Pelini urad 1021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenturt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenturt
Posamezni izvod 1.50 lil., mesečna naročnina S iilingov
P. b. b.
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 26. marec 1971
Štev. 12 (1497)
f-------------------------------------------------->
V mednarodnem letu boja proti diskriminaciji:
Dvovrstna pravica v Avstriji!
NA ENI STRANI:	NA DRUGI STRANI:
V vseh povojnih letih niso bili niti v enem samem	Slovenski dijak, ki je baje enkrat dodal nemške-
| primeru izsledeni in kaznovani storilci, ki so raz-	mu krajevnemu napisu še slovensko ime in tako
strelih partizanski spomenik, skrunili grobišča,	opozoril na neizpolnjeno določilo državne pogod-
trgali slovenske napise in zagrešili nešteto drugih	be o dvojezičnih krajevnih napisih, pa se postavi
atentatov na Slovence in njihove ustanove.	pred sodišče.
Ko je glasilo Heimatdiensta pozivalo na genocid,	Ko je policija izsledila slovenskega dijaka, ki je
| je javno pravdništvo dobilo navodilo, naj pošto-	| baje sodeloval pri »napisni akciji", pa je državno
pek ukine.	pravdništvo dobilo navodilo, da mora napraviti
	obtožbo.
■ Jordan nekaznovano poziva državo, naj ne izpol-	Kdor opozarja na neizpolnjena določila državne
njuje mednarodnih obveznosti.	| pogodbe, pa se obtoži.
Južnotirolske atentatorje, ki so bili obtoženi zlo-	V primeru slovenskega dijaka, kjer gre le za ma-
činov, so avstrijska sodišča oprostila kot „ju-	lenkosten prestopek, pa se napravi obtožnica.
nake".	
Številne nacistične vojne zločince, ki so sodelo-	Koroški Slovenec pa je postavljen pred sodišče,
vali pri pobijanju nedolžnih žrtev, so avstrijska	ker je zahteval pravice, ki jih jamči državna po-
sodišča oprostila.	godba.
Leto 1971 so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto boja
proti rasni in narodnostni diskriminaciji!
Pred dnevi smo obhajali Svetovni dan proti diskriminaciji!
Ali navedeni primeri niso očitna diskriminacija?
Avstrija se ponaša, daje pravna država. Toda zgornji primeri dokazujejo,
da v tej Avstriji vlada
H a 0 o 5 a H5 H
v~exvc/rL/t^
OB ROBU DEMONSTRACIJ BAUERNBUNDA:
Politično izigravanje kmetov
Zadnjih 14 dni poteka v naši državi v znamenju demonstracij 'OVP-Bauernbunda. Svoj višek so dosegle minuli petek, ko je v središču Dunaja demonstriralo 12.000 kmetov s 7000 traktorji. Demonstrirali so proti socialistični zvezni vladi, menda za omejitev naraščanja proizvodnih stroškov v kmetijstvu, za zvišanje cene mleka in za cenejši dizel za pogon kmetijskih strojev.
Značilno pri tem je, da se od teh »kmečkih demonstracij" niso distancirali le socialistični »delovni kmetje", marveč tudi kmetje iz vrst FPd in iz vrst Splošne kmečke zveze. Poleg teh pa sta se od demonstracij očitno distancirala tudi predsednik OVP Withalm in njegov generalni tajnik Schleinzer, bivši minister za kmetijstvo in gozdarstvo, za katerega bi lahko rekli, da je v največji meri odgovoren za dilemo, v kateri se kmečko prebivalstvo nahaja, pa tudi za nezadovoljstvo, ki med kmečkim prebivalstvom upravičeno narašča.
Spričo tega so te demonstracije vredne, da jih nekoliko natančneje raziščemo tako glede njihovih upravičenih vzrokov kot pa glede njihovega resničnega političnega ozadja.
Za kaj gre? — Pri teh demonstracijah in sploh v družbenopolitičnem razvoju v naši državi ne gre toliko za kmetijstvo in za zagotovitev prehrane prebivalstva, marveč gre predvsem za socialno ekonomsko problematiko kmečkega prebivalstva. Ta problematika pa ni nastala po zadnjih parlamentarnih volitvah; priča smo ji najmanj že 20 let. Iz leta v leto je postajala akutnejša, ne da bi UVP in njen Bauernbund — ki sta imela od leta 1945 agrarno politiko v zakupu — za njeno omiljenje postavila resnejših dejanj.
Akutna je ta problematika postala zaradi tega, ker so se spričo naravnih proizvodnih pogojev problemi kmetov-govedorejcev večali, problemi kmetov-žitarjev in /koruzarjev pa reševali, deloma sami od sebe, deloma pa s pomočjo politike Bauernbunda in zlasti bivšega ministra Schleinzerja. Problem cen žita je „znal“ hitro rešiti, problema mleka pa ni hotel rešiti z ukrepi, s katerimi ga je edino mogoče rešiti v prid producenta in konzumenta. Cene krmnega žita in drugih krmil je zvišal, vsled česar sta se prireja mleka in govejega mesa podražili. Brez njih pa hribovski kmetje in kmetje, ki so odvisni od travnatega sveta, ne morejo kmetovati, še manj pa shajati.
Medtem ko so si zadnja leta veliki „žitarji“ in »koruzarji" polnili žepe, se »polno mehanizirali" in nabavili nove mercedese, se donos »govedarjev" čedalje manj ujema s stroški dela, vzdrževanja poslopij in potrebno nabavo čedalje dražjih strojev. 4000 kg žita in koruze po hektarju ne zahteva toliko dela, odgovornosti in investicij kot pa prireja 4000 kg mleka in 600 kg pitanih goved na hektar' in leto.
Toda Bauernbund tudi sedaj ni odkril resničnih problemov kmečkega prebivalstva. Ustavimo se najprej pri vprašanju
ZVIŠANJA CENE DIZLA
sira zvišali za 10 odstotkov, da bodo pozneje — podobno kot lani avgusta — spet lahko »dokazali", da je treba »krizni groš" zvišati spet na 19 grošev na kg dobavljenega mleka. V čigavo korist? — Odgovor na to vprašanje v resnici ni več potreben.
Če na zahteve Bauernbunda gledamo skozi to prizmo, potem dobimo novo potrdilo, da »riba pri glavi smrdi", pri glavi Bauernbunda, ki ima v OVP le toliko veljave, v kolikor po
kanalih svojega vpliva polni strankino blagajno.
Ob vsej ihti, s katero poskuša Bauernbund inspirirati kmečko prebivalstvo, je potrebna določena razsodnost. Le-to je mogoče združiti v tri ugotovitve:
■	sredstva sedanje vlade v prid reševanja strukturnih problemov kmetijstva so znatno večja, kot so bila v zadnjih letih;
■	starostna renta kmetov je bila letos bistveno zvišana;
■	prispevek državne blagajne za znižanje cene dizla za pogon kmetijskih strojev se je povečal od 218 na 280 milijonov šilingov.
Živimo v času, ko strukturni problemi kmetijstva ne prenesejo več nobenih političnih izigravanj — ne kmeta proti kmetu, še manj pa ljudi iz kmetijstva proti ljudem v drugih poklicih. Pri sedanjih akcijah Bauernbunda pa gre za oboje. Zato te akcije nikomur ne bodo koristile, najmanj pa kmečkim ljudem, ki jim nasprotno lahko škodujejo.
Žrtve nacističnega nasilja
protestirajo proti poveličevanju nacizma
Za nedavno obletnico priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji je avstrijska televizija pripravila oddajo, ki je v široki avstrijski javnosti izzvala veliko vznemirjenje in ogorčenje. Oddaja o »mladem Hitlerju" je bila namreč takšna, da je nacizem in njegove zločine vsaj omalovaževala, če ne sploh že poveličevala. In tako je tudi razumljivo, da je v zvezi s to oddajo prišlo do ostrega protesta, ki ga je vodstvu televi-
zije poslala skupnost združenj žrtev fašizma in borcev avstrijskega odpora, v katerem so povezane tovrstne organizacije brez razlike politične pripadnosti.
Avstrijska televizija — je med drugim rečeno v tem protestu — je na edinstven način počastila zasedbo Avstrije, dan, ko je na tisoče Avstrijcev romalo v nacistična koncentracijska taborišča, plinske celice in v vojni pe-
kel, ki ga je začel Hitler. Potem je rečeno, da v filmu niti z eno samo besedo niso bili omenjeni strahotni zločini nacističnega režima, nasprotno, film je zlasti pri mladini moral vzbuditi vtis, da pod Hitlerjem ni bilo tako slabo. Ob koncu je poudarjeno, da žrtve fašizma v Avstriji in nekdanji borci odporniškega gibanja ne morejo dopuščati nadaljnjega zlorabljanja radia in televizije — za prikrito nacistično propagando.
PREDSEDNIK TITO V ITALIJI
Slovenci opozarjajo na nerešena vprašanja
in njegovih posledic za kmečka gospodarstva. Po vsem, kar je s tem v zvezi iz zbranih podatkov mogoče povzeti, stojijo stvari tako, da porabi kmetijstvo v povprečju 1800 litrov dizla na traktor in leto. Le-ta bi pri ceni 2,50 šil. za liter stal 4510 šilingov, pri ceni 3,20 šil. za liter pa 5760. Ker je medtem socialistična vlada letošnji prispevek k znižanju cene dizla za kmetijske stroje svišala od 218 na 280 milijonov šilingov ali za okroglo 19 grošev na porabljeni liter, bo stal letos dizel v povprečju na traktor 780 šilingov več kot lani.
Kar bi spričo tega Bauernbund upravičeno lahko zahteval, bi bilo ustrezno zvišanje državnega regresa za povprečno 780 šil. na traktor, skupno pa za 198 milijonov šilingov. Toda »žitarji" in »koruzarji" s tem niso zadovoljni, ker hočejo pocenjeni dizel tudi za svoje mercedese. Zato zahtevajo, da bi ga dobili za polovico cenejši kot drugi državljani. Skupno bi s tem Bauernbund na račun skupnosti v prid svojih veljakov »pridelal" približno pol milijarde šilingov. Spričo tega je precej razumljivo, da vlada o taki zahtevi ni pripravljena razpravljati.
Sedaj še k drugemu, veliko delikatnejšemu problemu, ki ga je »čez noč" odkril Bauernbund, to je
Včeraj je predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tifo v spremstvu svoje soproge Jo-vanke ter visokih predstavnikov jugoslovanskega političnega življenja odpotoval na večdnevni uradni obisk v Italijo, kamor ga je svoječasno povabil predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat. Prvotno bi moralo do tega obiska priti že konec lanskega leta vendar so odnosi med obema državama takrat preživljati resno krizo, tako da je predsednik Tito obisk v zadnjem trenutku odpovedal.
Ravno zaradi tega pripisujejo sedanjemu obisku poseben pomen, saj dokazuje, da je v zadnjem času uspelo odstraniti ovire, ki so še nekaj mesecev prej preprečile tak obisk. Pri tem Igra posebno vlogo vprašanje razmejitve med Italijo 'in Jugoslavijo, za nekdanje Svobodno tržaško ozemlje, katerega cona A je po londonskem sporazumu pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Vendar se desničarski in nacionalistični krogi v Italiji s tako rešitvijo še vedno nočejo sprijazniti in jim včasih uspe, da v svoj voz revan-šizma vprežejo tudi visoke predstavnike
ZVIŠANJE ODKUPNE CENE MLEKA
torej problem, ki je bil v času samovlade OVP najmanj tako akuten kot je danes.
Po dveh primerih uveljavljanja »kriznega groša" so kmetje-govedarji s sedanjo ceno mleka v resnici lahko nezadovoljni. Upravičeno nezadovoljni pa so posebej lahko s tem, kar z njimi počenja Sklad za gospodarstvo z mlekom. Ta sklad od svoje ustanovitve ni nič drugega kot nenasitni moloh, v katerega račune po obstoječih zakonih nihče nima vpogleda. Zakaj? — Na to vprašanje bi dal odgovor šele zakon, ki bi omogočil, da bi računski dvor parlamenta lahko pregledal račune tega sklada.
Kar se tiče problema cene mleka, znaša razlika med njegovo povprečno odkupno ceno (2,33 šil. za kg) in njegovo prodajno ceno (4,60 šil. za kg) 2,27 šilinga. Zahteve Bauernbunda gredo za naslednjim: zvišanje odkupne cene za 35 grošev na 2,68 šil. ( + 15%>), pri čemer pa se naj prodajna cena zviša za 50 grošev na 5,10 šil. v prid krogov, ki imajo v nekontroliranem zakupu Sklad za gospodarstvo z mlekom. Od tistih krogov je pričakovati, da bodo že v kratkem cene masla in
Mladina v Sloveniji
za odločnejšo podporo manjšinam
V Ljubljani je prejšnji teden zasedalo predsedstvo republiške konference. Zveze mladine Slovenije. Razpravljali so o najrazličnejših vprašanjih, posebno dolgo pa so se zadržali pri obravnavi mednarodne politike jugoslovanske in se posebej slovenske mladinske organizacije.
Slovenska mladina — so pri tem ugotovili — se mora poslej pogosteje srečati in trdneje povezati s svojimi sovrstniki v zamejstvu, vključenimi v posamezne napredne organizacije in gibanja. MPreko stalnejsih in bolj studijskih stikov z mladinci v sosednji Avstriji in Italiji bo slovenska mlada generacija, ki živi v matični domovini, odločneje podprla tudi borbo za uresničevanje pravic slovenskih manjšin
■
■
■
■
■
■
■
■
■
■
:
■
s
■
s
■
uradne Italije, kar potem nujno mora privesti do obremenitve odnosov z Jugoslavijo.
Zdaj pa so valovi med Rimom in Beogradom vsekakor spet zglajeni in ob obisku predsednika Tita tako v Italiji kot v Jugoslaviji poudarjajo željo in pripravljenost za nadaljnje utrjevanje prijateljstva in vsestranskega sodelovanja. Spored obiska predvideva poleg običajnih sprejemov ‘in podobnih protokolarnih manifestacij ogled raznih zanimivosti Italije, predvsem pa tudi uradne pogovore najvišjih predstavnikov obeh držav.
V okviru vprašanj, o katerih bodo tekli pogovori, nedvomno spada tudi problematika narodnih manjšin — slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Ravno v tej zvezi pa Slovenci v Italiji precej ostro kri-tizirojo jugoslovanskega zunanjega ministra Tepavca, ker v izjavi, ki jo ije podal lik pred sedanjim obiskom, ni omenil vloge narodnostnih manjšin pri odnosih med obema državama.
»Primorski dnevnik" tozadevno poudarja, da gre pri obisku predsednika Tita nedvomno za pomemben korak k utrditvi splošne politike pomirjenja, za nadaljnje utrjevanje prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama, za krepitev vsestranskega sodelovanja, skratka za vsestransko pozitiven korak in ustvarjanje vzdušja, v katerem Slovenci lahko pričakujejo, da se bodo tudi njihova specifična pereča vprašanja pričela učinkoviteje reševati. »Kljub temu — ob koncu naglasa list — da Tepavčeva izjava ne omenja izrecno manjšine, še vedno poudarjamo, da trdno pričakujemo, da bo ob Titovem obisku govor o manjšinah, njih zaščiti in njihovem prispevku pri utrjevanju dobrih odnosov in sodelovanja ter da bo to vprašanje našlo tudi ustrezno mesto. Končno izražamo upanje, da bo praksa, zanimanje za našo manjšino, v bližnji bodočnosti de-mentrraia pomanjklivosti izjave jugoslovanskega zunanjega ministra."
Med svojim bivanjem v Italiji bo jugoslovanski predsednik obiskal tudi papeža Pavia VI. v Vatikanu.
posiROKecDSvecu
MARIBOR. — V zgradbi mariborske občinske skupščine so pred kratkim odkrili doprsni kip generala Maistra. Kip je bil v tej zgradbi vse do leta 1941, ko so g® na ukaz nacističnih okupatorjev morali odstraniti; zdaj so ga vrnili spet na staro mesto. Ob tej priložnosti so imeli svoj občni zbor tudi Maistrovi borci za severno mejo ter so opozorili na lanskoletne dogodke, ki so obremenili odnose med Slovenijo in Koroško oz. Štajersko: po eni strani proslava 50-letnice koroškega plebiscita, po drugi strani pa izid tako imenovane knjige mrtvih, ki jo je izdala Landsmannschaft nemških Spodnještajercev v Gradcu. Na skupščini so sprejeli tudi posebno resolucijo, v kateri so jugoslovansko zunanje ministrstvo opozorili na položaj slovenske manjšine na Koroškem.
PARIZ. — Prejšnji teden so se po vsem svetu spominjali stoletnice pariške komune, zgodovinskega 18. marca 1871, ko je pariško delavstvo vzelo oblast v svoje roke. Zanimivo pa je, da se te obletnice ravno v Parizu skoraj sploh niso spomnili, vsaj m bilo nobene uradne proslave, čeprav je šlo za izredno pomemben dogodek v zgodovini Pariza in Francije ter sploh človeštva, saj velja pariška komuna kot prvi primer resnične ljudske revolucije. Spomin na zgodovinske dni pred sto leti je zelo skromno zabeležil tudi francoski tisk.
RIM. — Po podrobni preiskavi 280 sirotišnic na območju Rima so vložili proti 28 ustanovam te vrste obtožnico, ki nekaterim »vzgojiteljem", v prvi vrsti pripadnikom rimskokatoliške duhovščine, očita, da so imeli nedovoljen odnos do otrok, ki so jim bili zaupani. Predstavnik rimske policije je povedal, da so vložili obtožnico med drugim tudi proti neki nuni zaradi »grobih popravnih ukrepov", ki jih je uvajala med gojenci sirotišča: neposlušne otroke je s palico pretepala do krvi, nato pa jih zapirala v nizke celice, polne nesnage, kjer so morali stati skrčeni. Pravijo, da jo to že četrta obtožnica te vrste.
SKOPJE. — V Makedoniji bodo letos — kakor tudi v drugih jugoslovanskih republikah — slavnostno obhajali 30-letnicO revolucije. Posebno pozornost bodo posvetili boju makedonskega ljudstva za narodno svobodo in samostojnost Makedonije.
SAIGON. — Ameriško-južnovietnamska pustolovščina v Laosu je na najboljši poti, da se spremeni v največji poraz, kar jih je Amerika doslej doživela v Indokini. Laoške osvobodilne sile dan za dnem srdito napadajo južnovietnamske enote, katerim so prizadele že velike izgube. Pa tudi ameriška vojska, ki invazijo saigonskih čet v Laosu podpira s svojim letalstvom, je utrpela visoke izgube, tako da je politično in vojaško vodstvo v Washingtonu izpostavljeno čedalje hujšim kritikam tudi v ameriški javnosti. Po dosedanjih poročilih so morale južnovietnamske čete zapustiti že večino oporišč na laoškem ozemlju in se je njihov »načrtni umik" spremenil v brezglav beg.
KAIRO. — V arabskih političnih krogih so pozdravili nedavno izjavo ameriškega zunanjega ministra Rogersa, ki je, čeprav precej diplomatsko, vendar dovolj jasno povedal, da je tudi ameriška vlada za umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj; Kmalu po tej izjavi je bil izraelski zunanji minister Aba Eban v Washingtonu, kjer je razgovarjal tudi z Rogersom. Čeprav o teh razgovorih niso objavili nobenih podrobnosti, opazovalci menijo, da je Rogers Ebana »prijateljsko prepričeval", naj iz-raelska vlada še enkrat preuči ameriški načrt o mednarodnih silah, ki bi nadzorovale sporazum o miru na Bližnjem vzhodu in da se v okviru tega načrta Izrael umakne z večjega dela zasedenega arabskega ozemlja-
RIM. — V Italiji so odkrili protidržavn0 zaroto desničarskih ekstremistov, ki so baje nameravali izvesti državni udar. Na čelu zarotnikov je bil Junio Valerio Borghese, proti kateremu je bil izdan zaporni nalog, vendar se je še pravočasno spravil »na varno", tako da je policija doslej aretirala le nekaj njegovih manj pomembnih sodelavcev. Varnostne oblasti in tudi vlada so zadevo skušali omalovaževati, toda preiskava je spravila na dan stvari, ob katerih so na merodajnih mestih le nekoliko bolj zamislili. Zdaj se predvsem sprašujejo, iz katerih krogov fašisti dobivajo finančno pO' moč, ki mora biti kar precej izdatna, o Čf' mer pričajo zlasti zaplenjene zaloge orožjz in drugega materiala.
MAINZ. — V zahodnonemški dežel* Rheinland-Pfalz so bile zadnjo nedeljo de' želnozborske volitve, pri katerih je že doslej vladajoči CDU uspelo doseči absolut' no večino, pa tudi SPD je močno poveča^ svoj vpliv, medtem ko je FDP utrpela pre' cejšnje izgube, neonacistična NPD pa )e sploh izpadla iz deželnega zbora.
-------EESSKG
Hrvaški tisk na Gradiščanskem
je obhajal svoj šestdesetletni jubilej
PrejSnjl teden so se gradiščanski Hrvatje spominjali 60-letnice začetkov svojega lastnega časnikarskega udejstvovanja. Hrvaško tiskovno društvo (Hrvatsko štamparsko društvo) je za to priložnost sklicalo tiskovno konferenco, katere so se poleg zastopnikov tiska udeležili tudi vodilni predstavniki gradiščanskih Hrvatov, ki so spregovorili o položaju fn problematiki hrvaške narodnostne skupnosti na Gradiščanskem.
Začetki hrvaškega časnikarstva nehati z izhajanjem. Ponovno je na Gradiščanskem so tesno poveza- zaživel po drugi svetovni vojni, le-
r»i z imenom Martina Meršiča. Ta zaslužni hrvaški ‘kulturni delavec je igral v življenju gradiščanskih Hrvatov podobno vtogo kot na Koroškem Andrej Einspieler. Martin Meršič se je v letih 1909-10 trudil za ustanovitev prvega hrvaškega lista na Gradiščanskem — .Naših Novim". Našel je podpornike predvsem med duhovščino in takrat še maloštevilno posvetno inteligenco. Pri delu sta mu pomagala zlasti dr. Štefan Pinezič, odvetnik v Šo-pronu, in župnik Lovro Barilič. .Naše Novine" — začele so izhajati s 1. januarjem 1910 — so v vrstah gradiščanskih Hrvatov, ki so do tedaj črpali vesti le iz madžarskih in nemških listov, naletele na veliko zanimanje in imele takoj od začetka precejšnje število odjemalcev.
Po prvi svetovni vojni so se razmere za hrvaški tisk na Gradiščanskem bistveno spremenile. Gradiščansko je pripadla k Avstriji. Hrvatje so si poiskali za svoj list tiskarno na Dunaju, prejšnje .Naše Novine" pa preimenovali v .Hrvat-ske Novine". Nacizem ije svojo her-renvolkovsko politiko uveljavil tudi napram gradiščanskim Hrvatom in tata 1942 je moral njihov list pre-
ta 1947 pod imenom .Naš Tajed-nik", leta 1960 pa je spet prevzel svoje staro ime »Hrvatske Novine", pod katerim izhaja še danes.
Tednik .Hrvatske Novine" deluje
AVSENIKOV ANSAMBEL:
Štiritisoči nastop
ob 15-letnici obstoja
Danes že daleč po svetu znani ansambel bratov Avsenik bo 2. aprila priredil v ljubljanski dvorani Tivoli koncert, s katerim bo proslavil 15-letnico svojega obstoja; hkrati bo to stiritisoči nastop Avsenikov.
V triurnem sporedu bodo Avseniki igrali izključno Avsenikove in narodne pesmi, večinoma v standardnem sestavu, deloma pa bo igrala tudi pihalna godba pod vodstvom Vilka Avsenika; pela bosta Ema Prodnik in France Koren.
Ob priljubljenosti, ki jo uživa Avsenikov ansambel doma in po svetu, je razumljivo, da vlada za koncert veliko zanimanje.
Žarko Petan v celovškem gledališču
Prejšnji teden je bila v celovškem Mestnem gledališču premiera »meščanske drame" z naslovom »Victor ali otroci na oblasti" francoskega dramatika Vitraca v obdelavi Jeana Anuilha. Uprizoritev je pripravil re-ziser ljubljanske Drame Žarko Peten, ki mu je uspelo to brez dvoma težko izvedljivo delo francoskega su-tealista izvrstno uprizoriti, tako da Je bila predstava v celovškem gledališču nedvomno velik uspeh.
V neposredni bližini bi bilo verjetno težko dobiti boljšega režiserja sot Petana za to precej zamotano Vitracovo delo, ki ga je Žarko Petan interpretiral kot konflikt med mladino in estetblišmentom ter kot farso na krščansko humanost, tako da je marsikoga med celovško publiko naravnost šokiral. Petan noče posredo-
vati že oblikovanega mnenja, marveč gledalca sili, da si sam interpretira vse tisto, kar se dogaja in govori na odru. To mu je brez dvoma uspelo tudi pri njegovem tretjem gostovanju v Celovcu, kajti že prej je z ansamblom ljubljanske Drame uprizoril pri nas tudi Kopitovo delo »Oče, ubogi oče" in Pinterjevega »Hišnika".
Sicer pa Žarko Petan, ki je gostoval že po vsej Jugoslaviji in v mnogih državah, ni znan le kot režiser, marveč tudi kot avtor predvsem družbeno-kritičnih spisov. Svoje aforizme je izdal v dveh knjigah doma v Sloveniji, zdaj ipa pripravlja poseben izbor za znano založbo Suhr-kamp. Petana, ki je že dvakrat prejel nagrado mednarodnega humorističnega salona, primerjajo z znanim izraelskim pisateljem Kishonom.
za hnfLiuLcatfa
Obe kulturni organizaciji koroških Slovencev, ki sta z uspehom priredili že vrsto tečajev za naše kulturne delavce, vabita zdaj na
TEČAJ ZA KNJIŽNIČARJE
ki bo v nedeljo 28. marca 1971 v Študijski knjižnici v Ravnah na Koroškem.
Tečaj bodo vodili priznani strokovnjaki na področju knjižničarstva, ki bodo udeležencem posredovali praktični in teoretični pogled v sodobno urejevanje in poslovanje knjižnic. Tečaj bo trajat od 9.00 do 15.30 ure in bo obsegal naslednja predavanja:
•	KNJIGA IŠČE BRAVCA — prof. Jaro Dolar, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
•	SLOVENSKE ZALOŽBE IN NJIH TIPOLOGIJA — prof. Bruno Hartman, ravnatelj Visokošolske In študijske knjižnice v Mariboru.
•	PRIDOBIVANJE MLADIH BRAVCEV — prof. Darja Kramberger, vodja pionirskega oddelka Mestne knjižnice v Mariboru.
•	KNJIŽNIČNO POSLOVANJE — prof. Zlata Kert, vodja akcesijskega oddelka Visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru.
•	OZNAČBA KNJIG V DANI POTUJOČI KNJIŽNICI — Marija Suhodolčan, knjižničarka Študijske knjižnice Ravne.
Vsa prosvetna društva In kulturne skupine farne mladine so vabljena, da pošljejo na tečaj svojega knjižničarja in po možnosti še druge, ki se zanimajo za knjižničarstvo. Vabilo pa je namenjeno tudi našim učiteljem, ki jih bo tečaj zanimal že zaradi poklicne dejavnosti na tem področju.
Krščanska kulturna zveza	Slovenska prosvetna zveza
►oo<x><>oo<x><>o<>o<><>o<><>oo<><x><><><>o<x><><><>o<><xxx>o<><>oo<>oo<><x>
RAZSTAVA V LJUBLJANI:
OROŽJE IN BOJNA OPREMA
OD NASELITVE SLOVENCEV DO KONCA 17. STOLETJA
mečev in bodal, bojnih cepcev, helebard, pušk in pištol z raznimi dodatki, kot so rogovi za smodnik, na-penjači in podobno, do čelad ter prsnih in celih ploščnih oklepov. Risbe vojščakov ponazarjajo nošo vojščakov, kakršna je bila v zgodnjem srednjem veku, kako se je v naslednjih stoletjih spreminjala, se podrejala modi in upoštevala seveda tudi potrebe vojščaka in orožja, ki ga je uporabljal.
Razstava ima dvojni namen: splošni kulturnozgodovinski oris opreme in oborožitve bojevnikov ter razlago o zvrsteh orožja, ki so bile v navadi na ozemlju današnje Slovenije. Med pripravami na razstavo so bile opravljene tudi obširne strokovne raziskave, ki kažejo, da se oprema in oborožitev vojščakov na tem ozemlju ni bistveno razlikovala od oborožitve in opreme vojščakov iz srednjeevropskih pokrajin. Strokovno delo za razstavo in katalog je opravil kustos Ferdinand Tancik; rezultate njegovih ugotovitev posredujejo uvodna študija v katalogu, priročni slovar strokovnih izrazov in katalog razstavljenega gradiva.
Razstava je odprta ob delavnikih od 10. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 13. ure. Obiskovalci, ki želijo strokovno vodstvo, naj svoje želje pismeno ali telefonsko sporočijo vsaj en dan poprej na naslov: Narodni muzej, Prešernova 20, 61001 Ljubljana, tel. (061) 20-406.
izključno na narodnostni podlagi in ni vezan na nobeno politično stranko. Svoje bralce seznanja z najvažnejšimi domačimi dogodki, pa tudi z dogajanjem v državi in v svetu. Predvsem pa igra pomembno vlogo pri prosvetljevanju gradiščanskih Hrvatov in pri utrjevanju njihove zavesti.
V letošnji 11. številki »Hrvaških Novin", ki je povsem posvečena jubileju hrvaškega tisko na Gradiščanskem, je predsednik Hrvaškega tiskovnega društva Stefan Em-rich zapisal, da je prvi hrvaški časopis zbudil med gradiščanskimi Hrvati zavest skupne usode in čut pripadnosti k isti narodni skupini ter s tem položil najvažnejši temelj za njihov nadaljnji obstoj. Če upoštevamo raztresenost hrvaškega prebivalstva na Gradiščanskem in poleg tega še pomanjkanje povezanosti z matičnim narodom, potem vsekakor postane jasno, kako važno vlogo je imel njihov tisk v preteklosti in kako velike in težke naloge ga še čakajo.
'Predsednik Emrich je na slavnostni konferenci poudaril, da vidi najvažnejšo nalogo hrvaškega tiska na Gradiščanskem v premostitvi jezikovnih razlik, ki so nastale zaradi različnega razvoja pismenega jezika gradiščanskih Hrvatov in nji-hovego matičnega naroda. Zlasti pa je bil naglašen tudi narodno-prebudni in naradno-obrambni značaj hrvaškega tiska na Gradiščanskem. Videti pa je tudi bilo, da nasprotniki hrvaškega tiska in hrvaškega jezika na Gradiščanskem danes očitno uporabljajo iste argumente, kot so jih nasprotniki slovenskega tiska in jezika na Koroškem uporabljali že pred sto leti in ki se jih deloma poslužujejo še danes.
Gradiščanskim Hrvatom ob jubileju njihovega tiska iskreno čestitamo In jim tudi v bodoče želimo veliko uspehov v boju za obstoj in razvoj!
Narodni muzej v Ljubljani, ki je bil ustanovljen 15. oktobra 1821, obhaja letos 150-letnico svojega obstoja. V jubilejnem letu bodo priredili vrsto slovesnosti. Prva prireditev v tem okviru je občasna razstava Kulturnozgodovinskega oddelka z naslovom »Orožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja", ki je bila odprta včeraj v razstavišču Arkade (Trg revolucije 18). Razstava bo odprta do 1. maja, potem pa bo postavljena kot stalna zbirka v matični stavbi Narodnega muzeja.
Razstava obsega 226 posebej za to priložnost restavriranih originalnih primerkov orožja, ki je v teku 11 stoletij (od 6. do konca 17. stoletja) vodilo 'k oborožitvi in opremi bojevnika: od puščičnih in suličastih osti,
Letošnje igre v Brežah
Za letošnjo 22. sezono poletnih iger na Petrovi gori v Brežah so sl spet izbrali dva komada: na področju drame bodo iz lanskega repertoarja v novi priredbi ponovili delo »Hadrijan VII’ Petra Luka, ljubitelje komedije pa bodo razveselili z veseloigro Curtha Flatowa »Denar je na banki”.
Igralska sezona v Brežah se bo letos začela 26. junija in bo trajala do 21. avgusta. Priprave so seveda že v teku. Vodstvo je — kakor vseh dosedanjih 21 let uspešnega delovanja tega ansambla — spet v rokah vsestransko izkušenega arhitekta prof. Hannesa Sand-lerja, ki agira kot režiser, scenograf in nosilec glavnih vlog.
Po dosedanjih uspehih poletnih iger v Brežah sodeč se nedvomno spet obeta pravi kulturni užitek za vse, ki bodo v poletnih večerih poromali na Petrovo goro.
Tone svetima	63
.Je že prepozno!"
Slišala sta hropenje, potem pa so vsi trije mrliča od-vtakli in ga vrgli v grapo.
Po vsem telesu se je tresla in oblil jo je pot. Noža se ta nagonsko bala in kadar 'je premišljevala o smrti, si je 'Samo to želela, da je ne bi zaklali. ,Da bi vsaj šli mimo," ta v mislih ponavljala. 'Primoževa roka, ki je držala bombo, ta bila potna in v prste so ga grabili krči. Varnostni jeziček je potegnil iz nje z usti, zato se je bal, da mu ne bi eksplodirala, ko jo predejal .iz roke v roko. Čez nekaj časa Pa so glasovi potihnili in objela ju 'je tišina. Kmalu noto sta Zaslišala glasove nove kolone, ki se je vzpenjala v pobočje. Primož se je zganil in se popravil, ker so mu noge *Qspale. Pogledal je na uro. Kazalec se je bore malo premaknil naprej, čeprav se mu je zdelo, da ležita tu polovico *'v!jenja.
• Časa in smrti 'ljudje najbrž ne bodo nikoli razumeli 1(1 morda tudi ljubezni ne," 'je pomislil. Ana pa si je želela, *ta bi tudi ta kolona šla mimo, ne da bi ju odkrila.
Vojko se je s svojimi umikal po pobočju visokega hri-ba- Vztrajno jih je gonil naprej, čeprav so bili utrujeni in je ®den od novih predlagal, da bi se zabili v grmovje, pre-5Pali noč in naslednji dan krenili naprej. Ko so hodili skozi močno zarasel gozd, so se venomer razgovarjali o vodi
in o tem, kaj so včasih dobrega jedli. 'Prostrano pobočje je bilo suho, in niso naleteli na noben izvir. Vzpeli so se že precej više od ozemlja, kjer sta se z Nemci borila oba umikajoča se bataljona.
Počivali so in iz višine opazovali spopad na kota-njasti ploščadi pred zaselki. Na jasah so večkrat opazili Nemce, kako prodirajo v majhnih kolonah za umikajočimi četami. Vojko je pomislil, da je to kar zanimiva in nova taktika. Če bi prodirali v strelcih, kot 'je to delala pešadija, bi se porazgubili v razčlenjenem svetu in uspeh bi bil ničev. Tako pa so bili pokretni in z veliko koncentracijo ognja tudi uspešni. Videl je tudi, da so se na robu ploščadi bataljoni ustavili, vzpostavili zvezo med četami >in organizirali obrambo. Nemci so naleteli na močan odpor In njihovega prodiranja je bilo konec. Z minometalci so zažgali nekaj hiš v zaselkih, vendar tudi te zastave strahu, vidne daleč okrog, Nemcem niso pomagale, da bi prebili obrambo. Njihov napad seje ustavil.
.Tam je Svarun, ki je gotovo vse umikajoče strnil v enotno obrambo in Nemcem njihova taktika ne bo več koristila," je sklepal Vojko in odločil, da se čimprej priključijo brigadi. Zato so odšli naprej skozi gozdove in iskali svojo četo. Hribovje je že temnelo, ko so naleteli na prve borce svojega bataljona, od njih so izvedeli, kje so drugi.
Orlov in Pajk sta imela komando v ruševinah že davno požgane hiše. Tu sta bila tudi Nande s kotlom in hor-monikar. Orlov je bil slabe volje. Pogreznjen vase je premišljeval, da v zadnjem času tako vodi četo, kot bi hodili po hudičevo tankem ledu. Zdelo se mu je, da mu popuščajo živci. V kotu je slonel komisar Pajk, zgrbljen v dve gubi, pepelnato siv v obraz in ves poten. Tresla ga je mrzlica. Bolehal je že nekaj drvi, mislil je, da bo že ozdravel, ko
se je bolezen ponovila. Z Orlovom ni bil zadovoljen, v zadnjih dneh ni bil dovzeten za nobeno pametno misel.
Kuhar Nande 'in njegov pomočnik sta v ruševinah, ko je še pokalo na vseh straneh, zakurila ogenj in pristavila krop za močnik. Kuhala sta kar naprej, čeprav je prihajal Fazan, ki je zagledal dim med drevjem, in ju ozmerjal, da izdajata položaj. Trmoglavi kuhar je zarobantil, da bo kuhal pa pika. Da se ne umikajo več in da se ravna po povelju komandirja. Predlagal je bataljonskemu, naj poišče Orlova in se zmeni z njim. Ko je ta povprašal po njem, mu je pokazal z roko skozi gozd in dejal, da je tam spredaj, kjer pojo mitraljezi. Seveda, Orlova ni nihče iskal po položajih, voda je zavrela in Nande je vsul moko. Kmalu nato je prišel komisar Pajk, ves bolan, za njim pa še komandir in oba sta pohvalila Nandeta, ker je zakuril in že kuha. Kuhar pa je bil razdražen. Venomer je spraševal, kje sta Primož in Vojko, kar je zagrenilo Orlova in ga spravljalo v resnost. Toda vzdržal se je, da ni vzrojil, in to le zaradi 'Pajka, ki mu beseda ni šla iz ust in je Orlov njegovo razpoloženje pripisoval temu, kar se je dogodilo spodaj, čeprav je bil v resnici le bolan. Sicer pa mu je Pajk že uro pred tem, ko je prvič zaropotalo na bokih, svetoval, naj povleče Vojkovo skupino, ki je pregloboko spodaj.
Ko je Orlov vstal in stopil v odprtino vrat, da bi pogledal po vremenu, so se v gozdu zaslišali koraki. Prišel je Vojko s svojimi. Orlova je kar vrglo pokonci. Še preden je Vojko spregovoril, da bi poročal, je že Orlov hlastno vprašal: .Kje je Ana?" Fant je osupnil. Obmolknil je, ker ni mogel skriti razočaranja. .Kje je Primož?" je vprašal Nande. .Da, saj res, kje je strojnica? Ali je ostala spodaj?" je zdaj že zadržano vpil Orlov.
Vojka je zapeklo pri srcu. Besede so mu ostale v grlu, le oči so za spoznanje potemnele, se ovlažile in nekaj se je v njem nagnilo. V kotu se je zganil Pajk. S težavo je vstal
DELO NAŠIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
Klub slovenskih študentov na Du-naiju je prejšnji teden izvedel svoj redni občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, da je KSS v preteklem letu uspešno deloval; pač pa je prišlo do izraza tudi mnenje, da se je pri organizaciji petkovih sestankov morda le premalo upoštevalo raznolikost interesov včlanjenih študentov.
Občni zbor je vodil M. Grilc, ki je prav ta dan opravil zadnji izpit na pravni fakulteti dunajske univerze. A. Brumnik je v svojem delovnem poročilu navedel, da se je struktura KSŠ precej spremenila; člani organizacije se med seboj osebno že skoraj ne poznajo več, kar delo seveda otežkoča. Poročal je, da je KSŠ navezal oziroma poživil stike s prijatelji na Koroškem in v Sloveniji. Klub pa je postal tudi družbeno bolj angažiran. Tajnik Š. Pinter je o klubskih sestankih — v preteklem letu jih je bilo 18 — menil, da so bili deloma nesiste-matski. S klubskim počitniškim seminarjem so bili navezani tesnejši stiki s srednješolci. Nadalje je tajnik poročal, da je klubska korespondenca močno narasla: na razne organizacije, ustanove in privatnike je bilo odposlanih nad 220 pisem, pri čemer korespondenca med vodstvom in člani kluba še sploh ni upoštevana. Časnikarski referent je omenil ureditev arhiva, ki ga vestno upravlja P. Wieser. Zbirajo se vsi časopisni članki o koroških Slovencih ter o Koroški, v kolikor so klubu pač dostopni. Kulturni referent je povedal, da so bile v preteklem letu odkupljene knjige pokojnega dr. Piuka; v ta namen je
KSŠ izdal blizu 10.000 šilingov. Neposredni finančni promet je pri izravnanem proračunu znašal nekaj nad 40.500 šilingov. Gradnjo klubskih prostorov je vodil poseben gradbeni odbor, ki je tudi finančno posloval ločeno od ostalih klubskih financ. Pregledovalca računov dr. Zdovc in dr. Cberhard sta ugotovila, da je bilo finančno poslovanje Kluba v redu, nakar je bila staremu odboru Izglasovana razrešnica.
Občni zbor je sprejel na novo šest rednih In dva izredna člana
Slovenska prosvetna zveza
obvešča, da bo v petek 26. marca 1971 ob 20. uri kino na Čajni v Ziljski dolini predvajal slovenski celovečerni film
»Lucija*
Kot predfilm boste lahko videli film o slikarju Božidarju Jakcu in na splošno željo še film o Ziljskem štehvanju. Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni. Film »Lucija" in oba predfilma bo v petek 2. aprila 1971 ob 20. uri predvajal kino Ja-nach v Št. Jakobu v Rožu.
KSŠ. Pri volitvah — občni zbor voli predsednika in prvega tajnika — je bil z dvotretjinsko večino izvoljen za novega predsednika Teodor Do-mej in za prvega tajnika Štefan Pin-fer, medtem ko je bila funkcija pre-
Rinkole
Bilo je 18. februarja letos, ko smo se na domačem pokopališču v Šmihelu poslovili od Pavla Zdovca, Riž-narjevega očeta v Rinkolah. Vest o njegovi smrti je močno pretresla Riž-narjevo družino ter je bolestno odjeknila tudi po vsem našem kraju in daljni okolici. Kajti z Rižnarjevim očetom smo položili v grob značajnega in zglednega moža, ki je v svoji soseščini užival veliko spoštovanje. Bil je zaveden Slovenec in v tem duhu je vzgojil tudi svoje otroke.
Rajni Rižnar pa ni skrbel samo za svojo družino in kmetijo, marveč se je udejstvoval tudi v javnem življenju, saj je dolga leta bil občinski odbornik. V tej funkciji je odločno zastopal interese svojega kraja in tako
doprinesel svoj delež k uspešnemu razvoju napredka v naši bivši občini.
Kljub velikemu naporu, ki ga je pokojnik vlagal v svojo kmetijo in v udejstvovanje v občini, je bil vedno trdnega zdravja. Vendar je kljub svoji močni naravi moral kloniti bolezni, ki mu je v celovški bolnišnici za vedno zatisnila oči.
Pogrebne svečanosti je opravil kaplan Štiker, poslovilne besede ob odprtem grobu pa je spregovoril vogr-ški župnik Zaletel. Od pokojnika se je v imenu občine poslovil pliber-ški podžupan Mirko Kumer. Rižnar-jevega očeta bomo ohranili v lepem spominu, zaostalim svojcem pa velja naše sožalje.
gladovalcev poverjena prof. Kul-niku in dipl. inž. Kotniku. Nadaljnja odborniška mesta so prevzeli V. VVieser (podpredsednik), J. Messner (drugi tajnik), Merkač (kulturni referent), A. Brumnik (finančni referent) in V. Obid (časnikarski referent); gradbeni odbor pa bo v dosedanjem sestavu nadaljeval z delom do otvoritve novih prostorov.
Novi predsednik je v kratkem nagovoru poudaril važnost aktivnega sodelovanja in delovanja na široki podlagi. Klub čez nekaj tednov pri organiziranju svoje dejavnosti ne bo več vezan na določene termine, ker bo že imel na razpolago svoje lastne prostore. Sicer pa ima KSŠ že vrsto načrtov za intenzivno delovanje v bodoče in mu pri tem želimo obilo uspeha.
-ma.
Bilčovs
Igralska skupina našega prosvetnega društva „Bilka“ v Bilčovsu vsako leto pripravi vrsto prireditev, med njimi tudi odrske. Te so pri nas posebno priljubljene in so zato razumljivo vedno dobro obiskane. Naši prosvetaši oziroma odrski delavci pa niso razveselili le našo domačo publiko, ampak so z novo naštudirano igro „Bele vrtnice" obiskali tudi Št. Primož in Št. Jakob v Rožu, kjer so se predstavili s svojim odrskim komadom.
Z veseljem lahko poročamo, da so naši igralci v obeh krajih bili nadvse toplo sprejeti in da so ljubitelji slovenske igre v obeh krajih napolnili dvorano do zadnjega kotička, kar je za igralca v posebno zadoščenje in mu daje tudi pobudo za čimboljše igranje. Sicer pa se nočemo hvaliti sami, saj je najboljša pohvala prišla iz publike, ki je igro oz. posamezne prizore skrbno spremljala, ob koncu igre pa igralce nagradila z velikim aplavzom. Naše igralce je na gostovanje v Št. Primož in v Št. Jakob spremljal tudi naš moški pevski zbor, ki je pod vodstvom Foltija Kapusa zapel vrsto slovenskih pesmi. Tako so obiskovalci obeh prireditev imeli priložnost, da so slišali tudi naše pevce in se tako seznanili tudi z našo pevsko dejavnostjo.
Moramo reči, da bo našim igralcem obisk v Št. Primožu, kjer so prireditev organizirali tamošnji prosvetaši SPD »Danica", ostalo v lepem spominu, posebno pa vesela družabnost, ki smo jo doživeli s prijatelji „Danice“ po predstavi. Njim naj bo tu še enkrat izrečena naša iskrena zahvala. Pravtako pa velja naša zahvala tudi Šentjakobčanom, ki so prišli v tako velikem številu. Tu se
Izjava slovenskih študentov
V petek, dne 26. marca 1971, se bo moral pred okrajnim sodiščem v Celovcu/Kiagenfurt zagovarjati srednješolec Borut Marjan Šturm. Ker je menda sodeloval pri nočni akciji Komiteja za odkrivanje zakritih konfliktov, ga dolžijo zlobnega poškodovanja tuje lastnine (§ 468 StGj (baje je dodal nemškemu krajevnemu imenu »Hermagor" slovensko ime kraja — ŠMOHOR).
Kot je znano, so 26. oktobra lani neznani storilci nemškim topografskim napisom dodali slovenska krajevna imena. Prizadeti so bili tisti kraji južnokoroškega ozemlja, ki so sedež okrajnega sodišča.
Vsebina in namen akcije je bila, da se opozori na neizpolnjene določbe člena 7 avstrijske državne pogodbe napram slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. Prvi akciji sta sledili še dve drugi.
Akcijam je sledila kampanja proti takoimenovanim »slovenskim ekstremistom", ki so se je udeležili časopisi, društva in privatniki v deželi. Vsi pa so nalašč pozabili in zamolčali, na kaj je akcija sploh hotela opozoriti.
Vsiljuje se zato interpretacija, da skušajo na Koroškem in v Avstriji zarodke konfliktov, ki obremenjujejo tako odnose med večinskim narodom in slovensko narodnostno skupnostjo kakor tudi zmorejo skaliti meddržavne in dobrososedne odnose, odpraviti s policijskim in sodnijskim zasledovanjem in ne z doslednim izpolnjevanjem člena 7 državne pogodbe. Tudi deželnim oblastem najbrž ne bi bilo po volji, če bi tako postopanje interpretirali kot integralen del in vsebino pomirjevalne politike. Ne bi vodilo tudi do cilja, če hočejo napraviti iz tega postopka precedenčni primer. Zato zahtevamo ukinitev kazenskega postopka.
Avgust Brumnik
za Klub slovenskih študentov na Dunaju
moramo posebej zahvaliti župniku Primožu v soboto 6. marca in v Št. Kariclju, ki nam je pri organizaciji Jakobu 7. marca je zgovoren dokaz, prireditve nudil vso pomoč.	da je meddruštveno kulturno sode-
Gostovanje naših igralcev v Št. lovanje zelo potrebno in koristno.
Zborovodski tečaj zaključen
Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sta tudi letos priredili skupni tečaj za zborovodje. Tečaj je bil razdeljen na dva dela; prvi je bil v Bilčovsu, drugi pa v Dobrli vasi. S tem tečajem sta kulturni organizaciji koroških Slovencev izvedli že drugo skupno prireditev, ki je bila namenjena izobrazbi naših prosvetnih delavcev in s tem tudi zboljšanju kvalitete tako na odrskem kot na pevskem področju.
Zborovodski tečaj, ki je bil' zelo uspešen, so vodili priznani strokovnjaki slovenske zborovske glasbe. Imena, kot so Radovan Gobec, Branko Rajšter, Marko Munih in Valens Vodušek, povedo vse, ker jih pozna sleherni človek, ki vsaj bežno zasleduje slovensko zborovsko dejavnost. Tečaj je torej s tega vidika povsem uspel. Žal pa udeležba ni bila taka, kot so prireditelji pričakovali. Vendar, tako so povedali predavatelji sami, je bil tečaj doslej najkvalitetnejši in je nedvomno dosegel svoj namen: udeleženci so pridobili tako praktičnega kot teoretičnega znanja, ki ga bodo pri svojem delu lahko koristno uporabili. Prav tako pa so na tečaju mnogo pridobili tudi pevci, ki so sodelovali pri študiju posameznih skladb.
Obe organizaciji sta zato sklenili, da bosta take tečaje prirejali tudi v prihodnje, kar so pozdravili tudi udeleženci tečaja. Tu je treba, da se zahvalimo predavateljem in Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, ki je tudi za ta tečaj posredovala tako odlične predavatelje.
Kot znano, bosta SPZ in KKZ to nedeljo letošnje spomladanske tečaje za prosvetne delavce zaključili s tečajem za knjižničarje, ki bo v Študijski knjižnici na Ravnah.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
in izza ognja vprašal: »Vojko, povej mi, kaj se je zgodilo s tvojimi ljudmi?"
Šele sedaj se je zganil in povedal, kaj se je pripetilo z borci, ki so branili skalni rob.
»Zakaj se niste umaknili, hudiča, takoj, ko sem poslal kurirja in ste slišali Nemce za hrbtom?" je očital Orlov. Ko pa je zvedel, da kurirja ni bilo do njih in da sam ni pomislil na to možnost, ga je postalo sram. Utihnil je. Odšel je za razvaline in se vzpel na griček. V mraku je bila veriga hribovja onkraj doline podobna nepremagljivi ogradi. Zamaknjeno je strmel v prepade teme, kjer so umirale sence. Bil je prazen. V njem ni bilo ničesar, kar bi se dalo izraziti z besedami. Le na dnu je nekaj obležalo kakor drobec železa v mesu: Ana je šla umret k Primožu. In odprla se je boleča rana z občutkom nepopravljive krivde.
V mraku se je četa zbrala ob kotlu. Nande jim je razdelil vsakemu zajemalko redkega močnika. Pojedli so kar stoje. Med borci ni bilo pomenka in ne običajne živahnosti. Billi so trudni in zagrenjeni. Precej jih je spet ostalo spodaj in prihajala je noč, ki je nosita s seboj temno slutnjo novega dne. Po večerji je Orlov sklical zbor in četa je krenila k bataljonu. Na sedlu, lejer se svet spusti v dolino ob reki, se je sešla vsa brigada. Bilo je mnogo mož, konj in orožja. To jim je vrnilo pogum in upanje. Na planoti, od koder so prišli, pa je svit požara krvavo barval sivino in se vijoličasto pretakal v temo.
Orlova so klicali v brigadni štab, ki se je kril v gozdni globači pod vrhom. Ob velikem ognju, ki je razsvetljeval okolico, je stal komandant Svarun in se razgovarjal s komandanti in komandirji. V bolnici je od posledic štirih ran nekoliko shujšal, vendar se mu je zdravje že vrnilo. V bledi obraz se je risala odločnost, ki jo je še poudarila sled krogle, ki mu je presekala brado in se vlekla proti vratu. Ob njem je stal njegov namestnik Karel 'in beležil. Koman-
dirji so poročali o izidu spopadov, o uspehih in žrtvah in o stanju orožja in municije.
Orlovu se je glas tresel, ko je poročal o izgubah, imel je občutek, da so vse oči uprte vanj. Od Železnikov naprej je bil zelo občutljiv, zato se je samo bal, kaj bo rekel Svarun, ki je bil zanj vse.
Svarun na posamezna poročila ni imel pripomb. V težkih situacijah ni imel navade na široko razpravljati. Poslušal je, potem pa odločil z glasom, ki ni poznal ugovora in ne razprave. Sedaj se je obrnil proti reki in pokazal z roko na hribovje v temi in dejal suho:
»Te hribe bomo ponoči prešli, v naslednjih dneh pa bomo napadli Nemce z druge strani. Pohod bo dolg in težak. Pripravile ljudi, držite čete skupaj in računajte na to, da nas zgoraj Nemci lahko čakajo, ali pa slede brigadi, da pobijejo zaostale. Porazdelite municijo In pripravite se za odhod, takoj!"
»Orlov, s četo v predhodnico do reke, kjer postavi zasede na cesto in naprej kot zaščitnica brigade! Jasno?”
»Razumem, tvariš komandant!" je zavpil Orlov, hvaležen Svarunu, da ga je zavoljo izgub pustil pri miru. Razšli so se k enotam. Svarun pa se je vzpel na konja in odjahal k četi Orlova.
Po nekaj urah hoda so se spuščali proti reki. Nad njo so brli hribi tako visoko, da so segali do neba. Slutili so, da bodo še to noč dosegli njihove vrhove, čeprav so bili videti nedosegljivo daleč. Na obeh straneh so postavili zasede in zavarovali prehod brigadi čez reko. Dolgo v noč so kolone bredle ledeno vodo. Zadnja je reko prebredla četa Orlova. Keča si je naložil bolnega komisarja na hrbet in zabredla sta v valove. Potem se je medvedje močni Bosanec vrnil in znosil še nekaj ranjencev čez vodo.
Kolona je izginila v strmo, fernno pobočje. Slaba gozdna pot je bila zasuta s kamenjem. Mokri ljudje so omagovali. V čevljih je cmokala voda. Vseeno so se vlekli naprej in le redko počivali. Borne ostanke moči jim je požirala noč, hlad in strmina, ki se ni ublažila. Ure so minevale in ves čas niso naleteli na noben zaselek. Nihče razen štaba vodnikov, ni imel' pojma, kam gredo. Samo enolično so se vzpenjali. Imeli so občutek, da 'lezejo z zavezanimi očmi po stopnicah.
Vojko in Travnikarjev sta hodila s Pajkom in ga vsak nekaj časa podpirala. Zdaj je bil ves zgrbljen in še manjši. Ko so prišli tako visoko, da so čez poti legle snežene zaplate, je Pajk omaga!. Bledel je, da vidi hiše in odrejal prostor, kamor bo šla njegova četa. Pri prvih hišah pa j® zaostal za kolono.
10
V mraku sta Primož in Ana zlezla izpod vej. Primož si je najprej pretegnil preležane in razbolele ude, potem pa se je razgledal po okolici. Tišina se je blagodejno razlivala med okleščenim drevjem. Nič se ni zganilo. V postojanki so se prižigale prve luči. S ceste je prihajal ropof avtomobilske kolone. Primož je premišljal, ali je prišlo ojačanje ali bodo zvozili nazaj kolono, ki jih je napadla. P° žarometih je preštel avtomobile in izračunal, da jih je za eno nemško četo. Ko so izginili v naselje, je prijel AnO za roko.
»Upam, da sva jo za danes odnesla."
»Toda ostala sva sama."
»Nič ne de, našla jih bova. Obkoljena nisva več i*1 najbolje bo, če greva za njimi.
03 E S & 5 0 5 u
\hZAASVuKsR
Liga za človekove pravice
ob mednarodnem letu boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji
Že leta 1969 je glavna skupščina Združenih narodov sklenila proglasiti leto 1971 za »Mednarodno leto boja proti sleherni diskriminaciji zaradi barve kože, narodnega ali etničnega pokotenja ali rase”. Zadnjo nedeljo, 21. marca, je bil na podlagi tega sklepa poseben »Dan proti diskriminaciji". Ob tej priložnosti je tudi manjšinski sosvet Avstrijske lige za človekove pravice, katerega predsednik je dvorni svetnik prof. dr. Joško Tischter, objavil poseben proglas, v katerem je rečeno:
Medtem ko ima „Dan človekovih cembra obhajamo v spomin na pravic” _ki ga vsako leto 10. de- splošno deklaracijo o človekovih
Med novimi knjigami:
Finžgarjeva pisma Koledniku
V počastitev stoletnice rojstva priljubljenega slovenskega pisatelja F. S. Finžgarja je celovška Mohorjeva družba izdala 152 strani obsegajočo knjigo z naslovom »Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku". Kakor pove torej že njen naslov, so v knjigi objavljena pisma, ki jih je Finžgar pisal dr. Ferdinandu Koledniku, znanemu Prevajalcu, ki je med drugim skrbel tudi za prevode Finžgarjevih spisov in ki si sploh z velikim uspehom in predvsem trudom prizadeva 2a to, da bi književnost malega ■slovenskega naroda približal širne-niu svetu.
'Pisma za to knjigo je zbral in oredil literarni zgodovinar Mariin Jevnikar, profesor za slovenski je-zik na višjih šolah v Trstu in na univerzi v Padovi, ki je napisal tudi yvodno besedo, vmesne opombe ter ob koncu knjige dodal še bibl:o-Srafijo dr. Ferdinanda Kolednika, kjer navaja zanimive podatke o njegovih spisih in prevodih, prav Icrko pa tudi pregled poročil in °cen o teh prevodih. V knjigi je objavljenih skupaj nekaj nad 80 Finžgarjevih pisem, od katerih je Prvo iz aprila 1932, zadnje pa iz januarja 1962, torej je zajeto obdobje tridesetih let.
Objavljena Finžgarjeva pisma so Vsekakor dragocen prispevek k izoblikovanju popolnejše podobe te-9a slovenskega pisatelja, zlasti še v njegovi pozni življenjski dobi, kajti večina pisem izvira iz let po drugi svetovni vojni in celo iz zadnjih mesecev pred njegovo smrtjo. ^ pismih prihaja do izraza znana Finžgarjeva odkritosrčnost, s katero pripoveduje tako o svojih osebnih težavah (kakor znano je močno tr-Pel na posledicah bombnega napa-med drugo svetovno vojno), Prav tako pa tudi o dogajanju oko-
li njega. Pri tem je zanj značilno, kako odločno zavrača vsako vnašanje politike v odnose, kjer gre zgolj za književnost in njeno posredovanje mednarodni javnosti. Iz pisem je razvidno, kako je Finžgar spremljal razvoj v svoji domovini; navdušuje se nad povojno obnovo, hkrati pa očitno trpi zaradi dogodkov med zadnjo vojno, ki so že tako majhni slovenski narod še razklali na dva tabora. In živo prihaja do izraza tudi njegova skrb za Slovence v zamejstvu.
Po drugi strani pa je knjiga nedvomno tudi zanimiv „obračun" literarne dejavnosti dr. Ferdinanda Kolednika, saj iz Finžgarjevih pisem, iz opomb in iz bibliografije dovolj zgovorno prihaja do izraza njegovo prizadevanje za seznanitev drugih narodov s slovensko književnostjo. Danes v Podgorjah v Rožu živeči dr. Kolednik je na tem področju vložil veliko truda in dosegel tudi lepe uspehe, za kar mu je ta knjiga viden izraz priznanja.
Knjiga »Finžgarjeva pisma Ferdinandu Koledniku" stane vezana v platno 100 in broširana 80 šilingov ter jo lahko naročite tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
pravicah, ki jo je leta 1948 sprejela glavna skupšina OZN — določen odziv tudi v naši državi, tega o „Dnevu proti diskriminaciji" (21. 3.] žal ne moremo trditi. Ta datum spominja na krvavi pokol, s katerim je bil leta 1960 zadušen upor črncev proti „beli" vladi Južnoafriške republike.
Gotovo, umori, zapori ali izselitve židovskih in drugojezičnih Avstrijcev so od konca nacističnega gospostva v naši državi že preteklost. Nasprotno pa sicer redko neposredna, zato pa toliko pogosteje posredna diskriminacija sodržavljanov, ki hočejo ostati zvesti svojemu pokolenju in svoji materinščini, še ni premagana in jo nemško-nacionaini hujskači vedno spet na novo podžigajo. Nerazumljivo je, da je včasih slišati celo uradne gla sove, ki odločno borbo takih Av sfrijcev za svoje v državni pogodb iz leta 1955 zajamčene pravice pro glašajo za ..ekstremizem” in „ka!je nje miru" in jo takorekoč postavlja jo na isto raven z nemškonacional-nim šovinizmom, ki je že od nekdaj škodoval mednarodnemu ugledu Avstrije.
Avstrijska liga za človekove pravice — v kateri slej ko prej prijateljsko in povsem enakopravno sodelujejo zagovorniki nedeljivih človekovih pravic ne glede na svojo etnično, versko ali politično pripadnost — bo zato v tekočem »Svetovnem lelu proti diskriminaciji" okrepila svojo tozadevno informativno dejavnost. Pozivamo vse dobro misleče Avstrijce, da podprejo naša prizadevanja za premaganje rasnih ali etničnih predsodkov ter za dosego upravičenih zahtev naših drugojezičnih sodržavljanov!
Letopis SAZU za leto 1969
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pred kratkim izdala dvajseti zvezek svojega Letopisa, ki podaja obračun razvoja in dela SAZU v letu 1969. Na 230 straneh so nanizana zanimiva poročila o članstvu, o ustroju in organizaciji ter predvsem o doslej opravljenem delu in o načrtih za bodočnost. Tako je zelo nazorno in obširno prikazana dejavnost te najvišje znanstvene ustanove slovenskega naroda.
V knjigi je seveda govora o raznih stikih, ki jih SAZU vzdržuje z najrazličnejšimi ustanovami po svetu. O tem posebno prepričljivo go-
O B ROBU DOGODKOV
>rijo obširni podatki o izmenjavi publikacij, saj ima SAZU tozadevno navezano sodelovanje res s celim svetom, ali bolj točno: redna zamenjal-na mreža je ob koncu leta 1969 obsegala 1324 naslovov v 79 državah, od tega 1099 naslovov v inozemstvu in 225 v Jugoslaviji.
In še podatek o biblioteki SAZU: ob koncu omenjenga leta je imela skupaj 155.506 inventarnih številk, od tega je bilo skoraj 151 tisoč knjig in letnikov revij, ostalo pa so bili mikrofilmi, rokopisi, geografske karte, gramofonske plošče, reprodukcije in fotografije.
JORDAN V NEVARNOSTI ?
Jordan se imenuje reka na Bližnjem vzhodu, to je v tistem delu sveta, kjer Arabci in Izraelci že precej časa bijejo včasih bolj^ in potem spet malo manj krvav boj. Ne toliko za svoje koristi, marveč predvsem za interese obeh velikih sil — Amerike in Sovjetske zveze, ki na tem primeru spet enkrat zelo jasno kažeta, kako dobro znata pošiljati druge po kostanj v žerjavico.
Vendar pa pri zgornjem vprašanju, ali je Jordan v nevarnosti, ne mislimo na reko tega imena. V mislih imamo nekaj drugega; namreč predsednika koroškega Heimatdiensta, ki se prav tako imenuje Jordan. In ta Jordan, ki mu pravijo tudi Heribert, je menda v nevarnosti.
Tak je bil vsaj vtis, ki ga je pred kratkim napravil v radijski oddaji „Im Brennpunkt", ko je rotil Avstrijo, naj se vendar ne drži tako strogo mednarodne pogodbe, kadar gre za izpolnjevanje manjšinske zaščite. Trkal se je na svoja obrambna prša in slikal nevarnosti, ki po njegovem grozijo naši ljubi domovini. Kdor ga je poslušal, je moral dobiti vtis, da je bil nekdaj Atila (imenovali so ga „šiba božja") s svojimi hordami pravi angeljček v primerjavi z današnjimi Slovenci, ki menda brez usmiljenja terorizirajo koroško prebivalstvo plemenite nemške krvi in hočejo tudi najjužnejšo grencmarko pahniti v objem svetovnemu komunizmu.
Pesem ni nova; take melodije poznamo že dolga leta. In dobro znam so tudi njih interpreti, saj jih prepevajo vedno isti ljudje. Njihov posluh je zelo enostransko izoblikovan in ker ne poznajo not, se ne morejo naučiti nobenega drugega napeva. Zato stalno ponavljajo svojo staro, zastarelo vižo in so podobni tistemu kmetu, ki hoče z volovsko vprego in lesenim ralom doseči enak pridelek kot njegov sosed, ki obdeluje polje s traktorjem in kombajnom.	...
Ampak pustimo take primerjave in si raje oglejmo tiste „nevarnosti , zaradi katerih se naši koroški obrambniki menda čutijo ogrožene:
® Če zahtevamo Slovenci vsestransko enakopravnost, kakor jo zagotavlja § 1 člena 7, potem hočemo samo tisto, kar Nemci že'imajo. Ali je to nevarnost za deželo in večinski narod?
0 Če zahtevamo pouk v materinščini za vse otroke, kakor to predpisuje § 2 člena 7, potem hočemo samo tisto, kar nemški otroci že imajo. Ali je to nevarnost za deželo in večinski narod?
9 Če zahtevamo slovenski uradni jezik na sodiscih in v uradih ter za krajevne napise tudi slovenske označbe, kakor to določa $ 3 člena 7, potem hočemo samo tisto, kar za nemški jezik ze velja. Ali je to nevarnost za deželo in večinski narod?
£ Če zahtevamo za naše organizacije in ustanove enake pogoje in podpore iz javnih sredstev, kakor to predvideva § 4 člena 7, potem hočemo samo tisto, kar ostale ustrezne organizacije in ustanove že imajo. Ali je to nevarnost za deželo in večinski narod?
Noben resen človek ne more trditi, da bi bil s temi zahtevami kakorkoli ogrožen obstoj dežele in da bi z njihovo izpolnitvijo bila tudi le za. las okrnjena enakopravnost večinskega naroda. Pravice, ki jih zagotavlja manjšini državna pogodba, zato tudi ne morejo pomeniti »posiljevanja in »teroriziranja" večine. Pač pa so te pravice mednarodna obveznost, ki jo je Avstrija dolžna izpolnjevati. Kajti neizpolmivanje te obveznosti je po svojih posledicah konec konca enako kršenju določil § 5 člena 7, s katerim je prepovedana vsaka dejavnost, ki meri na to, da odvzame manjšini njen značaj in njene pravice.
Kaj, če je na § 5 člena 7 mislil tudi Jordan, ko je govoril o „nevarnostih'“? Tedaj bi imel celo prav in bi bila njegova zaskrbljenost upravičena — sicer ne glede „ogroženosti“ dežele, pač pa zato, ker bi ob doslednem spoštovanju mednarodnih obveznosti (med katere sodi tudi $ 3 člena 7 državne pogodbe!) predsednik koroškega Heimatdiensta že dolgo ne imel več organizacije, kateri bi lahko predsedoval.
Ker pa na Koroškem in v Avstriji ni vse tako, kot bi moralo biti,
predpisov;
čeprav državo navaja h kršenju mednarodne pogodbe (ki je sestavni del državne ustave!) in čeprav glasilo njegove organizacije javno poziva na rodomor!
-OJ-
UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
Obesil je Šarca čez rame tako, da bi lahko streljal steje in se s prstom na petelinu napotil skozi goščavje proti ptebenu. Namenoma je zavil nekoliko niže in iskal mesto, Ner sta Nemca zaklala ranjenca. Kmalu ga je našel. Truplo J6 ležalo vznak. Noge so bile skrčene k trebuhu, roke pa ob Prsih, kot bi se hotel ubraniti bajoneta. Primož je pokleknil k njemu. V mraku je bil obraz zaklanega bled kot kamen, e široko razprte, osteklenele oči so se pošastno lesketale. An» je bilo groza. Prosila ga je, naj ga pusti. On pa je ho-tel ugotoviti, kdo je in kaj sta Nemca napravila z njim. Spo-2r,al ga je. Odpel mu je srajco in bluzo, premočeno od Krvi. Ker je bilo pretemno, da bi videl rano, je segel z r°ko. Truplo je bilo mrzlo in sluzasto. Otipal je dve rani, ®no ob grodnici, drugo nad srcem. Obrisal si je roko ob ravo, potem pa še ob hlače in brez besed zavil v strmino, i 9lavi mu je kljuvala bolečina in v želodcu se je dvigala ^labost. Ana se ga je prijela za roko in šla je za njim, kot 1 sanja!a. Prispela sta na senožet, kjer se je umikal Vojko s svojimi. Primož je pomislil, če je Vojko ostal živ iin tudi 0 mu je prišlo na misel, če se je kdo od ranjencev skril qko kot onadva. Zato sta pregledala čistino in rob gozda ['a obeh straneh. Našla sta še dve trupli. Toda Vojka ni 'l°. V gozdu je Primož obstal in nekaj časa tiho oponašal Sovo, da bi opozoril nase, če je bilo še kaj živega med revjem. Mrak pa je molčal. Prosila ga je, naj gresta C|mprej od tega prekletega kraja. Ugodil ji je in tipaje sta *e vlekla od drevesa k drevesu. Na vrhu sta zagledala od-p6v požarov v daljavi in za njimi temno ozadje hribov. . 0*em sta se spet spustila v grapo. V gozdu je bilo temno °*v v rogu, zato sta napredovala le počasi. Večkrat sta 'Počivala in prisluškovala, šla sta čez drn in strn iin iskala Foti. .Primož je upal, da so se Nemci že umaknili ali pa da PresPa'l' v zaselkih pod hribi. Preden sta spet zavila ^r‘b, sta zaslišala ropot kamenja in zven udarcev ob ko-
vino. Potuhnila sta se za skale In čakala. Ni bilo dolgo, ko sta zaslišala govorico in ugotovila, da se vračajo Nemci. Petdeset metrov pod njima se je utrnila iz teme kolona. Razgovarjali so se na glas, v temi sta videla ogorke cigaret, zadaj pa so nosili ranjence in mrtve. To sta ugotovila po hoji 'in ropotu. Za njimi je prišla še ena kolona. Ko so odšli, mu je povedala Ana, da so se razgovarjali med seboj, da je to zadnja kolona. Za njiju je bil to dragocen podatek. Spustila sta se na pot in zavila navkreber. Po hosti ne bi prišla nikamor. Po dobri uri hoje sta prišla na ravnico in zavila po stezi čez senožeti. Nista bila še daleč, ko se je Primož spotaknil ob železno municijsko škatlo. Sklonil se je in jo odprl. V njej so bili trije polni redeniki nabojev. Z vezeljem je takoj premenjal svoj na pol izpraznjeni' pas 'in vložil polnega. Škatlo z naboji pa je spravil v nahrbtnik. „Nemci so jo izgubili, ali pa se je komu ni ljubilo nositi, in jo je pustil," je razlagal Ani. Malo naprej je brcnil v kup praznih tulcev in vedela sta, da gresta po sledovih boja.
Steza se je vila čez senožeti' in skozi pasove gozda. Bila sta žejna in lačna. Primož se je oblizoval s suhim jezikom, Ana pa mu je samo prikimavala na vse, kar je govoril in se ga držala za roko. Bližala sta se siju požarov, kjer sta nameravala zvedeti od ljudi, kam se je brigada umikala. Iz daljave sta slišala vznemirljivo mukanje živine, ki je tavala po gozdovih. Primož je poznal te žalostne cjlasove, čutilo se je, da so živali prestrašene. Ognja se bojijo še iz davnine.
V gozdiču sta zaslišala otroško ihtenje. Šla sta za glasom in pol streljajo od steze našla triletno deklico, ki je čepela pod drevesom in jokala. Ko je zaslišala glasove in zagledala njuni senci, si je z ročicami pokrila obraz in zatulila. Ana jo je dvignila v naročje in jo komaj umirila.
Z nežnim božanjem se je vrnila deklici zaupljivost. Povedala je, da je od bližnje hiše in da je izgubila punčko. Ana se je z otrokom vred jokala, ko so šli proti dogorevajoči domačiji. Nočnik je šumel v golih vejah dreves iin prinašal smrad po ožganem mesu, ki je zdramil potlačeno grozo. To je bil duh, ki ga je Primož od vseh najtežje prenašal. Iz gozda so se napotili kar čez senožet k prvemu pogorišču. Iz zoglenelih tramov so v temo buhnili plameni. V škrlatnem siju pogorišča so zagledali ljudi. Vsi so postopali okoli zidov kot pogrebci na pokopališču. Ko se je Primož utrgal iz teme in so ga zagledali, je pritajen krik strahu šel od ust do ust. Ljudje so obstali in s strahom čakali, kaj bo. Šele sedaj se je Primož spomnil, da ima nemško uniformo in nemško strojnico.
„Dober večer, ljudje," jih je pozdravil. Ni prebil ledu, s katerim so ga sprejeli, zato je ponovil pozdrav po partizansko: „Smrt fašizmu!" Tudi sedaj mu ni nihče odgovoril, le nezaupljivo so ga gledali. Šel je mednje in za njim Ana z otrokom. Ko je mlajša ženska zagledala otroka v Aninem naročju, je zajokala, planila k Ani in zagrabila hčerkico.
„Kdo sta?" je dejal osiveli starec, ki je sedel na robu vodnjaka.
„lz brigade sva", jim je pojasnil Frimož.
„Sem pridi, da te pogledam v oči!" je ukazal starec in Primož ga je brez besede ubogal, šel k njemu in mu stisnil roko.
„ Poglejta I V nekaj urah smo ostali brez vsega. Z minami so zažigali. Nobenega od vaših ni bilo pri nas,” je dejal starec z žalostjo v očeh. »Ali so te ranili?" se je zagledal v krvavo obvezo na Primoževi glavi.
»Tudi mene so." Dvignil je hlačnico in pokazal. »Zadel me je drobec mine, ko sem odvezoval živino in je bilo že vse v ognju." Okoli njih se je nabralo nekaj otrok, ki
I O — Štev. 12 (1497)
Kadar je otrok bolan
i
marec
1971
Kadar je otrok bolan, ni dovolj že samo to, da mu redno dajemo zdravila in merimo temperaturo. Razen čisto medicinskih stvari bolan otrok potrebuje tudi več razumevanja, zato morajo starši uporabiti vso svojo psihološko intuicijo, da so še bolj pozorni kot takrat, kadar je zdrav. Poznati je treba seveda otrokov temperament in značaj in ravnati v skladu z njima.
Večina otrok si želi v bolezni čutiti zaščitene, v naročju staršev hočejo biti varni. Če jih bomo negovali s pozornostjo in ljubeznijo, jim bo takšno vzdušje prav gotovo pomagalo, da bodo hitreje ozdraveli. Drugi otroci potrebujejo, da jih kdo spodbuja in opogumlja ter zagotavlja, da bodo kmalu spet zdravi. Nekateri otroci imajo navado, da iz bolezni skušajo zase izvleči različne koristi, zahtevajo pretirano mnogo skrbi in celo pretiravajo svoje bolezenske znake glede na objektivno resničnost.
V času bolezni precej otrok postane bolj odprtih kot takrat, kadar so zdravi. Pametni starši bodo to dejstvo izkoristili in skušali razumeti, kaj je otroka v zadnjem času težilo, zaradi vpliva vročine pa bodo morda zvedeli še različne subjektivne „bolečine“.
Najvažneje je, da se bolan otrok ne dolgočasi. Naj gleda slike, če hoče, naj ima zraven sebe koga, ki bi mu pripovedoval pravljice ali se ukvarjal z njim tako, kot mu ugaja. Psihološka nega bolnega otroka je prav tako važna kot medicinska. Otrok ne ozdravi samo zato, ker se je mati natančno držala predpisov zdravljenja. Čas med jemanjem zdravil in uživanjem hrane lahko štejemo za „psihološko prazenče ga ne napolnimo s svojo prisotnostjo in pozornostjo. Tako bodo pametni starši izkoristili tudi bolezen, da bodo bolje spoznali in razumeli značaj svojih otrok.
KO POSPRAVLJAMO ZIMSKA OBLAČILA
Preden spravimo rimska oblačila čez poletje, jih temeljilo skrtačimo in očistimo. Pralno obleko operemo, docela posušimo in spravimo nezlikano. Zamaščene ovratnike in robove vrhnjih oblačil očistimo z vodo, ki ji dodamo na 1 liter 1 do 2 žlici salmiaka. Močno umazane ovratnike moramo najprej namiliti, šele nato jih splaknemo z razredčenim salmiakom. Ovratnike volnenih oblačil in kožuhovino lahko očistimo tudi s kašico iz žgane magnezije črti krede -in bencina. Ko se .posuši, oblačilo skrtačimo. Ce spravimo čez poletje tudi preproge, jih dobro očistimo.
Med obleke dajemo tudi suhe praške in soli. Teh pa nikoli ne posujemo neposredno po blagu, ker bi lahko poškodovali barvo in kakovost blaga. Praške in soli dobimo v zalepljenih papirnatih vrečkah in jih položimo med obleke. Oblačila, ki smo jih prej dobro očistili in zavarovali z zaščitnimi sredstvi, zavijemo v celoti v novejši časopisni črti moder ovojni papir in nato še v platneno rjuho, preden jih spravimo v omaro, skrinjo, zaboj črti kovček. Če smo jih zavili v časopisni papir, ga vsakih nekaj tednov zamenjamo.
Zelo praktične so prozorne polivinilne vrečke. Obleko ali plašč spravimo v vrečo, ki ima zgoraj samo majhno odprtino za obe-šolnikovo kljuko. Spodaj je vreča odprta in jo zavihamo do roba spravljene obleke ter spnemo s sponkami za papir. Vrečo lahko uporabljamo tudi več let. Tako spravljena oblačila se tudi ne mečkajo in i j ih celo 'lahko hranimo v omari, kjer vise obleke, ki jih redno uporabljamo. Za samska stanovanja
STRAH PRED ZOBOZDRAVNIKOM
Kljubovalni ali boječi otroci povzročajo mnogo skrbi zdravnikom in staršem. Zakaj!
Starši pogosto strašijo otroka z zobozdravnikom, injekcijami in podobnim, ne vedo pa, kakšne bodo posledice te nevzgojne navade, ko bo treba otroka odpeljati k zdravniku po pomoč.
Boječ otrok drži, ko stopa v zdravnikovo ali zobozdravnikovo sobo, trdno za roko matere ali očeta, noče se pogovarjati, joče že vnaprej — tudi če ga prav malo ali skoraj nič ne boli —, izgublja zaupanje v zdravnika in duševno trpi. Kljubovalen otrok ne dovoli zdravniku nobenega posega, kriči, beži iz sobe, valja se po tleh, joče, se prepira itd.
V prvem primeru Je nujno, da zdravnik in starši ohrabrijo otroka s prijateljskim pogovorom, v drugem primeru pa je najbolje, da mati ali oče odide iz ordinacije, ker bo otrok sam z zdravnikom, mirnejši.
Vse težave moremo preprečiti, če otroku pravočasno pojasnimo, zakaj je zdravnik potreben. Povedati mu je treba resnico: boli te, predvsem kadar gre za zob, toda zobozdravnik bo pomagal, da bo bolečin manj. Pred otroki ne smemo govoriti o »strašnih In nevzdržnih' bolečinah zob, še huje pa Je, če otroku lažemo, da bolečin ne bo, ko mu bo zobozdravnik vrtal luknjo.
Zobozdravniki se največkrat otepajo dela z malimi bolniki, ker ni prijetno, saj ne morejo računati z njihovim sodelovanjem. Toda če bo zobozdravnik — tako kot mati ali oče — mirno pokramljal z otrokom, si bo bržda pridobil tudi njegovo zaupanje in delo bo lažje v korist obeh.
in družine v tesnih stanovanjih je to še posebno ugodno.
Tudi volnene pletenine morajo biti čiste, preden juh spravimo v omaro. Zato operemo vse rokavice, nogavice, šale, kape, puloverje itd. Smučarske rokavice in kape lahko tudi impregniramo. Če so pletenine iz volne, ki ni preparirana zoper molje, jih moramo prav tako zaščititi kot druga oblačila. Spravimo jih v prozorne polivinilne vrečke, da tudi poleti hitro najdemo prav tiste nogavice, ki jih hočemo obuti za izlet v hribe.
Mali nasveti
V Male luknjice v steni odstranimo tako, da jih napolnimo z zobno kremo. Ko se masa posuši, nanesemo še enkrat in zgladimo.
■	Posoda bo izgubila duh po ribah, če dodamo vodi za pomivanje nekoliko kisa.
■	Velike žeblje lažje zabijemo v steno, če jih namažemo z oljem ali milom.
■	Zlikano perilo pri likanju ne zlagamo na kup, ker se mora prej shladiti
in dokončno posušiti.
Govorimo o vinu
»Vino najprej gledamo, vonjamo in poskušamo, končno pa o njem govorimo." To je eden redkih izrekov, ki drži. Kajti če hočemo poznati, spoznati in uvrščati vina, moramo znati pravilno tolmačiti njihovo barvo, vonj in okus.
Jasno je, da se vinska poskušnja, tako kot ljubezen, začne pri očeh. Gastronom se ipred svojim do polovice napolnjenim kozarcem vina zbere, ga dvigne in ga s pozornim pogledom opazuje pred očmi. Tedaj ocenjuje barvo in prozornost.
Vinska barvna lestvica je praktično neskončna, od bele in rumene do oranžne in temno rdeče. Pomembna pa je še posebno tudi prozornost, ki se pri različnih vrstah vina lahko spreminja od kristalne in bolj kot kristalne prhko manjših stopenj prozornosti do motnosti bolnih vin.
Vinski vonj je odvisen od plinastih snovi, ki jih vino izhlapeva. Pri ocenjevanju vonja bo ipravi gastronom prijel v roke kozarec in z lahno krožno kretnjo v njem vzburil vino tako, da bo to nekajkrat pobožalo stene kozarca. Razen tega, da ta „ples“ poveča vinsko poršino, tudi olajšuje izhlapevanje in okrepi vonj vina.
Ko smo občudovali barvo in prozornost in ocenili vinski vonj, se lotimo okusa. Vsem je znano, da ima vsako vino najboljšo temperaturo, nad katero in pod ktaero je njegov okus postopoma slabši. Na tem mestu ni mogoče o tem pričeti dolgega naštevanja optimalnih temperatur za vsako posamezno vrsto vina. Spomnili vas bomo zgolj na splošno, da moramo dobra bela vina piti pri približno 8° Celzija. Ta temperatura namreč nekoliko zmanjša njihovo čezmerno polnost, a kljub temu še omogoča vso njihovo harmonijo, medtem ko bi nižja temperatura njihove kvalitete skrila. Sladka in likerska vina, visoko alkoholna in druga močna (po okusu, vonju itd.) vina zahtevajo nižjo temperaturo, okoli 6° C, tudi 5° C.
Drugače velja za rdeča in črna vina. Zanje velja, da vino toliko bolj„od'krivamo“, kolikor višja je temperatura (seveda v pametnih mejah). Dobra rdeča vina bomo torej pili pri nekoliko nižji temperaturi, kot je sobna (slednja znaša konvencionalno 18° C), toda lahko se vzpne tudi na 22. Pri grenkastih in slabših vinih pa naj bo temperatura nižja, re-
cimo 14 stopinj, ker bomo na ta način zabrisali njihove slabe lastnosti.
Iz gornjih pravil nam bo postalo jasno, zakaj morajo imeti vinski kozarci tanke stene in stebriček. Slednjega zato, da roka vina ne bi segrevala pri kontaktu s stenami kozarca, tanke stene pa zato, da lahko z rokami vino malce ogrejemo, kadar je temperatura neprimerno nizka.
Glede velikosti kozarcev vedno velja splošno pravilo: za visoko alkoholna in dobra vina majhni kozarci, srednji za rdeča in črna ter veliki za vodo.
Še nekaj besed o kupovanju vina. Ljudje se večkrat sprašujejo, kako naj ločijo dobro i# pristno vino od slabšega in umetnega. Na žalost je treba povedati, da dobro in pristno vino lahko spoznamo (izključujemo seveda analizo) samo s poskušnjo. Kdor hoče torej pravilno ocenjevati vina, si mora vzgojiti svoj okus.
Poskusite!
HOLANDSKI LONEC
1 kg mesa: enako govedine, tvinine in koitrunovi-ne, 2 kg različne zelenjave po letnem času (želj*' ohrovt, cvetača, koleraba), 4 glavice česna, 4 čebule, paradižnik, 10 dkg masti, sol, kumina, poper i*
1,5	kg krompirja.
Meso zrežemo na koičke, zelenjavo na rezane* oziroma koičke, čebulo pa drobno sesekljamo. ^ globokem loncu zarumenimo na masti čebulo in sr*‘ zano koreničje, vložimo v plasteh meso in zelejav*' solimo, potresemo s kumino in popoprimo. Postavimo na štedilnik ali v peč oziroma pečico, da se p*' časi duši. Ko je meso že skoraj mehko, dodamo ** olupljen In na koščke zrezan krompir, zalijemo z vedo ali govejo juho, da je jed pokrita, in kuhamo p** časi naprej.
ZELENJAVNA ENOLONČNICA korenja, gomolj zelene, 1 kg pora, sol, tričetrt W
15 dkg surovega masla ali margarine, 5 čebule, 1 zmrznjenega graha, 40 dkg riža, jušne kocke, muikai' ni orešček in zelen peteršilj.
Na razpuščeni maščobi dušimo drobno sesekljan* čebulo, dodamo na kocke narezano korenje, na •** zance narezan por in zeleno in dušimo. Zalijem*' rahlo solimo in kuhamo 20 minut. Nato zakuham* zbrisan prebran riž in po desetih minutah še g'** in jušne kocke. Ko se rit zmehča, začinimo jed * nastrganim oreščkom in potresemo s peteršiljem.
Ton« Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKANA
so zvedavo gledali Primoževo strojnico. Primož Jim je povedal, kako je bilo spodaj. Starec pa 'je dejal s ponosom: »Tudi naš je v hosti. V Vojkovi brigadi je. Še predsinoč-njim je bil doma. To bo pogledal, kadar pride."
Vzel je pipo v roko, natlačil tobak, Primož pa mu je prižgal z žerjavico njegovega doma. „5 takim ognjem pa si še nisem prižigal. Nič ne de. iNe bodo nas pa ne. Glavno, da ostanemo živi. Hosto imam polno in napravili bomo novo hišo." Globoko vdrte oči so mu kljubovalno zasijale. Beli lasje pa so mu vihrali v vetru. Pokazal je s palico: »Poglejte, to hišo sem zgradil 'jaz in tudi hlev. Po dvanajst glav živine smo imeli pred vojno. Zdaj pa smo skoraj ob vse. Dve kravi in junico sem rešil, drugo je pa zgorelo. Glovno, da bo mleko za otroke. In tudi krompir bo menda ostal v kleti, ker je dovolj globoka. Malo pa nam bodo pomagali ljudje, saj si gremo drug drugemu na roko, ker nihče ne ve, kaj bo z njim jutri. Danes pogori nam, jutri sosedu. Človek sam ne pomeni ničesar. Toliko kakor kaplja na veji."
Od pogorišča je puhtela vročina. Pogrela sta se in posušila. Le žeja v grenkih ustih je bila še večja. Z vedrom vode sla se odžejala. Izvedela sta, da je brigada odšla proti hribom na vzhodu. Ko sta se poslavljala, se je deklica že potolažila, ženska pa se jima ni mogla zahvaliti. Starec je krepko stisnil Primožu roko in oči so se mu orosile, ko je dejal: »Krepko jih bij, sinko! Ne prizanašaj jim, tudi za nas jih bij, ki ne moremo več, in ra tistele," je pokazal na gručico otrok, ki so se stiskali k ženskam.
Primož je prikimal z odločnim obrazom in z obema rokama stisnil starcu roko s ponosom in hvaležnostjo: »Oče, nisem jim prizanašal in jim ne bom!”
Gledali so za njima, dokler ju ni zagrnila tema.
Nekaj čez polnoč sta potrkala pri osamljeni hiši, kamor jima je pokazal starec. Odprla jima je priletna žena. Zasmilil se ji je Primož in utrujeno dekle. Zavrela je vsakemu latvico mleka in jima dala po dva krompirja. Več ni imela. Bila je to revna koča in na peči se je drenjala kopica otrok, ki so ju gledali z zvedavimi očmi. Zahvalila sta se in odšla.
Žena jima je povedala, da je šla brigada mimo hiše navzdol proti reki. Primož je iz nahrbtnika vzel signalno svetilko, zaplenjeno nemškemu policistu, ki pa je le še medlo gorela. Živa je bila !e toliko, da je na križišču posvetil, kam vodi sled mnogih nog in konjskih kopit. In tako ju je sled pripeljala k reki, kjer je izginila na pesknatem produ. Sedla sta pod cesto, vsak na svoj nahrbtnik, da bi se oddahnila in premislila, preden bi prebredla reko.
Ana se je naslonila nanj in takoj zaspala. Primož pa je razmišljal o njuni poti za brigado. Pred njegovimi očmi se je k nebu dvigalo temno, neznano hribovje. Težke, vodene megle so spojile vrhove z obzorjem in sedale še niže. Za temi hribi Primož še ni hodil. Strah pred neznano zemljo je podoben strahu pred neznanim sovražnikom. Dvomil je, da bi ujela brigado. Jutri pa lahko naletita na Nemce. Sklenil je, da s to skrbjo ne bo težil Ane, ki je bila do kraja izmučena. Pustil jo je, da je nekaj časa spala, potem jo je prebudil in ji rekel:
»Ana, čez reko morava." šla sta na prod. Pomočila je roke v vodo in zastokala: »Žge, tako je mrzla." Reka, narasla od dežja, je drla in se 'jezno penila. »Prebredel jo bom, potem se vrnem pote in te prenesem," jo je opogumil.
»Oh ne, Primoži Sama bom šla!"
»Čeprav sva enaka po činu in položaju, sedaj poveljujem jaz, ker sem dalj časa v partizanih, kot si ti. Torej ubogaj!" je ukazal, medtem :ko se je slačil. Ko je bil
pripravljen, je vzel še njeno orožje 'in opremo in si vse skupaj natovoril na ramena. Obut samo v nogavice, zavoljo spolzkih kamnov, je zagazil v vodo. Z Vojkom ste vedno delala tako, kadar so bredli reko. Tudi pozimi v snegu. Na drugi strani sta se obrisala, oblekla in šle naprej suha, drugi pa so ledeneli. Voda je bila hitra i*1 do pasu globoka. Na drugem bregu je odložil stvari i0 nošel palice, ki so jih nekateri odvrgli. Vzel je eno, de se je opiral, ko je bredel nazaj. Gol in brez orožja se j0 počutil dokaj klavrno. Čakala ga 'je nestrpno. Ko jo j0 dvignil v naročje, se ga je oklenila okoli vratu in mu nO-slonita glavo na rame. Slišala je samo jezljivo zaganjanj0 vode in njega, kako je težko dihal, ko se je lovil po spolzkih tleh. Neskončno varno se je počutila v njegovem n0-ročju in vsa mu je bila vdana. Na obrežju se je hitr0 obrisal, oblekel in obul in krenila sta po poti, ki sojo mno^1 pred njima stokrot prekleti. Precej visoko sta počivala. Potem pa se je Primož, ki je imel v sebi skrb, prebudil in st0 šla naprej. Proti jutru so Ani odpovedale moči. Kite so )° bolele, in kadar je noga prišla v neroden položaj, ki j® zahteval več moči, so jo zgrabili krči. Tretjo noč sta bil0 že na pohodu in ves dan nista nič jedla. Držala se je P0' moža za roko in okorno prestavljala noge. On pa jo je vlekel naprej, ker se je bal, da bi ju Nemci dobili, če bi zjutrOj sledili brigado. Začel je lagati, da je že hodil po teh hribi!) in da je še četrt ure do hiš. Vzbudil ji je upanje po top'1 peči in hrani. Nazadnje je še sam sebi začel verjeti. Vend0r hoje skozi temo nočnega gozda ni bilo konec. Bila je P0" dobna tipanju v predoru ali blodnji po megli. V reki st0 natočila čutarico vode. Pri vsakem počitku sta si s požirkom osvežila usta, toda sedaj, ko so vrhovi dreves že bi®" deli v jutranjem mraku, je bila čutarica prazna in ust0 grenka.
(Se
a/-exyc/nx^
ROLF BECKER
BELA ZASTAVA
Z okna spalnice se je širi>l pogled čez vrtove in polja daleč proti jugu. Od davi se je tam daleč videla beta točka, ki se je premikala. Bila je ta bela zastava na dimniku topilnice. Američani so se ji obotavljavo Približevali, ker niso hoteli žrtvovati nobenega svojega človeka več. Neka manjša skupina esesovcev se je bila ponovno vrnila na že zapuščeno področje. S streli so hoteli sneti belo zastavo, pa jim mi uspelo. Da bi se povzpeli na dimnik, že ni bilo več časa. Skočili so v avtomobil in jo ucvrli. Vest o tem se je naglo ši-"ila od enega konca do drugega. Medtem so Američani topilnico za-^dli. §e malo, in že bodo tu.
F. je stal pri odprtem oknu spalnice in opazoval zastavo na jugu. Njegova žena je sedela na robu Postelje in si z rokami podpirala glavo.
F- je v tem trenutku razmišljal o Preteklosti. Oženil tse je bil leta J931, leto pozneje pa je že od prijatelja zvedel, da ga žena vara. K° jo je poklical na odgovor, ga je Osorno zavrnila. Sam sebi je moral Priznati, da se je v dveh letih, kar *ta se poznala, razočaral nad njo. Čutil se je ponižanega in smešne-9°; bolj zato, ker je varal samega Sebe, kakor zato, ker ga je žena vQrala. Razmišljal je že o ločitvi, a Po dolgem pojasnjevanju si je bil premislil. Ostala sta skupaj. F. J’e takrat začel svojo kariero skladatelja zabavne in plesne glasbe |6r prejel prva večja naročila od 'umskega podjetja. Razočaranje je °stalo in se kmalu spremenilo v |°vraštvo. Vdrugič je sklenil, da se 0ci, toda žena se je temu uprta. Nekaj časa sta živeta ločeno, vsak ^ svojem mestu. Ona je odpotova-a k svojim staršem, ki so imeli '"ajhno trgovino. To je bilo leta
1933.
Trajati bi moglo kvečjemu še ta°, dokler ne prispejo do sem, — I6 rekel, ne da bi umaknil pogled * bele zastave. — Tedaj bo vse končano. Nobenih bomb več, nobeni1 siren. Skoraj neverjetno!
, ^ena je dvignila glavo. Tiho je jokala, brez stokanja. Gledala je na nepremična pleča svojega moža.
'— Nobenih kljukastih križev več, je še rekel. — Skoraj neverjetno. 4(3 nas se je vojna končata.
'— Walter, — je rekla, — zakaj ta nisi takrat ločil od mene? Rada
'• da bi bil to takrat storil.
Ni se obrnil, niti ganil se ni. Pač bQ je rekel;
v, V tem primeru bi me bila več 2’va. Morata bi bila najprej nositi
rumeno zvezdo in ubili bi te bili, kot so tvoje starše.
— Da, — je rekla, — in sedaj je vsega konec. Nikoli nisem verjela, nikoli nisem mislila, da bo tega' nekoč konec.
Leta 1933, ko so nacisti prišli na oblast, se je prvič spomnil, da je njegova žena Židinja. Kmalu nato so ga znanci opozoriti, da bi bilo bolje zanj 'in za njegovo kariero, če bi se ločil. To bi bilo zelo enostavno, le hoteti bi bilo treba. Toda on tega ni hotel. Rekel je ženi samo, da pomeni ta poroka zanjo varnost.
— Ti veš, — mu je zdaj rekla, — da te takrat nisem prosila. Se spominjaš?
— Spominjam se, — ji je odvrnil.
— Zakaj si to storil?
— Misliš, da morda iiz ljubezni? jo je vprašal.
— Ne, nikakor me, — mu je odgovorila. — Enostavno iz usmiljenja. In zato, ker si preveč pošten. Bit si pač preveč pošten in si na-
I
S
K
R
I
C
E
•	Jutrišnjo napako odpraviš najhitreje danes.
•	Kadar moški govori z lepo žensko, najčešče ne sliši, o čem govori, vendar gleda, s čim govori.
*	Avtor anonimnih pisem ni željan slave.
*	Kdor počiva šest dni, gre sedmi dan na zasluženi počitek.
•	Pri državnem udaru se ne menja korito, ampak le garnitura prašičev.
*	Od tujih žuljev ne žive samo pedikerji.
ciste sovražil. Rešil si mi življenje in zato ti moram biti hvaležna.
— Hi potrebno, — ji je dejal. — To mi n'i škodovalo. Kljub vsemu sem uspel.
— Zakaj, — je vprašala, — kako to, da nisi nikoli... v vsem tem dolgem času ... s kako drugo žensko ...?
— Odpovej se svojim upom, ji je odvrnil. — Ne ljubim te, ampak sovražim.
— Da, varala sem te, — je rekla za njegovim hrbtom. Ni se ganil. — — Dvanajst let sem morata živeti ob tebi, s teboj brez tvoje ljubezni.
— Saj bi me lahko varala še naprej, — ji je odvrnil. — Bilo bi ml popolnoma vseeno.
avantura
Mišo Trubelka je bil zelo nesrečen človek. Ni imel uspeha pri ženskah. Krivda je bila verjetno v tem, da Mišo ni bil obdarjen z lepoto filmskega JpMca in ni imel postave športnika, bila ga je skoraj sama kost in koža. ’ 'cm večjo pokoro in težkim srcem je poslušal pogovore svojih kolegov 0 njihovih avanturah z lepimi ženskami.
^Tudi jaz moram kaj doživeti! si je dejal Mišo Trubelka, ko je šel ‘fvečer na sprehod skozi park. »Joj, ko bi bila ta tista!" si je dejal, ko 'e opazoval žensko, ki je šla proti njemu.
Na obrazu te žene je opazil ohrabrujoč nasmeh. Ozrl se je za njo — ?2da se je tudi ona. Obrnil se je in pohitel za njo. Ona se je zopet ozrla m se nasmehnila. Mišo Trubelka je vse stavil na eno karto. Po pozdravu Se je ponudil, da jo spremlja. Strinjala se je! Končno se je Mišu Trubelki 'tasmehnila sreča.
v Zazdelo se mu je, da je v sedmih nebesih, ko mu je pred domom tapnila: Vas lahko povabim na kavico? Tudi dober konjak bi se našel... Sel je. Kaj ne bi šel! Saj to je prava avantura!
Posadila ga je na kauč in mu potiho povedala: Preoblečem se v haljo ln Prinesem vam konjak. Udobno se usedite. Slecite si suknjič, tukaj je
toplo _ _
Mišo Trubelka je odložil suknjič in čakal. Roke so se mu tresle, pot ?ta je tekel po čelu. In potem so se odprla vrata. Pojavila se je čudovita ?.e"ska v halji. Ampak kaj je to? Za njo — dva otroka. In lepa ženska Rtaa je pokazala Mišo Trubelko in rekla:
. »Dobro poglejta tega strica! Takšna bosta, če ne bosta hotela — Jest* špinače!"
— Saj dobro veš, da je bilo to nemogoče. Bila sem suženj, vedno zaprta, nikamor se nisem smela premakniti. Ti pa si bil sama milost, poštenje, humanost... Walter, to je strašno...
— Kaj je strašno?
— Včasih si mislim, da je bilo to pravo maščevanje. Morda si se hotel maščevati, ker ti nisem bila zvesta.
— Kaj? — jo je vprašal. — Rešil sem ti življenje, življenje sem ti rešil, draga moja Ruth!
— Ne jezi se, VValter. Nesmiselnosti čvekam. Prosim te, ne jezi se! Saj te vendar spet ljubim. Vojne je zdaj konec. Kaj bi ne moglo biti spet vse v redu?...
F. je že leta 1933 rekel svoji ženi, da bo njun zakon imel doslej samo en smoter: rešiti njo pred režimskim preganjanjem. Sicer pa se ni čutil vezanega. Večinoma sta živeta ločeno. F. je bil pogosto na potovanjih v Berlinu in Munchenu v filmskih podjetjih. Tu in tam je bil tudi v tujini. V njunem domu sta le včasih skupaj obedovala. Leta 1939, v začetku vojne, je rekel svoji ženi, da se bo takoj ob koncu vojne ločil od nje ...
— Bela zastava tam daleč, — je dejal. — Od nas je kvečjemu pet kilometrov daleč. Tam so sedaj Amerikanci. Ne bo trajalo niti pol ure, pa bodo tu. Tedaj se boš končno vendarle oddahnila. Takoj bom ukrenil vse potrebno za ločitev.
— Kaj še nisi pozabil? — je rekla tiho. — Kaj si dvanajst let mislil samo na to in na ta čakal?
— Da, — je odvrnil.
— Kako je to sploh mogoče? Ne morem verjeti. Zame je to 'nekaj daljnega, neresničnega, in sicer to, da sem te varala, in tudi zakaj. In zakaj ta tvoj sklep? Nisem več verjela.
— Uštela s'i se.
— Ali morda ne misliš, da se sedaj motiš, če storiš nekaj, za kar si se odločil pred toliko časa?
— Ko sem se leta 1932 hotel ločiti od tebe, nisem bil povsem gotov in sem bil vezan nate, toda v teh dvanajstih letih mi je postalo povsem jasno, da me nate ne veže prav nič.
Molčala je. Skrušeno je sedela na postelji in si podpirala glavo z rokami. Obrnil se je in pogledal na njene barvane lase.
— Ali se ne motiš, — ji je dejal,
—	če misliš, da me sedaj ljubiš? Bita si dvanajst let sama ... Morda je to ... Zakaj si me tedaj varala, v prvem letu zakona? Ker si bila nad menoj razočarana?
— Morda je to res, — je tiho odvrnila. — Bita sem neumna, površna. Toda v teh dvanajstih letih sem te vzljubita. Po svoje vzljubita. Varoval si me, postavil na kocko svoj položaj, ker 'Si sovražil naciste in ker...
— In? — je vprašal.
— In ker nisi bil ...---mu je od-
vrnila — v vsem tem dolgem času z nobeno drugo žensko ... ker si mi ostal zvest!
— O bog! — se je krčevito nasmehnil. — Kaj ne veš vsega?
— Pač, — je rekla, dobro vem. Zopet se je obrni! proti oknu. Gledal je proti jugu. — Še pol ure,
—	je rekel, — in vse bo končano. Spet je gledala v njegova nepremična pleča. „Da,” si je mislila. »Star je, toda jaz sem še mnogo bolj stara. Otrok, na primer, bi prav gotovo ne mogla več imeti. Dvanajst let..."
— Prav imaš, — je tiho rekla, — končano, končano je za vedno.
Ustavni zakon za južne Tirolce
Manjšina, ki je večina,
bo avtonomno upravljala bocensko pokrajino
(2. nadaljevanje)
•	VRSTA PRISTOJNOSTI
Prav tako bosta imeli pokrajini pristojnosti za subvencionirano stavbeno dejavnost, razlastitve v javno korist, ustanavljanje in dejavnost občinskih komisij za socialno varstvo in strokovno usmerjanje, varstvo in ohranitev zgodovinskega, umetniškega in ljudskega premoženja, hidravlične naprave določene kategorije,^ javne podpore in varstvo. Pokrajini bosta pristojni tudi za ureditev občin, javnih ustanov za varstvo in podpore ter zdravstvenih ustanov.
Hkrati bosta pokrajini imeli prvenstveno zakonodajno pristojnost za predšolske ustanove, šolsko varstvo, šolsko stavbeno dejavnost in poklicno šolanje.
Z edino omejitvijo že obstoječih zakonskih določb in morebitnih splošnih državnih zakonov bosta pokrajini pristojni, da zakonsko urejata trgovino, vajenstvo, strokovno šolstvo, delovne knjižnice, strokovne kategorije in kvalifikacije, javne predstave, razvoj industrijske dejavnosti, izkoriščanje javnih vod, ustanovitev in delovanje občinskih in pokrajinskih komisij za zaposlovanje, higieno in zdravstvo z zdravstvenim varstvom.
Po novem bosta pokrajini imenovali predsednike in podpredsednike hranilnic, izdajali bosta pooblastila za odpiranje bančnih poslovalnic, sprejemali bosta del dohodkov zaradi državne porabe vodnih virov.
•	NOVA UREDITEV ŠOLSTVA
Glede šolske ureditve predvidevajo sprejete spremembe imenovanje nadintendanta za upravljanje italijanskih šol in le nadzorovanje nemških in ladinskih šol. Pokrajinski odbor bo imenoval za nemško šolo posebnega intendanta na podlagi treh kandidatov nemške narodnosti. Isto bo veljalo tudi za intendante za ladinsko jezikovno skupino. Ministrstvo za šolstvo bo imenovalo predsednike in komisije za državne izpite na vseh šolah po predhodnem posvetu s pokrajinskim odborom. Ministrstvo bo po svojih organih dajalo le obvezno mnenje o programih in izpitih na šolah.
Upravno osebje nemške šole bo prešlo v pristojnost pokrajine. Čeprav bo učno osebje na nemških in ladinskih šolah ostalo v državni pristojnosti, bo vodstvo obeh šolskih mrež odločalo o premeščanju, odpustu, brezplačnem dopustu in disciplinskih postopkih. Italijanska, nemška in ladinska jezikovna skupina bo sorazmerno zastopana v ^pokrajinskem šolskem svetu in v disciplinskem svetu za osnovnošolske učitelje v Bocnu. *
Šolski svet je med drugim pristojen za ustanovitev ali ukinitev šol, za programe in urnike, za predmete in njihovo združevanje. Vjreh šolskih sistemih je obvezen drugi deželni jezik (v nemški šoli italijanščina, v ^italijanski šoli nemščina). V osnovnih šolah se drugi jezik začne poučevati v tretjem razredu. Za vpis v šolo zadostuje prošnja očeta ali njegovega zakonitega zastopnika. Izvršilne določbe za solstvo morajo biti izdane v enem letu po uveljavitvi sprememb, drugače veljajo pokrajinske odločbe.
Nakazuje se možnost ustanovitve univerze za vso deželo.
•	70-ČLANSKI DEŽELNI SVET
V odvisno zakonodajno pristojnost pokrajin bo sodila tudi mestna in vaška policija. Deželni svet bo štel 70 članov, ki bodo obenem člani pokrajinskih svetov. Volivec bo moral dokazati vsaj štiriletno stalno bivališče, če bo hotel uresničevati svojo pravico ob deželnih in občinskih vo-litvah. Nadzorstvo nad javnopravnimi telesi, začenši z občinami, ne bo več stvar države, temveč pokrajine. Pri imenovanju komisarjev morajo le-ti biti iste narodnosti kot izvoljeni predstavniki. Pokrajinski predsednik se bo udeleževal sej ministrskega sveta v Rimu, ko bo slo za vprašanja pokrajinske narave.
Pokrajina bo dobivala dohodke na podlagi določene odstotne udeležbe, prav tako bo imela določene pristojnosti za uvajanje novih davkov in pristojbin. Finansiranje dvojezičnosti je dolžnost občin in pokrajine z morebitnimi deželnimi ali državnimi obveznimi^ integracijami. Proti deželnemu, pokrajinskemu ali občinskemu proračunu je možen postopek izglasovanja na narodnostni podlagi. Vlada bo imenovala svojega komisarja tudi v Bocnu.	.	.	,
— Pokrajina bo imela pravico, da se upre drzavmm zakonom pred vlado, parlamentom in ustavnim sodiščem, če meni, da so bili prizadeti
narodnostni interesi.	„
— Nemški jezik je popolnoma izenačen z italijanskim, čeprav ostaja
italijanščina uradni državni jezik.	,	, .
— V zvezi z jezikom je bila sprejeta cela vrsta sprememb: sodni uradi in vsi uradi državnega pomena morajo poslovati tudi v nemščini; javni uradi morajo odgovarjati v jeziku, v katerem so bili akti nanje^ naslovljeni, nemški jezik se lahko uporablja z isto pravico kot italijanščina
v vsakem javnem postopku.	,,. . , ,
— Ni predvideno, da bi se moral nemški jezik uporabljati skupno z italijanskim. Nemški jezik se lahko uporablja tudi samostojno. Tudi v ladinskih šolah se poučujeta tako italijanski kot nemški jezik.
•	NOVI ČLENI POSEBNEGA STATUTA
Poleg spremenjenih členov je še vrsta novih členov posebnega statuta. Novi členi predvidevajo pristojnost pokrajin za izdajo dovoljenj o javnih lokalih. Drugostopenjska pa je pristojnost pokrajin glede zaposlovanja, pri čemer uporabljata državne urade. Deželna vlada bo imenovala dva podpredsednika vlade, od katerih mora biti eden pripadnik manjšine ali narobe; isto velja za pokrajino Bočen. Nekateri uradi, ki bodo sodili v pristojnosti pokrajin, bodo predani le-tema. Pokrajini bosta lahko izkoristili kazenske določbe za varstvo pokrajinske zakonodaje.
Državni zakoni bodo lahko dali pokrajinama še druge pristojnosti, ne da bi se moral spreminjati posebni statut. Dežela bo delegirala pokrajinama pristojnosti v gasilski službi.
Novosti se tičejo tudi zaposlovanja. Absolutno prednost pri zaposlovanju bodo imeli občani, ki imajo stalno bivališče v bocenski pokrajini.
Večina prebivalcev določene narodnostne skupnosti lahko zahteva glasovanje po narodnostni pripadnosti v deželnem in bocenskem pokrajinskem svetu, ko gre za vprašanja, ki kršijo narodnostno enakopravnost ali etnične in kulturne značilnosti. Obstaja možnost intervencije pri ustavnem sodišču, če bi bile sprejete določbe, ki bi kršile takšna načela.
V bocenskem pokrajinskem svetu se uvaja postopek možnega glasovanja po narodnostni pripadnosti v zvezi s proračunom ali njegovim delom. V spornih primerih je uvedena arbitraža ali postopek pred posebnim upravnim sodiščem v Bocnu. Isto je možnost tudi v občinskih svetih bocenske pokrajine.	.	„
Jezikovna skupnost ima pravico, da je zastopana v občinskem izvršnem organu, če sta v svetu najmanj dva njena pripadnika. Skladi v varstvene, skrbstvene in kulturne namene v bocenski pokrajini so razdeljeni ne le proporčno, temveč predvsem po potrebah narodnostne skupnosti. Državni svet v Rimu bo integriran s predstavnikom nemške jezikovne skupine, ko bo šlo za spore v drugi instanci v zvezi z bocensko pokrajino. Bocenska sekcija deželnega upravnega sodišča bo imela paritetne predstavnike nemške jezikovne skupine. (Nadaljevanje v .prihodnji številki)
RADIO PROGRAM
Športni vestnik
• VII. SMUČARSKI POLETI ODPADLI
Sedma prireditev smučarskih poletov, ki bi morala biti od 19. do 21. marca v Kulmu, je doživela le štiri skoke. Prireditelji so čakali tri dni s poleti, toda premočan veter je onemogočil izvedbo prireditve. Zato tudi ni bilo zmagovalcev in tudi ne dobitnikov memoriala Stanka Bloudka. Približno 40 najdrznejših skakalcev je moralo nastopiti pot domov brez dolgih poletov. Za Štajerske prireditelje pa pomeni to občutno finančno izgubo, saj so v organizacijo vložili menda kakih 650 tisoč šilingov. Najdaljši skok od vsega skupaj štirih izvedenih je stal Štajerc Reinhold Bachler, nekdanji svetovni rekorder, s 117 metri pred Jugoslovanom Marjanom Mesecem, ki je poletel 114 metrov.
Večina skakalcev pa se sedaj pripravlja za prireditev v Planici, ki bo 27. in 28. marca. Skakalci 'bodo tekmovali za memorial Janeza Polde, tekmovanje pa bo veljalo tudi za lovoriko Kongsberg.
• SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
V petek 19. marca se je začelo svetovno prvenstvo skupine A v hokeju na ledu. V otvortiveni tekmi sta si stali v Bernu nasproti Sovjetska zveza in Nemčija. Tekma se je pričakovano končala 11:2 za Ruse. Prva senzacija SP pa je padla isti dan, ko sta igrali moštvi Češkoslovaške in Amerike ter je Amerika premagala favorizirane Čehe s 5:1. Čehi pa se tudi v drugi igri niso znašli in so Švedom podleeli s 6:5. Po prvih tekmah svetovnega prvenstva sta se ze izluščili najmočnejši ekipi — Sovjetska zveza in Švedska. Prva medsebojna tekma teh hokejskih velesil bo danes ob 20. uri v Bernu, na televiziji pa bomo tekmo lahko zasledovali ob 22. uri. Dosedanje tekme v Bernu so se končale takole:
Sov. zveza :Nemčija ČSSR: Amerika
Nemčija: Finska Amerika :Š vedska ČSSR :Š vedska Sov. zveza:Finska ČSSR:Nemčija Sov. zveza:Amerika Švedska :Netnči ja Amerika :Finska Švedska :Finska
11:2 (2:2, 3:0, 6:0) 1:5 (1:3, 0:1, 0:1) 3:4 (1:3,1:0, 1:1) 2:4 (1:1, 1:1, 0:2) 5:6 (1:2, 2:0, 2:4) 8:1 (1:1, 2:0, 5:0) 9:1 (1:0, 3:1, 5:0) 10:2 (1:0, 7:1, 2:1) 7:2 (3:0, 2:1, 2:1) 4:7 (0:2, 3:3, 1:2) 1:1 (0:1, 0:0, 1:0)
Sovjetska zveza:ČSSR 3:3 (1:1, 1:1, 1:1)
Zanimivo je, da je moštvo Sovjetske zveze že desetkrat postalo svetovni prvak, od tega osemkrat po vrsti. Rekordni svetovni prvak Kanada, ki je uspel že 18-krat, pa je letos prostovoljno odstopil od svetovnega turnirja, ker pravila ne dopuščajo sodelovanja »popolnih" profesionalcev.
•	AVTOMOBILSKE DIRKE
Minulo nedeljo so se odvijale v Sebringu tretje avtomobilske dirke za svetovno prvenstvo konstruktorjev. Na 12-urni dirki sta nepričakovano zmagala Vic Elford in Gerard Larrousse na avtomobilu znamke porsche 917. Favorita te avtomobilske dirke Andretti in Ickx, ki sta večino dirke bila v vodstvu in ki sta pri treningu vozila najhitreje, sta izpadla predčasno zaradi poškodbe na motorju. Posadka Elford/La-rrousse je dirko prevozila v povprečni hitrosti 181,2 km/h. Drugo mesto sta zasedla Galli in Stommelen (Italija/Nemčija) na znamki alfa romeo pred posadko de Ada-mich/Pescarolo (Italija/Francija) prav tako na alfa romeo.
Vrstni red se tudi po treh tekmah ni spremenil. Vodi firma Porsche pred Ferrarijem in Alfa Romeom, četrto mesto pa zaseda Chevrolet-corvette. Svetovno prvenstvo se bo nadaljevalo že 4. aprila v Angliji z zloglasnimi 1000 kilometri Brands Hatcha, peta dirka v letošnji sezoni pa bo 25. aprila, ko bodo dirkači vozili v Monzi prav tako 1000 kilometrov.
V	nedeljo je 'bila tudi v Brands Flatchu avtomobilska dirka formule I, ki pa ni štela za svetovno prvenstvo. Zmagovalec te dirke je bil Švicar Clay Regazzoni pred nekdanjim svetovnim prvakom Angležem Stewartom in Angležem Surteesom. Premiera turbinskega Lotusa, ki ga je pilotiral Emerson Fittipaldi, ni uspela, saj je vozil med poraženci in celo izpadel.
•	KOŠARKA
V	soboto 19. marca so v glavni šoli v Anna-bichlu pri Celovcu odigrali prvo prijateljsko košarkarsko tekmo med kluboma SVV Waidmannsdorf in KK Kamnik. S to tekmo se je pričela vrsta prijateljskih tekem med Kamnikom in Celovcem. V lepi igri so podlegli višeocenjeni Jugoslovani prvemu v koroški lestvici iz Celovca s 55:66 (26:36). Danes pa se bodo Celovčani odzvali z obiskom v Kamniku, kjer bodo odigrali povratno tekmo s tamkajšnjim moštvom.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
Sobota, 27. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Dvorni ples v Schonbrunnu, opereta — 22.40 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 28. 5.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba iz štajerske — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav —
8.15	Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo —
10.30	Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila
—	16.00 Otroška oddaja — 16.30 To je moj Dunaj
—	17.05 Novi val — 18.00 Majhen večerni koncert —
18.30	Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje —
19.00	Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 29. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šola resno in zabavno — 10.00 Nevarna žarišča svetovne politike — 10.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Ko-
DOBRA SADNA DREVESCA
in jagodno grmičevje (ribez, kosmulja) dobite samo v drevesnici
Marko Polzer
Lazar pri Št. Vidu v Podjuni.
roško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo: Knjižni trg — 16.30 Otroški obzornik — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijazni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.05 Knjiga izposojenk — 21.30 Obisk pri Pi-roškl, pesmi in ljudska glasba iz Madžarske.
Torek, JO. J.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pripovedke iz Avstrije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.20 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Slavni skladatelii o svoji mladosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Mladinska oddaja — 14.45 O znanstvenih knjigah — 15.00 Sedem gora in sedem dolin — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze —
19.15	In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert —
21.30	O užitkih življenja.
Sreda, JI. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljice za vas — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Klavirska glasba iz Slovenije — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin —
21.15	Zveneči filmski obzornik.
četrtek, 1. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Usodni dnevi Avstrije — 9.30 Vesele note — 10.00 Nesmrtno gledališče — 10.45 Regionalno načrtovanje v Avstriji — 11.00 Ljudski plesi iz Avstrije — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.15 Za ženo — 16.30 Pravljice iz vsega sveta: Tajska — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Kako deluje naše pravosodje — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Samostan v Osojah — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 2. 4.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Zdravnik in ti — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 10.20
Zgodovinske osebnosti v glasbeni upodobitvi — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Gerhard Ellert — 15.00 Zborovska glasba za post — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Pesmi za začetek pomladi — 17.10 Glasba za konec tedna —
18.00	Oddaja delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Koroški trgi: Grebinj — 22.25 Okretnica jugovzhod.
Slovenske oddaje
Sobota, 27. 5.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 28. S.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. 3.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 30. 3.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom.
Sreda, 31. 3.: 13.45 Informacije — Poper in sol. četrtek, 1. 4.: 13.45 Informacije — Koroška kronika
—	Oton Župančič: Veronika Deseniška.
Petek, 2. 4.: 13.45 Informacije — Obiskali smo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 -
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki ln odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 27. J.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Londonski Festivalni orkester — 12.10 Iz opusa Stanka Premrla in Matije Bravničarja — 12.40 Poje basist Danilo Merlak — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu — 18.15 Orkester Berlinskih filharmonikov — 18.45 S knjižnega trga —
19.15	Kvintet bratov Avsenik — 20.00 Strah ob zori, zabavna radijska igra — 20.50 Radio klub — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 28. J.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.50 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 12.00 Smučarski skoki v Planici —
13.15	Voščila — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri
—	14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu —
15.05	Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opet-nega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.40 Iz Beethovnovih sonat — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami
—	23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 29. J.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Lidija Kodrič in Braco Koren — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Mešani in moški zbor — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Maksa Kumra —
20.00	Verdi: Traviata, opera — 22.15 Za ljubitelje jazza
—	23.05 Alojz Gradnik: Pesmi — 23.15 Igramo za ples. Torek, JO. J.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10
Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pojeta Dušan Dančuo in Esma Redžepova — 12.10 Iz Poličeve opere ..Deseti brat" — 12.40 Lepe melodije
—	14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Londonski Filharmonični orkester — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih klavirskih triov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert
—	18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike —
19.15	Ansambel Vilija Petriča — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.47 Lahka glasba —
23.15	S popevkami po svetu.
Sreda, JI. J.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 12.10 Instrumentalne pesmi in plesi Mihatfla Rožanca — 12.40 Lahka glasba — 14.10 Koncertni
Drušfvo »Prijateljev narave" (Natur-freundej vsako leto ob začetku pomladi opozarja na nevarnost, ki grozi vrbam. Y zvezi s pomladnimi običaji, zlasti za cvetno nedeljo, mnogi ne poznajo nobene meje pri trganju vrbovih vejic. Omenjeno drultvo zato poudar-
Prijatelji
narave
za varstvo vrb in brez
ja, da bi morale biti vrbe podobno kot druge rastline posebej zaščitene, zlasti ker vrbove mučice nudijo čebelam prvo hrano v letu.
Društvo »Prijateljev narave" se obrača na javnost s pozivom, da bi varovali vrbe in se zadovoljevali z nekaj vejicami; ob binkoštih pa isto velja za breze. Kajti lep star običaj se naj ne bi izrojeval v zločin nad naravo.
valčki — 14.35 Voščila — 16.40 Plesni orkester M'1 Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Sloven* ska zemlja v besedi in glasbi — 18.15 Iz VVagnerjeV® opere »Mojstri pevci nOrnberški" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonik' orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza
23.05	Panorama sodobne francoske lirike — 23.15 P°' pevke jugoslovanskih avtorjev.
Saas-Fee/Wallis
Gesucht tuchtiger SCHREINER-MASCHINIST
in sehr gut eingerichtelen Befrieb, sehr gufer Mo-natslohn.
Offerten an: E. Imseng, Bau-Mobel-schreiner, CH 3906 Saas-Fee (Schvveiz)
Gesucht per sofort oder nach Verein-barung
SERVIERTOCHTER
auch Anfangerin, sehr guter Verdienst, Zimmer im Hause, nette fam. Behand-lung.
Offerien an: Familie Senn, Restaurant Freihof, Tel. 051 — 861244, CH 8132 Egg-Zijrich (Schvveiz).
Stadt — Ziirich
Gesucht auf 1. Mai oder nach Verein-barung in gepfl. Privathaushalt (3 Erw.)
HAUSHALTSHILFE
Kochen kann erlernt vverden. Sehr net-tes Arbeitsklima, Fomifienanschluss und guter Lohn zuges. Schones Zimmer. Offerten sind erbeten an: Frau Nelly Aeberli-Karlen, Tei. 051 — 45 60 45, Scheideggstrasse 95, CH 8038 Ziirich (Schvveiz).
Avstrija 1
Sobota, 27. J.: 13.55 Veslaška tekma Oxford-Cam-bridge — 15.40 Listamo v slikanici — 16.25 Pika nogavička — 16.55 Za družino — 17.10 Seniorski klub —
18.00	Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda
—	19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš
—	21.45 šport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Krvave roke, kriminalni film.
Nedelja, 28. 5.: 14.30 Pesmi za festival popevk Evro-vizije — 15.15 Za otroke — 15.25 Flipper — 15.50 Kontakt — 16.20 Senzacija za milijone — 16.45 Tajnosti morja — 17.35 Oknar — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna
—	19.30 šport — 20.15 Zgodba apostolov — 22.20 čas v sliki — 22.35 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 29. J.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Pogled okoli sebe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Omer Paša —
21.05	Prometna vzgoja — 22.05 čas v sliki — 22 20 Svetovno hokejsko prvenstvo: Češkoslovaška-šved-ska.
Torek, JO. J.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Satirična oddaja — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza-Amerika.
Sreda, JI. J.: 10.00 Kaj morem postati — 11.00 Nore državne afere — 16.30 Za otroke — 17.10 Rokodel-čenje — 17.35 Lassie — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Ena preveč v Tourlezanni — 19.16 Pregled sporeda —
19.30	Čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah
—	20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Change —
23.15	Čas v sliki.
Četrtek, 1. 4.: 10.00 Radijski in televizijski sprejemniki — 10.30 Zvok iz človeške roke — 11.00 Surovine in svetovno gospodarstvo — 11.30 Rimska zgodovina
—	12.00 Friderik III. in njegov čas — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo: Švedska-Finska — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Italijanščina — 18.50 Ni za FBI
—	19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki -— 20.06 šport — 20.15 Moji živci — tvoji živci, filmska groteska — 21.35 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza-češkoslovaška.
Petek, 2. 4.: 10.00 Oknar — 10.30 Industrijska pokrajina — 11.00 Moji živci — tvoji živci, filmska groteska — 18.00 Zeleni svet — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavske zbornice — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.13 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.15 Akti XY —
21.15	Predsedniške volitve: Franz Jonas — 22.00 čas v sliki — 22.15 Na poti ob koncu tedna — 22.20 Bed-side Stori — 22.55 Akti XY.
Jugoslavija
Sobota, 27. J.: 9.35 šolska oddaja — 13.55 Veslaška regata Oxford-Cambrldge — 16.23 Napoved sporeda — 16.25 Košarka — 18.00 Obzornik — 18.15 Mednarodni folklorni festival — 18.45 Holandski dragulji — 19.15 Mozaik — 19.20 Sprehod skozi čas: Leto 1941 — 20.00 Dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — 21.25 Rezervirano za smeh — 21.55 Nepremagljivi — 23.15 Poročila.
Nedelja, 28. J.: 9.35 Za boljši Jezik — 9.40 Kmetijski razgledi — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 Kažipot — 18.00 Poslednji voz, ameriški film —
20.00	Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Pred festivalom „Pesem evrovizije" — 22.05 športni pregled — 22.50 Poročila.
Ponedeljok, 29. J.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 11.00 Prometna vzgoja — 14.45 šolska
oddaja — 17.38 Napoved sporeda — 17.40 Mendo I® Slavica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 1*-* Ljudje v soseski — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladi z° mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sveta laž — 21.15 Sv®' tovno hokejsko prvenstvo: češkoslovaška-švedska.
Torek, JO. J.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17-®J Trije kačji pastirji, pravljica — 18.00 Risanka — 1®4j; Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik — 1?-^ Sodobno gospodarstvo — 19.30 Starši In otrok — 1? *° Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Krava ujetnik, francoski film z nepozabnim Fernandlom "" 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza-' Amerika — 23.25 Poročila.
Sreda, 51. J.: 8.15 šolska oddaja — 17.45 Pika Nog0 vlčka -— 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavna glasba ''
19.00	Mozaik — 19.05 Od filma do filma — 19.20 f° sledeh napredka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh na$i 50 let — 21.25 Zgodbe za vas, film — 21.50 Jazz n® zaslonu.
četrtek, 1. 4.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 M®d žarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 O*3 zornik — 18.30 Skrivnosti živali — 19.00 Mozaik 'J
19.05	Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenje v letu d® — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi — 21™ Zlato tele — 22.00 Svetovno hokejsko prvenstv®' Sovjetska zveza-češkoslovaška — 23.15 Poročila-
Petek, 2. 4.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolska od' daja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 M®d žarski pregled — 17.25 Vijavaja-ringaraja — 18.15 O*3 zornik — 18.30 Jazz portret — 19.00 Mozaik kratkefl0 filma — 20.00 Dnevnik — 20.30 Prostor na soncu, a1”® riški film — 22.35 Poročila — 22.40 Izkažimo se, d®1*'
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih offl®) nizaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Jan«*' odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uP'° va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska dr ul*3 z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.