*AZPRAVA o ustavnih spremembah
Slovenija bo zaživela kot suverena samoupravna in državna skupnost
^Itnji teden se je v Sloveniji s sejo republiške konference SZDL *°*e,a javna razprava o drugi fazi ustavnih dopolnil. Ta druga faza '® l>Qdaljevanje velike ustavne reforme v Jugoslaviji, katere prvi del je novo uredil razmere na zvezni ravni, medtem ko bodo v drugem ®®HJ sprejeti sklepi, s katerimi bodo posamezne republike uresničile j*^ela o suverenih, samoupravnih in državnih skupnostih.
®’°vno gradivo, ki je bilo izoblikovano na osnovi dosedanjih raz-l^ionj in predlogov iz javne razprave o spremembah zvezne ustave, °do v široki razpravi soočili z interesi, pogledi in stališči delovnih organizacij in strokovnih ustanov ter na tej podlagi izoblikovali s*tupna temeljna politična izhodišča za novo slovensko ustavo.
Tako naj . na
$Z0l
bi rasel dokument — seji 'republiške konference u. - poudarit predsednik Janez ^ —r 'ki bo .izraz potreb In Ja iin prizadevanj delovnih ljudi ^‘avenije in bo začrtat poti, po ka-se bo na podlagi sedanjih ^avn,h sprememb v prihodnje ar-“Oniziraila i;n na vseh ravneh živela veni j a kot samostojna samo-^*avna in državna skupnost.
je govoril o vsebinskih vpra-|~a),|h ustavnih sprememb, ije pred-^n'k Vipotnik ugotovil, da je so-Etična Jugoslavija nastala z za-političnimi odločitvami "jenih narodov in narodnosti, ^ žive v skupni državi in da v njej aijo in razvijajo svoje nacianat-^ "nterese. „ Naj pomembnejši med interesi 'in 'ki enakovredno pri-vsakemu narodu 'in narod-,*'• kat pozitivna posledica na-^ eoosvabodilne vojne je in osta-j... interes za izgrajevanje sociali-jih r'1” družbenih odnosov v pogoje noci'°,nailne samoopredelitve, to travice vsakega naroda in na-nesli, da samostojno upravlja z QH svojega dela. To po je mo-j.. ® samo v pogojih, ko Ima vo-socialni položaj delavski raz-ki je zainteresiran, da! zago-r nacionalno enakopravnost in Sri‘čno bratstvo."
'ja| °*6m je predsednik Vipotnik de-' da dopolnilo družbeniopoflitič-Ve ° s®*ema omogočajo tudi sto-ko|'i 6rnu nar°du, da bolj kot kdaj-. i^ej prevzame odgovornost za tle|* ' c"s'Tn'i razvoj ter obenem svoj . odgovornosti za jugoslovansko Pnost. To ije njegov interes, kii je j| ec*ica vseh pozitivnih hotenj tr<j 6r>‘kega naroda lin ima svoje ^ vraščene korenine v zgodo-' v kateri se je slovenski človek . Za svobodo, nacionalno ne-snajt in suverenost ter za so-
žavah. In samoupravljanje je pri tem novo bistvo samoopredeljeva-nja narodov."
10. oktobra 1971
DRŽAVNOZBORSKE
VOLITVE
V sredo je bila v parlamentu velika razprava o socialistični zahtevi po predčasnem razpustu parlamenta. Po večurni debati, ki je tu pa tam potekala že precej v znamenju volilnega boja, je bil socialistični predlog sprejet z glasovi SPD in FPD, medtem ko je OVP glasovala proti.
Na podlagi tega sklepa parlamenta mora zvezna vlada zdaj razpisati nove državnozborske volitve. V pogajanjih med SPD in FPD je bil kot dan volitev določen 10. oktober 1971.
Vse tri doslej v parlamentu zastopane stranke pa se pogajajo še o morebitnem sporazumu, s katerim bi časovno omejili volilni boj ter sprejeli določene omejitve glede stroškov in osebnih napadov.
Predsednik Vipotnik je v svojem obširnem referatu naglasili, da sodobnejše urejanje odnosov federacije lin republik pomeni istočasno tudi za slovenske razmere, da se republika Slovenija znotraj demokratično gradii. Ta se dejansko vzpostavlja na samoupravno-zdru-ženem delu, na večji materialni in norm Olivni samostojnosti občin, na skupnosti interesov in akcij, na neposrednem odločanju in dogovarjanju delavnih ljudi, občanov ter njihovih delegatov v delovnih, krajevnih in interesnih skupnostih, na organiziranem delovanju, na družbenopolitičnih organizacijah, na enakopravnosti narodov in narodnosti v svojem okviru in v skupni zvezni državi.
V zvezi s sedanjimi spremembami v zvezni ustavi se, podobno kot v federaciji, odpira tudi v Sloveniji vrsta vprašanj in nalog, koko urediti odnose in razmerja v Sloveniji kot samoupravni in državni skupnosti slovenskega naroda In občanov drugih narodnosti. „ V novi republiški ustavi," je izjavil predsednik Vipotnik, .bomo morali uzakoniti odnose, ki bodo trdno postavili na nova tla Slovensko državno skupnost. Izhodišče v tem urejanju pa bo maralo biti dejstvo iin spoznanje, da slovenska država ni samo nacionalna kategorija, ni samo stvar slovenskega naroda, temveč hkrati tudi instrument združenega samoupravljavca. Organizacija Slovenije kot samoupravne in državne skupnosti je stvar celotne družbe, njene nosilke pa morajo biti vse napredne site v Sloveniji."
SLOVENSKI PARLAMENT ZAHTEVA:
Polno zaščito in enakopravnost
za slovenske manjšine v sosednjih državah
V skupščini SR Slovenije so prejšnji teden razpravljali o aktualnih vidikih mednarodnega položaja Jugoslavije in o sodelovanju Slovenije s tujino. Veliko pozornost so posvetili stopnji in razvoju odnosov ter sodelovanja Jugoslavije oziroma Slovenije s sosednimi državami in mejnimi pokrajinami. Pri tem je bilo govora tudi o poskusih nekaterih zunanjih sil, da bi ovirale notranji samoupravni socialistični razvoj Jugoslavije in njeno samostojno zunanjo politiko neuvrščenosti.
Posebej so poslanci razpravljali o nadaljnjih možnostih za razvijanje dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, s katerimi neposredno meji Slovenija. Tozadevno je v poročilu o seji rečeno:
„S posebno pozornostjo so republiški poslanci razpravljali o poglabljanju sodelovanja z jugoslovanskimi sosedi. Podprli so naše zavzemanje, da nekatere sosednje države spoznajo nujnost za takojšen začetek reševanja odprtih vprašanj. Pri tem je najvažnejše vprašanje položaja naših narodnostnih manjšin v sosednjih državah, ki bi manjšinam morale zagotoviti popolno zaščito in enakopravnost. Tako ta vprašanja ne bi več motila medsebojnih odnosov, temveč bi postala pozitivni dejavnik povezovanja dobrih sosedov."
Republiški zbor skupščine SR Slovenije je sklenil, naj izvršni svet do jeseni pripravi kompleksno problematiko in dokumentacijo stališč o zunanjepolitični aktivnosti Slovenije — s posebnim ozirom na odnose s sosednjimi državami in na položaj tamkajšnjih slovenskih narodnostnih manjšin.
Ogromna cena za umazano vojno
Ameriški predsednik Nixon je spet enkrat govoril o vojni v Vietnamu in v tej zvezi skušal dokazovati, da je njegova vlada na najboljši jpoti, da napravi konec ameriški angažiranosti v Jugovzhodni Aziji. Takih zagotovil je bilo dz njegovih ust in iz ust njegovih ministrov slišati že toliko, da jim danes nihče več ne veruje, še najmanj ameriško ljudstvo, ki mora vendar nosati ogromne žrtve, ki jih zahteva umazana pustolovščina v Vietnamu in drugih za povpreč-
ANKETA V SLOVENIJI JE POKAZALA:
Matični narod premalo pozna
položaj in problematiko zamejskih Slovencev
gr_2° Preobrazbo. Združen s pro-i6 si'°m ^ 'n	vodsitvom KP
ju °v®nski narod skupno z vsemi ^'ovanakimi narodi in narod-11 'z bojeval svojo največjo pred 26 'teti in se odločil za eno-pj-otl id'ičn i sistem, v kafe-temelj družbenoekonomskih ij .. s°v samoupravljanje, ki izhaja ^Veko in 'ima za cilj človeka.
°Ver>'ia 'kol samoupravna reQ| 0V in država je zato edino lwna osnova, na kateri lahko de-'ljudje in občani Slovenije za-jfe 'lijejo svoje pristne .interese," t*	',0 poudaril Vipotnik. .Vsaka
cici' .ko se v okviru enotnosti so-
"'stičnih
in družbenoekonomskih
''Uftos
ItjL °v ter osnovne enotnosti po-sistema samoorganizira 'Qj_® “o svoje lastne potrebe in Vq^.®'re- Tako bo samoopredelje-narodav prvenstveno tzra-v samostojnih nacionalnih dr-
Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na univerzi v Ljubljani je izvedel posebno anketo z naslovom „Slovensko javno mnenje 1970“. V okviru te ankete so zastavljali prebivalcem Slovenije tudi vprašanja v zvezi s problemi zamejskih Slovencev. O tozadevnih ugotovitvah ankete poroča ljubljansko Delo v članku z naslovom „Mnenja Sloven-cev“.
Odgovori slovenskega javnega mnenja na ta vprašanja — je uvodoma rečeno v omenjenem članku — so posebej zanimivi zato, ker je bila preteklo leto vrsta dogodkov, kulturnih in političnih, ki so tudi v matični deželi vzvalovili interes za dogajanja v slovenskih skupnostih onstran madžarske, avstrijske in italijanske meje. Odgovori na zastavljena vprašanja kažejo tudi na stopnjo informiranosti in zanimanja za vprašanja narodnega obstajanja v zamejstvu.
# Pri vprašanju, kaj po njihovem mnenju otežkoča narodnostni obstoj Slovencev v zamejstvu, se je največ anketirancev (61,4 odstotka) odločilo za formulacijo „zatiranje slovenskega jezika in majhne možnosti za šolanje v materinem jeziku“. Temu sledi mnenje, da otežkoča narodnostni obstoj obnašanje državnih oblasti ter politično in gospodarsko zapostavljanje, nato mnenje, da živijo pod pritiskom nestrpnih in skrajnih nacionalistov, takoj za to opredelitvijo pa prepričanje, da njihov narodnostni obstoj otežkoča dejstvo, da jih Jugoslavija premalo podpira pri uveljavljanju njihovih pravic.
Postavka jezika kot narodnega osveščevalca — na podlagi teh ugotovitev zaključuje Delo — je bila torej v sklopu možnih ovir narodnostnemu obstoju Slovencev v zamejstvu postavljena na prvo mesto.
0 Na vprašanje, ali imajo Slovenci, ki živijo v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, možnost za svoj narod-
nostni obstoj, so anketiranci odgovarjali v negativnem smislu takole: za Madžarsko 14,2 odstotka, za Avstrijo 13,9 in za Italijo 13,3 odstotka. Pri tem je seveda treba upoštevati, meni Delo, da največ anketirancev razmer na Madžarskem ne pozna. Da imajo Slovenci v zamejstvu le nekaj ali malo možnosti za svoj narodnostni obstoj, pa je za Itailijo izjavilo 38,4 odstotka anketirancev, za Avstrijo 36,4 in za Madžarsko 27 °/o.
Zanimiv je podatek, da kar 74 odstotkov vprašanih nima stikov s Slovenci, ki stalno žive v zamejstvu, oziroma da ima redne stike le 7 odstotkov vprašanih.
0 Za informiranost Slovencev v zvezi s plebiscitnimi dogodki na Koroškem lani je zelo značilen podatek, da je na vprašanje o tem, kaj naj bi pomenile proslave ob 30-letnici koroškega plebiscita v Celovcu za odnose Slovenije oz. Jugoslavije z Avstrijo, kar 31,7 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne vedo nič o plebiscitu, 17,1 odstotka anketirancev pa se je opredelilo celo za formulacijo, da „odnosom koristijo".
Na podlagi teh ugotovitev prihaja Delo do zaključka, da je anketa „Slovensko javno mnenje 70“ na vprašanja o problematiki zamejskih Slovencev pokazala, da so ta vprašanja v zavesti ljudi, ki žive v matični deželi, vendarle premalo prisotna, oziroma še zdaleč ne tako, kot bi to terjala nacionalna osveščenost.
Temu zaključku se lahko v polni meri pridružimo. Čeprav take in podobne ankete ne morejo posredovati absolutno veljavnih podatkov, so vendar lahko zelo koristno merilo. V konkretnem primeru pa podatki, ki kažejo, da je matični narod premalo obveščen o položaju zamejskih Slovencev, niso le zanimivi, marveč bi predvsem morali biti tudi opozorilo in obveznost, da bo v bodoče treba v tej smeri napraviti več — tako s strani zamejskih Slovencev in še zlasti s strani matičnega naroda, ki bo lahko toliko več napravil v korist svojih rojakov v zamejstvu, kolikor bolj bo poznal njihovo usodo.
nega Američana povsem tujih deželah.
In vendar je v omenjenih zagotovilih očitno tudi nelkaj resnice. Da je v zadnjih mesecih zapustilo Vietnam že precej ameriških enot in da jim bodo kmalu sledile še druge, je nesporno dejstvo. Vendar bi bilo povsem zgrešeno verjeti, da se bo Amerika že v doglednem času povsem umaknila iz te dežele. Zlasti pa bi bilo naivno misliti, da je delni umik narekovala načelna sprememba v ameriški vladni politiki. Na to odločitev so nasprotno vplivali čisto drugačni motivi: to je bilo po eni strani spoznanje, da vojaška zmaga nad vietnamskim ljudstvom ni dosegljiva, po drugi strani pa čedalje večji odpor proti voljni med ameriškim ljudstvom samim; v veliki meri pa je 'bilo odločilno tudi dejstvo, da brezmejno naraščajoči izdatki za to vojno čedalje bolj ogrožajo gospodarstvo Amerike.
Kako ogromna je cena, ki jo plačuje ameriško ljudstvo za umazano vojno v Vietnamu, kažejo naslednji podatki: V letih od 1965 do 1971 je Amerika izdala za vojno v Vietnamu 120 milijard dolarjev (to je približno 3,000.000,000.000 šilingov!), kar pomeni, da je moral vsak ameriški državljan plačati za to pustolovščino povprečno 490 dolarjev (12.250 šilingov); to je več kot dvojna „cena“, ki jo je Amerika plačala za prejšnjo vojno v Koreji, ali približno ena tretjina stroškov za drugo svetovno vojno. Še bolj strašne pa so človeške žrtve, kajti do letošnjega februarja je v vietnamski vojni zgubilo življenje 44.610 Američanov, njihovi južnovletnamski zavezniki so zgubili 472.013 ljudi, žrtve osvobodilne fronte znašajo 714.984 oseb, število ubitih civilistov pa cenijo na 325.000.
Vsi ti podatki izvirajo iz uradnega ameriškega poročila, tako da številke vsaj o lastnih izgubah in o žrtvah zavezniških sil gotovo niso pretirane. Ob taki bilanci pa je seveda tudi za odgovorne ameriške politike vedno težje najti »argumente", s katerimi bi mogli še naprej »dokazovati" potrebo in upravičenost ameriške angažiranosti v Vietnamu.
16. jut« 5
2 — Štev. 28 (1513)
v-exyc/n>c^
OD 7. DO 15. AVGUSTA:
20. Avstrijski lesni sejem
jubilejna sejemska prireditev v Celovcu
Čez tri tedne, namreč 7. avgusta, bo v Celovcu odprt letošnji 20. Avstrijski lesni sejem, povezan s Celovškim sejmom. Kot jubilejna prireditev bo — kakor je razvidno že iz dosedanjih prijav — pritegnil posebno veliko število domačih in inozemskih predstavnikov. Tako je napo-
vedano, da bo sejem odprl avstrijski minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Weihs, med številnimi častnimi gosti pa se bodo otvoritve udeležili poleg diplomatskih predstavnikov tudi zahodnonemški minister za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Ertel, romunski minister za lesno in-
dustrijo dipl. inž. Suder, poljski minister za lesno industrijo Popko in madžarski minister za gozdarstvo Dimeny, posebno močno pa bosta seveda tudi letos zastopani sosedni deželi — SR Slovenija ter Furlanija-Julijska krajina.
dni (doslej vsako leto 11 dni), bo spored obsegali kljub temu dolgo vrsto strokovnih posvetovanj iin simpozijev. Strokovni novinarji bodo v tem okviru imeti že svoje 9. srečanje, kii bo letos prirejeno pod geslom „Lesene hiše danes in 'jutri"; sodelovalo bo okrog 50 novinarjev iz 12 držav. Na mednarodnem simpoziju strokovnjakov tesnega gospodarstva pa bodo razstavljali o gozdarski prizvodnji ter o tesno pred el o vatni in papirni industriji.
V ostalem pa bo sejemska prireditev tudi 'letos nudila za vsakogar nekaj novega in zanimivega ter bo za devet dni spremenila Celovec v središče živahnega dogajanja, ki bo pritegnilo mnoge tisoče domačih in inozemskih obiskovalcev.
Zmogljivosti sejma glede na razstavni prostor so že dolgo Izčrpane. Okrog 1600 razstavljavcev rž raznih držav Evrope in iz prekomorskih dežel bo obiskovalcem predstavilo pester izbor najrazličnejših izdelkov in pridelkov posameznih gospodarskih panog; od tega bo dobra polovica razstavljavcev demonstrirala dosežke domačega avstrijskega gospodarstva.
Kot edina sejemska prireditev obsega Avstrijski lesni sejem v Celovcu posebno žagarsko in mizarsko podjetje, ki ju je videti v obratovanju. Tukaj imajo interesenti naj-
Jubileji „Iskre”
Največje industrijsko podjetje v Sloveniji — „Iskra“ v Kranju — je pred nedavnim obhajalo kar tri jubileje: 25-letnico kranjske tovarne, 10-letnico tako imenovane „velike“ Iskre, to je združitve z drugimi podjetji elektrotehnike, ter 20-letnico samoupravljanja. Poleg internih slavnosti v podjetjih je bila osrednja proslava v Preddvoru pri Kranju, kjer je zbrani množioi govoril predsednik republiške skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher.
Kakšnega pomena je danes „Iskra“ ne le za slovensko, marveč sploh za jugoslovansko gospodarstvo, kažejo naslednji podatki:
V	slovenskem merilu zavzema Iskra več kot dve tretjini proizvodnje, v jugoslovanskem merilu pa približalo 18 odstotkov tovrstne proizvodnje.
V	zadnjih letih se je vrednost proizvodnje povečala za 2,7-krat, izvoz za 2,8-krat, število zaposlenih (ki je ob koncu minulega leta znašalo 18.500 oseb) pa za 1,4-krat. Lani so v 15 tovarnah, osrednji komercialni organizaciji Istri Commerce, raziskovalno-razvojnem zavodu in drugih službah podjetja ustvarili proizvodnjo v vrednosti 1,8 milijarde dinarjev, medtem ko je vrednost izvoza znašala 18 milijonov dolarjev.
Vrednost letošnje proizvodnje bo po računih dosegla 1,75 milijarde dinarjev in bo nekoliko manjša kot lani, ker se je zagrebško podjetje RIŽ, ki je bilo prej združeno z Iskro, spet odcepilo. Nasprotno pa bo vrednost izvoženega blaga narasla ter bo predvidoma znašala 20 milijonov dolarjev.
V	bodoče nameravajo proizvodnjo Iskre še znatno povečati, in sicer načrtujejo v prihodnjih letih porast proizvodnje po letni stopnji 20 do 30 odstotkov, porast izvoza po stopnji rasti 30 do 40 odstotkov in zaposlovanje delavcev po stopnji 6 do 8 odstotkov na leto.
boljšo priložnost, da spoznajo najnavejše dosežke tehnike ter dabiljo pobude za racionalizacijo in mehanizacijo.
Mimo tega bo letošnji sejem obsegal še vrsto drugih posebnih razstav, ki bodo razumljivo posvečene zlasti tesnemu gospodarstvu in sorodnim panogam. Tako bo na primer prikazan razvoj lesne industrije v Avstriji, spet druga posebna razstava bo posvečena uporabi lesa v gradbeništvu, prikazana bo mehanizacija tesnega gospodarstva in gozdarstva, prav tako pa bo demon stri rano tudi pridobivanje lesa v gorskih predelih.
Posebno obširna bo razstava lesne proizvodnje vseh vrst. Tukaj bodo nedvomno spet vzbujale zanimanje montažne hiše, s katerimi se bodo poleg Avstrije predstavite tudi Italija, Jugoslavija, Češkoslovaška in Poljska, prvič pa tudi še Romunija in Sovjetska zveza. Prav tako bo spet zelo obširna razstava pohištva, kjer bo obiskovalec srečal vse vrste pohištva iz mnogih držav.
Čeprav bo letošnji sejem trajal te devet
XXI. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM
od 6. do 17. avgusta 1971 v Kranju
Vsakoletna osrednja sejemska prireditev v Kranju je tradicionalni Gorenjski sejem, ki bo letos že enaindvajseti po vrsti ter bo prirejen v dneh od 6. do 17. avgusta. Letošnji Gorenjski sejem bo prvič na novem razstavišču v Savskem logu, kjer je po več letih uspelo dograditi lastne sejemske prostore. Vendar pa s tem še ne bodo mogli v celoti zadovoljiti vseh potreb in želja številnih domačih in tujih razstavljavcev, tako da bo vsaj del letošnjega sejma tudi še v starih prostorih.
Vodstvo sejma se je odločilo, da bo letošnjo sejemsko prireditev organiziralo na naslednjih treh razstaviščih:
0 Razstavišče I — Savski log (novi prostorij, razstavna površina okrog 90.000 m2.
#	Razstavišče II — Osnovna šola z razstavno površino ok. 2000 m2, kjer bo tekstilni del sejma.
#	Razstavišče III — Delavski dom na površini ok. 1200 m2, kjer bo razstava stanovanjske in druge opreme.
Po zanimanju in prijavah za letošnjo osrednjo sejemsko prireditev v Kranju pričakujejo, da bo to doslej največja sejemska prireditev, in sicer tako po številu razstavljavcev, kakor tudi po razstavni površini In izboru blaga.
V okviru sejma bodo organizirali tudi mednarodno modno revijo, ki bo vsak dan sejma v avli občinske skupščine. Na zunanjem gostinskem prostoru pa bo vsak večer zabavni program, pri katerem bodo sodelovali znani domači ansambli.
Da se je Gorenjski sejem v Kranju razvil v pomembno gospodarsko prireditev, je razvidno iz dejstva, da je na lanskem sejmu sodelovalo že 370 razstavljavcev, od tega 70 iz inozemstva, medtem ko je doseženi promet znašal več kot 70 milijonov novih dinarjev. V prihodnjih letih pa nameravajo dograditi še nadaljnje lastne prostore v Savskem logu, kar bo omogočilo, da bodo potem lahko imeli sejemske prireditve samo na enem prostoru, kar bo zanimanje za sejem ter njegov uspeh gotovo le še povečalo.
Naraščajoč primanjkljaj
AVSTRIJSKE PLAČILNE BILANCE
V prvih petih mesecih tega leta se je primanjkljaj v avstrijski plačilni bilanci povečal od 6,7 na 10,8 milijarde šilingov, kar pomeni, da je bil v teh petih mesecih uvoz blaga za dobre 4 milijarde šilingov večji od izvoza. V istem času so bili sicer doseženi visoki presežki v tujskem prometu, vendar je primanjkljaj še vedno narasel od 0,7 na 3,7 milijarde šilingov.
Največji porast uvoza in s tem tudi primanjkljaja je bil zabeležen v maju, ko je primanjkljaj v plačilni bilanci znašal 1222 milijonov šilingov, medtem ko je v istem mesecu lanskega leta dosegel le 149 milijonov. V trgovinski bilanci pa je primanjkljaj od 1289 milijonov šilingov v lanskem maju narasel v letošnjem maju na 2253 milijonov šilingov.
Pomembna vloga dravskih elektrarn
Na tiskovni konferenci Avstrijskih dravskih elektrarn (DDK) sta direktorja dipl. inž. V/erner in dipl. ekon. Kugler prejšnji teden povedala, da bo Družba avstr i js keg a el ekilrogo sp o d a rst v a na Dunaju še te dni predlagala, da se zviša cena električnega toka. O višini tega zvišanja še niso vedeli kaj povedati. Tako se bo tudi elektrika pridružila tisti dolgi tisti dobrin, ki so v zadnjih mesecih postale dražje In ki seveda najbolj občutno prizadenejo najrevnejše sloje v naši družbi.
Na isti tiskovni konferenci, ki so jo pripravili za novinarje iz cele Avstrije in ki je bila povezana z ekskurzijo v Rožek, kjer gradijo novo elektrarno ter na področje nastajajoče elektrarne na Malti, so tudi povedali, da bodo letos jeseni sklenili začetek gradnje elektrarne na Dravi pri Borovljah. Avstrijske dravske elektrarne so eno od najbolj kapitalno intenzivnih podjetij na Koroškem In so tudi v avstrijskem merilu precej pomembna družba. V Avstriji spadajo med 25 največjih akcijskih družb. V zadnjih nekaj 'letih je DDK zgra-
dila elektrarn itn drugih naprav za okoli 10 milijard šilingov.
V	naslednjih letih bo poraba toka narasla povprečno za 7 % v 'letu. Ta porast povsem odgovarja mednarodnemu razvoju in pomeni podvojitev porabe toka do konca tega desetletja. To se pravi, da morajo zgraditi še enkrat tPllko elektrarn, kol jih že imamo, da bi zadostili povečani potrebi.
V	tem sklopu je tudi pomemb-
nost obeh novih obratov v Ro-žeku in na Malti lažje razumeti. Oba obrata sta del grodbenega programa za leta 1970 do 1980. Koroška družba elektrogospodarstva Kelag je na obratu v Ražeku udeležena s 40 odstotki iti na obratu na Malti s 50 °/o.
Elektrarna v Rožeku bo začela delati predvidoma oktobra 1973 s prvim strojem, z drugim ipa maja 1974, maksimalna zmogljivost obeh skupaj pa bo
82.000 kW. Obrat na Malti pa bo imel zmogljivost 135.000 kW in bo priključen na omrežje 1. decembra 1978. Do oktobra 1979 bodo začeli obratovati vsi strdji, ki bodo potem imeli zmogljivost skupno 630.000 kW toka.
Skupni stroški za izgradnjo elektrarne na Malti so predvideni v višini 4,2 milijarde šilingov in za Rožek v višini 945 milijonov šilingov. Obrat pri Borovljah bo zahteval ok. 900 milijonov, obrat pri Galiciji, ki tudi spada v Okvir elektrarn na srednji Dravi, ravnotako ok. 900 milijonov šilingov.
Obrat na Mallti bo ena najbolj produktivnih elektrarn v Avstriji, pa tudi v evropskem merilu bo zavzemal ugledno mesto. Producirali pa bo v glavnem kvalitetni zimski tok.
'Pomembnost elektrarne Ro-žek-Št. Jakob je predvsem v tem, da sodi med tiste obrate, ki bodo gotovi v prihodnjih treh letih ter bodo zagotovili preskrbo do leta 1976, ko bo v Alten-worthu dograjena atomska elektrarna. V tem času bodo dogradili tudi še obrat v Borovljah, ki bo začel delovati leto 1975.
Znani cirkus Sarrasani
BO SPET GOSTOVAL NA KOROŠKEM
Kakor smo v našem listu že poročali, znani nemški cirkus SARRASANI po 33 letih spet gostuje v Avstriji in bo v okviru svoje avstrijske turneje obiskal tudi Koroško.
Na Koroškem se bo cirkus SARRASANI ustavil v naslednjih krajih: v Celovcu od 21. do 25. Julija, v Beljaku od 26. do 28. julija in v Spittalu ob Dravi od 30. julija do 1. avgusta. Vsak dan bo imel dve predstavi, in sicer ob 3. uri popoldne ter ob 8. url zvečer.
Bogati triurni spored cirkusa SARRASANI obsega 20 vrhunskih točk, pri katerih sodelujejo znani artisti iz 15 držav. V »šotorskem mestu" cirkusa SARRASANI živi In deluje 200 ljudi in 200 živali, v glavnem šotoru pa je prostora za 5000 obiskovalcev.
Cirkus SARRASANI bo tudi na Koroškem veliko doživetje za ljubitelje cirkuške umetnosti.
POSIROKOPSVeOJ

WASHINGTON. — Po ameriških F datkih se je vietnamska vojna razvi*2 »najdražjo pustolovščino" Amerike po <jrj gi svetovni vojni. V letih 1965 do 197}) Amerika za to vojno izdala 120 mikj*j? dolarjev (to je okroglo 3000 milijard s‘ lingov), kar pomeni, da je moral posam? ni ameriški državljan za vojno v Vietna® plačati povprečno 490 dolarjev ali ^
šilingov. To je več kot dvojna »cena , . jo je Amerika odštela za vojno v Ko) J
oziroma približno tretjina stroškov za o I go svetovno vojno. Do februarja 197} po ameriških podatkih zgubilo življenj® Vietnamu 44.610 Američanov, v Juza Vietnamu je bilo v tem času 472.013c ^
veških žrtev, število smrtnih žrtev medj^ vernimi Vietnamci in pripadniki osvo .
dilne fronte navajajo s 714.984 oseb* ’ medtem ko število ubitih civilistov cen' na 325.000 oseb.
REYKJAVIK. — Z mandatom za ses»'
ijAVits.. — z. mandatom **-r ,
. ~____vlade poverjeni predsednik ,
ske stranke napredka Johannesson je no zaključil pogajanja z ljudsko url170’ kateri so združeni levi socialisti in ko®^
nistii, ter liberalci. Tako bodo novo
sestavljali predstavniki stranke nap
retfh3.
ljudske unije in liberalne stranke, poteffl je prejšnja koalicijska vlada, sestavljen* socialnih demokratov in konservativk
zgubila potrebno večino.
MOSKVA. — Ob zaključku desetdn^ nega uradnega obiska italijanskega z® njega ministra Mora v Sovjetski zvezi
objavili skupno sporočilo, v katerem^2
kat?
IU j,
o*be državi predvsem zavzeli za sklic .
evropske konference o varnosti, na ~-u naj bi sodelovali tudi Amerika in Kan* HOUSTON. — V Ameriki se pK?r5 ljajo za polet vesoljske ladje „ Apollo ^ s katero bodo trije vesoljci poleteli P ,.j. Luni. Po podrobnem proučevanju dose? vih podatkov o vzrokih smrti treh ^ skih vesoljcev si v Ameriki prizadevajo’ bi podvzeli vse za varnost posadke. ^ so znanstveniki, ki imajo na skrbi. varj ameriških vesoljskih poletov, prapore^ glavnemu štabu NASA, naj še v za°n|ft) trenutku spremeni obstoječi načrt P° •. vesoljske ladje »Apollo 15". Predvsem Pj poročajo, naj bi vesoljci v kritičnih 1
:n ep
poleta, to je zlasti po spajanju lunam ;i
vozila s komandno ladjo ter pri vra1
seh*’
v zemeljsko atmosfero, oblekli P°: vsemirska oblačila, ki naj bi vesoljce z ,} rovali pred naglimi spremembami Prlt v vesoljski ladji.	_	___
spremembami
SANTIAGO. — Osrednje dele lat^J ameriške države Čile je prejšnji teden z.^ silen potres, ki je po dosedanjih J-terjal več kat 80 človeških življenj, tem ko je bilo več kot 300 ljudi P°jTjS;C vanih. Najhuje je bilo prizadeto P?st2^g«/i
mesto Valparaiso, kjer je potres blizu hiš porušil ali tako močno poškodova >
so za bivanje neprimerne. Nekatera m ^ naselja, med njimi tudi takšna s 1 ' prebivalci pa so bila v celoti poru:šer2 ' WASHINGTON. — Vodja repubb^ skih senatorjev v ameriškem senatu m f. Scott je izjavil, da bo sovjetskim pje.. Ojnikom, s katerimi se bo sešel prihodnji ^ sec, predlagal skupni polet sovjetski
........... “	‘ ‘1 je, da nk\
Rusi letlr.i
ameriških vesoljcev. Poudaril je, _da jj kmalu priti dan, »ko bodo Rusi 1® .ufl
ameriških vesoljskih ladjah in Amer‘
v ruskih". Republikanski senator se Moskvi ustavil na poti v Pariz, kj sodeloval na medparlamentarni koni®^
BOGOTA. — Zaradi močnega ^ r je v Kolumbiji prišlo do velikih popla je 6 največjih rek prestopilo bregove- ^ njimi je tudi največja kolumbijska ^ Magdalena. Po še nepopolnih £r je katastrofalna povodenj že doslej 1 jjo' več kot 300 človeških žrtev. Vlada (3| goti ocenjuje, da je položaj v državi P" alarmanten.	* i ok
POREČ. — Pred nedavnim je ** j« ratovati največji hotel v Jugoslaviji, .dl »Albatros" v Poreču, 'ki ima 1574 1 2 f;je postelj. V ta objekt visoke »B“ kateo poje hotelsko podjetje »Plava laguna ^i reču vložilo 95 milijonov dinarjev- . fjj, penziona v Albatrosu znaša 6,5 o ^ ^ domači turisti pa imajo deset od9totk
n><
pusta.
OSLO. — Norveški zunanji Andreas Sappelen je napovedal,^ d*
prihodnjo pomilad ali poletje na LJ°rv ^ >l izvedli poseben referendum, na 'haJruJid{ bodo prebivalci izrekli glede prik) Ji Norveške k EGS. Minister je izrazi ^
da bi Norvežani zavzeli stališče do tega vprašanja.
»nazau
NEW YORK. — Glavni tajnih ~ ^
U Tant
0» ie:
je prejšnji teden izjavil, d3 Ljjj' preklicno sklenil umakniti se s P°.iV k
premično sKiann umasniu se » r s glavnega tajnika svetovne organizaf. mu bo konec tega leta potekel sedanj1 ^e' dat. Med morebitnimi kandidati za.r|j$lc'
ga tajnika OZN omenjajo tudi avs*L df'
ga predstavnika pri Združenih naro Kurta Waldheima.
Ob robu razstave
V radnji itevilki natega lista smo po-°H| da je bila v Ljubljani razstava me-0 Celovec pod naslovom ..Celovec — "° »e predstavlja". Resnici na ljubo je treba povedati, da je pravi naslov stave „Klagenfurt — mesto se pred-»Ija". kar je bistvena razlika.
Celovcu sicer prebivajo pretežno nem-egovorečj ljudje, ampak od tistih 18.000
lorT°*leni!l. k' *e V,ak da" voxif° v Ce'
ec na delo, je kar precejien odstotek 1 s slovenskim materinim oz. pogovor-■ lesikom, da o Celovcu kot upravnem ‘“'»"nem središču tudi za ]užno Ko-^ e sploh ne govorimo. Že zaradi tega » bll° torej samoumevno in v tinteresu Cel '°9c sose<istva med narodi, da bi ^ °»ec na taki reprezentativni razstavi j P,6*tolnici Slovenije predstavili tako ^0<iovinsko kakor tudi v sedanjosti v l0** »logovi bitnosti. Tako pa se tudi ta *S,ava uvršča med vse tiste primere ko-#	• (-»emške") prepotence in zaplanka-
* ki smo jih že vsa leta vajeni. V »o«? *ek»*u. kar ga je na razstavi, je •dno govora le o Klagenfurtu, najbolj »o pa se g|ati pridevniška oblika °9®»hirtskr v slovenskem besedilu.
Ra*
l0(| Ie» ioga, da ima razstava zgolj ape-p. **» *načaj, se pravi, da je zgrajena *ii| VSem na sl*kah, tekst pa brez zveze nel<je v zraku, je izrecna manipulacija _ »vino, saj nikjer ni razvidno, da je y ***c »časih bil pretežno slovenski, c*li V i5rodmo**i'h in da je svojčas bil •skl *loven*ko kulturno središče. Sicer je
*iO SOVAM A •IIZIZZ,,	l,.,u.,»lh -.J.
Ptlkrl.
govora o stičišču treh kulturnih pod-a vse to visi v zraku in je samo J-vonje resničnega stanja, ker je zato^ Qna konkretna možnost za uresničitev •s ‘oiltja v Celovcu samem. Zaiele-s ** **cer kulturno in drugo sodelovanje So ®*6<lniimi deželami, ne pa z drugim z»<iom v |,ti deželi.
Obi,.0 1° razumljivo, da se v knjigi za jl#. ovolce od začetka do konca zrcali ks ,°ka užaljenost Ljubljančanov nad ta-Oogi°,0*ko prepotenco; hkrati pa tudi ob-v,oh tistih, ki so »dobrososedskim |oja >oni'‘ (ki pa v taki obliki ne škodu-III 'dtno slovenski narodnostni skupno-<Sy ° koroškem, ampak vsemu slovenske-0,, »drodu!) žrtvovali svoj nacionalni po-
^ragoceno darilo
n°Vonstanovljeni univerzi v Celovcu
Yorku v rezidenci avstrij-generalnega konzulata je pre-sim, avstrijski poslanik dr. Gruber v
j°ser2k nem a^tu °^'rno knjižnico ^P^Buttingerja v varstvo av-
§c
bilijonov Šilingov, je Buttinger
43 države. Biblioteko, ki obsega liti,0.0'knjig predvsem s področja po-10	Znanosti in je vredna okoli
p.bilijonov Šilingov, je Buttinger v	novoustanovljeni visoki Soli
plovcu. Knjige je začel zbirati gov ^ s pomočjo svoje žene. Nje-na- ! knjižnica obsega menda tudi jj8^bseZnejS° privatno zbirko mark-jo vc”e literature. Sedaj jo prevaža-lijj | P zavojih iz Amerike čez „ve-luzo“ v Avstrijo.
koj .ie pravzaprav ta Buttinger? Oj n je na Zgornjem Avstrijskem. 1iul 1:1111 je s svojim bratom — s treta v1 Za kruhom — priSel leta 1926 iistix ro^.k°- Vključil se je v socia-Spanje v Št. Vidu ob Glini čaj beljaku. Kot avtodidakt je za-s svojimi tovariši študirati dela
Graška stolica za slavistiko
je slavila stoletnico ustanovitve
V	-petek so no univerzi v Gradcu proslavili pomemben znanstveni jubilej: -mineva sto let, odkar so v okviru graške filozofske fakultete ustanovili stelico za slavistiko. Slovesnost ob stoletnici stolice 'je imela izbrano občinstvo — od štajerskega deželnega glavarja iosefa Krainerja preko veleposlanika SFRJ v Avstriji Mitje Vošn-jaka- do dekana filozofske fakultete, univ. prof. dr. Aloisa Ed er j a, rektorja univ. prat. dr. Marescha, predstojnika inštituta za slavistiko univ. prof. dr. Hafnerja ter gostov iz tujine oz. slovenske soseščine, med katerimi je bil tudii univ. prof. Anton Slodnjak.
V	govorih so predstavili plodno preteklost stolice za slavistiko na graški univerzi ter orisati njen pomen In njen -namen. Govorniki so nakazati ključne točke tega stolet-
nega razvalja lin po-udariti odločilno vlogo slovenskih slavistov v tem razvoju, saj so na graški univerzi delovali najbolj znani sl-avilsti, kot Malija Murko, Karel Štrekelj, Rajko Nahtigal, Fran Ramovš im drugi. Posebno zanimivo pa je bito opozorilo predstojnice inštituta za slavistiko univ. prof dr. Aitzetmutler-Sadm-ik na nekatere sedanje probleme stolice, kat -na primer na dejstvo, da študentje, ki začno študirali v Gradcu slavistiko, v veliki večini sploh me obvladajo nobenega slovanskega jezika, zato bi morati začeti uvajati pouk slovanskih jezikov že v srednje šole.
Slovesnost je Izzvenela v znamenju poudarjanja najrazličnejših funkcij graške stolice za slavistiko — od znanstvenih do tujce 'in sosede vedno bolj zbližujočih.
Sodelovanje in sporazumevanje med narodi v panonskem prostoru
Zadnjo soboto se je v Mogers-dorfu na Gradiščanskem končal kulturnobistarični simpozij, katerega osrednja lema je -bila-: »Nacionalni problemi v panonskem prostoru, prispevek za sporazumevanje To zborovanje na avstrljsko-jugoslovansko-madžorski tromeji je bilo prvič prirejeno leta 1969 in je sedaj postalo že tradicija-. Prvi simpozij je -imel samo avstrijsko ude-ležbo, toda že lani so sodelovati tudi jugoslovanski znanstveniki. Med tonskim zborovanjem pa je bila med deželno vlado Gradiščanske, združenjem visokošoIških zavodov v Mariboru (po pooblastilu komisije za kulturno sodelovanje) -in madžarskim institutom za kulturne stike podpisana tudi pogodba o skupnem znanstvenem zborovanju.
Na simpoziju so se srečali politiki iz vseh omenjenih treh dežel. V -pozdravnih govorih so zastopniki Slovenije, Gradiščanske tn madžar-
skega -komi!ata Vas izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, ne samo no znanstvenem področju, ampak tudi v sptošnodružbemih odnosih vseh treh političnih enot v panonskem prostoru. Iz Slovenije je prišel -na zborovanje tudi minister dr. Bračič, -iz Madžarske podpredsednik Vamos iz -komitata Vas, z Gradiščanske pa kulturni referent deželbi svetnik dr. Sinovvatz, deželni svetnik GrohotofSky in drugi.
Uvodno poročilo na zborovanju je i-mel prof. Ferdo Hauptmann, univerzitetni profesor iz Gradca. Naslov njegove — po mnenju zgodovinarjev in politikov zelo objektivne — razprave je bil: Nacionalna vprašanja v Avstroogrski -in baj za politično oblikovanje jugovzhodne Evrope. Teme razprav so časovno omejene, gornja meja je leto 1919. Zborovanje se je začelo v ponedeljek prejšnjega tedna in se je -končalo v soboto
Manca, Engelsa in Kautskega, da bi imel -podlago v boju proti socialni krivici kapitalizma in za -kulturni razvoj človeka.
V	tridesetih letih je bil tajnik socialdemokratske stranke v Št. Vidu. Ko je 12. marca 1934 prišel na oblast zeleni avstrofašizam, je šel Buttinger v ilegalo, -kjer je nadaljeval pod raznimi ilegalnimi imeni svoje delo.
V	tem času je tudi spoznal ameriško študentko glasbe, ki ga je podpirala
V	njegovem delovanju in ki je potem v emigraciji postala njegova žena.
V	New Yorku, kamor je emigriral,
je začel z obširnim publicističnim delom. Najiprej je objavil zajetno kritično zgodovino revolucionarnih socialistov, katerih vodstvo je po smrti Otta Bauerja prevzel. Njegova knjiga „Am Beispiel Osterreichs“ je bila svojčas zelo osporavana. Pozneje je še napisal zgodovino prebujajočega se Vietnama v treh knjigah, ki je prav tako zadela na precejšnjo kritiko, napisal jo je tudi na podlagi tistih tajnih dokumentov, ki so sedaj talko razburili svet.
S sedanjim darilom pa je Buttinger izpričal povezanost s svojo staro domovino Koroško oz. Avstrijo.
RAZPIS
Kmetijska šola v Pcdravtjah, ki je z odlokom ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo dne 22. 4. 1971 dobila pravico javnosti,
razpisuje
vpis učencev v prvi in drugi letnik za šolsko leto 1971-72.
Pogoji za vpis:
1.	V prvi letnik se lahko vpišejo učenci, ki so stari 16 let in so zaključiti obvezno šolanje.
2.	V drugi letnik se sprejmejo učenči, ki so uspešno zaključili prvi letnik kmetijske šole v Podravljah ati kake druge kmetijske strokovne šo-le.
Šola prične s poukom 3. novembra 1971.
Prošnje za sprejem je treba nosloviti do najpozneje 30. septembra 1971 na naslov: Kmetijska šolo Podravlje, 9241 Fdder-lach-Podravlje.
Prošnjam za vpis v prvi letnik je treba priložiti zaključno spričevalo ljudske šote ali glavne šole odnosno poklicne šole (Berufsschule), v kolikor so prosilci tako šolo obiskovali.
Z uspešno zaključeno kmetijsko strokovno šolo (landwirt-schaftliche Fachschule) izpolnijo učenci hkrati obveznosti glede obiska poklicne šole.
Vsa ostala pojasnila dobite pri ravnateljstvu kmetijske šole v Podravljah ati na sedežih Slovenske kmečke zveze in Kmečke gospodarske zveze v Celovcu.
Ravnateljstvo
RAZSTAVA V LJUBLJANI:
Graški oklepi v borbi zoper Turke
Narodni muzej v Ljubljani prireja trenutno zanimivo razstavo z nas-tovom »Graški oklepi v borbi zoper Turke", s katero gostuje v Ljubljani graška deželna orožarna (Landeszeughaus am Joanneum). Razstavo je strokovno pripravil vodja graške orožarne dr. Peter Kren-n, oblikoval pa jo je arhitekt Peter Kosfler.
Razstava obsega blizu 60 originalnih -kasav bajne opreme, kot so oklepi, šlemii, ščiti :in podobno; vsi so -iz graške deželne orožarne, dopolnjujejo 'jih -pa izčrpni opisi o raznih zvrsteh vojščakov In njihove opreme. Graška deželna orožarna -je posebej za -to razstavo izdala tudi katalog, Narodni muzej v Ljubljani ter -Pokrajinski muzej v Mariboru (kjer bo razstava prikazana pozneje) -pa sta založila poseben prospekt, kii vsebuje seznam razstavljenega gradiva ter prispevek o graških akleparskih delavnicah.
Avtorju razstave dr. Krennu je z vztrajnim delom -ter obsežnim študijem virov in ohranjenih -primerkov bojne opreme v graški deželni orožarni uspelo pripisati po večini ne-signirane oklepe in sleme posamez-
nim graškim akleporjem ;ter tako obiskovalcu razstave predočifi zmogljivost in vešči-no teh mojstrov, hkrati pa dopal-nitli podobo o razvoju -i-n pomenu štajerskih obrhi.
Razstava je nedvomno izredno zanimiva tudi za Slovence, saj so prav Slovenski -kraji še -posebno trpeli pod turškimi vpadi. Zato je razstava v določenem pogledu pomembna 'kot -ilustracija tega tako usodnega zgodovinskega obdobja — časa -turških vpadov na slovenska tla 'in v tem oziru dopolnjuje tematiko nedavne občasne razstave Narodnega muzeja v Ljubljani »Orožje -in -bojna oprema od naselitve Slovencev do -konca 17. stoletja" (o kateri smo poročali tudi v našem listu — op. ured.) -in ki je zdaj v nekoliko spremenjeni obli-ki urejena kot stalna zbirka Narodnega muzeja.
V Ljubljani je razstava »Graški oklepi v borbi zoper Turke” odprta v Arkadah na Trgu -revolucije 18, in sicer do 15. avgusta vsak dan od 10. do 19. ure iter ob nedeljah od 10. do 13. ure. Pozneje pa bo razstava prenesena še v Varaždin, Zagreb -in Maribor.

ko se -je Wotf naslanjal k oknu, je stotnik
0j|^® vse bogove tega sveto, vse vajne in vse voditelje.
Cl; se je, da bo sam peljal bojni odred na pomoč na-MjfT*•^rn' Teichnerja, ki ga -je imel za mnogo boljšega od J. J® po-s-lat na naj nevarnejšo točko napada.
V »P®! so prodirali ob vznožju reke, dokler se n-iso znašli nem °9niu zased na obeh pobočjih. Tema je j^6' ° goščavje v ne-prodirno oviro. Zapletati -so se v velo ' Padati po spolzkem kamenju, preklinjati, lezli meter 5r°m naprej ter streljati v dolgih rafalih.

žarečih krogel med vejevjem je kazal stotniku,
ti^i Prodira enota. Sovražn-i-k pa se je oglašal na temni ' Z re<^k'm'' strojničnimi rafali, kot bi bit utHjen na sa-tobu neba, neranljiv in nedosegljiv.
in poročnik Teichner sta vsak na enem krilu ,V°ia!ke v napad. V varstvu noči so se -le prebili pod
Qli® sovražnikov. Le-ti so jih sprejeli z ročnimi gra-'*hi.
L^zii
je oživela; kadar je na robu obrambe rastel val
je ponehavalo pokanje v postojanki. To je imel k) * za dobro znamenje. Dobit je malo več veselja za p Pvadno težavni boj.
dit)^0^ položaji zased, ki so bile razpotegnjene -po gre-skalnatega grebena, so se gorski -lovci ustaviti. Niso
se mogli premakniti ne naprej ne nazaj. Nad njimi -so nevarno treskale granate, spodaj pa so rešetali d-revje rafali. Tako -so se morali ustaviti v vmesnem prostoru -in čakati.
Stotn-i-k -je sam pritomastil skozi grmovje, ves opraskan. Iskal je poročnika. Njegov kurir je izstrelit to-rbo svetlobnih raket, preden sta ga našla. Na vpitje se ni odzvat. Sedel je v zavteju velike skate i-n kadti-l' pipo. Okoli njega so njegovi ljudje ležali z glavami v zavetju.
»Kaj hudiča, mislite, človek božji?” se je zadrl Kniecke. »Ali boste tukaj pri-rastli k zerrtlj-i? Dvignite svoje usmrajene zadnjice," je pla-mit med vojake, jih zgrabit za nahrbtnike in jih pehal dalje. Ravnodušnost teh ljud-i in njihovega vodje ga je vražje razgadi-la.
»Vaše početje -je nesmiselno," -je dejal Teichner, ko se je stotnik -le prebit do njega.
»Naprej mora-m-o, razumete?"
»Seveda... Toda kako naprej? Nam se prav nič ne mudi umreti, gospod stotnik. Za to nepopravljivo neumnost je še dovolj časa. Tudi general Pauilus se je ustavil pred Stalingradom, gospod stotnik. Ne -ponorite i-n ne gonite moj-ih ljudi v smrt," mu je zabrusil nevarno jedko ‘i-n oči so se mu v -svetlobi rakete volčje zasvetile. »Ali ne vidite, da ni nikomur do napredovanja?"
Stotnik se -je ugriznil v ustnice. Niti sklonil se ni, ko so sovražne strojnice klestile veje nad njegovo glavo. Kadar to -tešilo odpove, ga ne premakneš zlepa, kot bi imel opraviti s slonom. »In -koj vendar počnete?"
»Razmišljam. Poslušam streljanje in skušam odkriti 'luknjo. Sed-ite -k meni in prisluhnite. In prižgite si cigareto."
Krtiedkeju ni preostalo drugega, kot podrediti se Teich-nerje-vi taktiki. Sedel je. Ko sta pokadilo, je dejal poročnik:
»Zdaj vem, kaj bom napravil. -Predlagam vam, da se polovica ljudi tolče na tem mestu, drugo polovico pa bom sam vlekel -počasi naprej. Plazil se bom ob sovražniku tako
visoko po -pobočju, da bo ogenj ponehal. Tam se mu muznemo -in mu udarimo v hrbet."
iz-
Stot-nrk je privalil v ta edinstveni, novi poizkus v edinstveno norem položaju. Še sam se je zavalil v poročnikovo zavetje in si prižgal še eno cigaro. Zadovoljno je -puhal obilne svaljke dima in sem -in tja živčno viknit, da je vojska vedela, da so v ofenzivi.
Noč nad gorami -je bledela. 'Prati jutru se je iznad reke vzd-ignita megla. Z njeno pomočjo se je Teichner privlekel skozi vrzeli -i-n udarit za-sedam v hrbet. Te so se umikale više proti grebenu, tako da je -i-mel stotnik prosto pot. Tako so gorski lovci prodrli na greben -in zagledali -postojanko ob reki. Nj-i-hovi kriki in -rakete, ki so neutrudno o-svefiljevale pat, pa gosti rafali so oplašili napadajoče. Spodaj je -streljanje -ponehalo, -le tu in tam je še počilo. Stotnik je vedel, da se je postojanka oddahnita.
»Sedaj streljajo te še na smrt prestrašeni nevrotiki, kii hočejo s tem sami sebe prepričoti, da imajo še v -rokah orožje in da jih sovražnik še ne drži za vrat."
Z delom svoj-ih ljudi se je spustil k -rek-i in prodirat proti naselju. Na obrobju medlih luči so zagledali zidove, zavile v dim, in -prizemne bunkerje. Čeprav so signalizirali z raketami, j!h je oškropila strojnica in )tm ranila enega vaja-ka. Hipoma so polegli, stotnik je začel vpiti, da se je slišalo po vsej kotlini:
»Svinje strahopetne, ustavite ogenj! Prišli smo vas rešit, pa nos pobijate, riti preplašene!"
'Potem so v kaionicah vdrli v postojanko. Zdanilo se je že. Branilci so vsi črni, nekateri -krvavi -i-n strgani, -lezli Iz lukenj.
Mrtvi in ranjeni so bili razsejani po vsem naselju.
Napadalci so se umikati razočarani -in utrujeni na nasprotno pobočje. Od časa do časa j-ih je bito videti skozi
Lojze Ude
petinsedemdesetletnik
Pred nedavnim je priznani znanstvenik Lojze Ude obhajal svoj petinsedemdesetletni življenjski jubilej.
Ob tem svojem jubileju Lojze Ude lahko s ponosom gleda na svoje obsežno znanstveno delo, ki ga je opravil na področju borbe za dosego pravic slovenskega naroda, vedno na neizpodbitni znanstveni podlagi. Največ svojega dela pa je jubilant posvetil prav naši narodnostni skupnosti na Koroškem.
Lojze Ude se je rodil v Križah pri Tržiču. Že v svojih mladih letih se je vnel za borbo za narodnostne pravice Slovencev, da bi bili kot narod enakopravni z drugimi narodi v svetu in tako tudi deležni splošnega človečanskega in družbenega napredka. Zaradi teh naprednih gledanj je bil Lojze Ude leta 1918 postavljen pred vojaško sodišče avstro-ogrske monarhije.
Tudi v poznejših letih se je vedno vključeval v tiste kroge, ki so postavljali temelje za boljšo bodočnost slovenskega naroda. V dobi pred drugo svetovno vojno je Lojze Ude deloval kot pravnik in bil sodelavec slovenskega naprednega tiska, leta 1941 pa se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Po zlomu nacizma je bil soustanovitelj Inštituta za narodnostna vprašanja pri ljubljanski univerzi, v katerem je dolga leta vodil oddelek za sever. Za njegovo znanstveno raziskovalno delo v prid koroških Slovencev je Slovenska prosvetna zveza Lojzeta Udeta ob njegovi sedemdesetletnici odlikovala s podelitvijo Drabosnjakovega priznanja.
Ko jubilantu ob njegovem življenjskem jubileju čestitamo, mu želimo še mnogo zdravih let in nadaljnjega uspešnega dela v korist idealov, katerim že toliko let posveča svoje sposobnosti.
Pevski zbor SPD „Edinost“
sodeloval na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični
V Šentvidu pri Stični so letos že drugič priredili Kulturni teden, tokrat pod pokrovitelj s tvom predsednika Slovenske akademije znanosti im umetnosti Josipa Vidmarja. Ta kulturni teden je bil v dneh od 3. do 11. julija 1971 ter je obsegal vrsto kliHumih prireditev, ki so bile v dvorani šentvidske osnovne šole.
Zaključna prireditev letošnjega kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični je bil tabor pevskih zborov, na katerem je sodelovalo 21 pevskih zborov tz Slovenije in zamejstva. Koroško je zastopal1 moški pevski zbor SPD »Edinost" iz Pli-'berka in Primorsko pevski zbor SPD
Slovensko prosvetno društvo »Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na
VEČER
HRVAŠKE FOLKLORE IN SLOVENSKE PESMI
•	v soboto 17. julija 1971 ob 20. uri pri VOGLU v ŠT. PRIMOŽU,
•	v nedeljo 18. julija 1971 ob 20. uri pri RUTARJU V Žl-TARI VASI.
GOSTUJE ZNANI ANSAMBEL »BRAČU BEMNCIZ" IZ KRAPINE NA HRVAŠKEM.
Sodelovala bosta tudi mešani in moški pevski zbor »Danice".
Na to izredno srečanje ste prisrčno vabljeni!
Odbor
Št. Jakob v Rožu
V Podgorjah pri Št. Jakobu je bilo predzadnjo nedeljo veliko srečanje in športno tekmovanje gasilcev. Sodelovale so požarne hrambe iz Podgorij, Sveč, Bistrice v Rožu, Bilčovsa, Št. lija, Doliinčič in Drobolj. Pri tekmovanju so se izkazali kot najbolj uspešni Svečani, ki so zmagali pred škupino iz Bilčovsa, domačini so zasedli četrto mesto, medtem ko so gasilci z Bistrice zaradi tehnične okvare daleč zaostali za vsemi ostalimi skupinami.
Prireditve se je udeležilo lepo število domačinov in tudi tujih turistov, ki preživljajo svoj dopust v teh krajih. Med gosti je župan Gressl posebej pozdravil tudi bilčovskega župana deželnega poslanca Hanzija Ogrisa. Pri podelitvi pokalov pa je župan Gressl naglasil, da taka tekmo-
vanja krepijo pripravljenost gasilcev za primere nesreč, ko motajo hiteti na pomoč. Prireditev se je končala z družabnim srečanjem.
Občina Št. Jakob je po stari navadi tudi v zadnjem četrtletju počastila vrsto občanov, ki so slavili življenjske jubileje. To so bili Emma Rassinger v Kotu (z 90 leti najstarejša jubilantka tega četrtletja), Johana Skok v Podgorjah (85 let), Marija Melicha na Talah (80), Mihael Fug-ger na Hodnim (80), Jožef Ottowitz na Rutah (80, je medtem umrl), Janez Jelenig v Podgorjah (75), Franc Obilčnik v Lesah (75), Katarina Su-cher v Dravljah (75), Richard Kofler v Podrožčici (70) in Marija Schnidar na Bistrici (70 let). Župan Gressl in občinski odbornik Petsohnig sta obiskala jubilante ter jim s čestitkami izročila tudi primerna darila.
»Jezero" Iz Doberdoba; posebno razveseljivo pa je bilo, da je na tem taboru sodeloval fudii zbor porabskih Slovencev, in sicer pevski zbor »Pavel Avgust" iz Gornjega Senika na Madžarskem. Toko je prirediteljem uspelo, da so na tem taboru združili okoli 600 pevk in pevcev ter da so bili zastopani pevski zbori s celotnega slovenskega kulturnega prostora.
Naši pevci so pod vodstvom Valentina Hartmana s koroško narodno pesmijo našli pri publiki navdušen sprejem. Po končanem sporedu naših pevcev 'je zbor na odru pozdravil v slovenskem jeziku avstrijski generalni konzul v Ljubljani dvorni svetnik dr. Heinrich Riesenteld, ki je zatem zborovodji izročil šopek cvetlic.
Višek pevskega tabora je bil skupni nastop vseh pevskih zborov, ki so po povorki skozi Šentvid pod vodstvom prof. Radovana Gobca peli v združenem zboru. Pred tem pa 'je pokrovitelj 2. Kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični Josip Vidmar imel slavnostni govor, v katerem je naglasil veliki pomen
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
na srečanje
Vabilo
GRADIŠČANSKIH HRVATOV IN KOROŠKIH SLOVENCEV V PESMI, PLESU IN GLASBI
•	v torek 20. julija 1971 ob 20. uri pri Cvetniku (Jfigerwirt) v Logi vasi
•	v sredo 21. julija 1971 ob 20.30 uri v kopališkem domu (Kur-saaJ) v Krivi Vrbi.
Sodelujejo:
folklorna in tamburaška skupina društva SLAVUJ z Gradiščanske pevski zbor SPD Loga vas pevski zbor SPD »Bilka" iz Bilčovsa pevski zbor in inšfrumentalni kvartet SPD »Zarja" v Železni Kapli
plesov gradiščanskih Hrvatov in
Prijatelje narodnih pesmi in koroških Slovencev vabi
Odbor
takega 'kulturnega gibanja. Po uradnem zaključku je bila velika veselica.
S tem nastopom so naši pevci iz 'Pliberka lin okolice doprinesli svoj delež k uspehu velike prireditve, na kateri so častno zastopali Slovence na Koroškem.
Uspešen nastop pevskega zbora „Danice“ na Žamanju
Na naš namen, da bi se s svojimi pevskimi nastopi v poletni sezoni postavljali v ospredje in si tudi ne domišljamo, da z našo pesmijo vzpostavljamo »mostove" med narodi, ker vsi dobro vemo, kakšna je resnica. Naša želja je le, da bi gostom iz vseh predelov Evrope, ki so pri nas na dopustu, predstavili našo domovino Koroško takšno, kakršna je. Tako nekako se je izrazil zastopnik zbora Mirko Wakounig v svojih pozdravnih besedah na koncertu pevskega zbora Slovenskega prosvetnega društva „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni v nedeljo zvečer pri Tedlnu na Žamanju.
Pod vodstvom nadvse sposobnega pevovodje Hanzeja Kežarja so pevci mešanega in moškega zbora ubrano
zapeli vrsto umetnih in narodnih pesmi, med njimi tudi nekaj novih, ki jih naši koroški zbori verjetno še niso peli. »Majska noč“ (M. Tomc), »Oj zbogom ti planinski svet" (Gregorčič — J. Aljaž) in nemški pesmi »Oberfuhrn" ter „Hymne an die Nacht“ (L. v. Beethoven) so bile povsem nove v repertoarju »Danice". Poslušalcem je še posebno ugajal hrvaški „Kolo“ z lepim solom sopranistke Anice Kežar. Kot vedno pa so navdušili tudi ostali solisti Greti Bu-čovnik, mladi Foltej Hartman in Mirko Wakounig. Sploh so Šentvid-čani ponovno prijetno presenetili domače in tuje občinstvo, ne nazadnje tudi z vokalno-inštrumentalno sku-
pino.
Ob
koncu je treba poudariti, da
PLANINSKI IZLET
na Stol in Prešernovo kočo
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi vse člane in prijatelje na Izlet na Stol in Prešernovo kočo.
Dobimo se v nedeljo 18. julija med 4.45 in 5. uro zjutraj na Trati (Johannsenruhe), kamor je mogoče prispeti z avtom iz Bistrice v Rožu skozi Medvedji dol v približno pol
zvečer pa bo maša
uri. Ob 7. uri v Velinji vasi.
Opozarjamo tudi na naslednja dva izleta, in sicer 1. avgusta na Obir in v prvi polovici septembra dvodnevni izlet na Triglav, na katera prav tako že danes vabimo.
S planinskimi pozdravi!
Slovensko planinsko društvo
šentvidski ipevci po svoje vendar P1’! spevajo k zbliževanju med naj ' čeprav je zastopnik zbora uvodpP’ skromno dejal, da si ne domisljaJ°’ da s temi nastopi gradijo mosto med narodi. Vsekakor gredo z zg* dom naprej, da je taka oblika ku'tu. nega delovanja na mestu in da J potrebno gostom našo deželo PrlK zati tako, kakršna je. Če bo to P stalo vodilo tudi kulturnim nam večinskega naroda v deželi) tem bo zamisel o gradnji mostovi družijo, lahko postala resni'cn°*' Doslej te dobre volje žal še nis®. dosti videli, marveč si nasprotno P y zadevajo, da bi Koroško predsta' kot povsem nemško deželo —■ kaK. se je to na primer pred nedavn* zgodilo tudi v Borovljah. , Že zaradi tega gre šentvids*1 ipevcem vse priznanje.
oooooooooooooooooooos*0*
RAZPIS
Zveza slovenskih organizmi na Koroškem razpisuje me**0 sekretarja snujočega se šw’
dijskega in dokumentacijske'
ga krožka. V poštev prideJ0 mladi koroški Slovenci — °v' sfrijski državljani z visokošol' sko izobrazbo, ki so pripr«v' Ijeni pričeti z delom na P°' polnoma neraziskanem in ne* obdelanem področju. po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje * kratkim življenjepisom je *,e' ba poslati do 31. julija 1?^ na naslov: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem« Gasometergasse 10,	9020
Klagenfurt-Celovec.
OOOOOOOOOO
<X>0000<X>00<5^
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina:
meglice, kako se vlečejo med drevje. Od veselja, da so rešeni, Nemci še streljali niso nanje.
Na stotnika je vse to vplivalo kot moreče sanje, ki bi se jih rad čimprej rešil. Pa se kljub temu ni pozabil odeti z veličino zmagovalca. Ponosno je z dvema spremljevalcema in nabitim orožjem pregledoval razdejanje po napadu.
Iz razbitega župnišča so vojaki prinašali mrtve in stikali po kletnih prostorih za živimi. Ker pa se je izpod ruševin slišalo stokanje, 'je stotnik odredil svojim 'ljudem, naij jih gredo reševat s krampi in lopatami. Ko je delo steklo, se je napotil v cerkev. Zvonik so granate hudo zadele; kar je ostalo, je bilo vse oškrdbano od izstrelkov. Ob pokopališkem zidu, za katerim je stat brzostrelni top, je jezno sunili z nogo v kup praznih tulcev, da so z až ven k etati po kamenju.
V cerkvi je bilo mrdkatno. Na oltarju so utripale sveče in metale rumen sij po okrvavljenih obrazih mož, ki so ležali drug ob drugem na tlaku. Na eni strani je ležalo šest partizanov, ki jih napadalci niso biti utegnili vzeti s seboj. Med njimi je stotnik prepoznal po poševnih očeh dva Mongola.
»Stavim, da ta dva nista prav nič vedeta, za koga se tepeta, in še manj, zakaj morata umreti. Sovjeti so ju s pašnikov vrgli na fronto, potem so ju propagandne fanfare zvabile k nam, tu pa sta se pod vplivom vojnih dogodkov izmuznita k partizanam in so ju podrle naše krogle. Sijajno, ali ne, poročnik?" je dejal Teichnerju, ki je prišel za njim v cerkev.
Ta je molče prikimal in z nogo brcnil v razdrapan podplat mladega fanta.
»Slabo so obuti, ne preveč dobro oblečeni in tudi preskrba ni kaj prida; vsi Imajo udrta lica in koščene roke. Tisiti v Cerknem so bili bolj rejeni."
»Dobre oči imate, poročnik. Zima je, pa tudli niso vsi funkcionarji in terena."
Teichner je skomignil z rameni. »Vedno si ogledam mrtve sovražnike. Kdor jih zna gledati* mu všasih več povedo, kot izve naš pasji dreser od živih s poostrenim zaslišanjem. Zanima me, s kom se borim."
»Ali morda tudi zakaj?" ga je uščipnil stotnik.
»Ne preveč. Na to mislijo drugi. Menim, da bi se najbrž slabše borit, če bi o tem razmišljal. Mene zanima bolj športna in deloma tudi prestižna stran vojne kot pa ideološka in ekonomska. Zato občudujem pri sovražniku smelost in spoštujem vztrajnost. Tudi oni imajo svoj prav. Mislim, da so človeško povsem nevredni tisti ljudje, ki ne verjamejo v nič."
»Ne vem," je zamišljeno odvrnil stotnik. »Vem samo to, da vaši pogledi niso v skladu s programom stranke, kar pa me prav nič ne briga, dokler iščete luknje v sovražni obrambi in vpadate v Cerkno."
Ogledala sta si še žrtve branilcev, potem pa odšla v šolo, kjer so se po razredih gnetli ranjenci. Med njimi sta našla tudi komandanta postojanke.
Bit je v svoji pisarni — svoj čas je bila to soba šolskega upravitelja. Bled in ves prepaden je trudno težol na železni postelji. Nogo je imel dvignjeno in močno prevezano. Staknil je miitralješkii rafat.
»Zdravstvujte, gospod poročnik," se je nasmehnit stotnik in segel ranjencu v roko. »Za zdaj sem vas rešil gotove smrti. Borili ste se kot levi. Vsa čast vam."
»Nič drugega nam ni preostalo. Tu ni ujetnikov. Nikoli vos ne bomo pozabili. Hvala v imenu zdravih in ranjenih.”
Stotnik se je sprehodili po sobi m govorit:
»Prinašam vam radostno vest. Pomoč se bliža. Ati slišite v tej prekleti tišini bobnenje topov v daljavi? In kmalu boste rešeni tega vražjega kotla.”
»Da, obupno je. Tu Ije še zrak prepojen s sovraštvi ^ »Tako, dragi poveljnik. Jaz odhajam. Tu vam b pustil poročnika Teichnerja, našega najboljšega in četo vojske za vsak primer. Pozdravljam vas. Odboj ker moram organizirati zvezo z mestom in poskrbel* prevoz ranjencev.
. pil
Obiskala sta še ranjence v spodnjih sobah. Zrak r ^ povsod nasičen z duham po jodu in krvi. Ranjenci s° * kali. Stotnik bi jih bil rad razveselil z upanjem na reSl jj Bilo mu je zelo mučno, 'ko je stal sredi sobe in so bi'le ^ vseh uprle vanj. »V 'kako bedastem uin klavrnem stanju^ nekateri," je pomislil. »V enem samem trenutku se 1' a 1'jenje preokrene kakor čolnič sredi oceana. Če 'jo v trebuh ali v koleno, si kripelj za vedno." Naglas Pa „ je obljubil pomoč, bolnišnico pa še dopust; nato *e,^. vedal še nekaj bodrilnih stavkov in zamorjen zapustil 5^fl Zunaj je globoko zajel sapo. Nad reko se 'je me9 ■ I dvignita. Pokazale so se strme senožeti in gozdnati ^
Z vzhodne strani neba je sonce razlilo rumenkasto
lobo 'in vžgalo v stotniku novo voljo do življenja. _ Med ruševinami so zakurili ognje In postavili	|j
kotla. Kmalu je prijetno zadišalo po kuhani hrani-	.
kuhirjev je hodil poročnik Teichner z ročko, polno a Spodbujal1 jih je, da so vneto odpirali konserve svinj* mesa 'In jih mešali z makaroni.	f0}-
Sedel je k ognju, prižgal svojo tirolsko pipo m *e ^ gledoval po vrvežu med hišami, kjer so se Pre^e, ljudje kot mravlje, ki jim Ije nevihta razdejala mravlj,s
Sredi noči so pogasili ognje in se pripravili na Vojska 'je bila vznemirjena spričo vesti, da gredo v rVtLv«
in zadovoljna, ker Nemci niso staknili njihovih p°'
1
LETOVANJE OTROK V SAVUDRIJI:
Obvestilo staršem
V zadnjih dneh smo obvestili vse starše, (katerih otroci' iso bili sprejeti v počitniško kolonijo v Savudriji pod pogojem, da pristojni zdravnik letovanje priporoči.
Otroci odpotujejo v sredo 21. julija 1971. Kakor krnsko leto, bodo otrooi tudi letos potovati s posebnim avtobusom. Starše posebej opozarjamo, da plačajo vozne stroške do Ljubljane in nazaj sami, in sicer 75 šilingov na osebo.
No dan odhoda so zbirališča otrok določena tako-ie: v Dobri! vasi ob 7.20 — odhod točno ob 7.40 uri zjutraj izpred avto-padjelja Štefan Sienčnik; v Celovcu ob 8.00 uri — odhod ob 8.30 uri izpred Casometergasse 10. Starše iz Zilje, Roža in Gur prosimo, da otroke pripeljejo v Celovec trn jih osebno izročijo spremljevalcem.
Stroške za vožnjo naj plačajo pred odhodom v knjigarni .'Naša knjiga", Gasometergasse 10 — vhod Wuifengasse.
Člani Kluba kulturnih delavcev na Jesenicah obiskali Koroško
Pliberk
Včasih je že s podeželja ne na tekočem in
tako, da z novicami moremo biti povsem se zgodi, da o posameznih dogodkih poročamo malo Pozneje. Tako je tudi tokrat, ko z Zamudo pišemo v človeku, kot je bil Stefan Potočnik, ki smo ga pred tedni položili k zadnjemu počitku na pokopališču v Pliberku. Ne bomo 8a pozabiti, saj je za korist naše narodne skupnosti doprinesel veliko požrtvovalnega dela.
Štefan Potočnik se je rodil leta 1895 kot sin kmečke družine v Zvarku. Svojo mladost je preživel doma, dokler ga niso leta 1915 vpoklici k vojakom. Šele po vrnitvi iz v°jske se je izučil tesarske obrti in Pozneje postal tudi tesarski mojster. Vendar mu tesarske obrti zaradi nje-8°ve slovenske narodnosti dolgo ni-s° dali. Tako se je njegova trnova P°t kot Slovenec pričela z zapostavljanjem. Kljub temu Štefan Potoč -
8 I S T R I C A NA ZILJI
^rttonska kulfurna zveza sporoča vtem rojakom na Zilji, da bo pribila bistriška občina za turiste in
domačine
PEVSKI KONCERT
v nedeljo 25. julija 1971 ob 15. uri v Kulturnem domu v BISTRICI NA ZILJI.
postopajo:
Mešani in moški zbor ter pevsko-Inštrumentalni kvartet SPD „Dani-_ ca" iz št. Vida v Podjuni Moški zbor „Jepa-Baško |ezero” rojaki in gosti iz Zilje in belja-*e okolice prisrčno vabljeni!
nik ni obupal. Le še bolj se je vključil v naše narodno in politično delo. Pozneje je postal župan v Žvabeku. S tega mesta so ga nacisti kot zavednega Slovenca odstranili. Po drugi svetovni vojni se je spet vključil v naše narodno delo, tako v prosveti, kot v gospodarstvu in politiki. Bil je dolga leta predsednik in poslovodja domače zadruge, delal je v prosveti in leta 1949 je kandidiral na slovenski listi za deželnozborske volitve.
To so le bežni podatki o življenjski poti Štefana Potočnika, ki ga bomo ohranili v častnem spominu.
Že 'torti smo v našem listu poro čailii, id a so na Jesenicah ustanoviti Klub 'kulturnih delavcev, ki se je (takoj ob ustanovitvi povezali 'tudi s književniki na Koroškem. Sodelovanje med jeseniškimi in koroškimi pisatelji se je medtem še poglobilo. Predvsem pa naši pesniki sodelujejo pri literarni reviji LISTI, ki izhaja kot priloga glasila jeseniške železarne .Žele z ar", saj sta bila v vseh številkah revije s svojimi 'literarnimi prispevki zastopana Valentin Polamšek 'in Andrej Kokot.
Da bi sodelovanje še poglobili, so minuti petek člani jeseniškega Kluba kulturnih delavcev obiskali Koroško, 'kljer so se srečali s tukajšnjimi slovenskimi pisatelji in pesniki. Delegacijo gostov z Jesenic je vodil urednik „2elezarja' in predsednik Kluba Jože Vari, spremljali pa so ga še pesnik Miha Klinar, pisatelj in publicist Črt Šinkovec, 'literarni zgodovinar prof. Emil Cesar in Benjamin Gracer.
Po kratkem izletu po Koroški je bilo pri Miklavžu v Biičovsu srečanje, kjer so se razgovarjali o nadaljnjem sodelovanju oz. poglobitvi dosedanjih stikov. Tega pogovora 'so se udeležili prof. Janko Messner, Valentin Polanšek, Florijan Lipusch 'in Andrej Kokot, ki (je goste po-
Slovenska prosvetna zveza že vsa povojna leta goji prijateljske stike tudi z gradiščanskimi Hrvati, s katerimi delimo isto usodo, namreč, da se moramo boriti za naše narodnostne pravice in obstoj. V okviru teh stikov so naši združeni pevski zbori že večkrat gostovali na Gradiščanskem. Tokrat pa nas bo obiskala tamburaška in folklorna skupina „Slavu/j“, ki se bo na Koroškem ustavila ob povratku s turneje po Jugoslaviji, kamor jih je povabil njihov matični narod.
Z gradiščanskimi prosvetaši bodo nastopili tudi naši pevci in godci. Tako bodo obiskovalci teh skupnih prireditev imeli možnost, da spoznajo kulturo obeh narodnosti. Prvi nastop bo v Logi vasi, drugi pa v Krivi Vrbi. V 'turističnem kraju Krivi Vrbi bo to prva taka prireditev, namenjena predvsem turistom. Izvedena bo pod geslom: narodne skupine v Avstriji se predstavljajo. Za nastop
zdravil v imenu Slovenske prosvetne zveze in domačih literarnih delavcev.
V svojih pozdravnih besedah je tajnik SPZ dejal, da je za koroške slovenske literarne ustvarjalce stik s književniki v matični domovini nujno potreben, in to predvsem zaradi strokovne pomoči, kakor tudi z moralnega vidika. V imenu gostov je spregovoril predsednik Kluba Jože Varil, ki je predstavili posamezne goste, nakar je prav tako poudaril važnost povezave med pisatelji tu in onstran meje ter na-
Obiskali nas bodo bratje z Gradiščanske
gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev v Krivi Vrbi se je Slovenska prosvetna zveza odločila zato, da se s svojim kulturnim, delom predstavi tudi večinskemu narodu in pripadnikom drugih narodov. In to je talko za gradiščanske Hrvate kot za koroške Slovence zelo važno in potrebno, kajti kdor nas bo spoznal po naši kulturi, bo verjetno tudi drugače mislil o nas kot doslej. Zavedamo se, da bodo prireditev v Krivi Vrbi obiskali pretežno tujci. To pa bo za nas oboje tem bolj koristno, ker bodo turisti iz drugih držav videli, da v Avstriji poleg Nemcev živimo tudi Hrvatje in Slovenci.
Prireditev v Logi vasi je seveda prav tako namenjena gostom, predvsem pa naj bo to srečanje med gradiščanskimi Hrvati in koroškimi Slovenci. Zato s svojim obiskom, čeprav ob malce neobičajnem času, pokažimo, da nas druži ista usoda.
Slovensko kulturno društvo „Jepa- Baško jezero"
VABILO
VEČER
SLOVENSKE PESMI
ki bo v nedeljo 25. julija 1971 ob 20. uri v KULTURNEM DOMU v LOČAH.
Nastopajo:
•	Mešani in moški zbor ter pevsko-inštrumenfalni kvartet SPD »Danica" iz St. Vida v Podjuni
•	Ansambel bogoslovcev
•	Moški zbor SKD „Jepa-Ba-ško jezero"
Prisrčno vabljeni!
Šim literatom zagotovil vso možno pomoč s strani Kluba.
Po pozdravnih besedah je stekel prijateljski razgovor. Konkretno so se dogovorili, da bo jeseniški Klub kulturnih delavcev v jeseni posvetil celo številko LISTOV koroškim avtorjem ter ob tej priložnosti priredil tudi nastop naših literatov na Jesenicah. Ob koncu so sklenili, da bodo take pogovore Imeli tudi v bodoče. Ti pogovori se bodo nanašali na nasvete in na ocene novih deli posameznih avtorjev.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRA
Allesin Ordnung?
Der sloivenische Minister Dr. Bračič weilte in Karnten. Die Politiker beider Lunder nabmen die Gelegen-heit wahr, um der Offentlichkeit ivieder einmal Sand in die Augen z« streuen. Sie stellten einmiitig jest, da ji „es in Karnten keine nationalen Probleme gibt“ und daji „das Leben in diesem Raum so jliejit, wie es die Menschen wiinschen, um glticklich und zufrieden zu sein“.
Warum ivurden dem Minister nicht die Eriedhofe in Ebenthal oder Grif-fen gezeigtf Warum hat man Bračič nicht Schulen in Gebieten vorgefiihrt, in denen trotz ziveisprachiger Bevol-kerung jahrelang keine Anmeldung zum ziveisprachigen Unterricht zu verzeichnen istf
Immerhin kann Karnten mit einem europdischen Unikum aufivarten, ndmlich mit dem, daji das Erlernen der Mutter- und Heimatsprache der Willkiir der Eltern ausgesetzt ist. Immerhin Kviinscht die sloivenische Bevolkerung ziveisprachige Ortsbe-zeichnungen u. besitzt keine. Immerhin bemiiht sich ein sloivenischer Kulturverein in Eberndorf jahrelang bei der Gemeinde um eine Sub-vention und hat bis heute keine er-halten, wohl aber ivird ebendort die Volksschule vollkommen einsprachig eroffnet. Immerhin wird in Karnten slozvenisches Eigentum beschddigt, iverden sloivenische Aufschriften ent-fernt, Denkmdler gesprengt oder be-schmiert, ivobei die Tdter in allen Fdllen demonstrativ „unbekannt“ ge-blieben sind und es auch iveiterhin bleiben iverden. Immerhin ivird slo-ivenische Kultur in Karnten totge-schiviegen, iverden Seminare fiir ziveisprachige Lehrer vollkommen deutsch gehalten, iverden Sloivenen offentlich beschimpft, ivird bei der Volkszahlung 1971 in keiner Weise nach der Anivesenheit der Sloivenen gefragt, ivohl aber nach dem evan-gelischen, altkatholischen und mo-saischen Religionsbekenntnis. Immerhin darf der Heimatdienst ungestort die Liquidation des sloivenischen Volkes empfehlen, immerhin iverden Studenten, die auf die Erfiillung des Staatsvertrages pochen, vor Gericht gestellt ušiv. ušiv. — alles genauso, ivie es geivisse Leute im Land iviin-schen.
Offiziell aber ist alles in Ordnung, diesseits und jenseits der Karaivan-ken; die gutnachbarlichen Beziehun-gen und der Kulturaustausch haben alles ins Lot gebracht, es gibt kein Unrecht in Karnten. Schliejllich han-delt es sich bei ali dem ja nur um eine Minderheit.
Florian Lipusch, Leppen-Lepena
^°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKj
drugi mesec so se borili po gorah okoli Idrije. 'Navadili S° nenehnih premikov in menjanja položajev 'ko dežja, li®'> stradanja 'in smrti in vseh drugih težav partizanske ^jne.
Borai čete Orlova so stali po gručah na ravnini v smre-°vem gozdu, kjer se je zbiral Drenov bataljon. Naslanjali se na puške in se polglasno meniti. Že zvečer ista priha-Ja*a na zborno mesto bataljona, 'kil je bili odrejen za Pohodnico brigade, komandant Svairun in njegov najstnik Karel.
Ob ognju so se zbrali člani bataljonskega štaba, četni °,rrandirjii in komisarji. Posedli so po nahrbtnikih, položili ^ožje na kolena in zaupljivo gledali mladega, slokega j rnandontci, ki se je sprehajal z odsekanimi rokami sem . fja ter jim razlagal' najnovejši položaj. V očeh se mu s zeleno utrinjal lesk plamenov in metal sence v njegov ^S|tri, upadli obraiz, kjer mu je krogla zarisala neizbrisno
sled.
Diviziji je grozila nemška protiofenziva iz Ljubljanske ^krajine. Tudi v dolini Soče so zaznati močnejšo koncen-fQcijo čet in prve izvidnlške surtke iz Gorenjske . .. Bri-^Qda je imela nalogo skupaj z brigado Ivana Gradnika Frestreči prve sunke vzdolž prometnih žil' proti Idriji in blo-'Ci Godovič.
Svarun je znal voditi (ljudi ter jim vlivati samozaupanj6 in pogum. Njegove skope besede so bile tako prekleto varne, da so se ob njih opogumili celo črnogledi godrnjači 1,1 celio (-js-hi, ki niso našli smisla za nenehno napadanje ter takšne metode baja. Pojasnil Ije nalogo bataljona v °pu brigade, pohvalili iznajdljivost posameznih čet in £°9raja! vse po vrsti, kar ije zavira to bojni uspeh enot.
° 'je govoril o napadu zasede na gorske lovce v soteski, vS je Orlov ponosno zravnal in si popravil vse jermene; 0 bolnemu Pajku so od zadovoljstva zažarele oči. »Svarun
je duša, on ve, kaj se godi v brigadi; če bi nas večkrat obiskal, bi postati nezlomljivi kot hudiči," si je mislil.
Tiho je prasketal ogenj na robu gtbbeli in pošiljal iskre med vejevje stoletnega drevja. Borci' so od daleč gledali posvetovanje poveljujočih in po svoje razpravljali o dogodkih.
Večerja je bila dobra. Kot bi bili intendanti vedeli, da bo prišel Svairun v bataljon, so neklje stakniti prašiča. Vojko se je tolkel po trebuhu: »Najedel sem se za dva dni, za vsak primer. Hrane nam naj dajo in dovolj municije, pa 'bodo Pajkove politične ure dvakratno zalegle.”
Kocinast mobiliziranec se je med gručo borcev pritajeno jezil: „J>ih gleda! Mi naj stojimo iko drevesa, tam pa se pogovarjajo in mlatijo prazno slamo."
»Prazno slamo mlatiš ti," ga je zavrnil Vojko in tudi Primož ga je pogledal postrani.
Ta dva nista pustila nikomur, da bi neupravičeno godrnjal. Sicer pa je Svarun kmdlu končal posvet in bataljon se je razvrstil v kolono.
Hodili so navzdol, navzgor, počez in spet navzdol skozi gozdove, grape, čez senožeti, kot bi hodili v krogu. Videli so nekaj redkih hiš, kjer so se ustavili in iskali vodnike, in spet hodili. Počivali so redko. Ko pa se je noč prevesila v dan, so stoje dremali, se zaletavali drug v drugega in bili spet budni. Kolono je spremijo! Svarun, ki je nekaj časa hodil peš, ko pa se je pat razširila, je jezdil kortja; ob njem so bili prepričani, da bodo prišli še v varstvu noči, kamor so namenjeni.
Res so se še v bledem mraku ustavili na robu gozda. Pod njimi se je kakor tanek trak vijugala cesta, 'izginila v gozdu in se spet pojavila v kotlinici, kjer so medlo utripale luči v jutranjo meglo. Zagledali so utrjeno gnezdo Godovič.
Vojko je razporedil vod in naročil vsem, naj se vkopljejo. Do dne so se zamotili s kopanjem. Primož si je sam
skopal zaklon. Nalomil je nekaj vej in legel. Jutranja rasa mu je ovlažila obraz. Ob njem je spal Milan, ki mu ga je Vojko dodelil za pomočnika. Bil je še nezaupljiv do njega, ker ga je bil Orlov proglasili za simulonta.
Po tistem, kar mu je bil priredil Orlov s kopanjem jame, se mu je fant zasmilil. Vso pot je vzdihoval pod bremenom. Nosil je dve rezervni cevi in tri škatle nabojev. »Goni ga kakor psa!" je bil Orlov naročil Vojku.
Ko je legel, je takoj zaspal kot ubit. Nekam nelagodno se je počutil med fanti Vojkovega voda, kjer je moral vsakdo, gnan od vsakogar, izpolnjevati svojo dolžnost.
Primož ga je pustil spati. Zastrmel se je na cesto, ki je bila vse bolj razločna. Tudi v postojanki so že marsikaj razločili — najprej hiše, potlej bunkerje po vzpetinah in verigo strelskih jarkov, ki so jih povezovale obrobne goličave okoli vasi.
Nedaleč je ležal Vojko in z daljnogledom pregledoval položaj. Četa se je bila neopazno porazgubila po kotanjah. Borci so se zelo dobro zakamuflirali.
V nenadni svellobi jutra se ni nič zganilo. Primož je skušal pregnati napetost z razmišljanjem. Se vedno ni mogel dojeti, da Ane ni več, da se morda nikoli več ne bo vrnila. »Ni dobro, da pred bojem mislim nanjo namesto na sovražnika. Toda vseeno je bolje mfelliti kot spali."
Z ročno granato, kil jo je potegnit izza pasu, je dregnil pomočnika pod rebra. Fant je naglo odpri oči in se zastrmel v Primoža.
»Pripravi municljo," je ukazal Primož.
Potem je spet mislil na Ano. Kaj, če bi stvar omenili Svarunu, Gorazd pa bi šel do Pemca. Pajk ji je napisal dobro karakteristiko.
Tedaj ga je premotilo lajanje psov lin nekaj puškinih strelov, in spet je zavladala tišina. Postojanka je bila videti zapuščena. Nekaj hiš je bilo od nenehnih napadov požgo-
6 _ Štev. 28 (1513)
16. julij 1971
Pred odhodom na dopust
Avtoriteta ni nasilje
Otroška ubogljivost na eni in avtoriteta Staršev na drugi strani sta dve lastnosti, ki terjata veliko prizadevanj roditeljev. Toda — kolikor je ubogljiv otrok veselje Staršev in okolice, tako je lahko prevelika avtoriteta staršev v škodo njim samim, predvsem pa njihovim otrokom.
Dokler so otroci še majhni, s starševsko avtoriteto ni težav, kajti otroci so nanje navezani, pa tudi starši z ljubeznijo negujejo svoje malčke. Ko pa otroci rastejo in postajajo iz dneva v dan samostojnejši, porodi borba za avtoriteto staršev včasih velike probleme. Družinski krog postaja otrokom preozek, hočejo se izmuzniti iz njega. To ustvarja v starših nemir, zmedo in občutek imajo, da postaja njihov otrok „neposlušen“. Avtoriteta staršev je potemtakem resno ogrožena in mnogi se zato lotijo „poostrenih ukrepov“ — predvsem očetje.
Da bi ohranili svojega otroka čimdalj zase, začenjajo boj, ki je včasih zelo neizprosen in lahko tudi usoden. Rezultat takega boja pa je takle: starši in otroci se v medsebojnih odnosih vedno bolj oddaljujejo, kar se pozneje spremeni celo v sovraštvo in mržnjo. To postane posebej očitno, ko otroci dorastejo in jih telesno ne moremo več kaznovati. To pa je bilo navsezadnje neučinkovito tudi, ko so bili še majhni. Udariti dečka pri 12 ali 14 letih, pomeni priznati pred njim svojo nemoč. Morda to celo pomeni, da smo z njim za vselej prekinili dobre odnose.
Mnogi starši, ki so dolga leta uporabljali udarce kot najzanesljivejše vzgojno sredstvo, morajo proti koncu spoznati, da so se motili. Včasih je za tako spoznanje žal že prepozno. Med otroki in njimi je zazijal nepremostljiv prepad.
Telesna šibkost otrok v primerjavi z odraslimi povzroča v otroku občutek nemoči in podrejenosti. Zato se v otroku vzbudi želja, da bi vendarle pokazal svojo „moč“ in samostojnost. Začetek takega povsem prirodnega in zdravega boja za svojo osebnost se pokaže v zgodnji starosti, največkrat v besedah: „To bom naredil sam!“ V naslednjih letih se ta želja kaže čedalje bolj pogosto.
Res je, da otrok izkazuje svojo „moč“ pogosto ob najbolj nepravem času in na napačen način, toda to še ni razlog, da bi morali z njim obračunati na včasih prav drastičen način. Spoštovanje otrokove osebnosti je pravzaprav osnova pravilne vzgoje. To pa je za mnoge starše zelo težko, ker zahteva od njih, da otroka razumejo, da razumejo njegove potrebe in želje.
Mnogi starši zapravijo svojo avtoriteto pri malenkostih. Brez dvoma je potrebno, da včasih ravnajo strogo in odločno, vendar pa tako ne smejo ravnati prepogosto in brez potrebe. Včasih moramo otroku tudi kaj spregledati. Če vselej zahtevamo, da popusti v svojih željah, ker se nam zdijo te nesmiselne in nepotrebne in če vedno zahtevamo, da se podredi našim zahtevam, bomo dosegli le to, da se bo otrok začel čutiti brezmejno šibak in slab in da bo v nas videl svojega sovražnika. Vedeti moramo, da vsaka naša „zmaga“ po-
le drvi se odpravljajo mnogi starši s svojimi otroki na počitnice. Nekateri so se odločiti za morje, drugi za planine ati pa za oddih prti sorodnikih na deželi. Na počitnice pošiljajo otroke tudi razne družbene organizacije in socialne ustanove.
Sprememba zraka vpliva ugodno na organizem odraslega človeka, io kako šele na Otroka! Posebno za tistega, ki živi vse leto v mestu, kjer vdihutje dan na dan prah in dim, valeč se liz tovarn; v mestu, kjer pogreša sonce in toploto.
Če je Otrok zdrav, Ije prav vseeno, kje bo preživet počitnice, na morju ali v planinah. Drugače pa je seveda z bolehnimi otroki, kajti sprememba zraka povzroča številne
Noge poleti
V tesni obutvi noga, ki se na toploti širi, oteče in boli. Zaradi vseh teh reči bi morale obuti žene poleti čevlje, ki so jih že dobro prilagodile nogi, ki so jih že razširile. Nove čevlje bi morale nositi le krajši čas, najbolje zvečer, po dve ali tri ure, da se noga privadi nanje. Zelo dobro bi se bilo tudi navaditi, da bi čez dan večkrat menjale obutev in to: dopoldan bi nosile udobne sandale brez pet ali s čisto majhno petico ali pa tudi odprte čevlje. Šele popoldan in zvečer bi obule eleganten čevelj.
Priporočljivo |e namakanje nog v vodi, mrzli ali topli, kakor pač kateri ugaja. V vodo lahko damo tudi žlico soli. Hitro se pokaže rezultat — preneha utrujenost, bolečin ni več in kri se svobodneje pretaka. Če položimo utrujene noge na zvišen prostor, se najlažje odpočijejo.
meni za otroka „poraz“. Včasih so taki porazi sicer potrebni in koristni, niso pa edino vzgojno sredstvo. To bi namreč uničilo otrokovo pravo naravo, njegov živčni sistem — pomenilo bi začeti boj proti otroku v pravem pomenu besede.
Mnogi starši, za katere je otrokova poslušnost največja vrlina, ustvarjajo v svojem domu tako vzdušje, da žive njihovi otroci v stalnem strahu pred udarci in grožnjami. Kadar se oče vrne domov, zastane v taki hiši vsaka igra, smeh ali razposajenost. Če otrok kaj vpraša iz gole radovednosti, se lahko zgodi, da že ob prvi besedi dobi klofuto. Tako ravnanje povzroča, da je njihova volja zastrta — ali pa narobe, da otopijo za telesne kazni, da so grobi do sovrstnikov, do mlajših pa sadistični, da mučijo živali in podobno.
Vse to narekuje, da spoznamo svojega otroka, da poznamo in razumemo njegov razvoj, in končno, da ga cenimo in spoštujemo tudi takrat, kadar stori kaj narobe.
spremembe v organizmu. Zalo je najbolje, da se starš-i o tem, kam bodo poslali otroka na oddih predhodno posvetujejo z zdravnikom. Meteorološke razmere namreč neposredno delujejo na organizem, in še posebej na živčni sistem. Zdravniki pravijo, da traja 3 do 6 tednov, preden se človek navadi na kako novo okolje. Bivanje na določenih višinah trna poseben vptrv na človeka. Višina do 400 m, na primer, detUje nanj pomirjujoče, od 400 do 600 m blago dražeče, a višina nad 800 m močno nadraži vsak, posebno pa še otroški organizem.
Na slabotne, blede m suhe otroke, ki jim primanjkuje tek, pa tudi za mallakrvne otroke, deluje najbolj ugodno nadmorska višina od 600 do 1000 m. Tu se otroku ponovno vzbudi tek, svež postane in prične kazati bolj živo aktivnost pri igri.
Za otroke, ki imajo vnetje dihal 'in bronhitis, je izredno priporočljiv oddih na morju, kajti morska klima deluje izredno ugodno na krepitev sluznice, čist zrak in sonce pa krepita kdjpak celotno odpornost organizma, saj je ugotovljeno, da otroci, ki preživijo oddih na morju, često brez vsakršnih bolezni prestanejo jesen in zimo.
Lesni črvi nam povzročajo zelo veliko škodo pni pohištvu in pri vgrajenem lesu. Čeprav nam povzročajo škodo pa se ne brigamo dovolj, da hi jih uničili, ali pa storimo to, ko je že prepozno.
Zaradi vpliva večje vlažnosti, kot je normalna, ob večji toploti in tudi zaradi drugih vplivov, postane les sprejemljiv za okužbo. S pojmom okužbe lahko omenimo lesne arve, razne plesni, celo vrsto hišnih gob, mravlje, ose itd.
Kadar opazimo znake, ki nam potrjujejo okužbo, je navadno škodljivec že dalj časa v pohištvu. Vse je odvisno od stanovanja, njegove lege, rabe, zasedbe, vlaženja, nege pohištva, izvora lesa, prisotnost starejšega pohištva itd.
Redki so danes posamezniki, ki pojmujejo kot nekaj naravnega, da je les treba varovati, ščititi in zaščititi pred škodljivci. Prav sedaj, v juliju in avgustu, je najugodnejši čas za razvoj lesnih črvov. In zato bi morale gospodinje pregledati sedaj leseno opremo v stanovanju in takoj podvzeti kar je potrebno, če so opazile, da 90 les kje načela črvi.
Bencin, petrolej ali terpentin za škodljivce niso smrtonosni. Prave insekticide uporabljamo tako, da z niimi rahlo obrizgavamo vse kote, kjer se škodljivci najraje zadržujejo. Po-raben pa je le tak insekticid, ki ni škodljiv, niti našemu zdravju niti pohištvu, posteljnini, preprogam, oblačilom itd. Šele potem, ko smo pri čiščenju rahlo — v vidu megle — za-
Nasveti za poletje
% Čuvajte občutljivo polt okoli oči z dobrimi očali. Pri oteklih in rdečih vekah, obloge s kosmiči vate iz kamilic ali temnega čaja.
0 Lažje poškodbe na soncu zdravite sami, obloge s sirom ali rahlo drgniti z limono.
Vode, mila, mastne kreme in raznih olj se odpovejte.
#	Sredstva za sončenje nanašajte na polt vedno v senci in namažite tanko, po potrebi mažite večkrat.
#	Zelo občutljiva koža, naj da prednost raje senci ali širokemu slamniku.
Direktno sončenje škoduje.
#	Če se tudi pri kopanju ne morete odpovedati ličenju, uporabljajte samo sredstva, ki jih voda ne topi.
#	Ne čitajte na soncu, nastale bodo drobne bele gube ob očeh.
% K lepo porjaveli polti bolj pristajajo svetli rjavkasti toni ruža kakor vijoličasta ali močna barva.
meglili kote z insekticidom, odstranimo iZ teh kotov prah in nesnago. V nasprotnem primeru le množimo golazen, ko jo s krpo i® omelom razširjamo po stanovanju.
Jajčec lesnih črvov, moljev, ribic, mravelj* pajkov itd. s prostim očesom niti ne vidim® in je tedaj gornja trditev povsem upravičena. Naša nemarnost pri čiščenju in negi pohištva nudi naravnost idealne pogoje škodljivcem za njihov razvoj.
Poskusite!
GOVEJE PRSI V OMAKI
Potrebujemo V* kg govejih prti, tol, 2 žebuli, 2 P°' rodilnika. Vi litra vode, kocko argo juhe, 4 dkg maf' garine, 4 dkg moke in gorčico.
Malo natoljeno meto kuhamo približno poldrug® uro v vodi, ki tmo ji dodali drobno tetekljano čebulo, na četrtine razrezan paradižnik in kocko org* juhe. Iz maščobe, moke in juhe pripravimo tvell* omako in jo začinimo z gorčico. Meto, ki tmo 0* narezali na rezine, polotimo v omako.
SKUTINI SLANIKI
20 dkg ottre moke, 10 dkg turovega matla, 20 dk0 »kute, ičep toli, 1 do 2 jajci in malo kumine.
Med moko tetekljamo turovo matlo, dodamo P4** tlačeno tkuto, tol in jajce. Ugneteno tetto puttlifP na hladnem 1 uro. Nato ga razvaljamo na pomokan detki. S koleščkom ga razreiemo na S cm dolge In 2 cm iiroke rezine, premažemo t ttepenim jajcem* potrotemo t kumino in tpečemo. Ponudimo k sa<*' nemu toku ali pivu.
Da nam črvi ne bodo razjedali pohištva
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKž
nih in razbitih, druge pa so bile spremenjene v utrdbe.
Dan je postojanko prebudil. Po njej so pričeli vrveti ljudje kakor mravlje. Po njihovem nemirnem tekanju je bilo tudi iz daljave lahko sklepati, da že čutijo nevarno bližino sovražnika. Morda jih ije vznemirilo itudi to, da so bile še v mraku presekane vse telefonske zveze in so bili * tem odtrgani od sveta ter prepuščeni sami sebi.
Vajko pa je kot dober opazovalec prav lahko ugotovil, da se pravzaprav ne boje nopoda. Ker so se zbirali po skupinah, je bilo kazno, da se pripravljajo le na izpad, ne da bi vedeli za dve partizanski brigadi, ki sta prežali ob njihovih bokih in čakali, da jim padejo v past.
Vrh vzpetine nad položaji čete Orlova je imel komandno mesto Svarun. Ležal je ob Drenu ter preudarjal 'in ugibal, kam se bodo Nemci usmerili. Kamorkoli bodo šli, jim bo trda predla. Brž ko bodo zapustili svoje gnezdo in udarili na položaje ene brigade, se bo ta umaknila in jih tako zvabila za seboj v gozd, medtem pa bo druga udarila na postojanko.
Tedaj so Nemci pričeli 'klestiti položaje Gradnikove brigade s topovskim ognjem. Brigada jih je drezata že nekaj dni. Po senožetih je zijalo čedalje več črnih likajov.
Na brigadnih položajih je bilo vse tiho. Nemce je to presenetilo in ijh spodbudilo k napadu. Razporedili so se v kolone in kalonke in počasi prodirali v varstvu topov in minometov, dokler se niso znašli v ognju partizonskih mitraljezov.
Z vzpetine so opazovali spopad Svarun, Dren in Orlov. Onkraj doline 'je prodiral sovražnik kot na vojaških vajah. Veter je prinašal čez dolino rezka nemška povelja. Šarci pa so drdrali na vseh koncih.
Vojko ni odmaknil daljnogleda z oči. Kako drugačni so občutki, če spopod samo gledaš lin nisi sam prizadeti Nekako tako se mu je zdelo, kot bi se otroci igrali vojsko.
Kdo ve, kako smešna in nesmiselna bi se mu zdela ta igra mislečih živali, če bi jo opazoval z velike višine in bi bil še manj prizadet!
Res ije — iz daljave Ije vse lepše, manj grozno, nič gnusno. 'Ljudje padajo pod 'kroglami, od daleč pa se ti zdi, kot bi se spotikali. Če kdo ne vstane več, te prav nlič ne gane. Zanimiv šah za generale, ki vodijo vojno le iz daljav in globoko v zemlji skritih zaklonišč. Zabava za politike, dovolj snovi za kabinetski pogovor. Zavoljo takih pogovorov bodo vojne trajale še in še. Saj so za zdolgočasene duhove, za tiste, ki niso neposredno prizadeti, prav tako zanimive kot nogomet, konjske dirke ali angleški lov s konji in hrti na lisico.
Vsi so iz zaklonov radovedno opazovali vršanje prek doline. Billi so neprevidni in so glave dvigali tako visoko, da so jih Nemci opazili.
„Od vseh živih brtilj je le človek bolj radoveden kot opica," je pomislil' Vojko in prilepil glavo k tlom, ko je završala granata in udarila mednje.
„Kako čudno se je vse spremenilo! Ena sama topovska granata nas je iiz gledalcev spremenila v igralce. Igra je postala kri, strah, razparan drob, smrt, gnus ..."
S pobočij onkraj doline je zadonel hura Nemcev, ki so z naskokom prodrli. Krilo Gradnikove brigade se je zlomilo, borci p>a so se že raztepeno umikali.
Svarun je videl, da so Nemci vdrli v vrzel 'ter se razkropiti v gozdu. Napad je spremljal kot taktik, 'ki se mora Vključiti v igro v pravem trenuku. 2e je hotel poslati kurirja k bataljonu na levem krilu, ko so zaslišali hrup motorjev tn presunljivo rožljanje tankovskih gosenic.
Iz Idrije je prihajala pomoč. Prihajala je z nasprotne strani, 'kot so jo pričakovali.
Vse glave borcev Drenovega bataljona so se zasukale v smer prihajajoče kolone. Vojko je obrisal zrklo na puški-
nem daljnogledu, potem pa ije z očmi poiskal Primoža i® mu dal z roko znak. Tai mu je enako odgovoril, porini* Šarca predse 'in ga nameril na cesto.
Na belih vijugah vzpenjajoče se ceste se je prikazat0 kolona. Enajst kamionov in dva tanka. Vozili so v precej Š' njem razmiku. Kolona je bila videti kot velika, hitro P4-6' mikajoča se kačo. Njeno drsenje pa je presekala ekspl®' zija. Prvi kamion se je razletel. Izpod črnega stebra dim® se je po strmem bregu valilo ogrodje, dokler se ni usta" vilo med drevjem. Kolona se ni ustavila. Po zakon® vztrajnosti je drvela naprej, dokler še drugi kamion ni zt®" tel v zrak.
Tedaj je opozorilo zaleglo. Vozila so se ustavila, t* nekaterih so poskakali Nemci se metali pod cesto in str®' kjali z vsem orožjem na bataljon gradnikovcev ki jih t® prvi obsut z uničujočim ognjem. Komandant kolone je uka' zal pognati vozila naprej. Najbrž je mislil, da sta bili dv® mini vse, kar so biti portizani zakopali v cesto.
Zdaj ista na čelu kolone vozila oba tanka in nor® streljala. Kolona pa se ije premaknita te za ovinek, ko 5® je zabliskalo in počilo. Čelni tank je zavozil na mino. strgano gosenico je obstal na robu ceste.
Dolino je napolnilo besno streljanje z vseh strani-Svarun se je dvignil in pokazal z iztegnjeno roko cesto. Na vse grlo je zarjul:
»Bataljon naprej!"
Drenov bataljon se je dvignil in razporejen v strel®® naglo prodiral proti cesti. Prej je bil predaleč od sovr®1 rvika, da bi si kaj prida pomagal z tahkim orožjem. ,,, Nemci niso takoj opariti bočnega naskoka, ki bi ® lahko usoden za njihovo obrambo. Zavedeli so se Š®* ’ ko »o biti borci že na strelni razdalji. Udarili so z vse*** orožjem in tako zajezili napredovanje partizanov.
(Nadaljevanje sledi)
V MEDVEDJEM OBJEMU
Trije tovariši so korakali skozi nepregledne gozdove bosenskih planin k samotnemu grobu padlega partizana. Na ramah so jim plesale puške, kakor pred leti, ko je padel Sava. Niso jih vzeli s seboj zaradi spomina na tiste dni, ko je vsepovsod prežal sovražnik, temveč zato, ker leži Sa-vov grob na samem, daleč stran od Oaselij in cest, na majhni jasi sredi gozdov.
Pri potoku ob vznožju gozdnatega Pobočja se je polkovnik, ki je hodil predaj, ustavil.
»Počivajmo," je rekel, in odložil Puško in nahrbtnik. »Še dobrih dvaj-Set minut navkreber in na cilju bomo."
. Tovariša sta molče odložila. Mico Je stopil nekaj korakov ob potoku, Ppjskal mesto, kjer je bil breg naj-®ižji, legel v travo in hlastno pil. No se je odžejal, je dvignil obraz iz v°de, se oprl na roke in opazoval nasprotni breg. Nenadoma je skočil Pokonci.
»Oho, poglejta!" je vzkliknil.
Vsi trije so ogledovali potacano
travo na nasprotnem bregu in shojeno stezo, ki se je vlekla od potoka v goščavo. Ni moglo biti dvoma: tod so hodili k vodi medvedje.
»Kasneje se vrnemo. Zdaj najprej k Savovem grobu," je rekel polkovnik. Na plitvini so prebredli potok in izginili v gozdu. Više zgoraj so spet naleteli na medvedove stopinje, in prav na vrhu, okrog partizanovega groba, jih je bilo vse polno.
Ko so udobno sedeč v visoki travi obujali spomine na Savo in na viharne partizanske dni, ki so jih preživeli v tej okolici, si niso mogli kaj, da jim oči ne bi švrkale po medvedjih sledovih in po zaraščenem robu gozda. Toda nikjer se rti nič zganilo, še listje v vrhovih stoletnikov ne.
»Kaj pa na medvede sta čisto pozabila a?" je nekam zlobno napeljal polkovnik in se zgovorno nasmehnil.
»Tudi če bi hotela pozabiti nanje, ne bi mogla," se je odrezal Marko. »Kdor je v tvoji družbi, se ne more znebiti mučnega občutka, da ima medveda zraven sebe . ..“
Ta šala jih je spravila v dobro vo-
GEORGES duhamel
Shujševalna kura
Theophil Lebon je preizkusil vsa s*edstva za shujšanje, pa mu nič ni Pomagalo; zdelo se mu je, da se za-\adi njih vse bolj redi. Izogibal pa se N tabletam, ker je bil prepričan, da s° si mnogi z njimi skrajšali življenje.
Njegov prijatelj Gerbot mu je re-*eJ> da pozna nekega odličnega travnika, ki ima čudodelne in popolnoma neškodljive shujševalne ta-bNte. Gerbot mu je kot iskren in Pošten prijatelj dejal:
, Garantiram ti, Theophil, da se v enem tednu znebil odvečnih kilogramov, če boš uporabljal tablete doktorja Cardana. Toda ne pozabi, delujejo samo pred spanjem.
. Theophil je naposled privolil. Ko le prvo noč pogoltnil tableto, se mu le sanjalo, da potuje z ladjo in da je ylslo v južnenm delu Pacifika do rodoloma. Vsi potniki so utonili, on Pa se je rešil s plavanjem na neki Osamljeni otok. Na otoku je zagledal čudovito dekle z velikimi črnimi Oorni 'm bujnimi lasmi. Pričel je teči Za njo, vendar je nikakor ni mogel dohiteti in ujeti.
Ko se je Theophil prebudil, se je Ves kopal v znoju. Vsak večer je ^Zel p0 eno tableto in maratonski ek po otoku se je nadaljeval. Zjutraj Se je prebudil izmučen in oznojen in j sedmih dneh je shujšal za petin-vajset kilogramov.
, Nekega jutra je srečal svojega pri-Pftelja Julesa Meniera. Jules je za-llal od začudenja.
^ Theophil! Ali sanjam? Ali si to
, ~~ Kakor vidiš, Jules, jaz in nihče drug!
Človek božji, če te ne bi podal, bi prisegel, da to nisi ti. Povej / rio, kako ti je uspelo, da si tako
'hujšal!
Theophil mu je pripovedoval o .lnku tablet doktorja Cardana, prav P°sebno lepo pa mu je opisal svoje Jn)e in tisto dekle, ki jo je sedem ni lovil po tistem otoku.
Jules je naprosil prijatelja, naj ga J j? d e k doktorju Cardanu, da bi £di njemu predpisal te čudežne ta-
Jules si je nabavil tablete in vzel Prvi večer eno. Ko je zaspal, se je ^ sanjah znašel na pustem otoku ka-t?r Theophil. Toda nikjer ni opazil 'ste lepotice, ki jo je njegov prija-
da bi on za nočjo
jem in čez teden dni je izgubil trideset kilogramov. Ves besen je odšel k zdravniku in ga vprašal:
— Gospod doktor, zakaj je moj prijatelj odvetnik Theophil Lebon shujšal za 25 kilogramov, pa ni v sanjah toliko pretrpel kot jaz? On je sanjal prijetne sanje in ni pretrpel toliko strahu pred ljudožerci kot jaz...
— Kdo pa ste vi?
— Jules Menier, uslužbenec ministrstva za informacije.
— No, potem se vam pa ni treba čuditi. Gospod Theophil Lebon je privatna oseba in sem ga zdravil privatno, za vas pa plačuje socialno zavarovanje.
W I L L I A M Y U L
ljo. Polkovnik je bil res pravi orjak, velik in plečat, sršečih obrvi in bikovskega vratu.
»Pa se pomenimo, kako ga bomo," je rekel. »Najprej pa se utaborimo nekoliko vstran od tod, da bo kosmati stric bolj brez skrbi. Pojdita z menoj, za lep kotiček vem!"
Še nekaj trenutkov so postali pred gomilo, nato so se zgubili v mladi podrasti. Četrt ure kasneje so se ustavili spodaj ob potoku, vendar precej vstran od medvedjega napajališča, ki ga je bil prej odkril Mico. Ko so postavili šotor in uredili taborišče, so šli pogledat lovišče. O mraku so se vrnili.
Ko se je polkovnik prebudil, se je domala danilo. »Hudiča, zaspali smo in medved se je najbrž že nalokal," se je jezil in budil tovariša.
Pet minut kasneje so bili že na poti. Po visoki, rosni travi so 9topali ko po mehki preprogi. Kolikor so mogli, so pazili, da se jim puške ne bi preglasno zapletale v pritlično vejevje. To ni bilo lahko, kajti čeprav se je že danilo, je bila v gostem gozdu Še vedno tema. Tu in tam je komu ušla pritajena kletvica, ko se je spotaknil ob korenini ali pa zdrsnil na strmih, vlažnih tleh.
»Jaz sem na oilju," je ves zadihan zašepetal Mico in se ustavil pod mogočno bukvijo, ob veliki, čezinčez z mahom preraščeni skali. Mirko je našel svoje stojišče kakih sto metrov više, polkovnik pa se je vgnez-dil nekje nad njim, blizu Savove jase.
Skoraj pol ure ni bilo slišati drugega ko ščebet ptičev. Lovci so bili na svojih stojiščih tihi ko drevesa nad njimi. Jutranji somrak je že prodrl v gozd.
Mico se je naslanjal na bukev, naprezal oči in prisluškoval.
Nič ne bo, zaspali smo in konec, je premišljeval. Že je hotel odložiti puško in si pripraviti udoben sedež, ko je za njegovim hrbtom počila suha veja. Naglo se je obrnil.
Komaj meter od njega je visoko vzravnan stal medved in ga gledal z majhnimi, mežikajočimi očmi.
Mi priporočamo, vi izberite
Anton Ingolič: PRED SONČNIM VZHODOM, zbirka novel,
320 str., ppl.
Nikolaj D. Telešov: SIBIRSKE POVESTI iz stare Rusije,
96 sir., ilustr., br.
Julia Bračič: GRENKA ROŽA, povest iz kmečkega življenja, 224 s)tr., ppl.
Honore de Balzac: IZGUBLJENE ILUZIJE, roman v dveh
knjigah, 764 str., br. Radlvoj Rehar: VIPAVSKE POVESTI, zbirka kmečkih povesti, 126 str., pl.
Jakob K. Heer: BERNINSKI KRALJ, roman iz švicarskega
pogorja, 198 str., br. Janko Kač: MED PADARJI IN ZDRAVNIKI, zgodbe iz zdravnikovega življenja, 120 str., pl. Aleksander Vučo: MRTVE JAVKE, roman iz minule vojne,
276 str., pl.
Arthur Canon Doyle: IZGUBLJENI SVET, roman o nenavadnih doživljajih, 234 str., pl. Vanda Wasilewska: ZASUŽNJENA ZEMLJA, roman iz
poljske zgodovine, 192 str., br. Agaitha Christie: PENEČI SE CIANID, kriminalni roman,
152 str., pl.
| Vlado Habjan: POMLAD VNUKOV, roman liz vojnih časov, 180 str., br.
| Mira Miheličeva: MAVRICA NAD MESTOM, roman 'iz
meščanskega akalja, 264 str., pl.
| Peter Ji!emnioky: NEORANO POLJE, roman iz kmečkega
življenja, 400 str., br. | Afeksej Remizov: NA SINJEM POLJU, roman iz življenja nekdanjih ruskih kmetov, 224 str., ppl. | Davorin Ravljen: ČRNA VOJNA, povest iz prve svetovne
vojne, 120 str., pl.
| OSMI KROG PEKLA, zbirka fantastičnih novel, 160 str., br. | Grazia Deledda: MARIANNA SIRCA, povest s Sardinije,
192 str., pl.
| Miško Kranjec: POMLAD, zbirka novel, 428 str., ppl.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti.
šil.
30
6 j:
12 j| 30 jj
12 I:
. !!
47	::
8 ::
8 ::
15	::
22 ;i
8
10
15
25
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA', CELOVEC, VVULFENGASSE
Od groze je Mico za trenutek popolnoma odrevenel. Tedaj se je medved zganil. Počasi in skoraj preudarno je stegnil šape in Mico je začutil njegovo sapo. Ne da bi vedel, kai dela, je otipal petelina na puški in sprožil.
Po gozdu je odjeknil strel. Mico je začutil ogromno, kosmato medvedovo telo tesno ob svojem. Po ramah in po hrbtu so silne šape cefrale obleko. Še neznosna bolečina, potem
EKSKLUZIVNI LOKALI
1 Zaman lovil. Namesto * dekle, so njega noč Tzeganjali ljudožerci.
lovil
M enter se je prebudil oblit z zno-
V	zadnjem času se v gostinstvu dogaja nekaj prav nenavadnih stvari. Ena izmed njih je zatemnitev, druga, nič manij pogosta, pa spotikanje.
Zatemnitev, ki se je pojavila pred leti v ekskluzivnih ilokdlih, se je sedaj z veliko naglico razširila tudi v ekspresne restavracije, kjer naj bi vam postregli z zrezkom in cmoki v nekaj minutah. Po vsej deželi so lastniki restavracij z vrtoglavo naglico zamenjali običajne svetilke z dvainpolvatnimii plamenčki sveč.
Nova oprema teh lokalov je delo istega dekoraterja. Navdušen nad angleškimi zapori ali gostilnami, ije napolnil prostore s črnimi slikami. Potem je po stenah obesit še stare meče, kopja, sekire, helebarde lin kasitraste plošče. Edini vir svetlobe v tako opremljeni sobi so temno rdeči namizni prti. Svetloba1, ki jo sevajo, spominja na umirajoče sonce za Drakulovimi hribi v Transilvaniji.
V	takšno restavracijo pridete prtipravlijeni, da hitro pojeste zrezek in cmoke. Črno oblečena oseba bledega obraza vas pod kopji, meči, helebardami, sekirami in kositrastimi ploščami popelje k črni mizi in noto se razblini v senci.
Potem se prikaže iiz teme drug obraz. Nekdo, ki je izgubili čet za orientacijo? Sploh ne! To je natakar, ki čaka, da naročile pijačo. Toda to je velika napaka! Danes v večini restavracij prezirajo vzdržnost do pijače, ker želijo oimveč zaslužiti. Vsakdo ki noče piti, pade pri natakarju v nemilost. Ta hitro izgine, verjetno zato, da vas uvrsti na spisek ljudi, ki bodo v jedi dobili smrtonosen strup. In vi čakate, čakate in čakate. Ce čakate dovolj dolgo, se natakar morda čez eno uro vrne z jedilnim listom. Nazadnje spoznate, da bi bilo bolje, če bi bili naročili pijačo.
Seveda postanejo mnogi jezni, ko jih tako 'ignori-
rajo, in začno iskati glavnega natakarja. Toda to je slaba misel! Pred kratkim se je hotel gospod B. J. Button iz Cinoinatija po dolgem čakanju pritožiti. Ženo je pustil pri mizi in se odpravil iskat glavnega natakarja. V temi je zgrešil pravo smer in se zaletel v zid. Sekira, v katero je zadel, je padla s stene natančno na njegovo nogo in mu odrezala dva prsta.
Natakar, ki je videl krvave madeže, je domneval, da hoče Dutton ukrasti namizni prt in je začel kričati: »Ustavite tatu!" Duttona Ije nekdo, ki je tudi čakal na meso 55 minut, ker ni naročil pijače, zamenjal z glavnim natakarjem in ga jezno krepko mahnil z veliko kositrno ploščo.
Dulttonova žena medtem ni ničesar vedela o moževih zagatah. Neki drug gost, ki je v senci zgrešil svojo mizo, pri kateri je bil pustil tajnico, je sedel' na Duttanovo mesto. Gospa Dutton, ki je domnevala, da se je vrnil mož — bilo je pretemno, da bi 'kaj videla, je bila začudena nad nenadno veliko moževo pozornostjo. Ko ji je začel šepetati: »Pojdi na svoje mesto," pa je postala radovedna.
»Si to ti, B. J.?!" je vprašala.
»Ni to Elvira?" je odgovoril tuj glas.
Potem je gospa Dutton zakričala: »Kaj ste storili z mojim možem?”
»Draga, jaz sem tu čez!" je zaklical gospod Dutton. »Poglej moje prste!"
Takrat je že prišel glavni natakar z žepno svetilko in zakonca Dutton zaradi nereda, ki sta ga povzročila, prosil, naj zapustita lokal.
Tistim, ki še niste obedovali v takšni restavraciji, svetujemo, da — tudi če niste željni — naročite »krvavo mory". In ko boste pijačo izliti na mizo, tega sploh ne bodo opazili.
Mico ni vedel ne čutil ničesar več ...
Polkovnik in Marko sta slišala strel. Pognala sta se navzdol po grmovju. Toda ko sta prišla do Mičo-vega stojišča, ni bilo prijatelja nikjer.
»Mico! Mičoooo!"
Vse klicanje je bilo zaman. Poslušala sta v gozd, a nič se ni zganilo. Nekaj metrov niže sta opazila, da je trava pohojena in da je nekaj grmovja nekako potlačenega. Stopila sta po bregu navzdol in ugotovila, da se čudna sled vleče še kar dalje. Budila se jima je huda slutnja in kar samo ju je neslo navzdol.
»Glej!" je nenadoma polglasno vzkliknil Marko in zadržal polkovnika.
Ob trhlem deblu, ki se je bilo pred leti kdaj zrušilo ob elementarni nesreči, sta negibno ležala medved in Mico, tesno objeta. Mico je še vedno skiskal v roki puško.
Polkovnik in Marko sta skočila k tovarišu. Eden je iz previdnosti brcnil medveda, toda ta se ni zganil. Bil je mrtev. Potem sta z združenimi močmi in z žalostjo v srcu iztrgala Miiča iz medvedovega objema. Nii bilo dvoma, da je tudi tovariš mrtev; obleko je imel vso okrvavljeno in raztrgano, obraz popolnoma bled.
Iz roke sta mu vzela puško in polkovnik se je sklonil k njegovim prsim. Pazljivo je poslušal.
»Živi! Slišiš, živi. . . živi!" je nenadoma kriknil.
Res, Mico je živel, slabotno sicer, toda živel je. Nekaj dni sta ga tovariša negovala, potem 9ta ga skrajno previdno nosila skozi gozdove do ceste, od koder so ga prepeljali v bolnišnico. Počasi je okreval.
Podzavestni pritisk na petelina gori pri bukvi nad potokom je Miču rešil življenje. Čeprav se ne spominja, da bi bil meril, ni zgrešil niti za las: po srečnem naključju je šla krogla medvedu naravnost skozi srce. V smrtnem krču se je medved potem oklenil Mica, mu trgal obleko in meso in ga skušal zdrobiti s svojo strašno močjo. Toda smrt ga je prehitela, stoje je poginil. Zamajal se je in se z nezavestno žrtvijo v objemu zavalil po pobočju, kjer ju je ustavilo tisto trhlo deblo.
Deutschlands Spitzen-Zirkus
—25.7.: Klagenfurt ■ 26.-28. 7.: Villach ■ 30. 7.— nach 33 Jahren vvieder in Osterreich!
Športni vestnik
PEDRO RODRIGUEZ f
Avtomobilski šport je pretekli teden ponovno terjal smrtno žrtev. Zmagovalec letošnje avtomobilske dirke za svetovno pr-vensto konstrukterjev na avstrijskem dirkališču Osterreichring blizu Zeltwega, Pe-dro Rodriguez, je postal žrtev hitrosti, ko je z visoko brzino zgubil kolo in se zabil v zid. Simpatični Mehikanec je med dirkači veljal za najbolj drznega pilota in je v letošnji lestvici svetovnega prvenstva formule 1 zasedal tretje mesto za Stewartom in Iokxom. Nesreča se je dogodila med dirko „Inter-serije“ na Norisringu blizu Niirn-berga. Te avtomobilske dirke lahko štejemo kot nasprotje k ameriški Can-Am-seriji. 'kjer nastopajo športni avtomobili in prototipi brez omejitve kubikov. Na Norisringu je bila četrta dirka te serije v letošnji sezoni. 32-letni Mehikanec, katerega so splošno imenovali »divji Mehikanec", je po težkih poškodbah (fraktura lobanje in bokov in zlom obeh nog) umrl v bolnici v Nurnbergu. Smrt Rodrigueza je tem bolj tragična, če pomislimo, da je njegov brat Ricardo pred devetimi leti prav tako postal žrtev avtomobilskega športa.
NOGOMET
BRAZILIJA-AVSTRIJA 1:1
Avstrijska nogometna reprezentanca je v nedeljo v Braziliji igrala prijateljsko tekmo s svetovnim prvalkom. Kar ni nihče pričakoval, se je zgodilo v Sao Paolu: avstrijski nogometaši so dosegli proti svetovnemu prvaku odličen rezultat 1:1. Čeprav so Brazilci nenehoma napadali, se Avstrijci niso pustili spraviti iz ravnotežja. Tekma z Brazilijo pa je imela tudi svojo posebnost: nekronani kralj nogometa, Braziljanec Pelč, se je pred 100.000 gledaloi poslovil od njih z zadetkom in s tem zaključil svojo slavno kariero. Gol za izenačenje Avstrijcev je zabil mladi 19-detni igralec Wacker Innsbrucka Kurt Jara, ki je s Celovčanom Jagodičem prvič nastopil v nogometni reprezentanci.
TUDI JUGOSLAVIJA PROTI BRAZILIJI
Po odločitvi Avstrije, da igra tekmo z Brazilijo, se je tudi vodstvo nogometne reprezentance Jugoslavije odločilo za igro proti svetovnemu prvaku. Nogometaši državne reprezentance Jugoslavije se pripravljajo za igro v letoviškem kraju Bledu in bodo 18. t. m. v Rio de Janeiru nastopili proti moštvu Brazilije. Jugoslovanski zvezni trener BoŠkov bo proti Braziliji postavil isto moštvo, s katerim misli v bodoče izoblikovati močno ekipo za evropsko prvenstvo. V nogometni reprezentanci Jugoslavije bo drugič nastopil tudi Slovenec Brane Oblak, igralec Olimpije iz Ljubljane.
USPEHI POSAMEZNIH MOŠTEV
Da je bilo letošnje avstrijsko nogometno prvenstvo v najviŠji ligi zelo kvalitetno, dokazujejo tudi uspehi nekaterih moštev, ki igrajo z inozemskimi klubi. Največ uspeha izmed vseh moštev ima nedvomno moštvo Austria Salzburg, ki je v seriji „Inter-toto“ tekem zmagalo doslej vse tekme, čeprav so igrali vse tekme na tujih tleh. Salzburžani so igrali proti Inter-Bratislavi v Bratislavi in zmagali prepričljivo s 3:1 Nato so nastopili proti švedskemu klubu Djurgaarden v Stockholmu in zmagali s 3:0; končno so zapustili kot zmagovalci igrišče švicarskega državnega prvaka Grass-hoppersa iz Ziiricha, katerega so premagali z rezultatom 3:1. Zanimivo je, da so Salzburžani nastopili v švicarskem Ebnat-Kap-pelu brez kandidatov za državno nogometno reprezentanco Kodata in Antricha, ki sta igrala v Sao Paolu proti Braziliji. Pridobitev Nemca Janssona se je popolnoma izplačala, saj je v vseh tekmah zabil gol — dva v Bratislavi in po enega v Stockholmu in Zurichu. Nogometaški ansambel Salzburžanov je sedaj pod vodstvom znanega Ericha Hofa, ki je igral v nekdanji legendarni avstrijski reprezentanci. Salzburžani zasedajo v skupini VII Inter-toto serije prvo mesto.
Tudi dunajska Austria si z nastopi v tem skupinskem tekmovanju obeta lepe finančne podvige, ne zaradi maloštevilnih gledalcev, temveč zaradi igralskih uspehov. Ce postanejo namreč skupinski prvak, dobijo premijo 60.000 šilingov. Po zmagi nad nemškim moštvom Karlsruher SC (1:2) zasedajo Dunajčani z istim številom točk kot prvi (Trnec) drugo mesto.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 4.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 4.00 Jutranja gimnastiko
—	4.35 Glasba in dobri nasveti — 4.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročilo
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 43.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 14.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 17. 7.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 To rad slišim — 14.15 Dežela in ljudje — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 „Noč v Benetkah", Straussova opereta — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 18. 7.: 4.10 Igra na orgle — 4.35 Ljudska glasba — 7.35 Ljudske viže — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Tipični dunajski originali — 9.45 Zabavna glasba — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Voščila — 14.00 Za otroke: Trije narodi v ogledalu svojih pripovedk in pravljic — 14.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Sonce obseva lipo — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 17. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako doni pri nas — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 14.15 Za ženo
—	14.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.ri In ljudje so tako prijetni — 20.10 Radijska igra — 21.30 Bilo je pozno zvečer.
Torek, 20. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako doni pri nas — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem —
15.00	Ustrelil sem kozla — 14.15 Za ženo — 14.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikolne zveze —
19.15	In kaj pravite vi? — 20.10 Karintijsko poletje v Osojah.
Sreda, 21. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako doni pri nas — 9.30 Vesele note — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Klavirska glasba iz Slovenije, Furlanije in Koroške — 15.00 Ura pesmi
—	14.15 Za ženo — 14.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Filmski obzornik.
Četrtek, 22. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako doni pri nas — 9.30 Vesele note — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 14.15 Za ženo — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pravni položaj nezakonskega otroka — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških muzikantih — 20.10 „Ko je še vrag vasoval" — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 23. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako doni pri nas — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 To radi poslušamo — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Koroški avtorji: Michael Guttenbrunner — 15.00 Koroški zbori pojo sodobno zborovsko glasbo — 14.15 Žena v kmetijstvu — 14.30 Otroška oddaja — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
19.15	Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.20 Reportaža iz področja Alpe-Jadran.
Slovenske oddaje
Sobota, 17. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 18. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmTjo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 19. 7.: 13.45 Informacije — Glasbena lojtrca od nas do vas.
Torek, 20. 7.: 13.45 Informacije — Športni mozaik
—	Človek človeku.
Sreda, 21. 7.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 22.	7.:	13.45 Informacije — Simfonična
glasba.
Petek, 23. 7.: 13.45 Informacije — Godbe na pihala.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 17. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Maksa Kumra — 12.10 Glasba iz baleta „Beatrice Cenci" — 12.40 Po domače z domačimi ansambli — 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.30 Poje boritonist Vladimir Ruždjak — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu
—	18.15 Aci Bertoncelj igra Grega — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 18. 7.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z
domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna —
Orgle v ritmu — 15.05 Igramo za prijetno razvedril0 — 16.00 Radijska igra — 16.38 Zabavna glasba " 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja "
22.20	Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 19. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena
matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — Pesmice za najmlajše — 9.30 Dunajski simfoniki 12.10 Iz glasbenega klasicizma — 12.40 Vedri zv0*c s pihalnimi orkestri — 14.10 Lepe melodije — Voščila — 15.40 Poje moški zbor KUD Polzela — Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.15 Z °n samblom Dorka Šokberneta — 20.00 Iz Donizettijev® opere „Lucia Lammermoor" — 21.00 Mozaik melodij in ritmov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 S P° pevkami po svetu.
Torek, 20. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 810 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje "
9.20	Pojeta Marjana Deržaj in Nino Robič — 9.40 P° čitniški pozdravi — 12.10 Iz švarove opere »Slovo o mladosti" — 12.40 Vedri zvoki — 14.10 Oktet iz P°d' peči — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violinist I9°^ Ozim — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18-V torek nasvidenje — 18.45 Poje Lidija Kodrič —
Z ansamblom Valterja Skoka — 20.00 Prodajalna 1*®“ lodij — 20.30 Radijska igra — 21.22 Koncert lahk® glasbe — 22.15 Francoska orgelska glasba štirih stoletij — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavo® glasbe.
Sreda, 21. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna tineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — Popevke — 9.40 Partizanske pesmi po narodnih fl10 lodijah — 12.10 Pesmi in plesi Ipavcev — 12.40 0 vasi do vasi z domačimi vižami — 14.10 Ob lo*1*0 glasbi — 14.35 Voščila — 15.40 Iz simfoničnega op03® Matije Bravničarja — 17.10 Nikolaj Rimski-KorsakoV-Šeherezada, simfonična suita — 18.15 Iščemo P®* pevko poletja — 19.15 Glasbene razglednice — ™ Simfonični orkester RTV Ljubljana — 21.05 Melodij® za melodijo — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 P° pevke se vrstijo.
četrtek, 22. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — Umetniška pripoved — 8.35 Pesem iz mladih 9r* 9.05 Z ansambli in pevci domačih viž — 10.05 ® pomnite, tovariši — 10.25 Praznični zvoki — Osrednja proslava 30-letnice vstaje — 12.10 K°n cert jugoslovanske lahke glasbe — 13.30 Dan vstaj0' praznična reportaža — 14.05 Iz opernega sveta 15.10 Za vsakogar nekaj — 16.40 Koroške narodn® pesmi — 17.05 Ples ob petih — 18.45 Bedrich Sm©f na: Vyšegrad, simfonična pesnitev iz cikla domovina" —- 19.15 Ljubljanski jazz ansambel — ^0. četrtkov večer domačih pesmi in napevov — *'* Večer s slovenskim pisateljem Matevžom Hacetom^
22.15	Lepe melodije — 23.15 S plesnim orkestrom Ljubljana.
Petek, 23. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna neja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 JugoS*°^ vanski pevci zabavne glasbe — 9.45 Skladbe za dino — 12.10 Igra klarinetist Alojz Zupan —
Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.10 Lahka ba — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — ^ Marjan Vodopivec- Jesenski ognji, orkestralni PaSt — 17.10 Operni koncert — 19.15 Z ansamblom P® Kosca — 20.00 Poje zbor »Branko KrsmanoviČ" Beograda — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja morju In pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki i* gov domačih — 23.15 3azz.
HTV
mati'
rete vizi j a
AVSTRIJA I
Sobota, 17. 7.: 14.30 Plavalni turnir narodov — 15.55 Veliki pločevinasti plaz, danes na cestah Evrope — 17.05 Za otroke — 17.30 Radovedna miška — 17.35 Otoki v morju — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Fleinz Conrads —■ 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Pisani voz, kabaretistična revija — 21.25 šport
—	21.55 čas v sliki — 22.10 Srečno pot — 22.15 Gospodarica mrtvega mesta.
Nedelja, 18. 7.: 15.00 Plavalni turnir narodov — 16.15 Flipper — 16.40 Mladi Jakobinci — 17.10 Za družino
—	17.40 Operni vodič — 18.10 Otrokom za lahko noč
—	18.15 Odprava v živalski svet — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Operacija „WalkUra" — 21.55 Johann Sebastian Bach — 22.45 Čas v sliki.
Ponedeljek, 19. 7.: 18.00 Levo in desno od avtoceste — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Silents please —
19.16	Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, Al Mundy — 21.05 Ob boksah — 22.05 čas v sliki.
Torek, 20. 7.: 18.00 Iz cirkuškega življenja — Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualn0 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sp°re j — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 M*0^ Hausner — 21.05 Operacija „Walk0ra" — 22.55 čas sliki.
Sreda, 21. 7.: 11.00 Prečastiti don Camillo
_ lf-55
Ob boksah — 17.00 Za otroke — 17.40 MednarO'
mladinski obzornik — 18.00 Jurij Preda potuje
oko"
V krščanski žalosti sporočamo vsem sorodnikom, izseljencem In znancem, da nas ije po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega moja ljubljena žena, naša mama, sestra in teta, gospa
ELIZABETA KARGL
ROJENA KRIŠTOF
za vedno zapustila v nedeljo 11. julija 1971, šele v 55. letu starosti, dobro
pripravljena za večnost s tolažili svete vere.
Drogo pokojnico smo spremili v sredo 14. julija t. 1. iz mrtvašnice v
Ločah na tamkajšnje farno pokopališče, kjer smo jo po sv. maši zadušnlci
položili k zadnjemu zemeljskemu počitku.
Dušo naše nadvse dobre mame priporočamo v spomin pri sv. daritvi
in v molitvi.	.,	.	,	, . .	,	. .
V globok1! žalosti:
Bače, Dvor, (lilija 1971.	Hajniek, mož;
Veronika, Hanzej in Foitej, otroci;
Stanko, Lojz in Gregor, bratje; v imenu vseh ostalih sorodnikov.
sveta — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slik0 Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezanni — 1 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 SP°r* |
20.15	Apropo tlim — 21.00 Odhod — 22.15 čas v sil "
četrtek, 22. 7.: 18.00 Rihard Levjesrčni — 18.25 0*r^ kom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 1 ' Vedno kadar je jemal pilule — 19.16 Pregled sPorl-. — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Emilijo » lolti — 22.10 Čas v sliki.
Petek, 25. 7.: 11.00 Komedijant z Dunaja — 18.00	^
vo Iz kmetijstva — 18.25 Otrokom za lahko noC 18.30 Slike Iz Avstrije — 18.50 Cesaričin sel — Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.15 K0 ^ oče s sinom — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Co* sliki — 22.30 Vesel konec tedna.
AVSTRIJA II
Sobota, 17. 7.: 18.30 Aktualni dogodki — 1,-5° v sliki — 20.00 Srečno pot — 20.06 šport — z°'
Vzgoja — 20.15 Don Carlos — 21.50 Telerepri*0-
Nodolja, 18. 7.: 19.00 Čas v sliki In vprašanje
tedr0
ljevsl“» Tel0,r
Pr|ze.	d
Ponedeljek, 19. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pr0«
19.30 Pod drobnogledom — 20.00 Šah kra igra — 20.15 Prečastiti don Camillo — 22.10
sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15
S|OV0
od dona Camillo — 21.05 Protestni musical
__	22-<5
Telereprize.	0.
Torek, 20. 7.: 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregl00 "gi. reda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Z de , kom, očarljivostjo in melono — 21.05 Komedij00 Dunaja — 22.35	Telereprize.	g.
Sreda, 21. T.: 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregl0<J sP|n reda — 20.06 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 P°e. Armade — 21.00 Enaindvajset, qulz — 21.45 T0 prize.	|8d
četrtek, 22. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 p,®9Z0-sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — ZO-1’ klad Sierra	Modre — 22.10	Telereprize.	ec
Potek, 25.	7.i	19.30 čas v	sliki	—	20.00	Vesel	„
ledna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 P Aelerna — 21.15 Ponovitev po želji.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih y nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado 3a° odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo lo jj, va: 9021 Klagenturt — Celovec, Gasometergo***^ tel. 85-6-24. — Tiska: Založniško In tiskarsko dl ( o. J. Drava. Celovec • Borovlje.