Krivoverski klerikalizem — učiteUstvo te kliče pred sodbo ^judstva! i. Zaman smo čakali odgovora na svoja izzivanja. Kakor doslej že pet let, tako se je zgodilo tudi sedaj — klerikalizem molči kot grob o vsem, kar smo mu očitali. Tisti gostobesedni klerikalizem, ki piše dolgovezne članke o darvvinizmu, Haecklu in monizmu, da zavrača krive nazore učecjako1/ o naravnem razvitku materije, da pobija trditve o brezbožnosti ter z vnemo zagovarja eksistenco najvišjVga bitja — ne more niti z eno besedo ovreči naših trditev, da tava sam v blatu krivoverstva. Zaman kličemo vse doktorje svetega pisma na odgovor. Stvarnega odgovora ne morejo dati, kerjeresnico nemogoče ovreči. Kakor hodi mačka okolo lončka vrele kaše, ker se boji opeči gobček, tako hodi ,,Slov-eneeu okolo rUčit. Tovariša", citira, zagovarja in smeši po svoji stari in neumni navadi nekatere naše članke, a o krivoverskem klerikalizmu ne more ziniti niti ene besede, resnica peče — peče! Več let smo pobijali razne napade klerikalizma potom nSlovfnca" na učiteljstvo in šolo, ker je pa ta prenesel svoje naskoke v »Domoljuba*1, smo prijeli pa tega za ušesa tako, da se zvijata sedaj oba pred iiami* kot izprijena pobalina. Pribiti moramo enkrat za vselej, da pobijamo namen klerikalizma vobče, naj se potem piše, naskakuje in obrekuje kjersibodi. Nam ni na poti pošteno časnikarstvo, marveč se tega celo veselimo, ker to v dobrih, poštenih in za narodni blagor gorečih rokah naš narod blaži, vzgaja iu vodi k napredku. Na poti so nam le krivi nazori, pohujšauje, hujskanje in pačenje resnice, ki vodijo naš narod na kriva pota, krivo pojmovanje, krivs nazore in na slabe posledice. Naš klerikalizem je napovedal boj nam iu šoli na življenje in smrt, za dosego svojega namena se poslužuje najpodle.jših sredstev: laži, obrekovanja, zasramovanja, poniževanja in v največji meri zlorabe vere — na katoliški in verski podlagi. Zaman smo mu dokazovali, da je na krivi poti, da z namenom krivo uči in piše — vse zaman! Ostal je dosleden kakor vselej v svojih nazorih, nepoboljšljiv, trmast, zagrizen hinavec, lažnjivec, obrekljivec, svetohlmski priliznjenec, zvijačnik in grobokop resnice in pravih nazorov. Ker si ne upa z resnico in stvarno polemiko na dan, si ne upa ovreči do skrajnosti sraraotnega očitanja krivoverstva; poslužuje 8e že običajnih sr-dstev: obrekovanja in laži, bahanja. pretenja in zavijanja resnice. čujmo, kaj kvasi v 9. št. nDomol,juba'' ! Liberalni učitelji ne sovražijo nobenega lista bolj, nego ,,Domoljuba'1. In to le radi tega, ker jira nDomoljub" pove resnieo v brk in ker graja njihovo liberalno početje. Hudo jib je ujezil članek ,,Učiteljstvo pred sodbo ljudstva", ki ga je nedavno priobčil naš list. V tem članku ni nikakih osebnih napadov, pač pa se popisuje ravuauje io protiljudsko delovanje liberaluega učiteljstva. Pregovor pravi: r(3e psu stopiš na rep, zacvili", tako je tudi zacvilil BDčit. Tovarjš", ko je bral ta članek. Cutil se je prizadetega. Da se moramo pečati seraintja z učiteljstvom, tega nisrao mi krivi, temveč liberalni učitelji sami. če hočejo iraeti mir pred nami, naj ne delujejo proti ljudstvu, Daj mu ne vsiljujejo gnilega liberalizma, strupenih časopisov, temveč dajejo mu lepe zglede. Oe pa meni liberalno učiteljstvo, da bo našemu listu kaj škodovalo, ako kliče ,,Učit. Tovariš", naj se dela z vso silo proti nDomoljubu", se zelo moti. Saj so učitelji že več let najhujši nasprotniki našega lista. Na vse mogoče načine so ga že preganjali in ga še, a naš list se vkljub temu preganjanju vedno lepše razširja in množi. Da bomo BUčit. Tovariša" še nekoliko pojezili, mu povemo, da ima BDumoljub" plačanih naročnikov 18.500. Rekli smo že, da smo mi vneti za dobro in pošteno časopisje; če pa ima klerikalizem v BDomoljubu" laž, obrekovanje, zlorabo vere in hinavsko zavijanje za resnico, kar smo mi dokazali za laž, česar si ne upa ovreči, potem je naša trditev na svojem mestu — klerikalizem je doslpden in nepoboljšljiv krivoverec. Naši dosedanji Žlanki o krivoverskem klerikalizrau so zanj tako hud tobak, da bi ga noben pošten človek ne mogel molče nasipati v nos. Vsi klerikalni prvaki so bili poklicani na odgovor pred ljudstvo, naši članki bi se morali ponatisuiti in v javnosti ovreči, kakor navadno dela klerikalizem — ker pa tega niste storili, nosite vsi skupaj pečat krivovereev na svojem čelu. Kapitulirati raorate pred učiteljstvom! Borni ljudski učitelj ni stopil klerikalizmu samo na rep, marveč ga je morališko ubil, da niti zacviliti ne more. Z veliko in bahaško samozarestjo je napovedal učiteljstvu boj na življenje in srart, niti od daleč ni raislil, da bo kdaj naletel na tak odpor. Nikdar niti sumil ni, da imamo rai v zalogi toliko smrtonosnega orožja, s katerim smo komaj začeli bojevati se. čim hujši bo naval na nas, tera hujši bo naš odpor, tem ojstrejša kopja vzamemo v roke. Kdo je kriv, da se moramo tupatam pečati s klerikalizmom ? On sam, ki deluje proti ljudstvu s tem, da ga zlorablja, vodi za nos. slepi z vero in z raznimi organizacijami za nadvlado in za svoj žep. Učiteljstvo hrepeni po miru in spravi, ali bojeviti klerikalizem noče ničesar slišati o tem. ,,Smrt njemu, kdor ni z nami!'^ vpije ta navidezni oznaDJevalec miru, sprave in ljubezni in navidezni prijatelj ljudstva. Kdo je proti ljudstvu? Kdo mu vsiljuje gnilo in strupeno časopisje? Kdo ga pohujšuje ? Ali učiteljstvo? Neštetokrat smo mi dokazali z do danes še ne ovrženimi dejstvi, da je ta zavodnik, maroliška propalica ia največji pohujšljivec naš krivoverski klerikalizera. Učiteljstvo je moralo spfejeti usiljeni boj; ono se mora braniti proti krivičnim napadom; ono se mora potegovati za blagiojo, čast in poštenje svoje in svojega naroda, ko vidi volkove v ovčji obleki, ki žive kot parasiti na narodovfm telesu. Žro, žro, a niso uikdar siti. Imeti hočejo povsod prvo in zadnjo besedo, nobena reč jim ni sveta. Zapravili so milijone z raznimi konsumi; izvabili denar od naroda za svoj žep; otirajo šolstvo in omiko ter zastrupljajo narod s krivimi nazori in ga zavajajo z lažjo in obrekovanjem na kriva pota potom ostudnega in krivoverskega čaaopisja. In ti Ijudje se še babajo z 18.500 plačanimi naročniki pri BDoraoljubu" ? Ne jeza, marveč žalost nas obhaja, ko vidimo, kako se sisteraatiško zastruplja naš narod z nazori našega krivoverskega klerikalizma. — Svaka sila do vreraena! V isti številki na drugem mestu dehti zopet krasna klerikalna evetka. Liberalno učiteljstvo je zopet našlo vero. članek, ki ga je prinesla peta številka letošnjega nDomoljuba"; je kot strela iz jasnega posvetil v liberalno temo, in ljudje prosijo sedaj Boga, naj v svoji pravičnosti kaznuje pisce tistih rDoraoljubovih" vrstic. Kako ginljivo prosi liberalni BTovariš", naj tisti lopov, 6e je dubovnik, ne prijVmlje več hostije v svojeroke, ker so njegove roke umazane od ostudnosti in zlobe. Le škoda, da niso svojega verskega prepričanja že preje pokazali! Zato je pa tudi dolžnost ^Domoljubova", da popravi liberalnerau učiteljstvu storjeno krivico in da pove slovenskemu Ijudstvu, da libi-ralno učiteljstvo še ni pozabilo na Boga. In ta namen ima sledeča resnična in mičua povest. Pisalo se je 1. 1906. in bilo je dne 29. novembra zvečer in godilo se je pri nas na Kranjskem. V gostilni sedi pri mizi kopa liberalnih učiteljev pa nekaj njihovib častilcev, ki so nekoga vezali. Seveda pri tej priliki ni manjkalo navdušenih govorov. Vzdigne se izpreobrnjeni liberalec in začne praviti, kako težko gleda v šoli križ in konča svoj govor z željo, naj učiteljstvo gleda nato, da križ prej ko mogoče šolo zapusti. In za njim se vzdigne častitljiv mož in z vznesen% govorico pove, da ima tudi on v svojem zastarelem srcu prav take želje. Nazadnje pa stopi na noge mož, ki je bil včasih v cerkvi za organista in je za denar prepeval (plačana duša) in ves ginjen pove zbranim liberalnim muhara, da bi bilo njpgovo največje veselje, če bi dejali križ iz šole, Bfarje pa v tarčo". Pa naj kdo reče, da so naši učitelji pozabili na Boga in da niso bogaboječi ljudje. V gostilni pričujoči fantje so pa dejali: nUčitelji se bodo bali še pesti, preden bodo vrgli Boga iz šole. Pri sv. Mihaelu bodo pa iraeli otroci .vakance', 6e L. F. še enkrat to poskusi.1* To klerikalno cvetko smo z vsern vonjem presadili iz nDo moljuba1*, da učiteljstvo zve, s kakimi lopovi imamo opraviti. Da je to vse izmišljeno, vse podla laž, se vidi na prvi pogled. Učitelji v javni gostilnici med kmetiŠkimi fanti naj bi irapli tak pogovor? Sploh pa, čemu bi to tudi razpravljali v javnosti, ali je komu v šoli križ kaj na poti? Kje je učitelj L. F. pri svetem Mihaelu? Taka šola v našem šematizmu niti ne eksistira! Mar bi klerikalizem to milostno zamolčal, ako bi bilo to res ? Dotični učitelji bi bili že davno v disciplinaroi preiskavi ter zaradi motenja vere in javnega pohujšanja izključeni. Kaj podobnega more pisati le podla, kriroverska ter do kosti in mozga izprijena klerikalna, črna duša brez vesti, sramu in ponosa na čast. Imenitna je izjava moža, ki je bil časih organist in je za denar prepeval — plačana duša. Iz tega se vidi, kako poniževalno, zaničljivo ia ostudno obdeluje učitelje organiste, ki se trudijo, da bi ustregli ljudstvu ter prihranili s tem večjih stroškov za stalnega organista. Učitelj organist je plačana duša, če v cerkvi orgla in poje — to je treba pribiti. Kaj pa duhovniki po naŠih cerkvah, mar oni delajo zastonj ? Niti očenaša ne zmolijo za umrle duše, če niso plačani, šemanj kaj drugega. Kako se pustijo ti gospodje plačati za vsako malenkost še čez določeno mero, to vemo mi, o tem bi se dalo jako veliko govoriti in pisati. 0 drugi priliki bomo navedli razna dejstva, za danes pribijemo le toliko, da pozna naš kmet te gospode prav dobro, kako se jih mora plačati Učitelju organistu očitati krvavo zaslužene borne krone za velikanski trud, je navadna klerikalna podlost. — Vse to se je klerikalizem nalagal z namenom, da jemlje učitelju ugled in spoštovanje pri Ijndstvu. Ker je naše ljudstvo verno, naredimo učitelja za brezverca, ki meče Boga iz šole, to bo izdalo sedaj o volitvah, ljudstvo ga ne bo poslušalo, zato bo šlo za nami — brezverno učiteljstvo ostane na cedilu! — To je najlepši dokaz resničnosti klerikalnega gesla nNamen posvečuje sredstva". To je res katoliško delo našega vrlega klerikalizma, ponosen sme biti na tak smrad iz pekla. On se kar očitno dela norca iz Boga, ko jemlje učiteljstvu vero vanj ter usiljuje ljudstvu krive nazore zaradi sebičnosti. In tak duhovnik, ki piše take podlosti, še trdi, da je katoličan, vodnik našega vernega Ijudstva? Lopov je, krivoverec brez najmanjšega verskega čuta, plačana duša za laž in obrekovanje, ki mašuje in uživa vsak dan Boga z zavitimi očmi proti nebu. Svoje delo opravlja iz navade in za plačo kot navaden obrtnik. Mi ostanemo pri svoji trditvi: kdor piše take pohujšljive lopovščine, je krivoverec — tak naj ne jemlje posvečene hostije v svoje ostudne in od peklenskega smradu umazane roke, ker dela s tem božji rop! Vera nas uči, da se mora krivica poravnati; kdor bližnjega oškoduje na časti in imetju, mora to vrniti! Ali nam bo klerikalizem kdaj vrnil našo čast in naše imetje, ki nara ga je ukradel z zavlačevanjem regulacije plač? Tega ne bo nikdar naredil, ker ne veruje v Boga ne v hudiča — dela njegova pričajo, da je krivoverec. Dopis v ^Domoljubu1* št. 3 ni kot blisk z jasnega neba zadel učiteljstva, ker je na take podlosti vajeno že od pamtiveka. Dokaz: lece po našik cerkvab in klerikalno časopisje. Klerikalizem je grozno ponosen na število svojib naročnikov, zaraditega mu povemo resnično dogodbo ravno glede na faraozni dopis v št. 5. Po nekem končanem volilnem zaupnem shodu dr. Šusteršiča so prišli razni klerikalni veljaki v gostilnico, kjer je bil neki naš tovariš in sotrudnik. Ker je bilo pri zaupuem shodu govorjenje tudi o učiteljskih plačah po navadnem receptu, danaj plača učiteljstvo, kdor ima dobiček od šole: višji uraduiki ia večji posestuiki, se je vnel živahen razgovor. Naš tovariš je trdil, da se ne bodo na ta način nikdar uravnale učiteljske plače, ker je državni zakon taki razdelitvi davkov uasproten; predtlati bi se moral poprej državni zakon. Preden pride do tega, bo sedanje učiteljstvo že vse porarlo za lakotjo. Sploh paje vašastranka zoper šolo in učiteljstvo, doktor Šusteršič sam imenuje sedanjo šolo prokletstvo za naš narod. Zadnji nDomoljub" imenuje vse učitelje brezverce, ki hočejo vreči Boga iz šole in ki pohnjšujejo ljudi v cerkvi in drugod. — Nato odgovori jako veljaven inož: BMi spoznamo, da ješola neobhodno potrebna. Učitelji morajo biti priraerno plačani za svoj trud. Ta kruh je krvafo zaslužen, jaz ne bi bil za učitelja za yes svet. Ako se vam ne bodo plače kmalu uravnale, govorili bomo pa drugače. Kar se tiče pa nI)omoIjuba", ne ozirajte se nanj prav nič, taje čenča za babe in otroke! Buren smeh in pritrjevanje prisotnih je potrdil govoruikovo izjavo. Govornik je osebeD znanee in častilec dr. Žitnika kot odgovornega urednika BDomoljuba", zato je ta izjava tem občutnejša. nDomoljub" se drži pokonci največ zaradi povesti innizkecene, njegove politiške zadeve pa obsojajo njegovi naročmki sami. Zato še enkrat izjavljamo, da ni list za Bbabe" kot blisk iz jasnega zadel nas, marveč naš odgovor je zadel Deumno babje čenčanje kot blisk. Sapo mu je zaprlo tako, da ne more več ziniti. — Babji krivoverec je morališko ubit!