PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 56. seji dne 27/5-1987 obravnaval Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 za leto 1986 in prvo trime-sečje leta 1987 z oceno razvoja do konca leta 1987 in ga posreduje skupščini občine Ljublfana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET POROČILO O uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 -1990 za leto 1986 in prvo trimesečje leta 1987 z oceno razvoja do konca leta 1987 1.UVOD :*' Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 izhaja \z predpostavke, da postavljeni cilji razvoja v prejšnjih srednjeročnih obdobjih niso bili uresničeni, razlike v stopnji gospodarske moči ter v komunalni infrastrukturi so se glede na ostale občine v Ljubljani še povečale, v zagotavljanju družbenega standarda pa zmanjševale. Dolgotrajne priprave in utemeljeni razlogi so v dokumentih »Ljubljana 2000« zagotovili usmeritev v hitrejši razvoj južnega območja Ljubljane, kjer naj bi z večjimi vlaganji v infrastrukturo omogočili večja gospodarska vlaganja, s tem odpiranje novih delovnih mest in hitrejši celoviti razvoj občine. Taka usmeritev se konkretneje odraža v sprejetih družbenth planih občine in mesta, v letnih resolucijah in planih SIS družbenih dejavnosti, bistveno manj pa v planih SIS materialne proizvodnje. Prvi leti novega srednjeročnega obdobja že resno ogrožata realnost napovedi -dolgoročnega plana o hitrejšem razvoju juž-nega dela Ljubljane. Kljub znatnim površinam, ki so namenjene za gospodarske naložbe, te še niso realizirane zlasti zaradi zaple-tenih postopkov ob predvidenih posegih v prostor in predvsem zaradi bistveno prepočasnega opremljanja industrijskih con s primarnimi komunalnimi vodi. Gospodarski razvoj občine torej zaostaja za pričakovanji. V zaostrenih gospodarskih razmerah so nekatere organizacije začele pešati, izvoz stagnira, količinski obseg proizvodnje zaradi razmer na trgu ponekod celo pada. Dejavnost občinske skup-ščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij je bila zato usmerjena v vzpodbujanje bistveno boljšega, poglobljenega in odgovornega dela na področju snovanja razvoja. Razmišljanje o novih proizvodnih usmeritvah, preverjanje teh snovanj z marketinškimi analizami in preizkusi tehničnih in teh-noloških možnosti so tesno povezani s premiki na kadrovskem področju. Ob tem, ko ugotavljamo, da številne napovedi glede komunalne infrastrukture in usmerjanja investitorjev v občino, niso uresničene, je pa realizacija obljub vezana na odločitve v drugih občinah in v Ljubljani, je kadrovsko področje nesporno tisto, kjer lahko v občini sami več storimo za hitrejši razvoj. Zato ; je ena temeljnih predpostavk družbenega plana usmeritev na kadrovsko področje v krepitev in vzpodbujanje kreativnosti, zna-nja in novih oblik organiziranosti in delovanja. Dobro leto dni je . sicer prekratko obdobje za oceno premikov na teh področjih, vendar je očitno, da je kadrovanje na odgovomejša mesta še vedno preveč občasna akcija, pravega sistema napredovanja in preverjanja uspešnosti pa še ni. Pri predvidenih naložbah prihaja do časovnih zamikov, kar zlasti velja za načrtovano gradnjo v zasebnem sektorju drobnega gospodarstva. V trgovini kaže, da so bila načrtovanja realna in bo možno z izgradnjo novih trgovin izboljšati oskrbo v občini; y kmetijstvu vnaša negotovost neustrezna cenovna politika, ki ob^j pomanjkanju realnih in z vsemi ekonomskimi ukrepi ppdprtih *' ekonomskih odločitev izničuje pozitivne učinke melioracij zem-Ijišč, posodabljanja mehanizacije in uvajanja novih strokovnih spoznanj v živinoreji in kmetijstvu. Raziskovalna dejavnost po vzpodbudi z uvozom potrebne opreme v začetku srednjeročnega obdobja ugotavlja ovire za hitrejši razvoj zlasti v pomanjkanju prostora, ob tem pa ni večjih aktivnosti pri prenosu poskusne proizvodnje v redno. Ob tem, ko se izteka program izgradnje objektov s sredstvi samoprispevka, se možnosti za investicije v širitev družbenih dejavnosti postopno zmanjšujejo- prav na področju družbenega standarda je zaostanek občine za ostalimi zlasti zahvaljujoč samoprispevkom, še najmanjši. Spet pa se - kar je nedvomno kratkovidno - povečujejo razlike v ravni osebnih dohodkov med gospodarstvom in negospodarstvom. Na področju urejanja prostora smo prjča intenzivni pripravi prostorskih izvedbenih aktov, kar je obsežno in zahtevno delo. Stanovanjska gradnja zaostaja, sredstva za prenovo so pičla, po neuspelem referendumu o IV. samoprispevku na območju Ijub-Ijanskih občin pa so se časovno oddaljile tudi sicer prepotrebne rešitve problemov oskrbe z zdravo pitno vodo zlasti v izvenmest-nih območjih, skromne so naložbe na področju PTT in pri ureja-nju cest. Izjema so načrti za pospešeno gradnjo avtoceste Bratstva in enotnosti, kar je nedvomno pozitivno, saj bi po dograditvi južne obvoznice in razbremenitvi Tržaške in Dolenjske ceste prenesli resne prometne zagate na Rudnik, na priključek južne obvoznice in Dolenjske ceste. To je narekovalo takojšnjo dopolnitev družbe-nega plana, ki pa mora biti zaradi izpada sredstev predvidenega samoprispevka še letos spremenjen in hkrati dopolnjen z načrti nekaterih novih naložb. 1.1. REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1986 V letu 1986 z resolucijo načrtovani cilji v globalu niso bili uresničeni. Konvertibilni izvoz se je znižal za 2 odstotka, skupni izvoz pa povečal za odstotek, medtem ko smo načrtovali rast konvprtibilnega izvozaza 15 odstotkov in rastskupnega izvozaza 12 odstotkov. Delež konvertibilnega izvoza občine v Ljubljani se je kljub temu povečal z 4,2% v letu 1985 na 4,4% v letu 1986. Rast uvoza pa je močno presegla resolucijska pričakovanja, saj znaša 29% nasproti predvidenim 7%. V letu 1986 so povečali konvertibilni izvoz v primerjavi z letom 1985 v DO Plutal, DO llirija Vedrog, DO Iskra Merilna elektronika, DO Tobačna tovarna Ljubljana, DO Avtomontaža TOZD TGN, DO Iskra IEZE TOZD SEM in DO IUV TOZD Galanterija. Manjši konvertibilni izvoz v letu 1986 pa so od večjih viških izvoznic dosegli v DO Slovenija le Žičnica, DO Avtomontaža TOZD Utensilia, DO Tovil, DO IGO, DO Hoja in DO KZ Velike Lašče. Vletu 1986sejepo podatkih Zavoda SRS za statistiko industrij-ska proizvodnja znižala za 6,6 odstotka v primerjavi z letom 1985 in je tako kar za 12,6 odstotka zaostala za resolucijskimi predvi-devanji. Vzroki za nedoseganje resolucijskih ciljev so v slabših rezultatih posameznih OZD, katerih udeležba v družbenem proiz-vodu občine je relativno visoka. Količinski obseg proizvodnje se je v letu 1986, v primerjavi z letom 1985 zmanjšal v DO TTL TOZD Proizvodnja, DO llirija Vedrog TOZD Kozmetika in TOZD llirija, DO Emona IPKO, DO Rašica TOZD Galanterija, DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana, DO GP Grosuplje TOZD Grad-beni polizdelki, DO Zmaga in DO Livar TOZD LBK. Osnovni vzroki zmanjšanja količinskega obsega proizvodnje so težave pri prodaji in velike zaloge končnih proizvodov. Največji dvig rasti količinskega obsega proizvodnje so leta 1986 dosegli v DO Avtomontaža TOZD TGN, DO IGO, 6o IUV TOZD Galanterija, DO Iskra Merilna elektronika in DO KIP. Načrtovana 3 odstotna rast kmetijske proizvodnje ni bila dose-žena. Odkup mleka je za 7%, klavne govedi pa za 3% manjši kot v letu 1985. Ugodnejši so rezultati v rastlinski pridelavi, zlasti v pridelavi koruze za zfno in silažo. Gozdarska blagovna proizvod-nja je bila precej večja od načrtovane, saj je bil plan presežen za 10,5%. Ob koncu leta 1986 je bilo vobčini zaposlenih 19.460 delavcev, kar je za 2,2% več kot v letu 1985, od tega v gospodarstvu 14,352 delavcev oziroma 2,4% več kot leta 1985, v negospodarstvu za 1,9% več kot v letu 1985, kar pomeni, da je bila presežena rast predvidena z resolucijo, ki znaša 1,4%. Osebni dohodki delavcev v gospodarstvu so bili v letu 1986 nominalno za 124 odstotkov večji, kot v letu 1985, realno poveča-nje pa znaša 14,3%. V znanstveno raziskovalnih organizacijah se je osebni dohodek nominalno povečal za 126 odstotkov, v ostalih negospodarskih organizacijah pa za 130%. Povprečni mesečni čisti OD na delavca v gospodarstvu je znašal 123.718 din, v znanstveno raziskovalnih organizacijah 191.714 din in v ostalih negospodarskih organizacijah 155.851 dinarjev. Občinsko gospodarstvo je v letu 1986 doseglo 268.106 mio din celotnega prihodka oziroma 93% več kot v letu 1985. Velik vpliv pri tem je imela rast cen, saj so bile cene proizvajalcev v pov-prečju višje za 83,7%, cene na drobno za 93,1% in cene življenj-skih stroškov za 95,9%. Gospodarstvo na območju občine je blizu 89% celotnega pri-hodka oblikovalo s prihodki od prodaje proizvodov in storitev ter prihodki iz skupnega prihodka in dohodka na domačem trgu. S prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu je oblikovalo le 4,4% celotnega prihodka, kar je za 1,2 strukturne točke manj kot v letu 1985. V letu 1986 beležijo še dinamičnejšo rast prihodki gospodarstva, doseženi izven kupoprodajnih razmerij. Med temi so največji prihodki od obresti, ki predstavljajo že 2,5% celotnega prihodka (v letu 1985 2,2%). Ustvarjeni dohodek gospodarstva v letu 1986 znaša 62.676 mio din oziroma 123% več, kot v letu 1985. Razlika med rastjo celot-nega prihodka in dohodka (30 indeksnih točk) kaže, da je zaradi nerealnega obračuna porabljenih sredstev dohodek dokaj prece-njen in kot tak ne odraža dejanske uspešnostr gospodarstva. Z izgubo so v letu 1986 poslovanje zaključile DO Hoja TOZD Stavbno mizarstvo (49.019.884 din), DO Hoja TOZD Galanterija Podpeč (78.789.722 din), DO KIP (48.783.761 din), DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva (104.050.480 din) in DO Avtomontaža TOZD Utensilia (1.269.000 din). Pretežni del izgube so organiza-cije pokrile iz lastnih sredstev rezerv oziroma sredstev rezerv drugih TOZD v sestavi DO. Razporeditev dohodka za leto 1986 kaže, da se je za 2,8 strukturne točke zmanjšal delež gospodarstva kot posledica visoke rasti obveznosti za splošno in skupno družbeno porabo, zaradi neusklajene rasti osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe z rastjo doseženega dohodka pa je tudi nižji delež akumu-lacije kot v prejšnjem letu (2,7 indeksnih točk). IS je na svoji 52. seji dne 22. 4. 1987 ugotovil, da so kršili družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1986 v DO Tovil in DO Vodnogospodarski inštitut. V DO Tovil so razporedili za OD in skupno porabo za 16,2 mio din preveč sredstev, v DO Vodno-gospodarski inštitut pa za 25,6 mio din preveč sredstev. Obe organizaciji sta dolžni preveč razporejena sredstva poračunati skladno z Zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev za leto 1987 nad rastjo produktivnosti dela. Obseg poslovnih sredstev je v letu 1986 večji za 108%. V strukturi poslovnih sredstev zavzemajo obratna sredstva 46,2% in osnovna sredstva v uporabi 38,4%. Osnovna sredstva so znašala konec leta 1986 po sedanji vrednosti 73.547 mio din in so bila za 106% večja kot konec leta 1985. Povečana vrednost osnovnih sredstev je v glavnem rezultat revalorizacije osnovnih sredstev (34.439 mio din ali 91%). Stopnja odpisanosti opreme (76,4% v gospodarstvu, 79,7% v industriji) je visoka zlasti v nekaterih industrijskih dejavnostih (predelava kemičnih izdelkov 97%, pro-izvodnja živilskih proizvodov 97,7%, grafična dejavnost 92,9% itd.), v kmetijstvu, trgovini na drobno, stanovanjsko komunalni dejavnosti in v finančno poslovnih storitvah - storitve na področju prometa. Konec leta 1985 so znašala obratna sredstva gospodarstva 88.425 mio din in so porastla za 97% od tega je bilo kar 46,6% zalog, 19,5% terjatev do kupcev in 6,1% denarnih sredstev. Močno se v obratnih sredstvih povečuje obseg drugih denarnih sredstev (terjatve iz skupnega prihodka, terjatve do TOZD). Terjatve do kupcev so bile konec leta 1986 17.202 mio din oziroma za 99% večje od stanja konec leta 1985. Krite terjatve (13.349 mio din) so se povečale za 88%, povečanje nekritih teijatev pa je kar 149% (3.853 mio din). Čeprav je obseg denarnih sredstev gospodarstva konec leta inflacije štejejo med revalorizacijske odhodke, nad to stopnjo pa 1986 skoraj enkrat večji kot leta 1985, najbolj likvidna sredstva se nadomeščajo iz dohodka. V porabljenih sredstvih tudi ni več zajemajo le 6,1% celotnih obratnih sredstev. negativnih tečajnih razlik, ker se te nadomeščajo v breme revalo- Trajni viri poslovnih sredstev gospodarstva so ob koncu leta rizacijskih odhodkov. 1986 znašali 102.461 mio din oziroma 53,5% celotnih virov Podatki iz periodičnih obračunov za letošnje prvo trimesečje poslovnih sredstev. Povečanje trajanih virov poslovnih sredstev so primgrljivi s podatki enakega obdobja preteklega leta. je v glavnem posledica revalorizacije osnovnih sredstev in revalo- rizacije Zalog (Skupno 37.006 mio din ali 74%)k saj je gOSpodar- FlnanCnl tejultatl gospodarstva na območju občine Ljubljana - ViC-Rudnik stvo iz razporeditve čistega dohodka namenilo v poslovni sklad le v obdobju januar-marec i987: 8.904 mio din. Delež dolgoročnih in kratkoročnih virov poslovnih sredstev v |--------,----------------------------------------------------------------------(vml° din)----------- skupnih virih kaže za občinsko gospodarstvo neugodno struk- gospodarstvo turo tujih virov poslovnih sredstev, kajti kar 78% zavzemajo _______________________________________________i-m. I987 ind kratkoročni viri poslovnih sredstev. celotni prihodek 95.898 199* S trajnimi in dolgoročnimi viri poslovnih sredstev gospodar- porabuena sredstva 74.369 i92x stvo na območju občine po pokritju osnovnih sredstev in dolgo- - amortizaciia 2.756 1B8 ročnih plasmajev, pokriva le cca 70% vrednosti zalog (konec leta . revaionz. obraLunane amortizacije 342 1985 77%).Č DOHODEK 21.537 22IX SKUPNI DOHODEK 1.057 575 1 2 REZULTATI POSLOVANJA V PRVEM TRIMESEČJU LETA Razporejeni dohooek 22.746 203 .qfi7 , CELTONA TEKOCA IZGUBA , 1.276 442 S sprejetjem novega zakona o ceiotnem prihodku in dohodku ustvarjeni ckti dohodek ^ ': u.798 187 so nastale velike spremembe v obračunskem sistemu, ki omogo- - « cd a od in .kupn«, pom» .3.404 23. čaio realno ugotavljanje celotnega prihodka, porabljenih sred- - dei Cd za akumuiacijo 2.638 110 stev dohodka in drugih osnovnih ekonomskih kategorij. Prvi del sredstva za reprodukcijo 5.736 1*9 zakona ki ureja ugotavljanje celotnega prihodka in dohodka, je v neplacani prmodki 6..20 .83 veljavi že od začetka leta, določbe tistega dela zakona, ki urejajo Ptweree"° "P°«bi(ena posio™ sredstva 293.404 155 razporeditev dohodka in čistega dohodka pa bodo začele veljati - bre* eiektrogospcdaretva ne.481 102 od1 julijadalje. Povprečno ltevil° "poslenih 15"5D7 m Na področju ugotavljanja celotnega prihodka novi zakon pri- Waiani čisti 0D ^t^) na deiavca naša širšo podlago za ugotavljanje celotnega prihodka, kar bo " m<*ečn° (» din> 1B5-312 218 vplivalo na njegovo povečanje. Tako se v celotni prihodek všte- zaloge - skupaj 55.029 212 vajo tudi prihodki, doseženi z dajanjem gotovih proizvodov ali - »">* ™>ter.aia m surovin 27.600 200 osnovnih sredstev v zakup, z uporabo proizvodov, blaga in stori- - »'<>* nedokončane proizvodnie 4.471 213 tev za lastne potrebe skupne porabe. Odpravljena je tudi obvez- - »^ 9«o«h proizvodov 6.043 na nost zmanjšanja celotnega prihodka za dobiček, ki ni bil vnesen [- zaioge biaga ______________________________l6-914 2" iz tujine in za prodajo proizvodov, blaga in storitev na kredit, če za ta redit nima kritja za te namene. Novi zakon tudi prilagaja " m**sne rasti po preraCu™ ugotavljanje celotnega prifcodka novim deviznim predpisom pre- teklega leta. Zaradi nekaterih sprememb pa se celotni prihodek 1 Celotni prihodek, porabljena sredstva in dohodek lahko tudi zmanjša. Tako ta zakon izključuje revalorizacijski del V prvih treh mesecih letos je gosodarstvo na območju občine obresti od danih kreditov in drugih terjatev — revalorizacijske ugotovilo celotni prihodek v znesku 95.898 din. Za obravnavano prihodke iz celotnega prihodka. V celotni prihodek so vključene obdobje letos je znašal načrtovani celotni prihodek gospodarstva le realne obresti nad stopnjo inflacije. Celotni prihodek je lahko kar 115.093 mio din. Z izjemo v vodnem gospodarstvu, doseženi manjši tudi zaradi popolnejšega sistema revalorizacije sredstev, celotni prihodek zaostaja za načrtovanim v vseh področjih, naj- saj ne dopušča več povečanja celotnega prihodka za učinek bolj pa v industriji in trgovini. revalorizacije zalog v znesku obresti in tečajnih razlik. Zaradi novega obračunskega sistema rast celotnega prihodka Spremembe v zakonu o celotnem prihodku in dohodku bodo v primerjavi s prvim trimesečjem lani ni realna. Na zmanjšanje precej vplivale tudi na dinamiko in strukturo porabljenih sred- celotnega prihodka v letu 1987 imajo največji vpliv prihodki od stev. Zaradi popolnejšega sistema revalorizacije kakor tudi obresti. Z zmanjšanjem celotnega prihodka v prvem trimesečju zaradi drugih sprememb, bodo porabljena sredstva povečana. lani za te prihodke dobimo primerljivi celotni prihodek. Po tem Med materialnimi stroški je na novo vključena revalorizacija preračunu znaša porast celotnega prihodka 99 %. porabljenih surovin, -materiala, nadomestnih delov, drobnega Celotni prihodek občinsko gospodarstvo oblikuje pretežno (88 inventarja in embalaže. Na novo so vključena tudi vplačila za %) s prodajo blaga na domačem trgu in je zato njegov obseg pod bančne storitve in storitve plačilnega prometa, ki so bila doslej močnim vplivom visoke rasti cen. V letošnjem prvem trimesečju med drugimi poslovnimi stroški. Med drugimi poslovnimi stroški so bile cene na drobno višje kot v enakem obdobju lani za 101,5 so na novo všteti: učinek revalorizacije realiziranih proizvodov in % (Ljubljana 104,5 %), cene proizvajalcv industrijskih proizvodov storitev, zneski revalorizacije trajnih virov poslovnih sredstev in pa za 82,9 %. zneski revalorizacijskih odhodkov, ki niso nadomeščeni z revalo- S prihodki od prodaje blaga in storitev in s prihodki \z skup- rizacijskimi prihodki, obvezni popravki dvomljivih in spornih ter- nega prihodka in dohodka na tujem trgu je v prvih treh mesecih jatev, ki jim je pretekel rok zapadlosti, kritje izgube banke v letos doseženo 4.538 mio dtn prihodkov ali 4,7 % (lani 5,8 %) breme TOZD in stroški delovnih skupnosti do višine, določeni po cetotnega prihodka. Izvoz občinskega gospodarstva v letošnj^pi standardih TOZD in DS. prvem trimesečju močno zaostaja za predvidevanji, saj je v pri- Stroški amortizacije bodo tudi večji zaradi učinkov revaloriza- merjavi z enakim obdobjem lani manjši za 24,3 % (konvertibilni cije amortizacije, ki se uporabljajo za nadomestitev revalorizacij- izvoz manjši le za 3,6 %). skih odhodov in se nadomeščajo iz celotnega prihodka kot redna Konec meseca marca letos izkazuje gospodarstvo za 6.120 mio amortizacija. din neplačanih prihodkov ali za 83 % več kot konec meseca Zaradi nasledjnih sprememb v zakonu pa se porabljena sred- marca lani. Medtem ko je stopnja neplačanih prihodkov v gospoJ stva zmanjšajo: izključene so obresti od kreditov, ki se do stopnje darstvu (5,9 %) nekoliko manjša kot lani, se je v industriji pove- čala zlasti v predelavi nekovinskih rudnin, predelavi kovin, strojni industriji in v proizvodnji in predelavi tobaka. Neplačani prihodki Č Podrobneje so rezultati poslovanja v letu 1986 objavljeni v v področju industrije znašajo 3.327 mio din ali 9,8 % fakturirane delegatskem gradivu Naše komune št. 4 z dne 31.3. 1987. realizacije. v>_ .... ,...^ ... ..,._. <:. Na dinamiko in strukturo porabljenih resedstev v letošnjem letu Izguba na substanci - porabljena sredstva, ki niso nadomeš- močno vplivaio spremembe v zakonu o celotnem prihodku in čena iz celotenga prihodka - je bila zabelezena le v orgamzaciji dohodku in sicer zaradi številnih novih pozicij, načina njihovega Mercator LM - TOZD Strojni obrat Kozarje (v vseh pnmerjanih izkazovanja in nadomeščanja iz celotnega prihodka (spremembe obdobjih). obrazložene v uvodnem delu). ¦¦-.¦¦ V prvih treh mesecih letos je gospodarstvo za doseženi doho- Komite za družbeno planiranje in gospodarsfvo se je sestal z dek obračunalo za 74.369 mio din porabljenih sredstev. Prera- vsemi organizacijami, ki so v prvem tnmesečju letos zaključile z čun porabljenih sredstev za I. trimesečje 1986 na primerljivo izgubo. Osnovna ugotovitev je, da tako sezonski vplivi kot tudi vsebino in način izkazovanja porabljenih sredstev v letu 1987 ralnejši način obračunavanja osnovnih fmančn.h kazalcev, ne kaže da je tudi po tem preračunu rast stroškov ostala ista (IND smejo biti opravičilo za negativen rezultat. V vseh organizacijah, ^22) ki ifnajo izgubo, obstajajo notranje slabosti, zato je potrebno aktivirati vse resurse, da se krizna področja sanirajo. Med porabljenimi sredstvi se hitreje od celotnega prihodka Med zunanjimi dejavniki, ki vplivajo na izgubo v organizacijah. povečujejo predvsem materialni stroški (IND 202) in stroški so zlasti neugodna zunanjetrgovinska menjava OZD v letošnjem amortizacije (IND 212). K povečanju materialnih stroškov so v letu (velike težave pri uvozu rezervnih delov, surovin m reproma- največji meri prispevali predvsem močno povečani stroški proiz- teriala nerealen tečaj din.arja pomanjkanje stimaulaci) za izvoz) in vodnih in neproizvodnih stohtev ter stroški porabljene energije in neugodne družbenoekonomske razmere s poudarkom na razko- revalorizacije porabljenih zalog surovin in materiala. raku cen vhodnih materialov in končnih .zdelkov ter visokih obresti za tekoče poslovanje. Ti dejavniki vphvajo na zmanjšanje Vprvihtrehmesecihletosjegospodarstvoobračunaloza 2.341 obsega prevozov na zunaji trg v DO Integral TOZD Tovorni mio din amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah (IND promet Viator Ljubljana, zmanjšanje plasmaja proizvodov v DO 176), zato je na povečan obseg obračunane amortizacije deloval Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana in neplačene terjatve predvsem povečan obseg amortizacije nad predpisanimi stopi- (VZroktudi laetna neaktivnost) vDOAvtomontažaTOZDUtensilia. njami (415 mio din, IND 315) in revalirizacija obračunana amorti- Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je glede na zacije (342 mio din). perečo problematiko, predlagal DO Surovina Maribor TOZD Izločitev obresti od kreditov \z poslovnih stroškov se. odraša v Surovina Ljubljana in DO Mercator Ljubljanske mlekarne TOZD obsegu teh stroškov v letošnjem letu. Drugi stroški poslovanja, ki strojni obrat Kozarje, da pripravita kvaliteten predsancijski pro- v prvih treh mesecih letos znašajo 5.187 mio din so večji kot v gram. Z ostalimi organizacijami se bo komite ponovno sestal po enakem obdobju lani za 75%. Dobro polovico te vrednosti (2.83 polletnem obračunu. mio din) se naša na revalirizacijo realiziranih proizvodov in stori- tev ter na revalorizacijo trajinih virov poslovnih sredstev. Med Izredno pereči problemi, ki se že dlje časa pojavljajo v DO Hoja drugimi poslovnimi stroški pa kažejo zlasti visok porast povračila jn so se v prvem kvartalu odrazili v izgubi vseh temeljnih organi- poslovnih stroškov delovnih skupnosti, stroški za prehrano zacij dq Hoja vodijo v razmišljanje o učinkovitosti in racionalno- delavcev in stroški za reklamo in propagando. stj dosedanje organiziranosti in ustreznosti orientacije proizvod- Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga, materiala in nih programov, v bistveno zmanjšanje in kontroliranje posamez- odpadkov zavzemajo dobro polovico celotnih porabljenih sred- njh stroškov in zmanjševanje števila zaposlenih ob ustrezni sti- stev gospodarstva (51,3%) in so od enakega obdobja lani večji za mulaciji vseh kvalitetnih in strokovnih delavcev. 89%. Tabela2- ¦ :'¦ ¦'•••• ¦•¦¦¦':-'- ¦¦&¦'¦'''¦¦¦'¦¦¦''¦ Ustvarjeni dohodek gospodarstva v prvih treh mesec.h letos ^ ^; ^^ m^aci Idmžene^ ^ y ^ " |9B6 znaša 21.537 mio din. Po preračunu celotnega pnhodka m porab- |n ^ ^ ^ ^ Ijenih sredstev prvega trimesečja lani je rast primerljivega dohodka 121%. V prvih treh mesecih letos je bilo v področju industrije dose- |-----------------------1-------------------------------1 P0Pr stev za I Popr izpi eisti ženo za 8.874 mio din dohodka. Kar v treh dejavnostih (proizvod- izguba (v ooo din) posi." na D'odi.~ od na cteiavca nja zaganega lesa in ploM proizvodnja in predelava papirja in figgUir T-fc^to predelava surovin iz odpadkov) je dosezeni dohodek manjši kot v_____________________I ____I_________l_________I enakem obdobju lani, nizka rast dohodka pa je zabeležena v Avtomontaža panogi predelave kemičnih izdeJkov, proizvodnji gradbenega - tozd utensiiia - 120.972 - 365 97 182.506 235 materiala, proizvodnji in predelavi tobaka in grafični dejavnosti. V imos do gpg druoih oodročiih aospodarstva ie povečanje doseženega - tozd Gradb. SZLskorajVvsehdokajvisoko.zapopreanimpoveeanjem J1^ 26-593 l5tU23 565 ™m mM0 ™ gospodarstvanekolikozaostajalevprometu^ . tozd 2aga Rob , - tou - 30 .07 .38.133.96 ' " - TOZD Tesarstvo in laga 5ko(ljlca - 47.420 - 164 99 156.988 2.1 Izguba iz tekočega poslovanja : . T0ZD Pohi5tvo Polhov Gradec 49.216 88.632 180 219 116 134.612 182 Poslovno obdobie ianuar-marec 1987 je v gospodarstvu na - tozd stavbeno območju občine sklenilo z izgubo 14 organizacij združenega "™ >¦«* »•081 «» "' »° '"•«' •" dela. Izguba v teh organizacijah je znašala 1.276 mio din. V - ™^Galanteri)a „„, , 120 , |65 |15 n7.64o ibo primerjavi z enakim obdobjem lani so bile izbube v prvih treh ,uv T0ZD mesecih letos večje kar za 994 mio din ali za 352 odstotkov, Gaianterifa lj. r, ,r 5.75» - 45 105 172.393 221 število izaubarjev pa je bilo večje za 6 organizacij združenega surtMna Maribor ; :( . ... ' - TOZD za zbiran|e i ' dela. jn predelavo odpadkov ¦',- v \ .¦'¦¦¦• .•:••¦• L|- " - 76-615 - 146 98 186.390 199 Struktura izgube: (v 000 din) * - • mercator l-lll. 1986 l-lll. 1987 IND - TOZD Posestva ^8-601 93"177 192 '« " 203-'5* »4 - Dorabliena sredstval, ki niso na- - tozd stro)m obrat domeščena iz celotnega prihodka 2.022 8.086 400 "»arie | 2'-'79 6'-*12 2» *7 "" »5.9» 2* - nekrite obveznosti iz dohodka 8.469 23.805 281 JSOL^ttod - izplačane akontacije OD in dru- . Tovomi promet u. | - 134.265 - 900 93 170.B62 171 gih obveznosti, ki niso kritesčisti- kpl - tozo Remont - 12.759 - 90 106 275.674 237 mi dohodki 271.583 1.244,485 '458 - tozd Kom.Jrad. 95.50 8 424.825 445 680 109 222.106 259 -----~------------------------------------------------ „„„„-,.• i n-7e o-,c /ico SKUPAJ f 282.074 1.276.376 452 3.457 102 - - SKUPAJ tekoča izguba 282.074 1.276.376 452 I-----------------------1--------------------------------1-----------------1-----------------1 : '¦¦¦¦-'.'.'¦' ¦'.¦¦. ','•. « Razporeditev dohodka ; '"'¦'" j c Za druge obveznosti iz dohodka je gospodarstvo v prvih treh mesecih letos namenilo 3.284 mio din ali za 113 odstotkovveč kot Gospodarstvo na območju občine je za obdobje januar-marec y engkem obdobju |anj Na obseg in rast teh obveznosti vplivata 1987 razporedilo dohodek v znesku 22.746 mio din. Zaradi viso- predvsem obveznost do delovnih skupnosti (1.446 mio din, IND kega obsega izgub v tem obdobju, razporejeni dohodek za 1,209 23?) jn dmga iz|očanja jz dohodka (1.147 mio din, |ND 207), med mio dm presega ustvarjeni dohodek. katerimi so zaieti prispevki in nadomestila, ki se obračunavajo iz V razporeditvi dohodka dinamična rast obveznosti za skupno dohodka na podlagi zakonskih določil. Navedene obveznosti porabo in za druge določene namene vse bolj zmanjšuje delez zavzemaj0 bHzu 80% razporejenih sredstev iz dohodka za druge gospodarstva v razporejenem dohodku. Tako se je delez za ciste namene osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter za akumulacijo s spremembami v zakonu 0 ce|Otnem prhodku in dohodku se v zmanjšal od 59,6% v prvih treh mesecih lani na 54% v letošnjih breme dohodka nadomestijo le obveznosti iz obresti, obraču- prvih treh mesecih. " ' .' , nane po realno pozitivni obrestni meri oziroma na podlagi razlike tabbm-3: Giotaim nazpcrtditev *t»cto ' * med obrestno mero in stopnjo inflacije in to ne glede na to, ali se nanašajo na kredite za osnovna ali za obratna sredstva (v letu ---------------------------------------1--------------------------------1 stmkt. v %—I 19®6 samo °bresti od kreditov za osnovna sredstva). znesek v mio din----------- um."------- 2a čiste osebne dohodke, skupno porabo dlavcev in za aku- _________________________'-"'- l996 | '-"'¦ i9B7|ind|i986 I9B7 mulacijo je v razporeditvi dohodka ostalo gospodarstvu na Dei doh. za skupne potrebe 2.642 6.664 252 23,6 29,3 območju občine v prvih treh mesecih letos 12.288 mio din ali le za Dei dohodka za spiošne potrebe 336 510 152 3,0 2,3 84% več kot v enakem obdobju lani. Ker so sredstva razporejena Dei dohodka za druge namene i.54i 3.284 213 13,8 14,4 za čiste osebne dohodke za 129 odstotkov večja kot v prvih treh - obveznosti do deiomih skupnosti 6ii 1.446 237 5,5 6,4 mesecih lani, je povečan njihov delež v razporejenem dohodku za . obresti 226 338 U9 2,0 1,5 4,4 odstotke toček (na 37,8) . Delež razporejenih sredstev za - zavamviane premije 103 236 230 0,9 1,0 skupno porabo delavcev je bil v razporejenem dohodku letos nižji - Izdatkl za SLO ln družb. samozaši. 30 64 215 0,3 Q,3 (povečanje Za 91%) - čianarine in prispevki I 15 48 329 0,1 0,2 Sredstva za akumulacijo so v znesku 2.638 mio din le za 10% - dei doh., ki pripada tujim osebam večja kot v prvih treh mesecih lani, delež v razporejenem za gospodar. z vioienimi sredstvi 3 4 119 - - dohodku (11,6%) pa je manjši kar za 9,7 odstotnih točk. - dmga izioeanja iz dohodka 554 1.147 207 5,0 5,0 Razporeditev sredstev za akumulacijo v posameznih področjih Cisti osebni dohodki 3.842 8.802 229 34,3 38,7 gospodarstva kaže najbolj neugoden položaj v organizaciah na Skupna poraba deiavcev 444 848 191 4,0 3,7 področju industrije. Obseg razporejenih sredstev za akumulacijo Akumuiacija 2.394 2.638 no 21,3 11,6 v tem področju v znesku 967 mio din je nominalno skoraj za 40 - za posi.skiad in lzboiiianje mat. odstotkov manjši kot v prvih treh mesecih lani. Delež akumulacije ^™"6 dela '•"' U968 9a 17'8 B'7 v razporejenem dohodku v industriji je od 30% v prvih treh - za rezetvni skiad 360 632 175 3,2 2,8 mesecjh |anj zmanjšan na 11% v prvih treh mesecih letos. Poleg - za druge potrebe--------------------------35------------3j------------o^s—o^ organjzacji ki zaradi poslovanja z izgubo v tem obdobju riiso razporejen. dohodek | i i.i99 22.746 203 | loo.o ioo.o | ^^ ^^ akumulacije] je obseg razporejenih sredstev za akumulacijo bistveno manjši v dejavnosti predelave nekovinskih Za zadovoljevanje skupnih potreb je gospodarstvo na rudnin (IND 17), predelavi kemičnih izdelkov(IND22), predelavi in obmodju občine v prvih treh mesecih letos iz dohodka in iz proizvodnji papirja (IND 26), proizvodnji in predelavi tobaka (IND osebnih dohodkov obračunalo obveznosti v znesku 6.664 mio din 39) in v grafični dejavnosti (IND 6). ali za 152 odstotkov več kot v prvih treh mesecih lani. Visoka rast v drugih področjih gospodarstva so razporejena sredstva za je posledica povečanih prispevnih stopenj (poprečna prispevna akumulacijo po obsegu manjša kot v prvih treh mesecih lani še v stopnja za prvo trimesečje 1987 jeza 5,66 odstotnetočke višja kot prometu, znatno za rastjo dohodka pa povečanje zaostaja v v enakem obdobju lani) in povečanih osnov to je dohodka in gozdarstvu, gostinstvu, stanovanjsko komunalni dejavnosti in osebnih dohodkov (porast izplačanih osebnih odhodkov obresti. Nasprotno pa je obseg razporejenih sredstev za akumu- 134,6%). lacijo dokaj večji kot v prvih treh mesecih lani v vodnem gospo- Z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR darstvu, gradbeništvu, finančno poslovnih storitvah ter v trgovini Slovenije za leto 1987 je določena hitrejša rast sredstev za pokoj- (trgovina na debelo). ninsko in invalidsko zavarovanje od rasti dohodka, zaradi novih nalog na področju invalidsko pakojninskega sistama (hitrejša Stopnja akumulativne sposobnosti gospodarstva je znašala v rast upokojitve, revalorizacija pravic iz pok. invalid. zavarovanja, prvih treh mesecih letos v gospodarstvu na območju občine le 1,5 prehod na izračun pokojninske osnove na zadnej leto dela) se odstotka ter je bila za 37 indeksnih točk manjša kot v enakem bodo sredstva oblikovala po višjih prispevnih stopnjah kot v letu obdobju lani. Najbolj je seveda ta stopnja zmanjšana v industriji 1986. Rast sredstev za skupnost pokojninsko invalidskega zava- 0.3% - 66 indeksnih točk). V tem področju so poleg orgnizacij z rovanja je v prvih treh mesecih letos večja kar za 208% v primer- izgubo v tem obdobju poslovale z zelo nizko akumulativnostjo javi z enakim obdobjem lani. (stopnja akumulativne sposobnosti nižja od 0,4%), naslednje Sredstva za zadovoljevanje vseh drugih skupnih potreb pa naj organizacije: KIP (0,3 %), KIG (0), Emona IPKO (0,2%), Kemija DO biseoblikovalaponajvečenakihstopnjahkotvletu 1986. Vprvih llirija Vedrog (0,2%), Proizvodne delavnice Ig (0,3%), Proizvodno trehmesecihletosjebilobsegtehsredstevvečjiza142odstokov. in trgovsko podjetje Zmaga (0), Tiskarna Ljubljana (0,2%). Parti- Zaradi takšne rasti so tudi prihodki SIS družbenih dejavnosti na zanska knjiga, TOZD grafična dejavnost (0), Dinos TOZD Tek- ravni mesta Ljubljane v prvih treh mesecih letos za 26% presegali stilka (0). Nizko stopnjo akumulativne sposobnosti izkazuje tudi dovoljeno porabo. Presežke so izkazale vse skupnosti, razen organizacija GG Kočevje - TOZD Gozdarstvo Lašče (0,1%) in skupnosti socialnega skrbstva. Obrtno podjetje Podpeč (0,2). Za splošne družbene potrebe je gospodarstvo v obravnava- Zaradi vplivaamortizacije je rast sredstevza reproducijo neko- nem obdobju razporedilo 510 mio din ali za 52% več kot v prvih liko ugodnejša. Ustvarjena sredstva za reprodukcijo v gospodar- treh mesečih lani. Gospodarstvo je v prvih treh mesecih letos stvu na območju občine so znašala v prvih treh mesecih letos obračunalo le za 20% več republiškega davka iz dohodka, med- 5.736 mio din in so bila po obsegu večja za 49 odstotkov. Delež tem ko je porast davkov iz osebnih dohodkov znašala 128 odstot- amortizacije v sredstvih za reprodukcijo je znašal v tem obdobju kov. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti so repu- kar 54% (v prvih treh mesecih lani 37,8%). K povečanju tega bliški davek obračunale po stopnji (4,2%) vendar sta ukinjeni deležasta pomembno prispevali znatno višja obračunana amorti- davek iz dohodka po posebni stopnji in nižje osnove za obračun zacija nad predpisanimi stopnjami (415 mio din, IND 315) in davka delovala na nizko rast te obveznosti. Ob nespremenjenih revalorizacija amortizacije (342 mio din). Obseg amortizacijskih stopnjah davkov iz osebnih dohodkov so na porast vplivale pove- sredstev v prvih treh mesecih letos (3.098 mio din) je bil večji za čane osnove osebnih dohodkov. 112 odstotkov. . Ob nadaljevanju takšne rasti reprodukcijskih sredstev bodo glede na že vnaprej angažiran znaten del akumulacijskih sredstev za poravnavo obveznosti, ki jih organizacija združenega dela poravnavajo na podlagi sprejetih zakonov in samoupranih spora-zumov (za združevanje sredstva za manj razvita področja, za infrastrukturo, za sklade skuphih rezerv, za kritje izgub drugih OZD) ter za odplačilo dolgoročnih kreditov, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu (2.625 mio din),možnosti gospodarstva za naložbe več kot skromne. Stopnja zadolženosti občinskega gospodarstva (razmerje med obveznostmi za odplačilo zapadlih kreditov in reprodukcijskimi sredstvi) znaša v prvih treh mesecih letos 51,4 (lani 47,7). Za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev je občinsko gospodarstvo v prvih treh mesecih letos razporedilo 13.404 mio din ali 58,9% razporejenega dohodka. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bila za bruto osebne dohodke razpore-jena sredstva višja za 134,6 odstotka in sredstva za skupno porabo delavcev 91%. Obseg razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke v letošnjem prvem trimesečju (12.556 mio din) je malenkostno manjši (0,5%) od obsega teh sredstev razporejenih iz dohodka v zadnjem trimesečju leta 1986. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca za obdobje januar-marec za 1987 je znašal v gospodarstvu na območju občine 185.312.- mio din in je bil nominalno za 118 odstotkov večji kot za prve tri mesece lani. Povečanje je bilo večje od dosežene rasti življenjskih stroškov (IND 202,4). V primerjavi z višino poprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v letu 1986 so bili poprečni osebni dohodki v gospodarstvu na območju občine večji za 49,8%. Med najvišjimi so bili obračunani čisti osebni dohodki na delavca za obdobje januar-marc v organi-zaciji EGS DO Savske Elektrarne - DSSS (306.647,- din, IND 242), ONPZ Promons - v ustanavljanju (284.417,- din), KPL - TOZD Remont (275.674,- din, IND 237), Glinek Škofljica (268.879,- din, IND 254), Obratna zadruga Triglav (270.333,- din, IND 239), PTT Inženiring (291.167,- din, IND 303), ZPZ DO Inžinerski biro Elek-troprojekt (274.474,- din, IND 206) in RRC - računalniške storitve (272.849,-din, IND 261). 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE DELA 2.1. KADRI IN ZAPOSLOVANJE V resoluciji za leto 1987 je načrtovana 2 odstotna rast zaposlo-vanja. Zaposlovanje v letu 1987 bo ekonomsko upravičeno in produktivno, izboljšala naj bi se izobrazbena struktura zaposle-nih delavcev, spobujali naj bi ustvarjalnost in kvaliteto pri delu. Podatki Zavoda SR Slovenije za statistiko za obdobje januar -februar kažejo, da je zaposlovanje v gospodarstvu ostalo na lanski ravni, v primerjavi z enkim lanskim obdobjem je večje za 0,6% (v gospodarstvu je zaposlenih 0,2 manj delavcev, v nego-spodarstvu pa 2.2% več). V prvih dveh mesecih leta 1987 se je, v primerjavi z enakim obdobjem lani, najbolj povečalo število zaposlenih v področju (+ 100),prometa in zvez (+ 21), gradbeništva (+ 19) in kmetijstva (+ 12), v vseh ostalih področjih pa se je število zaposlenih zmanj-šalo, najbolj vpodročju finančnotehnične storitve(- 110), karpa je posledica reorganizacije v DO Ilirija-Vedrog (delavci TOZD Marketing so registrirani v področju industrije). V negospodarstvu se je povečalo število zaposlenih v osnovnih šolah (+ 22), v visokih šolah (+ 39) in v znanstveno-raziskovalnih organizacijah (+ 61). Število zaposlenih v osnovnih šolah se je povečalo zaradi otvoritve enot Cvetko Močnik, v visokih šolah zaradi uvajanja usmerjenega izobraževanja v znanstveno razisko-valnih OZD pa zaradi povečanega obsega dela v DO Inštitut Jožef Stefan (dokončanje investicije). V prvih dveh mesecih leta 1987 so OZD v občini zaposlile 49 pripravnikov in sicer 7 z visoko, 9 z višjo in 33 s srednješolsko izobrazbo, prvič pa se je zaposlilo 63 delavcev. V enakem obdobju pa so zaposlile 36 pripravnikov in sicer 18 z visoko, 2 z višjo in 16 s srednješolsko izobrazbo), prvič pa se je zaposlilo 54 delavcev. Konec meseca februarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 295 nezaposlenih delavcev, kar je 32 delavca manj kot povprečno v letu 1986. Za področje zaposlovanja in izboljšanja kadrovske strukture velja, da je tremesečje zdaleč prekratko obdobje, v katerem bi bilo mogoče oceniti kako se družbena usmeritve uresničujejo v smeri kakovostnega zaposlovanja in izboljševanja kadrovske strukture. Premiki na tem področju so vidni na daljša časovna obdobja z naravo in kadrovsko fluktacijo delavqev ter njihovo ustrezno nadomestitvijo. Na splošno ugotavljamo, da v organiza-cijah združenega dela, zlasti pa še v večjih organizacijah, na dolgi rok napovedujejo dvig izobrazbene ravni zaposlenih, zlasti s stališča vlaganja v znanje iri njegove uporabe v praksi. Ob tem je potrebno opozoriti na naslednje: - Vpis v vzgojno izobraževalne programe za šolsko leto 1987/ 88 za izobraževanje ob delu in iz dela ni v sklacfu z resolucijo usmeritvami. Zato je potrebno z različnimi aktivnostmi vzpodbu-diti delavce, samoupravne in poslovodne organe, da bi se čim več delavcev vključilo v izobraževanje ob delu. - Akcija »2000« mladih raziskovalcev prepočasi dobiva svoj pomen v zavesti in dejavnosti OZD. 11 organizacij združenega dela se je do sedaj vključilo v to akcijo, to so organizacije s področja gospodarstva, ki bodo medsebojno sodelovale. - Zaposlovanje pripravnikov, predvsem v gospodarstvu, bi morali povečati, zlasti z visoko strokovno izobrazbo. Po koncu šolskega leta 1986/87 organizacije napovedujejo povečanje šte-vila pripravnikov. - Pozitivni trendi kažejo na področja štipendijske politike. V letošnjem razpisu kadrovskih štipendij so OZD iz območja občine razpisale 608 kadrovskih štipendij in sicer največ za stopnjo III do IV - 325, za stopnjo V - 128, za stopnjo VI - 36 in za stopnjo VII -119. Ugotovimo lahko, da je v primerjavi s preteklim obdobjem število kadrovskih štipendij poraslo, da pa se struktura le delno izboljšuje, saj je še vedno preveč razpisanih štipendij za poklice do IV. stopnje strokovne izobrazbe. V letošnji skupni razpis se je vključilo 59 OZD. - Kadrovanje delavcev, ki opravlja najodgovornejše naloge v OZD, je še vedno premalo načrtano, saj je še vedno preveč primerov, ko kadrovanja poslovodnih delavcev ne spremljajo ustrezne in pravočasne strokovne aktivnosti. V oceni DPO o uspešnosti dela poslovodnih orgnov je premalo prisotno področje razvoja kadrovske politike, ocene so presplošne in re vsebujejo konkretnih zahtev in predlogov za rešitve. TABELA 4 : Število zapošlenih v združenem delu občine Ljiiljana Vio-Rujhik za obdobje januar - februar 1967 ___________________________________________________________________________________________________________JflNUftR 36_______IBCTMER 86_____ . SKUPAJ ' 19.385 19.502 100,6 19.460 100,2 19.487 19.472 19.532 +133 +45 GOEPODARSIVO 13.064 13.059' 99,8 13.090 99,7 13.051 13.060 13.058 - 30 +7 01 HCUSTRIJA 6.954 6.924 99,5 6.900 100,3 6.771 6.915 6.933 -176 +162 02 .. ratrrusivo ioe 120 111,1 115 104,3 123 119 ' 123 + 14 - 3 03 GOZDNSTVO 248 242 97,6 241 100,4 242 241 243-8 +1 04 voeno acscmRsrvo 175 162 92,5 166 97,5 166 166 157 - 14 - 9 05 GRADBENIŠIVO 326 345 105,8 340 101,4 346 348 342+21 - 4 06 PfOCT m ZVEZE ¦ 469 490 104,4 483 101,4 492 491 489 +22 - 3 07 TR30VINA 1.705 1.714 100,5 1.705 .100,5 1.740 1.720 1.707 +37 - 33 08 OOSTINSIVO 333 317 93,7 311 101,9 303 310 323 +6 +20 09 OBKT 799 899 112,5 866 103,8 899 901 897 +64 - 2 10 ST/TOVANJ.KCM.CEJAVNOSr 909 908 99,8 909 99,8 919 910 905+4 - 14 11 FBIAN&O TEHJIČNE SIORnVE 1.051 941 89,5 1.050 89,6 1.050 939 942 0 - 108 NE03SP0DAFSIV0 ,. ... ' ,6.301.' 6.443 102,2 6.370 101,1 6.436 6.412 6.474 +163 +38 12 IZDBRAŽEVANJE,aWCŠr,KUlTURA 4.180 4.314 103,2 A.217 102,3 4.287 4.258 4.314 +123 +27 - 'IZDBRAŽEVANJE 2.298 2.371 103,1 2.318 102,2 2.368 2.326 2.371 +85 +3 ' . -.•-' • - ZNATOST . , ' . 1.757 1.820 103,5 1.775 102,5 1.797 1.805 1.820 +42 +23 ''" ' -¦ ¦'" -KUUUFA ' ^ " % ^ 93,4 l% 100,8 ^ ^9 ^ = ! + i ' ' 13 SOCIAUT) VARSIVO 1.470 1.501 102,1 1.501 100,0 ' 1.499 1.500 1.501 +41 +2 14 DPS, SIS, CPO 650 659 101,3 651 101,2 650 654 659-1 +9 VIR PODATKDV: Zavod SR Slovenije za statistikD - RAD-1 2.2. MEDNARODNA MENJAVA 4,5 odstoten, kar. predstavlja glede na plan za leto 1986 kar 61 Zaradi velikega pomena, ki ga področju ekonomskih odnosov s odstotno, glede na leto 1985 pa 67 odstotno preseganje. tujino namenjajo v vseh kratkoročnih in srednjeročnih družbenih K obdelavi Narodne banke Slovenije za letošnje prve tri mesece usmeritvah, je to poglavje tokrat bolj obširno. IS se je s problema- je potrebno pripomniti še to, da je po njihovi oceni v januarskih tiko na tem področju že seznanil ter o njej obvestil republiške podatkih upoštevano samo 60-70% izvoza in uvoza, tako da institucije. Pred obravnavo izvoznih uvoznih rezultatov, ki nam jih popolnih rezultatov za letošnje leto še nimamo. mesečno posreduje Narodna banka Slovenije, je potrebno opo- Iz vsega navedenega je torej razvidno, da na podlagi podat- zoriti na nekatere metodološke slabosti tovrstne obdelave. kovne baze, ki nam jih posreduje Narodna banka Slovenije, ni Narodna baka Slovenije spremlja blagovni izvoz in uvoz po možno pravilno ocenjevati gibanja na nivoju organiziranosti, kot stalnih tečajih valut (tečaj ZIS). V*teh tečajih je ameriški dolar za je občina. 20 odstotkov precenjen, medtem ko so tokovi ostalih valut pod-cenjeni. Glede na znano gibanje vrednosti dolarja v primerjavi z ¦ ostalimi valutami v letu 1986, je tako realna udeležba organizacij v izvozu (uvozu) deloma izkrivljena. Skupni izvoz se evidentira pri finalistu ali pa pri vseh organiza-cijah, ki so v skupnem izvozu sodelovale. Če se v opazovanem ali primerjalnem obdobju način evidentiranja spremeni, postanejo podatki medsebojno neprimerljivi. ' ' : • Primer: Pri skupnem izvozu DO Avtomontaža TOZD TGN sode-luje tudi TOZD Trgovina in servis v sklopu iste DO, zato se izvoz ne evidentira v celoti samo pri TOZD TGN. Po podatkih Narodne banke Slovenije je bil izvoz te temeljne organizacije v letu 1986za 20 odstotkov manjši kot v letu 1985. Prihodki, ustvarjeni na tujem trgu, iz bilance DO Avtomontaža TOZD TGN so nasprotno a podatki Narodne banke v letu 1986 za 20 odstotkov večji kot v prehodnem letu. V letu 1986 in 1987 Narodna banka Slovenije ne obdeluje rezultatov deviznih prilivov in odlivov, s pomočjo katerih bi lahko spremljali tudi mednarodno menjavo storitev. Na ta način nam je del zunanjetrgovinskih tokov nepoznan, še zlasti to velja za izvoz znanstveno-raziskovalnih organizacij, OZD s področja finančno-tehničnih in poslovnih storitev ter tudi za izvoz storitev prometa blaga in servisnih storitev. . Primer: V DO Tovorni promet Viator so z izvozom brez izvozne . stimulacije v letu 1986 ustvarili 5.117 miodin, kar predstavlja 37,1 c odstoten delež v celotnem prihodku. Če ta znesek primerjamo s celotnim izvozom blaga občine lahko ugotovimo, da izvozni iztržek DO Tovorni promet Viator predstavlja kar 77% delež s ;• 4 . * > pripombo, da se je izvoz organizacije v letu 1986 obračunaval po tekočem tečaju. Delež Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, ustvarjen s prodajo in ostaiimi storitvami na tuje, v celotnem prihodku je r '' • ¦*¦¦¦'.¦¦ ¦¦¦; ,-. :' .- ¦¦¦. • •:¦¦¦ ¦ ¦¦•¦.' ¦¦, ¦ . * TABELA 5 : Btmcmski cx±i06i s tujino v občini Ljitoljana Vio-Ru*iik v letu 1986 in v prvan kvartalu leta 1987 . - ' ¦ " '" ' ' ' ' , -. - .g< ¦ . ."¦', '.¦ ¦¦'..':¦;.: '•¦'•.' ¦ ¦ .•' v 000 din ;¦".. ''...' ¦ ,'..;.' .- ¦ ' .'.'/•— ¦ ¦ V.: , ¦. '.i..".".!.;.-.-¦¦ '""..- '¦¦¦•' .*••-'¦ : ¦¦ ' ¦'. ¦¦ $ = 45i,6oo / I-IH/87 I-III/87 I-XII/86 I-XII/86 ~ 0 I-III/B7; ______________________________~ __________I-III/86 I-III/85 ____________I-XII/85 I-XII/84 _____________0 1966 EL^avna maijava s tnjino 3.158.052 64 65 29.074.428 114 106 2.422.781 43 IZTOZ . 1.890.402 76 .'__., .76 12.986.072 101 . . 86 1.062.335 58 kmvertibilni " 1.322.665 96 ' •'99 7.630.060 98 80 635.000 69 kliriržki 567.737 50 50 5.356.012 105 95 ,446.333 42 UVDZ . ,_ 1.267.650 ' 51. , ¦'. . ;... . 52 16.088.356 129 133 1.340.445 32 fcnvertibilni ,' ¦ ¦ ' ' .'/ 980.892 53 .; . ,_ 48 14.344.645 131 152 1.195.136 27 klirinški .. :.-..._../.. 286.758 47 /.v. ... 75 1.74X711 U5 87 145.310 66 I-III/87 I-III/85 I-III/85 I-XII/86 I-XII/85 I-XII/B4 01986' Pckritje 149 108 112 81 113 142 81 KcnvertLbilnD pckritje 135 75 67 53 . , " 73 103 / 53 ¦ . Salcfa ...; +622.752 :.¦ ;.r /;:,:, ¦ "¦ . - 253.U1 Kbnvertibilni saldo + 341.773 - 559.136 VIR: Carinske deklaracije 07D, Narodia banka Slovenije . / .;,' ,'..-¦'_. :>:'-' -.'¦... ¦•¦' •'.'¦: ¦ ¦¦ . ¦ .¦:''. ¦'' *¦,¦.'•""¦¦¦¦ ¦¦"¦¦'¦ i.;-:L'V.-:: '-,."¦/?- .-;¦;"'. ¦¦• •¦' , . ,-• : ¦ > ' a) Blagovna menjava s tujino in izvoz storitev izvoz povečal le na področju obrti in osebnih storitev(IND 171) in - > V letu 1986 so zunanjetrgovinska gibanja močno odstopala od izobraževanja, znanosti, kulture in informacij (!ND 157), vendar načrtovanih in so bila zelo neugodna posebno na področju povečanje izvoza v teh dveh panogah dejavnosti ni pomembno, izvoza. Tendenca padanja izvoza se v letu 1987 nadaljuje. ker je delež izvoza v omenjenih panogah neznaten (2%). Obseg blagovne menjaves tujino v,občinijebil vletu 1986 večji Organizacije so v letu 1986 največ uvažale iz razvitih držav za dobro sedmino v primerjavi z letom 1985 in za 8 odstotkov (80,6% delež v celotnem uvozu), podobno tudi v prvih treh mese- večji kot v letu 1984. Povečanje je posledica zlasti večjega uvoza. cih leta 1987, čeravno se je delež zmanjšal (67,5%). V ietu 1986 je Obseg zunanjetrgovinske blagovne menjave je po treh mesecih pomembno, da se je povečal uvoz preme (70% povečanje glede letošnjega leta dosegel dve tretjini lanskega obsega. na leto 1985 predstavlja že skoraj četrtino celotnega uvoza). V Izvoz je v ietu 1986 komajda dosegel nivo iz leta 1985. V letošnjem letu se je v primerjavi z lani povečal le uvoz blaga za januarju, februarju in marcu letos izvoz ne dosega lanskega široko potrošnjo. nivoja. Podobno velja tudi za konvertibilni izvoz v vseh obravna- Poleg precej povečanega obsega uvoza v letu 1986 za področje vanih obdobjih. Trendi rasti občinskega izvoza in konvertibilnega izobraževanja, znanosti, kulture in informacij (indeks na leto 1985 izvoza so bili v letu 1986 ugodnejši od Ijubljanskih in republiških, je bil 240), se je uvoz povečal tudi za področje trgovine (indeks na medtem ko je trend padca letošnjega konvertibilnega izvoza leto 1985 je bi 226) in za industrijo (indeks na leto 1985 116). V nekoliko večji od Ijubljanskega in slovenskega. letu 1987 se je uvoz povečal samo za področje trgovine (IND 220) Uvoz, zlasti pa konvertibilni uvoz, je v letu 1986 močno prese- in za področje obrti in osebnih storitev (IND 161), uvoz za gel resolucijska pričakovanja, v letu 1987 pa nazaduje v primer- področje industrije je komajda polovičen v primerjavi z letom javi z lanskim letom. Stopnja pokritja uvoza z izvozorn je tako v 1986. letošnjem letu precei boljša kot koncem lanskega leta. Trend , .,___ _, , .. ,_. ,__ ' r ' ' v TAEELA 6: StnittiiB izvoea blaga f» stopvji obdelaw v letih 1964 - nHrec 1987 rasti konvertibilnega uvozaobčine jebil v letu 1986precej hitrejši odtrendarastiijubljanskegaoziromaslovenskegauvoza. Vletoš---------------------^^—5^;—55-------tei« v"iL w>—555—5č^ njem letu je odstotek zmanjšanja uvoza naše občine večji od ietu 19« iem i9es (isea.ioo) i9e6 (i98&,k») i-m/87 i-m/86 slovenskega in Ijubljanskega. -----------------¦.--------------------------------------------------------------------^100 Stopnjapokritjacelotnegauvozazizvozomjebilavletu 1986le g^ 100 100 85 100 101 100 75 81 odstotna, v letošnjem letu pa je pokritje po treh mesecih su™i™ : \ a.i 3,3 35 10,6 333 4,5 k ; ugodnejše(149%). Konvertibilno pokritje uvoza z izvozom je bilo w*a<*_. ., _~ -u_. ^x x Od septembra v letu 1986 je izvoz v tej organizaciii deloma TABELA 7: Delez prihocfcov na tLgen trgu v celotnan pritocku v cbcim LjLfcljana Vi5- ^ ' J » J -artuk v letu 1966 po *javncstih otežen zaradi pomanjkanja dovolilnic. Položaj rešujejo s preu- ______________________________________________________________ smeritvijo prevoza na vlak, kar poprečno podaljša čas zadrževa- pjciročje dejavnoeti------------------------Deiež v ietn 1965-----------Deiež v ietu i9e6---------- nja vozM za dva dnl a|| pa preusmeritvijo prevoza preko drugih mdustrija in rudarstro 13,9 ii,6 držav (Češka, Italija, Švica), kar poveča stroške, vozna pot se ^tijstvD ir, ribiitvc 3,6 |'|- ' podaljša, pa tudi čas zadrževanja vozil je daljši. prcmjt in zvsze ' ¦• 138 ' ¦ 9*9 ' ' V lanskem in letošnjem letu se pojavlja velika konkurenca Tr»jvim . 25,2 - 12,2 ..-. ' zasebnih prevoznikov in pa prevoznikov iz drugih republik in art in oeetne stcritve 0,6 ..." o,s ¦¦•¦¦.¦ pokrajin Jugoslavije. Velika konkurenca prevoznikov iz drugih ?ZZ?TZZZLZZ~ Z ' ' % re?ublik in P°kra'in ima velik v?liv na ^iževanje cen prevoza v ¦ ¦ ___________________________________________________ DO Tovorni promet za ohranjanje obstoječih tržišč. Pri tem so slovenski prevozniki v primerjavi s prevozniki \z drugih delov ; \m: Goepodarska zbormca občin ljojijanskeg, ctrrčja, mfoanacije 3/87 Jugoslavije v neenakopravnem položaju, saj so razlike v vredno- ... ... .. . . . .. .... . . ,. ., . . sti daiatev celo desetkrat v škodo slovenskih prevoznikov. Slo- Naivečji de ež izvoznih pnhodkov v ce otnem pnhodku imaio v ,. ... , . . . . ., .... „ ,' ... . .. . *n ,. .,._",. c i»w™ " »iu < venski prevozniki so vokviru združenja prevozmkovsicersprožili (^^^Brr^-«.^^«^ tapro^vendarsesituacija.enMzbolj.ala. 1986-31.2%).DOIskraMerilnaelektronika(1985-30,8%,1986^ Tud. v DO Tovorn, promet Viator so se podobno kot pr. pra.z- : 35,5%) inDOHojaTOZDGalanterijaPodpeč (1985-410% 1986 vodn,h organizaciiah v letu 1986 izvoznestimulaajezmanisale iz ,. ', ' > v \ ^^ ."'°. ^"u ^o^ na pOVpregno 5%. Precej pa so tudi izpostavljem nereal- nemu tecaju. V letu 1986 so navkljub številnim problemom uspeli povečati '"oz znanstveno - raziskovalnih organizacij v blagovnem pro- ' konvertibilni izvoz v primerjavi s predhodnim letom v DO Plutal, metu ni zajet v veNkem obaagu V nas, obcm, .rnamo samo dve DO Ilirija-Vedrog DO Iskra Merilna elektronika in DO Tobačna raziskovaln. organizaci,,, ki direktno izvažata in imata tudi status ¦ tovarna Ljubljana, v prvih treh mesecih letošnjega leta v primer- zunanjetrgovmske orgamzacje (DO Inst.tut Jozef Stefan. DO - javi z letom 1986 pa w naslednjih pomembnejših izvoznicah: '^titut za elektromko ,n vakuumsko tehmko). V ostal.h znan- DO Hoia DO llirija Vedrog DO Iskra Merilna elektronika in DO stveno-raziskovalnih mštitucijah gre v glavnem za izvoz stontev Avtomontaža TOZD TGN. V letošnjem letu so skorajda dosegli Preko ustreznih poslovnih združenj in nosilcev investicijskih del v lanskoletni trimesečni nivo tudi v DOTovil in DO Plutal. po lastnih tujlni. Različni znanstven, dosežki ,n movacje, k. j.h te orgamza- ' podatkihpatudivDOAvtomontažaTOZDUtensilia (130.639 tisoč c.je produc.rajo. v glavnem pomenijo kompenzacjo uvoza z d' IND I t 1986 e 158) domacim znanjem in tehnologijo, zmanjsanje odv^snosti od upo- OrganScije ocenjujejo, da bodo svoje letne plane do konca 'abe deficitarnih in uvoznih surovin. tovrstno obogateni proiz- leta 1987 izpolnile, v nasprotnem primeru bodo prisiljene izdelo- vodn,, pa se ponujajo tud. ugodne izvozne moznosf!. vati rebalanse plana, kar že imajo v mislih v DO Zmaga in DO Iskra Znans veno - raz.skovalne orgamzacje v občim so v zadn,,h "7 I kt k na področju naredile ogromen korak, kar je povezano tzvozaueDO V°at'or Tovorni promet posvečamo nekaj več pozor- tudi z napredkom pri pridobivanju sredstev za nakup uvožene nosti zaradi že omenjenega visokega izvoznega iztržka v primer- opreme. V okv,ru vsakoletne razstave movac.jskih dosezkov na iavi s celotnim občinskim in glede na to da je izvoz tovrstnih Slovenskem so med drugim v letošnjem letu podelih nagrade javi s ceiotnim oocinsKim m gieae nd 10, ud j Sk|gda ^.^ Kjdriča t(jdi D0 {nmut Jožef Stefan, DO Metalur- OrgeaVntzPaeci!a v^zadnjih letih večino prevozov blaga usmerja na *W i"«itut in DO AvtomontažaTOZDTGN. Inovacijeteh organiza- . konvertibilno področje (Nemčija, Italija. Švica). V obdobju petih c.j .majo vel.k pomen pr, nadomescanju uvoza nadaIjnjem raz- - ". leTnazaj so se sicer precej usmerjali tudi na Bližnji vzhod, vendar ^ tehnolog.je .n pro.zvodn,. .zvozno zan.mmh ,zdelkov. TABELA 8 : Kcnvertibilni in klirinški izvaz po OZD v občini LJLfoljana Vio-Ruiiik v letu 1986 in v prvem kvartalu 1987 • -' . .¦¦'.--. i., .-.¦¦¦¦ ?".> ,"; • ¦ ¦¦ '!;¦¦"¦» *"*r '' ¦¦' ¦-; '¦;¦¦.' •¦, ' ;¦ .'. v-V • -': ¦-'¦'¦ '¦>:'r:y "-,:¦,'..¦.. ¦.•:..'"'• ¦• ¦' ¦ "• - ¦¦ .¦-'•.•¦..•..¦¦ i' ¦.¦¦..¦:¦'¦.••¦- ¦-. .¦¦-.;j---:. :. -¦•-¦¦¦¦ .;¦•¦¦¦¦ ¦¦ '.-' l •.."•¦•-, :¦ r- ¦ ' ' v 000 din _____________________________________________________________________________________________________________________$ = 451,60_______________ _______kcnverttbilni izvdz___________________________________KLmmaa izvoz______________________________ _.______1_______________________________2________3_______4_______5_________________6_______7_______8____________9________________ D0 Surovina T02D Surovlna Ljubljana 86.914 33 30.835 1.007 .;. D0 Slovenijales Ži&iica ' 57.649 33 8.962 25 '-¦" ¦'" 14.980 107 ' D0 Avtcircntaza TO2C Utensllla ,., 500.358 95 111.577 87 '¦ .' 135.671 108 2.529 17 ¦ . . D0 Tovil . -'. 84.457 39 26.249 97 , -' . 2.717 216 • D0 Kovlnska irriustrija lg .. • .. 186.765 151 17.947 2A .''-¦¦'"¦'¦" t 69.229 883 ' \'.\ '¦ ¦ D0 100 '¦';. ' 37.854 8 17.162 221 ' 2.295.754 91 275.079 49 ' x DOPlutal ¦ . ¦: . :. 1.077.031 103 204.358 99 .•'. V ••' 12.595 78 6.635 i DO *ja '¦¦ ' ' ' .' 922.889 53 250.011 168 vr ,' 46.788 271 DO Slovaiijales SilvaprodiJrt 61.152 119 16.915 170 ¦: ,,''. S-453 ¦ ¦ '. DO Ilirija Vedrcg " ..-,.;.' .-1.671.023 112 259.624 134 .' ¦ .:;; " 408.246 36 '\ ¦ . DO Iskra IEZE TOZD SM '. '',,-- 188.759 85 18.430 28 :.• ' ;.'.'' •: D0 Inštitut Jožef Stefan '",¦.,) ,/ , 15.346 49 25.524 309 ¦ ;. ¦ D0 IEVT : ''; T ; v i-i ';''¦'<• 46.840 53 8.006 62 •! -: ¦ ¦¦' /' ¦...,.••':• *' •¦..¦¦..¦ ,'v"i". ¦¦*'¦' "'-" ' ¦ D0 Zhega !-..'.l 1.'.'.! ¦'; • ^-Af' '^ 39.866 83 20.373 52 .. '-. . ;. ; ,. ;. ¦.>-''¦;.' ' - . - ¦-. ' • . . .. W IB Elektrcprojekt '. -/ :v '¦ :. \J ':: ¦-:'. ;:. 6.304 13 jj ' ¦ •'.'¦•-¦' "'>-,¦ -^ '^ '. IX) IZIP TOZD Tehraicnt ,•;. ,;.š :' ;*.:¦: Vi*vS' 2.681 20 .. , ; D0 Livar TOZD LBK : *:s'^' ; '>', ** f • .-¦'.') .'- '. ': ' 822.653 192 77.893 57 D0 ISKRA Senris .,i ,'' ' 2-261 ^5 " '¦¦••¦'.':"¦.'. - ¦'¦' ' \ D0 Kolinska TOZD Vinocet :ii.,;-.s .'."¦' . 450.932 137 31.667 34 • ; 50.689 109 '¦¦;¦ . 10 ' ' . ¦ ¦ :. •¦¦."'¦" ¦¦¦'-•. . ' :-'']: . -'¦¦,.. ' " '.-'¦" ¦'";"-¦•¦¦• '¦¦' -¦"- • :. ' t ¦__________________________________________^___________________. 1 ________________________2_________3_______4________._5____________6________7________8_________9 do kip •¦<¦<¦.".¦¦• •¦'<;;¦¦ t\ '<:'¦¦ a® ¦¦'¦¦".- ¦-¦¦':- ' -' ' ¦ ¦'-. ¦: .¦- • ¦¦/¦¦ ¦ DOMizaret«^ ' . ; V . -:. «-750 149 9.593 514 . ;. ,¦ , DO Mizarstvo Tmovo .. ,*-: 3.268 38 1.676 . ., , . KZ Velike Lašče ..:¦¦•¦-- 51.641 44 1.085 7 ....-¦. ^ V . DO GG LJitoljaia - ' ¦ r. . . 313.433 134 39.813 81 ' ^ DO Avtanmtaža TOZD TCN ,, . . 376.625 80 94.074 125 DO IUV TOZD Galaiterija ''.;:'. ,V ,' ,' , 62.964 92 7.014 47 ..;¦;..'.v , \.- ' ' " ' • DOBncralFKD ..-. .' \ ,, 13-579 843 ¦ ,.. .',_¦ ... ... . ' DO LM TOZD Poeestva . ' 10.747 , . DOTiskama . • 4.261 33 ',¦ • 28-195 DOToba&B tovama LJLfcljana ' ' 829.900 -4.518 3.515 7 ..... DO OZ Triglav ¦ • 4.482 177 ' , . DO Astra ARS Inženiring .; "'... - 3.244 .-,,,..,. ¦ * ronpro ; ' ¦.. •¦ ,¦'¦,. 999 ¦ ¦¦ ..;.._ .-'.• .... - ^ :.. -:-:,,.-. • ¦¦ , " ¦ •¦' _ DO Inštitut za celulozo in papir ,' ¦: 45 ;: ,; ' • ./'•;.. DO EF VTOZD za agtrrcndjo - 'v- ;,. 613 .-¦¦¦.. . . ~ . .. . >. .. roMLzaretvoVič - . . :> -8.095 50, \V ' ; ' . VIR: Carinske deklaracije OZD, Naraiia banka Slovenije , ¦/ - .. :. .''.'¦'"¦"¦ b) VZROKI ZA ZAOSTAJANJE IZVOZA IN RAZVOJNE TENDENCE Dileme, ali še izvažatl ali ne, torej ni. Trenutna izvozna politika ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA je podrejena bremenom in premagovanju obstoječih težav na V letu 1986 so se z novimi deviznimi zakoni za organizacije zunanjetrgovinskem področju. * bistveno spremenili pogoji dela in poslovanja na področja zuna- \z srednjeročnih planov organizacij za obdobje 1986-1990 njetrgovinske menjave. Zlasti v prvi polovici leta 1986 so se v lahko povzamemo, da pri večini organizacij ne moremo govoriti o organizacijah, zaradi prilagajanja novim sistemskim pogojem kakšni ofenzivni izvozni politiki. Svetla izjema je DO Plutal, kjer gospodarjenja, aktivnosti na področju izvoza nekoliko zmanjšale. nameravajo do konca tega srednjeročja kupcem ponuditi poleg Ktemu so izdatno pripomogle še nekatere organizacije in druge zapork tudi popolno opremo za zapiranje steklenic. Plutal ima pomanjkljivosti (slaba obveščebnost, nejasnosti v zvezi z zuna- danes v Avstriji, Iranu in Egiptu skupaj s Smeltom tri ponudbe za njetrgovinskimi režimi, tehnične težave- pozno objavljeni podza- gradnjo novih tovarn zaponk, pri čemer partnerjem ponuja celo- konski akti o ekonomskih odnosih s tujino ob tem, da do polovice ten know-how. januarja niso bili na voljo vsi obrazci za opravljanje plačilnega Razvojne izvozne usmeritve ostalih organizacij so orientirane v prometa s tujino). glavnem v izboljšanje kvalitete proizvodov in bolj dosledno spo- V gospodarstvu so se pojavile še druge težave, ki imajo traj- štovanje dobavnih rokov. V usnjarski, tekstilni pa tudi v lesni nejši značaj. saj so bile organizacije v nekaterih panogah postav- industriji bodo v tem srednjeročnem obdobju usmerjeni tudi v Ijene v bistveno slabši položaj (lesna industrija, del kovinsko izboljšnju modnosti in sodobnosti izdelkov. V organizacijah predelovalne industrije). Gre v glavnem za spremembe pri vzpod- čedalje bolj intenzivno razmišljajo, nekatere pa so že povezane v bujanju izvoza, ko so bile v prvem letu izvozne stimulacije dolgoročno poslovno sodelovanje s tujimi partnerji (zlasti koope-bistveno zmanjšane v primerjavi z letom 1985. Na podlagi dejstva racije), kar je prisotno pri DO llirija - Vedrog, DO Hoja, QO Plutal da se je izvoz v prvem polletju leta 1986 začel kritično zmanjše- in DO HP Kolinska TOZD Vinocet. vati, zlasti pa še konvertibilni izvoz, so v drugem polletju izvozne Organizacije se vedno bolj zavedajo, da je vključitev v medna- stimulacije nekoliko povišali. Vendar pa še vedno ostaja odprto rodno menjavo pomemben dejavnik nadaljnjega tehnično - teh- vprašanje, zakaj so socialistične države s konvertibilnim načinom nološkega razvoja^ kar jim je konec koncev omogoča tudi enako- plačila takorekoč ni nobenih izvoznih stimulacij (0,9%). Poleg pravno borbo s tujimi partnerji. Kako je ta dejavnik v naši občini tega je nekaj organizacij v naši občini izpostavilo tudi problem pomemben za uspešen razvoj, lahko ilustriramo z nekaterimi neizplačevanja izvoznih stimulacij, saj nanje čakajo tudi po štiri, podatki iz leta 1985: pet mesecev. V letošnjih prvih dveh mesecih so organizacije Stopnja odpisanosti celotnih osnovnih sredstev gospodarstva predložile zahtevke za izplačila izvoznih stimulacij, ki do 27. 2. občine je bila v letu 1985 49 odstotna, slabša pa je podoba , letošnjega leta še niso bile izplačane. stopnje odpisanosti opreme, ki je bila kar 79 odstotna. Visok V letu 1986 bi moral uravnotežen tečaj dinarja odigrati bolj odstotek odpisanosti opreme je bil zlasti v industriji (82%) v pomembno vlogo kot temeljni ekonomski instrument, ki urav- panogi predelava kemičnih izdelkov, proizvodnja živilskih proiz-nava težnjo posameznih proizvajalcev k izvozu. Tako pa so v SO vodov, strojegradnja in grafična dejavnost, v kmetijstvu (80%), Hoja že po prvem kvartalu ocenjevali, da je bil zaradi nerealne trgovini na drobno (89%) in stanovanjsko komunalni dejavnosti tečajne politike izpad dohodka skoraj polovičen ob upoštevanju (88%). seveda tudi zmanjšanih izvoznih stimulacij. Zaradi prepočasnega Nujno je torej zmanjšati zastarelost opreme, še posebno v prilagajanja tečaja dinarja organizacije niso bile ustrezno motivi- industriji, Delež industrije v strukturi družbenega proizvoda rane za izvoz na konvertibilni trg. Na domačem trgu in na klirin- občine je razmeroma visok (1985 - 47,2%) in je zato učinkovitost škem področju so proizvajalci zaslužili domala tretjino (25-30% industrije pomembna za ustvarjanje boljših finančnih rezultatov po nekaterih virih), zato so razumljiva razmišljanja v nekaterih tudi na tujih trgih. organizacij o presumeritvi dela programov na ta donosnejša ¦ področja. . c) UVOZ BLAGA IN ZNANSTVENO RAZISKOVALNE OPREME Vendar pa v izvoznih organizacijah ne razmišljajo, da bi se Iz razgovorov z organizacijami ugotavljamo, da je bolj kot zaradi destimulativne devizne in tečajne politike popolnoma področje izvoza problematično področje uvoza. Preko uvoza umaknili s konvertibilnega tržišča. Iz razgovorov v pomembnejših opreme, repromateriala in znanja se organizacijam nudijo večje OZD izvoznicah izhaja, da je navkljub nespremenjenim pogojem možnosti za posodabljanje lastne opreme in uvajanje sodobnej- poslovanja na zunanjetrgovinskem področju, izvozna orientira- ših tehnoloških rešitev. nost dolgoročna slrateška potreba. ¦ V številnih organizacijah so opozarjali, da se je obstoječi način . . ¦ . . '; .-._ _¦-. _.¦."¦.' 11 plačevanja v tujino po sistemu prioritet izvajal prepočasi, zato so imeli težave z nabavo reprodukcijskega materiala, potrebnega za realizacijo izvoza in zagotavljanje normalnega obsega proizvod-nje. V začetku tega leta je bil položaj pri izdajanju uvoznih akreditivov še bolj kritičen. Zadolženost do tujine, na katero organizacije ne morejo vpli-vati, ker je odvisna izključno od likvidnosti bank oziroma devizno bilančne pozicije celotne države, po mnenju organizacij nega-tivno vpliva na ugled organizacij v tujini. Tuji dobavitelji nimajo pretiranega zaupanja v naše organizacije. V Plutalu opozarjajo, da je na področju neporavnanih plačilnih nalogov v tujino za že v letu 1986 uvoženo in predelano blago situacija kritična, saj imajo neporavnanih plačil za 45% celotnega uvoza v letu 1986. Nekateri nalogi za plačila so v bankah že od maja in julija 1986. Možnosti, ki jih naše banke predlagajo so, da Ptutal najame kratkoročne depozite preko kreditnih linij tujih bank. Podobne probleme imajo tudi v drugih organizacijah - DO Hoja banka od avgusta 1986 dalje ni sprovedla plačila za uvoz. Na ta način so prisiljeni uvažati preko kontokorenta, kar pa uvoz bistveno podraži. V letošnjih prvih treh mesecih se je uvoz zmanjšal. Zaradi dovolj velikega uvoza blaga v preteklem letu (glede na realiziran izvoz) se sedanje zmanjšanje uvoza po vsej verjetnosti ne bo odrazilo v celoti pri obsegu proizvodnje, vendar pa je to, ob nadaljevanju zmanjševanja uvoza, mogoče kmalu pričakovati. Nato so nas posebej opozorili v DO Avtomontaža TOZD Utensilia, kjer imajo težave pri odpiranju deviznih akreditivov za uvoz prepotrebnega repromateriala. V DO Slovenijales Žičnica in DO HP Kolinska TOZD Vinocet je problematika pri uvozu rezervnih delov dosegla že kar kritično mejo. z Podobni problemi kot jih imajo proizvodne organizacije pri uvozu, se pojavljajo tudi pri uvozu znanstveno-raziskovalne opreme. V DO IEVT, ki ima sicer status aktivnega izvoznika ugotavljajo, da jim banka od julija 1986 naprej zelo neredno realizira plačilne naloge za uvoz opreme in repromateriala. Delež uvoznih materialov DO IEVT znaša okrog 20 dostotkov vseh potrebnih repromaterialov. Uvoz znanstveno-raziskovalne opreme je posebnega pomena za razvoj celotne družbe. V zadnjih dveh letih v naši občini opažamo, da so bila v nakup te opreme vendarle vložena znatna sredstva. + Ljubljanska banka Gospodarska banka je vložila precejšnja sredstva (40% od predračunske vrednosti opreme) v nakup razi-skovalne opreme za Inštitut Jožef Stefan in Kemijski inštitut »Boris Kidrič«. Celotna predračunska vrednost nakupa razisko-valne opreme obeh inštitutov je bila v letu 1986 1.126 mio din. d) KADRI IN NAČIN ORGANIZIRANOSTI V izvoznih organizacijah naše občine 71 delavcev samostojno opravlja dela in naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino, od tega ima 43 delavcev tudi zunanjetrgovinsko registra-cijo (okrog 60%). Med zahtevano strokovno izobrazbo in dejan-sko strokovno izobrazbo teh delavcev ni večjih odstopanj. Za večino teh del je zahtevana najmanj višja strokovna izobrazba. V vseh organizacijah naše občine, ki so registrirane kot zuna-njetrgovinska organizacija, to je v DO Plutal, DO Hoja, DO llirija-Vedrog, DO Inštitut Jožef Stefari, DO IEVT, DO IB Elektroprojekt in DO Tobačna tovarna Ljubljana, niso imeli večjih problemov pri ponovnem vpisu pravice do opravljanja poslov zunanjetrgovin-skega prometa v sodni register v skladu z novim Odlokom o natančnejših pogojih za vpis pravic do opravljanja poslov zuna-njetgovinskega prometa v sodni register, ki je izšel v Uradnem listu SFRJ številka 40/86. V vseh navedenih organizacijah, razen pri Inštitutu Jožef Stefan in IB Elektroprojekt, je področje izvoza in uvoza organizirano v posebnem oddelku, sektorju ali službi za zunanjo trgovino. + Gospodarski vestnik, april 1987 >v. «) UGOTOVITVE Resolucijske usmeritve se v letu 1986 in tudi že v letošnjem letu ne uresničujejo, še posebno ne na področju izvoza. Delež izvoz-nih prihodkov v celotnem prihodku občine Se zmanjšuje. Med 38 izvozniki na konvertibilno tržišče v občini je le 11 organizacij v letu 1986 preseglo raven \z leta 1985, v letu 1987 pa je bilo le 9 12 '.¦•¦¦¦ ••¦ ¦.•:..' ¦'-. '¦ •; .-¦ ¦-,¦¦:..-¦ ; ¦ ; (10) organizacij, ki so presegle nivo iz leta 1986. Na navedeno odstopanje od načrtovanih ciljev v veliki meri vpliva nerealen tečaj dolarja, ki v letih 1985, 1986 in 1987 povečuje dohodkovno privlačnost klirinškega izvoza. Stanje na področju izvoza ni ugodno. V občini imamo le eno organizacijo, ki je razvojno usmerjena na tuji trg (DO Plutal). Izvoz po eni štrani narekuje neprestano izboljševanje kvalitete proizvodov in poslovanja ter izpopolnjevanje tehnologije in teh-noloških postopkov, po drugi strani pa je pomemben za širitev trga, ki je za nekatere organizacije združenega dela doma že premajhen. Med temi organizacijami, ki si zgolj s proizvodnjo za domači trg ne morejo zagotoviti obstoja, so DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav in TOZD Utensilia, DO IGO, DO Hoja, DO llirija Vedrog, DO HP Kolinska TOZD Vinocet in DO Iskra Merilna elektronika. V navedenih organizacijah je usmeritev v izvoz nujna in vse bolj dolgoročna razvojna potreba, ki je oziroma bo morala biti vgra-jena v srednjeročne planske dokumente. Izvršni svet je ob obravnavi pereče problematike poudaril, da je potrebno v vseh izvoznih OZD okrepiti vlogo izvoza v razvojnem smislu s stališča vseh faktorjev, to je od kadrov, tehnologije, kvalitete proizvodov, do organiziranosti ustreznih strokovnih služb v posameznih OZD. Uvoz blaga, ki je bil v letu 1986 močno iznad pričakovanega (delno tudi zaradi uvoza znanstveno - raziskovalne opreme), v letošnjem prvem kvartalu zaradi velikih problemov pri plačevanju v tujino še rešuje nemotenost poteka proizvodnje v tistih organi-zacijah, ki so prisiljene uvažati surovine, zlasti na rezervne dele in opremo. Ob nadaljevanju zaostrene problematike je možno že v drugem kvartalu letošnjega leta pričakovati velike težave pri zagotavljanju uvoženega repromateriala in opreme v posameznih organizacijah. Izvršni svet občine, ki se je s situacijo na področju uvoza seznanil že v aprilu, je opozoril na nujnost, da se sistemske razmere izboljšajo. Z oblikovanjem tečaja in ugodnejšimi izvoz-nimi stimulacijami bo potrebno ekonomsko motivirati OZD za izvoz in se s tem približevati tudi cilju izboljševanja plačilne bilance in zmanjševanja zadolžitve v tujini. Zlasti je izvršni svet opozoril na negativni vpliv zaostajanja plačil tako na ugled OZD v tujini kot tudi s tem povezano poslabšanje pogojev za nabavo blaga na tujem trgu. 2.3. INVESTICIJE Predpogoj hitrejšega in skladnejšega razvoja naše občine so naložbe. Temeljni pogoj, ki vsaj izenačuje interes za gradnjo na območju občine z ekonomske plati, torej določitev povprečne cene pripravljenega in komunalno opremljenega zemljišča na območju Ijubljanskih občin, je bil lani s sprejemom ustreznega odloka na mestni ravni izpolnjen. Gradnja na območju občine torej za investitorja ne bi smela biti dražja kot drugod v Ljubljani, zlasti na kmetijskih zemljiščih. Ta predpostavka sicer ni v celoti izpolnjena, saj tako imenovana »povprečnina« (strošek zem-Ijišča, njegova priprava in komunalna oprema) ne zajema stro-škov pilotiranja, je pa s pričetkom dela sklada za urejanje stavb-nih zemljišč vendarle moč pričakovati uresničevanje enotnejše razvojne politike. Posledice razdrobljenosti in lokalizmov je najbolj občutlli prav na območju občine v eni največjih Ijubljanskih con VP 1/2 Rud-nik, v kateri tečejo priprave na gradnjo že nekaj let (DO Integral Tovorni promet že pričel z obratovanjem), kjer še vedno ni vse potrebne komunalne opreme. To velja za primarne komunalne vode, medtem ko za sekundarne združujejo sredstva investitorji' in je zato položaj boljši. Enaka ugotovitev velja za industrijsko cono VP 6/1 Plutal, kjer investitor Iskra IEZE TOZD SEM še danes nima poroštva, da bo tovarno možno jeseni tudi priključiti na komunalne naprave. Zaskrbljuje, da je bila komunalna oprema obeh con predvidena že lani (in ponovno letos) v občinski in mestni resoluciji o politiki uresničevanja družbenih planov kot prioritetna, pa tudi tako postavljena in delegatsko sprejeta opre-delitev še ni realizirana. V primeru, da IC VP 6/1. Plutal ne bo komunalno opremljena letos, IC VP 1/2 Rudnik pa najkasneje v prihodnjem letu, bo resno ogroženo izvajanje družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986 - 1990. Še vedno ni določen dokončni potek obvozne tovorne proge (naloga iz leta 1986!), za kar poteka usklajevanje na mestni ravni, to pa onemogoča tudi vse posege v industrijsko cono VP 3/2 mmvTOZDMjnta-ija, i&uara'c*™t . Brdo, kjer so bila v preteklosti vložena že znatna sredstva v oi3° roiaoom žmiscm fh>izwow 99.8 100,2 107,6 iao,3 1.0 Zito - obrat, K2 Velike Lašfie - komunalno opremo. . . .^^ „, fclinska. ^ Ob takih zapletih s komunalno opremo v mestnem delu občine om pbdiztocnja puač i«.i 126,6 143,4 iao,7 5,9 seveda ni pričakovati bistvenega napredka v izvenmestniti «¦ KQiin*a tozd vinocet ..... , ...... . 0133 PRDIZVOHUA 3) PREIELAl/A TOBAKA 116,3 117,0 83,4 196,6 16,2 območjih, kjer so zagate še vecje. Intenzivirajo se pnprave na ro m tozd proizvtdua gradnjo v IC VP 9/1 Škofljica, kjer so realne možnosti za prve oisa awid« lejaucst 132,5 l??.i - - 3,1 gradbene posege konec srednjeročnega obdobja, s tem pa so coTi^ama, do pk tozd Granč.*j. « ... . , ........ . • >_*¦ • • x . M35 DOCELAVA, PIEDELAVA IN PKHDKmlA SJRCV, 114,1 32,6 - 4,7 večji kompleksi za industnjsko gradnjo v občini izčrpam. m ^^ ^ tJlt>1Jana m DiI]0B TPZD TekstilJai 3. TEMEUI RAZVOJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI --------------- + StnJrtura je delež driKbengas proizvraii OZD v dnšbesvsn proizvtdu cfcčjnske indLetrije v letu 19B6 3 1 INDUSTRIJA « ( ) pcmeni, i> je orgonlziKiJa udeležasa v pencgi lo z nerfim delom [roizvoctue V letošnji resoluciji je načrtovana 10-odstotna rast industrijske proizvodnje. Precej visoka rast industrijske proizvodnje ima pod- v letošnjem prvem četrtletju so glede na usmentve podane v lago v predvidevanjih samih organizacij s področja industrije ob družbenem planu občine za obdobje 1986 - 1990 nadpovprečno pogoju, da se izboljšajo pogoji gospodarjenja v letu 1987. povečali količinski obseg proizvodnje (leto 1986 = 100) v nasled- V letu 1987 so poročevalske enote s področja industrije začele nJ'h 0ZD " nosilkah razvoja: DO Plutal (IND 128) in DO Avtomon- . pikazovati proizvodnjo po dopolnjeni nomenklaturi proizvodov taža T0ZD TGN v Pano9' predelava kovin, DO Slovenija-objavljeni v Uradnem listu SFRJ 66/86 v skladu z Metodologijo les zičnica v P3™^ Predelava kemičnih izdelkov, DO Hoja (IND ranje in gospodarstvo ugotavlja, da se je končni izračun industrij- 109> v lesno ~ predelovalni industriji, DO Mercator Konditor (IND ske proizvodhje občine po dopolnjeni nomenklaturi približal 1°8) in D0 HP Kolinska TOZD Vinocet (IND 125), v proizvodnji rezultatu ki ga izračuna na podlagi podatkov OZD. živilskih proizvodov ter DO Iskra Merilna elektronika (IND 113), v V prvem kvartalu letos je bil količinski obseg proizvodnje za 7 Pan°9' proizvodnja električnih strojev in aparatov. odstotkov večji od lanskega v enakem obdobju, kar je precej Lanske proizvodnje v prvih treh mesecih letos niso dosegli v bolje kot obseg industrijske proizvodnje v Ljubljani (IND 95), SR naslednjih organizacijah: DO Livar TOZD LBK, DO Avtomontaža Sloveniji (IND 102) tertudi drugih Ijubljanskih občinah. Resolucij- T°ZD Utensilia, DO KIG, DO Emona IPKO. DO IGO, DO Zmaga in . skemu-cilju se torej približujemo. Vendarle je potrebno opozoriti, D0 Dinos TOZD 1 ekstilka. da rezultat ni več tako ugoden, če upoštevamo lansko nizko v 'etošnjem prvem trimesečju kar 14 od 24 organizacij na osnovo " področju industrije ni doseglo planirane proizvodnje v tem Na takšen skok v obsegu industrijske proizvodnje v prvem obdobju. Takšni rezultati niso presenetljivi spričo spremenljivih kvartalu letos ima v naši občini velik vpliv dinamika gibanja pogojev gospodarjenja zlasti pa pogojev zunanjetrgovtnskega in količinskega obsega proizvodnje v večjih panogah. V treh največ- deviznega poslovanja. V nekaterih organizacijah že ugotavljajo, jih panogah občine, ki predstavljajo skoraj polovico družbenega da so P|ani na POdročju obsega proizvodnje previsoko postav- proizvoda občinske industrije, so količinski obseg proizvodnje v 'ieni, zato ze pnpravljajo rebalanse. letošnjem prvem kvartalu povečali za več kot desetino v primer- v letošnjem marcu se je v pnmerjavi z decembrom v letu 1986 javizlanskimenakimobdobjem.Vtehpanogahsosevletošnjem bistveno poslabšala osk^Dljenost z uvožen.mi surovmami m prvem kvartalu zaloge gotovih proizvodov zmanjšale za več kot repromaterialom. Kritična je kar v šestih organizacijah, to je v DO desetino v primerjavi z lanskim prvim kvartalom. Glede na to, da Avtomontaža TOZD TGN, DO Emona IPKO, DO IGO, DO Sloveni- so v teh panogah vezani tudi na uvoz surovin in repromateriala se )ales " Zičnica, DO llmja - Vedrog m DO Tiskarna. Omenjena že kaže vpliv zaostrene situacije v oskrbi v začetku tega leta r>a, problematika je bila podrobneje obdelana pn poglavju medna- zmanjšanje zalog gotovih prpizvodov. -¦¦-•' rodne menjave. Pri večini organizacij, ki v letošnjem letu niso dosegle lanskega tabeu 9: ™«si »jm cb^ ^zvocje in 2aks 10 PATCah eejavnost! obsega proizvodnje v enakem obdobju, je vzrok nedoseganja v v obcobju i-m/1987 spremenjeni strukturi proizvodnje oziroma proizvodov in izbolj- šanju kvalitete proizvodov. ---------------------------------:--------------------1 ni/e7 i ni/87—ž«3i-------------------- Pri D0 Livar T0ZD Livarna barvnih kovin so proizvodnjo usme- §m» PAKia lEjAVTosn ^jj^ g^SJT" i-ni/g? i-iii/B? ^™""* * ri11 v bolj akumulativnejše izdelke. Proizvodnja je tako manj ____________________________________________i-iii/b »1966________ delovno intenzivna. Na zmanjšani količinski obseg proizvodnje, a^^j 107|1 ^ g3i2 1091 1000 merjen v tonah, vpliva tudi proizvodnja izdelkov, ki so narejeni iz ___ ' ' ' ' ' lažiih kovin. 0112 ™*»™ uo.2 ».« s,,2 33,0 x.i Ze v ,etu 1986 se je v DO IGO začel proces preusmerjanja 0113 kvhgc fhbelcvau« cejavkkt ui,5 us,'/ 84,9 93,4 14,1 proizvodnje iz serijskega dela na individualni del proizvodnje do uvar tozd lbk, co Avtmcntaža zaradi spremenjenih potreb trga. Individualna proizvodnia zah- TOZD UteTsilia, DO KIG, [O Tovil *.. ¦¦_.,, -L Groa^ije tozd gp, kpl toze 6,0 dokončno organizirali tudi marketinško službo, kar jim bo omo- «• %LL!$L* usin*,. 77.2 „.8 637 511 gočalopridobivatipovratneinformacijestrgaopovpraševanjuin 0123 PBOiaotHJA BHOOH LES.iaELKJV 89,2 91,4 219,7 165,8 kvalitetl SVOJjh IZdelkOV. dd teja, (do pium, ed Avttmn- ." 7,6 V Do Emona IPKO ocenjujejo, da je bil količinski obseg proiz- 0124 LLLZLL*™» 153.6 118.1 -•¦',' 04 vodn'e s ^1^ ^egaoja^plana sorazmeroma kar ugoden, ro proizvot« deiavmoe ig : vendar pa prave rezultate pnčakujejo šele v drugem kvartalu. Na 0126 pRDiarajuA anw.TOcr.izD. lce.s 98.0 - i. 2.5 programu plastike se že kažejo ugodne možnosti pri plasiranju dd itasi« tozd K^eKija ta-jui _ , . ' stojnice na trg (kjer je trenutno povpraševanje celo večje od H) Tekstil T0Z> Ai^ora - otrat Hskm. ¦ .. , ' a \ I J r r J ' 0123 TOizranjAUEM.cB.maAUMiMJE 86.1 109,8 a,B 56,3 3,5 ponudbe), program garažnih lamel pa so razvili v lastnem razvoj- do zhags, do m tozd Tcrbica, ; '¦ . ' ' nem oddelku do montažnega skladišča - tudi tu se ponujajo ' ¦ ¦ '• '• . ", ¦''¦¦¦¦ ¦ ¦ ¦ ' ¦ . .' ¦ '• • 13 ugodne prodajne možnosti. Pri kovinskem delu proizvodnega programa je v letošnjem letu načrtovan podpis pogodbe za izde-; lavo farmske opreme na veliki farmi v Titogradu. ¦¦¦•)• it> 3. 2. DROBNO GOSPODARSTVO Za enega temeljnih nosilcev razvoja v obstoječi gospodarski strukturi občine v tem srednjeročnem obdobju, je opredeljeno drobno gospodarstvo z velikimi možnostmi ustanavljanja novih enot, hitrega zagotavljanja novih delovnih mest, izboljšanja izvozne ponudbe z nadomeščanjem uvoza in s povečanjem dobrin na domačem trgu. Opredeljeni pogoji za realizacijo teh možnosi pa so ustvarjanje prostorskih pogojev za gradnjo in razvoj delavnic proizvodnih dejavnosi, stimulativna davčna poli-tika, poenostavljanje postopkov pri ustanavljanju in delovanju enot drobnega gospodarstva, zagotavljanje najemnih poslovnih prostorov. Poseben pomen in težo v smislu razvoja drobnega gospodar-stva ima v občini osebno delo, kjer je bilo koncem leta 1986 registriranih 1966 enot s skupaj 3.234 zaposlenimi (vključno z nosilcem obrti) na tem področju, kar je za 9% več v primerjavi z letom 1985. Med posameznimi skupinami obrtnih dejavnosti je najmočneje zastopana skupina avtoprevozništva, sledi ji skupina kovinske predelave, stavbne obrti ter skupina izdelovanja razno-vrstnih proizvodov. Teritorialna razporeditev enot samostojnega osebhega dela kaže na določeno zakonitost med razmerjem števila delavcev in števila enot na mestnem oziroma primestnem območju občine s številom prebivalcev in enot na izvenmestnem delu občine (70%-30%). V primerjavi z drugimi občinami je osebno delo po številu enot v občini Ljubljana Vič-Rudnik dobro razvito, vendar nam v prete-klem srednjeročju še ni uspelo preseči veliko oviro in najbolj izrazito ozko grlo, pomembno za razvoj tega področja: zagotovi-tev prostora za gradnjo novih obrtnih delavnic in zagotovitev najemnih poslovnih prostorov. + V prvem letu novega srednjeročnega obdobja pa se kažejo dotočeni pozitivni premiki. Odprte nove možnosti na področju zagotovitve zemljišča za gradnjo konpem lanskega leta in letos (zagotovitev zemljišča za gradnjo v conah na Rudniku in Plutalu), oddaja zemljišča za gradnjo Centra drobnega gospodarstva, pre-nešena pristojnost oddaje poslovnih prostorov na skupščino občine, ter simulativna davčna politika, pomenijo začetek usmer-jene, s tem pa kvalitativne in kvantitativne rasti tega dela gospo-darstva - rezultat naj bi se pokazal v tretjem in četrtem letu tega srednjeročnega obdobja. ,,,>;¦ ., ¦ V letu 1986 in 1987 so bile oz. so v teku naslednje aktivnosti: - industrijska cona VP-1/29 del cone v izmeri 13.000 M2 je opredeljen za interesno območje drobnega gospodarstva - za gradnjo enot samostojnega osebnega dela, prednostno za dejav-nosti galvane, pa tudi predelave kovine in plastike. S predvideno zazidavo delavnic s skupno čistilno napravo, skupnim zakloniš-čem in parkirnimi prostori, je dosežena maksimalna gostota zazidave. Na teh površinah je evidentiranih 17 potencialnih inte-resentov za gradnjo med njimi tudi 8 galvanizerjev, ki bodo zgradili skupno čistilno napravo. Gradnja, ki je bila načrtovana že pomladi letos se bo zavlekla zaradi zazidalnega načrta, ki je v izdelavi in zaradi problema cene m2 komunalno opremljenega zemljišča. - industrijska cona VP-61: dva podotoka v tej coni, podotok MGS in podotok P-3 sta namenjena gradnji enot drobnega gospodarstva. Na delu podotoka MGS v izmeri cca 12.500 m2, ki je namenjen organizirani gradnji obrtnih delavnic samostojnega osebnega dela, je bilo 11 obrtnikom - investitorjem in obrtni zadrugi Galeb iz Izole (za člane njene zadruge) zagotovljeno zemljišče za gradnjo delavnic proizvodnih dejavnosti, ki nado-meščajo uvoz in se preko OZD vključujejo v izvoz ter za dejavno-sti visoke tehnologije. Zaradi previsoke cene m2 komunalno opremljenega zemljišča je 8 obrtnikov in OZ Galeb od gradnje, ki naj bi bila pričeta letos, odstopilo. Podotok P-3 pa je namenjen gradnji drobnega gospodarstva združenega dela, kjer smo del zemljišča v te namene v letošnjem letu zagotovili 4 investitorjem s tega področja. - indus^rijska cona VP-2/3 Koprska. Z namenom, da saniramo stanje v coni smo naročili izdelavo sprememb in dopolnitev 14 ¦ . . ' . ¦ , •¦ . • • ¦ . ¦ zazidalnega načrta. Še prosto površino 7.000 m2 smo namenili za gradnjp proizvodnih prostorov mizarske OZD in 1 obrtne delav-nice. Pripravljalna dela so predvidena še v letošnjem leu, - v tej coni je predvjdena gradnja tudi 12 obrtnih delavnic samostojnih obrtnikov - 6 obrtnikov bo jeseni 1987 gradnjo dokončalo in pričelo z rednim obratovanjem. - cona VM-2/1 ob Tržaški cesti je bilo oddano zemljišče za gradnjo centra drobnega gospodarstva. Preko 4.000 m2 etažne površine tega centra (CDG) je namenjeno predvsem novim dejav-nostim iz spremenjenega obrtnega zakona, dejavnostim, katerih narava dela ne zahteva klasične obrtne delavnice, dejavnostim, ki niso hrupne in vsem drugim dejavnostim, ki so kakorkoli v funk-ciji drobnega gospodarstva. Gradnja, ki je bila pričeta 15. 7.1986 bo dokončana v mesecu septembru 1987. . V istem območju je bilo oddano tudi zemljišče v površini cca 7.000 m2 OZ Galeb Izola, ki namerava v dveh letih ponoviti objekt Centra drobnega gospodarstva - kot proizvodno trgovski objekt drobnega gospodarstva - z gradnjo bo pričel še v letošnjem letu. - Skladno s pravilnikom o oddaji poslovnih prostorov v najem je pričela z delom tudi posebna komisija izvršnega sveta za oddajo poslovnih prostorov v družbeni lastnini. Izredno skromen fond 165 družbenih najemnih poslovnih prostorov (zdaj zasede-nih) res ne daje veliko manevrskega prostora za načrtno reševa-nje in pospeševanje deficitarnih dejavnosti, čeprav se ta fond z določeno racionalizacijo zvišuje z delitvijo večjih prostorov na več manjših. Zaradi ureditve pravega stanja na tem področju, pa bo v letošnjem letu sprejet tudi odlok o namembnosti poslovnih prostorov. - Glede na načrtovanja najemnih poslovnih prostorov za stori-tvene dejavnosti, ki naj bi se pridobili s prekvalifikacijo stanovanj VI. ,in VII. kategorije, zaradi problema zagotovitve nadomestnih stanovanj, ni pričakovati posebnega napredka. Zato bo treba na nek način nujno zagotoviti nakup poslovnih prostorov, predvsem za deficitarne dejavnosti. Del najemnih prostorov pričakujemo tudi v sklopu prenove Eipprove ulice, kjer bo čimprej potrebno doreči program za objekt Švabičeva 1 in Ziherlova 38. - Prednosti in ugodnosti iz spremenjenega obrtnegazakona in odloka, o ureditvi nekaterih vprašanj na področju obrti, ki ga je sprejela občinska skupščina maja 1986, se v praksi še niso povsem potrdile. Pri tem imamo v mislih zlasti področje t. ,i. intelektualnih dejavnosti (vse vrste svetovanj), kjer smo pričako-vali večji interes, trgovske dejavnosti in pa delno tudi področje zaposlovanja. Ob tem pa bo treba v letu 1987 preveriti zlasti pri enotah samostojnega osebnega dela, ki po razvitosti, prometjj in ne nazadnje davčnih obveznostih sodijo v zgornjo skupino obrt-nih dejavnpsti, ustreznost stimulacije za vlaganja v nadalnji razvoj. Izboljšanje strukture celotnega gospodarstva občine h kate-remu lahko drobno gospodarstvo prispeva pomemben delež pa seveda ni mogoče doseči samo z večanjem števila zasebnih obrtnikov - ampak z razvijanjem obstoječih in ustanavljanjem novih enotdrobnegagospodarstvavzdružgnemdelu. Vletu 1986 je pričela s poslovjem na novo ustanovljena obrtna zadruga Promons in delovna organizacija TIPRO, ki v občini pomeni prvi primer prenosa proizvodnje iz znanstveno raziskovalne organiza-cije v novo ustanovljeno organizacijo. V združenem delu drobnega gospodarstva posluje na območju občine 18 OZD od tega 11 v dejavnosti obrti in 7 v drugih gospodarskih dejavnostih. Kljub zaostrenim gospodarskim pogo-jem so te organizacije v letu 1986 v povprečju dosegle hitrejšo rast rezultatov poslovanja kot gospodarske OZD. Delež akumula-cije v dohodku znaša v drobnogospodarskih organizacijah 26,3%, v gospodarstvu občine pa 20,3%. Dosegajo tudi večjl dohodek na delavca, prav tako je stopnja zaposlovaja v teh organizacijah večja kot v gospodarstvu občine. Na področju investicijskih aktivnosti v OZD drobnega gospo-darstva, je bil v letu 1986 dograjen proizvodni obrat Alpine na Šentjoštu, v letošnjem letu pa tečejo priprave za gradnjo novega proizvodnega objekta DO Pohištvo v coni VP-6/1, pričeta bo gradnja nove proizvodne hale DO Rašica TOZD Konfekcija v + Podrobno je področje osebnega dela drobnega gospodarstva prikazano v informaciji o stanju na tem področju, ki jo je sprejela občinska skupščina na seji 22. 4. 1987. Horjulu ter začeta in dokončana širitev proizvodnih zmogljivosti DO Elektromontaže, medtem ko so za dograditev proizvodnega objekta IUV TOZD Galanterije ob Tržaški cesti pričete aktivnosti v zvezi s pridobivanjem ustrezne doftumentacije. 3.3. KMETIJSTVO ;' ; f ..- ' ': : ;•< '' .*'..v Z resolucijo se je za leto 1986, enako kot za preteklo plansko obdobje, načrtovala 3% rast kmetijske skupne in tržne proiz-vodnje. Na območju občine je po anketi kmetij v letu 1984 struktura tržnosti naslednja: živinoreja 82,6%, rastlinska proizvodnja 5% in gozdarstvo 12,5%. Glede na tako strukturo tržnosti, ki je pogo-jena s proizvodnimi danostmi območja, je gospodarska moč kmetij odvisna predvsem od ekonomičnosti prireje mesa in mleka. Po informaciji Zadružne zveze Slovenije, Splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane slovenije in Živinorejske poslovne skupnosti (marec, 1987) povzemamo, da ima v Sloveniji največji delež pri prireji tržnega mleka in mesa zasebni proizvaja-lec. V SR Sloveniji je v letu 1986 plan prireje mleka realiziran s 98,6% in plan prireje mesa s 90,1%. Pri prodaji klavnih govedi je treba upoštevati tudi prodajo mimo organizatorjev proizvodnje, ki se v Slovenijj ocenuje na 5.500 glav in zakole na domovih rejcev po oceni 18.000 glav, kar je 46.399 ton govejega mesa. Prodaja telet mimo organizatorjev proizvodnje se ocenjuje na 14.000 glav. Sklepajoč po odkupu kož na območju občine in to samo na odkupni postaji TZO Vič (možnost prodaje kož je tudi drugje) kaže, da je prodaja govedi mimo organizatorjev proizvodnje prisotnatudi na območje občine. Odkup kož je bil v letu 1985 651 komadov, v letu 1986 1.074 komadov in v prvem tromesečju 1987 1.147 komadov. .. Tako visok delež prodaje mimo organizatorjev proizvodnje je zaradi neurejenih cenovnih razmerij med cenami repromateri-alov, strojev, opreme, družbenimi obveznostmi in obveznostmi za socialno varnost, ker kmet iztrži več in ima takoj denar. Rast večanja odkupa mleka v letih 1981-1983 je bila rezultat novih investicij v hleve in opremo pod za kmetijstvo sprejemlji-vimi kreditnimi pogoji. Po letu 1983 se investicije v kmetije v Sloveniji in enako na območju občine, iz leta v leto zmanjšujejo in v letu 1987 ni najet noben kredit za gradnjo ali obnovo hleva. To pa pomeni tudi v prihodnje zmanjšanje tržne prireje mleka v občini, saj ne bo kmetij, ki bodo nadomestile proizvodnjo na ostarelih kmetijah, ki jih je vedno več. Ekonomska kriza v živinoreji, ki je v Jugoslaviji zmanjšala stalež krav v obdobju 1982-86 za več kot 4% ima tudi v Sloveniji tendenco zmanjševanja staleža krav. Glede na povečano število odkupa krav v občini v zadnjih dveh letih, lahko sklepamo, da so razmere zaskrbljujoče tudi za območje občine in da se osnovna čreda zmanjšuje. Vedno slabši položaj rejcev živine se ilustrira tudi s primerom, da je kmet za nakup traktorja prodal v letu 1980 18.6001 mleka ali 3.133 kg mesa, v letu 1985 pa 22.611 I mleka ali 3.757 kg mesa. Ta trend se v letu 1986 in 1987 še močneje dviguje. Kmetijstvo vse bolj postaja samo oskrbovalna panoga in vse manj gospodarska panoga gospodarstva. V letu 1983 je bilo s poprečnim osebnim dohodkom delavca v Sloveniji možno kupiti 72 kg govedine s kostmi, v letu 1986 pa 132 kg, ali v letu 1983 719 I mleka, v letu 1986 pa 920 I mleka. Tudi pri vseh ostalih prehranskih proizvodih je za potrošnika veliko zboljšanje stanja in vedno večjih razkorak med stroški proizvod-nje in prodajno ceno za proizvajalca. Poleg direktnih stroškov za samo proizvodnjo kmeta iz leta v leto bolj bremenijo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavaro-vanje. Prispevek za četrti zavarovalni razred (enake pravice kot za delavce) je bii v letu 1985 43.019 din, v letu 1987 je 258.908 din (verižni indeks 274), ali drugače: potrebna količina mleka v letu 1985 je 1.071 I, v letu 1987 pa 2.031 I. Vedno več fcmetov, ki so imeli zavarovanega tudi naslednika na kmetiji se odloča, da je v družini le en zavarovanec, torej spet zgubljamo naslednike kme-tij, še posebej v hribovitih predelih, kjer je proizvodnja vsaj 30% dražja. Dispariteta med proizvodnimi stroški in zaščitnimi cenami je tako velika, da onemogoča kakršno koli normalno poslovanje, kljub precejšnjim interventnim sredstvom, ki se združujejo za pospeševanje kmetijstva in povečanje proizvodnje hrane. Glede na to, da razmere trajajo že več let, je upadanja kmetijske proiz-vodnje tudi na območju občine, kjer je več možnosti za zaslužek izven kmetijstva. TABELA 10 : Realizacija kmetijske tržne proizvodnje na območju občine v letu 1986 Vrsta gjj Plan Realizaci.ia I n d e k s______ proizvodnje__________1986 198? 1986 86/m a6/8? R/p.e6 mleko hl 80.000 79.890 74.527 88 93 95 klavno govedo t 1.358 1.169 1.296 87 111 97 konji t 217 195 188 86 92 86 prašiči t 17,6 12 14 93 116 79 plem.telioe kom 155 84 124 68 147 81 plem.kobile kom 40 4 3 17 75 7,5 psenica t 555 552 409 71 74 73 oljna ogrSčica t 180 149 182 185 122 101 ajda t 64 74 65 - 88 101 Vir : podatki OZD kmetijstva . Podatki o realizaciji kmetijske tržne proizvodnje kažejo, da v živinoreji v letu 1986 niso dosežene načrtovane količine odkupa. Primerjava z letom 1984 je napravljena zato, ker je tržna proiz-vodnja v tem letu še zadoščala za investicije v zasebnem kmetij-stvu. Po letu 1984 so pogoji gospodarjenja v živinoreji vedno slabši. Na kmetijah se zmanjšuje stalež lastne živine, zato je tržna proizvodnja preko organiziranega odkupa manjša in znatno manjša kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. V zasebnem sektorju je odkup mleka manjši od načrtovanega v obeh kmetijskih zadrugah. Rejci se zaradi neurejenih cen preu-smerjajo v pitanje govedi predvsem v kooperacijski uslužnostni reji. Načrtovanih količin mleka in mesa, kljub urejanju novih zbiralnic mleka na vsem območju občine, izobraževanju proizva-jalcev mleka in izvajanju preventivnih ukrepov zdravstvenega varstva živali, kar vse je povečalo mlečnost po kravi in prirejo mesa, ne dosegamo. Skupni strokovni napori kmetijske in veterinarske pospeše-valne službe in sofinanciranje pospeševalnih nalog iz sredstev skladaza intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane občin mesta Ljubljane so dali rezultate le v tem, da izpad tržne prireje mleka in mesa ni še večji. V poljedelski proizvodnji so finančni rezultati ugodnejši. V družbenem sektorju je bil zaradi izredno neugodnih pogojev rasti izpad pridelka pšenice glede na plan 13%, v zasebnem sektorju, kjer ni bila izvajana vsa potrebna agrotehnika, pa v poprečju 45%; zato tudi odkupne pogodbe niso bile realizirane Višji kot načrto-vani so bili pridelki koruze za zrno in za silažo. Kmetijski zadrugi sta se prizadevali, da izboljšata rezultate družbenoorganizirane kmetijske proizvodnje. Za povečanje trž-nosti mleka in mesa je novo urejenih 12 zbiralnic mleka, v organizirano pitanje je danih 3.000 kom telet. V letu 1986 je bilo usposobljenih 555 ha kmetijskih zemljišč s hidromelioracijami in 1.127-ha kmetijskih zemljišč z agromelioracijami. V zadnji fazi je priprava projekta za ureditev zaraščajočih kmetijskih površin na območju KZ Velike Lašče. K realizaciji kmetijske proizvodnje v OZD kmetijstva so prispe-vali tudi rezultati drugih programov, ki so jih izvajale pospeše-valne službe kmetijskih zadrug in strokovna služba Posestva same, ali v sodelovanju z Veterinarskim in Kmetijskim zavodom ter Biotehniško fakulteto. V družbenem sektorju je, kljub povečani produktivnosti in uvajanju boljše tehnologije (na Ljubljanskih mlekarnah TOZD Posestva dosega poprečna mlečnost na kravo na obratu Bokalce 7.033 lit in na obratu Gmajnice 5.563 lit) finančni rezultat negati-ven. V strukturi lastne cene je bil delež krme v letu 1985 42%, v letu 1986 pa 36%. Ostali stroški so se povečali glede na leto 1985 za 95% (od 44,73 din/l mleka na 87,33 din/l mleka). Delež lastne krme je povečan na 54,4%, krma je tudi boljše kvalitete. Stroški prireje mleka so bili večji tudi zaradi zahteve po kvalitetnejšem in bolj higienskem mleku in zaradi izvajanja preventivnih ukrepov ob černobilski nesreči. Nesorazmerja cen med reprodukcijskimi materiali in cenami kmetijskih proizvodov so tolikšna, da strokovni napori in uvajanje zadnjih tehnoloških dosežkov v proizvodnjo in doseganje najviš-jjh hektarskih pridelkov v osrednji Sloveniji ter najvišje mlečnosti 15 po kravi v Sloveniji, niso dovolj za pozitivno poslovanje v Ljub- in jnšpektijsko službo se dogovarja z lastniki slabo obdelanih Ijanskih mlekarnah TOZD Posestva. kmetijskih zemljišč za njihovo boljšo obdelavo. taeela ii- K realizaciji dosežene kmetijske tržne proizvodnje v letu 1980 Realizacija tržne kmetijske proizvodnje v obdobju januar - marec jn t(jdj 1g87 SQ prispeva|e §e dmge strokovne in organizacijske ----------;--------------------------------------------:------------------------------ dejavnosti kmetijskih zadrug, Veterinarskega zavoda in Posestva. Iroizvodnje m 198? 1987"' —* " " e * S------ Izvedeni so bili programi za boljšo kvaliteto domače krme, boljše 1-111-87 _h------ zdravstveno varstvo živali in drugi programi prenosa novih tehno- -------------------------------------------------------------i'111"86-----E------- loških znanj v proizvodnjo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. kiavno govedo t 1.2*7 298 205 ?M Nadaljevanje izvajanja teh nalog bo v letu 1987 še potrebnejše, da ^f° ^1 76-|™ 17-8^ l°o p se čimbolj intenzivira kmetijska proizvodnja. prašiči t 12 8 400 66 Program intervencijskih ukrepov za spodbujanje pridelave piem^kobiie k°° ^62 - "9 ^ -? hrane za Preskrbo mesta Ljubljana v letu 1987 je zasnovan na Vir: Podatki -OZD hneti.istva------------------------------------------------- zagotavljanju najnujnejših materialnih pogojev za uresničevanje razvojnih ciljev po sprejetih srednjeročnih planskih dokumentih Trend večjega odkupa kmetijskih proizvodov se nadaljuje iz občinH7 mesta na področ'u kmetijstva in preskrbe. zadnjega tromesečja leta 1986 tudi v prvih treh mesecih leta 1987, K^alj^nie 'ZVa)an)a pro9rama sklada v novo srednjeročno kar je posledica sezonskega značaja proizvodnje in ni pričakovati obdobje ^P021^™™2"1^8- Stalnost vlagan< ,v «"k oč° pr°iz" takega trenda do konca leta vodnjo vobliki razlicnih premij m regresovse je kljub razdroblje- Zaradi zmanjšanega staleža krav na Gmajnicah (izvedba hidro- "osti Programov obrestovala z rastjo fizičnega obsega proizvod- melioracije) plan prireje mleka ne bo dosežen, čeprav se za vso "Je™ kmet'ie ^05^ )' sorazmerno kratkem OVS Ljubljanica - Sava in krajevnih skupnosti. V odboru za obdob)u lntenzivne9a 'n strokovno poglobljenega dela b.stveno melioracije pri izvršnem svetu so bili usklajeni tudi programi hltre)šl naPredek v tehnoloških .n proizvdnih rezultatih, ki niso vzdrževanja terciarnih odvodnikov. Prednost pri izvedbi so dobila neP°membni za vecjo gospodarnost v kmetijski pridelavi in v območja, ki so kakorkoli vključena ali tangirana z načrtovanimi ^ovoljiv, ,n stab.ln, oskrbi mesta. melioracijskimi kompleksi v letu 1986. V krajevnih skupnostih, ki , Ekonomsk, polozaj govedorejske pro.zvodnje te v letu 1987 še pokrivajo več vaških skupnosti z obsežnimi potrebami, so bila slabsi kot v letu 1986' Zlvinorela kot eden izmed segmentov izločena večja območja, ki so bila vključena v program za leto aospodaretva ni .zvzete iz inflacijskega okolja 1986. Načrtovana skupna dolžina čiščenja jarkov je bila 70.824 m .V f ftun vh°dn^ strosko" za P™jornleka|e "a visokomten- (v planskih aktih OVS Ljubljanica - Sava 100 km), realizirano je Zlvnlh kmetfh v ®oveniJ! .^0 reProdukcilskl '" investicijski 53.249 m. Neizvršeno čiščenje osnovne odvodnje v načrtovanem matenal lnokr09 40% stroskl zlvega dela' Cene reprodukcijskega obsegu zmanjšuje učinek odvodnjavanja na Barju, zato se mora ln '"vest.c.jskega materiate> se na trgu obhkuiejo prosto. S pred- OVS Ljubljanica Sava prizadevati za realizacijo planov. Kmetijska P°Slavko' da se °sebn. dohodek n, dv.gn.lv prv.h dveh mesecih zemljiška skupnost je kot nosilec načrtovala vzdrževanje terci- 1987 3osestrosk.pr.reje mleka m mesa od I^avgusta 1986 do 1. k arne odvodne mreže. Opravljeno je bilo čiščenje in izkop jarkov mar" 1987 poveča" za 56%' V tem času se odkupm cem mesa m na 300 ha pbvršin ter utrjevanje zemljišč in dostopov na 130 ha mleka n'sta sPre(PcenlllJ ¦ ™<™ so mlekarne povečale odkupno zemljišč v hhbovitem predelu občine. Od načrtovanih 1.210 ha cen° mleka za 15%' Tako vellkega razkoraka med lastno lf1 urejanja zemljišč so bila dela opravljena na 1.310 ha (108%). P^dajno ceno ne more nadomest.t, nobena racional.zacija v V letu 1986 je bila zaključena hidromelioracija na 357 ha na pnre)l m. to )e temeljm razl°9 za sedanj0 ekonomsk° krizo v Dobravici, v izvajanju je Horjul Ana198 ha. V pripravi jetehnična žlv'noreji. . . ,, ... dokumentacija za Resnik na 147 ha in Horjul C, na 100 ha -Zadnje pov.šanje odkupn.h cen mesa .n mleka pomen. pokr.va-Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva so izvedle hidromelioracije n)f 80% stroškoy pnre)e mesa in manj kot 80% stroškov prireje naGmajnicah na150ha, v Kozarjah na 18 ha, naJesenkovem in ml^ka .... . . , . Vnanjih goricah na 30 ha, Vse te površine bodo posejane do Organ.zator,, pro.zvodnje (zadruge) m predelovalna ,ndustr,,a konca maia (mlekarne, klavnice in predelava mesa) s. na najrazličnejse V letu 1986 so se pospešeno izvajale agromelioracije, financi- načinf, zaflotav|JaJ0 P*»»ivno poslovanje z minimalno akumula-rane iz sredstev Zveze vodnih skupnosti, Kmetijske zemljiške ^l)0 ^sa "nančna .zguba bremen. pro,zva)alce (posestva in skupnosti in interventnih skladov. Izvedene so bile agromeliora- kmete)- Seveda se taka lzguba evldentlra le v družbenem sek-cije za skupinske pašnike na 102 ha, opravliena je bila kalcifika- t0?,u' ,. .. , .... cija zakisanih zemljišč na 761 ha, izvedene so male melioracije na Normal.zacijo ekonom.ke v z.v.norej, bo mozno doseč. le z 264 ha. Izdelanih je 19 programov za izvedbo malih melioracij na ustrezmmi ekonomsk.m, ukrep.. Re,cem je potrebno zagotov.t. 21,5 ha in 47 programov za agromelioracije na 101 ha. 'I310 ceno' kl bo 0""°90*"a °bst0) in razvoi Proizvaialcem, ki V zadnji fazi je izdelava projekta za usposabljanje zaraščajočih dose9a)O vsa) P°Prečn° intenz.vnost proizvodn,e. V takih pogoj.h kmetijskih površin na območju Kmetijske zadruge Velike Lašče. 9°sPodarJen]a bomo lahko pnčakovali real.zac.jo načrtovane Skupna velikost kmetijskih površin na tem območju je 979 ha, od trŽ"e Prol2vodnie; , u ^, tega 113 ha (12%) njiv in 866 ha (88%) travnikov in pasnikov. V Ko/!ll.te,2aI.kr'!8tK1 9ozdarstv°ln Preskrbo Predla9a veten- zaraščanju je že 433 ha in povsem zaraščenih 196 ha. Na teh narski .nšpekciji MUtS mesta L^ubljane, da ostrejše ukrepa na površinah se po normativih lahko prepase 652 glav pašne živine z področ)u P^prečevanja črnih zakolov. začetno težo 250 kg z zimsko krmo s teh in še drugih površin. Realizacija tega projekta bo močno ovirana, saj je starostna struktura gospodarjev na kmetijah tega območja do 30 let 13%, od 31 do 65 let 71% in nad 65 let 16%. Ostarele kmetije brez naslednika in kmetije, kjer so gospodarji samski in starejši od 30 let predstavljajo tako sociološki kot gospodarski problem. Izvedba projekta bo možna, če bodo nosilci razvoja, mlajši kmetje, ekonomsko motivirani za izvedbo investicij, pomenila bi pa že v začetku podvojen stalež živine na območju. Kmetijsko zemljiška skupnost, skupno s pospeševalno službo v; i* V ¦¦,¦¦¦¦.... ¦ >.. ¦ ..,¦'.¦¦''¦¦'¦"-¦•.¦ ¦ - ¦¦ ¦¦ ¦-'¦') ' ¦ ' skladiščnih površin, v katerem bo poleg osnovne preskrbe tudi • ?.*. oozdassoto ¦-¦-,. specializirana delikatesa, mesnic in ribarnica. Center bo dokon- Tabeia 12¦¦ Biagovna proizvodnja (m3) čan sredi |eta 1988. Začet in v letošnjem letu bo dokončan objekt ' : ~~ FI^ Beai.i-m Reai.i-in R-i-in/87 P ~ trgovine na Golem na površini 350 m2, investitor je TOZD Merca- -.Lastmžtvo________1987 1986 1987 R-i.lri/86 ^ tor KIT DO Rožnik TOZD Savica. Julija letos pa bo začeta tudi TozD&ofiji« 14.500 3.425 3.313 96,7 22,8 gradnja manjšega trgovskega centra na Skofljici naipovršini 760 tozdiu«. ,0.625 3.055 6.049 ^o »ia m2. ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje, mvestitor tega centara, tozd Posestva 3.654 677 i.3O5 192,8 35,7 bo gradnjo zaključil pomladi 1987. --------;------------------------------------------------------------------------------ Polea teh investicii so že začete tudi aktivnosti v smislu prever- A. DRUŽHENI SEKTOB 48.779 7.157 10.666 149,0 21,9 roieg IBM mveom.i| ou «.«, „„,,.;;„ „ nr!1Hnin -------------------------------—----------------------------------------------------— iania možnosti lokacij in prtdobivanja dokumentacije za gradnjo tok Skonjica 45.853 8.966 9.917 110,6 22,6 }raovin na Brezovici, Igu in na Raščici ter ob Tržaški cesti. TOKLjubijana 30.000 2.690 2.o?9 ?o,2 6,8 ^.^ neugodnjm razmeram in pomanjkanju finančnih sredstev b.zasebni sektor 73-853 11.856 u.946______100,8 16,2 |ahko trdimo, da investicijska dejavnost v trgovini na območju skupaj ( a + b) i22.6?2 19.013 22.612 118,9 18,4 občine ne ponehuje iz česar ocenjujemo, da bomo na področju ....=—....—..„.„„—,,=......„,.,.,===«=..«...............« na)ozb v trgovino osnovne preskrbe in s tem v odpravljanju Za leto 1987 načrtujejo gozdnogospodarske organizacije bla- deficita prodajnih površin, srednjeročne cilje dosegli. govno proizvodnjo 122.632 m3 lesnih sortimentov; od tega v |zredno pereči problemi zagotavljanja potrebnega strokovnega družbenem sektorju 43.779 m3 in 73.853 m3 v zasebnem sektorju kadra v trgovinii ugotovljeni v letu 1986, se letošnje leto nada- (razmerje 40%:60%). Ijuje. Zaradi tega naraščajo tudi problemi poslovnega časa v Realizacija v prvem četrtletju tega leta je znašala v druzbenem trgovinah osnovne preskrbe. Sanacijo tega problema glede na sektorju 10.666 m3 ali 21,9% napram letnem planu, v zasebnem evidentiran letošnji močnejši vpis in odprtje nekaj novi oddelkov sektorju 11.946 m3 ali 16,2% napram letnemu planu in skupno na Srednjj §0|j za trgovinsko dejavnost je mogoče pričakovati 22.612 m3ali 18,4% glede na letni plan. Visoksneg in zmrzal vteh še)e y zadnjem |etu tega srednjeročnega obdobja. mesecih sta močno otežkočala dela v gozdu in glede na to se 3 6 GOSTINSTVO IN TURIZEM lahko smatra realizacija v teh mesecih v glavnem kot dobra. Kljub temu, daorientacija razvojagostinstva vobčini temelji na Slaba je bila le v TOK Ljubljana in to tudi v primerjavi z realizacijo smotrnejšem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem v istem razdobju preteklega leta (indeks 70,2). Glavni razlog za kva|itete storitev, s pestrejšo in celovitejšo ponudbo in speciahza- tako nizko realizacjo v tej organizaciji je v nezainteresiranosti cjj0 obratov, So v dokumentu družbenega plana predvidene tudi lastnikov gozdov za prodajo lesa gozdnogospodarski organiza- nekatere gradnje in dograditve nekaj pomebnejših gostinskih ciji zaradi razmeroma nizke cene. Bližina Ljubljane jim zagotavlja objektov. To so predvsem povečanje sedežnih zmogljivosti v lažjo prodajo kmetijskih pridelkov kakor tudi prodajo lesa mimo Gostj|ni Pod Rožnikom (investitor GP Vič), izgradnja motela ob gozdnogospodarske organizacije. Lastnikov gozdov, ki jim bi bil južnj obvoznicj s 150 ležišči (investitor SOZD Petrol), izgradnja dohodekodkmetijskedejavnostiinodgozdaedinidohodekjena prenočitvenih zmogljivosti ob restavraciji Livada z 80 ležišči tem območju zelo malo, tako da gozd vsaj zaenkrat neradi (jnVestitor GP Daj-dam) in priprava na gradnjo TIC Bokalce. sekajo. Realizacija blagovne proizvodnje v tej TOK je znašala opredeljena pa bila tudi lokacija za gradnjo hotela A kategorije v samo 6,8% glede na letni plan in se že sedaj lahko OK sigurnostjo Trnovem, ob podaljšku Kardeljeve ceste. * predvidi, da letni plan ne bo dosežen. V ostalih TOZD in TOK bo čeprav je dokončanje gradnje motela ob južni obvoznici in plan blagovne proizvodnje skoraj zagotovo dosežen. nočitvene zmogljivosti na Livadi predvideno po letu 1990 velja Primerjava realizacije z enakim obdobjem preteklega leta vsaj ugotoviti, da je eno leto tega srednjeročnega obdobja minilo, za prvo četrtletje leta zaradi lahko zelo različnih pogojev dela vendar za nobenega od teh objektov še ni zagotovljenih finačnih (vremenske razmere) ni smiselna, tudi če bi bila planirana bla- sre(jstev, za TIC Bokalce in hotel A kategorije pa tudi še ne govna proizvodnja približno enaka. Tozd in TOK so planirale za dogovorjenega nosilca investicije. Ob bistveo poslabšani akumu- leto 1987 približno enako blagovno proizvodnjo kot v letu 1986, |ativni jn reproduktivni sposobnosti gostinstva in novim deviznim razen TOZD Lašče, ki je za leto 1987 planirala za 17.025 m2 (36%) zakonOm, s katerim je odpadel tudi glavni motiv ostalega gospo- manj blagovne proizvodnje kot v letu 1986, tako da bo pri primer- darstVa za združevanje sredstev za naložbe v gostinsko dejavnost javi podatkov upoštevati predvsem to razliko v planu. kaže da se bodo nekatere investicije (TIC Bokalce in hotel) Na območju te TOZD je bilo po žledu koncem leta 1985 še premaknile globoko v prihodnje srednjeročno obdobje. posebej veliko podrtega in polomljenega drevja, ki so ga v večji Gostinsko podjetje Daj Dam svoj program začetka širitve meri spravili iz gozda že v letu 1986 s pomočjo delavcev ostalih poste|jnih zmogljivosti ob restavraciji Livada v ocenjeni vrednosti obratov GG Kočevje. V letošnjem leu bodo podrta in polomljena 800 mi|jjOnov djn prenaša v leto 1989, zaradi pomanjkanja sred- drevesa po žledu v celoti spravili iz gozdov ravno tako v ostalih stev TOZDinvTOK. Mogoče bo v težko dostopnih predelih gozdov na S0ZD Petr0| jzgracjnj0 motela ob južni obvoznici, katere oce- območjih TOK ostalo nekaj podrtega drevja, ker kmetje zaradi njena vrednost na 1.200 milijonovdin, zaradi obsežnih zemeljskih velikih stroškov niso zainteresirani za spravilo lesa iz teh prede- de| in stroškov priprave zemljišča, prenaša v leto 1988. lovgozdov. Mnogo bolje kaže glede realizacije naložbe GP Vič, ki je Organi gozdarske inšpekcije so bili v preteklem letu in so še novembra 1986 priključilo gostinsko organizacijo Sestica s 4 vedno močno angažirani z opravljanjem nadzora kako se in da se obratj Tako raz§jrjena edina organizacija združenega dela izvršujejo določbe zakona o gozdovih in na njegovi podlagi gostinstva s sedežem v občini je brez dvoma s tem dobila nove sprejetih predpisih, da zaradi škode po žledu ne bi nastala še kvalitete in možnosti za realizacijo načrtovanih naložb. GP Vič dodatna škoda zaradi napada lesnih škodljivcev. ... svojo največjo investicijo, katere predračunska vrednost znaša 180 milijonov din načrtuje v poslovni enoti Pod Rožnikom. V 3. 5. TRGOVINA letošnjem letu ima v načrtu gradnjo veznega dela med obstoječo Največ pozornosti na področju trgovine je v tem srednjeroč- zgradbo gostilne in bivšim hlevom, v letu 1988 adaptacijo hleva v nem obdobju namenjeno investicijam v objekte osnovne pre- gostinski lokal 200 sedeži. Manjše posege v urejanje svojih obra- skrbe tov na območju občine v letu 1987 pa načrtuje še v gostilnah Vis V letu 1986 so bile v občini dograjene tri nove trgovine na (ureditev sanitarij), Pri Marnu (ureditev dvorišča), Pod Vrbo (ure- skupno 1.184 m2 površine. To so trgovine investitorjev ABC ditev točilnice) in v delno obnovo dotrajane opreme. Za te Pomurka 00 Delikatesa na Viču ter DO Tabor Grosuplje na Pijavi namene bo porabila 64 milijonov lastnih sredslev. gorici in v Vrbljenju V Centru drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti, ki bo do Investicijska aktivnost na tem področju se nadaljuje tudi v letu podaljšane 3. gradbene faze zgr«jen v prvi polovici septembra 1987 TOZD Mercator KIT DO Rožnik TOZD Dolomiti je pričei z letos, bodo ob koncu letošnjega leta zaživele 4 gostinske enote gradnjo SP trgovine v Horjulu na površini 410 mu22, ki bo osebnega dela (slaščičarna, pizzerija, okrepčevalnica m bife) v dokončana novembra letos proti koncu leta pa bo začeta gradnja njem pa je tudi del, predviden in še neoddan, za manjši »družm- preskrbovalnega c»ntra Trnovski pristan s 1.050 m2 prodajnth in ski« hotel. 17 v. ..-. ¦¦ ¦ .' ¦¦:;.r.y .. /¦_.¦'.-...;¦,¦'. ¦¦¦¦¦¦¦'. Prenova objektov starega Krakovega in Trnovega v svojem programu vključuje tudi gostinsko ponudbo. Prva faza te prenove predstavlja prenovo objektov v Eipprovi ulici. Hiša Eipprova 1 je po programu namenjena gostinski dejavnosti in sicer gostilni s prenočišči. Ocenjujemo, da bodo v letošnjem letu z oddajo objekta začeta že prva dela na njegovi preureditvi v gostinske namene. Specifično za občino Ljubljana Vič-Rudnik je dobro razvit zasebni sektor gostinstva z 72 gostinskimi enotami. V letu 1986 so gostinci zasebnega sektorja posvečali največ pozornosti urejanju vrtov in okolice. Kar 7 izmed večjih so asfalti-rali, ozelenili, z nadstrešnicami zavarovali inna novo opremili gostinske vrtove, precejšen del razpoložljivih sredstev pa vložili v obnovo kuhinj in nakup kuhinjskih aparatov in strojev. Vrednost naložb v razširjeno reprodukcijo zasebnega sektorja je v letu 1986 znašal okoli 25 milionov din. V tem letu je na Raščici v Trubarjevem gaju tudi s trani zasebnega gostinca zagotovljena gostinska ponudba in turistično vodenje. V letu 1987 pričenjajo z aktivnostmi v zvezi z organiziranjem nočitvenih zmogljivosti (potrebna gradbena dokumentacija) že 3 gostinci: gostilna Pečerič, gostilna Vrhovci, gostilna Pri Žabarju. Gostilna Ob Ljubljanici in gostilna pri Gorjancu bosta v letu 1987 uredili svoje vrtove in povečale sedežne zmogljivosti na njih, penzion Grandovec bo za 200 novih sedežev v zaprtih prostorih povečal svoje zmogljivosti, dokončana pa bo tudi kompleksna ureditev gostilne Kirn v Podpeči. Del gostincev pa se tudi že pripravlja na delno preusmeritev svoje ponudbe v tako imeno-vano varovalno prehrano. V letošnjem letu bosta odprta že dva nova gostinska obrata vrste gostilne in sicer na Dobrovi in na Rakitni. Zaradi vzpodbujanja kvalitete gostinskih storitev smo se odlo-čili za organizacijo tedna viških gostincev. To je akcija, s katero prikazujemo kvaliteto ponudbe in urejenost gostinskih obratov tako, da vključitev gostincev v »teden« zanj pomeni priznanje za kakovost celovite ponudbe. V letu 1986 smo organizirali dva taka tedna, 6. maja je minil prvi letošnji teden viških gostincev, dru-gega načrtujemo za jesen. V letu 1986 se je na področju turizma posebno aktivno vključe-val Svet za pospeševanje turizma pri OK SZDL, zlasti z akcijo ocenjevanja bivalnega okolja. Na področju organiziranosti so bila v občini v tem letu ustanovljena tri nova turistična društva (Brezo-vica, Turjak, Trnovo), naziv kmetije odprtih vrat pa so dobila tri kmečka gospodarstva. V letu 1987 se akcija za čisto in urejeno okolje hadaljuje, na katero je odziv krajevnih skupnosti precejšen, pobud zaostanovi-tev novih turističnih društev v letošnjem letu je štiri, od načrtova-niti 10 novih kmetij odprtih vrat pa ocenjujemo, da bodo za ta naziv imela realne možnosti 4 kmečka gospodarstva. 3.7. Raziskovanje ;, S 1. 1. 1986 so pričeli s proizvodnjo v novi delovni organizaciji TIPRO, ki jo je ustanovil Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Inštitut je iz svoje programske usmeritve prenesel v DO TIPRO proizvodnjo tipk in tastatur. V organizaciji je trenutno zasposle-nih 26 delavcev. Proizvodnja poteka v najemnih prostorih Doma učencev srednjih šol. Inštitut Jožef Štefan je v začetku letošnjega leta prenesel del svojega programa v novo ustanovljeno delovno organizacijo Industrijska energetika. DO, ki ima svoj sedež v občini Domžale bo izdelovala naprave in elemente za varčevanje oz. racionalno rabo električne energije v proizvodnih obratih na podlagi visoke tehnologije. V letu 1986 so Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo VTOZD Kemija in kemijska tehnologija. kemijski inštitut Boris Kidrič in Inštitut Jožef Stefan podpisali samoupravni sporazum o ustanovi-tvi Inštituta za molekularno biologijo in biotehnologijo. Omenjen inštitut ni samostojna organizacija ampak deluje kot projektna organizacija v kateri sodeujejo strokovnjaki iz vseh treh organiza-cij, možnost vključitve pa imajoiudi druge raziskvoalne ustanove in gospodarske OZD. V okviru inštituta bo zagotovljen razvoj raziskovalnega dela v vseh smereh, pomembnih za razvoj mole-kularne biologije in biotehnologije in razvoj posebnrh metod, obenem pa bo zagotovljena vzgoja strokovnjakov za te+inološki razvoj. Edenosnovnih ciljev ob ustanovitvi tega inštituta je tudi povezovanjeznanosti s tehnološkim razvojem. Delež sredstev, ki so jih gospodarske organizacije v letu 1986 vložile v razvojno raziskovalno dejavnost, je bil majhen, prav tako pa tudi število OZD. Delež sredstev, ki so jih gospodarske organizacije vložile v razvoj drobnega gospodarstva znašajo 0,40% dohodka gospoda-stva občine. V ta namen so sredstva vložile DO KIG, DO TIPRO, DO Elektromontaža, DO Mercator, Konditor DO Glinek, Obrtno podjetje Podpeč in OZ Triglav. Delež sredstev vloženih v znan-stveno-razskovalno delo predstavlja 0,03% dohodka gospodar-stva občine. V znanstveno-raziskovalno delo so sredstva vložile DO Tovil, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, DO Iskra Elementi TOZD SEME, DO iskra merilna elektronika Horjul, DO llirija Vedrog, DO Dinos TOZD Tekstilka in DO Podjetje za PTT promet TOZD PTT Ljubljana. v polindustrijsko proizvodnjo in v prototipne serije, ki so rezultat domačih razskovalcev je vložila v letu 1986 svoja sredstva le DO Slovenijales Žičnica, v letošnjem letu pa je sredstva vložila še DO TIPRO. Za pridobitev materialnih pravic domačega izvora, ki so v skladu z zakonom štejejo za osnovna sredstva, so sredstva vložile le DO TIPRO in DO Tovil in predstavljajo 0,13% dohodka gospodarstva občine. Večina znanstveno-raziskovalnih organizacij je v letu 1986 vla-gala svoja sredstvaza znanstveno-raziskovalno delo. Delež teh sredstev je 1,5 odstoten v dohodku teh organizacij. Delež sred-stev, ki so jih inštituti vložili v opremo, ki se uporablja za razisko-valno delo, pa znaša 27% dohodka. Organizacije združenega dela so v letu 1986 izplačale za 3.469 tisoč din nadomestil delavcem iz dela dohodka, ki je bil rezultat inovacije, racionalizacije ali drugih oblik ustvarjalnosti in sicer v DO Tovil, DO Iskra merilna elektronika Horjul, DO llirija Vedrog, Do Silvaprodukt, DO Dinos TOZD Tekstilka, DO Podjetje za PTT promet TOZD PTT Ljubljana, PTT Inženiring, DO IGO in Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko. Del dohodka, ki je rezultat inovacije, racionalizacije ali drugih oblik ustvarjalnosti pa je v letu 1986 znašal skupaj 32.837 tisoč din in sicer v. DO llirija-Vedrog DO Dinos TOZD Tekstilka in v DO IGO. Občinski sindikalni svet vodi akcijo za vzpodbujanje inovativne dejavnosti v organizacijah. V programu imajo obiske v 66 organi-zacijah. Nekatere organizacije so že obiskali in z njimi tudi nadaljujejo sodelovanje. Vjesenskem roku načrtujejo seminar, na kater^m bodo organizacije seznanili z načinom koptiranja finanč-nih postavk v zvezi z inventivno dejavnostjo in tudi z novim obračunskim sistemom* ki?/e >.na tem področju prtnesel nekaj novosti. .',,-¦'¦' V občini Ljubljana Vič-Rudnik ima sedež Razskovalnorazvojna enota za robotizacijo pri PORS 03 za elektrokovinsko industrijo. Z obroočja naše občine §o v io enoto vključene Fakutteta za elektrotehniko, DP Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, SOP.Krško TOZD Oprema krško PE Inženirski biro Ljubljana in lnštitut;Jožef Stefan, ki je obenem koordinacijska institucija za vse navedene organizacije. V letu 1986 je na programu robotiza-cije delovalo 40 raziskovalcev. Polovica raziskovalcev oz. razisko-valrcihnalog je bilo financirai\ih iz združenih sredstev Posebnih raziskovalnih skupnosti, osta*i, pa po neposrednih.pogodbah. Tudi v letošnjem letu sorazpisane aplikativne raziskovalne naloge za področje robotizacije, katerih končni cilj je izdelava prototippv.; . ,: ti< n= \'.; • Cf-fftf »..¦ n Jjo.i/i ¦¦.•o(Ki. 4. NEGdSPODARSTVO 53 3 ^ r ; 4.1. PC^LOVNI REZULTATI 6rGANIZACIJ ZDRUŽENLgA DELA S POpfPJbČJA NEGOSPODAfiŠTVA V občlni deluje 69 organizacij združenega dela s področja negospodarstva. OrgantzaClje združenega dela s področja negospodarstva so v prvem kvdrtalu ustvarile 152% celotnega prihodka več kot v enakertf lanskem obdobju. Rast porabljenih sredstev je bila za eno indoksno točko višja od ra*sti celotnega prihodkd.Dohodek analizifanfh organizacij je zriašal za 151% več od doseženega v primSfrjivem obdobju preteklega leta. V razporeditvi čistega dohodlojedelež bruto osebrtih dohodkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasel od 84% na 95%. Sredstva za bruto osebneiteohodke so bila 2S'1O5% večja v primerjavf ^fenakim obdobjem lani, prav tako tudi sredstva skupne porabe. V poslovni sklad je razporedilo sredstva le 36% O2D, v rezervni sklad pa 87% le-teh. Konec prvega četrtletja je bilo v negospodarskih O2D zaposle-nih 4035 delavcev, kar je za 1% več kot konec prvega četrtletja lani in 0,5% manj kot konec preteklega leta. Povprečni obračunani neto OD v negospodarskih OZD na zaposlenega je bil v prvem tromesečju tega leta 220.680 din, kar je za 148% več od lanskega enakega obdobja. Negativen rezultat poslovanja so v prvem tromesečju izkazale štiri organizacije s področja negospodarstva in sicer: Zdravstveni dom Ljubljana - TOZD OZV Vič-Rudnik, Živalski vrt, Študentski center in Zavod za tehnično izobraževanje. Skupni znesek izgub je 150.133 tisoč din. Razlog je predvsem v spremembi obračun-skega sistema. 4.2. REALIZACIJA PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Na področju družbenih dejavnosti je bil dan poudarek na selektiven pristop k razvoju posameznih dejavnosti in programov znotraj dejavnosti. Kot prednostne dejavnosti so bile navedene: otroško varstvo, izobraževanje, osnovno zdravstvo ter razisko-vanje. Rast skupne porabe je bila skozi vse zadnje obdobje omejena in vezana predvsem na rast dohodka v gospodarstvu. V teh pogojih se je zelo selektivno pristopilo k razvoju posameznih programov. Zaradi precejšnjega števila prioritet pa ni bilo moč doseči bistveno zboljšanih pogojev v planskih dokumentih opre-deljenih prednostnih dejavnosti. V zadnjem obdobju je bil dosežen precejšen napredek v pro-storskih pogojih delovanja negospodarskih organizacij. To so omogočile predvsem novogradnje iz programa samoprispevka III. Do sedaj je bilo zgrajenih 9 objektov iz programa, 2 sta v gradnji in sicer tik pred zaključkom, en v pripravi, en pa je zamaknjen zaradi uskladitev s stanovanjsko gradnjo. S tem je bilo omogočeno, da je dosežen 1,2 izmenski pouk v osnovnih šolah, 47% zajetje otrok v organizirano varstvo in da so izboljšani pogoji izvajanja osnovnega zdravstva. Kljub navedenemu še vedno obstaja problem zagotavljanja varstva otrok na področju z intenzivno stanovanjsko gradnjo (KS Trnovo, KS Ig). Prav tako pa obstajajo še nekateri prostorski problemi v osnovnih šolah, ki jih bomo skušali rešiti v tem srednjeročnem obdobju (izgradnja prizidkov OŠ Horjul, OŠ Velike Lašče, OŠ Polhov Gradec in razrešitev prostorskih problemov PŠ Rob in PŠ Turjak). Sredstva se bodo zagotavljala po planu SIS za izobraževanje iz združene amortizacije osnovnih šol v Ljubljani. Kot eden od največjih problemov, ko se je pojavljal je bil neusklajenost osebnih dohodkov zaposlenih v negospodarskih organizacijah z doseženimi v gospodarstvu. To se je bolj ali manj uspešno začelo reševati v letu 1986 in se bo moralo nadaljevati še v tekočem letu. Nadalje so ob pripravi srednjeročnih pianskih dokumentov bili zelo izpostavljeni slabi pogoji izvajanja dejavno-sti v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. K reševanju nakopičene problematike je Ljubljana resno pristopila, tako da sanacija razmer teče skupaj v vseh srednjih šolah. Poleg tega je zastavljen širok program aktivnosti za prenovo programov v srednjih šolah. Zaradi kasnitev pri pripravi samoupravnih sporazumov o teme-Ijih planov SIS družbenih dejavnosti za obdobje 1986-90 so bili decembra 1985 na občinskih skupščinah Ijubljanskih občin spre-jeti odloki o začasnem financiranju SIS družbenih dejavnosti, ki so določili prispevne stopnje za čas od 1.1. do 30. 6.1986. Vsota prispevnih stopenj je za 1. polletje znašala 20,309% iz BOD in dohodkov. V skladu s sprejetimi usmeritvami so globalne obremenitve gospodarstva ostale enake povprečno doseženim v letu 1985. Ker so bili omenjeni sporazumi koncem maja sprejeti s predpisano dvotretjinsko večino, so le-ti postali pravno veljavni in se uporab-Ijajo za organizacije, ki so k njim pristopile. Da bi zagotovili uresničevanje programov teh dejavnosti, je občinska skupščina v istem mesecu sprejela odlok, s katerim je zavezala k plačevanju prispevkov tudi ostale organizacije. Interesne skupnosti so v juniju konkretizirale svoje letne plane ter s tem opredelile potrebna sredstva za njihovo realizacijo. Pri \~'A '-.','>¦ ¦ tem so upoštevale tudi prevzete dedatne obveznosti in zagotovile sredstva za izenačevanje ravni OD delavcev v ravni družbenih dejavnosti z delavci v gospodarsivu. Zaostrene gospodarske razmetetso pogojevale, da sta bila junija sprejeta na zvezni ravni Priporočila o usklajevaju rasti sredstev za splošne družbene in skupne potrebe z rastjo dohodka gospodarstva ter Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z druž-benimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v drugem polletju 1986 in v letu 1987. V za.četku julija sta sledila republiška zakona, pri čemer je prvi omejil skupno porabo na 95%-no stopnjo rasti družbenega proizvoda v SRS. Drugi zakon pa je prepovedal negospodarske investicije v celoti, razen v zakonu opredeljenih izjem. Navedene omejitve so zahtevale ponovno preverbo sprejetih planskih dokumentov SIS, tako da je predstavljala v letu 1986 rast bruto sredstev za osebne dohodke 110%, rast materialnih stroškov pa 88% na realizacijo planov za leto 1985. V I. 1986 je bila vsota poprečnih prispevnih stopenj po domicilnem in sedežnem principu za SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane21,776% iz BOD in dohodka, v I. 1985 pa 20,306%. Povečanje prispevnih stoponj v I. 1986 je posledica prenosa zbiranja sredstev za republiško skupnost OV z republi-ške na občinsko raven s 1. 5. 1986 ter dodatne 1 %-ne prispevne stopnje za sanacijo srednjeročnih objektov v Ljubljani. Programi samoupravnih interesnih skupnosti so se izvajali v skladu s sprejetimi resolucijskimi usmeritvami. Ena od osnovnih usmeritev je bila izenačitev osebnih dohodkov v negospodarstvu z doseženim v gospodarstvu. Zaostajanje je bilo na podlagi dogovorjenega izenačevanja ravni OD z gospodarstvom v letu 1986sicerzmanjšano, ni pa bilo v oeloti odpravljeno; v veliki meri tudi zaradi podcenitve tekoče raati OD delavcev v gospodarstvu. Naložbe na področju družbenega standarda so potekale iz sredstev samoprispevka III ter zdmženih sredstev amortizacje. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za določene naložbe v družbenih dejavnostih je v občini in Ljubljani kot celoti sprejet in je veljaven, čeprav aktivnosti za čim večji sprejem še potekajo. S tem so se zagotovile realne možnosti za najnujnejše naložbe, za katera sredstva se bodo zagotovila s tem sporazu-mom (Knjižnica PrežihovVoranc, ZP Ig). Potrebno pa je povedati, da se sporazum zaradi intervencijskih zakonov še ni pričel izva-jati. Gradnja objektov iz programa samoprispevka III se na območju občin^ izteka. Lani sta pričela z dejavnsotjo OŠ Kolezija s 16 oddelki in VVO Brdo z 80 mesti. V zaključni fazi pa sta MKZ Rakitna ifl VVO Lavrica z 80 mesti, ki bosta pričeli z dejavnostjo v tem poHetfU.Zdravstvena postaja.Škofljica se ne Izvaja po termin-skem planu; ker koristijo mejaši v postopku pridobivanja doku-mentacije vsa pravna sredstva. Preureditev prostorov za lekarno na Rudniku je bila končana v prvem tromesečju preteklega leta. Sanacija kompleksa srednjih šol na Aškerčevi se izvaja po pro-gramu sanacije srednjih šol v Ljubljani. Pogoji za delo so že znatno izboljšani, dela pa potekajo na obnovi fasade. Prizidek pri starem objektu OŠ Marjan-Novak Jovo na Tržaški cesti bo dokon-čan predvidoma koncem tega polletja. Interventna zakonodaja je zavrla opremljanje objekta. Koncem leta je bila končana tudi adaptacija III. faze Doma starejših občanov ha Bokalcih. Inter-ventna zakOnodja je že v preteklem letu močno zavrla tudi uredi-tev ustreznih prostorov za zdravstveno postajo na Igu in novo-gradnjo občinske matične knjižnice, za katero se izdeluje pro-jektno gradbena dokumentacija. Lani se je pričela tudi sanacija Športnega parka Svoboda. V tekočem letu pa so prioritetne investicije: novogradnja Knjižnice Prežihov Voranc, prizidekOŠ I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul - priprva dokumentacije in adaptacija ZP Ig. Osnova za planiranje sredstev v letu 1987 so sredstva iz leta 1986. Določila republiške resofuclje za leto 1986 pa niso bila usklajena z določili zvezne resolucije zaradi usklajevanja OD delavcev v družbenih dejavnostih z OD v gospodarstvu, kar se je izvajalo v Sloveniji kot dodatna naloga. Februarja tega leta je bil sprejet zvezni zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987, po katerem lahko sredstva SIS rastejo za 10% počas-neje od rasti primerljivega dosežertega dohodka v gospodarstvu republike, pri čemer so osnova dovoljena sredstva za porabo v letu 1986, ki so določena z Zvezno resolucijo za to leto. Po ' , ,"• ¦¦;'¦¦• ' 19 zakonu niso omejena le sredstva za SPIZ, znanstveno-razisko-valno dejavnost, sredstva ustvarjena iz prispevkov občanov in sredstva, ki imajo značaj osebpih prejemkov. Po določilih zvez-nega interventnega zakona so lahko SIS družbenih dejavnosti v prvem kvartalu tega leta razpolagale le s sredstvi, ki so bila po zvezni resoluciji za leto 1986 dovoljena za porabo v zadnjem . kvartalu leta 1986. SIS so za januar in februar izplačale sredstva, kot jih je dolo-čala republiška resolucija. Za marec in april pa imajo težave pri zagotavljanju potrebnih sredstev oz. potrebne mesečne akonta-cije, ki bi omogočala ohranjanje nivoja, določenega z republiško resolucijo. Ob doslednem izvajanju zveznega interventnega zakona SIS družbenih dejavnosti ne bodo mogle izvajati rednih programov opredeljenih z republiško resolucijo. Zaradi izločanja sredstev po zakonu bo prihajalo do likvidnostnih težav. Nastopite bodo težave pri zagotavljanju sredstev za redno dejavnost in posledično tudi pri izplačevanju osebnih dohodkov izvajalcem. S 1. julijem 1987 bo pričel veljati drugi del sprememb zakona o celotnem prihodku in dohodku. Na podlagi teh določb bo mogoče zagotavljati iz bruto osebnega dohodka le sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb na področju osnovnega izobraže-vanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja. Sredstva za druge skupne potrebe (kultura, telesna kultura, usmerjeno izobraževanje, razi-skovanje) pa bo možno zagotavljati le iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. Zato je republiška skupščina kon-cem aprila sprejela zakon o začasnem financiranju skupnih potreb. Ta zakon opredeljuje vire, osnove in višino prispevkov za posamezne republiške SIS. Občinskim skupščinam pa daje pravno podlago, da začasno uredijo financiranje občinskih SIS družbenih dejavnosti z odloki. Zakon predvideva tudi določen odstotek solidarnosnega združevanja sredstev za SIS, ki se bodo financirale iz dohodka. S tem bi pod določenimi pogoji in merili Omogočili uresničevanje nalog sprejetih v srednjeročnih planskih dokumentih tudi tistih SIS, kjer bi prišlo do izpada dohodka. Na področju socialnega varstva se naloga enotne skupine evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči še vedno ni uvedla na vseh področjih, ki jih vključuje samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Navedeni sporazum se izvaja v celoti in s svojo vsebino bistveno vpliva na višino pomoči in število upravičencev. V preteklem letu sta bili izvedeni dve valorizaciji socialnovarstvenih pomoči na račun gibanja osebnih dohodkov v letu 1985 in dve na račun tekočih gibanj v letu 1986 in so tako bile usklajene z ocenjeno tekočo rastjo poprečnih osebnih dohodkov v SRS. V Ljubljani smo v preteklem letu prešli tudi na uresničevanje funkcionalnih oblik družbenih pomoči v otroškem varstvu, socialnem skrbstvu, stanovanjskem gospodarstvu in s participacijo k zdravstvenim storitvam. Tudi v letu 1987 so predvidene štiri medletne valorizacije. Dogovorjena raven socialne varnosti v tem letu - znese 67.533 din (55%) oz. 52.658 din (43%). Glede na poprečni čisti mesečni osebni dohodek delavcev v SRS v leu 1986, ki znaša 122.460 din. Na področju otroškega varstva so se v preteklem letu kot prednostne izvajalne naloge zagotavljanja socialne varnosti matere in otrok ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. Kot prednostne se bodo omenjene naloge izvajale tudi v letu 1987. Koncem leta 1986 je bilo v dnevno varstvo vključenih 3687 oz. 48% vseh predšolskih otrok. Posebna pozornost je bila name-njena izboljšanju kakovosti in vsebini predšolskih programov. Poleg že razvitih oblik vključevaja otrok, ki niso v dnevnem varstvu išče VVO še nove možnosti. Obseg poslovanja VVO se ni bistveno spremenil, pač pa se spreminja mreža oddelkov glede na izkazane potrebe po varstvu. Te obstajajo še v okolišu DE Sonje Vidmar, Trnovo, Milan Česnik in DIO Ig, kjer se bo povpra-ševanje reševalo z odpiranjem varstvenih družin. Iz programa skupnih nalog v skupnosti otroškega varstva Slovenije se je po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljala pravica do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka s 100% nadomestilom osebnega dohodka. Vrednost nadomestil OD v času.porodniškega dopusta se v primerjavi z vrednostjo OD iz leta v leto manjša. Zato je priprayljena dopolnitev samouprav-nega sporazuma o porodniškem dopustu, ki naj bi veljala od 1. 5. 1987. Po predlogu dopolnitve bo vrednost nadomestila OD izena- čena z vrednostjo OD, ki bi ga upravičeno dosegel, če bi delal. V letu 1986 so se voditelji lahko odločali za funkcionalno pomoč pri opremi novorojenca v treh različicah. Socialno skrbstvo je z doslednim uresničevanjem samouprav-nega sporazuma o socialnovarštvenih pravicah zagotavljalo pre-jemnikom družbeno denarne pomoči višjo raven socialne varno-sti od republiškega povprečja. Center za socialno delo je z vključevanjem strokovnjakov izvajal usklajeno reševanje social-noskrbstavene problematke. Opravil je usposabljanje članov socialnovarstvenih komisij v krajevnih skupnostih. Na podlagi vzorčnega preizkusa je ugotovljena velika potreba po organizira-nju pomoči na domu, kar bo v teočem letu prioritetna naloga. Zaradi rastoče problematike bo potrebno delo Centra za socialno delo še intenzivirati, zlasti pa ojačati stike med komisijami v krajevnih skupnostih ter izvajalsko organizacijo. V teku leta bo zaradi težjega ekonomskega položaja pričako-vati, da se bo povečalo število prejemnikov denarih pomoči dopolnilnega vira in enkratnih denarnih pomoči. Na področju svetovalnega dela bo dan poudarek svetovanju na področju var-stva otrok in mladine ter nadaljnjemu razvoju družinskega oz. zakonskega svetovanja. Na področju zaposlovanja je združeno delo v preteklem letu prijavilo 3.746 potreb po delavcih, kar je 8,5% več kot v letu 1985. Z zaposlovanjem novih delavcev so OZD svojo izobrazbeno struk-turo vekoliko izboljšale. Iskalcev zaposlitve je bilo koncem leta prijavljenih 289 oz. 16,2% manj kot leto poprej. Stopnja relativne brezposelnosti je znašala 1,36. Med vsemi brezposelnimi je bilo 45,7% žensk in 44,3% mlajših od 26 let. Težje zaposljivih je bilo 43,9%, prvo zaposlitev pa je iskalo 24,9% prijavljenih. Največ brezposelnih je bilo s V. stopnjo zahtevnosti, sledijo pa iskalci s I, in IV. stopnjo. Na področju zdravstvenega varstva so se kljub skopo odmer-jenim sredstvom za zdravstveno varstvo vsi dejavniki prizadevali, da se je v letu 1986 ohranil nivo zdravstvenega varstva iz prete-klega obdobja. Prav za ohranjanje doseženega nivoja bo potrebno še v letu 1987 zagotoviti del sredstev za leto 1986. V svrho boljše organizacije dela v ambulantah medicine dela so bili sprejeti novi organizacijski principi. Ti principu so zajeti v samou-pravnem sporazumu o svobodni menjavi dela in naj bi vplivali tudi na boljši finančni položaj izvajalca teh storitev. Delovanje zdravstvene skupnosti je bilo v letu 1986 usmerjeno tudi v proble-matiko adaptacije ZP Ig. V letu 1986 je bila odprta nova lekarna na Rakovniku in za njeno poslovanje zagotovljeno financiranje šest dodatnih delavcev. Glede na sprejete sistemske spremembe, ki vključujejo tudi spremembo obračunskega sistema bo potrebno v letu 1987 spre-meniti tudi temelje plana občinske zdravstvene skupnosti. Vseka-kor ima tudi v tetu 1987 prednost v okviru osnovnega zdravstve-nega varstva preventivna dejavnost v medicini dela ter zdrav-stveno vzgojni programi v VVO in osnovnih šolah. Še naprej bomo uveljavljali in širili dispanzersko metodo dela. Iz sredstev združene amortizacije, ki se formira v okviru ZD Ljubljana naj bi prednostno reševali prostorsko problematiko ZP Ig in ZP Podpeč. S 1. 1. 1987 je začel delati zobozdravstveni team v OŠ X. SNOUB Ljubljanske, predvidena pa je tudi uvedba druge izmene v ZP Velike Lašče kar naj bi bilo doseženo s prestukturiranjem kadrov v okviru ZD Ljubljane. Na področju kulture smo v letu 1986 preko Občinske zveze kulturnih organizacij pospeševali in spodbujali nadaljnjo kvali-tetno rast programov. Izvederti kulturni programi so po obsegu in kvaliteti zadovoljili pričakovanja. Doseženo raven bomo skušali ohraniti tudi v tekočem letu. Na področju knjižničarstva beležimo povečan obseg dejavnosti po posameznih izposojevališčih. V letu 1986 smo zaključili adap-tacijska dala izposojevališča Rudnik in preuredili prostore VVZ Brdo za namembnost knjižnice. Pospešene aktivnosti so pote-kale v zvezi z reševanjem prostorske problematike matične knjiž-nice »Prežihov Voranc«, za katero je izdelan projekt. Ocenju-jemo, da bo knjižnica zgrajena v letu 1987. Posebno skrb smo v letu 1986 namenili postopnemu izboljša-nju pogojev dela kulturno-umetniških društev. Zagotovili smo sredstva za adaptacije, obnove in posodobitve prostorov za kul-turo v krajevnih skupnostih Dobrova, Horjul, Ig, Vnanje Gorice, Barje, Brezovica ter sprejeli program naložb v prostore za kulturo v KS za leto 1987, za katerega menimo, da bo realiziran v prvem tromesečju tega leta. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine smo s posegi prednostno nadaljevali že začete akcije. Dokončno smo pruredili Trubarjevo domačijo. To področje je kot prednostno opredeljeno tudi v letnem in srednjeročnih planskih dokumentih. Na področju osnovnega šolstva je bil s šolskim letom 1985/86 v celoti uveljavljen nov program življenja in dela osnovne šole. V skladu s tem so v izdelavi nova merila financiranja vzgojnoizobra-ževalnih programov. V organizacijskem in vsebinskem smislu se v skladu s potrebami izvaja program podaljšanega bivanja, v katerega se vgrajujejo elementi celodnevne osnovne šole. Obseg celodnevne osnovne šole se v letu 1986 ni spremenil in vključuje 8,5% vseh učencev v občini. Z izvajanjem dejavnosti v novozgra-jeni enoti Cveto Močnik s šolskim letom 1986/87 so se bistveno izboljšali delovni pogoji v OŠ Marjan Novak Jovo na Tržaški cesti pa so se uredili pogoji za prehrano v tej osnovni šoli. V letu 1987 bomo zagotovili izvajanje programovv dosedanjem obsegu s poudarkom na uveljavljanju večje individualizacije ter kvalitetnejšim izvajanjem dopolnilnega in dodatnega pouka, inte-resnih ter prehranjevalnih programov. Področje srednjega usmerjenega izobraževanja se tekoče spreminja. Zaradi slabih prostorskih pogojev je potekala v prete-klem letu pospešena aktivnost na vseh ravneh za sanacijo razmer na tem področju. Pripravljen je bil program sanacije objektov šol srednjega usmerjenega izobraževanja, za kar so se sredstva zagotavljala s posebno prispevno stopnjo (1% od BOD) v okviru Mestne izobraževalne skupnosti. Aktivnosti tečejo tudi v tekočem polletju z zbiranjem sredstev po stopnji 0,5% od BOD, kar pa po 1. 7, 1987, to je po uveljavitvi drugega dela zakona o celotnem prihodku in dohodku ne bo več mogoče. Na osnovi sanacije so bila oz. se izvajajo naslednja dela: obnova notranjih prostorov in fasada kompleksa srednjih šol na Aškerčevi, adaptaciji na Srednji računalniški šoli in Srednji agroživilski šoli v Ljubljani. Na področju telesne kulture se je število vključenih občanov v programe športne rekreacije in telesnokulturne akcije povečalo v skladu s planiranimi usmeritvami. V Občinsko zvezo telesnokul-turnih društev je bilo vključeno eno novoustanovljeno društvo, za boljšo organiziranost in večjo aktivnost pa so bili izvedeni obiski društev. Programi mladinskega športa so se izvajali preko tekmo-vanj v okviru »Tedna mladih Vičanov« in drugih množičnih tek-movanj. Pri izvajanju vrhunskega športa je bil dan poseben poudarek kvaliteti dela z vrhunskimi športniki in povečanju šte-vila vključenih v programe usmerjevalnega športa. Cilji so bili doseženi, kar potrjujejo število kategoriziranih vrhunskih športnikov in število vključenih v programe usmerje-valnega športa za leto 1987. V letu 1986 se je pričelo z dograditvijo garderob pri ŠD Dobrova, večnamenske ploščadi v KS Rudnik in urejanjem doku-mentacije za obnovo Mesarice. Izvedena so bila tudi vzdrževalna dela na manjših objektih. Občinska raziskovalna skupnost se od preteklega leta dalje vključuje v skupni raziskovalni program na nivoju mesta, za kar prispeva 60% vseh pritečenih sredstev. Na podlagi planiranega povečanega obsega sredstev je skupnost v preteklem letu pro-gram širila. Zaradi nerealnega planiranja je bila realizacija dotoka sredstev le 49%, kar je pogojevalo, da se nista realizirali nalogi raziskovalnega tabora mladih in raziskovalne naloge specifič-nega pomena za občino. Realizirana je bila le naloga pospeševa-nja inovacijske in raziskovalne dejavnosti. V decembru 1986 je bila svečana podelitev priznanj in nagrad za zahtevnejše inova-cije, izume, realizirane predloge tehničnih izboljšav, za organiza-cijsko delo in dosežke v okviru šolskih dejavnosti, priznanja mladim mentorjem ter za posebne dosežke pri razvoju raziskoval-nih dejavnosti. V letu 1987 se bodo izvajale v dosedanjem ob-segu. f. ,v 5. UREJANJE PROSTORA IN VARStVO OKOLJA 9ici.. 5,1. Prostorsko planiranje '''b Na področju urejanja prostora je bila s sprejetjem družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 pred-nostna naloga pravočasna priprava in sprejem prostorsko izved- benih aktov v skladu s sprejeto zakonodajo in programom pro-storsko izvedbenih aktov, ki ga je v letu 1986 sprejel mestni izvršni svet. Ob ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljana, je le-ta prevzel naročila, financiranje in koordinacijo izdelave prostor-sko izvedbertih aktov skladno z navedenimi akti in letnim progra-mom dela. Sprejem prostorsko izvedbenih aktov so v občini organizira ob široki demokratični razpravi s sodelovanjem krajanov in delav-cev; saj že v .postopku priprave sodelujejo tudi predstavniki krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in strokovnlh institucij. S sprejemom prostorske izvedbene dokumentacije je omogo-čen uskaljen razvoj dejavnosti v prostoru, saj predstavlja osnovo za izvedbo planskih nalog gospodarstva, stanovanjske graditve, komunalnega urejanja in družbenih dejavnosti in s tem pravo-časno realizacijo plana po posameznih področjih. Kljub vsem naporom pa se javljajo problemi ob reševanju tekoče problematike zaradi pomanjkanja novelirane urbanistične dokumentacije, kot posledica omejenih sredstev in velikosti občine, saj zakonodaja ne dopušča več izjem. V letu 1987 so bili sprejeti naslednji prostorski ureditveni akti: - Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidanih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SFRS, št. 2/87) - Odlok o ugotovitvi, katere sestavine prostorskih izvedbenih aktov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/87) - Za potrebe stanvoanjske in ostale gradnje je bil sprejet zazidalni načrt za območje urejanja VS 4/4 Lavrica (RS 5), Uradni list SRS, št. 15/86 in 28/86 - Zazidalni načrt za območje urejanja VS 9/10 Škofljica (VS 245/7) Uradni list SRS, št. 18/87 je namenjen stanovanjski gradnji in spremljajočim dejavnostim - Sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za delo območja urejanja VP 6/1 Plutal (VP 4), Uradni list SRS, št. 38/86 za potrebe drobnega gospodarstva - Sprememba zazidalnega načrta za del območja urejanja VS 3/2 - Vič (VS 6) - območje zaklonišča in garaže »duplex«, Uradni list SRS, št. 38/86 ureja parkirna mesta in zaklonišča za stano-vanjsko sosesko - Ureditveni načrt za del območja urejanja VS 2/1 Krakovo (VS 101, Uradni list SRS, št. 15/87), omogoča širitev in sanacijo objekta arhitekture (FAGG - VTOZD ARHITEKTURA) - Zazidalni načrt za območje urejanja VI 2/8 - območje Muzeja Ijudske revolucije Slovenije (VI 2/1, Uradni list SRS, št. 28/86, kot osnova za uresničitev ene od prioritetnih republiških investicij - Lokacijski načrt za severni odsek Kardeljeve ceste od križišča z Aškerčevo cesto DO križišča s cesto v Mestni log Uradni list SRS, št. 28/86 in 30/86, ki bo najkrajša povezava med mestnimi središčem in južno obvoznico - Lokacijski načrt za čistilno napravo Rob na Vodovodnem sistemu Dobrepolje Turjak, Uradni list SRS, št. 6/86, za vodoo-skrbo naselij v občini Grosuplje in Roba - Prostorsko ureditveni pogoji za območje Krajevne skupnosti Velike Lašče, Uradni list SRS, št. 6/86, ki določajo urbanistične, oblikovne in druge pogoje za posege v prostor. V tem času so v postopku sprejemanja naslednji prostorsko ureditveni akti: Zazidalni načrt za del območja VS 12/5 Kopanke (VS 250/2,3), v fazi priprave predloga odloka. Ureditveni načrt za območje urejanja VE 39/1 Hrastenice v fazi priprave predloga odloka. 5.2. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1986 je bilo v blokovni in več-družinski organizirani gradnji dograjenih 230 stanovanj in sicer 109, katerih dograditev je bila planirana za to leto in 121 stanovanj, ki bi morala biti dograjena v zadnjem tromesečju 1985 leta. Od planirane dograditve stanovanj v letu 1986 ni bila pričeta gradnja 81 stanovanj in sicer v soseski VS 14/3 Ig in VS 1/3, 1/4 Galjevica. Za planirano novogradnjo 523 stanovanj v blokovni in večdru- 21 žinski organizirani gradnji v letu 1986 so bila opravljena priprav-Ijalna dela v soseskah, v katerih je po dolgoročnem planu predvi-deno nadaljevanje stanovanjske gradnje, predvsem v soseski VS 3/2 Vič (Grba) in VS 1/3, 1/4 Galjevica in tudi pričeta gradnja objektov za 312 stanovanj. Od planirane dograditve 527 stanovanj v letu 1987 je do meseca maja 1987 bilo v gradnji 312 stanovanj v blokovni in več-družinski organizirani gradnji. Planirana priprava in nadaljevanje gradnje se nadaljuje v sose-skah ki se dograjujejo in v soseskah, ki so opredeljene v dolgo-ročnem planu 1986-1990 kot prioritetne soseske v planu samou-pravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik in mesta Ijubljane. Največji izpad realizacije stanovanjske gradnje je v soseski VS 14/3 IG v kateri se je pričelo z gradnjo 11/6-1984. Planirana dograditev 44 stanovanj v letu 1985 in 44 stanovanj v letu 1986 ni bila realizirana zaradi nesolidnega izvajanja gradbenih del in njegovih kooperantov. Odbor za graditev pri samoupravni stano-vanjski skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik je sprejel sklep, da se prekinejo vsi odnosi z dosedanjim izvajalcem. Nadaljnja grad-nja 88 stanovanj se odda najugodnejšemu izvajalcu. Razpis ponudb je bil objavljen in izbor najugodnejšega ponudnika je v teku. Začetek gradnje 15/5-1987 rok dograditve 13 mesecev. Na nadaijnjo stanovanjsko gradnjo bodo neugodno vplivali letos sprejeti predpisi glede kreditiranja in obrestnih mer, ter manjši priliv sredstev v sklad vzajemnosti in solidarnosti. Vse aktivnosti za reševanje preje navedenega vodi Zveza stano-vanjskih skupnosti Slovenije. Na področju prenove Eipprove ulice se nadaljujejo in izvajajo aktivnosti na objektih na katerih je bila pričeta prenova. Eipprova 11, 15 in 17. Pripravlja se podlaga za izdelavo dokumentacije za prenovo Eiprove 19 in Ziherlove 38. Vzdrževanje stanovanjskega fonda ni zadovoljivo. Izvršujejo se le nujna popravila in vzdrževalna dela ker sredstva stanarin ne pokrivajo vseh stroškov del tekočega vzdrževanja. Aktivnosti za prehod na ekonomske stanarine vodi Zveza sta-novanjskih skupnosti Slovenije. 5.3. KOMUNALNO GOSPODARSTVO V 1986 in prvem tromesečju 1987 leta so bile izvšene naslednje, v srednjeročnem družbenem planu opredljene naloge; , a) Komunalna infrastruktura: b\'3 v' - nadaljevala se je izgradnja kanalizacije na Igu za potrebe zaščite vodnih virov Brest - nadaljevala se je izgradnja primernega vodovoda sistema ob Cesti v Mestni log b) Urejanje vodovodov in priključevanje na Ijubljanski vodo-vodni sistem: zgrajeni oz. v gradnji so naslednji sistemi: .'^ IL '¦ - vodovod ob cesti v črno vas . . V ,W)> - Strojarček - Hoja "' ' J| ¦'"'' - Želimeljska dolina - Selo pri Dobrovi ,.f ( ,J - Horjul (vodohram) ,\ * ~ Rakitna \ : ¦•-¦ --ooboH-- - Brezovica (sanacija) > C) Kanalizacija: - gradila se je kanalizacija za potrebe stanovanjske gradnje v VS 2/10 (Žičnica), VS 14 (Ig), VS 3/2 (Grba), VS 1/3 (Jurčkova pot), v Kozarjah, Rožni dolini, Vnanje gorice. d) Ceste: Nadaljevala se je gradnja južne obvoznice, obnova ceste Ig-Golo in obnova cest v Rožni dolini. Pričete so aktivnosti za izgradnjo Kardeljeve ceste. Pričeta je obnova Tržaške ceste. e) Promet: Vzpostavljena je primestna progra Ljubljana-Brezovica-Log- ~?2P- -M«^;; ¦:,^r*j>f:y. Nadaljevala se je izgradnja navezave na zemeljski plin Tržaška--Kozarje. g) Elektrogospodarstvo: Elektrogospodarstvo je v skladu s svojim planom nadaljevalo izgradnjo TP in rekonstrukcijo NNO. 2?- - ....-¦ . . h) Vodno gospodarstvo: Opravljena so bila raziskovalna dela na Šujici ter v povodju Robarske za potrebe vodooskrbe. Nadaljevale so se melioracije pri Igu, opravljena so bila redna vzdrževalna dela odvodnega sistema na Barju. . , i) PTT: . ' Nadaljevala se je izgradnja oimrežja na Lavrici in Škofljici, pričete so aktivnosti za izgradnjo omrežja Brezovica, Plešivica. Potekajo aktivnosti za postavitev kontejnerske centrale na Škof-Ijici. Nadaljevala se je izgradnja glavnega kabla od Cankarjevega doma po Aškerčevi proti dolenjski cesti. Ocena možnosti na področju komunalnega gospodarstva do konca leta 1987 Ocenjujemo, da nekaterih aktivnosti, opredeljenih v letni reso-luciji za 1987, ne bo mogoče izvesti, predvsem zaradi pomanjka-nja ustreznih finančnih sredstev. To pa pomeni, da bo prišlo do časovnega zamika pri zagotavljanju ustrezne komunalne oskrbe v posameznih ureditvenih območjih, kar pa ima lahko za posle-dico tudi časovni zamik gradnje drugih objektov tako stanovanj-skih kot tudi gospodarskih oziroma kasnejšo uporabo objektov, ki so že v gradnji. Da bi omilili posledice pomanjkanja finančnih sredstev, bo potrebno k izgradnji komunallnih objketov in naprav pristopiti sellektivno s tem, da bo potrebno sprotno usklajevanje tako na nivoju samoupravnih interesnih skupnosti mmaterialne poroiz-vodnje kot tudi mesta. 6. RAZVOJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI ; ^ Delo delegacij, zlasti za delegacije za SlS-e materialne proiz- ' vodnje, razen delegacije za skupščino komunalne skupnosti Ijub-Ijanskih občin še ni popolnoma zaživelo, kar se odraža pn uskla-jevanju posameznih interesov. Delegacije, katere delujejo v Območni SIS za ptt promet Ljubljana ter delegacija za skupščino OVS je nujno potrebno vključiti v tok dogajanj ter skladno.s tem doseči spremembe v sestav konference delegacij. Realizacija dogovorjenih programov na področju komunalne infrastmkture se izvaja preko enotno dogovorjene politike vseh Ijubljanskih občin, tako pri odločitvi, kakor pri zagotavljanju sredstev za izgradnjo objektov in naprav. V ta namen je v letoš-njem letu bil uveden samoprispevek v KS Ig za izgradnjo komu-nalne infrastrukture kot lastna sredstva udeležbo skladno spreje-tim pravilnikom KSLO za izvajanje krajevnoskupniških progra-mov. Tako zbrana sredstva, oiplemenitena s sredstvi drugih SIS-ov materialne proizvodnje ter delovnih organizacij, zagotavljajo realizacijo skrčenih programov začrtanih za leto 1987. V teku so priprave za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Pijava gorlca in KS Brezovica, kateri so namenjeni za realizacijo srednjeročnih razvojnih programov imenovanih krajevnih skup-nosti. Sredstva za zagotavljanje funkcionalnega delovanja KS zlasti delegatskega sistema, se zagotavljajo iz sredstev občinskega proračuna, katere prejemajo KS po dvanajstinah glede na spre-jete proračunske obveznosti za leto 1987 po ustaljenih kriterijih. V teku so dogovori za oblikovanje enotnih meril in kriterijev za zagotavljanje sredstev krajevnim skupnostim na nivoju Ljubljane. Samoupravne interesne skupnosti bodo preko meril združevala sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih in odgovornostih za financiranje delovanja delegat-skega sistema SIS-ov v KS. Na področju urejanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgo-vornosti med organi KS in zaposlenimi delavci v krajevnih skupn-sotih je v razpravi samoupravni sporazum, s katerim se zagotavlja delavcem zaposlenim v KS pravice iz delovnih razmerij. 7. SPLOŠNA PORABA Proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1987 temelji na Dogovoru o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987, ki povzema osnutke resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slove-nije v obdobju od 1986-1987. V skladu z resolucijo za leto 1987 bodo prihodki za splošno porabo za 5 odstotkov zaostajali za nominaFno rastjo dohodka na ravni SR Slovenije. Z zvezhim zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih in samoupravmh interes-nih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987, je porast prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti omejen na 10 odstotno zaostajanje za rastjo dohodka v SR in SAP glede na dovoljen obseg porabe v letu 1986, ki je bil opredeljen z zvezno resolucijo. Iz omejtiev po zakonu so izvzete obveznosti po zveznih zakonih in dogovorih, šocialni prejemki (na področju splošne porabe priznavalnine borcev NOV) ter davki in prispevki občanov. Glede na to, da bo podatek o rasti dohodka za obdobje januar-marec 1987 znan do konca maja 1987 bo limitirana proračunska poraba ostala na nivoju zadnjega kvartala 1986. V skladu z usmeritvami družbenega plana na področju davčne politike smo s spremembo odloka o davkih občanov, kjer smo poleg že prej sprejetih olajšav za vlaganja sredstev za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, dodali še maksimalno olajšavo (50%) za izgradnjo con VP-4, RP-2, Eip-prove ulice in Centra drobnega gospodarstva. Stopnja davka se je iz prejšnjega progresivnega načina obdavčitve spremenila v enotno proporcionalno stopnjo. V letu 1986 smo za odmero 1985 priznali davčnih olajšav za investicije v višini 47,587.623 din (tu gre za sistem zniževanja davčne osnove), zavezanci so položili depozite vvišini 15,180.797 din. Ostalih davčnih olajšav (začetniki, deficitarne dejavnosti, izvozne olajšave, novozaposleni delavci, itd.) je bilo priznanih za 29,190.122 din. V letošnjem letu se bo začel postopek za spremembo zakona o davkih občanov in dogovora o usklajevanju davčne politike, kjer se bo spremenila osnova za obdavčitev (prej ostanek čistega dohodka, sedaj dohodek), po kriterijih naj bi se obdavčevali avtoprevozniki in gostinci in popolnoma naj bi se spremenil način olajšav za investicije. Naša občina bo aktivno sodelovala pri napovedanih spremembah. ...,,,.¦¦ 8. SPLOŠNA LJUOSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZA-ŠČITA Naloge splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite opredeljene v resoluciji za leto 1986 so se uresničevale skozi programe izvršnega sveta, sveta za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, komiteja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Ljubljana Vič-Rudnik, neposredno pa so jih realizirali sekretariat za Ijudsko obrambo, drugi občinski upravni organi ter temeljni nosilci obrambno varnostnih priprav v okviru svojih in skupnega programa. S programi so bile zajete zlasti naloge na področju izdelave in ažuriranja obrambnih in varnostnih načrtov, usposabljanje in opremljanje civilne zaščite, mobilizacijskih zadev, usposabljanja prebivalstva, usmerjanja mladine v vojaške šole in obrambne poklice, nabornih zadev ter narodne zaščite. "¦>-'- Večina nalog na vseh navedemtf področjih je bila zadovoljivo realizirana, razen usposabljanja pripadnikov narodne zaščite, saj ni bilo vseh potrebnih programov. Ta naloga je prenešena v leto 1987. Ugotavljamo pa, da usrrrerjanje mladih v vojaške šole in obrambne poklice že vrsto let ne daje zadovoljivih rezultatov, tako da bo v bodoče potrebno tem vprašanjem nameniti veliko pozornosti in vse sodelujoče dejavnike animirati k bolj intenziv-nemu in kvalitetnejšemu delu. V prvem trimesečju leta 1987 je: bila večina planirariih nalog opravljenih. Prioritetna naloga v letu 1987 pa je uveljavljanje Odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov. Zaradi znanih zamud pri izdaji ustreznih rravodil in pojasnil potrebnih za uveljavljanje omenje-nega odloka, priprava oziroma izdelava obrambnih načrtov vseh nosilcev obrambnih priprav nekoliko kasni, oziroma ne poteka po rokovniku določenem v republiškem oziroma občinske pro-gramu. - V kolikor bodo v teku leta opravljene vse nejasnosti ,yL'žvezi z izvajanjem tega odloka ocenjujema, da bomo do konca leta le uspeli izvršiti načrtovane naloge. Vse ostale naloge, ki sp začr-tane v re^oluciji za leto 1987 so zajete v ustreznih prpgramih pristojnfh organov in bodo do kbnca leta zagotovo realizirane. 9. POŽARNA VARNOST ¦.:.-,,>'.. Na področju požarne varnosti so se v letu 1986 intenzivno izvajali preventivni pregledi po organizacijah združenega dela, zlasti pa je bilo intenzivno preverjanje ustreznosti požarne zaš-čite v osnovnih šolah in vzgojno varstvenih ustanovah. V letu 1986 so bili izvršeni pregledi hidrantov na celotnem območju občine. Člani SIS za varstvo pred požarom Vič-Rudnik in Občinska gasilska zveza so skupno s člani civilne zaščite in gasilskimi društvi ob nesreči v Černobilu aktivno sodelovali pri dekontami-naciji vode. V sušnih mesecih so gasilska društva dovažala pitno vodo v ogrožene kraje občine. Strokovno izobraževanje na področju požarne varnosti je bilo v letu 1986 zelo razgibano in se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Za člane društev in enote civilne zaščite so pripravili različne tečaje. SIS za varstvo pred požarom Vič-Rudnik je investiral nabavo radijskih postaj v šestih sektorjih občine za posodobitev obvešča-nja in alarmiranja. V letu 1986 so bila za adaptacije in vzdrževanje gasilskih domov, zlasti starejših, vložena znatna sredstva. Izvedena so bila tudi razna tekmovanja mladih gasilcev na nivoju občine in v okviru mesta Ljubljane. V letu 1987 bo posebna pozornost veljala preventivni dejavno-sti ter strokovni vzgoji gasilskega kadra, enot civilne zaščite ter tudi širšega prebivalstva. SIS za varstvo pred požarom se bo skupno z Občinsko gasilsko zvezo aktivno vključevala v predpri-prave na XI. kongres Gasilske zveze Slovenije. 10. PREGLED SPLOŠNIH AKTOV, Kl JIH SPREJEMA SKUPŠ-ČINA OBČINE V letošnjem letu so bili sprejeti oziroma so v postopku spreje-manja naslednji splošni akti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik: 1. Komite za družbene dejavnosti - osnutek in predlog samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za varstvo, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, spomin-skih plošč in drugih obeležij delavskega gibanja, NOB in sociali-stične izgradnje, - osnutek odloka o razglasitvi polhograjskega graščinskega kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno zna-menitost, - osnutek odloka o razglasitvi turjaškega grajskega kom-pleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znameni-tost. 2. Kmetijstvo in gozdarstvo - osnutek in predlog odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi, - osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 3. Obča uprava in proračun - dogovor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987, - predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1987, - predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1986, - predlog sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1986. 4. Urejanje prostora in varstvo okolja - predlog odloka o spremembi urbanističnega reda za del območja urejanja VS 2/1 Krakovo - predlog odloka o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 9/10 Škofljica, - osnutek dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od 1986-1990 z opredelitvijo poteka avtoce-ste Ljubljana-Bregana na odseku Malence-Cikava ¦ . 5. Ljudska obramba '".j' - osnutek in predlog odloka o organizaciji in delovanju cfvilne zaščite. 6. Sekretariat skupščine - poslovnik skupščine 23 Do konca leta 1987 bodo po programu dela sprejeti naslednji akti: 1. Komite za družbene dejavnosti - predlog Odloka o razglasitvi Turjaškega grajskega kom-pleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znameni-tost - osnutek Odloka o razglasitvi Podpeškega jezera za naravno znamenitost - osnutek Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Iški Vintgar - osnutek Odloka o razglasitvi Ljubljanskega barja za naravno znamenitost - osnttek Odloka o razglasitvi Paviljona ob Cesti dveh cesar-jev za kulturni spomenik 2. Kmetijstvo in gozdarstvo - predlog Odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik - osnutek Odloka o melioracijskem postopku na območju k. o. Brezovica 3. Splošna poraba, proračun in davčna politika , - osnutek in predlog Aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike - predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1987 - osnutek in predlog Odloka o davkih občanov - predlog Odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1988 4. Urejanje prostora in varstvo okolja * - predlog Odloka o sprejetju ureditvenega načrta za območje urejanja VI 3/3, VI 3/4 Biocenter - predlog Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja urejanja VP 1/2 Rudnik - predlog Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja urejanja VP 2/4 Koperska - predlog Odloka o sprejetju UN za območje urejanja VE 39/1 Hrastenice - predlog Odloka o sprejetju ZN za del območja urejanja VS 2/ 6 Malči Belič - predlog Odloka o sprejetju ZN za del območja urejanja VS 12/5 Kopanke - predlog Odloka o sprejetju ZN za območje urejanja VM 2/4, VM5/1 Motel' .!V,»i:'¦•"'¦ ' 11. OCENA MOŽNOSTI DO KONCA LETA Zaostrene gospodarske razmere in uvajanje realnih elementov poslovanja bistveno vplivata na stanje v gospodarstvu občine, glede na dosežene rezultate pa tudi na reaiizacijo predvidevanj na področju interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materi-alne proizvodnje. Veliko število OZD z izgubo v prvem četrtletju, poslovanje OZD z motnjami in neugodni trendi v nekaterih organizacijah, stagni-ranje izvoza in prepočasni premiki na področju prestrukturiranja proizvodnje terjajo nove napore pri razvojnem delu, uvajanju informatike kot podlage za vodenje poslovnih procesov in spre-jem poslovnih odločitev in nadaljnje delo na področju kadrov. Resnejši premiki so potrebni zlasti v OZD, ki že dlje časa poslu-jejo z izgubo, oziroma kjer se povečujejo težave s prodajo izdel-kov in s tem zmanjšuje proizvodnja. Na področju kmetijstva bo možno normalizacijo ekonomike v živinoreji doseči le z ustreznimi ekonomskimi ukrepi. Rejcem bo potrebno zagotoviti takšno ceno, ki jim bo nudila možnosti ne samo za preživetje, marveč tudi za nadaljnji razvoj. Ob tem, ko bo osrednja pozornost namenjena razmeram v gospodarstvu, pa je doseganje zastavljenih resolucijskih ciljev (hitrejši razvoj občine), odvisno zlasti od aktivnosti na naslednjih področjih: - komunalna oprema industrijskih con VP 1/2 Rudnik in VP 6/ 1 Plutal - opredelitev glede pričetka aktivnosti za izgradnjo v IC na Škofljici in za poslovno gradnjo ob Langusovi in poslovno-stano-vanjsko gradnjo ob Bobenčkovi ulici - pričetek gradnje proizvodnih prostorov Rašica Horjul i - uresničevanje krajevnoskupniških programov v KSLO s posebnim poudarkom na vodooskrbo - dokončanje centra drobnega gospodarstva ob Tržaški cesti in pričetek gradnje poslovnih enot drobnega gospodarstva v IC VP1/2 - pričetek gradnje objektov širšega pomena, kot so Muzej Ijudske revolucije, Centralna tehniška knjižnica, Kardeljeva cesta, odsek avtoceste bratstva in enotnosti - dokončanje programa naložb iz samoprispevka III - realizacija prenove Eipprove ulice Realne možnosti za realizacijo navedenega so, ob pospešenem delu pri pripravi prostorske dokumentacije in realizacije dogo-vorjenega v skupščini mesta in SIS na mestni ravni.