pokazali nekateri tek-
movalci kot mali mojstri. Na
progi 2,5 km teka Sk) bili iz-
med 42 tekmovalcev najboljši:
Hinko Tetičkovič, Ivan Emeršič,
Ivan Vidovič ter Stefica Jurgec,
Frida Gnilsek in Rozika Brlak.
Najboljši čais 10.32 min. je do-
segel Hinko Tetitkovič, z manj-
šimi časovnimi razlikami pa so
mu sledili ostali. Deklet je v
teku tekmovalo 28. V slalomu
so bili najboljši: Hinko Tetič-
kovič, Viljem Amečič in Mar-
ko Stumberger. V skokih na
15 m pa so zmagali Ivan Ame-
čič (12,5 m), Franc Fajt (12 5)
in Stanko Brec (12,5 m). Ti re-
zultati So vzpodbudni za ostale
smučarje, ki se bodo radi če ne
prej vsaj prihodnjo zimo pome-
rili s sovrstniki na pripravnem
haloškem smučišču.
Društvu prijateljev mladine
za pozornost s smučmi prav
iskrena hvala, zmagovalcem na
tekmovanju prisrčne čestitke in
vsem ostalim novim in izkuše-
nejšim smučarjem naših Haloz
tudi v bodočih zimah in smu-
kih mnogo uspehov ter srečanj
v haloških predelih, kjer se bo
kmalu videlo, da je ta panoga
športa zajela veliko mladine, ki
ji bo tudi ostala zvesta.
Športni dan pionirskega
odreda miklavž
V petek, 2. marca, je imel
pionirski odred Miklavž svoj
športni dan. Veselja je bilo na
pretek. Pionirji so se odpravili
s smučmi na zborno mesto, od
tam pa v Vuzmetince na To-
mažičev breg, ki je najbolj pri-
meren za smučanje. Tukaj so
pionirji pokazali svoje smučar-
ske sposobnosti in se pomerili
v slalomu in teku. Pri ob6h
disciplinah je bil najboljši tov.
Tonček Štampar iz Vuzmetinec.
Med tekmovanjem so se pripe-
tile tudi dve »nesreči«, ki pa
niso bile preveč resne. Ta dan
bo ostal dolgo v spominu mla-
dega rodu v Miklavžu.
PUTNIK
Slovenija
POSLOVALNICA PTUJ
obvešča, da bo priredil spo-
mladi naslednje izlete:
1.	Štiridnevni avtobusni izlet
v Milano, na ogled spomladan-
skega velesejma, ki bo od 23.
do 26. aprila 1956. Prijave do
31. III. 1956.
2.	Petdnevni izlet z vlakom v
Rim v času od 7. do 12. apri-
la 1956. Prijave se sprejemajo
do 15. IIL 1956.
3.	Tridnevni izlet na medna-
rodni velesejem preko Trsta in
Benetk v Padovo, od 5. do 7.
junija 1956. Prijave do 10. apri-
la 1956.
4.	Enodnevne izlete z udob-
rlixTii turističnimi avtobusi na
spomladanski velesejem v Graz,
ki bo od 3. do 6. maja 1956.
Prijave do 10. aprila 1956.
5.	Šestdnevni izlet v Pariz z
ogledom Benetk, Milana, Tori-
na in Lyona. Predvidoma v me-
secu maju. Prijave se že spre-
jemajo.
6.	Od maja do oktobra več
dvodnevnih izletov v Celovec,
Vrbsko jezero in Beljak. Pripo-
ročamo tudi kolektivna potova-
nja. Prijave en mesec pred za-
želenim odhodom.
7.	Avtobusni izlet na nogo-
metno tekmo Jugoslavija : Ma-
džarska z ogledom Blatnega je-
zera in Szekesfehervara dne
28. aprila 1956. Istočasno bo
krožni dnevni in nočni ogled
mesta. Prijave se sprejemajo
zaključno do 25. marca 1956.
8.	Avtobusne izlete na med-
narodni spomladanski velese-
jem v Zagreb, ki bo od 30. m-^r-
ca do 8. aprila 1956. Pripnroi^-
tno kolektivne izlete. Prii.?ve
se sprejemajo do 25. marca 10'6.
9.	Tridnevni krožni avt-^busni
izlet za 1. maj na Plitviika ie-
sera, Crikvenico, Bcknr. SrSok,
Reko, Opatijo in Ljubljano. Pri-
jave se sprejemajo do 15. apii-
ia 1956.
10.	Tridnevni a\'tobusni i "let
na veliko mednarodno obrlni-
5ko razstavo v Munchon, od
L do 10. maja 1956. Prijnv^ se
sprejemajo do 10. aprila 1953.
Prijave za vse izlete
na Poslovalnica PUTNIK-SLO-
^NIJA, Ptuj, Kvedrov t-g 1,
cjer so na razr^oi^go vse toza-
ievne informacije.
Ob iBlmm eib^nein iboru Oruštvo
es^iranlisinii u #lu ii
v nedeljo 4. marca je bil v
Ptuju deseti letni občni zbor
Društva esperantistov. Društvo
je v lanskem letu doseglo v
svojem delu razveseljive uspe-
he in je naraslo na 48 rednih
članov, 15 izrednih in lepo šte-
vilo tečajnikov v gimnaziji, va-
jenski šoli in iz osnovne mla-
dinske organizacije »Krojačev
in šivilj«.
Člani društva si pridno dopi-
sujejo s svojimi somišljeniki
širom zemeljske oble, od koder
dobivajo prijateljska pisma, ker
jih zbližuje plemenita ideja
zbliževanja med narodi sveta v
borbi za mir. Društvo je včla-
njeno v članstvo SAT — sve-
tovne delavske esperantske or-
ganizacije in UEA —t. j. sploš-
ne svetovne esperantske zveze.
Posamezni člani so člani zgoraj
omenjenih zvez, štirje člani pa
so se letos včlanili v Univer-
zalno ligo, ki ima sedež v Haa-
gu na Holandskem. V društvo
prihaja vrsta časopisov iz raz-
nih dežel, prav tako pa so po-
samezni člani naročeni na razne
esperantske liste.
Občni zbor je sprejel \TSto
sklepov za razširitev društva in
poziva delavce in mladino, naj
se v čim večjem številu vključi
v njene vrste.
V aprilu bo društvo obiskalo
Tovarno glinice in aluminija v
Kidričevem, v maju pa bo ob-
iskalo Celje in tamkajšnje dru-
štvo.
Izvoljen je bil novi devet-
članski upravni odbor, za pred-
sednika društva pa ponovno
tov. Josip Domanjko. Občni
zbor mu je izrekel za požrtvo-
valno delo vse priznanje. Kot
gostje so prisostvovali esperan-
tisti iz Celja in pa predsednik
društva iz Rogaške Slatine.
Bagar Feliks
Neljuba pomota
I. športni ples je za nami,
obiskovalci se ga radi spomi-
njajo. K dobri volji je mnogo
pripomogla »dobra kapljica,«
nabavljena v kleteh Slovenskih
goric Ptuj in Slovenija vino,
podružnica Ormož. Zal se je v
cenik vrinila neljuba pomota;
šipon in muškatni silvanec sta
bila nabavljena v kleti Slove-
nija vino Ormož, upravnik
Ozmec in ne v. z. Ormož, kot
je bilo po p>omoti napisano. Ce-
njeno občinstvo, predvsem pa
upravo »Slovenija vino, podruž-
nica Ormož«, prosimo, da nam
to neljubo napako blagohotno
oprosti in jo nrosimo v bodoče
za enako naklonjenost!
Za odbor:
Jože Gregorc
VABILO
II. teren SZDL Ptuj priredi v
počastitev »Mednarodnega dne
žena« v soboto, 10. marca 19^6,
ob 7. uri zvečer v domu JLA
PROSLAVO
s kulturnim programom in po-
gostitvijo vseh žena II. terena.
Po programu domača zabava z
godbo, plesom in srečolovom.
Za jedila in pijače po zmernih
cena je preskrbljeno. Vabimo
vse žene II. terena, da se pro-
slave polnoštevilno udeleže, k
domači zabavi z godbo, plesom
in srečolovom pa vabimo tudi
može in vse ostale.
Terenski odbor
II. terena SZDL Ptuj
Ptuj, 9 marca 1^56

.3
Razstava Umetniške zadruge
iz Ljubljane v Ptuju
Razgcvor z direktorjem Umetniške zadruge
v nedeljo 4 t. m. je pred-
sednik Sveta za kulturo in
prosveto pri OLO Ptuj to-
variš Ivan Kranj čič otvoril
razstavo umetniških del slo-
venskih likovnih umetnikov,
ki jo je priredila Umetniška
zadruga iz Ljubljane. Pri
otvoritvi je bilo navzočih
preko 150 ljudi. Razstava bo
odprta do 18. t. m. Zaprosili
smo direktorja Umetniške
zadruge tovariša Borisa Oso-
leta, da nam je odgovoril na
nekatera vprašanja v zvezi
s to razstavo.
Ali je to vaša prva razstava
izven Ljubljane in kakšen na-
men je imela Umetniška zadru-
ga, ko je le-to priredila v Ptu-
ju?
Da, to je prva, lahko se reče
potujoča razstava, katero bomo
priredili v vseh večjih krajih
Slovenije. Umetniška zadruga
ima namen v povezavi z Dru-
štvom likovnih uipetnikov po-
pularizirati potom te razstave
likovno umetnost med ljudmi
in tudi posredovati umetniška
dela ljudskim odborom, usta-
novam, podjetjem itd.
Na razstavi nismo videli ab-
straktnih slik. Kakšna načela
ste imeli pri izboru razstavnih
del?
Pri izboru razstavnih del sta
odločala predvsem dva činite-
Ija: prvič, likovna vzgoja ob-
činstva, katero nudimo na naj-
bolj enostaven način s tem, da
razstavo postavimo v določen
kraj in omogočimo ogled ter
drugič, da posredujemo ljudem
pretežno takšna dela, ki so po
svoji likovni usmerjenosti in
slogu sorazmerno laže razum-
ljiva in dostopna ljubitelju
umetnosti, ki nima neke pred-
hodne likovne izobrazbe. Zato
namenoma na razstavi niso pri-
kazana dela abstraktnega sli-
karstva.
Kako ste zadovoljni z uspe-
hom razstave v Ptuju?
Ugotoviti moramo, da je ve-
ljala glede takih razstav, z ozi-
rom na nekatere neljube izkuš-
nje v preteklosti, velika skepsa,
tako glede odnosa kot obiska
razstave umetniških del. Z ve-
likim veseljem lahko ugotovi-
mo, da je v Ptuju razstava v
precejšnji meri uspela, saj je
bilo ob otvoritvi navzočih pre-
ko 150 ljudi. Tudi v prvih dneh
se je obisk občinstva nadaljeval
v lepem številu. Ptuj je pokazal
veliko zanimanje za umetniška
dela. Posebej moram naglasiti, da
so nam v Ptuju šli vsi na roko. V
imenu uprav, odbora Umetni-
ške zadruge se iskreno zahva-
ljujem predsedniku OLO tov.
Tramšku, predsedniku občin-
skega ljudskega odbora tov. Vo-
grincu, predsedniku Sveta za
kulturo in prosvetov OLO tov.
Kranj čiču in sveta pri občini
tov. Perčevi, posebej pa še
Mestnemu muzeju, upravniku
tov. Gumilarju in akademske-
mu slikarju profesorju Mežanu,
ki so nam vsi skupaj nudili
pomoč pri organiziranju raz-
stave.
Pri otvoritvi je tov. KranjCič
naglasil željo, da bi čim več
umetniških del ostalo v Ptuju.
Ali bi nam lahko povedali,
kako je z odkupom slik?
Razumljivo je, da se v imenu
avtorjev in Umetniške zadruge
pridružujem tej želji, vendar je
preuranjeno dati končno mne-
nje, saj traja razstava šele ne-
kaj dni. OLO in Občinski ljud-
ski odbor pa sta že odkupila
nekaj del. Tudi nekatera pod-
jetja se zanimajo za slike, za
nakup pa se bodo še odločila.
Kako vam ugajajo razstavni
prostori v Mestnem muzeju?
Ali ste mnenja, da bi v Ptuju
lahko imeli ustreznejše prosto-
re za take prireditve?
Ti prostori so sicer zelo lepi,
za slikarske razstave pa ne od-
govarjajo. Ni prave svetlobe in
tudi moti pravilen vtis gledalca
o razstavljeni sliki. Morda bi
bilo prav pomisliti na primer-
nejše razstavne prostore v Ptu-
ju, kjer bi lahko bila tudi stal-
na razstava umetniških slik.
Mestno gledalisue Ptuj
Nedelja, 11. marca 1956, ob
15.	uri: Peppino de Filippo: »Ni
re», pa le verjamem«, komedija
v treh dejanjih. Šestič. Izven.
Torek, 13. marca 1956, ob
16.	uri; Peppino de Filippo: »Ni
res, pa le verjamem«, komedija
v treh dejanjih. Sedmič. Abon-
ma red LMS-1.
Četrtek, 15. marca 1956, ob
20. uri: Peppino de Filippo: »Ni
res, pa le verjamem«, komedija
v treh dejanjih. Osmič. Izven.
Petek, 16. marca 1956, ob pol
20. uri: Franz Streicher: »Kam
i* zadreg«, veseloigra v treh
dejanjih. Dvajsetič. Gostovanje
v Kidričevem (kino dvorana).
Predprodaja vstopnic pri poslo-
valnici »Preskrba« Kidričevo.
Nedelja, 18. marca 1956, ob
16. url: Peppino de Filippo: »Ni
res, pa le verjamem«, komedija
v treh dejanjih. Devetič. Go-
stovanje v Majšperku (Sindi-
kalna dvorana Tovarne volne-
nih izdelkov). Abonma in izven.
Mleko je najbolša
hrana za vsakogar
Mleko naj bi pili vsi, ker
vsebuje kalcij, ki ga telo di-
rektno presnavlja. Ce mleka ne
pijete, postaja telo vse manj
odporno proti tuberkulozi, izpo-
stavljate se nevarnosti raznih
kostnih obolenj in sploh lahko
postanete mnogo bolj občutljivi
za razne bolezni, ki nastanejo
zaradi pomanjkanja kalcija in
drugih snovi v telesu, ki jih
mleko vsebuje.
Vrednost mleka pa s tem še
ni izčrpana. Mleko je zelo hran-
ljivo. Liter mleka ima 700 do
740 kalorij in vsebuje skoraj
vse snovi, ki so nujno potrebne
za pravilno prehrano.
Najbolje je piti surovo mleko,
seveda pasterizirano. Mleko ne
zgubi na svoji vrednosti, če-
prav ga pijete pomešanega , s ^
kavo ali s čiiti drugim. Zdrav-
niki pravijo, da bi bilo prav, če
bi ga spili na dan pol litra ali
pa tri četrt litra.
Tudi jogurt ter kislo in po-
sneto mleko imajo precej kalo-
rij. Razen tega pa je tako pri-
pravljeno mleko zelo dobra
hrana za ljudi, ki imajo kake
želodčne bolezni.
Mleko pa je tudi odlično sred-
stvo za nego kože.
Ce hočete imeti zdravo in
gladko polt, potem pijte vsak
dan čašo surovega mleka. Za
kožo je zelo dobro tudi milo,
ki ga pripravljajo iz mleka.
Umrla nam je naša dobra
mama in stara mama
JOSIPINA CENČIČ
roj. BELgAK
učiteljica v pokoju
Pogreb nepozabne bo v petek,
dne 9. marca 1956, ob 15. uri od
doma na Vičavski poti 10 na
mestno pokopališče v Ptuju.
Ptuj, dne 7. marca 1956.
2 a 1 ni o č i:
hčerka Tatjana, por. Tomšič,
sinova Milivoj in dr. Ljuban
z družinami
Mnenje enega izmed obisovalcev razstave
Vse priznanje zasluži sklep
Umetniške zadruge v Ljubljani,
da vpelje potujočo razstavo po
vseh lepih krajih Slovenije. To
je res najboljši način približati
umetnost kar najširšim slojem
prebivalstva in obenem sezna-
niti ljubitelje s stremljenjem in
prizadevanjem naših umetnikov.
Začelo se je v Ptuju. Morda
po pravici, kajti prav v tem
zgodovinskem mestu so doslej
zbudile umetnostne razstave iz-
redno zanimanje. Pa tudi uspeh
je bil zadovoljiv. Vsaka raz-
stava je imela povprečno nad
500 obiskovalcev. To je soraz-
' merno , dosti, saj . n., pr. ..niti
Marihor dostikrat nima več.
Pričujoča prireditev v Mestnem
muzeju je že prvi dan priteg-
nila okrog 300 obiskovalcev. Ni
čudo, saj tako obsežne razstave
(74 del) v Ptuju že dolgo ni
bilo. Avtorjev je 61 in to šte-
vilo ustvari že kar lep prerez
čez sodobno slovensko umet-
nost. Po številu prevladujejo
mlajši. Njihova dela kažejo zelo
močan vpliv od zunaj. Dvomim,
da bi to bilo dobro, če bi dalj
časa trajalo. Dela, katera izra-
žajo tipično posebnost, razstav-
ljajo: Oeltjen, Maleš, Kavčič,
Pandur, Gorjup Tine, Klemen-
čič Franc, Kralj Tone in še
nekateri, ki so pa slabo zasto-
pani, n, pr. Pavlovec, Tratnik
itd. Seveda s tem nikomur ne
bi hotel biti krivičen. Vsak
gleda po svoje in končno sta
analiza in ocena delo poklic-
nega kritika. Vsaka umetnina
pač najde svojega ljubitelja,
kar je seveda glavno.
Cas bi že bil, da bi v Ptuju
mislili na primernejše razstavne
prostore, vsaj provizorične, če
drugače ne gre.
Drugi nič manj važen pro-
blem je pa odkup. Po uradih
so še vedno tuja, izposojena
dela. Zakaj jih po desetih letih
ne bi nadomestili z originali
slovenskih umetnikov? Tudi
nekatera podjetja (celo večja)
se še ne zavedajo, da je poleg
osnovnih dobrin njihova dolž-
nost podpirati tudi kulturno
rast, torej tudi umetnost, saj
to ni izgubljen denar.
Končno pa tudi oblast ne bi
smela pozabiti, da je kultura
nežna in zelo občutljiva rast-
lina. Ce bomo kulturno delo
pretirano obdavčevali, potem
prav gotovo ne bo uspevalo,
kajti tudi kultura, posebno pa
umetnost kot njen cvet, raste
iz materialnih pogojev.
Vsekakor je pa ta razstava
lepa manifestacija slovenske
umetniške zmogljivosti. — Do
18. marca si jo še lahko ogleda
vsakdo, ki je zamudil prve dni
razstave.	J ...
Tudi Vladislav Cegnar
razstavlja v Ptuju
Razveseljiv pojav in za naše
razmere nenavaden je razstava
akvarelov Vladislava Cegnar j a
iz Ptuja v dvorani LOMO Ptuj.
Vladislav Cegnar je s svojimi
deli pokazal, da je vsekakor
umetnost toliko mikavna, da se
ji posveti tudi človek, ki zna
videti lepoto in ima tudi ve-
selje nad njo. Sicer njegova
dela še niso dobila končne ob-
like in izdelanosti, pa le kažejo
izredno voljo in pogum. K
temu mu lahko samo čestita-
mo, pač pa ga čaka še dolga
pot resnega in poglobljenega
dela, česar se pa najbrž Vladi-
slav Cegnar pri svoji znani
energiji ne bo ustrašil.
Razstava je deležna živah-
nega obiska in priznanja, tako
da lahko odpadejo različni ne-
gativni komentarji. Ljudstvo
pač razume laže in hitreje pre-
prosta dela kot pa umetnost, ki
se ukvarja s problemi, ki so
navadnemu človeku teže ra-
zumljivi. Pričakujemo v do-
glednem času še več njegovih
del.	J.
Delovnim kolektivom, upravnim odborom, delav-
skim svetom, ustanovam, zavodom, zadrugam,
okrajnim in občinskim ljudskim odborom ter
posameznikom!
Fred tremi leti je Glavni od-
bor Socialistične zveze delov-
nega ljudstva Slovenije dal po-
budo za ustanovitev Prešernove
družbe. Ob ustanovitvi je bilo
Prešernovi družbi naloženo, da
po organizacijskih tradicijah
širi med delovnimi ljudmi na-
predno knjigo in da s svojimi
knjižnimi zbirkami in drugimi
izdajami razvija socialistično
zavest ter politično in kulturno
raven slovenskega ljudstva. —
Kako potreben je delovnim lju-
dem obstoj take družbe tudi še
danes, najbolj dokazuje njena
razširjenost. Samo letos je
Prešernova družba poslala med
svoje člane okoli 450.000 knjig,
v treh letih njenega obstoja
pa blizu milijon. Kulturna in
družbeno-vzgojna vloga, ki jo
lahko odigra taka množina
knjig med delovnimi ljudmi, je
prav gotovo zelo pomembna.
Poleg kvalitete in lepe opre-
me knjig je eden izmed glav-
nih vzrokov za tak uspeh v
tem, da je Prešernovi družbi
uspelo zbrati toliko sredstev,
da lahko vsakemu nudi knjižne
zbirke po zmogljivi članarini.
Družba namreč s članarino ne
krije niti polovice stroškov iz-
dajanja knjižnih zbirk, revije
»Obzornik« ter minimalnih iz-
datkov uprave. Polovico pri-
manjkljaja krije s subvencijo
Socialistične zveze delovnega
ljudstva Slovenije, za kritje
druge polovice pa mora družba
zbrati denarna sredstva od
ostalih organizacij, ustanov,
zadrug, podjetij in posamezni-
kov. Ta naloga družbe postaja
tembolj nujna, čimbolj se širi
krog njenega članstva, zakaj s
povečanjem števila članov se
veča tudi primankljaj, ki ga
F*rešernova družba lahko krije
le ob pomoči vse naše skup-
nosti.
Zato vabkno vse delovne ko-
lektive, upravne odbore, delav-
ske svete, podjetja, ustanove,
savode, zadruge, okrajne in ob-
činske ljudske odbore ter dru-
?e, da se vključite v Prešer-
novo družbo kot temeljni ali
i^saj kot podporni člani ter s
tem omogočite delovnim lju-
dem, da bodo tudi letos prejeli
dobre in cenene knjige. Te-
neljna letna članarina je 25.000
dinarjev, večja podjetja in
druge pa vabimo, da vplačajo
več temeljnih članarin. Pod-
porna članarina znaša za ko-
lektivne člane od 5.000 do 25.000
dinarjev, za posamezne držav-
ljane pa od 1000 do 5000 din.
Še posebej vabimo vse usta-
novne in dosedanje podporne
člane, da se vpišejo med redne
temeljne ali vsaj podporne
člane Prešernove družbe.
V primeru, da trenutno kdo
ne razpolaga s potrebnimi de-
narnimi sredstvi, vabimo vse,
da ob vpisu v Prešernovo
družbo navedejo višino, vrsto
in število članarine, znesek pa
vplačajo kadarkoli med letom.
Denar, ki ga boste vložili v
to, bodo člani Prešernove druž-
be z vašega področja prejeli
nazaj v obliki cenenih knjig.
Denarni prispevek vplačajte
na tekoči račun Prešernove
družbe pri Kornunalni banki
60-KB-5-2-416.
Glavni odbor
Prešernove družbe
Dnevni spored za nedeljo, dne
11. marca 1956
6,00—7,00 Poskočne in vesele za pri-
jetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05—
6,10 Poročila in vremenska napoved. 7,00
Napoved časa, poročila vremenska na-
poved in obiava dnevnega sporeda. 7,15
Reklame. 7,30 Radijski koledar in pri-
reditve dneva 7,35 Operettna glasba.
8,00 O športu in Športnikih: Obiskal', smo
Janeza Poldo. 8.15 Slovenske narodne
in domače popevke In melodije. 9,00
Otrokska predstava — Erick Kastner: 35.
maj. 9.38 Veseli initermezzo. 10,00 Dru-
žinski pogovori. 10,10 Nedeljski simfo-
nični koncert — Ludvig van Beethoven:
Tretja simfonija „Eroica" 11,00 Oddaja
za Beneške Slovence. 11 20 Opoldanski
elasbeni spored — I. del. 12,00—12,10
Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski
glasbeni spored — II. del. 13,00 Napo-
ved časa, poročila, vremenska napoved
in pregled dnevnega sporeda 13,15 Za
bavna glasba, vmes reklame. 13,30 Za
na.so vas. 14,15 Revija zabavnih melodij.
15,00 Napoved časa. poroč;;a, vremenska
napoved in objave. 15,15 želeli ste —
poslušajte! 16,30 Silvo Mateli^i: Sreča-
nje na Drini in Sprečl (reportaža). 17,00
Popoldanski ©rke^tral®! spored. 18,00
Radijska igra — Mark Twain: Bankovec
za milijon funtov (ponovitev) 19,00 Ra-
dijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba
vmes reklame. 20,00 Večerni operni kon-
cert. 21,00 Kulturni razgledi. 22.15 Me-
lodije in ritmi, ki jih rad; poslu.šate.
22,00 Napoved časa. poročila, vremen-
ska napoved in pregled sporeda za na-
slednji dan. 22,15—23,00 Kočni koncert.
Marijan Lipovšek: Prva suita za godala;
Richard Strauss: Macbeth. simfonična
pesnitev. 22,15—23,00 UKV program:
Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za
tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz
Zagreba).
Sicer majhen, vendar agilen
ičiteljski kolektiv na Humu
)ri Ormožu je v okviru kme-
ijsko-gospodarske šole priredil
:a dekleta šolskega okoliša go-
ipodinjski tečaj, ki se je za-
d j učil v soboto, 3. marca t 1.
Ca je bil prvi gospodinjski te-
!aj po vojni. Udeležilo se ga je
ievet deklet, ki so z vso vnemo
jrihajale v tečaj, saj ni bilo
ned njimi nobene, ki bi manj-
cala samo eno uro. To je bil
istočasno zdravstveni tečaj iri
so dekleta tudi v tem pogledu
na tečaju mnogo pridobila.
Tečaj je vodila učiteljica Mi-
mica Pišekova, ki poleg svojega
rednega dela posveča izredno
mnogo svojega časa izobrazbi
pošolske mladine. Tega ne do-
kazuje samo ta tečaj, temveč
tudi njeno delo v Izobraževal-
nem društvu, kjer sodeluje kot
režiser. Pri organiziranju teča-
ja je bilo precej težav, saj v
šoli ni bilo niti primernega šte-
dilnika niti posode in drugih
pripomočkov. Pozivi na pomoč
pri KZ Ormož in pri ObLO v
Ormožu pa so v glavnem »ostali
v evidenci« vse do zaključka
tečaja, ko je občinski odbor
vendarle prispeval manjšo vsoto.
Pač pa je vodstvo tečaja na-
letelo na razumevanje pri lju-
deh, posebno pri starših tečaj-
nic, ki so vse potrebno za tečaj
prispevali z velikim razumeva-
njem.
Tečajnice so med tečajem
postale nerazdružljiv kolektiv,
ki bo v bodoče posvetil svoje
sile v Izobraževalnem društvu
v dramskem odseku in v pev-
skem zboru. .
Izobraževalni tečaj v
Zagercih pri Gomili
Vaški odbor SZDL Zagorci
pri Gomili je skupno z odbo-
rom Prost. gas. društva Grab-
šinski breg priredil od 26, do
29. febr. t 1. uspel izobraževal-
ni tečaj. Številni udeleženci,
predvsem mladina, so vestno
sledili izvajanjem predavate-
ljev.
Predavali so učitelji osnovne
šole Juršinci, zaščitna sestra
tov. Frida, predsednik obč, odb.
SZDL tov. Holc, šef ptujske vet.
bolnišnice tov. Vrečko, tov. ing.
Zoreč Egon in tov. Cobelj Štef-
ka
Po predavanjih so navzoči
vedno tudi obširno razpravljali.
Govorili so o novem načinu ob-
davčevanja ter o taksah na vo-
zila in samorodnico, kar je v
našem kraju izrednega pome-
na. Bili so mnenja, da bi se naj
organizirala v Ptuju proizvod-
nja brezalkoholnih pijač,. kate-
ri bi zelo dobro služila kot su-
rovina samorodnica iz slove-
njegoriških in haloških prede-
lov.	FH
MESTNI KINO PTUJ predva-
ja v dneh od 9. do 12. marca
1.1. ameriški film »Škrlatna do-
lina« in v dneh od 13. do 16.
marca 1.1. .ameriški film »Me-
sto iluzij«.
KINO ORMOŽ
predvaja dne 10. in 11. marca
t. 1. ameriški film »TITANIK«
s tednikom. Predstave v soboto
ob 19. in v nedeljo ob 16. uri.
Dne 14. marca t. 1. predvaja
mehiški film »VEDNO TVOJA«
s tednikom. Predstava ob 19..uri.
SODOBNI ROMAN
MA KMIETIH
IVAN POTRČ
(61)
Nekaj je bilo, kar me je to-
gotilo, huje in huje je pa lezla
togota vame Togota, da neki
pobje tam krikajo, a da jim
sam ne morem več odkri-
kati, žalost in jeza zavoljo te-
ga, da je doma gostovanje —
sam pa sem tu, na Toplekovem,
se grizem in nočem, ne morem
med svet. Na vse domače sem
se jezil, zavoljo vseh mi je bilo
težko, najbolj pa sem se zami-
slil sam sebi.
Nazadnje je Hana vstala in
šla, preden je odšla, je odprla
okno, da se je zaslišala gostija,
kakor da bi pod hramom sva-
tovali.
»Kalcšna jasna noč!« je zakli-
cala in vdihnila to mrzlo noč.
»Vse je belo. vse se bleskeče!«
Ko da bi se v ranem jutru
prebudila!
Znova si zashšal krikanje,
bilo je, ko da bi tam na oni
strani nalašč izzivali.
»Zapri! Prehladila se bos!«
sem zasikaL
Ona pa:
»To »je bil Palek; Palek, Tu-
nikin svatrvčnjak!«
^ Zapri, za hudiča! Kaj me
briga Palek!«
Zaprla je in odšla — spat; a
jaz nisem zaspal; obračal sem
se, se premetaval po ležišču, si
vlačil odejo čez glavo, pa n'
sem in nisem mogel zaspati
Zatem, moralo je biti že pre-
cej v noč, me je začelo žejati;
in zavoljo te preklete žeje sem
se potem tudi oblekel, da bi šel
v klet po pijačo. Ce vsi pijejo,
če se je Toplečka napila, zakaj
se ne bi še jaz? Da, oblekel sem
se, a ne vsakdanje, marveč
svetešnje. Potem pa nisem od-
šel v klet, kajti ko sem prišel
v priklet, sem zagledal svetlo-
bo v izbi pri Toplečki »Prekle-
ta«, sem si rekel, nažri se pi-
jače in grunta! Da bi se ti en-
krat za vselej zagolsnilo!« Po-
tiho sem odprl prikletna vrata
ter se nameril naglo po poškri-
pavajočem celecu proti razsvet-
ljeni in glasni svatovski hiši
Ni bilo daleč, a to vem, da
me je do kosti zazeblo. Spoto-
ma sem dva ali trikrat zasukal
glavo, vselej sem zagledal To-
plečkino luč v izbi ter jo tudi
vsakikrat preklel. Zavoljo nje
sem se zaklel, da me ne bo na
gostijo — ona je bila kriva, da
sem to zakletev požrl.
Pred hramom doma ^em po-
čakal. da sta muzikanta zaigra-
la in da so zaplesali, zatem pa
sem vstopil — zašklepetali so
mi zobje ko od mraza — v pri-
klet in v izbo Prva me je za-
gledala Olga.
»Jezusi Marica mati — Ju-
žek!«
Vrtela se je s svojim sva-
trvčnjakom in obračala glavo
proti meni in proti mizi, izza
katere se je začela dvigati Ma-
rica, z nafrkočenimi lasmi in z
vencem na glavi ter me začela
vabiti k mizi Jaz pa sem ob-
stal, ko da bi obtičal cela go-
stija je zapičila oči vame, še
muzika. se mi je »azdelo, je
glasneje in bolj veselo vrezala.
Marica ni več vzdržala. Pogna-
la se je prek mize — videl sem
Hrvatovega, ženina kako ji je
pomagal čez mizo — in se po-
tegnila med plesalci — vse se
ji je umikalo — do mene. Ob-
jela me je. me poljubila na
eno. zatem na drugo lice kar
se še ni zgodilo med nami na
Hedlovem
»Jezus-no-Marija. Južek, pri-
šel si! Jezus, da si le prišel!
Tako mi je ii>ilo hudo ..«
In na vsem lepem so jo obli-
le solze, ničesar več ni mogla
povedati. Prijela me je, me od-
vlekla med plesalce proti mizi
se na lepem zmislila in me pri-
jela za ples Plesala sva. plesa
ni in ni hotelo biti konec, mu-
zikanti so nas gnali da se Je
nazadnje, ko sem prišel malo k
sebi. med gostovanci, začelo
vse sukati okoli mene. Videl
sem mater, kako stojijo s skle-
njenimi rokami, kakor so jih
sklenili, ko so me zagledali in
jih pozabili razkleniti, videl
sem Crnkovega harmonikarja,
kako je napenjal mehe in mi
pomežikoval, vsaj meni se je
zdelo tako; videl sem Hrvato-
vega, ki me je čakal z vinom
za mizo; samo Tunike, nje. Tu-
nike, nje nisem nikjer zagle-
dal; saj nisem je iskal, sploh
se nisem spomnil nanjo pri
plesu, a kasneje sem jo večkrat
iskal po spominu med plesalci,
ne spominjam pa se. da bi jo
zagledal, da bi se mi zapisala
v spomin.
Muzikaht je stisnil harmoni-
ko in Marica me je odvlekla k
mizam. Vse je bilo židane volje
in glasno, ko da bi bili pri Plo-
ju na veselici. Spil sem vino, s
katerim me je čakal Hrvatov,
ženin, in še in še so mi naliva-
li; že zavoljo ljudi sem se mo-
ral začeti smejati
»Tri božje osebe so, Južek.
pij!« mi je klical čez mizo Ju-
gov stric, neka materina žlahta,
ki so ga naprosili za Maričine-
ga starešino
Nič ni pomagalo, moral sem
piti, moral sem se smejati. Po-
tem se je Jugov stric spomnil
na žganico. prišel izza mize k
meni — in znova sem moral
piti, za vsako božjo osebo po-
sebej Zdajci pa je stopil stare-
šina čisto k meni, me objel, se
tudi on zjokal ter mi začel na
uho pohlipavati, kako je prav,
da sem prišel
»Južek, Južek,« je jadikoval,
ko da bi komu grozil in poki-
maval »Južek, Južek, vem, ka-
ko je ... meni ni treba praviti
Tako je, da bi moral tudi ti s
Toplekovo, s Toplekovo. . ka-
ko ji je že ime?« — povedal
sem mu — »sedeti tu tukaj
poleg Hrvatovega in poleg Ma-
rice. Ali nič se ne obotavljaj,
bo že drugače, se bo že obrnilo
— na svetu se vse zasuče! Pij,
Južek!«
Odkimoval sem, češ da mi
nič ni, zato sem tudi prišel,
medtem ko me je Jugov še
vedno tolažil ter me pokal po
ramenih. Prišla je Jugova, mala
in široka ženskica, in potegnila
starešino plesat. Gledal sem ju,
kako sta se zaganjala, on dolgi-
nast in ona kratka, kako so se
njene kikle opletale okrog stri-
čevih nog — in tudi meni je
postalo iznenada veselo pri
duši, znova sem se zasmejal,
kar dobro se mi je zdelo, da
sem prišel.
Silili so me s pijačo, z juha-
mi in z mesom, ko da bi kuha-
rica iznenada samo mene vi-
dela. Potem je prišla po mene
svatrvca. moral sem zaplesati.
Bila je Hrvatova. ženinova se-
stra ali kaj. kakor se mi je vi-
delo — te ženinove liiidi sem
bolj malo poznal, bili so iz
druge fare. od Vrbana. Sva-
trvca je hotela koj vedeti, če
rad plešem, kajti ona bi kar do
smrti plesala.
»Kod si pa doslej hodil?« me
je radovedno povpraševala in
mi kar naprej nekaj pripove-
dovala. »Svojega svatrvčnjaka
sem čisto izmučila, ni mi kos;
eh, izbrali so mi ga drugi
ljudje!«
Hotel sem zvedeti, kdo je
njen svatrvčnjak. Povedala je,
zatem pa rekla:
»Jaz si take tepke že ne bi
izbrala. Ne veš, kaj počenja,
kako govori!« Zasmejala se je
in povedala, vse. »Prijel me je
za roko, tako mi jo je stisnil«
—	svatrvca mi je stisnila roko
—	»in me vprašal, če bi ga ho-
tela imeti rada. Tako sem se
mu smejala, da me je kar bo-
lelo. Kar naprej je nekaj pre-
zal, kako ne misli samo na lju-
bezen. ampak da misli tudi na
gostijo. Uh. kako sem se sme-
jala! Bila je cela spoved, pubec
pa je postal žalosten. In zdaj
moram sama stikati za plesalci.
Starešinka me že postrani gle-
da, tetica se držijo strica, da
je kar smešno. Poglej ju. kak-
šna .sta! Ali ne?«
Prikimoval sem ji. ji moral
za trdno obljubiti, da bom še
in še plesal z njo, da ne bom
nikomur izb^ebetal zavoljo naju
dveh. na nobeno vižo pa ne
njeni nesrečni tepki — najbolj
za trdno pa sem ji moral ob-
ljubiti. da pridem koj. ko bo
muzika. ponjo.
(Dalje prihodnjič)
4-
Ptu j. n. a
Nekaj besed
o oskrBiovanlu travnika
Naše kmetijstvo je v veliki
meri odvisno od živinoreje, Ici
pa ni na najvišji stopnji. Zbolj-
šamo jo lahko z zvii^anjem ka-
kovosti in množine krme. Toda
na.ši travniki dajejo sorazmerno
malo krme, predvsem pa je
njena kakovost precej slaba. V
tem pogledu bi si lahko poma-
gali, če bi travnike skrbneje
negovali.
Izboljšanje travnikov je to-
rej pi-va naloga, ki čaka naše
živinorejce. Od travnikov za-
htevamo, da nam stalno dajejo
obilno košnjo, pri tem pa se le
redko spomnimo, da bi jim kaj
vrnili. Tako se sčasoma izčrpa-
jo in obubožajo na hranilnih
snoveh. Ce torej hočemo tudi
rodovitnost travnikov ohraniti,
moramo nadomeščati izgubljene
hranilne snovi. To opravimo z
gnojenjem in drugimi ukrepi.
Brananje je star način nego-
vanja travnikov, vendar je
mnenje o koristnosti tega ukre-
pa zelo pretirano. Ima sicer
svoj pomen, ker brana poravna
krtine ter drobi ostanke gnoja
in enakomerno raztrosi organ-
ska gnojila. Kaj več pa ruši ne
koristi.
Valjanje je koristnejše od
brananja. Zelo umestno je spo-
mladi, ko je treba pritisniti k
zemlji rušo, ki jo je dvignil
mraz in ko so se rastlinam po-
trgale koreninice. Vendar mo-
ramo z valjanjem počakati to-
liko časa, da se zemlja osuši.
V nasprotnem primeru bi zem-
ljo preveč stlačili. Na zelo
vlažni zemlji moramo počakati
celo do košnje ter po njej va-
ljati. Zelo napačno je tudi, če
travnik valjamo, ko je zemlja
še zmrznjena, ali ko so rastline
že porasle. Travniikov na ilov-
nati zemlji, ali na takšni, ki ne
vsebuje humusa, ne smemo va-
ljati. Valjanje tra\'nika na
plodni mineralni zemlji je brez
pomena, če pa je zemlja mokra,
pa je celo škodljivo.
Inž. Zoreč Egon
Bogato košnjo dosežemo s
pravilnim gnojenjem. Travnik
vsako drugo ali tretje leto po-
gnojimo s hlevskim gnojem, pa
tudi z umetnimi gnojili. Hlev-
ski gnoj trosimo redko, če pa
gnojimo s kompostom, mora
biti ta popolnoma zrel.
Gnojnica deluje enostransko
in le kratek čas. Pospešuje
rast visokih vrst trav, plevela,
ovira pa v rasti detelje in sploh
nizke vrste trav. Krma s takih
travnikov ni kakovostna. V
njej je preveč kalija in klora,
primanjkuje pa fosfora in apna.
S hlevskim gnojem in kompo-
stom dobi zemlja hranilne sno-
vi in koristne bakterije. Od
umetnih gnojil pa so najvaž-
nejša fosforna gnojila. Ta po-
spešujejo rast detelj. Fosfor de-
luje počasi, najprimernejše to-
vrstno gnojilo pa je Tomaževa
žlindra. Dobri so tudi surovi
fosfati in kostna moka. Na na-
ši, večinoma kisli zemlji super-
fosfat ni najboljše fosforno
gnojilo. Tomaževa žlindra vse-
buje poleg fosfora še apno.
Kalijeva gnojila pospešujejo
rast detelj, pa tudi trav.
Uspešna so zlasti tam, kjer m
bilo gnojeno s hlevskim gno-
jem. Kalij učinkuje hitro, zato
pa krajši čas. Trosimo ga spo-
mladi, predno začne ruša rasti.
Najboljša kalijeva gnojila so
kalijeva sol. žvepleno kisli ka-
lij in kaj nit.
Gnojenje z dušičnimi gnojili
je kočljivo. Z njim lahko dose-
žemo največje uspehe, pa tudi
škodo. Rušo je treba opazovati
in gnojiti po potrebi. Dušično
gnojenje pospešuje rast visokih
trav in zavira rast detelj.
Važno je apnenje travniške
zemlje, ker apno pospešuje raz-
kroj hranilnih snovi in delova-
nje talnih bakterij. Vendar pre-
močno gnojenje ni na mestu,
ker preveč izčrpa zemljo.
Travniška površina mora bit)
cista in moramo z nje odstra-
niti vse, kar bi oviralo travni-
ške rastline v rasti. To delo
opravimo pred rastjo, brž ko se
zemlja spomladi odtaja.
Posebno pozornost posvečamo
močvirnatim travnikom. Na
njih seveda ne moremo pride-
lati sladkega sena, če jih prej
ne osušimo. To napravimo z iz-
kopavanjem jarkov, ali pa s
polaganjem lončenih cevi. Vse-
kakor se nam to delo izplača,
ker kislo seno v primeri s slad-
kim senom nima nobene krmil-
ne vrednosti.
v sreao, ane 7. marca laiiti
za kilogram, liter ali komad
Čebula 45, česen 100. luščeni
fižol 50, krompir 15, peteršilj
60, rdeča pesa 35, redkev 25,
zelje v glavah 30, korenček 50,
ohrovt 30, koruza 30, pšenica
3S, oves 30, koruzna moka 35,
ajdova moka 60, koruzni zdrob
.50, ajdova kaša 130, prosena
kaša 80, surovo maslo 400, za-
seka 300, mleko 28, smetana
130, sir 40—80, kokoši 400, pi-
ščanci 400, jabolka 25—40, jajca
13—14, kisla repa 30. ki.slo ze-
lje 50, motovileč 200, regrat 8(1.
Tekme strelcev za „Z!a;o
puščico"
Za javnost neopaženo so se
v preteklih nedeljah vršile
tekme strelcev z zračno puško.
Tekmovale so po tri družine
med seboj in to dvakrat. Po-
sebnost teh tekem je bila mno-
žičnost, ker čim več ekip je
družina postavila, tem več iz-
gledov je imela za priboritev
prvega mesta. V skupnem plas-
maju so dosegle družine: 1. Ki-
dričevo 5231 točk, 2. Majšperk
4852 točk, 3. Lovrenc 4327 točk,
4. Podgorci 3385 točk. Te dru-
žine so postavile po tri ekipe,
Majšperk štiri.
Vrstni red članov: Kidričevo,
Podgorci. Vitomai'ci. Juršinci,
Drava, Majšperk. Lovrenc. Go-
rišnica. Železničar. Videm. Pod-
lehnik.
Mladinci: Majšperk, Lovrenc,
Mladinec.
Pionirji: Maj.^pcrk. I.ovrenc.
Videm, Goi-išnica, Mladinec.
Po pregledu končnih rezulta-
tov so bili 4. marca pozvani
najboljši strelci na okrožno
tekmovanje za »Zlato puJC-ico .
Udeležilo se jc le 2? tekmoval-
cev. od katerih so s; p'asirali
na drugo tekmovanje samo 4
tekmovalci, ui pa niso dosogii
pi'edpisane norme za republi-
ško tekmovanje.
Skupaj je tekmovalo na vseh
štirih te)cmah 500 strelcev. Na-
men množično.sti je bil dosežen,
četudi rezultati niso bili pov.sod
najboljši.	Z.
Do St. Ilja je šlo, dalfe ne...
Kaznovani poskus pobega čez mejo
V začetku decembra lani sta
se ponoči napotila iz Maribora
proti Šentilju Drevenšek Ivan
iz Sovič 19, šofer, in Zemljak
Štefka iz Dravinjskega vrha 9,
pomočnica KZ Videm. Otovor-
jena sta bila s prtljago, rezerv-
nim perilom, obleko in drugim
ter z raznimi naslovi znancev
v inozemstvu. Imela sta namen,
da bi se podala preko meje v
Avstrijo in od tam nekam da-
lje v svet, kjer da je zelo lepo
in boljše življenje, kjer ju ča-
kajo znanci in sorodniki in kjer
si bosta ustvarila skupen dom.
V stometrskem obmejnem pasu
pri Šentilju pa se jima je načrt
nenadoma spremenil. Prišla sta
v roke stražarjev meje in sta
morala nazaj v Maribor in Ptuj,
kjer sta pač razodela svoj na-
črt in zveze z zamejstvom ter
se vdala v to, da bo potrebno
za prepovedan poskus prehoda
preko državne meje dajati od-
govor in tudi pretrpeti kazen,
ki jo določa zakon in izreče so-
dišče z namenom, da bi se ta
ali oni mladenič spametoval in
lepo ostal doma ali pa rednim
potom zaprosil za odselitev k
sorodnikom in svojcem v dru-
gih državah.
Po temeljiti preiskavi in po-
izvedbah v njuni zadevi je
imelo Okrajno sodišče v Ptuju
na razpolago vse informacije,
ki so pojasnile njun načrt pa
tudi dokaze, kako sta ga izva-
jala oziroma nameravala izve-
sti. Največ krivde v zvezi z na-
meravanim prehodom meje je
pač bilo na Ivanu Drevenšku.
ki je že bil v Avstriji in se od
tam zopet vrnil in poskušal z
Zemljakovo skrivoma zopet od-
iti čez mejo. Mlada in neizku-
šena Štefka Zemljak je dobi-
vala iz Kanade pošto od prija-
teljice in ta jo je navduševala,
kako je tam lepo. Tako lepo
opisovanega in poveličevanega
lepega življenja si je Štefka
Zemljak tako močno želela, da
se je končno dogovorila z Dre-
venškom. da bosta skupno od-
šla po svetu. Drevenšek seveda
mlademu dekletu ni odgovarjal,
naj ne sili v svet, ki ga ne po-
zna, pač pa je pripravil vse, da
sta res odšla konec novembra v
Maribor in od tam dalje proti
meji, ki pa je bila tudi ob nju-
nem prihodu krepko zastražena.
Zaradi poskusa prepovedane-
ga prehoda čez državno mejo
je Okrajno .sodišče v Ptuju
kaznovalo Ivana Drevenš^a z 8
meseci zapora. Štefko Zemljak
pa s 4 meseci zapora vštevši
preiskovalni zapor. Oba sta se
pritožila na Okrožno sodišče v
Mariboru, ker se jima je* zdela
kazen previsoka, slednje sodi.sče
pa je njuno pritožbo za\'rnilo
ir, not-dilo ptujsko sodno raz-.
.-odbo. Milejša kazen na Ivana
DrevensKa ne bi primerno vpli-
vala, ker je imenovani ponovno
poskušal prekoračiti mejo, ena-
ko pa ne na Štefko Zemljak,
ki je tudi že prej nameravala
oditi čez mejo, vendar se je
, tudi njen prvi načrt izjalovil,
ker so prišli njenemu takrat-
nemu spremljevalcu pravočasno
na sled in ga pred odhodom
zaprli.
Iz razmeroma bogatega sodne-
ga gradiva se vidi, kako vpli-
vajo razna vabljiva pisma iz
inozemstva na mlade in neiz-
kušene ljudi, ki mislijo, da si
bodo daleč od domovine, star-
šev, prijateljev, znancev in so-
rodnikov ustvarili boljše živ-
ljenjske pogoje, nazadnje pa po
večjih in manjših razočaranjih
le spoznajo, da so se prenaglili
v svoji mladostni nepremišlje-
nosti.	P. Z.
Izšel je „Gospodars (i ko.edar 1956"
Zaradi omejitev v potrošnji
električnega toka je »Gospo-
darski koledar 1956« izšel šele
te dni iz tiska.
Toda glede na bogato vsebino
ta zamuda ne bo povzročila
prevelikih težav uredništvu
»Nove proizvodnje« pri razpro-
daji naklade. V letošnjem »Go-
spodarskem koledarju 1956« so
objavljeni članki o prav vseh
proizvodnih industrijskih stro-
kah, članke so prispevali ne le
naši najvidnejši strokovnjaki
iz proizvodnje, marveč tudi
naši ekonomisti, gospodarstve-
niki, člani Izvršnega sveta
LRS. člani predsedstev družbe-
nih organizacij itd. V »Gospo-
darskem koledarju 1956« so ob-
javljeni članki o našem kmetij-
stvu, o kmetijskih zadrugah, o
problemih v gradbeništvu, p
novih poteh v pospeševanju
graditve stanovanj, o problemih
gradbenih kadrov, o v^jgoji
kvalificirani!! kadrov, nadalje
je v koledarju obdelan promet
v LRS, trgovinstvo, turizem,
obrtništvo, njegov razvoj in
najbolj pereči problemi ter
Pri Miklavžu smo za-
ključili tečaj RK
Ta teden so pri Miklavžu za-
ključili tečaj RK. Tečaj je obi-
skovalo 27 deklet. • Učile so se
več predmetov in si pridobile
mnogo znanja, katerega bodo
;kozi življenje potrebovale. Dne
15. marca bodo imele izpite,
lato pa priredile čajanko in
kratko igrico »Cašica kave«.
Ker je tečaj tako dobro uspel,
se moramo zahvaliti učiteljem
pri Miklavžu, posebno pa tov.
Krajnčevi, ki je tečaj vodila.
Minka Gran
naša komunalna dejavnost. Pa
še vse polno drugega važnega
materiala je v »Gospodarskem
koledarju 1956«.
Uprava »Nove proizvodnjcv
je razposlala te dni »Gospodar-
ski koledar 1956<' vsem naroč-
nikom, pa tudi drugim važnej-
šim gospodarskim organizaci-
jam. ki »Gospodarskega kole-
darja 1956« niso naročile, jim
bo pa pri delu v letošnjem letu
nujno potreben. Kdor koli si
bo »Gospodarski koledar 1956-
ogledal, ga bo prav gotovo tudi
obdržal in poravnal po 500 di-
narjev za izvod na tekoči račun
»Nove proizvodnje«, Ljubljana,
60-KB-1-1142.
Uredništvu »Nove proizvod-
nje«, glasilu Zveze društev
inženirjev in tehnikov LRS, je
treba priznati, da je tudi v le-
tošnjem »Gospodarskem kole-
darju 1956« zbralo izpod peresa
naših najbolj razgledanih stro-
kovnjakov najvažnejšo snov. ki
jo morajo pri svojem delu po-
znati vsi v naših gospodar.skih
organizacijah. ~ »Gospodarski
koledar 1956« spada torej v vsa
vodstva naših gospodarskih
podjetij, v vse naše knjižnice,
pa celo v vse naše šole.
»Gospodarski koledar 19564
naročajte pri Upravi »Nove
proizvodnje«. Ljubljana, Tru-
barjeva 15, p. 407, tekoči ra-
čun Ljubljana 60-KB-1-1142.
na ptujskem občin:'.-.ein pod-
ročju v preteklem tednu
Rojstva: Štefanija Kavčič.
Breg 25, Majšperk, je rodila
Igorja; Stanislava Siiplovšek,
Velika Nedelja 17 — Vilija; Ma-
rija Valentin, Hajdina — Lija-
no; Hermina Cernivec. Brstie
40 — Hermana; Marija Neu-
dauer, Ptuj — Matjaža; Vero-
nika škaza, Pacinje 15 — Jo-
žeta; Ana Korošec. Središče 119
—	Bojana; Frančiška Mohorko,
Kidričevo — Marjsna; Jelka
Vorina, Kidričevo 2G — Mar-
tina; Alojzija Podgoršek, Do-
lena 34 — Jožico; Ana Cho-
micki, Podlehnik 16 — Jaro-
slava; Ana Kirbiš, Prepolje 65
—	Antona; Katarina Kiselak,
Dolena 3 — Jožeta; Ana Kore-
njak, Slatina 10 — Janeza; Iva-
na Rolcar,- Spuhlja 99 — Jo-
žeta; Matilda Štrucl, Kungota 8
—	Marijo; Katarina Mohorko.
Koritno 25 — Albino; Marija
Glodež, Hajdoše 33 — Milana;
Ljudmila Trampuž, Prepolje 15
—	Antona; Neža Hertiš, Kun-
gota 54 — .Tanka; Ljudmila
Jazbec, Slape 1 — Majdo; Ma-
rija Kutnjak, Ljutomer — Da-
rinko.
Smrti: Franc Lesjak, Ptuj,
rojen 1887, umrl 29. II. 1956:
Ana Silak, Pohorje 1, roj. 1838,
umrla 29. 11. 1956; Zdenko Du-
gina. Kidričevo 8. roj. 1955.
umrl 3. 3. 1956; Tomaž Kokok
Budina 2. roj. 1386, umrl 28. II.
1956.
Drobne
ŽA\HIMIVOSTl
I2K	sveta
MATI S TRINAJSTIMI DO
PET LET STARIMI OTROCI
V	nekem ameriškem mestu je
nekega dne vstopila v avtobus
ženska s trinajstimi otroki.
Karto pa je kupila samo zase,
ker otrokom do petih let sta-
rosti voznine ne zaračunavajo.
Sprevodnik sprva ni mogel ver-
eti, da bi bili vsi otroki njeni.
Vendar je to bilo res. Dvakrat
je namreč rodila dvojčke, tri-
krat pa trojčke. Najstarejša dva
sta bila stara šele štiri in pol
[eta.
TERMOMETER V ŽELODCU
Rudar iz nekega ameriškega
nesta se je moral podvreči
aperaciji slepiča. Zdravnik, ki
?a je operiral, se je nemalo za-
mudil, ko je našel v želodcu
šolnika termometer, ki ga je
-udar požrl, kakor je sam iz-
javil, že pred 33 leti. Termome-
;er je bil nepoškodovan in še
-edno uporaben.
TUDI JOK JE KORISTEN
Moderna medicina se strinja
: mnenjem naših prababic, da
e jok za dojenčka zelo kori-
sten. Ce otrok joka, si s tem
crepi svoj prsni koš, če pa zra-
.•en še brca z nogami, porabi
:a 200 odstotkov več energije
takor sicer. S tem zvišuje te-
esno temperaturo, kar je važno,
:e je otroku hladno.
KANALIZACIJA
IZ BAMBUSOVIH PALIC
V	nekem mestu na Filipinih
rsebuje voda mnogo kislin, ki
/ kratkem času razjedo kovin-
ske cevi mestne kanalizacije.
Zato so sklenili, da bodo te cevi
zamenjali z bambusovimi pali-
cami, ki so baje bolj odporne
proti kislinam.
KJE POJEDO NAJVEČ RIB
Največ rib ulovijo na svetu
Japonci. Vsako leto vrže njihov
ribolov nad tri milijone ton
plena. V ZDA ulovijo vsako'
leto dva in pol milijona ton in
V ZSSR dva milijona ton rib.
Vsak Japonec poje letno naj-
manj 100 kg rib.
Kuharski recepti
SLADKA JABOLČNA
JED
4 debela jabolka, 4 dkg slad-
karja, sok pol limone, 2 belja-
ka.
Jabolka olupimo in naribamo.
Beljaka stepemo v trd sneg. ki
mu primešamo sladkor, .sesek-
ljamo lupini co in sok od limone
in ^'sc to .'^tepemo, da postane
sneg z vsemi dodatki lepo trd.
Nazadnje ga primeš^rno prav
narahlo p^ ^'■'lienim iabolkam
in takoj ser\iramo.
MILANSKI ŠPAGETI
Vi kg špagetov, slana voda. 5
dkg surovega masla, 15 dkg pa-
radižnikove mezge (^s litra), sol.
poper, česen, 2 žlici olja. 4 dkg
parmezana.
Šp>agete kuhamo v slani vodi,
kuhane prelijemo z mrzlo vo-
do in dobro odcedimo. Na ma-
slu diiiimo paradižnikovo me-
zgo (goato). ji dcKiamo .seseklja-
lega, na olju prepraženega če-
sna, jo solimo in popramo ter
zai-nešamo \-anjo špagete. Ser-
viramo jih s parmezanom.
OCVRTI SIROVI CMOKI
Pol kg dobro odtečenega pre-
tlačenega sira, 40 dkg moke. 3
rumenjake in malo soli dobro
premešamo (moko presejemo
prej s kavno žlico sode bikar-
bone). Cc želimo, lahko pride-
nemo drobno zrezan© limonino
lupino Ko je testo dve in pol
uri počivalo, napravimo cmoke
Ivan Vočanec iz Miklavža 56,
otrok, je padel na sekiro in si
po.š kodo val levo roko; Jera Ca-
luta iz Podlehnika 49 je padla
na poledici in si poškodovala
levico; Janko Hebar, otrok iz
Osluševcev 31, je padel pri smu-
čanju in si pretresel možgane;
Alojz Zoreč iz Ormoža se je pri
razbijanju drevesnih panjev
težje poškodoval; Ana Meško
iz Vuzmetincev 6 si je pri smu-
čanju zlomila desnico; Alojz
Hojžar iz Senežec 27 je padel
na cesti in si poškodoval desno
koleno: Maksu Drakšiču iz Vi-
Lemarc 3 je nekdo prizadejal po-
škodbe po obrazu; Darinka Kri-'
stovič iz Brstja 29 je padla s
postelje in si poškodovala le-
tnico: Angelo Kralj iz Lovren-
čana 54 je nekdo poškodoval po
glavi; Ana Kajnih iz Skorbe 53
je padla na cesti in si poškodo-
vala desno nogo.
oaniJvai\u UIUSLVU t LUj ju
imelo 3. in 4. marca v gostih
Šahovsko sekcijo Svobode Tr-
bovlje. V soboto so odigrali
brzopotezni turnir po ševenin-
škem načinu, v nedeljo pa pri-
jateljski dvoboj na 9 deskah..
V obeh srečanjih je zmagalo ŠD
Ptuj, in sicer v prvem srečanju
z rezultatom 44 :20 in v dru-
gem 6 : 3. Zelo lepo igro je pri-
kazal na 1. deski tov. Jože Pin-
tarič. ki je slep ter se je kljub
napaki v otvoritvi dolgo uspeš-
no branil proti Rudolfu. Pod-
legel je šele v 43. potezi. — V
nedeljo popoldne so si šahisti
iz Trbovelj ogledali ptujski
grad.
S D Ptuj bo imel brzoturnir
za mesec marec v torek, dne
13. marca.
RAZPIS
Komisija za razpis mesta
upravnika »Splošnega mizar-
stva« Lovrenc na Dravskem po-
lju razpisuje po 10. členu Za-
gona o pristojnosti ljudskih od-
borov (Uradni list FLRJ štev,
?4o5)
mesto u p r v n i k a
»Splošnega mizarstva« Lovrenc
la Dravskem polju. Pogoji:
nizarski mojster z najmanj
5-letno prakso. Nastop službe
iakoj. Plača po tarifnem pra-
vilniku.
Predsednik komisije;
Martin Korošec 1. r.
JAVNA ZAHVALA
Javno se zahvaljujem tova-
rišici Skoliber Borislavi iz Or-
Tioža, ki je dne 3. jan. 1956 na
jlici najdeno zapestno uro vrnila
aptnici ter s tem dokazala, da
;odi med dobro vzgojena de-
<leta, ki jih je postaviti za
■igled vsem ostalim
Znidarič Pjerina, Ormož.
Mestni trg 5
ČEBELARSKO DKUSTVO
PTUJ
ma svoj redni letni občni zbor
nedeljo. 18. marca 1956, ob
uri zjutraj v prostorih bivše
pstilne Zilavec v Ptuju z obi-
ajnim dnevnim redom.
V primeru nezadostne ude-
ežbe članov bo občni zbor eno
iro kasneje v istih prostorih z
stim dnevnim redom ob vsa-
kem številu članov. — Vabljeni
'si čebelarji!	Odbor.
"RSNICARJI, VINOGRADNIKI,
POZOR!
Več tisoč prvovrstnih in z
rečletno selekcijo ameriških
jodlag ključev vseh sort ima
;e na zalogi in za prodajo Kme-
ijsko gospodarstvo Cirkulane-
3 o r 1. Pohitite z naročilom.
KDOR BI LAHKO PRODAL
tele v zbirki Zbrana dela slo-
venskih pesnikov in pisate-
ljev pri DZS izšle knjige ali
tudi posamezne od teh: Gre-
gorčič L, Jurčič L, II., III..
Kette I.. II. in Trdina L, naj
jih ponudi na naslov: Alič
Fran. gimn. dir. v p., Ptuj,
Vičavska pot 3.
DVOSOBNO STANOV.4NJE z
vodo v Dravski ulici 3 zame-
njam za enako so.tčio stano-
vanje kjerkoli v centru Ptu-
ja. — Naslov v upravi.
STAXOV.\NJE v Mestnem vrhu
zamenjam za kjerkoli v centru
ali okolici Ptuja. — Naslov v
upravi.
PREKLICU.JEM DISKUSIJO
na občnem zboru OSS Ptuj
o honorarju, ki ga je dobila
komisija za TP pri OSS, ker
sem bil o zadevi napačno in-
formiran. — Maks Potočnik,
Ptuj.
PISALNI STROJ si želim spo-
soditi proti odškodnini. Na-
slov v upravi.
ZA POTREBE OBNOVE na
našem posestvu v Mestnem
vrhu potrebujemo 10 do 15
sezonskih delavcev za rigola-
nje in kopanje drevesnih jam
za dobo treh mesecev.
Kuhinja in stanovanje zago-
tovljeno. Vse podatke dobite
v pisarni »Vinarske zadruge
Ptuj«.
VEC PRIDNIH IN DELAVNIH
DRUZIN,
ki so vešče vseh vinogradni-
ških del, sprejme Kmetijsko
gospodarstvo Cirkulane. Stano-
vanje pripravljeno.
Pogoji: Dva do tri člane
sposobnih za delo, najmanj pet-
letne stalne zaposlitve v vino-
gradništvu.
Vinogradniki z izpitom imajo
prednost.
KVALIFICIRANEGA POSLO-
VODJO za kmetijsko zadrugo
z večletno prakso iščemo.
Nastop službe takoj. Naj-lov
v upravi.
MESTNA KOMUNALNA USTA-
NOVA V PTUJU sprejme v
službo kvalificirane dimni-
karje in kvalificiranega v t-
narja za javne nasade. Plača
po uredbi. FVošnje vložiti nri
ustanovi do 15. marca 1950.
^PtakiaiedfUK
SJIVO. TRAVNIK in GOZD —
vsega 1 ha in l2 a v Spuhl/'
— prodam. Naslov v upravi.
riNOGKAD. TRAVNIK, SADO-
NOSNIK in NJIVO v skupni
izmeri 75 arov v Me: tnem
vrhu prodam. — Naslov v
upravi.
SIIVO in PA.ŠNIK v izmeri
56 arov v Mes-ni -n v~',iu
prodam Vprnšati pri Karlu
Jošt. Volkmerjeva uL. Ptuj.
vn.ADO RRE'9 KOZO. dobro
mlekarico, prodam. Naslov v
upravL