SLAVISTICNA REVIJA vDSLOVJE IN LITERARNE VEDE JUISTICS AND LITERARY STUDIES BY: SLAVISTICNO DRUSTVO SLOVENIJE STR. 153-292 LJUBLJANA JUL.-SEP. 1998 VSEBINA RAZPRAVE Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice . 153 Stanislav Hafner, Jernej Kopitar - novi pogledi na njegovo osebnost in delovanje. 171 Miran Stuhec, Kersnikova Elza na pod od guvemante do poslanceve zene. 183 Eva Pallasova, Prihodnjik - das ali naklon? ..... 195 Marko Stabej, Slovenski pesniski jezik z vidika jezikovnega nacrtovanja do 1. 1848 ... 207 Vanda BabiC, Temeljni razlikovalni elemend graficnih sestavov in njihov delez pri oblikovanju razlidnih foneticno-morfoloskih sistemov v Levakovidevih in Pestridevih glagolskih izdajah. 235 Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijansdine. 249 OCENE - ZAPISKI - POROClLA - GRADIVO Jelka Kernev Strain, Zidarjevi romani kot preskusni kamen naratologije. 261 Janez GradiSnik, Tri pisma Antona Bajca . 268 Vilko Novak, Delo in poraen Laszla Hadrovicsa. 273 Bibliografija Toma Korosca (Ob Sestdesetletnici). 275 CONTENTS ARTICLES Tone Smolej, Zola’s Examples in the Novel Him Marije Pomocnice . 153 Stanislav Hafner, Jernej Kopitar - New Views of His Personality and Work. 171 Miran Stuhec, Janko Kersnik’s Elza on Her Way from a Governess to a Representative's Wife. 183 Eva Pallasov, Future Tense - Tense or Mood?. 195 Marko Stabej, Slovene Poetic Language from the Standpoint of Language Planning until 1948 . 207 Vanda BabiC, Basic Differentiating Elements of Graphic Systems and Their Share in Formation of Different Phonetic-Morphological Systems in Levakovid’s and Pastrid’s Glagolitic Publications 235 Rosanna Benacchio, Morphological-Syntactic Peculiarities of Resian Dialect . 249 REVIEWS - NOTES - REPORTS - MATERIALS Jelka Kernev Strajn, Zidar’s Novel as a Litmus Test of Naratology. 261 Janez GradiSnik, Three Letters of Anton Bajec. 268 Vilko Novak, The Work and Importance of Laszlo Hadrovics . 273 Bibliography of Tomo Korosec (On the Occasion of His Sixtieth Birthday). 275 Uredniski odbor-Editorial Board: Varja Cvetko Oresnik, Aleksandra Derganc, Miran Hladnik, Marko Juvan, Tomo Korosec (odgovorni urednik-Executive Editor), Irena Orel, Vladimir Osolnik, Aleksander Skaza (glavni urednik za literarne vede-Editor in Chief for Literary Sciences), Ada Vidovic Muha (glavna urednica za jezikoslovje- Editor in Chief for Linguistics). Tehnicni urednik-Tehnical Editor: Vojko Gorjanc. Casopisni svet-Advisory Council: France Bernik, Zoltan Jan, Janko Kos, Joze Pogacnik, Joze ToporiSic, Franc Zadravec. Naslov urednistva-Address: Slavisticna revija, Askerceva 2/II, 1000 Ljubljana, Slovenija. Ziroracun pri Slavistidnem drustvu Slovenije: 50100-678-45265 (za SR). Narodnina velja do odpovedi. Gdpovedi le ob koncu leta. Cena letnika za posameznike 4.000 SIT, za dlane Slavitidnega druStva Slovenije 3.000 SIT, za studente 2.000 SIT, za institucije in knjigarne 6.000 SIT. - Price of yearly subscription for foreign countries 38 USA $. Natisnil-Printed by: PLANPRINT, d. o. o., Ljubljana. Naklada-Circulation: 1200 izvodoy - 1200 copies. ISSN 0350-6894 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo (415-12/92, 24. 4. 1992) steje Slavisticna revija med prOizvode, za katere se placuje 5-odstotni davek od prometa. UDK 821.163.6.091 Cankar Iv.:821.133.1.09 Zola E. Tone Smolej Filozofska fakulteta v Ljubljani ZOLAJEVI ZGLEDI V HISIMARIJE POMOCNICE Clanek obravnava Zolajeve zglede v Cankarjevem romanu Him Marije Pomocnice (1904). Izhaja iz domneve, da naj bi Angelika, junakinja Sna {Le Reve, 1888), navdahnila nekatere Cankaijeve otroske like, hkrati pa naj bi se slovenski pisatelj zgledoval tudi pri Zolajevih opisih cerkvenega okolja. Roman Beznica ( L’Assommoir, 1877) naj bi vplival na motiviko tragicnega ljudskega slavja ter na deskripcijo nedovoljenega otroskega pogleda. The paper deals with Zola’s examples in Cankar’s novel Him Marije Pomocnice (1904). It is derived from the assumption that Angelique, the character of The Dream {Le Reve, 1888), was the inspiration for some of Cankar’s child characters; at the same time, the Slovene writer supposedly followed the example of Zola’s descriptions of the church milieu. The novel Drunkard {L’Assommoir, 1877) supposedly influenced the themes of tragic popular celebration and the description of prohibited child’s sight. 1 Sen in Hisa Marije pomocnice 1.0 Uvod Janko Kos (1987: 168) je prvi omenil Zolajev roman Sen {Le Reve) v povezavi s Cankarjevimi prizori bolestnih eroticnih in seksualnih stanj, povzdignjenih v po- eticna sanjarjenja. V pricujocem pregledu bomo skusali primerjati mladostno dozivljanje spolnosti in cerkvenega okolja v Snu in Hisi Marije Pomocnice. Izha- jamo namrec iz domneve, da se je Cankar srecal z Zolajevim romanom konec prejsnjega stoletja, saj mu je bil na Dunaju dostopen kakovosten nemski prevod. Gre za »edino avtorizirano nemsko izdajo«, ki jo je leta 1889 oskrbel Alfred Ruhe- mann. ! Na zacetku pa se bomo posvetili tudi odnosom med starsi in otroki. 1.1 Odnos otroci-starsi pri Zolaju in Cankarju Uvodoma je potrebno poudariti, da glavne junakinje Zolajevega Sna Angelike (Angelique) ne moremo najti v genealoskem drevesu rodbine Rougon-Macquart, kar je nekoliko presenetilo pisateljeve privrzence. Zolajev roman je namrec nastajal pod vpbvom polemike, ki jo je povzrocil izid Zemlje {La Terre, 1887), zato se nek¬ oliko razlikuje od drugih romanov cikla, kar pa ne pomeni, da se je pisatelj pri ob- likovanju junakinje z navidez neznanimi starsi odrekel dednostni determinanti. Zola je namrec v svojih osnutkih zapisal misel, da Angebka pripada Rougon-Macquar- tovim, saj je nezakonska hcerka Sidonije Rougon, ki jo tudi dedno pogojuje (Pelckmans 1983: 89). 1 Leta 1888 je Zola svojemu avstrijskemu prevajalcu Emestu Zieglerju predlagal prevajanje Sna, vendarje'slednjSga od projekta odvmil ze obstojeci Ruhemannov prevod (Zieger 1983: 38). Osmega novenibra istega lettkje v Neue Freie Presse o omenjenem romanu porocal tudi Theodor Herzl, kasnejsi uterpeljitelj sianistie^ega gibanja, na nastanek katerega je posredno vplivala tudi Dreyfusova afera. Herilfje v Snu zlastr iavracal Voraginove citate, ces da unicujejo razpolozenje. Leta 1891 pa je Wiener Litertem; Zeitung pqmcal o pariski praizvedbi Bruneaujeve opere Le Reve. 154 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september V ospredju nasega zanimanja bo torej motiv glavne junakinje sirote ter njegovi morebitni odmevi v Hisi Marije Pomocnice. Angeliko je namrec njena mati pre- pustila Assistance publique, ki jo je dala v oskrbo razlicnim dojiljam. Zadnja izmed njih se je morala po mozevi smrti preseliti k bratu Rabieru v Beaumont. Na smrtni postelji je deklico zapustila svoji snahi, ki pa za Angeliko tako slabo skrbi, da ji slednja na bozicni vecer pobegne. V romanu Hisa Marije Pomocnice nam Ivan Cankar predstavi osem mater, od tega v delu umrejo tri: Tonckina, Katicina, Minkina. Minki umreta oba starsa in v bolnisnici dozivlja usodo sirote, hrepenece po starsih. V Brigitini zgodbi so oceta izpodrinili materini ljubimci. Ocetova figura je povsem odsotna v Pavlini in Malcini zgodbi. V omenjenih primerih dozivljajo deklice usodo napol sirot. A tudi ocetova prisotnost ne more zagotavljati druzinske vamosti. Tonckin oce se tudi po zenini smrti za slepo hcerko ni »brigal nic, bozal jo je in poljubljal samo tedaj, kadar so bili prijatelji v gostih. Nazadnje je skoro cisto pozabil nanjo in jo je prepustil sluzkin- jam.« 2 Pri Lojzki pa je bil oce »malokdaj doma, ali kadar je prisel, je bil njegov obraz osoren, gledal je hudobno in prav tako hudobno je gledala mati« (HMP: 63- 64). Lojzkina starsa spominjata na Rabierova, zlasti ker v obeh druzinah moz pije, zena pa je slabega vedenja. Podobno kot Angelikina skrbnika sta tudi Lojzkina ro- ditelja obracunavala drug z drugim: »Nekoc sta se sprla oce in mati; oce je udaril mater s pestjo v obraz, mati mu je razpraskala lica z nohtovi« (HMP: 66). Ocetov alkoholizem je prikazan tudi v Katicini zgodbi, pijancevanje pa je zlasti poudarjeno v Tinini zgodbi. Tina se namrec spominja visokih ozkih stopnic, nakaterih je razbila steklenico zganja: Dun so se odprle in tedaj se je zgenilo tudi znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo prevmilo stol. Blizalo se je s tezkimi, omahujocimi koraki, dvoje oci se je zasvetilo. »Kje imas snops?« Sklonilaje glavo, zatisnila je oci in je iztegnila predse plasne roke. Zgrabilo je s silno pestjo, glava jebfla ob tla, ob zid, cudno je drsalabolna noga, nic je ni bolelo, mrtvaje bila in lahka, kakor kos obleke (HMP: 51). Za primerjavo navedimo Angelikino trpljenje pri Rabierovih, za katerega iz- vemo iz deklicinega pripovedovanja: Pravila sta mi, da je potok dovolj dober za pankrta. Ko me je posteno namlatila, mi je zenska vrgla hrano kar na tla kakor svojemu macku. Velikokrat sem sla spat, ne da bi jedla. 3 Tinino posteljo pa so celo pozimi »nesli dol po visokih ozkih stopnicah ter jo polozili na dvorisce, na kup gnoja. /.../ bila [je] lacna in bi prosila kruha, toda bilo ni nikogar« (HMP: 51-52). Zanimivo je, da Cankar pri opisovanju Tininih spominov uporablja namesto edninske mnozinsko obliko (zgrabili, nesli, polozili), in namesto 2 Ivan Cankar, Hisa Marije Pomocnice, Zbrano delo XI, ur. Janko Kos, Ljubljana, DZS, 1972, 84-85. Odslej citirano s kratico HMP in stevilko strani. 3 Emile Zola, Le Reve, Les Rougon-Macquart IV, edition integrale publiee sous la direction d’Armand Lanoux, etudes, notes et variantes par Henri Mitterrand, Paris, Gallimard Bibliotheque de la Pleiade, 1966, 823. Odslej citirano s kratico R in stevilko strani. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 155 agentnih stavkov brezosebkove deagentne stavke (blizalo se je, zgrabilo je). Vtis imamo, da pisatelj ni zelel natancno poimenovati akterja, iz cesar je mogoce sklepati, da bi utegnila biti tudi Tina posvojenka, saj je izmed devetih deklet edina, ki je nikoli nihce ne obisce in nikoli ne omenja ne matere, ne oceta. Medtem ko so ostale bolnice Hise Marije Pomocnice najveckrat napol sirote, pa je Tina tako kot Angelika nemara otrok neznanih starsev. Omeniti velja se eno sorodnost med An- gelikino in Tinino zgodnjo mladostno izkusnjo. Angelika pripoveduje svojima bodocima krusnima starsema, da »bi se na koncu skoraj ubila« (R: 823). Podobno pa si odresujoce smrti zeli tudi Tina: vse je bilo tiho in samotno in Tina si je zazelela smrti. Prvikrat si je je zazelela in obsla jo je ob tej zelji neznana sladkost (HMP: 52). Junakinje Hise Marije Pomocnice so predstavljene v romanu skupaj s svojimi roditelji, s katerimi so v neprestanem konfliktu. Vecina jih je napol sirot, saj umanj- ka ena od starsevskih figur, kar ustvarja druzinsko anomalijo, ki nastaja tudi v primeru, ko eden od starsev zanemarja svoje dolznosti. Tina, ki je najverjetneje prava sirota, je med vsemi junakinjami Hise Marije Pomocnice najbolj primerljiva z Angeliko, o cemer bomo spregovorili tudi v poglavju o mladostnih spolnih izkusnjah. 1.2 Mladostne spolne izkusnje pri Zolaju in Cankarju Medtem ko ni povsem trdnih dokazov, da je Tina otrok neznanih starsev, pa lah- ko s precejsnjo gotovostjo trdimo, da je to Cankarjevo junakinjo navdihnila Zola- jeva Angelika. Slednjo posvojita zakonca Hubert, sicer izdelovalca masniskih oblacil. Vzgajata jo v poslusnosti in veri, saj sta prepricana, da so najdeni otroci nasledek pregrehe in kriminala. Navkljub osamljenemu zivljenju pa Angelika kmalu zacenja sanjariti o svojem kraljevicu: Zelela bi se porociti z nekim kraljevicem... Nekim kraljevicem, ki ga ne bi nikoli videla. Prisel bi ob mraku, me prijel za roko in me odpeljal v svojo palaco... Zelela bi si, da bi bil zelo lep, zelo bogat (R: 854). Kmalu pa se v cerkvi seznani s Felicijanom (Felicien), ki ga je prej opazovala skrivoma, ko je popravljal vitraz: To je bil on, velik, suh, plavolas, imel je nezno brado ter skodrane lase mladega boga (R: 875). Taksno povelicano in hkrati skrivno opazovanje sovpada v Hisi Marije Pomocnice s Tininim zaznavanjem zida Edvarda, ki v bolnisnici obiskuje svojo ses- tro Pavlo: Edvard je bil mlad fant, obraz mu je bil cisto zenski, mehak, nezen, brez brk; izpod cmih, kodrastih, zidovskih las se je svetilo celo kakor od mramoija; velike oci so se ozirale malomamo in mimo po sobi (HMP: 21-22). 156 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Mlad je bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko celo so padali svetli cmi kodri; hodil je z lahkim gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo Tini, da bi mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla za zmerom... (HMP: 56). V deskripcijah, ki ju posredujeta zavrti najstnici, je ocitna idealizacija in esteti- zacija obozevanega mladenica. V obeh romanih se mladenic kmalu pojavi (oz. omenja) z dekletom, s katerim junakinja ne more tekmovati. Taksno dekle spremlja denimo Edvarda: Prisel je nekoc s sestrami in z njimi je prislo mlado dekle; z enim samim pogledom je objela Tina njeno telo, njen obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa zenska; obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo je kipelo v bujni mladosti pod tesno, napeto obleko... (HMP: 58). Felicijan je v resnici zakonski potomec beaumontskega skofa Hautecoeurja, ki je vstopil v duhovniski stan, potem ko mu je zena umrla na porodu. Za njeno smrt je doslej krivil sina in se mu po rojstvu odrekel. Ko pa ga je na starost priznal, so se pojavile govorice, da se bo moral Felicijan porociti s Claire de Voincourt: Nenadoma je Angeliki prisla pred oci neka podoba, podoba Claire. Spet jo je videla kot ze nekajkrat, kako je sla pod drevesi svojega parka. Bila je taksna, kot jo je opazila v stolnici za praznike: velika rjavolasa gospodicna njenih let, kraljevsko prefinjene hoje, zelo lepa, preeej lepsa od nje. Pravili so, da je zelo dobra, ceravno je dajala hladen videz (R: 935). Zolajeva Angelika na zacetku sama zavraca ljubezensko zvezo, saj jo pojmuje kot gresno. Med zaljubljencema obstajata v Snu dve prepreki: Angelikina zaobljuba cistosti in Felicijanov novi socialni status, ki terja zeno plemenitega rodu. Skof se namrec zgrozi ob misli, da bi se njegov sin porocil s preprosto veziljo in Angeliko na avdienci zavme. Pri Tini pa gre zgolj za namisljeno zvezo, saj si deklica samo domislja, da jo bo Edvard, ki je kajpak zdrav, ljubil. Med njima je torej ena sama, a nepremagljiva prepreka: deklicina bolezen in posledicno njegova nenaklonjenost. 4 Zaradi preprek in nenaklonjenosti okolja se pri obeh deklicah kmalu pojavi obcutek zavrzenosti in zapuscenosti. V Snu bije Angelika bitko med cistostjo in strastjo, hkrati pa sanja o Felicijanu: »bala se je, da bi se oblekla, da bi se mu pridruzila, ne da bi jima kdo to preprecil« (R: 957). Medtem ko si zeli Zolajeva ju¬ nakinja le blizine svojega ljubljenega, pa se pri Tini prebuja spolni nagon, ki ga vzdrami lepi mladenic: blizal se je, njegova lepa bela roka se je blizala, ze se je doteknila njenega vrocega lica; in ona bi sklonila glavo, z obema rokama bi prijela njegovo lepo belo roko, pritisnila bi nanjo celo, ustnice, pritisnila bi jo na prsi (HMP: 58). 4 Poudariti velja, da izhaja Edvard iz zidovske druzine, v kateri vladajo izjemno hladni odnosi. Je opis fantove dvolicnosti, celo nenacelnostiposledica Cankarjevega antisemitizma? Vec o tej problematiki je najti v clanku Igorja Grdine, Podoba Zida v slovenski literaturi, Kronika 37, 1989, 271-273. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 157 Angelika cuti med sanjami v sebi ponovno rojstvo in vpitje »dednosti slabega« (R: 868), ki zmaguje nad pridobljeno vzgojo. Obcutje slabega, ki je povezano z otroskim dojemanjem greha, opazamo tudi pri Tini: nekaj grdega, pregresnega se je vzbudilo v nji. Tipala je z rokami po svojem telesu, po ubogih, tenkih, cudnih zvitih in skrcenih nogah, po bokih, po komaj vzcvetelih prsih. Obslo jo je, da bi se razpraskala, da bi rezala z nozem po teh hudobnih, prokletih, od Boga prokletih nogah /.../ (HMP: 58-59). Angelika obupano sprasuje, zakaj jo je Bog zapustil, saj ima obcutek, da se milost umika, da je Bog ne obkroza vec (R: 957). Cankarjeva Tina pa ne more ob- vladati svojega pozelenja, ki povsem zmaguje nad njenim krscanskim superegom: Molila je in se je prestrasila; dmgod so bile njene misli, ustnice so izgovarjale svete besede kakor v spanju, dusa jih ni slisala in ne razumela. Pricelaje znova, hotela je misliti na Boga, na Mater bozjo, na nebesa; ali Mati bozja ni imela milostipolnega obraza, oci so se ozrle nanjo in so gledale presemo, hudobno - bujno telo je bilo obleceno v tesno obleko, da so kipeli v nji polni udje, in Tina je spoznala lepo zensko, ki je sedela pod kostanjem, roko v roki z njim. Spremenil se je tudi Kristus; nic vec ni imel tmjeve krone na glavi, tudi krvavih solz ni bilo na licih; gladek in bel je bil njegov obraz, vesele so bile njegove oci, kakor takrat, ko je sedel pod kostanjem, roko v roki z njo (HMP: 60). Zlohotni vidik Matere bozje je zaznaven tudi v Zolajevem Snu. Francoski pisatelj ga je prevzel po delu Zlata legenda (Legenda aurea ) Jacquesa de Voragina, 5 ki je bila edina knjiga, s katero se je ukvarjala Angelika. Marija naj bi prevzemala zenskam zarocence rekoc: »Ce sem res tako lepa, kakor pravis, zakaj me zapuscas zaradi druge zenske?« (R: 838-839). Tinino povezovanje Kristusa s spolno privlacnim mladenicem najbrz tudi ni nakljucno. Omenili smo ze, da je Ange lika primerjala Felicijana z mladim bogom, zdaj pa dodajmo, da se ji je zdel tudi »po- doben nekemu cudovitemu Kristusu, s skodranimi lasmi, lahno brado, pravilnega, nekoliko mocnejsega nosu in cmih oci« (R: 873). Hkrati pa je Angelika venomer poudarjala, da si zeli pravzaprav Jezusa (R: 858). V ozadju teh stalisc se najbrz skriva verovanje, da se morajo device porociti z Jezusom, muceniki pa se v nebesih zdruzijo z Marijo. Taksne nazore je Ange lika sprejela ob branju ze omenjene Voraginove knjige. Med opisanimi devicami je bila Angeliki najblizja muceniska deklica sv. Neza (sainte Agnes), ki je bila tudi zavet- nica beaumontske stolnice. Zolajeva junakinja se je vzorovala zlasti pri njenem svetniskem zivljenju, hkrati pajoje sprejela za varuhinjo svojega telesa. Njen cilj je bil torej zavmiti zemeljskega in sprejeti nebeskega zenina - Kristusa. Zacetno is- 5 Zbirko Zlata legenda je v drugi polovici 13. stoletja napisal dominikanec in kasnejsi genovski nadskof Jacques de Voragine (de Varazzo). V svojem delu je zelel prikazati resnicne dogodke iz zivljenja svetnikov, hkrati pa ovreci vse tiste podatke ljudske tradicije, ki iz zgodovinskega stalisca ne bi bili mogoci. Danasnjemu bralcu se zdijo razlicne osebe posnetek enega samega vzorca ali arhetipa, kar povzroca sibko individualizacijo Voraginovih svetnikov (Savon 1967: 7-8). Angelika naj bi prebirala Zlato legendo v francoskem prevodu iz leta 1549. 158 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september tenje Felicijana z mladim bogom se razblini v hipu, ko jo obisce z narocilom za mitro z Nezino podobo: Ko je gledala svetnico, je odkrila nekaj, kar je utopilo radost v njenem srcu. Neza ji je bila podobna. Gotovo je Felicijan mislil nanjo med snovanjem tega anticnega kipa (R: 893). Deklica se je torej zbala oblikovati podobo svetnice, ki ji je usmerjala zivljenje, po svoji lastni, povsem zemeljski podobi. Hagiografija svete Neze pa je Zolaju sluzila tudi za literamo predlogo, saj je v usodah obeh deklic najti veliko podobnih sestavin. Neza spozna mladega plemenitasa, ki ji obljublja bogastvo, ce bi postala nje- gova zena. Deklica ga zavme, ces da je ze obljubljena nekomu dragemu, ki je ple- menitega rodu, izjemne lepote, velikega bogastva in poguma. Na obraz ji je vtisnil znamenje, da ne more imeti drugega ljubimca, saj se je njegovo telo ze zdruzilo z njenim. Hkrati ji je obljubil velik zaklad, ce bi mu na vekomaj ostala zvesta. Mladenicev oce zagrozi deklici, da se bo morala v primeru dokoncne zavmitve snubca odlociti, ali bo postala vestalka ali pa prostitutka. Ker Neza zavme poganske bogove, jo odpeljejo na kraj prostitucije, ki po njenem prihodu postane kraj molitve. Po dolgotrajnem mucenju deklico zabodejo, Kristus pa jo je mazilil za soprogo in mucenico. 6 Angelika je priblizno iste starosti in tudi ona je razpeta med zemeljskim ljubim- cem in Kristusom. V nasprotju s svetnico pa se mora po srecanju s Felicijanom soociti tudi s svojo nagonsko plastjo. Tudi zato pricenja zavracati stike z obcudoval- cem, s cimer pa se samounicuje. V njej je cutiti nagon smrti, ki iznicuje libido. Hkrati je potrebno poudariti, da se uspe Angeliki porociti s Felicijanom, kakor tudi zdruziti se s Kristusom. Umre namrec le nekaj trenutkov po porocnem poljubu svo- jega soproga. Nagon smrti opazamo tudi v Tinini zgodbi. Cankarjevo misel, da se njen angel varuh bije z zlim duhom (HMP: 60), bi morda lahko razumeli tudi v smislu boja zivljenjskega instinkta s smrtnim. Kmalu zatem namrec Tina strese rdec vzigalicni prah v kozarec, ki ga spije do dna (HMP: 62). Medtem ko lahko Angelika s pomocjo istenja s sveto Nezo premaga pozeljenje, pa v Tinini zavesti taksen sistem vrednot umanjka, zlasti ko celo v Kristusu pre- pozna Edvardovo podobo. Angelikino samounicevanje je izraz njenega verovanja. Tinin samomor pa samomor deklice, ki zavraca rajskost onostranstva. Tudi Ivan Cankar je Nezino hagiografijo (morda prav prek Zolajevega Sna) prenesel v slovensko knjizevnost. Stirinajst bolnic namrec biva v sobi svete Neze, kar je omenjeno na zacetku Hise Marije Pomocnice: Pojdita gor, zmerom na levo, v drugo nadstropje in po hodniku; nad vratmi je zapisano: soba sv. Neze (HMP: 7). 6 Jacques de Voragine, La Legende Doree I, Paris, GF-Flammarion, 1967, 141. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 159 Poimenovanje sobe po tej svetnici verjetno vnaprej doloca usodo bolnih deklic, ki bodo vse umrle kot mlade device. Bistvena sestavina Nezine hagiografije, namrec predstava Kristusa kot zenina, se pojavlja tudi na koncu Cankarjevega ro- mana. Pred blizajoco smrtjo postaja Malcina vera vse bolj trdna in njena smrtna agonija spominja na procesijo: Vesela procesija se je vila iz doline, kjer je noc in trpljenje /.../ zmerom nizje se je pogrezala dolina, tam gori pa so ze goreli hribi, sonce je prihajalo procesiji naproti, ze so se lesketali mu lasje, iz zlatih zarkov spleteni... Pozdravljen, Kristus, zenin, ti vdano ljubljeni, tako tezko pricakovani!... Pozdravljen! (HMP: 100). Ivan Cankar je zelel poudariti deviskost umirajoce deklice, ki v predsmrtni ago- niji resnicno verjame v zdruzitev z Jezusom. Pri tem se je morda zgledoval pri Zo¬ lajevi Angeliki. Bistven vzrok za taksno verovanje pa je blizina cerkvenega okolja, ki narekuje deklicine moraine standarde. 1.3 Cerkveno okolje pri Zolaju in Cankarju Zolajeva Angelika se na bozicni vecer zatece v katedralo, kjer vsa izcrpana in lacna skoraj v polsnu opazuje timpanon, ki v uravnotezeni srediscni kompoziciji upodablja sveto Nezo in njene druzice in ga je Zola posnel po znameniti opatijski cerkvi v Vezelayju (Mitterrand 1966: 1661): To so Nezine druzice, svetnice, ki so ji bile za spremstvo: tri nanjeni desni: Doroteja, v zapom hranjena s cudeznim kmhom; v stolpu ziveca Barbara; Genovefa, katere svetnistvo je resilo Pariz; in tri nanjeni levi: A gala odrezanih prsi, Kristina, mucena od oceta, in Cecilija, ki jo je ljubil angel (R: 816). 7 Podobno tudi Malci na zacetku romana Hisa Marije Pomocnice opazuje stene polne svetih podob. Vso pozomost je potrebno nameniti zlasti Malcinem zretju na podobo nepoimenovane svetnice: Na drugi podobi je bila devica, oblecena v dolgo belo haljo. Tudi njen obraz je bil cudovito miren. V rokah je drzala velik srebm kroznik in na krozniku so bile njene odrezane prsi, bele deviske prsi. Bele lilije so bile v njenih laseh in se bolj bel je bil njen obraz. Oci so bile uprte v nebo, uprte v oltar, na katerem je darovala svoje bele deviske prsi... (HMP: 8). Cankar se je nemara pri izbiri svetnice, ki jo zaznava tudi Angelikin pogled, zgledoval prav pri Zolaju. Iz rokopisa romana je razvidno, da je zelel sprva s sv. Agato poimenovati celo bolnisnicno sobo (Kos 1972: 289), ki je kasneje dobila ime po sv. Nezi. Pri francoskem pisatelju je t. i. znacilni svetnicin atribut (odrezane prsi) 8 opisan povsem nevtralno, Cankar pa je njeno deskripcijo obogatil s sestimi barvnimi pridevniki, ki pricajo o pisateljevi subjektivizaciji motiva. Slovenski 7 Sv. Agato ohranja tudi Ruhemannov prevod ki sicer Zolajevo informacijo o sv. Kristini razsiija: Und drei zu ihrer Linken: Agathe mit den verstiimmelten Brttsten; Christine, welche ihr eigener Vater folterte und der er von ihrem Fleische Stiicke ins Antlitz schleuderte; Cacilie, die ein Engel liebte (Der Traum, Deutsch von Alfred Ruhemann, Berlin, S. Fischer Verlag, 1889, 4). 8 Lexikon der christlichen Ikonographie V, Freiburg, Herder, 1994,45. 160 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Cankarjev popravek sobe sv. Agate v sobo sv. Neze na prvi strani rokopisa romana Hisa Marije Pomocnice (NUK, Ms. 822, Cankarjevi spisi III/13) verjetno potrjuje tezo o pisateljevi navezavi na Zolajev Sen. pisatelj je zlasti poudaril svetnicino daritev deviskih prsi, z uprtostjo oci v nebo pa je nakazal pricakovanje nebeskega placila. Agata je namrec edina svetnica, ki je v sakralni ikonografiji upodobljena z odrezanimi prsmi, kar simbolizira njeno odrekanje spolnosti. Kvintij je namrec ukazal, da ji odrezejo prsi, ker se je ni mogel polastiti. Za Agato je bilo to le dejanje, ki ga mora pretrpeti, ce zeli priti v nebesa. 9 Nadaljujmo s sakralno ikonografijo. Pri Zolaju sv. Neza »vlece za seboj dvomi plasc, spreden iz svetlobe, izvezen iz zvezd« (R: 825). Zvezdni motivi se pojavljajo tudi na plascu Matere bozje v Hisi Marije Pomocnice'. Mati bozja, v dolgem, sinjem, z zlatimi zvezdami posutem plascu je stala na zemlji, blesceca bela noga je gledala izpod zlatoobrobljenega plasca (HMP: 8). Omenili smo ze, da postane v Snu sv. Neza zaupnica male Angelike. Stik se vzpostavi, ko se Zolajeva junakinja deset dni po precuti noci vme pod timpanon: »Dvignila je glavo in se jim nasmehnila« (R: 825). Taksno dejanje bi lahko imelo ustrezen odmev v naslednjem odlomku Hise Marije Pomocnice'. Malci je pogledala na velike, v nebo uprte, miru in ljubezni polne oci, na ustnice, resne in blage, na srebrno solzo, ki se je svetila cudovito na belih licih, in sladko ji je 9 Jacques de Voragine, La Legende Doree I, Paris, GF-Flammarion, 201-202. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 161 bilo, pritisnila je celo na okno, Mati bozja se je blizala, stopila je iz teme in cisto pred njo je bil milostipolni obraz... (HMP: 9). Obe deklici vstopata v poseben misticen odnos s svetnicama. Angelika se povsem prepusti vodenju svoje vzomice in zascitnice. Malci pa se obraca v obupu k materi bozji, ki ji zbuja zaupanje. Prihaja do stika s svetim, ki ga omogoca deklicina vera. V nadaljevanju nas bo zanimalo, kaksno je razmerje med svetim in posvetnim v obeh romanih. 10 V Snu je sredisce svetega bolj v cloveskih obcutjih kakor v samem svetiscu (Pelckmans 1983: 95). Angelika odrasca pri krusnih starsih, ki jim je upodabljanje svetih motivov vir prezivetja. V neposredno blizino svetega pa stopa, ko prebira Zlato legendo. S pomocjo tega dela se vzivlja »v nadnaravno dezelo vseh kreposti, nagrajenih z vsemi radostmi« (R: 836). Taksno sanjarjenje je povezano tudi z be- gom pred lastno realnostjo, saj vcasih celo razmislja, kaj neki bi postala, ce bi ostala na rodni zemlji in ne odrascala v okolju cistosti in vere. Brez dvoma slabo dekle. V taksnih trenutkih slisi v sebi godmjati demona dednosti slabega (R: 868). Slednje se ponovno prebuja, ko sanja o Felicijanu (R: 957). Edino, kar ji torej onemogoca stik s svetim, je njena dedna obremenjenost, ki jo slutita tudi krusna starsa in jo zato se spodbujata v veri. Zola je torej v svojem romanu raziskoval, v koliksni meri bi lahko ustrezno okolje, ki omogoca Angelikin stik s svetim, unicilo vpliv dednosti slabega - vsega tistega torej, kar je podedovala od matere in bi jo lahko pahnilo nazaj v pos- vetno. Angeliko je zato oznacil za »divji poganjek Rougon-Macquartovih, presajen v misticno okolje, kjer je podvrzen posebni kulturi, ki ga bo spremenila.« H Kaksno je razmerje med svetim in posvetnim v Hisi Marije Pomocnicel Poglej- mo si pisateljeve opise bozicnih obiskov starsev. V besedilu se kar trikrat znotraj sicer realisticnih opisov pojavi komparacija: stopiti, priti kakor berac v gosposko hiso (HMP: 79, 80,81). V Pavlinem primeru pa Cankar celo zapise: »Prisli so kakor necistez v svetisce« (HMP: 81). Bolnisnicna soba je torej prostor svetega, kamor prihajajo gresniki k tistim, ki so cisti. Starsi predstavljajo posvetno, otroci pa sveto. V sicer veristicnih opisih bozicnega obiska se pojavljajo besedne zveze, ki sodijo v biblijsko retoriko, na koncu poglavja pa se taksno opisovanje povsem umakne pri- povedi o pastirjih, ki prinasajo darove ob Kristusovem rojstvu. V obeh delih nastopajo deklice, ki imajo v cerkvenih ustanovah neposreden stik s sakralno ikonografijo in katoliskim obredjem. Junakinje obeh romanov izhajajo iz desakraliziranega okolja. Angelikina mati Sidonija je zivela cezmerno spolno zivljenje, taksni pa so tudi starsi, ki prihajajo v Hiso Marije Pomocnice. Starsi torej s svojim nacinom zivljenja stigmatizirajo svoje hCerke, ki v blizini svetega ponovno zazivijo, se konsakralizirajo in postanejo ciste. Zelja po konsakralizaciji je povezana tudi z begom pred lastno realnostjo. Angelika se poglablja v veri, daje ne bi zajel demon dednosti slabega. Cankarjevim junakinjam pa vera omogoca pobeg 10 Vec o razmerju med svetim in posvetnim glej Roger Caillois, L’Homme et le Sacre , Paris, PUF, 1939. 11 Emile Zola, Pismo Jacquesu van Santen Kolffu, 22. 1. 1888, Correspondance de Zola VI, Montreal, Presses de l’Universite de Montreal, 1987, 245. 162 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september od druzinskih razmer. Njihova svetost zazari zlasti, ko ponovno prihajajo v stik s starsi, predstavniki posvetnega in negativnega. 2 Beznica in Hisa Marije Pomocnice 2.1 Motiv ljudskega slavja pri Zolaju in Cankarju Medtem ko je slovenska primeijalna knjizevnost ze omenjala vpliv Zolajevih ro- manov Nana 12 in Sen na Hiso Marije Pomocnice (Kos 1987: 169), pa se o Cankar- jevem sprejemu Beznice 13 med pisanjem tega romana ni razpravljalo. Mozni kljuc za navezavo Cankarjevega dela na Zolajev roman je mogoce najti v Brigitini zgodbi, ki v nasprotju z ostalimi bolnicami zivi z obema starsema: Brigitina mati je bila krepka in lepa zenska; ni delala veliko; sedela je za mizo in se je veselo razgovaijala, popoludne je spala. Oce je bil suh, bled in plasljiv, hodil je s sklonjeno glavo in je govoril malo; delal je ves dan in denar, ki ga je zasluzil, je dal materi (HMP: 68). Podobno vzporedno primerjanje dejavnosti moza in zene lahko najdemo tudi v Beznici, le da prezivljata zakonca Coupeau prva stiri leta zakona zgledno in de- lavno: Zenaje po dvajset ur na dan delala pri gospe Fauconnier; tako je lahko lepo uredila dom ter dvakrat na dan nahranila vso druzino. Moz ni pijanceval, temvec je svoje stirinajst dnevne place redno prinasal domov. 14 Po nesreci je Coupeauja vse bolj osvajala in oplajala lenobnost, Gervaise pa je morala trse prijeti za delo, saj je imela stiri usta za mizo (B: 112). Navedeni od- lomek nas ne more spominjati na razmerje v Hisi Marije Pomocnice, saj je torej pri Zolaju Gervaise tista, ki jo moz izkorisca. Podobnosti med obema romanoma bi morda lahko raziskovali v motivu slavja: Casih - v soboto, kadar je bilo veliko denarja pri hisi - so napravili lep vecer, jedli so in pili pozno v noc, godli so na harmoniko in plesali (HMP: 68). Zdi se, da je Cankar z manj kot tridesetimi besedami povzel razpolozenje iz sed- mega poglavja Beznice, ko se vsa soseska pripravlja na Gervaisin god: Ob praznicnih dneh so pri Coupeaujevih jedli z veliko zlico; prirejali so pojedine, s katerih so ljudje odhajali okrogli kakor zoge, trebuh so si napolnili za en teden naprej (B: 177). 12 Zaradi Zolajeve navezave na opisovanje lezbicnosti v francoski knjizevnosti devetnajstega stoletja, ter posebnega polozaja tovrstne motivike pri Cankarju, bomo vlogo romana Nana pri pisanju HiSe Marije Pomocnice obravnavali v samostojni razpravi. 13 O vplivih Zolajeve Beznice na Cankarjev roman Na klancu glej clanek Toneta Smoleja, Cankarjeva afirmacija in negacija Zolajeve Beznice v romanu Na klancu, Primerjalm knjizevnost XX/2, 1997, 29-52. 14 Emile Zola, Beznica, prevedel Ivan Skusek, Ljubljana, CZ, 1964, 89. Odslej citirano s kratico B in stevilko strani. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 163 Vecina raziskovalcev je v gostijah druzine Coupeau videla pradavni prvinski ri¬ tual potlatch. Pravi vzrok prirejanja gostije je namrec Gervaisina zelja po pridobi- vanju privrzencev in ustvarjanju polozaja med njimi. Prirediteljici ni pomembno, koliko denarja bo zapravila, pac pa ugled, ki si ga bo pridobila. Poudariti velja, da je potlatch glavni razlog Gervaisinega financnega poloma (Dubois 1973: 69-70). 15 Tako pri Zolaju kot pri Cankarju je ocitno, da skusajo stanovalci revnih cetrti prire- jati slavje navkljub revscini, ki jih tare. V obeh delih sodelujeta pri slavju tudi hcerki. V Beznici se Nana skupaj s svojimi vrstniki naloka (B: 209), v Hisi Marije Pomocnice pa se v slavje vkljuci tudi Brigita (»Pila je tudi Brigita, sedela je na postelji in je gledala in se je smejala.« HMP: 68). Pri Cankarju ima slavje vselej po- doben zakljucek: Ko je bilo ze pozno, so objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali, in mati je bila vesela, vsa rdeca je bila v obraz in se je smejala zvonko (HMP: 68). V Beznici pa se ljudsko slavje konca s prihodom Augusta Lantiera, Gervaisine prve ljubezni ter oceta njenih sinov. Gervaise je sicer trpela zaradi njegove odsot- nosti, hkrati pa se je vselej bala njegove vmitve. Veckrat se ji je celo zazdelo, da slisi za seboj Lantierove korake (B: 172). Gervaisin soprog vidi v vracajocem Lantiera svojega tekmeca, zato pograbi na mizi noz, ki mu ga Virginija izvije iz roke. Po zmerjanju in glasnih klofutah se tekmeca zapleteta v pogovor, saj naj bi bili mozje zato na svetu, da drag dragega razumejo (B: 208). Tudi kasneje bo Coupeau pridi- gal, da mu je prijateljstvo vec kot vse drugo (B: 213), da je prijateljstvo med moskimi mocnejse kakor ljubezen do zensk (B: 233). Povsem dragacen je polozaj v Hisi Marije Pomocnice , kjer Brigitin oce stezka sprejema materine ljubimce: »Hodil je po sobi kakor pijan, nato je legel, toda ni zaspal, ker je videla Brigita, kako so se svetile v temi oci« (HMP: 68). Nekoc se pojavi iznenada kovac Franc, ki mu Brigitina mati postreze z vecerjo: Po vecerji je slekla mati bluzo, da so se prikazale gole roke in Franc jo je objel in jo je poljubljal in tudi ona mu je polozila obe goli roki okoli vratu. Nato je legla mati na posteljo, na odejo in se je smejala na glas, roke je bila polozila pod glavo in visoko so kipele prsi. Tedaj so se odprle duri in prisel je oce. Mati se ni zgenila, ozrla se je komaj in je dejala: »Zunaj imas vecerjo, pa tarn jej !« Oce se je okrenil, ali ko je bil ze pri durih, se je vmil, zibal se je, kakor da bi bil pijan, stopil je k Francu in Franc je zakrical in je sunil oceta v prsa, da je udaril ob steno, potem pa se je zgmdil tudi sam in vse polno krvi je bilo na tleh (HMP: 68-69). 15 Taksen obicaj so poznali tudi Indijanci iz plemena Kwakiutla. Ena od plemenskih skupin je priredila slavje in tako obdarila drugo, ki je morala cez nekaj casa praznovanje ponoviti. Prireditelji slovesnosti so vselej razdelili vse svoje bogastvo nasprotni skupini. Skrajna oblika potlatcha je nacrtno unicevanje lastnih dobrin, ki vodi do vsesplosnega odobravanja, spostovanja ter vecjega ugleda v druzbi (Huizinga 1970: 83-85). Praznovanje Gervaisinega godu je ocitno povezano s tem pradavnim obicajem, saj Zolajeva junakinja tekmuje s svojo svakinjo, gospo Lorilleux, ki pa slavja zaradi egoisticne skoposti ni pripravljena ponoviti. Oskodovana je torej le ena stran. Medtem ko bi v starodavni civilizaciji svakinja izgubila svoje dobro ime in predpravice, pa je v obdobju visokega kapitalizma kaznovan in ponizan tisti, ki nepremisljeno razdaja svoje bogastvo in ga clovekoljubno deli z drugimi. 164 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Brigitin oce torej udejani tisto, kar ima v mislih vsaj na zacetku tudi Coupeau. Pri Cankarju skusa prevarani soprog onesposobiti zeninega ljubimca, ne zaradi sovrastva, marvec v zelji, da bi si ponovno pridobil njeno pozornost in naklon- jenost. Osrediniti se velja tudi na ze omenjeni lik materinega ljubimca Franca: Zvecer je bilo, ko so se vracali delavci, in prisel je tudi Franc, kovac; velik in mocan fant je bil, roke je imel erne (HMP: 68). V tej Cankarjevi osebi je vec kot ocitna aluzija na Zolajevega kovaca Goujeta, ki ga francoski pisatelj tudi podobno opise: Goujet je bil korenjak triindvajsetih let, lep, rdecelicen, modrih oci in mocan kakor Herkul. Ker je nosil lepo svetlo brado, so mu v tovami rekli Zlati gobec (B: 98). Goujet 16 ima v Beznici povsem drugacno vlogo kot Franc. Je namrec Gervaisin skrivni obcudovalec, zlasti odtlej ko jo je presenetil na pol golo, umivajoco si vrat (B: 99). O njunem razmerju je veliko vedela tudi okolica, ki je bila prepricana, da perica s kovacem spi, saj ji je posodil veliko denarja. In tudi sami Gervaise je taksna, ceravno le platonicna, ljubezen ugajala: In ljudje so kmalu zaceli govoriti, daje Goujet do uses zaljubljen v Gervaise. Ona je to dobro vedela in zardevala je kakor dekle; od sramu so se ji lica rdecila kakor jabolka /.../ In ceprav si ni priznala, jo je navdajala silna radost, da jo ljubi tako kakor cisto devico. Kadarkoli jo je kaj zalostilo, se je spomnila na kovaca in lazje ji je bilo (B: 139). Gervaise je torej zapletena v ljubezenski trikotnik med mozem, ljubimeem in obcudovalcem. Njena osebnost je namrec po Duboisu (1973: 25) razdeljena na tri ravni. Gervaisino najnizjo plast predstavlja klobucar Lantier, ki vzbuja v njej pode- dovane nagone. Srednjo plast pooseblja klepar Coupeau, s katerim bi lahko, ce se ne bi ponesrecil, dosegla svoje proletarske ideale. Z najvisjo plastjo pa je povezan kovac Goujet, ki jo opozarja na vrednote. Kot ze mnogokrat doslej je tudi v tem primeru literarna veda uporabila Freudov vzorec, saj bi lahko rekli, da ljubimec vpliva na id, moz defmira Gervaisin ego, Goujet pa je identicen s superegom. Ivan Cankar je verjetno po Beznici prevzel motiv ljudskega slavja, ki je povezan s tragicnim koncem. Pri Zolaju se vme Gervaisin ljubimec Lantier, pri Cankarju pa se veseljacenje prevesi v orgijo, dokler moz ne obracuna z enim od zeninih ljubim- cev. Izvirni motiv je torej transmotiviran, saj v Beznici Coupeau o obracunu le razmislja. Slovenski pisatelj je ohranil dva lika: ljubimca in moza. Cankarjev Franc sicer ima Goujetovo podobo in poklic, a tudi Lantierov znacaj. To pa ima za posle- dico, da Brigitina mati nima platonicnega obcudovalca, ki bi jo opozarjal na moraine vrednote. Zaznamovana je z najnizjo plastjo, saj je tip zenske, ki nenasitno sprejema ljubimee in muci ob tem prisotnega moza. 16 Prav komparaeija s Herkulom je literarne zgodovinarje navajala k misli, da Goujet pooseblja vrednote anticnega kovaca, saj poseduje mero, omiko in stalnost. Zato je tudi edini junak Beznice, ki uide popolnemu propadu (Baguley 1978: 87). Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 165 2.2 Nedovoljeni pogled pri Zolaju in Cankarju Lantier gotovo pospesuje Coupeaujev dokoncni propad, kajpak z namenom, da bi v Gervaise prebudil strast do sebe in stud do moza. Tudi sama Gervaise se je zavedala, da se Lantieru ne bo mogla upreti. Nekoc je Gervaisin pogled na Cou- peaujevo alkoholicno zanemarjenost v zeni zasencil se tisto malo ljubezni, ki jo je cutila do njega (B: 245). S tem se je Lantieru ponudila priloznost, da jo je zvabil v svojo sobo. Po omahovanju je Gervaise pristala, ces da je moz sam kriv, saj jo je pregnal iz postelje (B: 247). Osmo poglavje Zolajeve Beznice se konca z opisom spolnega obcevanja, ki ga opazuje pravkar prebujena hcerka Nana: Medtem ko jo je Lantier potiskal v svojo sobo, se je na zastekljenih vratih kabineta prikazal Nanin obraz. Mala se je pravkar prebudila in potihoma vstala, bila je v sami srajci, se bleda od spanca. Gledala je svojega oceta, kako lezi v lastnem bruhanju. Obraz se ji je prilepil na sipo, ostala je tam in cakala, dokler se ni spodnje perilo njene matere izgubilo pri drugem moskem nasproti. Bila je resna. Imela je velike oci gresnega otroka, podzgane od cutne radovednosti. 17 Tudi tu smo prica mirujocemu nosilcu pogleda, ki mu prozomost zastekljenih vrat omogoca vstop v svet intime in ustvarja iz njega nepovabljenega gosta. Roger Ripoll se je v mnogokrat navajanem clanku Privlacnost in usodnost: pogled vZola- jevem delu (Fascination etfatalite: le regard dans l’oeuvre de Zola) omejil zlasti na dramaticno funkcijo pogleda. Za nas je zlasti zanimiv motiv prepovedanega oz. nezazelenega pogleda, ki se pri Zolaju prvic pojavi ze leta 1859 v pesmi Ljubezen- ska komedija ( L’Amoureuse Comedie). Junak namrec preseneti ljubico v narocju svojega najblizjega prijatelja: Et, la-bas, il voyait, dans un fougueux desordre, Rose aux bras d’un amant s’enlacer et se tordre. 18 Podoben motiv je Zola kasneje uporabil tudi v romanih Radost zivljenja (La Joie de vivre), ko Pavlina preseneti Lazarja z Louise, in Denar (L’Argent), kjer Delcam- bre zasaci Saccarda in baronico Sandorff. 17 Zaradi neustreznega slovenskega prevoda navajamo lastnega po Emile Zola, L’Assommoir, Zola, Les Rougon-Macquart II, edition integrate publiee sous la direction d’Armand Lanoux, etudes, notes et variantes par Henri Mitterrand, Paris, Gallimard Bibliotheque de laPleiade, 1961,632-633. Schwarzev prevod, ki bi ga Cankar lahko poznal, odlomek uposteva: Sie zitterte, sie verlor den Kopf. Wahrend Lantier sie vor sich her seinem Zimmer zudrangte, zeigte sich Nana’s Kopf hinter einer der Glasscheiben der Thiir des Cabinets. Die Kleine war aufgewacht und ganz leise aufgestanden, in ihrem Hemdchen kauerte sie da ganz blaB und verschlafen. Sie sah ihren Vater am Boden in der Schmutzlache liegen; sie preBte ihr Gesichtchen gegen die Scheibe und blieb, um zu warten, bis der Unterrock ihrer Mutter in dem Zimmer des andern Mannes da gegeniiber verschwunden war. Sie war ganz emst. In ihren groBen Augen eines lasterhaften Kindes leuchtete es wie eine sinnliche Neugier auf (Der Todtschlager, Vollstandige Ubersetzung von Willibald Konig, Neu durchgesehen von Armin Schwarz, Budapest, Gustav Grimm’s Verlag, 1894,378). 18 Emile Zola, L’Amoureuse Comedie, Oeuvres completes XV, Lausanne, Cercle du Livre precieux, 1969, 888. V slovenskem jeziku bi se tadva stiha lahko glasila: Tam spodaj pohotnost vidi ognjevito, Rozo svojo na prijatelja ovito. 166 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Znotraj pogleda pri Zolaju pripada posebno mesto otrokom, ki so po nakljucju navzoci na (zanje) nedovoljenem in (za starse) nezazelenem mestu. Za primerjavo navedimo kasnejso ublazeno razlicico istega motiva iz romana Germinal (1885): Zdaj ga je brisala, s krpo ga je drgnila povsod, kjer se ni hotelo posusiti. Moz je bil ves srecen /.../ smejal se je na vse grloin jo privil z obemarokamak sebi/.../ Spet jo je zgrabil, a to pot je ni vec izpustil /.../ Sicer pa je bila tudi pri tovarisih v koloniji to ura norcij, ko je bilo spocetih vec otrok, kakor so jih zeleli. Ponoci je imel clovek vso druzino na plecih. Dobrodusno zbijajoc sale, jo je rinil, uzival ta edini ugodni trenutek dneva in to imenoval svoj posladek, in to posladek, ki nic ne stane. Ona se je z boki in s prsmi, ki so se ji tresle, malce za salo branila. »Kako si neumen, jezes, kako si prismojen!... Estelle naju pa gleda! Pocakaj, da ji obmem glavo.« »Oh, kaj se! Mar takole s tremi meseci to razume?« 19 Zivljenjskih razmer pri druzini Maheu ne moremo primeijati s tistimi v Beznici. V Germinalu gre za spolno obcevanje zakoncev, ki izkoristita odsotnost svojih otrok. V prostoru je prisotna le komaj rojena hcerka, ki se ne more razumeti, kaj se dogaja. V Beznici pa hcerka Nana preseneti mater, ki prevara svojega moza z lju- bimcem. Ripoll (1964: 113-114) poudarja, da pri Zolaju dolocena oseba vstopa na obmocje, ki ji je prepovedano, zato vidi tisto, cesar ne bi smela: umor, goloto ali spolni akt. Toda vidi in je prepuscena grozeci usodi, prepuscena brez moznosti, da bi se ji izognila. Izrocena pa je tudi kazni, ki jo doled zaradi njene prevelike ra- dovednosti. Pogled namrec usmerja kazen nase, obrne se proti tistemu, ki ga je neobzirno izrabil. Prenos obcutka krivde je nelocljivo povezan z nedovoljenim vsiljevanjem ocarajocemu objektu, ki je obdarjen s pogledom obtozevalca. Zanimivo je, da Ripoll isce vzroke taksnih Zolajevih nazorov v pisateljevi pretek- losti, v njegovi navezanosti na mater in v zgodnji ocetovi smrti. Navedena stalisca veljajo za pogled pri Zolaju nasplosno, nikakor pa jih ne bi mogli v celoti uporabiti pri razlagi Naninega pogleda, o center bomo spregovorili v nadaljevanju. Motiv otroka, ki opazuje spolno obcevanje enega od starsev z neznancem ob hkratnem vedenju, kje se nahaja drugi roditelj, je verjetno najpomembnejsi zo- laizem v Cankatjevi Hisi Marije Pomocnice. Ni nakljucje, da se taksen motiv veckrat pojavi prav v Brigitini zgodbi: Ko je bilo ze pozno, so objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali, in mad je bila vesela, vsa rdeca je bila v obraz in se je smejala zvonko. In potem so sli v drugo sobo, hrupoma so zaprli duri in slisal se je cuden krik, smeh, ropotalo je in se prevracalo (HMP: 68). Tudi Lojzkina mati sprejema mnogo obiskov razlicnih tujih moskih: Oblecena je bila v lahko, svedo domaco haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila halja odprta in videla se je bela polt. Sedela sta tesno drug poleg drugega, pila sta in sta se smejala, gospod je ovil roko materi okoli vratu, drugo roko je polozil na njeno 19 Emile Zola, Germinal , prevedel Alfonz Gspan, Ljubljana, CZ, Zbirka Sto romanov, 1987, 180. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 167 nogo, ki se je stiskala k njemu. /.../ Sedela je tarn pol v njegovem narocju, nogaje bila gola do nad kolena. V obraz je bila zardela, mokre so bile oci. Zavzdihnila je, sklonila sejek njemu se blizje, glava sejepritisnila na njegove prsi. »Idiva!« jedejal gospod. Sla sta v drugo sobo; duri so bile priprte in Lojzka je slisala nerazlocen sum, pritajen smeh, polglasne, hlastne besede, grgrajoce, tezko sopenje (HMP: 64—65). V Malcinem opisu je prisoten rahel odmik od vzorca, saj obiski delujejo na njeno mater zelo razveseljujoce, deklicin oce pa v romanu ni omenjen: Ob nedeljah zvecer je bilo vino na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala mati caj in potem je sla z gospodom v izbico. Tam so se zvenketale case, culo se je sepetanje dolgo v noc (HMP: 71). Medtem ko v Beznici Nana opazuje materino spolno obcevanje skozi zasteklena vrata, pa so deklice v Cankarjevem delu pri zacetku spolne predigre navzoce v pros- toru. Samega obcevanja pa ne morejo opazovati, saj so navzoce v predprostoru. Ta je locen od spalnice bodisi z vrati (Brigita) bodisi s priprtimi durmi (Lojzka). Spol- nost torej zaznavajo s pomocjo glagolov slisati in cuti, s cimer se je Cankar nekoliko oddaljil od Zolajeve predloge. Najveckrat se slisi krik in smeh (Brigita), pritajen smeh in sopenje (Lojzka) ali dolgo sepetanje (Malci). Zanemarljiv ni tudi alkohol. Pri Malci je bilo ob nedeljah zvecer ob prihodu materinega ljubimca vselej na mizi vino, ki je deklico tudi omamilo (HMP: 71). Vino se pojavlja tudi pri Brigiti (»Pila je tudi Brigita, HMP: 68). Lojzka pa ponujeno vino kategoricno zavme: Mati je prinesla vina na mizo. /.../ »Ali bi vina, Lojzka?« je vprasala mati. »Ne maram!« je odgovorila Lojzka, ki je lezala na blazinastem stolu in se je igrala s knjigami. Zasepetal je gospod: »Ali ne bi bilo boljse, ce bi... otrok bi morda....« Lojzka ni razumela, nagnil se je bil materi k usesu, ali mati se je zasmejala. »Otrok ne vidi nic... ne govori nic...« (HMP: 64—65). Ripoll je postavil zanimivo tezo, da vzpodbudi pogled pri nosilcu pogleda obcutek krivde in ga usodno zaznamuje. Taksen obcutek je zlasti opazen v Lojzkini zgodbi, saj deklici med materinim obcevanjem busne kri v lica, sram jo je in si za- krije obraz (HMP: 65). Malcino opazovanje matere z ljubimcem je povezano z doloceno naklonjenostjo, saj naj bi materina zveza prinesla obema boljse zivljenje. Otroci se torej znajdejo tako v Beznici kot v Hisi Marije Pomocnice na nepravem, celo prepovedanem mestu. A vendar gre za stanovanje, v katerem zivijo, in ki ga starsi naredijo neznosnega. Poglavje o pogledu moramo nedvomno zakljuciti z epizodo iz Brigitine zgodbe. Deklica ne opazuje le spolnega obcevanja svoje matere, marvec tudi sosedov, s katerimi zivi v skupnosti: Stanoval je tam delavec, grd in slaboten clovek /.../ sam je bil doma in je sedel za mizo, ko je prisla iz druge sobe delavceva ljubica, majhna in debela, neokretna zenska /.../ sla je mimo mize, on pa je nenadoma iztegnil dolgo roko, potegnil je zensko k sebi in ji je pricel trgati bluzo na prsih, tako da je bila hipoma vsa razgaljena /.../ On pa jo je prijel in jo je sunil v drugo sobo, nic ni govoril in se duri ni zaprl za sabo (HMP: 69). 168 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Kakor v prejsnjih primerih je tudi tu deklica prica spolnemu aktu, vendar pogled zdaj ne povzroca krivde, marvec pozelenje. Brigita je namrec pozoma na tega moskega dolgih in nerodnih rok ter nestalnega pogleda. Njuna zveza prihaja do izraza zlasti, ko se nekoc delavec ustavi ob njeni postelji in vrze odejo na tla: Na postelji je lezalo mlado telo, nelepo in grbavo, in vilo se je in je trepetalo, prsi so jecale.... Od tedaj so gledale njene oci za njim, koder je hodil, bale so se in ga klicale. On pa se ni vec ozrl in ni prisel nikoli vec (HMP: 70). Zanimivo je, da postanejo oci pri Cankarju metonimija za Brigitino notranjost, ki jo bo srecanje z delavcem se dolgo vznemirjalo: Vzbudila se je casih Brigita ponoci, spominjala se je in vztrepetal je ves zivot; roke so se stiskale k telesu, tresla se je od nerazumljive divje strasti in prsi so jecale, kakor tisti vecer... Zelela je Brigita in ni vedela cesa - tam zunaj je slo zivljenje mimo in je vabilo. V njenih oceh je bilo zapisano hrepenenje in na obrazu je bil zapisan greh, govoril je iz njenih besed (HMP: 70). Greh, ki je zapisan na obrazu in je berljiv iz oci, pa je mogoce zaznati tudi pri Nani, ko opazuje ze omenjeno spolno obcevanje matere z Lantierom: »Imela je velike oci gresnega otroka, podzgane od cutne radovednosti.« 20 Opis Naninega po¬ gleda se v Beznici pojavi tudi tedaj, ko Lantier deklici v noci babicine smrti odstopi svojo posteljo, kjer je prej obceval z njeno materjo Gervaise: Kadarkolijematiprisla, jelahko videla, kako ji na nemem obrazu sijejo oci; ni spala in se tudi ganila ni; do uses je bila zardela in vse je kazalo, da misli na tiste reci (B: 268). Kasneje se v tovami druzi z dekleti, ki ze imajo stike z moskimi. Z zarecimi po- gledi se je ustavljala denimo na noseci veliki Lizi in polagoma se je v nji razrascalo pozelenje, da mora tudi sama poskusiti (B: 26). Tudi tetino namigovanje na mosko pokvarjenost je Nani s premetenimi ocmi v belem obrazu le se bolj zbujalo pozelenje (B: 330). Pogled pri Zolaju torej ne zbuja svojemu nosilcu le obcutka krivde, marvec tudi pozelenje. V Naninem pogledu je bilo ob opazovanju materinega obcevanja z Lan¬ tierom zaznati le cutno radovednost, ki je kasneje dozorela v pozelenje. Brigita je v podobnem polozaju. Najprej je bila prica delavcevega obcevanja z ljubico, nato pa ji oci odzarevajo notranjost: zeli si, a ne ve cesa (HMP: 70). Med obema deklicama obstaja vendar opazna razlika, saj Nana lahko udejani svoje pozelenje, Brigita pa tega ne more, saj jo delavec zaradi njene invalidnosti zavme, ceravno je bil tudi sam grd in slaboten. Navedenke David Baguley, 1978: Rite et tragedie dans »L’Assommoir«. Les Cahiers Naturalistes XXIII 80-96. France Bernik, 1976: Cankarjeva zgodnjaproza. Ljubljana: CZ. 20 Zaradi neustreznega slovenskega prevoda navajamo lastnega po Emile Zola, L’Assommoir, 633. Tone Smolej, Zolajevi zgledi v Hisi Marije Pomocnice 169 Chantal Bertrand-Jennings, 1977: L’Eros et la Femme de Zola. Paris: Editions Klinck- sieck. Jacques Dubois, 1973: L’Assommoir de Zola. Paris: Larousse. Johan Huizinga, 1970: Homo ludens. O podrijetlu kulture u igri. Zagreb: Matica Hrvatska. Janko Kos, 1972: Opombe. I. Cankar. Zbrano delo XI. Ljubljana: DZS. —1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni institut Filozof- ske fakultete - Partizanska knjiga. Henri Mitterrand, 1966: Etudes, notes et variantes. E. Zola. Les Rougon-Macquart TV. Paris: Gallimard. Paul Pelckmans, 1983: Heredite ou mimetisme familial? Pour une nouvelle lecture du Reve. Les Cahiers Naturalistes XXVIII. 86-103. Roger Ripoll, 1966: Fascination et fatalite: le regard dans P oeuvre de Zola. Les Cahiers Naturalistes XIV. 104-116. Herve Savon, 1967: Introduction. I. Voragine. La Legende Doree. Paris: GF- Flammarion. 7-17. Karl ZlEGER, 1983: Die Aufnahme der Werke von Emile Zola durch die osterreichische Lite- raturkritik der Jahrhundertwende. Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades an der Geisteswissenschaftlichen Fakultat der Leopold-Franzes-Universitat Innsbruck. Innsbruck: samozalozba. Resume L’influence qu’Emile Zola a exercee sur Hisa Marije Pomocnice de Cankar est concentree dans trois figures de femmes. La premiere est celle d’Angelique du roman Le Reve qui a Cankar a probablement inspire le personnage de Tina. Les deux jeunes filles sont vraisemblablement orphelines, engagees dans un triangle amoureux. Si Angelique surmonte son desir en s’identifiant a Sainte-Agnes, ce systeme de valeurs chretiennes fait defaut dans le cas de Tina qui reconnait en Christ l’image d’Edvard a qui elle voue un amour inexauce. Le suicide de la jeune fille figure en consequence extreme de cette relation. Le desir d’Angelique de se faire mariee de Christ a trouve son echo dans le personnage de Malci. La mention de Sainte-Agnes et P image de Sainte-Agathe dans Hisa Marije Pomocnice peuvent constituer une preuve directe a la supposition que Cankar connaissait Le Reve de Zola. La deuxieme herodne interessante de ce point de vue est la petite Nana de LAssommoir - pour sa provenience d’une famille de moeurs douteux. Le regard enfantin qui dans le texte de Cankar observe la relation de la mere avec une personne qui n’est pas son mari, est probablement repris d’apres Zola. II y a egalement des similitudes dans la decouverte du desir par Nana et par Brigita, desir que l’on peut lire dans leurs yeux de pecheresses. Dans son roman, Cankar est extremement attentif a tout ce qui risque d’abuser de Pintangibilite morale et physique de l’enfant. Le corps enfantin est particulierement menace par les adultes, voire par les meres. A titre d’exemple, le personnage de la mere de Brigita. Elle est decrite dans un milieu qui rappelle celui de LAssommoir, elle a un rapport sexuel avec le forgeron Franc dans lequel il est possible de reconnaitre le caractere de Lantier et l’image de Goujet. Dans ce sens, la mere de Brigita est comparable a la bassesse et a P instinct de la blanchisseuse Gervaise, car elle n’a pas d’admirateur qui lui permettrait de former son propre super-ego. La mere de Brigita sert de modele selon lequel sont decrites aussi la mere de Lojzka et, en partie, la mere de Malci. II s’agit de la mere qui commet P adultere sous les yeux de sa fille. La source de ce modele peut se trouver dans LAssommoir de Zola. 170 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Cankar s’est done inspire des personnages d’enfants chez Zola, mais tenait en compte en meme temps les femmes adultes. II choisissait parmi les pecheresses indomptees et les vierges martyres - si l’on se refere a la terminologie de Chantal Bertrand-Jennings. Tous ces personnages s’associent a la sexualite; chez les adultes, elle est demesuree et deviante, chez les jeunes filles revee, imaginee ou liee a Jesus-Christ. UDK 929 Kopitar J. Stanislav Hafner Gradec JERNEJ KOPITAR - NOVI POGLEDINA NJEGOVO OSEBNOST IN DELOVANJE V razmeroma kratkem casu se je Jernej Kopitar znal udomaciti in tudi kot jezikoslovec in slavist uveljaviti v prvi univerzalni fazi dunajske romantike. Posebnosti njegovega dopisovalnega jezika, odvisnega od konkretnega prejemnika, izrazajo Kopitarjevo profilirano osebnost in sluzijo tudi kot oznacba njegovih kultumopoliticnih nazorov, ko jih skusamo razloziti. In a relatively short period of time Jernej Kopitar was able to become oriented and to gain recognition as a linguist and a Slavist in the first universal phase of Viennese Romanticism. The peculiarities of the language of his correspondence, which depend on the addressee, indicate Kopitar’s formed personality and serve as characterization of his cultural-political views, as the author attempts to explain them. 1.0 Nas ugledni slavist Rajko Nahtigal, ki ga - kakor tudi druge slovenske slav- iste iz klasicne dobe slovenske filologije - po mojem mnenju iz interkultume per¬ spective danes se vedno premalo upostevamo, je svojcas zapisal: »V splosnem je moje mnenje, da je treba na vsako tako osebnost (Nahtigal je tu mislil na Miklosica) gledati pod vidikom njegove dobe ter jo iz nje ocenjevati, kaj in koliko je prispevala k napredku na kakrsnem koli kultumem polju in se izogibati anahronizmov ali celo izlivov subjetkivne custvenosti...« (Nahtigal 1950: 189). Te besede veljajo v smislu danasnje znanstvene pragmatike se prav posebno za osebnost in delovanje Jemeja Kopitarja. Ko se clovek danes ukvarja s karakterizacijo in ovrednotenjem Kopitarjeve osebnosti in njegovega znanstvenega profila, opaza, da je prav tezko najti nekaj, kar bi s slovenisticnega vidika lahko dalo kopitarologiji kaksno novo smer. Tako bogata je danes literatura o njem, zacensi od izdaje Kopitarjeve korespondence, ki jo je za tedanji cas izcrpno pripravil Vatroslav Jagic, 1 prek klasicne izdaje vecjega dela spisov, ki jo je v najtezjih casih slovenske zgodovine, leta 1944 in 1945, priskrbel Rajko Nahtigal 2 , pa do fundamentalne biografije Kopitarja iz rok Jozeta Pogacnika. 3 Ce pa upostevamo se zbomike, ki so se pojavili leta 1981 4 in ob stopetdesetletnici Kopitarjeve smrti v Ljubljani 5 in na Dunaju, 6 lahko ugotovimo, da se je domaca in mednarodna slavistika znala oddolziti spominu vehkega slovenskega znanstvenika. 1 Vatroslav Jagic (Jagic), Pis’ma Dobrovskago i Kopitara , Sanktpeterburg, 1885; isti, Novyjapis’ma Dobrovskago, Kopitara i drugih jugozapadnyh slavjan, Sanktpeterburg, 1897. 2 Rajko Nahtigal, Jemeja Kopitarja spisov II. del, 1. 1944; 2. 1945. 3 Joze Pogacnik, Bartholomdus Kopitar, Leben und Werk, Miinchen, 1978. 4 Kopitarjev zbomik, Slavisticna revija 29, 1981. 5 Kopitarjev zbomik, Ljubljana, 1996. 6 Bartholomaus (Jernej) Kopitar, ur. Walter Lukan, Wien, 1995. 172 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Kopitarjevo zivljenje je potekalo v dobi, ki so jo na zunaj oznacevali Napoleonovi dogodki in Dunajski kongres. Ravno zaradi tega pa se je znala izogibati etnocentricnih vidikov. V kulturni sferi so tedaj prevladovali aspekti cloveske univerzalnosti, razuma in cutnosti, v raziskovalni tehniki pa je vladalo nacelo odprtih sistemov misljenja. V slovenskem kulturnem prostoru je ta doba rodila prerodno gibanje z odmevi racionalisticne miselnosti. V vecnarodni adminis- trativni celoti stare Avstrije pa se pojavijo pri nenemskih narodih, Cehih, Slovakih in Slovencih, razlicni osnutki razsvetljenstva. Ceski orientalist Josef Dobrovsky, ki ga je Frantisek Palacky v nekrologu imel se za historicno kriticnega empirika (Palacky 1956: 21.65), in nas Jemej Kopitar, pravnik in klasicni filolog, sta postala, kakor je vsem znano, utemeljitelja slovanske filologije oziroma slavistike. Dunaj kot metropola kultumokomunikacijske skupnosti je tedaj se igral vlogo kultumega stimulatorja v transnacionalnem smislu. 1 . 0.1 S kaksnim slavisticnim standardom je tedaj Dunaj sprejel Kopitarja, nam kazejo spisi jezuita Franza Karla Alterja, ki je bil od leta 1779 najprej kustos dunaj- ske univerzitetne knjiznice in lektor za diplomatiko na dunajski univerzi. V predgo- voru k svoji knjigi Beitrag zur praktischen Diplomatikfiir Slawen, inbesondere fur Bohmen, 1801, pripoveduje, kako mu je pri prevajanju dveh cmogorskih dokumen- tov za tajno drzavno pisarno (Geheime Staatskanzlei) pomagalo znanje uceno slovanskega jezika (Gelehrtslavische Sprache), ker se - citiram - Slovani v svojih spisih vedno bolj priblizujejo »slavonizmu«, ravno tako kot se »vulgami Grki« vse bolj priblizujejo helenizmu, to se pravi novemu humanizmu tedanjega casa. Alter pri tem se ne misli na vlogo modela grskih narecij v slovanski romantiki, ki je igrala tako pomembno vlogo pri Kopitarju. V predgovoru nas se bolj preseneca trditev - citiram ponovno v prevodu - da se mora Cerkev zahvaliti uceno slovanskemu, se pravi cerkvenoslovanskemu jeziku tedaj se ruske redakcije, da so se postavile meje prizadevanju Primoza Trubarja in Juraja Jurisica, ki sta hotela uvesti luteranstvo v juznoslovanskih dezelah. Tudi ta izjava se nikakor ne ujema s Kopitarjevo oceno protestantizma. V istem uvodu k svoji knjigi nam Franz Karl Alter nudi tudi pregled tako imenovanih »vulgarno slovanskih jezikov«, ki jih deli na sledece jezike in narecja - citiram v originalu: Bohmische, die Pohlische, Bdmisch.Pohlische, Mahrische, Hanakische, Slowakische, Dalmatinische, Croatische, Syrmische, Ser- vische, Russniakische, Bosnische, Crainerische, Cdrntische, Slowdnische (Franz Karl Alter 1801, V). Ce primerjamo s temi izjavami slavisticno strokovne spise Kopitarja iz prve dunajske dobe, jasno opazimo dimenzije Kopitarjevih zaslug za pridobivanje neoporecnih spoznanj o slovanskem kulturnem svetu. Odprt za vse novo in enciklopedicno usmerjen, se je Kopitar v najkrajsem casu udomacil na Dunaju in si znal pridobiti dosti znancev in prijateljev, seveda pred- vsem med rojaki, ki so tedaj ziveli na Dunaju. Spretno je znal izkoristiti informacij- ski deficit vedozeljnega Dunaja, zlasti kar zadeva tedaj tako aktualni polozaj naro- dov na Balkanu. Tako je kmalu zaslovel kot splosno priznan strokovnjak za slovan- ska vprasanja v Drzavnem cenzurnem uradu in v Dvomi knjiznici. 1.1 V znanstvenem svetu Dunaja je tedaj v teoriji jezikoslovja vladalo razs- vetljensko misljenje filozofa G. W. Leibniza, ki se je med drugim zavzemal tudi za Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 173 to, da doda »abecedi logicnih operacij« poseben univerzalni jezik, neke vrste »lin- gua academica«, v katerem bi se dalo ustrezno izrazati pri raziskovanju filozofije. Leibniz si je prizadeval tudi za empiricno inventarizacijo govorjenega jezika, tako da bi se povecala funkcionalna zmogljivost jezika ter prisli med ljudi modrost in znanost (Leibniz 1986: 205). Kakor pricajo domaca teoretska in empiricna dela razsvetljenske dobe slovenskega knjiznega jezika, spisi Japlja, Kumerdeja, Pohlina in Linharta, je Kopitar ze v Ljubljani imel priloznost, da se seznani z nazori Leib- niza (Orzechowska 1987: 305-325). Zato se je na Dunaju tudi z veliko vnemo udelezeval razprave dunajskih romantikov o aplikaciji racionalnih modelov inven- tarizacije nemskega govorjenega jezika. Ko je centralna oseba napredne struje Frie¬ drich Schlegel zacel 1812 izdajati svojo revijo Deutsches Museum, se je programu te revije takoj pridruzil. Ze v drugem zvezku se je javno obmil na Schlegla s pis- mom fiber ein osterreichisches Idiotikon. Na kratko je opisal avstrijski polozaj le- ksikografske literature in med drugim obzaloval, da je gradivo, ki ga je zbral Janez Sigismund Popovic (Popowitsch), ohranjeno samo v rokopisu. Kot vzorec takega slovarja Kopitarju sluzi Stalderjev Schweizerisches Idiotikon 1806-12 (Loffler 1980: 23). Idiotikon je treba razumeti kot izraz za govoijeni jezik v narecjih. Kopitar opozarja, da sestavljalcu avstrijskega idiotikona ne bi bilo treba razumeti »slovan- sko«, moral bi samo »referirati« natancno to, kar slisi. Potem bi se ze nasli tudi slovanski znanstveniki, ki bi razlozili to ali ono slovansko izposojenko. Ob koncu pisma Kopitar ponavlja svojo prosnjo Schleglu, da bi nam tudi on kot ugledni poznavalec jezika - citiram - »polozil ustanovitev takega idiotikona na srce«. Kopitarjevemu pismu je Schlegel v isti stevilki revije pridruzil dolgo pri- pombo izdajatelja, v kateri predlaga ustanovitev posebnega drustva Gesellschaft der vaterlandischen Sprachforscher, prijateljev in poznavalcev splosnega nemskega je¬ zika in opazovalcev posebnega avstrijskega jezika in narecij. To drustvo bi moralo imeti skupno srediscno tocko. Koncna redakcija bi morala biti samo v enih rokah in se zaupati samo enemu ucenjaku. Za to delo bi bil po mnenju Schlegla gotovo naj- bolj sposoben spostovani avtor pisma, to se pravi Kopitar. Seveda, dodaja Schlegel, ce mu to dovoljujejo dmge obveznosti. Preseneca nas tako dobro strokovno mnenje Schlegla o Kopitarju tudi v germanistiki. To je ozadje Kopitarjevega sporocila pri- jatelju Jakobu Zupanu: »Cum Schlegelio prandi nuper apud Humbold legatum Prussiae. ita me persequuntur hi Tedeschi. Schlegelio scripsi publice (in deutschem Museo) de idiotico austriaco, et ipse publice respondit cum multis complimentis, quibus tua vanitas patriotica, si legeret, mire gloriaretur!« (Pismo Kopitarja Zupanu od 14. oz. 7. novembra 1812). 7 Kopitar je objavil v reviji Deutsches Museum se tri prispevke: poleg prvega pisma, o katerem je ze tekla beseda (II, 10. 342-343), se foneticno zanimiv clanek: Uber die unmusikalische Beschaffenheit der deutschen Sprache (II, 12. 533-535), nato porocilo: Kurze Nachricht uber die Handschrift des altdeutschen Gedichtes Gottfried von Bouillon, angeblich von Wolfram von Eschilbach (II, 7. 72-76) in zadnji prispevek: Die deutsche Orthographic. Von einem Kosaken, an den Heraus- 1 Glej Jagic, Novyjapis’ma, l.c. 247. 174 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september geber (II, 12. 517-540). Najbolj siroka in tudi znanstveno ambiciozna je razprava o nemskem pravopisu: v vlogi sina bogatega ukrajinskega kozaka razpravlja Kopitar o prednostih in slabostih razlicnih crkopisov, deloma v obliki fiktivnega pogovora z nekim francoskim Abbejem, deloma pa z ruskim menihom Afanazijem in nekim Nemcem Wolkejem (=oblak). Afanazij seveda hvali cirilico kot bozjo iznajdbo, medtem ko jo Francozi uporabljajo kot karikaturo, nemski pravopis pa je po mnenju Nemca samega tako povrsen (»schlendrianisch«), samovoljen in naravnost muhast, da ga ne samo »dame« in neizobrazeni ljudje, temvec tudi poklicni ucenjaki nikoli ne bodo mogli obvladati. Dovolite tu mojo osebno pripombo, da ta ugotovitev o nemski ortografiji velja se danes! Dialogu sledi dolga in nacelno zasnovana razprava o ureditvi idealnega crkopisa, vprasanje, ki je v slovenski slovnici mucilo Kopitarja in ki ga poznamo iz slovenskega abecednega boja. Za nas so Kopitarjeve izjave pomembne, ker se je tu zavzemal za logicno-pomensko funkcionalno nacelo ureditve abecede: Crkopis, pravi Kopitar, ki zna izrazati vse odtenke dogajanj, vse modifikacije misljenja, mora biti na prvem mestu ravno tako kakor govorjeni jezik (Redesprache). Glavna naloga crkopisa je, da oznaci glasove jezika. Abeceda vsakega naroda bi morala imeti toliko crk, kolikor ima ta jezik glasov. Noben glas ne sme imeti vec kot en znak in noben znak vec kot en glas. Lahko smo prepricani, pravi Kopitar, da je prvi izumitelj iznasel le toliko znakov, kolikor je imel njegov jezik glasov. Ocitno je, da se je tu Kopitar priblizal logicno-funkcionalnim nacelom danasnje fonologije. Zanimive so v tej razpravi, o kateri bi mogli se dolgo govoriti, tudi misli o mehanicni prestavitvi glasov v crkopis in Kopitarjeva kritika Klop- stocka, da se doseze - citiram - »maksimum enostavnosti in uporabnosti crkopisa«. Vse ugovore, tudi te, ki zadevajo samobitnost nacionalnih crkopisov, skusa Kopitar razveljaviti z ocitnimi prednostmi primerjalnega jezikoslovja, politicnega in literar- nega obcevanja med posameznimi narodi, s ciljem, da »se medsebojno priblizajo danes tako veckratno razcepljene druzine cloveskega rodu«. 1.2 Omenil sem, da se je Kopitar ze v svoji slovenski slovnici ukvarjal z vprasanjem enotne abecede za slovanske jezike in ugotavljal, da je grsko-slovanska cirilica mnogo pripravnejsa od latinice, ker zahteva za vsak glas svoj posebni zapis. Tukaj je Kopitar omenjeni model razsiril v razseznostih prve dunajske dobe, ko se je ucil s svojim prijateljem Jakobom Zupanom hebrejscine, se srecaval z dunajskim romantikom Schleglom in postal prijatelj profiliranega profesorja orientalskih je- zikov Johanna Jahna. 8 Znanstveno zgodovinsko pa je potrebna ugotovitev, da se je ze tedaj zavzemal za fonetsko-funkcionalno nacelo zapisovanja jezikov, leta 1813, se pravi stiriindvajset let pred tovrstno koncepcijo germanista Rudolfa von Raumerja, 9 ki je pozneje zaslovel s to tehniko. 1 . 2.1 Na tem mestu pa moram zapisati zgodovinsko resnico, da je Friedrich Schlegel lahko izdajal svojo tudi splosno gledano zelo napredno revijo Deutsches Museum samo dve leti, 1812 in 1813. Po Schleglovi lastni izjavi zato, ker dunajska publika ni imela veliko vec obcutkov kot stari »strozak« in se manj pravilne 8 N. Petrovskij, Pervye gody dejate’nosti V. Kopitarja, Kazan, 1906, 443. 9 Rudolf von Raumer (1815-1876), Sprachwissenschaft, Hans Arens, Miinchen, 1955, 213-217. Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 175 presoje. 10 Oprostite, da zaradi drugacne semantike nisem mogel pravilno prevesti besede »strozak« — »stara plevnica« ne pove vsega, »slamnica« tude ne, se manj »slamnjaca«. Poznamo le prazno slamo, ki v slovenscini ni neumna slama. Pravimo pa: Kjer slama, tam slava. 1.3 Zgodovinarji slavistike smo hvalezni Vatroslavu Jagicu, da je v izdaji Kopi- tarjeve korespondence, ki je izsla v Berlinu in Sanktpeterburgu leta 1885 in 1897, objavil tudi petdeset Kopitarjevih pisem Jakobu Zupanu, profilirani osebnosti slovenskega razsvedjenstva in zastopniku janzenisticno usmerjenega jozefinskega dusnega pastirstva v Ljubljani. Zupan je po bogoslovju v Ljubljani in na Dunaju, kjer se je druzil s Kopitarjem, od 1811 dalje kaplanoval v Smarju pri Ljubljani in od leta 1815 naprej bil profesor stare zaveze na ljubljanskem bogoslovju ter profesor orientalskih jezikov v ljubljanskem liceju. * 11 Na ta nacin je bil Kopitarju ustrezen naslovnik in postal celo »amice intimissime«, kakor ga imenuje v pismu z Dunaja 31. marca 1810 (Jagic 1897: 188). V Jagicevi izdaji najdemo Kopitarjeva pisma od leta 1809 do 1821, to se pravi iz casa, ko Zupan se ni bil v javnem sporu z domacimi cerkvenimi in drzavnimi oblastmi. V mnogih pogledih nas danes ta pisma pre- senecajo: nikjer drugod Kopitar namrec ni govoril tako odkrito in povedal tega, kar je v resnici mislil in cutil, in nikjer drugod ni uporabljal tako ekspresivnih poliglot- nih sredstev pisane besede. Razumljivo je tudi, da nikjer drugod ni uporabljal v toliksni meri slovenskega besedila z ljubljanskim pogovomim jezikom. Hvalezni smo Stanislavu Suhadolniku, da je resil Kopitarjevo cast in dokazal, da je Kopitar zalo dobro poznal tedanjo slovenscino in jo tudi uporabljal (Suhadolnik 1981: 171— 183). Ze v prvem pismu z Dunaja v Ljubljano spodbuja Kopitar Zupana: »Werden sie spes nostra« (25. 10. 1809, Jagic' 1897: 182) in 24. aprila 1811 ze javlja Kopitar svojemu ucitelju Dobrovskemu, da bo Zupan postal »noch der geschmackvollste Stockslave« (najokusnejsi pristni Slovan), kar pomeni pri Kopitaiju najvecji kom- pliment na podrocju slovenstva in znanja slovenskega jezika (Jagic 1885: 194). Kar zadeva Kopitarjev odnos do janzenizma, izvemo tudi samo iz njegovega pisma Ja¬ kobu Zupanu 6. avgusta 1810, da se je od janzenizma ze zgodaj oddaljil. Priznal je namrec na tern mestu: »/.../ sed natura et populus se moquent de vos Jansenismens: natura vincet na sadnje: deswegen habe ich mich auch als einsichtsvoller Egoist auf ihre Seite geschlagen« (Jagic 1897: 199). Tu pravi Kopitar na svoj posebni nacin, da se narava in narod odklonilno odnosita k janzenizmu in da bo nazadnje vendarle zmagala narava. Zato se je tudi on kot uvideven egoist okrenil na njeno stran. 2.0 Kopitaijeva pisma Jakobu Zupanu nudijo lep primer Kopitarjevega poliglot- nega dopisovalnega jezika z latinskim, nemskim in slovenskim osnovnim jezikom. V ze omenjeni analizi Kopitarjeve dopisovalne slovenscine je Suhadolnik ugotovil, da je ena iz znacilnosti njegovega pisemskega sporocila odvisnost od konkretnega prejemnika pisma in ta osebnost prihaja na dan predvsem v pismih Zupanu. Poleg tega pa tudi ne najdemo nikjer vecjega stevila jezikovnih interferenc v tako 10 Deutsch-osterreichische Literaturgeschichte; citat iz Nagl-Zeidler-Castle, 2,1914, 880. 11 Stane Suhadolnik, Zupan (Suppan, Zupan) Jakob, 1785-1852, Slovenski biografski leksikon, 4, 1980-1991, 870-873. 176 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september sistematicni organizaciji besedila. V sproscenem vzdusju pisanjaprijateljskihpisem je Kopitar prav lahko igral na celi klaviaturi interferenc jezikov, ki jih je poznal, saj mu je bil Zupan tudi v tem pogledu ustrezen partner. Jezikovnostatisticni pregled, ki sem ga bolj obsimo objavil na drugem mestu, 12 nam pove, da je vecina teh petdesetih pisem Zupanu, in sicer sestindvajset, pisana ali sploh latinsko ali pa pretezno latinsko, v dvanajstih pismih vlada v osnovnem jeziku ravnotezje med latinscino in nemscino, devet pisem je pisanih pretezno nemsko in samo v treh pismih prevladuje slovenski jezik. So tudi pisma, v katerih se jezik menja od poglavja do poglavja, najveckrat pa se spreminja po stavkih. In¬ terference so navadno nemske, latinske, slovenske, francoske, italijanske ali celo starogrske. Ce niso stalne besedne zveze ali stavki, morajo biti na vsak nacin v skladu s stavcno kongraenco osnovnega jezika. Najdemo pa tudi pisma, kjer ima vsako poglavje svoj jezik (Jagic 1897: 213-215; 229-232), najveckrat menja jezik od stavka do stavka, npr.: »Meni gre po glavi, da jih bodo sa notariusa postavili: to mi ni prav: ich will Sie nicht als Geschaftsmann, sondem als Gelehrten, cujus et post fata aetema existas memoria, wissen« (l.c. 188). Najti pa je tudi stavek: »Top! Ich lasse mich nicht zweimal bitten, ut te tikam« (l.c. 192). Ko pregledujemo tehniko Kopitarjevega funkcionalno-racionalnega mesanja in preklaplanja jezikov ne glede na organsko celoto jezika, opazimo, da vnasanje tujih elementov v osnovni jezik izvira iz Kopitarjevega iskanja bolj tocnega bodisi custveno bodisi situativno ustreznejsega izraza v katerem od sosednjih jezikov, o cemer pricajo sledeci primeri: »/.../ Tu autem vir esto, nec servus nec Wildfang, in medio virtus.« (l.c. 219), ali: »/.../ cetemm Auskunft dariiber habebis proxime« (l.c. 239), ali: »/.../Sed scribe ettualiquando, et Vodnikumpodregaut scribat« (l.c. 249). V mnogih primerih so vzrok Kopitarjeve uporabe drugega jezika stalne be¬ sedne zveze, frazemi ali frazeoloski sklopi. Npr.: »Carantanica ante novembrem non prodibunt. Sed tunc, ut spero comme il faut« (l.c. 256), ali »Vale et sis minus rejen, et majus, veden et poveden i.e. diligens ordentiich« (l.c. 261), ali pa »Lepo po mali emerget et nostra bibliotheca ex obscuri...« (l.c. 261) in stavek kot: »Erat jam turn fein glawza« (l.c. 265). Najbolj semanticno - jezikovno ambiciozne so take interferencne konstrukcije, ko Kopitar prestavlja frazeoloske sklope enega jezika v drugega, npr.: »/.../ pa je vidil, da ne pojde, et sic alias stmnas intendit.« To pomeni nemsko: »anderere Seiten aufziehen«, »napeti drugacne strune«, kar je znan frazem tudi v slovenscini. Ali pa se drug lep primer: »/.../ sed sit ex der Tanz« za nemsko »und aus ist der Tanz« (l.c. 227). 2.1 Take pisno-govome poliglotne posebnosti Kopitarjevih sporocil Jakobu Zu¬ panu povzrocajo seveda tudi temna mesta v navedenih pismih, in jih je danes le tezko razumeti, ker ni vec znano ozadje dane situacije. 12 S. Hafner, Uber den polyglotten Briefstil von Jemej (Bartolomaus) Kopitar (1780-1844), Ars transferendi, Sprache, Ubersetzung, Interkulturalitat, Festschrift fur Nikolai Salnikow zum 65. Geburtstag, Frankfurt, 1997. Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 177 Kopitar je pisal 16. oz. 27. junija 1814 Zupanu sledece: »Wanderer (alia Vin- dobonensis ephemeris) ante 8 dies die Raizen und Griechen publice compromisit, quod male exceperint revertentes heroas; sed male pro redactore et imprudenter pro republica; nam klagavemnt ilium, nec ideo minus nos nemzos odient. Sic a nemine amamur, nec in Polonia nec in Italia, nec in Slavonia, quia - nemci sumus, nec sper- anda meliora! Quid e contra Russi! basiant nemzos et tartaros, et Graecis ordines dant, et Dalmatis. In hundert Jahren, si sic pergunt, erimus omnes Russi!« (l.c. 266). V prevodu: »Wanderer (neka dunajska revija) je pred osmimi dnevi javno kom- promitirala Srbe in Grke, da prav malo cenijo junake, ki se vracajo. To ni dobro za urednika in je neprevidno v odnosu do javnosti. Tozili so mu (nem. »klagen«, kla- gaverunt), da prav nic manj ne sovrazijo nas Nemcev. Tako nas nihce ne ljubi, ne na Poljskem, ne v Italiji, ne v Slavoniji, zato ker smo pac Nemci in ker nic boljsega ni pricakovati! Kako popolnomadrugace se obnasajo Rusi! Poljubujejo Nemce in Ta- tare, Grkom pa podeljujejo odlikovanja in tudi Dalmatincem. Ce bodo tako nadalje- vali, bomo v sto letih vsi postali Rusi.« Poraja se tezko vprasanje, kaj naj navedeni odlomek casopisa Der Wanderer, stevilka 156 od 5. VI. 1814 pravzaprav pomeni. Se mar tu Kopitar res priznava za Nemca, kot izgleda na prvi pogled in kot je del tega besedila brez pomisleka prevedel v ruscino Vatroslav Jagic v svojem predgovoru k izdaji novih pisem Do- brovskega in Kopitarja in drugih juznozahodnjih Slovanov, 1897: »Ohh xanoBajiHCb Ha ra3eTy h 6yq,yT Rnpeq,h Hac HeMu,eB em,e donee HeHaBH^eTb. TaKHM o6pa30M hhkto He jik>6ht Hac, hh b IloJibuie, hh b HTaJIHH, HH B CnaBOHHH, nOTOMy HTO MbI - HeMIJbl H He OTKy/;a Ha^,eHTbu,H Ha Jiynmee. A HanpoTHB IlyccKHe! Ohh u;eJiyiOTca c HeM- n,aMH h TaTapaMH, rpexaM h ^aJiMaTHHijaM ^aioT op^CHa. Tepea cto JieT, ecjiH Tax noHfleT, oy^eM Bee Py cckhmh « (Jagic 1897: XXVIII). Ali je tak prevod v uscino res upravicen, ali se ima Kopitar res za Nemca? Kopi¬ tar, ki je ze leta 1810 objavil na Dunaju svoj znameniti kultumopoliticni program patrioticnih fantazij Slovana Avstrije? Imamo namrec dosti izjav tudi v pismih Zu¬ panu, ki nasprotujejo interpretaciji, da velja v tern pismu kljucni izraz Nemec kot priznavanje nacionalni pripadnosti. Na vec mestih, tudi v pismih Zupanu, se Kopitar jasno solidarizira s tako imenovanim »mi-priznanjem« - mi Kranjci, mi Slovenci itd. in izjavlja, da se cuti Slovenca. 13 Poskusal bom resiti to zagonetko takole: Ko pregledujemo znanstveno-zgo- dovinsko ozadje navedenega Kopitarjevega pisma Zupanu, lahko ugotovimo, da se je Kopitar ravno v letih od 1811 do 1823, potem ko je dobil v roke Zivljenje Kle- menta Ohridskega, 1802, zelo intenzivno ukvarjal s tem zivljenjepisom, ki ga pripisujejo nadskofu Theofilaktu posebnem pomenu besede: »napaXapovzeg oi>v rodg ayfovg oi ozpaxitzxai avdpomoi Pdafiapoi Nspiz^oi yag...« (Tunickij 1972: 108). Po nasem: »Vojaki, barbarski ljudje, bili so namrec Nemci, so 13 Ibidem, 111 . 112 . 178 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september zagrabili presvete /.../«, se pravi ucenec slovanskega apostola Metoda, ki so jih bavarski vojaki izgnali iz mesta (Dujcev 1981: 279-301; J. Bujoch 1958: 133.134; PeyfuB 1991: 157-165). V tem slavisticno tako pomembnem spomeniku, ki ga je Dobrovsky bolj cenil kot Kopitar (Jagic 1885: 218.229.357.396.476.478.479. 4781.483.484; Jagic 1897: 782) je grski ali bolgarski zivljenjepisec - Franc Grivec pise »Vizantijc« - (Grivec 1960: 152), kakor smo videli, porocal, kako so bavarski vojaki kot zastopniki zahodnega, latinskega pokristjanjevanja alpskih Slovanov pre- ganjali ucence Metoda. Mogoce je, da se je Kopitar ze tedaj kot privrzenec karantanskega sistema (Haf- ner 1996: 24.25) cutil prizadetega, ker tudi njega, kot zastopnika nemskega stalisca, to se pravi kot »Nemca«, nihce ne ljubi, ne na Poljskem ne v Italiji ne v Slavoniji. Tako se po mojem mnenju v tem pismu prvic pojavlja polariteta med zahodnjaskim konceptom in ruskim »panslavisticnim orientalizmom«, kakor ga je pozneje i meno- val Kopitar sam - polarizacija, ki ga je spremljala, kakor je znano, celo zivljenje. 2.2 Ta polarizacija med zahodno in vzhodno usmeritvijo slavisticnega razisko- valnega dela, zlasti kar zadeva prioriteto latinskega pokristjanjevanja Slovanov, se pojavlja pri Kopitarju v zadnji tretjini njegovega zivljenja, in to vedno bolj odkrito in absolutno. Y enaki meri se zozuje tudi njegov slavisticni in jezikoslovni delo- krog, kar velja posebno za njegova zadnja desetletja od 1834 naprej. Leta 1836 je izsla njegova najreprezentativnejsa znanstvena knjiga Glagolita Clozianus, v istem letu pa tudi njegov polemicni clanek: Ursprung der slavischen Liturgie in Pan- nonien , 14 v Wiener Zeitung paje Kopitar 1840 sebe oznacil kot znanstvenika, ki je »panslavisticni orientalizem zmanjsal na pravo mero.« 15 Zato se ne cudimo, da je ob izidu prvega zvezka Kopitarjeve korespondence z Dobrovskim leta 1885, kjer se prvic pojavljajo nasprotja med zahodno in bolgarsko usmerjeno slovansko medievistiko, objavil v zvezi s Kopitaijevo polarizacijo za- hod-vzhod najbolj ostro kritiko ruski zagovomik »slavjanofilstva« Anton Se- menovic Budilovic (1846-1908), kritiko Kopitarjeve latinitete in avstrijanstva, ki ji niso mogli docela slediti niti ruski slavisti, kakor nam to dokazuje knjiga N. Petrovskega, Pervye gody dejatel’nosti V. Kopitara, Kazanj 1906. 16 Budilovic trdi med drugim, da je Kopitarjev razvoj od jezikoslovca, ki v zacetku hvali cirilico in potem priporoca le latinico, posledica njegove »ultramontanizma«, katolistva, ki priznava samo dogme in papezevo oblast. Kopitarjevi nazori, pise Budilovic, niso rezultat mime znanstvene posplositve »obobscenija«, marvec zgolj apriome trditve, vnaprejsnja prepricanja, izhajajoca iz ozkega regionalizma in patri- otizma, ker je na vsak nacin hotel poavstrijaniti »avstrijacit’ vse svjascenija pre- danijaSlavjan, vtomcisleicerkovno-slavjaskij jazyk« (l.c. 405). Budilovic (1886: 405) tudi ugotavlja, da je to »ultramontanstvo in avstriacevstvo« veliko bolj razvito 14 Kopitar, Ursprung der slawischen Liturgie in Pannonien, Der osterreichische Geschtsforscher, 1, Wien, 1838,501-515. 15 Wiener Zeitung, 1840, stev. 72. 16 N. Petrovskij ugotavlja v svojiknjigi Pervye gody dejatel’nosti V. Kopitara, Kazan’, 1906,741 celo: »Vpolne blagozelatel’no otnosilsja Kopitar k pravoslavnym...« Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 179 pri Kopitarju kakor pa pri Dobrovskem - to je ena izmed redkih trditev, ki se danes drzijo. Budilovic pa tudi posplosuje, da je Kopitar videl v Rusiji zastopnico popol- noma drugacnega cerkvenega in politicnega sistema, celo popolnoma drugacen kul- turni svet. Zato baje tudi ni mogel ljubiti Rusije in ni mogel biti do nje pravicen. Na nekem mestu ugotavlja Budilovic, da je bil Kopitar »cesarski katolik«, kar da po- jasnjuje vsa protislovja njegovega misljenja in znacaja. Na koncu prihaja Budilovic do zakljucka, ki je zadosti zmeren: Niti Jakob Grimm v germanski filologiji niti Dietz v romanistiki se ne moreta hvaliti z vecjimi zaslugami kakor jih ima Do- brovsky in v manjsi meri tudi Kopitar na podrocju ustanovitve slavistike« (Budilovic 1886: 397—414). 3.0 Kopitarjev odnos do sozitja zahodne in vzhodne cerkve prihaja najbolj jasno do izraza v prevodih ruske krmcije, nomokanona iz leta 1816, ki so bili objavljeni v dunajskih Jahrbiicher der Literatur od 1823 do 1826, in v konfliktu s pripadnikom stroge dunajske restavracije Franzem Bernhardom Buchholtzem (Hafner 1995: 233-243). Oceno te izdaje krmcije, ki je tudi Kopitar ne jemlje za pravo mnenje rus- kega pravoslavja, temvec le za nekaksen »curiozum«, katerega napake je pac treba popraviti, pa je Buchholtz kot urednik revije, ne da bi za to vedel Kopitar, samo- voljno opremil s svojimi obsimimi kritikami in pripombami, ki so bile naravnost v nasprotju s Kopitarjevim mnenjem, s cimer je tudi krsil avtorske pravice. Te pri- pombe je Kopitar imenoval v pismih svojim prijateljem »curialistische Anmerkun- gen« (kurialistcne pripombe) in »Durchspickungen« (pretikanja) - bile so zares krivicne in zaljive. Danes jih lahko razumemo le, ce upostevamo stalisca stroge ka- toliske restavracije, ki jih je zastopal krog Clemensa Hofbauerja, pisatelja, s katerim Kopitar - kakor zvemo iz njegovih pisem - ni bil v dobrih odnosih (Hafner 1995: 20 - 21 ). Kopitarjevo razmeroma velikodusno stalisce do vsebine ruske krmcije iz leta 1816 nam postane nekoliko bolj razumljivo, ce upostevamo med drugim tudi tole- rantno stalisce, ki ga je zavzemal Kopitarjev znanec Friedrich Schlegel v svojem leta 1823 napisanem znamenitem predgovoru h knjigi: Hermann Josef Schmitt, Harmonie der morgenlandischen und abendlandischen Kirche s podnaslovom: Entwurf zur Vereinigung bey der Kirchen in z dodatkom Nebst Anhange iiber die anerkannten Rechte des Primats in den ersten acht Jahrhunderten, Dunaj 1824. Friedrich Schlegel se namrec v svojem predgovoru k tej harmoniji med orientalno in zahodno cerkvijo s cerkvenozgodovinsko poucnim dodatkom o pravicah primata v prvih osmih stoletjih zelo strpno in duhovno poglobljeno sklicuje na zdravo pamet pri obsojanju zunanjih ovir zdruzitve, saj po njegovem mnenju pravih dogmatskih ovir sploh ni. Svoj uvod, ki obsega osem strani, koncuje Schlegel s pozivom, znacil- nim za dunajsko romantiko: »Podajte si roke, vi stanovalci zemlje in povzdignite z radostjo svoj glas k slavospevu.« To je primer zmeme dunajske katoliske romantike, katere pripadnik je bil Friedrich Schlegel, v se vecji meri pa Kopitar. Tako liberalno stalisce glede vprasanja zdruzitve zahodne in vzhodne cerkve potrjuje tudi pismo Kopitarja znamenitemu nemskemu prijatelju germanistu Jakobu Grimmu na predvecer leta 1824. Tu beremo: »Aber der Christ sollte in der ganzen Christenheit sich heimlich fiihlen, und dazu ware es schon lange gekommen, nisi 180 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september theologi essent, die auch an der ersten Entzweyung schuld sind. Wir zwey wollen’s halten, als waren keine Theologen etc.« (Vasmer 1938: 12), v prevodu: »Kristjani bi se morali pocutiti doma v vsem krscanskem svetu, do cesar bi ze zdavnaj prislo, nisi theologi essent, ce ne bi bilo teologov, ki so krivi tudi prvega razdora. Za naju naj velja, kakor da ne bi bilo teologov etc.«. Prizadeval sem si navesti nekaj po mojem mneju znacilnih tock iz zivljenja in delovanja velikega slavista Kopitarja v zvezi s casovnimi vplivi njegovega tedan- jega dunajskega okolja. Morda se mi je posrecilo vnesti nekaj novih pogledov v danes ze tako bogato kopitarologijo. VlRI IN LlTERATURA F. C. Alter, 1801: Beitrag zurpraktischen Diplomatikfiir Sloven vorziiglich Bohmen. Wien. A. Budilovic, 1886: Dobrovskij i Kopitar. Zumal Ministerstva narodnago prosvescenija. Sanktpeterburg. J. BUJNOCH, 1958: Zwischen Rom undByzanz, Leben und Wirken der Slavenapostel Kyrillos und Methodios... ubersetzt, eingeleitet und erkldrt von Josef Bujnoch. Graz (Slavis- che Geschichtsschreiber, 1). U. DUJCEV, 1981: Proucvanija varhu srednovekovnata balgarska istorija i kultura. Sofija. F. Grtvec, 1960: Konstantin und Method, Lehrer der Slaven. Wiesbaden. S. Haener, 1995: Uber B. Kopitars Ubersetzungen zur russischen Krcija von 1816. Wiener Slavistisches Jahrbuch 41. — 1996: Jemej Kopitar kot avstroslavist. Kopitarjev zbomik. Ljubljana. V. Jagic, 1885: Pis’ma Dobrovskago i Kopitara v povremennom porjadke. Sanktpeterburg. - - 1897: Novyja pis ’ma Dobrovskago, Kopitara i drugih jugozapadnyh slavjan. Sanktpeter¬ burg. G. W. Leibniz, 1986: Philosophische Schriften, 3,2. Citirano po Gerd Ueding: Von der Uni- versalsprache zur Sprache politischer Handlung. Aufklarung und Gegenaufklarung in der europaischen Literatur, Philosophic und Politik von der Antike zur Gegenwart. Dermstadt. 229-300. H. Loffler, 1980: Probleme der Dialektologie. Dermstadt. R. Nahtigal, 1950: Trdina o Miklosicu. Slavisticna revija 3. H. Orzechowska, 1987: Elementy slowianskiego j§zykoznawstwa porownawczego w rgk- opisach nie wydanych slowenskich gramatyk B. Kumerdeja i J. Japlja. Prekursorzy slowianskiego. Wroclaw. F. Palacky, 1956: Zivot avedecke pusobeni Josefa Dobrovskeho (1833). Vydala Univerzita Palackeho v Olomouci v race 1986. M. D. Peyfub, 1991: Die Klemensviten, Franz Miklosich und der grichische Buchdmck. Franz Miklosich (Miklosic). Neue Studien und Materialien anlafllich seines 100. Todestaget. Wien. S. Suhadolnik, 1981: Kopitaijeva (dopisovalna) slovenscina. Slavisticna revija 29. N. L. TUNICKIJ, 1972: Monumenta ad SS Cyrilli etMethodii successorum vitas resque gestas pertinentia. London. M. Vasmer, 1938: B. Kopitars Briefwchsel mit Jakob Grimm. Berlin. Stanislav Hafner, Jemej Kopitar - Novi pogledi ... 181 ZUSAMMENFASUNG VerhaltnismaBig rasch fand sich Jernej Kopitar in der vielschichtigen Geisteswelt der universalistischen Phase der Wiener Romantik in den ersten Jahrzehnten seiner Wiener Zeit zurecht und er verstandt es auch, sich in der Wiener wissenschaftlichen Publizistik mit originellen slawistischen Modellen zu bewahren. Kennzeichnend fur diese Zeit ist sein rationaler Umgang mit Sprachen und Sprachmitteln, wir dies so anschaulich der polyglotte Sprachstil seiner individuell gepragten Briefsprache zeigt. Fiinfzig Briefe an seinen besten Freund Jakob Zupan bieten dafiir das beste Beispiel: Besondere semantisch-funktionale Gesetze bestimmen die Distribution polyglotter Interferenzen. Es ist mitunter allerdings schwierig, in dieser eigenwilligen polyglotten Briefsprache den wahren Sinn der Aussagen zu ergriinden, weil sich situationsbedingt hinter den Interferenen, als Schliisselworter gebraucht kulturpolitische Weltansichten und sogar wissenschaftstheoretische Polaritaten verbergen konnen. UDK 821.163.6.09 Kersnik J. Miran Stuhec Pedagoska fakulteta Maribor KERSNIKOVA ELZA NA POTI OD GUVERNANTE DO POSLANCEVE ZENE Osrednje mesto v Kersnikovih romanih Ciklamen in Agitator zaseda nemska guvernanta Boletovih otrok Elza. Je ambiciozna in spretna nadzorovalka dogajanja, kadar je potrebno tudi brezobzirna spletkarka. Ob dejstvu, da je Nemka, prevzame nase vlogo nasprotnice slovenskih narodno-nacionalnih interesov. Zaradi svoje kompleksnosti, ki ob koncu Ciklamna vkljucuje tudi resnicno clovesko in ljubezensko muko je najzanimivejsa oseba romanov in medij, skozi katerega poteka recepcija cloveskega, moralnega ter narodnopoliticnega zivljenja Kersnikovega trskega ambienta. The central position in J. Kersnik’s novels Ciklamen (The Cyclamen) and Agitator (The Agitator ) is occupied by the German governess of the Boles’ children, Elza. She ambitiously and skilfully controls the course of action; when necessary, she is also a ruthless plotter. Because of the fact that she is German, she assumes the role of an enemy of Slovene national interests. Because of her complexity, which at the end of The Cyclamen also involves a real human and love suffering, she is the most interesting character of the two novels and a medium for the reception of human, moral, and national-political life of Kersnik’s ambient of a small town. 0 Janko Kersnik je v letih 1883 in 1885 objavil romana Ciklamen in Agitator. Obe pripovedi sta sicer vsaka zase samostojno besedilo, toda njuna globinska pomenska struktura deli povezuje v takorekoc nelocljivo celoto. Pri tem ne gre le za to, da v romanih nastopajo iste osebe in da so le-te umescene v isti kraj, ampak pred- vsem za to, da je pisatelj v Ciklamnu in Agitatorju oblikoval isti duhovni prostor. V njem se gibljejo »kersnikovske« osebe, razpete med eroticne spletke, a tudi cisto ljubezen na eni strani in brezobzirno, do moraine in cloveske razkrojenosti privedeno politicno bitko na drugi. Te osebe, bolje receno Kersnikov trski ambient, je zanimiv register podatkov o socialni razslojenosti, o navadah in obicajih, o modi in druzabnosti, o moralni podobi itn., a ne samo to. Osrednje mesto v teh romanih namrec ne zasedajo prebivalci Borij, ampak ena sama oseba - nemska guvernanta Elza. Ob tem je potrebno opozoriti, da se nekaj podobnega dogaja tudi v Jari gospodi. Tudi tam je namrec Vrbanojeva Ancka tista, ki pravzaprav omogoci recepcijo jarogospodskega ambienta. Kersnik se je tako v vseh treh romanih v marsicem osredotocil tudi na problem zenske. V Jari gospodi ga je razvijal ob zapostavljeni in moralno problematicni zen- ski, v Ciklamnu in Agitatorju pa ob dekletu in zenski, ki s svojo pronicljivostjo, brezkompromisnostjo in moralno nevezanostjo prodre v materialno in duhovno strukturo borjanskega ambienta, ga razgradi in po lastni zelji ponovno sestavi. Njen razvoj skozi oba romana je zato postopno dviganje od socialne marginalke k zenski, ki si najprej zagotovi odlicno materialno podlago in kasneje bistveno vpliva na po- tek dezelnozborskih volitev. 184 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september 1 Hipoteticno je guvemanta Elza ambiciozna in spretna nadzorovalka dogajanja ter brezobzima spletkarka. Ob dejstvu, da je Nemka, pa prevzame nase tudi vlogo nasprotnice slovenskih narodnih in nacionalnih interesov. Le-to udejani takrat, ko z Medenovo izvolitvijo v dezelni zbor tudi sama prestopi prag politicne elite. 2 Nadaljevanje pricujocega besedila bo usmerjeno k aktantski ravni obeh roma- nov. Teoreticno izhodisce analize je Greimasov aktantski model, ki ga sestavlja sest razredov funkcij: posiljatelj, sprejemnik, subjekt, objekt ter pomocnik in nasprot- nik. Osrednje mesto zavzemata subjekt in objekt. Njun odnos temelji na zelji (sub¬ jekt zeli doseci objekt/cilj), in je neposredno odvisen od moci nasprotnika in pomocnika. Greimasov model vzpostavlja zvezo med zgodbo in diskurzivno ravnijo besedila. Njegova aplikacija na Kersnikova romana pa omogoca vsebinsko dolocitev Elzine (hipoteticno subjekt) pozicije glede na ostale upovedene osebe, se posebej pa razkriva njeno ambicijo doseci materialno in politicnooblastno elito slovenskega podezelja (hipoteticno objekt). (Greimas 1971: 157 in naprej) Koncept, na katerem je pripovedovalec gradil nemsko guvernanto Boletovih otrok, povzroca branju besedila nemalo tezav. Elza namrec ni oblikovana zgolj premocrtno, kot k zastavljenemu cilju razvijajoca se oseba, ampak vsaj ob koncu prvega romana tudi kot zenska, ki podleze custveni napetosti in cloveski vznemir- jenosti, kot oseba skratka, ki v situaciji, katere pomembna sooblikovalka je bila, dozivi ne le osebno prizadetost, ampak tudi ljubezensko muko. Zakljucni akordi Ciklamna so zato prava ljubezenska balada zavmjenega dekleta in bivsega strast- nega castilca, zdaj pa do nje vsaj navidez brezbriznega moskega. Kaksna je torej Elza, ki se ze mlado dekle posmehljivo poigrava z moskimi, tudi s svojim obozevalcem odvetnikom Hrastom, ki se na porocno potovanje z grascakom Medenom odpravi okitena z brosko, porocnim darilom prvega, ki se nato ze porocena rada zabava v bliznjem mestu, kakor govorijo ljudje in ki koncno doseze volilno zmago za svojega nemskutarskega moza? Kersnik je v tloris aktantske ravni razporedil stevilo oseb skladno z literar- nozvrstno umescenostjo pripovedi. Lahko bi jih seveda bilo tudi vec, a ob istem ide- jnem konceptu to njene podobe ne bi bistveno spremenilo. Vse te osebe so si namrec z vidika funkcioniranja v zgodbi pa tudi s stalisca aktantske vloge mocno podobne. Izjema, ki rusi paralelnost njihovi znacajev, duhovne globine pa tudi moraine podobe, je predvsem Boletova guvemanta. 2.1 Grascak Meden in odvetnik Hrast se razlikujeta glede svojega odnosa do naroda in narodnopoliticnih vprasanj, kolikor so le-ta sploh artikulirana, a oba sta predvsem nasprotnika in zato po svojem funkcioniranju v romanu(-ih) istovrstni sestavini. To je pregledno vsaj na dveh ravneh zgodbe, na eroticni in politicni. Zanimivo je, da se tako njun odnos do Elze, kot tisti, ki se uveljavlja na politicnem podrocju, napaja od sebe samega. Posebej je to izrazito v politicno-volilni situaciji, v kateri se oba nasprotnika s svojo udelezbo pravzaprav podpirata in omogocata. Prav isto pa se dogaja tudi v njunem odnosu do Elze, v katerem slednja od zacetka pa prav do konca, torej do svoje poroke, s spretnimi manevri vzdrzuje napetost med Miran Stuhec, Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanceve zene 185 obema in s tem svojo nadpozicijo, polozaj, ki ji na koncu omogoci tudi poroko z Medenom. Po svojem globinskem pomenu sta si Meden in Hrast enaka tudi kot porocena moza. Ves spekter na povrsini sicer razlicnih pomenov je namrec zdruzen v en sam: nemskutar dobi za zeno Nemko, narodnjak pa Slovanko. Res je, da nobena ne zna slovensko, res pa je tudi, da je postena Katinka Hrastu »nagrada«, moralno problematicna, radoziva in ambiciozna Elza pa Medenu kazen. Toda tudi to v bistvu njune funkcionalne paralelnosti v zgodbi bistveno ne spremeni. Obe de- jstvi sta namrec za njen razvojni lok obrobnega pomena, saj svojo vrednost dobita sele na ravni diskurza. Ob dejstvih pa, da je Hrast Slovenec bolj deklarativno, kot »vsebinsko«, bolj nagonsko kot racionalno-koristno in da konec koncev tudi Katinka ni Slovenka, ampak le Slovanka, je opozicija nemskutar: narodnjak se do- datno obremenjena. Ali je torej trditev, da je odvetnik narodnjak pac toliko bolj od ostalih, kolikor mocneje se zaveda, da je med Slovence na-rojen, pretirana? Hrast in Meden bi morebiti lahko funkcionirala tudi kot ljubimca in politika. S tem bi se njuna aktantska vloga seveda spremenila, toda iz pripovedi pravzaprav ne izhajajo nikakrsni resnicni dokazi za oblikovanje taksne trditve. Oba sta sicer tudi obozevalca, vendar kot taka zelo povrsinsko prikazana, upodobljena le v najnu- jnejsih obrisih, Zato mora bralec v njuno eroticno kompetenco mocno dvomiti. Eroticni stiki obeh oseb so namrec mnogo bolj plod nakljucij, Elzine spretnosti in ambicioznosti ter Katinkinega resnicnega ljubezenskega custva ter tolerance, kakor pa suverenih racionalnih ali pa tudi emocionalnih odlocitev obeh moskih. Ista temeljna struktura in isti motivacijski moment, nekateri so ga imenovali frivolnost, je produktiven tudi na ravni njunih politicnih nacrtov. Na tem mestu je na primer relevantno vprasanje o tem, v koliki meri sta Meden in Hrast sploh politika in na p rime r, kaksne poslanske sposobnosti imata. Posebej Meden se na nobenem mestu, nic bistveno drugace pa ni tudi s Hrastom, ne profilira kot politik, kot pripad- nik stranke oziroma kot clovek s politicnim programom. Navedena temeljna »politicnoznacajska« stmkturaje tisti zaviralni moment, ki tudi na ravni politicnega udejstvovanja onemogoci nastanek suverene in kompetentne, to pot pac politicne osebe. Oba se borita, tudi »castno«, a pravzaprav le za to, da ne bi zmagal nasprot- nik. Osnovni problem obeh akterjev zato obstaja v geslu: zmagati, da ne bo zmagal nasprotnik in ne v tistem, ki pravi: zmagati, ker imam boljsi program. Njuna umescenost v trdno narodno-nacionalno strukturo, ki je pravzaprav dolga desetletja obremenjevala slovensko literaturo, ju medsebojno seveda loci, Meden je unicevalec, Hrast pa graditelj slovenskih interesov, toda zdi se, da sta tako eden kot dmgi politicno slabo uporabna, saj svojih ciljev v bistvu sploh ne znata jasno ar- tikulirati. Poseben paradoks, ki ne ostaja brez globljih reminiscenc na diskurzivni ravni, pa je ta, da slovenski volilci za svojega legitimnega predstavnika izvolijo pronemsko usemerjenega cloveka. 2.2 Tudi vladni koncipist plemeniti Ruda in Hrastov koncipient Koren, prvi nizji drzavni uradnik, dmgi odvetniski pripravnik pomembno sooblikujeta aktantsko ra¬ ven Agitatorja, na diskurzivni ravni pa tudi »celote«. Ker sta oba predvsem nasprot- nika, nasprotnika na eroticni in politicni ravni, je paralelnost odnosa s tistim, ki 186 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september oznacuje Hrasta in Medena, ocitna. Objekta, na katerem se njuno razmerje protipozicije profilira, sta Boletova hcerka Milica ter dezelnozborske volitve. Med njima pa obstaja tudi razlika. Koren je namrec edina oseba, ki v spektru vseh ostalih naredi bistven idejni preobrat: zaradi ljubezni do Milice se odloci zapustiti politicno bojisce in s tem pomembno vpliva na eticni premik Agitatorja od razclovecenosti k cistemu custvu. Ruda pa je samoljuben in nastopaski, kot politicni agitator iz uzaljenosti sposoben lazi in spletkarjenja. Njegovo eroticno priblizevanje zenskam ga kaze kot nespretnega, vase zagledanega, nasilnega in mascevalnega cloveka, zato njegovo »dvorjenje« preracunljivi in sposobni Elzi ter posteni Milici seveda ne more biti uspesno. To pa nista njegova edina poraza. Zadnjega in najhujsega dozivi na politicnem pa tudi cisto clovesko-osebnem podrocju, in to v trenutku, ko se zave, da je njegovo »agitiranje« sicer pripomoglo k Medenovi volilni zmagi, a da sam od tega ne bo imel nobene koristi, da je bil izigran. Nenacelnost je poplacana z nenacel- nostjo, stremuhi in izdajalci pa grobo in s posmehom odstranjeni. Za paravan malomescanskega elitizma prikrita grobost in posmeh zadeneta v srz vecine borjanskih odnosov. Pri tem ne mislimo samo na posmehljivost, s katero je opremila svoje razmerje do Borjancev Elza, ampak na cel spekter moralno-eticne in splosno cloveske dinamike, ki obvladuje Kersnikovo trsko elito. Avtorjevo razvred- notenje tega ambienta je zato le naravna posledica »dejanskega stanja« in njegovega eticno uravnotezenega ter narodno orientiranega stalisca. Edini med osebami, ki moralno ni obremenjen, je Hrastov pomocnik Koren. Je clovek, ki ohrani zgledno moralno drzo tudi takrat, ko je sredi najhujsih eroticnih in politicno-agitatorskih preizkusenj. Njegova pripadnost slovenski stvari je strastno zanesena in zato vsebinsko manj koristna, kot bi lahko bila. Pravzaprav se po svoji politicni kompetenci popolnoma vkljucuje v splosni politicni segment boijanskega ambienta, ki pomeni ze kar simptomaticno »mimo drzo«. Toda res je, da se v politicni boj naravnost vrze, predano in iskreno, zato tudi potem, ko iz njega izstopi, nima obcutka izdajstva. Ne Meden ne Hrast in seveda tudi ne Ruda pri svojih politicnih ambicijah niso toliko predani in resnicni, kot je prav on. Predano in iskreno tudi ljubi - Milico. Pri tem ima nekaj srece, usoda, bolje receno pripovedovalceva volja mu namrec nameni vlogo resitelja takrat, ko hoce pi. Ruda pri dobro vzgojeni Boletovi hcerki iztrziti prevec. Je pa Koren tudi tragicna oseba. Prav njegova cista ljubezen do Milice je namrec tocka, na kateri se dokoncno zlomijo Hrastove politicne moznosti. Koren - strateg odvetnikovega volilnega uspeha, s tem pa tudi sooblikovalec narodove usode, je hkrati tudi tisti, ki je sicer zrtev spletke, a vendarle »kriv«, da se politicno pomem- bni Bole odloci za Medena. S tem pa je tudi njegova sicer nekoliko romanticno vodena in manj uspesna, a vendarle narodna ideja obsojena na propad. To, da je koncipient pomembna oseba znotraj dinamike dezelnozborskih volitev v Borju, dokazuje tudi prijaznost, s katero ga skusa koketna Elza clovesko diskredi- tirati in politicno razvrednotiti. Miran Stuhec, Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanceve zene 187 2.2.1 Hrastov koncipient bi lahko bil tudi glavna oseba Agitatorja. Njegova moralna drza in narodnopoliticna pozicija, prav tako pa pomen znotraj samega dogajalnega toka bi mu ob nespomih Kersnikovih simpatijah to mesto zagotovili. Toda, recepcija romana ponovno ne more spregledati vloge, ki jo ima tako na ravni zgodbe kot na ravni diskurza Elza. Bistvo Agitatorja so vendarle volitve in z njimi tekma med Slovenci in Protislovenci in smisel tekme je zmaga. Prav nanjo in na nje konotacije pa bistveno vpliva prav slednja. Seveda pomeni Korenova pozitivna moralna drza perspektivno idejo romana, toda rast te iste ideje zahteva tudi Elzina podoba, pac v svojem spreobrnjenem smislu. 2.3 Nemska guvemanta Boletovih otrok Elza je zaradi kompleksnosti na- jzanimivejsa oseba obeh Kersnikovih romanov. Koncept, na katerem je pripove- dovalec gradil to zensko, pokaze, da zaseda v razmerjih prebivalcev opisanega kran- jskega trga visji polozaj, kot bi ga upostevaje zgolj njen profesionalno-socialni status »smela«. Njena nemska narodnost ji namrec daje vsaj pri delu boijanske elite poseben ugled. Pri tern ji izdatno pomaga tudi zunanji izgled. Edina motnja pri zase- danju pozicije znotraj tlorisa trske elite bi bilo lahko neobvladanje slovenscine. A tudi to ni resnicen problem, saj je nemscina pogosto obcevalni jezik slovenskih izo- brazencev. Elza zaseda torej mnogo ugodnejsi polozaj, kot bi ga lahko glede na to, daje le vzgojiteljica otrok. Njena izhodiscna pozicija je bistveno opredeljena torej z njeno nemskostjo, modrimi ocmi, plavimi lasmi, srednje velikim, gibcnim, slokim, apol- nim zivotom, samosvestnim, a prav tako naravnim vedenjem itn. Taka je zenska z nespomim eroticnim nabojem, v katerem sovpadata zenska lepota in mikavnost ter privlacnost, izhajajoca iz pripadnosti tujemu (nemskemu) svetu. Dovolimo si spekulacijo: koliko bi bila »vredna« guvemanta, ki bi namesto svetlecih las in pol- nega telesa imela na glavi strene, bila mala in debela, prihajala pa bi iz Haloz? Kompleksnost pojavljanja guvernante Elze v obeh romanih je moc opredeliti upostevaje njen odnos do Hrasta. Njegova struktura funkcionira na treh ravneh: na ravni nadpozicije, na ravni custvene vznemirjenosti ter na ravni osebne prizadetosti. Kljub taksni vsebini Elza v pripovedih ne deluje kot zenska, ki ljubi ali je ljubljena, ampak kot oseba, ki s spretnimi manevri vzdrzuje zacetno pozicijo in se vec, ki svojo »oblast« stopnjuje. To pa jo v spletu danih okoliscin postavi tudi v polozaj nasprotnice slovenskih narodno-nacionalnih interesov. Njeno socialno dviganje se namrec zakljuci s poroko z nemskutarskim grascakom Medenom ter nespomim, rekli bi odlocilnim, vplivom na izzid dezelnozborskih volitev. Elzo bi bilo mogoce, upostevaje zakljucek Ciklamna, razumeti tudi kot mascevalko, zavrzenko in uzaljenko. Toda natancno sledenje njenemu gibanju med Borjanci jo pokaze v bistveno drugacni podobi. Njenih porogljivih nasmehov, pos- mehljivosti, s katero je ogovaijala npr. svojega castilca dr. Hrasta, narejene na- ivnosti, pa tudi premisljene tolerantnosti do bogatega grascaka ne moremo vkljuciti v eroticno custvo mladega dekleta, se zlasti ne zato, ker kljub svoji nespomi proni- cljivosti vendarle v casu, ki ji je bil na voljo, se ni mogla preceniti zanesljivosti in 188 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september moraine podobe ljudi, med katere je »sluzbeno« prisla. Prej izkazujejo njeno vzvisenost, morebiti celo svojevrstno germansko aroganco. 2.3.1 V odnosu do Hrasta, kakor je le-ta oblikovan v Ciklamnu, se Elzino nasprotovanje slovenskim narodno-nacionalnim interesom izraza pravzaprav le posredno. Hrast sicer je narodnjak, toda svojega slovenskega prepricanja, prav tako pa tudi sirsih slovenskih interesov ne artikulira v toliki meri, da bi mogli obe osebi na tej ravni funkcionirati po nacelu protipozicije. Tudi v Agitatorju, romanu, ki je motivno-tematsko utemeljen prav s predvolilnim bojem in samimi volitvami, se Hrast (pa tudi Meden ne) politicno ne profilira. Njegove osebne ambicije zato vsaj pregledno slabo sovpadajo z narodnopoliticnimi ambicijami Slovencev, ali bolje receno: recepciji ostaja nedostopno, katere sploh so narodne ali celo nacionalne am¬ bicije Slovencev, ki naj bi jih odvetnik so-udejanil. V bistvu gre bolj za »stara« nasprotja med njim in Medenom, seveda pa tudi zeljo sodelovati pri oblasti. Elzina nadpozicija se v obeh primerih izraza v njeni odlocilno vlogi, ko do potrebne stop- nje privedeno nasprotje med obema moskima vzdrzuje in njeno eroticno vsebino variira in koncno nadgradi s politicno. Paradigma moskih nasprotnikov je produktivna tudi v kasnejsi Jari gospodi, vendar je njena motivna pestrost v romanu iz leta 1893 manjsa. Hrast je »liberalec«, morda sicer ne cisto na osnovi racionalno sprejete empirije, morda res bolj nagonski, toda vsaj navidez narodno zaveden. Elza je sposobna cut- nega dojemanja in racionalnega sprejemanja pa tudi kar »transcendetnega« preha- janja iz vsakdanje zivljenjske empirije v visjo bit stvarstva, ki jo vidi v krscanstvu in njegovih mitih. Duhovno globlja je, senzibilnejsa in sposobna, se bolj pa voljna abstraktnega razmisljanja o cloveku, svetu in veri. Njemu sta bila tako vera kot »filozofsko« naravnani pogovori odvec; nekoliko ga je zanimala le literatura. Eno temeljnih vprasanj je, ali je Elza kljub vsemu morebiti res ze prav na zacetku svoje borjanske poti z nekim posebnim, recimo temu, zenskim cutom ocenila ambient, v katerega je prisla, in se potem odlocila, da bo z eno samo zmagovito kretnjo porazila tako moski kot borjanski princip, ob tem pa tudi narodne ambicije Slovencev, vse kakorkoli ze zdruzeno v osebi odvetnika Hrasta. Moznost, da je dejansko dovolj zgodaj spoznala neresnost in nespretnost svojih ljubimcev in se odlocila za navedeno, vsaj teoreticno obstaja. Toda, zakaj bi se po¬ tem npr. zelela uciti slovenscino, ki zaradi same komunikacije seveda ni bila proble- maticna. Ali je bila to res le »zenska afektacija«, kot je rekel Bole, ali njena necimrnost. Ali pa lahko in moramo tudi to konstruktivno vkljuciti v Elzino ze kar perverzno odlocitev za preizkusanje meja lastne moci, ki se konca s tem, da se za porocno potovanje z Medenom okiti z brosko - zlatim ciklamnom, ki jo je dobila za porocno darilo od Hrasta? Elza se zaveda svoje moci, zaveda se, da ji je dodeljena srediscna vloga in odlocena je izkoristiti jo. Ob tem pa je potrebno upostevati, da je se mlada in da je zato v njej verjetno tudi se precej »otroske« razigranosti, ki dobi ob kompleksu ger- manske vecvrednost nevame razseznosti. Njena usodna privlacnost se zato razraste Miran Stuhec, Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanceve zene 189 prav tam, kjer najbolj poseze v komaj oblikovano narodovo bit: brez posebnega truda osvoji grascaka Medena in z njim nato se dezelnozborske volitve. Elzi je morda Hrast resnicno vsec, toda od njega se pravzaprav odvme ze kmalu, ne nazadnje tudi zato, ker ga sprejme kot premalo suvereno, rekli bi premalo ar- tikulirano osebo. Hrast Nemcev ne mara, zaradi Elzine lepote pa je pripravljen svoj odnos do njih tudi prikriti. Spoznanje tega so zasmehljive poteze na njenem obrazu in tisti znacilni samozavestni pogled v ogledalo, ki potrdi lepoto in z njo moc ter spodbudi zadovoljno ugotovitev, da jo »tako sovrastvo« pravzaprav mika. Dve vi- jolici, ki jih nato Hrast od nje sprejme, sta napoved pricakovanega razvoja dogod- kov, v katerem je tudi porazenca ze moc slutiti. Prvi resni stik obeh oseb je namrec pokazal, da si stojita nasproti strast in razum ter eroticna zaslepljenost in hladna preracunljivost. Njena igra z rozami, ki jih preracunljivo sprejema in daje, njena koketna pri- jaznost, zelja po znanju slovenscine, tudi njena navidezna mimost takrat, ko bi bila naravna odkrita vznemirjenost, so medij, skozi katerega guvernanta stopnjuje pomembnost svoje pozicije. Njena prednost je v tern, daje zmozna suverene kret- nje, s katero oblikuje prihodnost po lastni zamisli. Zato se seveda bistveno razlikuje od jarogospodske Ancke, ki se ob moski frivolnosti, preracunljivosti, tekmovalnosti in mascevalnosti clovesko in moralno zrusi. V Ciklamnu se prav tako Hrast mestoma izkaze za preracunljivega, takrat npr., ko razmislja o svojih ambicijah in karieri, ter ugotovi, da bi mu bila le guvernanta pri tem lahko tudi ovira. Toda tudi ta segment njunega razmerja izpostavi Elzo kot mocnejso, sposobnejso in preracunljivejso. Za samo zgodbo ni pomembno, ce je taksna zaradi zavestne zelje delati v korist lastnim ciljem, zaradi svojega principa, ambicioznosti in svojevrstne perverznosti ali cesa tretjega. Pravzaprav tudi ni pomembno, ce so njeni interesi le slucajno nasprotni slovenskim, ker je njen nasprotnik pac Hrast, bistveno pa je to seveda na ravni diskurza obeh romanov. Motiv »druge zenske«, podoben motivu iz Jare gospode, je lahko dokaz nestanovitnosti, prehaja lahko tudi v temo zanemarjanja, toda kompleksnost odnosa med Hrastom in Elzo oblikuje tudi dvom o tem, da je to kljucni motiv v liniji »ljubezenske zgodbe«. V tej isti liniji se pojavlja namrec v vec variantah tudi motiv posmeha. Stopnjuje se do glasnega smeha, ki ilustrira dokoncno Elzino odlocitev in ob tem pomembno vpliva na recepcijo Hrasta in predvsem Elze. Zdruzen z motivom roz, prehajajocim v simbol roz pomeni tocko, ko odnos med obema »zaljubljencema« dobi konotacijo preracunljive igre, ko se osvobodi vsega balasta moskega in zenskega pa tudi narodnega. Ostane zgolj sinteza nestanovitnosti in pri- zadetosti. Nadaljnji razvoj dogodkov ni presenetljiv: Meden zaprosi za Elzino roko, ona si za odgovor zagotovi odlog, da bi se o tem »posvetovala« s Hrastom. Kasnejse nestrinjanje Elze in Hrasta o vrednosti »Marlittinih povesti« ne izpostavi le ponovno razlike med obema, ampak je tokrat nujno upostevati, daje njun odnos ze do konca kontaminiran. Zato medsebojni ocitki, ki so od same knjige ze popolnoma oddaljeni, pomenijo naravni potek obojestranske prizadetosti in uzaljenosti. V be- 190 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september sednem »dvoboju« obeh ponovno zasede dominantno pozicijo ona. Tista je namrec, ki Hrastu postopoma posreduje podatke in jih po njihovi dramaticni vrednosti stopnjuje do zadnjega - poroke z Medenom. Custvena vznemirjenost, prizadetost pa tudi agresivnost med njima prevladajo, zato je tezko reci, da gre le za spopad dveh samoljubnezev. Situacija je tako custveno nabita, da iz recepcije lahko izginejo nekatera pomembna dejstva iz preteklosti. Mislimo na tista, ki izhajajo iz Elzine »tekme« s Hrastom in prot- inemstvom, iz njene »resnicne« zaljubljenosti pa tudi tista, ki opozarjajo na razliko v senzibilnosti, pretkanosti, posmehljivosti, duhovni globini, pronicljivosti, suver- enosti osebe itn., tista skratka, ki najpomembneje sooblikujejo globinsko strukturo njunega razmerja. V okolju novega razmerja bi bilo mogoce Elzo sprejeti kot zen- sko, ki se je dejansko odlocila »poskusiti« z odvetnikom. Ker pa je moc njuno razmerje le teoreticno razbremeniti navedenih znacilnosti, je bolj verjetno, da dekle v stanju custvene napetosti ali vsaj vznemirjenosti dozivi kratek dusevni pretres. Res je, da bi bilo mogoce njeno vprasanje »ste me li kdaj ljubili - tako ljubili« (Kersnik 1972: 112) nadaljevati s »kot sem jaz vas«. A ugibanje se izkaze za zgolj spekulacijo potem, ko tudi sama z besedami »Pa - sem ga li res ljubila?« (Kersnik 1972: 113) izrazi dvom v resnicnost svojih custev do Hrasta. Problematicnost njunega razmerja seveda pa tudi Elze kot take privede do zad- nje stopnje broska- zlat ciklamen, Hrastovo porocno darilo, s katerim je okitena za porocno potovanje. Ta njena gesta je namrec sinteza dvomov, ciste ideje in hre- penenja, perverzne igre, suverenosti in pojemanja moci, usodne zveze in zmote ter poraza, samoljubnosti in spletke. Je vrhunec nasprotja dveh oseb, ki ju je povezalo nacelo »predestinacije«. 2.3.2 Nadaljevanje v Agitatorju Elzino podobo dopolni. Ob tem bi veljalo izpostaviti, da njena agitacija ni mascevanje zavmjene zenske, ampak premisljeno zakljucevanje postavljenih ciljev in osebne ambicioznosti. Za to, da bi se mascevala Hrastu, nekaj razlogov gotovo obstaja, nikakrsnih pa nima za grobo zavrnitev pi. Rude. Prav to zadnje jo, mislimo, ob ze navedenih znacilnostih njenega znacaja, postavlja v vlogo ambiciozne in brezobzirne zenske. Taksnega sklepa ne morejo bistveno omajati niti sklepni segmenti prvega romana. Po isti temeljni strukturi, a bolj odkrito se giblje Elza med Borjanci tudi v drugem romanu. Njena podoba, s tem pa tudi aktantska vloga je bistveno bolj pregledna in enoznacna, zato pa pravzaprav osiromasena. Kersnik je svoj koncept, na katerem je gradil zdaj se vedno lepo, morda se celo bolj privlacno zeno grascaka Medena ocitno zasnoval, ne da bi izpostavil tudi njeno cutno-custveno v erotiko us- merjeno potezo, tisto, ki je v Ciklamnu mocno popestrila recepcijo ne le njene po- dobe, ampak posredno celotnega borjanskega kolektiva. Se vedno pa ohranja glavne znacilnosti svojega pojavljanja tako na ravni zgodbe kot na ravni diskurza pa tudi znotraj tlorisa aktantske ravni. Elzino premisljeno poseganje v volilne aktivnosti se stopnjuje od zacetnega »napora«, s katerim pridobi gizdalinskega Rudo in spozna, da bo Koren ostal njen nasprotnik, do spletke, s katero porusi prijateljstvo med vplivnim Boletom in Hras- Miran Stuhec, Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanceve zene 191 tom. Njene intervencije niso pogoste, deluje nekako iz ozadja, premisljeno in ucink- ovito. Pridobiti uzaljenega in zavmjenega Milicinega obozevalca Rudo ni tezko, za moralno do konca razgrajeno Elzo pa tudi laz, povezana z Milico, Korenom in Hrastom ne. Njeno delovanje po nacelu »divide et impera« dozivi zmagoslavje: po- tem ko se Bole odloci za Medena, Hrast odstopi. Ambiciozna, samoljubnain gospo- dovalna, a tudi premetena in sposobna Elza se tako na koncu Agitatorja razvije do svojega polnega »sijaja«. Njen razvoj poteka po dveh vzporednih linijah. Vsebina prve je moralno razpadanje, druge pa rast njene materialne in politicne moci in pomembnosti. Res je, da z zadnjim doseze svoj cilj in odigra svojo aktantsko vlogo, res pa je tudi, da zaradi neoviranosti, s katero svoj cilj izpolni, v vrtinec moraine pa tudi cisto cloveske problematicnosti pahne takorekoc ves borjanski kolektiv. Ob njej se Bor- janci na diskurzivni ravni obeh romanov namrec profilirajo kot sinteza frivolnosti, samoljubnosti, oblastizeljnosti pa tudi narodne in nacionalne neprepricljivosti ter naivnosti. 2.3.3 To, da se Elza giblje sredi borjanskega kolektiva s pravzaprav neznosno lahkoto, potrjuje tudi razdelitev vlog po Greimasovi shemi aktantskih odnosov (Greimas 1971). Po njej namrec nima nasprotnika. Hrast to ni vsaj iz dveh razlogov: prvic zato, ker tudi sam ni moralno cist, ker je tudi on samoljuben in vsaj delno clovek, ki custva podredi svoji karieri, in drugic: narodno oz. narodnopoliticno ni dovolj izrazito profdiran, saj ne daje vtisa premisljenega in narodni ideji resnicno predanega cloveka. Ob tem se postavi vprasanje, do katere stopnje je kot Nemka profilirana Elza. Gotovo ni odkriti agitator nemskih interesov, toda to niti ni pomembno. Pomembno pa je, da doseze, rekli bi, naravnost paradoksalno situacijo, ko slovenski volilci za svojega legitimnega predstavnika v dezelnem zbom izvolijo odkritega nemskutarja. Vlogi nasprotnika je najblizji Koren, moralno cist je, a ob tem premalo racion- alen in prevec zanesen, da bi mogel svojo nalogo izpeljati do konca. Njegova odlocitev za »cisto ljubezen« in clovecnost pa je z vidika naroda vsaj nekoliko problematicen preobrat od kolektivnega k posamicnemu, od zgodovinskega k osebnemu. 3 Strukturiranost aktanske ravni kaze globalno paralelnost. Glede na navade, znacajske lastnosti, duhovni potencial, stopnjo svoje politicne profiliranosti in moraine podobe so si posamezne osebe med seboj namrec mocno podobne. Res je, da so med njimi nemskutarji in narodnjaki, gizdalini in frivolnezi, tudi Koren itn., a to njihove vloge ne spremeni v toliki meri, da bi vplivalo na pomemben preobrat zgodbe in iz nje izhajajoci diskurz. Edina oseba, ki se dejansko loci je Elza. Njena vloga je osrednjega pomena tako v Ciklamnu kot Agitatoiju, v prvem predvsem v okolju eroticnih »spopadov« s Hrastom in Medenom, v drugem pa na politicnem podrocju, kjer v svojo igro pritegne tudi Rudo in Korena. Je oseba, ki s premeteno in premisljeno, moralno pa seveda sila problematicno akcijo pridobi kljucno pozicijo, na aktantski ravni 192 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september protipozicijo. Ta ji omogoca postopno osvajanje prostora, ki se konca z odlocilnim vplivom na dezelnozborske volitve. Bivsa nemska guvemanta Boletovih otrok in kasneje zena grascaka Medena je subjekt obeh romanov. Svojo subjektiviteto gradi na univerzalnem nacelu zmagovi- tosti in suverenosti mocne osebe. Taka je dalec od notranjega zloma in osebnega po- raza, zato je seveda pravo nasprotje jarogosposki Ancki. Pisatelj je morebiti res skladno s svojo narodno idejo in potrebnim eticnim nabo- jem Korena resil pred totalno razclovecenostjo predvolilne bitke, prav tako Hrasta pred Nemko Elzo, nemskutarja Medena in pi. Rudo pa z njo kaznoval. Toda ker sta Koren, predvsem pa dr. Hrast tudi problematicni osebi, je to verjetno premalo, da bi oba romana sprejeli kot pripovedi z narodno, moralno in clovesko pozitivno idejo. Pomenita pravzaprav nekaj drugega, in sicer Kersnikovo prevrednotenje politicnega, narodnega, moralnega in cloveskega prostora, razumljenega sirse, kot to omogoca sam borjanski ambient. VlRI IN LlTERATURA Borovnik, S., 1995: Pise jo zenske drugace? Ljubljana: Mihelac. Borsnik, M., 1962: Janko Kersnik. Beograd: Rad. Flaker, A., 1976: Stilske formacije. Zagreb: Liber. Orfimas, A. J., 1971: Strukturale Semantik. Braunschweig: Friedr. Viewg & Sohn. Hladnik, M., 1981: Slovenski zenski roman. Slavisticna revija XXIX/3. — 1996: Kersnikova povest Jara gospoda (spremna beseda). J. Kersnik: Jam gospoda. Ljubljana. Inkret, A., 1969: Janko Kersnik in zacetki slovenske leposlovne proze. Problemi VIII/78- 79. Kersnik, J., 1996: Jara gospoda. Ljubljana: Karantanija. — - 1972: Ciklamen , Agitator. Ljubljana: Presemova druzba. OCVIRK, A.: Kersnikova pot v realizem. Literarna umetnina med zgodovino in teorijo. Ljubljana: DZS, 1978. Paternu, B., 1983: Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana. Slavisticna revija XXXU4. — 1982: K tipologiji realizma v slovenski knjizevnosti. Obdobja 3. Ur. B. Paternu idr. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstveni institut Filozofske fakultete. Pogacnik, J., 1970: Zgodovina slovenskega slovstva IV. Maribor: Obzoija. — 1997: »Jara gospoda« v okviru Kersnikove pripovedne proze (Model literamga realizma na Slovenskem). Razprave XVI. Ur. J. Pogacnik. Ljubljana: SAZU. Rupel, D., 1969: Idealist brez idealov. Problemi VTII/78-79. Rustja, R, 1997: Svoji svojim ? Slovenci v Trstu med narodno zavestjo in asimilacijo (referat na simpoziju: Slovenska mesta od srede 19. stol. do 1. svetov. vojne). Maribor. Slodnjak, A., 1961: Zgodovina slovenskega slovstva IB, Ljubljana: Slovenska matica. Verginf.lla, M., 1997: Druzbeni vzpon slovenske elite v Trstu (referat na simpoziju Sloven¬ ska mesta od srede 19. stol. do 1. svetov. vojne). Maribor. Miran Stuhec, Kersnikova Elza na poti od guvernante do poslanceve zene 193 Summary The central position in J. Kersnik’s novels Ciklamen (The Cyclamen) and Agitator (The Agitator) is occupied by the German governess of the Boles’ children, Elza. She ambitiously and skilfully controls the course of action; when necessary, she is also a ruthless plotter. Because of the fact that she is German, she assumes the role of an enemy of Slovene national interests. Because of her complexity, which at the end of The Cyclamen also involves a real human and love suffering, she is the most interesting character of the two novels and a medium for the reception of human, moral, and national-political life of Kersnik’s ambient of a small town. This ambitious, egotistical, but also competent and cunning character confidently moves within Borje society from a person on the edge of society to a wife of a lord of a castle and later a representative. Besides the aforementioned attributes, she also takes advantage of her beauty and her German origin. This makes her a complete opposite of the character from Jara gospoda (Rich Vulgarians), Ancka, who is personally and morally crashed by male frivolity, vindictiveness, and competitiveness. The structure of the actant plane of both novels demonstrates a global parallelness, from which only Elza stands out with her counter-position. The individual characters are very similar with respect to their habits, personality features, spiritual potential, the level of their national-political formation, moral image, and sovereignty. Elza differs from them and »beats« them mainly because she is stronger as a person, more capable to deal with life, and, in her uncompromising drive to reach her goal, she sacrifices even morality. UDK 811.16’366.58 Eva Pallasova Filozofska fakulteta v Brnu PRIHODNJIK - CAS ALINAKLON? 1 (Jezikovna projekcija prihodnosti s slovanskim zlozenim prihodnjikom) O razvoju analiticnega prihodnjika v slovanskih jezikih zgovomo pricajo starocerkveno- slovanska besedila. Iz njih se popolnoma jasno kaze, da stara cerkvena slovanscina pripada juznoslovanskemu arealu. Opisni prihodnjik se tvori s pomocjo deonticnih modalnih izrazov in izrazov, ki izrazajo intencionalno stanje volje. Gre za predstopnjo nadaljnjega razvojnega procesa, ki bi ga bilo mogoce oznaciti kot izpraznitev prvotnih modalnih izrazov v slovnicne clenke kasnejsega analiticnega prihodnjika v juznoslovanskih jezikih. Ta proces so nedvomno podpirale hkratne teznje v neslovanskih jezikih, predvsem v grscini, pri nekoliko poznejsem konstituiranju balkanske jezikovne zveze. The Old Church Slavonic texts give very significant evidence of the development of the analytic future tense in the Slavonic languages. The texts manifest quite clear that the Old Church Slavonic belongs to the south Slavonic linguistic territory. The periphrastic future forms are built up of the deontic modal expressions and of an expressions signifying the intentional state of will. Such forms represent the first stage of the later development process which can be characterised by voiding of the original modal expressions and transforming them into grammatical particles of the following analytical future tense in the South Slavonic languages. During the later establishing of the Balkan »linguistic union« (Sprachbund) the process had been undoubtedly supported by the analogical tendencies in the Non-Slavonic languages, in Greek in particular. 0.1 Razvoj prihodnjika v slovanskih jezikih je dolgotrajen in zapleten proces. O njegovih zacetkih izrecno pricajo najstarejsi slovanski pisani spomeniki - staro- cerkvenoslovanska kanonska besedila s konca 10. in zacetka 11. stoletja. Iz razclembe teh besedil jasno izhaja, da je za jezikovno projekcijo prihodnosti obsta- jala vrsta moznosti in da se je (jezikovno) izrazala z razlicnimi oblikovnimi sredstvi. Starocerkvenoslovanske slovnice in posamezne studije o prihodnjiku v staro- cerkvenoslovanskih besedilih soglasno ugotavljajo, da stara cerkvena slovanscina se ni poznala ustaljene slovnicne obbke za izrazanje prihodnosti. Za izrazanje prihodnjega dejanja so se v stari cerkveni slovanscini lahko uporabljala tako sinteticna (izrazna) sredstva, tj. dovrsni in pogosto tudi nedovrsni sedanjik, kot tudi analiticna, tj. razne opisne konstrukcije (zveze). Raba sedanjika v vlogi prihodnjika je eden izmed najstarejsih nacinov za opisovanje prihodnosti in po njem posegajo tudi drugi jeziki (od indoevropskih npr. germanski jeziki, stara indijscina, latinscina in grscina, zlasti koine). V stari cerkveni slovanscini in prav tako v vecini sodobnih slovanskih jezikov paje treba lociti se med sedanjikom nedovrsnih glagolov v vlogi prihodnjika in prihodnjiskim pomenom sedanjika pri dovrsnih glagolih. Ta dovrsni sedanjik s prihodnjiskim pomenom je slovanska posebnost, ki se je v zgodovinskem razvoju slovanskih je- 1 Habilitacijsko predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dne 18. 12. 1997. 196 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september zikov gramatikalizirala kot oblika za prihodnjik na najvecjem delu slovanskega ozemlja. 2 Analiticna sredstva za izrazanje prihodnosti so predstavljena z zvezami naklon- skih (modalnih) glagolov imeti in choteti/chhteti z nedolocnikom dovrsnih in ne- dovrsnih glagolov. Poleg tega se v stari cerkveni slovanscini uveljavljajo zveze faznih glagolov nacbng, vhCbng, zacbng z nedolocniki nedovrsnih glagolov in zveze pomoznika bgdg z deleznikoma na *-nt- in -l (zveza z deleznikom na -/ se seveda uporablja za izrazanje t. i. eksaktnega futura). Prav tako izpricane zveze bgdg + nedolocnik pa ni mogoce steti za opisni izraz prihodnjiskega pomena; ta zveza je pravzaprav neosebni stavek z naklonsko-prihodnjiskim pomenom tipa NEOSEBNIGLAGOL + OSEBKOV DAJALNIK + NEDOLOCNIK. 3 V tem clanku se bomo vecinoma ukvarjali z zlozenimi (analiticnimi) oblikami za izrazanje prihodnosti, in sicer predvsem z opisnimi zvezami glagolov imeti in choteti/chhteti. 0. 2 Skupna lastnost navedenih zvez je, da zdruzeno (kompleksno) izrazajo tako casovne (prihodnje) kot tudi prvotne naklonske pomene moznosti in nujnosti, zlasti se pomen t. i. deonticne nujnosti, morda pa tudi pomenska odtenka zelje in volje. Izraz deonticna nujnost tukaj uporabljam v skladu z logicnosemanticnim poj- movanjem naklonskega pomena moznosti in nujnosti. Pod deonticno naklonskostjo pa v smislu t. i. »deonticne logike« G. H. von Wrighta razumem normativne pojme obveznost, dovoljenost in prepovedanost. Te deonticne pojme je mogoce vzajemno defmirati z zanikanjem in so med seboj v simetricnem razmerju, torej zanikana moznost je nujnost in zanikana nujnost je moznost. 4 Izraza »deonticna moznost« in »deonticna nujnost« je zato mogoce uporabiti samo za taksno moznost oziroma nujnost, ki izvira iz nekega naklonskega ali - natancneje - deonticnega vira, tj. za moznost in nujnost, ki izhajata iz nalozitve (c. ulozenf) in preklica (c. zrusenf) obveznosti. Vir deonticne naklonskosti je lahko oseba, ustanova ali skupek nravnih in pravnih nacel, morebiti pa tudi tezko ugo- tovljivih vzgibov volje. 5 V tej razpravi bomo spremljali: 1. soodvisnost naklonskih in prihodnjiskih pomenov v zvezah z glagoloma imeti in choteti/chhteti', II. splosne pomensko-pragmaticne in genetske vidike projekcije prihodnosti v jezik; III. razvoj opisnih oblik prihodnjika z glagoloma imeti in choteti/chhteti v so- dobnih slovanskih jezikih. 2 Prim, podobno Knzkova (1960: 21-58). 3 Prim. npr. Supr 131,18 ty bo emuze chostesi bgdetz ti prijgti (Knzkova 1960: 76-80; Riedl 1986: 15). 4 Prim, von Wright (1951: 1-15). 5 Prim. Lyons (1977II: 823-831). Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 197 1.1 Temeljni pomen glagola imeti je ’haben’, ’besitzen’, ’halten’. 6 Vpovezavi z nedolocnikom pa se prvotni svojilni pomen pribliza dmgotnemu naklonskemu, tj. pomenom moznosti, nemoznosti ab nujnosti. V tem duhu razmislja tudi H. Bim- baum: »Die Bedeutung ’haben’ kann sich bisweilen auch der sekundaren Bedeu- tung ’konnen, fahig sein’ nahem«. 7 Prav tako ni izkljuceno, kot meni Machek, da je glagol imeti pridobil svoj nak- lonski pomen z opustitvijo specifirajocega samostalnika v zvezah tipa MIT PO- TREBU/POVINNOST+ NEDOLOCNIK -> MIT + NEDOLOCNIK. 8 Tesna povezanost med sestavinama - svojilno in naklonsko - se zelo lepo vidi iz naslednjega primera: (1) Zogr Mt 8,20 a sn b csky ne imatz> kde glavy podhkloniti (6 vidg TOV avPpomov OVK £%£i not) KT\v KEtpaXrjv KXivai); Sin clovekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. 1 . 2.1 Naklonski pomen zvez z glagolom imeti postane se ocitnejsi, ce se v povedi pojavlja normativna deonticna sestavina. Prvotnemu naklonskemu pomenu zveze glagola imeti z nedolocnikom se tedaj gotovo pridmzi se nov (drugotni), pri- hodnjiski pomen, saj se bo dogodek, ki je zazanamovan kot nujen, sele uresnicil. V grscini je tako pri glagolu ejav: (2) Zogr L 12,50 krbstenbemb imamb krbstiti sq. i kako udrnzp sq. dondeze konbcaeth sq ([iaKTlO/JCt Se e^co fIcmTioSfjvcci)', Moram pa sprejeti krst, in kako tezko mi je, dokler se to ne zgodi. 1 . 2.2 Tesna spetost deonticne naklonskosti in prihodnjega pomena v zvezah z glagolom imeti ter premik dejanskega (aktualnega) poudarka na pomensko sestavino prihodnost sta razvidna predvsem v predeterminacijskih povedih. Deonticni vir je Bog kot vsedeonticno nacelo, vsa dejanja se dogajajo po njegovi volji, so dana vnaprej in nepreklicno nujna. Cela poved pa ima naravo napovedi (c. predikce, lat. praedictio). Razlaga posameznih primerov je pogosto dvoumna, omahuje med naklonskim in casovnim pojmovanjem. Izpricani so primeri, v katerih stopa izraziteje v ospredje prvotni naklonski pomenski odtenek deonticne nujnosti, hkrati pa primeri, ki so prej razlozljivi kot casovni. Grska ustreznica v teh sobesedilih je glagol peXkeiv. O tezavnosti razlaganja naklonskih zvez pricajo tako med seboj razhkujoca se mnenja jezikoslovcev kot tudi razlicne prevodne ustreznice v prevodih Svetega pisma po sodobnih slovanskih jezikih: (3) Mar Mt 17,22 predane, imato byti snz> clvcsky v rqce clvkom& (jieXXsi 6 vidg tov avdncoKOV TtapaSiSoarlai ); Sin clovekov bo kmalu izdan v roke ljudem... 6 Prim. Sadnik-Aitzetmiiller (1955: 36). 7 Bimbaum (1958: 214). 8 Prim. Machek (1957: 298). 198 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september H. Birnbaum ta primer razlaga kot preplet naklonsko-casovnih pomenov, pri cemer naklonskega cuti kot mocnejsega. H. Knzkova-Belicova pa ima obe sestavini za enakovredni . 9 Birnbaumovo pojmovanje podpirajo vzporedna sobesedila v evangelijih, v katerih se pri napovedovanju Kristusovega trpljenja uporablja tudi naklonski napovedovalec (predikator) nujnosti: podobajet5. 10 V nasprotju s tem pa stanje v slovanskih prevodih enoumno prica v prid poudarku na usmeijenosti v prihodnost: bo izdan (v slovenscini), ste bade predaden (v bolgarscini), predace se (v srbscini in hrvascini), predan budet (v ruscini), bgdz.ie wydany (v poljscini), zrazen/vydan bade (v cescini). V stari cescini (npr. v Olo- mouski bibliji) stoji v tem odlomku tudi naklonski napovedovalec: md zrazen byti. I. 2.3 V naklonsko-prihodnjem pomenu se lahko razlagajo tudi stavki, v katerih starocerkvenoslovanski zvezi glagola imeti z nedolocnikom ustreza grski konjunk- tiv, in sicer v trdilni obliki - ali se pogosteje - z nikalnico: Ol) pri). Z vecinoma pri- hodnjim pomenom se razlagajo starocerkvenoslovanski analiticni prevodi sin- teticnih oblik grskega sigmatskega prihodnjika. 1.3 Glagol choteti/chhteti izraza tako pomen namena in namere ’wollen’ za grska tfeAsiv in fjovXecnlkxi, kot tudi pomen prihodnjika in deonticno nujnost, in sicer slednje v primerih, kjer ustreza grskemu glagolu peXXeiv. * 11 Tudi pri interpretaciji primerov z naklonskim napovedovalcem choteti/chbteti je treba paziti na omahovanje med naklonskim in casovnim pojmovanjem, ker gre pri tem najpogosteje spet za predeterminacijske (izjemoma tudi normativne) povedi: (4) Zogr L 19,11 / mbneachg. eko abbe chostetb crbsbe bzie aviti sg (on napaxTvfjpa peXXei 77 fiacriXeia tov deov avacpotiveoficn)-, ...in so mis- lili, da bo bozje kraljevstvo nastopilo takoj. - H. Birnbaum 12 se tu nagiba k prihodnjiski interpretaciji; naklonska sestavina pa je lahko samo vsebovana, ni pa to nujno. Ceski prevodi od Kralicke biblije do novodobnih prevodov pa nasprotno temu zvenijo vecinoma naklonsko: oni se dommvali, ze by se hned melo zjevit kralovstvi Bozi (Krai);... a oni se dommvali, ze kralovstvi Boil se md zjevit ihned (Ekum): ...a oni myslili, ze se kralovstvi Bozi musi zjeviti najednou (Zilka); ... a oni byli toho domneni, ze se kralovstvi Bozi zjevi hned (Col). 9 Prim. Birnbaum (1958: 66, 68); Knzkova (1960: 67). 10 Prim. Zogr L 24,7 eko podobaats snu cskumu predanu byti v rgce ckz gresbnikh (As, Mar); (on 5ei itapaSodfjvai d<;xeipou; av&pancov apaptioX&v) Sin clovekov morn biti izrocen v roke gresnikov (analogno Zogr Me 8,31 (As, Mar, Sav); Zogr L 9,22 (Mar); Zogr L 17,25 (Mar)). 11 Prim. Sadnik - Aitzetmiiller (1955: 33); Birnbaum (1958: 225); Knzkova (1960: 71). 12 Prim. Birnbaum (1958: 134-135). Za cisto casovne steje nedolocniske zveze z glagolom choteti/chbteti (zlasti se v imperfektu) in delezniske zveze z glagolom choteti/chbteti D. Ivanova Mirceva (1962: 124d., 130d.); v okviru svojega pojmovanja jih smatra za ze gramatikalizirano obliko prihodnjika - badeste v minaloto. Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 199 V slovanskih prevodih se poleg cisto casovnih izrazov pojavljajo tudi naklonski napovedovalci: bo nastopilo (v slovenscini), stese da se javi (v bolgarscini), ce se javiti (v srbscini in hrvascini), nasproti temu pa dolz.no otkrytbsja (v ruscini), ob- jawic siq miato (v poljscini). 1.4 Iz navedenih primerov jasno izhaja, da se naklonske in prihodnjiske sestavine v zvezah glagolov imeti in choteti/chhteti z nedolocnikom pri razlaganju teh starocerkvenoslovanskih zvez ne da med seboj lociti. Te zveze namrec pred- stavljajo naklonsko-casovni(=prihodnjiski) preplet in od vsakokratnega sobesedila je odvisno, ali bo bolj poudarjena casovna ali pa bolj naklonska sestavina njihovega pomena. Nikakor nepomembno vlogo pa ima gotovo tudi razlagalceva osebnost in ni zanemarljivo niti dejstvo, da so predmet razlage besedila t. i. »mrtvega jezika«. Manjka nam namrec neposredni pragmaticni stik s kontekstom dobe iz trenutka, ko je besedilo nastalo, in to ponekod nujno pelje k vec mogocim razlagam istega be¬ sedila. Razlikujoci se vlogi glagolov imeti in choteti/chhteti pa si nista v nasprotju, kajti med naklonskostjo, hotenjskostjo in prihodnostjo obstaja pomensko-prag- maticna in genetska povezava. 2.1 Deonticni normativni pojmi so zunaj obsega resnicnostnih vrednosti klasicne propozicijske logike. Deonticna poved namrec nima ilokucijske sile ugo- tavljanja/trditve (statement), temvec ilokucijsko silo norme, zapovedi, poziva, nas- veta, priporocila, zelje ipd. V njej se torej ne presoja vrednotenje v razseznostih resnicnost : neresnicnost, temvec bolj v razseznostih izpolnitev : neizpolnitev (uresnicitev : neuresnicitev). Deonticno modificirana propozicija tudi ne opisuje samega delovanja (c. cinnost), temvec opisuje stanje stvari, kakrsno bo nastalo, ce bo dano delovanje uresniceno. Iz tega sledi, da so deonticne povedi, s katerimi je izrazena obveznost za storitev ali nestoritev dolocenega dejanja, zmeraj usmerjene v prihodnost (v smeri casovnega toka), pa naj izhajajo iz katere koli casovne tocke (v sedanjosti, preteklosti ali prihodnosti), saj stanje, za katero velja obveznost, ne more biti pred stanjem, za katero je postavljeno. 13 2.2 To notranjo zvezo med naklonskostjo in prihodnostjo najbolj krepi neem- piricna narava prihodnjika, zakaj po Wittgensteinu »prihodnjih dogodkov ne moremo izpeljevati iz sedanjih«. Z drugimi besedami: »To, da bo zjutraj sonce vzslo, je domneva; in to pomeni: ne vemo, ali bo vzslo.« 14 Prihodnjik torej ni casovna kategorija v tem smislu, v kakrsnem se stejeta za casovni t. i. kategoriji empiricnega casa, tj. sedanjik in preteklik. V sodobnem jezi- koslovju se cedalje bolj krepi nazor, da je razmerje reference do prihodnosti prej naklonska zadeva kot casovna. 15 To, da ima prihodnji cas v jeziku drugacno naravo zvez kot sedanji in pretekli cas, gotovo ni nakljucje. 13 Prim. Lyons (1977 II: 823, 824). 14 Prim. Wittgenstein (1960: 46, stavek 5.1361; ibid., 79, stavek 6.36311): »DaB die Sonne morgen aufstehen wird, ist eine Hypothese; und das heiGt: wir wissen nicht, ob sie aufgehen wird.« 15 S pojmovanjem prihodnjika kot modusa (naklona) se je mogoce srecati npr. pri L. R. Palmerju (1980: 310-312), J. Lyonsu (1977: 677, 809 d.) in U. Stephanyju (1985: 58-60, 63-66). 200 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Pojem casa, kot se je v jezikihizoblikoval skozi razlicne casovne sestave, odseva nacin, na katerega ga clovek dozivlja. Pri tem se cloveska izkusnja, ujeta v govoru, zmeraj navezuje na govorno dejanje; to z drugimi besedami pomeni, da govorec posamezne dogodke umesca glede na trenutek govora. S tega vidika je v jeziku, kot opozarja E. Benveniste , 16 podlaga za casovna nasprotja sedanjik. Jezikovni sedanjik umesca dogodek kot socasen (hkraten) s trenutkom govoijenja, ki o dogodku pri- poveduje, in predstavlja locnico med dvema drugima trenutkoma, ki se iz njega ro- dita. Trenutek, ko dogodek ze ni vec hkraten z govoijenjem, je iz sedanjosti stopil za korak v smer preteklosti in ga je treba priklicati s spominom. Trenutek, ko do¬ godek se ni sedanji, temvec bo tak sele postal, prav tako presega sedanjik in se kaze v perspektivi prihodnosti. Sedanjik je izhodiscna tocka za ureditev sestava casov v jeziku in doloca obe nadaljnji casovni referenci, smer nazaj in smer naprej od sedanjega trenutka, ter ga zato poznajo casovni sestavi vseh jezikov. Prav tako v jezikih najrazlicnejsih tipov nikoli ne manjka oblika, ki kaze na to, kaj ni vec sedanjost, tj. preteklik; za izrazanje preteklosti sta vsekakor zelo pogosti dve ali tri oblike. Stari indoevropski jeziki so jo izrazali z imperfektom, aoristom in tudi se s perfektom. Nasprotno temu pa stevilni jeziki ne poznajo posebne oblike za izrazanje refe¬ rence k prihodnosti (med indoevropskimi jeziki je bila to npr. gotscina ). 17 Kot je bilo ze receno, se v tej vlogi pogosto uporablja sedanjik, pri tem pa se prihodnji trenutek doloci s kakim prislovom ali clenkom. To dejstvo samo potrjuje, da obstaja temeljna razlika med retrospektivno casovnostjo, ki jo doloca nasa izkusnja iz preteklosti in ki jo lahko projiciramo v se bolj oddaljeno preteklost, ter prospektivno casovnostjo, ki je zunaj nase izkusnje in se kaze bolj ali manj kot predvidevanje tega, kar bo. Z diahronega vidika se prihodnjik ne pojavlja prav zgodaj in v tej vlogi se spe- cializirajo razlicna oblikovna sredstva, ki so bila prvotno namenjena izrazanju drugih pomenov. Najnavadnejsi vir, iz katerega so se konstituirale prihodnjiske oblike, so konjunktiv kot naklon nedejanskosti, poleg tega pa besedne oblike in zveze, s katerimi se izrazajo deonticna naklonskost in pomeni namena, zazelenosti, hotenja, verjetnosti in napovedi in ki jih je prav tako mogoce uvrstiti v splosno kate- gorijo nedejanskosti . 18 Po izviru so konjunktivne npr. oblike latinskega prihodnjika erd ah tudi faxo, ki so nastale iz konjunktiva aorista . 19 V tip prihodnjika, nastalega iz konjuktiva aorista, se uvrsca tudi grski sigmatski prihodnjik. 16 Prim. Benveniste (1965: 3-13). 17 Prim. Szemerenyi (1990: 244). 18 Prim. Lyons II (1977: 677, 809d). Izraz nedejanskost (nefaktualnost) uporabljam po terminologiji, ki sta jo vpeljala C. in P. Kiparsky (1970) za oznacevanje predikatorjev, katerih raba govorca ne zavezuje niti k resnicnosti niti k neresnicnosti glede na propozicijo (v nasprotju do predikatoija dejanskosti, ki govorecega zavezuje k resnicnosti glede na propozicijo, in predikatorjev protidejanskosti, ki zavezujejo k neresnicnosti glede na propozicijo). 19 Prim. Palmer (1980: 310-311); Szemerenyi (1990: 245). Eva Pallasova, Prihodnjik - cas ali naklon? 201 2.3 Ce starocerkvenoslovansko gradivo razclenjujemo s tega vidika, ze ni vec tako samoumevno, da zveze z glagoli imeti in choteti/chzteti v starocerkveno- slovanskih besedilih lahko izrazajo tudi referenco k prihodnosti. Stara cerkvena slovanscina je v rabi naklonsko-prihodnjiskih zvez z glagoli im¬ eti in choteti/ch&teti zelo tesno vezana na grske predloge; torej je precej verjetno, da je tak nacin izrazanja prihodnosti deloma knjizni grecizem. Zato je treba zelo skrbno pretehtati, koliko stara cerkvena slovanscina pri tern sploh se predstavlja prvotno praslovansko stanje, koliko pa je razsiritev opisnih zvez z glagoli imeti in choteti/ch&teti, ki so v pomenu reference k prihodnosti popolnoma ocitno prevladale, ze njena posebnost. 3.1 Da bi to vprasanje ustrezno pretehtali, bo treba pozomost usmeriti na so- dobne slovanske jezike in spremljati, kako so se oblike opisnega prihodnjika razvi- jale v njih. Tvoijenje analiticnega prihodnjika spada, kot je opozoril Fr. Kopecny, 20 med te- meljna merila za delitev slovanskih jezikov. Slovanski jug (razen slovenscine) s pri- hodnjikom, tvorjenim s pomoznim glagolom *choteti/*chhteti, tu stoji nasproti slovanskemu zahodu in vzhodu. 3.2.1 V zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikih se je ustalila tvorba opisnega pri¬ hodnjika z glagolom byti v zvezi z nedolocnikom ali deleznikom na -l, in sicer samo od nedovrsnih glagolov; pri dovrsnikih pa ima vlogo prihodnjika dovrsni sedanjik. Na vsem tem ozemlju prevladuje zveza pomoznega glagola byti in nedolocnika, tj. v cescini, slovascini, luziski srbscini, ruscini, ukrajinscini in beloruscini. Samo poljscina s kasubscino uporablja zvezo bgdg z deleznikom na Prihodnjik tipa *b £ = n’, 3 = e -* 3 = je (sem lahko uvrstimo tudi poseben grafidni znak a, ki nastopa kot okrajSava oblike 3. os. ed. glagola bitr. je /stcsl. n r ivrpn: lecnd), W = <5 -> w = Sd in ft = 6, ja -> a = ja (Hamm 1971: 221-222; Babic 1996: 59-71). Vzhodnoslovanizirane izdaje to tradicijo ostro prekinjajo, saj so v glagolski grafidni sistem projicirale znacilno vzhodnoslovansko cirilsko grafijo, z njo Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 237 ustrezni pravopisni uzus ter zakonitosti vzhodnoslovanske jezikovne reforme, ki je z drugim juznoslovanskim vplivom (14.-17. stoletje) postavila v ospredje jezikovnih zanimanj in zgledovanj juznoslovansko (srbsko in bolgarsko) razlicico cerkvene slovanscine. Vzhodnoslovanskim reformatorjem je tako pri preoblikovanju cerkvenoslovanskega jezika kot prestiznostni vzorec posluzil grski jezik in Se posebej grSki pravopis, ki je obogaten z znadilnimi grafidnimi posebnostmi juznoslovanske redakcije cerkvene slovanSdine oblikoval svojevrstno vzhodnoslovansko pravopisno normo, kakrsno uzakonjata prvi originalni slovnici cerkvene slovanscine pri vzhodnih Slovanih: rpa/H ’a (npr. Erfrtihflfianna'ffHi nn‘5’8 ©aohawas ^namtfba (nakazitesja vsi sudjacei zemli], amia^tia Ea^ddi 8/dl [uvjaze noga ihb]) in ohranitev psl. *€ (npr. eft 89%8E8, 8 ee&, 8 fDEB'B’Ea: a ana oofiy'.a ona^ami [Jakoze be iskoni, i nne, i prysno: i vo veki vekombj). 2.2.3 Grafem a [y] je nova tvorba Levakoviceve izdaje brevirja, saj oglata glagolica, sprico hrvaskega razvoja psl. *y > i, ni poznala ustreznega graficnega znaka za y. Grafem 8 na mestu psl. *y je bila grafidna znacilnost hrvaskega glagolizma vse do rimske vzhodnoslovanizirane izdaje Brevirja 1648, ko so po ustaljenem nacinu grafem + diakriticni znak iz glagolskega grafema za i /ne pa na osnovi cirilskega digrama h.i/ oblikovali poseben grafem a za vzhodnoslovanski y. Tako imamo v Levakovicevih spomenikih razmerje: hrvaski i (graficno a) v Misalu 1631, npr. uhrfi •B’tmaEmsm sonanua/d, wsffnnama masdiiflims sma^dEama nuEaotra [da ka svetim svetih, cistimi misalmi utegnemo vniti], a DU a^dS^rih E 3 [DE 3 fna[lhaeiErfi [ot jazika neprepodobna] : vzhodnoslovanski y (grafidno a) v Brevirju 1648, npr. a 2Bfflffa8iiirfi ma ann %aaE 8 ffribaa [i uslysa mja ot gory styja], at?^anna [do svetie Sobboti] gen. sg. f., Hfa/dffl ODffl Bfi3E8 rtlEa^aa [Bjahu tu zeni mnogie] nom. pi. f., dbaa^ao foatfbrhiJBaai] ^eb^b [Dijakon polazet knigi) akuz. pi. f. (M 1631); - kondnica -’a (v vzhodnoslovanskem cirilskem zapisu: ra na zacetku besede, a v sredini in na koncu besede ter a za Sumniki in c; Uspenski 1987: 84) < *-$ v gen. sg., nom. pi. in akuz. pi. samostalnikov zenskega spola ia-sklanjatve /prim. Smot. tia /UpentA nom. pi. f./ proti znacilni koncnici hrvaske redakcije -e v Levakovicevem misalu, npr. nni ]Da jdaO D3jdl nhiiirti 90083a [vb pohotehb dla svoeja] gen. sg. f., fUBajdanbftWiha 900300a MBE9 2 .Ba [prehodjacaja stezja morskyja] /stcsl. cthsa < *stbga < *stigha - po izvoru a-deblo/ akuz. pi. f. (B 1648) : ffa (tia^afa 91 Eawdifftraaonama nhffltua ma33 [Ne pogubi sb necastivimi duse moee] gen. sg. f., cir. w in gr. r| -* cir. G). V grSkem razmerju o : co in e : t) omenjena grafema zaznamujeta dolgost samoglasnika, ki je razlikovalna prvina grskega vokalizma, npr. Aey-o-psv. 'Govorimo.’ (indikativ) : Asy-co-psv. 'Govorimo!’ (konjunktiv). Kratkost dolgost samoglasnikov sta avtorja vzhodnoslovanskih slovnic projicirala le grafiOno, saj cerkvena slovanSdina ni poznala fonetiine opozicije o : 6 in e : e. Tako so po grSkem vzoru: qocpov 'modro’ (adj. sg. n.) : t^ocpcov 'modro’ (adv.) nastale v vzhodnoslovanskih slovnicah oblike z o : w, npr. Smot. Toe ctog ’h/ih c'T'o (adj. sg. n.) : ^oroahw (adv.). To grSko-vzhodnoslovansko graficno razlikovanje pridevniikih in prislovnih oblik je prevzel v svojih izdajah (Misala 1741 in Brevirja 1791) Sele Matej Karaman, medtem ko Levakovic v brevirju teh zapisov Se ne loiuje, tako da imamo npr. v Karamanovem brevirju (1791) zapis prislova [DEBgEa [prysnO] z 6, v Levakovicevem brevirju (1648) pa isto obliko z navadnim o: [DESgca [prysno]. Vecjo in opaznejSo vlogo imata grafema tako v vzhodnoslovanskih slovnicah (w in G) kot v Brevirju 1648 (i in 3) pri oblikovanju posameznih samostalniSkih koninic: Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 243 - genitiva plurala saraostalnikov moskega spola s kondnico -wrti. (npr. Ziz. mzkujbtj.) -> glag. -aofl! [-ovb], npr. erfi z.aE'va nneajai nogrfitfbm ioDi [na koncd vsehb Psalmovb] (B 1648); v izdaji misala iz leta 1631 je pri primerih prodora u-jevske kondnice v o-sklanjatev ohranjen obidajen zapis -ann(l) (-ov(b)], npr. nntfi agni]rfiQE[fb3E83 ^B3iaaan [va ostavlenie grehov] (M 1631); - dativa plurala samostalnikov moskega spola s koncnico -wmiv / (npr. Smot. rp'bx w ' HrK / Th.i/« r K oVi^Gans.) -> glag. -ami l-omb] / -3mi [-emb[, npr. pOrfifDBaunaiftll 3g8 fliflTlB^ami [Zaprdtilb esi Jazyk omb] (B 1648); v misalu je pridakovana kondnica -am(l) (-om(b)], npr. [DE3DtaHhff£ra ®3 0D1 ESB^a ^B3Qlgavam [predast se Vb ruke gresnikom]; primera kondnice -3mi [-emb] v Brevirju 1648 ni, najdemo ga sele v kasnejiih Karamanovih izdajah, npr. mEa^ami tftiSBsgniiatrbaniiadbami fDBagcrafflfmftuiJami [mnogimb lzesviddtelemb pristuplSymb] (M 1741); - uporabnost grafema w je v Zizanijevi slovnici razSirjena na celotno pluralno paradigmo samostalnikov vseh spolov, ki v osnovi svojih oblik vsebujejo samoglasnik o, npr. sg. m. Konk nom., koha gen., konio dat. itd. : pi. KWNH, M KVUH'tv HOffl., KWHb, Vl KWHIH gen., KWN&Hlv ’h kwho^'k dat. itd.; sg. f. Korrk nom., kocth gen., kocmu dat. itd. : pi. kwcth nom., kwcimh, h kwctsh gen., KUJC'i'G/H r K, ’h K vwTexTi dat. itd.; Smotricki je problematiko pluralnih samostalniskih oblik razresil drugade: v pluralni paradigmi je zadrzal edninski o, npr. sg. TdA cho\a f. : pi. Gho\h itd., odnos e / e v sg. : w / e v pi. v osnovi besede pa je ohranil le v oblikah genitiva plurala pri samostalnikih z ustrezno kondnico o-/io- ali a-/ia-sklanjatve, npr. gen. sg. f. Bno\h : gen. pi. CiHwx r K in gen. sg. i rorw m. : gen. pi. 'r'bx" K o’TGuTk (od tega osnovnega principa odstopa pri samostalnikih srednjega spola, zato v njihovih sklanjatvenih vzorcih najdemo primere zapisa z navadnim e, npr. -rfexii cGp 4 ,eu r r K itd.); Levakovic je v Brevirju 1648 prevzel Zizanijeve mnozinske zapise z w -> glag. a in 6 -* glag. 3 skozi celotno paradigmo, tako da imamo v odlomku iz psalterja tri primere takega zapisa, v nom. pi. f. ax gmannaniihga ^awtraa maa [jak smjatoSasja kosti moja], v gen. pi. f. piE8 a'Ef/danhawajdl noaohl [pri ishodis^ihb vodb] in v gen. pi. f. ffa at?ajpga anu nnsrni tfbjPBhaa [Ne ubojusja ot temb ljudij]; - dva zapisa z 3 (za a ni primera) zasledimo v Brevirju 1648 tudi pri (nedolodnih) pridevniSkih oblikah, prvi zapis pridakovano v pluralni obliki, drugi presenetljivo v singularu: 8 a^a ffaffanhS g^fflnb3lftlE8»a 9KE8UU8I118 a [i jako sosudy skudelnidja sbkruMSi ja] akuz. pi. m. in h Erh ganhrluJbawa ^aeannBlftlEa E3 < 5*anh3 [i na sddali^i gubitelni ne sdde] lok. sg. n.; neposredne potrditve rabe w in e v pluralnih oblikah pridevnikov v Zizanijevi slovnici ni, saj sta v njej navedena le sklanjatvena vzorca Gtkih, ’h ctti in Kstr'm, ’h E^r-Tv, kjer ni samoglasnikov o in e; v slovnici Smotrickega pa je kot pri samostalnikih grafidno preoblikovana samo kondnica genitiva plurala nedolodne oblike pridevnika, npr. T'b^ CNORHH X ; HUH CNWRNb. 244 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september 3 PaStrideve izdaje liturgidnih knjig. Med vsemi posebnimi grafemi Levakoviceve prve in druge liturgicne knjige so prav zgoraj nasteti grafemi: Iff [j] (misal) : 8 [j] (brevir) ter novi grafemi v brevirju: a [e] (poleg a [ja]), a [y], a [o] in 3 [e] najodlocilneje vplivali na oblikovanje razlidnih foneticno-morfoloskih sistemov prvih rimskih liturgidnih glagolskih izdaj. V popolnoma enaki funkciji so ti grafemi tudi v PaStricevih izdajah brevirja (1688) in misala (1706). Do odklonov od zacrtanih Levakovicevih smernic rabe posameznih grafemov prihaja v PaStricevih delih le zaradi tiskarskih napak, kot je npr. zamenjava 3 [e] z 3 [e] v osnovi samostalniSkih oblik genitiva plurala v Brevirju 1688, npr. Lev. ffa aeajPS’ft 80D oi]3mi dbpuhsa (Ne ubojusja ot temb ljudij] : Past, ffa aaeajPfi’a ann nnami rfbjpnhaa [Ne ubojusja ot temb ljudij] in Lev. fflmrfidtlHlftll 3ffH 8 Mrfilfoaffll »affl ann dhE^i3lftll [Umalilb esi i malomb dim ot Angelb] : Past. Mmrfidbaiffal 3S>a a rtlrhdbarttl WKrtl ann sDlE^iaiRll [Umalilb esi i malomb dim ot Angelb], deprav ima PaStrid tudi primere "pravilne" rabe obeh posebnih grafemov a in 3 , npr. a Hrta •ffaffanha , B >j ;ffl[ih 3 iJb 28 »& fpftESinauia a [i jako sosudy skudelnicja sbkrusisi ja] in [deb afp/danhawa/di nnanbi [pri ishodi^ihb vodb] itd. PaStric se je v svojem glagolskem izdajateljskem obdobju povsem podredil grafidnim in jezikovnim zakonitostim Levakovicevih izdaj; pri tern je presenetljivo dejstvo, da je PaStricevo drugo delo - Misal 1706 - natisnjen v azbudnem nizu Levakovicevih zgodnjih del (tj. Bukvarja 1629 in Misala 1631), s katerim so bili dani pogoji za vzpostavitev foneticno-morfoloske osnove hrvaSke redakcije cerkvene slovansdine, ne pa s drkami Levakovicevih kasnejsih, ze vzhodnoslovaniziranih izdaj. Tako je v rimskih vzhodnoslovanizacijskih stremljenjih po izidu dveh vzhodnoslovaniziranih izdaj (Brevirja 1648 in Brevirja 1688) prislo do zastoja, saj se je PaStric z Misalom 1706 povrnil na izhodiSdno pozicijo prve rimske glagolske izdaje (Misala 1631) in na njeno hrvaSkoglagolsko graficno osnovo. Grafidno-jezikovno neskladje med obema PaStricevima izdajama, predvsem pa vzhodnoslovanizacijo brevirja so znanstveniki sprva pripisovali njegovemu "Sarlatanstvu": "Kaj bi pa dobrega pridakovali od cloveka, ki se ni niti latinsko udil in celo posteno prizna, da tudi glagolskih drk ne pozna dovolj; od dloveka, ki neudene Rutene obduduje se bolj neuceno!" (Kopitar 1995: XVI), v danaSnjem dasu pa se je, zahvaljujod natandnim raziskavam Ivana Goluba, izkristalizirala drugadna podoba Pastriceve osebnosti. Bil je namred priznan znanstvenik, pisec Stevilnih razprav s podrocja hebraistike in orientalistike (njegova rokopisna zapuSdina obsega prek sedemdeset zvezkov, natisnil pa je samo delo Patens argentes mystics), bil je profesor teologije, filozofije, grSkega in hebrejskega jezika, bibliotekar in prevajalec. Ukvarjal se je s pesniStvom (pisal je pesmi v latinskem in italijanskem jeziku) in bil sprejet v akademijo Arkadija (1671), ki je zdruzevala najpomembnejse znanstvenike in umetnike tistega dasa (Golub 1988: 22, 117, 121-122 in 132). Tiskanje glagolskih liturgidnih del je bilo Pastricu bolj ali manj vsiljeno; ker rimske cerkvene oblasti niso nasle primernejsega dloveka, ki bi bil kos Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 245 temu opravilu, so tiskanje novih izdaj bogosluznih knjig zaupale Ivanu Pastricu, ki se je temu delu sprva upiral, saj se je zavedal svojega pomanjkljivega znanja cerkvene slovanScine, ponovno pa se je moral seznaniti tudi z glagolskim crkopisom. Ko je iskal najboljSo predlogo, se je med vsemi razpolozljivimi brevirji navdusil prav nad Levakovicevo izdajo, zato mu je to delo posluzilo kot vzorec pri urejanju in tiskanju brevirja. Z nasveti sta mu sicer pomagala dva ukrajinska studenta (Golub 1971: 381), kljub temu pa se PaStric ni niti grafidno niti jezikovno oddaljil od Levakoviceve predloge. Nov je le dodatek z oficiji svetnikov, ki so nastali med 1648 in 1687 (Golub 1971: 378). Med Levakovicevimi in PaStricevimi izdajami liturgidnih knjig sta dve opazni razlikovalni posebnosti: izdaji misala se razlikujeta v zapisu title (” v Levakovicevem : v Pastricevem tisku), izdaji brevirja pa v rabi dveh titel (” in ) v Levakovicevem in samo ene title ( ) v Pastricevem tisku. Pri prvi posebnosti gre za razlicno grafidno resitev enakih funkcij v obeh spomenikih, npr. - okrajSave v besedi: Lev. ^ba'n’fDaOhrfi FifiLU.T^ia 8®* Ijbrh [Muka Gospoda naSego Isa Ha] : Pa§t. ^awpjanbih Fihuta^a 8®* jjhrfi |Muka Gospoda naSego Isa Ha]; - oznaditve mehkosti 1' in n’: Lev. dbaa^aE fnarfbrlitfnarm *.zh%ih [Dijakon polazet knigi] : Pa5t. cTba&^aE fnatfbrh063110 [Dijakon polazet knigi]. V Brevirju 1648 je Levakovic obe omenjeni funkciji razlikoval tudi grafidno: s titlo je zaznamoval okrajSavo v besedi, z pa mehkost kondnega soglasnika v besedi (to je razpoznavna fonetidna prvina vzhodnoslovanske redakcije cerkvene slovanSdine, ki jo je dosledno in do popolnosti v svojih izdajah razvil §ele Matej Karaman), npr. gtfba f?EI ttlfbttl, ft^g fna'ff&Wrhauja a [ili sm> cldb, jako poses^aesi i] (okrajSava v besedi) : S^a •ffanoaB’llDi ^1 pifflnn piErfiDLOaobEaldl IJako sovdstb Gdb put pravednyhb] (mehkost koncnih soglasnikov v besedi). PaStric je dvojnost graficnega razlikovanja poenostavil v zapisovanje ene title ( ): gifljg f?ei a^a [oaffawdiaiUB a [ili snb dldb, jako posd§ e aeSi i] : fi^a 'c’ano&'o’noi $bnh! piano piEihooaohEaJdl [Jako sovestb Gdb put pravednyhb]. Na koncu naj omenim se opazno tiskarsko napako PaStricevega brevirja (v odlomkih iz misala takih primerov ni). Levakovicevo ligaturo [m 1 ] Pastric dosledno zamenjuje z napadno [m*], npr. Lev. HS^rfbauiih lfhguirti $brrb qfeagaa maa, ■g&nonoa map [Uslysa Gd m^enie moe, *Gd m*tvu moju] itd. Vendar so to le manj§a odstopanja od Levakovicevih predlog, katerim je PaStric grafidno in jezikovno zvesto sledil in Stirideset ter petinsedemdeset let po izidu prvih rimskih izdaj ustvaril brevir in misal, ki sta nepretenciozna posnetka Levakovicevih glagolskih izdaj. 246 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september LITERATURA Vanda BA Bit, 1996: Vpliv vzhodne cerkveae slovanScine na hrvaske glagolske tekste iz 17. in 18. stoletja. Ljubljana. Doktorska disertacija. Vanda BA Bit, 1996/97: Vzhodnoslovanizacija hrvaskih glagolskih liturgiinih tekstov iz 17. in 18. stoletja. JiS 42/2-3. 55-72. Radosav BOSKOVIC, 1972: Ochobm ynopeme rpariariiKe cjiobchckmx jegHKa I - 0oHCTMKa. Beograd. Stjepan DAMJANOVIC, 1984: Tragom jezika hrvatskih glagoljaSa. Zagreb. Ivan GOLUB, 1971: Rad Ivana Pastrica na izdavanju glagoljskih liturgiiskih knjiga. Slovo 21. 377-387. Ivan GOLUB, 1988: Ivan Pastric - Joannes Pastritius polihistor i teolog (1636-1708). Sabrana grada. Zagreb. Josip HAMM, 1963: Hrvatski tip crkvenoslovenskog jezika. Slovo 13. 43-67. Josip HAMM, 1971: Ruska redakcija u glagoljskim spomenicima. Slovo 21. 213-222. Eduard HERCIGONJA, 1977: Prinosi studiju ortografije srednjovjekovnih hrvatskoglagoljskih tekstova. Zagreb (Radovi Zavoda za slavensku filologiju 15). 69-82. Marko JAPUNDZIC, 1961: Matteo Karaman (1700-1771) arcivescovo di Zara. Excerpta e dissert, ad lauream. Roma. Slavko JEZIC, 1944: Hrvatska knjizevnost od poietka do danas. Zagreb. Jernej KOPITAR, 1995: Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus - Clodev glagolit Uredil in spremno besedo napisal Joze ToporiSic, prevedel Martin Benedik. Ljubljana. B. PANDZIC, 1978: Franjo Glavinic i Rafael Levakovic u razvoju hrvatske pismenosti. Nova e vetera 1/2. 85-112. Jovan RADONIC, 1949: ffiraMnapHje h iuKone pMMCKe Kypnje y MxaniijH h jy>KHOCJioBeHCKHM 3eM/Lana y XVII Beicy. Beograd (nocebHa H3aaua CAH, kh>. CXLIX). B. A. USPENSKI, 1987: Mcropua pyccxoro jinreparypHoro aguKa (XI-XVII bb.) Miinchen. SUMMARY The influence of the East Slavic languages on Croatian Glagolitic books began with the publication of Levakovic’s missal (1631) and breviary (1648). The two publications greatly differ from each other, as the former is based on the Croatian Glagolitic graphic tradition (of the Protestant Glagolitic printing house in Urach), while the latter based its Cyrillic alphabet system on the Cyrillic alphabet with East Slavic orthographic norm after the second South Slavic influence. The Glagolitic graphic character system in the breviary of 1648 is adapted to the Cyrillic graphic system. This resulted in a host of new Glagolitic graphemes, which constituted a separate phonetic-morphological Vanda Babic, Temeljni razlikovalni elementi graficnih sestavov ... 247 system of East Slavic version of Old Church Slavic. Typical "East-Slavicized" . _ V A graphemes in Levakovic’s edition of the breviary are: h [yl = Cyr. ki, b [j] = Cyr. h, a [6] = Cyr. w, a [6] = Cyr. ■b, 3 [e] = Cyr. 6, and special characters [ft] II], E [n], 3 [e], and a Ul- Ivan Pastries East-Slavicized editions of a breviary (1688) and a missal (1706) are not original, but, rather, they follow Levakovic’s Glagolitic editions of liturgical books and are based on the graphic and phonetic-morphological rules of the first Roman editions. . UDK 811.163.6*282 Rosanna Benacchio Univerza v Padovi OBLIKOSLOVNO-SKLADENJSKE POSEBNOSTI REZIJANSCINE 1 V prispevku se obravnavajo nekatere oblikoskladenjske posebnosti rezijanskega narecja (med drugim izrazanje dolocnosti-nedolocnosti, nekatere posebnosti naslonskih oblik zaimkov, modalni pomen imperfekta) in opozaija na paralele v drugih slovanskih jezikih ter v furlanscini in italijanscini. The article deals with some morpho-syntactic peculiarities of Resian dialect (among other things, with the expression of definiteness/indefmiteness, some peculiarities of pronominal clitic forms, modal meaning of the imperfect) and points out the parallels in other Slavic languages as well as in Friulian and Italian. Rezijansko narecje vsebuje, kot je znano, mnoge zanimive elemente tako zaradi arhaicnih potez, ki ga opredeljujejo znotraj slovanskega in se posebej slovenskega jezikovnega sveta, kot tudi zaradi interferencnih pojavov, ki izhajajo iz vecstolet- nega stika z romanskimi jeziki (furlanscino in italijanscino). Namen tega spisa je prikazati prav s teh dveh vidikov nekatere poglavitne jezi- kovne (ali tocneje oblikoslovno-skladenjske) posebnosti tega narecja. Raziskovalci so vseskozi, takorekoc od zacetkov slavisticnih studij, 2 posvecali pozornost rezijanscini in doslej sistematicno in poglobljeno raziskali njeno gla- sovno podobo, manj pa so se posvecali oblikoslovno-skladenjskim znacilnostim. Ce odmislimo dela Frana Ramovsa (1924, 1928, 1935: 30-41, 1936: 124), lahko recemo, da je bilo oblikoslovje (in se bolj skladnja) obravnavano le mimogrede v zvezi s fonoloskimi problemi ali v njihovi funkciji. 3 Pred kratkim (1992) pa je izslo zanimivo delo nizozemskega slavista H. Steen- wijka, ki zapolnjuje vrzel na tem podrocju in odpira pot nadaljnjemu raziskovanju in poglabljanju. Gre za slovnico sodobne rezijanscine oziroma govora Bile, ki je nastala iz proucevanja jezikovnega gradiva, zbranega s pomocjo terenskih informa- torjev. Na osnovi podatkov, ki izhajajo iz te raziskave, dopolnjenih z opazanji, ki jih nudijo predhodne studije, bomo skusali tu opozoriti na oblikoslovno-skladenjska dejstva, ki se nam v rezijanscini zdijo najpomenljivejsa in najprimemejsa za obde- lavo in poglabljanje. Pripominjamo, da si nasa raziskava ne zastavlja cilja izcrpne obravnave, ampak da gre le za nekaksno preliminamo studijo, neke vrste »delovni nacrt« za speciftcna 1 Delo je pregledan in popravljen prevod clanka Peculiarita morfosintattiche del dialetto resiano, ki je izsel v zbomiku Problemi di morfosintassi delle lingue slave , IV, Padova 1994. 2 Kot je znano, je ze Dobrovsky leta 1806 objavil v svojem Slavinu clanek z naslovom Uber die Slawen im Thale Resia. Za pregled pomembnejsih studij o rezijanscini od Dobrovskega (in ze prej J. Potockega) do danasnjih dni gl. Benacchio 1994. 3 Nekaj krajsih pripomb o oblikoslovju in skladnji v rezijanscini najdemo tudi pri Sreznevskem (1841: 155) in Baudouinu de Courtenayu (1876: 350-354 in 1875: 24). 250 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september poglobljenaraziskovanja o dolocenih problemih, ki jih tu le osvetljujemo in izostru- jemo. Preden se lotimo analize, naj pojasnimo, da bomo pri navajanju primerov, ki so vsi - razen posebej oznacenih - vzeti iz Steenwijkove slovnice, uporabili zapis, ki se tam uporablja. Ceprav je ta zapis nenavaden in tezje razumljiv, se nam namrec zdi za nase potrebe najprikladnejsi, saj pravilno in popolno odraza razlicne in komplek- sne foneticne realizacije (pogosto oblikoslovno in fonolosko relevantne), ki so znacilne za rezijansko narecje, predvsem za vokalizem. Isti nacin zapisa bomo upo¬ rabili tudi v tistih, redkejsih in vedno oznacenih primerih, ki ne izhajajo iz Steen¬ wijkove slovnice, ampak smo jih sami zabelezili pri rezijanskih govorcih. 4 Koncno naj se predhodno povzamemo nekaj osnovnih elementov rezijanskega vokalizma, da se bo bralec lahko znasel v prepoznavanju crk, ki jih bo sreceval. Posebno zapleten je v rezijanscini razvoj naglasenih samoglasnikov, kjer se po Steenwijkovi raziskavi pojavlja kar 13 samoglasniskih fonemov; ti se razlikujejo ne le po lastnostih »labializiran proti nelabializiran« in »visoki proti nizki« (tu gre za stiri ravni, podobno kot v knjizni slovenscini), temvec tudi po lastnosti, ki je po izgovoru in slusnem ucinku povsem nenavadna in ki poraja se eno vrsto samo¬ glasniskih fonemov: gre za lastnost »centralizirani proti necentralizirani«. 5 Tako moramo poleg sedmih necentraliziranih naglasenih samoglasnikov i, u, e, 6, e, 5 in a, ki jih oznacuje postopno upadanje visine (ah odprtostne stopnje) poleg prisot- nosti ali odsotnosti labializacije, locevati sest centraliziranih samoglasniskih fonemov, to je u, a, e, 6, v. Preprostejsi in manj obsezen je seznam nenaglasenih samoglasniskih fonemov. 6 Pri samostalniku je potrebno posvetiti pozomost poleg specificnim oblikam za dvojino, ki je sicer znacilna tudi za slovenski knjizni jezik, 7 se eni posebnosti: prisotnosti dveh koncnic v mestniku ednine moske sklanjatve: koncnici -e (ki pred- stavlja rezultat stare splosnoslovanske sklanjatve na -o/-jo) in -u (ki izhaja iz stare sklanjatve u-jevskih debel) se prosto premenjujeta in sta v skoraj enakopravnem polozaju. 8 Iz analize rabe teh dveh oblik se zdi, da prevladuje izbira konznice -u, ko gre za ziva bitja. Steen wijk namrec ugotavlja, da je oblika kunju redno uporabljana, medtem ko informatorji ne sprejemajo oblike *konje. Prav tako se redno uporablja 4 Pri navajanju primerov, ki jih prevzemamo iz drugih predhodnih studij, pa se bomo posluzili tamkajsnjih nacinov zapisa. 5 Samoglasnike so raziskovalci, ki jih je ta cuden in skrivnosten vokalizem vedno privlacil, oznacili na razlicne nacine: kot »temne« ali »globoke« (v ruscini »temnye«), »gluhe« (v ruscini »gluhie«), »lufterfullte« (v slovenscini »zasopli«) itd. (o tej terminologiji in z njo povezanih problemih prim. Vermeer 1992: 121). 6 Za poglobljeno obravnavo tetockeglej neposredno Steenwijka( 19-21 in nasi.). Precizirati je treba, da povedano velja le za govor Bile. V drugih rezijanskih govorih je inventar samoglasniskih fonemov drugacen, v vseh primerih pa je zanj znacilna prisotnost »centraliziranih« samoglasnikov. 7 Vendar je v knjizni slovenscini dvojina mnogo bolj ohranjena in ne kaze znakov nazadovanja, ki so znacilni za rezijanscino (Prim. Steenwijk: 82). Seveda se v rezijanscini oblike za dvojino pojavljajo (vedno nepopolno) tudi v zaimenski sklanji in v spregatvi glagolov. 8 Morda - opaza Steenwijk (86) - je pogostejsa koncnica -u. To bi ustrezalo knjizni slovenscini, ki ima samo in vedno -u. Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanscine 251 oblika muzu, medtem ko imajo obliki kot npr. *bebace (pustna sema) ali *wole za nesprejemljivi. Kljub potrebi po nadaljnih preverjanjih te omejitve lahko postavimo domnevo, da se tudi tu odraza posebnost starih u-jevskih koncnic kot nosilcev kate- gorije zivosti, posebnost, ki jo, kot znano, ugotavljamo v vec slovanskih jezikih. To v resnici ne zadeva mestniske koncnice, o kateri ne moremo reci - razen morda za rezijanscino, da je ohranila del kategorije zivega v sodobnih slovanskih jezikih. Kar pa zadeva dajalnisko koncnico (-ovil-evi), ki je ze v stari cerkveni slovanscini oznacevala podspol cloveskosti in zivosti sploh, je znano, da se ta se danes uporablja v mnogih slovanskih jezikih za oznacevanje zivih bitij ali ozjih se- manticno sorodnih kategorij, kot so lastna imena, oznake za sorodstvo itd. To se na primer redno dogaja v cescini, slovascini in luziski srbscini, sled take rabe pa naj- demo tudi v ukrajinscini in v nekaterih makedonskih narecjih. Isto velja tudi za koncnice mnozinskega imenovalnika, ki v poljscini, cescini in slovascini (glej us- trezne oblike -owie; -ove; -ovie/-ovia ) oznacujejo, ceprav z izjemami, del podspola cloveskosti (Vaillant 1958: 124-126). Prav v tem smislu - torej znotraj sirsega problema izrazanja kategorije zivosti v slovanskih jezikih - bi kazalo razvijati nadaljnje raziskave. Kar zadeva pridevnik, sta v rezijanscini zanimivi razlocevanje in razvrstitev povedkovne in prilastkovne vloge, znotraj slednje pa se bolj raba dolocnih in ne- dolocnih oblik. Predvsem moramo opozoriti, da je kategorijo dolocnosti - ki odraza razlocek med dolocnimi in nedolocnimi oblikami, izpricanimi v stari cerkveni slovanscini - zelo tezko ugotoviti s formalnega vidika in da se ohranja dokaj jasno le se v oblikah imenovalnika in tozilnika ednine. Naj kot primer navedemo za imenovalnik in tozil- nik moskega spola: novi proti now, za iste oblike srednjega spola: novi proti now; za edninski tosilnik zenskega spola: dobro proti dobro. Sicer pa lahko vsekakor opa- zimo, da se pri pridevnikih v prilastkovi vlogi 9 raje uporabljajo nedolocne oblike v primerih, ko pridevnik izraza trajne, stalne, »absolutne« lastnosti, kot na primer »grdo vreme«, »visoke gore«, »pretekla leta« itd. Nasprotno pa imajo dolocne oblike vrednost »relativnosti« v smislu, da oznacujejo predmete na bolj zapleten in razclenjen nacin. Oglejmo si na primer razliko med »je slap temp« in »je din slabi temp:, kjer gre v prvem primeru za splosno, absolutno trditev, v drugem primeru pa pridevnik na bolj zapleten razclenjen nacin oznacuje samostalnik (»Vreme je neke slabe vrste«) in mogoce celo predpostavlja (ceprav se to morda ne uresnici) dodatno pojasnilo o tem, za kaksne vrste vreme gre (Steenwijk: 133-114). Te ugotovitve se zdijo zanimive, saj se na primer skladajo s polozajem v srbscini in hrvascini, 10 a so v nasprotju s tistim v ruscini, kjer krajsa oblika pridevnika 9 V povedkovni vlogi se praviloma uporabljajo nedolocene oblike, razen v nekaterih posebnih primerih, ki jih Steenwijk (113) oznacuje kot »samostalnisko« vlogo pridevnika. 10 Tudi tu oznacuje nedolocna (kratka) oblika pridevnika splosno, trajno znacilnost. Primerjajmo n. pr. stavke »Dobar otac uvijek voli svoju djecu (Dober oce vedno ljubi svoje otroke) in »Moj je dobri prijatelj rekao...« (Moj dobri prijatelj je rekel...). Kratke oblike se redno uporabljajo v pregovorih, kot »Sit gladnu ne vjeruje« (Sit lacnemu ne verjame), »Dobar sluga losa gospodara« (Dober sluga slabega gospodarja) itd. 252 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september nakazuje prehodno, trenutno stanje, medtem ko nasprotno dolga oblika nakazuje trajno stanje, notranjo znacilnost. 11 Kazalo bi torej poglobiti ta problem - ki zadeva siroko in pomembno tematiko izrazanja dolocnosti in nedolocnosti v slovanskih jezikih - ter pregledati in dopolniti gomja opazanja z upostevanjem skladenjskih pojavov levega in desnega polozaja pridevnika glede na samostalnik, rabo clena in tako naprej. Glede zaimka in osebnega zaimka se posebej, lahko v rezijanscini opazimo predvsem prisotnost dvojne vrste zaimkov, torej polne/naglasne oblike poleg krat- kih/nenaglasenih (ali naslonskih) oblik, katerih vloga se v bistvu ne razlikuje od vloge v dmgih slovanskih jezikih, ki imajo naslonske oblike zaimkov, v prvi vrsti od vloge v knjizni slovenscini. Tudi v rezijanscini se namrec naglasne oblike uporabljajo takrat, ko zelimo zaimek posebej poudariti, ali v povezavi s predlogi; sicer se uporabljajo naslonske oblike. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kateri polozaj ti naslonski zaimki zavzamejo v stavku: ce se torej se ravnajo po »Wackernaglovem zakonu« (kot n.pr v knjizni slovenscini) ali se mogoce pojavljajo v drugacnem skladenjskem redu, ki je novejsi in morda pod vplivom sosednjega romanskega jezikovnega sveta. 12 Poleg tega gre opozoriti na to, da se v rezijanscini ta pojav - dvojna vrsta nas¬ lonskih in naglasnih oblik zaimka - razsirja tudi na imenovalnik, torej na obliko, ki v drugih slovanskih jezikih ni razvila naslonske razlicice, kar kaze na prisotnost posebno »mocnega« produktivnega modela, ki je tipolosko podoben tistemu v sosednjih sevemoitalijanskih narecjih. V zvezi z naslonskimi oblikami zaimkov je nato se zanimiva ugotovitev, da se v rezijanscini te oblike lahko nahajajo tudi poleg naglasnih oblik in torej v sestavi, ki jo lahko oznacimo kot »redundanto«. Oglejmo si naslednje primere: (1) la si ti rckal tabe Jaz sem ti rekel (nas primer) 13 (2) Nimate me gledat mle Ne smete me gledati (3) Te znajo tabe Te poznajo Gre za pojav podvajanja zaimkov (clitic doubling ), ki je v slovanskih jezikih skoraj neznan, 14 najdemo pa ga v sevemoitalijanskih narecjih in v furlanscini, kjer ta raba kaze nekatere omejitve, ki jih rezijanscina nima. 11 Pomislimo na stavke: »-Pocemu ty segodnja molcaliv? - A ja molcalivyj (po charakteru, vsegda)!« In analogno: »-Ty segodnja krasiva! - A ja krasivaja!« Opozoriti pa je treba, da gre tu za oblike v povedkovni vlogi, saj je znano, da pozna sodobna ruscina v prilastkovni vlogi, ce odstejemo nekaj reliktov (»na bosu nogu«, »po belu svetu« itd.) le se rabo dolgih oblik pridevnika. 12 Pozitiven odgovor v tem smislu, vendar omejen na naslonske oblike pomoznika »biti«, prinasa Skubic (1991: 363). Glede analize stave zaimenskih naslonk v stavku v raznih slovanskih jezikih in v romanskih jezikih glej R. Benacchio, L. Renzi 1987 in Benacchio 1988. 13 Naj preciziramo, da so v rezijanscini prav tako sprejemljivi stavki s samim naslonskim (npr. »Ja si ti rekal«) ali samim naglasnim zaimkom (»Ja si rekal tabe). Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanscine 253 Opazimo namrec, da se v furlanscini - za razliko od rezijanscine - podvajanje zaimkov kaze samo v dajalniku - torej v predloznem sklonu - in ne v tozilniku. V furlanscini so torej sprejemljivi stavki kot na primer: »Ti aj dit a ti« (Sem ti rekel) ali »Ti aj skrit a tf« (Sem ti pisal), medtem ko bi bili nemogoci stavki z naslonskim zaimkom v tozilniku, kot na primer »*Ti viot simpri te« (Vidijo te vedno) ali »*Lu viot simpri lui« (Vidijo ga vedno). Drugo zanimivo rabo naslonskih zaimkov, ki je izpricana v rezijanscini, pred- stavlja pojav, ki ga imenujemo »zaimkovno povzemanje osebka« in ki zadeva seveda samo imenovalnik. Na primer: (4) Wone na ma pasjon Ona je navdusena (5) Won an rumuni po njage On govori po svoje Zaimkovno povzemanje osebka se lahko razsiri tudi na primere, kjer osebek ni izrazen z naglasno obliko zaimka, marvec s samostalnikom. Na primer: (6) Utruc ni ba meli bit bo impanjani Otroci bi morali biti bolj marljivi Tudi ta pojav - ki ga, kolikor vemo, v drugih slovanskih jezikih ni - je izprican v sevemoitalijanskih narecjih in se posebej v furlanscini, kjer je celo pravilo, da mora vsako osebno glagolsko obliko obvezno spremljati naslonski osebek: medtem ko je naglasna oblika zaimka lahko odsotna, je naslonska oblika obvezna, pa naj se pojavlja sama ali poleg osebka, izrazenega z naglasno obliko zaimka ali s samostal¬ nikom. Na primer: »Al ciante« (Poje) poleg » Lui al ciante« (On poje) ali, ko je ose¬ bek izrazen s samostalnikom, »Bepi al ciante (Bepi poje, ne pa: »*Lui ciante« (On poje) in »*Bepi ciante« (Bepi poje). 15 V zvezi z osebnimi zaimki v rezijanscini kaze slednjic opozoriti se na zanimiv polozaj, ki zadeva zaimek za 1. osebo ednine: poleg naslonske oblike ja imamo se dve razlicici naglasne oblike (je in jes), ki imata razlicni konotaciji. Medtem ko je prva, ki je dalec pogostejsa, nevtralna, je druga, ki se zdi starejsa, oznacena kot »spostljiva« oblika. Kot navaja Steenwijkova informatorka, leta 1928 rojena Rezi- janka, se ta oblika uporablja »takrat, ko zeli kdo imeti vecjo veljavo« (119). Milko Maticetov (1993: 75) je mnenja, da pojava ne gre povezovati toliko z avtorita- tivnostjo, ampak bolj z dejstvom, ali zaimek oznacuje moskega (v tem primeru se raje uporablja »starejsa« oblika) ali zensko. Ni tezko ugotoviti, da si razlagi nista nujno v nasprotju, temvec se celo stekata v oznacevanje medosebnih odnosov med 14 Vendar so v bolgarscini obicajni stavki kot: »Na tebe ti kazah« (Tebi sem rekel) ali »Tebe te izvikaha v direkcijata« (Tebe so poklicali v direkcijo), torej stavki z obema oblikama zaimka, naglasno in naslonsko. Vendar gre tu za skladenjsko drugacen primer, kjer opravlja naslonka jasno doloceno vlogo »povzemanja« naglasne oblike zaimka v levem polozaju. 15 V rezijanscini ta raba ni obvezna: stavka 4 in 5 sta n. pr. mozna (seveda z drugacnim pomenskim odtenkom) tudi z enim samim zaimkom (naslonskim ali naglasnim), stavek 6 pa je mozen tudi brez naslonskega zaimka, ki povzema samostalnisko izrazen osebek. 254 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september moskim in zensko, oblikovanih po izrazito patriarhalni kulturi, na kar je opozoril ze Baudouin de Courtenay (1876: 285). Glede kazalnih zaimkov lahko v rezijanscini opazimo prisotnost dveh vrst teh oblik, torej oblik za oznacevanje blizjih predmetov in tistih za oznacevanje daljnjih predmetov: v imenovalniku ednine se glasijo jse, jso, jsa oziroma jte, jto, jta. Ta sistem »dvojnih elementov«, ki je tako kot v vecini slovanskih jezikov nado- mestil praslovanski sistem »treh elementov«, 16 se razvija v zapletene paradigme, ki obsegajo tako naglasne kot naslonske oblike. Slednje nastanejo z onemitvijo zacet- nega -j in so izpricane v vseh oblikah paradigme. 17 Izredno zanimivo je v tej zvezi ugotoviti, kako se naslonske oblike kazalnega zaimka za oddaljeni predmet (jte, jto, jta ) - ki predstavlja torej razvoj zaimka f5, ta, to - pogosto uporabljajo kot predslonke v vlogi dolocevanja, ki nima vec izvome kazalne vrednosti, torej v vlogi, ki jo lahko oznacimo kot vlogo dolocenega clena. Poglejmo naslednje primere: (7) Te rozajanski glas (ime radijske oddaje o Reziji) (8) Te rozajanski pint je polenta nu mocica Rezijanska jed je polenta in golaz (nas primer) (9) Ni bo bili pasli te konje nu te wowce 18 Morda so pasli konje in ovce Opazanja so zanimiva predvsem zato, ker kazejo na razsirjenost dolocenega clena, ki stoji pred samostalnikom ali pridevnikom, ki ga doloca, v narecju, ki pri- pada jezikovnemu obmocju - slovanskemu ki pozna zelo omejeno rabo clena. Drugic pa tudi zato, ker kaze pojav v rezijanscini zanimivo analogijo z dmgimi slovanskimi jeziki, ki clen poznajo, v smislu, da tudi v teh jezikih izhaja clen iz istega kazalnega zaimka, ki je v stari cerkveni slovanscini oznaceval »srednje od- daljen« predmet. Pri tem mislim predvsem na balkanski prostor in se posebej na bolgarscino, kjer je stari kazalni zaimek tb, ta, to (vendar v naslonski obliki, torej za samostalnikom ali pridevnikom, ki ga doloca) koncno prevzel vlogo dolocnega clena. Mislim pa tudi na sledove enake rabe (v istem naslonskem polozaju), ki je se ohranjena v nekaterih velikoruskih narecjih in izpricana tudi v nekaterih staroruskih literamih besedilih (prim, o tem Benacchio, Renzi 1987: 19-21). 16 Primerjaj starocerkvenoslovanski sistem zaimkov sb, ts in ovs, ki oznacujejo govorcu bliznji, srednje oddaljen in oddaljen predmet (Vaillant, 1958: 379). 17 Vendar obstajajo poleg oblik, ki so nastale s preprostim izpadom zacetnega proteticnega elementa, druge oblike, ki izkazujejo tudi zapletene spremembe v vokalizmu (Steenwijk: 122). 18 Glede pomena »domnevnosti«, ki ga v rezijanscini izrazajo tovrstne zgradbe, za katere so znacilne oblike prihodnjika glagola »bk« v povezavi s preteklim deleznikom na -1 istega glagola (v vlogi pomoznika), ki mu sledi pretekli deleznik na -1 ustreznega glagola, primerjaj Steenwijk: 184. Podobne zgradbe, ki izrazajo domnevnost s prihodnjikom, najdemo v italijanscini (n.pr. »Saranno state le tre« (Bodo bile tri = Bilo je morda ob treh), »L’avranno detto loro« (Bodo rekli oni = Morda so to rekli oni). Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanscine 255 Mislim pa tudi, in celo predvsem, na zahodni slovanski prostor in tocneje na v luziski srbscini redno (na pogovomi ravni pa tudi v cescini in poljscini) izpricano rabo istega kazalnega zaimka v predslonskem polozaju, torej pred samostalnikom ali pridevnikom, prav tako kot v rezijanscini. Taka raba, ki je sodobna knjizna slovenscina ne pozna, 19 je izpricana v najrazlicnejsih starih slovenskih besedilih. Naj se omejim na to, da kot primer navedem nekaj naslovov Trubarjevih del, kot so Ta pervi deil tiga noviga testamenta. Ta drugi, Ta celi novi testament itd. Ista raba starega kazalnega zaimka v predslonskem polozaju v vlogi dolocnega clena se redno nahaja tudi v slovenskih knjiznih besedilih naslednjih dveh stoletij. 20 Poglobljena, razclenjena in »celostna« obravnava tega pojava, ki bi presegla meje same rezijanscine in ki bi ob upostevanju moznih jezikovnih interferenc izha- jala vendarle predvsem iz upostevanja praslovanskega jezikovnega sistema in nje- govih notranjih moznosti, ki so se potem na razlicnih krajih in v razlicnih casih razlicno izrazale, bi lahko pomenljivo prispevala k osvetlitvi problema izrazanja dolocnosti (in nedolocnosti) v slovanskih jezikih. 21 Da zaokrozimo sistem clena, naj koncno se omenimo, da pozna rezijanscina tudi nedolocni clen, katerega oblike sovpadajo z naslonskimi oblikami stevnika dm, dno, dm. Tudi v tern primeru se naslonske oblike tvorijo povecini z opuscanjem zacetnega soglasnika. 22 Kar zadeva glagol, je v rezijanscini izredno zanimiv razvoj sistema preteklih casov. Danes se ta sistem v bistvu ne razlikuje od sistema knjizne slovenscine (in hkrati vecine sodobnih slovanskih jezikov), saj pozna kot osnovno obliko za pretekli cas opisno tvorbo s sedanjim casom glagola »biti« (bat) in preteklim deleznikom na -1 (torej staro obliko perfekta). 23 Kljub temu pa ohranja sledove prejsnjega stanja, ko so poleg analiticnih oblik perfekta in pluskvamperfekta soob- stajale tudi sinteticne oblike imperfekta in aorista. 19 Je pa v doloceni meri prisotna tudi v drugih narecjih poleg rezijanskega. Naj na primer opozorimo, da kraska narecja kazejo rabo nesklonljive oblike (ta), ki se sicer ne more povsem istovetiti s pravo rabo clena, a je tej rabi zelo blizu in se zdi, da predstavlja nekaksen »vmaesni clen«. Glej n. pr, »Katero obleko denem? - Ta novo«: »S katerim avtom gres? - S ta novim.« 20 O tem specificnem problemu glej Benacchio (1996: 2-4). 21 Po nasem mnenju namrec sama jezikovna interferenca (sosednjih balkanskih jezikov za bolgarscino in makedonscino: nemscine za slovenscino in zgoraj omenjene zahodne slovanske jezike) ne more pojasniti pojava nastanka clena v nekaterih slovanskih jezikih, se manj pa razlicne skladenjske stave (naslonsko oziroma predslonsko), v katerih se ta pojavlja. Poleg interference (in v primeru rezijanscine gre tu za novo moznost: iz italijanscine in/ali furlanscine) je potrebno vedno upostevati tudi »notranja« dejstva, ki zadevajo obravnavani jezikovni sistem. Sicer bi ne mogli na primer razloziti ze omenjene rabe zapostavljenega clene, ki je izpricana na obmocju vzhodnoslovanskih jezikov. 22 Vendar ne v moskem spolu ednine, kjer je izpricana tudi oblika din z ohranjenim zacetnim d-. Naj opozorimo se na prisotnost vec razlicic (za katere je vedno znacilen nenormalen razvoj vokalizma) za isto obliko (n. pr. din/ni za moski spol; no/nu za srednji itd.) (Steenwijk: 126). 23 Naj opozorimo se na prisotnost predpreteklika v rezijanscini: sestavljen je iz oblik preteklika pomoznika »biti«, povezanih s preteklim deleznikom na -1 ustreznega glagola. Medtem ko je v knjizni slovenscini ta glagolska oblika presla iz zive rabe in je obcutena kot »papimata«, se v rezijanscini - morda tudi pod vplivom italijanscine - redno uporablja pri izrazanju dejanj iz daljnje preteklosti. 256 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september Ta pomenljiva arhaicna poteza v resnici ne zadeva sodobnega stanja, ki kaze skrajno redko rabo imperfekta, medtem ko o aoristu ni vec sledu. Tocneje povedano, Steenwijk poroca, da je imperfektne oblike zabelezil le za sedem glagolov: bat, di'wat, dujdjat, 24 met, moret, parajat, tet. Oblike se v tretji osebi ednine glasijo takole: bese, diwase, dujajase, mese, morese, tese. 25 Toda v prejsnjem stoletju so se sinteticne oblike za pretekli cas pojavljale se dokaj pogosto. Baudouin de Courtenay je na primer zabelezil najrazlicnejse oblike imperfekta poleg zelo redkih oblik aorista, ki jih je oznacil kot arhaicne, v rabi le se izkljucno pri starejsih generacijah (to pa v sedemdesetih letih prejsnjega stoletja). 26 Kar zadeva posebej imperfekt, bi bila zazelena striktno oblikoslovna studija o razvoju njegovih oblik, ki bi lahko izhajala iz primeijave med oblikami, ki jih je za¬ belezil Steenwijk. 27 Taka studija bi lahko bila se zanimivejsa, ce bi se razsirila na primerjavo vzporednih razvojev iste glagolske oblike v drugih slovanskih jezikih, ki so to obliko ohranili, kot na primer srbohrvascina in bolgarscina. 28 Rezijanski imperfekt pa bi zasluzil obravnavo tudi v zvezi z njegovo uporabo v vlogi pogojnika. To rabo je zabelezil ze Baudouin de Courtenay, 29 posebej pa je nanjo opozoril naknadno Ramovs v prej omenjeni razpravi (119); ta modalna funk- cija rezijanskega imperfekta se zdi se danes zelo razsirjena in je celo pogostejsa kot zgolj preprosti pomen preteklega dejanja. Po pricevanjih, ki jih je zbral Steenwijk (182-183), se namrec imperfekt uporablja predvsem za oznacevanje dejanj, ki naj bi se dogodila v preteklosti, a se niso udejanila. Ta modalni pomen imperfekta, kakor je znano, nikakor ni pojav, ki bi ga slovanski jeziki ne poznali. Se vec; kot je bilo veckrat zapazeno, gre ta pomen obravnavati kot »implicitnega« za ta pretekli cas. Zato zlahka tezi v tak razvoj (ce semantika posameznega glagola to omogoca) v stevilnih jezikih, tudi zunaj slovanskega jezikovnega sveta (prim. Weinrich 1973: 237-240, Bertinetto 1986: 374-80). Ce ostanemo v okvirih slovenscine, naj demo jasno sled te rabe na primer v Brizinskih spomenikih in tocneje v zacetnem stavku drugega fragmenta, kjer se dvakrat zapored pojavlja oblika za tretjo osebo ednine glagola »biti« prav v pomenu pogojnika: »Et’e bi ded nas ne sagresil, to w weki iemu be ziti, starosti ne 24 Nedolocnisko obliko tega glagola sem sama »rekonstruirala« (po analogiji) na osnovi oblik, ki jih je Steenwijk zabelezil v okviru svojih raziskav in med katerimi tega nedolocnika ni. 25 Glej Steenwijk: 138. Za parajat ni izpricana tretja oseba ednine, ampak prva: parajason. 26 Mislim na oblike za prvo osebo ednine harduh (sel sem), pridah (prisel sem), pa tudi na obliko za tretjo (in drugo) osebo ednine vze (vzel je), ki jih Baudouin 1895 navaja v paragrafih 244 oziroma 1352. Opozarjam tudi na oblike be, idu, nalese, povi (Baudouin 1875: 5-6 in 24), glede katerih sam raziskovalec poudarja, da so ze povsem nerazumljive odraslim generacijam tistega casa (oblike so namrec povzete iz Rezijanskega katekizma, sestavljenega priblizno stoletje prej, ob koncu 18. stoletja). 27 Tudi Sreznevskij (1841: 135) prinasa nekaj oblik imperfekta, koristnih za tovrstno diahrono analizo. 28 O razvoju imperfektnih oblik v nekaterih juznoslovanskih narecjih (vkljucno z rezijanscino) v stiku z romanskim jezikovnim svetom glej na primer Sedlacek (1962). 29 Glej na primer stavek: »Parsal tau to drugo na stancjo bcesoe, ka na sfvase, ka na sfvase, ma na ni morcesoe sfwat jfto oro (Stopil je v drugo sobo: bila je, kot bi sivala, vendar ni mogla sivati ob tisti uri) (Baudouin 1895: par. 10). Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanscine 257 priieml’ot’i [...] nu w weki iemu be ziti« (Ko bi nas ded ne bil gresil, bi mu bilo (dobesedno: »mu je bilo«) na veke ziveti, ne bi poznal starosti [...] temvec bi mu bilo (dobesedno: »mujebilo«) vecno ziveti.). 30 Raziskovanje pojavov v zvezi z modalnim pomenom imperfekta tako v rezi¬ janscini kot v dmgih slovanskih jezikih v razlicnih zgodovinskih obdobjih, ki bi upostevalo tudi druge neslovanske jezike, bi lahko pripomoglo k pojasnjevanju zapletene semantike preteklih glagolskih casov. Razvoj sistema preteklih casov v rezijanscini bi lahko slednjic privedel do zanimivih rezultatov, ce bi ga obravnavah v odnosu do kategorije glagolskega vida. Tovrstna studija bi bila se kako koristna, bodisi zato, ker vprasanje glagolskega vida v rezijanscini ni bilo, kolikor vemo, nikoli obravnavano, kot predvsem zato, da bi ugotovili, ce in kako je dolgotrajna ohranitev starih sinteticnih oblik za pretekli cas (aorista in imperfekta) vplivala na raven kodifikacije vidskega sistema. Ta problem bi bilo treba obravnavati ne le na osnovi podatkov danasnjega govorjenega jezika, temvec tudi v diahroni perspektivi, ki naj bi izhajala iz najstarejsih ohranjenih rezi- janskih pisnih pricevanj in upostevala tudi bogato gradivo rezijanske ljudske epike. Obenem pa bi bilo vprasanje treba osvetliti tudi s sirse primerjalne perspektive, ki bi upostevala razvoj v drugih slovanskih jezikih, tako tistih, ki so izgubili stare oblike za pretekli cas - teh je najvec, kot tistih, ki so jih kot srbscina in hrvascina se ohranili. 31 Koncno nam rezijanscina ponuja se en skladenjski pojav, ki bi ga bilo zanimivo obravnavati; gre za neosebne stavcne tvorbe. Tu mishm predvsem na stavke tipa: (10) Sadfwa skuto Se deva skuto (11) Sa ji dlwa ta-w stanjado Se jih deva v kozico Tovrstne stavcne zgradbe, kjer element, ki ima semanticno vlogo predmeta, ohranja tudi oblikoslovne znacilnosti predmeta, so v italijanscini (in furlanscini) povsem regularne, za slovanske jezike pa neobicajne, saj se v teh primerih raje uporabljajo trpne oblike, kjer dobi predmet oblikoslovne znacilnosti osebka. Zanimivo je se, da je v jeziku, ki ne pozna samostalniske sklanje, kot je to itali- janscina (ah furlanscina), stavek iz primera 10, kjer je element, ki ima semanticno vlogo predmeta, izrazen s samostalnikom, dvoumen (v smislu, da ni jasno, ce gre stavek razumeti kot trpen ali kot neoseben), nasprotno pa v rezijanscini tozilniska oblika samostalnika razprsi vsak dvom in nakaze povsem jasno razlago v smislu neosebnega stavka. Drugace je v stavku, kot je nas primer 11, kjer je semanticni 30 Zapis po R. Kolaricu v Freisinger Denkmaler, 1968, 211). Naj tu opozorimo, da najdemo podobno rabo imperfekta v zacetnem stavku »Slova o polku Igorjevem«: »Ne lepo li ny bjaset, bratie, nacati starymi slovesy [...], (Ne bilo bi (dobesedno: »ni bilo«) primerno, bratje, zaceti s starimi besedami [...]). 31 Kar zadeva srbohrvascino, lahko trdimo, da njen vidski sistem kaze manj razvito kodifikacijo (v primerjavi n.pr. z ruscino, ki je razvila mnogo sirso semantiko) prav zaradi dolgotrajnega ohranjanja sinteticnih oblik preteklega casa, ki so omogocale - in na doloceni stilni ravni se omogocajo - izrazne moznosti, ki jih navadno izraza kategorija vida. 258 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september predmet izrazen z zaimkom. V tem primeru nam prisotnost naslonske zaimenske oblike za predmet, ki se razlikuje od oblike za osebek, tudi v italijanscini (in fur- lanscini) omogoci, da prav tako kot v rezijanscini nedvoumno razumemo stavek kot neoseben. (Prim, furl.: »Si ju met te pignate«). Te zgradbe, ki verjetno odrazajo pojave jezikovne interference, so zanimive tudi in predvsem zato, ker dodajajo nov element v ze zapleteno sliko neosebnih struktur v slovanskih jezikih in bi jih bilo zato treba obravnavati v tem sirsem primerjalnem pogledu. Iz italijanscine prevedla Ziva Gruden. Literaturain viri J. Baudouin DE Courtenay, 1875: Rez’janskij katixizis, kakprilozenie k »Opytu fonetiki rez’janskix govorov«. Varsava, Peterburg. — 1876: Rez’ja i Rez’jane. Slavjanskij Sbomik III, otd. I. Sankt-Peterburg. 223-371. —1895: Materialen zur sudslavischen Dialektologie und Ethnographic I. Resianische texte, gesammelte in den Jj. 1872,1873 und 1877.... St. Petersburg. R. BENACCfflO, 1988:1 pronomi clitici nelle lingue slave del!area balcanica. Europa Orien- talis 7. 451—469. — 1994: Peculiarita morfosintattiche del dialetto resiano. Problemi di morfosintassi delle lingue slave IV. Padova: Unipress. 223-243. — 1996: A proposito dell’articolo determinativo in sloveno: la testimonianza del Cate- chismo resiano del Settecento. Studi slavistici in onore di N. Radovich. Ur. R. Ben- acchio e L. Magarotto. Padova: CLEUP. 1-16. R. BENACCfflO, L. Renzi, 1987: Clitici slavi e romanzi, Quademi Patavini di Linguistica. Monografie. 1. Padova. P. Beninca, L. Vanelli, 1984: Italiano, veneto, friulano: fenomeni sintattici a confronto. Rivista italiana di dialettologia 8. 165-194. P. M. Bertinetto, 1986: Tempo, aspetto e azione nel verbo italiano (II sistema dell’indica- tivo). Firenze: Accademia della Crusca. J. Dobrovsky, 1806: Uber die Slawen im Thale Resia. Slavin, Bothschaft aus Bohmen an alle slawischen Volker. Prag: 120-128. 2. izdaja, prvaiz leta 1834. FREISINGER DENKMALER, 1968: Brizinski spomeniki, Monumenta Frisingensia. Mtinchen: R. Trofenik. M. Maticetov, 1993: Per un resiano grammaticalmente corretto. Fondamenti per una gram- matica resiana (Atti della Conferenza intemazionale tenutasi a Prato di Resia (UD), 11-13 dicembre 1991). Ur. H. Steenwijk. Padova: CLEUP. 67-84. F. Ramovs, 1924: Razvoj imperfekta v rezijanscini. Casopis za slovenski jezik, knjizevnost in zgodovino IV. 117-119. — - 1928: Karakteristika slovenskega narecja v Reziji. Casopis za slovenski jezik, knjizevnost in zgodovino VII. 107-121. — 1935: Historicna gramatika slovenskega jezika. VII. Dialekti. Ljubljana. — 1936: Kratka zgodovino slovenskega jezika. Ljubljana. J. Sedlacek, 1962: Ob osobyx dialektnyx formax juznoslavjanskogo imperfekta. Balkan- sko ezikoznanie V/2.49-55. Rosanna Benacchio, Oblikoslovno-skladenjske posebnosti rezijanscine 259 M. Skubic, 1991: Interferenze sintattiche di origine romanza nelle parlate Slovene occiden- tali: la strutturazione del sintagma aggettivale, della frase, del periodo. Linguistica XXXI. Paulo Tekavcic sexagenario in honorem oblata. Ljubljana. 361-365. I. I. Sreznevskij, 1841: O nareciax slavjanskix. Zurnal ministerstva narodnago prosvescenijaXXXl. 133-164. H. STEENWUK, 1992: The Slovene dialect ofResia. San Giorgio (Studies in Slavic and gen¬ eral linguistics 18. Ur. A. A. Barentsen, B. M. Groen, R. Sprenger). Amsterdam-At¬ lanta: Rodopi. A. Vaillant, 1958: Grammaire comparee des langues slaves II: Morphologie: Flexion nominate. Lyon-Paris: IAC. W. Vermeer, 1993: L’origine delle differenze locali nei sistemi vocalici del resiano. Fonda- mentiper una grammatica resiana. Ur. H. Steenwijk. Padova: CLEUP. 119-148. H. WEINRICH, 1973: Le temps. Paris: Editions du Seuil. ZUSAMMENFASSUNG Im vorliegenden Beitrag werden die wichtigsten morphosyntaktischen Eigenheiten des Dialekts des Resia-Tales untersucht, die nicht nur wegen der Archaismen, die diese Sprachvarietat innerhalb des slawischen (und besonders des slowenischen) Areals kennenzeichnen, sondern auch wegen der zahlreichen Sprachinterferenzen aus dem benachbarten romanischen Sprachgebiet, von besonderem Interesse sind. Besondere Aufmerksamkeit wurde folgenden Phanomenen gewidmet: - dem haufigen Gebrauch von clitischen Pronominalformen, die auch im Zusammenhang mit den entsprechenden betonten Formen auftreten (clitic doubling u.s.w.); - der Anwesenheit einer Art proclitischen bestimmten Artikels der - genau wie im Bulgarischen - vom Demonstrativpronomen der mittleren Distanz tr>, ta, to abgeleitet ist, sich aber in proclitischer und nich enclitischer Position vor (und nicht nach) dem bestimmten Nomen befindet; - der (zwar nur teilweisen) Erhaltung des Imperfekts, besonders in Modalfunktion, sowie dem relativ jungen Verlust des Aorist (gegen Ende des vergangen Jahrhunderts). OCENE - ZAPISKI - POROCILA - GRADIVO ZIDARJEVI ROMANI KOT PRESKUSNI KAMEN NARATOLOGIJE (Miran Stuhec: Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad Poetika romanov Pavleta Zidarja. Ljubljana: Rokus, 1996. 179 str.) Avtorjeva odlocitev, da ravno na romanih Pavleta Zidaija - »kontroverznega in izzival- nega pisatelja povojne dobe« - tako ga je oznacil Joze Pogacnik v osmi knjigi Zgodovine slovenskega slovstva - preskusi naratolosko metodo, je nedvomno pozomosti vredno de- janje. Razlogov za to je vec. Do zdaj se namrec se nihce ni lotil sistematicne obravnave obseznega proznega opusa tega pisatelja. Imamo sicer nekaj spremnih besed v posameznih izdajah Zidarjevih del in nekaj clankov, kar pa se zdalec ni dovolj za ustrezno literar- nozgodovinsko umestitev ali pretehtano literamoteoretsko opredelitev. Knjiga Rad prebi¬ ram misli, ne zivim jih pa radje potemtakem prvo in zaenkrat edino obseznejse besedilo na to temo. Isto velja tudi za drugo, nic manj pomembno in nemara celo aktualnejso temo, ki jo knjiga nacenja. To je naratologija ali natancneje, aplikacija naratoloskih metod na ro- mane Pavleta Zidarja. Zato se zdi umestno vprasati, ali to, kar knjiga prinasa, lahko upraviceno razglasimo za oranje ledine na podrocju slovenske naratologije. Odgovor na to vprasanje je odvisen od tega, kaj natanko razumemo pod izrazomnaratologija. Avtor knjige namrec termina ne opredeli, rabi ga kot nekaj povsem samoumevnega. Pove pa, in to ze na samem zacetku, da namen njegove raziskave »ni le vsebinsko dolociti princip strukture korpusa oziroma pojasniti poetoloske in naratoloske posebnosti pripovedne proze izbra- nega pisatelja, ampak in morda predvsem v slovenskem prostoru preizkusiti naratologijo«. To pa je ravno tisto, kar daje knjigi aktualnost in hkrati zbuja na Slovenskem do zdaj nes- lutena pricakovanja, za katera je mogoce ze vnaprej vedeti, da se bodo tezko izpolnila. Saj je naratologija kot metoda, ki se je razvila iz strukturalne poetike in semiotike, po eni strani - kot strogo strukturalisticna disciplina - ze presezena in izcrpana smer, po drugi strani pa se pod okriljem strukturalisticnih teorij se vedno intenzivno razvija. Pri tern je celo prebila okvire literarne vede in se uveljavila na obseznih interdisciplinamih podrocjih, ki se raztezajo od medicine in psihologije do zgodovinopisja in prava, kar je po svoje razumljivo, saj se s fenomenom pripovedi clovek srecuje na vsakem koraku. Toda avtoiju knjige Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad se zdi samoumevno, da ostaja v jasno zacrtanih okvirih literarne vede, in svoje odlocitve ne upravici, kakor tudi ne utemelji izrazito imanentnega pristopa k Zidarjevim tekstom, ker najbrz meni, daje z napovedjo naratoloske metode ze vse pojasnil. Knjiga ne vsebuje nikakrsne eksplicitne literamoteoretske podlage. Njeno prisotnost je v delu sicer opaziti, vendar zgolj implicitno in vzporedno preko metodoloskega orodja, s katerim si avtor pomaga do svojih sklepov in ugotovitev. Tako se na prvi pogled zdi, da gre za izjemno ambiciozen projekt, saj taksna obravnava zahteva vecjo spretnost pri formuli- ranju in dejavnejso udelezbo bralca kot cisto teoretiziranje, ki je lahko tudi dolgocasno in utmjajoce. Poleg tega neposredna aplikacija predhodnih teoreticnih dognanj na konkretna literama besedila marsikdaj privede raziskavo v slepo ulico, zlasti ce teoretik nima povsem srecne roke pri zamejitvi korpusa in izbiri primerov. Glede na to je vsekakor bolje, da teoreticna podlaga diskretno sije skozi raziskovalceve ugotovitve, opazanja in sklepe, ki nastajajo ob konkretnih besedilih. Tako bi popolna odsotnost cisto teoretskega dela utegnila biti knjigi prej v korist kot v skodo, ce ne bi slo ravno za naratologijo, disciplino, ki si v okviru slovenske literarne teorije se ni mogla izboriti terminoloske enoznacnosti, kaj sele 262 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september jasno opredeljenega mesta. Ocitno se tega po svoje zaveda tudi avtor knjige, saj cuti potrebo, da svoje pocetje vendarle upravici, ko zapise, da se pri nas kaze »pomanjkanje li- terarnoteoreticnega znanja« in da se pojavlja »pomensko nenatancna, vcasih ze kar samo- voljna terminologija«. Zato meni, da je cilj njegovega dela tudi v tem, da prispeva »delez k vzpostavitvi reda na tem podrocju«. Ker je to ena izhodiscnih misli knjige, si velja poblize ogledati, kaksen in koliksen je ta delez. Avtor najprej ugotovi, da ne strukturalizem ne naratologija v slovenski literami vedi nista bila zastopana tako kot »pri mnogih drugih narodih«. Zdi se, da ima pri tem v mislih predvsem Francoze, pri katerih je izraz v sestdesetih letih nastal in se kmalu potem uveljavil se v drugih jezikovnih okoljih, zlasti v Angliji in ZDA, ne nazadnje tudi na Hrvaskem. Tako je izraz naratologija scasoma postal izrazito modni termin, kar samo po sebi se ne bi bilo motece, ce z modnostjo in razsirjenostjo ne bi postal tudi ohlapnejsi. Zato nemara ne bi bilo odvec, ce bi razprava, ki se loteva obravnave tega podrocja, termin naj¬ prej opredelila, se zlasti zato, ker je dosedanji razvoj naratologije pokazal, da imajo jezi- kovne in kultume meje tudi dolocen vpliv na razvoj te discipline. Avtorjeva sodba o odsotnosti naratoloskih raziskav v slovenski literami vedi je upravicena le, ce naratologijo razumemo bodisi kot disciplino, ki se je razvila v okviru francoske strukturalne poetike in semiotike, bodisi kot poststrukturalisticno disciplino, ki je pod vplivom pragmatike, tekstne lingvistike, sociologije in drugih ved scasoma prerasla v interdisciplinamo smer. Kakor hitro pa jo jemljemo v predstrukturalisticnem smislu, kot teorijo pripovedi na sploh, ne smemo spregledati prispevkov slovenskih avtrojev (Kmecla, Dolgana, Bernika in se koga) na tem podrocju. V knjigi Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad je izraz naratologija rabljen v obeh pomenih, vecinoma strukturalisticno, mestoma pa tudi predstrukturalisticno. Vendar avtor teh razlik ne eksplicira, ceprav niso nepomembne, saj so predvsem metodoloske narave. Strukturalisticna metoda je deskriptivna in uporablja predvsem lingvisticne analogije, predstrukturalisticna pa si prizadeva razlagati, toda njena razlaga nujno spet prerase v pri- poved. Ko avtor ze takoj na zacetku pove, da ga je k razclenjevanju in tipoloskemu opisovanju Zidarjevih romanov izzvala ravno neobvladljivost tega proznega opusa, za katerega se ve, da je eden najobseznejsih v slovenski knjizevnosti, nehote evocira besede, s katerimi Roland Barthes zacne svoj sloviti, ceprav danes ze presezeni Uvod v struk- turalno analizopripovedi: »Nesteto je pripovedi na svetu ...«(Barthes: Introduction a l’an- alyse structurale des recits, 1977, 7); in nekoliko dlje zapise, da se sprico neskoncnega stevila razlicnih pripovedi in zaradi mnogoterosti stalisc analitik znajde v polozaju, ki ga je mogoce primerjati s Saussurjevim. Zato je Barthes preprican, da je glede na tako stanje uporaba cisto induktivne metode nemogoca, in se odloci za dedukcijo. Tako si tudi avtor knjige Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad pomaga z dedukcijo, ko postavi izhodiscno hipotezo o opoziciji kot tisti invariantni strukturi, ki jo dosledna analiza lahko odkrije v vseh Zidarjevih romanih. Nato skusa z razclembo korpusa tekstov to hipotezo postopoma potrditi. Ta teza o invariantni strukturi, ki je ena izhodiscnih tez knjige, napotuje nepos- redno na konceptualni okvir strukturalizma, ceprav se pozneje, ob analizi Zidarjevih roma¬ nov, ko avtor mestoma bolj interpretira, kot analizira, pojavijo nekatera metodoloska in ter- minoloska odstopanja od naratoloske prakse tistih francoskih strukturalistov, ki imajo najvecje zasluge na podrocju naratologije. To so Roland Barthes, A.-J. Greimas in Gerard Genette, ce omenimo le tiste, na katere se knjiga izrecno sklicuje. Njen avtor je v skladu z zgodnjo naratolosko doktrino preprican, da je mogoce sleherno pripoved ali korpus pri¬ povedi zreducirati na neki temeljni princip ali, kot pravi, »racionalno jedro«, ki je v osnovi sleherne pripovedi in hkrati tudi v osnovi dolocenega pripovednega korpusa kot celote. Ta Jelka Kernev Strajn, Zidarjevi romani kot preskusni kamen naratologije 263 temeljni princip se po avtorjevem mnenju odraza na vseh struktumih ravneh pripovedi, na katerih poteka razclemba Zidarjevih tekstov (romanov, ki so izsli do leta 1980). To so sizejsko-kompozicijska, funkcijska, modalna in aktantska raven ter raven naracije. Toda avtor zamolci, zakaj se je odlocil za pet ravni in zakaj ravno za omenjenih pet. Ta njegova drzaje sicer zanimiva, a hkrati tudi vprasljiva, predvsem zato, ker na zacetku sedmega po- glavja, kjer govori o ravni naracije (na tem mestu bi bil dobrodosel namig, kako razumeti izraz naracija glede na izraza pripoved in pripovedovanje), jasno pove, da gre za »problem razlikovanja med dogodkom in pripovedovanjem tega dogodka«. To pomeni, da gre za te- meljno razliko med dogajanjem kot predmetom pripovedi in upovedovanjem oz. nacinom upovedovanja tega dogajanja. Zato se zdi upravicen sklep, da avtor knjige Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad pravzaprav pristaja na dvoravninsko pojmovanje pripovedi, cetudi njegova analiza poteka na petih ravneh. V prid dvoravninskemu pojmovanju govorijo tudi avtorjeva opazanja na ravni, ki jo imenuje sizejsko-kompozicijska in sestoji iz kompozicijskih sekvenc (najmanjsih enot te ravni in hkrati najvecjih enot funkcijske ravni). V Zidarjevih romanih razpoznava, da znacilno linijo sizeja »obvladuje casovna nepretrganost« in da »casovno postopnost sizeja napadajo prvine, ki po svoji naravi pripadajo fabuli«. Te in podobne ugotovitve dokazujejo, da imata fabula in size v analizi pomembno vlogo, ki po svoje spet kaze na dihotomno razumevanje pripovedi, saj je fabulo mogoce razumeti kot kronolosko in logicno umestitev dogodkov, ki predstavljajo ogrodje pripovedi, size pa kot nacin, kako nas pripoved s temi dogodki seznanja. A to je le ena od stevilnih opredelitev in razlag razmerja med tema poj- moma. Glede na to da avtor knjige njunega razmeija ne eksplicira, je tezko soditi o us- treznosti analize na sizejsko-kompozicijski ravni. Srecnejso roko ima pri analizi druge, to je funkcijske ravni, kjer se izrecno opre na narativni model, ki ga je Barthes predstavil v svojem Uvodu v strukturalno analizo pri¬ povedi. Ta velja za prvi poizkus sinteze zgodnjih naratoloskih modelov in za neke vrste programski tekst strukturalne poetike pripovedi, ceprav je poznejsi razvoj te discipline ze davno presegel tako njegove predpostavke kot njegova dognanja. Barthesov naratoloski model je zasnovan na pojmovanju pripovedi kot velikega stavka, pri cemer se Barthes sklicuje tudi na tipologijo aktantov, kot jo je razvil Greimas, ki je v pripovednih osebah videl osnovne funkcije sintakticne analize. Vendar Barthesov model vseeno ni tako preprost, kot se utegne zdeti v luci enostavne homologije med stavkom in pripovedjo. Ta je namrec zgolj temelj, na katerem Barthes gradi svoj nadaljni postopek razplastitve pripovedi na deskriptivne ravni, ki jih razume v smislu Benvenistove teorije jezikovnih ravni. (Po Benvenistu delujeta znotraj stavka dva tipa razmerij, distributivna - med enotami iste ravni - in integrativna - med enotami razlicnih ravni.) Barthes zato sklepa, da za analizo pripovedi ne zadosca opisovanje vodoravnega povezovanja pripoved¬ nih clenov, ampak je treba te, ce hocemo dojeti njihov pomen, integrirati na visji ravni. Barthesov model tako sestoji iz treh deskriptivnih ravni pripovedi (funkcij, dejanj, naracije), katerih enote se med seboj povezujejo po nacelu postopne integracije, kar je razlog, da jih je razvrstil hierarhicno, najpodrobneje pa razclenil raven funkcij. Funkcije, imenovane tudi narativne propozicije, so distributivne, kar pomeni, da so, razvrscene vo- doravno z enotami iste ravni, v sintagmatskih razmerjih. Ce vzamemo primer iz Zidar- jevega Dolenjskega Hamleta, ki ga navaja tudi avtor knjige Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad, lahko recemo, da pismo, ki ga profesor Ostroogar dobi od svojih dijakov, povzroci profesorjev odhod na kraj srecanja z njimi. Glavne funkcije ali jedra imajo po Barthesu dvojno vlogo, kronolosko in logicno, kar pomeni, da so za razvoj pripovednega dogajanja odlocilnega pomena. Zato so tudi neob- 264 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september hodne pri slehemem povzemanju pripovedi, kar pa ne velja za drugo skupino funkcij, ki jih Barthes imenuje katalizatorje. V ze omenjenem primeru iz Dolenjskega Hamleta pred- stavlja funkcijo-katalizator dejstvo, da je profesor Ostroogar dobil pismo v gostilni in da mu ga natakarica ni takoj izrocila. Naloga katalizatoijev je, da zapolnjujejo prostor med glavnimi funkcijami in s tem pospesujejo ali zavirajo teleoloski razvoj pripovedi ali, drugace povedano, ustvarjajo suspenz. Drugo skupino funkcij, ki jih imenuje indice, Barthes razvrsti na vertikalno ali paradigmatsko os, deli pa jih na indice v pravem pomenu, ki informirajo o custvu, obcutju in vzdusju, in podatke, ki pripoved umescajo v cas in pros¬ tor. Vecja enota od funkcij je sekvenca (avtor knjige Rad prebiram misli, ne zivimjih pa rad jo imenuje kompozicijska sekvenca), ki jo Barthes v skladu z narativnim modelom Clauda Bremonda opredeli kot pripovedno enoto, ki v logicnem zaporedju zdruzuje vec glavnih funkcij, denimo, ponuditi cigareto, jo sprejeti, prizgati in pokaditi. Pri vsakem od teh dejanj je mogoca tudi alternativa, cigareto je mogoce sprejeti ali ne, prizgati ali ne, itn. Pripovedno dogajanje se razvija glede na to, katera alternativa je izbrana. Alternativa je potemtakem sintakticno pravilo. Vsaka sekvenca se odpre z alternativo in se sklene z njeno razresitvijo. Poleg tega Barthes opozarja, da se vsaka sekvenca lahko integrira v drugo alternativo neke sirse sekvence. Se pravi, da je hkrati na delu dvojna sintaksa, tista, ki deluje znotraj sekvence, in tista, ki sekvence povezuje med seboj. Analiza funkcijske ravni Zidarjevih romanov je v knjigi Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad v glavnem usklajena s pravkar predstavljenim modelom, zlasti kar zadeva opre- delitev in poimenovanje posameznih pojmov, cemur ustreza tudi prevod nekaterih spe- cificno barthesovskih neologizmov, kot so funkcije, katalizatorji, indici, podatki itn. (Barthes v omenjeni razpravi sicer posebej poudarja, da je njegovo neologisticno izrazo- slovje povsem arbitramo), ceprav je pri razclenjevanju Zidarjevih besedil in pri obravnavi konkretnih primerov, ki jih avtor knjige navaja, opaziti nekatera odstopanja od Barthesovega modela. Tako, denimo, osnovne funkcije pojmuje presiroko, sekvence pa preozko, zato tudi kompozicijsko mrezo pripovedi, ki jo Barthes vidi kot delovanje dvojne sintakse, znotrajsekvencne in medsekvencne, opredeli kot »splet odnosov med osnovnimi funkcijami ter osnovnimi funkcijami in sekvencami«, kar mu omogoci lazjo potrditev Pogacnikove hipoteze o razpadanju Zidarjevih pripovednih struktur na funkcijski ravni in o drobljenju njihovih zasnov. Avtor meni, da na to teznjo k razpadanju vpliva tudi tempo- ralnost kot temeljna komponenta sekvence. To pa pojmuje kot »okvir, ki omogoca v pros- toru, ki ga omejuje, nastanek nasprotnih, fabulativnih sil«. S tem misli na nasprotje med kontinuiteto in diskontinuiteto, ko kontinuiteta pripada sizeju, diskontinuiteta pa fabuli. Slednja po avtorjevem mnenju vsebuje »preteklost, sedanjost in prihodnost v zaporedju casovne logike«, kar je v protislovju s tisto opredelitvijo razmerja med fabulo in sizejem, do katere avtorja pripelje analiza sizejsko-kompozicijske ravni Zidarjevih romanov, po kateri fabula obstaja kot »size plus retrospektiva in kot size plus perspektiva«.Vendar razmerje med fabulo in sizejem ni tako preprosto. Problem, ki tici za tem formalisticnim pojmovnim parom, je prisoten ze v Aristotelovem pojmovanju mitosa in v njegovih inter- pretacijah ter pri stevilnih komentatorjih Horaceve poetike. V dvajsetem stoletju so to di- hotomijo obudili ruski formalisti, ki so se posvecali predvsem sizeju, fabulo pa razumeli kot instrument za analizo sizeja. To formalisticno dvojico so v sestdesetih letih prevzeli in razvili francoski strukturalisti, zlasti Tzvetan Todorov. Tako je na podlagi ruske opozicije fabula vs. size nastal francoski opozicijski pojmovni par histoire (zgodba) vs. discours (diskurz). Z dvoravninskim pojmovanjem pripovedi je mogoce povezati tudi analizo tretje, to je aktantske ravni Zidarjevih romanov. Ta temelji na Greimasovem aktantskem modelu, ki je Jelka Kernev Strajn, Zidarjevi romani kot preskusni kamen naratologije 265 v okviru francoske naratologije nedvomno najbolj dodelan. Aplikacija aktantskega modela, ki sestoji iz sestih clenov (subjekt, objekt, posiljatelj, prejemnik, pomocnik, nasprotnik), na Zidarjeve romane pripelje avtoija knjige do zanimivega spoznanja, da v pripovedih tega pisatelja zaman iscemo tisti clen v modelu, ki ga zapolnjuje aktant-pomocnik, in hkrati ugotavlja, da je to spoznanje mogoce »brez posebne spekulacije uskladiti z Zidarjevo na osnovi izkusenj tvoijeno zivljenjsko shemo, v kateri ni prostora za nesebicnost, dobroto, prijaznost, pomoc, nepolascevalskost«. To je vsekakor relevantno spoznanje o Zidarju kot realnem avtoiju, toda teza o popolni odsotnosti pomocnika v njegovih pripovednih delih vseeno ne drzi povsem, saj sta na primer zupnik v Romanu o Hanibalu ali brat Zana De- bevca v Svetem Pavlu akterja, ki sta dokaj tipicni realizaciji aktanta-pomocnika. Spoznanje o odsotnosti le-tega naj bi namrec tudi na aktantski ravni potrdilo avtorjevo izhodiscno hipotezo o temeljni opoziciji, ki se poraja v Zidaqevih romanih med posameznikom kot upomikom in druzbo kot oblastjo. Ta opozicija, ki je posledica nekoliko modificiranega ro- manticnega in postromanticnega svetovnega nazora, je, kar zadeva strukturo Zidarjevih ro- manov nedvomno prisotna, vendar jo je v taki ali drugacni obliki mogoce prepoznati pri celi vrsti slovenskih pripovednikov, od Ivana Cankarja, kjer je se zlasti razpoznavna, do, denimo, Vitomila Zupana. To se toliko bolj kot za strukturiranost aktantske ravni velja za avtorjeva spoznanja ob analizi modalne ravni Zidarjevih pripovedi, ki jo po njegovem dolocata dva ustvarjalna postopka, scena in deskripcija. Scene deli na umirjene in napete, scene akcije in scene kom- binacije, bralcu pa omogoci iz konteksta ugotoviti, da z modalnostjo najbrz evocira znano distinkcijo med prikazovanjem in pripovedovanjem, ki jo je na osnovi pisateljske prakse in razmisljanj Henryja Jamesa v literarno teorijo uvedel ze Percy Lubbock, pozneje pa povzel in modificiral Gerard Genette. Glede deskripcije, ki je opazna predvsem na ozadju scene, pa ugotavlja, da jo Zidar variira s sceno, kar pomeni, da »oba ustvaijalna postopka zdruzuje in tako ustvarja totaliteto narativnega modusa«. Sicer tudi na tej ravni odkriva opozicijo, ki se znotraj seen poraja med dinamiko in statiko, znotraj deskripcij pa med panoramicnostjo in scenaricnostjo, iz cesar sklepa, da gre na modalni ravni za »zdruzevanje dveh po svojem bistvu razlicnih ustvarjalnih postopkov, scene in deskripcije«. Raven naraeije je tista analiticna raven, kjer se, kot je bilo ze omenjeno, najjasneje pokaze, da se avtorjevo pojmovanje pripovedi vendarle giblje znotraj klasicne naratoloske dihotomije, ki gradi na razlocku med zgodbo in diskurzom. Ko razpravlja o tern narato- loskem pojmovnem paru, se sklicuje na delo treh teoretikov, Slomith Rimmon-Kenan in Seymourja Chatmana, ki sta v svojih teoretskih prispevkih predvsem povzela, klasificirala, razvila in dogradila naratoloske modele francoskih naratologov, nista pa ustvarila izvimih teorij; in na Jonathana Culleija, ki je s svojim clankom Fabula and Sjuzhet in the Analysis of Narrative zacel polemiko z dvoravninskim oziroma dihotomnim pojmovanjem pri¬ povedi. Culler namrec govori o dveh logikah pripovedi oziroma o dveh pogledih na pri- poved. Ena razume zaporedje odlocilnih dogodkov kot vzrok pomena, ki ga proizvede pri- povedni diskurz, druga pa isto zaporedje dogodkov razume kot posledico proizvedenih pomenov. Pomenska koherentnost je torej lahko bodisi posledica bodisi vzrok dogajanja, le-to pa je po svoje spet lahko bodisi vzrok bodisi posledica. To sta dve logiki, ki obvladu- jeta eno in isto pripoved, razmerje med njima pa je metonimicno, saj gre za zamenjavo vzroka za ucinek in ucinka za vzrok. Po Culleiju je torej mogoce pripovedni tekst brati v dvojnem smislu. Eno branje daje prednost dogodkom pred njihovo narativno reprezen- taeijo, drugo pa vidi potek dogodkov kot proizvod narativnih zahtev. Vendar Culler posebej opozarja, da teh dveh logik oziroma pogledov na pripoved ne kaze mesati ali sintetizirati. Ravno to pa stori avtor knjige Rad prebiram misli, ne zivim jih pa rad, ko govori o zgodbi 266 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3, julij-september in diskurzu ter logiki, ki jo zahteva razvoj zgodbe v nekaterih Zidarjevih tekstih ( Roman o Hanibalu, Dolenjski Hamlet, Pandorine sence, Oce nas). Pri tem za Cullerjev in Chatma- nov izraz »story« uporabi izraz pripoved namesto zgodba, kar razlago se dodatno zaplete, saj termina ne pojasni. Pojem diskurz pa opredeli kot »razporeditev dogodkov v njihovi enkratni in neponovljivi razvrscenosti, pac v skladu s posebnimi zahtevami besedila, odvis- nimi od nacina interpretacije zunajbesedilne podstave«. To kaze, da je avtor najbrz spregledal polemicno ost Cullerjevega clanka, naperjeno proti tistim naratoloskim staliscem, ki pristajajo na taksno dihotomno pojmovanje pripovedi, ki zgodbo razume kot »zunajbesedilno podstavo« pripovedi. Avtor knjige poleg tega opozarja, da na ravni naracije deluje diskurzivna logika, ki se kaze v »diskurzivnih silah« in »njim nasprotnih prvinah«, ki zavirajo razvoj pripovedi, a zamolci, kaj so te prvine in kateri logiki pripadajo. Zato je mogoce le z dolocenim zadrzkom sprejeti njegov sklep o opozicijskem razmerju med logiko zgodbe in logiko diskurza. Ta opozicija naj bi imela bistveno vlogo pri oblikovanju dvoma, ki se glede delovanja glavnega junaka (avtor dosledno rabi Greimasov izraz akter, pri cemer ne opozori, da so akterji po Greimasu vse realizacije aktantov in ne le glavni junak) praviloma poraja v Zi¬ darjevih pripovedih. Na oblikovanje tega dvoma po avtorjevem mnenju odlocilno vpliva tudi pripovedna sitaucija (personalna, prvoosebna, avktorialna), pripovedovalec in fokali- zacija. Pripovedovalca proglasi za »vrhovno kategorijo pripovedi«, kar pomeni, da pristaja na tisti naratoloski okvir, ki je na eni strani strogo zamejen s pripovedovalcem, na drugi pa s poslusalcem, in da ne uposteva kategorije implicitnega avtorja in implicitnega bralca, ceprav so sodobnejse naratoloske raziskave vecinoma ovrgle pojmovanje pripovedovalca kot vrhovne kategorije pripovedi in poleg para pripovedovalec in poslusalec uvedle kate- goriji implicitnega avtorja in implicitnega bralca. (Na primer S. Chatman v delu Comming to Terms: The Rhetoric of Narrative in Fiction and Film, 1990, nastavke za taksno po¬ jmovanje najdemo tudi ze v knjigi Story and Discourse, 1978). Kakor hitro kategorijo implicitnega avtoija odmislimo, lahko vrhovno avtoriteto pri¬ povedi iscemo bodisi zunaj teksta pri realnem avtorju ah znotraj teksta pri pripovedovalcu. Prvo moznost je ovrgel ze formalizem, druga pa, ki edino avtoriteto pripovedi vidi v pri¬ povedovalcu, tudi ne ustreza stevilnim razlicicam, ki se pojavljajo kot odgovori na vprasanje, kdo pripoveduje. Zato je pristajanje na koncepcijo enotnega, in enoglasnega pri- povednega glasu v sodobni teoriji pripovedi, zlasti po renesansi Bahtinovih konceptov poli- fonicnosti in dialoskosti, ze kar nedopustno poenostavljanje. Tega se, kljub pristajanju na pripovedovlaca kot na »vrhovno kategorijo pripovedi«, po svoje zaveda tudi avtor knjige, ko na obravnavo pripovedovalca naveze locevanje med tremi pripovednimi situacijami in ugotavlja, da v Zidarjevih romanih avktorialna pripovedna situacija prehaja v personalno, hkrati pa opozarja, da slednja nikoli povsem ne izpodrine avktorialne. Glede na to ustrezno sklepa, da sozitje med obema ustvarja svojevrstno dinamiko Zidaijevih pripovedi. Na vprasanje pripovedovalca avtor navezuje tudi vprasanje fokalizacije. S tem so se ze pred Gerardom Genettom, na katerega se pri tem sklicuje, ukvarjali mnogi teoretiki (Lub¬ bock, Brooks, Stanzel), toda Genette je bil prvi, ki je ugotovil, da tisti, ki gleda, zahteva drugacen status od tistega, ki pripoveduje. Njegovo spoznanje je povzela in nekoliko modi- ficirano eksplicirala Mieke Bal, ki je med drugim opozorila na to, da mora biti pripove- dovalcev glas, preden spregovori, casovno in prostorsko umescen. Glede na to je umestitev fokalizatorja med pripovedovalca in pripovedno dogajanje, kot jo predlaga avtor, vprasljiva, cetudi je nakazano, da proces poteka v obeh smereh. S fokalizacijo skusa avtor knjige razloziti tudi neposredni poseg pisatelja Zidaga kot resnicne osebe v pripovedno dogajanje romana Oce nas, saj ga razume kot »izraz pre- Jelka Kernev Strajn, Zidarjevi romani kot preskusni kamen naratologije 267 senetljivosti Zidarjevega fokalizacijskega koda« in kot »dokaz, da Zidar v resnici ne privoljuje v ’racionalen’ nacin pripovedovanja«. Poleg tega ta pojav proglasi tudi za dokaz vsemogocnosti avktorialnega pripovedovalca, ki lahko, ce se mu zahoce, manipulira tudi z resnicnim avtorjem. Vse to so povsem mozne in sprejemljive interpretacije, vendar se v njih izgubi se zadnja priloznost, ki jo Zidaijevi teksti ponujajo analizi, da bi se izmaknila ujeto- sti v okvire predstrukturalne in zgodnje strukturalne poetike. Neposredni Zidarjev poseg v romaneskno dogajanje Oce nasa je mogoce razumeti tudi drugace, in sicer na podlagi tistega pojmovanja pripovedi, ki le-to ne razume kot posre- dovanje nekega dogajanja, ampak kot dvosmemo komunikacijo, ki obsega tako znotraj- tekstualna kot zunajtekstualna razmerja, za katera velja, da so reverzibilna: to, kar je znotrajtekstualno, se pravi razmerje med pripovedovalcem in pripovedovanim, implicitnim avtorjem in implicitnim bralcem, utegne vsak trenutek postati zunajtekstualno razmerje med konkretnim avtorjem in bralcem, in narobe. To pomeni, da je znotrajtekstualno samo drug izraz zunajtekstualnega in da se vse tisto, kar se zdi, da se v pripovedi poraja na metatekstualni ravni, nahaja znotraj teksta. Jelka Kernev Strajn NUK, Ljubljana 268 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 3,julij-september TRIPISMA ANTONA BAJCA S profesorjem dr. Antonom Bajcem sva si v teku let izmenjala nekaj pisem, ki se mi zdijo vredna objave, ker so v njih povedane reci, zanimive tudi za sirsi krog ljudi. Dr. Bajec je bil v svojih poznejsih letih pri izrazanju mnenj in sodb dovolj zadrzan, tudi zaradi nekaterih neprijetnih izkusenj. S pricujoco objavo bo zato javnost veijetno prvic zvedela nekatere njegove poglede, in mislim, da to upravicuje objavo. Nekatera preosebna mesta so iz pisma izpuscena, to je tam oznaceno s pikami. Dne 6. 6. 1974 sem profesorju pismeno voscil, potem pa vprasal naslednje: »/.../ Pri tem mi je prisel pred oci Vas zapis ’Iz slovarske delavnice’, in malo zacuden sem bral: »Doslej je bilo v slovarju /.../ ze marsikaj napisanega /.../« - ali se Vam je to zapi- salo ali pa menite, da je prav? To je namrec zame napacen pasiv; prav bi bilo, mislim, »ze marsikaj napisano«, to mi kaze tudi obmjeni besedni red: »je bilo napisano ze marsikaj«. Ali pa mislite, da je vseeno in damoramo uzakoniti splosno rabo, ki res najveckrat pise take napacne pasive namesto pravih? /.../ Seveda gre delo slovarske ekipe v drugo smer, kakor smo hodili nekoc »puristi« z Vami vred (z majhnimi odtenki kajpada). Slovar se je odlocil za zapisovanje dejanske rabe ne glede na razna pravila in omejitve (izvir, logicnost, sestavnost itn.), ki smo jih nekoc priznavali in jih jaz priznavam se danes. /.../ Sprejemanje splosne rabe bo po mojem prepricanju slovenscino vse bolj priblizevalo srbohrvascini (ce ne govorimo o tujkah iz anglescine ipd.), kakor jo je marsikje ze doslej. /.../ Za konec le se eno vprasanje, to pa cisto nepolemicno: zakaj pisemo okojij. in ne okolj, ko pa pisemo polj in ne polij? Janez Gradisnik Naslovnik mi je odgovoril z naslednjim pismom: ViJmarje, lj.aprila 1974 SpoStovani, res sem vesel, da ste se enkrat spet oglaslli. Hvala za lepo voSSllo, 5eprav sem ta Sas le mo5no presegel Stevllko, ki Jo omenjate. HajpreJ 'poslovno'. Ne strinjate se s plsavoi...o tem Je bilo le marsikaj zapisanega. Zame Je Bio v tem primeru za pasivni stavek, ki mu Je osebek marsikaj, od tega pa Je odvisen prilastek v rodil- niku. NaJbrB bi tudi Vam malo Budno zvenelo: o tem Je le veliko napisano. Nikakor pa ne spodbijaa VaBega gledanja, da Je marsikaj lahko samo adverbialno doloBilo h glagolu. VpraSuJete, od kod razloBek med mnoBinskima rodilnikoma okolij In polj. V zadnjem gre za enotni glas topljeni l' (Beprav ga imamo Janez Gradisnik, Tri pisma Antona Bajca 269 danes le Se v redklh nareSJih), pri okolju pa za prvotno pripono okol-6je, ki Je dala v mnoiinskem rodilniku okrepljeni refleks okol-ij (izg07orjeno kot dolg i). Pri vsem Je imela preceJSnJo 7logo tudi nekdaj pogostna konSnica, ki Je danes ohranjena v rodilniku besedi.Seaeda pri tem tudi ni popolnoma nedolSna stara cerk7ena sl07enSSina, po katerl se Je neka doba moSno zgledovala. Povedati pa Vam moram, da bi ToporiSiS najrajgi pisal )