130
Ne, lažnik pa res nočem biti
9. Prazni izgovori.
^W|nogi hočejo svoje laži še opravičevati in lepšati ^^i z raznimi izgovori. A taki izgovori, s katerimi se hoče opravičiti laž, so sami lažnivi, torej neopravi-čeni in prazni.
Oglejmo si nekaj takih izgovorov.
1.  ,,Včasih j6 človek v javnem  življenju   primo-ran, da se zlaže;  sicer ne izhaja med svetom v seda-njih časih." Ta izgovor je prazen. To je sicer res, da sedaj Ijudje veliko  lažejo, obrekujejo in goljufajo; a takega pa vender ne najdeš nobenega, ki bi rad videl, da ga  nalažejo,  ogoljufajo in obrekujejo  drugi.   Kar noceš, da bi drugi tebi storili, tega  tudi ti ne delaj drugim. Res je torej le to, da tudi v sedanjih slabih časih si sa'mo resnični in pravični ter povse zanesljivi značaji res pridobijo stalno ljubezen in zaupanje pri ljudeh.
2.  Če je človek storil kaj  napačnega in nerod-nega ali pa je po nedolžnem  prišel v kako  zadrego, se more  le z lažjo izogniti kazni  ali osramočenju." Tudi to ni res, da bi nas tajenje kake napake obva-rovalo kazni ali sramote; zakaj ravno odkrito  in  po-nižno  spoznanje svoje napake   in zmote je najboljši pomoček, s katerim si zopet dobimo dobro ime. Se li še spominjaš, kaj sem ti pravil o tistih kratkih nogah, ki jih ima laž?    Ko bi si pa res mogli kdaj  kaj po-magati z  lažjo,  mislimo vendar  na Jezusove  besede: MKaj pomaga človeku, če  si pridobi ves svet, če pa trpi škodo na svoji duši?"
3.   nKaj pa je to takega, če se katerikrat zlažem; moja laž je pač nedolžna reč, ki nikomur nič ne ško-duje?" Zopet lažniv izgovor! Kako je laž škodljiva, sem razlagal že o drugi priliki.   Tukaj le še  to na novo zatrdim, da kolikortoliko škoduje vsaka laž, tudi ona, katero prištevaš neškodljivim lažem.
Prvič ne moreš vselej naprej vedeti, koliko vtegne škodovati tvoja laž. — Nekega mladega človeka je na razpotju srečal jezdec, kateremu se je jako mudilo, kakor je bilo videti, ter ga vpraša: ,,Katera  pot  drži
131                          ^^^H
v L?" Mladenič mu pa nalašč pokaže napačno, in ko je tujec urno odjahal, se zasmeje in reče: BTa bo pa zijal, ko pride v čisto drugi kraj!" Pa kaj se zgodi? Oni jezdec je bil poklican, da naj brž prihiti k svo-jemu očetu, ki je bil nagloma zbolel na potovanju. Oče je imel nekaj jako imenitnega povedati svojemu sinu. Zavoljo laži onega mladeniča je pa prišel sin že prepozno — ko oče ni mogel več govoriti. Ko bi bil mogel oče še razodeti sinu ono skrivnost, bi ga bil rešil vehke neugodnosti, ki ga je pozneje zedela.
Drugič daješ pohujšanje, ako drugi opazijo tvojo laž-nivost; pohujšanje pa se ti ne bo zdelo tako majhna reč, ako pomisliš, kaj je Jezus govoril „0 mlinskem kamenu."
Tretjič pa vsaka laž škoduje tvoji duši, ker je greh in manjša milost božjo ter ti polagoma spridi vso plemenitost tvojega značaja, kakor se je to dokazovalo o drugi priliki.
4. ,,Če se ne zlažem, pa mi kupčija ne steče, ni dobička", pristavi hudomušno prodajalec. Tudi ta ne bo obveljala. Laž pri kupčiji je goljufija. Kar pa si prigoljufal, ni tvoje, to je tuje blagp, katero si dolžan povrniti, ako se hočeš zveličati. Ce torej kdo prigo-ljufano imenuje dobiček, potlej je pač častitati tatovom in roparjem, ki spravljajo tako lepe dobičke. Laž ima pa, kakor drugod, tudi pri kupčiji — kratke noge. Prej ali slej pride sleparija na dan, in kar je prej laž pridobila, to in še več odnese sedaj zgubljeni ,,kredit".
Torej kar pri miru pusti take in enake izgovore, po poslovi se za vselej od vsake laži!