konjički škrebljajo Ob vsakodnevnem vrvežu avtomobilov je prijetno srečati prevoznika s konjsko vprego. Karel Zupane iz Zg. Hudinje je že 40 let furman. Kaj malo ga prizadene nenehno poviševanje cen bencina. Njegova iskra vranča pa sta se kljub vsemu morala navadati na mestni hrup in semaforizirana križišča. Vprega je bila, ko sem jo ujela v oko fotoaparata, namenjena v TOZD Ingrad v Medlogu po armaturo. MATEJA PODJED CELJE. 14. JANUARJA 1982 - ŠTEVILKA 2 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC MED EVIDENTIRANIMI V CELJU Vseh evidentiranih je za 36% več Irof leta 1978 Do konca meseca novem- bra lani je bilo v občini Ce- lje evidentiranih 21.184 možnih kandidatov za dele- gate, ki jih bomo v mesecu marcu volili v skupščine družbenopolitične skupno- sti. Od tega jih je bilo v združenem delu evidentira- nih 14.386 in v krajevnih skupnostih 6798. Ob tem je zanimivo pri- merjati število in sestavo evi- dentiranih možnih kandida- tov za delegate s tistimi, ki so bili evidentirani pred skup- ščinskimi volitvami v letu 1978. Tedaj je bilo namreč za občinsko skupščino in skup- ščine interesnih skupnosti evidentiranih 15.493 možnih kandidatov, kar pomeni, da je za bližajoče se volitve evi- dentiranih kar 5691 ali 36% več možnih kandidatov kot v letu 1978. Razveseljivo je tu- di dejstvo, da je za dobrih 5% poraslo število žensk med evidentiranimi možnimi kandidati za delegate, število mladih pa je ostalo skorajda isto kot v letu 1978 in znaša 21,7% od skupnega števila evidentiranih. Organizacija Zveze komu- nistov v občini Celje pa bi se morala zamisliti nad podat- kom, da je med evidentirani- mi možnimi kandidati za de- legate - v odstotkih gledano - veliko manjša zastopanost komunistov kot v letu 1978. Tedaj je bilo med evidentira- nimi kar 36,3% članov ZK. sedaj pa jih je kar za 16,2% manj. Medtem ko je v orga- nizacijah združenega dela za- stopanost članov ZK manjša za 9,3%, je le-ta v krajevnih skupnostih manjša kar za 38,2%! Delno upadanje števi- la evidentiranih možnih kan- didatov je mogoče zaslediti tudi iz vrst udeležencev NOB. Tako v krajevnih skupnostih kot v združenem delu je za približno 3,4% manj evidentiranih iz vrst udeležencev NOB, ob tem pa so le-ti v združenem delu udeleženi le še za 0,6%. Odstotek evidentiranih možnih kandidatov med de- lavci, ki opravljajo dela in naloge s posebnimi poobla- stili in odgovornostmi, je za 1,2% večji kot pa je bil v letu 1978. DAMJANA STAMEJCIC NA DESETI IZLET V ROVINJ TOKRAT S KOVINOTEHNO Samo še dobra dva mese- ca nas ločita od ji.bilejnega zdaj že desetega izleta 100 KMEČKIH ŽENSK« n? morju: Kako hitro teče čas Zdi se nam, da smo včeraj ali vsaj samo predvčerajš- njim organizirali prvi izlet, pa je pred nami že deseti I Potujemo vedno proti kon- cu marca in tako bo po prvih informacijah tudi le- tos. Čeprav z objavljanjem kuponov še nismo začeli pa to ne pomeni, da v uredniš- tvu že na veliko ne razmiš- ljamo o tej akciji. Verjetno jo bomo tudi le- tos mahnili v Rovinj, seve- da za dva dni. Iz Rovinja, našega stalnega centra, smo dobili veselo novico: hotel EDEN je v teh mesecih zaprt, saj ga temeljito ob- navljajo. Odprli ga bodo po besedah Sergeja Jančiča 2. marca in med prvimi gosti v obnovljenem velikanu bo naša vedno živahna kmečka stotnija s četo mož iz Nove- ga tednika in Radia Celje. Seveda pa to še ni v.se. Imamo že tudi glavnega po- krovitelja! To bo letos prvič delovna organizacija KOVINOTEHNA iz Celja. Skratka, presenečenja se vrstijo, nekaj jih še imamo v košu, mnoga pa še pri- pravljamo. Toliko za prvo informacijo. Zdaj vam ne preostane drugega, kot po- čakati na vseh pet kuponov, jih izpolniti in zbrane po- slati nam. Potem žreb! Pre- dnost bodo seveda imele ti- ste, ki morja še niso videle pa so kmečke ženske oz. da z nami še niso potovale. V prihodnji številki bomo objavili prvi kupon! TELESNA KULTURA POTREBA ZA VSE Brez nje bi bila družba invalidna To so besede predsednika Republiške konference SZDL Slovenije MITJE RI- BICiCA, ki jih je izrekel v obširni razpravi na razgo- voru, ki ga je sklical Svet za telesno kulturo pri Predsed- stvu Republiške konference SZDL. Uvodno informacijo o vlogi sredstev javnega ob- veščanja in športnih novi- narjev pri uresničevanju stališč problemske konfe- rence SZDL Slovenije o ak- tualnih nalogah na področ- ju nadaljnega razvoja tele- sne kulture v SR Sloveniji je podal predsednik Zveze športnih novinarjev Jugo- slavije Evgen Bergant. V razpravi sta med drugim sodelovala tudi že omenjeni Mitja Ribičič in Marjan Le- narčič, predsedujoči Pred- sedstva ZTKO Jugoslavije. MARJAN LENARČIČ je omenil, da je jugoslovanski tisk odigral pomembno vlo- go pri uveljavljanju in krepi- tvi dokumentov s področja plesne kulture v Jugoslaviji. Sredstva javnega mnenja si niso izmišljala afer, pač pa so o njih poročala, kar pa je pre- malo. Naša strateška usmeri- tev je razvijanje množične te- lesne kulture, da bo na tem področju sodeloval sleherni član Jugoslavije. Telesna kultura ni hobi, ampak inte- gralni del našega celotnega življenja. Telesna kultura je pomembna tako kot zdrav- stvo,, šolstvo in ostalo ter jo Je treba tako tudi obravna- vati. Mitja Ribičič je omenil, da bila naša družba invali- dna, če ne bi v naš "komple- ten razvoj enakopravno Vključevali tudi telesne kul- ture. Danes se žal ne da več aelati tako, kot včasih in da- J^es tudi ni več čistega ama- terizma. To je treba upošte- vati. Treba je živeti v seda- njem času, ne pa z nostalgijo po preteklem na vseh po- dročjih. Ce bi tako delali, bi delali narobe. Celotna orga- nizacija in miselnost telesne kulture pri nas je še vse pre- več centralizirana, zato bo potrebno več podružbljanja. Manj bo treba pisati o tek- movalnih dogodkih in več o drugih akcijah, zlasti pa tele- snokulturni problematiki. Ljubljanski razgovor je bil dober in dragocen uvod v naše letošnje delo. TONE VRABL DOBRO SO GOSPODARILI v Gorenju, TOZD Mali gospodinjski aparati v Na- zarjih je lani 350 članski ko- lektiv izdelal 920 tisoč ko- sov raznih malih gospo- dinjskih aparatov. Zastav- ljen cilj so dosegli, prav ta- ko tudi v izvozu. Na tuje so prodali za 4,9 milijona do- larjev svojih izdelkov za le- tošnje leto pa načrtujejo za milijon dolarjev več. Če- prav so se lani občasno ubadali s pomanjkanjem uvoženih delov, predvsem plastike, ki jo je težko na- domestiti z domačo, ker je ta slabše kvalitete pa so plan 920 tisoč kosov malih gospodinjskih aparatov vseeno dosegli. Na sliki: Sestavljanje malih gospo- dinjskih aparatov v Nazar- jih. T. TAVČAR MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA V CELJU POMOČ MANJ RAZVITIM KRAJEM Uvedli naj bi domieilni način plačevanja prispevkov Na podlagi sklepov s posveta o hi- trejšem razvoju manj razvitih krajev na našem območju, ki je bil lani junija v Virštanju, je Medobčinska gospodar- ska zbornica v Celju pripravila osnu- tek družbenega dogovora o usmerja- nju sredstev tozdov v kraje, kjer njiho- vi delavci živijo. O osnutku dogovora v teh dneh razpravljajo v vseh osmih ob- činah. Družbeni dogovor predstavlja prvi poskus v naši republiki, da bi uvedli plačevanje komunalnih prispevkov po domicilnem načelu oziroma uresničili izvajanje ustavnega načela, da si de- lavci z delom dohodka tozda, kjer de- lajo, zagotovijo tudi boljše pogoje za življenje v kraju, kjer živijo. Obstoječa zakonodaja ureja izvajanja tega ustav- nega določila, zato je republiška skup- ščina prenesla urejanje tovrstnih ra- zmerij v pristojnosti posameznih ob- močij. Sedanji osnutek, ki so ga podprli tu- di na zadnjem sestanku sveta občin celjskega območja v Slovenskih Ko- njicah (izjasnili se niso le Celjani), pre- dvideva, da bi polovico prispevkov ostalo v kraju, kjer je sedež tozda, po- lovico pa bi dobile komunalne skup- nosti, kjer delavec prebiva. Prispevne stopnje bi ostale iste, gre le za prelivanje sredstev v manj razvite kraje za gradnjo komunalnih objek- tov, gest, vodovodov, družbenih ob- jektov, za delo SLO, organov krajevne skupnosti in druge dejavnosti. Domi- eilni način plačevanja prispevkov, bi odpravil odvisnost nekaterih manj ra- zvitih krajevnih skupnosti in odpravil potrebo po drugih oblikah solidarno- sti, ki so sedaj v veljavi, S sprejetjem družbenega dogovora bi največ pridobile manj razvite obči- ne Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Laško in tudi Mozirje. Na Celjskem se vozi na delo v druge kraje vsak dan 8000 de- lavcev, relativno največjo migracijo pa beležijo v šentjurski občini (2400 de- lavcev). v šmarski (približno 2000 de- lavcev), iz laške občine pa se vozi na delo v druge kraje približno 1000 de- lavcev. Zaradi precejšnje dnevne migracije in razdrobljenosti neposredno povezo- vanje med tozdi in krajevnimi skup- nostmi ni mogoče, zato na Medobčin- ski gospodarski zbornici v Celju meni- jo, da bi s sprejetjem predlaganega družbenega dogovora najustrezneje rešili tovrstna razmerja, dogovor pa bi v določeni meri podrl tudi občinske plotove in pripomogel k temu, da bi se kraji na Celjskem enakomerneje razvi- jali. Ce bo postopek tekel brez večjih za- pletov, bo sporazum sprejet in podpi- san že naslednji mesec. Med podpisni- ki so poleg vseh osmih občin tudi Me- dobčinski svet SZDL. Medobčinska gospodarska zbornica v Celju in sindi- kati. Uspešna ureditev tovrstnih ra- zmerij pa bi lahko služila kot vzgled pri urejanju takšnih razmerij na dru- gih območjih v naši republiki. S. SROT IZLETNIKOVI SMUČARSKI PAKETI Turistična agencija Izletnik Celje ponuja za- nimiv smučarski paket osnovnošolcem, srednje- šolcem in članom osnov- nim organizacijam sindi- kata. ki bo veljal vse do konca zime. Paket velja za smučanje na Celjski koči. Rogli in na Golteh. cena paketa pa je različ- na. Vanjo je vključen av- tobusni prevoz v obe smeri, dnevna smučarska vozovnica in enolonč- nica. Cena smučarskega pa- keta za skupine šolarjev je za Celjsko kočo 195 di- narjev na posameznika, za Golte 270 in za Roglo 280 dinarjev. Za odrasle so cene nekoliko višje in sicer za Celjsko kočo 250 dinarjev, za Golte 360 in za Roglo 355 dinarjev. DS 2. stran - NOVI TEDNIK St. 2 - 14. januar l9iJŽ PROGRAMSKO-VOLILNA SEJA OK SZDL LAŠKO ŠE TESNEJE Z BAZO Stane Kužnik ostaja predsednik v Laškem je bila preteklo sredo letna programsko-vo- lilna seja občinske konferen- ce SZDL Laško, namenjena pregledu opravljenega dela in programski usmeritvi v le- tošnjem letu. Seje sta se, po- leg predstavnikov družbeno- političnih organizacij občme Laško, občinske Skupščine in izvršnega sveta, udeležila tudi predstavnika republi- ške konference SZDL Slove- nije Mitja Rotovnik in Leon Mokotar ter Jože Veber, predsednik medobčinskega sveta SZDL Celje. Razprava, ki je sledila po- ročilu o delu in predlogu programske usmeritve ki jo je podal Stane Kužnik, pred- sednik OK SZDL Laško, je bila dovolj pestra in kritična, da je bilo lahko iz nje razbra- ti, katera so tista področja, ki so v okviru organizacije SZDL Laško lepo zaživela in katerim bo treba v prihodnje posvetiti še več pozornosti. Potekala je široka aktiv- nost planiranja, za uvedbo tretjega samoprispevka v ob- čini Laško, konferenca je sprejela tudi usmeritve za za- četek kadrovskih, organiza- cijskih in vsebinskih priprav na tretje delegatsko volitve. Spodbudna je ocena, da se poglablja vloga krajevnih or- ganizacij SZDL in da postaja njena razvejanost iz leta v le- to bolj pestra in učinkovita. K družbeni razgibanosti živ- ljenja v krajevnih skupno- stih je znatno prispevala tudi aktivnost številnih društev in družbenih organizacij v la- ški občini. V predlogu programske usmeritve občinske organi- zacije SZDL Laško za leto ■ 1982 so izpostavljena priza- devanja za še večje poglab- ljanje njene vloge, predvsem v osnovnih celicah preko va- ških in uličnih odborov, skrb pripravam in izvedbi spo- mladanskih delegatskih vo- litev, pozornost izvajanju sprejetih planskih usmeri- tev, prizadevanja za boljše gospodarjenje, pozornost na- logam na področju kmetij- stva, vzgoji, izobraževanju in zaposlovanju, kmetijstvu ter še mnogim področjem druž- benega življenja v občini. Začetek razprave je pote- kal v znamenju kulture. Tej dejavnosti je v občinskem si- stemu financiranja družbe- nih dejavnosti resnično od- merjen preskromen zalogaj, da bi lahko uspešno uresni- čevala svoje pomembno po- slanstvo. V tej zvezi se je na- daljevala razprava o usklaje- vanju skupne porabe v obči- ni in o nesorazmerjih pri fi- nanciranju posameznih de- javnosti, od katerih je kultu- ra zopet potegnila najkrajši konec. Člani konference so izrekli pohvalo medobčinskemu so- delovanju organizacij SZDL, manj spodbudne pa so bile ocene dela delegacij in dele- gatov v delegatskih skupšči- nah, predvsem družbenih dejavnosti. Kmetijstvo se še vedno ne razvija tako kot bi se moralo, napori za združevanje in boljše izkoriščanje zemlje še ne dajejo željenih rezultatov, je bila bolj pesimistična oce- na stanja na tem področju, ki je glede na dediščino prete- klosti in pogoje dela, v zad- njih letih vendarle napravilo občutne premike v razvoju in spremenjeni miselnosti kmečkega proizvajalca. Ob tem. bi ne smeli pozabljati na položaj kmečkih žena, na nji- hovo izobraževanje. Na tem področju dokaj uspešno de- luje svet za družbenoeko- nomski položaj in aktivnost žensk pri občinski konferen- ci SZDL Laško. V nadaljevanju razprave je beseda tekla o nujnosti bolj- šega informiranja ~samo- upravljalcev in delegatov, o potrebi ustanovitve indok centra v občini ter o nujni skupni akciji za boljše uspo- sabljanje in zaposlovanje in- validnih oseb. Kritično je bila postavlje- na ocena dohodkovne pove- zanosti organizacij združene- ga dela. Zdravstvu bo v pro- gramskih usmeritvah po- trebno posvetiti več pozor- nosti. Prav tako inovacijski dejavnosti, nekaterim, še ne dovolj zaživelim oblikam in metodam dela. Vodstvo občinske konfe- rence SZDL Laško bo ne- spremenjeno, saj so člani ob- činske konference tudi to- krat izrekli vse zaupanje predsedniku Stanetu Kužni- ku, podpredsedniku Milku VahčiČu in sekretarki Dani- ci Starič. MARJELA AGREZ ŠETINC: ČLOVEKA NI TREBA VODITI ZA ROKO Nadaljnji razvoj SZDL kot frontne organizacije je strateško in ne taktično vprašanje, kot skušajo ne- kateri prikazati. Ljudi na- mreč ne moremo deliti na partijce in nepartijce, v na- ši družbi ni prostora za ni- kakršne monopole in privi- legije, je poudaril sekretar P CK ZKS Franc Šetinc v pogovoru z novinarji Dnev- nika o aktualnih družbeno- političnih in ekonomskih vprašanjih. Med drugim je še dejal: »Slovenija, ki je v Jugo- slaviji najrazvitejša, je ne- kakšen družbeni laborato- rij, kjer se morajo najprej pokazati določeni proble- mi, ki pa jih moramo kot najrazvitejša republika tu- di uspešno razreševati. To- da na marsikaterem po- dročju capljamo za drugi- mi... Tudi v SZDL še nismo storili vsega, da bi resnično postali tribuna vseh ljudi, na kateri bi oblikovali al- ternative pri iskanju reši- tev, kjer bi v sekcijah priha- jali do izraza resnični inte- resi. Za to moramo šele ustvariti pogoje. Predsed- nik Tito ni dal samo pobudo za uvedbo enoletnega man- data, zato se velja vprašati, kaj smo storili, da bi uresni- čili njegove pobude za ome- jitev investicij, za presega- nje grandomanije... DNEVNIK uamum kako se (ne)znamo pogovarja ti Dostikrat v našem uredništvu zazvoni telefon in ogorčen glas vpraša: 'Kdo pa je pisal to in to?« Navadno nihče ne vpraša o vsebini, metodah, pristopu. Vsakogar zanima le ime, kdo je avtor prispevka. Potem naj bi seveda sledilo merjenje moči in kdo bo koga. Takšna razmišljanja so seveda brez- plodna in nikomur ne služijo. Najmanj k razreševanju problemov. Premalo se za- vedamo bistva naše družbene ureditve in njene demokratičnosti, v sedanjem času pa vse prevečkrat pozabljamo na mero odgovornosti pri svojem ravnanju. Tega se premalo zavedajo tudi nekateri javni delavci na našem območju, to predvsem takrat, kadar nočejo javno na- stopati, oziroma javno izjavljati svoje po- glede na določene probleme. Skrivajo se za najrazličnejšimi izgovori, ne zavedajo pa se, da so dolžni javno delovati. Tudi zadnji primer, ko smo v uredniš- tvu prejeli pismo na pripombe o eviden- tiranju, smo morali pojasnjevati nekate- re osnovne stvari, iudi take, da novinar ne more dobivati informacijah na foru- mih in da bi se dalo o stiku z bazo na dolgo in široko razpravljati. Mnoga naša družbena vprašanja gredo mimo dele- gatske baze. samoupravni sistem kot in- stitucionalizirana oblika javnega mnenja v naši družbi še ne zajema vseh vprašanj, kajti mnoga za delegatsko bazo še niso v njeni zavesti pomembna, pa jih zato tudi ne rešuje. Da bi lažje prišli do učinkovitejših re- zultatov, bi morali nujno v metodah poli- tičnega dela (SZDL, ZK) marsikaj spre- meniti, najprej pa seveda vsak pri sebi. v svojem početju in doumevanju nadalj- njega razvoja samoupravne družbe. Novinarji, po besedah predstavnika ZIS Djuranoviča, dežurni krivci za druž- bene napake v lanskem letu (letos pa bo to menda ZIS), bomo ostajali dežurni krivci za vse družbene napake tako dol- go. dokler ne bomo z argumentiranim pisanjem vztrajno zbijali polresnice, ži- gosali taktične enodnevne prakticistično koristoljubne poteze vsakršnega ravna- nja, ki nima nobene zveze s strateškimi nalogami razvoja naše družbe. Zato se pri tem našem delu ne bomo pustili ovi- rati, četudi bodo še naprej zvonili telefo- ni in bo prihajala pošta z najrazličnejšimi naslovi. DRAGO MEDVED LAŠKO KOMUNALNE ZDRAHE Problemi, ki se predolgo vlečejo Da nekatera področja ko- munalne dejavnosti v kra- jevni skupnosti Laško šepa- jo, ni težko ugotoviti. Dovolj je, da prisluhneš Laščanom, ki tovrstno problematiko po- stavljajo vselej na prvo me- sto, poleg preskrbe, seveda. Se bolj zgovorne priče ko- munalne neurejenosti pa so številna »črna odlagališča« smeti in vseh vrst odpadkov, potoki nesnage v Debru, sneg, ki ovira promet... Se- veda pa takšna podoba ni značilna za celotno območje krajevne skupnosti Laško, je pa značilna kar za vso ob- čino. Eden od izvajalcev komu- nalne dejavnosti v Laškem je tudi delovna skupnost pri krajevni skupnosti Laško, ki opravlja vzdrževalna dela na cestah IV. reda v štirih kra- jevnih skupnostih, opravlja pokopališko službo za tri krajevne skupnosti, vzdržuje primarno kanalizacijo v kra- jevni skupnosti Laško, odva- ža smeti in vzdržuje smetišča v štirih krajevnih skupno- stih, skrbi za javno razsvnta nazaj. Med njegovimi ajvažnejšimi akcijami lani 1 bil tretji turistični teden, i je združil 23 prireditev, pa jdi organiziranja 21 izletov, a katerih je bilo 1148 ljudi, atem šest razstav, prav toli- o predavanj, valčkov večer td. Uspešna je bila akcija za irejevanje okolja in podeli- ev zlatt-' ter drugih vrtnic. )ruštvo je tudi tisto, ki stal- 10 opozarja na razne komu- lalne in druge nepravilnosti r mestu, njegova pisma o em, nasveti za rešitev in po- lobno velikokrat zaležejo, /časih pa tudi ne. Uspela je akcija pod naslo- nom »mladina obišče Celje«. Jamo lani je po tej pobudi jrišlo v mesto ob Savinji več cot dva tisoč šolskih otrok iz lajrazličnejših krajev naše )žje in širše domovine, ki so je pod strokovnim vod- stvom seznanili s Celjem, ijegovo zgodovino, raz- ,ojem in vidiki prihodnjih poti. Dosti sredstev in skrbi je društvo vložilo v vzdrževa- nje Starega gradu. Tako bo letos, kjer naj bi končno le dobili tudi muzejsko zbirko. Sicer pa računajo, da si bo Stari grad, tudi zaradi asfalti- rane ceste na vsej trasi, letos ogledalo več ljudi kot odslej. V tem okviru bo teklo tudi delo letošnjem letu. Tudi zdaj se bo nadaljevalo sode- lovanje z društvi v bratskih republikah in s Celjem po- bratenimi občinami. Na vidi- ku je četrti turistični teden, ki bo od 14. do 19. junija. Valčkov večer, petnajsti po vrsti, bo v soboto, 6. marca. Letos bo sedem zanimivih predavanj, od tega dve pose- bej za mladino. Na prvem, 21. januarja, bo Jelko Rant iz Ljubljane govoril o Sri Lan- ki, Cejlonu in Baliju. V pi-\'em programu je tudi osemnajst izletov v domače kraje in nekaj, tudi čez mejo. Ce odštejemo zimski vikend v Poreču, ki je bil minulo so- boto in nedeljo, bo naslednji izlet 30. januarja. Veljal bo industrijskim prodajalnam v Savinjski dolini in kolinam v Gornjem gradu. In potem vsak mesec vsaj po en izlet, v nekaterih mesecih tudi po več. V društvu tečejo tudi pri- prave na redno volilno kon- ferenco, po kateri bo v vod- stvu društva prišlo do neka- terih pomembnih spre- memb. Društvo naj bi dobilo ne samo novega predsed- nika (doslej Marjan Ašič, marveč tudi podpredsedni- ka). To funkcijo je zdaj pol- nih trideset let opravljal prof. Zoran Vudler. Čeprav bo njegov vpliv na društve- no aktivnost ostal še v eni ali drugi obliki, bo vendarle na- stala praznina, velika tem- bolj, ker med turističnimi delavci, na žalost in kljub ve- likim prizadevanjem, ni mlajših, oziroma mladih lju- di. Kdo bo torej prijel za kr- milo društva, katerega delo je utečeno, organizacija utr- jena in podobno? Tako se v društvu vendarle končuje ne samo Vudlerjevo, temveč tu- di Ašičevo obdobje, na vsak način pa čas, ki je v življenje celjske turistične društvene organizacije prinesel veliko novega. M. B02IC USPEŠNI GASILCI NA LJUBEČNI Kot vrsto let nazaj so tudi lani bili uspešni na skoraj vseh tekmovanjih, kjer so nastopili, tako vse desetine od pionirjev do članov. Med večji lansko- letni uspeh uvrščajo v društvu ustanovitev de- setine mladink. S tem so v aktivno delo društva pritegnili tudi krajanke. Ze začetek je pokazal, da lahko v društvu tudi od te desetine pričakujejo uspešno delo. Na srečo v krajevni skupnosti ni bilo lani po- žarov, tako, da jim ni bilo potrebno posredovati. Posredovali pa so na dru- gih požariščih. Sodelovali pa so tudi na vrsti priredi- tev tako gasilskih kot ti- stih, ki so bile namenjene enotam civilno zaščite. Poskrbeli pa so tudi za kulturni utrip kraja. Tako so v avgustu pripravili ci- glarsko tekmovanje. V septembru pa prvo tek- movanje harmonikarjev za zlato harmoniko Lju- bečne. Obe prireditvi sta doživeli med krajani lep sprejem. Z obema bodo nadaljevali tudi letos. Letos nameravajo zače- ti graditi tudi prizidek k domu. Dosedanji dom je namreč premajhen za vse, kar se odvija v druš- tvu. Razen tega pa je društvo iz leta v leto bolje opremljeno. Tako imajo sedaj že dve vozili, oro- dno in cisterno. O delu in načrtih bodo govorili na volilni konfe- renci, ki jo bodo imeli 16. januarja. MILAN BRECL OBISK IZ GREVENBROICHA CELJE OB RENU Mirko Umek ubira domače viže Nenadoma se je pojavil v uredništvu nekam znan obraz. Seveda bi lahko ugi- bali več kot trikrat. Dolgo je že tega, odkar je v zabavnem orkestru -Cim-bum« muzici- ral tudi on, čeravno ni z Ivom Umekom, dušo tega ansambla nič v sorodu, kar navsezadnje niti važno ni. Na tuje je šel pravzaprav zaradi stanovanjske stiske. V Grevenbroichu si je našel delo in z ustanovitvijo last- nega glasbenega ansambla še dodaten zaslužek, pope- ljal tjakaj še družino in si na- posled kar tam postavil hišo. Dve hčeri ima. ena je še sred- nješolka. Vrnitev? Od marsičesa je odvisna. Po petnajstih letih je vpraša- nje vrnitve vedno bolj zamo- tano. Oklepaš se pridoblje- nega in za tveganje so časi preveč nespodbudni. Dekle- ti sta zrasli tam, čeprav sta po srcu in jeziku Slovenki. V Celje Mirko z ženo prihaja domov, hčerki na obisk. Ta- ko je to. Slovenci na tujem? »Bolj smo Slovenci kot do- ma, pravi Mirko. Ni nas veli- ko v Grevenbroichu, vendar držimo skupaj kot prsti ene roke. Druži nas društvo »Ce- lje«. Kakšnih trideset nas je aktivnih v njem, pa zmore- mo narediti več »hrupa«, kot bi nas bilo mnogo več.« Prirejajo jugoslovanski dan, proslavljajo Dan žena, slavijo za Dan republike pa še ta in oni praznik vmes. Omrežili so Grevenbroiške mestne očete^ iz česar se je izcimil prvi stik med Celjem in Grevenbroichom ob lan- skoletnem obisku vodilnih celjskih funkcionarjev v tem mestu med Kolnom in Dii- seldorfom. V Grevenbroichu zagotavljajo, da je seme sti- kov padlo na plodna tla. In tako so si naši rojaki na začasnem delu v tujini, člani Slovenskega društva »Celje« v Grevenbroichu mislili, ka- ko bi bilo prav, če bi imeli tudi stike prek časnika, kot je naš, saj v Grevenbroichu, kjer imajo dva lokalca, veli- ko pišejo o »Celjanih«, njiho- vem delovanju. Res je. Bolj malo smo ve- deli o njih. Toda to ni samo naša krivda. Stiki so vzpo- stavljeni. Bo zdaj bolje? J.KR. BREZ RAZPRAVE V NOVO LETO 82! Zadnja, 14. seja skupščine Telesnokulturne skupnosti Celje, ki je bila nekaj dni pred Novim letom, je mini- la v dobri uri in brez vsake razprave, pač pa samo s hi- trim dvigovanjem rok, kar j« pomenilo, da so bili dele- gati (malenkost čez mejo za sklepščnost:) močno ner- vozni z mislimi na bližnje praznike ali pa resnično ni- so imeli pripomb na pri- pravljeno gradivo. Z nekako resnobnim pa tudi zaskrbljujočim glasom takšno sejo sklenil pred- sednik skupščine Aleš Ilc, zaželel delegatom srečno in zadovoljno Novo leto ter jim tudi javno izrekel bojazen njihovo nerazumljivo ti- šino, ki seveda ni dobra. Takšna seja skupščine TKS Celje žal ni bila prvič. sej v zadnjem obdobju Je bilo nesklepščnih, nekaj I'" je šklepščnih komaj osta- Jo do konca. V razpravi sode- ujejo večinoma isti delegati l^r tistih ki redno delajo na Področju različnih služb v Okviru telesne kulture. Sta- "Je m kaj dosti bolj rožnato na drugih skupščinah vendar menda pri tele- sfiokulturni problem le naj- si t ^ ospredje. Drugače tudi ne moremo razlagati - anemične zadnje seje in za- J J^Krbljujočega zaključnega ovoletnega nagovora Aleša se^^t lahko samo, da na stanje ne bo po- se H tudi letos, saj to nav- tem ^^^ hromi razvoj na ' br P'^'^embnem področju, daK^ ^^terega bi bili po bese- I predsednika Republiške JPfference SZDL Slovenije 1 dru-l^'^^'^^'^^ INVALIDNA ' (o tem poročamo v f^ugem sestavku). T. VRABL TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA, Tomšičeva 2 TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC OBJAVLJA za VELEBLAGOVNICO ŽALEC in PRODAJNI CENTER LEVEČ naslednja dela in naloge: 1. KUHARJE 2. NATAKARJE 3. ČISTILKE POGOJI: 1. - gostinska šola za kuharje, izpit iz higienskega minimuma, do 5 tet delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca. 2. - gostinska šola za natakarje, izpit iz higienskega minimuma, do 5 let delovnih izkušenj, poizkusno delo 2 meseca. 3. - dokončana oz. nedokončana osnovna šola, poizkusno delo 1 mesec. Delo je v dveh izmenah. Pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi in praksi sprejema TOZD VELEBLAGOVNI- CA »NAMA« ŽALEC, Titov trg 2, 15 dni po objavi. »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje n. sol.o. Celje, Ipavčeva 22 Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOG PLEMENITENJA - za nedoločen čas - s poskusnim delom 3 mesece. POGOJI: - da ima visoko izobrazbo tekstilne tehnologije - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev na naslov splošno-kadrovski sektor »METKA« tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipav- čeva 22, Celje v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po spre- jemu sklepa o izbiri. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. VELIK, POMEMBEN OBSEG DELA Ponovimo na kratko ugotovitve iz prve številke letošnjega letnika Novega tednika, ki govorijo o mreži enot Ljubljanske banke Splošne banke Celje, o njenih štiriindvajse- tih ekspoziturah in agencijah v šestih obči- nah celjskega območja, o štiriinštiridesetih poštnih enotah na istem območju, kjer je tudi moč s hranilno in čekovno knjižico Ljubljanske banke Splošne banke Celje opraviti najnujnejše posle in ne nazadnje o dvajsetih hranilnih blagajnah v organizaci- jah združenega dela, ki omogočajo članom teh kolektivov, da kar doma, na delovnem mestu, dvignejo denar in podobno. Bančna mreža v najširšem pomenu, ki približuje storitve in usluge celjske temeljne banke Ljubljanske banke delovnim ljudem in ob- čanom. Kako velik je obseg tega dela kaže tudi podatek, ki je zaenkrat le ocena, ki pa se prav gotovo od končnega ne bo bistveno razlikoval, da so znašala dinarska in deviz- na sredstva občanov lani v Ljubljanski ban- ki Splošni banki Celje s pripisom obresti ob koncu leta okoli 4400 milijonov dinarjev ali za 33% več kot v letu dni orej! Podatek, ki ne potrebuje komentarja, podatek, ki govo- ri o zaupanju občanov in delovnih ljudi v to celjsko temeljno banko Ljubljanske banke. Velik je obseg dela, ki ga opravljajo vse enote Ljubljanske banke Splošne banke Celje za delovne ljudi in občane. To ne velja samo za vse vrste hranilnih vlog, marveč tudi za tekoče in žiro račune pa naj bodo dinarski ali devizni. V ta okvir sodi tudi delo z deviznimi hranilnimi knjižicami Pomembno, še posebej za občane in de- lovne ljudi, je delo na področju vseh vrst potrošniških posojil. Tu so za tem tudi po- sojila obrtnikom za osnovna in obratna sredstva, prav tako posojila za pospeševa- nje obrtne in kmetijske dejavnosti. In potem razne vrste stanovanjskih poso- jil. Ne pozabimo, da je vsaka bančna enota tudi menjalnica, da odkupuje devize od ob- čanov in delovnih ljudi in tudi od tujcev. In ker smo že pri devizah in njihovem odkupu, še to: Ljubljanska banka Splošna banka Celje tudi letos, tako kot lani, odo- brava posojila na osnovi odkupa, oziroma prodaje konvertibilnih deviz in vezave di- narske protivrednosti. Pomembna je ugo- tovitev, da so to ugodnost že doslej izkori- stili mnogi občani in delovni ljudje in da se to zanimanje ne zmanjšuje tudi letos Enote Ljubljanske banke Splošne banke Celje opravljajo še druge posle in usluge. To velja tudi za razne blagajniške posle, za izplačila in vplačila. To delo opravljajo tudi v agencijah. Vrh tega pa ekspoziture izdaja- jo tudi kreditna pisma, čeke in še in še. In ne nazadnje - Ljubljanska banka Splošna banka Celje je začela poslovati tu- di z evročeki (o njih kdaj prihodnjič). Skratka, velik splet storitev in uslug, veli- ko je torej potov, ki vodijo v enote Ljubljan- ske banke Splošne banke Celje Tudi zaradi vseh informacij o denarnih zadevah Tu do- bite najboljši nasvet! 16. stran - NOVI TEDNIK St. 2 - 14. januar l9iJŽ BISERKA Zbudi me nestrpno cvilje- nje psa, ki že počasi prehaja v lajež. Vsa zaspana se dvignem iz tople postelje, ki še prijetno vabi. Pomencam si zaspane oči in se napotim k vratom, ki so v tej zgodnji uri zaklenjena. Odprem jih, se ozrem po me- glenem jutru, misleč, kako pusto in neprijazno je brez sonca. Biserka, tako je psici ime, me pozdravi z rafalom skokov name, ki se na pižami prav neprijetno poznajo. »Daj no mir. Takoj bo,« se jezim, ko ji snemam verigo z vratu. V tistem trenutku, ko je pro- sta, se požene na travnik, poln rose. Počepne, nekaj spusti v zemljo, nato jo po stopnicah mimo hiše po najbljižji poti takoj odkuri v mesto. »Oh, ta žival. Spet mi je pobegnila,« modrujem, a ne pomaga nič, kajti Biserka bo zopet naredi- la svojo obvezno jutranjo vi- zito. Zdaj je ura že sedem in pet minut. Sola, ki jo letos zadnjič obiskujem v našem kraju kli- - če, zato si oprtam torbo. Tež- ka je. Polna zvezkov in knjig je včasih kar naporna za noš- njo, a kaj pomaga, ko vse to potrebujem. S prijateljicami se počasi pomikamo naprej, kar opazim, da jo nek pes ma- ha po ulici s kosom mesa v gobcu. Spoznam jo. Spet ona. »Biserka, takoj sem!« Približa se mi in maha z repom kot s propelerjem. »O, ti požrešni- ca, kje si to dobila? Kradla, kaj?« Njen nedolžni, mili po- gled bi omajal še tako vztraj- nega trdosrčneža, zato rajši opustim to, morda resnično misel. Torbo ponudim sosedi, da mi jo nese v šolo ter se zopet z Biserko vrnem do- mov. -Ampak, kako jo naj pri- vežem<.? Skače kot pogorela po dvorišču, jaz pa jo moram ujeti! Končno se mi le posreči. Veriga okrog vratu se ne sna- me več, kar pomeni, da je pri- vezana. Pobožam jo, 6eprav tega ne zasluži, in se vrnem v šolo. Ni še zvonilo, zato je okrog šole polno učencev, ča- kajočih na zvonec. Ustavim se pred skupino deklet in jim povem o Biserki, takrat pa tu- di one povedo nekaj, česar ne vem... Mojca pravi, da ji je zadnjič skoraj pojedla meso, ki ga je nosila v vrečki. Nič čudnega torej, če je včasih ta- ko sita. Doma jedi pogosto- krat niti ne povoha, posebno še takrat, kadar nima okusa po mesu. Izbirčnica presneta, jo bom že naučila kozjih moli- tvic. Marsikatero pikro zvem na njen račun, dolg bi bil spi- sek točk nelepega obnašanja, a bi porabila preveč papirja, preden bi zapisala vse to. Zopet je jutro. Megleno in neprijazno, Biserka cvili in skače po meni. Spustim jo, počepne na travniku, nato pa zdirja v mesto. Oh, ne, spet vse od začetka. »Biserka!« Spet prepozno. Prebivalci Ra- deč, pripravite se. Vizita se bo vsak čas pričela. J02ICA BLAS, 8. b OŠ Radeče KJE MOJA MAMICA SPANČKA Tam med visokimi smrekami, v gozdni tišini, tam gori na gričku je hišica rumena. V tej hišici so sestrice, ki bele halje nosijo. V tej hišici so sobice in v njej bele posteljice, da bolne mamice tam spančkajo. Tam tudi moja mamica spančka. Brez mene in mojega očka. Naša hišica pa prazna je, ko mamica v njej ne spančka. DARJA TIMPRAN, 6. b. OS XIV. divizije, Dobrna SMREČICA PRIPOVEDUJE Prebivalci nekega kraja so me pripeljali iz temnega goz- da, da bi jim bila v okras in osvežitev v njihovem okolju. Živela sem v gostem gozdu s svojimi prijateljicami v miru in tišini. Le veter mi je včasih nagajal. Zato sem imela kore- nine globoko v zemlji, da me ni izruval. Toda človek je bil močnejši od vetra. Zruvali so me in me odpeljali. Posadili so me v parku pred neko šolo. .Težko sem se privadila na no- vo okolje zaradi hrupa in živ- žava okoli mene. Imela sem dovolj hrane in prostora, tako da sem se naglo razvijala Opazovala sem otroke, ki so se igrali na šolskem dvorišču ali pa so se lovili okoli mene. Tako se je dogajalo dan za dnem. Bala pa'sem se večera, ker sem ostala vedno sama. Kot, da nekaj slutim. Tako se je tudi zgodilo. Nekega veče- ra, pred novoletnimi prazniki, se mi je približal neki človek, ki je držal sekiro v roki. Brez vprašanja in usmiljenja me je zgrabil s svojimi umazanimi rokami in me odsekal. Bila sem brez moči in se nisem mogla braniti, moji prijatelji pa so takrat počivali. Odnesel me je domov, postavil na bal- kon in me okrasil. Sedaj pa premišljujem kje bom konča- la - na smetišču ali pa v peči. Upam, da me bodo mimo- idoči prepoznali in kaznovali te umazane roke. BRIGITA VRBEK, 5.c. r. OŠ Vojnik PRIPIS; Zgodba o smrečici je resnična. Brezvestne? je v noči na 25. december posekal najlepšo smrečico v parku na- še šole. RAZREDNIČARKA 5.c. r. BILA SEM JEZNA Ko sem razbila steklenico, sem bila tept-na. Potem sem bila zelo jezna, tako da sem se zjokala. Mislila sem si: Ce ma- ma ali ata kaj razbijeta, pa ni- sta nič kregana ali lepeiia. BREDA IVACIC. .3. r. COŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli MOJA PRVA VOŽNJA Z LETALOM Bili smo na morju, zadnje dni je bilo lepo vreme. Odpra- vili smo se na izlet v Portorož m njegovo okolico. Peljali smo se mimo solin, nedaleč od njih pa je bilo letališče Se- čovlje. Nekaj časa smo opazovali letala, ki so vzletala in prista- jala na letališki stezi. Pa je očetu šinilo v glavo, če bi se tudi mi peljali z njim, takoj smo se odločili in odšli na le- tališko stezo. Tam je oče kupil karto za vožnjo, v tistem tre- nutku pa je prispelo letalo in takoj smo se lahko vkrcali. Letalo se je dvignilo, ko smo bili že visoko nad gora- mi, sem zagledala skozi okno pokrajino pod nami. Bilo je zelo lepo, občutek sem imela, kakor da sem ptica, ki leta nad morjem in gorami. Naj- bolj pa me je navdušilo maj- hno jezero, ki se je razprosti- ralo pod nogami. Od daleč sem zagledala avtomobile in ljudi, ki so delali na polju. Zdeli so se mi majhni kakor igračke, tudi naš avto je bil zelo majhen. Začeli smo pristajati. Ni bi- lo več tako majhno in čudovi- to kot v višini. Pristali smo, bila sem zelo vesela in navdu- šena nad vožnjo, želim si še veliko takih poletov, kot je bil ta z avionom v Sečovljah. MARTINA POLAK, 6. b OŠ Radeče MOJE TOVARIŠICE OD 1. DO 4. RAZREDA v 1. razredu me je učila to- varišica Krašek Erika. Veliko me je naučila in v izkazu sem imela same petice. V 2. razredu me je učila to- varišica Bezgovšek Divna. Tudi ta je bila prijazna. V 3. razredu me je učila tov. Meleš Vanda. To sem imela tudi ra- da. Kadar sva s sošolko Tanjo čakali na pe\ske vaje in sva imeli čas. sva tovarišici kaj pomagali. S Tanjo sva sošol- cem in sošolkam dajale raču- ne. Na koncu šolskega leta se je bilo hudo posloviti od tova- rišice. V 4. razredu imam to- varišico Pader Greto. MOJCA VREČKO, 4. a OŠ Primož Trubar, Laško NASTAL JE POŽAR V nedeljo smo šli na Roglo. Tam smo si pekli kostanje in meso. Ko smo odšli, smo pre- slabo pogasili ogenj. Zapihal je veter in žerjavico je odneslo na vse strani. Začelo je goreti. Tisti ljudje, ki so stanovali tam blizu, so začeli gasiti, da bi lahko rešili gozdove pred požarom. Škode sploh ni bilo. Zavedli smo se, da blizu goz- dov in senikov ne smemo ku- riti. Čuvati moramo gozdove, senike in vse drugo, da ne bo prišlo do požarov. KARMEN ŠMALC, 4. b OŠ Dušana Jereba, Slovenske Konjice ŠPORTNI DOGODKI V NEKAJ VRSTAH NA GOLTEH je bilo tekmovanje v kategorizacijskem veleslalor vzhodne regije, ki jo sestavljajo Koroška, Mariborska in Celjska teknr valna skupnost. Nastopilo je 11 klubov s 127 tekmovalci. Med cicibani zmagal Mitja Kune iz Črne na Koroškem, najboljši Celjan pa je bil Ma Jošt na četrtem mestu. Med cicibankami je zmagala Nataša Kukavici Zagorja. FRANC PEŠEC je že šestič postal republiški prvak med šahisti žel ničarji, ki so nastopili v Kopru. Med 24 šahisti je zbral 21,5 točke. Osi Celjani so se uvrstili takole: 8. Janez Pešec, 15. Edo Golob in 23. Ani Gračner. Sodil je Marjan Goleš iz Celja, sicer bolj poznan kot nogome sodnik. Dokazal pa je, da se tudi na šah dobro spozna. ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR je pripravilo ponovno srečž pionirskih selekcij, kjer je nastopilo kar 117 tekmovalcev v troboju: na 60 in 300 metrov ter troskoku z mesta. Rezultati pionirke letnik zmagala je Maja Radmanovič pred Alenko Založnik in Tatjano Križ: pri letnikih 1970 je bila najboljša Darja Kovačič pred Alenko Zupan Moniko Fevžer, med letniki 1969 je slavila Simona Sojč pred Bart Banič in Mateje Mesarec ter pri letnikih 1968 Damjana Zdoljšek F Sabino Malgaj in Iris Zidanik. Pionirji letnik 1971: prvi Miro Kocu ml. pred Kristijanom Lupšetom in Brunom Dujičem, letnik 1970 Ma Stopinšek pred Benom in Sašom Kranjcem, letnik 1969 Tomaž . pred Igorjem Ajdnikom in Srečkom Fišerjem ter letnik 1968 prvi An Tome pred Igorjem Pungarškom in Borisom Sulincem. Med poč cami bodo bodoči atleti trenirali, kasneje pa opravili še več podol testnih tekmovanj. VINKO LAVRINC je zmagal na drugi kontrolni tekmi v Grosupl za uvrstitev v republiško reprezentanco. Nastopil je v streljanju z zrž pištolo standard in zmagal z rezultatom 564 krogov, drugi je bil nekd mladinski evropski prvak Franc Peternel ml. iz Kranja 563 kro Vinko Lavrinc, član SD Dušan Poženel v Rečici pri Laškem se je < uvrstil v republiško reprezentanco, ki bo v nedeljo nastopila na turr republik v Zenici. ŠTEFAN CUK JE ZMAGAL V SLOVENSKI BISTRICI na MemC nem tekmovanju za Pohorski bataljon v kategoriji do 65 kilogram' pri tem pokazal eno najboljših finalnih borb. Sicer pa so tekmo Judo kluba Ivo Reya iz Celja na tem tekmovanju osvojili še našle mesta: Oštir je bil 3. v kategoriji do 60 kg, Imamovič tudi 3. v katej do 78 kg in Anderle 2. v najtežji kategoriji nad 95 kg. ZBRAL TONE VR št. 2 - 14. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 Življenje in njegovo prekletstvo zatre vse, po- ^^bno meni je. In vendar me skoro veseli videti, da ste ^^di vi patriot, kar mi priča, vaše berilo. To sem si že Pi'ecej od kraja mislil, ko niste hoteli nemški z menoj Sovoriti.« . "ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo slovenski govo- Jaz samo z Nemcem nemški govorim, z domačimi domače.« "Ze prav. To imajo vsi narodi, da svoj jezik spoštujejo, "^shvalite usodi, da vam je ta čut v srce vcepila. Vendar je ^^ ljubezen do domovine najlepši in najstalnejši med tako "Jienovanimi blagimi čuti v človeku. Prijateljstvo se ra- ^"ije nad prekleto samopridnojstjo in nad črnim egoi- ^^om, ženska ljubezen je mladosti lepa zvezda - ha! - ali ^^di tu prihaja umazana sebičnost, zaduši, kar je dobrega njej, in ogreni dušo, da imaš do konca dni strup v sebi y onega od česar si mlad bedak pričakoval sreče: in iz l^bezni se rodi iskra sovraštva, ki ti požge, kar je dobrega ^ ^^bi bilo, le ljubezni do domovine ne, ako si jo res kdaj v ^ce dobil, kajti če je tudi zamorjena z vso drugo Ijubež- ijo vred, povrača se ti vedno zopet in ti je še nekakov ^ušni užitek in tolažba.« ^bradovan, starca od te strani spoznati, vzdigne Lisec fso in vesel Zobru napije. To ne more biti človek zlega Srca! "Iz vaših besedi posnemljem,« pravi Lisec, »da niste bili /^čni v izboru prijateljev in ljubezni, in vas obžalu- j^m. „ »Ne trebam vašega obžalovanja in nobenega, mladi zna- nec. Jaz sem trdih kosti in nikdar se nisem dal milovati. To je babje... Obžalujem, če hočete, mojega »prijatelja« in mojo - ljubo (težko mi je šlo to skozi zobe), kajti, verjemite mi, maščeval sem se nad onimi, ki so mi pomogli do teh nazorov, katere ste slišali, maščeval tako kakor z bodalom v srce, če ne bolje!« In pri teh besedah zopet zaiskri v starčevem očesu oni neprijetni žar srditosti. Izpije svojo čašo in jo naglo med prsti vrti. Molk nastane precej dolg. Lisec hoče počasi in po malo na drug predmet govor navesti in de: »Ce tako hočete, da je le egoizem vodilo blagim čutom, potem je tudi ljubezen do domovine zrasla iz egoizma, čeprav bolj ali manj poblaženega: človek ljubi rojstno zemljo iz hvaležnosti, ker ga je rodila, vzgojila in mu dobrote izkazala: on ljubi narod, ker je ud njegov, in torej tako sam sebe ljubi.« »Poslednje ni istina,« odgovori starec, »za mene nikdar ne. Jaz nimam svoji domovini in svojemu rodu nikdar za nič hvaležen biti, za nič! Da me je domovina rodila, za to ji nisem dolžan biti hvaležen, ker sem bil tolikokrat že mi- sliti prisiljen, da bi bilo bolje, ko bi me ne bila: koliko muk bi mi ne bilo treba pretrpeti, ki niso v nobeni razmeri z veseljem, ki sem ga morda tudi užil. Vzgojila me je! Kako. Z mojimi solzami in s trpljenjem. Moj oče je bil bogat kmet, bogat po tukajšnjih razmerah, a jaz sem medicino študiral z lakoto. Ko sem imel največ apetita, tačas nisem imel kruha! Ha, ha, ha! Sedaj je kruh, a apetit je šel z vragom. Vidiš, to je življenje! In narod, pravite? Da, med njim si po zvršenih študijah nisem mogel niti toliko zaslu- žiti, da bi bil pošteno živel, dasi sem ga ljubil in bi mu bil rad hvaležen ud: na tuj svet sem bil vržeri, med tuje narode in, kar sem doma med svojimi rojaki pustil, ki mi je ondaj ljubo bilo, izneverilo se mi je vse, ali je pa pogi- nilo! Kje imam vzrok hvaležen biti'' Preklinjati bi smel in povem vam, da sem že mnogo. Tako je. In vendar prijatelj, vi ne veste, kako me ipak vleče še vedno iz tujine v domovlje, med ljudi, iz katerih sem se rodil, kako sem imel danes popoldne, ko sem po hribu med leščami in kamenjem hodil, poseben občutek in kako je čudno, ko se starih prostorčkov iz samovida domišljam, kjer sem nek- daj kot otročaj igral. Otožnost me obide, kadar stopim v isto senco, kjer sem kot študent na vakuncah ležal in ne poznal lepšega užitka, nego zatopiti se v lepo knjigo ali gradove zidati v oblake. Jaz ničesar ne ljubim na tem svetu, ničesar in nikogar, edino rojstni kraj mi je včasi še ljub, in še ta le včasi in le zaradi spominov.« »Zakaj ne ostanete tu?« vpraša Lisec »s svojo zna- nostjo ...« »S svojo znanostjo bi lahko živel, mislite? No, tega bi baš ne trebalo. Toliko imam, da lahko ležem poleti v senco, pozimi v zakurjeno sobo brez dela. Ah vsaka stvar ima več strani. Navada, sama navada me vleče drugam. Naveličam se te svoje ljubezni hitro. Dokler morem, ostanem še na tujem. Mogoče je, da umrjem tu, a sedaj je še več reči, ki so mi tudi neprijetne. Med tujimi barbari laže pozabljam do- mače hudičeve ljudi, katere moram sovražiti, dokler bo- dem lazil po zemlji. In vendar me že tudi ta moč zapušča, moč sovraštva in maščevanja. To sem te dni čutil, in ako vas starka še kdaj obišče in se čudi, zakaj Zober letos ne prihaja redno svoje seje imevat z njeno gospo kakor prej z onim drugim lupežnikom, recite ji: sovražiti pozablja, so- vražiti in maščevanja veseliti se. Vsega se človek opijani, vsega naveliča. Kako sem nekdaj vsaj rad videl, da se je krivil pred menoj in ona da me je s solzami prosila za čisto ime svojega otroka, zdaj se mi ne ljubi več. In tudi ni treba več. Kragulj kesanja in nesreče je storil v njej več. nego sem želel, v glavo je zašel. Svobodno, bodi neusmiljen. Komu si se ti smilil, njej? In vendar je ne morem več mučiti. Ozdraviti jo? Paa! Tu je vse medicinstvo pusto šarlatanstvo kakor vse drugo, vse življenje. Pij, pij, brate!« Vino se je bilo starca prijelo. Jecljaje je govoril nerazum- ljive stavke dalje in nazadnje, naslonivši se na zofo nazaj, začel drmati ter zaspal trdno kakor mladič. Lisec mu naredi zglavje ter ga položi po zofi, odene ga skrbno, primakne nekaj stolov, da ne bi opadel, in se sam odpravlja spat. Sedaj je imel tega doktorja Zobra rad. Mož je moral mnogo nesreč prestati. Da je bil v nekakovi zvezi z gospo Langmanovo, to je bilo vidno iz njegovega govora. V ka- kovi? To je njegova skrivnost. Pod osorno trdo vnjanjostjo je bilo v njem človeško srce, ki je sedaj menilo, da mora sovražiti, ker je morda nekdaj preveč ljubilo, ali pravo človeško srce. Površni svet tega ni videl in kdo bi si bil mislil, da je to oni doktor Zober, o katerem so bile v Volčjaku razne sodbe, ki je sicer tako čudno živel, prihajal in zgineval, včeraj ljudi podpiral, a danes kar s kakim takim smelim činom, kakor v žganjarnici na Rogovih, neu- mnemu ljudstvu neumno vražo potrdil, da vse ve in je lahko tu na mestu, kakor da bi iz tal zrasel ali z neba padel. 18. stran - NOVI TEDNIK St. 2 - 14. januar l9iJŽ št. 2 - 14. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 SVET ZA TELESNO KULTURO PRI ObK SZDL CELJE IŠČEMO NAJBOLJŠO KS! Velik napredek pri predšolski telesni vzgoji 2. seja Sveta za telesno liulturo Predsedstva Občin- ske konference SZDI. Celje, iji jo je kot predsednica vo- jliia MAGDA URH, je po- stregla z nekaterimi dobri- jfli odločitvami na področju celostne predstavitve tele- sne kulture. Iz pripravljene zabeležke povzemamo ne- Katere najbistvenejše ugo- tovitve in zaključke, ki so jih sprejeli člani Sveta. pomembnejše naloge v lanskem letu: sprejet je bil srednjeročni plan razvoja te- lesne kulture v občini Celje, društva s tega področja so se vključila v javno razpravo pred problemsko konferen- co RK SZDL o vlogi družbe- nih organizacij in društev, iz- delan je bil program izobra- 2evanja in usposabljanja ka- drov s področja telesnokul- turne dejavnosti, izdelan je bil popis telesnokulturnih objektov in program investi- cijskega ter tekočega vzdrže- vanja, zaključena adaptacija na Skalni kleti in v grobem na Gričku, izvedeni so bili pogovori s predstavniki prioritetnih športnih panog ter pripravljen program tele- sne kulture za letošnje leto z osnovnimi smernicami: množičnost, izboljšanje or- ganizacijskega in strokovne- ga dela ter boljši dosežki v tekmovalnem športu. Svet je sprejel sklep, da bo eno rednih naslednjih sej v celoti namenil skupnim stro^ kovnim in političnim pripra- vam za izvedbo akcije ■ Išče- mo najboljšo krajevno skup- nost«. Pri tem bo treba tudi poskrbeti za ustrezno število dobro usposobljenih amater- skih kadrov. Člani sveta so tudi raz- pravljali o učnem načrtu osnovnih šol na področju te- lesne kulture. Uvodno infor- macijo je podal Janko Križ- nik. Ocena je, da je učni načrt dober, žal pa presega materialne možnosti in po- goje na posameznih šolah. Tako bo ena od dolgoročnej- ših nalog na področju tele- sne kulture v Celju v izena- čevanju pogojev in možnosti za pouk telesne vzgoje na vseh šolah. Na eni prihod- njih sej bodo govorili o stro- kovnosti, primernosti in ce- lovitem družbenoekonom- skem položaju učiteljev tele- sne vzgoje v celjski občini in o pogojih organiziranosti pouka telesne vzgoje v posa- meznih šolah. ZTKO Celje oz. TKS Celje bosta skupno z Zavodom za šolstvo - enota Celje, pripravila predlog o oblikovanju posebnih razre- dov v osnovnih šolah, kamor bi vključili tiste učence, ki so s svojimi sposobnostmi do- kazali, da sodijo med per- spektivne športnike. Pri tem gre bolj za organizacijo pou- ka, kot spremembe v sicer obstojnem programu. V Celju je bil predvsem v zadnjem obdobju narejen velik napredek na področju predšolske vzgoje, ki vklju- čuje tudi program telesne vzgoje otrok. Tako se je lani naučilo kar 300 predšolskih otrok plavati. Ta podatek bo verjetno letos še boljši, saj so boljši tudi vadbeni pogoji (zimski bazen na Golovcu). Republiški normativi za pouk telesne vzgoje so pre- zahtevni, zato Svet podpira pobudo aktiva učiteljev tele- sne vzgoje, da število učen- cev na oddelek znižajo od se- danjih 36 na 20 otrok za orga- nizirano telesnokulturno vadbo. Najti je treba tudi ustrezno rešitev za financira- nje šol v naravi. Nalog je torej ogromno in vse kaže, da bo letošnje leto plodno, kot morda že dolgo ne. TONE VRABL STRELSKA LIGA V LIBOJAH Občinska strelska zveza Žalec je pripravila 1. kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Na- stopilo je devet ekip na strelišču v Libojah. Rezultati 1. kolo ekipe: 1. SD Griže I 1408 krogov, 2. SD Liboje 1342, 3. SD Šempeter 1328, 4. SD Griže 11 1325, 5. SD Prebold 1305, 6. SIP Šempeter 1298, 7. SD Liboje II 1280, 8. Ženska ekipa SD Liboje 1250 krogov, 9. nepo- polna ekipa Šempetra brez rezultata. Posamezniki: 1. Franc Kotnik, SD Griže, 366 krogov, 2. Jože Turnšek, SD Griže, 353,3. Milan Kveder, SD Liboje, 351,4. Peter Turnšek, 347, 5. Avgust Mastnak (oba SD Griže) 345 krogov itd. 2. kolo bo na sporedu v nedeljo, 17. ja- nuarja. Odstreljali bodo skupaj šest kol, vsa pa na strelišču v Libojah, ki je edino v občini ustrezno za takšna tekmovanja. DRAGO GRESAK VEČ POZORNOSTI LIKU ŠPORTNIKA Nekaj misli iz uvod- nega poročila predsed- nika Izvršnega odbora TKS BOJANA PLANIN- SKA na zadnji seji skup- ščine TKS Celje: • V Celju jc čutiti stagna- cijo \ prioritetnih športnih panogah! • Stanje dela v naših društvih je /elo različno: od rednega dela preko »površ- nega« di) takšnega, ko tisti, ki so funkcijo sprejeli, sploh ne delajo! • Splošna ugotovitev je, da Območne zveze sploh ne delajo! • Problem so teknH)valni sistemi, ki so se tako razširili, 'da predstavljajo posebno breme /a vsa društva! • Takoj je treba določiti vloge centrov, nosilcev kvali- tetnega športa! • naprej jc treba dolo- čiti pogoje za prehod športiii- ka i/, ene v drugo sredi-io! • Osnova za nadaljni raz- voj je delo s selekcijami, kjer /ai)stajamo. Pri tem je treba vztrajati, kajti to je garancija /a razvoj! • Strokovno usposablja- nje vseh. zlasti tistih, ki dela- jo z drugimi! • Cas je, da se sedanja le- stvica prioritetnih športnih panog preveri in po potrebi tudi spremeni' • Vzgoji mladega špt)rtni- ka je treba v društvu posvetiti vso pozornost. \sakem društvu bo morala biti komi- sija ali organ, ki bo skrbel za to pomembno področje lika pravega športnika. T. VRABL V__y TELESNA KULTURA V ŽALSKI OBČINI 1981 MNOŽIČNOST IN REKREACIJA V akcijah sodelovalo 23.300 občanov Telesnokulturna skupnost in Občinska zveza'za telesno kulturo Žalec sta bili tudi v preteklem letu nosilki tele- . sne kulture v žalski občini. Obe organizaciji nista odsto- pili od smernic za leto 1981, kakor tudi ne od sklepov RK SZDL s konference o telesni kulturi. Športna rekreacija je osta- la kot osnova pri nadaljnem razvoju telesne kulture v ob- lini. V Žalcu pravijo, da je nemogoče razvijati katero- koli športno-tekmovalno pa- nogo brez osnove teleSno- kulturnega znanja. Aktiv- nost se je lani najbolj odvija- la preko telesnokulturnih or- ganizacij, katerih je v občini 60. Vidnejše rezultate pa so dosegli pri planinskih poho- dih, izletih, orijentaciji ter Pohodih z obujanjem tradicij NOB (4330 članov), taborniki 2 organiziranimi prireditva- fi^i (1600 mladih), šolska športna društva, ki so se ^ed letom pomerila v 12 ^Portnih panogah (5499 mla- dih), sindikalne športne igre (2400 zaposlenih), strelstvo si Je utrlo pot med množične Panoge, vendar še premalo ■^ed najmlajše v šole. Občin- ska strelska zveza združuje v občini 8 družin z 824 člani. Nekatere akcije so v minu- lem letu privabile veliko šte- vilo mladih in starejših. Po KS so pripravili tedne športa i;rbie, Žalec, Vinska gora, polzela, Gomilsko, Vran- sko), OK ZSMS Žalec je pri- pravila športne igre mladih, Občinske trim igre (kolesar- jenje, plavanje, pohodi itd.). Posebno zanimiva so tekmo- vanja za športno značko v VVZ in šolah ter tekmovanje invalidov in upokojencev. Iz obširnega poročila, ki ga je pripravila TKS Žalec za sejo skupščine TKS Žalec je tako razvidno, da je lani v organi- ziranih akcijah sodelovalo 63 odstotkov prebivalstva obči- ne ali 23.300 občanov vseh starosti in kategorij. Priredi- tve pod geslom »Telesna kultura v obrambi domovi- ne« so bile izvedene v 51. ak- cijah, katerih se je udeležilo 10.162 občanov. Akcije so bi- le izvedene po programu SLO in Ds ter obujanja tradi- cij NOB. Glede na to, da želijo v ob- čini Žalec na tekmovalnem področju izhajati iz množič- nosti je razumljivo, da se vr- hunski rezultati ne pokažejo čez noč, vendar pa so se eki- pe uvrščale v sam republiški vrh (odbojka, rokomet, ne- kateri posamezniki smučarji skakalci, nogomet, kadeti). Ugotovljeno je tudi, da je de- lo s selekcijami sicer dobro, a žal še vedno preozko, kar seveda onemogoča hitrejši razvoj tekmovalnega športa v nekaterih igrah z žogo. V republiških ligah nastopa 12 ekip, imajo pa tudi nekaj mladih talentov v atletiki, ki pa se vključujejo v AD Kla- divar Celje. V letu 81 so sicer pridobili nekaj vaditeljev, inštruktor- jev in trenerjev, a žal še za 60 odstotkov premalo glede na velike potrebe množičnega športa, kakor tudi tekmoval- nega. Novih objektov lani niso zgradili. Sredstva so bila na- menjena za vzdrževanje tele- snokulturnih objektov v ob- čini. Ob koncu pa je treba dodati, da so bili tudi stabili- zacijski ukrepi v telesni kul- turi v žalski občini stalno prisotni, saj so se ob spreje- tih dotacijah telesnokultur- ne organizacije obnašale zelo racionalno ter si z amater- skim-volanterskim delom prihranile okrog 60 odstot- kov sredstev. TONE TAVČAR IZVRSTNO PROTI JESENICAM v Celju sta gostovali moštvi Jesenic in Kranjske gore. V srečanju proti Jeseni- cam (4:4) so Celjani pokazali vse svoje znanje. Vse tri peterke so zaigrale srčno, odprto in predvsem rutinirano, tako da Jeseničani niso mogli prikazati svoje prave igre. Resda so gostje povedli s 3:1, toda v drugi in tretji tretini so Celjani pokazali toliko znanja in volje, da so preobrnili rezultat in povedli 4:3. Že je bila na pomolu senzacija, ko je najboljši igralec srečanja Suvak izenačil rezultat. Rezultat 4:4 (1:2, 1:1, 2:1) je tako popol- noma realen. Strelci za celjsko Cinkarno so bili Poljanšek 2, Bratec in Lesjak. Tri dni pozneje smo ponovno videli lep in izenačen hokej. Mlada ekipa Kranjske gore je pokazala vse lepote ho- keja in »ponesla« Celjane, ki so se morali močno potruditi, da so ob koncu slavili z rezultatom 3:1 (1:0, 1:1, 1:0). Strelci so bili Poljanšek, Grabler in Bratec. V obeh teh tekmah pa so ponovno zai- grali zelo dobro igralci tretjega napada in obrambe Kerkoš, Sendelbach, Zorko, Perčič, Marčec in Bernjak, ki so v mno- gem pripomogli, da so igralci prve in druge peterke lahko več počivali in po- tem dosegli večjo storilnost. Do konca prvenstva je še deset sre- čanj. Od tega bodo igralci Cinkarne igra- li v Gosteh sedemkrat zapored. V Celju bo ponovno prvenstvena tekma šele 13. februarja med Cinkarno in Medvešča- kom. Medtem Cinkarna gostuje: proti Medveščaku 13. L, Olimpiji 16. L, Parti- zanu 23. 1., Spartaku 30. 1., Crveni zvez- di 3. 2., Jesonicam 6. 2. in Kranjski gori 10. 2. J. KUZMA NA KRATKO KOŠARKARSKE VESTI V moški republiški ligi so odigrali 8. kolo. Elektra je iz- gubila v Trbovljah proti Ru- darju 77 proti 55 (najboljši strelec Rozman 24), medtem ko je štorski Kovinar doma premagal Fructala 107 proti 77 (najboljši strelec Planko 28). Na lestvici je Comet še- sti, Kovinar sedmi in Elektra osma, vsi pa imajo po osem točk. V 9. kolu bo Comet igral doma z mariborskim Branikom, derbi pa bo v Šo- štanju med Elektro in Kovi- narjem. V ženski republiški ligi so odigrali 9. kolo. Derbi je bil v Konjicah med Cometom in Rogaško, kjer so zmagale do- mačinke 66 proti 55. Najbolj- ša pri Cornetu je bila Pajen- kova z 18. koši, pri Rogaški pa Virantova, ki je tudi dala 18 košev. Celjska Libela je presenetila z zmago v Ptuju proti Dravi 61 proti 50, naj- več košev pa je dala Cenclje- va 22. Na lestvici je Comet tretji. Rogaška peta in Libela osma. V 10. kolu bo Rogaška igrala doma proti Jesenicam, Comet gostuje v Mariboru, Libela pa pri vodečem Mengšu. TV KADETI LIBELE BREZ PORAZA V 6. kolu republiške lige vzhod so kadeti Libele v Za- gorju premagali domačine 83:52 in ^o tako na vrhu le- stvice brez poraza. Strelci: Ulaga 18, Govc 15, Cvikl 2, Polutnik 17, Turk 15 in Ur- banija 12. V 7. kolu bodo v nedeljo, 17. ianuarja nastopi- li ob 9. uri v Tehničnem cen- tru proti trboveljskemu Ru- darju. Od 20. do 24. januarja bo ekipa kadetov Libele nasto- pila kot republiški prvak na državnem kadetskem prven- stvu v Skopju v Makedoniji. Poleg njih bodo še nastopile ekipe Crvene Zvezde, Zadra. Beograda, Jugoplastike, Ra- botničkega, Bosne in Vojvo- dine. Vsaka celjska zmaga v tej močni konkurenci bo ve- liko priznanje! RUDI JERIC ROZMAN IN MIKLAVŽINA V BEOGRADU v Beogradu je bil tradicio- nalni »beli kros«, kjer je na- stopilo 400 tekmovalcev iz vse Jugoslavije. Zmagal je Zdravkovič iz Cuprije, med- tem ko sta se na odlično dru- go oz. tretje mesto uvrstila Celjan Rozman in Velenjčan Miklavžina. NAJBOLJŠI SLOVENSKI STRELCI Izbrah so najboljše sloven- ske strelce za lansko leto v naši republiki. Alenka Jager je bila najboljša v nacional- nem razredu, ekipa mladink SD Celje pa najboljša slo- venska ekipa zaradi dvakrat- ne osvojitve republiškega in državnega prvaka. ZMAGAL LESKOVŠEK PRED LAHOM Na tretjem spominskem turnirju za Stankom Štorma- nom, ki ga je pripravilo Društvo invalidov Žalec, je zmagal Leskovšek pred La- hom in Primožičem. JOŽE GROBELNIK ROKOMET v Žalcu je bil v soboto kvalifikacijski turnir mla- dink za klubsko zimsko pr- venstvo Slovenije. Nastopile so tri ekipe, v finale pa se je uvrstila ekipa Drave. Rezul- tati: Vransko Drava 7:17(3:7). Šmartno : Drava' 10:18i4:8). in Šmartno - Vransko 13:11 (5:6). Vrstni red: 1 Drava. 2. Šmartno, 3. Vransko. Pred 100 gledalci so srečanja dobro vodili Culk, Novak in Lužar (vsi Žalec). T. TAVČAR NOV KEGUAŠKI KLUB V LAŠKEM Kegljanje dobiva nove raz- sežnosti med športniki širše- ga celjskega območja. Tako bo v petek, 15. januarja, usta- novni občni zbor kegljaške- ga kluba tudi v Laškem. Ob 16. uri se bodo zbrali številni kegljači iz Laškega v sejni sobi SIS in prejeli pro- gram dela. Na ustanovni zbor vabijo vse prijatelje kegljanja v Laškem in Reči- ci. Nov kegljaški klub Laško pa bo že kmalu nastopil na rednih tekmovanjih v regiji. J. K. HMEZAD OB KONCU PETI Končalo se je področntj pr- venstvo vzhodne Slovenije v kegljanju ženskih ekip. Med devetimi moštvi so nastopile tudi tri ekipe iz širšega celj- skega območja. Po dobrem nastopu v Mariboru so ob koncu osvojile kegljal ke Hmezada iz Žalca peto me- sto (porušile so 13.197 keg- ljev), mladinska ekipa Celja je bila šesta (13.106) in Šent- jur sedmi (12.659 kegljev.) DVAJSET EKIP V REGIJSKI LIGI V vse močnejši kegljaški dejavnosti bodo letos nasto- pili v dveh regijskih keglja- ških hgah predstavniki 20 ekip. V I. ligi Celje, Šoštanj, Kovinar, Ingrad, Moste, Ra- deče, Hmezad, Dobrna, Tek- stilna Prebold in Konus. V II. ligi pa. Obnova, Šentjur, Avto Celje, Lik Savinja, EMO, Cinkarna, Tim Laško. Gornji grad in Obrtnik Celje. V 1. kolu se bodo pomerili v II. ligi: Celje - Radeče, In- grad - Konus, Dobrna - Hmezad, Šoštanj - Moste in Kovinar - Prebold. V II. kolu prihodnji teden pa: Radeče - Prebold, Konus - Kovinar, Moste - Ingrad, Hmezad - Šoštanj in Celje - Dobrna. ZMAGA IN PORAZ V MARIBORU Hokejisti na ledu Cinkarne so s pionirsko in mladinsko ekipo gostovali v Mariboru proti Stavbarju v srečanjih za republiško prvenstvo. Mladinci Cinkarne so pre- magali Stavbar 19:1 (4:1, 3:0,12:0), medtem ko so pio- nirji izgubili 0:5 (0:1,0:2,0:2). Za mladinsko moštvo so do- segli zadetke: Strašek 5, Ber- njak in Žlof 3, Felicijan in Stante 2, Mernik, Koprivni- čar. Tovornik, in Cretnik po enega. MLADINCI AERA NAJBOLJŠI Mladinsko moštvo RK Ae- ro nadaljuje z uspehi. V Ce- lju je bil polfinalni turnir za republiško prvenstvo mla- dincev. V močni konkurenci petih moštev severovzhodne Slovenije so igralci Aera pre- močno osvojili prvo mesto z osmimi točkami pred Fuži- narjem iz Raven, Branikom, Ormožem, ki so zbrali po 4 točke ter Veliko Nedeljo, ki je bila peta brez točk. Rezultati Celjanov: Aero - Fužinar 19:11, Aero - Velika Nedelja 21:7. Aero - Ormož 26:11 in Aero - Branik 19:10. S tem uspehom bodo Ce- ljani ponovno nastopili v fi- nalu republiškega prven- stva. V kolikor zmagajo še na tem prvenstvu, bodo zasto- pali Slovenijo na klubskem prvenstvu Jugoslavije. To pa že sedmič, kajti do sedaj so bili trikrat prvaki in trikrat drugi. J. KUZMA 20. stran - NOVI TEDNIK St. 2 - 14. januar l9iJŽ št. 2 - 14. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 S TEMELJNEGA SODIŠČA V CELJU TRI LETA IN POL ZA UBOJ Agresivnost in karate udarci Petčlanski senat celjskega Temeljnega sodišča, Enota Celje je po dvodnevni obrav- navi obsodil 27-letnega Fran- ca Zumerja iz Vodnikove uli- ce v Celju na tri leta in šest mesecev zapora, 24-letnega Bojana Vedlina z Brega v Ce- lju na leto dni zapora in 25- letnega Armanda Brežnika iz Delavske ulice v Celju na štiri mesece zapora, pogojno na eno leto. Lani, 27. oktobra zvečer, je prišlo do prepira med Boja- nom Vedlinom in Cedom Žižkom. Ker Vedlin sam ni bil dovoli pogumen, je šel po Franca Žumerja, da bi mu pomagal. Obadva je potem Armand Brežnik ob približ- no 20.30 pripeljal z avtomo- bilom pred Vinotoč v Vrun- čevi ulici v Celju. Vnel se je prepir med obe- ma skupinama (v drugi sta bila poleg Žižka še Josip Ca- futa in Štefan Kores), najprej pa sta se stepla Vedlin in Ži- žek. Vedlin je kmalu-pobeg- nil, Žižka pa je nato pretepel Zumer. Zadal mu je nekaj močnih karate udarcev, ki so bili usodni. Huje ranjenega Žižka pa so prepeljali v celj- sko bolnišnico, kjer je čez dva dni umrl, Franca Žumer- ja pa so 30. oktobra priprli. Sodišče je pri izreku kazni Francu Zumerju - tri leta in pol zapora - kot oteževalno okoliščino upoštevalo, da je Zumer prej treniral karate, in pa tudi njegovo agresiv- nost. Upoštevali so tudi olaj- ševalne okoliščine, pred- vsem, da je Zumer živel v zelo težkih razmerah, da še prej ni bil kaznovan in mne- nje izvedenca-psihologa, da je Zumer zelo rad pomagal prijateljem, če so bili v stiski. Zal večkrat tudi v pretepih. Bojana Vedlina je senat obsodil na leto dni zapora in upošteval, da je bil že prej kaznovan in pa da je do pre- tepa prišlo na njegovo inicia- tivo. Armand Brežnik je dobil pogojno kazen, ker se je zna- šel pred Vinotočem bolj po naključju njegova izpoved pa je tudi bistveno pripomo- gla k temu, da je sodišče lah- ko ugotovilo dejanske okoli- ščine. S. SROT PROMETNE NESREČE OTROK PRED AVTOMOBILOM Po Iršičevi ulici v Celju je vozil voznik osebnega avto- mobila JANKO MOGU, 22, iz Zepine in pri bloku št. 4 zapeljal v desno na parkiri- šče. Tedaj pa je z zelenice predenj skočil 3-letni deček, ki se je zaletel v avtomobil in padel ter se težje poškodo- val. TRČILA V DREVO Iz Skal proti Velenju je vo- zila z osebnim avtomobilom ALOJZIJA MIHALINEC, 36, iz Titovega Velenja. Ko je pripeljala vzporedno z resta- vracijo ob jezeru, jo je na po- ledeneli cesti začelo zanašati in je s sprednjim delom vozi- la čelno trčila v drevo. Vozni- ca se je težje poškodovala in so jo odpeljali v slovenjegra- ško bolnišnico. USODNA POLEDICA Voznik osebnega avtomo- bila KAREL ŠUNKO, 45, iz Celja je vozil iz Arje vasi pro- ti Titovemu Velenju in v Pi- rešici ga je na poledeneli ce- sti zaneslo na nasprotni voz- ni pas. Nasproti je pripeljal OTO TRBOVSEK, 38, iz Ti- tovega Velenja, ki je sicer za- viral, kljub temu pa je trčil v Sunkovo vozilo. Iz Arje vasi je pripeljal tudi MATEVŽ CVIRN, 36, iz Celja, ki je opazil avtomobila, ko sta tr- čila in se je nameraval uma- kniti v levo s ceste, pa mu to ni uspelo. Zadel je v Trbov- škovo vozilo. Škode je za 250.000 dinarjev, lažje je ra- njen voznik Surko, težje pa njegova sopotnica. S CESTE V DROG Skozi Preserje, to je na ce- sti med Letušem in Sentru- pertom, je vozila z osebnim avtomobilom ANA MA- ROLT, 34, iz Mozirja. Na po- ledeneli cesti jo je zaradi ne- primerne hitrosti začelo za- našati jn je zapeljala v desno ter trčila v betonski električ- ni drog. Voznico in sopotni- co je vrglo iz vozila in obe sta se poškodovali. 22. stran - NOVI TEDNIK St. 2 - 14. januar l9iJŽ št. 2 - 14. januar 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 KAKO JE CELJE POSTALO MESTO ŠZ KRONIKE C^LJSKšH GROFOV Objavljamo kratek odlo- mek, iz sicer obširne kroni- ke celjskih grofov, govori pa o tem, kako je grof Fride- rik Celjski povzdignil trg Celje v mesto. Mi, Friderik, po milosti božji grof Celjski, Ortenbur- ški in Zagorski, ban v sla- vonskih pokrajinah, pripoz- namo za nas, za naše dediče in potomce in javno razgla- šamo s tem pismom vsem ti- stim, ki ga bodo videli čjli sli- šali brati, da so prišli k nam naši zvesti občinski možje v imenu meščanov našega me- sta Celja in so nas ponižno moledovali in prosili, da bi jim takšne milosti in svobo- ščine, s katerimi so bila dru- ga mesta na Štajerskem oblagodarjena in obdarova- na, milostno dali in jim tudi nekatere pravice dodelili, ki so pozneje pravzaprav po od- stavkih naštete in so jih do tega časa brez omembe vre- dnih pritožb uporabljali ter katere bi torej odslej naprej hoteli milostno imeti za po- polnoma običajne pravice. Torej smo mi uslišali taiste naše celjske občane, ki so nas vztrajno in ponižno mo- ledovali in prosili, in smo nje in vse njihove potomce me- ščane taistega našega mesta, s tem in tudi v pričakovanju, da bo taisto naše mesto Celje torej v bodočih časih pri ljudstvu in premoženju in tudi s hišami toliko bolj pri- dobivalo, popolnoma osvo- bodili in jih tudi v vsej zave- sti delamo svobodne s tem pismom v tolikšni meri, da bodo vse milosti, svoboščine in pravice uživali in jih taisti morejo in morajo rabiti tako, kakor je bila dana milost in svoboščine drugim mestom na Štajerskem. In mi dajemo, postavljamo in menimo tudi, da se njim v vseh njihovih potomcih od nas, naših dedičev in potom- cev torej odslej v tem nobe- ne novotarije, zmote in ovire ne smejo več zgoditi in so vse lokavosti in pridržki od- pravljeni. Mi smo jim tudi obmestje za taisto naše mesto dali, - vedoč v moči tega pisma -, ki se začenja pri mostu čez Ložnico, na tej strani zveri- njaka, od tod mimo loke do hoste, na pol poti do Sv. Du- ha rn od tam do hriba Golov- ca, kjer stoje vislice, in od tod nato spet navzdol do Hu- dinje in čez potok Voglajno, ki je mejnik plemičev, in od taistega kamna prav do kri- ža, ki stoji na jahaški potj na Gornje Celje, in od tod dalje ob Savinji do dvorca, ki je bil nekdaj Pruckhlerjeva lastni- na, in nato spet čez Savinjo prav do mladega studenca in od tod prek vinogradov navzdol do Lisce, do dvorca, imenovanega Pobrežje, ki je bil nekoč lastnina Konrada Saurauerja, in tako odslej naravnost spet čez Savinjo do gori imenovanega mostu. In v taistih mejah in mejni- kih naj sleherni mestni so- dnik, ki ga bomo mi, naši de- diči in potomci ali naš oprav- nik postavili, vse zadeve izvršuje, v čemer ga ne sme nihče od nas, naših dežel- skih sodnikov ali drugih na- ših oskrbnikov motiti niti ovirati. Nadalje smo jim tudi mi- lost izkazali, da jim ni treba nam niti našim dedičem in potomcem več od njihovih gostilnic odslej nobenih davčnih denarjev dajati in odrajtovati, temveč naj bodo popolnoma oproščeni, da bodo odslej svoje vino brez teh dajatev davčnih denarjev točiti in razpečevati mogli. Tudi naj bodo oni torej vnaprej vsake tlake, ki so jo bili doslej nam dolžni in ob- vezani delati, popolnoma Oproščeni, ker smo jo jih oprostili zavoljo tega, da bo- do mogli svoje hiše odslej zložnejše tesati in zidati, k čemur so se tudi zaobljubili in nam obljubili, vendar mo- rajo biti pokorni za mesto obzidje, ki smo ga začeli zi- dati s tlako, ki je sem in tja napovedana, dokler ne bo taisto mestno obzidje popol- noma dozidano. Tudi smo milostno dovoli- li, da ne bomo od.slej več za- htevali, da bi nam morali dvorsko vino dajati, držati pa morajo svoje gorske pra- vice, na to naj naš opravnik pač dobro gleda, da ne bodo v tem mudili, temveč morajo te gorske pravice držati in iz- polnjevati. , Potem ko so se taisti zgo- raj imenovali naši meščani pritožili, da je večji del hiš v mestu, za katere menijo, da so svobodne in nočejo biti pritegnjene v skupno priza- detost, postavljamo in ureja- mo, da naj tisti, ki menijo, da so njihove hiše svobodne in se ne bavijo z nikakršno tr- govino niti obrtjo v taistih svojih hišah, imajo takšne naše svoboščine, ki so jih do- bili od nas in naših predni- kov in jih uživajo; kateri pa v svojih hišah gostilnico, trgo- vino in obrtnijo hočejo imeti, taisti pa morajo biti z našimi meščami v vseh rečeh enaki, ker je tako pravično in imajo tudi v drugih mestih take pravice in navade, brez pri- držkov. Mi smo tudi taistim ome- njenim meščanom m njiho- vih potomcem našo hišo, kjer so stanovali naši vojšča- ki, ki stoji na trgu in ki je bila lastnina ranjcega Henrika Erlauerja. podelili za rotovž in ga prepustili, zatorej pa ga bodo prezidali in ga rabili za svoj rotovž in ga uporabljati mogli in morali brez naših in vseh naših dedičev in po- tomcev motnjav in ovir, brez pridržkov, vendar v takšni meri, da bodo oni nam pusti- li izbo, kjer je spravljeno orožje, in nimajo tam nobe- nega opravka, ker smo si to pač pridržali. V potrdilo tega pisma za- pečateno z našim visečim pečatom, ki je bil obešen po Kristusovem rojstvu štirinaj- stotega leta in nato v enain- petdesetem letu, na nedeljo Judica v postu. Celje, 1493, 183 list iz Kronike Stegenšek je v obcestnem zidu pred graščino opazil kot spolio vzi- dano marmornato heraldično ploščo z letnico 1570 in vzpenjajočim se ri- som - grbom trebniških gospodov. Nad južnim vhodom v graščino je evidentiral grbovno ploščo baronov Egkh iz 1630 z napisom: INNO- CENT FREVHER ZV EGKH VND HVNGERSPACH ERBLANDSTA- BEL MAISTER IN CRAIN WD DER WINDISCHEN MARCH - AN- NA MARGARETTA FRAV ZV EGKH GEBORNE FREYN VON VND ZV TATTENPACH MDCXXX. Na Jugozahodnem pod- porniku je bila vzidana napisana plošča grofa Gotfrida Tattenbacha: GOTFRID FREIHERR ZV TAT- TENPACH HER^l ZV GONWITZ, LANDSPERG, TREBENEK, HAV- SENPACHER AVF CHRANICHS- FELD^VND STATTENBERG PAN- NIER HERR ANNO 1636. Graščino so verjetno pozidali med leti 1630 in 1636, v času, ki'ga zame- jujeta citirani napisni plošči. Sestav- lja jo sedemosni, dvonadstropni osrednji objekt, h kateremu se z leve in desne v nekoliko navzven zamak- njeni stavbni črti prislanjata mlajša, za nadstropje nižja, štiriosna objek- ta. Fasada osrednjega objekta je poudarjena s stebriščnim vhodom z altanom, razen tega pa teče vzdolž cele fasade v prvem nadstropju ho- dnik, ki počiva na močnih konzolah in je zavarovana s kovano železno ograjo. Vse fasade so predelane, oblikovno poenostavljene, iz novej- še dobe. Strehe so strme, dvokapne, nad stranskima objektoma poudar- jene s po dvema, baročno oblikova- nima mansardnima okencema. Osrednji trakt je v pritličju obokan. Oboki so večidel banjasti, na robo- vih sosvodnic poudarjeni z grebeni. Iz vhodne avle, ki je opremljena z novejšim lesenim opažem, se po stopnišču - tu je vzidan marmornat lavabo iz 17. stoletja - povzpnemo v nadstropje. Tu sta dve sobi okrašeni z baročnim štukiranim stropom, v eni pa je bogat kasetiran strop. V graščini je nekaj dragocene drobne opreme, tako dva marmorna kami- na, reprezentančna vrata, poudarje- na s kaneliranima stebričema in okrašena z intarzijo itn. Na južni (dvoriščni fasadi je več oken oprem- ljenih s starimi kovanimi mrežami, v steni pa je vzidanih nekaj reliefno obdelanih renesančnih marmornih spolij, tako marmorna niša z moški- ma hermama ob strani, plošča z ro- zetnm vencem in vrhnji del polkrož- ne niše z angelskima glavicama. TAVČARJEV DVOR (Rietz), dvor Na robu strnjenega naselja, Rečica ob Savinji 54 v Zgornji Savinjski do- lini. Občina Mozirje. Dvor je prvič izpričan ob koncu 16. stoletja, ko ga je od Hansa Jurija Hurnussa kupil ljubljanski škof Ja- nez Tavčar (1580-1597). Za njim ga je posedoval njegov stričnik Gašper Tavčar. V rokah te rodovine je bil dvor še o. 1885, ko je umrla zadnja potomka Uršula Tavčar. Med obema vojnama je bila stavba v posesti An- tona Fiirsta. Dvor . je . enonadstropna, 3x5 osna, močno predelana stavba z del- no še ohranjenimi elementi iz časa svojega nastanka. Prednja fasada, obrnjena proti cesti, je členjena z novejšimi maltastimi gredami, pila- stri, podokenskimi in nadokenskimi okviri. Na desni stranski fasadi se na mestih, kjer se je debeli novejši omet odluščil, kažejo ostanki bogate baročne arhitekturne in ornamental- ne poslikave. Os prednje fasade je poudarjena s širokom, polkrožno sklenjenim portalom, opremljenim z reliefno - dekorativno poudarjeni- ma plitkima kapiteloma in drobnim sklepnim kamnom ter širokim, zdaj enostavnim štiridelnim oknom, pre- delanim iz nekdanje bifore. Ta se je še ohranila nad polkrožno sklenje- nim portalom s posnetimi robovi in odbojnima kamnoma na začelni strani stavbe. Bifora je kmečko eno- stavna: polkrožna loka sta opita na čokate pravokotne stebriče s široki- mi, potlačenimi kapiteli. Notranjšči- na je podobno kot zunanjščina moč- no predelana, vendar so v pritličju, ki ima delno še vedno funkcijo kleti, ohranjeni banjasti oboki, v nad- stropje pa drže stare kamnitne stop- nice. Portala, bifora in nekatera okenca datirajo stavbo v 16. stoletje. TRNOVLJE (DurnbuchI), urad, dvor Izginuli dvor v istoimenskem na- selju pri Celju. Občina Celje. Dvor je stal na območju celjskega deželnega sodišča. 1527 sta ga pose- dovala Wolfgang in Jurij iz Dobrne. Po Wolfgangovi smrti sta si 1561 de- lila posest Ivan Lienhart in Konkor- dija pl. Himmelberg. Pogled na Tavčarjev dvor v Rečici NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec- Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednil Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija Marjela Agrež, Milan Božič, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenk-' Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je ceni dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 -CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105